*L 6. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 6. februarja 1924. Leto. VI* ■mit Glasilo Jamostolne wm kmetijske stranica m Slo^aniJ® i« Naročnina i celoletno.................s Din 25*- ?oinle*no.............. ... Din 12-50! etrtletno.................. Din 7'— Posamezna številka...../........ • Djn r— Kmet pomagaj si sam, Sbb sw©I@ stališče v cSrfavi uravnaj si sam! Inserati: mali ogiasi dr 3 petit vrst . Din 1*50 večji inserati od 10 petit vrst «aprej ....... a Din 2*" notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . ... h Din 3*— Uredništvo m tipravništvo *?ota ie v Ljubliasii, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Bkonama". ZemEioradftifki ruši® Tedne in tedne so pisarili demokratski listi o opozicijonalnem bloku, toda tedne in tedne se je ponavljala vedno ena in ista pesem. Opozicijonalen blok je bil nemogoč, opozicijonalnega bloka ni bilo mogoče stvoriti, ker tako demokrati ko klerikalci so stali ves čas z eno nogo v vladi Tako smo doživljali, da so demokrati istočasno kričali kako silni oroo-zicijonalci da so, obenem pa očitali radikalom, zakaj ne vzamejo mesto Turkov in Nemcev, njih v vlado! Če bi bili pravi opozicijonalci, bi se morali naravnost veseliti da so radikali v tako slabi druščini, ker čim slabše zaveznike imajo radikali, tem preje jih mora biti konec! Toda demokratom ni bilo nikdar na tem, da radikalna vlada sploh pade, njim je bilo samo to hudo ker tudi oni niso bili v vladi. Vsaj vsi vemo, kako sijajno so se počutili demokrati, ko so bili skupno z radikali v vladi! Tedaj je cvetela njih pšenica! Ravno takšni neiskreni opozicijonalci ko demokrati, so pa naši klerikalci Ko se je dalo radikalno vlado vreči, tedaj so naši klerikalci stvorili ž njimi Markov protokol in radikalna vlada je bila rešena. Ko se je kralj obotavljal, da poveri radikalom sestavo vlade, je ja-drno odhitel g. dr. Korošec h kralju in zahteval v imenu slovenskega naroda, da bo imenovana samoradikalna vlada, ln v zadnjem času moremo opazovati isto. Doma kriče klerikalci proti radikalom, v Beogradu pa se jih drže. Zakaj pa je bil odgoden občni zbor »Kmetijske družbe«. Neresni opozicijonalci so bili i naši demokrati i naši klerikalci in zato ni njihov opozicijonalni blok nikamor prišel. Sedaj pa so se razmere čisto izpre-menile. Opozicijonalen blok so namreč vzeli v roke zemljoradniki in takoj je uspeh tu. Resna opozicijonalna stranka so namreč zemljoradniki in nikdar se niso vezali niti z demokrati, niti z radikali Zato je takoj vsakdo znal, da sme temljoradnikom zaupati, kadar rečejo oni da so proti vladi Kot resna opozicijonalna stranka pa so dokazali zemljoradniki še eno, to aamreč, da znajo tudi resno in zato učinkovito nastopiti. In udarili so radikale na najbolj ranljivem mestu in zato so Imeli takoj velik uspeh, da je Pašič že zbolel. Zemljcadniki so namreč vložili ta predlog, da je treba izročiti bivšega ministra dr. Markoviča sodišču. Treba bi jih bilo izročiti sicer še več, toda zemljoradniki so zahtevali za enkrat samo dr. Markoviča. Zakaj samo njega? Ravno v tem je odličnost zemljorad-niške poteze. Proti Markoviču je namreč tudi kmetska skupina v radikalnem klubu, ki jo vodi poslanec Rankovič. Ta je že v radikalnem klubu ostro nastopil proti dr. Markoviču in pričel izdajati celo svoj list, da bi se mogel lažje boriti proti korupciji S svojim predlogom so tako razbili zemljoradniki enotnost v radikalnem klubu, ali pa je udaril poslanec Rankovič sebe pc zobeh. Ker pa to ni verjetno 4n ker poleg tega tudi kralj zahteva, da se vendar enkrat že ubije korupcija, je zemljorad-nički predlog na mah izpremenil političen položaj in radikalna vlada je bila zadeta v svojih temeljih. Demokratom zemljoradnički predlog ni bil nič kaj po volji in pri prvem sklepanju je demokratski klub odbil predlog, da podpiše zemljoradničko zahtevo, da se izroči dr. Markovič rodišču. Šele pri drugem glasovanju so sklenili demokrati s kislim obrazom, da glasujejo za predlog. Zakaj to? Radikali so namreč na zemljoradnički predlog odgovorili s protipred-logom, da se izroče sodišču nekateri bivši demokratski ministri, zlasti dr. Kumanudi. Kakor ti meni, tako jaz tebi, so dejali radikali in tega so se ustrašili demokrati. Toda jasno mnenje je bilo močnejše in demokrati so morali vgriz-niti v kislo jabolko. Zemljoradnički predlog je zadel v črno. 2 njim je v skupščini postavljena samo ena fronta. Na eni strani so pod vodstvom zemljoradnikov tisti, ki nočejo korupcijo, na drugi strani pa oni ki jo žele. Nobenega dvoma ni, kako bo ta boj izpadel. So sicer radikali mojstri v parlamentarni taktiki, toda ogromna ve- čina ljudstva noče korupcije in zato bo končna zmaga zemljoradnikov, naših b-atov in zaveznikov. Toda boj bo hud in zato vsi tovariši, vsi pristaši kmetske misli na plan, vsi na delo, da bo Slovenija v odločilnem trenutku dala zemljoradnikom ono pomoč, ki je potrebna, da pade sedanji režim, da pade korupcija in da zmaga poštena kmetska vlada. V tem znamenju je rešitev slovenskega kmeta! Klerikalni kulukarji kriče, da so zahtevali odgoditev občnega zbora Kmetijske družbe zato, ker da so se izvršile v njej poneverbe. Kako je to prosta izmišljotina in nesramna žalitev vseh članov glavnega odbora družbe, r,o priznali klerikalci sami, ko so izdali sledečo okrožnico, ki jo priobčujemo- vsled njene značilne vsebine v celoti. Okrožnica se glasi: Tajništvo Slcv. ljudske stranke v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila. Zaupno! Zaupno! Velecenjeni gospod delegat! V sredo dne 30. januarja 1924 ob 11. uri (enajstih) dopoldne se vrši v Ljubljani v dvorani »-Mestnega doma« redn: občni zbor Kmetijske družbe za Slovorijo. Kmetijska družba je žalibog pod vodstvom samostojnežev izgubila zadnje leto silno veliko število članov. Zlasti število naših članov in delegatov na Štajerskem je zelo padlo. Imamo sicer šc nekaj malo več delegatov nego samostojni, a samo nekaj malo več! Ako vsi naši delegati ne pridete na občni zbor, smo najbrž za vselej izgubili Kmetijsko družbo z vso njeno imovino (hiše, skladišča, stroje pri centrali in podružnicah itd.) in za povzdigo našega kmetijstva nimamo potem nobene naprave ! Zato Vas pozivamo, da se občnega zbora Kmetijske družbe 30. januarja prav gotovo udeležite. Gmotni oziri naj Vas nikar ne zadržujejo! Ker: 1. Kmetijska družba dobi za delegate polovično vožnjo. (Vozni listek do Ljubljane si shranite za vožnjo nazaj! Veljal bo par dnL) 2. To polovično vožnjo Vam lahko plača Vaša kmet. podružnica! 3. Ako Vam podružnica voznine ne bi plačah in bi jo tudi sami težko utrpeli smo prrpravjeni Vam Jo povrniti! (To je posebno zaupno!) Samo sporočite nam! 4. Če želite v Ljubljani prenočišča, takoj naznaniti! 5. Štajerci se peljemo dne 30. januarja v jutro z vlakom, ki vozi iz Maribora v jutro ob 5. uri 25 min; na Zidanem mostu prestopimo. 6. Po dohodu vlaka v LJubljano (ob 10. uri 13 min.) se zberemo Štajerci pred kolodvorom in gremo skupno v Jugoslovansko tiskarno na posvetovanje. Navzočnost vseh štajerskih delegatov je nujno potrebna, da ne zmagajo na občnem zboru samostojneži! Tudi naši kranjski delegati se udeležijo občnegn zbora polnoštevilno. Pozdrav in na svidenje 30. januarja. M. Kranjc, tajnik. Ne zaradi »poneverb« v Kmetijski družbi, ne zaradi kakšnih »nerednosti«, temveč da se polaste imovine Kmetijske družbe, so torej klerikalci preprečili občni zbor Kmetijske družbe. Premoženja Kmetijske družbe, njenega blagovnega prometa so se hoteli polastiti in poleg petkratno povišanega zemljiškega davka, poleg kuhika in taks, poleg krvnega davka, poleg bere in drugih pristojbin naj bi slovenski kmet plačeval še Gospodarski zvezi davek in ji preskrbel monopol, da b! mogla iz-mozgavati slovenskega kmeta. Zato gre namreč v boju pri kmetijski družbi in zato so dvakrat dolžni vsi kmetje, da varujejo svoj interes in da z vso silo nastopijo na obrambo kmetijske družbe in s tem svojih pravic. Kmetijska družba mora biti v blagor vsemu kmetijskemu ljudstvu, ne sa da je molzna krava za koritarje! Prof„ Jarc nm toifl! Težke in uničujoče očitke smo objavili v zadnji številki na naslov prof. Jarca. Povedali smo, kako časti prof. Jarc tajnost sej, razkrili smo, da je prof. Jarc kot podpredsednik Kmetijske družbe njej dolžan, povedali smo, da si je dovolil prof. Jarc nezaslišano izsiljevanje uradnikov in pozvali smo zato državno pravdništvo, da ono napravi red! Toda na vse naše očitke prof. Jarc molči, kakor da se ti njega ne bi tikali. Ali misli mar prof. Jarc, da je slovenski kmet tako podel, da bo trpel kot I. podpredsednika svoje najvišje organizacije moža, ki ne zna molčati, ki govori naprej stvari, ki jih je zvedel na tajni seji, ali misli prof. Jarc, da je slovenski kmet tako malo pravicoljuben, da bo trpel na najodličnejšem mestu svoje družbe moža, ki grozi uradnikom, ker nočejo pogaziti resnice! Če misli prof. Jarc tako, potem se grozovito moti! Mogoče je sicer, da se par klerikalnih zaslepljencev tudi po teh težkih očitkih na naslov prof. Jarca ne bo izpametovalo, toda ogromna večina kmetskega ljudstva je odločno nasprotna takemu delu, kakor ga je razvijal prof. Jarc v Kmetijski družbi in ravno zato moramo letos, ko imajo klerikalci vso politično moč v rokah, konstatirati silno nazadovanje klerikalcev v Kmetijski družbi. Še lani so imeli ti absolutno večino nad kranjskimi in štajerskimi delegati Kmetijske družbe, danes je ta večina trdno v rokah SKS. Nazadovanje klerikalcev v Kmetijski družbi je najjasnejši dokaz, da kmetsko ljudstvo odločno obsoja mani-re prof. Jarca in da vsled njih zapušča klerikalne vrste. In kako tudi ne bi! Vsaj je prof. Jarc na naravnost neverjeten način žalil vse člane Kmetijske družbe, klerikalce ravno tako ko samostojne, ko je po vrsti gazil sklepe glavnega odbora, pa čeprav so bili ti izvršeni soglasno, torej z glasovi klerikalnih kakor tudi naprednih odbornikov. Kaj vendar misli prof. Jarc! Ali misli, da ima pred seboj šolarčke, ki ga morajo slepo ubogati? Kje pa je na svetu še to mogoče, da prezira predsednik sklepe glavnega odbora, da nima predsednik večine ta seboj in da se kljub temu noče umakniti in da celo Lepi janičar. Roman. Spisal Rado Murnik. Tedajci je prijezdil grof Majnard. Ko jo je zagledal, je takoj razjahal konja. Čutila je, da je zardela. To jo je jezilo. Pogledala ga je pisano, neprijazno. On pa se ji je nasmehnil mirno in jo imenoval krasno gozdno vilo. Privezal je konja za vejo in ji pomagal trgati vijolic. Ona pa, kakor da ga ni! Povedal ji je, da je zablodil v loži, in vprašal za pot. Ob slovesu ji je čisto od blizu pogledal v oči in ji poljubil bele prste. Vprašal jo je, ali bo jutri zopet tukaj — odgovorila mu ni nič. Dolgo je čutila njegov poljub na roki; gorelo je tam s tajinstvenim ognjem. Odsihdob je neho-toma venomer mislila in sanjarila o njem. Visoko vzrasli mladi grof, tako mirnoponosen in zaeno tako prijazen, se ji je zdel kakor princ v lepi bajki. Žal ji je bilo, da je bila prodajala puščobo. Vendar je sklenila, da ne pojde izlepa več tja, kjer sta se strečala. Drugo jutro je rosil pohleven dežek, popoldne pa je bilo solnčno in jasno. Salda je jezdila nekaj časa proti Kolpi ali neugnana čarobna sila jo je vabila in vlekla na oni kraj ob robu gozda. Krenila je tja — mladi grof Blagaj je že čakal. Stopil je bliže, da bi ji pomagal s konja. Tiho je polznila raz sedlo, on pa jo je ujel v naročje. Nehote se je oklenila njegovega vratu, da ne bi padla. Zatrepetalo je v njej. Grof Majnard jo je privil k cebi in že je čutila vroč poljub na ustnih. Pestoval jo je kakor dete in ji poljubljal čelo, zardela lica, solzne trepalnice. Drhtala je, jecala tiho... In premagana od čuvstev mu je jela vračati poljube. Poslej sta se shajala večkrat v zelenem gozdu, včasi tudi na Frauensteinerjevem ali na Blagaje-vem gradu. Saldi se je zdelo, kakor bi bila Izgubila svojo voljo. Ves dan je mislila Ie na Ijubčka. Spominjala se je njegovih besed in kretenj, njegovih poljubov in objemov. Ti spomini so ji krajšali vse ure podnevi in ji oslajali tudi nočne sanje. Izgubljena se ji je zdela vsaka minuta, ki je ni preživela v njegovi družbi. Čutila se je docela izpremenjeno, čutila je, da je vzklila v njeni duši prej neznana do-brotljivost, usmiljenost in ljubezen do vseh ljudi, do vesoljnega stvarstva... Skoraj sram je je bilo njene prejšnje zlobnosti, katero je takorekoč negovala kakor prirojen poseben talent. Včasi grofa ni bilo na domenjeni kraj. Tedaj jo je trla neizrečena žalost; čutila se je skrajno nesrečno in zapuščeno, ihtela je vsa obupana in v duši se ji je porajala ljubosumnost, jeza in — maščevalnost. Kadar pa sta se zopet našla, se je topila v blaženstvu. Odevala ga je z mehko mrežo svojih razpuščetiih dolgih las in kakor živ ogenj so goreli njeni poljubi. Osvajala jo je brezmejna, brezumna strast. Njena silna divja narav je večkrat malone oplašila Majnarda. Salda ni podvomila nikoli, da bo njegova soproga, nikdar ji ni prišlo na um, da utegne biti drugače. Igrava domišljija ji je kazala bodočnost v najkrasnejših barvah. Čutila se je rojeno za vrtoglavo visočino in sanjarila, da bodo nje sinovi in potomci, potomci grofinje Salde Blagajeve, tako slavni in mogočni kakor grofi habsburški in celjski. Polagoma pa je jel prihajati grof Majnard redkeje in redkeje. Prestrašena je opazila, da nekako usmiljeno, milostno prenaša njeno vročo ljubezen. In prekmalu je napočil dan, ki je razdejal vse njene zlate gradove, uničil vse njene časti-lakomne in ljubavne nade ter ji ugonobil nežna blaga čuvstva. V vinogradih Blagajevih je bila vesela trgatev. Tudi Frauensteinerjeva dvojica je bila povabljena k branju. Vitez Erazem je nekoliko zaostal za Saldo, da je sama prijezdila dopod vinorodno gorico. Tožne misli so ji tesnile srce: grofa Majnarda ni bila videla že dva tedna. Zastonj je ugibala o vzroku njegove mlačnosti. Danes se mu je hotela ob prvi ugodni priliki bridko pritožiti, da jo zanemarja tako hladnosrčno. Povedati mu je nameravala tudi, da ji je pisala omožena sestra Irmen-garta in da jo vabi k sebi na Dunaj. Vsa zamišljena je oddala Blagajevemu hlapcu svojega konja in krenila po uhojeni stezici v jesensko pisani vinograd. Više gori po trsju so peli in se smejali fantje in dekleta, marljivi trgači ln berači, na vrhu pri zidanici pa so ob kipečem moštu že kričali in se grohotali nekateri zadovoljni pijančki. Salda se je čutila trudno; počasi je stopala med visokimi sivimi koli in širokolistnimi brajdami. Na desni, blizu rahlo žuborečega studenca, je stala poleg bujnega kopinja gosto obrasla hladnica. Kar se je zganila Salda; iz senčnice je iznenada zaslišala razburjeni glas grofa Mainarda in Mile plemenite Doljanske. Tiho se je skrila za kopinovo grmovje in poslušala trepetaje. Vsaka njegova beseda ji je žgala srce kakor razbeljeno železo. »Nočete mi verjeti, da vas ljubim, gospodična Doljanska? Vas ljubim, samo vas!« »Tako zagotavljate menda tudi gospodični plemeniti Frauensteinerjevl Slišala sem, da ji dvorite tako goreče.« »Bilo je... bilo je le za kratek čas — tako za šalo. Igrala sva se obadva. Ljubil je nisem nikdar. Salda se mi zdi včasi celo zoprna. Vas pa ljubim resnično nad vse! En sam poljub, obo-žavana Mila!« Salda je vsa zadrhtala in pritisnila roke na srce. Usta so se ji odprla, toda noben glas ji ni hotel iz stiskajočega se grla. Sopla je težko in globoko ji je klonila glava kakor po smrtnem udaru. Naglo je stopila Mila iz hladnice. Mladi grof je hitel za njo... Saldi se je vse zasukalo pred motnimi očmi. Kakor iz daljave je slišala radostno vrvenje zgoraj po vinogradu. Zgrudila se je na kolena, zakrila obraz z obema rokama in ihtela bolestno. Bilo ji je jasno, da je ta prizor odločil njeno usodo. Plaho je šumelo umirajoče in mrtvo L;, t je v jesenskem pišu. Zdajci je dvignila glavo. Izprva je hotela skočiti za nezvestim ljubimcem ali hkrati jaopustila to misel. Pri studencu si je umila solzne fči. Potem se je visoko vzravnala, vzdignila roko in prisegla, da se osveti grofu Majnardu — kadar bo najbolj srečen. Ko je dospel brat Erazem, sta šla gori h gospodi pri zidanici. Z nobeno besedo, z nobeno kretnjo ni izdala, kakšna silna bol in jeza ji razorava mučeno srce. Niti slutiti ni smel nihče, kakšno sovraštvo in kakšna osvetoželjnost kipi v njeni duši. Šele doma je razodela bratu, kaj se je dogodilo med njo in mladim Blagajem in kaj namerava ona; Erazem ji je moral priseči, da bo molčal o vsem. Neutolažna žalost, sram. kes, zavist, skeleča ljubosumnost, ponižano samoljubje, strastna togota, to neprestano duševno trpljenje ji je slabilo tudi telesne moči. Želela si je proč iz tega kraja, koder jo je vse spominjalo poteptane sreče. Odzvala se je vabilu svoje sestre Irmengarte in odpotovala k njej na Dunaj. V njeni nesreči jo je tolažila edinole misel, da se utegne goditi Mili kdaj tudi tako kakor njej! Toda varala se je. Od brata Erazma je prejela pismo, posejano kakor z ježevimi bodicami. Iz teh čudovito krevliastih čačk je zvedela, da je Majnard vzel Milo; zdaj je prisegla Salda, da se bo maščevala tudi nad mlado grofinjo Bla-gajevo... Kmalu potem je na Dunaju prišel na svet mali Majnard, bolehar otrok; živel je komaj tri mesece. Ob bolezni svojega deteta se je seznanila Salda s starim židovskim zdravnikom, ki je vedno varil in precejal otrove. Posrečilo se ji je, da je dobila od njega za drag denar steklenico najhujšega strupa, ki je brez dokaznih znakov umoril žrtev ali hitro ali počasi, kakor je bila zaužila ali več ali manj smrtonosnih kapljic. Od onega skopega Žida je kupila tudi takoimenovan benečanski prstan, ki je imel neznatno fino ost in otlino za strup. (Dalje sledi.) 2 Napredni blok so limanice demokratov, da bi ujeli za sebe mandate. preprečuje občni zbor, ki naj odloči, če ima prav glavni odbor ali pa njegov samozvani predsednik? Kar ni nikjer na svetu mogoče, to naj bo po mnenju prof. Jarca mogoče v Kmetijski družbi! Prof. Jarc spada očividno v vrsto onih ljudi, ki imajo kmeta tako za neumnega, da mislijo, da smejo delati, kar se jim zljubi! Tudi v tem oziru se prof. Jarc silno moti in naj si prof. Jarc zapomni, da zahteva kmetsko ljudstvo od njega obračun, kako da je gospodaril s premoženjem Kmetijske družbe. Kdo mu je naročil, da hodi v Beograd intervenirat, kdo mu je dovolil ogromne potne stroške? Ali nimamo v Beogradu 21 klerikalnih tigrov, ki za-ležejo vsaj toliko ko pa prof. Jarc? Če so znali ti tigri doseči protizakonito odgoditev občnega zbora Kmetijske družbe, bi menda znali tudi doseči za-konito razveljavljenje nezmiselne odredbe, da mora plačati družba globo, ker ga je polomil tajnik Lah. Kdo je naročil prof. Jarcu, da najame advokata, ki računa 200.000 kron za stvar, ki se da pred sodiščem rešiti brez advokata! Na vse te stvari zahtevamo od prof. Jarca točne in jasne odgovore. Naj se ne izgovarja prof. Jarc, da ni to kar trdimo, resnično. Prof. Jarc naj nas toži, da se pred sodiščem zmenimo, če so naše trditve resnične ali ne. Ni pa dolžan samo prof Jarc, da na naše očitke odgovori, odgovoriti mora tudi klerikalna stranka. Ni postal I. podpredsednik družbe prof. Jarc zato, ker bi po svojih zmožnostih zaslužil to mesto, temveč prof. Jarc je prišel na to odlično mesto, ker ga je klerikalna stranka priporočala. Ves narod danes ve, da je priporočala nevrednega in zato mora klerikalna stranka to tudi popraviti Klerikalna stranka mora proL Jarca prisiliti, da toži! Če tega ne stori, potem padejo vsi očitki, iznešeni na naslov prof. Jarca, tudi na njo. In še nekaj! Vsi se še dobro spominjamo, s kako satansko zlobo je preganjala SLS pokojnega Gustava Pirca. In vendar ni pokojni Pire najemal niti dragih advokatov, niti iznašal v javnost na tajnih sejah sklenjenih stvari, niti ni bil v nasprotju z glavnim odborom in niti ni bil dolžan kmetijski družbi. Ampak proti Pircu nI poznala »krščanska« klerikalna stranka prav nobenega usmiljenja, zato ker je hotela ubiti svojega nasprotnika! Takšna je namreč klerikalna stranka. Gustava Pirca, enega največjih do-bralnikov slovenskega kmeta, je pognala klerikalna stranka v — smrt, prof. Jarca pa se ne upa pognati niti pred sodišče! To dejstvo zadostuje in mora zadostovati za vsakega poštenjaka! Rečemo še enkrat! Prof. Jarc naj toži, ali pa je obsodil sebe! Slovensko ljudstvo ne ve zanj druge rešitve! Radikali m Enaindvajset kulukarskih tigrov se je pretekli teden prilizovalo svojim ve-lesrbskim radikalnim zaveznikom. In čudo, klerikalni tigri so imeli v tel stvari popolen uspeh. Radikali so klerikalnim tigrom ustregli in — občni zbor Kmetijske družbe je bil odgoden. Na ljubo svojih zaveznikov so s tem radikali kršili zakon in dokazali, da veljajo njim strankarski interesi več ko zakon. Pa da bi vsaj to odkrito piipo-znali. Toda klerikalni tigri še nikdar niso poznali možatosti in zato vidimo, kako skušata klerikalna tigra profesor Sušnik in doktor Kulovec prikriti zako-nolomstvo s figovim peresom, češ da je bilo Kmetijski družbi poneverjenih 100 milijonov. Ali ne bi klerikalna tigra govorila malo jasneje? Naj klerikalci kar javno rečejo, da je ta in ta ukradel aH pone-veril toliko in toliko. Vsaj tudi ml ne pravimo, da je nekdo dolžan pri Kmetijski družbi, temveč mi rečemo čisto določno, da je to prof. Jarc! Vsaj tudi mi ne pravimo, da je nekdo hotel izsiliti od uradnikov nepostavnost, temveč mi kar naravnost rečemo, da je bil to prof. Jarc! Mi namreč figovega peresa ne rabimo, klerikalci pa so tako čisto nagi, da bi si celo s figovim peresom radi pomagali. Ni čuda, če so se klerikalci tako lepo znašli z radikali pri pobijanju avtonom- kleriaki! ne Kmetijske družbe. Gliha vkup štriha, pravi pregovor in zato je čisto v redu, če gredo radikali s klerikalci proti nam, naprednim kmetom. Toda rekaj drugega ni v redu: to namreč, da se še najdejo kmetje, ki podpirajo tiste, ki ubijajo avtonomijo najvišje organizacije kmetskega ljudstva. Taki kmetje pa ne delajo drugega, da se po domače, toda zato čisto točno izrazimo, ko da pljujejo v lastno skledo. Protipostavna odgoditev občnega zbora Kmetijske družbe je nekaj tako nezaslišanega, nekaj tako izzivajočega za vse podeželsko ljudstvo in za ves slovenski narod, da mora tudi ves narod proti tej odredbi stopiti kot en mož. Pa ne samo proti odredbi, temveč tudi proti onim, ki so jo zagrešili. V prvi vrsti so tu krivi klerikalci, ki so prepoved dosegli in se za njo borili. V drugi vrsti pa so krivi radikali, ki so jo izvršili Zato je dosleden pristaš kmetske misli, zato je zaveden kmet, zato je poštenjak in narodnjak samo tisti, ki odgovori na odgoditev občnega zbora Kmetijske družbe z najodločne'šim bojem proti klerikalcem in radikalom, zakaj Kmetijska družba je zadeva vsega naroda. Proč z zavezniki radikalov, proč z onimi, ki podpirajo protipostavnost! Predrzen rop. Dobro nam je še v spominu, kako se je pred vojno oblekel predrzen čevljar v stotniško obleko in z močjo uniforme prisilil vojaško stražo, da mu je asistl-rala, ko je izpraznil mestno blagajno v Kopenicku. Pa čeprav je bilo to dejanje nad vse predrzno, vendar je bilo deloma oprostljivo. Čevljar je bil namreč v skrajni bedi. Na drugi strani pa opravičuje čevljarja tudi to, da je s svojim dejanjem razkril, kam privede pretiran militarizem. Čisto nekaj drugega pa je, kar se godi te dni v Sloveniji. Tu pa ni ijpbene prefriganosti, nobenega izgovora na bedo ali na oboroženo silo, temveč tu je samo zločinska zloraba zaupanja ljudstva, tu je navaden rop. Ali mislijo mar ti ljudje, ki so izvršili nasilje nad Kmetijsko družbo, da jih je ljudstvo izvolilo za to, da bodo z močjo ljudskih zastopnikov ubijali ln razdirali ter tlačili v centralistično žrelo še ta ostanek avtonomije, katero smo do sedaj imeli kmetje pri Kmetijski družbi Se ta edini naš kulturni zavod naj nam zapravijo, potem smo v resnici ob vse. Da se je dala vlada od klerikalcev tako na led speljati kot župan od k5pe- niškega stotnika, tega mi kmetje ne moremo razumeti. Prvi in najvišji sodnik v družbi je vendar.njen oibčni zbor. Če so se godile kake nerednosti, potem gre edino občnemu zboru pravica, da naredi red. Če pa občni zbor ne bi mogel ali hotel napraviti v družbi reda, potem pa nastopi sodišče, ki bo gotovo objektivno ln v korist družbe razsodilo. Toda SLS se sodišča boji in zato hoče notranjega ministra oslepariti, da bi ji pomagal osvojiti Kmetijsko družben kar z lastnimi silami ne more. In da je temu res tako, se morejo diični voditelji vsak dan prepričati. Naj prirede med člani Kmetijske družbe »plebiscit« kdo je za nje in kdo za kmetske zastopnike in kaj kmalu bodo videli, da so osamljeni tn da je vse proti njim. Poslancem SLS pa rečemo: Mesto da uporabljate svojo politično moč v to, da ubijate avtonomijo prve kmetske organizacije, skrbite raje, da bodo davki znižani in da se bo uresničilo vsaj nekaj vaših obljub! Z roparsko politiko pa ne boste uspeli in vaš predrzni rop nad Kmetijsko družbo se bo še kruto maščeval! Naši (Shod na Krki.) Na Svečnico je bil pri nas shod SKS. Predsedoval je tov. C. Hočevar poročal pa je na shodu poslanec Pucelj. Shod je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Navzoči so s pazljivostjo sledili izvajanjem poslanca Puclja. Navzočih je bilo tudi veliko tar kih, ki so zadnjič volih klerikalce. Vsi ti so obsojali delovanje klerikalne stranke in njenih tigrov v Beogradu. [Shod v Stični.] Isti dan je bil popoldne tudi shod SKS v Stični. Tudi tu je shod najbolje uspel. Zborovale! so obsodili klerikalno kuiukarsko politiko. [Okrajni sestanek v Trebnjem] se je vršil v nedeljo dne 3. t m. Zastopane shodi. so bile vse krajevne organizacije. Razgovor se je vršil o volitvah v pokrajinsko skupščino. [Sestanek v Metliki.] Na svečnico se je vršil sestanek zaupnikov SKS iz sodnega okraja Metlika. Vabilu so se odzvali vabljeni zaupniki. Na sestanku se je razpravljalo o političnem položaju in o gospodarskih razmerah tega okraja. Zanimanje za SKS je v vseh občinah veliko in je pričakovati najboljših uspehov. [Sestanek zaupnikov SKS] v Gra-dacu se je vršil isti dan popoldan ter so se istotako odzvali vabilu vsi zaupniki Sestanek je dobro uspel. [Sestanek zaupnikov SKS v Črnomlju] se je vršil v nedeljo dopoldne. Sestanek je določil smernice za bodoče delo. (Občni zbor krajevne SKS v Sv. Križu-Bučecovci) je bil dne 2. februarja pri tov. Kosiju v Krivovcih. Občni zbor je dobro uspel. (Na Moti pri Ljutomeru) je bi! na svečnico pri tov. Joško Rajhu občni zbor krajevne organizacije SKS. Cven. Tudi ta občni zbor je bil uspešen. Pokraiinske vesti. (Sestanek zaupnikov SKS za kamniški okraj) bo v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 10. uri dopoldne pri Rodetu. Pride poročevalec iz Ljubljane. (Sestanek zaupnikov SKS za okraj Ptuj) bo v nedeljo, dne 10. februarja ob 9. uri dopoldne v zgornji dvorani Narodnega doma. Udeležba obvezna. — I. Kirbiš, predsednik. (Sestanek zaupnikov SKS za konjiški okraj)) bo v nedeljo, dne 10. februarja ob pol 11. uri na Hebenštrajtu pri Konjicah v gostilni Grundner. (S protestnega sestanka delegatov Kmetijske družbe je bila odposlana) Nj. Vel. kralju Aleksandru, sledeča brzojavka: 198 delegatov podružnic Kmetijske družbe iz cele Slovenije pošiljajo izraze udanosti Vašemu Veličanstvu in istočasno najenergičneje protestirajo proti kršenju zakona od sedanje vlade, ki je prepovedala občni zbor Kmetijske družbe, čeprav bi se po pravilih moral vršiti Ako je želja, da narod še veruje v državo, potem je potrebno tako postopanje vlade z vsemi sredstvi preprečiti Za delegate: Ivan Pipan, predsednik protestnega zbora. (Gospodu Pašiču, min. predsedniku v Beogradu) je bila poslana s protestnega zbora delegatov Kmetijske družbe sledeča brzojavka: 198 delegatov kmetijskih podružnic iz Slovenije najenergičneje protestira proti sklepu ministrskega sveta, s katerim se prepoveduje današnji občni zbor Kmetijske družbe, ker je ta sklep protipostaven. Zahtevamo, da takoj odredite, da se občni zbor Kmetijske družbe za leto 1923 skliče in izvrši. »Za delegate« Ivan Pipan, predsednik protestnega zbora. — Enaka brzojavka je bila poslana tudi ministru za notranje zadeve, g. Vujičiču. (Redukcija katehetov.) Vlada namerava reducirati in odpustiti iz službe vse katehete. Veronauk naj bi po vladni naredbi vobče poučevali le učitelji. — Proti tej vladni nameri bo na prihodnji seji načelstvo SKS odločno protestiralo. Tudi zemljoradniški klub bo v skupščini proti temu protestiral. Naloga duhovščine je, da vzgaja ljudstvo v verskih zadevah in da opravlja službo božjo. Med te naloge spada tudi poučevanje mladine v krščanskem nauku v šolah, zato naj poučuje verouk v vseh šolah duhovnik, ki edini ima tudi zadostno izobrazbo v verskih resnicah. (Ali je Pucelj radikal ali zemljorad-nik) sprašuje prav po abderitsko ljubljansko »Jutro«. Naj si prečita slavno »Jutro« Pucljeve govore v skupščini, naj gre enkrat na njegov shod, pa bo menda tudi »Jutro« spoznalo, da je tovariš Pucelj vedno v prvih vrstah borcev za zmago kmetske misli, da je član zemtjoradniškega kluba, onega kluba, ki je ravno sedaj najučinkovitejše zadel vlado in radikale. Ta dejstva zadostujejo celo zaplankanemu klerikalnemu backu, mogoče bodo tudi »Jutru« zadostovale. (Od kedaj je ljubljanski veliki župan priganjač klerikalcev!) Klerikalna županska zveza je sklicala sestanek vseh županov Bele krajine v Črnomelj v gostilno Matija Skubec, ki je znani ovaduh Kromarja. Vabila ngt ta sestanek je pošiljal veliki župan Šporn. — Kaj tacega se ni zgodilo niti pod dr. Brejcem, kar si dovoljuje Šporn. Odločno protestiramo proti taki nedopustni agitaciji! Jasneje pa bomo o zadevi govorili v Beogradu. (Popravek.) V zadnji številki »Kmetijskega lista« se nam je v članek »Sa-mopašnosti prof. Jarca in klerikalcev v Kmetijski družbi,« vrinila neljuba tiskarska pomota. Stavek: Ugotavljamo dalje, da je prof. Jarc hotel špekulirati z družbino modro galico, ker je g. kmet. svetnik Rohrmann rekel, da bi bilo dobra, če bi se nekoliko modre galice odprodajo — se mora glasiti: Ugotavljamo dalje, da je g. prof. Jarc hotel špekulirati z družbino modro gailico, ker je g. kmet. svetnik« Rohrmann« rekel, da bi bilo dobro, če bi se nekoliko modre galice odprodalo. (MI in slovenski dnevniki.) Ker bi radi demokrati begali naše pristaše, izjavljamo sledeče: Razven »Narodnega dnevnika« nas vsi slovenski listi napadajo in če hočemo na napad odgovoriti, nam oni našega odgovora ne priobčijo. »Narodni Dnevnik« pa nas ne napada in nam tudi priobči vse, kar mu pošljemo. Samo zato dajemo »Narodnemu Dnevniku« prednost pred drugimi dnevniki Ne bomo vendar podpirali onih, ki nam pri vsaki priliki skušajo škodovati Ni Pa »Narodni Dnevnik« naše glasilo, temveč naše glasilo je edinole »Kmetijski list«. Samo, kar »Kmetijski list« piše, samo to velja za stranko. Menda smo s tem vso stvar dovolj jasno razložili Za tiskovni sklad SKS so darovali sledeči tovariši: Anton Gris, Pijava Gorica 5 Din; Franc Bavdek, Slivnica 5 Din; Jernej Grad- Dragomelj 10 Din; Martin Bajuk, Božjakovo 5 Din; Matija Babšek, Štepanja vas 2 Din 50 p; Ivan Breceljnlk, Dravlje 5 Din; Josip Černe, Zg. Šiška 50 Din; Franc Babnik, Vrnek 5 Din; Podgoršek, Gamelj-ne 10 Din; Ivan Lešnjak, Gombišče 10 Din; Martin Osredkar, Št. Jošt 15 Din; Lokar, Primskovo 10 Din; Josip Zupanfč, Trebnje 25 Din; Martin Japelj, Vnanje gorice 5 Din; Ivan Marinko, Vnanje Gorice 5 Din; Kaste-llc, Cerknica 10 D'n; Ivan Kavčič, Iška vas 5 Din; Martin Zldarn, Šmartno ob Dreti 250 Din; Franc Olžek, Mar.bor 10 Din; Košto-maj, Sv. Jurij ob juž. žel. 200 Din; Martin Oražim, Gomilsko 250 Din; Franc Hočevar, Struge 25 Din; Janko Vozelj, Male Dole, 15 Din; Ivan Zakotnlk, župan, Zg. Šiška 40 Din; Neimenovani 10 Din; Franc Fajdiga, Temenca 25 Din; Kraj. org. SKS v Dobu 227 Din. Skupaj 1.244 Din 50 p. Živeli zavedni tovariši, da bi našli obilo posnemovalcev! (Iz pravde Urek-Kene) poskuša klerikalno časopisje kovati politični kapital in s potvoritvijo dejstev ustvariti mnenje, kot da je z razsodbo celjskega sodišča g. Urek diskvalificiran v javnosti. V razbistritev cele afere naj navedemo tole: Leta 1916 je Fr. Kene ponoči v družbi dveh tovarišev vlomil v klet Ane Černelič v Globokem in ukradel okrog 40 litrov vina, katerega je odnesel domov v svojo klet. Ko je Kene ukradeno vino porabil, je zopet v isti druščini vlomil v klet Ane Černelič in v drugič odnesel okrog 80 litrov vina. Po teh tatvinah je Fr. Kene še v tretjič nagovarjal svoje pomagačei, da ponovno obiščejo Černeličevo in ji ukradejo prašiča. Do tatvine pa ni prišlo, ker sta Kenetova pomagača odklonila sodelovanje. Franc Kene se pa ni bavil samo s tatvinami pri posestnikih, ampak je tudi ponovno kradel divjačino po tujih loviščih. Vse te tatinske delikte so Ke-netovi pomagači povedali g. Ureku in se izjavili pripravljene, potrditi svoje obdolžitve pred sodiščem. Kene je bil po prevratu gerent brežiškega okrajnega odbora. Ko se je v okraju zaznalo o njegovih tatinskih deliktih, so ostali člani okrajnega odbora izjavljali, da s Kenetom ne sede več pri eni mizi, najmanj pa, da bi prenašali njegovo vodstvo. Člani okr. odbora so prigovarjali g. Ureku, naj celo zadevo prijavi sodišču. Gospod Urek pa iz usmiljenja do Kenetove družine ni hotel, da pride do sodne razprave, njegov namen je bil, mirno in brez škode za Keneta spraviti afero s sveta. Pismeno je zato g. Urek nasvetoval Kenetu, da odloži vsled njegovih tatinskih afer gerentsko mesto okrajnega odbora. To Urekovo pismeno opozorilo je Pa predložil Kene sodišču in obdolžil g. Ureka, da je zagrešil proti njemu prestopek izsiljevanja, ker je zahteval odstop od gerentskega mesta. Sodišče v Brežicah je na podlagi te obtožbe obsodilo g. Ureka radi izsiljevanja na en mesec zapora. Gospod Urek se je proti razsodbi pritožil in v spričo dejanskega položaja ni dvoma, kako bo razsodba izpadla. Najmanj so pa klerikalci upravičeni izrabljati celo zadevo v svoj prid pred zaključkom obravnave, toliko manj, ker s tem še ne bodo oprali svojega zaščitnika Keneta obdolžitve, da je tat pred javnostjo, ne pred sodiščem. (Velika Loka.) Delegacija ministrstva za trgovino in obrt je dovolila Veliki Loki štiri nove letne semnje. Novi semnji bodo dne 8. marca, 21. junija, 30. avgusta in 16. decembra. (Zavodnje.) Vrste pristašev kmetske misli se veselo množe. To dokazuje rajbolj število naročnikov na »Kmetijski list«. Letos je samo v naši župniji že 24 tovarišev vplačalo naročnino. Nekaterim je bil poslan »Kmetijski list« na ogled in je pričakovati, da ga bodo tudi ti vsled njegove gospodarsko poučne vsebine naročili. — Pred kratkim je bil tu klerikalen shod, ki pa ni bil preje naznanjen. Zato se ga nismo mogli udeležiti. Govoril je neki kaplan Kranjc. Kaj je govoril, nam ni znamo. Zanima nas pa, če so klerikalci svojega govornika vprašali, kdaj da bodo davki znižani, kar so nam pred volitvami oblju-bovald. In ravno tako bi bilo tudi dobro, če bi vprašali kdaj da se fantje povrnejo iz Macedonije in kdaj da dobimo avtonomijo. Vemo, da na vsa ta vprašanja ne bomo dobili odgovora, ker po klerikalni zmagi se je vse poslabšalo. Davki so se petkratno povišali, cene pridelkom pa so paHle. Fantje služijo še vedno v Macedoniji, mesto avtonomije pa smo dobili kuluk! Vse to je klerikalni blagoslov od 18. marca 1923. (Sv. Katarina ob Sotli.) Iz našega kraja dobite, gospod urednik, le redko kako poročilo. Toda, da se kljub temu dobro gibljemo, priča shod, ki ga je priredil tu na svečnico bivši poslanec tov. Drofenik. Vse nalbito. polno je bilo pri tov. Kamenšku, ko je ob 2. uri p©* poldne otvoril nač. okr. organizadte tov. Sekirnik lepo zbor o-/arije. Shod je bil zlasti pomemben radi tega, ker so se ga v velikem številu udeležili tudi bratje Hrvatje. V stvarnem in zanimivem govoru je pojasnil tov. Drofenik politični položaj in zlasti ostro šibal zvezo klerikalcev in Radičevcev z radikali. Naravnost senzacija je bila za Hrvate, ko je tov. Drofenik razložil Markov protokol. Sijajno so tudi učinkovale besede tov. Drofenika* ke je govoril za ustanovitev kmečke vlade. Njegova jasna izvajanja o kmečkem programu, o solidarnosti kmečkega ljudstva, so zborovalci navdušeno sprejeli. Shod je pokazal kar se opaža povsodi: Ljudstvo je demagogov sito, ljudstvo hoče samo resno gospodarsko delo. Zato vsi med narod, vsi v boj proti demagogom in naša zmaga je tu. — Kmet od Sotle. (St. Peter na Med. Selu.) V nedeljo, dne 3. februarja je sklical po prvi maši tov. Drofenik pri tov. Kregarju sestanek SKS. Izvajanja tov. Drofenika so napravila na vse zborovalce najboljši utis. Ostro so nastopili zborovalci proti klerikalikulukarski politiki. Med splošnim' odobravanjem je bilo sklenjeno, da se priredi za ves šmarski, rogaški in kozjanski okraj veliko manifestacijsko zborovanje, da vidi javnosti pa tudi vlada, da nima kmetsko ljudstvo volje še nadalje prenašati bremen, ki mu jih vlada nalaga. Dopisi. Dopis lz Ptujske okolice. Pri nas se je pač te le zaj začelo enkrat na vse strani gibati. Cufleis sen se zaCjokrat nc oglasa, ke sen se misla, ieki, de se le tiidi kaki driigi naš prliatel] zglasa. To sen zaj vida, da so kar trije zglasll v zadjen listi, ie tak naprej, združeni bomo lehko dosegli medten, ki jas nebi moga vsega san rerpirati. Najbol me je razveselilo od Sv. Vrbana, ki se je tiidi mojo pisanje za pravo skazalo, ke je bila te bogi fant le žrtev kaplanove hujskarije. Boj pa me je še zanima dopis od Sv. Lovrenca na dr. p. jas san nebi verva, da je to mogočno, ke bi klerikalci sami svoje priganjače preganjali pa res je. kaj si mate na misli, tista stranka puna kršenske liibez-ni pa si vujpa celo svoje dušne pastire preganjati. Pa to je vete že tak, ker drugemu jamo kople sam vjo padne in to se je zaj tfldi zgodlo klerikalcon, nas samostojneže so meli za brezverce in oni pa so se kot brezverci sami pokazali. Vite hi lopove, spet en dokaz jihovih lumparij s kerlmi slepijo nevedno iiidstvo. Zato ti pa Jaz 2e drago mi Iiidstvo predgan celi cajt o klerikalnih prvakih kaki so to ludje in kak delajo za kmeta. No od Sv. Margete toti jo je tfldi dobro pogrflnta in to tfldi jas pravin, da toti hli-navl Vesenjak nan nede dosti cvirna dela. ke je resen nesposoben za politiko, ne edino klerikalcon še paše ke tan so tak po večini sani backl njih voditelji pa so vejki grešniki, ki ene prave kmetske organizacije nemrejo vodite, ke je vsa iihova podlaga lopovščina. Gospod Miha Brenčič pa se pre krez mene zlo jezijo zato, ke sen pre pozaba vfln povedati, da so tisti polovnjaki od Dravskih mostnic. Pa vete zveda še sen kak je toti Brenčič liibezniv in prijatelj obrtnikov. Vete tisti vajki sod so mo delali pintari s Pod-vinc. Resen so hodili ti srmaki štirje okoli tistega soda eno 14 dni en nazadnjo kda so mo račun povedali, pa ih je hteia naznantl celo ke so pre predragi in da de jen sod-nljo določila keko morejo zaslfižti ln jen je resen nazadjo 5000 kron doj vtrga in za-žuga če so ne tiho pa de hi naznana ke pre nimajo obrti. Kaj porečete zavedni okoličani k turni. O drflgih Vaših dobrih deloh g. Brenčič, se bo že drugokrat napisa. Toto-krat še Van naj samo poven, da le to ne nobeno delo za blagor našega okraia, če VI med uradnimi vflrami sedite s svojimi pod-ložniki tistin Ljiibecon in Muhičon, ki sta tak indi ne kak samo po krčmah in špilate karte ž nilma za kratek cajt. Naj bojo vsaj v uradi, ke hi nedo Ifldje enkrat sami nagnali, če že VI kot šef ne vete ke je Vaša dolžnost. Tak se vete g. Miha predstavlja delati za kmeta t. j. karte IgTati po krčmah, no pa če se be si on kot šef to dovola naj bo pa naj vse one škrice nažene delat. Ke vete dragi mi okoličani, tu je za začeti špa-rati ne kričati na driigimi, to je prva krivica to so okrajno doklade, ki he okoličani plačate. Gospodje klerikalni prvaki! Svetfllen Van, da mete te cajt mirne živce, ke nedt priša moj misjon okolnokoli ln Vas vse spo-veda. Pokore Van tak drflge nebon zaj za en cajt naloža, kak poveda bon pač lOden vse Vašo dobro delo za kmeta. Zavednin okoličan pa naj bo to spet en klic in opomin na združenje vsek poštenih iiidi v pošteno pravo kmetijsko stranko. To je Samostojna. Drugokrat več zanimivega. Janez Zgaga. Dopis lz Prlekiji. Kak delalo klerikalci za kmeta! Najlepši odgovor si davlejo sami v zadjen »Slov. gospodari« od 17. t. m. na prvi strani po člankoil »Naši kmetijski strokovnjaki«. Keri Vas, dragi mi kmetje, to samo mimogrede berete, ne pridete gor na jlhove lumparije. Ce še punite, tak so hI napadali v vsaken slepari, da so sokoli in vse drflge zmišljotine, tak dugo tak dugo, ke so dosegli svoj cil. Resen so po večini strokovnjaki ne klerikalci in samo za to so hI napadali in celo so si vujpali toti hinavci do vlade s predlogom in so dosegli, to kal moraš ti kmet obciititi na svoji koži še lete in lete — pensionirali še so nan totih par dobrih kmečkih učitelov. Pred, ki je hlja minister g. Pucelj so se malo dvignole kmečke šole, vstanovile so se nove, kaj le fundament za naše kmečke fante, to je zaj totih 21 klerikalnih tigrov čez noč podrlo. Zaj pridejo s hinavskim hujskanjon proti ubogin kmečkin učiteton v gori navedenem članki, da bi hi pred ludstvom osovraill — ne povejo pa, ke so hi oni nad polovfeo nagnali iz sliižbe — le za hasek kmeta? To si zapunite in taki so v resnici kmečki pri-jatli klerikalci. Da bi pa ti napadi bo) držali, pa hitro pod totin člankom napovejo boj surovosti, fei napadajo svojega bratca tekmeca »Domovino« ki tiidi ma puno lepih besed za lorieta. Jaz pa te baran dragi ml kmet, ka] Je kda dohtar za Tebe dobrega štora naj bode v črni aH sivi obleki? Jaz mislin, da namesto tebe nosi sebi v posojilnico peneze, ke te znabriše in za nos znavleče pri brez-potrebnih tožbah. Kaplan a'i pa župnik te nahecata doma proti sosedi ln te data nasvet, da ga daš na dohtara. Prvo Imenovana mata hasek od svaje, ker le od samega he-camja živita, zadji pa stigne zadji krajca* s tebe. »Slov. gospodar« proti »Domovini« —»Domovina« proti »Slov. gospodari« — samo, da se na račtin liidske neumnosti gospodari To le načelo klerikaicov ln demokratov. Zato pa Van kličen zavedni in pošteni kmetovalci: proč z obema proč s klerikalnim hinavskim tiskom, proč z laiprlja-teljsko »Domovino«, proč s hudičevo golaznijo In strupenimi krotaimi, ki se nazivljejo kmečki prijatelji le za to ke te izmozgalo da zadje kaple krvi.__ Pregled tedenskih dogodkom. Torek, dne 29. januarja. Posl. Pucelj je interveniral pri notranjem ministru Vujičiču zaradi od-goditve občnega zbora Kmetijske družbe. Minister je tov. Puclju izjavil, da je bil občni zbor odgoden, ker sta klerikalna poslanca Sušnik in Kulovec trdila, da so se pri Kmetijski družbi izvršile velike poneverbe. Tov. Pucelj je proti tej nesramni trditvi najodločneje protestiral. — Radičevci so se zopet pričeli pogajati z vlado. Na Dunaj so odpotovali k Radiču dr. Lorkovič, Mihič in Košutič. Vodilni radičevski poslanci so izjavili, da so jim radikali bližji, ko pa demokrati Radičevci se očividno pripravljajo, da sklenejo z radikali nov Markov protokol. Seveda jim bodo naši klerikalci takoj pomagali. — V Beogradu je pričel izhajati velikosrbski list »Beograd«, ki čisto brez sramu izjavlja, da mora pripasti vsa moč v državi Srbom in da mora biti Beograd v vsakem oziru središče države. List podpira tudi bivši minister Jankovič, ki je znan pod imenom topčiderskega Jankoviča. — V skupščini se je pričela proračunska razprava. Za zemljoradnike je govoril brat Voja Lazič, ki je zahteval znižanje davkov. — V Beogradu so se vršile številne konlerence voditeljev opazlci-jonalnih strank, ki so končale brez pravega rezultata. Korošec je očital neiskrenost demokratom, ti pa njemu Isto. Oboji bi pač radi vstopili v vlado, pa jih nihče ne mara. — Na Angleškem je bil železničarski štrajk končan. — Na Grškem so se pričeli monarhisti zopet gibati. — V Italiji se pripravljajo vse stranke na državnozborske volitve. Med fašisti in socijalisti je prišlo že na več krajih do krvavih pobojev. V Genovi je bilo pri nekem spopadu ranjenih nad 20 socijalistov. Sreda, dne 30. januarja. V Ljubljani se je vršil nad vse uspe-Sen protestni zbor delegatov Kmetijskih podružnic proti odgoditvi družbinega občnega zbora. Od 351 izvoljenih delegatov se je udeležilo protestnega zbora 198 delegatov. Protestni zbor je bil torej sklepčen ker je bil pravilno sklican je bil izraz ljudske volje v Kmetijski družbi. Zbor pa je obenem pokazal, da imajo pristaši SKS. v Kmetijski družbi sigurno večino in da so klerikalci silno padli. Protestni zbor je vodil tov. Pipan, poročali pa so tov. Ažman, Urek in Pucelj, ki se je ravno vrnil iz Beograda. Po protestnem zboru so odšli vsi delegati na vlado, kjer so podali odločen protest Ogorčenje delegatov vsled od-goditve občnega zbora je bilo nepopisno. Prav škoda, da nista bila tudi navzoča poslanca Sušnik in Kulovec, da bi videla, kako juho sta si skuhala. — V skupščini Je podal finančni minister dr. Stojadinovič obširen ekspoze. Povdarjal je, da je proračun resničen in da so izdatki enako visoko proraču-njeni ko dohodki. Obširno je govoril finančni minister tudi o stanju dinarja, ki se je od 1. jan. 1923 do 1. jan. 1924 popravil najbolj od vseh valut in sicer za 21 odstotkov. (Prav žal nam je, da mi prav nič ne čutimo večjo vrednost denarja.) Finančni minister je končno napovedal, da se bo dinar še dvignil. — Objavljeno je besedilo o reškem sporazumu. Italija dobi Reko, mi pa Baroš in Delto. Jugoslovanom na Reki se za-sigurajo iste pravice, kakor pa jih uživajo Italijani v Dalmaciji. Italija prepusti Jugoslaviji v reškem pristanišču za 50 let gotov del proti letni najemnini ene zlate lire. Jugoslavija pa dovoli Italiji pristanka na obali Rečine. za kar ji plača Italija letno en zlat dinar. — Zem-Ijoradniški klub je imel sejo. na kateri je sklenil, da vloži na vlado interpelacijo zaradi odgoditve občnega zbora Kmetijske družbe. — V Južni Srbiji so bili vsi vojaški obvezanci poklicani na kuluk. Radi tega so vsi poslanci Južne Srbije ostro protestirali pri vladi. Vlada bo protestu najbrže ugodila. — Češki parlament je bil od naše skupščine povabljen v Beograd. — Pašič se je povrnil iz Rima. — Grška bo priznala sovjetsko Rusijo. Četrtek, dne 31. januarja. V skupščini je bila viharna razprava proti kuluku. Zlasti ostro je nastopil proti kuluku zemljoradnik, tov. Ceda Kokanovič. Povdarjal je, da so zemljoradniki že lani zahtevali, da se srednjeveški kuluk ukine in zato predlaga ponovno, da se gre preko kuluka na dnevni red. Radikalna večina pa je njegov predlog odklonila. — Glede opozlcijo-nalnega bloka je podal tov. Voja Lazič zelo pomembno izjavo. Zemljoradniki niso načelno proti opozicijonalnemu bloku, temveč nasprotno pozdravljajo vsak blok, ki je v stanu, da zruši vlado. Ne morejo pa biti za opozicijonalni blok, če ima ta samo ta rr.men, da pomaga kaki stranki zopet v ?"dlo. Z drugimi besedami se pravi to. Zemljoradniki so za resničen opozicii^nnlen blok, ne puste pa sebe izrabiti cd klerikalcev ali demokratov. In p-2v imajo! — Vprašanje jugoslovanske^. kardnala je stopilo zopet v ospredje. Bije se ljut boj med našimi in hrvaškm.1 klerikalci. Vlada je predlagala za jugoslovanskega kardinala zagrebškega radškofa dr. Bauerja, proti čemur pa Se nastopil dr. Korošec. — Truplo bivšega predsednika ruske dume Rodzijanka. ki je umrl v Vršcu v Vojvodini, prepeljejo v Beograd. — Na Sušaku ustanovi vlada iz-seljeniški komisarijat, ker bo vsled sporazuma z Italijo v Reki zelo oživel prekomorskl promet. — V Mehiki so revolucionarji doživeli par odločilnih neuspehov. Zedinjene sev. ameriške države so namreč odkrito nastopile za predsednika Obregona ker so revolucijonarji ogrožali premoženje ameriških državljanov. Petek, dne 1. februarja. Zemljoradniki so sklenili, da vlože v skupščini predlog, da se izroči posl. dr. Markovič, bivši justični minister, sodišču in sicer zaradi vseh onih očitkov, ki jih je svoje dni iznese! proti njemu v radikalnem klubu posl. Rankovič. Predlog zemljoradnikov je napravil v skupščini senzacijonalen vtis. — Angleška delavska vlada je priznala sovjetsko Rusijo in sicer brez vseh pridržkov, kakor pravi poročilo. Pa ni temu čisto tako, kajti boljševiki so priznali Angležem za priznanje važne Razpored 8-dnevnega kmetijskega tečaja v Trebnjem, ki bo od 2. do 10. februarja t. i. D a n Opravilo Od 9.-11. dopoldne Od 8.-5. popoldne Od 7.-8 zvečer 2. Sobota Činitelj! mlečnosti Kmetijsko gospodarstvo Svinjereja 3. Nedelj« Vime ln molža Obdelovanje vinogradov Ovčjereja 4. Pondeljek Vzreja telic Sajanje, nega in oskrbovanje sadnega drevja Molža S. Torek Pravilna reja govedi Obdelovanje polja Reja govedi 6. Sreda Plemenltev ln podedo-vanje Setev in žetev Krmljenje govedi 7. Četrtek Krmljenje Gnoj in gnojenje Polje in setev 8. Petek Hlevi in paša Pridelovanje krme Uporaba sadja Sobota Cepilni teža) ca trte in sadno drevje Cepilni teiaj za trte in sadno drevje Anton Pevec, i. r, dri. mlekarski Inštruktor, Radovljica. Franjo Kafol, i. r., drž. upravitelj in okrajni ekonom Novo mesto. koncesije, predvsem to, da se odrekajo vsaki agitaciji proti Angležem v Aziji Mac Donald, angleški ministrski predsednik je bil končno prisiljen, da je priznal sovjetsko vlado, ker je njegovo levo krilo to odločno zahtevalo. — V Rusiji so se pričeli živahni nemiri, ki so iih po večini povzročili pristaši Trockega. Po smrti Ljenina se je namreč priče! v Rusiji boj za nasledstvo. V tem boju je za enkrat Trockij podlegel. Toda le za enkrat, ker ima Trockij zlasti v rdeči armadi ln med rr«rnarji močno ra-slombo. To se Je zlasti pokazalo v Odesi, kjer so se mornarji uprli. M^r-np.rji so z minami blokirali vstop v odeško pristanišče. — Predsednik Wil-son je težko obolel. Njegovo stanje je vedno obupnejše. Sobota, dne 2. februarja. Woodrov Wi!son je umrl. Wilsou si ic rridobil nevenljivih zaslug za naš narod. Ko so vsi drugi zapustili naš narod h c tal Wilson krepko na naši strani in kar je glavno, samo iz golega praviro-ljubja in iz nobene dobičkarije. Njegova zasluga je, da je prišel jugoslovenski narod do svobode, kaj brez vstopa Amerike v vojno in brez odločilnega vztrajanja WiIsona, da mora biti sklenjen mir na načelu samoodločbe narodov, bog zna kako bi svetovna vojna končala. Zato bo ohranil jugoslovenski narod Wilsonu na vse čase časten spomin. — Enotno ©oJSflčno društvo za Istro In Trst. Naši Primorci so imeli v Trstu izredno dobro obiskan občni zber, na katerem je bila dosežena popolna enotnost med tržaškimi in Istrskimi Slovenci. Izvoljen je bil skupen odbor in intrige klerikalcev, ki so hoteli celo v Primorju razbijati naror-no slogo, so preprečsne. Čast zavednim Ist'?nom! — Preliog zemljoradnUcov, da se izroči bivši minister Markovič sodišču učinkuje vedno silnejše. Pod •utisom silnega utiša zemljoradničkega predloga v javne i r,o že vse opczicl-.fonalne stranke p: ts'*le na to, da so-podpišejo zemljoradnički predlog. Ker izjavlja tudi radikalni poslanec Rankovič. da je za predlog zemljoradnikov, je P' išla vlada v resno zadrego. — Pesn'k Šontlč je umrl. Šar.tič je bil eden naj-odličnejših bosanskih pesnikov. V mladosti je študiral v Ljubljani. Slava njegovemu spominu. Nedelja, e»e 3. februarja. V soboto in v nedeljo so se vršili vsej Sloveniji zelo uspešni shodi in sestanki SKS. Na vseh shodih se jasno videlo, da ljudstvo trumoma zapušča vrste radikalne klerikalne stranke. Zato, tovariši na delo in naša zmaga bo kmalu zasigurana. — V Ljubljani js lil zbor zaupnikov demokratske st-arke, ki je potrd'1, da ni samo načel-stvo demokratske stranke, temveč da jc rploh vsa demokratska stranica be-scdolomna. Pondeljek, dne 4. februarja. Pašič je obolel. Zemljoradniški predlog je namreč tako zelo omajal stališče vlade, da je moral Pašič zboleti, da najdejo radikali čas, da se izvlečejo iz vhde. — Na seji zakonodajnega odbora je propadel predlog vlade, da bodi 14 ministrstev. Obveljal je predlog opozicije, da je 12 ministrstev zadosti. Predlog zemljoradnikov. da bodi samo 9 ministrov je enako propadel. Proti so glasovali tudi klerikalci. 2e vemo, zakaj bi klerikalci hoteli imeti dosti ministrov. — Pripravlja se ita!ijansko-ruska pogodba. S tem bo Italija priznala sovjetsko Rusijo. In Jugoslavija? — V Beogradu se vrši senzacijonalen proces med Jankovičem, bivšim ministrom in dr. Ikoničem. Dr. Jankovič je ponudil poravnavo, ki jo je pa Iko-nič odklonil. Vse kaže, da bo moral za Markovičem tudi Jankovič pred sodišče. Odgovori somišljenikom in prijateljem. IZ LISTNICE POSLANCEVE: F. Sch. B. — Prošnja leži še vedno, kakor sem jo vložil. G. ministra pa nikoli ne najdem v kakem kabinetu. Poskušal bom prihodnji teden in pismeno sporočil. J. B. Lj. — Nemogoče. Spada pod ministrstvo trg. in ind., a ne v prosveto. Vrhutega so še druge težkoče. J. H. S. v. — V min. za šume in rude prošnje nI Ali si jo poslal direktno? J. Z. K. — Velja samo za one, ki so brez mature. A. B. Z. — Za J. M. je težko dobiti stalno premestitev nazaj. On je edini v tej stroki, ki govori naš jezik. Ali obljubljeno je v svrho ženitve mu dati daljši dopust. U. s. C. — Predlog priporočil še posebno pomočniku ministra, ki se posebno zanima za taka vprašanja. Seveda mu ne pritrjuje v polnem obsegu. J. C. Lj. — »Akata nema«. Vložil sem upit na ministra. A L. C. — Prvi slučaj mi ni jasen. Kdo naklada breme? Ali naša država ali sosednja? — Slučaj F. 2. je tudi ne-umljiv. Zakaj je odšla prošnja sem, ko odloča končno vel javno ljubljanska in-štanca. Utemeljevanje nič ne pomaga, glavno je, da so predloženi vsi dokumenti, ki ?h zakon predvideva. Brez teh pa ne gre. Prosim torej obojnega pojasnila. /. R. Ž. Ni duha ne sluha o prošnji. Z odhodom ministra odšla tudi menda prošnja. Treba pa malo počakati, da prid«> naslednik. F. Z. Š. — Do sedaj še nič storjenega. Gen. direktor pa je obljubil do prihodnjega tedna stvar preštudirati in rešiti ugodna ako le zakon dovoljuje. J. S. G. K. — Pritožba leži z ugodno izdelanim pisanjem, kakor sem že jeseni javil in še vedno čaka ministrovega podpisa. Obeta sicer, a odločiti se le ne more. J. V. Lj. — S podatki, ki jih stavite v pismu na razpolago, nismo našli akta. Vprašajte torej za vse potrebno najpo-prej pri carinarnici, ki je izdala rešen je in kam je celo stvar naslovila. Tam boste poleg štev. dobili tudi datum in to mi potem pošljite. J. Š. L. — Vašo zadevo priporočil, a še nisem dobil odgovora. Županstvo B. — Minister se je čudil in zahtevcl pojasnila. Ko dobi mi da odgovor, katerega dopošliem pismeno. Org. Z. — Po želji vaši je vse ugodeno in s?r^r mnogo višje, n"