PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsld
m
“£fr^£to,ini Cena 600 lir - Leto XLI. št. 221 (12.253)
Trst, petek, 4. oktobra 1£
linije)
O
TJ ^
>
T!
C
Še vedno odmevi in reakcije ob izraelskem napadu
Obsodba ameriške potuhe Izraelu Italija odločno podpira Tunizijo
Leva opozicija podprla Andreottija
Zahvala arabskih
držav Craxiju
TUNIS, RIM — še vedno so v ospredju mednarodnega dogajanja reakcije in odmevi ob izraelskem letalskem napadu na sedež PLO pri Tunisu. Vsak čas bi moral varnostni svet OZN glasovati o resoluciji, ki jo je predložila Tunizija in s katero zahteva moralno zadoščenje ob kršitvi svoje suverenosti. Resolucija je precej omiljena, a kljub temu jo bodo ZDA po vsej verjetnosti zavrnile.
Washington je namreč edini opravičil izraelski napad, kljub temu da so kasneje nekoliko omilili prvotno brezpogojno podporo. In prav to zadržanje Reaganove administracije povzroča v svetu največ reakcij. Vodja PLO Jaser Arafat, ki je za las ušel smrti ob izraelskem napadu, je včeraj poudaril, da ne bi Izraelcem nikoli uspelo izvesti takega napada 2.400 kilometrov od njihovih oporišč, če ne bi imeli vsestranske ameriške podpore. Arafat je prepričan, da so letala cisterne, ki so oskrbovala z gorivom lovske bombnike, vzletela s kakega oporišča NATO. Ob tem seveda takoj pade sum na kako oporišče, ki se nahaja na italijanskem ozemlju. Te obtožbe so včeraj ponovili tudi
drugi palestinski voditelji, ki so obenem napovedali, da bodo v prihodnjih dneh zbrali dokazno gradivo o tej neposredni ameriški pomoči agresorjem.
Zadržanje ZDA pa je zagrenilo življenje tudi tunizijskim oblastem, ki so do sedaj vodile zmerno prozahodno zunanjo politiko. Opozicija je že zahtevala prekinitev diplomatskih odnosov z ZDA in revizijo zunanje politike. Policija je morala s silo razgnati
protiameriške demonstracije, režim pa se je nedvomno znašel v zagati.
Nezaslišano letalsko bombardiranje sedeža PLO pa je včeraj odjeknilo tudi v italijanski poslanski zbornici. Zunanji minister Andreotti je najodločneje obsodil izraelski napad. Pravilno je ocenil bližnjevzhodna dogajanja in posledice, ki jih bo imela izraelska agresija za nadaljnji mirovni proces. Enkrat toliko se je z izvajanjem poleg vladnih strank strinjala
tudi leva opozicija. Le posameznike med republikanci in seveda radikalce je motila Andreottijeva primerjava z Ardeatinskimi jamami.
Včeraj pa so se veleposlaniki arabskih držav v Rimu zahvalili predsedniku vlade Craxiju za njegovo odločno stahšče glede izraelske agresije. Premier Peres pa je včeraj grobo kritiziral Craxija, dobil pa si je še bolj grob odgovor, ki odraža zaskrbljenost Italije.
Nobenega glasu o ugrabljenih Sovjetih
BEJRUT — Islamski skrajneži, ki imajo v svojih rokah tri predstavnike sovjetskega veleposlaništva v Bejrutu, se niso po umoru konzularnega tajnika Arkadija Katkova več oglasili. Zadnji njihov komunike je dajal Sovjetski zvezi rok do danes popoldne, da izprazni svoje veleposlaništvo in s tem prepreči, da ga poženejo v zrak. Po vsem sodeč so na sovjetskem veleposlaništvu vzeli grožnjo skrajno zares, saj so vse odvečno osebje in družine uslužbencev že pričeli voziti v Damask,
Džumblatovi druzi so včeraj še okrepili nadzorstvo nad sovjetskim veleposlaništvom, da bi preprečili morebitne teroristične napade. Druzi in šiiti so včeraj tudi
prečesali ves zahodni, muslimanski Bejrut v upanju, da bi našli kako sled za ugrabljenimi sovjetskimi državljani, a brez uspeha.
Usoda trojice je trdno vezana na razvoj dogodkov v Ubanonskem Tripoliju, saj so skrajneži zagrozili, da-bodo postopoma vse usmrtili, če ne bo prenehalo klanje muslimanov v tem severnolibanonskem pristanišču. Včeraj so v Tripoliju ponovno obnovili topniško obstreljevanje, prosirske sile pa so prešle v naskok. Pozno sinoči pa so v Damasku sporočili, da so končno dosegli sporazum o usodi Tripolija, sovjetski pritiski so bili torej uspešni?
C4
Pred vrho
m
posvet d Al U
WASHINGTON — Pred novembrskim srečanjem na vrhu med Reaganom in Gorbačovom v Ženevi se bodo ZDA posvetovale z vsemi članicami NATO v Bruslju na izrednem zasedanju Atlantskega sveta, torej na ravni zunanjih ministrov. Sklep so včeraj uradno sporočili z zunanjega ministrstva ZDA in ga je očitno povezati z že izraženim odkritim nasprotovanjem Francije, da bi se udeležila ožjega posveta med 7 industrijsko najbolj razvitimi državami Zahoda ki ga je Reagan že sklical za 24. t.m. v New Yorku. ZDA so se po vsem videzu zavedele nerodnosti te pobude, ki je užalila izključene države NATO, katerim so vsilile svoje »evroiz-strelke« (širši posvet sta zahtevali Belgija in Holandska, včeraj pa tudi Portugalska).
Po teh nespodbudnih odzivih (celo Thatcherjeva je izrekla nekaj pomislekov) je bil torej Reagan prisiljen svoj sklep popraviti, tako da bo poslal zunanjega ministra Shultza v Bruselj na posvet z vsemi zavezniki, medtem ko je ožji posvet z Japonsko, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Kanado in Italijo deklasiral na »delovno kosilo«, bržkone ker se ni hotel blamirati s tem, da bi ga preklical.
O
O
?0
o
o
Preosnova davka IRPEF ne bo odtehtala grabeža
RIM — Finančni minister Visentini bo jutri predložil ministrskemu svetu zakonski osnutek o reformi davka na osebne dohodke IRPEF. Uradno je vsebina ukrepa neznana, neuradno pa znana, če je moč verjeti podatkom, ki so pronicnili »iz tega ali onega ministrskega kabineta«, kot je z obžalovanjem rekel sam Visentini. Po teh podatkih bo število dohodkovnih pasov oz. količnikov njihove obdavčljivosti zdrknilo z 9 na 8, kot sledi: do 10 milijonov lir letnega osebnega dohodka bo treba vplačati davek IRPEF po količniku 17 od sto (zdaj 18 od sto do 11 milijonov dohodka) ; od 10 do 30 milijonov bo veljal količnik 26 od sto (zdaj 27 od sto od 11 do 24 milijonov); od 30 do 50 mil. — 34 od sto (zdaj 35 od sto od 24 do 30 mil.); od 50 do 80 mil.
—	41 od sto	(zdaj	37	od sto od 30 do 38 mil.);	od 80 do 150 mil.	—
—	47 od sto	(zdaj	41	od sto od 38 do 60 mil.);	od 150 do 300 mil.	—
52 od sto (zdaj 47	od	sto od 60 do 120 mil.); od	300 do 600 mil. —	57
od sto (zdaj	56 od	sto od 120 do 250 mil.); čez	600 mil. lir — 62	od
sto (zdaj 65 od sto za letni dohodek iznad 500 milijonov lir).
Kot je videti, ne gre za velike razlike, še zlasti ne pri nižjih dohodkih. Osnutek predvideva tudi zvišanje vrhnje dohodkovne meje, do katere davka IRPEF ni treba plačati, s 4,8 na 6 milijonov lir letno. Predvideno je nadalje zenotenje davčnega odbitka (»detrazione d’imposta«) pri 480.000 lirah, »enakih za vse« ne glede na obdavčljivi dohodek. To naj bi bilo v korist zlasti družin z enim samim dohodkovnim virom. Odbitek na račun enega otroka naj bi znašal 48.000 lir proti zdajšnjim 19.800, odbitek za dva otroka 96.000 (zdaj 39.600) in tako naprej.
Gorbačov v francoskem parlamentu obrazložil razorožitvene predloge
Gorbačov s predsednikom francoske vlade Fabiusom (AP)
PARIZ — Sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov je izbral govorni oder v francoskem parlamentu za to, da je obrazložil javnosti svoje razorožitvene predloge, o katerih vsebini se je veliko ugibalo, odkar jih je pred tednom dni sovjetski zunanji minister ševardnadze predložil ameriškemu predsedniku Reaganu.
Novi glavni tajnik KPSZ je predlagal ZDA sporazum o popolni prepovedi nameščanja napadalnega orožja v vesolju, poleg tega pa 50-odstotno zmanjšanje medcelinskih jedrskih arzenalov. Kar zadeva evroizstrelke, se pravi jedrske rakete na celinski domet, je Gorbačov predlagal poseben sporazum. SZ, je dejal, bo v teku dveh mesecev zmanjšala število svojih evroraket SS-20 na 243, se pravi na raven iz junija 1984, ko so nekatere evropske države NATO začele nameščati kot zastraševalno protiutež svoje pershinge - 2 in cruise. Sovjetski partijski prvak je nadalje povabil ZDA in druge jedrske sile, naj zamrznejo nadaljnje jedrske poskuse, kot je to že storila SZ. Gorbačov je izrazil pripravljenost, da bi sklenili mednarodni sporazum proti razširjevanju kemičnega orožja ,kakor tudi, da bi občutno razorožili Srednjo Evropo, začenši z umikom dela sovjetskih in ameriških čet. V zvezi z razorožitvijo je sovjetski voditelj tudi ponudil Franciji in Veliki Britaniji neposredna pogajanja za nadzor nad jedrskim orožjem.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
POKOL NA VLAKU V REZIJI KAMORISTOV IN FAŠISTOV?
Dva tedna po katastrofalnem potresu v Mehiki
Našli čudežno preživelega otroka
Delegacija SKGZ v sredo v Ljubljani
TRST — V sredo zvečer se je delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Boris Race, v Ljubljani srečala s predsednikom izvršnega sveta skupščine Slovenije Dušanom Šinigojem ln sodelavci. Na srečanju je bil govor o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o njenih prizadevanjih, da pride v najkrajšem času do pravične uzakonitve njenih pravic. Posebno pozornost sta delegaciji posvetili gospodarskim vprašanjem. V razgovorih je bila zlasti podčrtana potreba po krepitvi gospodarskih pobud v obmejnem prostoru in v tem smislu tudi nujnost čimvečjega sodelovanja gospodarskih dejavnikov Socialistične republike Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine.
FIRENCE — Državni pravdnik Cantagalli je uradno potrdil, da preiskava o predlanskem decembrskem atentatu na brzec 904 Neapelj - Milan (16 mrtvih in 200 ranjenih) sloni na domnevi o skupni režiji »navadnega organiziranega in pa terorističnega kriminala«. Po imenih a-retiranih sodeč, to jasno pomeni, da so pokol izpeljali kamoristi, mafijci in neofašisti. Čemu, se ne ve, deloma pa verjetno zato, da bi organe pregona odvrnili od preiskav o svojem podtalnem delovanju. Nekaj imen posredno in neposredno vpletenih: sicilski mafijski vodja Pippo Calò, neapeljska trgovca Carlo Martello Ln Mario Cardano, rimski trgovec Crescenzo D’Amato in neapeljski prodajalec obutev Giuseppe Misso: povezuje jih skupna skrajno desničarska opredelitev (Misso je bil do leta
1975 član MSI). Med osumljenimi sta tudi dva policaja in podčastnik
Zaporni nalogi in sodni pozivi govore o združevanju v prevratniške smotre, sodelovanju pri oboroženih tolpah, posesti razstreliva in deloma o povzročitvi pokola. Preiskovalce naj bi spravil na pravo sled bivši prometnik Carmine Esposito, ki je bil član neofašistične grupacije »volontari nazionali«. Tej je pripadal tudi misovski poslanec Massimo Ab-batangelo, ki je pred petimi dnevi prejel sodno sporočilo pod obtožbo prevratništva, verjetno pa ne v zvezi z atentatom na vlak.
Preiskava o pokoli! na vlaku je sprožila polemiko med Craxijem in glasilom KPI »TUnità«, ki je namignilo, da vlada ni dovolj pazila na nevarnost neofašističnega prevratništva.
CIUDAD MEXICO — V glavnem mehiškem mestu so včeraj, dva tedna po katastrofalnem potresu, pod ruševinami našli čudežno preživelega otroka. Star je 9 let, imenuje pa se (po vsej verjetnosti) Manchito Na-farrete. Do trenutka, ko to pišemo, ga reševalcem ni uspelo izvleči izpod ruševin 9-nadstropne stavbe. Z njim niso niti vzpostavili »optičnega stika«, ampak samo zvočni. Na njihova vprašanja otrok odgovarja s trkanjem, in sicer en njegov trk pomeni »da«, dva pa^»ne«. Poleg tega mu pošiljajo vodo, kisik in glu-kozij.
Reševalci, med katerimi je tudi (domnevni) Manchitov oče, se na vso moč trudijo, da bi izkopali galerijo, za seboj pa imajo že nekaj ponesrečenih poskusov. Bijejo strašen boj s časom, saj se zavedajo,
da bi vsaka minuta lahko bila usodna. Iz odgovorov otroka so zvedeli, da leži poleg njega pod ruševinami truplo njegovega deda.
Medtem pa se reševalne akcije nadaljujejo tudi drugod, vendar brez uspeha. Izpod ruševin dnevno izkopljejo 300 do 400 trupel.
Včeraj v Zgoniku
Uradno predstavili Kras Globtrade
NA 10. STRANI
• Gorbačov
Neofašisii zahtevajo občutno okrnitev pravic nemške manjšine
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na zadnji predlog je francoska vlada takoj odgovorila, in sicer negativno. Pariz namreč že od nekdaj ne sprejema, da bi njegov jedrski arze-nal obravnavali v okviru dvostranskih sovjetsko - francoskih odnosov ali v okviru evropske jedrske oborožitve. Mitterrand je že leta 1981 poudaril in potem večkrat ponovil, da je treba na francosko »force de frappe« gledati v okviru svetovne jedrske oborožitve in da je lahko predmet diskusije le na globalnih mednarodnih razorožitvenih pogajanjih. Na govor Gorbačova v francoskem parlamentu je takoj reagirala tudi Bela hiša. Ameriški predsednik Reagan je dejal, da se ZDA ne bodo odpovedale SDI (»vesoljskemu ščitu«) tudi zato, ker naj bi SZ imela na tem področju 10 let prednosti. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Charles Red-man pa je dejal, da je Ženeva sedež za razorožitvena pogajanja in da bi le ta morala potekati v okviru »zaupnih« pogovorov.
Toda Gorbačovu v Parizu, kamor je prispel v sredo in bo ostal do sobote, vztrajno postavljajo tudi vprašanje spoštovanja človekovih pravic v SZ in so mu že uradno predložili več seznamov s primeri omejevanja svoboščin. Na to je sovjetski voditelj v francoskem parlamentu odgovoril z običajnim argumentom: SZ ne pristaja na vmešavanje v svoje notranje zadeve.
V poslanski ustavni komisiji začetek razprave o posebnem statutu Tridentinske-Južne Tirolske
RIM — Poslanska komisija za ustavna vprašanja je v sredo obravnavala stanje na Južnem Tirolskem. Do obravnave je prišlo, ker so letos spomladi v okviru volilne kampanje neofašisti zbrali 22 tisoč podpisov k resoluciji, s katero zahtevajo bistveno revizijo posebnega statuta dežele Tridentinske - Južne Tirolske, ki po njihovem mnenju škoduje italijanskemu prebivalstvu in tudi sožitju med jezikovnimi skupinami na Južnem Tirolskem. V peticiji še zlasti oporekajo šestim določilom posebnega statuta in sicer določilu, da prejme državljan volilno pravico za u-pravne volitve šele potem, ko štiri leta stalno biva v neki občini, določilom, ki podrejajo zaposlovanje v javnih službah razmerju med narodnostnima skupinama, parifikaciji italijanskega in nemškega jezika, obveznemu poznanju nemškega jezika v javnih uradih, pristojnosti pokrajinskih oblasti pri imenovanju sodnikov deželnega upravnega sodišča v Bocnu in pooblastilu vladi, da lahko s svojimi odloki sprejema izvršilne norme.
O tej peticiji je podal obširno poročilo demo-kristjanski poslanec Bressani, ki je najprej otv novil zgodovinske okoliščine, v katerih je prišlo do odobritve posebnega statuta, pri čemer se je zaustavil še zlasti pri sporazumu De Gasperi -Gruber. Bressani je dejal, da sodijo vsi doslej sprejeti ukrepi v okvir tega sporazuma. To velja tako za obveznost štiriletnega neprekinjenega
bivanja pred priznanjem volilne pravice za krajevne volitve, kot tudi za »proporcionalno« nameščanje v javnih službah. Kar zadeva rabo jezika je Bressani dejal, da statut sicer ne predvideva parifikacije nemškega jezika z italijanskim, da pa je to predvideno v sporazumu De Gasperi - Gruber, medtem ko statut le jamči pravico do rabe nemškega jezika v odnosu z oblastmi in je šele kasneje »južnotirolski paket« to spremenil. Nobeno določilo pa ne obvezuje Italijanov, da znajo oba jezika.
Ta obveznost izhaja posredno za tiste Italijane, ki se hočejo zaposliti v javnih uradih, v katerih pa je znanje obeh jezikov obvezno. Bressani je še dejal, da je imenovanje sodnikov v deželnem upravnom sodišču pač podrejeno določilom posebnega statuta, kar pa zadeva pooblastila vladi gre za ustaljeni postopek, ki je v veljavi tudi za druge dežele. Bressani je nato poudaril, da je v zvezi z uvajanjem statuta vlada sprejela že 48 določil in da se je tudi sedanji predsednik vlade obvezal, da bo dopolnil izvajanje tega statuta. Do takega zagotovila je prišlo tudi med nedavnim obiskom kanclerja Sinowatza v Italiji. O tem se je pozitivno izrekel parlament in po Bressanijevem mnenju ni mogoče spreminjati usmeritve parlamenta. To bi ne koristilo državi, prav tako pa ne bi koristilo prebivalcem Južne Tirolske. Izpolnitev določil posebnega statuta pa bi koristila obe-
ma jezikovnima skupinama. O tem namreč ne bo moglo biti več izgovorov, na osnovi katerih bi se lahko kdorkoli izmikal ostvaritvi vzdušja odprtega sodelovanja med jezikovnimi skupinami. Možna bo torej stvamejša diskusija o določilih, ki so bila sprejeta v skladu z izvajanjem posebnega statuta.
Seveda statut ne veže v celoti vseh določil. Nekatera bo treba preveriti na osnovi prvih rezultatov. Tako obstaja 30-letno obdobje, v katerem bi morali vzpostaviti novo ravnovesje v zaposlovanju v javnih službah. Vendar pri izdelavi tega določila niso upoštevali, da se ena jezikovna skupnost v manjši meri zanima za nekatere javne službe. Tako ostaja neizkoriščen človeški potencial, obenem pa javna uprava ne more kriti prostih mest. To pa je le eden izmed primerov, ki jih je treba po Bressanijevem mnenju načeti v okviru stvarne diskusije.
Na osnovi teh predlogov so poslanci soglašali, da vprašanje odložijo za teden dni, ko bo torej prišlo do popolne razprave. Komunisti in radikalci so že predložili ločeni resoluciji, v katerih zahtevajo revizijo nekaterih določil, predvsem določil o preštevanju in nedvomno bo prav ta aspekt osrednji predmet razprave, ki je napovedana za prihodnji teden.
BOJAN BREZIGAR
Atlantis na tajnem poletu
Včeraj popoldne je iz Cape Canaverala odletel na strogo tajno vojaško misijo vesoljski trajekt »Atlantis«, ki z vojaško posadko pelje dva satelita, ki bosta služila za zvezo med oporišči ZDA širom po svetu	(Telefoto AP)
SFRJ in Vzhodna Nemčija za popuščanje napetosti
i
BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Vidoje Žarkovič se ,e včeraj dopoldne pogovarjal z generalnim sekretarjem CK enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije m predsednikom državnega sveta NDR Erichom Honeckerjem, ki se mudi \ Jugoslaviji na povabilo predsedstev SFRJ in CK ZKJ.
V pogovoru, ki so se ga udeležili tudi njuni sodelavci, je bilo izraženo zadovoljstvo nad razvojem dobrih in prijateljskih stikov med ZKJ in vzhodnonemško partijo ter obema državama. Ugotovili so, da razlike v stališčih do posameznih vprašanj, ki so rezultat lastnega družbenega razvoja in različnega mednaronega položaja, niso ovira za razvoj prijateljskih sti-
kov in enakopravnega sodelovanja med partijama in državama.
Sogovornika sta izmenjala mnenja o mednarodnih razmerah s posebnim poudarkom na odnose v delavskem in drugih naprednih gibanjih v svetu. Poudarila sta, da nakopičeni mednarodni problemi, ki jih ne rešujejo, ogrožajo mir in varnost. Zelo pomembno je, da se vse države, miroljubne, demokratske in napredne sile odločno zavzamejo za obnovitev procesa popuščanja in za pospešeno reševanje perečih mednarodnih vprašanj. Žarkovič je pri tem posebej podčrtal vlogo gibanja neuvrščenih držav v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in izgradnjo nove mednarodne gospodarske ureditve.
Podkvestor za zapahi
FERRARA — V okviru preiskav o mafijskem izsiljevanju trgovcev in obrtnikov v Ferrari je bil včeraj aretiran tamkajšnji podkvestor, 56-letni Cesare Leo-netti, ki ima za seboj že 30 let neoporečne službe v vrstah policije. Obtožen je, da je nudil kritje in tajne informacije skupini zlikovcev, ki so v tem romanj-skem mestu izsiljevali neodvisne delavce oz. profesionalce ter jim v zameno nudili »zaščito«.
Domnevno protizakonito dejavnost podkvestorja je razkril med zasliševanjem eden izmed petih zlikovcev, ki jih je policija spravila pod ključ preteklo soboto. Leonetti je od včeraj zaprt
V Rimu skušajo spraviti v zagato Sergeja Antonova
RIM — Na včerajšnji razpravi procesa proti domnevnim Agcajevim sodelavcem v atentatu na papeža Janeza Pavla II. je predsednik Santiapichi skušal predvsem preveriti, ali glavni obtoženec Sergej Antonov res obvlada angleščino, kot to zatrjuje Ali Agca. Bivši načelnik urada Balcan Air na rimskem letališču Fiumicino, namreč trdi, da ne zna tega jezika.
Santiapichi je zato včeraj Antonova seznanil s pričevanjem bolgarske hostese Magdalene Trainove, ki je izjavila, da ne more nihče postati šef nekega oddelka bolgarske letalske družbe, če ne obvlada angleščine. Tudi bolgarski politični emigrant Veličov Heičev je poudaril nujo obvladanja angleščine, navedel pa je tudi dogodek, iz katerega baje izhaja, da je bil v preteklosti Antonov deležen precejšnjih zaslomb. Ko je Antonov pred leti iskal delo, se je oglasil tudi v njegovem uradu »Balkan turista«, a ga ni spraševal po delu, temveč kaj misli o življenju na Zahodu. Od tega povpraševanja do sklepa, da je bil Antonov tajni agent, pa je treba vsa-kakor imeti nekaj domišljije. Vsekakor pa ni nihče: ne Trainova in ne Raičev, kdaj slišal Antonova govoriti v angleščini. Antonov torej tega jezika ne obvlada in če je to res, zakaj je lahko postal šef v Rimu?
Umor Ambrosolija: Cuccia je vedel, a rajši molčal
MILAN — Bivši upravnik in zdajšnji starešina svetovalcev Mediobance Enrico Cuccia je med včerajšnjim triurnim pričevanjem pred kasacijskim sodiščem priznal, da ga je finančnih Michele Sindona opozoril, da hočejo ubiti odvetnika Giorgia Ambrosolija. Sam pa tega ni povedal ne sodstvu ne žrtvi zarote, češ da ni imel dokazov in je zato tvegal sodno prijavo zaradi obrekovanja. »Sindona mi je pojasnil, da so grožnje o Ambroso-lijavi usmrtitvi (v noči med 11. in 12. julijem 1979) hudo resne in da prihajajo iz vrst newyorških Italo-američanov,« je rekel Cuccia in dodal, da so tudi njemu in njegovi družini grozili s smrtjo, a tega sodstvu ni razodel, ker ga ne bi moglo zaščititi. To je razkril tudi v odgovor na zaporedje vprašanj, ki mu jih je zastavil branilec prizadete stranke, to je Ambrosoli-jeve žene Anne Lorenze Gorla.
Sodni postopek ni namenjen le razkrinkanju odgovornih za umor likvidatorja Sindonovega zavoda Banca Privata Italiana, ampak tudi razčiščenju ozadja še drugih deliktov, od raznih atentatov do izsiljevanja samoga Sindone, ki tu nastopa kot priča, a je, kot pravijo, tudi sam do vratu vpleten v afero Ambrosolijeve smrti.
OPEČ vedno manj enoten
Izredna konferenca petrolejskih ministrov 13 držav OPEČ se je začela na Dunaju pod temnimi oblaki sporov med članicami za povečanje deležev prodaje na račun Saudske Arabije. Zato je nasmeh saudskega ministra Jama-nija (na sliki levo) zgolj priložnosten, dejansko je bil pa neomajen (AP)
Notranji in zunanji zapleti vse globlje južnoafriške krize
NAIROBI — Najnovejša poročila o bojkotu šol, ki se je razširil iz Cape-touma v velikanski črnski geto Sowe-to, govorijo o dramatičnem zaostrovanju položaja v Južni Afriki. Zlasti, ker je treba upoštevati številne druge notranje in zunanje elemente, ki v zadnjih dneh napovedujejo poglabljanje južnoafriške krize in zaostrovanje napetosti okrog države apartheida.
Bojkotiranje srednjih, višjih in visokih šol (v Capetownu se je bojkota udeležilo na tisoče dijakov in študentov rasno mešanih šol) morebiti res nima tiste politične teže, kakršno jim pripisujejo nekateri afriški komentatorji. Po drugi strani pa drži, da v naelektreni situaciji na videz manj pomemben dogodek more sprožiti socialno eksplozijo nepredvidljivih razsežnosti.
Za vlado nacionalne stranke predsednika Botha so omenjeni dogodki zgovorno opozorilo, da politično osveščeni in militantni deli črnske večine v republiki odločno zavračajo njegove zadnje spravljive poteze, ki niso mogle zadovoljiti nikogar. Predsednik Botha je pred dnevi na provincijskem
kongresu vladajoče stranke v Capetownu obelodanil dolgo in nestrpno pričakovani načrt notranjih reform, ki v bistvru ne prinašajo nič novega. Povabilo črnskim političnim voditeljem, da bi naj sodelovali v najvišjem posvetovalnem telesu (v predsedniškem svetu), je poleg obljub o večji samostojnosti bantustanov (ho-melandov, v kar so jih prekrstili zadnja leta) gotovo veliko premalo, da bi mogli govoriti o zadovoljstvu vsaj med zmernimi voditelji črnske večine v Južnoafriški republiki.
K dodatnemu zapletanju in zaostrovanju razmer na notranjem in na širšem mednarodnem prizorišču so obilo prispevali dogodki zadnjih dni. Tretji napad južnoafriškega letalstva v dobrih dvet tednih na jugozahodna področja Angole (provinca Cuando Cu-
bango), v katerem je bilo po angolskih trditvah ubitih več kot 50 angolskih vojakov in na desetine ranjenih, poleg tega pa so sestrelili šest angolskih helikopterjev, je v A-friki in v širšem mednarodnem prostoru doživel močan odmev. Večina tukajšnjih komentatorjev vidi v tem napadu dokaz za zaostrovanje politike Pretorie do sosed in manifestacijo podpore angolskemu odpadniškemu gibanju UNITA Jonasa Savimbija.
Demonstracija napadalne politike do sosed (v prvi vrsti do Angole in Mozambika, velikokrat pa tudi do drugih držav prve frontne črte, Bocvane, Zambije, Tanzanije in drugih), ki jo Pretoria spretno kombinira s ponujano politiko popuščanja napetosti, ima kljub vojaškim uspehom o-mejen doseg. Zastavlja se vprašanje.
ali ta dolgo preizkušana in uveljavljava taktika, ki v dolgoročnem pogledu utrjuje začarani krog krize na jugu Afrike, ne prehaja v svoje nasprotje. To bi prejkone pomenilo, da naj bi se Pretoria — kljub drugačnim zunanjim znamenjem — pod pritiskom notranjih gospodarskih, socialnih in političnih problemov ter zaradi mednarodnih pritiskov morebiti že kmalu odločila za nove ponudbe za popuščanje napetosti. Vprašanje je, ali bo za to našla ustrezne sogovornike.
Tovrstni premiki so seveda tesno povezani s položajem vladajoče stranke na notranjem prizorišču, za katerega pa se zdi, da je pod vplivom polarizacije in zaostrovanja razmer tudi v belem taboru čedalje manj trden. Iz Pretorie v teh dneh prihajajo celo namigi, da je v vrstah vladajoče
bele manjšine mogoče govoriti o nekakšnem dvovladju. Za takšna ugibanja so prispevali netiva odmevni dogodki v Mozambiku, ko so kombinirane mozambiško - zimbabvejske vojaške sile po napadu na poveljstvo odpadniškega gibanja MNR (gibanje mozambiškega narodnega odpora) odkrile dokumente o vojaški pomoči Pretorie MNR in o domnevnih tesnih stikih južnoafriških politikov in generalov s tem gibanjem. V Maputu so Pretorio seveda obtožili, da je prekršila sporazum iz Nkomatija, s katerim sta se lani obe strani odpovedali pomoči disidentskim silam v Mozambiku oziroma v Južni Afriki. Zaplenjeni dokumenti menda potrjujejo, da si nekateri južnoafriški -visoki oficirji (med njimi poveljnik kopenske vojske general Viljoen) docela po svoje razlagajo mozambiško * južnoafriški in angolsko - južnoafriški sporazum iz lanskega leta. Od tukaj pa je samo kratek korak do domneve o nevarnosti vojaškega udara v Pretorii, kar bi razmere samo dodatno zapletlo in zaostrilo, če bi seveda te domneve presegle raven spekulacij.
AVGUST PUDGAR
Organizacijski preustroj Zveze beneških izseljencev
Včeraj v Novi Gorici
Pričetek strokovnega zborovanja Slavističnega društva Slovenije
REZIJA — Na VI. kongresu Zveze beneških izseljencev, ki je bil pred dnevi na Ravancj so odobrili predlagan organizacijski preustroj organizacije.
Zveza bo odslej imela štiri federacije in sicer v Argentini (predsedoval ji bo Remigio Topatig), Avstra-liji (Renò Marzolla), Kanadi (Eligio
Nova kaseta Nediških puobov
PODBONESEC — Založniška zadruga Dom bo v sodelovanju z Zvezo beneških izseljencev in pod pokroviteljstvom občine Podbo-nesec jutri predstavila novo kaseto »Nediški puobi ’85«. Predstavitev bo ob 19. uri v občinski telovadnici v Podbonescu, na njej pa bodo Nediški puobi pod vodstvom Bepa Chiabudinija izvajali pesmi, ki so posnete na kaseti.
Pauletig) in Evropi (Eligio Floram). Vodstvo Zveze bo sestavljalo 24 članov, ki so: Sergio EH Lenardo, Renato Quaglia, Luigi Paletti (za Rezijo), Elia Berrà, Marco Petrigh (prvi predsednik Zveze beneških izseljencev) , Rino Ćemo, Giordano Mi-cottis (Terske doline), Pietro Mai-rig, Franco Crisetig, Edoardo Manzini, Mario Gosnach, Ezio Gosnach, Graziano Crucil, Laura Bergnach, Gianpaolo Goriup, Ado Cont, Elio Qualizza, Elio Vogrig, Franco Cli-gnon, Isabella Topatigh, Anna lussa, Ferruccio Clavora, Walter Drescig in Renzo Matteligh.
Izvršni odbor bo sestavljalo sedem članov:	predsednik Walter
Drescig, direktor Ferruccio Clavora, tajnik Renzo Mattelig, podpredsednika Elio Qualizza in Eho Vogrig ter svetovalca Isabella Topatigh in Franco Chgnon.
Kot smo že zapisah, je bila na kongresu poudarjena tesna povezanost med vprašanjem izseljenstva in narodnostno problematiko v videmski pokrajini. Ta povezanost in prepletanje obeh problemov se je ponavljala v številnih posegih delegatov, ob koncu pa je prišla do izraza tudi v eni zaključnih resolucij, s katero je Zveza beneških izseljencev pozvala italijanski parlament, naj čim prej odobri zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti.
Sicer pa so bile na kongresu spre-
jete še druge štiri resolucije: s prvo Zveza osvaja politično linijo SKGZ, katere je tudi članica. Z drugo poziva občinske uprave, da v slovenskih in mešanih občinah videmske pokrajine uvedejo dvojezično toponomastika. S tretjo Zveza izreka solidarnost sekcijam v Buenos Airesu, ki se nahajajo tudi v ekonomskih težavah in poziva občine, druge ustanove in organizacije naj podprejo pobudo za gradnjo sedeža.
Z zaonjo resolucijo pa je kongres pooblastil predsedstvo, da pripravi predlog za spremembo statuta, ki naj frekvenco kongresov Zveze prilagodi in uskladi s tempom pripravljanja in uresničevanja deželnih načrtov.
NOVA GORICA — Včeraj se je v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma pričelo strokovno zborovanje Slavističnega društva Slovenije. Odprl ga je predsednik slavističnega društva iz Nove Gorice Zoran Božič, nakar je v imenu skupščine Nova Gorica prisotne pozdravil njen predsednik Danilo Bašin, ki je v svojem nagovoru poudaril, kako so primorski Slovenci od nekdaj imeli v mishh in srcih skrb za materinščino. To tudi v najtemnejših časih fašističnega zatiranja, ko je bila slovenščina prepovedana in so se je ljudje morah učiti kar doma.
Nato je spregovoril predstavnik pokrovitelja srečanja, to je novogoriškega Mebla Tadej Munih. Naglasil je predvsem skrb za jezik in slovstvo,
ki vlada tudi v delovnih organizacijah. V imenu Slavističnega društva Slovenije je spregovoril njegov predsednik Aleksander Skaza. Dejal je, da bo imelo srečanje predvsem strokovni značaj. Slavisti želijo s tem poudariti pomen jezika in književnosti v sodobnem trenutku, saj krize niso samo gospodarske — je poudaril govornik — ampak so lahko tudi duhovne in tudi zoper takšne krize se je treba boriti odprto in dokumentirano, vseskozi pa v dialogu, saj je bistvo znanosti in posameznih ved tudi v tem, da ljudje k njim pristopajo odprto in svobodno misleče. Pa ne le strokovnjaki, ampak tudi učitelji morajo imeti o programih svojo lastno avtonomijo.
Delovni program je bil včeraj dokaj intenziven. Beseda je tekla o razsvetljenstvu na Slovenskem, o Matiji Čopu in Simonu Jenku. V popoldanskih urah je Pavle Merkù spregovoril o navezanosti na kulturne korenine v Reziji. Predstavih so učbenik Slovenski jezik 4, nakar je bila okrogla miza Slovenščine, šolstvo in slovenstvo. Intenziven bo tudi današnji program, ki predvideva vrsto zanimivih predavanj in razgovorov. Zborovanje se bo zaključilo v soboto z ekskurzijo v Rezijo, ki jo bo vodil Milko Matičetov. Naj ob zaključku zapišemo, da poteka letošnje zasedanje slavistov v znamenju 50-letnice ustanovitve samostojnega Slovenskega slavističnega društva, kar potrjuje skrb slavistov za slovenski jezik, književnost, in s tem seveda za razvoj slovenskega naroda nasploh.
BERITE
>Novi Matajur«
V F-JK vse več konzorcijev med obrtniki
VIDEM — Deželna ustanova za razvoj obrti ESA si prizadeva nuditi pomoč tistim obrtnikom, ki žele delovati v konzorcijih, tako da jim nudi najprej finančno podporo, potem pa še strokovno, finančno pomoč, pa jim še omogoča sodelovanje na raznih sejmih in pomaga tudi pri prodaji izdelkov. Zanimanje za ustanavljanje konzorcijev med obrtniki narašča v zadnjem času, saj so jih doslej ustanovih že okrog sedemdeset. Večina teh uspešno deluje. To je na tiskovni konferenci v Vidmu povedal predsednik ESA Carlo Faleschini, ki je tudi poudaril, da je bila večina obrtnih konzorcijev ustanovljena v Furlaniji. Le malo jih je bilo ustanovljenih na Tržaškem oziroma Goriškem. Sedaj pa se nekaj v tem oziru odpira tudi v dveh pokrajinah na jugovzhodu dežele.
Tiskovna konferenca je bila sklicana ob priložnosti predstavitve konzorcija CAP AN (Capan Rivir Pori), ki bo deloval v industrijski coni Porto Nogaro, v spodnji Furlaniji, in v katerem je združenih sedem obrtnikov s področja izdelave malega turističnega ladjevja. Gre za male obrtnike, ki so doslej delovah samostojno, vendar
pa so med seboj sodelovah, saj so se izpopolnjevali. Zanimivo je pri tem, da delujejo v tem konzorciju, najbrž prvič pri nas, obrtniki iz treh pokrajin naše dežele. Dva sta iz Trsta, dva iz pordenonske pokrajine, trije pa iz videmske. V teh sedmih obrtnih delavnicah sedaj imajo nad trideset delavcev. Ko bo konzorcij delal s polno paro bo dana možnost zaposlitve še novih ljudi. Na zemljišču s 44.000 kv. metri površine, kjer bodo zgradili halo s pokritim prostorom 2.600 kv. m (vsakdo bo še vnaprej delal posamično), bodo izdelovali turistične čolne. ESA bo konzorciju dala 455 milijonov hr, kar je približno četrtina vsote, ki jo bo sedmerica investirala.
Tiskovna konferenca je seveda bila priložnost, da je Faleschini podrobno orisal delovanje ESA na tem področju. Podprl ga je tudi deželni odbornik Vinicio Turello, ki je dejal, da dežela na razne načine podpira delovanje obrtnikov, ki dajejo vehk prispevek deželnemu gospodarstvu in nudijo možnost za zaposlitev mladih.
MARKO WALTRITSCH
Nova osnovna šola v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA — V Ihrski Bistrici so ob Dnevu pionirjev svečano predah namenu novo poslopje druge osnovne šole. Zaradi pomanjkanja sredstev, začetna vrednost naložbe se je namreč zaradi nenehnih podražitev skoraj podvojila, niso zgradili celotne druge faze nove osnovne šole, kljub temu pa je to pomembna pridobitev — po dolgih letih so lahko organizirah enoizmenski pouk.
Gradnjo je v prvem letu opravil i-hrskobistriški Tozd SGP Primorje po projektu arhitektke Badjurove.
Slovesnost se je ob šoh, ki stoji na dobro izbranem prostoru, saj leta omogoča še nadaljnje dozidave (v prvotnih načrtih poleg že stoječih objektov stoji še telovadnica, prostori za glasbeno šolo,...), pričela z uvodnim govorom ravnatelja osnovne šole »Dragotin Kette« Ilirska Bistrica — tov. Dimitrija Grija. Tovariš Grlj je predstavil probleme šolstva v občini — staro osnovno šolo je vsako leto o-biskovalo čez tisoč učencev iz Ilirske Bistrice in iz okrog 40 bližnjih vasi ter zaselkov, kar je vehko preveč za že 22 let staro stavbo. V tej luči je pomen nove šole še toliko večji, saj bo rešila vehko prostorsko stisko.
V nadaljevanju je spregovoril tovariš Petrovčič, predsednik gradbenega odbora, ki je opozoril na stalno pri-
manjkovanje sredstev zaradi inflacije. Večino sredstev so prispevah občani sami s tretjim občinskim samoprispevkom, del pa so pridobih iz sredstev združene amortizacije osnovnih šol in vrtcev v občini. Učenci so nato sami predstavili svoje izvenšol-ske dejavnosti. Častna dolžnost — prerezati otvoritveni trak — je pripadla bivšemu dolgoletnemu ravnatelju ilir-skobistriške osnovne šole in znanemu pedagogu, tovarišu Francu Munihu. Učenci in učitelji pa so svoje goste zatem popeljali skozi nove prostore — 12 sodobno opremljenih učilnic, od tega 9 za kabinetni pouk na predmetni stopnji in 3 za pouk s prilagojenim učnim programom. Pri opremljanju specializiranih učilnic s sodobno opremo, zlasti za naravoslovne in tehnične predmete, so pmagale tudi organizacije združenega dela, predvsem Tovarna organskih kislin, ki je opremila celoten kemijski laboratorij in kupila tri računalnike.
Sredi veselega vzdušja ob opravljenem delu, pa se je vsem govornikom in »prosvetarjem« postavljalo vprašanje nadaljnje usode nove osnovne šole — celotni kompleks je namreč v načrtih vehko večji. Za izgradnjo zaključne faze pa bodo spet potrebna velika sredstva...
METKA ČELIGOJ
Program prireditev ob koncu tedna
OBALA IN KRAS
Piran: prireditve v okviru piranskega občinskega praznika: 4.10., ob 13. uri, spominski pohod po šolski partizanski poti v Dohni Dragonje; ob 18. uri, nastop Istranove v Mestni galeriji Piran; ob 20. uri, koncert kitarista Andreja Varla; 6. 10., ob 9. uri, kolesarske dirke po piranskih uhcah; ob 21. uri, v Avditoriju, nastop folklorne skupine France Marolt; 8. 10., ob 18. uri, literarni večer pisateljev italijanske narodnosti; 11. 10., ob 12. uri, otvoritev razstave ob 60-letnici rojstva Cirila Zlobca; 12. 10, ob 10. uri promenadni koncert orkestra KUD Karol Pahor na letališču v Sečovljah; 13. 10., v Avditoriju, nastop KUD Bobri iz Vnanjih goric; 18. 10., v gledahšču Tartini, predstava gledališča narodnosti Ivan Zajc z Reke; 20. 10., zaključna prireditev, tekmovanje v trnkarjenju v Piranskem zalivu.
Portorož: 5. 10., prvenstvo Jugoslavije v kartingu.
Postojna:	Predjamski grad je
odprt od 16. do 19. ure.
GORIŠKA
Bovec: žičnica na Kanin obratuje ob sobotah in nedeljah.
<§H(§mm5)S9s}
LJUBLJANA Z OKOLICO
Bežigrajska galerija, razstava o-troških ilustracij Daniela Demšarja do 24. 10. ; Slovenski etnografski muzej, kava pri Slovencih od 9. 10. do 10.11.; Mestni muzej, otvoritev razstave, Župančičeva spominska zbirka; Cankarjev dom, 8. 10. jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah; Gospodarsko razstavišče, sejem sodobne elektronike, od 7. do 11. 10.
GORENJSKA
Jesenice: 4. 10., ob 19. uri, Kosova graščina, otvoritev razstave: Gorska krajina in planinska literatura v počastitev 90-letnice izhajanja Planinskega vestnika, sodeluje 15 akademskih slikarjev; 4.10., ob 19.30 Markova cerkev v Vrbi, koncert komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke; 5. 10., ob 18. uri, državno prvenstvo v hokeju: Kranjska gora - Bosna; 5. 10., ob 8. uri, prvenstvo v balinanju na balinišču v Bazi; 9.10., ob 18. uri, državno prvenstvo v hokeju: Jeseni-
ce - Vojvodina.
Bled: od 3. do 5. 10., finale evropskega pokala v podvodni orientaciji; od 3. do 6. 10., XVm. mednarodni bridge tumir Bled 1985; 5. in
6.	10., tenis tumir za pokal Kongresnega Biroja Bled; 5.10., ob 14. uri, promenadni koncert godbe na pihala iz Gorij, pred Festivalno dvorano.
ŠTAJERSKA
Rogaška Slatina: muzej grafične umetnosti, razstava prve zbirke; 4. 10., ob 19.30, razstavni paviljon, otvoritev razstave akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška iz Mozirja in nastop moškega pevskega zbora, zdravilišče Rogaška Slatina; 8. 10., ob 19.30, zdraviliška dvorana, večer jugoslovanske folklore, nastopa folklorna skupina France Prešeren.
Maribor: muzej NOB, razstava Maribor 1941-45; Foto - salon, razstava umetniške fotografije Franca Terbuca; Umetnostna galerija, razstava likovnih del skupine DLHM;
7.	10., ob 20. uri, Unionska dvorana, klavirski koncert Dubravke Tomšič -Srebotnjakove; 4. 10., ob 24. uri, nočni klub Mlinček, Tomaž Pengov, poezija in glasba; 5.10., od 8. do 14. ure, sejem rabljene otroške opreme.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
114.
»In ali se ne boste smejali?« Njen glas je drhtel, toda v tem trenutku je to komaj opazil.
»Tebi, Katica,« je odvrnil resno, »se ne bi mogel nikdar smejati, karkoli bi mi povedala! Nasprotno, o vsem, kar si mi kdaj rekla, sem dolgo premišljal, česar nisem počel prej nikdar v življenju. Povej brez skrbi, Katica. Petru Koštrci lahko vse poveš!«
Katica pa je še vedno molčala, čeprav se je Peter sklonil k njej, da je čutila njegov dih, ki jo je božal po vratu, čutila je samo, da ji srce močno bije in bala se je, da ne bi mogla povedati, zakaj mikalo 1° je, da bi se vzdignila in se sama vrnila k dedku in mamici. Toda če je prej ona držala njegovo roko, da ji ne bi bil pobegnil, je bila zdaj sama ujeta v njegovi.
»Kaj je, Katica? Zakaj mi ne poveš?«
Še je molčala, dokler se ni utrgalo iz nje:
»Rada vas imam, Peter.«
Ali so ustnice izgovorile te štiri besede ali se je samo misel utrgala in je ni bilo več mogoče skriti v srcu, kjer se je porodila? Toda čeprav je bila samo misel, Peter jo je ujel.
Tedaj se je še bolj sklonil; vzdignil je njeno roko in ji jo poljubil ter stisnil k ustnicam.
Zdaj pa se je Katica vzdignila, iztrgala roko iz njegove in že je odhajala po nasipu proti Koštrčeve-mu domu, kakor bi hotela pobegniti nečemu. Sonce jo je spremljalo; bila je drobna, toda nekaj lepega je odsevalo z nje, z njenega obraza, ko se je obrnila in tudi z njene obleke, ki so ji jo kupili za njegov denar.
Peter je zrl za njo, ne da bi se ganil. Šele, ko je utonila na otoku za drevjem, ko je ostal po njej samo kakor vonj belega lokvanja, ki cvete na jezeru, se je zavedel. Okoli njega je ležal pisan svet s premnogim cvetjem, s pesmijo in polno opojnega vonja, in veter, ki je obračal listje na topolih, in šumenje Mure, ki se je mešalo z ropotom mlinskih koles, in še pastirska piščal. Vse to se je kopalo v čudovitem pomladnem soncu, ki je stalo visoko na nebu in se upiralo na ravnino in objemalo vse stvari pa tudi Petra Koštrco. V svetu pa, kamor hoče Peter, ni takega sonca, ni te lepote in ni tega miru. A tudi ni nikogar, ki bi mu povedal kaj tako toplega, kakor mu je povedala Katica.
Ta trenutek se ga je polotilo malodušje in nič več si ni želel, da bi šel v svet, pač pa je želel, da bi mogel in smel ostati za vedno tu in tu doživeti tisto malo sreče, ki je dana vsem ljudem, le on je bil prikrajšan zanjo. Zdaj je ljubil ta otoček svojega dedka in kraj svoje mladosti in čudovito samoto, ki je ležala na njem, kakor je ležalo na njem prav tako čudovito sonce.
V sobo skoz odprto okno pada pomladno sonce; pada na sredo z belim prtom pogrnjene mize. Na e-nem oglu mize leži pol hleba rženega kruha, na vsakem kraju pa je jedilno orodje, nekoč zarjavelo, zdaj očiščeno s pepelom in še dokaj svetlo. Skoz odprto okno prihaja vonj pomladi, a tudi petje ptic, in muhe letajo po sobi pa spet odlete na dvorišče; priletela je čebela in zlovoljno brenčala, dokler ni našla poti v naravo. Svetniki s sten skoraj nekoliko začudeno gledajo na prazničnost, v katero se je odela soba po mnogo mnogo letih, saj so predmeti prevzeli nekaj prazničnega nase, čisti so in ne tako stari videti, kot so v resnici. Revščina je tokrat zakrita, zatohlost, ki se je nagrala prek zime, je spuhtela in pomladni zrak preveva sobo. Nad vsem tem pa leži čar svojevrstne sreče in miru.
To pa tudi lahko, saj je nedelja, ko Koštrčeva praznujeta petdesetletnico svoje poroke; dovolj velik dogodek, da so celo predmeti, ki so zvečine služili prav toliko let njima, še sami nekam praznični in lepi.
Velik dogodek je in Koštrčeva sta že premišljevala, ali bi vso zadevo opravila, kakor je navada pri gosposkih ljudeh, da namreč gredo spet v cerkev, kjer prejmejo blagoslov kakor prvič, ko so se poročili, dokler se nista nekoliko zbala sicer dobrega, v nekaterih pogledih pa strogega gospoda župnika. Tako je obveljala Jožefova misel, da vse opravita kar doma. Ana se je morala sprijazniti s tem, čeprav jo je hudo mikalo, da bi spet enkrat stopila pred oltar, kjer bi ponovno izrekla zvestobo svojemu možu; tako vsaj si je ona vse razmišljala.
Nekaj dni pred prvo sejo občinskega sveta
V Devinu-Nabrežini ni še jasno kdo bo vodil tamkajšnjo občino
Štiri dni pred prvo sejo novoizvoljenega devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, ki ima na dnevnem redu izvolitev novega župana in novega odbora, ni še znano kdo bo upravljal občino, če bo seveda sploh v teh zelo težkih pogojih občinskim svetovalcem uspelo izvoliti kakršno koli upravo. Skoraj petmesečna srečanja, ki jih ne moremo niti imenovati pogajanja, med komunisti, socialisti in predstavniki Slovenske skupnosti, so danes, kot teden po volitvah, na slepem tiru, tako da je v teh nekaj dneh, ki nas ločujejo od občinskega svelta, zelo težko pričakovati preobrat.
Tudi predsinočnja dvostranska srečanja med nekdanjimi zavezniki niso razčistila položaja. KPI in SSk sta se spet izrekli za potrditev dosedanje večine ter hkrati izrazili nujnost, da mora župan obvladati oba jezika, medtem ko so socialisti, ki se niso še izjasnili, katero koalicijo želijo, postavili nad vsem kandidaturo dosedanjega podžupana Caldi ja.
V tem zadržanju PSI je tudi ključ oziroma jabolko spora celotne devinsko - nabrežinske zadeve, čeprav je v sredo šest članov strankinega občinskega vodstva, ki šteje enajst članov, podpisalo dokument, v katerem
poziva strankine vodstvene organe, naj PSI predloži partnerjema poleg kandidature Caldi ja še eno kandidaturo, ki bi bila sprejemljiva tako za komuniste kot za Slovensko skupnost. Jasno je, da so se podpisniki dokumenta izrecno nanašali na Igorja Tuto. O devinsko - nabrežinski situaciji je tekla beseda tudi na sredinem razširjenem zasedanju pokrajinskega vodstva PSI, ki pa ni še zavzelo nobenega uradnega sklepa. Tajnik Seghene se je uvodoma zavzel za možnost levosredinske uprave s Caldijem županom, vsi pa niso soglašali s tem predlogom, kar pomeni, da je za sedaj vse ostalo še na ravni neformalnega predloga pokrajinskega tajnika. Mnogi člani vodstva so se vsekakor izrekli, da bi bilo v pričakovanju raz-čiščenja položaja bolj primerno odložiti ponedeljkovo izvolitev župana. 0 tem je tekla beseda tudi na sinočnjem srečanju delegacije slovenskih socialistov s {»krajinskim tajnikom Se-ghenejem, drevi pa bo o tem na razširjeni seji razpravljalo devinsko-na-brežinsko vodstvo SSk, ki je s tem v zvezi izdalo posebno številko svojega poročevalca.
SSk v svojem glasilu ostro polemizira s pisanjem vestnika goriške nad-
škofije »Voce isontina«, kj je zavzel izrazito nacionalistična, če že ne šovinistična stališča in se zavzel za italijanski nacionalni blok v tej občini. »Voce isontina« se kot znano med drugim polemično sprašuje, »če bodo demokristjani in socialisti klonili pred izsiljevanjem SSk« in meni, da se občanom vse to studi. Te besede, piše v Poročevalcu, ne pričajo o krščanski ljubezni in ne o odprtosti do sodržavljanov in če je geslo nekaterih sil, da je treba v Devinu-Nabrežini izvoliti italijanskega župana, potem naj ga izvolijo sami. SSk si te odgovornosti ne bo prevzela, ker edino župan, kj obvlada oba jezika ustreza željam in potrebam prebivalstva in ker edino slovenski župan, po mnenju SSk lahko resnično predstavlja občino, kakršna je bila, preden so jo začeli umetno raznarodovati.
V ponedeljek se bo sestal tudi občinski svet v Miljah, kjer podobno kot v Nabrežini n; še jasno kdo bo vodil občino. Precej se govori o koaliciji KPI-PSI-PSDI, zaradi vetov pokrajinskega vodstva PSDI in določenih pomislekov znotraj PSI, pa ima v tem trenutku največ možnosti za prodor edinole enobarvna uprava Liste Frausin z županom Bordonom, (st)
Predstavniki Veneta mimo Trsta na uradni obisk v SR Slovenijo
Včeraj je prišel na obisk v SR Slovenijo predsednik deželnega sveta dežele Veneto Francesco Guidolin s sodelavci. Predsednik Guidolin je odprl s predsednikom slovenske republiške skupščine Vinkom' Hafnerjem okroglo mizo v Ljubljani o vlogi in izkušnjah predstavniških in izvršilnih organov o-beh družbenih skupnostih na različnih področjih družbenega življenja.
Na sliki: pred odhodom v Ljubljano je včeraj sprejel v Trstu predsednika deželnega sveta Guidolina in druge člane delegacije generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
Obvestilo ENEL
Državno podjetje za električno energijo ENEL obvešča, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del na kabinah v Mavhinjah in Vi-žovljah prekinjena dobava električne energije v nedeljo, 6. oktobra, od 7. do 11. ure v Cerov-Ijah, Mavhinjah, Vižovljah, Sliv-nem in Prečniku v devinsko-na-brežinski občini.
Tržaški oktet se bo poklonil žrtvam mučeniškega Marzabotta
Tržaški pevci gostujejo v Emiliji ob posredovanju občine Dolina
Tržaški oktet potuje jutri v Marzabotto, kjer bo imel zvečer v sejni dvorani županstva celovečerni koncert. Štiridesetletnica osvoboditve je v tem malem emilijskem mučeniškem mestu še posebno občutena, saj je tragedija, ki jo je med drugo svetovno vojno povzročil krvoločni major Reder, pretresla ves svet in na dan obletnice pokola, se številne delegacije iz neštetih krajev sveta zberejo v Marzatiottu, da bi opomnite svetovno javnost, da je problem miru na zemlji še vedno aktualen. Tudi letos bo v Marzabottu velika manifestacija in to v nedeljo, ko se bodo spomnili več ko dva tisoč od nacistov pokončanih žrtev.
Ob tej pomembni obletnici, so se člani Tržaškega okteta želeli pokloniti žrtvam v Marzabottu s slovensko pesmijo in preko občine Dolina, ki je z Marza bo ttom pobratena, prišli v stik s tamkajšnjimi občinskimi upravitelji, ki so ponudbo rade volje sprejeli, in predvsem dojeli njen človečanski namen.
Tržaški oktet bo v Marzabottu zapel nekaj partizanskih pesmi, vrsto u-metnih skladb tržaških avtorjev in pa nekaj del iz svetovne zborovske zakladnice ljudskih pesmi.
OD PONEDELJKA V MIRAMARSKEM CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO
Seminar o mikroprocesorjih in teoriji podskupin
V miramarskem centru za teoretsko fiziko se bosta v ponedeljek, 7. oktobra, začela štiritedenska seminarja o tehnologiji in uporabi mikroprocesorjev v fiziki in o teoriji podskupin v višji matematiki.
Posvetovanje o mikroprocesorjih predstavlja že tradicionalno temo mi-ramarskega centra. Prvi posvet je bil na sporedu že leta 1981, drugi 1983, potem sta bila naslednja v Šri Lanki leta 1984 in v Kolumbiji letos spomladi, drugo leto pa bo posvet v Pekingu. Več kot 80 strokovnjakov, predvsem iz držav v razvoju, bo štiri tedne obravnavalo programiranje in vgrajevanje mikroprocesorjev v znanstvene instrumente. Posvet bodo vodili inštruktorji iz držav v razvoju in
Italije, uvodni poseg pa bo imel predsednik italijanskega inštituta za jedrsko fiziko prof. Cabibbo.
Seminar o teoriji podskupin v višji matematiki bo nadaljeval delo posveta, ki je bil v jeseni lani. Na njem bo sodelovalo okrog 50 matematikov in največji poudarek bo namenjen prav teoriji podskupin, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi matematičnim modelom različnih fizikalnih pojavov. Seminar bosta vodila profesorja Crandall (ZDA) in Kappel (Avstrija).
O V ponedeljek, 7. t.m., ob 17.30 bo v Novinarskem krožku okrogla miza o »muzejskem turizmu«, ki ga prireja deželna sekcija Touring cluba.
Tiskovna konferenca predsednika Pacorinija
Tržaški industrije! ugodno ocenjujejo nove priložnosti za gospodarski razvoj
Odločilen trenutek, v katerem se tačas nahajajo tržaške gospodarske vodè, je pokrajinsko Zvezo industri jcev navedel, da je sredi delovnega obdobja — in ne ob redni letni skupščini, kot je bilo doslej v navadi — želela posredovati javnosti svoja stališča do aktualnega gospodarsko-poldtičnega trenutka v pokrajini in deželi ter do jesenske proizvodne oživitve.
»Izkoristiti priložnosti za razvoj« je predsednik tržaške zveze Pacorini naslovil poročilo, ki ga je prebral na dobro obiskani tiskovni konferenci, kar tudi dokazuje zanimanje javnosti za glas, ki prihaja od ene najuglednejših stanovskih organizacij. V njem u-gotavlja, da se po mnogih letih inercije v Trstu beležijo določeni premiki, bolj ali manj intenzivni, a dokaj pomenljivi. To sicer še ne pomeni, da je najhujše za nami, toda Trst vendarle ponovno začenja prihajati v poštev za tako imenovane nove podjetnike (nasploh ali pa za tiste, ki prihajajo od zunaj), bodisi zaradi kontingentnih gospodarskih razmer, kot zaradi dosegljivih ugodnosti in olajšav. V takih okoliščinah pa se mora Trst dobro pripraviti in odgovoriti na njihova pričakovanja in zahteve. Zveza industrijcev v tej smeri prevzema svoje odgovornosti, h katerim poziva tudi vse druge družbene in politične sile.
V nadaljevanju je Pacorini razčlenil največje »vozle« političnega in gospodarskega značaja: analiziral je operativnost struktur, pričakovanja za olajšave iz »paketa«, poudaril nujnost vsebinske opredelitve izraza »obmejna območja«, uresničevanje deželnih zakonov in spodbud ter uveljavljanja raziskovalne dejavnosti. Za Zvezo industrijcev je v tem trenutku odločilnega pomena zagotoviti stabilnost deželne in krajevnih uprav, pri čemer je nujno zagotoviti večjo zastopanost Trsta na deželi in vključitev socialistov v tržaške krajevne uprave. Glede operativnih struktur so industrijci kritični do njihove učinkovitosti in zahtevajo zlasti ustrezno prilagoditev Ustanove za industrijsko cono EZIT. Negativno ocenjujejo tudi dosedanje delo Sklada za
obnovo nepremičnin, ki s sredstvi dežele in Tržaškega sklada ni ravnal v smeri spodbujanja in programiranja ponovne uporabe opuščenih prostorov. O svoji pravi vlogi bi morala ponovno razmisliti tudi Trgovinska zbore niča, ki mora v večji meri predstavljati vse tržaške gospodarske kategorije, brez zunanjih pogojevanj, posebno pa tiste najbolj žive, večkrat zanemarjene na račun povsem formalnih zastopanj. Posebno pogiavje pa je deželni sklad FRIE, izredno dragocen za tržaški industrijski sektor, ki pa prav v njegovih organih sploh ni zastopan. Tržaški industrijci naslavljajo na politične sile zahtevo, naj najdejo ustrezne in široke večine ter z neposrednimi in konkretnimi posegi prilagodijo zadržanja in strukture novemu intenzivnemu trenutku in njegovim obetom.
Pacorini je v zvezi s »paketom za Trst« opozoril, da je sedaj še čas za amandmaje, v katerih naj bi upoštevali predvsem dejstvo, da s koncem leta zapadejo še preostale davčne olajšave za Trst. Poleg tega pa je treba tudi preprečiti, da bi v zadnjem trenutku vanj vnesli zahteve različnih ustanov, ki bi želele paket izkoristiti za rešitev svojih problemov. Zakonski instrument namreč ima in mora ohraniti izrazito in neposredno proizvodno namembnost olajšav, ki jih prinaša in ki so bile vnešene v lanski finančni zakon. Glede raziskovalnih dejavnosti je Pacorini ponovil potrebo po njihovi povezavi s proizvodnjo in podčrtal nujnost, da se poležejo polemike glede lokacije sinhrotro-na, ki naj sicer upošteva glas vseh prizadetih, ne sme pa pri njegovem umeščanju priti do nadaljnjih zamud.
V zaključku svojega dokumenta tržaški industrijci pozivajo k soglasju in navzočnosti vseh gospodarskih, političnih in družbenih sil pri reševanju vprašanja vioge Trsta v deželi, medtem ko se morajo v mestu samem konkretno lotiti preobrazbe struktur, postopkov in celo obnašanja, da bi lahko izkoristili nove priložnosti za razvoj, (vb)
Emblematični primer združenja CEST
Tržaška občina nima dovolj posluha za prizadete
»Najbolj vroča leta so morda res mimo, toda ne morem reči, da je sedaj bolje. Bitke in soočanja z bivšimi občinskimi in pokrajinskimi odborniki za skrbstvo (še posebno z odbornico Paludettovo) so bila res ostra, toda po maratonu smo vendarle dosegli vsaj delen uspeh. Sedaj pa nimamo več pred seboj zidu, ampak gumijasto steno, v katero se lahko zaletavaš, kolikor hočeš, z edinim rezultatom, da ti s časom usahnejo sile.« Tako je odgovoril predsednik združenja za prizadete Cest Fausto Ferrari na naše zanimanje, v kakšnih vodah plava ta ustanova, ki edina na Tržaškem nudi prizadetim, za katere se je končalo šoloobvezno obdobje, alternativo pred zavodom ali izolacijo med domačimi stenami.
Cest so ustanovili starši nekaterih prizadetih otrok pred petnajstimi leti, ko je bilo javnih storitev na tem področju bore malo. V tem času se je izkazalo, da je krvavo potrebna in da praktično opravlja službo, za katero bi morale poskrbeti javne uprave. Le te pa so bolj malo slišale na to uho. Vsakič, ko je bilo treba odločati višino prispevka, so morali
starši in operaterji Cest prirediti manifestacijo, zdramiti javno mnenje in pritiskati na odbornika. Takrat so bili vroči časi, kot pravi Ferrari, a denar je konec koncev le prikapljal. Toda medtem se je število uporabnikov stalno višalo, saj za prizadetega otroka, ki ne obiskuje več šolo, ni druge alternative.
Trenutno je v treh centrih za vzgojo in zaposlitev (Ceo), ki jih vod j Cest, okrog petdeset mladih ali manj mladih. Nekater; so namreč že v zreli dobi. Prav zanje se kaže bodočnost zelo problematična: kaj bo z nj:mi, ko bodo starši, ki so sedaj sedemdesetletni, umrli? Veliko je tudi primerov hudo prizadetih, katerih starši so v letih in so bolani, tako da si še sami težko pomagajo, kljub temu pa mora zvečer prizadeti domov kajti Ceo in serigrafijski laboratorij delujejo le podnevi.
»Treba bi bilo ustanoviti stanovanjsko skupnost, dovolj bi bilo imeti stanovanje in še dva operaterja, pa ne bi bilo problemov«, ugotavlja Ferrari. Toda tu se pogovor znova vrne na začetno ugotavljanje: finančna sredstva. Cest zaposluje 15 operaterjev
7 jih nudi tržaška občina, ob tem pa bremeni bilanco še pet tehničnih so delavcev, ki vodijo razne tečaje za strokovno usposabljanje, 7 8 spremljevalcev, ob letovanju ali zimovanju pa še drugo osebje. Pred dvema letoma je občina sprejela s Cestom konvencijo in je sedaj ona glavni finančni pokrovitelj. Toda tu se začnejo križi in težave. Cest je za preteklo leto predstavil računov in faktur za 510 milijonov lir, prejel pa jih je (od ob ljubljenih 466) le 401. Pasivo so krili s prispevki staršev, odpovedmi nekaterih plačil s stran; operaterjev itd. Letos je stanje še bolj kritično: proračun Cest znaša 680 milijonov lir, občina je obljubila 500, dežela pa 65.
»Tudi z mojim osebnim prispevkom smo od dežele dosegli, da bo tržaški občini dodelila nadaljnjih 100 milijonov. Toda prepričan sem, da bodo izginili v blagajno brez dna, v fond za občinsko skrbstvo, kjer bodo z njimi pomašili kakšno luknjo, mi pa si bomo obrisali nos. Kako bomo izpeljali? Verjetno tako, da bomo potrošili likvidacijo operaterjev!« Ferrari je v pripovedovanju zelo točen in natančen. Našteva zakone, pristojnosti, od-
govornosti. V spopadih z birokracijo in mnogoličnostjo funkcionarjev mu je zrastel marsikateri sivi las. »O nas tako KZE, tržaška občina kot pokrajina — vse te tri ustanove so po konvenciji namreč v upravnem odboru Cest — vedo, da nam primanjkuje denarja, vsi hvalijo našo dejavnost in poklicnost, v besedah torej vse lepo in prav, toda ko je treba operativnega sklepa, za denar ali strokovno pomoč, takrat smo, kot sem rekel prej, pred gubijasto steno. Naravnost škandalozno je, da se te ustanove, oziroma politiki, ki jih vodijo, dodal pa bi še zastarelo logiko funkcionarjev, ne zavedajo naše vloge.«
Ko smo poslušali te besede in gledali mlade handikapirane, ki so z velikim trudom in težavo uspeli izrisati podobo živali, ki jo bodo nato natisnili na voščilnico, smo se vprašali, koliko finančnih sredstev gre v nekoristne in zgolj prestižne pobude (da ne načenjamo vprašanja oboroževanja), tam, kjer bi res potrebovali, pa je suša. Končno pa bo lahko res držalo ugotavljanje pesimista, češ da prizadeti nimajo volilnega glasu.
N. F.
Nova delovna pogodba za pokrajinsko osebje
Deželni nadzorni odbor je odobril predlog tržaške pokrajinske uprave za novo delovno pogodbo svojega o-sebja. Načrt za novo delovno pogodbo predvideva temeljito reogani-zacijo posameznih vlog in kvalifikacij ter obenem točno določa funkcije nameščencev. Tržaška pokrajina je tako postala ena od prvih v naši deželi, ki je uresničila določila za obnovo delovne pogodbe v javnih u-stanovah, kjer so fukcije in delovne odgovornosti večinoma tako zastarele, da sploh ne ustrezajo sodobnim potrebam. Samo osebje poudarja, da so njihove zadolžitve nedoločene in dvoumne in prav zaradi tega vir birokratskih zapletov, ki jih vsak državljan dobro pozna.
Nova delavna pogodba, ki je s sklepom nadzornega odbora postala operativna, bo ovrednotila nekatere kategorije uslužbencev (predvsem tiste v srednje-nizkem pasu), drugim bo zajamčila kvalifikacijo, ki je doslej niso imeli, ne bo pa prinesla nič novega za nekatere profile na skrbstvenem področju. Deželni nadzorni odbor je namreč zavrnil predlog, da bi jim zboljšali stalež. Isto velja tudi za nekatere profile v upravno-šol-skem sektorju.
Minister Granelli na otvoritvi državnega kongresa fizikov
Določitev Trsta za gradnjo sinhrotrona znanstvena, a tudi politična odločitev
Včeraj se je na Pomorski postaji v Trstu začel 71. vsedržavni kongres italijanske družbe za fiziko. Na svečani otvoritvi so bili prisotni poleg sodelujočih fizikov še številni pred-stavniki državnega in krajevnega političnega življenja, med katerimi naj omenimo ministra za znanstveno la-ziskovanje Granellija, vladnega prefekta De Feliceja, tržaškega župana Richettija in deželnega odbornika Ri-naldija.
Kongres je otvoril predsednik italijanske družbe za fiziko Ricci, ki se je v svojem uvodnem govoru zahvalil vsem prisotnim za sodelovanje, krajevnim pohtičnim in univerzitetnim predstavnikom pa je izrazil zadovoljstvo, da je ta vsedržavni kongres v Trstu, to je v mestu, ki se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja na znanstvenem področju.
Na otvoritveni svečanosti je minister Granelli poudaril velik pomen kongresa, ki ni le znanstveno sre-
čanje, ki je samo sebi namen, temveč imajo raziskave v fiziki dosti širši pomen tudi pri ekonomskem razvoju države. V svojem posegu se je zaustavil tudi pri vlogi Trsta, ki s svojimi znanstvenimi organizacijami presega krajevne in državne okvire in postaja v zadnjem obdobju vedno bolj raziskovalni center mednarodnega pomena. Tak razvoj Trsta je pomemben za celo Italijo in kot je dejal Granelli, si bo italijanska vlada šc bolj prizadevala, da bi bil ta razvoj Trsta še hitrejši in zato je tudi določila Trst kot mesto za izgradnjo novega sinhrotrona.
Prav .izgradnji sinhrotrona je bil namenjen prvi delovni dan kongresa. Na popoldanski okrogli mizi, ki rta jo vodila predsednik italijanske družbe za fiziko Ricci in predstavnik Ir žaške univerze za fiziko Rosei, so s svojimi posegi sodelovali vidni predstavniki z univerz za fiziko iz Rima in Pise ter predstavniki državnega
fizikalnega laboratorija iz Frascatija in državnega instituta za jedrsko fiziko.
Prisotni znanstveniki so vsak iz svojega zornega kota prikazali italijanske pobude in perspektive za izgradnjo sinhrotrona. Čeprav so bila nekatera mnenja o tem, ali naj se sinhrotron zgradi v Trstu ali pa v Frascatiju, kjer že dolga leta obstaja znanstvenoraziskovalni laboratorij in sinhrotron starejšega tipa, deljena, pa so si bili vsi edini v tem, da predstavlja izgradnja drugega sinhrotrona za Italijo veliko priložnost tako za področje znanstvenih raziskav kakor tudi za industrijo.
Zaključni poseg na okrogli mizi je imel minister Granelli, ki je obrazložil, kaj je vlado vodilo pri odločitvi, da se izgradnja sinhrotrona poveri Trstu. Po njegovih besedah je bilo odločilno mnenje vrhunskih italijanskih fizikov z nobelovcem Rubbio na čelu, ki so vsi dali svoj glas za Trst. Pri tem je Granelli dejal, da ostali raziskovalni centri ne smejo gledati na tržaški sinhrotron kot na konkurenco, temveč se morajo vsi zavedati, da predstavlja le dopolnitev znanstvenoraziskovalnih možnosti za celo Italijo. Toda z izgradnjo je treba pohiteti, predvsem pa pri tem najprej poskrbeti za tak strokovni kader, ki bo sposoben vse prednosti, ki jih sinhrotron prinaša, tudi izkoristiti Granelli je še dodal, da mora biti pri tem Trst deležen podpore celotne italijanske znanosti, da bi ta načrt uspešno pripeljali do konca.
Iz razprave in posegov znanstvenikov je jasno izšlo dejstvo, da lokacija sinhrotrona ni bila vezana na tako ali drugačno zemljišče, temveč da je bila izbira Trsta poleg znanstvene tudi in predvsem politična odločitev italijanske vlade.
Granelli na sejmu: povezati znanost s proizvodnjo
Ministar za znanstveno in tehnološko raziskovanje Luigi Granelli se je sinoči, takoj po zaključku okrogle u^ize na Pomorski postaji, napotil na tržaško sejmišče, kjer so ga pričakali predsednik Velesejemske ustanove Toresella, župan Richetti, predsednik pokrajine Marchio, občinski, pokrajinski in deželni odborniki, demo-krščanski poslanec Coloni z drugimi voditelji stranke in še nekatere osebnosti iz upravnopolitičnega in gospodarskega življenja.
Ugledni gost si je v paviljonu A ogledal salon Spazio 2, posvečen raziskovalni dejavnosti in informatiki, ki ga bodo danes odprli v okviru jesenskega sejma. Sredi učinkovito urejenega razstavnega prostora tržaš-
kih raziskovalnih institucij — predstavljajo se univerza, Center za teoretsko fiziko, Geofizikalni in Astronomski observatorij, padriški Raziskovalni center in družba Informatica Friuli - Venezia Giulia — ga je pozdravil predsednik Velesejemske ustanove Toresella, ki je poudaril prizadevanje tržaškega sejma, da bi raziskovanju utrl pot v širšo javnost in še posebej v proizvodnjo. Granelli pa je v odgovoru potrdil. Ha ima Trst vse potencialne možnosti za kakovostni skok in za u-resničitev svoje naravne vloge vsedržavnega in mednarodnega raziskovalnega središča. Podčrtal pa je nujnost povezave raziskovanja z razvojem, znanosti s proizvodnjo.
Na odprtju razstave je mojstra predstavila prof. Pogačnikova
Bronasti odlitki Zdenka Kalina
v Galeriji Tržaške knjigarne
Galerija Tržaške knjigarne je začela novo sezono. Kot je v njeni navadi, je za začetno razstavo izbrala dela velikega mojstra. In tako se bodo tržaški ljubitelji umetnosti mogli spoznati z deli znanega slovenskega mojstra Zdenka Kalina, ki bo v tržaškem razstavišču s svojimi deli na-vzroč do srede meseca.
Zdenko Kalin, ki spada že v starejšo generacijo slovenskih likovnih mojstrov, je po rodu iz Solkana, vendar je moral še kot otrok z družino v svet, ker je Gorico in okolico zajela
Drevi predstavitev Bressanove knjige
V kbnjerenčni dvorani družbe Generali (Ul. Trento 8) bodo drevi ob 18.30 predstavili knjigo Arnolda Bressana »Pustolovščina besede - slovenski in tržaški eseji«, ki jo prireja Skupina 85. Avtorja in njegovo najnovejšo knjigo bosta predstavila Claudio Ma-gris in Ivan Verč, prisoten pa bo tudi ravnatelj založbe »11 Saggiatore«, ki je izdala Bressanovo publikacijo.
vojna. S svojci se je naselil v Ljubljani, kjer je končal srednjo šolo; strokovno se je usposobil na zagrebški akademiji, znanje pa je dopolnil še na študiju v Italiji in Parizu. Že v samem začetku svojega umetniškega izživljanja se je opredelil za kiparstvo. že kmalu po osvoboditvi je
postal projesor na ljubljanski akademiji likovne umetnosti in je skozi njegovo šolo šlo veliko danes že uveljavljenih slovenskih kiparjev.
V Trst je mojster Zdenko Kalin prinesel kopico svojih malih bronastih odlitkov, največ iz njegovega cikla otroških iger ter iz cikla portretov, s čimer je napolnil pritlične prostore in balkonski del galerije. Na dvorišču Tržaške knjigarne pa je na ogled njegovo znano delo, ki ga sleherni večer lahko vidimo na ljubljanski TV ob zaključku oddaj, ko se poslavlja od občinstva deček s piščalko.
Na odprtju razstave je o mojstru in njegovi ustvarjalnosti spregovorila prof. Helena Pogačnik, ki je tudi izbrala dela za sedanjo razstavo. Je to le del velike mojstrove razstave, ki jo je pripravil letos poleti v Moderni galeriji v Ljubljani.
Razstava bo trajala do 16. t.m. in je dostopna občinstvu po urniku knjigarne. (Fre)
Potrditev abonmajev italijanskega gledališča
Danes zapade rok za potrditev a-bonmajskih izkaznic za letošnjo gledališko sezono italijanskega Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine Upravno vodstvo gledališča obvešča abonente, da lahko svoje abonmaje potrdijo pri krožkih, združenjih, sindikalnih organizacijah, šolah ali pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Nova sezona italijanskega Stalnega gledališča se bo začela 15. oktobra z Goldonijevim delom »I rusteghi«.
Obrtniška sekcija SDGZ pred novimi delovnimi načrti
Pregled opravljenega dela, primerjava med državnim in deželnim zakonom o obrtništvu ter opredelitev načel in delovanja po strokah — tak Je_ bil dnevni red sestankà odbora tržaške sekcije za obrtništvo SDGZ, kl se ponavadi sestaja vsako prvo sredo v mesecu.
. Predsednik sekcije Rado Andolšek m organizacijski tajnik združenja 0-oo Kalan sta navzočim obnovila poetilo delo sekcije, ki je zabeležilo tudi nekatere vidne uveljavitve slovenskih obrtnikov na javnih manifestacijah. To velja zlasti za razstavo izdelkov umetne obrti treh članic sekcije, ki je bila v času Kraške ohceti y Kraškem muzeju v Repnu. Db njej so navzoči z zadovoljstvom Poudarili, da razstava ni pomenila le uspešne reklamne akcije za slovensko umetno obrt. temveč le imela tudi lep komercialni obračun. Kalan Je nato govoril o obisku delegacije LDGZ na obrtnem sejmu v Celju in PD Gospodarski zbornici Hrvaške v z-agrebu, o odprtju novih prostorov
Tržaškega tehničnega konzorcija in o drugih opravljenih nalogah. Člani odbora so se nato seznanili z deželnim in državnim zakonom o obrtništvu in s posvetom, ki so ga imeli predstavniki stanovskih združenj na pristojnim deželnem odborništvu, pri zadnji točki dnevnega reda pa je bilo največ razprave posvečene novoustanovljenemu Konzorciju avtoprevoznikov. Poudarili so, da je podobno združevanje in tesnejše sodelovanje potrebno tudi po drugih strokah, predvsem na področju umetne obrti, gradbeništva, avtomehanike in avto-ličarstva itd.
Za zaključek so odborniki obravnavali še nekatera praktična vprašanja, posebej pa so se ustavili pri načrtih za izdajo brošure o slovenskem obrtništvu v Italiji in pri problematiki zaposlovanja vajencev, ki je danes dejansko skorajda onemogočeno.
• V četrtek, 10, t.m. bo v Novinarskem krožku letna skupščina kronistov. Med drugim bodo govorili o 20-letnici nagrade »zlati sv. Just«.
Predstavitev in razprava o knjigi »Istra, razmišljanja za dialog«
Kulturni krožek Istria je sinoči v Novinarskem krožku predstavil javnosti knjigo z naslovom »Istra, razmišljanja za dialog« in priredil razpravo o tematiki, ki jo ta publikacija obravnava. Knjiga prinaša prispevke italijanskih in slovenskih zgodovinarjev in javnih delavcev z obeh strani meje, ki so nastopili na okroglih mizah in prireditvah krožka v zadnjih
dveh letih, začenši z debato o zanimivi in tudi v marsičem sporni študiji »Storia di un esodo«.
S predstavitvijo te knjige stopa krožek Istria v novo delovno sezono, ki bo tudi letos, kot je podčrtal predsednik Depangher, osredotočena na razmišljanja o zapletenem istrskem vprašanju v luči objektivnih zgodovinskih dejstev, sožitja in razumeva nja raznih tržaških komponent.
Komaj 18-leten motociklist treščil v tovornjak
Na poti proti novemu domu v smrt
Komaj 18-Ietni mladenič se je v noči med sredo in četrtkom smrtno ponesrečil med vožnjo na motornem kolesu proti domu. Alessandro Piazzolla iz Ul. Valmaura 13 je s svojim motorjem cagiva 125 v Ul. Costalunga silovito treščil v parkiran tovornjak in bil pri priči mrtev.
Nesreča se je pripetila včeraj nekaj minut pred eno uro. Piazzolla se
je peljal na svojem motorju namenjen domov, v nov stanovanjski blok v Ul. Valmaura, kamor se je njegova družina prav pred nekaj dnevi preselila iz prejšnjega stanovanja v Ul. Vergerio. Mladenič bi moral zapeljati preko predora pri Senenem trgu; ker pa je predor v nočnih urah (od 23. do 5. ure) zaprt zaradi popravljalnih del, se je moral poslužiti obvoza po Reški cesti. Ul. Costalunga, Trgu Baiamonti in Istrski ulici.
Njegovo mlado življenje je utrnilo v Ul. Costalunga. Piazzolla je bil komaj izpeljal iz blagega ovinka, ko je
po približno 100 metrih v bližini pokopališča iz še nepojasnjenih vzrokov njegovo cagivo zaneslo v desno; mladenič in motor sta silovito treščila v zadnji del tovornjaka, last Evelina Grisona, ki je bil parkiran na desni strani ceste, pred hišo številka 01. Piazzolla je obležal negiben na Cestišču, zanj ni bilo več pomoči. O silovitosti trčenja sta karabinjerjem s postaje v Istrski ulici nemo pričala hudo poškodovana cagiva in zadnji del tovornega vozila. Mladinčevo truplo so uro po nesreči prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, na razpolago formalnostim oblasti.
O vsebini knjige je poglobljeno poročal zgodovinar Jože Pirjevec, ki je z različnih zornih kotov skušal obravnavati in utemeljiti izselitev tolikega števila Italijanov iz rodne Istre. Vzroki tega množičnega bega imajo poleg pohtičnega značaja (strah pred komunizmom) tudi ekonomske motivacije, saj so gospodarske razmere v novi Jugoslaviji svetovale marsikateremu Italijanu, da je zapustil Istro. Vsemu temu je treba še dodati, je dejal Pirjevec, dejstvo, da je takrat v Istri Italijane, Hrvate in Slovence ločeval zid nepoznavanja, ki je še bolj poglobil razkole med italijanskimi obmorskimi mesti in med slovenskim in hrvaškim zaledjem. Pirjevčevemu odprtemu poročilu je sledila bogata debata, v kateri je med nasprotujočimi si mnenji izstopala tudi ugotovitev, da se v Trstu o teh vprašanjih žal še vedno premalo odkrito razpravlja.
Posvet o razvoju polifonske glasbe v 16. stoletju
Danes in jutri bo v Trstu v Vili Geiringer v Ulici Ovidio 49 prvi glasbeni posvet, ki bo obravnaval razvoj polifonske glasbe v drugi polovici 16. stoletja do prehoda na enoglasne skladbe v začetku 17. stoletja. Posvet so skupno organizirali Združenje za glasbene večere v Vili Geiringer, IM Et z univerze iz Bologne, univerzitetni glasbeni center iz Trsta in dežela FJK pod pokroviteljstvom vladnega komisariata.
Ob zaključku posveta bo v soboto zvečer ob 21. uri tudi koncert skupine »Insieme vocale« iz gledališča Verdi, ki bo izvajala polifonske skladbe iz 16. stoletja.
Skupščina v Miljah
V Ljudskem domu v Miljah bo drevi ob 20. uri skupščina članov KPI in volivcev Liste Frausin na temo: Naši politični predlogi za novo sestavo občinskega odbora.
• Danes ob 12. uri se bodo na tržaškem županstvu sestali načelniki svetovalskih skupin, da se domenijo o dnevnem redu prve občinske seje po poletnem premoru. Zasedanje občinskega sveta bo skoraj gotovo v petek, 11. oktobra.
Zmikavti zmaknili za 4 milijone lir dragocenosti
Ko se je 76-letni Vincenzo Calabrese v sredo ob pol enih vrnil na dom v Ul. Brunner 9, ga je čakalo neprijetno presenečenje: vrata stanovanja so bila priprta, spalnica pa vsa razmetana. Stanovanjske miši so si najverjetneje s pomočjo izvijača u-trli pot v stanovanje in po podrobnem pregledu iztaknih dragocenosti, ki jih je Calabrese imel na domu. Odnesh so vrsto zlatih in drugih dragocenih predmetov za skupno vrednost kakih 4 milijonov lir.
Kulturna društva se pripravljajo na novo sezono
Delo KD Fran Venturini sloni predvsem na zborovski in glasbeni dejavnosti
Tudi na skrajnem koncu Brega, ki je najbližji mestu, se začenja nova kulturna sezona. KD Fran Venturini, ki združuje prebivalce Domja, Lakotišča, Krmenke, Pulj pri Domju in Krankovca, je na prvi seji odbora v glavnih obrisih začrtalo svoj letošnji delovni program.
Za samostojnejše in boljše delo je dejavnost tudi tega društva porazdeljena po odsekih. Najdlje deluje moški pevski zbor. Letos je prvi začel z vajami in s pripravljanjem novega celovečernega sporeda, s katerim bo nastopal na raznih gostovanjih in na zaključni prireditvi v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Najbližji koncert bo zadnje dni oktobra v Novem mestu, kjer bo MPZ Venturini, ki ga vodi Ivan Tavčar, gostil MPZ Loški glas iz Zagorja. Zbora sta prijateljske stike navezala pred približno 9 leti, kmalu nato pa sta se tudi pobratila. V načrtu sta še srečanji med MPZ Venturini in dvema italijanskima zboroma. Po vsej verjetnosti bo v drugi polovici oktobra zbor iz dolinske občine vrnil obisk izpred treh let pri mešanem zboru Accademia Corale Reno iz Marzabotta. Sodelovanje med obema skupinama se je začelo zaradi dogovora med občinama Dolina in Marzabotto, ki je nastal po podpisu listine prijatelj stva. Sledil bo še celovečerni koncert zbora Coro Valli del Taverone iz Licciane Narsi blizu Masse Carrare, ki se prav tako vključuje v prijateljske »dolžnosti« MPZ Venturini. Točnega dogovora še ni, srečanje pa je predvideno šele enkrat spomladi.
V glasbeno dejavnost spadata še otroški pevski zbor in glasbena šola, ki je do lanske sezone skrbela le za poučevanje harmonike in se letos pripravlja na uvedbo
pouka klavirja, odvisno pa je od števila prijavljenih. Tako otroški zbor kot harmonikarsko šolo vodi Suzana Žerjal, klavir pa bo verjetno poučevala Tatjana Blokar.
Dramska dejavnost je samo priložnostna, največkrat je prisotna v okviru kultumo-zabavnih večerov. KD Venturini pa se večkrat loteva neobičajnih prireditev. Poleg vsakoletnega silvestrovanja, pustovanja, dneva slovenske kulture in dneva žena, za katerega poskrbijo predvsem domače ženske, bo v tej sezoni že tretje srečanje ljudskih harmonik v okviru prireditve Glas harmonike. Ob prvi izvedbi je izšla tudi brošura z opisom tega globoko utrjenega ljudskega običaja, ki se prenaša iz roda v rod. Predvsem na tem področju še obstaja nova generacija ljudskih godcev, ki se vsako leto, na dan 1. maja, s svojimi ljudskimi harmonikami zvrstijo na odru ob številnih vižah in melodijah.
Tudi KD Venturini je potomec prejšnjega pevskega društva, ki je delovalo v letih 1945-48. Poimenovano je bilo po prvem organizatorju OF od Domja Ivanu Kralju-Mirku. Organizirano kulturno življenje je nato spet oživelo, ko je bilo ustanovljeno sedanje društvo. Odkar je bil leta 1983 otvorjen Kulturni dom pri Domju, pa je postalo delovanje mnogo ugodnejše, na razpolago so večji prostori, kjer prireja KD Venturini svoje večere, predvajanja potopisnih filmov in diapozitivov. Celoletno delovanje pa zaključita junijska šagra na Krmenki in skupna prireditev, kjer vsak društveni odsek predstavi svoj letni trud.
(dam)
«is
V TRSTU
razpisuje
ABONMA za sezono 1985/86
REPERTOAR:
Carlo Goldoni
PRIMORSKE ZDRAHE Pavel Kohout
MARIJA SE BORI Z ANGELI
(gostovanje Drame SNG Ljubljana)
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA Noél Coward
HUDOMUŠNA PRIKAZEN Arthur Miller
LOV NA ČAROVNICE
(gostovanje Mestnega gled.
ljubljanskega)
Ivan Cankar
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Matej Bor
RAZTRGANCI
(gostovanje Drame SNG Maribor)
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure, telefon 734265.
Prispevajte za
Dijaško matico
,^i»°
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Sezona 1985-86
Ettore Petrolini
CHICCHIGNOLA
komedija v treh dejanjih
Jutri, 5. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH.
gledališča
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 4. trn., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Okrogla dvorana
Danes, 4. t.m., ob 22. uri: Cavis negra - Nočni program CD.
V ponedeljek, 7. t.m., ob 17. uri: Recital planinske proze in poezije.
Mala dvorana
Do 31. oktobra: Dnevi filmov za otroke in mladino. Danes, 4. in jutri, 5. t.m., ob 10. uri: Zgodba brez konca -otroška matineja.
Danes, 4. in jutri, 5. t.m., ob 20. uri: Izbor nagrajenih filmov mednarodnega festivala ekološkega in etnološkega filma v Kranju.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 4. t.m., ob 16. in 19.30 F. X. Kroetz »Ne krop ne voda« — skupna u-prizoritev s Cankarjevim domom Ljubljana in Kulturnim domom Gorica. Gostovanje PDG v SLG Celje.
Ponovitev jutri, 5. t.m., ob 16. uri in 19.30.
čestitke
Danes praznuje v Repnu št. 1 CINZIA svoj 22. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo mož Sergij ter otroka Peter in Ivana. Čestitkam se pridružuje Marija.
4. fotografski natečaj Foto Trst 80
Foto Trst 80 je razpisal 4. fotografski natečaj z naslednjim pravilnikom:
1.	Natečaj je odprt vsem fotoamaterjem iz Furlanije - Julijske krajine.
2.	Natečaj se deli na dva odseka: a) barvni diapozitivi na prosto temo; b) črno-bele slike na prosto temo.
3.	Vsak’ avtor lahko sodeluje z največ 5 izdelki za vsak odsek.
4.	Diapozitivi z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, naslov dela), morajo biti označeni z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljeni v okvirih 5x5.
5.	Daljša stranica čmo-belih slik mora biti med 20 in 40 cm dolga. Na njihovi zadnji Stranj morajo biti navedeni osebni podatki avtorja.
6.	Dela morajo biti oddana ali poslana od 25. do 29. novembra, umik: 8.30 - 12.30 in 18.00 - 20.00, sobota, 30. novembra 15.00 - 18.00 na naslov: Foto Trst 80 - Ul. sv. Frančiška 20/11 pri ZSKD - 34133 Trst/Trieste.
7.	Vpisnina znaša 5000 lir za oba odseka.
8.	Vsak avtor odgovarja za vsebino predloženih del.
9.	Komisijo sestavljajo Laura Battich Isoni, snemalka TV in foto, Roberto Ive, fotograf, Adriano Perini, vodja Photo imago, Fabio Smotlak, umetnik - oblikovalec in Elio Soverchi, vodja fotostu-dia - galerije phi.
10. Prireditelj jamči največjo nego z deli, a ne odgovarja za morebitno poškodbo ali izgubo le-teh.
Nagrade: Trofeja Foto Trst 80, pokali, plakete in fotografske potrebščine.
Koledar: rok dostave 25. nov. 1985 — 30. nov. Sestanek komisije 9. dec. 1985. Predvajanje, nagrajevanje, otvoritev razstave 14. dec. 1985 ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. Vračanje del od 13. jan. 1986 vsak dan ob uradnih urah.
Pravilnik in prijavnice so na razpolago v Tržaški knjigarni.
_______________kino___________________
Eden 15.30—21.00 »Piaceri indecenti« in »Toccami al mattino«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.00 »La gabbia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 — 22.00 »Dietro la maschera«. Režija: Peter Bogdanovič.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30—22.00 »Scuola di polizia N. 2«.
Dvorana št. 2 16.00—22.15 »II vizio nella pelle«.
Dvorana št. 3 17.00—22.00 »Missing in action«.
Mignon 16.30—22.15 »Chi più spende più guadagna«. Film za vsakogar.
Grattacielo 15.30—22.15 »007 bersaglio mobile«. Igra: Roger Moore.
Capitol 16.00—21.30 »Amadeus«.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »Amanda e Federa depravate dal piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.30—22.00 »II signore degli anelli«.
Alcione 16.30—22.00 »L’impero dei sensi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston 17.00—22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra : Madonna.
Radio 15.30—21.30 »Ninfomane tutta bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
VERDI
Danes, 4. t.m., ob 20.30 bo na sporedu zadnji simfonični koncert. Program obsega Beethovnove skladbe ter Simfonijo »Patetica« Čajkovskega. Dirigent Cai Stewart Kellog, pianistka Martha No-guera.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
Gallus Consort s sodelovanjem deželnega sedeža RAI in pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine prireja v nedeljo, 6. t.m., ob 18. Uri v repentabr-ski cerkvi tretji koncert niza »glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe«. Miloš Pahor, Andrea Albertani, Dina Slama in Irena Pahor bodo izvajali skladbe Amadeusa Ivančiča.
razstave
V	-TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled kiparska razstava Zdenka Kalina.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 6 razstavlja Jasna Merkù svoje keramične reliefe.
Do 19. oktobra je na ogled v prostorih Pen kluba v Ljubljani fotografska razstava Tržačanke Marie Pie Massarotto, ki jo organizira Photo -Imago iz Trsta.
menjalnica
3. 10. 1985
Ameriški dolar................. 1.775.—
Kanadski dolar	 ............ 1.295.—
Švicarski frank.................. 823.—
Danska krona..................... 182.—
Norveška krona	......	222.—
Švedska krona	......	228 —
Holandski fiorini................ 595.—
Francoski frank	 .............. 218,—
Belgijski frank	!............... 32,—
Funt šterling.................. 2.500.—
Irski šterling................. 2.070,—
Nemška marka.................. 673.—
Avstrijski šiling	 .............. 94,50
Portugalski eskudo .....	9.—
Japonski jen.................. 7.—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............... 1.230,—
Grška drahma	............... 12.50
Debeli dinar.....................  5,10
Drobni dinar .	  5,10
' im
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. A.
T Pl S T - ULICA F. KILŽI IG -	<Z2 B1-A.aG
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino vabi
na razstavo o arheoloških raziskavah
RODIK
Kulturni dom v Trstu, Ul. Petronio 4.
Otvoritev danes, 4. oktobra, ob 18.30.
Kulturni program:
BOGDANA HERMAN
Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij
PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča, da bo prva vaja pevskega zbora v torek, 8. t.m., točno ob 20.45 za moške in v četrtek, 10. t.m. ob 20.45 za ženske. Vabljeni tudi novi pevci.
SKD Vigred obvešča, da bo prva vaja otroškega pevskega zbora v ponedeljek, 7. t.m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Vabljeni stari in novi pevci!
V nedeljo, 6. t.m., bo v barkovljan-skem društvu v Ul. Cerreto 12 praznik karamalov. Ob 15. uri otvoritev športnih objektov s kulturnim programom. Poskrbljeno za hrano, pijačo in veselo razpoloženje.
KD Kraški dom sporoča, da se bo nadaljeval tečaj glasbene vzgoje za osnovnošolske otroke. Tečaj bo ob sredah v Bubničevem domu. Sestanek z otroki in starši bo 9. t.m. ob 16. uri v Bubničevem domu.
KD F. Venturini - Glasbena šola za klavir. Vpisovanje ob sobotah od 14.30 do 15.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju, tel. 281-196.
KD F. Venturini - Domjo priredi jutri, 5. t.m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju »VIKJ SHOW« večer komične magije, glasbe, plesa in... Otroci, starši, none in no-noti, tete in strici! čarodej Vikj nas bo zabaval s svojimi vragolijami. Pridite vsi, ne bo vam žal.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 4. oktobra FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob
17.40	— Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 20.06 in zatone ob 11.37.
Jutri, SOBOTA, 5. oktobra DUNJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,3 stopinje, zračni tlak 1025,7 mb, rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 21,5 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Settefontane 39 in Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39. Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teh 228-124; Bazovica: tek 226-165; Opčine: tel 211-001; Zgonik: tel 226696; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: teh 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Vlak miru v Beograd - Informacije in vpisovanje vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure po telefonu št. 226446 in 226133. V večernih urah vpisujeta tudi Oskar Sedmak, tel. 220-655 in Gigi Bogateč v Domu Albert Sirk, tel. 220505. Pohitite!
Foto Trst 80 obvešča, da bo seja odbora danes, 4. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
Novoustanovljeni mladinski mešani pevski zbor Glasbene matice obvešča, da bo prva pevska vaja danes, 4. oktobra, ob 19.30 na sedežu GM v Ul. R. Manna 1. Vabljani vsi, ki bi radi sodelovali.
Tajništvo sekcije KPI »A. Gramsci« - škedenj-čarbola — javi vsem, ki jih zanima »gradbeni odpust«, da bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 18. uri v sekciji KPI v Ulici S. Lorenzo in Selva 4, posvetovalno srečanje s tehniki.
prispevki
Vladimiro Bresciani daruje 30.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika NOB iz Briščikov.
Angela Milič daruje 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika iz Briščikov.
V	spomin na Tatjano Taučer roj. Biagi darujejo trgovci in prijatelji s Trga Giotti 385.000 lir za ženski pevski zbor I. Grbec.
V	spomin na nepozabnega Franca U-kmarja, ki bi te dni praznoval god daruje žena Marija 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na bratranca Egona Puntarja daruje sestrična Elda 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	počastitev spomina pok. Vladimira Uršiča darujeta Neva in Luciano Jagodic 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Tatjano Blažič - Taucer darujejo Zorka in Nadja Daneu 20.000 lir za TPK Sirena in družina Jagodic
20.000	lir za SKD Barkovlje.
Družina čemeka daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Itala Contenta darujeta Bianca Zini in Adelfio 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
mali oglasi
19-LETNO DEKLE z višješolsko diplomo, z znanjem angleščine in z uspešno opravljenim tečajem za progra merje elektronskih računalnikov išče zaposlitev. Tel. (040) 225-320.
85-LETNI VDOVEC išče starejšo gospo, Slovenko, za pomoč v gospodinjstvu. Tel. (040) 575436.
PRODAM rulotko znamke roller 3.80 m, za štiri osebe z novim predprostorom. Telefon 74-30-71 v večernih urah.
PRODAM ford transit bencin-plin letnik ’80, prevoženih 42 tisoč km, pripravljen za kampiranje. Tel. 74-30-71 v večernih urah.
OD SOBOTE pogrešamo mladega črnega mucka. Kdor ga kje vidi med Furlansko cesto in Prosekom, naj se javi na telefonsko številko (040) 412-680.
MANUFAKTURA Ivana Pertot iz Nabrežine obvešča cenjene odjemalce, da so na razpolago novosti za jesen in zimo, za športnike pa najnovejši modeli telovadnih čevljev kronos.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali HIŠICO z vrtom iščem v Trstu ali bližnji okolici. Tel. Alpe-Adria 794-672.
KUPIM ali vzamem v najem majhno hišo-stanovanje na Opčinah ali v okolici. Tel. 040/211-069.
NA GRETI je pred časom zbežala iz kletke zelena papiga vrste amazonia. Kdor jo je našel, naj telefonira na št. 040/410-449.
PRODAJAM avto fiat 127/C, letnik 78. v odličnem stanju. TeL 727-837 ob urah kosila.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
OBVESTILO
Načrt za obnovo po zasebni pobudi Področje: " Ulica Ghiberti, Ulica Sant’Anastasio in Ulica Udine Odobritev
ŽUPAN,
na osnovi določb 28. in 30. člena zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978, 22. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. julija 1982,
obveščam,
da-je občinski svet s sklepom št. 357 z dne 21. maja 1985 — sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit dne 19. junija 1985 (6676/7283 n.o.) ter je v izvlečku objavljen v uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine št. 77 z dne 5. avgusta 1985 — odobril načrt za obnovo po zasebni pobudi področja ulic Ghiberti, Sant’Anastasio in Udine, sprejet s sklepom občinskega sveta št. 937 z dne 23. novembra 1984. Omenjeni sklep bo skupno z odgovarjajočimi načrti deponiran v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (XIII. oddelek - Urbanistika in promet, soba št. 607, 6. nadstropje občinske palače, Costanzijev prehod št. 2).
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jih v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure). Trst, dne 4. septembra 1985
ŽUPAN
dr. Franco Richetti
GLAVNI TAJNIK dr. prof. Desiderio De Petris
GROZDJE ZA VINO
^OT^superortofrutticolo ~ Tr9 Ca9ni 1
( zadnja postaja It. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
Vtisi z mladinskega festivala v Moskvi
Mir, družba, festival!
radiotelevizija,
italijanska televizija
radio
vi.
V naslednjih dneh smo imeli zelo pester spored, tako da je bil vsak dan natrpan z obiski muzejev, z ogledom raznovrstnih predstav in z udeležbo na festivalskih manifestacijah. Za informacijo naj navedem, kaj vse smo si ogledali, videh in doživeli: samostan Novadjeviči; Leninov mavzolej na Rdečem trgu; Narodno galerijo Tretjakov, v kateri so razstavljena likovna dela največjih ruskih umetnikov vseh časov; svetovno znani muzej Puškin, v katerem so, med drugim, shranjene nekatere umetnine francoskih impresionistov in ekspresionistov ter nekaj Picassovih slik; Muzej sovjetske armije; izlet z ladjo po reki Moskvi; koncert folklorne glasbe z ekshibicijo plesnih skupin, v hali Čajkovskij; večer v ruskem cirkusu; večerno fantazijo plesalcev in plesalk na ledu; poleg tega pa smo prisostvovali še dvem srečanjem s sovjetsko mladino, se udeležili dveh festivalskih shodov, v preostalem prostem času pa neumorno krožili po mestu, da bd videli in spoznali čim več.
Alžirci in svoboda
V našem hotelu so poleg nas stano vali tudi predstavniki drugih osmih držav (Indija, Mehika, Argentina, Alžir, Maroko, Španija, Belgija in Danska). Tako je vsak izmed nas lahko izkoristil priložnost za navezovanje stikov z ljudmi, ki jih v normalnih o-koliščinah ne srečuješ ravno vsak dan. Še največ sem se družil z Alžirci in Mehikanci. V skupini Alžircev sem spoznal simpatičnega fanta, po imenu Kadah, ki je zelo ponosen nad dej stvom, da se je rodil leta 1962 v svobodnem Alžiru. Menil je, da so ljudje v Sovjetski zvezi nesrečni in prikrajšani za marsikaj. Tako sva se nekoč sprehajala po Prospektu Kalinina, on pa je med hojo kazal na mimoidoče in stalno pripominjal; »Poglej. Poglej te ljudi. Sami nesrečneži. Glej, kako jim žalost in nezadovoljstvo vejeta z obrazov.« Pokazal sem na skupino nasmejanih deklet in ga nato o-Pozarjal vsakič, ko je mimo nas šel kdo veselega videza (in takih je bilo »mogo). »Vidiš, da so tudi Rusi veseljaki in srečni ljudje,« sem mu rekel. Kadah pa je kljub temu naprej Vztrajal v svojih trditvah in propri Čanju o »nesrečnih Sovjetih«.
O sebi je pravil, da je socialist, predvsem pa velik demokrat in da obžaluje dejstvo, da v Sovjetski zvezi posameznikom ni dano uživati svobode, kot jo tolmačimo na Zahodu: »Zakaj pa misliš, da jih toliko hrepeni po odhodu od tod? A veš, da tu čakajo na poroko z neznancem, samo da je tujec, zato da bi lahko zapustili te kraje?« Odvrnil sem mu, da vem za ta pojav, ampak da sploh ne obsega takih razsežnosti. Dodal sem, da so poroke med tujimi državljani precej normalen pojav povsod na svetu toda da so, s tem v zvezi, še marsikje številne težave. Navedel sem mu Primer alžirskega dekleta, ki sem ga spoznal v Ljubljani, ki je moralo pobegniti iz lastne države in prestati nebroj neverjetnih peripetij, zato da se je lahko omožila s Slovencem. Ko je Kadah to slišal, je začudeno in prizadeto razprl usta in oči, nekaj časa zijal v neskončnost, nato pa vzklik-PiL »Alžirka s tujcem? To je nemogoče! To je pri nas prepovedano! V Alžiru se moški lahko oženijo s komerkoli, ženske pa samo s pristnimi Alžirci. Povem ti, da tista ženska ni Prava Alžirka!« Tak je bil torej Kadah, drugače zelo simpatičen, napreden in prijeten tip, glede nekaterih Pogledov pa še tesno vezan na naj-
bolj tradicionalna določila islama, še zlasti glede pojmovanja ženske in njene vloge v družbi.
Festival in kontrola
Nekega večera je s ceste prihajal nenavaden hrup. Slišati je bilo vpitje in skandiranje protestnih gesel. Z okna sem pogledal na cesto: kakih tisoč ljudi je uprizarjalo protestno manifestacijo pred ameriškim veleposlaništvom, ki je bilo nedaleč od našega hotela. Dan kasneje sem spet srečal Kadaha, ki je bil med udeleženci protestne povorke. Rekel je, da je bilo v gneči manifestantov tudi mnogo policajev v civilu, ki so povpraševali in poizvedeli vse, kar je bilo mogoče.
»Bili so sicer zelo vljudni, toda takoj sem dojel, da so to profesionalci, v vlogi radovednih sovjetskih mladincev...« je z nasmeškom in s tonom tistega, ki zna, še pristavil Kadah in nato spet začel daljši govor zoper kontrolo v Moskvi, ki je bila po njegovem mnenju pretirana.
Bilo je več udeležencev moskovskega festivala, ki se je pritoževalo, češ da je preveč policajev in varnostnikov in da vsega tega ne bi bilo treba. Ob povratku v Italijo sem v italijanskem časopisju z začudenjem bral vesti v zvezi z moskovsko prireditvijo, v katerih so poudarjali predvsem strogost in neizprosnost nadzornikov, poročali pa so celo o nočnih vdorih v hotelske sobe, o pregledih o sebne prtljage ter pri tem poudarjali grobost in surovost sovjetskih varnostnikov, ki naj bi tujim obiskovalcem kratili svobodo ob vsakem koraku. Celo vsedržavni tajnik ZKMI, Pietro Polena, je v »Unità« izjavil in v »Espressu« napisal, da so bili člani italijanske delegacije stalno pod kontrolo in da so med bivanjem v Moskvi utrpeli večkratne grobe preiskovalne posege sovjetskih oblasti.
Ob vsem tem sem ostal resnično brez besed, saj se nihče drugi ni tako in toliko pritoževal glede zadržanja varnostnih sil v Moskvi.
Tujci so ob namestitvi v hotelu dobili tudi posebno izkaznico, brez katere niso imeli dostopa v svoj hotel, poleg tega pa je bil vstop v vse druge hotele za tujce prepovedan. V normalnih okoliščinah je tujcem dovoljen vstop v vse hotele, glede na to, da je Moskvo v tistih dneh preplavila brezštevilna množica, pa so oblasti uvedle ta sistem, da bi se izognile morebitnim nevšečnostim in preprečile nastajanje hujših zadevščin.
Pred začetkom festivala so npr. pripadniki nekaterih skrajnih organizacij v arabskih državah dali vedeti, da bodo v Moskvi »poravnali račune« s predstavniki marsikatere države udeleženke.
Zato je popolnoma razumljivo, da so sovjetske oblasti naredile vse, da zreducirajo na minimum nevarnost izbruhov nasilja.
Toliko o varnostnih ukrepih, ki- so na Zahodu povzročili val kritik in negodovanj. Osebno nisem odnesel takega vtisa. Mesto je bilo stalno pod kontrolo in ob vsakem vogalu so bili nameščeni pazniki v civilu in policaji. Slednji pa so svoj posel opravljali zelo korektno in precej diskretno. Lahko orisežem, da nisem doživel in niti videl nobenega od teh mož, ki bi ravnal nevljudno ali pa grobo preverjal istovetnost posameznikov ali se neustrezno vedel v katerikoli dru gi situaciji. In tudi v našem hotelu ni bilo nikogar, ki bi se pritožil, da so mu ponoči vdrli v sobo in ga preiskali	(Se nadaljuje)
IGOR CANCIANI
Nova nepogrešljiva knjiga
ATLAS SLOVENIJE
Bogato kartografsko gradivo, 72 strani slikovnega materiala s spremnim besedilom, 109 dvostranskih barvnih preglednih kart in še veliko znanstvenih in vsakršnih podatkov.
Slovenija kot na dlani pred vašimi očmi.
To pomembno in temeljno delo lahko naročite po prednaročniški ceni v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel.: 732-487.
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.25	Vatikan: Uradni obisk predsednika republike Cossige
12.30	Cagliari: tenis — Italija - Čile
13.30	Dnevnik
13.55 Dnevnik 1 - Tri minute...
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Action now: nora Amerika
17.35	L’amico Gipsy - risanka
18.00	Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanke
18.20 Spaziolibero: programi pristopanja
18.40 Sette spose per sette fratelli -TV film
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Via col vento - film, 1. del
Igrajo:	Clark Gable, Vivien
Leigh, Olivia de Havilland
22.10 Dnevnik
22.15 Via col vento - 2. del filma 00.15 Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Danes v parlamentu - Vremenske razmere
00.30 Šola in vzgoja: Umetnost
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Lady Madama - TV film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capitol - TV serija
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem: aktualnosti in igre
16.00	Svetovni pokal v atletiki
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Detektiv v copatah - TV film
15.00	Film
16.45	Risanke
17.30	Na meji verjetnega - Nenavadni podvigi
18.00	Tom Sawyer - TV film
18.55	Pacific intemational airport -TV film
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Pogovor z Milanom Pahorjem o razstavi »Rodik«
TRST — Kongres zveze italijanskih fizikov
VIDEM — Tipologija obnovljenih hiš na prizadetem območju ZGONIK — Predstavitev ženske namiznoteniške ekipe Krasa REPEN — Prijateljska tekma Jadran - Postojna
19.30	TVD - Stičišče
19.50 Tenis - Davisov pokal: Jugoslavija - Francija
20.30	TV nadaljevanka
21.30	Dogodki in osebnosti 20. stoletja
22.20	TVD Vse danes
22.30	Film
Ljubljana
8.45	TV v šob: Povej mi, povej. Li- -kavna vzgoja. Angleščina
CANALE S
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV roman
14.3Ò La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Premiatissima - varietejska oddaja
23.00	Speciale News
23.30	Royal Flash (L’eroico fifone) -film
RETEQUATTRO
12.15	Mammy fa per tutti - TV film 12.45 Ciao ciao - oddaja za mladino
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	Senza sapere niente di lei - film
17.30	Lucy Show - TV film
18.00	Mammy fa per tutti - TV film
18.30	Ai confini della notte - TV film
19.00	I Ryan - TV film
20.30	W le donne - varietejska oddaja
23.00	Alfred Hitchcock presenta - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
12.30	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	Deejay Television
15.30	Chips - TV film
16.00	Bim Bum Barn
18.00	Quella casa nella prateria -TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	I Puffi - risanka
20.15	Snorky - risanka
17.40	Qualcosa di più...
18.00	I figli dell’ispettore - TV film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Verdi - TV priredba z Ronaldom Pickupom in Carlo Fracci 2. nadaljevanje
22.10	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.20	Bert D’Angelo superstar - TV film
23.10	James Cagney, uno yankee per tutte le. stagioni
00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
15.15 Bologna: Kolesarstvo
16.00	Sto italijanskih mest
16.25	Šola in vzgoja: Znanost 16.55 Šola in vzgoja: Fizika
17.25	Dadaumpa
18.25	Speciale Orecchiocchio: Span-dau Ballett
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželna poročila 19.35 Težka solidarnost
20.05	Šola in vzgoja: Rastlinski svet
20.30	Versailles: Chamber Orchestra of Europe
Rossini - oddajo vodi Andrea Andermann
22.00	I marmi di Cesare
22.30	Dnevnik 3
23.05	II corso del coltello - TV priredba
10.35	TV v šoli: Velikani svetovne književnosti, Mali program, Zgodovina
12.30	Poročila
17.15	Teletekst RTV Ljubljana
17.30	Poročila
17.35	Nepomembno in pomembno - 10. del nanizanke
17.50 Obiskovalci, 12. del
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Pred izbiro poklica: Poklici v kamnoseštvu
19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05 Desetletja uničenja - dok. serija
21.00	Ne prezrite
21.15	J. Hilton:	Zb.ogom, gospod
Chips, 3. del
22.15	Dnevnik
22.25	Pozdravljen, junak - film
Zagreb
16.20	Videostrani
16.30	TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Zgodbe iz nepričave - otroška serija
18.15	Zdravstvtmo izobraževanje
18.45	S 15. beograjskega jazz festivala
19.30	Dnevnik
20.00	Pearl - L del nadaljevanke
20.55	Kam nas veter nosi - zabavnoglasbena oddaja
21.40	Dnevnik
21.55	V petek ob 22. uri
postaje
20.30	L’aereo più pazzo del mondo... sempre più pazzo - film
22.15	I mighori: Dino Zoff
23.00	Premiere
23.20 Riptide - TV film
TELEPADOVA
15.00	Capriccio e passione - TV film
15.30	Sky Ways - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Voltus 5 - risanka
17.30	II magico mondo di Gigi - risanka
18.30	Sam il ragazzo del West - risanka
19.00	Peline Story - risanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	Killers Boulevards - film
22.30	Športna oddaja
23.30	Film
TRIVENETA
12.00	Ma guarda dove siamo finiti -film
13.30	TV film
14.25	Speciale spettacolo
14.30	Noi vogliamo quei diamanti -film
16.00	Filmski spored
17.25	Week-end
17.30	Film
19.00	TV film 19.35 Dokumentarec
20.15	Filmski spored
20.30	Cronaca rosa - film TELEFRIULI
14.30	Povera Clara - TV film
15.30	Hanna & Barbera - risanke
16.30	Astroganga - risanka
17.00	Victoria Hospital - TV roman
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Ispettore Dante - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	I due orfanelli - film
22.45 L’ispettore Bluey - TV film
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.0 Dobro jutro po naše: Koledarček Narodnozabavna glasba; 8.10 -10.00 Poletni mozaik: Za ta letni čas; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Robinzon v vesolju«, vmes: Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Milana; Felix Mendelssohn Barthol-dy; Elija, oratorij; 11.15 Melodični orkestri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva:	vmes:
Glasbeni potpuri; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«: nato, Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Potovanje po Veliki Britaniji (ponovitev) 14.35 Glasbeni listi; 15.00 V svetu filma; 16.00 Ko spregovori telo; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Tržišče; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper, mladinska oddaja. Pesem tedna;'15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Glasbeni prispevek; 18.00 Zaključek;
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Blitz; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bomo govorili o. . .; 14.35 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 16.15 La Vera Romagna; 17.00 Gulp; 17.45 Alta fedeltà; 18.00 Jugoslovanske pesmi; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; 10.30 Radio anch’io - popevke; 11.10 Amico mio - skrivnostni svet živali; 11.30 I barboni -17. nadalj.; 12.03 Lagrime - variete; 13.20 Week-end - napovedi; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master -glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Male zbirke; 15.03 Radio 1 za vsakogar - aktualnosti; 16.00 n Paginone - zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.00 jEuropa spettacolo; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika; 19.30 Na naših trgih; 19.35 Audiobox Lucas; 20.00 Benetke: Mednarodni jazz kviz; 21.06 Ljudska simfonična sezona 85-86; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate - skladbe za violino in klavir; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan;
_ 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti;
13.00	Danes do 13.00, Iz naših krajev; Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 »Od pravljice do pravljice. . .«, Prizori iz baleta Oskarja Nedbla; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Žaga vna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00, Glasba;
18.00	Vsa zemlja bo z nami zapela. . ,;18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih, Glasba; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Iz glasbene skrinje; 22.50 Lite-rami nokturno.
jugoslovanska televizija
zasebne
Po nalogu deželne tehnične komisije
Poskusna vrtina za iskanje vode pri zajetju CAFO pri Petovljah
Ob nadaljevanju sušnega obdobja ostaja vprašanje redne oskrbe z vodo še zmeraj aktualno. O tem, kako premagujejo težave pri mestnem podjetju v Gorici in kakšne ukrepe so doslej sprejeli pri konzorciju CAFO, smo poročali že včeraj. Danes bi radi o-pozorili na drugo vprašanje, ki pa je v precejšnji meri povezano s prejšnjim, zadeva pa predvsem uporabnike na kraškem delu vodovodnega omrežja CAFO. Decembra lani je glavna skupščina odobrila načrt preureditve vodovodnega omrežja, v katerem je predvidena tudi gradnja povezave kraškega dela omrežja s črpališčem pri Fari in seveda opustitev zajetja pri Petovljah zaradi izredno slabe kakovosti vode. Pripravljen je bil seveda tudi ustrezni finančni načrt, celotna dokumentacija pa odposlana na deželo, kjer pa se, kot kaže, v pristojni tehnični komisiji ne strinjajo s predlagano rešitvijo. Zahtevali so dodatno geološko raziskavo območja pri Petovljah, v neposredni bližini obstoječega vodnjaka, še bliže strugi Soče.
Te dni je tako na delu ekipa s posebnim vrtalnim strojem, ki bo skušala ugotoviti, kaj se skriva pod zem Ijo, kako debela je plast gramoza in peska ter v kateri globini je kraški greben, ki pada proti Soči. Ni mogoče po drugi strani niti izključiti možnosti, da bodo med vrtanjem naleteli na
neprepustno plast laporja, nekakšen podaljšek plasti, ki na drugem bregu Soče obbkuje hrib Fortin nad Faro.
Preuranjeno je napovedati, če bodo rezultati poskusne vrtine pozitivni ali ne. Na podlagi do zdaj znanih elementov bo rezultat najbrž prej negativen, kakor pozitiven. Globina obstoječega vodnjaka je samo osem metrov, niže so samo plasti apnenca. Poskusna vrtina pa je samo nekaj deset metrov stran. Plast grušča in peska bo najbrž debelejša, kvaliteta in količina vode pa enaka tisti v obstoječem črpališču. Ob tem velja posebej poudariti, da je bila prav kvaliteta vode razlog, da se sprejme odločitev o postopnem opuščanju vodnjaka pri Petovljah in da se kraški del vodovodnega omrežja (celotno območje sovodenjske in doberdobske občine in del zagrajske občine) poveže z zajetjem v Fari.
Vsekakor pa bo treba počakali, da se sondiranje zaključi.
Začetek dogovarjanja v tovarni Meteor
Sindikalni spor v tovarni Meteor v Ronkah bodo pričeli vendarle reševati. Prihodni teden se bodo člani tovarniškega sindikalnega sveta prvič sestali z ravnateljstvom. Sin-
dikati so že pred nekaj meseci predložili vrsto zahtev po gmotnih in drugih izboljšavah, vendar je vodstvo podjetja do zdaj imelo skrajno odklonilno stališče do teh zahtev.
Danes posvet o socialnem varstvu
V dvorani »Luigi Fogar« (Verdijev korzo 4) bo danes s pričetkom ob 9. uri posvet, ki ga prireja sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL na temo: Sistem socialnega varstva v preteklosti, danes in v bodoče. Vprašanje je še posebej aktualno ob napovedi drastičnega klestenja izdatkov na tem področju.
Drevi pričetek rekreacije
Danes zvečer ob 20.30 se bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma pričela rekreacijska vadba za o-drasle, ki je v zadnjih letih postala že stalnica v telesnokultumem delovanju na Goriškem. Tudi v tej sezoni bodo vaje dvakrat tedensko. Prireditelji obveščajo vse, ki bi se radi udeležili pobude, naj se neposredno javijo v telovadnici doma med urami vadbe.
Sodelovanje ob odprti meji
Gorica in Nova Gorica v znamenju mednarodnih množičnih prireditev
Konec tedna v znamenju prijateljstva ob meji. Tako bi lahko označili tri pobude, ki se bodo v teku sedmih dni odvijale na Goriškem. Gre za prireditev Otroci brez meja, Kolesarjenje prijateljstva ter Panoramski pohod po Goriški. Vse tri prireditve imajo skupno značilnost, saj na njih sodelujejo občani obeh Goric v želji, da bi tudi s tem prispevali k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja v teh krajih.
Prva pobuda bo na vrsti jutri v soboto v priredbi Unicefa, ko se bo okrog tisoč goriških in novogoriških otrok srečalo in skupno preživelo sobotni dan. Spored predvideva ob 9.30 srečanje na goriškem gradu, kjer bodo pripravili tudi kulturni spored. Kasneje, okoli 11. ure, bo na Travniku folklorna prireditev, nakar bodo udeleženci srečanja peš dospeli do Gabrijelovega mejnega prehoda. Tu jih bodo pozdravih predstavniki Unicefa. Po kosilu se bo srečanje nadaljevalo v Novi Gorici, na travniku pred občinsko stavbo, kjer bodo ob sklenitvi srečanja, v znak prijateljstva, spustili 400 golobov.
Naslednjega dne, v nedeljo, pa bo na vrsti že tradicionalno Kolesarjenje prijateljstva, ki ga pripravljata novogoriška Telesnokulturna skupnost ter posoški odsek za mladinski socialni turizem. Tudi na tej prireditvi pričakujejo veliko število udeležencev z obeh strani meje, ki- bodo imeli na razpolago dve progi: rekreacijsko (30 kilometrov) in športno (90 km). Odhod obeh skupin bo pred novogori-
Drago Mirošič pri predsedniku goriške trgovinske zbornice
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič je bil v sredo dopoldne, skupaj s konzulom Marjanom Bankom, na obisku pri predsedniku goriške trgovinske zbornice komendni-ku Deliu Lupieriju. V prijetnem in prijateljskem pogovoru so razpravljali o splošni gospodarski problematiki in še zlasti o gospodarskem sodelovanju ob meji, za kar ima Gorica pravzaprav optimalne pogoje. Beseda je tekla tudi o že utečenih (čeprav do zdaj bolj redkih) primerih konkretnega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji v krajih ob me-
ji. Izkušnje takega sodelovanja so o-cenili kot zèlo pozitivne in prizadevati si je treba, da s» te oblike gospodarskega povezovanja in dopolnjevanja še razširijo. Posebej je bila poudarjena vloga, ki jo na tem področju opravljata goriška trgovinska zbornica in medobčinska gospodarska zbornica iz Nove Gorice.
• Na sedežu delavske zbornice CGIL v Gorici, Drevored 24. maja 1, nudijo ustrezna pojasnila glede izpolnjevanja prijav v zvezi z zakonom o regulaciji črnih gradenj.
Ukrep je sprejel deželni odbor
Dokončno zaprtje kirurškega oddelka bolnišnice v Gradežu
Po začasnem zaprtju kirurškega oddelka bolnišnice v Gradežu, kjer men: da zaradi težav z osebjem ni bilo mogoče zajamčiti ustrezne in predvsem neprekinjene oskrbe, je prišel zdaj u-kaz o dokončnem zaprtju omenjenega oddelka. Prvi ukrep, pred nekaj tedni, je sprejel upravni odbor goriške krajevne zdravstvene enote (in s tem poskrbel, da so se spet razplamtele polemike), ukaz o dokončnem zaprtju pa je izdal deželni odbor še pred nastopom formalne krize.
Kaže, da je dokončno zaprtje kirurgije prvi korak k ukinitvi bolnišnice v Gradežu, o čemer je sicer govor že kakšno leto. Po ugotovitvah upravnega odbora goriške KZE namreč tudi drugi oddelki zaradi takih ali drugačnih težav ne nudijo zadostnega jamstva za zdravstvene usluge. Poleg tega je treba upoštevati tudi zelo visoko stopnjo nezasedenosti bolniških postelj.
Po dolgotrajnih polemikah glede reorganizacije javnega zdravstva na Goriškem zgleda, da je zdaj nastopilo obdobje konkretnih ukrepov. Seveda bo odločitev deželnega odbora tako ali drugače spet podžgala polemike, ne samo v Gradežu, ampak tudi drugje, predvsem pa v Krminu, kjer je problem precej podoben, če ne enak. Tu-
leusigeve knjige so včeraj vendarle prodali
Po več kot štirih letih se je včeraj 39-letni Giuseppe leusig le znebil vseh dolgov z davkarijo. Pri prijavi osebnih dohodkov v letu 1981 je namreč tisti del sredstev, ki so namenjeni vojski nakazal državnemu združenju proti nasilju iz Brescie. Vsega skupaj je bilo le 69 tisoč lir, dovolj pa, da se je proti njemu sprožil postopek da bi ne ostala državna zakladnica brez zgoraj omenjenih sredstev. Ta je bil eden izmed prvih primerov na državnem nivoju civilne neposlušnosti, ki je nato sprožil cel val posnemanja. Iz leta v leto so namreč vse številnejši primeri ko posamezniki namenjajo združenju proti nasilju tisti odstotek davkov, ki je v nacionalnem bruto dohodku namenjen vojski.
Potem ko se ni dražbe v sredo udeležil nihče, izklicna cena je bila namreč dvakratna glede na leusigev dolg, je danes uslužbenec izterjeval-nice ponovil postopek. Izklicna cena je bila polovična, se pravi 180 tisoč 500 lir, knjige s pacifistično, ekološko in nenasilno vsebino pa je kupila skupina prijateljev leusiga, ki spada tudi v krog tistih, ki so v naslednjih letih namOnjali sredstva za združenje proti nasilju. Ker je bila prodaja knjig nedeljiva je zato edim drugi interesent za nakup tekstov. Prandino Prandi, svetovalec v svetogorskem rajonskem svetu, odkupil od skupine dve
Jk
knjigi (»La traversata carsica« in »II vangelo della nonviolenza«), ki jih je podaril sedežu rajonskega sveta kateremu pripada.
Ob koncu pa je le bil volk sit in koza cela. Davkarija je dobila to kar ji je bil leusig dolžan, slednji in skupina njegovih prijateljev je reklamizi-rala pob.udo, saj so o tem svojčas pisali skoraj vsi italijanski dnevniki. Postavlja se torej vprašanje smiselnosti teh pobud, saj je itak jasno, da veliko škode italijanski vojski čeprav vedno številnejši antimilitaristi le ne bodo prizadeli. Vendar je v končni in-
stanci to le oblika podpore, ki jo posredno nudijo posamezniki ustanovi v katero zaupajo in ki je v nekaj letih, izvedla več koristnih pobud v Italiji in deželah v razvoju. V Braziliji se npr. zgradili vrsto ljudskih hiš, v Sudanu vodnjake, v Burkini Fasso skladišče za žitarice in podobno. Ne moremo mimo ugotovitve, da so te pobude hvalevredne, način pridobivanja potrebnih sredstev je res originalen, vendar zgleda, da je edini, ki prikliče pozornost in sodelovanje širšega kroga ljudi, ki imajo različne vrednote. Tudi to je demokracija.
di tamkajšnjo bolnišnico naj bi ukinili, strukturo pa uporabili za ustanovitev ndkakšnega centra za izobraževanje operaterjev na področju psihiatričnega varstva. Tako vsaj je napovedal deželni odbornik Renzulli na nedavnem posvetu o psihoanalizi in psihiatriji v Gorici.
Sinoči so o vprašanju zaprtja, oziroma ohranitve bolnišnice, razpravljali na odprti seji občinskega sveta v Krminu.
Dirkalna steza v Vilešu
Na svojem zadnjem zasedanju je pokrajinski svet v Gorici soglasno sprejel predlog za izdelavo okvirnega načrta' izgradnje avtomobilske dirkalne proge v Vilešu. Vprašanje je sprožil odbornik Enzo Bevilacqua, ki je med svojim nastopom poudaril dejstvo, da je občinski svet v Vilešu že podprl tako pobudo. Izgradnja avtomobilske dirkalne steze bi bila namreč pomembna ne le samo za razvoj športne dejavnosti, proga bi bila namreč edina na območju severo - zahodne Italije, ampak tudi za turistični in širši gospodarski razvoj goriške pokrajine.
Dirkalna steza bi bila predvidena predvsem za avtomobilske in motorne dirke, vendar bi lahko tudi odlično služila za testiranje novih modelov in izvenserijske industrijske proizvodnje lahko pa bi tam uredili tudi šolo za dirkače in drugo. Zaradi svojih značilnosti bi dirkalna steza lahko gostovala celo italijansko avtomobilsko prvenstvo formule 3, državno prvenstvo v raznih kategorijah in vse različne prireditve v hitrostni vožnji.
Poudariti pa je treba tudi, da bi na načrtovani progi v Vilešu lahko prirejali tudi drugačne dirke od avtomobilskih. Tako reoimo kolesarske dirke, kotalkarska tekmovanja in druge podobne prireditve, kar bi dalo objektu podobo nekakšnega večnamenskega središča, ki bi bilo vsem dostopno.
Avtomobilske miši odpeljale tudi avto
Avtomobilske miši so se v sredo ponoči oglasile na območju Sv. Ane. Iz parkiranega avtomobila ford fiesta, last 30-letnega Flavia Tosolinija so neznanci ukradli radijski sprejemnik in dva fotografska aparata znamke konika. Tosolini je .avtomobO parkiral v sredo zvečer, v neposredni bližini stanovanja, v Ulici Cipriand 28. Vrednost ukradenih predmetov znaša okrog 800 tisoč lir. Najbolj verjetno se zdi, da so tatovi, ki so se polastili omenjenih predmetov, odpeljali tudi lancio beta, ki jo je v neposredni bližini parkiral 27Tetni Marko Cotič. Tudi Cotič namreč stanuje v isti hiši v Ulici Cipriani.
škim Športnim parkom in sicer ob
8.30	za daljšo, ob 10. uri pa za krajšo progo. Potem ko bodo del poti prevozili na jugoslovanski strani, bodo kolesarji prečkali mejo ter pot nadaljevali na Goriškem.
Zadnja od treh pobud pa bo v nedeljo, 13. oktobra, ko bodo izvedli 2. panoramski pohod po Goriški. Prireditelji, Športno društvo Marathon, krajevna skupščina za svetogorsko četrt in Placuto, Slovenijašport ter novogoriška Telesnokulturna skupnost, so progo, ki meri 13 km, speljali po poteh, ki so zanimive tudi zaradi zgodovinske preteklosti. Start bo ob 9.30 v Ulici Brolo.
Izgon za trojico iz Veneta
Za tri leta se ne bodo smeli vrniti na območje goriške pokrajine, na podlagi ukrepa, ki ga je izdala goriška kvestura. Prepoved velja za 39-letne-ga Alcide ja Maiorja, za njegovega 18 let starega brata Marcellina in za 29-letnega Gianantonia Corvettija. V Gorici so se znašli menda čisto naključno, kakor so izjavili na kvesturi, nase pa so opozorili s tem, ko so se z golfom sumljivo kretali v bližini Banca Antoniana in nato na Korzu. Trojico so policisti seveda prestregli; avtomobil je bil redno registriran, kakor so ugotovili policijski organi, pač pa ni bilo vse v redu s trojko. Kar dva od treh sta namreč že imela o-pravka s sodiščem in to za huda kazniva dejanja. S kakšnimi nameni so prišli v Gorico, lahko samo ugibamo.
Zveza slovenskih kulturnih društev
VEČER
MAKEDONSKE
KULTURE
Nastopijo vokalna, instrumentalna in narodnozabavna skupina društva Kočo Racin iz Skopja.
Kulturni dom, sobota, 12. oktobra, ob 20.30.
razstave
V Palače hotelu bo 5., 6. in 7. t.m. razstava grafičnih del Antonia Liga-bueja. Urnik ogleda od 10. do 13. ure in od 16. do 21. ure. Istočasno bodo razstavljali tudi dela nekaterih najpomembnejših sodobnih slikarjev.
razna obvestila
Goriški muzej v Kromberku je od
danes dalje zaprt za deset dni zaradi preurejanja zbirk. 'Ravnateljstvo prosi za razumevanje.
Šolsko skrbništvo obvešča, da je bil v Uradnem listu št. 220 z dne 18.9.85 objavljen natečaj za 106 mest ravnatelja na srednji šoli. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju poteče 30 dni od datuma objave.
Dramski odsek PD »Štandrež« bo jutri, v soboto, 5. t.m., ob 20. uri gostoval v Romjanu, v dvorani cerkve sv. Štefana, z veseloigro Milijonarji v oblakih. Večer prireja slovenski ženski pevski zbor iz Ronk.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Nightmare — dal profondo della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Porkys n. 3 — La rivincita«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Režija: Woody Alien.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Beg v zmago«.
SVOBODA 20.00 »Topli bratje« in ob
22.00	»Anti Casanova«.
DESKLE 19.30 »Veličastni«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, telefon 72701.
Ob 40-letnici ustanovitve Elana
S tiskovne konference in pogovora s športniki
Štiridnevni obisk na Bledu in v Sloveniji
Pred natanko tednom dni je Bled sprejel tuje novinarje, da bi prisostvovali velikemu slavju: 40-letnici ustanovitve Elana. Čudoviti sončni dnevi, ki so se blesketali v Blejskem jezeru in počivali na starem gradu, kot da nočejo iz dežele, so bili kot nalašč za dobro počutje gostov iz Italije, Avstrije, ZRN, Norveške, Francije, Španije in Kanade, ki so na svoji koži občutili gostoljubje Gospodarske zbornice Slovenije — centra za turistično in ekonomsko propagando in seveda Ela-rw> ki sta organizirala obisk.
Y štirih dneh bivanja smo imeli priložnost razgledati se po delu Slovenije, ki s svojimi, čeprav že nekoliko orumenelimi in rdečkastimi barvami, ni nič kaj preveč spominjala na zgodnjo jesen, nasprotno, dajala je videz sončne in nasmejane dežele.
Elan je pred štiridesetimi leti (24. septembra 1945) ustanovilo deset mož z Rudijem Finžgarjem na čelu, najprej kot zadrugo za izdelavo športnega orodja, ki se je potem razrasla v svetovnega mogotca za izdelovanje smuči in drugih športnih rekvizitov. Seveda, treba je bilo veliko daljnovidnosti, navdušenosti in trdega dela, da je do tega prišlo, treba je bilo veliko ustvarjalnosti in znanstvenega pristopa za dosego rezultatov, ki so danes lahko Pojem in zgled celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Danes namreč zaposluje Elan skupno okrog 1400 delavcev v svoji centrali v Begunjah in v svojih šestih lastnih oziranja mešanih podjetjih v tujini: Avstriji, ZR Nemčiji, Švedski, Švici, ZIDA in Kanadi.
. Obisk v begunjski tovarni (v petek) le bil zgovoren dokaz uspešnega dela. Sprejeli so nas generalni direktor Elana Dolje Vojsk s svojimi sodelavci, pa priznani »elanovci« Inge-^r Stenmark, Bojan Križaj, Jure Franko (ki žal, letos ne bo več tekmoval) in Tone Vogrinec. Po bežni seznanitvi smo si ogledali proizvodni proces, tovarno samo, ki pošilja v svet smuči, motorne čolne in jadrni-°e, jadralna letala športno orodje in opremo za telovadnice ter otroška i-grišča itd. Vse je urejeno sodobno in organiziram, čeprav je treba reči, da so najbrž nekateri stroji zastareli, kar pa ni samo Elanov problem. . .
Skratka, od prvih povojnih let do teh dni so izdelali več kot 10 mili-lonov parov smuči in izvoz smuči na konvertibilno področje predstavlja 85 odst. vseh zmogljivosti, ki so skupaj 700 tisoč parov (500 tisoč izdelanih v Begunjah, 200 tisoč pa v Elanovi tovarni v Avstriji) letno. Ponudba predstavlja 28 različnih ti-Pov vrhunskih alpskih, tekaških in skakalnih smuči za tekmovanja in rekreacijo. Vsa ta proizvodnja, ob
kateri se ne bi podrobneje ustavljali (niti ob številnih novostih) ima svojo krono seveda v tekmovalnih uspehih, o katerih niti ni treba izgubljati besed.
Kar zadeva Elanov navtični program naj zapišemo, da sega v prva povojna leta, razvoj plovil iz plastike pa se je pričel po letu 1961. Sedanje kapacitete proizvoda so sledeče: 1500 motornih čolnov, 300 velikih jadrnic, 100 jadralnih letal. V pripravi imajo tudi petmetrski gliser za dnevno križarjenje. Družino jadrnic bo programsko dopolnila nova, še večja jadrnica elan 39 (12 m), ki bo namenjena predvsem izvozu in izposojanju.
To je torej samo nekaj podatkov, za katere smo izvedeli na našem potovanju, ki se je na sobotni dan z Bleda preselilo v Ljubljano, kjer so si tuji gostje ogledali dvorano Tivoli in Cankarjev dom, seveda ob stalnem spremstvu sodelavcev centra za turistično propagando Irene Zdovc in Tomaža Bartola pa Miše Žlajpah, ki so bili izredno pozorni do vseh zahtev novinarjev, ki znajo biti kdaj pa kdaj tudi zelo sitni. Skratka, nikoli ni manjkalo prijaznosti in vedrega razpoloženja, ki je zavladalo tudi na sobotni večer, ko je bila v blejski športni palači o-srednja slovesnost ob 40-letnici ustanovitve Elana.
Dvorana je bila nabita z gosti, E-lanovimi delavci in drugimi obiskovalci, tako da se je v prostran prostor nagnetlo okrog 3 tisoč ljudi. Slavnost je bila na zelo visoki ravni, saj sta spregovorila tudi član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, ki je govoril o prizadevanjih za izhod iz gospodarske krize, o mednarodni vlogi Jugoslavije ter pozival k še večji kakovostni produktivnosti in direktor Elana Dolje Vojsk, ki je med drugim naglasil tudi delež, ki ga podjetje daje gospodarskim prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji. Tu so bila še nagrajevanja zaslužnih tujih partnerjev in sodelavcev kot tudi vrhun-
Na tiskovni konferenci v blejskem hotelu Golf so v okviru praznovanj 40-letnice ustanovitve Elana priredili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili delovanje tega slovenskega podjetja in pa zimsko turistično ponudbo Jugoslavije, o kateri je govoril visok predstavnik Turistične zveze Jugoslavije Niko Miloševič. Tiskovna konferenca je bila po marsikateri plati nadvse zanimiva in to ne samo zaradi prisotnosti številnih tujih novinarjev, temveč tudi zaradi številnih športnikov, ki so na njej sodelovali.
O dosežkih Elana sicer na kratko pišemo v našem zapisu na drugem mestu, vendar bo najbrž potrebno poudariti, da pokriva Elan kar 10 odstotkov celotnega svetovnega tržišča
skih športnikov, ki so ponesli ime Elana v svet in osvajali oziroma o-svajajo odmevne zmage na Elanovih športnih izdelkih.
Seveda, ob vsem tem ni manjkalo niti zabave, saj so v dolgem programu nastopili ansambel ŠOK, Andrej Šijrer, Tone Fornezzi s svojim Moped showom in pa ansambel bratov Avsenik, ki je v svojem enournem sporedu dvignil poslušalce na noge. Tudi Avseniki so se »morali« vključiti v slavje, saj so iz Begunj. . .
Naša zelo hitra kronika štiridnevnega bivanja v Sloveniji se konča z nedeljskim obiskom v portoroški marini, kjer smo dobili nekaj injormacij o navtičnem turizmu in s »križarjenjem« vzdolž istrske obale, ki je bilo kljub utrujenosti udeležencev vsekakor prvovrstno doživetje.
Skratka, obisk je bil prvovrstno organiziran, za kar gre zahvala o-bema prirediteljema in gostoljubnosti domačinov. Upati je le, da se ta gostoljubnost v restavracijah in hotelih ne bi kazala samo takrat, ko so na obisku tuje delegacije, še posebno novinarske, ki vse vidijo in beležijo, ampak vselej, ko pride v te kraje tudi navaden gost. . .
MARIJ ČUK
vsekakor premalo, da bi si lahko turistični delavci nadejali kake večje možnosti zaslužka, saj so kapacitete daleč za povpraševanjem.
Vsekakor pa je bdi zanimiv pogovor s športniki, ki je sledil splošnemu delu tiskovne konference. Tarča vprašanj je bil seveda Šved Ingemar Stenmark, ki je povedal, da bo vsaj še eno leto aktivno tekmoval in to na Elanovih smučeh, po tem pa ne bo če zapustil slovenskega proizvajalca, temveč bo sprejel nove zadolžitve. Vsekakor se je za letošnjo sezono dobro pripravil in menil je, da njegovih redkejših zmag ne gre pripisati padcu forme ali menjavi smučarske tehnike. Sam si ne ve razlagati, zakaj je manj uspešen in niti ni vedel, če
smuči in da še vedno išče nove možnosti razvoja in vplivanja, kot se pač sodobnemu podjetju spodobi.
Glede turistične ponudbe pa je Miloševič navrgel nekaj podatkov o pravkar iztekli sezoni, ki je bila sicer uspešna, a je iz mnogostranih vzrokov navrgla veliko manj deviznega priliva kot je bilo pričakovati ali vsaj želeti. Turisti so namreč priha-jali v Jugoslavijo z žepi polnimi dinarjev... Kar zadeva zimsko ponudbo pa se Jugoslavija ne more ravno pohvaliti, saj je ležišč še vedno premalo in so skozi zasedena. Slovenija pokriva skoraj tretjino ponudbe, drugi večji koncentrat je najti v Sarajevu. Kakih 70 tisoč »zimskih« postelj pa je
na njegove rezultate vplivajo kake psihološke blokade.
Tudi odgovori vodje jugoslovanske smučarske reprezentance Toneta Vogrinca so bdi kar se da zanimivi. Potožil je, da pri moških ni vse najbolj v redu, saj je Jure Franko iz znanih razlogov nehal tekmovati, tudi Roka Petroviča pesti poškodba, vendar kaže, da gre s »kuro« novega maserja na bolje, tako da bo glavni adut spet Bojan Križaj. Nasploh pa bi se morala letos povzpeti v sam svetovni vrh ženska reprezentanca. In na koncu, to je obdobje, ko je treba posvečati skrb mladim močem in teh ni malo, če pomislimo, da je v širšem izboru kar 80 smučarjev in smučark.
LESCE BLED


DOMA IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAN
Od danes do nedelje atletski svetovni pokal
Pred jutrišnjim pričetkom namiznoteniške A lige
Tudi 16 svetovnih rekorderjev
W0*U> OUF AJHIITKS
Conbero Ocrober 1985
CANBERRA (Avstralija) — Od danes do nedelje bo v Canberri svetovni atletski pokal za celinske reprezentance, s čimer bo tudi konec letošnje mednarodne a-tleitske sezone. Po zadnjih vesteh se bo tekmovanja u-deležilo kar 16 svetovnih rekorderjev, tako da bi moralo biti prvenstvo dovolj privlačno, potem ko je kazalo, da ga bodo številne odpovedi, ki jih sicer ne manjka, popolnoma razvrednotile. V moški konkurenci sa bodo za pokal najverjetneje potegovale reprezentance Sovjetske zveze. Vzhodne Nemčije, Evrope in ZDA, v ženski pa je boj omejen na SZ in Vzhodno Nemčijo (nosilko pokala), ki sta že bili protagonistki evropskega pokala.
Dokaj številčna bo italijanska za-
sedba v evropski reprezentanci. Gre za Rossi jevo (štafeta 4x400), Andrei ja (krogla), Gorla, Pavoni, Tilli in Ulio (4x100), Simionato (200 m), Mei (5000 m) in Pavoni (štafeta 4x400): skratka, devet atletov, med katerimi pa ni morda najboljšega, to je Cova.
Vreme v Canbeni je odlično, saj je v Avstraliji ta čas pomlad. Stadion v tem mestu premore 40 tisoč gledalcev in organizatorji ne dvomijo, da bo prepoln, saj v Avstraliji že 29 let — od olimpijskih iger v Melbournu — pogrešajo veliko mednarodno športno prireditev.
Italijanska televizija bo izvleček tekmovanja predvajala danes in jutri po drugem sporedu od 16.00 do 17.30, v nedeljo pa od 13.30 do 14.15.
Se Reutemann vrača?
Argentinec Carlos Alberto Reutemann je potrdil vest, da sta mu dve avtomobilski firmi ponudili bolid za povratek v formulo ena.
Uradna predstavitev Krasa Globtrade
V prostorih športnega centra v Zgoniku je bila včeraj uradna predstavitev Krasa Globtrade, ki bo jutri pričel s prvenstveni nastopi v prvi ženski italijanski namiznoteniški ligi.
Kot je sam predsednik ŠK Kras
Zvonko Simoneta v svojem uvodnem poročilu dejal, je bila včerajšnja predstavitev primerna in tudi potrebna, saj je prišlo v Krasovi ekipi do nekaterih sprememb. V prvi vrsti gre tu omeniti, da bo odslej naše mo-
štvo, ki nosi naslov državnega prvaka, nastopilo z imenom Kras Globtrade. In pri tem se je Simoneta tudi zahvalil predsedniku Globtradeja Marcu, ki je bil včeraj prisoten na uradni predstavitvi. Druga novost je ta da je v ekipi prišlo do sprememb. Marino Cergol, ki bo v tej sezoni igrala v Veroni, je nadomestila Zagrebčanka Jasna Bemardič, ki je za Krasovo moštvo še kako pomembna okrepitev. Zaradi družinskih obveznosti letos bo »pavzirala« Sonja Do-Ijak, njeno mesto pa bo v ekipi prevzela mlada Tanja Ukmar. Do sprememb pa je prišlo tudi pri sistemu tekmovanja prvoligaškega prvenstva.
Naj omenimo, da je med prisotnimi bil tudi predsednik ZSŠDI Odo Kalan. V prvem kolu pa bodo kra-sovke igrale jutri v Bocnu proti moštvu Recoara.
Na sliki: predsednik Zvonko Simo-neta s Krasovimi igralkami.
Košarka: sinoči v pokalu prvakov
Simac in Gibona zlahka
Odbojka: na evropskem prvenstvu
Poraz Italijank proti Vzh. Nemčiji
ARNHEM (Nizozemska) — Ženska italijanska odbojkarska reprezentanca je svoj nastop na finalnem delu evropskega prvenstva začela z gladkim porazom proti evropskim prvakinjam Vzhodne Nemčije. »Azzurre« so klonile s 3:0, v setih 16:14, 15:11, 15:3. Nemke so bile s tehničnega vidika močnejše, Italijanke pa so bile le v prvem nizu na robu presenečenja, saj so že vodile s 14:13. Drugi in tretji set sta se odvijala v znamenju premoči NDR, ki je tudi letos — skupaj s SZ — favorit za končno zmago. Italijanke, ki so z uvrstitvijo v finalni del že izpolnile svoj cilj na tem EP, se bodo danes pomerile prav s Sovjetinjami.
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še izid tekme med moškima reprezentancama Bolgarije in Italije. Zmagali so Bolgari s 3:2 (15:7, 11:15, 15:11, 13:15, 15:8) in tako osvojili prvi točki v finalni skupini, medtem ko so »azzurri« še brez točk.
Ostali izidi:
MOŠKI: Francija - Poljska 3:1; SZ - ČSSR 3:0.
ŽENSKE: ČSSR - ZRN 3:2.
MILAN — Gibona in Simac sta po pričakovanju uspešno opravila krstni nastop v letošnjem košarkarskem pokalu prvakov. Milančani so s 116:48 (58:31) nadigrali skromne Luksemburžane Dudelangeja. Tekmo si je ogledalo le 500, kmalu naveličanih gledalcev. Najboljša strelca sta bila pri Simacu oba Američana Schoene (24 točk) in Henderson (25 točk). Slednji je pokazal nekaj dobrih potez, a tudi precej naivnosti.
V Istanbulu je zagrebška Gibona s 110:97 premagala tamkajšnji Ga-latasaray.
Nekaj drugih izidov: Inter Bratislava (ČSSR) - Žaljgiris Kaunas (SZ) 97:123; Neptune (Irska) - Klostemeu-burg (Av.) 84:99; Real Madrid (Šp.) - Murray International (Škotska) 75:
totocalcio
Kvote »evropskega« totocalcia so naslednje:
13 ( 339 dobitnikov) - 4.057.000 lir 12 (9.682 dobitnikov) - 142.000 lir
65; Leverkusen (ZRN) - Aris Solun (Gr.) 76:93; Limoges (Fr.) - Ostende (Bel.) 87:78.
POKAL PRVAKINJ
Partizan Beograd (Jug.) - Desiktas Istanbul (Tur.) 89:34.
Pokal UEFA: naprej' tudi
Bilbao in Xamax
BUKAREŠTA — Včeraj so odigrali še dve zaostali povratni tekmi v nogometnem pokalu UEFA. V Bukarešti sta se domači Sportful Studentsch in švicarski Neuchatel Xamax razšla pri izidu 4:4 (4:2), v drugo kolo pa napredujejo Švicarji, ki so doma zmagali s 3:0. V Istanbulu je španski Athletico iz Bilbaa z 1:0 premagal turško ekipo Besiktas in tako le še potrdil uvodno zmago s 4:0.
Danes žreb v Ziirichu
Danes opoldne ho v Ziirichu žreb parov drugega kola v evropskih nogometnih pokalih. V konkurenci je še vseh šest italijanskih ekip in štiri jugoslovanske, precej zdesetkani pa sta vrsti Zahodne Nemčije in Francije.
Košarka: sinoči v prijateljski tekmi v Repnu
Jadran zadovoljil le v drugem polčasu
Jadran — Nanos 85:88 (37:55)
JADRAN: K. Starc 15, Žerjal, Čuk 5 (1:2), Zaroto 10 (1:2), Vremec 10, Gulič 2, Sosič 4, Rauber 10 (2:6), Ban 6, Daneu 21 (1:2), Lokar 2, Vassallo, Furlan.
PM: Jadran 4:11, Nanos 19:23.
V sinočnji poslednji prijateljski tekmi pred nedeljskim pričetkom druge italijanske lige so Jadranovi košarkarji zasluženo izgubih proti moštvu Nanosa iz Postojne, ki nastopa v prvi slovenski ligi.
Jadranovci so predvsem v prvem polčasu zelo poprečno igrali. Bili so pomanjkljivi tako v obrambi kot v napadu in razigrani gostje so po prvih 20 minutah igre vodili kar z 18 točkami razlike. Gre pa omeniti, da je najboljši Jadranov strelec Marko Ban igral le nekaj minut in je moral nato zaradi bolečin v hrbtu zapustiti igrišče. Upati je, da bo Ban okreval do nedeljskega nastopa, kajti njegova odsotnost v Montecatiniju bi
Bo odlični strelec Marco Ban igral v Montecatiniju?
bil hud handikap za naše moštvo. Poškodovan pa je tudi Ivo Starc.
V včerajšnji tekmi šo jadranovci znatno bolje igrali v drugem polčasu, tako da so tudi zmanjšali razliko v
koših, niso pa uspeli preprečiti poraza.
Včerajšnje srečanje je bilo kljub porazu za naše košarkarje pred težkim gostovanjem v Montecatiniju zelo koristno. Tekma je bila namreč trda, toda ne groba. Kot nalašč za drugoligaške boje. (M. Raseni)
PRIJATELJSKA TEKMA
KONTOVEL - POLET 117:109 (44:53)
KONTOVEL: Škrk, Dolhar 5, Štoka 34, Gregori 12, Stemi 15, Rupel 5, Luxa 3, Venier 4, Gruden 7, Cingerla 20, Ban 6 in Stanissa.
POLET: Fonda, Kocman 7, Ciani, Kozlovič, Škerlavaj 16, Gomizelj 22, Čebulec 19, Škrk 8, Sosič 2, Sardoč 4, Bevilacqua 4, Žetko 23, Bogateč 4.
Tekma je bila zelo zanimiva, saj je med igralci bilo precej bivših lanskih članov Jadrana Farco. Igra je bila agresivna. Kljub visokemu rezultatu so igralci zelo dobro branili.
(Andrej Vremec)
Košarka: pred pričetkom A-l in A-2 lige
KONKURENCA ZELO OSTRA
V nedeljo (za Stefanel že v soboto) se bo pričelo italijansko košarkarsko prvenstvo A-l in A-2 lige. V naši deželi bomo imeli v obeti prvenstvih tri predstavnike: v A-l ligi tržaški Stefanel, v. A-2 pa goriški Segafredo in videmski Fantom. V tržaškem prvoligašu bo tudi letos nastopal naš rojak Boris Vitez, v goriškem društvu pa Jordan Marušič, ki je prve košarkarske korake opravil v Gorici, nato pa je dlje časa igral v Brescii.
Kaj menita naša predstavnika o letošnjem prvenstvu?
Boris Vitez	Jordan Marušič
(Stefanel Trst)	(Segafredo Gorica)
»Med predprven-stvenimi pripravami nismo imeli sreče. Poleg poškodb Rive in Lu-cantonija smo imeli tudi dokajšnje težave z Američanoma. Howard se je že odlično vključil v moštvo, ko se je poškodoval. Preden pa smo dobili Sheltona, smo poskusili nekaj drugih ameriških košarkarjev. Nato pa je bilo potrebno dobiti zamenjavo za poškodovanega Howarda. Tako je moral trener skoraj na vsakem treningu ponavljati in obnavljati sheme, jih prilagoditi temu ali onemu igralcu. Prvenstvo pa se za nas pričenja že v soboto (jutri),« nam je uvodoma dejal Boris Vitez, ki si je z zelo dobro igro v prejšnjem prvenstvu in tudi med letošnjimi pripravami na novo priboril stalno mesto v prvi peterki Stefanela.
»Sicer pa tudi ostala moštva v A-l ligi letos niso imela posebne sreče pri izbiri tujcev. . . Kateri pa so tvoji j avariti?«
»Res tudi ostali so imeli velike težave z najemom tujih košarkarjev. Glčde favoritov bi dejal takole: če bi sodili po predprvenstvenih pripravah, sta največ pokazala Caserta in Bertoni iz Turina. Tanjevičevo moštvo je namreč odlično igralo tudi brez poškodovanega Lopeza. Sicer pa med favorite sodijo že običajne ekipe, kot so Simac, Bancoroma, Grana-rolo.«
»Kaj pa sam pričakuješ od letošnjega prvenstva?«
»Osebnoi pričakujem, da bi še izboljšal svojo igro glede na lansko sezono. Pomanjkljiv sem še pri podajah in vodenju. Upam, da mi bo to u-spelo.«
Naj omenimo, da bo Stefanel igral svoje prvo prvenstveno srečanje jutri doma pred TV kamerami ob 17.30 proti rimski Bancoromi.
28-letni igralec, doma iz štandreža, meni, da se je gorička ekipa z njegovim prihodom o-jačila predvsem pod košema, kjer je Segafredo vedno bd šibak. Poleg tega K	/I* imajo mladi goriški
igralci leto izkušenj več. Goriška e-kipa je letos precej menjala, saj se je poleg Marušiča vrnil tudi trener Valdi Medeot, prišla pa sta tudi dva nova Američana, Jackson in Cat-chings, ki sta zamenjala Mayfielda in Kinga. Medtem ko z Jacksonom ni nobenega problema, Catchings, ki se je ekipi pridružil le septembra, m še dobro treniran in uigran.
Poleg njune igre bo v težkem in neprevidnem prvenstvu, kot je A-2 liga, precej odločala skupinska igra. Marušič meni, da igralci niso še povsem osvojili novih shem, vendar so že večkrat pokazali, česa so zmožni. Goriška ekipa ima tudi nekaj perspektivnih mladih igralcev, ti pa bodo morali še mnogo trenirati in igrati bolj zagrizeno.
Prvenstvo se začne v nedeljo, Goričani pa bodo v prvem kolu gostovali v Vidmu proti Fantoniju. Jordan Marušič je mnenja, da izrecnega favorita letos ni, čeprav so ekipe iz Vidma, Bologne in Livorna nekoliko boljše. Goriški Segafredo sodi v skupino ekip, ki se bodo borile za napredovanje v A-l ligo, vendar prvenstvo je dolgo in nevarno, saj je lani bivša Marušičeva ekipa Silverstone bila nesporni favorit za napredovanje, to pa je potem bilo v dvomu do zadnjega kola.
Vse bo odvisno od požrtvovalnosti vseh igralcev. Poleg tega da bo moral Segafredo osvojiti vse tekme na domačem igrišču, bodo za napredovanje odločale zmage v gosteh, ki so v tako težkem prvenstvu izredno dragocene. (al)
kratke vesti - kratke vesti
Beneco na obisku pri Tolmincih
Zanimivo in uspelo gostovanje
Karpov in Kasparov že osmič remizirala
MOSKVA — Anatoli Karpov in Garrì Kasparov sta že osmič remizirala. Tudi 12. partija se je namreč končala brez zmagovalca, tokrat že po 19 potezah. Bele figure je vodil Karpov. Rezultat je tako 6:6.
DAVISOV POKAL
Italija - Čile
CAGLIARI — Dve bivši teniški velesili — Itahja in Čile — se bosta od danes do nedelje spopadli v dvoboju za obstanek v elitni skupini Davisovega pwkala. Še pred nekaj leti rta se v Buenos Airesu reprezentanci obeh držav potegovali za pokal (šel
je Italijanom), sedaj pa so njihovi asi (Adriano Panatta na eni Strani in Guillermo Vilas na drugi) prepustih mesto bolj povprečnim rojakom. Žreb je navrgel, da se bosta v prvem današnjem srečanju pomerila Claudio Panatta in Josè Fernandez, za njima pa bosta na igrišče stopila Cancellotti in Acuna. Jutri bo igra dvojic Panatta - Ocleppo proti Acuna - Queirolo. Z žrebom so zadovoljni predvsem Italijani.
Rohrl vodi v Sanremu
SANREMO — Sinoči so iz Sanre-ma startali udeleženci četrte oziroma zadnje etape avtomobilskega rallyja p» Sanremu za svetovno prvenstvo. V konkurenci je še 39 tekmovalcev, na startu dirke pa so bile 103 posadke. Walter Rohrl na audiju 4 je v vodstvu.
Rekreacija se v Beneški Sloveniji postopoma uveljavlja in zaobjema če-daljše širši krog privržencev. Vzbuja namreč zanimanje tako med člani raznih kulturnih ustanov v Nadiških dolinah, kot tudi pri kolektivih v posameznih gospodarskih enotah, ki ;i je na tem območju sicer žal še vedno premalo.
Prejšnjo soboto so delavci tovarne Beneco iz Čemurja (Nadiške doline) opravili zanimiv in uspešen športnorekreacijski nastop na Tolminskem, kjer so se srečali s predstavniki tamkajšnjih telesnokultumih organizacij te. s člani nekaterih rekreacijskih skupin. Nogometno moštvo Beneca je tako odigralo prijateljsko tekmo z ekipo tolminskih Veteranov. Končni
izid je bil 2:2, potem ko je že vse kazalo, da bodo gostje zmagali.
Kot nam je povedal Germano Cen-dou, eden organizatorjev te pobude, se srečanje ni omejilo le na nogometni dvoboj, ampak je trajalo cel dan, kar je omogočilo vzpostavitev še tesnejših prijateljskih vezi med udeleženci. Benečani so si namreč ob prihodu ogledali nekatere lepote tolminskega področja, po tekmi pa je oil na vrsti še družabni večer. Ob koncu sta obe strani podčrtali pomembnost podobnih srečanj, saj leda prispevajo k razvoju odnosov med ljudi ob meji, obenem pa tudi k razvoju športne dejavnosti v Benečiji, ki se v tej prvi fazi omejuje na rekreacijo.
Statistika CONI
RIM — Po anketi CONI, ki jo je včeraj predstavil predsednik Carraro, se v Itahji s športom ukvarja 10 milijonov ljudi, kar je skoraj poldrugi milijon več kot pred dvema letoma. Prirastek gre v največji meri pripisati izboljšanju življenjskih razmer, pa tudi reformam na področju šolske telesne kulture. »Športno populacijo« sestavlja 4.300.000 članov raznih zvez, ostali pa so otroci in rekreativci. Društev je 76.522, odbornikov je 690.595, strokovnjakov 100 tisoč 772, sodnikov pa 83.093.
Podrobnejša analiza kaže, da je za vsakih sedem atletov en odbornik, za 45 atletov po en trener, za 72 pa eno društvo. Največ se temu povprečju približujejo košarka (67 članov), rugbi (74) in vodno smučanje (77). Po številu športnikov je najpopularnejši nogomet (1.243.255 članov), kateremu sledita odbojka (226 tisoč 284) in košarka (224.245).
Na atletskem kadetskem državnem prvenstvu
Borovka Gherlanijeva odlična četrta
V kopju dosegla znamko 34,28 - V. Gerdol 17. v metu diska
Konec tedna je bilo v kraju Marina di Massa državno atletsko prvenstvo v kategoriji kadetinj, kadetov ter naraščajmo in naraščajnikov. Kadetinje in kadeti so tekmovali kot člani deželnih reprezentanc.
V reprezentanci naše dežele je bila tudi odlična Borova kopjašica Martina Gherlani, ki se je na tem tekmovanju res izkazala in zasedla odlično 4. mesto s 34,28 m lahko bi metala še dlje, vendar je treba upoštevati različne psihofizične faktorje, ki se pojavijo na tekmovanjih tega nivoja. Razen tega pa je Gherlanijeva prvič nastopila na državnem prvenstvu in še vedno ni dosegla optimalne stopnje forme, saj so pri njej še opazne posledice poškodbe. Vsekakor Pa je njena uvrstitev hvalevredna.
Na tem tekmovanju je nastopila, sicer v metu diska, tudi naraščajnica Bora Infdrdate Veronika Gerdol. V ostri konkurenci je zasedla 17. mesto
z rezultatom 31,16 m, ki je veliko skromnejši od njenega osebnega rekorda. Vendar je treba poudariti, da je tudi Gerdolova že iz svoje optimalne forme. Kot zanimivost lahko dodamo, da je dobra desetina atletinj premagala Gerdolovo le za nekaj centimetrov, kar kaže, da so si bile v resnici vse tekmovalke izredno enakovredne in da je boljši uvrstitvi marsikatere botrovala le dobra mera sreče, ki očitno Gerdolovi ni bila naklonjena.
Na državnem prvenstvu bi morala nastopili tudi borovka Tanja Kalc, ki je dosegla normo na 100 m ovire. Vendar se tekmovanja ni udeležila, ker ji je to preprečila bolozen. Je pa že okrevala in jo bomo kmalu spet videli v državni konkurenci na državnem ekipnem prvenstvu v mnogoboju, ki bo konec meseca v Veroni.
(L. G.)
Žensko namiznoteniško prvenstvo C lige
Domovke pred težko nalogo toda čakajo na okrepitev
V ženskem namiznoteniškem prvenstvu C lige bo letos nastopila tudi go-riška ekipa Doma. Sklep namiznoteniške federacije, ki je sprejela prošnjo vodstva Doma, da bi ekipa lahko igrala v višji ligi, je brez dvoma razveselil celotno društvo. Nastopanje v promocijskem prvenstvu, ki je bilo omejeno le na par tekem, ni več nudil igralkam nobenega zadoščenja. Igranje v C ligi pa bo brez dvoma zahtevalo večji napor od celotne sekcije in ne samo od igralk samih, ki se bodo spoprijele z močnejšimi nasprotnicami. Dolga potovanja v Bočen (kar štiri) in v Trento bodo gotovo težavna, tako s praktičnega kot s finančnega vidika.
Kakšne pa so možnosti naših igralk v tretjeligaškem prvenstvu? Ker potenciala ostalih ekip ne poznamo je
tudi vsakršno predvidevanje nemogoče. Ostajajo možnosti, da se bo ekipa letos zelo okrepila s prihodom Zlatke Vodopivec, bivše igralke jugoslovanskega drugoligaša Vrtojbe, ki naj bi v tej sezoni igrala za Domove barve. Z njenim prihodom bi se morala ekipa brez večjih težav rešiti izpada, medtem ko za druge cilje bo treba počakati vsaj par tekem, ko nam bo znana kvaliteta nasprotnikov.
Poleg Zlatke Vodopivec, ki naj bi predstavljala izredno pridobitev za naše društvo, bodo igrale v prvenstvu še. Sonja Lutman, Sabina Fabbro in Danjela Zalateu.
Prvo tekmo bodo domovke odigrale v soboto proti mestnemu tekmecu Azzurri in sicer v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 17. uri.
(MAL)
2. kolo slovenskega prvenstva za pionirje
Košarkarji ZS8DI v Kranju
Sekcija mladih košarkarjev ZSŠDI se bo v nedeljo v Kranju udeležila drugega kola slovenskega odprtega klubskega prvenstva za starejše pionirje (letnika 1971-72). Tekmeca naših predstavnikov bosta močni postavi kranjskega Triglava in sežanskega Kraškega zidarja, s katerimi se je vrsta ZSŠDI že pomerila v 1. kolu prvenstva. V Kranju bodo ekipe tekmovale po turnirskem sistemu vsak proti vsakemu, naprej se uvrstita prvo oziroma drugouvrščena ekipa. Tret-jeuvrščenio moštvo je izločeno.. Postavo ZSŠDI bosta vodila trenerja Furlan in Vascotto. Moštvena, sesta-va pa je sledeča: Arena, Asman, I. in G- Bajc, Oberdan, Cupin, Pertot, Smo tlak (Bor) ; Stemi in Danieli (Kon-tovel); Paulina in Stanissa (Sokol).
Spored: 10.00: Triglav - ZSŠDI; 11.00: ZSŠDI - Kraški zidar; 12.00 Triglav - Kraški zidar.	(Cancia)
TURNIR FERROVIARIO
BOR - SERVOLANA 71:69 (40:34)
BOR: Acerbi, Race, Krasna 16 (2:6),
Sestan, Pertot 7 (3:9), Smotlak 10, Bajc 25 (3:4), Cupin 13 (5:7), Starič.
Borovci so premagali nasprotnikov odpor s hitrimi protinapadi, v obrambi pa so bili bolj šibki, zaradi tega so bili tudi polni osebnih napak. Posledica tega je bila, da so borovci zmagah le za dve točki, čeprav so vodili tudi za 16 točk. V napadu ter v o-brambi se je zelo dobro izkazal Krasna.	(Umberto Acerbi)
BOR - STELLA AZZURRA 75:65
(38:29)
BOR: Acerbi 7 (1:5), Paulica 10 (0:2), Pressel, Krasna 30 (0:4), Girelli 6 (2:4), Sestan 3 (1:4), Doles, Berdon 2 (2:4), Danieli 14 (0:3), Prelec, Starič. 3 (1:2).
Na tej tekmi niso nastopih standardni igralci, temveč le druga peterka Borovih naraščajnikov. Tekma ni bila preveč težka. Požrtvovalno sta igrala Krasna in Danieli.
(Umberto Acerti)
Na kotalkarskem tečaju na Opčinah veliko število mladih udeležencev
JUTRI NA »L MAJU«
Rekreacijski turnir tovarne IREI
Na Opčinah se je pričel tečaj za najmlajše kotalkarje, ki ga vodi Morana Sosič. Odziv je prav spodbuden, saj vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) pridno vadi kar 34 mladih najmlajših
V Borovem športnem centru bo jutri vse živo. Zjutraj ga bodo namreč preplavili odbojkarji in odbojkarice osmih ekip, ki so se odzvale mednarodnemu rekreacijskemu turnirju ob 35-letnici tovarne IRET. Gre za ekipe podjetij, ki imajo poslovne stike s tržaško tovarno. Turnir bo še posebej privlačen, saj bodo ekipe nastopale v mešani postavi, se pravi, da bo morala imeti vsaka šesterka po dve ženski na igrišču. Turnirja se bodo poleg ekipe gostitelja udeležile še naslednja podjetja: Superpila iz Firenc, Aurei iz Modighane, Solari iz Vidma, Mipot iz Krmina, iz sosednje Slovenije pa še šesterke Iskre iz Šentjerneja, Iskraten iz Ljubljane in fakultete za elektroniko iz Ljubljane.
Srečanja se bodo pričela ob 8.30. V mali dvorani »derbi« med Mipotom in Iretom, v »balonu« pa bodo igrali Solari in Superpila. šesterke iz Slovenije bodo prvič nastopile ob 9.15, ko bosta na sporedu tekmi Fakulteta -Iskra Šentjernej in Iskraten - Aurei. Predviden konec ob 13. uri.
(M. Šušteršič)
obvestila
iz planinskega sveta
šz DOM
obvešča, da so treningi ritmične gimnastike ob torkih od 16.00 do 17.00 (1. skupina) in od 17.00 do 18.00 (2. skupina), ob petkih od 15.30 do 16.30 (1. skupina) in od 16.30 do 17.30 (2. skupina) ter da so treningi orodne telovadbe za fante ob torkih in petkih od Ì6-00 do 17.00.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se zainteresirani začetniki v minibasketu lahko vpišejo danes, v Petek, ob 15. uri na igrišču.
ŠD BREG - REKREACIJA obvešča člane, ki so se že prijavili, da bo prva ura rekreacijske telovadbe da-?es> 4. t.m., ob 21. uri v občinskem športnem centru v Dolini.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča vse fante in deklice, ki so se vpisali oziroma bi radi gojili miniod-bojko, da bo prvi trening v ponede-bek, 7. t.m., ob 15.30 v Borovem športnem centru - Vrdelska cesta.
JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI
Začela se je prodaja Jadranovih a-bomnajev za bližnje drugoligaško košarkarsko prvenstvo. Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevU-cem. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri cvetličarni Na-dja na Proseku (tel. 225450); pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631), pri kemični čistilnici Vilma v Bazovici, pri “«nični čistilnici Vilma v Dohni (tel. 228530); na Goriškem na pri turistični agenciji GOTOUR, Korzo Italia 205, tek 33019.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo za tiste osnovnošolce, ne morejo obiskovati telovadnih ur , ,t v okviru mestnih šol ali pa bi že-teli se dodatno zahajati k tej dejavnosti, uvedla enkrat tedensko telovadbo l okviru Borovega športnega centra. vadba bo ob sredah od 15.30 do 17.00.
informacije in prijave v uradnih u-ran se danes, 4. t.m., v Borovem športnem centru (tel. 513-77).
ŠZ DOM
obvešča, da bo redna vadba splošne telesne vzgoje v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Vabljeni zlasti otroci iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole.
REKREATIVNA telovadba za starostnike v okviru ŠZ Bor se bo začela v torek, 8. t.m., ob 17. uri v Doro vem športnem centru.
ŠZ DOM
obvešča da bodo redni treningi športne ritmične gimnastike ob torkih od 16. do 17.30 ter ob petkih od 15.30 do 17. ure. Vadba bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vabljena zlasti o-snovnošolska dekleta.
ZSŠDI
obvešča, da se bo pričel plavalni tečaj v Lipici v torek, 8. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu združenja v Ul. sv. Frančiška 20 od 9. do 13. ure (tel. 767-304).
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
ŠZ BOR
obvešča, da so redni treningi za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ob sredah in petkih od 17. do 19. ure v telovadnici na liceju. Vabljeni tudi začetniki. Rekreacija za mlajše in starejše ob istih dnevih od 19. do 21. ure. Tei.: Raseni, 745-092.
PLANINSKA ODSEKA
ŠK DEVIN IN ŠD SLOGA prirejata v soboto, 5. oktobra, enodnevni izlet v Rogaško Slatino in oko-
lico z obiskom steklarske šole. Cena izleta 23.000 lir. Informacije pri odbornikih društev.
MEBLO VI ABONMAJI V PRODAJI
Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki letos nastopa v drugi I-talijanski ligi, so v prodaji pri matičnih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon-tovej, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena le-tošnjega abonmaja je ostala nespreme-njena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela prost vstop.
KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi gojili minibaskct. Vpisovanje v tajništvu ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377.
ŠD KONTOVEL
organizira ob torkih in četrtkih v telo-vadnici Silvestri (Naselje sv. Nazaria) sledeče tečaje: ritmično telovadbo za deklice od 5. do 9. leta starosti (prvo srečanje bo 1. oktobra ob 16. uri, vabljeni tudi starši); moderni ples (disco dance) istega dne ob 19. uri in telovadbo za ženske istega dne ob 20.30.
danes igra za vas
Gianni Sanna
totocalcio
Avellino - Udinese	1	X
Como - Fiorentina	X	2
Inter - Verona	1	X
Juventus - Atalanta	1
Lecce -	Napoli	1X2
Pisa - Bari	1
Roma - Torino	1
Sampdoria - Milan	X
Campobasso - Ascoli	X	2
Catanzaro - Genoa	X
Sambenedettese - Lazio	X
Rimini -	Varese	1
Torres -	Lucchese	1X2
Krasov rokometaš Gianni Sanna, rojen v Trstu 19.12.1958, se je začel ukvarjati z rokometom pred devetimi leti. Igral je pri nabrežinskem Interju, s katerim si je tudi priboril napredovanje v drugo itabjansko ligo. Sedaj pa zelo uspešno nastopa s Krasovo ekipo, v kateri je tudi kapetan.
Prejšnji teden je Mario Šušteršič pravilno napovedal osem rezultatov.
Bližnje delovanje SPOT
Tudi tržaški planinci se bodo v nedeljo udeležili tradicionalnega spominskega planinskega pohoda na Slavnik, ki ga organizira Obalno planinsko društvo iz Kopra. Pot je primerna prav za vsakogar, vendar bo organizator še posebej poskrbel za varno hojo in dobro počutje. Na Slavnik se bodo planinci povzpeli po treh možnih poteh, in sicer iz Podgorja, Prešnice in Skadanščine. Kdor se bo pohoda udeležil prvič, bo na vrhu prejel^ posebno izkaznico in značko. Udeleženci treh pohodov bodo prejeli bronasto značko, podelili pa bodo že precej srebrnih značk za šesti pohod. Spominska svečanost, na kateri bodo obudili spomine na dogodke iz NOB v teh krajih in se spomnili 50-letnice smrti dr. Henrika Tume, po katerem je poimenovana koča na Slavniku, se bo pričela ob 11. uri. Za tržaške planince je zbirališče ob 7.30 v Bazovici; izlet bo vodil Mario Milič (telefon 229258).
Izlet v neznano dobro uspel
V nedeljo se je poln avtobus tržaških planincev odpravil na tradicionalni izlet v neznano. Prav do zadnjega je bilo veliko ugibanj, kateri naj bi bil cilj, ki ga je za izlet izbralo pobrateno PD Integral iz Ljubljane. U-deleženci so razpolagali z nekaterimi okvirnimi podatki, ki jim jih je v avtobusu posredoval vodja izleta Ervin Gombač in s planinskimi kartami v rokah in raznimi posvetovanji skušali ugotoviti, kam se bodo popeljali. Izbrani cilj so bile nekaj manj kot 800 metrov visoko ležeče in zelo slikovite Janče v bližini Litije. Trije udeleženci so cilj izleta tudi uganili, sreča pa se je nasmehnila Katji Volpi, ki je prejela priložnostno darilo. Lepo vreme in prijetna družba »integralovcev« sta botrovali, da je izlet lepo uspel. Po dveh urah zložne hoje so vsi dosegli vrh Janč, kjer so se ob gostoljubju PD Integral in PD Litija prav dobro počutili. Bila je to tudi priložnost, da si društva izmenjajo razne injormacije in kujejo načrte za nadaljnje skupne pobude, saj je bila tudi tokrat poudarjena važnost takih srečanj, ki utrjujejo prijateljske vezi
med planinci iz matične domovine in zamejstva.
Predavateljska sezona SPDT
V četrtek bo v Gregorčičevi dvorani zamejska predstavitev knjige »Zlata naveza«, ki jo je napisal Marijan Krišelj o spominih Mihe Potočnika. Predstavitve se bosta udeležila avtor in tudi častni predsednik Planinske zveze Slovenije, ki bosta v sliki in besedi obudila spomine na tako imenovano »zlato navezo«, ki so jo sestavljali znani alpinisti Potočnik, čop in Tominšek, ki so s svojim delovanjem postavili temelje slovenskemu alpinizmu.
Tradicionalni Dan planincev SPDT
Tradicionalni Dan planincev SPDT bo tudi tokrat na tržaškem Krasu. Izbrana je bila »Katrna pejca« (bolj znana kot jama Katerina), na pol poti med Nabrežino in Šempolajem, takoj po železniškem prehodu, na desno pod kamnolomom. SPDT bo svoj praznik priredilo v nedeljo, 13. oktobra, obenem pa bo v okviru delovanja Športne šole istega dne pripravilo tudi pohod za osnovnošolce in dijake nižjih srednjih šol skupno s starši. U-deleženci pohoda naj se zberejo na Trgu Oberdan, odkoder bodo z avtobusom (ki odpelje ob 9.10) krenili na Kras. Začetek pohoda bo ob 10. uri; hoje bo okrog dve uri in pol, v popoldanskih urah pa bo v »Katrni pej-ci« družabnost. Udeležencem se priporoča ustrezno obleko in obutev, hrano pa naj prinesejo v jjahrbtniku.
totip
1.	— prvi	X	2	
	drugi	1	2	
2.	— prvi	1	X	2
	drugi	X	1	2
3.	— prvi	1	2	
	drugi	X	2	
4.	— prvi	1	X	2
	drugi	X	1	2
5.	— prvi	2	X	
	drugi	1	2	
6.	— prvi	X	2	
	drugi	1	2	
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ Številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tokoči račun za Italijo
Založništvo tržqškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%, IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT m tiska ^ Trst
&an italijansko zveza Časopisnih založnikov FIEG
4. oktobra 1985
Deset let po »revoluciji nageljnov«
Portugalci bodo (spet) volili
Zamisel spretnega ameriškega založnika
Moskovska »Pravda« v angleščini
Na las bo podobna originalu, celo papir bo enak
LISBONA — V nedeljo bo osem milijonov Portugalcev izvolilo 250 poslancev. Odkar so 25. aprila 1974. leta zrušili diktatorski režim, so Portugalci volili desetkrat in si izbrali ustavo, predsednika in krajevne u-prave, vse po večkrat. Zakaj toliko volitev v tej pirenejski državi?
Padec diktature, ki je trajala 48 let, so najbolj pripravljeni dočakali komunisti Alvara Cunhala, ki so si svojo organizacijo zgradili v ilegali. Komunistom je pripadalo častno mesto v vojaškem uporu proti diktaturi, ki ga je svet spoznal pod imenom »revolucija nageljnov«. Dve leti pred revolucijo je nastala tudi socialdemokratska stranka, takoj za njo pa še socialistična stranka Maria Soaresa.
Po revoluciji so se te stranke pričele razhajati na idejnih in stvarnih programih, tako da se danes, deset let po revoluciji, poglavitne sile v državi sprašujejo, kako naprej. Medtem se je pojavila tudi konservativna stranka, ki je kmalu prevzela vodilni položaj. Portugalci so v tem času poskušali vsa mogoča politična zavezništva, ne da bi si poiskali najbolj ustreznega in tako ustvarili politično stabilnost.
Zanjo koalicijo med socialdemokrati in socialisti je prekinil socialde-
mokrat Anibal Cavaco Silva. Za predsednika republike je predlagal konservativca Freitasa Do Amerala in ustanovitev sredinsko-desničarske vladne koalicije. Socialist Mario Soa-res je na to odgovoril z zahtevo po novih volitvah.
Nedeljske volitve, ki bodo potekale tik pred vstopom Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost, bodo morale razčistiti odnose med štirimi največjimi strankami, katere si, med drugim za sedaj, ne belijo glave z ustanavljanjem nove stranke sedanjega predsednika republike Ra-malha Eanesa (PDR), čeprav bi jim lahko pošteno zmešal štrene.
WASHINGTON — Spreten «businessman« lahko tu zasluži, ali vsaj skuša zaslužiti, tudi na prvi pogled nemogočimi stvarmi, kot bi po zdravi pameti moralo biti prodajanje «resnice«, ki jo o Sovjetski zvezi in sploh o svetu ponuja nihče drug kot Pravda, glasilo KP SZ, časopis, ki mu tukaj bolj malo verjamejo.
Na to res nenavadno misel je prišel Charles Cox, 64-letni pred kratkim u-pokojeni založnik iz Illinoisa. V življenju je zaslužil že mnogo denarja, vendar mu očitno ni do tega, da bi plo-
dove dolgoletnega uspešnega dela u-žival križem rok. Cox se je odločil, da bo glavnino svojih prihrankov vložil v posel, ki ga že dolgo načrtuje. Po vsej verjetnosti bo že letošnjega decembra natisnil prvo številko Pravde v angleščini in jo začel prodajati Američanom za predvidoma dokaj velike denarje, tako velike, da mnogi dvomijo, ali bo sploh našel kaj naročnikov.
Ameriška Pravda, ki se bo tudi tu tako imenovala, bo izhajala na enakem formatu kot moskovska, brez no-
benih dodatkov ali oglasov, z istimi fotografijami in oznakami. Pravdo bodo skratka v celoti prevedli in jo natisnili v angleščini. Po Coxovih besedah bo celo kakovost papirja ista kot v Moskvi.
Domiselni upokojenec je začel gojiti misel na ameriško Pravdo, ko je videl, koliko zanimanja je v Združenih državah za »pravo resnico« o Sovjetski zvezi. Velesili tekmujeta in nista ravno v najboljših odnosih, prepirata se in se spet pobotata, hkrati pa druga o drugi prav malo vesta.
Toda, ali je zanimanje v ZDA res takšno, da bo dovolj bralcev dokaj dragega časopisa? Letna naročnina nanj, naj bi namreč stala 630 dolarjev. Cox pravi, da bo, in navaja, da je že razposlal pisma z naročilnicami, tako posameznikom kot akademskim in državnim ustanovam. Prvi odmevi so po njegovih besedah zelo obetavni. Največ zanimanja kažejo raziskovalci, znanstveniki in analitiki. Presenečen pa je, ker se za njegovo Pravdo zanimajo tudi taki ljudje, ki niso prav nič povezani z znanostjo ali politiko. Preprosto bi radi brali ta list, da bi lahko znancem rekli: »Veš kaj sem danes prebral v Pravdi?«
Poroka (zaradi interesa) med pripadnikoma istega spola
LOS ANGELES — Živel je v Eldoradu, kot pravijo v ZDA Kaliforniji, že 15 let in bi se bržkone zapisal tudi hudiču,- da se ne bi vrnil v svojo daljno domovino Avstralijo. Prav zato je raje poročil nekega ameriškega državljana, kot da bi dopustil, da ga izženejo.
Kot taka bi bila lahko zgodba povsem običajna, saj so jo že doživeli številni izseljenci, če ne bi bilo »male razlike«, in sicer: poroka je bila tokrat med pripadnikoma istega spola. Triinštiridesetletni Anthony Corbett Sullivan je vložil prošnjo na urad za imigracijo, ji priložil poročno potrdilo, prepričan, da bo tako dobil stalno bivališče.
Losangeleški »Immigration and naturalization Service« pa je. zavrnil njegovo prošnjo, češ da zakonska zveza ni pravnomočna pred ameriško zakonodajo. Sullivan ne bodi len se je takoj obrnil na organizacije ameriških »toplih bratcev« in sprožil pravo vojno s kolkova-nimi papirji proti ameriškim imigratskim oblastem.
Zvezno sodišče v Los Angelesu je že zavrnilo njegovo tožbo, a sodniki niso bili enotni. Zato je Sullivan vložil priziv, saj se zaveda, da je dregnil v pravo sršen je gnezdo in da bi lahko z vztrajnostjo prej ab slej zmagal in ostal v svojem Eldoradu.
Miguel De Cervantes	42.
DON KIHOT
Zanimiva odkritja arheologov
Maji so	bili na višku
ko so jih	Spanci zasedli
BELIZE — Arheologi so bili dolgo časa uverjeni, da je majevska civilizacija zatonila že izdatno pred prihodom španskih »conguistadoresov«, kaže pa, da ni bilo tako. Arlen in Diane Chase, mož in žena, oba arheologa in oba z zavoda University oj Central Florida v Orlandu, sta po sedmih letih vztrajnega kopanja po naročilu sklada National Science Foundation odkrila na območju Belizeju v Britanskem Hondurasu grobnico, ki dokazuje, da je bil kulturni blesk Majev na višku, ko so jih v 16. stoletju podjarmile zavojevalne čete Francisca de Montega.
Grobnica je prišla na dan avgusta pri obalnem mestecu Corozal in zakonca Chase sta v njej našla nič koliko draguljev in podobnih dragocenosti, o katerih zatrjujeta, da niso stare več kot 500 let. Pripadale naj bi visoki osebnosti, ki da je vladala v eni od majevskih provinc z razsežnostjo prek
9.000	kvadratnih milj.
Majev, po jeziku sorodnih srednjeameriških plemen, osredotočenih v prvi vrsti na Yukatanu, je bilo okrog 1,7 milijona. Od 3. do 9. stoletja so prebivali pretežno na ozemlju Gvatemale, južne Mehike in Hondurasa, sledil je nekakšen začasen zaton, nato pa v 11. stoletju, kot rečeno, zavojevali Španci. Maji so obvladali široko astronomsko in matematično znanje, njihovo hieroglifsko pisavo je leta 1961 deloma razvozlal s pomočjo elektronskega računalnika sovjetski jezikoslovec Soboljev.
Če v poslednjem obdobju svoje bleščeče civilizacije niso več gradili značilnih piramid, to še ne pomeni, da je tedaj njihova kultura ubrala rakovo pot, trdita Arlen in Diane Chase. Nasprotno, nadaljujeta, takrat so Maji začeli širiti svoj političen in trgovinski vpliv na prostranejša območja in svoja starodavna mesta — države spreminjati v politično bolj zapletene nacije - države. Okrasje, ki ga je arheološki par zasledil v grobnici pri Co-rozalu, naj bi bilo sila podobno, še celo ne enako tistemu, ki so ga našli v azteških grobnicah in je predstavljalo simbol azteške vrhovne oblasti.
Preden so Maje nadvladali Azteki (najmočnejše mehiško indijansko pleme z glavnim mestom Tenohtitlan, današnji Ciudad Mexico), so jih 70 do 80 odsto zdesetkali samo z nalezljivimi bolezni Španci, ki so nato s Coriezom zavojevali še azteško ljudstvo.
Skrb za večji pridelek
Na Češkoslovaškem gonja proti Ustim, ki so zgradili počitniške hišice na obdelovalni zemlji
PRAGA — Češkoslovaška spada med države s sorazmerno majhno površino obdelovalne zemlje in je bil to eden izmed dodatnih vzrokov, zakaj so zagnali vik in krik proti tistim državljanom, ki so od države prejeli zemljo v obdelovanje, pa so na njej na črno zgradili svoje počitniške hišice. Čeprav predpisi ne dovoljujejo spreminjanja kmetijskega v gradbeno zemljišče, se že nekaj časa na obdelovalnih površinah gradijo vikendice in celo vile.
Zavedni državljani, ki spoštujejo predpise, od države prevzeto zemljo redno obdelujejo in tako pomagajo k boljši oskrbi s hrano. Ti državljani imajo prav, če kritizirajo lastnike nedovoljenih gradenj, ker imajo na svoji strani tudi zakonski predpis.
Samo na Češkem so v zadnjih letih zadružniki na tako pridobljeni zemlji pridelali in prodali 112 tisoč ton povrtnine, 107 tisoč ton sadja in 3.400 ton govejega in zajčjega mesa ter jagnjetine. Po zadnjih podatkih pa so na Slovaškem zredili 15 tisoč glav goveje živine in svinj, 42 tisoč ovc in milijon kuncev.
Tem državljanom dajejo vsa priznanja, saj pridelajo velike količine na njivah, ki jih državna podjetja nočejo obdelovati, češ da so te parcele premajhne, preveč stisnjene in zaradi tega neprikladne za sodoben način obdelovanja.
Do lanskega leta so se državljani pogodbeno obvezali za začasno, toda redno obdelovanje 26 tisoč ha takšne zemlje. Tisti, ki tako ne ravnajo ali pa so na njej protizakonito zgradili počitniške hišice, so sedaj predmet javnega nezadovoljstva. Izvzeta niso bila niti tista državna posestva, ki so nekatere svoje parcele pustile neobdelane ali jih slabo obdelujejo.