IU ET Hoje JKE Maj 1979 - ŠT. 5 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XX ***************** * * * A A k * k************************* MLADI TITU Pozdravi Titu iz ljudskih src. To so pozdravi polni naših najlepših želja, največjega spoštovanja, zaupanja, najtoplejše ljubezni do Tita, njegove osebnosti in njegovega velikega dela. Take pozdrave pošiljajo tudi letos vsi naši narodi in narodnosti našemu ljubljenemu Titu za njegov rojstni dan. Ta manifestacija je vsako leto nova, bogatejša. Vsako leto je bila velik praznik za vse nas, kajti: »Mi smo Titovi — Tito je naš!« Dan mladosti pa ni samo praznik. Ta dan je bil in bo ostal velika vzpodbuda za mlade sile, ki združene in organizirane dosegajo nove uspehe. Mladi takrat pokažejo kaj so storili, da bi postali še boljši dijaki, proizvajalci in samoupravljal-ci. V letošnjem letu, ko slavimo velike jubileje partije, SKOJ, in revolucionarnih sindikatov, bodo dali temu prazniku še poseben poudarek. Ljubljenemu Titu bo mladina darovala nove kilometre cest in prog, nove tovarne, gozdove, nasipe ob rekah ... Šestdeset let zveze komunistov Jugoslavije STRATEGIJA - AKCIJE Ob svečani seji CK ZKJ in iz govora tovariša Tita Močan in spontan aplavz je prekinil govor predsednika Tita na svečani seji Centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije, posvečeni jubilejni šestdesetletnici ustanovitve ZKJ, SKOJ (zveze komunistične mladine Jugoslavije) in revolucionarnih sindikatov. To se je zgodilo po naslednjih Titovih besedah: »Svojo strategijo nismo razvijali v kabinetih, ampak v akcijah in ofenzivah. Ped za pedjo smo osvobajali in končno osvobodili svojo deželo z lastnimi močmi, ne podcenjujoč pomoč drugih za katero vemo kolikšna je bila, smo si izbojevali svobodo in neodvisnost ter ugradili temelje nove družbene ureditve. Samoumevno je, da takšnemu ljudstvu, po končani vojni, ni mogel nihče vsiliti svoj vpliv, niti ga ne ho mogel kdaj v bodočnosti«. Omenjeni aplavz sredi predsednikovega govora, ki se je pojavil po izrečenih — citriranih besedah, ni bil slučajen. Titove besede so namreč, še enkrat vsebinsko, le v treh štirih stavkih orisale najvažnejše karakteristike naše revolucije in naše povojne izgradnje: samostojnost, neodvisnost. Titove besede so razložile vzroke, zaradi katerih je partiji uspelo med vojno vključiti vse narode in narodnosti v narodno osvo- bodilno vojno. Obrazložile so moč in našo enotnost v času pritiska, ki ga je proti nam izvajal kominform, kot tudi našo sigurno pot, k izgradnji samoupravnih odnosov, enakopravnosti in suverenosti vsakega naroda v federativni skupnosti. Obrazložile so, še enkrat, celovito opredeljenost jugoslovanskih narodov za neodvisnost, neuvrščeno mednarodno politiko. Takšno politiko, ki obsoja vse poskuse, ki peljejo k blokovski delitvi sveta, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in raznim teorijam o tako imenovanem omejeni neodvisnosti. To je bil aplavz izraženih želja, da moramo takšno politiko dosledno nadaljevati in aplavz osebnosti, ki je v težkih pogojih razvoja revolucije utemeljevala smernice takšne politike. S svečano sejo ZK ZKJ in govorom predsednika Tita na tej seji, niso seveda zaključene vse aktivnosti v zvezi s pomembnimi jubileji. V tem jubilejnem letu imamo še precej datumov in dogodkov zapisanih v zgodovini jugoslovanske revolucije, označenih kot najsvetlejše točke naše preteklosti. Enako smo jih označili, ko gre za ZKJ, SKOJ in sindikat. Ob označevanju takšnih jubilejev je pomembno, da ima jubilej poleg svečanega tudi delovno-politični značaj. Še zlasti je takšna priložnost v političnih šolah, mladinskih in partijskih, Bodoči samoupravljalci kjer se lahko slušatelji vpeljejo v kontinuniteto revolucionarnega . gibanja naših narodov in se spoznajo z uspehi in neuspehi. Še posebej je to potrebno od časa, pred štirimi desetletji, ko je bila pod vod- stvom tovariša Tita prva seja CK KP, ki predstavlja datum — mejnik začetka rasti neprekinjene linije partije in jugoslovanske revolucije. S. Vukmirovič prevedel: D. G. Zvezno Titovo štafeto so spremljale tudi številne lokalne Mladina od učencev do delegatov Tako kot prejšnja leta bodo naši mladinci tudi leto* predali tovarišu Titu za rojstni dan pozdrave in najlej želje milijonov mladih iz vseh naših republik in pokrajin vseh narodov in narodnosti. Statistika pravi: v Jugoslaviji je okrog 22 milijono} prebivalcev, ki so v povprečju zelo mladi. Več kot .7 mil1' jone in 600 tisoč mladincev je v zvezi socialistične ml° dine Jugoslavije. Med mladimi so dijaki, študenti, de' lavci, delegati in samoupravljalci. Vsako leto zaključi srednjo šolo več kot 200 tisoč mladincev, ,10 tisoč deklet in fantov se vsako leto vpiše na eno od dvestotih fakultet in akademij širom naše domovine, okrog 120 tisoč mladincev se vsako leto vpiše v višjo šolo. Mladi se šolajo za delo in samoupravljanje . . . Učijo se in učijo, samoupravljajo, odločajo... Gradijo domovino, ko sodelujejo na mladinskih delovnih akcijah. Od okrog pet milijonov delavcev, je več kot 40 odstotkov mlajših kot 29 let — točneje — okrog dva milijona. Mladina je aktivni ustvarjalec našega samoupravnega sistema. Vsak peti član v delegacijah za delegate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, je mladinec. Vsak sedmi član v 515 skupščinah občin v Jugoslaviji, je mladinec. Od 1692 delegatov v skupščinah socialističnih republik je 122 mladincev. Kar 58 mladih enakopravno, s svojimi .777 starejšimi l°' variši, odloča v skupščinay soci a listič n ih a v tonoma''' pokrajin. Nad 19.600 mladincev l” mladink je članov svet0, mestnih skupnosti in n0(l 12 tisoč je mladincev in de' klet, ki so delegati v s■ pripravljeni da s svoj& učenjem, delom in ustvar' jalnostjo gradi svojo d°' movino, jugoslovansko moupravno socialistka0 družbo, bratsko skupnos enakopravnih narodov '' narodnosti. Svojemu dragemu Td° bodo za njegov rojstni d°’ ponovno obljubili, da bod° sledili njegovi poti. V. Tibl ZADOVOLJNI Z USPEHOM V PRVEM TROMESEČJU Analiza poslovanja lanskega leta je pokazala usmeritev poslovne politike za leto 1979. V ta namen so bili podreti ukrepi, ki so dali že v prvem tromesečju zadovoljive rezultate. Dosegli smo tri bistvene stvari: a) Ustvarili smo proizvodnjo v načrtovanem obsegu, jo v sukalnici in previjalnici celo presegli (vložena produkcija) b) Ustvarjeni dohodek se je povečal skladno s kvalitetnimi premiki v asortimanu izdelkov, medtem, ko s° v tem obdobju ostale prodajne cene izdelkov še nespremenjene. c) Povečali smo osebne dohodke, vendar ne na račun skladov delovne organizacije. leta. To je pomembno tudi zato, da nam končni izdelki ne vežejo velikih obratnih sredstev. Največji delež prodaje je odpadel na Slovenijo (66 r(), na drugem mestu je Hrvatska, tej pa sledi Makedonija. Izvoz: S planom smo si zadali nalogo, da, kot izvozni pasivci (veliko več uvažamo, kot izvažamo) v letu 1979 povečamo izvoz za 36 kar je veliko več, kot predvideva resolucija za plansko leto. V prvem tromesečju smo izvozili za 10,864.000 din preje in presegli plansko obveznost za 96 r/<. Pomembno je tudi to, da smo skoraj ves izvoz usmerili na področje čvrstih valut (Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Švico). Uspeh pri izvozu je tudi v tem, da dosegamo iste finančne učinke kot na domačem trgu. Količinska proizvodnja P.iCI aVCIN JA za obotfbje od 1 - ITI °Pis 197". P^IiivlCA lvlj-kana preja <'S!?aria preja ^TIPaj zv.preje v bazni Mm - količina ^^ana bombažna preja , e‘'°na bombažna preja * tana ctanična preja ■ 'ana sintetična preja I- struktura bombažna preja ^esana bombažna preja ^ stanična preja slnt‘ preja Obdobje J.-III član 1979 1979 1.984 1.92? 1.977 60 1?2 76 1.644 1.654 1.65J 35,0 57,9 55,2 1.677 1.701 1.696 779 796 60 15? 126 140 679 626 47 4 8 41 859 76 72 666 1.644 1.654 1.655 46 51 8 5 9 4 57 40 100 >1 100 / 100 % Tndokc .l-lli 1izy°dnja je v odnosu na N 0 *eto za 1 r( večja, zato t^nih Proizve(lli več sinte-ktevjii k*re.l, pa tudi povprečna kleni • Pre.ie je višja v pri-iern'k V| z lanskim tromeseč- Še vedno se srečujemo s problemom delovne sile in precejšnjimi izostanki z dela. V sukalnici smo presukali za 24 r{ več preje, pa tudi višje številke je bila ta preja, zato je rezultat še boljši. Isto beležimo tudi v previjalnici, kjer smo previli za 11 1 več preje, in tudi ta preja je bila višjih številk. Značilno za to tromesečje je tudi ugodno gibanje v prodaji. Uspelo nam je proizvedene izdelke v celoti prodati, in še del zalog iz preteklega leta, tako, da imamo ob koncu tromesečja zalogo, ki predstavlja 7-dnevno proizvodnjo. To stanje je ugodnejše od lanskega prvega tromesečja in zaključka Rezultati kažejo, da so planska predvidevanja uresničena, ustvarjeni dohodek pa smo dosegli celo nad planiranim. K temu so pripomogli številni ukrepi, za katere smo se dogovorili v letošnjem letu za izboljšanje našega dela. Boljši rezultati so odraz povečane proizvodnje, kjer smo dosegli zadovoljive premike tudi v pogledu asortimana in proizvedli več takšnih izdelkov, ki nam donašajo več dohodka. Iz čistega dohodka smo izločili več sredstev v sklad skupne porabe, namensko za financiranje toplega obroka v letu 1980, ki jih moramo zbrati letos. Povečan čisti dohodek nam je omogočal, da smo razporedili tudi več sredstev za osebne dohodke, v primerjavi z lanskim tromesečjem za 19 %. Z izplačili smo dosegli tisto stopnjo sredstev za osebne dohodke, ki smo jo sprejeli z letnim planom. Povprečni izplačani osebni dohodek naše delovne organizacije je bil lani 4.864 in je za- ostajal za republiškim povprečjem za 18,67. V prvem tromesečju letošnjega leta je znašal 5.078 din, kar je za 4,3 7 več kot lansko povprečje. Z naraščanjem proizvodnje in dohodka lahko računamo, da se ho v prihodnjih mesecih porast osebnih dohodkov nadaljevala. Glavni direktor je v informaciji ocenil gospodarjenje tromesečja takole: »Če primerjamo gibanje gospodarstva v republiki, ki se srečuje s precejšnjimi težavami, lahko ugotavljamo, da so naši poslovni rezultati v prvih treh mesecih ugodnejši od republiških. V naslednjih mesecih pa z odobritvijo novih cen (odobrene so bile od 8. 5. 1979 dalje) za 10,8 7 vsem vrstam preje , potem lahko ugotovimo, da so naši poslovni rezultati v prvih treh mesecih ugodnejši od republiških. V naslednjih mesecih pa z odobritvijo novih cen in izvajanjem zastavljenih stabilizacijskih ukrepov v kolektivu, obstoječe rezultate lahko še izboljšamo.« A. Kralj OCENA Na podlagi pismenega predloga so člani delavskega sveta ugotovili, da so individualni poslovodni organ in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v preteklem letu zadovoljivo izpolnjevali smotre in cilje delovne organizacije. Naloga delegatov delavskega sveta je tudi, da vsako leto po zaključnem računu ocenijo delo individualnega poslovodnega organa in dela delavcev s posebnimi pooblastili. Za izdelavo predloga letošnje ocene so določili komisijo v sestavi: Martin Strašek (predsednik), Vinko Keržan, Antonija Avbelj, Lojze Koprivnikar in Hilda Tišler. Komisija se je trikrat sestala. Na prvi seji so sestavili teze, na katere so prejeli od posameznih sektorjev odgovore in na podlagi tega ter s pomočjo že objavljenih informacij o zaključnem računu, izdelali predlog ocene, ki ga kratko povzemamo. Komisija je ocenila delo individualnega poslovodnega organa za leto 1978 za uspešno. To oceno so obrazložili: delovna organizacija je uspešno zaključila poslovno leto 1978. K temu je veliko doprineslo dobro vodenje in organiziranje s strani individualnega poslovodnega organa. Pri odločitvah se je posluževal demokratičnih metod in sodelovanja širšega kroga sodelavcev. Prav tako ni štedil svoje energije, vložil je veliko osebnega truda pri skrbi za smotrno gospodarjenje, in je bil prisoten v kolektivu oh vsakem času. Pri vseh pomembnejših odločitvah je izbiral samoupravne poti odločanja, kar je nazadnje pokazalo pravilnost začrtanih ciljev. Podali so oceno tudi za delavce s posebnimi pooblastili. Delo v kadrovsko-splošnem sektorju je potekalo organizirano, kljub reelekciji v mesecu septembru. To se odraža v do-sedaj sprejetih samoupravnih splošnih aktih, pripravljenih osnutkov in iz ocene rasti družbenega standarda. Pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov je bil vedno zagotovljen demokratični sprejem. V zaostanku sta že razvid del in nalog in dopolnitve samoupravnega splošnega akta o delitvi sredstev za osebne dohodke, kar pa je že dano v obravnavo po sektorjih in pravilnik o normah, pri katerem bo potrebno spremeniti vsebino osnutka. K delu kadrovsko-splošnega sektorja spada še družbeni standard, ki je bil v tem obdobju v porastu (delitev stanovanj, družbena prehrana, letovanje). Vse to delo je bilo lahko opravljeno le ob vestnem vodenju in pravilnem organiziranju dela v sektorju. Kljub velikemu trudu, ki ga je v svoje delo vložil direktor proizvodnega sektorja, je iz ocene realizacije plana razvidno, da ga nismo dosegli. Cilavni vzroki so: v začetku leta so se zahteve kupcev po velikih količinah spremenile, zmanjšale, hkrati pa se je povečala zahteva po kvaliteti. Zaradi tega je bilo potrebno zamenjati obloge na mikalnikih za bombaž. Zaradi proizvodnje neugodnih številk, ki jih je Začasno postavljeni prstančni stroji v novi hali. Izkoriščeni so le eno tretjino, zaradi pomanjkanja predic. Začasna postavitev flyerja v čistilnici sintetike. Presta* vitev je potrebna zaradi preureditve oddelka sintetike, da bo nadomeščal druge demontirane flyerje. zahtevalo tržišče, ni bilo mogoče v celoti usklajevati proizvodnega procesa. Izpad proizvodnje je bil tudi zaradi de-montaže starih in montaže novih prstančnih predilnih strojev v predilnici bombaža 1. Zaradi pregrupacije strojev v predilnici je večkrat primanjkovalo predpreje. Omeniti moramo še veliko fluktuacijo delovne sile, ki je vsekakor negativno vplivala na proizvodnjo. Na prvem mestu pa je bila v tem sektorju skrb za izboljšanje kvalitete, zaradi česar se je zmanjšalo število reklamacij. Angažiranost direktorja sektorja vzdrževanja za organizirano vodenje vzdrževanja delovnih naprav in priprav je bila v letu 1978 zadovoljiva. Zastoje v proizvodnji zaradi pomanjkanja rezervnih delov strojev ni bilo, ker je bila nabava teh redna. Stroški za rezervne dele pa so narasli, zato ker so bili novi stroji nabavljeni brez njih, in smo jih morali posebej nabaviti. Nekaj pripomb predic in samoupravne delavske kontrole je bilo zaradi delno okrnjenega tekočega vzdrževanja strojev. Vzrok za to je, da so morali vzdrževalci sodelovati pri montaži novih strojev. To so objektivne težave in se bodo pojavljale do zaključka investicije. Ta poteka po začrtanem planu in bo po sedanjih izgledih kasnila samo oprema iz firme Krušik. Zaradi tega se bo rok premaknil od konca letošnjega leta na prvo polovico prihodnjega leta. Prodaja v preteklem letu je potekala v redu, nismo pa uspeli še dobiti pregleda analize trga, in to delo bo potrebno v bodoče organizirati. Oskrba s surovinami je potekala zadovoljivo. Potrjena naročila pa večkrat niso bila usklajena z našimi proizvodnimi zmogljivostmi. Potrebno bo tesnejše sodelovanje s proizvodnim sektorjem. Komisija meni, da je direk; tor finančnega sektorja P11 svojem delu izvajal smotre in cilje sektorja in delovne organizacije. Pretok informacij Je bil pravočasen in so lahko služile za pravilne odločitve-Tekoče obveznosti so bile Pravočasno opravljene. Z vestni a1 delom sektorja so bila prihra* njena marsikatera finančna sredstva. Tolmačenje rezultatov finančnega poslovanja .'e bilo v pomoč delegacijam. *e zlasti kadar je šlo za zadeve s področja finančnih obveznost1, za pravilno delegatsko odu>' čitev. Mnenje individualnega P°' slovodnega organa o flyu delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v let11 1978 objavljamo v celoti. »Izhajajoč iz vrste temeljl' tih analiz o poslovanju za Prt' teklo leto in na osnovi zakljm n epa računa, ki izkazuje P°. zitivni finančni rezultat, 11 dejstvu, da so se morali npf prijemati z velikimi objektM nimi težavami, kot zamrzni'1’ cen našim proizvodom, /)0<7,'(7 žitve reprodukcijskega ,7,a >„ riala in drugega pomožnep materiala, velik obseg izvOJ nja investicij — kar je negm( vo vplivalo na potek tehn<>n škega procesa, pomanjkanj delovne sile, prilagajanje tevam trga, povečanje /z(’oZ.; — dajem pozitivno mnenje smatram, da so delavci s f' sebnimi pooblastili in 0»" varnostjo uresničevali post0..^ [jene smotre, h katerim so J^-zavezovali sprejeti progea in samoupravni splošni Predlog k oceni o delu vidualnega poslovodnega akte' inrestavitev in previjanje garnitur preostalih ji mikalnikov Platt/S - 6 kom i»33•Montaža vskladiščenega flyerja Krušik št. 6 |i ... Demontaža in vskladiščenje 2 kom flyerja I 'Platt______________________________________ I35.Priprava temeljev in montaža 3 kom OE/S 36. Montaža raztezalk "Zinser" za česano linijo z vzporedno demontažo raztezalk Vouk in pripravo temeljev Montaža dodatnih čis .ilnih strojev za česano linijo * s predhodno demontažo odvečnih strojev '30.Montaža dodatnih čistilnih strojev za linijo OE ___________________________________________ ; Priprava prostora, montaža klimanaprave in j 'dvigala za OE/B-predilnico Montaža raztezalk za OE predilnico in F •postopna montaža OE strojev : Demontaža PS iz P II in prestavitev "Edera" : 'PS v P II na mesto PS Tlatt______ I Montaža 4 kom Krušik Covvemat PS s 42‘predhodno pripravo prostora P III 43.Prestavitev 1 kom Savio avtomat v P III 1 j 44. Demontaža starih PS iz sukalnice in skladišča URESNIČEVANJE PLANA MONTAŽE STROJEV Pred nami je grafični prikaz letnega plana montaže strojev. Ta dela so nadaljevanje lanskega plana in predstavljajo zaključna dela investicij tega srednjeročnega obdobja. Dela potekajo v glavnem po planu, seveda pa je prišlo do majhnih sprememb, ker se je kasneje pokazala takšna potreba v proizvodnji. Npr. na tabeli je, pod zaporedno številko 11, predvideno, da bi pričeli z pripravo prostora, vetrolova itd. že v prvi polovici meseca aprila, kar pa ni bilo mogoče in bodo to delo opravili v drugi polovici meseca junija. Namesto tega pa so prej kot je v planu pričeli z deli pod zaporedno št. 13, 14 in 15 s temi deli so pričeli že meseca aprila in bodo tudi prej končana). Za približno pol meseca se je zavleklo delo pod zaporedno št. 5., in bo zaključeno sredi meseca maja. Vsa ostala dela za katera predvideva plan, da bi bila do sedaj zaključena ali v teku, so realizirana. Tako so zaključena dela pod zap. št. 1., 2., 4., in 17. Novo postavljeni rahljalnik za mikalnik Hergeth. Obnova mikalnika Hergeth. SSSSi Oddelek česalnice. Ko bodo dela na strojih za pripravo končana, bodo zmogljivosti česalnice v celoti izkoriščene. POTNI STROSKI Na aprilski seji so delegati delavskega sveta sprejeli sklep o novem izračunu prejemkov, ki bremene materialne stroške delovne organizacije (dnevnice, nočnine, itd.). Ti se vsako leto prilagajajo poprečnemu neto mesečnemu osebnemu dohodku na zaposlenega (za prvih devet mesecev leta 1978 je 5.558 din), kilometrina pa je odvisna od cene bencina. Od 1. maja 1979 bomo obračunavali potne stroške takole: Dnevnice za službena potovanja v državi: — za odsotnost od 6 do 8 ur 122.—din — za odsotnost od 8 do 12 ur 166,—din — za odsotnost nad 12 ur 250. — din Stroški prenočevanja: — na osnovi predloženega računa največ 305. — din — brez predloženega računa 122.— din Dnevnice za službena potovanja v tujino: (ni sprememb) — v višini, ki velja za II. skupino dnevnic. Nadomestilo za ločeno življenje, mesečno: din 1.111.— Stroški prihoda na delo: — stroški kilometrine prihoda na delo, če ni javnih prevoznih sredstev, se nadomeščajo v višini (cena super bencina 10,50 din) 0,85 din Nadomestilo stroškov lastnega prevoznega sredstva: za službene potrebe (cena super bencina 10,50 din) 3,15 Terenski dodatek, dnevno 1 00 din Nezgode v mesecu aprilu V mesecu aprilu se je število nezgod občutno zmanjšalo glede na prve tri mesece letošnjega leta. Bile so namreč samo 3 poškodbe, od tega 2 poškodbi na delu in 1 poškodba na poti na delo. Tudi v tem mesecu je bila 1 poškodba, katere vzrok je transportna pot oz. transportna sredstva (voziček za pred prejo). Vozičke za pred-prejo je treba redno vzdrževati in čistiti navita kolesa, delavci v notranjem transportu pa morajo z večjo pazljivostjo opravljati svoje delo zaradi rekonstrukcij. 1. Poškodba voznika dvigala Jožef Privšek, voznik viličarja, je peljal voziček s pred-prejo iz oddelka predpredilnice k dvigalu, nosilnosti 750 kg. Na preurejenem prehodu se mu je voziček nagnil. Ko ga je hotel zadržati, mu je padel na rame desne roke in mu jo poškodoval. 2. Poškodba zaradi trske v parketu Anton Sobočan, transporter preje v predprediinici, je pri razvijanju svitkove plasti s sredincem desne roke zadel v trsko obrabljenega parketa, katera se mu je zadrla v prst. 3. Poškodba na poti z dela Na poti z dela je Antonu Ilovarju, čistilcu strojev, na stopnicah izhoda iz sukal niče spodrsnilo in je zato padel in si zvil desno nogo v gležnju. A. K. Nič nas ne sme presenetiti Z namenom, da v naši republiki pospešimo izpolnjevanje nalog na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite, je republiška konferenca SZDL Slovenije pripravila akcijo »Nič nas ne sme presenetiti 1979«. Akcija, ki se je v naši občini pričela s sejo koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu OK SZDL Litija, je razdeljena v dva dela. V prvem delu bodo vsi nosilci obrambnih priprav v OZD, krajevnih skupnostih in občini pričeli s preverjanjem, usklajevanjem in načrtovanjem obrambne dokumentacije, v katero bodo vključevali vse najbolj aktualne naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V drugem delu bo akcija dosegla svoj vrh 29. in 30. septembra z množičnimi praktičnimi vajami vseh izvajalcev. Namen drugega dela je ugotoviti usposobljenost delovnih ljudi in občanov za izvajanje in uresničevanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Akcija ima za dograjevanje obrambnih sposobnosti naše občine velik pomen. Zastavljena je izredno široko, saj se poleg vseh organov upravljanja v OZD, KS in občini, morajo vanjo vključevati vse D PO, društva in SIS, skratka vsi občani, ki živijo in delajo na območju naše občine. Pri tem se postavlja vprašanje, kako naj se neposredno vključijo v akci- jo delavci iz predilnice Litija. Prav gotovo bodo nosilci akcije organi in organizacije, ki so že sedaj zadolženi za vodenje obrambnih priprav v delovni organizaciji: — odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito; — samoupravni organi in — družbenopolitične organizacije. To so osnovni nosilci, ki skrbijo, da obrambne priprave v predilnici potekajo normalno in stalno oh vsakdanjem delu. Njihova skrb je pripravljanje, usklajevanje in materializacija obrambne dokumentacije in usposabljanje delavcev za izvajanje obrambnih nalog predvidenih v obrambnih dokumentih. V preteklosti se je ob podobnih akcijah vedno pojavilo, da smo takrat, ko smo govorili o njihovem izvajanju, stvari preveč posploševali in nismo izluščili tistih konkretnih nalog, ki jih lahko opravi vsak občan oz. delavec, da bi krepil obrambno pripravljenost sredine, v kateri živi in dela. Zato si tokrat poglejmo nekaj konkretnih nalog, ki bi jim bilo potrebno ob izvajanju akcije posvetiti posebno pozornost: — na prvem mestu morajo biti skupna prizadevanja za boljšo proizvodnjo, večji dohodek, razvijanje samoupravljanja in poštenih ter človeških medsebojnih odnosov v delovni organizaciji; — nosilci obrambnih priprav morajo seznaniti delavce z zasnovami SLO in potekom obrambnih priprav v DO; — vsakemu delavcu je potrebno opredeliti naloge, postopke in ukrepe za čas vojne nevarnosti, mobilizacije in vojne, ter ga seznaniti z njegovimi neposrednimi nalogami; — preveriti vojno organizacijo, sistemizacijo delovnih mest in kadrovsko popolniti potrebe delovne organizacije za organiziranje normalne proizvodnje; — preveriti usklajenost načrtovanih nalog in rešitve med delovno organizacijo, krajevno skupnostjo in upravnimi organi občinske skupščine; — preveriti in ažurirati evidenco tistih delavcev, ki so vključeni v enote in štabe civilne zaščite; — preveriti usposobljenost obveznikov civilne zaščite in pospešiti njihovo usposabljanje; — organizirati tekmovanja med enotami civilne zaščite, ekipami za prvo medicinsko pomoč in gasilskimi enotami; — preveriti stanje in uporabnost zaklonišč oz. naprav v zakloniščih, izpopolniti načrte za izgradnjo zaklonišč za dopolnilno zaščito in zaklonilnikov; — organizirati delavce za opravljanje konkretnih obrambnih in samozaščitnih nalog, jih mobilizirati za vključevanje v akcije, ki jih izvajajo enote teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite; — zagotoviti zaščito delovnih procesov v vojni in drugih izrednih razmerah ter način zoperstavljanja sovražnim aktivnostim, katerim bi bila predilnica izpostavljena itd. To je samo del nalog, ki jih ho potrebno ob izvajanju akcije »Nič nas ne sme presenetiti« uresničiti. Ostaja še cela vrsta drugih, ki niso nič manj pomembne in bo o njihovem uresničevanju potrebno resno razmisliti in jih realizirati, v kolikor želimo, da bo delovna organizacija pripravljena za delo in življenje v izrednih razmerah. Ne nazadnje mednje spadajo tudi take, kot so obnavljanje in usposabljanje starih strojev na ročni pogon, ki smo jih izločili iz uporabe, zagotavljanje lastnih energetskih virov in surovin potrebnih za proizvodnjo itd. Ob izgrajevanju in dograjevanju obrambnih priprav moramo imeti vedno pred očmi, da gre za zelo široko in celovito dejavnost vseh delovnih ljudi in občanov naše države, in da bodo te priprave uspešne oz. bodo dosegle svoj cilj takrat, ko bo vsak posameznik iz te celote poznal in znal v pogojih splošne obrambne vojne izpolniti svoje naloge. Zato pa je potrebno, da se vsake take akcije lotimo z vso resnostjo in prizadevnostjo saj le tako lahko krepimo obrambne sposobnosti svoje domovine in lastno varnost. Slavko Urbič Z vajo do izurjenosti SIMPOZIJ 0 NOVITETAH V TEKSTILNI INDUSTRIJI Simpozija, ki ga je organizirala tekstilna fakulteta se je udeležilo okrog 200 tekstilnih inženirjev iz skoraj vseh večjih tekstilnih mest v SFRJ. Predavanj je bilo 22. Predavatelji univerze, institutov in iz proizvodnje so obravnavali pomembna vprašanja družbeno-ekonom-nomskega in tehničnega razvoja tekstilne industrije pri nas. Podan je bil pregled proizvodnje in kvalitete sintetskih vlaken poliestra, poliamida in poli-akrilnitrila (malona), kakor tudi nove proizvodnje polipropilenskih vlaken v Čelarevu. Poudarjeno je bilo, da je potrebno več discipline pri načrtovanju novih obratov in delitvi asortimanov. Del domače industrije sintetskih in celuloznih vlaken se izvaža, velik del pa se še vedno uvaža. Tudi smo še vedno zelo pogosto vezani na uvoz sekancev (čips) za proizvodnjo sintetskih vlaken. Z načrtovanjem nove tovarne tereftalne kisline v Sisku se odpira možnost domače proizvodnje sekancev za proizvodnjo po-liesterskih vlaken po novem tehnološkem postopku. Juto so skoraj popolnoma izpodrinila polipro-pilenska vlakna, ki se Uveljavljajo vedno bolj tudi v dekorativnih tkaninah in tehničnih artiklih. Trend porabe se zaradi okusa in mode vedno bolj nagiba k naravnim vlaknom (bombaž in volna). Toda proizvodnja našega domačega bombaža in volne je v upadanju. Tudi s stališča narodne obrambe bo potrebno povečati število ovc v krajih, kjer so zato vremenske in druge prilike ugodne. Proizvodnja vseh vrst pletenin in netkanega tekstila pa bo do leta 2000 v primerjavi s tkanim tekstilom dosegla udeležbo 50'?. Vedno bolj pomembna je tudi uporaba sintetskih vlaken za geo-tekstilije. Obravnavali so tudi razne tehnološke postopke, predvsem glede na produktivnost dela in na zmanjšanje odpadkov pri predelavi. Eno predavanje pa je obravnavalo tudi nagrajevanje po delu v različnih delovnih organizacijah, v povezavi z negospodarsko strukturo, kjer je avtor naglasil, da bo v prihodnosti prišlo še do večje povezanosti in še do več sporazumov glede delitve presežne vrednosti na gospodarstvo in ostale dejavnosti. Organizacija simpozija je bila odlična, saj se je poleg strokovne diskusije od udeležencev organizirala tudi pomoč žrtvam potresa v Črni gori. Pavel Koprivnikar SKLAD JE OPRAVIČIL SVOJ NAMEN I Ob zaključku poslovneg eta in ob izteku mandata j sauioupravni sklad za gc 'Podarski razvoj delovni iTKanizacij občine Litiji 1 mu je že drugo mandatn °bo predsedoval naš delt v skupščini, Jože Mii ^ > predložil poročilo ,e|u svojih organov in po £°vanju sklada, ki ga n atko povzemamo. Skupščina tega sklada j ■Oteklo leto zasedala dvakral Dpi n* 0(lbor sklada pa je ime fji Se.i. in je posloval v okviri ] aričnega načrta za tekoč $]o°’ . sMepov skupščine ii s eajenega samoupravneg. ?razuma iz leta 1975. (jj 5. seji skupščine 10. apri o , "7.8 je bilo sprejeto poročili s|r| e,u izvršnega odbora in po UVan.iu sklada z načrtom zi s^0 1979. Sprejet pa je bil tud l0veP n ustanovitvi nove de ne organizacije PKT Litija Sprejeli so tudi ekonomski elaborat o družbeni in gospodarski upravičenosti ustanovitve te organizacije, skupaj s proizvodno poslovnim programom, ter imenovali začasni petčlanski organ upravljanja nove delovne organizacije. Kot ustanovitelj, je sklad novi delovni organizaciji odobril dolgoročni kredit v višini 1.200.000 din, 2,000.000 din kredita pa je tej novi delovni organizaciji odobrila Ljubljanska banka. Na drugi skupščini sklada v juliju so pregledali poslovanje PKT, delovne organizacije v ustanavljanju. Sprejeta je bila tudi pomembna odločitev, da sklad pristopi k izgradnji obrata Kovinarske, Krško na Dolah pri Litiji, skupaj s krajevno skupnostjo Dole in Kovinarsko, Krško. V ta namen je sklad pri Ljubljanski banki najel kredit v višini 7,000.000 din za osnovna in 5,000.000 din za obratna sredstva. Investicija sama je bila končana v dobre pol leta, njena celotna vrednost pa znaša ca. 14 milijonov din. Obrat je z letošnjim letom pričel uspešno delovati. Kmetijski zadrugi Gabrovka Dole, ki je izvajala gradbena dela, pa so bila dodeljena sredstva v višini 500.000 din. Izvršni odbor sklada je spremljal ustanavljanje in kasneje poslovanje PKT delovne organizacije, potek izvajanja investicije na Dolah, potek investicij v tozd Grad-metal za kovinsko proizvodnjo, priprave za izgradnjo obrata, ki bi zaposloval žensko delovno silo na Dolah, organiziranje obrata na Polšniku in napore za povezavo organizacij združenega dela v občini in širšem gospodarskem prostoru. Prihodki sklada so v preteklem letu znašali 5,821.580 din. Večji delež predstavljajo vračila anuitet, organizacije združenega dela pa so v letu 1978 združile v skladu 1,910.975 din sredstev. Izvršni odbor sklada je sredstva razporejal v skladu s sklepi skupščine in sprejetim srednjeročnim programom razvoja. Tako so bili odobreni naslednji krediti: — PKT Litija v višini 1,200.000 din za pet let in pol po 8 ri obrestni meri. Tej OZD je bil odobren tudi kratkoročni kredit, ki pa ga ni izkoristila. — »Kovini« Šmartno v višini 300.000 din za dobo pet let in pol po ST obrestni meri. Kredit je Kovina izkoristila za nabavo opreme (preše in stružnice). — tozd Industrija apna Kresnice 300.000 za 3 leta po 8 (? obrestni meri — kratkoročne kredite na odpoklic, kadar so sredstva na računu. To možnost je predvsem izkoristila Lesna industrija Litija. Stanje kratkoročnih kreditov pri njej pa je bilo 31. 12. 1979 2,300.000 din. — Kmetijski zadrugi Litija je bil odobren kredit v višini 600.000 din za pet let in pol po 7 r/i obrestni meri. Po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za pridobivanje poslovnih prostorov za namene servisnih in drugih dejavnosti malega gospodarstva v letih 1976—1980 je bilo razporejenih 200.000 din. V organ, ki gospodari s temi sredstvi, pa je izvršni odbor imenoval svojega predstavnika. Izvršni odbor sklada je tudi stalno spremljal poravnavanje obveznosti članic do sklada. Pri tem pa je le delno uspel. Tako svojih obveznosti še niso v celoti poravnale KZ Litija, Gostinsko podjetje Litija, tozd Usnjarna in pa tozd Gradme-tal, ki skladu dolguje 374.930 din. Izvršni odbor si je tudi prizadeval za vpis samoupravnega sklada v sodni register. Skozi vse leto je tudi tekla akcija za pridobivanje novih članic. Z letošnjim letom bomo samoupravni sporazum o pristopu k skladu podpisale še nekatere delovne organizacije. Sklad uspešno opravlja svoje naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen. Še zlasti pomembna je vloga, ki jo ima pri razvijanju novih dejavnosti v občini. Najpomembnejše naloge sklada bodo tudi v bodoče usmerjene v uresničevanje nalog, ki smo jih sprejeli z druž-bernim planom o razvojnih perspektivah občine Litija za to srednjeročno obdobje. Delež, ki ga prispeva posamezni podpisnik (Predilnica Litija je podpisnica tega sporazuma od vsega začetka in redno izpolnjuje svoje obveznosti), se določi tako, da je premo sorazmeren njegovemu deležu v skupni masi ostanka dohodka in bruto osebnega dohodka vseh podpisnic tega sporazuma. Na osnovi tega izračuna bo Predilnica Litija v letošnjem letu združila v ta sklad 668.845 din sredstev. M. K. Z gradnjo predmešalnice vlaken smo uredili tudi industrij-ski tir J PRIŠLI Prišli: 10. 4. 1979 Emilijan PAJT-LER, Litija, Trg na Stavbah 6 — sukalnica 3. izmena 10.4. 1979 Manda KATIC, Litija, Topilniška 4 — predilnica bombaža 3. izmena 10. 4. 1979 Vida BAJIČ, Litija, Topilniška 4 — predilnica bombaža 3. izmena 10.4. 1979 Mileva JOSIPO-VIČ, Litija, Predilniška 24 — predilnica bombaža 3. izmena 11.4. 1979 Muniha MUJIČ, Zagorje, Okrogarjeva kolonija 11 — sukalnica 2. izmena 13.4.1979 Anica LOKAR, Prežganje, Reka Gozd 6 — sukalnica efektnih sukancev 2. izmena Odšli: 2.4. 1979 Jelka KVAS, Litija, Širmanski hrib 8, predilnica sintetike — izkjučitev 8.4. 1979 Jože BRINOVEC, Litija, Partizanska pot 22, remont sukalniee — pismeni sporazum — odpoved delavca 10. 4. 1979 Sonja KOLMAN, Litija, Prvomajska 2, obrat družbene prehrane — smrt 11.4. 1979 Franc LESJAK, Litija, Cankarjeva S, kadrov-sko-splošni sektor — odhod v JLA 14.4. 1979 Stanislav KOVAČ, Litija, Boltija 1, pred-predilnica 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca 20.4. 1979 Magdalena KRHLIKAR, Litija, Spodnji Hotič 16, sukalnica 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 25.4. 1979 Marjanca POTOČNIK, Zagorje, Grajska 9, predalnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 25.4. 1979 Ana BRVAR, Zagorje, Grajska 9, predilnica sintetike 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke ^ 25.4. 1979 Slavica JOLIČ, Šmartno, Zavrstnik 1 a, predilnica bombaža 2. izmena — v poskusnem roku — s strani delovne organizacije 30.4. 1979 Darija ŽIBERT, Litija, Zg. Log 1 a, predilnica sintetike 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca Predilniška 8, mehanična delavnica, pismeni sporazum, — odpoved delavca 30.4. 1979 Regina KRAFO-GEL, Litija, Kidričeva 9, pred-predilnica 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca 30.4. 1979 Danica BREGAR, Litija, Trg na Stavbah 5, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 30.4. 1979 Leopolda SIRK, Litija, Trg na Stavbah 2, predilnica sintetike 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke - ODŠLI 30.4. 1979 Vid BERDAJS, Šmartno, Mulhe 8, predpredil-nica 2. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavca 30.4. 1979 Dušan IZLA- KAR, Šmartno, Bukovica 12, čistilnica odpadkov, pismeni sporazum — odpoved delavca 30. 4. 1979 Olga BRINOVEC, Litija, Ljubljanska cesta 20, predilnica bombaža rezerva — upokojitev UPOKOJILE SO SE Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu aprilu 1979 1.4. 1979 Zvonka RAZ- POTNIK, na delih in nalogah knjigovodja osebnih dohodkov, se razporedi na dela in naloge obratovni knjigovodja v finančnem sektorju 1.4. 1979 Egon VOVK, na delih in nalogah vodja izmene v čistilnici, se razporedi na dela in naloge mojster v čistilnici 1.4. 1979 Danilo URBANIJA, na delih in nalogah vodja izmene v predilnici sintetike, se razporedi na dela in naloge mojster v sukalnici efektnih sukancev 1. izmena. 1.4. 1979 Franc STOPAR, na delih in nalogah vodja izmene v sukalnici efektnih sukancev 1. izmena, se razporedi na dela in naloge mojster v sukalnici 3. izmena 1.4. 1979 Slavka BUČAR, na delih in nalogah predica v predilnici bombaža, se razporedi na dela in naloge sortirka preje v proizvodnem sektorju 1.4. 1979 Nada ŠKOBERNE, na delih in nalogah poslu-ževalka raztezalk v predpredil-nici, se razporedi na dela in naloge sortirka preje v proizvodnem sektorju 23.4. 1979 Slavica BUK-VIČ, na delih in nalogah po-služevalka flverjev v predpre-dilnici 3. izmena, se razporedi Ne dogaja se pogosto, da se v enem mesecu upokoji kar pet naših delavk ali delavcev. To se je pripetilo v le tošnjem aprilu. Upokojile so se: Frančiška Ulčar, Anto nija Kokalj, Marinka Hauptman, Krista Belec in Ju sta Kos. Povedati pa moramo še, da so se resnično upo kojile le prve dve, medtem ko so ostale že bile upokojene, delale pa so še pogodbeno. Kot je že navada smo vse tovarišice povabili na kratko srečanje, razgovor in malo zakusko. Pet povabljenk res toliko jih že dolgo ni bilo. Prišli so tudi njihovi nekdanji predpostavljeni sodelavci in glavni direktor. Toda žal — čakali smo skoraj zastonj. Prišla je samo tov. Frančiška Ulčar, ostale štiri, pa so bile zadržane. Res škoda! Sedaj stanuje v Litiji, na Graški Dobravi. Ukvarjala se bo z vrtom, obiskovala brate — ne bo ji dolgčas. Dopolnila je 33 let delovne dobe. Upokojila se je> ker je dosegla polno starostno dobo. Tudi tov. Antonija Kokalj je dosegla polno starostno dobo, do polne delovne dobe pa ji manjkajo še štiri leta. V tovarni je začela delati 4. 3. 1948. leta. Do leta 1975 je bila predica nato pa je bila premeščena na lažje delovno mesto, v zbiralnico cevk. Tov. Justa Kos se je upokojila konec junija lanskega leta, ko je dopolnila polno delovno dobo. D o aprila letos je bila zaposlena pogodbeno. Pri nas je delala kar 32 let — nazadnje v valjčkarni. Tov. Krista Belec — upokojila se je konec septembra 1978. leta — nato pa je delala po pogodbi " honorarno. Tudi ona je bila 32 let v tovarni. Bila j® vodja izmene v vlagalnici-Tov. Marinka Haupt' man je dopolnila polno pokojninsko dobo 30. 6. 197S. Do aprila je delala honorarno. Od 1946. leta do l95o je bila predica, od takrat dalje pa je delala v knjigovodstvu OD. Vsem petim tovarišica}*1 želimo mnogo zdravja >n veliko radostnih dni. Za-~ . hvaljujemo se jim za nji' hov delež — njihovo delOi r. ki so ga opravile v teh dol' - gib letih. Nasvidenje vsako Fimšer polaga zadnje metre asfaltne prevleke ob skladišč- leto, 9. septembra. ' na srenih objektih Čanju upokojencev. M ^ dela in flverskih cevk predilnice. naloge čistilka k rezervi pred- M. ŠRAJ Tovarišica Frančiška nam je pripovedovala o svojem delu pri nas. Ne razlikuje se dosti od ostalih, njenih predhodnic, upokojenk. Pri nas se je zaposlila po osvoboditvi. Živela je v Štangarskih poljanah in od tam prihajala vsak dan na delo peš. Težko je bilo dobiti kolo. V tovarni so bile razmere zelo slabe. Delo je potekalo le v dveh izmenah. Sprva je delala ob enem stroju, kasneje ob dveh in kmalu ob dveh in še tretjega si je delila s sodelavko. Nočna izmena je bila težka posebno od 2. ure dalje, ko večina ljudi najslajše spi. Tudi mladoletni so delali v nočni izmeni, celo od 14. leta starosti dalje. Kot predica je delala ves čas na izmenskem delu razen zadnjih pet let, ko je bila premeščena v rezervo. - Ob 30-letnici vzgoje mladine za SLO Občinsko tekmovanje Trideset let že poteka organizirano usposabljanje mladine za splošni ljudski odpor. Med ostalimi prireditvami so ta visok jubilej proslavili tudi z množičnimi tekmovanji, ki so potekala P° posameznih šolah. V soboto, 14. aprila so se mladi pomerili na občinskem tekmovanju — prvaki pa so se udeležili še republiškega tekmovanja, ki je bilo 17. aprila v Ljubljani. Tekmovanje je obsegalo preizkus znanja iz različnih veščin kot npr.: prva pomoč, orientacija, met bombe v cilj, ugotavljanje razdalje, višine objektov, itd., ob tem pa so prehodili okrog 5 km ontrolna postaja — nova vprašanja? dolgo pot »v neznano«. Sami so morali poiskati tri kontrolne točke in cilj. Sodelovalo je 9 ekip s petimi člani. Ekipe so bile iz Litije, Šmartna, Gabrovke, Dole pri Gabrovki in ekipi oddelka za ljudsko obrambo. Vse ekipe so pokazale veliko znanja, zmagala je ekipa iz Litije. M. M. r, .......~ Prvaki TEK MLADOSTI Pri občinski konferenci ZSMS Litija pripravljajo pester program za počastitev letošnjega dneva mladosti. V programu bo lahko aktivno sodeloval vsak, ki bo želel. Pripravljajo tek za vse starostne kategorije — od 4 let dalje. Tudi dolžina proge je prilagojena starostim tekmovalcev. Najdaljšo progo imajo mladinci od 15 — 25 let — 1,5 km, najkrajšo pa cicibani od 4 — 6 let — 200 m. Veterani (nad 30 let) bodo tekli 800 m, veteranke pa 600 m. Za člane (od 25 — 30 let) je proga dolga 1,5 km za članice pa 600 m. Pričetek teka je 25. maja ob 14. uri. Potekal bo po li- tijskih ulicah. Med tekmovanjem bo promet za vozila preusmerjen po glavni cesti Litija —Zagorje, tako da bo za varnost poskrbljeno. Po končanem tekmovanju bo na košarkarskem igrišču, po razglasitvi rezultatov tudi kulturni program, po programu pa bo ples. Istega dne, dopoldan oh 10. uri bodo na košarkarskem igrišču učenci osnovne šole Litija in cicibani iz VVZ priredili telovadni na-' stop v počastitev dneva mladosti. Udeležite se manifestacij v čimvečjem številu! M. M. Ob dnevu mladosti — nastop najmlajših SESTTAVlL - 7 i//Z.LAp. UGANKARSKI SLOVARČEK AŠANTI — Črnsko pleme v Gani BIROKRAT - Okorel uradnik IZOTOP — Različna oblika iste prvine IATE — Mesto v Novi Kaledoniji IZŽREBANI REŠEVALCI Litijski predilec št. 3/79 Vlasta Grom (spl. sektor) Jože Cajhen (upokojenec) Viktor Vuk (upokojenec) Tilka Jerina (PB/2) Martina Požek (fin. sektor) Rešitve današnje križanke oddajte do 15. junija 1979. SARP — Mesto v SZ oh Volgi PASTEL — Slika z barvnimi kredami ŠTRENA — Predeno, pramen /---------------------N Keglanje V nadaljevanju občinske sindikalne lige v kegljanju je naša ekipa še petkrat zmagala in bila dvakrat poražena in je tako zasedla drugo mesto za ekipo vozačev in pred vsemi litijskimi delovnimi organizacijami. Za zaključek pa bo v soboto še tekma v borbenih igrah. Za tem pa bo svečana podelitev pokalov in diplom. Na kraju pa bo še tovariško srečanje in ples. Jože VIZLAR v_____________________/ RAZPOREJEVANJE LETOVANJ Za letovanje v naših počitniških domovih se je letos prijavilo 266 delavcev in upokojencev, in sicer: za letovanje v Novigradu 188 delavcev, za letovanje v Fazani 30 delavcev, za letovanje v Runkah 20 delavcev in za letovanje v Gozd Martuljku 28 delavcev. Komisija za letovanje je, ob upoštevanju določil pravilnika, razporedila letovanja. Velika težava je bila z razvrščanjem v prikolice. Za Runke je izpadel en delavec, ker ni želel letovati v drugem roku, dva pa sta se odločila za Novigrad. Večina delavcev za Fažano se je prijavila v času od 20. do 30. julija, zato smo s temi sklicali sestanek. 4 delavci niso želeli letovati v drugem času, dva sta se preusmerila v Runke, eden v Novigrad za 7 dni, dva v Novigrad za 10 dni, dve družini pa sta se domenili da bosta letovali v isti prikolici. Za letovanje v Gozd Martuljku se je prijavilo 28 delavcev in upokojencev, od tega je e eten izpadel, ker m želel ieu' vati v tretjem roku, eden pa & je odločil za Runke. Razporejanje za počitnic*'1 dom v Novigradu je potekalo' redu. Od skupnega števila prija'’ 1 jen ih (266) se je v prvi r°. uvrstilo 187 delavcev, v drul-'1 rok 47 delavcev in v tretji l()K 26 delavcev, 6 prijavljencev P’1 ni želelo letovati v drugih l’°' kih. Zaradi omejitev voženj avtomobilom, je komisija * letovanje sklenila, da se /' dnevne izmene pričnejo j! končajo ob ponedeljkih, P1^, mere za deset dnevne iznia1’ pa bomo sproti reševali. Rok plačila za letovanje ) 12 dni pred pričetkom letoma VSE GOSTE OBVEŠČA' MO, DA JE PREPOVEM' NO VODITI PSE V POČI* NIŠKE DOMOVE V NOV ' GRADU, GOZD MARTIM KIJ IN V PRIKOLICE. F. V- Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani k°1{ tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.