B xj o p _ s i. Z Dnnaja. Društvo »Komensky« na Dunaji izdalo je letno poročilo za 1883. 1. To je leto, v katerem odprla se je češka šola na Dunaji. Vsacega Slovana razveselila je vest, da je po marsikaterili ovirih in težavah prvo slovansko pleme v avstrijski stolici našlo zrno pravice. Da bode to zrno kalilo, imeli smo trdno upanje in prepričanje. Najbolj radoval se je narod češki, vsaj njemu je šlo v prvi vrsti za slavo svojega imena, za prid svojemu ljudstvu. Poročilo izjavlja se tako: »V resnici ima ta prva češka šola za nas Čehe na Dunaji, kakor za ves narod češki globoki pomen in je, kakor bi rekli, podstava vse naše tukajšnje bodočnosti. Sestavljaje tako znatno število tukajšnjega prebivalstva, ne bili bi ničesa, ako bi z napravljanjem čeških učilišč ne iskali vsaj nekoliko obmejiti ogrornno odnarodovanje češke mladeži naše. Že zdaj po preteku nekoliko mesecev javi se blagodejni učinek učilišča, imaje vpliv tudi na starše same, da celo na ostalo prebivalstvo češko«. Šola bila je dovoljena 14. kimovca 1883. 1. (po rekurzu proti krajnemu šolskemu svetu, ki je še v zadnjem trenutku spodtikaval se nad učnim načrtom — vsaj to moč ima!); 16. kimovca bilo je svečano odkritje v navzočnosti Dunajskih čeških društev in neizmernega števila čeških ljudi; 18. kimovca odprl se je en oddelek detišnice (otroške oskrbovalnice) in dva oddelka prvega razreda. Ker se je oglasilo od 15. kimovca do tedaj čez 500 otrok (mej njimi celo 50 nemških zaradi obilne podpore), pripravila se je do 22. kimovca tretja učilnica. Zdaj kaže nam poročilo sledeče oddelke in števila: Detišnica: 1. oddelek 53 otrok; 2. oddelek 64 otrok; 3. oddelek 50 otrok; vkup 167 otrok, Ljudska šola: 1. razred A. 53 dečkov; 1. razred B. 60 deklic; 1. razred C. 63 dečkov in deklic; vkup 174 dečkov iu deklic. Temu pa dostavlja : »Akoravno je število otrok že v prvem letu tako ogromno, to ni niti peti del čeških otrok v tem okraji, (t. j. Favoriten, 10. okraj); našteti bi jih mogli na tisuče in nezadostovala bi zanj niti tri enaka učilišča. Take razmere, če tudi ne tako prijazne, vladajo skoro v vseh Dunajskih okrajih, vzlasti pa v predmestjih, da celo v zunanjih občinah«. Društvo »Komensky« prepustilo je ustanovljeno učilišče posebnemu šolskemu odboru po vzgledu »Ustredni Matice školske«, na katero se vedno naslanja. Samo pa deluje na ohranenje tega drazega, a še dragocenejšega pridobitka. Koncem leta 1883. štelo je: 34 članov ustanovnih, 177 delajočih, 1084 podpirajočih, z letnimi donesld 2978 gld. 4 kr. Poleg te znatne svote, došlo je za leto 1882. 1042 gld. 89 kr., za 1. 1883. 5845 gld. 32 kr. darov z Dunaja in iz vseh krajev Češkega. Tudi učni pripomočki dohajali so obilo, tako šteje knjižnica 542 spisov v 644 zvezkih. Za božični večer napravil se je za revne otroke »vanočni stromek« (t. j. božično drevesce), ter nabralo v to svrlio 441 gld. 75 kr. in mnogo oblačila. »V prvo slišati je bilo pri tej priložnosti petja čeških otrok in lepo prednašanih pesnic, kar je pričujoče ganilo do solza. Vzlasti matere počutile so se Heizrečeno srefne,, videče veliki napredek svojih ljubčekov«. Iz računov društva vidi se sledeče: od prosinca 1883. 1. do grudna prejelo in izdalo se je 21.406 gld. 85 kr., čistega imetja je 23.937 gld. 40 kr. Take ogromne svote v enem letu! Posebno razveseli se in strini slovanski človek, ko pogleda na izkaz darov, od katerih se omenjajo le oni čez 10 gld. Mimo Dunajsko - čeških društev: Slovanska Beseda 336 gld., Zaboj 158 gld., Pokrok 96 gld., Kollar 92 gld. i. t. d., moravsko-češkili društev, čeških časopisov (Narodny listy), čeških poslancev 1476 gld. donašale so založne denarnice po 100 —10 gld. in okrajni odbori po 50-—10 gld. Denarna sila češkega naroda, še bolj njega požrtovalnost, je pač velikanska! In vender pravi »Poziv rojakom« za 1. 1884. proti koncu: »Čelii! Narod majhen smo, a velike požrtovalnosti. Pomnite v tem trenutku, ko bolj kakor kdaj oziva se »Svoji k svojemu«, vsi Vi radodarni domoljubi, Vi domoljubna društva in družbe, na veliko ulogo društva »Komenskega« in z radodarno podporo prispnite k temu, da bi diuštvo ne poskrbelo samo za otroke jednega okraja Dunajskega, marveč izrulo vse tisuče čeških otrok iz naročja odnarodovanja, dokler poskrbelo ne bode se na drug način .... Doneski in darovi prijemajo se pod nadpisom: J. Krček na Dunaji, III,, Beatrixgasse 18«. Spominjam pa se besede poltskega pesnika Hickiewicz-a: »Kdor nosi zrno na roci po mestu, in je vsacemu pokažuje, rekoč: Loj, veliko zrno iraatn! ta iz njega ne vzame nikacega užitka, a zrno se posuši. Ali kdor zakoplje zrno v zemljo, in čaka potrpežljivo nekoliko tednov, tedaj zrno požene rastlino, a rastlina klas, in kdor shrani zrnje v klasu za prihodnje leto, k življenju bodooemu, ta obdrži zrn sto, a iz teli sto tisuče tisuč«. Zrno čeških rodoljubov na Dunaji je kalilo, pognalo krepko rastlino. Bog jim daj sporen klas in sadov sto tisuče tisuč! H. T. — V dan 4. t. m. so bili Židovi Leopoldovega mestnega okraja židane volje, ker je mestni odbor vsled šolske novele šolo tega okraja slovesno izročil ravnatelju njihove vere. To se je zgodilo zavoljo tega, ker je ta šola pet let zaporedoma brojila poprečno okoli 2300 židovskih in le 1600 katoliških otrok. — Te dni se je po nižje-avstrijskem deželnem šolskein svetu predložil naučnemu ministerstvu v potrjenje nov učni načrt za meščanske šole, kojega je izdelal nalašč v to svrho izvoljeni komite. Tudi naš deželni šolski svet je dovolil mnogim občinam olajšave za otroke 7. in 8. šolskega leta; vender je pri tej priliki opozoril okrajne šolske svete, da se smejo po mestih in trgih le posameznim revnim rodbinam olajšave dovoljevati in pa da za učence meščanskih šol te olajšave ne veljajo. Društvo »Deutschnationalor-Verein« je poslalo k našemu županu odposlance, koje je vodil znani kričač SchOnerer. Izročili so mu tisto spomenico, o kateri sem Vam bil že pisal, da se namreč morajo na Dunaji nameščevati učitelji in uradniki izključljivo nemške narodnosti. A župan se je tem napetnežem modro odrezal, naglaševaje, da sta se pri oddaji služeb magistrat in mestni zastop redno strogo ravuala po obstoječih zakonih, sicer pa da so tudi že poprej pri jednakih sposobnostih imeli Dunajčanje prednost. Znano Vam je morda, da se je bntelo osnovati društvo pod imenom > Deutsch-osterreich. Lehrerbund«, a ministerstvo pravil ni botelo potrditi. Zdaj so se pa njegovi snovatelji po znanem dr. Weitlof-u pritožili na državno sodišče. Tukaj smo jako radovedni na izid te pritožbe. Od Savinje. Dolg nos je dobil. — Kdo pa? čujem vprašati radovedne čitatelje. — Vedite, da nihče drugi, nego naš iz samih hudih oponentov zdanji vladi sestavljeni deželni šolski svet. Njihova zagrizenost sega tako daleč, da so mislili malo nagajati še celo svojemu deželanu, gospodu naučnemu ministru. Stvar je pa ta: tudi na Štajerskem so nekatere občine, ležeče po hribih, kojih prebivalci se pečajo obilno z živinorejo in tedaj zares potrebujejo otrok 13. in 14. leta pri paši živine — prosile za olajšavo šolskega obiskovanja. Toda naš deželni šolski svet se je delal, kakor bi šolska novela za to deželo ne bila veljavna, zato je zabacnil vse prošnje. A njegova glorija je malo časa trajala, kajti občine so vložile pritožbo gospodu naučnemu ministru, in ta je zdaj po okrajnih glavarstvih pozval te občine, naj še enkrat prosijo deželni šolski svet za olajšavo; in to se je tudi zgodilo. Jako smo zdaj radovedni, kaj bode graška gospoda s temi prošnjami naredila. Po mojih mislih je le dvoje mogoče: ali šolski svet prošnje zavrže, ali pa prej neuslišane prošnje usliši. Vsakako nič kaj prijetni položaj, katerega so si pa oponentje sš svojim kljubovanjem popolnem zaslužili. S— Z Roba pri Velikih Laščah, v dan 5. marcija 1.1. Vponedeljek popol. ob 5. uri je tukaj na nagloma za pljučnico umrl učitelj g. Edvard Eaktelj, sin g. Josipa Eaktelja, nadučitelja v Eibnici. Star je bil še le 24 let. Povod kratki bolezni, bilo je že poprešnjo slabo zdravje in pa prehlajenje. Pokojnik je bil zelo muzikaličen; igral je iz.vrstno glasovir, orglje in gosli, ter je bil tudi dober pavec. Že v Ljubljani je bil povsod zelo priljubljen, ker si je z igranjem glasovira marsikaj zaslužil, da je lažje materijalno izhajal. Kot učitelj je imel vrh teh dobrih lastnosti še to, da je bil dobrosrčnega in prav uljudnega značaja, kar mu je pri občevanji z ljudmi in z učenci veliko koristilo. Že na njegovi prvi službi v Dobrepoljih je bil zeld priljubljen, veliko bolj pa še na Eobu, kamor je zaoetkoma šolskega leta 1883/4. prišel kot začasni učitelj. To se je videlo pri njegovetn pogrebu. Njegova rakev bila je ovenčana z vsemi mogočimi cveticami in venci. Polno ljudi trlo se je ves čas, ko je ležal na odru, h kropitvi, in ljudje so prostovoljno čuvanje Čez noč prevzeli. K pogrebu, katero je bilo v sredo zjutraj ob 9. uri z biljami in s čruo mašo, prišli so bili vsi gosp. učitelji iz Eibnice, Velikih Lašč, Dobrepolj in iz Škocijana. Prišle so tudi k pogrebu gospodč. učiteljice iz Eibnice in iz Velikih Lašč. Bili so pri pogrebu tudi vsi namestovalci tukajšnjih šolskih občin, kar priča, da je bil pokojnik tu zelo priljubljen. Da nij bilo več g. g. tovarišev, pripisati je temu , da bolj oddaljeni niso mogli zarad tega priti, ker niso sploh za naglo smrt umrlega zvedeli, ker je pot silno slaba in ker je bil pogreb zjutraj. Na grobu so mu g. g. tovariši zapeli »Tiha jamica«. Vsem nazočim se je milo storilo po ljubeznjivem, mladem učitelju, kateri je v cvetji svoje mladosti moral iti v krilo črne zemlje. Pokojnik se je ves čas svojega šolanja mnogo trudil, da je mogel v Ljubljani živeti, in zdaj, ko je prišel do kruha, moral je v — večnost. Velika žalost je tudi za stariše, kateri so svoj težko zasluženi kruh ž njim delili in zdaj, ko so ga videli preskrbljenega, moral jih je zapustiti. Tudi mi, njegovi tovariši in prijatelji, žalujemo na prezgodnji gomili njegovi. Naj v miru počiva! _ Vinice pri Crnoinlji. (Zahvala.) Gospod Ivan Tomšič, odlikovani c. k. učitelj, urednik in založnik »Vrteca« v Ljubljani, blagovolil je podariti tukajšnji šolski bukvarnici »Vrtec« od leta 1877., s kojim darom dopolnili so se vsi letniki »Vrteca«. Za ta blagi dar se v imenu šolske mladeži najtopleje zahvaljujeta Juri Konig, Franjo Ks. Trošt, prvomestnik krajnega eolskega svčta. nadučiteJJ. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v dan 28. febr. t. 1. Neka pritožba zaradi izšolanja in všolanja se zavrne. — Po nasvetu okvajnega šolskega sveta v Kameniku se učiteljska služba v Vodicali postavi iz III. v II. plačilni razred (s 500 gold. letne plače od 1. marcija t. 1.) — Ukrene se potrebno o razširjanji dveh enorazrednic v dvorazrednici. — Eeši se pritožba nekega učitelja o nepripoznani staiostni dokladi. — Prošnja učiteljeve vdove, da bi se ji povikšala pokojnina, odda se kranjskemu dež. odboru. — Po poročilu vodstev srediijih šol o vzprejemni preizkušnji (v I. razred srednjih šol) poroča se slavnemu naučnemu ministerstvu. — Profesorju na srednji šoli prisodi se petletna doklada. — Po nasvetu učiteljstva se mestno izključi učenec iz tukajšnje srednje šole. — Dve učiteljski službi se zatrdno postaviti. — Poročilo deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole se jemlje na znanje. — Prošnja nekega učitelja, da bi ne poučeval toliko ur, se ne usliši. — Eešijo se pritožbe o kaznih za šolske zamude in prošnje za nagrade in denarne podpore. — Preizkušnje o učiteljski sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo v Ljubljani pri c. k. izpraševalni komisiji v dan 21. aprila t. 1. in naslednje dneve. Kandidati in kandidatinje, ki hočejo priti k preizkušnji, naj svoje prošnje vpošljejo potom dotičnih šolskih oblasti najdalj do 11. aprila t. 1, vodstvu c. k. izpraševalne komisije za občne ljudsko in meščanske šole. — Zoper novoletna darila poslal je gospod naučni minister vsem deželnim šolskim svetom okrožnico (z 29. jan. 1884. 1. št. 1825.), v kateri pravi, da na nekaterih ljudskih šolah direktnim ali indirektnim načinom šolskim voditeljem ali učiteljem deca ob novem letu donašajo daril. Šolske oblasti se torej pozivljajo, zabranjevati v smislu in po naredbah odloka s 17. jun. 1873. 1. z tso odločnostjo to razvado, ki neopravičeno obtežuje stariše. (Na Kranjskem so bila taka darila pač bele vrane.) — Enketa za oskrbo slovenskih beril in slovnic za mestne ljudske šole, ki je bila izvoljena v izredni skupščini Ljubljanskih Ijudskih učiteljev v dan 20. dec. pr. 1., sešla se je 2. t. m. v mestni dvorani prvikrat. Ko se je okrajni šolski nadzornik g. vitez Gariboldi, kot ud te enkete pismeno odpovedal, začela se je seja pod predsedništvom mestnega župana g. P. Grasselli-ja. Po g. prof. Senekovičevem predlogu voli se za predsednika tej enketi A. Praprotnik, za zapisnikarja pa g. A. Žumer. Določilo se je, da se bodo najprej sestavljale slovensko - nemške slovnice (za poučevanje v drugem deželnem jeziku), ker teh nam zdaj najbolj manjka. Najpred se bode sestavil načrt za I. in II. slovensko-nemško slovnico (za III. in IV. razred). Ta načrt bodo sestavili gg. Fr. Eaktelj, Iv. Tomšič in A. Žumer, in se bode potem vsem gg. udom te enkete poslal »ad circulandum«, da ga vsak pregleda pred prihodnjo sejo. — Poudarjala se je tudi potreba, da bi se pregledale slovnice, katere rabijo drugim Slovanom (recimo: Čehom, Poljakom, Hrvatom i. dr.) pri pouku druzega deželnega jezika. Naročilo se je tedaj predsedniku, da naj pri c. k. založbi šolskih knjig na Dunaji narofii takih knjig, ki se bodo potem primerjale z našimi slovensko-nemškimi slovnicami. — Nova okrajna šolska nadzornika. Slavno c. k. ministerstvo za bogočastje in uk je imenovalo profesorja na c. k. višji realki v Ljubljani g. And. Senekoviča šolskim okrajnim nadzornikom v Eadovljiškem okraji na Gorenjskem, in ravtiatelja na c. k. izobraževalnici za učitelje in učiteljice g. Blaža Hrovath-a okrajnim šolskim nadzornikom v Kočevskem okraji, oba za ostalo funkcijsko dobo. — Milost Nj. Veličanstva je z najvišjim sklepom z 12. febr. t. 1. bivšemu učitelju v Šiški, g. Jakobu Žebretu, pravne nasledke kazenske obsodbe prizanesti blagovolila. Vsled te velike cesarske milosti se sme imenovani učitelj zopet nastaviti. — Učenci in učenke »Glasbene Matice« so imeli v nedeljo v dan 9. t. m. ob 2. popoludne v čitalničini dvorani poluletno preizkušnjo, katera se je prav slovesno in dostojno vršila. Navzoči so bili tudi c. k. deželni predsednik gospod baron Winkler, mestni župan, nekateri deželni poslanci in dr. Priznati se mora, da je ta društvena šola dobro uravnana in da učenci in učenke, ki se uče na gosli in klavir, v njej izvrstno napredujejo. — Kranjska hranilnica je knkor druga leta, tudi letos odprla svoje zaklade, ter za občno koristne in dobrodelne namene darovala: ubožnerau zavodu 2350 gld.; za podpore potrebne gimnazijce: v Ljubljani 200 gld.; v Kranji 50 gld.; v Kočevji 200 gld.; v Eudolfovem 100 gld.; za realce v Ljubljani 200 gld.; učiteljskemu izobraževališču v Ljubljani 100 gld.; I. mestni ljudski šoli 150 gld.; II. mestni ljudski šoli 250 gld.; »Narodni šoli« 200 gld.; za Schulpfennig 200 gld.; za razdelitev učil ubogim deklicam pri Uršulinkah v Ljubljani 200 gld.; pri Uršulinkah v Škofjej Loki 100 gld.; protestantovskej šoli 350 gld.; za šolsko mladino na deškej Ijudskej šoli v Eudolfovem 100 gld.; na dekliškej ljudskej šoli 50 gld.; za revne učence podkovske šole 100 gld.; za revne učenke na tukajšnjej dekliškej šoli 100 gld.; za kandidatinje učiteljstva na izobraževališči 100 gld.; na dekliškej šoli v Kočevji 50 gld.; za gorenje razrede raeščanske šole na Krškem (za kranjske učence 50 gld.; za učence šolenabarji 50 gld.; za obrtne pripravljalne šole 1. in 2. razred 100 gld.; za filharmonično društvo vkupe 800 gld.; »Glasbeni Matici« 50 gld.; zavodu otročičev 200 gld.; bolnišnemu podpornemu društvu 100 gld.; prostovoljni požarni brambi 500 gld.; otročjej bolnici Elizabetišfie 200 gld.; v podporo iz bolnice odpuščenih ozdravelih 200 gld.; za prosto hrano ubogim kranjskim vseučiliščnikom v Gradci 100 gld.; za delavsko bolnišno in invalidno blagajno 100 gld.; društvo tiskarjev itd. 50 gld.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld.; gledališču 450 gld.; društvu kat. rokodelskih pomočnikov 50 gld.; Vincencijevemu društvu za podporo hiralnice 200 gld.; deškemu pribežališču 200 gld.; deškemu sirotišču 300 gld.; dekliškemu sirotišču 200 gld.; Vincencijevi konferenci sv. Jakoba 100 gld.; društvu zdravnikov na Kranjskem 300 gld.; kranjskemu muzeju za predzgodovinska izkopavanja 200 gld.; čebelarskemu društva 50 gld.; patrijotičnemu pomočnemu gospejskemu društvu za Kranjsko 600 gld.; hranilnemu in posojilnemu društvH 200 gld.; strokovnej šoli za lesno obrt v Kočevji 500 gld.; ribiškemu društvu 50 gld.; društvu dam kršč. ljubezni sv. Vincencija de Pavla vsega vkupe 600 gld.; trgovskemn bolniškemu in penzijskemu društvu v Ljubljani 300 gld.; c. kr. dež. vladi za napravo nujno potrebnih ljudskih šol na Kranjskem 6000 gld.; Ijudskej kuhinji (za dijake) 50 gld.; za izdajo pisemske in regestne knjige vojvodine Kranjske 200 gld.; nemško-avstrijskemu planinskemu društvu (oddelek Kranjska) 200 gld.; novemu tiskarskemu društvu v Kranjskej 150 gld.; prostovoljnim požarnim brambam: v Črnomlji 200 gld., v Eatečah 100 gld., v Hofflernu 40 gld., v Eadovljici 100 gld., v Kropi 100 gld., v Metliki 100 gld.; v Dolenjem Logatci 60 gld., v Horjulu 30 gld., v Kočevji 200 gld., Kočevkej Eeki 50 gld., v Vipavi 50 gld.; kmetijskej družbi za živinsko razstavo 500 gld.; za obrtno šolo 100 gld.; čitalnici za podelitev obleke otrokom 250 gld.; za Božičnico v zavodu otročičev 200 gld., vkupe 20.580 gld. — Zahvala. Slavno društvo »Kranjske hranilnice« je v syojem občnem zboru v dan 6. t. m. v podporo ubogih učencev na I. mestni 5razr. deški ljudski šoli darovalo 150 gold., in tako tudi v podporo ubogih rokodelčičev v tukajšnji obrtni pripravljavni šoli 50 gold. Za toliko blagosrčno darilo se v imenu uboge šolske mladine slavnemu društvu kranjske hranilnice presrčno zahvaljuje voditeljstvo I. mestne 5razr. deške Ijudske šole v Ljubljani, v dan 8. marcija 1884. 1. Andr. Praprotnik,  Solaki voditeJJ.