NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 24 - LETO 53 - CELJE, 18. 6.1998 - CENA 280 SIT (19,5 HK) vstal sem, da sem pn teoi Veličastna skuiptura Kristusa, Ici stoji v Medugorju, ja našla dom tudi na domačiji Iciparja Andreja Ajdiča. Strani 12-13. Pod pepelom pokopane sanje Tragedija v Laški vasi. Iqer Je strela upepelila hlev. Stran 15. RESNICE Z INVALIDSKIH VOZIČKOV Resnične pripovedi zbrane v knjigi Julčke Kralj, reportaža na strani 9. ZMENKI ŽE, A BREZ SEKSA Pripoved gospe, ki je več mesecev delala na vročem telefonu. Stran 10. ZDRAVNIKI NA CESTO, BOLNIKI V UUBUANO Celjska bolnišnica nasprotuje predlagani kategorizaciji. Stran 2. NOV FEUTON: NEMCI NA SLOVENSKEM 1918-1955 KULT POLETNE MODE vse O kopalkah V Petlci, na strani 42. 2 DOGODKI NOVI TEDNIKI Zdravniki na cesto, boiniici v Ljubljano Splošna bolnišnica nasprotuje predlagani kategorizaciji in standardizaciji slovenskih bolnišnic - Ce ji bo država dodelila regijski status, bo na Celjskem padla kakovost zdravstvenih storitev če bi §€! dosledno uveljavil pravilnik p enotni standardi- zaciji bolnišničnih storitev v Sloveniji, bi se v celjski bol- nišnici zgodila katastrofa. Obseg dela bi morali skrčiti za približno 800 milijonov tolarjev oziroma deset od- stotkov, posledice pa bi bile naslednje: zapreti bi bilo tre- ba štiri oddelke, polovico in- tenzivne medicine, brez dela bi bilo 130 zdravnikov in me- dicinskih sester, od 4 do 5 tisoč najzahtevnejših bolni- kov bi moralo po medicinsko pomoč v Ljubljano ali Mari- bor, čakalne dobe bi se po- daljšale, nazadoval bi razvoj celotne regije, saj je bolni- šnica s 1500 zaposlenimi največji gospodarski subjekt v tem delu. „ _ Seveda gre za najbolj črni scenarij, s katerim je stro- kovno vodstvo Splošne bol- nišnice Celje na pogovoru z ministrom za zdravstvo, dr. Marjanom Jerebom, ki ga je v ponedeljek pripravila po- družnica SLS občin Celje in Vojnik, hotelo dokazati, ka- ko napačna je »matematična standardizacija«, ki je bila opravljena v bolnišnicah. »Potrebno bi bilo narediti vsebinsko standardizacijo,« je poudaril direktor bolnišni- ce dr. Samo Fakin, »saj bi se le tako lahko pokazalo de- jansko stanje pri opravljenih bolnišničnih storitvah ter nji- hovem doseženem nivoju.« Gre za to, da želi država celj- sko bolnišnico, ki krepko presega regijski status, zopet strpati v to kategorijo bolni- šnic. Čeprav je z 830 poste- ljami in 185 zdravniki tretja največja v državi in gravitira nanjo od 180 do 280 tisoč prebivalcev, čeprav ima raz- vitih več kot dvajset medicin- skih strok in čeprav le dva odstotka svojih bolnikov po- šilja na zdravljenje v druge bolnišnice. Pomemben je tu- di podatek, da so v Celju zaradi krajše ležalne dobe storitve cenejše kot drugod. kjer na zdravljenje drugam napotijo kar petino svojih bolnikov. V vodstvu celjske bolnišni- ce, ki od lanskega leta posluje pozitivno in je edina v Slove- niji izdelala natančno strategi- jo svojega razvoja, menijo, da bi pred standardizacijo bolni- šnic morah narediti razvojno strategijo tudi za celotno slo- vensko zdravstvo. Opredeliti bi bilo treba vsebino dela po- samezne bolnišnice in ^pove- dati, kdo bo kaj delalfin za koliko. Seveda pa bi bilo treba pri tem upoštevati tudi dose- danji razvoj. Le-ta pa je v Celju v zadnjih letih dosegel zavi- dljivo raven. Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb je vodstvo bolni- šnice poskušal prepričati, da razmere niso tako kritične kot menijo, saj je predlagana stan- dardizacija le okvirna in bodo zato znotraj nje mogoča prila- gajanja in pogajanja. Zagotovil je, da bolnišnica ne bo izgubi- la 800 milijonov tolarjev na leto in da ministrstvo ne bo dopustilo, da bi se' kakovost zdravljenja in zdravstvenega varstva v celjski regiji zmanj- šalo. »Res pa je, da je kohčina denarja za zdravstvo omejena in jo bo treba prerazporediti,« je poudaril minister Jereb, »zato bodo nujna pogajanja z zavarovalnico. Smola celjske bolnišnice je v tem, da se je prehitro in preveč uspešno razvijala, vendar se mi kljub temu zdi prav, da želi postati mali klinični center.« .-. JANJA INTIHAR Nove osebne izkaznice Slovenski državljani lahko od ponedeljka, 20. junija, na upravnih enotah zaprosijo za izdajo nove osebne izkaznice. Za izkaznico, ki po obliki spominja na plačilno kartico, le da je na njej tudi fotografija, bo treba odšteti 1737 tolarjev. Z njo boste lahko dokazovali svojo identiteto in državljanstvo, jo uporabljali v pravnem prometu in za prehod meja sosednjih držav. Konjiški teden prerasel v mesec Konjičani in njihovi obi- skovalci se bodo v juniju lah- ko pridružili številnim prire- ditvam v čast prazniku obči- ne. Najbolj pestro pa bo ko- nec junija, ko bo tradicional- ni Konjiški teden. V soboto, 13 junija, je že bil dan Krajevne skupnosti Loče, najpomembnejši dogodek dneva pa odprtje doma kraja- nov v Mlačah. V petek, 19. junija, bo vinogradniško vi- narski posvet s predstavitvijo, vin letnika 97. Popoldan^ bb konjiški Mestni trg preplavil otroški Živ-žav, v večernih urah pa bo odprtje razstave in koncert ob sedemdeseti oblet- nici konjiške godbe na pihala. Sobota, 20 junija, bo po- memben dan za člane turistič- nega društva Špitalič, ki bodo na Tolstem Vrhu odprli etno- grafski muzej in spominski dom. V torek, 23. junija, pri- haja v Konjice svetovno znani ansambel Grand ballet de Ta- hiti, ki se bodo predstavili Ko- njičanom v športni dvorani. Družabno športno srečanje vseh šestnajstih krajevnih skupnosti konjiške občine bo v sredo, 24. junija. Tedaj bodo tudi odprli stezo za rolkanje. Prireditve v Konjiškem ted- nu se bodo nadaljevale s pet- kovo slovesnostjo ob 125-let- nici Lamprehtovega doma, do-' mače Mavrično gledališče pa bo zaigralo Dogodek v mestu Gogi. Kolesarji se bodo 27. ju- nija povzpeli na Stolpnik, ribi- či pa bodo 28. junija tekmovali za Ribiškega carja ob ribniku Jernejček. Zadnjo junijsko nedeljo tudi osrednja prireditev ob ob. činskem prazniku, in sicer \ Žički kartuziji. Ponedeljek bo dan podjetništva, v torek pj bo praznovanje sklenjeno j slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bodo podelil občinska priznanja. B. 2 Tudi Vilanjccini praznujejo junija Med 20. in 27. junijem bo v Vitanju v sklopu občin- skega in državnega prazni- ka več prireditev. Začele naj bi se s športnim srečanjem predstavnikov so- sednjih občin, pomerili pa se bodo v odbojki in streljanju. Planinsko društvo Vitanje bo organiziralo nočni pohod na Stenico, na predvečer dneva državnosti pa bo športno društvo priredilo nočni nogometni turnir. Ko- lesarski klub Rogla napove- duje gorski maraton v Rako- vec, pripravljajo kresovanje in seveda osrednjo proslavo ob občinskem prazniku. Na njej bo zaigrala novousta- novljena godba na pihala Vi- tanje, cerkveni ter mošti pevski zbor in osnovnošolci. Na proslavi bodo podelili tu- di letošnja občinska prizna- nja. B. Z. Denar za šolanje Skupna vrednost naložb na področju negospodarskih javnih služb v Mestni občini Velenje bo letos znašala 273 milijonov tolarjev, od tega bodo 250 milijonov tolarjev namenili izobraževanju. Največji strošek bo plačilo starega dolga v višini 208 milijonov tolarjev za gradnjo prizidka k glasbeni šoli, ki so ga dokončali že lani. V višji šoli za elektrotehniko ta čas zaključujejo ureditev dveh novih predavalnic in v ta namen bo občina porabila 7 milijonov tolarjev. Stari dolg v višini 9 mili- jonov tolarjev bodo morali po- plačati za lansko temeljito obno- vo podružnične šole na Paškem Kozjaku. Večji projekt, naložba bo vredna 12 milijonov tolarjev, bo tudi menjava strehe na Os- novni šoli Antona Aškerca. Občinska organizacija Rde- čega križa je dobila ustrezne skladiščne prostore, za katere je občina prispevala približno 8 milijonov tolarjev. Na po- dročju zdravstvenega varstva so se lotili ureditve prostorov za zobozdravstvene organiza- cije v velenjskem zdravstve- nem domu, ki jim bodo letos namenili približno 6 milijonov tolarjev. Na področju športa pa bosta največje stroške terjali zamenjava tal v Rdeči dvorani in ureditev nove razsvetljave na nogometnem stadionu. Koliko denarja bodo vložili v gradnjo novih prostorov vars- tveno delovnega centra Ježek, še ni znano. Projekt naj bi veljal kakšnih 200 milijonov tolarjev in letos bo občina 5 milijonov porabila samo za pridobitev vse potrebne dokumentacije. Drugi večji idejni projekt se nanaša na izgradnjo negovalne bolnišnice v prostorih velenjskega zdravs- tvenega doma, kjer naj bi imeli starejši občani na voljo 62 po- stelj. Po predračunih bi za ta projekt morali zagotoviti prib- ližno 300 milijonov tolarjev, pri tem pa še ne vedo, koliko bo prispevala država. K.L. Dan državnosti v Šaleški dolini Na predvečer dneva državnosti, 24. junija ob 17. uri, bo v Velenju pri lipi neodvisnosti na Prešernovi ulici tradicionalni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. V Šmart- nu ob Paki bo v sredo, 24. junija ob 19. uri, na letnem odru pri Starem gradu ročk koncert. Nastopili bodo Leteči potepu- hi, Kaligula, A-lamaniere, Traffic Jam in Debeli grahki. V občini Šoštanj bodo na predvečer praznika pripravili kreso- vanje v Skornem. KL V Celju se je pričelo poletje Mestna občina Celje je za letošnje poletne prireditve namenila deset milijonov tolarjev - Več dogajanja na ulicah in trgiff otvoritev razstave Avtopor- tret Društva likovnih umet- nikov Celje, ki je bila 5. juni-* ja, petkov promenadni kon- cert pihalne godbe Svea iz Zagorja in sinočnji gledališ- ko pesniški večer z Iztokom Osojnikom in Darjo Reich- man so bile prve lastovke, ki so napovedale, da se bo v naslednjih treh mesecih v mestu ob Savinji dogajalo ve- liko zanimivega. Organiza- torji Poletja v Celju - knež- jem mestu napovedujejo pre- ko sto prireditev. Bolj kot doslej so prireditelji, ki delujejo pod okriljem mest- ne občine, profilirali svoje ža- nre, saj Zavod za kulturne pri- reditve ohranja klasično glas- bo, podjetje Fit media ponuja kakovostne in hkrati popular- ne prireditve, tudi nekaj spek- taklov, Muzej novejše zgodovi- ne bo s Hermanovim brlogom skrbel za krajši čas mladih in najmlajših, celjsko turistično društvo pa želi s prireditvami oživeti staro mestno jedro in Stari grad. Na parkirišču za spodnjim mestnim gradom bo za zabavo skrbel Klub študen- tov celjske regije. Eden od ci- ljev letošnjih poletnih priredi- Zagorski pleharji so z izvajanjem najrazličnejših vrst skladb - od uvertur v opere do ročka ■ ^ petek popoldne navdušili mnoge Celjane. tev je, da bi se kar največ doga- jalo na prostem, na celjskih uhcah in trgih. Celjani in obiskovalci od drugod bodo lahko izbirali med različnimi koncerti, od zabavne do resne glasbe in ročka, komornimi, gledališki- mi plesnimi in literarnimi predstavami, si ogledaH pou-. lično gledališče, obiskali sred- njeveško tržnico v mestu in si ogledali viteške igre, ali pa na gradu doživeli srednjeveški dan. Kdaj natančno se bo kaj dogajalo je mogoče prebrati v posebni publikaciji, v kateri je zapisan seznam vseh priredi- tev od 5. junija do 20. septem bra. Knjižica je na voljo v pi sarni turističnega društva, ^ vseh večjih turističnih agenci- jah ter pri organizatorjih prire- ditev, pet tisoč pa jih bodo raznosili tudi po domovih. JANJA INTIHA? Foto: GREGOR KATl^ 1. SNOPIČ DOGODKI 3 Zaživimo zdravo z naravo v dvorani E Celjskega sejma so včeraj odprli 6. sejem Za zdravo življenje z naravo Senior. Še jutri si bodo obisko- valci lahko ogledali ponudbo izdelkov in načine zdravega prehranjevanja, tu- ristično ponudbo zdravilišč, masažne in bio izdelke, naravno kozmetiko ter izdelke široke potrošnje 65 razstavljav- cev. Celjski sejem danes živi v znamenju slovenskih upokojencev, saj se je na sej- mišču dopoldne zbralo okoli 20 tisoč Članov Zveze društev upokojencev Slo- venije. Kot vsako leto doslej, srečanje je letos že desetič, v Celju pa so se zbrali drugič zapored, bo upokojencem spre- govoril predsednik države Milan Kučan, predsednik zveze društev Vinko Gobec pa upokojence vabi še na prijetno dru- žabno srečanje. Sejem Senior so včeraj odprli z modno revijo oblačil in ponudbo iz programa za prihajajoče vroče dni Žane iz Žalca. V Prodajnem centru Lena ponujajo v času sejma dodatni 4-odstotni popust za upo- kojence, na sejmišču bodo pripravili tudi predstavitve opreme in pripomočkov za prosti čas in kampiranje ter zdrave pre- hrane s pokušinjo in prodajo manjkalo- ričnih izdelkov. Na sejmu s predstavitvijo svoje dejav- nosti ter številnih izdelkov sodelujejo številna društva upokojencev, sejem Se- nior pa spremlja tudi vrsta obsejemskih prireditev. Teme predavanj in razprav bodo vezane zlasti na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, o čemer bo danes opoldne govorila dr. Mateja Kožuh-Novak, dr. Anica Mikuš-Kos pa bo zatem spregovorila o prostovoljnem delu in pomoči drugim, kar starejšim lahko služi tudi za izboljšanje kakovosti lastnega življenja. Sejem Za zdravo življenje z naravo je v dvorani E Celjskega sejma na ogled še jutri, v petek, med 9. in 18, uro, vstopnice za odrasle so po 300, za skupine, upokojence in dijake pa po 200 tolarjev. Jutrišnje teme pa bodo namenjene tretjemu tisočletju, ki se začenja s stolet- jem starejših, partnerstvu za starost v lokalni skupnosti, zdravstveni negi sta- rostnikov, predstavitvi novega glukome- tra za osebno uporabo na srečanju dia- betikov celjske regije ter predstavitvi po- larizirane svetlobe v službi zdravja. I. STAMEJČIČ Na Hrvaško z obrazcem SLO/HR 3 Boste letošnji dopust preživeli na Hrvaškem? Preden odpotujete, ne pozabite urediti tudi vse potrebno za primer, če boste v sosednji državi potrebovali medicinsko pomoč. Ker zdravstvenih storitev na Hrvaškem ni več mogoče uveljavljati z našimi zdravstvenimi izkaznicami, si morate pred odhodom priskrbeti obrazec SLO/HR 3, ki ga boste potrebovali za uveljavljanje nujne zdravniške pomoči. Če boste na dopustu potrebovali zdravnika, boste obrazec najprej morali oddati najbližji izpostavi Hrvatskega zavoda za zdravstveno osiguranje, ki vam bo dala ustrezno potrdilo za uveljavljanje zdravstvenih storitev. Izjema so le nesreče, saj bodo v- teh primerih namesto vas urejali dokumente v zdravstvenem domu ali bolnišnici. S potrdilom hrvaškega zavoda boste brezplačne oskrbe deležni le v javnem zavodu ali pri zasebniku, ki ima z zavodom sklenjeno pogodbo. Zasebnik brez pogodbe vam lahko upravičeno storitve zara- čuna, prav tako pa je treba v javnem zavodu ali pri zasebni- ku s pogodbo plačati vse tiste storitve, ki niso nujne. Na osnovi sporazuma o socialnem zavarovanju med Slove- nijo in Hrvaško, ki velja od 1. februarja letos, je namreč slovenskim zavarovancem, ki se začasno nahajajo na Hrvaš- kem, zagotovljena pravica le do nujnih zdravstvenih storitev. To so tiste storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo s tem ogroženo vaše življenje ali zdravje. Nujnost storitev ugotavlja vedno zdravnik, ki vas sprejme. Obrazec SLO/HR 3 je mogoče dobiti na vseh enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. Celjska območna enota ima uradne ure vsak delovnik med 8. in 12. uro, ob sredah pa še med 14. in 16. uro. JI Čebele, cesta, zabava Pridobitve za šmarski občinski praznik v šmarski občini, kjer se od začetka meseca vrstijo prireditve v počastitev občin- skega praznika, bodo v pri- hodnjih dneh slovesno odpr- li nov čebelarski dom ter 10,5 kilometra ceste za potre- be okolice Sladke Gore. Nov čebelarski dom, ki je v okolici šmarske osnovne šole, so začeli graditi lani ter je za čebelarsko družino pomembna pridobitev. Za novo poslopje so veliko prispevali čebelarji, obči- na pa 800 tisoč tolarjev. V njem se nameravajo posebej posvetiti vzgoji čebelarskega podmlad- ka. Namenu ga bodo predali v soboto, 20. junija, ob 17. uri. Sobota in nedelja bosta na športnem področju v znamenju malega nogometa. V Šentvidu pripravljajo že III. turnir za pre- hodni pokal občine. Tisti, ki so bolj pozorni na kulturo, pa se bodo lahko v nedeljo ob 16. uri udeležili koncerta v čudoviti baročni cerkvi Sv. Roka nad Šmarjem. Tam bosta nastopila šmarska vokalna skupina Freya in mešani pevski zbor Gorenje Velenje. V sredo, 24. junija, bo veliko slavje med Mestinjem in Sladko Goro, kjer načrtujejo zanimivo vožnjo s konjsko vprego in lojtr- nikom ter štajerskimi ljudskimi nošami. Tako nameravajo pre- dati namenu najpomembnejšo letos končano naložbo, temelji- to obnovljeno cesto Mestinje- Lemberg-Sladka Gora-Pečica- Lemberg. Cesto so obnavljali tri leta, v preteklih dneh pa so še urejali bankine ter postavljah prometne znake. Slovesnost, s katero bodo v občini obeležili tudi dan državnosti, bo ob 17. uri pri gasilskem domu na Slad- ki Gori. Tam bo župan Jože Čakš predstavil veliko pridobi- tev ter opozoril na državni praz- nik. Zaključili bodo z veselico, kjer bo rajanje do jutranjih ur. BRANE JERANKO NA KRATKO J Odprimo ta prostor CELJE - »Leta 1994 smo v Sloveniji sprejeli resolucijo o družinski politiki, razen uvedbe univerzalnega otroškega do- datka pa se ni od nje uresničilo nič. Družinska politika ni nikoli res zaživela, največje breme tranzicije pa plačujejo ravno mlade družine,« so v uvod okrogU mizi o družini in revščini, ki vse glasneje trka na vrata slovenskih domov, v torek zvečer dejali v celjskem odboru ZLSD. Za uvodničarje so k okrogli mizi povabili vodjo socialnega foruma ZLSD Andrejo Črnak Meglic, načelnika oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje Željka Ciglerja in direktorja Centra za socialno delo Celje Braneta Buta. (IS) Inšpektor o varstvu potrošnikov CELJE - V Območni obrtni zbornici Celje pripravljajo v sredo, 24. junija ob 16. uri, seminar o izvajanju zakona o varstvu potrošnikov. Posvet bo vodil glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladovšek, v zbornici pa so udeležencem, ki se za seminar lahko prijavijo do ponedeljka, za 2.500 tolarjev pripra- vili tudi gradivo o tej temi. (IS) Praznična Ljubečna LJUBEČNA - Z rekreativnim pohodom na Sv. Tomaž in odprtjem razstave v dvorani gasilskega doma začenjajo v petek popoldne na Ljubečni s prireditvami ob letošnjem krajevnem prazniku. Osrednja slovesnost bo v soboto ob 17. uri pri l^rajevnem gasilskem domu, v soboto pa se bodo zvrstila še tekmovanja gasilcev, ekipno streljanje z zračno puško, ter turnirja v ruskem kegljanju in malem nogometu. (IS) Trnoveljcani začenjajo s športom TRNOVUE - S turnirjem v malem nogometu začenjajo v soboto ob 10. uri praznovanje svojega krajevnega praznika v Trnovljah. S športnimi prireditvami, merjenjem moči v košarki in odbojki, bodo nadaljevali sredi tedna, osrednja slovesnost ob krajevne prazniku pa bo prihodnjo soboto. (IS) Odprta vrata v CVD Golovec CEUE - V Centru za varstvo in delo Golovec pripravljajo v sredo slovesno otvoritev bivalne skupnosti Hudinja II, kjer so bivalne prostore uredili za 14 varovancev. Otvoritev priprav- ljajo ob 9. uri, dan pa bodo v CVD Golovec izkoristili še za vrsto družabnih in športnih prireditev, saj so v svoje vrste povabili številne goste. Varovanci bodo na Golovcu pripravili interesne delavnice, v tematskih skupinah bodo govorili o domu, delavnicah in zdravstvenem varstvu, po športnem srečanju varovancev, domskega osebja in gostov pa priprav- ljajo še družabno srečanje. (IS) Slavje pašne skupnosti MENINA - Pred devetdesetimi leti je bila v Globaši na Menini ustanovljena pašna skupnost Gospodnja. Za kmete je bila velikega gospodarskega in tudi narodnostnega pomena, zato bo ob prazniku občine Gornji Grad priložnostna slovesnost visoke- ga jubileja. (Ž.Z.) Spomin na tragedijo OKREŠEU - Minulo sredo je minilo prvo leto od tragedije nad Okrešljem, ko je v doslej najhujši nesreči gorskih reševalcev pri nas umrlo pet ljudi. V soboto je bila ob spominskem obeležju pod Turško goro kratka žalna slovesnost, katere se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. (Ž.Z.) PO SVETU »Odločni sokol« zagrozil Srbom Obrambni ministri zveze Nato so na srečanju, posve- čenem v glavnem izključno kosovski krizi odločili, da bodo z vojaško vajo v alban- skem in makedonskem zračnem prostoru na meji z ZRJ Srbom pokazali njihovo odločenost za posredovanje na Kosovu. V Beogradu so se na to od- zvali z velikim letalskim mi- tingom v Batajnici, dan pred Natovo akcijo Odločni sokol, ko so jugoslovanski piloti okoli 150 tisoč gledalcem po- kazali vse svoje veščine na bojnih letalih. Nekajurna ak- cija Nata, v kateri je sodelova- lo 13 držav z več kot 80 letali je tako minila brez zapletov. Nanjo se je odzvala le Rusija, ki je iz Bruslja odpoklicala svojega vojaškega predstavni- ka pri Natu, ker se je ta odlo- Čil za akcijo, ne da bi se prej posvetoval z Rusijo. V Mosk- vo pa je Miloševiča na »zago- vor« poklical ruski predsed- nik Jelcin, bolj ali manj edini srbski zaveznik. Namen Na- tove akcije je bil zagroziti ju- goslovanskemu predsedniku, da sprejme zahteve medna- rodne skupnosti. Te pa so: takojšnja prekinitev ognja na Kosovu, ustavitev etničnega čiščenja, umik policijskih in vojaških sil, mednarodna kontrola nad vračanjem be- guncev, predvsem pa začetek učinkovitega dialoga s kosov- skimi Albanci. Nato je z akci- jo preveril možen scenarij po- sredovanja, ki bi obsegal predvsem zaprtje zračnega prostora ZRJ za vojaške pole- te, pa napade na specifične srbske vojaške dlje in elek- tronsko motenje srbskih vo- jaških telekomunikacij. Pred začetkom akcije je generalni sekretar Nata Šolana Miloše- viča opozoril, da je pred zad- njo priložnostjo, da se izogne vojaški akciji na Kosovu. Do- dal pa je še, da bo Nato kakr- šnokoli vojaško akcijo izvedel v skladu z odločitvijo Var- nostnega sveta ZN. Radio Beograd je poročal, da more- bitnega napada Nata na ZRJ jugoslovanska vojska ne bo pričakala pasivno oz. se ne bo obnašala kot v Sloveniji in na Hrvaškem. Podpredsednik socialistov Matkovič pa je iz- javil, da bi bil morebitni na- pad Nata njegova največja na- paka od ustanovitve, saj bi napadel suvereno državo, ki brani del svojega ozemlja pred teroristi. Šolana je po- zval tudi kosovske Albance naj ne podpirajo teroristov in pri tem dodal, da Nato ne podpira neodvisnosti Kosova, temveč višjo stopnjo njegove avtonomije znotraj Jugoslavi- je. Zavezništvo je še izrazilo zaskrbljenost zaradi vse več- jega števila beguncev, saj naj bi zaradi vse srditejših spopa- dov, v katerih je umrlo že nekaj sto ljudi, v Albanijo zbežalo že do 12 tisoč kosov- skih Albancev. Vrh EU v Cardiffu O kosovski krizi so se pogo- varjali tudi na vrhunskem zasedanju Evropske unije v Cardiffu, ko so ponovili že Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv znane zahteve mednarodne skupnosti do Miloševiča. Si- cer pa so na srečanju naredi- li črto pod britanskim pred- sednikovanjem uniji, ki ga bo 1. Julija za pol leta prev- zela Avstrija. Glavne teme dvodnevnega vrha so tako bile predvsem gospodarske smernice, pa akcijski načrt za učinkovit boj proti brezposelnosti in nenazadnje prihodnja širi- tev petnajsterice. London pa je pred koncem vodenja uni- je zastavil dilemo kako evropsko zvezo čimbolj približati njenim državlja- nom. Nemško-francosko prepričanje je, da je ključ do uspeha ustrezna stopnja de- centralizacije. Nemčija je tu- di zahtevala 30-odstotno znižanje prispevkov, ki jih plačuje v proračun unije. Doslej je bila namreč drža- va, ki jo je precej stala zdru- žitev, precej pa jo tudi stane rekordna brezposelnost, z 22 milijardami mark največ- ja plačnica v skupno blagaj- no. Kar tiče same širitve uni- je, je po mnenju predsedni- ka Evropskega parlamenta težko, da bo do vstopa prvih novih Članic prišlo zelo kmalu. Po njegovem mnenju si mora unija vzeti čas za izvedbo potrebnih reform za pripravo na nove članice, dobro mora izračunati stroš- ke, dobro pa se morajo pri- praviti tudi same kandidat- ke. Izetbegovič se (še) ne da Predsednik predsedstva Bi- li Alija Izetbegovič še ne bo zapustil političnega prizo- rišča, kot je napovedal še pred mesecem dni. 73-letni vodja bosanskih muslima- nov je namreč sporočil, da bo na septembrskih splo- šnih volitvah kandidat svoje stranke za člana predseds- tva BiH. Za ta korak naj bi ga prepri- čali njegovi kolegi iz Stranke demokratične akcije. Po nji- hovem mnenju bi sicer lah- ko bile ogrožene politične pozicije in prihodnost stran- ke. Kaj lahko bi namreč priš- lo do razkola pri odločanju o njegovem nasledniku. Eden najzanesljivejših kandidatov bi lahko bil Haris Silajdžič, ki mu zaupa in ga podpira tudi Izetbegovič, ne pa tudi večji del stranke. Drug argu- ment da se Alija ne umakne pa je dejstvo, da sta (in bo- sta še kar nekaj časa) njego- va glavna »tekmeca« Tudman in Miloševič še ved- no na oblasti. Zato nekateri menijo, da se ne bi smel umakniti pred njima. Št. 24.-18.iunii 1998 4 DOGODKI NOVI TEDNIK Herman Lisjak na gršicem Samosu Na grškem otoku Samosu so se v soboto predstavili nominiranci za letošnjo Emya, nagrado evropskega muzeja leta. Med njimi sta bila tudi Otroški muzej Her- manov brlog Muzeja novej- še zgodovine Celje in Muzej novejše zgodovine iz Ljub- ljane. Za letošnjo nagrado evrop- skega muzeja leta je kandidi- ralo 76 muzejev, posebna ko- misija pa je izbrala 33 nomini- rancev, ki so se z najbolj zna- čilnim muzejskim predmetom predstavili v soboto. Direktori- ca Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter je Otroški muzej predstavila z uokvirjenim plakatom Herma- na Lisjaka. Hermanov briog se te dni, še vse do 27. junija, predstavlja tudi v ljubljanskih Križankah. Letošnjo Emya je prejel angleški Konzervatorski center iz Liverpoola. IS Da ne bo z avtocestami križ v Celju je bil simpozij o avtocestnem omrežju in turizmu Mestna občina Celje je v ponedeljek v Narodnem domu pripravila strokovni simpozij in razstavi o izgradnji avto- cestnega omrežja v Sloveniji in v zvezi s tem o novih možnostih turističnega razvoja. Blizu 200 udeležencev simpozija, med katerimi so bili tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, trije državni se- kretarji: za turizem Tomaž Zaje, z mini- strstva za okolje in prostor Dušan Blagaj- ne in z ministrstva za notranje zadeve Borut Likar ter mnogi drugi, so se sezna- nili z izgradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji, ki ob ugodnejših pogojih za boljši promet daje tudi nove možnosti turističnega razvoja. Po plenarnem zasedanju so udeležen- ci, med katerimi so bili strokovnjaki za izgradnjo cest, predstavniki gradbenih in drugih podjetij in župani občin v severo vzhodni Sloveniji, delo nadaljevali v treh sekcijah. V prvi, vodil jo je Jože Volfand, so govorili o avtocestah in razvojnih mož- nostih turizma, v drugi (Cveto Pavlin) so predstavili strokovne izkušnje pri izgrad- nji avtocestnega omrežja, upravljaiije in vzdrževanje cest, v tretji (Tone Zimšek) pa so predstavili prostorsko politiko in ekološke probleme ob avtocestah. Med pomembnimi novostmi je bila predstavitev možnosti kakovostne pro- metne signalizacije (Hicon Jesenice na Dolenjskem), informacijske in telefonske postaje Infotel (TR.L- turistično informa- tivni sistemi, Škofja vas pri Celju) in projekta transtelefonskega EKG, s katerim bodo lahko srčni bolniki v primeru težav na avtocestah poklicali na pomoč. Minister Bergauer se je zavzel za nada- ljevanje in dokončanje gradnje slovenske- ga avtocestnega križa, kjer je od skupno 518 km že v prometu 130 km, v gradnji in pripravi pa je še 91 km ali skupaj 221 km. cest. Direktorica DARS Gordana Višinski je opozorila na probleme vzdrževanja cestnega križa, zaradi katerih bo treba povečati bencinski tolar in do 50 odstot- kov tudi cestnine. Ker je treba cestam vdahniti dušo, pa ima veliko in pomembno vlogo turizem. Župan Mestne občine Celje Jože Zim- šek je v pozdravu izrazil željo, da bi bila podobna strokovna srečanja vsako leto junija v Celju in da bi čimprej prišlo do gradnje počivališča na izvozu na avtocesto na Lopati pri Celju, kjer naj bi zgradili muzej z arheološkimi najdbami pri gradnji ceste in drugo dokumentacijo. ki se mora z informacijskim sistemom čimbolj učinkovito vključevati vse od mej do številnih počivališč. Oboje mora biti prava baza podatkov za turiste, da se bodo vedeli v pravem času z glavne ceste odpraviti v notranjost na oglede znamenitosti. Boljše ceste moramo obrniti sebi v prid, ne pa v korist drugih, ki bi jih izrabili za hitrejšo pot čez Slovenijo v drugo državo, so poudarili. ■■■■■■■■■■■■MH TONEVRABL Med prevozniki vre Tudi v Šentjurju se bojijo hudih kazni - ce bi zakon dosledno upoštevali, bi marsikjei ostali brez dostave osnovnih živil Slovenski avtoprevozniki so v resnih skrbeh. Po eni strani imajo težave, ker jim prevozov ne plačujejo, odkar velja novi prometni zakon pa jim grozijo astronomske kazni. V Šentjurju so se zbrali, da bi ugotovili kaj lahko storijo na občinski rav- ni. Kot so opozorili na sestanku v prejšnjem tednu, je v tej občini 180 avtoprevoznikov, kar pomeni vsaj toliko delov- nih mest. Novi prometni za- kon lahko pomeni zanje fi- nančni zlom, saj morajo v pri- meru, če z vozili presegajo predpisano osno obremenitev, plačati nič manj kot milijon tolarjev kazni. Vprašujejo se, kaj sploh lahko storijo. Nekoč so naloženi tovornja- ki tehtali manj kot današnji nenaloženi, na cestah ter mo- stovih v občini pa se od takrat ni veliko spremenilo. Zato mo- rajo vozniki tovornjakov in av- tobusov zavestno kršiti pred- pise, ki urejajo osno obreme- nitev. Če bi zakon upoštevali dosledno, bi ostali v številnih krajih tudi brez dostave os- novnih živil, smeti ne bi mogli odvažati, ukiniti bi morali jav- ni avtobusni prevoz, preneha- ti bi morali z zbiranjem mle- ka... Predstavnik šentjurske poli- cijske postaje je avtoprevozni- kom povedal, da se dobro za- vedajo, da bi dosledno izvaja- j nje zakona ohromilo življenje tamkajšnjih ljudi. Zato ni zna- no, da bi v zadnjih dveh letih kakšnega voznika kaznovali zaradi preobremenitve. Dru- gače je v primeru, če prevoz- nika nekdo prijavi ter če pride^ do prometne nesreče. Medi gradnjo nove šole v šentjur- skem Hruševcu, ko so s tovor- njaki prevažali gradbeni mate- rial, je prišlo do večih prijav, j Avtoprevozniki si želijo, da bi povišali vsaj osne obreme- nitve na cestah, ki so v ob- činski pristojnosti (načeloma velja 6 ton). Zato bodo sku- šali v novem občinskem od- loku, tam kjer je mogoče, to spremeniti (na predlog obrt- ne zbornice). Sicer pa so jih predstavniki občinske upra- ve opozorili, naj od novega odloka ne pričakujejo pre- več. Na drugi strani brega so namreč krajani, ki so plačali asfaltiranje cest z lastnim de- narjem ter jih zato skrbno varujejo. S ' predstavniki občine so med drugim govorili tudi o skupnem parkirišču za tovor- njake. Slišati je o zamisli, da bi v Šentjurju uredili osred- nje parkirišče. BRANE JERANKO Zavedajo se prometnih zadreg Na problemski konferenci o ureditvi in varnosti v cestnem prometu v Velenju in Šaleški dolini, ki je bila prejšnji četrtek, so številni udeleženci razpravljali o konkretnih težavah in možnih prometnih rešitvah. Razpravo je vodil velenjski župan Srečko Meh, ob njem pa so bili predstavniki Policijske postaje Velenje, zavoda za urbanizem, sektorja za javne komunalne zadeve in vdrževalci cest. Udeleženci so opozorili na probleme v pro- metnem režimu ter na domnevne in dejan- ske nepravilnosti na osrednji prometnici Ce- Ije-Velenje-Slovenj Gradec, ki je regionalna in mednarodna cestna povezava. Tudi ob- voznica okoli središča Velenja, ki je zgrajena šele do polovice, je bila kamen spotike. Kar zadeva uvajanje modrih con, bodo v Velenju še temeljito premislili, saj ne želijo ponoviti napak iz sosednjih mest. Predstavnik Zavoda za urbanizem Alek- sander Kneževič je menil, da bo treba dati Velenju vidnejšo vlogo pri celovitem reševa- nju prometne problematike, saj so boljše cestne povezave nujno potrebne. Srečko Meh je med drugim poudaril, da bo treba pred izgradnjo obvoznice proti Slovenj Gradcu razmisliti tudi o številnih zahtevah krajanov, ki so probleme iz svojih sosesk nakazali prav na tej konferenci. JOŽE MIKLAVC Vojniški spominek in grbi Pred občinskim praznikom v Vojniku razpisujejo več natečajev Občina Vojnik objavlja šti- ri natečaje, na katerih lahko sodelujejo vsi občani, ki se zanimajo za katerega od raz- pisanih predlogov v sklopu natečajev. Tudi ob letošnjem prazniku Občine Vojnik, ki bo v okto- bru, bodo podelili zlati, sre- brni in tri bronaste vojniške grbe - priznanja občanom, ki bodo izbrani za najbolj uspe- šne. Predloge z imeni kandi- datov in utemeljitvijo predlo- ga bodo na Občini Vojnik sprejemali do 15. avgusta, vsak predlog pa naj vsebuje podatke o predlagatelju in kandidatu, o tem, za katero priznanje kandidata predlaga- te, utemeljitev pobude in po- drobnejši opis uspeha ali do- sežka, zaradi katerega predla- gate določenega kandidata. Razpisan je tudi natečaj za zbiranje starih pokrajinskih razglednic krajev vojniške ob- čine, na katerega lahko pošlje- te razglednice, izdane pred le- tom 1950. Razglednice skupaj s svojimi podatki posredujte na Občino Vojnik ali oddajte na sedežih krajevnih skupno- sti do 31. avgusta. Najstarejša razglednica bo nagrajena, naj- zanimivejše pa bodo razstav- ljene ob prazniku. Ponovno je razpisan natečaj za izvirni spominek občine Vojnik'98. Nanj lahko prijavi- te vse izvirne trajne izdelke, narejene iz lesa, kamna, gline, voska, rož, volne, kovine ali stekla ali pa uporabne izdelke iz žganja z zelišči, kisa, buteljč- na vina, sokove, zdravilna ze- lišča ali različne prehrambene izdelke. Na razpis za najizvir- nejši spominek lahko do 15. julija 1998 pošljete prijave, na podlagi katerih bodo konec ju- lija organizirali posvetovanje in delavnico, ki bo izdelovalcem v pomoč pri pripravi spomin- kov. Izdelke bosta ocenjevali strokovni komisiji, ki bosta iz- brali najboljši trajni in porabni izdelek. Ta bo na zaključni pri- reditvi, ki bo 27. septembra prejel laskavi naziv »Spominek občine Vojnik '98«, vsi drugi prijavljeni izdelki pa bodo raz- stavljeni. NMS PO DRŽAVI Denacionalizacija UUBUANA, 10. junija (Delo) - Poslanci državnega zbora niso končali odloča- nja o spremembah zakona o denacionalizaciji. Sprejeli so le nekaj dopolnil, med drugim tudi o tem, da ne- premičnin ni mogoče vrniti, če so bile pridobljene na temelju fevdalnih aktov. DrŽava na račun otrok UUBLJANA, 10. junija (Delo) - Družinska pobuda. Sezam in zveza družin so predstavili protestno izjavo, s katero opozarjajo državni zbor, da bo zakon o davku na dodano vrednost najbolj prizadel družine in invalide. Zahtevajo, da se zakon do- polni tako, da izdelki, ki so pomembni za vzdrževanje otrok, ne bodo obdavčeni po stopnji, ki bi bila višja od 5 odstotkov. Simobil na nebu LJUBLJANA, 11. junija (Večer) - Vlada je končno izbrala drugega koncesio- narja mobilne telefonije GSM. Med dvema ponudni- koma se je odločila za Simo- bil, ki je za plačilo koncesij- ske dajatve ponudil 25 mili- jonov mark. Obstaja mož- nost, da bo vlada objavila še en razpis za opravljanje teh storitev, saj višje frekvence še niso povsem izkoriščene. Preveč kandidatov LJUBUANA, II. junija (Delo) - Za pet prostih mest ustavnih sodnikov je pred- sednik Milan Kučan prejel kar šestnajst predlogov. Ku- čan se bo 19. junija o mož- nih kandidatih za sodnike posvetoval z vodji poslan- skih skupin, nato bo pred- log kandidatov poslal držav- nemu zboru. Novi ustavni sodniki morajo biti izvoljeni z najmanj 46 glasovi poslan- cev. Novi direktor OVS LJUBLJANA, 11. junija (Delo) - Novi direktor ob- veščevalno-varnostne služ- be obrambnega ministrstva je odslej Bojan Vavtar. Od leta 1995 je bil na ministrs- tvu za obrambo pomočnik direktorja OVS za operativ- no dejavnost. Imenovanja Vavtarja je že peta kadrov- ska zamenjava v vrhu te službe. Podaljšanje porodniške LJUBUANA, 11. junija (Delo) - Poslanci državnega zbora so zavrnili predlog skupine poslancev SKD o spremembah in dopolni- tvah zakona o delovnih raz- merjih, po katerem bi se porodniška doba podaljšala na dve leti. Vlada je namreč že lani pripravila nov za- kon, ki pa ne ureja dolžine trajanja porodniškega do- pusta, saj naj bi to urejal poseben zakon o starševs- tvu, ki je že v pripravi. Št. 24.-18. iunii 1998 1. SNOPIČ DOGODKI - FEUTON 5 Še več »hišnih speciaiitet« Celjske lekarne bodo razširile galenski laboratorij - Letos bo obnovljena lekarna v Šentjurju Celjske lekarne, ki so pred kratkim preselile upravo v „ove prostore na Miklošičevi ulici 1, bodo še letos pričele posedanje prostore preurejati v galenski laboratorij, ki bo pbsegal preko dvesto kvadratnih metrov površin. S tem se 06 bodo izboljšali le pogoji dela v laboratoriju, ampak bodo farmacevti lahko naredili še več in tudi bolj razno- vrstnih pripravkov, tako imenovanih »hišnih speciaiitet«, pO katerih že sedaj radi posegajo tudi v drugih slovenskih mestih. Poleg galenskega laborato- rija, katerega obnova bo za- radi zahtevnosti del končana šele prihodnje leto, bodo Celjske lekarne v tem in pri- hodnjem letu namenile pre- cej denarja tudi za obnovo nekaterih svojih enot. Do konca junija bo končana pre- nova lekarne v Laškem, di- rektorica lekarn mag. Lilija- na Grosek pa je pred dnevi na novinarski konferenci na- povedala, da pripravljajo na- črte tudi za obnovo lekarn v Šentjurju, Vojniku, na Hudi- nji. Otoku in v Rogaški Slati- ni. Če bo denarja dovolj in če ne bo kakšnih večjih težav s pridobivanjem dokumenta- cije, bi lahko v Šentjurju še letos dobili prenovljeno in razširjeno lekarno, nasled- nja pa bi bila na vrsti lekarna v Vojniku. Temeljite prenove in posodobitve je potrebna tudi lekarna Center, ki je v zadnjih mesecih izgubila vo- dilno mesto med celjskimi lekarnami. Izdajanje zdravil na recept se je namreč v veli- ki meri preselilo v lekarno v zdravstvenem domu, zato naj bi se v Centru v prihod- nje bolj posvečali prosti pro- daji, ponudbo pa bi razširili še na izdajanje tehničnih pri- pomočkov. S koncesijo do doma? Zgornja Savinjska dolina za ministrstvo za delo, druži- no in socialne zadeve sodi v koroško regijo, ki je pri gradnji doma za ostarele s Prevaljami dobila prednost pred Gornjim Gradom. Zgornjesavinjčani na nov razpis ne bodo čakali, marveč nadaljujejo z aktivnostmi. Prva možnost za predčasno gradnjo doma je bila zadolži- tev občin (dom so si želeli tudi v Ljubnem, Nazarjih in Mozirju, prednost pa je na osnovi ocen ministrstva dobil Gornji Grad) z ugodnimi posojili, a se je drugi načrt izkazal za veliko bolj ugodnega. Razmišljanja o podelitvi koncesije, s katero bi pridobili investitorja, so se izkazala za utemeljena in zadnje dni že potekajo intenzivna pogajanja. Občina Gornji Grad je že izbrala lokacijo, pripravljen je tudi investicijski program in ob naklonjenosti ustreznega ministrstva upajo, da bo dom za ostarele zgrajen do leta 2000. V objektu naj bi bilo 150 postelj (veliko varovancev iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je nameščenih po skoraj vsej državi), pridobili pa bi tudi okrog 60 delovnih mest. Ž.Z. Odličnjaki pri županiii »Znanje je moč in močan človek premika svet!« je med drugim odličnjakom konjiš- ke občine dejal župan Janez Jazbec. Letos jih je sprejel skupaj kar dvaintrideset. Na Osnovni šoli Ob Dravinji so vseh osem razredov z odličnim uspehom zaključili: Renata Kotnik, Si- mon Punčuh, Gorazd Vezjak, Natalija Vončina, Matej Fur- man, Ljubica Hrovat, Irena Krošl, Petra Orož, Anja Sovič, Suzana Leskovar, Bojana Šrekl, Ana Zidanšek in Sanja Martonoši. Na Osnovni šoli Pod goro so to: Sandra Čakš, Suzana Fijavž, Suzana Gori- šek, Lucija Gošnik, Mojca Hauptman, Anja Kovač, Katja Kovač, Vesna Lesjak, Minka Pučnik, Katrin Rajh, Matjaša Repnik, Andrej Vehovec, Ma- tej Virtič, Primož Zorko in Bre- da Krajnc. V Ločah so osem- letko z odliko sklenili: Andreja Gaber, Katja Podkubovšek in Primož Trunkl. V Osnovni šoli V parku pa je odličnjakinja Aleksandra Klokočovnik. Tudi zreški župan Jože Ko- šir je ob zaključku šolskega leta sprejel učence, ki so z odliko zaključili šolanje na Os- novni šoli Zreče in na Kovinar- ski srednji šoli. Letošnja generacija osmošol- cev na Osnovni šoli Zreče je med najštevilčnejšimi v zad- njih letih, med njimi je bilo kar 19 učencev, ki so dosegli odli- čen uspeh vseh osem let. To so: Mišela Brečko, Ana Brunčič, Erika Gričnik, Rok Hren, Po- lonca Koprivnik, Boštjan Kosa- ber, Klara Kovše, Metka Laz- nik, Vesna Legat, Mojca Ločni- kar, Darko Makovec, Jože Muc, Vesna Olup, Boštjan Orlačnik, Jasmina Podgrajšek, Brigita Rožič, Jasmina Rutnik, Barba- ra Umnik in Boštjan Vidmar. Srednjo kovinarsko šolo je z odličnim uspehom zaključil Andrej Korošec, Aleš Roje pa je prejel priznanje za 3. mesto na državnem tekmovanju v programiranju računalniško vodenih strojev. VM, AS PO DRŽAVI Poslanci obsojajd Kučana LJUBUANA, 12. junija (Večer) - Šestindvajset po- slancev SDS, SKD in SLS je podpisalo javno izjavo, v kateri opozarjajo na nedo- pustno ravnanje predsedni- ka države Milana Kučana zaradi pisem o Sečniku in Drobniču predsedniku vla- de Janezu Drnovšku. Po- slanci menijo, da predsed- nik nima formalne pravice, da bi zahteval od vlade, naj na njegov predlog obravna- va delo nekega funkcionar- ja. Pomladne stranke so razmišljale o več možnih odzivih na Kučanovi pismi, vendar so se med ustavno obtožbo, sklicem izredne seje parlamenta in javno iz- javo raje odločilo za sled- nje. Verske skupnosti LJUBUANA, 15. junija (Delo) - Kot kaže po prvih izjavah, bo Rimokatoliška cerkev imela kar nekaj pri- pomb na zakon o verskih skupnostih, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada. V slo- venski škofovski konferenci pravijo, da vlada pri pripra- vi zakona ni upoštevala sta- lišč in predlogov RKC. Zato bodo prihodnji teden poda- U uradno sporočilo, v kate- rem bodo javnosti predsta- vili svoja stališča do novega zakona. Uvod V letih 1994-1997 je pod vodstvom prof. dr. Dušana Nečaka potekal znanstveno-raziskovalni projekt »Nemci na Sloven- skem 1941-1955, v katerem so sodelovali še: proL dr. Tone Ferenc, prof. dr. Janez Cvirn, doc. dr. Božo Repe, dr, Jože Prinčič, Mitja Ferenc in nemški zgodovinar prof. dr. Gerhard Seevvann. Študija, katere osnovni cilj je bila rekonstrukcija usode nekdanje nemške manjšine na Slovenskem v prvih letih po drugi svetovni vojni, je maja 1998 izšla v seriji Razprave Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljub- ljani. Decembra 1977 pa so avtorji na željo Ministrstva za zunanje zadeve pripravili še kratek povzetek omenjene študije (z naslovom: »Nemci« na Slovenskem 1918-1955 - Kratek oris), ki je pred kratkim (v nemškem in slovenskem jeziku) prav tako izšla v seriji Razprave. Omenjeni povzetek objavlja Novi tednik v celoti. Nemška manjšina v Kraljevini Jugoslaviji (1918-1941) če so pri zadnjem ljudskem štetju u monarhiji (1910) na slovenskem ozemlju, ki je po razpadu Austro-Ogrske pripadlo kraljevini SHS, našteli 106.377 ljudi z nemškim občevalnim kzikom, seje pri prvem popisu prebivalstva v Kraljevini SHS (31. I- 1921) število nemško govorečih na Slovenskem - sedaj so spraševali po maternem in ne več po občevalnem jeziku - [skrčilo« na 41.514 oseb. Od tega jih je bilo največ na Spodnjem štajerskem (21.786). na Kranjskem so jih našteli 16.457, v prej koroški Mežiški dolini (okraj Prevalje) samo še 717 in v Prekmur- k (okraj Murska Sobota) 2540. Največji absolutni in tudi Relativni padec nemško govorečega prebivalstva je bil opazen na spodnjem Štajerskem, zlasti v spodnještajerskih avtonomnih 'testih Celje, Ptuj in Maribor Glavni razlog tako velikega (statističnega) upada števila Nemškega prebivalstva v Sloveniji (1910-1921) je gotovo tičal v strnem načinu ljudskih štetij v Avstriji in Kraljevini SHS. Medtem ko so pri popisu prebivalstva v Kraljevini SHS leta 1921 spraševali po »maternem jeziku«, so v Avstriji od leta 1880 popisovali »občevalni jezik« prebivalstva. Ljudska štetja po »občevalnem jeziku« pa so opazno nagibala tehtnico v korist gospodarsko in politično dominantnih skupin, ki so bili zlasti v spodnještajerskih mestih in trgih ter v koroški Mežiški dolini vse do leta 1918 Nemci. Seveda pa velike razlike v številu oseb z nemškim »občevalnim« in nemškim »maternim« jezikom (1910-1921) niso bile zgolj posledica različnega načina popisovanja prebivalstva ter izseljeva- nja nemškega prebivalstva (zlasti meščanstva po izobrazbi, ki je bilo z ukrepi oblasti ob eksistenco), ampak tudi zavestne težnje slovenskih oblasti, da bi številne nemško misleče posameznike, »ki so vsled svoje vzgoje, šibkosti značaja ali gospodarske odvisno- sti sluzih tujcu« (»nemškutarje«), vrnili v naročje naroda, ki so ga zatajili. Kljub novemu kriteriju maternega jezika so namreč pri popisu leta 1921 za Nemce šteli samo tiste, ki so bih Nemci po svojih starših, pripadnosti k nemškemu maternemu jeziku pa niso priznavaU tistim, ki so bih po ugotovitvah popisovalcev slovenskega izvora, pa so se iz katerihkoli razlogov odločili za nemško nacionalno in kulturno zavest. Reasimilacijska tendenca je bila prisotna tudi pri popisu prebivalstva leta 1931, ko so v Dravski banovini našteli le še 28.998 prebivalcev z nemškim maternim jezikom (od tega 25.054 jugoslovanskih državljanov in 3944 tujcev, zlasti Avstrijcev). Toda statistična asimilacija vseeno ni bila tako obsežna, kot je navajala nemška politična publicisti- ka. Kajti, interne ugotovitve statističnega urada Kulturbunda v Sloveniji iz januarja 1941, da živi na Slovenskem 28.075 Nemcev (volksdeutscherjev), se namreč precej približujejo rezultatom popisa prebivalstva iz leta 1931. S saintgermainsko mirovno pogodbo z dne 10. 10. 1919 se je Kraljevina SHS v 51. členu obvezala, da bo ščitila manjšine, ki se po rasi, jeziku ali veri razlikujejo od večine prebivalstva. Podob- no kot Poljska, Češkoslovaška. Romunija in Grčija pa je morala Kraljevina SHS z zavezniškimi velesilami podpisati tudi posebno pogodbo o zaščiti narodnih manjšin. Čeprav omenjena pogodba manjšinam v Kraljevini SHS ni zagotavljala »skupinske«, am- pak le osebno zaščito, so bile v njej zagotovljene pravice nacio- nalnih manjšin na enaki ravni kot v drugih državah. Toda. medtem ko so začele ostale podpisnice načela saintgermainske mirovne pogodbe uveljavljati tudi v praksi, nekatere - kot Avstrija in Češkoslovaška - pa so svoje obveznosti do nacionalnih manjšin uredile (po načelu reprocitete) tudi s posebnimi pogod- bami, je bilo izvajanje določil pogodbe v Kraljevini SMS (Jugosla- viji) vse do druge svetovne vojne skrajno pomanjkljivo. Razkorak med črko zakona in prakso je bil največji (in za manjšino tudi najbolj boleč) na področju šolstva. Čeprav so slovenske (jugoslovanske) oblasti nemški manjšim formalno priznale pravico do manjšinskega osnovnega in srednjega šols- tva, se je spričo relativno visokega pogojnega cenzusa za odprtje manjšinskih vzporednic (sprva 40, po letu 1925 pa 30 šoloobvez- nih otrok »pristne nemške narodnosti«) in t.i. »imenske anali- ze«, ki so jo po letu 1921 uporabljali pri določanju »pristnosti« tega ali onega šoloobveznega otroka (otroke iz mešanih zakonov ali s slovensko zvenečim priimkom niso priznavali za »pristne« in le-ti niso smeli obiskovati pouka v nemških razredih) nemško osnovno in srednje manjšinsko šolstvo v Sloveniji v dvajsetih letih nenehno krčilo. Pravno seje položaj nemškega manjšinske- ga šolstva nekoliko izboljšal po izdaji Zakona o narodnih šolah (5. 12. 1929) in zlasti z zaupno odredbo prosvetnega ministrstva z dne 1. 9. 1930 (le-ta je bila posledica peticije celjskega odvetnika dr VJalterja Riebla na Društvo narodov v zadevi celjske Nemške hiše in vedno tesnejšega povezovanja Jugoslavije z Nemčijo), ki je ukinila vpisovanje otrok na podlagi imenske analize, toda tudi v tridesetih letih se je nemško manjšinsko šolstvo v Sloveniji še naprej krčilo. Če je v šolskem letu 1930/31 na 36 osnovnih šolah v Sloveniji delovalo še 54 manjšinskih oddelkov, ki jih je obiskovalo 1.841 učencev, jih je bilo v šolskem letu 1940/41 na 14 osnovnih šolah le še 18 (s 700 učenci). Po razpadu Avstro-Ogrske so poskušale slovenske oblasti z različnimi administrativnimi ukrepi oslabiti ekonomsko moč nemškega prebivalstva. Slovenska vlada v Ljubljani je že 30. 12. 1918 izdala ukaz o sekvestru nad premoženjem sovražnih državljanov (pod nadzor so postavili »vsako podjetje in podruž- nico podjetja v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, čigar dohodki se pošiljajo v celoti ali vsaj deloma v inozemstvo ali o katerem je utemeljena domneva, da se hoče na kakršenkoli način odtegniti obdavčitvi v tuzemstvu«) in na podlagi tega ukaza do leta 1923 nacionalizirala tudi del (čeprav izredno majhen) nemškega premoženja na Slovenskem. V ekonomsko moč nemške manjšine je nekoliko posegla tudi agrarna reforma, čeprav je v celoti zajela le osmino gozdov in 38% obdelovalne zemlje veleposestnikov v Sloveniji. Najbolj pa so slovenske oblasti posegle v premoženje nemških društev. Samo v času kulminacije koroškega vprašanja so oblasti razpustile več kot 200 krajevnih skupin nemških društev in zaplenile njihovo premoženje v skupni vrednosti med 80 in 100 milijonov dinarjev, pri čemer so v marsikaterem primeru (kot v primeru Nemške hiše v Celju) nastopale protizakonito. ŠI.24.-18. junii 1998 Pri prenovi svojih enot bo- do v Celjskih lekarnah bolj kot doslej upoštevali potre- be invalidov in mamic z otroškimi vozički. »Res je sramota, da imajo vhodi v skoraj vse lekarne po nekaj stopnic,« pravi Lilijana Gro- sek. »Ovire smo odstranili že v Laškem, potrebam inva- lidov pa se bomo zagotovo prilagodili tudi pri prenovi lekarne Center.« ■■■■■■■■■■■■nHi JI 6 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Comet želi prevzeti Swaty Skupščina družbe bo sredi julija odločala o dokapitalizaciji in prevzemu mariborske tovarne umetnih brusov - Gre za strateško povezovanje in ne za sovražni prevzem, trdijo v Cometu Zreški Comet je v ponede- ljek objavil, da namerava prevzeti mariborsko tovarno umetnih brusov Svaty. Konč- no odločitev o tem bodo spre- jeli delničarji na skupščini družbe, ki bo 16. julija, svoje mnenje pa bosta morala po- vedati tudi agencija za trg z vrednostnimi papirji in urad za varstvo konkurence. Po- trebno bo tudi soglasje vla- de. Ker gre za eno prvih jav- no objavljenih tovrstnih na- mer pri nas, je želja Cometa po prevzetju drugega podjet- ja vzbudila nekoliko več po- zornosti. Predsednik uprave Cometa Marjan Lorger poudarja, da nikakor ne gre za sovražni prevzem, ampak predvsem za strateško povezovanje dveh sorodnih družb ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Comet in Swaty sta v preteklo- sti večkrat poskušala razviti razne oblike poslovnega sode- lovanja in usklajevanja razvoj- nih, tržnih in tehnoloških us- meritev, vendar žal ne vedno uspešno. Nadaljnje rasti in us- trezne zaščite pred agresivnim delovanjem zunanje konku- rence pa ne^agotavljajo tudi sedanje oblike sodelovanja. »Medsebojno izčrpavanje na trgu bi lahko obe družbi pri- peljalo v neugoden položaj in bi lahko postali poceni plen, združeno podjetje pa bo že samo zaradi svoje velikosti in večje konkurenčne sposobno- sti na evropskem in svetov- nem trgu pomenilo neprimer- no drugačen zalogaj,« pravi Marjan Lorger in poudarja, da želi Comet z odkupom Swatya uresničiti predvsem enotno vodenje koncernsko poveza- nih družb, kar bi omogočalo bolj smotrno uporabo vseh vi- rov v razvoju, proizvodnji in trženju. V Cometu še poudarjajo, da sta si obe družbi poleg visoke stopnje kompatibilnosti raz- meroma blizu tudi krajevno, kar bi zaradi dobre cestne po- vezave omogočilo veliko gib- ljivost kadrov in s tem tudi družno sodelovanje pri ople- menitenju znanja in izkušenj. Comet se namerava za prev- zem dodatno dokapitalizirati. Uprava predlaga izdajo 839.764 novih delnic za točno določen namen, to je za od- kup delnic družbe Swaty. V skladu z zakonom bo Comet ponudil odkup delnic vsem lastnikom, menjalno razmerje pa bi bilo 1: 2,94. To pomeni 2,94 Cometove delnice za eno delnico Swatya. Pri tem ni od- več poudariti, da imata družbi zelo podobno lastniško struk- turo. Kapitalski in odškodnin- ski sklad ter družba Atena so lastniki 40 odstotkov premo- ženja v Cometu, v Swatyu pa je njihov delež nad 50-odstot- ni. Če bo prevzem uspel, bo Comet postal večinski lastnik družbe Swaty. Le-ta bi do na- daljnjega ostala samostojen pravni subjekt, zaradi uspe- šnejšega poslovanja v zad- njem času pa v prvi fazi tudi niso predvidene večje organi- zacijske ali kadrovske spre- membe. Comet ustvari letno preko 5 milijard tolarjev prometa, in to pretežno na svetovnem tr- gu. Čisti prihodek na zaposle- nega je lani znašal 8,82 mili- jona tolarjev, kar je za 45 odstotkov več kot leta 1996, bruto dodana vrednost na de- lavca pa se je povečala za 40 odstotkov in je znašala skoraj 3 milijone. V letu 1997 je imel 308 milijonov čistega dobič- ka. Uprava družbe predlaga, da bi za dividende namenili 68 milijonov tolarjev, 221 mi- lijonov tolarjev pa bi ostalo nerazporejenih in bi jih pora- bili za poslovanje družbe. Čeprav postopek prevzema ne bo enostaven in bo zanj morala dati soglasje tudi vla- da, v Cometu menijo, da kak- šnih večjih ovir ne bi smelo biti. Tudi zato, ker sodi zreška družba med najbolj uspešna slovenska podjetja. ■MMMMi JANJA INTIHAR Vzorčni obrat za spravilo hmelja Minister Smrkolj v Savinjski dolini - Pogovor o subvencijah in stimulaciji hmeljarjem v petek je Inštitut za hme- ljarstvo in pivovarstvo Žalec obiskal minister za kmetijs- tvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Namen obiska je bil pogovor o ureditvi sta- tusa inštituta in razgovor o nadaljnji podpori hmeljars- tvu za premostitev kriznega obdobja in ogled pričetka gradnje novega obrata za spravilo hmelja na posku- snem posestvu inštituta. Ministru Smrkolju so naj- prej predstavili svoj predlog ureditve statusa inštituta in si- cer v smislu združitve Inštitu- ta za hmeljarstvo in pivovars- tvo Žalec z osrednjo slovensko raziskovalno organizacijo na področju kmetijstva. Kmetij- skim inštitutom Slovenije. Mi- nister pa je hmeljarjem sporo- čil, da je vlada že sprejela odlok o izplačilu drugega dela subvencij po hektarju, izplači- lo pa lahko hmeljarji pričaku- jejo v mesecu juliju. Prav tako je zagotovil, da bo ministrstvo storilo vse, da bodo izplačane zaostale izvozne stimulacije za hmelj, letnik 97, izvožen v letošnjem letu. Poleg tega je minister hmeljarje seznanil z aktivnostmi na področju kme- tijske politike glede približe- Na gradbišču novega obrata za spravilo hmelja. vanja evropski uniji in spod- budil institucije s področja hmeljarstva, da se tvorno vključijo k razreševanju te problematike na svojem po- dročju. V drugem delu obiska so si minister Smrkolj, župan obči- ne Žalec Milan Dobnik, pred- sednik Hmeljarske družbe Slovenije Rudi Janežič in dru- gi ogledali gradnjo novega obrata za spravilo hmelja, ki bo namenjen predvsem oprav- ljanju raziskav na področju hmeljarstva, služil pa bo tudi kot vzorčni obrat pri izgradnji oziroma prenovi hmeljarskih kmetij in posestev v Sloveniji, tako z vidika izbrane tehno- loške opreme kot tudi logisti- ke spravila pridelka. V imenu inštituta in hmeljarjev Slove- nije se je obema glavnima in- vestitorjema, to sta ministrs- tvo za kmetijstvo, gozdarsko in prehrano ter Občina Žalec, zahvalil direktor inštituta mag. Iztok Košir. ■■■■■■■■■H T.TAVČAR Pivovarna Laško bo delala Oro Laščani bodo nadaljevali proizvodnjo v Štajerski pivovarni - Za sedaj le kot najemniki Po nekaj letih prizadevanja je namera Pivovarne Laško, da kupi Štajersko pivo- varno, vse bliže uresničitvi. Na javni dražbi, ki je bila 8. junija, so Laščani kupili hčerinsko podjetje mariborske pi- vovarne Tališ »M« in s tem postali tudi najemniki Štajerske pivovarne. Stečajni upravitelj Štajerske pivovarne Elij Rija- vec je namreč v začetku junija podjetju Tališ »M« oddal v najem proizvodne zmogljivosti in ostale nepremične. ........ Pivovarna Laško je že lani, ko je bil v Štajerski pivovarni uveden stečajni po- stopek, hotela najeti to mariborsko pod- jetje, svojo ponudbo pa je januarja letos zopet ponovila. Ponujala je 20 tisoč mark mesečne najemnine, stečajnega upravitelja Elija Rijavca pa je obvestila. da želi nepremičnine, ki predstavljajo proizvodno celoto, tudi kupiti. Laščani imajo namreč v Štajerski pivovarni okrog 240 milijonov hipotekarnih terja- tev, poleg tega pa so lastniki blagovnih znamk vseh brezalkoholnih pijač, ki so jih polnili v Mariboru. Za najem Štajer- ske pivovarne so se zanimali tudi njeno hčerinsko podjetje Tališ »M«, zasebno podjetje Tara in avstrijska pivovarna Ot- takringer, ki je prav tako upnica Štajer- ske pivovarne. Stečajni upravitelj Rijavec je sicer v začetku leta še vztrajal, da pride v poštev le prodaja pivovarne in ne samo najem, vendar si je, očitno zaradi težav z denacionalizacijo zemljišča, na katerem stoji Štajerska pivovarna, pre- mislil. V Laškem napovedujejo, da bodo v Mariboru preko svojega podjetja Tališ »M« nadaljevali proizvodnjo piva in bre- zalkoholnih pijač, zaposlili pa bodo od 40 do 50 ljudi. V jeseni naj bi pričeli izdelovati tudi gazirane brezalkoholne pijače, predvsem blagovno znamko Ora. »V Pivovarni Laško želimo, da bi se stečajni postopek Štajerske pivovarne čim prej zaključil in da bi do prodaje premoženja prišlo takoj, ko bo to mogo- če,« pravi direktor pivovarne Tone Turn- šek. »Za to se zavzemajo tudi ostali člani upniškega odbora. Skupaj s stečajnim upraviteljem si bomo prizadevali, da bo- mo v okviru zakonov kar najhitreje rešili vprašanje denacionalizacije, ki edino ovira nakup premoženja stečajnega dolžnika - Štajerske pivovarne.« Po ocenah, narejenih v začetku leta, znaša vrednost Štajerske pivovarne okrog 950 milijonov tolarjev. ■MIHHHHHlHHBBHi JANJA INTIHAR Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v maju 1998 Bančna poroka Banka Celje in Hmezad banka Žalec sprejeli sklep o pripojitvi - Za eno delnico Hmezad banke 0,64 delnice celjske banke Delničarji Hmezad banke Žalec so na zboru, ki je bil v ponedeljek, sprejeli sklep o pripojitvi k Banki Celje. Sklep o pripojitvi je v torek sprejel tudi zbor delničarjev Banke Celje. Vodstvi obeh bank pred- lagata, da bi pripojitev izvedli 30. septembra letos. Hmezad banka je pričela po- slovati junija 1992, svoje agenci- je pa ima v Žalcu, Levcu, Celju, Laškem, Šentjurju, Rogaški Sla- tini in Slovenski Bistrici. Že v začetku lanskega leta je Banka Celje z nakupom tretje emisije delnic postala njen 40-odstotni lastnik, banki pa sta pred slabim letom oblikovali Bančno skupi- no Banke Celje. V Žalcu so se za pripojitev k celjski banki odločili zaradi racionalizacije poslova- nja, globalizacije bančnih poslov in večje ponudbe storitev, k tak- šnemu koraku pa so jih prisilili tudi zaostreni pogoji poslovanja bank in vse večja tuja konkuren- ca. Hmezad banka bo po pripoji- tvi poslovala kot Banka Celje, podružnica Žalec. V Banki Celje, ki je sklep o pripojitvi sprejela na zboru del- ničarjev v torek dopoldne, so prepričani, da bodo skupaj s Hmezad Banko tako po bilančni vsoti kot jamstvenem kapitalu še bolj utrdili svoje peto mesto v slovenskem prostoru. »Povečala se bo tudi kapitalska ustreznost banke, ki omogoča nadaljnjo ši- ritev poslovanja brez povečeva- nja kapitala, v celoti pa bomo zagotavljali tudi predpisano roč- nost virov in naložb,« je povedal generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Hmezad banka bo od lan- skega dobička, ki znaša 74,3 milijona tolarjev, namenila za dividende 42,6 milijona tolar- jev, kar pomeni 424,6 tolarja na delnico. Banka Celje, ki ima 1,157 milijarde tolarjev čistega dobička, ho za dividende del- ničarjem namenila 46,6 od- stotka te vsote. Bruto donos na delnico bo torej znašal 1.428 tolarjev. Menjalno razmerje delnic Hmezad banke in Banke Celje bo 1:0,64, oziroma bo ena delni- ca Hmezad banke zamenjana za 0,64 delnice Banke Celje. ■■■■■■■ JANJA INTIHAR ŠI.24.-18. iunii 1998 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 7 Za delnice Tirna 65 tolarjev Laško podjetje TIM, ki letos praznuje 25-letnico delovanja, je v ponedeljek uspešno izpeljalo tretjo skupščino delničarjev. Družba za upravljanje Ar- kada, ki je skupaj z odš- kodninskim in pokojnin- skim skladom večinska lastnica Tima, namreč ni uresničila svojih napovedi, da bo na zasedanju spod- bijala sklepe, ki jih je pred- lagala uprava družbe. Delničarji - na skupščini je bilo prisotnih 78,9 od- stotka kapitala - so skleni- li, da bodo tretjino lanske- ga čistega dobička, ki zna- ša 183,3 milijona tolarjev, namenili za izplačilo divi- dend, 60,4 milijona tolar-^ jev bo šlo za rezerve, 60 milijonov tolarjev pa bo nerazporejenih. Dva mili- jona tolarjev so namenili za nagrado upravi podjet- ja, 1,5 milijona pa bo za svoje delo dobil nadzorni svet družbe. Delničarji bo- do dobili dividende, ki znašajo 65 tolarjev bruto na delnico, najkasneje v šestdesetih dneh. TIM ima trenutno 900 delničarjev, kar je za prib- ližno 40 manj kot ob za- ključku lastninskega preoblikovanja. Sredi apri- la je namreč prenehal ve- ljati dveletni moratorij na odprodajo delnic, kar je povzročilo spremembo v lastniški strukturi družbe. Notranji lastniki so namreč izgubili večinski delež, ki je znašal le nekaj več kot SOodstotkov JI Zbogom, New Jersey Cinkarna ruši trideset let staro zgradbo - Številne prednosti novega obrata za proizvodnjo mas za gradbeništvo Po izgradnji novega obrata za proizvodnjo gradbenih mas bodo v Cinkarni Celje še letos zgradili tudi novo stavbo za predelavo sekundarnega cinka. Stala bo na mestu, kjer že več kot eno desetletje sameva nekdaj mogočna zgradba, v kateri je od leta 1967 do sredine osemdesetih let potekala rafinacija cinka. Od obrata, ki se ga je zaradi metode pridobivanja cinka prijelo ime »New Jersey«, je te dni mogoče videti le še ogrodje, v začetku julija pa bodo podrli tudi dimnik. Predelava sekundarnega cinka, ki bo potekala v sodob- ni zgradbi z novo opremo, bo na novo lokdcijo prenesena iz starega dela Cinkarne, od ko- der je bila marca letos prestav- ljena tudi proizvodnja gradbe- nih mas. Zmogljivost novega obrata, ki je opremljen s tre- nutno najmodernejšimi raču- nalniško krmljenimi naprava- mi v državi, je izredno visoka. Znaša 25 tisoč ton na leto v eni izmeni, kar je za skoraj štiri- krat več kot v starem obratu. Poleg tega omogočajo napra- ve, med katerimi je najbolj pomemben 14 metrov širok in 31 metrov visok mešalni stroj, izdelovanje velikega števila različnih receptur, izdelki pa so visoko kakovostni. Novi obrat ima še številne druge prednosti, saj je sedaj proi- zvodnja gradbenih mas cenej- ša, energetsko bolj varčna, omogoča več vrst polnjenja, na primer neposredno v cister- ne in silose na tovornih vozi- lih, zvišal pa se je tudi delovni standard zaposlenih, ki jih je zaradi računalniško vodenih naprav sedaj za polovico manj kot v starem obratu. Fizičnega dela skorajda ni več, prašenje pa se je z vgradnjo modernih naprav za lokalno odsesavanje prašnih delcev zmanjšalo na dovoljene meje evropskih standardov. V torek popoldne je bila prva skupščina delničarjev Cinkarne Celje. Začasna uprava pod vodstvom Marja- na Prelca in začasni nadzor- ni svet družbe sta predlagala naslednjo razdelitev neraz- porejenega dobička iz leta 1994 in 1995, ki znaša 574 milijonov tolarjev: nekaj več kot 228 milijonov tolarjev bi izplačali delničarjem, tako da bi dividenda znašala 280 tolarjev bruto na delnico, 346 milijonov tolarjev pa bi ostalo nerazporejeno. Lan- sko izgubo, ki znaša 230 mi- lijonov tolarjev, bi družba pokrila v breme prostih re- zerv. Nova stavba za proizvodnjo gradbenih mas, ki ta čas še vedno obratuje le poskusno, Celjane, ki stanujejo v bli- žini Cinkarne, je pred dnevi vznemiril nekoliko močnejši smrad iz tovarniških dimni- kov. V Cinkarnini službi za varstvo okolja so nam zago- tovili, da se ni dogajalo nič nedovoljenega ali nenavad- nega. Samo pet minut ni bilo električnega toka, zato filtri v čistilni napravi v tem času niso delovali tako kot bi mo- rali. meri 3.000 kvadratnih metrov pokritih površin, naložba pa je veljala preko 750 milijonov to- larjev. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Nekdanja zgradba za izdelovanje finega cinka, imenovana Neiv Jersey, bo že tez nekaj dni porušena do tal. Na njenem mestu bo Cinkarna zgradila nov obrat za predelavo sekundarnega cinka. Tudi v vinskem sejmu je resnica Ob letošnjem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani se je pokazalo vec resnic Ljubljana je letos že šti- riinštiridesetič odprla vrata mednarodnemu vinograd- niško-vinarskemu sejmu in mednarodnemu ocenjevanju alkoholnih pijač. Že kar ne- kaj let ljubljanski vinski se- jem ni več vinska veselica. Letos je na zunaj deloval še bolj komorno, še tišje. Zaple- ti so bili celo pred vhodom, kjer so se ljudje hudovali, ker jih kljub napisu pri bla- gajni, da je sejem na zuna- njih površinah odprt že ob 10.30, na notranjih pa ob U. uri, niso pustili skozi vrata pred enajsto uro in to do mi- nute natančno. Direktorica družbe in pred- sednica uprave Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler je v uvodni- ku letošnjega sejemskega kata- loga zapisala, da niso vsa vina dobra, še manj kakovostna, so pa zagotovo odlična vsa, ki so- delujejo na mednarodnem oce- njevanju vin v Ljubljani. Tudi v tem je ena od resnic ljubljanske- ga sejma in ocenjevanja. Pa si oglejmo še nekaj drugih. Sode- lovalo je 28 držav s skoraj 1200 vini, ki jih je ocenjevalo 39 eno- logov iz 22 držav. Iz Slovenije je sodelovalo kar 195 razstavljav- cev, pri tem pa moramo upošte- vati še podatek, da je družba ARS VINI pred pričetkom sejma obvestila javnost, da je letos, namesto obsežnejše predstavi- tve na ljubljanskem sejmu de- nar namenila prizadetim po po- tresu v Posočju, to pa so vino- gradniki in vinarji Kogl, Movia, Radivoj Lisjak, Protner, Marko Simčič, Dušan Kristančič, Jože in Samo Kupljen in Stojan Šču- rek, medtem kot je hiša Čurin- Prapotnik zapustila to družbo. Sejem je bil letos lepo urejen, če ocenjujemo estetiko razstav- nih prostorov, še vedno pa je primanjkovalo svežega zraka, kakršen se spodobi za vinski sejem. Razen predavanj in vo- denih degustacij ni bilo nič pre- tresljivo novega, ponovno pa je zatajila kulinarika. Obiskovalec hodi od vinogradnika do vino- gradnika in če ne bi temeljito pazil, bi se ga po dveh, treh postajah že nacukal. V večini primerov ni bilo na voljo niti standardnega kruha ali sira, kaj šele posebne kulinarične po- nudbe v manjših količinah, a na večih mestih. Zato je tudi letos ostal v spominu tisti vonj z dvorišča, ki navaja obiskovalca k sklepu, da ni v Ljubljani, tem- več v Nišu. A kaj bi jadikovali nad tem, saj tudi ob sejmu kuli- narike na sejmišču ni dosti bo- lje. Svetla izjema je bila tokrat Poslovna skupnost za vinograd- ništvo in vinarstvo Slovenije, ki je pripravila zanimiv program s siri in predstavila odlično knji- go dr. Petra Kapša o vinu in zdravju. Nekateri razstavljavci so svoja vina ponujali kar v navadnih kozarcih, ki kraljujejo v bifejih. Površnost in brezbriž- nost! Novi zakon o prometu je do- dobra prestrašil vse, kar je v zvezi z alkoholom. A zaradi tega sejem ni ponudil ugodnega nakupa vina v steklenicah, ka- mor se bo vino sicer moralo preseliti, da ga bomo lahko kul- turno in zdravo uživali doma ob hrani, redno in zmerno. Tudi to smo slišali, koliko je zmerno: dva decilitra na dan ob jedi. Tudi letos smo si lahko ogle- dali razstavo vinskih listov: na- predek je v izenačenju kakovo- sti, ker so gostinci letos poslali na ocenjevanje manj slabih iz- delkov in so bili bolj samokritič- ni, pa tudi sicer se je kakovost- na raven vinskih listov nekoliko dvignila, je pa še kar precej prostora za zanimive zamisli in izvedbe. Vsekakor je to pohvale vredna akcija sejma in Kmečke- ga glasa. In razstavljava s Celjskega? Klet Imeno Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah je prijetno presenetila z novo likovno po- dobo svojih etiket in sloganom Nova zvezda na podravskem nebu - pač iz dejstva, da šmar- sko-virstanj ski vinorodni okoliš po novem zakonu spada v vin- sko pokrajino - Podravje in to so si vinogradniki tega okoliša vedno želeli. Era vino iz Šmart- nega ob Paki je prejelo za sau- vignon letnik 1997 srebrno me- daljo, Jože Kajba iz Virštanja srebrno medaljo za sauvignon letnik 1997, Rajko Pečnik iz Sedlarjevega je prefel srebrno medaljo za kerner letnik 1997 in za pozno trgatev laškega riz- linga letnik 1997 Aci Urbajs z Rifnika pri §entjurju je poslal na ocenjevanje le pozno trgatev kernerja letnik 1997 in dobil za vino srebrno medaljo, enako odličje je prejela klet konjiš- kega Zlatega griča za char- donnay letnik 1997. Vinogradniško-vinarski se- jem v Ljubljani je ostal na ravni strogega mednarodne- ga ocenjevalca vina, kar je dobro. Dobro je tudi to, da delijo ob vstopnicah tudi poučne brošurice, recimo Mladi in vino. Toda kaj, ko pa na sejmu ni mladih oziro- ma jih je veliko premalo. Kdaj bo vinski sejem obvez- na učna ura za mlade in kdaj ga bodo odpirali štirje mini- stri hkrati: gospodarski, kmetijski, kulturni in zdravs- tveni? Sejem tudi še vedno ni živ v mestu, ki se ponaša z nazivom mesta trte in vina. Še veliko dela čaka tiste, ki delajo na tem, da bi vina našla pot k ljudem v ustrezni obliki, ljudje pa vsak svojo resnico v vinu, še prej pa na sejmu! DRAGO MEDVED Hotel in Center Palca Jutri, 19. junija popoldne, bodo v središču Velenja odprli Hotel Paka, ki ga je obnovilo in razširilo velenjsko Gorenje. V hotelu je 52 sodobno opremljenih sob, med njimi 37 dvopo- steljnih in 5 enoposteljnih. Pod okrilje hotela sodi tudi Center Paka, kjer so poleg poslovnih prostorov še dvorane, namenjene seminarjem, kongresom, poslovnim sestankom in drugim prire- ditvam. Na voljo so velika in majhna dvorana, predavalnici, sejna soba in predstavitvena soba z vso potrebno računalniško opre- mo. Direktorica Hotela Paka bo Petra Zlatoper, ekonomistka, ki ima večletne delovne izkušnje na področju gostinstva. V Hotelu in Centru Paka bo zaposlenih 26 delavcev. KL BAROMETER NDF vpisuje certifikate Nacionalna finančna družba je dobila dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev za ponovno zbira- nje presežnih certifikatov, to je tistih, ki so jih junija lani državljani vpisovali zadnji trenutek in zaradi prevpisa v skladu NFD niso bili zame- njani. Vpisovanje se bo pri- čelo te dni. Nacionalna fi- nančna družba pa opozarja imetnike certifikatov, naj ne nasedajo nekaterim akvizi- terjem, ki zbirajo certifikate za druge družbe za upravlja- nje. Dovoljenje agencije sta namreč dobila le NFD in KBM Infond. Merkur širi f ranšizno mrežo Kranjska trgovska družba Merkur je pred dnevi v Slo- venj Gradcu odpria novo franšizno prodajalno Prodaj- ni center. Nahaja se v Nami- ni veleblagovnici, v njej pa je 435 kvadratnih metrov pro- dajnega prostora. To je že sedemnajsta Merkurjeva franšizna prodajalna, oziro- ma trinajsta v Sloveniji. Štiri prodajalne se namreč naha- jajo v tujini, od katerih so zadnjo, imenuje se Tera Umag, odprli maja letos. Prodaja UNl-ja se povečuje Pivovarna Union je maja letos prodala preko 400 tisoč litrov brezalkoholne pijače Uni, kar je za 24 odstotkov več kot v enakem mesecu lani. Takšen porast gre pripi- sati zlasti novemu zakonu o varnosti v cestnem prometu, saj v pivovarni ugotavljajo, da se je prodaja te osvežilne pijače iz žit in hmelja, ki vsebuje manj kot pol volum- skega odstotka alkohola, najbolj povečala na bencin- skih črpalkah in v gostiščih ob prometnih cestah. Poslovne konference Območna gospodarska zbornica Celje je pripravila dve poslovni konferenci, na katerih se bodo slovenski podjetniki lahko srečali s češkimi in hercegovskimi. Na prvi, ki se bo pričela da- nes ob 9. uri v hotelu Celeia, se bodo med drugim lahko dogovorili o poslovanju na področju trgovine, proizvod- nje pohištva, papirništva in predelave odpadnega mate- riala, na poslovni konferenci s hercegovskimi podjetniki, ki bo v petek, 19. junija, prav tako v hotelu Celeia, pa bo govora o gozdarstvu, trgovi- ni, grafični dejavnosti ter proizvodnji električnega ma- teriala, odlivkov in dekora- tivnih tkanin. JI Svatba bo pri vas doma. Bi vam prišle prav »rihte< nekdanjiii svatovskih kuharic? Najdete jih v knjigi Jureta Krašovca: OHCET PO STARI ŠEGI 8 RAČUNALNIŠTVO NOVI TEDNIK Kakšno zvezo imajo računainiici in Peterica? Z Jožefom Kamšakom o razvoju računalništva, vtisih izTajvana in simulatorju odskoka Jože Kamšak, inženir elek- trotehnike iz Velenja, je bil pred skoraj dvema desetlet- jema v ekipi tridesetih stro- kovnjakov, ki se je v velenj- skem Gorenju ukvarjala s problemom, kako sestaviti prvi osebni računalnik. Us- peli so leta 1982 in malo okorno napravo imenovali Dialog. Tako kot je v svetu in pri nas bliskovito napredova- la zmogljivost osebnih raču- nalnikov, se je razširjala tudi njihova uporabna vrednost. Povsod jih imamo, doma in na delovnih mestih, nekateri jih vztrajno uporabljamo tudi kot podstavke za lončnice in s tem dražimo računalniške strokov- njake. Jožeta Kamšaka, direk- torja Gorenja Point, takšni pri- zori ne presunejo preveč. Kljub temu da pri računalnikih vztra- ja že dvajset let, od njihovih sposobnosti ne mara biti odvi- sen. Po službeni dolžnosti veli- ko uporablja internet že zaradi informiranja o novostih, sicer pa se doslej še ni odločil za nakup kakšnega izdelka na da- ,,Jij^XQ. Pravi, .da-Ijudje^veiidarle 4ie. bi smeli. prepustiti, svojega prostega časa računalnikom in ^.tehnologiji. \ ' Kako zelo razširjeni so osebni jačunalniki vSloveniji, pove po- datek, da ima vsak tretji Slove- nec osebni računalnik, dve tret- jini ga imata doma. Potemta- kem smo računalniško dokaj pismeni, če verjamemo, da ga tu in tam ne uporabljamo iz- ključno kot priročen podstavek. 'Večinoma niti približno he ve- mo, kako so sestavljeni, kako delujejo in kaj vse zmorejo, če so v pravih rokah. Potrošnika zanima le ozka uporabna vrednost. Eden ima računalnik namesto pisalnega stroja, drugi ga potrebuje za vnašanje in iskaiije podatkov, tretji za kaj bolj zapletenega. Računalniki - logične naprave, ki znajo slediti navodilom - so povzročili revolucijo in nasta- nek ogromne industrije, od ka- tere živi danes v svetu veliko število ljudi. Že več kot petdeset let je mi- nilo, odkar so znanstveniki v napetem ozračju druge svetov- ne vojne, zanimalo jih je pred- vsem, kako bi kar najhitreje »Dober računalnik je samo tisti, ki stabilno deluje. Dobri so samo programi, ki se ne sesujejo,« pravi Jože Kamšak. izračunali delovanje atomske bombe, izdelali prve elektron- ske digitalne računalnike. Sve- tovni mediji so v začetku petde- setih poročali o prvih velikih računalnikih, ki so jih imenova- , li »elektronski možgani«. Znanstveniki so opozarjali, da je prav smešno računalnike pri- merjati s človeškimi možgani in ponudili tole primerjavo: če bi hoteli zgraditi računalnik, ki bi imel enako število enot kot možgani, bi moral biti velik približno kot New York4n pora- bil bi toliko energije kot njujorš- ka podzemna železnica. Nemo- goče! Primer je bil prepričljiv in primerjave med računalniki in človeškimi možgani so potihni- le. Že v začetku šestdesetih pa bi zaradi iznajdbe tranzistorja računalnik z enakim številom enot, kot jih imajo možgani, lahko postavili v kip svobode in poganjal bi ga desetkilovatni ge- nerator. V začetku sedemdese- tih let bi bil tak računalnik velik kot avtobus in za pogon bi za- dostovala navadna vtičnica. Sre- di sedemdesetih let je imel tak- šno zmogljivost računalnik, ve- lik kot televizijski sprejemnik, deset let kasneje računalnik, ve- lik kot pisalni stroj. Danes za računalnik z enakim številom enot, kot jih imajo možgani, dejansko zadostuje prostornina človeških možganov. Hitrost in zmogljivost pomnjenja sta se povečali za tisočkrat do deset tisočkrat, za prav toliko sta se zmanjšali poraba energije in ce- na, proizvodnja pa je zelo dolgo naraščala s 40-odstotno letno stopnjo. Uporabnilci in proizvajalci »Nihče si ni niti zamišljal, da Ho informacijska tehnologija iz leta v leto tako hitro napredo- vala,« pravi Kamšak. »Prav vsak mesec se na trgu pojavljajo no- vosti, kar obenem pomeni, da oprema zelo hitro zastara. Proi- zvodnje pentiuma, ki je bil lani uspešnica, bo kmalu konec. Na- sledil ga bo pentium 2. Pro- gramska in strojna oprema vse prenaglo zastarata in po mojem mnenju je to slabost, ki je posle- dica prehitrega razvoja. V svetu narekujejo razvoj računalniške tehnologije štirje proizvajalci. Na področju programske opre- me je to Microsoft, na področju strojne opreme pa so trije naj- večji proizvajalci procesorjev Intel, AMD in Cyrix. Če želimo slediti novostim, moramo raču- nalniško opremo zamenjati vsa- ka tri leta. Za uporabnike, ki želijo predvsem računalnik, ki stabilno deluje, in programe, ki se ne sesujejo, to verjetno ni nujno. Za izdelke priznanih svetovnih proizvajalcev je na- vsezadnje treba odšteti približ- no 30 odstotkov več kot za iz- delke manj znanih proizvajal- cev, ki lahko zagotovijo podob- no kakovost.« Povprečen raču- nalniški uporabnik že dolgo ni- ma več potreb po hitrejšem zmogljivejšem ' računalniku, ampak te potrebe vcepljajo naj- močnejši svetovni proizvajalci. Računalniška tehnologija ima široko uporabno vrednost; tudi v avtomobilski industriji, kjer si ne moremo predstavljati dobrega avtomobila brez kupa elektronike, ki ima tisoč zadol- žitev. »V gospodarstvu beleži- mo najhitrejši razvoj na področ- ju informatike in elektroindu- strije, temu pa je za petami avtomobilizem,« ugotavlja Kamšak, navdušen avtomobi- list in še večji ljubitelj smučar- skih skokov. Ravno v velenj- skem Gorenju Point so po že- ljah in navodilih slovenske smučarske zveze v tekmovalni sezoni 96/97 izdelali posebno napravo - simulator točnosti od- skoka - ki je bila najboljšim slovenskim skakalcem pri tre- ningih v veliko pomoč. Takšna naprava, denimo, je zopet pri- mer koristnega izdelka računal- ni§ke,t^hnolpgije. .[ . Rolls-Royce za dva dolarja Medtem ko se velike zamisli rojevajo največkrat v Ameri- ki, se proizvodnja seli v drža- ve s poceni delovno silo, na primer v Tajvan. »Tigri Dalj- nega Vzhoda so samo proi- zvajalci, ki delajo po tujih tehnologijah,« pravi Kamšak, ki je bil lani poslovno v Taj- vanu, v glavnem mestu T^i- pei, kjer so na sejmu Compu- tex predstavili tajvansko ra- čunalniško industrijo. Pre- pričal se je o nevzdržnem tempu dela, ki mu Slovenci niti v sanjah ne bi bili kos: »Tajvan, niti dvakrat večji ni od Slovenije, ima dvajset mi- lijonov prebivalcev, med nji- mi je na voljo veliko poceni delovne sile. Utrip v štirimili- jonskem Taipeiu je ves dan izjemno živahen in se ne "umiri do druge ali tretje ure zjutraj, ko zaprejo vrata veči- ne trgovin. Takrat se na uli- cah poleže tudi promet, a mesto znova oživi že čez kakšne štiri ure. Spočiti de- lavci se vračajo na dejovna mesta. Prepričan sem bil, (j^ je večina opravil v računaj, niški industriji avtomatizira, na, vendar to sploh ni res. Nji, hovo glavno orodje so roke Med 20 milijoni ljudi je treba izbrati peščico najbolj spret. nih... Po bruto nacionalnem dohodku je Tajvan približno enak Sloveniji, vendar je življe. nje v tej državi, kjer je kar 95 odstotkov Kitajcev, izjemno drago,« pripoveduje Kamšak in ugotavlja, da je Tajvan prav zaradi nizkih stroškov delovne sile postal ena izmed treh vele- sil na področju proizvodnje. Njihove tovarne vsak dan mno- žično bruhajo osnovne raču- nalniške plošče, grafične ploš- če, računalniške kartice... Kje so sploh meje zmogljivo- sti in razvoja računalniške teh- nologije? Christopher Evans, avtor knjige Računalniški izziv, izšla je leta 1979, torej štiri leta , po izumu mikroprocesorja, je napovedal razvoj ter uporabo mikroračunalnikov do konca tega tisočletja. Naredil je zani- mivo primerjavo. Skušal si je predstavljati, kaj bi bilo, če bi se avtomobili razvijali enako hitro kot računalniki in v ena- kem obdobju; koliko cenejši in učinkovitejši bi bili najnovejši modeli? Rolls-Royce bi lahko kupili za dva dolarja in 75 cen- tov, z enim litrom bencina bi lahko prevozili več kot milijon kilometrov in z motorjem bi lahko poganjali čezocenako. In miniaturizacija: bili bi tako majhni, da bi jih lahko več parkirali na bucikino glavico. .MMMHini KSENIJA LEKti; Sh 24.-18. iunii 1998 1. SNOPIČ REPORTAŽA 9 Resnice z invaiidsiciii vozicicov ^ Posamezniki, ki vsak dan prenašajo bremena telesne prizadetosti, pripovedujejo v knjigi Julčke Kralj »četudi ti usoda zapre ok- no, lahko pričakuješ, da ti bo na drugem koncu odprla vrata,« pravi Benjamin. »In- valid, pa se je poročil!? Ta je pa lepa. Katera neki ga je vzela?« so se spraševali, Jo- žetu in njegovi ženi pa se je naslednje leto rodil krepak in zdrav otrok. Rezka si je neizmerno želela postati mama in njeno razočaranje je bilo nepopisno, ko ji je mož dejal: »Nisem sposoben skrbeti zate in za otroka hkrati.« »Želja, da bi zaple- sal z drugimi, je bila ogrom- na. V meni so se mešali ob- čutki želje in nemoči, na koncu pa še posebej občutek jeze in sovraštva do človeka, ki je povzročil mojo nesre- čo,« je razmišljal Borut. »Oblika telesa ni merilo za zadovoljstvo ali zagrenje- nost,« je dejal Srečko. »Pozi- tivno razmišljanje mi daje moč,« verjame Simona. To so le drobci iz pripovedi pogumnih ljudi, vajenih odvi- snosti od invalidskega vozič- ica. Dovolj je bil trenutek, ki jih je ohromil za vse življenje. Enemu je zdrsnilo s češnje, drugi je na orehu prestopal v prazno, tretjemu se je hrbte- nica zlomila v prometni ne- sreči, četrtemu se je ponesre- čil skok v vodo, peti je na vozičku zaradi bolezni... »Vsakdo ima zgodbo o svo- jem življenju, ki jo mora kot svoj križ vzeti na svoja rame- na in si ob tem misliti, da so križi drugih ljudi mnogo lažji in prijetnejši. Teh križev ne moremo menjavati kot srajce. Če pa bi jih lahko, bi kmalu ugotovili, da je najlažje nositi svojega,« ugotavlja Ivan. Nje- gova zgodba je le ena izmed triindvajsetih, ki jih je Konji- čanka Julčka Kralj zbrala v knjigi Za lepše in prijaznejše življenje s paraplegijo in tetra- plegijo - Iskanje samega sebe. O paraplegiji in tetraplegiji govori veUko literature, ven- dar je to prva knjiga pri nas, ki skozi pripovedi iskreno opozarja na dejanske, vsak- danje probleme hude telesne invalidnosti. Zdravi se ne spomnimo, da paraplegiku li- je pot vsako jutro znova, ko skuša navleči nase nekaj ko- sov obleke. Ne vemo, kako močno je, ko zaradi arhitek- turnih ovir ne more opravljati svojih poslov na banki, dav- kariji, sodišču. Vedno smo pravočasno prišli do stranišča in še nikdar nismo občutili sramu, ki udari, ko so hlače naenkrat povsem mokre. »In- kontinenca je velika nadloga, toda če želiš biti suh in čist, ji moraš posvetiti vso pozor- nost. Na srečo je danes na Voljo serija pripomočkov in ima vsak kaj za svojega revč- ka, ki mu težave povzroča Jože Globokar. Urednik revije Paraplegik. inkontinenca urina. Po doma- če temu rečemo eno samo scanje. In blato, večni trud, da bi vladal red in mir.« Tako pravi o problemu inkontinen- ce paraplegik, ki je na vozič- ku že osemintrideset let. Su- rove besede, surove resnice. Mftogo prc^lemov, vsemu navkljub tudi veliko sreče. Človek je trpežno bitje. JuMka Kralj si je kot dekli- ca dejala, da bo ubežala nez- nanju, revščini in podeželju. Med počitnicami je obirala hmelj, da si je lahko kupila oblačila, knjige in zvezke. Vsako izkušnjo je znala obrni- ti pozitivno. Dobila je službo v Slovenskih Konjicah, lepo sta- novanje in začela ob delu štu- dirati na Višji ekonomski šoli v Celju. Bila je zdrava in sreč- na! Pri sedemindvajsetih letih je doživela prometno nesrečo in posledica je bila paraplegi- ja. Zbudila se je v bolnišnici, po glavi vsa okrvavljena in otekla, polna drobcev stekla v laseh. Bolečine v hrbtenici so bile neznosne. Zdelo se ji je, da spodnji del telesa nekako lebdi globoko pod njo. Kot da sta dve polovici: »Vidim, da iz mene visi cevka z vrečko, kjer se zbira seč. Vse skupaj me navdaja z grozo...« Vrstili so se pregledi, diagnoze in vtak- nili so jo v mavec. »O svojih strahovih nisem spregovorila z nikomer, niti z najbližjimi. Slutila sem resnico, a bala sem se je. Obnašala sem se, kot da sem v bolnišnici kar tako; mavec mi bodo sneli in bom zdrava odkorakala do- mov. Pretvarjala sem se pred celim svetom.« Sledilo je zdravljenje v Zavodu za reha- bilitacijo v Ljubljani. Razoča- ranja so se vrstila. Vseskozi je igrala veselo dekle, na samem pa večkrat jokala nad svojo usodo. Po rehabilitaciji so jo odpeljali domov in zgodilo se je najhujše: dobila je lasten invalidski voziček. Šlo je za- res in bilo je za vse življenje. Priznala si je, da ne bo nikoli več hodila. Iz četrtega nadstropja stano- vanjskega bloka je gledala na ulico in obupavala. Hoteli so jo dati v dom, a se je uprla in pričela čedalje bolj usmerjati svoje življenje. Dobila je pri- merno stanovanje v pritličju in zdelo se je, da začenja zno- va. Ukvarjala se je z invalid- skim športom, veliko delala pri Zvezi paraplegikov Slove- nije, predvsem pa se je spri- jaznila z invalidnostjo. Postala je tudi mama, kar je v njeno življenje prineslo veli- ko sreče. S pomočjo odškodni- ne, kreditov in prihrankov se je lotila gradnje pritlične hiše v Slovenskih Konjicah, ki je povsem prilagojena njenim potrebam. Nikoli ji ne zmanjka pogu- ma. Tudi knjiga o paraplegiji in tertraplegiji je bila zanjo velik projekt. V Zvezi paraple- gikov Slovenije so sprva načr- tovali le priročnik za interno rabo, gradivo pa so navsezad- nje združili v knjigi, ki svetuje optimistično držo duha. V po- lomljenem telesu naj ostane čista duša. Odločitev »Ni najhuje, če je človek na invaUdskem vozičku. Ni naj- huje, ko ne more uporabljati nog. Z nogami le hodi, z roka- mi lahko dela tisoč reči,« pravi Jože Globokar, dolgoletni urednik revije Paraplegik, ki živi v Ljubljani. Pred tridesetimi leti, le dan pred odhodom z dopusta, se mu je ponesrečil skok v vodo. Zlomil si je hrbtenico in postal tetraplegik. Njegova žena Fani je bila takrat na začetku no- sečnosti. Po nesreči je bil po- polnoma nepokreten, premi- kal je lahko le usrnice. Psihič- na in fizična rehabilitacija je trajala dve leti: »Z vsakim dnem, ki se je približal koncu m<^e rehabilitacije, me je po- stajalo bolj strah. Strah kljub temu, da sem si neizmerno želel v novo urejeni in arhitek- tonsko dostopen dom, kjer sta me čakala sin in mlada žena. Predobro sem se namreč zave- dal, da bo žena z mojim priho- dom domov dobila še enega >dojenčka<, ki ga bo treba prav tako previjati, hraniti, kopati in oblačiti. Še zdaj imam pred očmi tisto ganljivo sliko, ko smo vsi trije sedeli v kuhinji pri kosilu. Na mizi je bila sa- mo ena žlica, saj jo je lahko uporabljala le žena. Z njo je hkrati hranila sina, moža in sebe.« Sčasoma je bil Jože vsak dan spretnejši, sin vsak Julčka Kralj. Na vrtu, kjer je najraje. dan večji. Kmalu so bile pri kosilu na mizi že tri žlice. Čim je otrok shodil, je že pomagal očetu. Ne da bi ga posebej učili, se je prilagodil življenju pod drugačnimi pogoji in nor- malno sprejemal očetovo tele- sno prizadetost. Kljub težki obliki tetraplegi- je živi Jože Globokar polnb življenje: »Invalfdnost je na- vsezadnje treba sprejeti prav takšno, kakršna je. Zame ni bilo na voljo več poti, bila je le ena sama.« Nov^roistvo »Nekje v podzavesti se rai je sama od sebe rodila že^a, kije postajala vedno bolj močna in glasna, vedno bližje zavesti in je velevala: Slikaj, slikaj! Če- prav sem že trdno vedel, ka^ je narobe z menoj, a si tega še nisem hotel priznati, se je v meni premaknilo nekaj druge- ga. Začel sem risati že na bol- niški postelji, v ležečem polo- žaju in z usti,« pripoveduje Sto|an Zafred, slikar iz Diva- če, ki se je ponesrečil, star devetnajst let. V telesni ujetosti se je počasi rojevalo slikarstvo. S svojo te- lesno prizadetostjo se ni uk- varjal več. »Notranji glas me je usmerjal. Sledil sem mu, za seboj pa puščal vse, kar je bilo negativnega in mi je bilo v napoto. Ampak v življenju so dane le priložnosti. Velike stvari se ne zgodijo same od sebe. Moraš se pošteno potru- diti, da si deležen duhovnega bogastva.« Knjiga Ztt lepše in prijaz- nejše življenje s pan^egijo in tetrapie^o je izšla letos in je fM^i iznaed projektov, na- menjenih počastitvi 30. ob- letnice Zveze paraplegikov ^0vei»^e, ki bo nasJetdn^ le- to. Iz knjige avtOTice J^ke Kralj sem v članku povzela ozdrava< okolica. Premostiti sem moral globoke prepade med menoj in zdravi- mi ljudmi ter spreminjati nji- hovo miselnost. Z vsemi sila- mi sem se predal slikanju. Do- besedno garal sem. Slikal sem kot nor, da bi preživel.« Najprej se je počutil uniče- nega, ponižanega, užaljenega. Revež z zlomljeno hrbtenico. S pomočjo umetnosti se je dvignil. Verjame, da mu je bilo slikarstvo usojeno. Prav tak- šno, z usti. »Kaj bi bil, če si pri skoku v vodo ne bi poškodoval hrbte- nice? No, morda bi še naprej igral trobento... Morda tudi slikal? Ne, figo bi naredil, če bi slikal z rokami. Nekoč je nekdo zapisal: »Za- fred slika in zajebava življe- nje!« Ha, ha... Ja, rad se sme- jem. To sem počel včasih in to počnem še danes.« KSENIJA LEKIČ Stojan Zafred. Slikar, ki ustvarja z usti. ŠK24.-18.iunii 1998 10 REPORTAŽA \mmmii Zmenki že, a brez seksa! Pripoved gospe, ki je nekaj mesecev delala na vročem telefonu - »Dober zaslužek, zanimive izkušnje« Nekaj čez štirideset jiii ima, zelo zgovorna je, ureje- na in privlačna na pogled. Z možem živita v stari hiši v okolici Celja, ki sta jo prav- kar obnovila. Ko sta se pred tremi leti obnove lotila, pri hiši ni bilo dovolj denarja in ko ji je prijateljica kot mož- nost zaslužka ponudila delo na vroči liniji, ni gospa, ime- nujmo jo Romana, niti malo omahovala. Tako je v slabih dveh mese- cih zaslužila dovolj, da je kupi- la ves potrebni material in ob- novila hišo. »V začetku me je bilo kar malo strah, saj nisem vedela, kaj bom morala delati, bala pa sem se tudi, da bi me kdo spoznal po glasu. Ko sem delala na vročem telefonu, se je zelo spremenil moj pogled na življenje, pa tudi odnos do moških in do seksa,« pripove- duje Romana, ko se dobiva v prijetni gostilnici ob robu me- sta. »Prej sem bila bolj zaprta in med spolnim odnosom se nisem nikoli znala prav spro- stiti. Zdaj pa se s partnerjem o vsem pogovoriva in seks je ta- ko nenadoma postal zame ne- kaj najlepšega na svetu,« sproš- čeno pripoveduje. Ko je prišla v svojo nekoliko nenavadno službo prvi dan, je dobila svoj opis - list papirja, na katerem so bile opisane osebnostne in telesne značil- nosti, ki jih dekleta z vroče linije posredujejo svojim strankam. Hkrati dobi vsaka tudi svoje »partizansko« ime, s katerim se predstavlja tistim, ki jo kličejo. »Tako nas je veči- na imela že kar stalne stranke, ki so vedno, ko so klicale, zahtevale >svojo< punco. Veli- kokrat se je zgodilo, da se je kdo od tistih, ki so klicali, zaljubil v katero od nas in potem je vedno, ko je klical, hotel govoriti samo z njo in nobeno drugo. Ker smo delale po sistemu >tri dni delaš, tri dni pa si prost<, so tako stran- ke, ki so klicale in zahtevale na primer Angelco, oglasila pa se je Suzy, včasih tudi kar odložile slušalko,« odkriva Ro- mana zanimivosti svojega ne- navadnega dela. »Včasih pa me je kdo, ki je vedel, da bom imela tri dni dopusta, prosil, naj pridem v službo tudi na- slednji dan. »Če te ne bo, bom umrl brez tebe,« so mi marsik- daj govorili po telefonu. Tola- žila sem jih, češ da gre tako ali tako samo za glas in za iluzijo, vendar je marsikdo rekel, da je to edini spolni stik, ki ga z žensko sploh ima, in da brez njega sploh ne bi mogli živeti. Kaj naj bi torej storila? Rekla sem mu, da je tri dni kratek čas in da bo že zdržal, potem pa se spet slišiva,« z rahlim nasmehom na obrazu pripo- veduje Romana. Dovolj je le dihanje Romana pravi, da je kar veli- ko moških, ki kličejo na vroči telefon samo zato, ker se želijo pogovarjati,* marsikdo pa je takšen, ki ima popolnoma drugačne želje in potrebe. »Venomer me je klical eden, ki je razlagal, da ravnokar gleda porno film. >A ti to ni dovolj?< sem ga spraševala, >a res mo- raš zapravljati denar še za im- pulze?< >Ja, ker hočem zraven slišati tvoj glas,< mi je govoril, in ob tem veselo mastrubiral. Nekoč me je ob sedmih zjutraj klical možak, ki je hotel opra- viti >na hitro<, govoril pa je zelo potiho. >Kličem iz dnevne so- be, saj moja žena še spi v spalnici,< mi je rekel. Hotel je opraviti, preden je šel v služ- bo. Veliko strank je tudi bolj nezahtevnih; te samo kličejo in hočejo, da jim dekle, ki se oglasi, samo preprosto diha v slušalko. Oni pa so tiho in poslušajo. Včasih potem odlo- žijo, velikokrat pa je tako po deset, dvajset minut, kar nam je seveda ustrezalo, saj smo bile plačane po minutah,« pri- poveduje Romana, in pravi, da tega svojim strankam ni nikoli tajila. »Tako me je nekoč med po- poldanskim dežurstvom klical možak iz večje žalske tovarne. Nekaj časa sva se pogovarjala, ko pa sem mu povedala, da imam še premalo minut in da sem plačana po minutah, mi je rekel, naj počakam, slušal- ko položil na mizo in odšel. Obhodil je vso tovarno, tako da so impulzi tekli, potem pa se je vrnil in vprašal, če je v redu. Seveda je bilo!« še danes navdušeno pove Romana. Navodila po telefonu »Nekajkrat sem šla tudi na zmenek, vendar je bil moj mož ob tem tako ljubosu- men, da sem s tem potem nehala. In sploh... nikoli z nikomer od tistih, s katerimi sem se srečala, nisem šla spat; čeprav je marsikatera druga to počela. Večkrat pa se je med nami razvil zani- miv pogovor in če ne bi bilo službeno, bi mogoče še do česa prišlo,« pravi, se na- smehne in se spet spomni na svojega, na njeno delo ljubo- sumnega moža, zaradi kate- rega je na vročem telefonu tudi nehala delati. In kdo kliče? »Dosti bolj kot kakšni preprosti ljudje, kliče- jo intelektualci oziroma ljud- je z visokimi nazivi,« pravi Romana. »Tako nas je večkrat poklical kakšen znan pohtik iz Ljubljane, klicali so nas iz vojašnice, včasih pokliče kak- šen srednješolec, ki mu je dolgčas... Nekoč se mi je zgo- dilo, da sta poklicala fant in punca in me prosila, naj jima po telefonu svetujem, kako naj imata prvi spolni odnos, ker sta oba še nedolžna. Tako sem jima dajala navodila kar po telefonu, onadva pa sta v spalnici počela tisto, kar sem jima govorila,« razlaga Roma- na. In kakšno je njeno mnenje o takšnem delu? Razen, da je o svoji službi pred sosedi in prijatelji ves čas molčala (s čim se ukvarja, sta vedela sa- mo mož in njena mama), se ji ne zdi delo na vročem telefo- nu prav nič posebnega aH ne- moralnega. »Če bi bila sama, bi na vročem telefonu prav gotovo delala še naprej, saj je zabavno in še veliko lahko zaslužiš,« pravi. »Ker pa imam še moža, bi najin odnos Šl. 24.-18. junii 1998 to preveč obremenilo,« reče in doda, da se ji zdi neumno, ker se ljudje nad takšnim de- lom tako zelo zgražajo. »Na- vsezadnje ni neumen ali pok- varjen tisti, ki na vročem tele- fonu dela, temveč kvečjemu ta, ki nanj kliče in trosi denar da bi dobil iluzijo, za katero bi moral znati poskrbeti v re- sničnem življenju,« pravi Ro- mana. »Človeku, ki kliče, pač preprosto daš tisto, kar si želi in mu mogoče tako vsaj malo polepšaš življenje. Sploh pa,« pravi, »številni moški bolj kot zaradi pornografije ali seksa tudi na vroči telefon kličejo zato, ker si želijo pogovora, se počutijo osamljene ah pa se znajdejo v duševni stiski. In zakaj takšnemu človeku ne bi poinagala?« se vpraša. »Na- vsezadnje bi se s človekom, ki bi me poklical domov, tako pogovorila zastonj. Če pa je to delo, za katerega si plačan, hkrati pa ti nudi še dovolj sprostitve, zabave in odpre nov pogled na svet, pa... za- kaj, navsezadnje pa ne?« se vpraša, nasmehne in dvigne že nekaj časa zvoneči telefon. Prijateljica, s katero sta na vroči liniji delali skupaj, jo. sprašuje, ali bi mogoče lahko prišla ponovno delat, NINAM. SEDLAR 1. SNOPIČ KRONIKA S CEUSKEGA 11 Jerry Robinson: »Bral sem, da je hladne vojne konec!« - »Nisem opazil!« Med Belo hišo in Šmarskim hramom Znameniti Jerry Robinson potrebuje v Atomskih toplicah portnerjo za tenis v naših krajih smo imeli po- membnega gosta. Na povabilo šmarskega Aritasa je bil na obisku Američan Jerry Robin- son. Umetnik, pisatelj, zgodo- vinar in kustos, ki je med dni- predsednik mednarodne- gi združenja karikaturistov in njihovega sindikata. Gospod Robinson je prišel v Slovenijo s soprogo Gro, po rodu Norvežanko in po pokli- cu psihoterapevtko. Ogledala sta si grad Podsreda, Rogaško Slatino, okolico Šmarja pri Jel- šah in nekaj dni preživela v Atomskih toplicah, kjer so Jerrya zamikala teniška igriš- ča. »Zapišite, da iščem soigral- ce. V vaše kraje se bova še vrnila, saj so pokrajinske lepo- te nepozabne,« je poudaril ve- likan svetovne karikature. S soprogo živita v asfaltni džun- gli New Vorka, na odlični loka- ciji s pogledom na Central Park in reko Hudson. »Tam so lepi sončni zahodi.« Jerry Robinson je za šmar- ski trienale satire uredil raz- stavo najboljših ameriških ka- rikaturistov, med katerimi je tudi njegovo ime. V razstaviš- ču Zdravilišča Rogaška sta med šestimi avtorji tudi Pulit- zerjev nagrajenec Spielgel- man in Kallauger-KAL (ugled- ni londonski The Economist ga je zaposlil kot prvega svoje- Legendo svetovne karikature Jerrya Robinson in soprogo Gro je po naših krajih spremljala Darja Hughes iz Šmarja, ki je dolgo živela v Kanadi. ga karikaturista v 165. letni zgodovini revije) ter drugi av- torji, ki objavljajo v New York Timesu, Newsweeku, Timesu, Observerju, International He- rald Tribune, Washington Po- stu, Sunday Telegraphu, Play- boyu, nemškem Der Spieglu, pariškem Le Mondu, v Prav- di... V Sloveniji razstavljajo po zaslugi »očeta« šmarskega Ari- tasa, slikarja Staneta Jagodi- ca, ki je član newyorškega sin- dikata. »Jagodica sem prej poznal le po njegovih delih,« je povedal Jerry Robinson. To je politični karikaturist Robinson, ki ga zelo upošteva- jo celo ameriški predsedniki. Za Američane pravi, da imajo še preveč smisla za humor, vendar je veliko politikov preobčutljivih. Tudi med predsedniki, ki ga ponavadi zaprosijo za originalne risbe, so različni. Največjo zbirko Robinsonovih del je imel šalji- vi predsednik Johnson, ki ga je ob upokojitvi povabil na svoj ranč v Teksasu. Drugače je bilo z Nixonom, ki je težko prenašal vsako karikaturisto- vo kritiko. Robinson je bil si- cer pogosto v Beli hiši, tako pri Nixonu, kot pri Fordu, Carter- ju in Reaganu. Robinsona vznemirja, da so pozorni na njegova dela mili- joni ljudi. »Politični karikatu- rist ni le umetnik, je prav tako politični analitik. Risba je le orodje za izražanje ideje. Vsak dan je zelo velik izziv. Tako kot lepe ženske,« je bil šaljiv ter opozoril na lepe Slovenke (gospe Robinsonove v tistem hipu seveda ni bilo zraven). S politično kritiko ni imel nikoli posebnih težav, včasih -pa prejme jezna pisma. Ko sem Jerryja Robinsona povprašal po njegovem delav- niku, mi je odvrnil: »Na katero uro dneva mislite?« Zelo zapo- slen človek je. Med drugim je član upravnega odbora Medna- rodnega muzeja karikatur, poznajo ga tudi kot pionirja umetnosti stripa (med študi- jem novinarstva je v stripu Bat- man ustvaril lik Jokerja), avtor- ja tridesetih knjig, soavtorja muzikla A Comic Book Opera, prejemnika uglednih nagrad... Robinsonsova sta se v naših krajih resnično odlično poču- tila. Tudi na Aritasovem večer- nem sprejemu v Šmarju pri Jelšah, kjer sta zaplesala na parketu Šmarskega hrama. Tam je drugače kot v Beli hiši ali v New Yorku, pristne dobre volje pa je tukaj morda še več. wammm brane jeranko Z rešilnimi jopici Velenjski občinarji veslali po Ljubljanici in Dravi, šefi laških pivovarjev drugič na rafting po Kolpi Savinjska dolina z avstrij- sko Koroško še vedno nima cestne povezave in tudi lan- ski dogovor o mednarod- nem mejnem prehodu Pa- vličevo sedlo je vse bolj tr- hel. Avstrijci celo načrtuje- jo novo traso in ker si za prehod bolj prizadeva naša država, bo v kratkem mora- la popustiti. Pavličevo sedlo povezuje Logarsko dolino z Železno Kaplo in Belo, skozi katero gre cesta na Jezersko. Oze- meljski lastnik je kmet Pavlic, ki ima slovenski priimek, a je avstrijski državljan, njegov sin pa našega jezika sploh ne pozna. Morda tudi zaradi dejstva, da je zelo čuden pa- tron. Pred tremi leti je odšel v Indijo, si za 2000 dolarjev ku- pil nevesto in jo pripeljal na visokogorsko domačijo, kjer najbolj trpi zaradi nizkih temperatur. Na drugem koncu države bodo naslednji teden na raf- tingu po Kolpi spet Tone Turnšek, Jože Sadar, Boško Šrot, Gorazd Šetina in drugi šefi Pivovarne Laško. Usmer- jal jih bo nekdanji kanuist Bo- rut Javornik, ki je v slalomu na divjih vodah tekmoval tudi na olimpijskih igrah v Barcelo- ni, zdaj pa je osebni trener evropskega prvaka Simona Hočevarja, s katerim ustanav- ljata svoj klub. Javornik je v vasi Krka staro hišo preuredil v turistično kmetijo, kjer je gastronomska specialiteta postrv po mlinar- sko: očiščene postrvi je po- trebno samo povaljati v koruz- nem zdrobu in jih na žaru primerno speči. Sicer pa je na Kolpi za Osilnico nevarna edi- nole brzica v zadnjem delu, tako da adrenalin bolj dviguje- jo kače, ki jih je polno celo v vodi. Za postrvi po mlinarsko je vedno večji mojster tudi kape- tan košarkarske reprezentan- ce Matjaž Tovornik. Zadnji mesec se je navdušil za ribiči- jo in je s prijatelji iz Žalca nenehno ob Savinji. Njegov rekordni ulov meri 41 cm. V soboto je z balonom poletel na Ptuj, razmišlja pa tudi o otvoritvi puba. Z vodo pa so se v gumija- stem čolnu že spoprijeli ve- lenjski občinarji. Na regatah po Ljubljanici in Dravi je bil vodja županovega kabineta Dušan Ajdnik kapitan, veslali pa so predstojnik urada za okolje in prostor Marko Vuči- na, predstojnik urada za ne- gospodarske javne službe Pe- ter Kovač, predsednik velenj- ske turistične zveze Jože Kan- dolf in neprimerno bolj izku- šeni člani rafting kluba Mat- jaž Kovač, Tone Lampret in Rajko Majhen. Največja po- sebnost praznika na Dravi pa je bila vsekakor izpolnjena stava mariborskega župana Alojza Križmana, ki je pre- plaval reko. ZEUKO ZULE IZJAVA TEDNA »Poveljnika čete kličejo Mamknja, povelj- nika minometne čete Medo, tu in tam pa dodajo še vzdevek Govedo.« Ladislav Troha, major Slovenske vojske, pomočnik poveljnika za logistiko. Šl. 24.-18. junii 1998 12 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Vstal sem, da sem pri tebi! Veličastna skuiptura Kri- stusa, ki stoji v Medugorju, kiparsko delo slikarja in ki- parja Andreja Ajdiča kot hommage velikemu kiparju Ivanu Meštroviču, je našla dom tudi na njegovi domači Poljani v Zgornji Savinjski dolini Kristus je Iciparjev Hamlet Za igralce so včasih rekli, da si vsak na tihem želi, da bi v svoji ustvarjalni karieri do- bil vlogo nesmrtnega Hamle- ta. Ali pa kakšno drugo, skratka tako, ki mu pred- stavlja višek možnosti za vr- hunsko potrditev njegovega talenta in ustvarjalne ambici- je. Podobno je tudi v drugih umetnostih in pri umetnikih. Težko bi rekli za akadem- skega slikarja, grafika in ki- parja, v Laškem leta 1937 ro- jenega Andreja Ajdiča, da si je že od nekdaj najbolj želel ustvariti skulpturo Kristusa. Prav gotovo pa je to motiv, ki od pojava krščanstva do da- nes nenehno zaposluje likov- ne umetnike, podobno ka- kor motiv krogle s tako dovr- šeno, a hkrati nikoli dokon- čano obliko. V vseh likovnih tehnikah so ga in ga še upodabljajo ter pri tem iščejo vedno nove izraze, čeprav je Kristus s svojo držo križanega že ne- kako vnaprej predpisan mo- tiv. Ravno zato ga je težko kar naprej na novo upodab- ljati. Andrej Ajdič je ubral ne- koliko drugačno pot: na no- vo ga je začel odkrivati in skozi ta »postopek« ga je tu- di na novo upodobil. To je pravi Ajdičev Kristus, ki ga je umetnik posvetil spominu velikega kiparja Ivana Me- štroviča, za katerega je tudi znano, da je ustvaril zname- nitega Kristusa na križu, ki v manjših, komercialnih izved- bah domuje tudi pri marsika- teri slovenski družini ali v župnišču. Toda Ajdič »svojega« Kri- stusa ni pribil na križ, temveč mu je vgradil držo križa sa- mega. To je preprosto storil tako, da mu je razprl roke kot da bi bil pribit na križu in mu s tem hkrati vtisnil nedvoum- no držo in podobo odrešujo- čega, tistega božjega sinu, ki s to kretnjo oznanja in vabi k odrešenju. Zdi se mi, da je to temeljna in bistvena poanta celotne skulpture, ki pa vse- buje še vrsto drugih ustvarjal- nih domislic. Bistvo Ajdicevega Kristusa Ni povsem nov motiv, da neka forma »vstane« iz vodo- ravnega v navpično in pri tem pusti za seboj sled prejšnjega položaja. Toda pri tej skulptu- ri je novo to, da je ta način Andrej Ajdič uporabil pri Kri- stusu, ki mu je »vstajenje« od mrtvih najbolj razpoznavno dejanje, ki znotraj krščanske- ga izročila omogoča njegovo temeljno duhovno poslans- tvo. Tako je postal podstavek za stoječi del skulpture, torej za vstalega Kristusa križ kot oblika podstavka in hkrati njegov grob. Zato mu je kipar posvetil nemalo pozornosti, saj ne gre za verno zrcalno obliko odtisa, temveč ima ta vodoravna razsežnost skulp- ture svojstven, lasten izraz, a je hkrati neločljiv del celote. Kristus v grobu je samo ena od krajših postaj njegove dol- ge poti k Očetu in k vračanju ljudstva. Žrtvovanje, ki je na njegovem obrazu in vstaje- nje, ki ga je kipar mojstrsko upodobil z dvema pristopo- ma v eni realizaciji, je Kristu- sovo bistvo. Umetniki, ki so upodabljali Kristusa z atributi križanja, torej s križem in realistično upodobljenimi žeblji, so ga s tem nehote naredili preveč statičnega. Ajdičev Kristus pa je križ sam in On s križem. Njegovo poslanstvo je prika- zano kot duhovno dejanje, večno v nenehnem obnavlja- nju, medtem ko je skuiptura sama kot fizis le materializi- ran okvir tega sporočila. V tem je novost Ajdičeve skulp- ture in njena velika kakovost. Tak pristop mu je namreč omogočil, da je odmislil mo- teče podrobnosti pri samem upodabljanju Kristusovega li- ka, ki je sam po sebi izredno zahteven. Vemo namreč, kdaj je, časovno racionalno gleda- no, Kristus umrl, torej v prvi polovici svojih tridesetih let, a na mnogih upodobitvah je upodobljen mnogo starejši. To se da razložiti z njegovim trpečim izrazom in Kalvarijo, ki jo je moral prehoditi pred sa"mim križanjem. Ajdičev Kristus v tem pogledu deluje nekako sam zase, kakor da ni »pasijonski«. Z odličnim mo- deliranjem je kipar uspel izredno dobro uskladiti izraz in podobo njegove glave s trnjevo krono brez trnja. Njo je namreč nadomestil z avreolo, ki jo simbolizirajo čr- ke časopisnega stolpca. S po- gumnimi, a skrajno domišlje- nimi potezami je rešil volu- men glave, jo nagnil na Kri- Časopis kot simbol minljivega na Kristusovem telesu, simbolu večnega. stusovo levo stran in le sluti- mo lahko napetost, ki jo skuiptura izraža v tem polo- žaju. Roke iztegnjene k odre- šenjskemu vabilu in objemu hkrati. Telo je elegantno obli- kovano, končuje se z nogami, ki so pri koncu izredno domi- selno oblikovane. Vidimo dve veliki stopali,, prekrižani v značilni drži križanja in pre- bodeni z žebljem. Kakor da nas je hotel kipar s takim proporcem spomniti na hojo za Kristusom, kajti tudi on je s hojo po ^voji poti prišel, res da skozi trpljenje, do vstaje- nja. Na daleč pa je za Andreja Ajdiča prepoznaven tisti del skulpture, ki obdaja Kristuso- va ledja in boke. Črke so tiste, ki izstopajo kot samostojna likovna faktura, ki ji Ajdič že kar nekaj let namenja nemalo pozornosti. Črke iz časopi- snih stolpcev, trodimenzio- nalne kot prave tiskarske type, kakršne nam je zapustil Gutenberg. Toda Ajdičeve ni- so v negativu, kakršne so znali brati samo stavci in tisti lektorji v tiskarnah, ki so ime- li še opravka s svincem. Kipar je obhko črke prilagodil in uporabil ne le kot čisti likovni element, temveč tudi kot sim- bol minljivosti. Kaj pa je še bolj starega na svetu kot vče- rajšnji časopis? Tako zdaj stoji pred nami Kristus, simbol trpljenja in mirfljivega, ter hkrati podoba vstajenja in večnosti. To je Ajdičev Kristus, prepoznaven po avtorju zaradi njegovih es- tetskih meril in izraznih sred- stev, in hkrati univerzalen po sporočilu. Pa naj gre za tiste- ga, ki že od letošnjega aprila stoji v Medugorju, ali za tiste- ga, ki ga je minulo soboto na Poljani ob kiparjevi domačiji blagoslovil slovenski metro- polit dr. Franc Rode. Srebrni Icipec za papeža in velilc za Medugorje Zamisel, da bi ustvaril Kri- stusa v obhki vstajenja, se je v kiparju porodila leta 1991. Potem je tlela kot zarodek novega življenja. Kdor se je kdajkoli ukvarjal z ustvarja- njem, ve, kako naporna in zapletena je pot od zamisli do njene uresničitve. Tako je bilo tudi tokrat. Kipar je »vi- del« svojega Kristusa, v zave- sti je živelo Meštrovičevo de- lo in njegov izredni opus, tam doli v tistih krajih pa divjala vojna in marsikdo je izgubil svojega Odrešenika in s tem življenje. Potem je na- stal srebrni kipec »Vstaje- nje«, v merah 41x277x38.3 cm, ki so ga maja 1996 poda- rih papežu Janezu Pavlu II., ko je obiskal Slovenijo. Veliki romarski kraji zlasti v vernih ljudeh vzbujajo veli- ko pozornost in vznemirje- nje. Morda ravno zato, ker si želijo priti tja po tolažbo, po notranji duševni mir. Zato so v velikem pričakovanju vznemirjeni. Ko smo živeli še v skupni Jugoslaviji, se je tu- di veliko slovenskih državlja- nov odpravljajo na romanje v Medugorje, v daljnji kraj med hercegovsko kamenje, da bi jim božja mati Marija poma- gala. Kar se čudežev tiče, je bilo Medugorje hitro pred- met obsežnih razprav. Znano je, da tudi Vatikan kar tako in povprek, predvsem pa ne na hitro, ne daje decidiranih iz- jav o tem, ali se na tem in tem mestu res dogaja čudež. Brali smo celo o tem, da ni čudno, da je rnedugorsko ro- manje postalo tako uspešno podjetje, saj je v rokah fran- čiškanov, ti pa so bili vedno znani kot spretni in iznajdlji- vi tržniki. A to nas ta hip naj ne zaposluje. Tako pomem- ben romarski kraj kot je Medugorje je že dalj časa ču- til potrebo po Kristusovem Kipar Andrej Ajdič in slovenski metropolit dr. Franc Rode Sf.24..18.|«iiii1998 1. SNOPIČ REPORTAŽA 13 jji^bolu večjih razsežnosti, ^2 bi bil kar se da dostopen dinarjem. Zato se je s posta- vitvijo »Vstajenja« samo za- jjljučila logična celota na re- j^ciji romarske cerkve Mate- fgin novim Kristusovim sim-^ Ijolom Sina. Filmska zgodba Staneta Sumraka Ves postopek izdelave 5l(ulpture je posnel na filmski (fak Stane Sumrak. Zgradil je ^,eristično zgodbo, ki temelji „a kronološkem zaporedju postopkov, ki jih narekuje tehnologija postavljanja to- 0tnih skulptur. Nastala je prava filmska učna ura ki- parstva. Vendar je avtor filma, l(i je imel imenitnega snemal- ca Ubalda Trnkoczyja, sam zgradil pregledno in informa- tivno bogato dogajanje, ki ga je znal nadgraditi s pretanje- nimi izraznimi sredstvi. Us- tvaril je svojstven portret skulpture, njenega nastanka in njenega avtorja. Skoraj vse se je odvijalo v kiparjevem ateljeju oziroma galeriji. November 1997: varjenje železnega skeleta skulpture kot osnove za glino in izdela- va lesenega opaža za »pod- stavek«, ki je Kristusov grob. Kipar skrbno prenaša merilo iz malega kipca na ogrodje nastajajoče velike skulpture. Za ta postopek so porabih dva kubična metra desk in 30O kg železa. To delo je s sodelavci opravil kovač Mir- ko Jurak iz bližnje Prihove pri Nazarju. December 1997: železno o^/odje je kipar »oblekel« z glino. Nastal je Kristus. Ta postopek je terjal štiri in pol tone gline. Januar 1998: tečejo pripra- ve za odlivanje. Najprej je tre- ba narediti model iz alaba- stra. Glineno površino preli- vajo z alabastrom, kar 400 kg so ga porabili. Ko se posuši, ga je treba po delih sneti in sestaviti kalup za vlivanje z bronom. Marec 1998: livarna Roma- na Kamška. Vlivanje poteka po načrtu, skrbno pripravlje- no. Kalup je »popil« tri tone brona! April 1998: deževen in ob- lačen dan v Medugorju. »Vstajenje« je tu. Drobne de- ževne kapljice vznemirjajo tanek vodni odsev na plošča- di okoli skulpture. Pridejo ljudje in pokleknejo. Potem je nastal prizor, ki se dotakne vsakogar: ženica se z roko dotakne Kristusove noge. Poljane, tiha galerija veličastja Prav tak Kristus, tako Vsta- jenje je tudi v Poljanah, na tisti tihi jasi, kjer je kiparjevo domovanje. Ko se svet iz gozdne ceste odpre na zele- no preprogo, te pozdravi Kri- stus s svojo nemo govorico. Na domovanju umetnika, ki je diplomiral na dunajski akademiji za uporabno umetnost in o katerem je ob- sežneje pisal dr. Ivan Sedej leta 1974^ v katalogu ob raz- stavi v Mestni galeriji v Ljub- ljani. Označil ga je za umetni- ka, ki mu je blizu »angažira- na umetnost in ki se poslužu- je šokantnih aluzij«. Za Ajdi- čevo likovno ustvarjanje so značilni obsežni grafični opu- si, druge tehnike z znanimi motivi konjev itd. Zadnja leta se veliko ukvarja tudi s ki- parstvom, v katerem prevla- dujejo močni elementi časo- pisne simbolike s črkami in stolpci. To je materija, ki je likovno zelo hvaležna in na nek način celo atraktivna, pomensko pa bogata s spo- ročili. Tisto najbolj preprosto je v znamenju minljivosti: če- sar ni v časopisu, se ni zgodi- lo in nič ni hitreje pozabljeno kot včerajšnji časopis. S temi elementi je imel zelo uspe- šno razstavo leta 1991 v Bon- nu v nemškem parlamentu, pa istega leta v Wiesbadnu in Chemnitzu ter v znani dunaj- ski galeriji Kiinstlerhaus. Kiparja, ki je imel nešteto samostojnih in skupinskih razstav večinoma v tujini in to v uglednih razstaviščih in čigar dela hranijo na dunaj- ski akademiji za uporabno umetnost, v nacionalni bib- lioteki v Washingtonu, v du- najski Albertini, v kostanje- viški galeriji in v beograj- skem muzeju sodobne umetnosti ter v mnogih dru- gih evropskih državah, ne boste našli v Enciklopediji Slovenije, niti v Pregledu slo- venske likovne umetnosti iz leta 1978, omenja pa ga Me- našejev Svetovni biografski leksikon in Kdo je kdo za Slovence 1991. Sobotna slovesnost na nje- govi domačiji z blagoslovom »Vstajenja« je vredna trajne- ga spomina. Prišli so gostje, med njimi seveda slovenski metropolit, pa France Bučar, Janez Janša, Andrej Capuder, nekdanji ljubljanski župan Jože Stergar, lokalni politiki in predstavniki nekaterih znanih podjetij in ustanov in spili dobrodošlico ter se spoznali med seboj. Nato so vsi krenili k »Vstajenju«. Naj- prej jih je nagovoril gostitelj in avtor skulpture Andrej Aj- dič in na kratko opisal njen nastanek. Zatem je prosil ljubljanskega 'nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta, da blogoslovi »Vstajenje«. Obred je bil kra- tek, a slovesen in posprem- Ijen z mislimi, ki so vedno prisotne tedaj, ko začutimo skrivnostnost v napetosti med zemeljskim in nebeš- kim. Pesnik in igralec Tone Kuntner je zroč proti Solčav- skim planinam, prebral zani- mivo, a manj znano Slomš- kovo pesem o »žolcpašniš- kih planinah«, nato pa je še umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek opisal značil- nosti kiparjevega dela in šest metrov visoke skulpture. Pot je potem vodila v galerijo k ogledu Sumrakovega filma o nastajanju skulpture. Po pro- jekciji je bilo marsikatero, tu- di moško oko, orošeno. Med zakusko je še steklo veliko besed o tem in onem. Največ pa o tem, da smo na Sloven- skem spet dobili dobro skulpturo in hkrati svojevr- sten, veličasten spomenik Kristusu. Andreju Ajdiču je uspela odlična stvaritev, ki bi mora- la najti mesto v drugi dimen- ziji seveda tudi tam, kjer da- nes žal prevladuje še vse preveč kiča in cenenega igranja na »preprostost« po- štene in skromne slovenske duše. DRAGO MEDVED Dr. Mirko Juteršek in pesnik ter igralec Tone Kuntner (levo). Robanove citre tudi tokrat niso manjkale. Ob takšni priložnosti še slika za spominski album. Š».24.-18.iuiiij 1998 14 REPORTAŽA Blagoslov na visokem V odročne vasi na Paškem Kozjaku pripeljejo gasilci več kot dva milijona litrov vode na leto v krajih pod Špikom, naj- višjim vrhom Paškega Kozja- ka, vztrajajo najtrdnejši zna- čaji že od srednjega veka, ko so tam našli domove prvi kmetje. Vode, ki je vir življe- nja, je bilo v apnenčastih tleh vedno premalo in zato so ji pripisovali toliko večjo vrednost. Še danes domačini ponekod skrbno prestrežejo vodo iz strešnih žlebov in dragoceno tekočino uporabi- jo za zalivanje vrtov. Pod Špi- kom so spomladi bela polja zvončkov in šmarnic, poleti rastejo številna zdravilna ze- lišča, jeseni gobe. Kljub po- manjkanju vode ima življe- nje v teh strmih krajih svoj čar in blagoslov. Čas hudih zim, ki so prebi- valcem dale tudi več vode, je minil, zato so morali najti po- moč v dolini. Že več let jim vodo dovažajo gasilci iz Vele- nja, Vitanja in z Dobrne. Samo velenjski gasilci je vsako leto pripeljejo več kot milijon li- trov in letos so s prevozi začeli že januarja. Tako bo vse do izgradnje novega vodovodne- ga omrežja na Paškem Kozja- ku, ki bo zgrajeno najkasneje naslednjo pomlad, zanj pa bo občina Velenje odštela skoraj sto milijonov tolarjev. V petek, 5. junija, so velenj- ski gasilci opravili deset prevo- zov in paškim rezervoarjem dodali kar 60 tisoč litrov vode. Odpravili smo se za rdečo ci- sterno, ki ima 190 konjskih moči in je edina dovolj močna, da lahko v strmino povleče šest tisoč litrov vode hkrati. V Paki smo zavili v hrib, mimo kam- noloma, ki je belo bleščal v vroč soparen dan. Cisterna, ki jo je vozil prostovoljec Ludvik Zagradišnik iz Velenja, upo- kojenec, ki je član gasilskega društva že 51 let, se je počasi vzpenjala proti vrhu. Ob poti je nekaj kmetij, med njimi tudi Ažmanova puranja farma. Mnogi se jezijo na purane, ki so pod Špikom od leta 1994, saj naj bi bila perjad kriva večje stiske z vodo, ki jo občutijo prebivalci še posebej v zadnjih letih. A vsakdo išče svoj način preživetja, tudi Martin Až- man, ki je sklenil posel z Jato in postal njen kooperant. Na višini blizu 900 metrov vsako leto vzgojijo skoraj petnajst ti- soč puranov. Te živali so veliki porabniki vode. Po Ažmanovih besedah porabi pet tisoč pura- nov, kolikor jih imajo ta čas, približno tisoč litrov vode na dan. Ni mu všeč, ko sliši, da purani povzročajo razburjanje zaradi vode, saj pravi, da je prav na Ažmanovi zemlji izvir, iz katerega so na zgornji strani Paškega Kozjaka zgradili sku- paj s Planinskim domom prvi vodovod in z njim omogočili vodo še drugim kmetijam. Ob tem poudarja, da ima za vžrejo perjadi vsa potrebna dovolje- nja. Nedaleč od puranje farme, le še kakšnih sto metrov v hrib, je Planinski dom na Paš- kem Kozjaku, v katerem sta že sedem let oskrbnika Olga in Drago Ramšak. Oskrbnica, mama sedemletnega Vida, ki obiskuje prvi razred lani po- vsem obnovljene podružnične šole na Paškem Kozjaku, pra- vi, da je njihovo življenje lepo. Nimajo želja po doHni. Gostje Jože Špegel s sinovoma. Upa, da bo eden od njiju gospodaril na Žgankovi domačiji. prihajajo k njim že od pomla- di, ko nabirajo šmarnice. Zdaj bodo našli zdravilna zelišča, gobe pa bodo nabirali vse do oktobra. Zvončki so letos po- hiteli in oskrbnica je imela na silvestrovo na mizi že prvi šo- pek kimajočih glavia Južna stran Špika je spomladi osup- ljivo lepa ravno zaradi zvonč- kov in Šniarnic, privlačna tudi zaradi vonjav. Tte" dni je mar- sikje v zraku obvisel vonj bo bezgovih cvetovih. Cisterno so pri Planinskem domu, kjer je na zgornji strani Kozjaka glavni vodni rezer- voar za 38 gospodinjstev, iz- praznili in Ludvik Zagradišnik jo je odpeljal v dolino. Mi smo šli naprej, do najpomembnej- še točke Paškega Kozjaka, kjer sta na višini 1066 metrov šola in cerkev. Brente in voiovske vprege Mož, ki najbolje pozna kra- jane, je duhovnik pod Špikom že petindvajset let. Tone Krnc je prišel z Dolenjske na Paski Kozjak, v eno najvišje ležečih župnij na Slovenskem, da bi našel mir na visokem. Pogp- varjava se v njegovi delovni sobi, v župnišču sv. Jošta, ka- terega zahodni del izvira iz obdobja gotike. Na delovni mizi ležita dva para očal in številne knjige. Ob njegovem prihodu v te kraje so bile ceste neurejene, edina voda, ki so jo imeli tako v šoU kot v župnišču, je bila kapnica. »V preteklosti kmetje do vode niso mogli drugače, kot da so si oprtali brente in jo prenašali domov na hrbtih. Ko je bila suša, so vodili živino k vodi tudi po uro in pol daleč. Včasih so šli z vozovi in vanje vpregli pare volov. Živali so napojili in obenem pripeljali k hiši še sod vode. Tako je bilo še po letu 1970. Spomnim se krajana Jožeta Podpečana, ki je vsak dan, ko mu je zmanj- kalo kapnice, nosil vodo v brenti dva kilometra daleč,« pravi Tone Krnc, nadene oča- la, vzame v roke veliko knjigo in ugotovi, da je Podpečan umri leta 1990. Bil je kočlar. Tako pravijo Kozjačani tiste- mu, ki ima komaj dovolj zem- lje za govedo ali pa živi na tuji posesti. V delovno sobo je tiho vstopila župnikova gospodi- nja, za katero izvem, da je njegova starejša sestra. Ana Krnc je prišla v župnišče iste- ga dne kot brat. »Pogovarjava se o vsakda- njih rečeh,« je dejala Tonetu Krncu, ko je zaključil telefon- ski pogovor v veži. »Kaj bi drugega, življenje je vedno vsakdanje. Če bi čakali na kaj nevsakdanjega, bi v ča- kanju minih,« je odvrnil žup- nik. Življenje na Paškem Kozja- ku je trdo in morda je tudi zato večina krajanov poiskala vir zaslužka v dolini. V vsega treh ali štirih hišah živijo od kmetijstva. »Po seznamu je fa- ranov 430, vendar ni malo ti- stih, ki so se usmerili v nižino, kjer opravljajo krste, poroke in tudi pogrebe,« je dejal Tone Krnc, ki je opr-avil zadnji krst letos marca, zadnji pogreb de- cembra lani in zadnji poročni obred leta 1995. Kljub delovni odvisnosti od doline nobena večja kmetija v teh krajih ni prazna in ljudje vztrajajo v težkih pogojih. Pred petindvajsetimi leti je imel traktor en sam kmet, da- nes ga imajo skoraj vsi. »Ven- dar bogastvo ne prinaša vedno napredka duha,« meni žup- nik. »Nekoč so bili krajani si- romašni, a bolj veseli. Danes so bogatejši, a se bolj zapirajo vase. Prebivalce v teh krajih so v preteklosti velikokrat izko- riščali veleposestniki in to je v njihovih značajih pustilo ne- zaupljivost. Ti ljudje pa so vredni zaupanja, zažrti v kraj in pripravljeni pomagati,« pra- vi župnik iz fare, ki nima svoje Karitas, saj ni potrebna. Ob vseh večjih nesrečah se na- mreč krajani vedno sami zga- nejo. Posamezniki, ki so Paski Kozjak že pred leti zapustili, se iz blokov vračajo tja gor. »Slovenec je rad samostojen in ni rad hlapec,« pravi Tone Krnc. »Taki smo, hvala Bogu, po naravi.« Značaji, ki niso razvajeni Ob makadamski cesti, ki pe- lje v Vitanje ali na Dobrno, je na višini 1060 metrov tudi Fle- renačeva domačija, na kateri gospodari sedemdesetletna Ema Mešl s sinom Rajkom. Zmotili smo jo sredi dela, a je hitro odložila grablje, snela bel klobuček, ki jo je varoval pred soncem, in nas povabila v hišo. Že na poti je razložila, da je dom potreben temeljite obnove, saj streha ob dežju močno pušča, čeprav so jo po svojih močeh večkrat za silo obnavljali. Treba bo najti de- nar in zato varčevati pri hrani in obleki ter pri vsem drugem. Hišo, stara je kar 170 let, je načel zob časa. Ko je bila Erna majhna, je njena mama Pani- ka Rakovnik kuhala v črni ku- hinji, tudi ona sama je gosp dinjila v njej še pred petnajst, mi leti in v stari peči še vedi^ zaneti, kadar peče kruh. Pa voda? »Starši so imeli sr^ čo, saj je bil nedaleč stran njak, v katerem je bila voda jj studenca, kadar je deževalo Ko je ni bilo, so jo nosili i brentah ali posodah iz maj( bolj oddaljenega izvira. Če j, bil še ta prazen, so hodili pon| z vozovi in jo v lesenih sodji vozili uro daleč. Vodo iz vodo voda smo dobili leta 1973. D( tedaj sem prenosila ogronnij količine vode, na hrbtu in n glavi. Vedno, ko vodo točim, si spomnim, kako je bila včasil za nas prav vsaka kaplja drago cena. V posodah smo zbiraj kapnico in jo imeli celo i kuhanje in pitje. Saj ni bil tako zelo dobra, a včasih je bil vse v redu in prav,« pripovedu je Erna, ki je bila vedno krhk postave, a je bila vseeno ko najtežjemu fizičnemu deli Kljub letom so njene oči ostal živo modre. Najbližji Mešlovi sosedje a Žgankovi. Na kmetiji, velil kakšnih dvanajst hektarjem gospodari Jože Špegel, oče trel otrok, starih šestnajst, dvanajs in deset let. Tudi njega smo najhujši vročini, bilo je okol štirinajste ure, odvrnili od dela Bil je sredi košnje. V kuhinji s je nato malo oddahnil in nal kozarček jabolčnika. Počasi pripovedoval o življenju druži ne, ki jo je prizadela tragedija Angelika, njegova žena, se ji več let borila z rakom, lani pa ji umrla. Ostal je sam z otroki ii se hkrati bal, da mu jih bodi vzeli. »Ne dam jih,« pjavi, »ra^ jih imam in radi so pri meni.« Razmišljal je, da bi se preseli. doHno, a otroci ne želijo iti, Morda, upa, bo eden od sinov ostal na kmetiji pod Špikom Otroci na Paškem Kozjaku nisq razvajeni. Tonček in Jože stj prišla iz šole, sedla za trenutek k očetu, nato pa urno stekla h hiše. Mlajši je prižgal motorni kosilnico in začel kositi, starejš je vzel grablje in mu priskoči na pomoč. KSENIJA LEKl Prevoze vode opravljajo prostovoljci iz gasilskih vrst, r/u' njimi tudi Ludvik Zagradišnik iz Velenja, kije član gasilske^^ društva že 51 let. Župnik Tone Krnc pred župniščem sv. Jošta na Paškem Kozjaku. V rokah drži brento, v kakršnih so domačini nosili vodo in pod njimi se je upognil marsikateri kmečki hrbet. Brenta je prislonjena na posode, v katerih pred župniščem zbirajo vodo, ki priteče ali prikaplja iz strešnih žlebov. Šl. 24.. 18. junij 1998 1. SNOPIČ 15 Pod pepelom pokopane sanje Ifužini Jančič jz Laške vasi je zaradi udara strele do tal pogorel hlev - Zgorela vsa zaloga krme in pšenice, živino so vzeli sosedi - Bo Janko lahko zgradil nov hlev? Pozno popoldne, 4. junija, e je nad Laško vasjo, pose- jno na prisojnem pobočju iriba Razbor, razbesnelo eurje. Jančičev Janko je na ni od dveh ozkih maka- amskih poti, ki vodita od omačije v dolino, kopal jar- e, da bi voda lažje odtekala, led grmenjem in bliska- ijem se je nenadoma skozi pste dežne kaplje zaslišal [las očeta Jožeta: »Strela je idarila v hlev«. »Ne vem, kako sem prete- ki tistih nekaj sto metrov,« iripoveduje Janko. »Spomi- ijam se le, da sem imel škor- pie do vrha napolnjene z vo- lo. Ko sem prišel do domači- e, so iz hleva že švigali v pak ognjeni zublji.« Jančiče- n sta brez oklevanja stekla lajprej v prostor, kjer se je v teahu stiskalo dvanajst glav Mne. Devet krav, trije biki mm teUček. Enega za dru- gim sta vodila na dvorišče, vendar so živali, prestrašene zaradi gorečih ivernih plošč, ki so s strehe padale na vse itrani, zopet bežale nazaj v ilev. Ko jima jih je končno ispelo ukrotiti in spraviti na ramo, sta začela reševati še itroje in orodje, ki jih je dru- žina, ker ni imela druge pri- tone zgradbe, spravljala v poseben pokrit prostor ob Uevu. Mama, ki je že od de- cembra 1995, ko jo je zadela nožganska kap, priklenjena la invalidski voziček, je v kuhinji nemočno vila roke, iS-letna stara mati pa je, za- to v svoji sobici, razmišlja- abog ve o čem. Čeprav je pri liši telefon, nihče niti pomi- slil ni na to, da je treba pokli- ^ti gasilce. ■Ogenj so kmalu opazili tu- li najbližji sosedje in pritekli J3 pomoč, soseda Viktorija 'koberne pa je zavrtela šte- 'ilko gasilskega doma v Vrhu '3d Laškim. Po Laški vasi so ^ čez kratek čas zavijale si- ^ne gasilskih avtov z Vrha Pr iz Jurkloštra in Laškega, 'Pndar voda iz cevi ni več ■^ogla ukrotiti ognja. »Tudi bi gasilci prišli le nekaj ^inut zatem, ko je udarila '^fela," požara gotovo ne bi ^ogli ustaviti,« je prepričan '^nko Jančič. »Hlev je bil sko- ^) v celoti lesen, tudi strop je ^'1 iz lesa, kamniti so bili le Janko Jančič iz Laške vasi je celo življenje trdo delal, potem pa je ogenj v samo nekaj urah spremenil v pepel vse njegove načrte, upe in sanje. temelji.« Ura je bila že krep- ko čez polnoč, ko je ogenj požiral še zadnje ostanke ne- koč mogočne zgradbe. Gasil- ci so z vodo polivali stano- vanjsko hišo in prav tako iz lesa zgrajeni svinjak ter ju obvarovali pred najhujšim. Ob pol dveh so svoje delo končali in odšli, družina Jan- čič pa tisto noč ni zatisnila oči. Brez ženskih rok je hudo Iz razsutega kamenja in ož- ganih tramov se je kadilo še ves naslednji teden. Sosedje so Jančičem vsak dan nosili vodo iz svojih cistern, da so lahko polivali tleče ostanke hleva. Ko smo pred nekaj dnevi obiskali Laško vas, je Jančiče- va kmetija kazala dokaj klavr- no podobo. Okoli pogorišča je bilo postavljenih nekaj osmo- jenih kmetijskih strojev, med pepelom so ležali kovinski delci orodja, ki jih ogenj ni mogel uničiti, le traktor je bil varno spravljen pod kozol- cem. »V plamenih je ostala vsa zaloga stare in nove krme, zgorela sta koruza in žito, ki smo ju pripravili za vse leto, pa smrekove in hrastove de- ske, ogenj je uničil mlatilnico, prikolico za avto, zgorelo je tudi vso poljedelsko orodje,« ves pretresen našteva Janko. »Kolikokrat hočem vzeto to ali ono stvar, pa potem ugoto- vim, da je nimamo več. Zelo je hudo. Celo življenje garaš in se mučiš na tej zemlji, potem pa v nekaj urah vse izgine v pla- menih. Zdaj je čas košnje, pa ne vem, kam bomo spravili krmo, ne vem tudi, koliko ča- sa bomo lahko živeli brez živi- ne, ki je sedaj raztepena po vseh sosednjih kmetijah.« Janko Jančič ne skriva, kako globoko je prizadet. Po konča- ni srednji kmetijski šoli bi si lahko poiskal kakšno službo, vendar ni mogel, ker je edini otrok pri hiši, pustiti očeta in mamo sama na kmetiji. Trdo je delal, saj je posestvo, ki meri okrog šestnajst hektarov, po večini hribovito in kamnito. Vse je treba delatr z rokami. Pri dvaintridesetih letih je še vedno brez žene. »Nikoli ni- sem imel pravega časa, da bi si poiskal nevesto,« pravi. »Da- nes mi je žal, saj bi bile zdrave ženske roke še kako potreb- ne. Zelo slabo sem si postlal, od dolgoletnega trdega dela pa je ostalo le tole pogorišče.« Hvaležen bom za pomoč Kljub velikemu razočaranju, ki seže do srca, Janko in oče Jože ne sedita križem rok in jadikujeta. V petek sta s še dve- ma sosedoma že pripravljala zemljišče, na katerem bodo po- stavili nov hlev. Za začetek bo- do iz kamnov, ki so ostali na pogorišču, naredili temelje. Jan- čičevi so že pred nekaj leti raz- mišljali o novem hlevu, tudi po- trebne dokumente so že zbrali, pa nikoli ni bilo zadosti denarja. Povrhu vsega je zbolela še ma- ma, že nekaj let ima težave z rokami tudi Janko. Kljub temu so računali, kako bodo ob sta- rem počasi gradili nov hlev, de- ske zaiij so že čakale pod stre- ho. Zdaj jih ni več. In kako potem, ko bodo temelji postavljeni? »Ne vem, kako bo šlo, vsekakor je tre- ba hlev čim prej postaviti vsaj do plošče,« je odločen Janko. »Živino moramo spraviti do- mov, saj je glavni vir za naše preživetje. Prosil bom za kak- šno posojilo, hvaležen pa bom za vsako pomoč. V ma- terialu ali delu. Tudi denarja se ne bom branili.« Prebivalci Laške vasi že vse dni stojijo Jančičevim ob stra- ni, jih tolažijo in jim pomaga- jo, kolikor pač zmorejo. Da- nes se bodo o pomoči družfetv pogovarjali v Laškem tttdif^ predstavniki Rdečega krj^^ občine, krajevne skupsi^^ Vrh in centra za socialno d^^^ Bo Janku pri gradnji 1^^^ pomagal tudi kdo od vas?j^^P^- JANJA INTIlW^ : Foto GREGOR Kfi^: Proti smradu ni zakona Pritožbe sosedov zaradi puranje farme v Ojstriški vasi nič ne zaležejo Pisal se je oktober 1995, ko je kar nekaj podpisnikov iz Ojstriške vasi pri Taboru pisalo pismo sanitarnemu in zdravstvenemu inšpektorju v Žalcu. Podpisniki, nekaj krajanov Ojstriške vasi, so zapisali, da se že več kot dve leti pritožujejo zaradi pura- nje farme sredi vasi - name- sto da bi se stanje izboljšalo, se iz dneva v dan slabša. Vaščani so se pritoževali, ker je strašno smrdelo, že pred tremi leti pa so ugotav- ljali, da nobenega inšpektorja ni blizu, in navajali, da so zaradi farme vsi zdravstveno ogrožali. Poleg tega je v vasi opaziti podgane, poginjali so kokoši in zajci... Za konec so se sosedje spraševali, kdo je kriv, da imajo puranjo farmo sredi vasi. Očitno je, da takšno pismo ne zaleže - tudi po treh letih vedo krajani Ojstriške vasi povedati, da se stanje ni po- polnoma nič spremenilo. »Iz Žalca nikoli nismo prejeli no- benega odgovora, pritožili smo se tudi v Ljubljano, pa nimamo prevelikega upanja,« je pripovedoval Franc Strop- nik, najbližji sosed sporne puranje farme. »Sicer so en- krat prišli neki inšpektorji, to- da še to takrat, ko je bila farma prazna, ko ni bilo pura- nov in ko so bili prostori pri- pravljeni za novo rundo.« Rdeče oci in podgane Sporna stavba v Ojstriški va- si je last Kmetijske zadruge Tabor, prostore pa ima v naje- mu Milan Lesjak. V stavbi so najprej gojili piščance, pred le- ti pa so začeli s purani. Število puranov se giblje v tisočih, nekje med 3 in 4, živali pa ostajajo v farmi po približno štiri mesece, da so primerne za zakol, so pripovedovali so- sedje in zatrjevali, da ne bi bilo tako hudo, če bi najemnik ali lastnik stavbe preprosto dvig- nila zračnike in vstavila us- trezne filtre - potem bi bil smrad občutno manjši, v vasi pa bi bilo tudi manj prahu. »Vsi služijo, mi pa nikomur nismo mar. V vasi je ogromno pod- gan, enemu izmed sosedov so poginili piščanci, kokoši so morale v karanteno,« so pri- povedovali sosedje, še najbolj pa so se pritoževali zaradi šte- vilnih bolezni. Mogoče bi kdo le lahko dokazal, da sosedje obolevajo zaradi amoniaka, najbolj pa so izpostavljene oči Sporna stavba, napolnjena s purani... in dihalne poti. Sosedje so tudi opazili, da že kar nekaj časa niso odpeljali mrtvih puranov - kaj ti ostajajo kar v prostoru in gnijejo, se sprašujejo niti ne tako zelo ogorčeni, toda zelo razočarani sosedje. »V hiši imamo polno prahu, zračiti ne moreš; ne moreš pa niti pošteno dihati, da o kak- šnem obešanju perila ali večer- nem posedanju pred lastno hi- šo niti ne govorimo. V takšnem živimo cele dneve in prepričani smo, da je to zelo škodljivo za zdravje,« je pripovedoval Stropnik, ki sta se mu pridruži- la Jože Matko in Ana Kosu. Ti so najbližji puranji farmi, če- prav so zatrjevali, da tudi drugi sosedje občutijo posledice. Vsiljiv vonj, ki ga zaznaš tudi v avtomobilu, Ojstriški vasi re- snično ni v čast - na srečo pa večini ni treba tu živeti. »Saj ne, da ne bi dovolili reje: naj goji purane, nihče še ni rekel, da jih ne bi smel. Nanj nismo jezni, le uredi naj tako, da bo prav za vse, tudi za nas, ki živimo po- leg farme. Prepričano smo na- mreč, da če bi najemnik delal vse v skladu s predpisi, farma niti ne bi bila tako moteča za okolje. Menda za smrad ni za- kona, toda najbližjih sosedov, ki smo par metrov stran od farme, nihče nikoli ni vprašal, če se strinjamo z rejo puranov, niti nismo ničesar podpisali - bi mogoče morali?« se sprašujejo sosedje in se hkrati bojijo, da bodo sedaj, ko se pritožujejo, najslabši. Glede na leta, ki so že minila, pa najbolj upajo, da bi njihove pritožbe le nekako za- legle. URŠKA SELIŠNIK 16 TEMA TEDNA mmim Kam na poletno kopanje? Največ nudijo v Atomsll!lia Napisal, poslal, zmagal Franci Černelč oblikuje steklo, dirigira in piše Med velikimi imeni domače in svetovne satire, nagrajenci letošnjega Aritasa, je Fran- ci Černelč, ki so ga doslej poznali le na Kozjanskem. Za svoje delo, ki je neusmiljena kritika aktualne politike, je prejel nagrado Novega tednika in Radia Celje. Avtor je znan kot oblikovalec stekla, glasbe- nik in pesnik. Nekaj^satire je prisotne v njego- vih pesmih, za Aritasov natečaj pa je napisal humoresko-igrokaz. Bilo je tik pred koncem roka, ko je tisto, kar ga vznemirja, prenesel na papir. Ko je izvedel, da so njegov Primer P. (v katerem se loteva nemštva v Sloveniji in vrača- nja premoženja) nagradili, je bil navdušen. Čeprav je vedel, da bo takšna tema lahko vzbudila pozornost. Nagrajenec Aritasa živi daleč od velikih sre- dišč, na manjši kmetiji v Bistrici ob Sotli. Zaposlen je v tovarni Dekor Kozje, kjer obliku- je unikatno steklo znamke Gry. Tam je med drugim sodeloval pri nastajanju čudovite vaze za jordanskega kralja. Najprej, po končani pedagoški akademiji v Mariboru (smer glasbeni pouk), je nekaj let poučeval glasbo v šoli v Kozjem. Od glasbe se ni povsem poslovil, saj že 17 let vodi mešani pevski zbor iz Bistrice, ki ga je v zadnjem času pomladil. V glasbi ga posebej mika staro ljud- sko izročilo, ki ga je v pokrajini štirih gradov še precej. Zato prihajajo v te kraje snemalci naro- dopisnega inštituta. Černelčevih lastnih pesmi pa je že dovolj za pesniško zbirko. Nekatere so bile ansamblu Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli. Braneta Klavžarja tako všeč, da so jih uglasbili ter jih lahko pogosto slišimo. Kar se tiče pisanja je treba omeniti, da ima na skrbi bistriško občasno krajevno ter pustno glasilo. Živi v pokrajini vina ter z veseljem obdeluje svoj vinograd. Sicer pa mu največ pomenijo žena Lenka, vzgojiteljica v vrtcu Kozje, ter njuni štirje sinovi. Najmlajši je končal osnovno šolo, najstarejši zaključuje gimnazijo. BRANE JERANKO Tekmovanje pionirjev gasilcev Gasilski sektor Žalec, ki združuje pet ga- silskih društev, je pripravil tekmovanje pio- nirjev in pionirk. Tekmovanje je ligaško, kar pomeni petkratno srečanje vsake tekmovalne enote. Ta oblika tekmovanj pomeni popestritev dela z mladimi v gasilskih vrstah, saj je delo usmerjeno na več mesecev, ne pa tako kot do sedaj, samo na čas pred občinskim gasilskim tekmovanjem. Prvo tekmovanje na ta način je bilo v Žalcu, sodelovalo je sedem pionirskih enot v vaji z vedrovko, kjer so imeli prvič elektronsko mer- jenje časa, in štafeti s prenosom vode. Največ znanja in spretnosti so pokazali pionirji PCD Žalec pred Ložnico in Vrbjem. Naslednje tek- movanje bo 21. junija na Ložnici. T. TAVČAR Pretesna šola V Šentilju pri Velenju je bil v soboto, 13. junija, dobrodelni koncert, na katerem so za obnovo podružnične osnovne šole in izgradnjo prizidka vrtca zbrali 176 tisoč tolarjev. Krajani so že pred tem darovali 420 tisoč tolarjev in podarili tudi 42 smrek, ki jih bodo potrebovali pri izdelavi ostrešja. Projekt obnove in gradnje prizidka je gotov, v naslednjih desetih dneh pričakujejo le še grad- beno dovoljenje. Po prvih ocenah naj bi bila naložba vredna približno trideset milijonov to- larjev. Z deli naj bi predvidoma začeli naslednje leto, del gradbenega materiala pa bodo lahko kupili že letos. Šentiljčani so pri gradnji priprav- ljeni udarniško delati. Podružnična šola, ki jo letos v štirih oddelkih obiskuje 68 otrok, je zanje pretesna. S preureditvijo šolskega stano- vanja so pridobili zasilni učilnici, vendar tudi to ni bilo dovolj. Šolo bodo morali povečati še najmanj za dve učilnici. KL Srečanje amaterskih plesnih orkestrov Slovenije Po dokončnih prijavah in nekaterih odpovedih je jasno, kateri orkestri, ki resnično delujejo ljubiteljsko, bodo nastopili na veliki prireditvi v Narodnem domu, Celje, na srečanju amaterskih plesnih orkestrov Slovenije. 3 Big Band Orchestra Izola, ki nastopa skupaj že od leta 1991. Dirigent orkestra je Peter Popovski kot vokalna solistka bo sodelovala renomirana pevka Metka Štok-Zalaznik. Big Band Krško, katerega začetki segajo že dobrih dvajset let nazaj. Orkestru dirigira Aleš Suša, vokalna solistka bo Tjaša Fabjančič. Celjski plesni orkester Žabe, ki ima - seveda - najdaljšo tradicijo vseh amaterskih plesnih orkestrov v Sloveniji in nastopa že več kakor 52 let! Dirigent orkestra je Tomaž Grintal, pela pa bo Katarina Habe. Prireditev se bo pričela ob 20 uri, vsak orkester pa se bo predstavil s kratkim programom. Koncert bo izredno zanimiv, saj bodo vsi orkestri predstavili svoj stil igranja v Big band sistemu, kjer bodo tudi instrumentalni solisti pokazali svoje znanje. Prireditve, kakršne v Celju ni bilo že 15 let, ne kaže zamuditi, saj so vsi nastopajoči orkestri izredno renomirani in nastopajo na koncertih in plesih po Sloveniji in v inozemstvu, zato vabimo vse prijatelje dobre velikoorkesterske in swing glasbe, da se nam pridmžijo na tem prijetnem srečanju. Vstopnine ni - pričakujemo pa vaš aplavz! Praznik v Gotovi jah Gotovljani praznujejo svoj krajevni praznik 25. junija v spomin na spontano sreča- nje krajanov in posaditev li- pe državnosti leta 1991. Ud takrat udpiv] se na ta dan vsako leto srečujejo in priprav- ljajo Prireditve pod stoletnimi lipami. Letos bodo v okviru praznovanja številne priredi- tve: otvoritev igrišča pri šoli je že bila, 20. junija bo dan odpr- tih vrat društev in organizacij v Gotovljah, ob 9. uri bo zbor krajanov, otrok in mladine na vasi, ob 10. uri ogled igrišča in predstavitev dejavnosti šport- no rekreacijskega društva Bo- rut, ob 11. uri ogled prostorov in predstavitev dejavnosti Ko- njeniškega kluba Gotovlje, ob 12. uri prikaz orodja in tehnike Prostovoljnega gasilskega društva Gotovlje na orodišču pri Sv. Jedrti in ob 13. uri ogled Lovske koče Rinka in predsta- vitev dejavnosti Lovske druži- ne Žalec. 25. junija bo ob 10. uri tudi lovsko strelsko tekmovanje za pokal KS Gotovlje, naslednji dan ob 16. uri pa športne igre na igrišču pri šoli. 27. junija bo ob 20. uri osrednja proslava ob krajevnem prazniku in 95- letnici PGD Gotovlje s kultur- nim programom, podelitvjj krajevnih priznanj in sprej, mom kombiniranega gasilsl^, ga vozila. Po besedah predsednika sv( ta KS Gotovlje Henrika Krajnc bodo pozornost namenili slednjim pridobitvam v kraj^ novemu športnemu igrišči obnovljenim krajevnim cesta5 po zaključku del na avtoces( novemu gasilskemu vozilu \ obnovi fasade na župnijs| cerkvi sv. Jurija v Gotovljal spomnili pa se bodo tudi neus pelega glasovanja za samoprjs pevek, ki je bil pogoj za hitreji razvoj kraja. T. TAVČAI IV. gališki dnevi Tudi letos bo od 20. do 28. junija Galicija prizorišče Galiških dnevov. Organiza- tor je Kulturno društvo Gali- cija, pripravili pa so pester spored kulturnih, športnih in družabnih prireditev. Gališki dnevi se bodo pri- čeli to soboto z likovno de- lavnico pod imenom Skulp- ture iz kruha, ki jo bo vodila likovna pedagoginja Nuša Božiček. V naslednjih dne- vih se bodo pomerili v vrsti športnih panog, prisluhnih predavanju o popotovanju po Indiji, 24. junija, na pred- večer državnega praznika, pa bo planinska sekcija Gali- cija pripravila kresovanje na Šentjungertu. Ob tem bodo obudili stare šege in verova- nja, povezana s kresova- njem. Na praznik bo strelsko tekmovanje in v dvorani KS Galicija koncert Adija Smo- larja. Praznovanje se bo na- daljevalo tudi še v soboto in v nedeljo, 28. junija, ko bodo med drugim odprli razstavo etnoloških del, izdelkov li- kovne delavnice, posnetkov Janina Klemenčiča - Maja, ročnih del in kulinaričnih iz- delkov. Dan bo popestril koncert godbe na pihala. _ -_____^ ^____________ _>_____^ > _ T* X^Mi^,i^^^t4 Vodovod, cesta... V KS Andraž bodo ob letoš- njem krajevnem prazniku od 21. do 27. junija pripravili vrsto športnih in kulturnih prireditev, praznovanje pa naj bi zaključili v soboto, 27. junija, ko bodo namenu pre- dali odsek asfaltirane ceste Tajna-Brunšek, v dolžini 1,5 kilometra. Dan prej bo slavnostna seja sveta KS s kulturnim progra- mom in podelitvijo krajevnih priznanj. Sicer pa so bili v tej krajevni skupnosti žalske občine od lanskega do letošnjega prazni- ka kar delavni. Za vodovod Dobrič-Podvin bodo projekti še ta mesec končani, v izdelavi je idejni projekt za novo šolo in telovadnico, za katerega so že zagotovljena sredstva za odkup zemljišča, tri milijone tolarjev pa so krajani namenili iz krajevnega samoprispevka Predsednik sveta KS Andra Anton Mešič: »Prva naloga sodelovanju s KS Polzela jt ureditev vodovoda Dobri- Podvin.« za nabavo orodnega gasilski ga vozila. . ^,.........,.XJAVCM PLANINSKI KOTIČEK Izleti v juniju Planinsko društvo Zlatarne Celje bo v juniju pripravilo še tri izlete. To soboto, 20. junija, se bodo podali po poti čez Koz- jak (od Seršenovega Vrha di Zg. Kaple, Pongraca, Ren šnika in na Ternik). Odhoi bo ob 6. uri zjutraj s poseb nim avtobusom s parkirišč na Glaziji. V sredo, 25. juiiija, bo po hod na Prvine. Takrat se bodi z vlakom z železniške postaj Celje odpeljali ob 6. uri in 1 minut. Zadnji izlet bo v nedeljo 28. junija, ko se bodo ob ^ uri zjutraj s posebnim avto busom z Glazije odpeljal proti Avstriji in se podali Visoki Obir. Izlet na Korziko Planinsko društvo Zlatar^ Celje organizira od 2. do 13 septembra izlet na Korziko Zadnje prijave pričakujejo di 15. julija, ker pa je na voljo I še nekaj prostih mest, vas pro sijo, da se prijavite čimprej Lahko tudi po telefonu 452 927. Mednarodno srečanje planince^ Planinsko društvo Železni čar Celje organizira četrt' mednarodno srečanje planih cev železničarjev, ki bo to sO boto, 20. junija, ob 11. uri planinskem domu na Rese^ ni. M. M' Mojca v Hišici pod gradom Vrtec Mojca iz Velenja, drugi najstarejši v tej občini, je praznoval trideseti rojstni dan. Letos ga obiskuje od 70 do 80 malčkov, ki so v varstvu petih vzgojiteljic in treh pomočnic. Prostori vrtca so majhni, a prijazni in povsem na novo opreljeni. Ob jubileju so v velenjskem Kulturnem domu pripravili prikupno prireditev in nanjo povabili starše ter nekdanje delavce iz vrtca. Prav vsi otroci so sodelovali v-pravljici Hišica pod gradom, ki je nastala po zamish njihovih vzgojiteljic in je slikovito ponazorila življenje zajčkov, mačk in drugih živaU. K.L., Foto: V. ŠMAJS Šl. 24.-18. junij 1998 j. SNOPIČ ŠPORT 21 Pri nogometaših nic novega pri obeh nogometnih prvoligaših s oljskega te dni ni posebej živahno, jjli sezona je končana, do nove pa je , mesec in pol. Toda že prihodnji ^den se bodo začele priprave na nov l^niovalni ciklus in pričakovati je bi- I da bo v moštvih že prišlo do kakšnih ijvosti. Očitno bosta ekipi znani šele v ^^etku julija. \i obeh taborih so že nakazali, kam Ijajo v sezoni 1998/99. Ambicioznejši ,v Velenju, kjer so proslavili zmago v ovenskem pokalu tako, kot se spodobi, speh jim je dal krila pred novim tekmo- jlnim ciklusom, v katerem si želijo tudi veljavitve v pomembnejšem tekmova- nju - državnem prvenstvu. Rudar želi zadržati igralski kader, s katerim je prišel do največjega uspeha v zgodovini. To je tudi eden izmed pogojev za nadaljnje sodelovanje z Dragom Kostanjškom kot prvim trenerjem. Najboljši slovenski vra- tar Mladen Dabanovič je že podaljšal zvestobo >knapom<, najtežje pa se bo vodstvo kluba dogovorilo z igralci, ki imajo atraktivne ponudbe ostalih prvoli- gašev. Predvsem Pavlovič in Chausllari sta zanimiva, kljub vsemu pa je predsed- nik kluba Janko Lukner napovedal dogo- varjanje z vsemi devetimi nogometaši, ki se jim je iztekla pogodba. O okrepitvah pa zaenkrat še nič... Kar zadeva okrepitev je v Celju zelo podobno - drugače pa je, ko gre za nada- ljevanje >ljubezni< z dosedanjimi člani. Nekaterim so se že zahvalili, nekaj je takšnih, ki bodo igrali za manj denarja, med novinci pa bo bržčas več >novincev< kot >okrepitev b. Na Skalni kleti se še vedno potugejejo za vrnitev Somalije, ki je resnično zadovoljil. Med tistimi, ki naj bi v bodoče nosili rumeno-modri dres, pa se največkrat omenjata Gorenak (Šent- jur) in Gruden (Elan). Še vedno pa je odprto vprašanje Faika Kamberoviča, tri- kratnega najboljšega strelca Publikuma, ki je te dni na počitnicah v domovini, kjer naj bi po nekaterih vesteh tudi ostal in nadaljeval s kariero. Toda v >primeru Kamberovič< nihče več ne verjame niko- mur. Polzelski lokostrelci odlični Lokostrelci TVD Partizan Polzela nadaljujejo lansko- letne uspešne nastope doma in v tujini. Marca je Jožica Emeršič osvojila naslov dr- žavne prvakinje v disciplini campaund, Grega Emeršič je bil pri mladincih drugi, Zu- pane pa pri veteranih tretji. V Nemčiji je na evropskem dvoranskem prvenstvu Jožica osvojila solidno deveto mesto in v finalnih bojih nastreljala nov državni rekord. Poletna sezona se je pričela aprila z nastopi na turnirjih fita in arrovvhead. Jožica Emeršič nastopa odlično, saj krepko vodi v skupnem se- števku za Alpski pokal, kjer sodelujejo Slovenija, Avstrija, Italija in Hrvaška. V tej disci- plini je letos že dvakrat po- pravila državni rekord. Grega Emeršič je bil dva meseca poškodovan, vendar je na uvodni tekmi fita za evropski pokal konec maja v Italiji odlično nastopil in se vriiil domov z zlato medaljo. Jožica Emeršič ki jo je za slovensko reprezen- tanco osvojil v ekipnem delu tekmovanja skupaj z Marce- nom in Štefanelom, posamez- no pa je osvojil odlično peto mesto in je tako v samem evrop- skem vrhu. Do konca leta jih čakajo še mnogi pomembni nastopi s slo- vensko reprezentanco. Grega se bo udeležil evropskega pokala na Češkem v juliju, avgusta je svetovno mladinsko prvenstvo na Švedskem. Jožica se bo ude- ležila svetovnega prvenstva v Avstriji in evropskega prvenstva fita v Franciji. Obe tekmi bosta v avgustu. Skupaj z obema tre- nerjema se bodo na novo ureje- nem strelišču, ki so ga uredili sami, trudili, da bodo obdržali vrhunsko formo in se na teh prvenstvih tudi primerno izka- zali. T TAVČAR Turnir trojic Vojnik 98 Košarkarski klub Vojnik bo prihodnjo nedeljo priredil tradicionalni turnir »Tri na tri«. Tekmovanja trojk se lahko udeležijo vsi igralci, ki niso registri- rani člani l.A lige, ekipo pa lahko sestavljajo štirje košarkarji. Turnir se bo na igriščih v Vojniku pričel že ob 9. uri (v primeru slabega vremena v telovadnici OŠ Vojnik), prijave za tekmova- nje pa bodo sprejemali še 15 minut pred pričetkom turnirja. Informacije dobite v bistroju Trobiš v Višnji vasi oziroma pri predsedniku KK Vojnik Marjanu Oprčkalu, tel. 772-973. PŠ Zmagovalna ekipa iz Riminija - mladinci Grafike Gracer pod vodstvom Kasima Kokota. Celjanom trofeja Azzurro Publikumovi mladinci in kadeti, ki nastopajo z ime- nom Grafika Gracer, so na mednarodnem turnirju v ita- lijanskem Riminiju preprič- ljivo osvojili prvo mesto in pokal Riccione Trofeo Azzur- ro spravili v svoje vitrine. Publikumovemu podmlad- ku je uspelo zmagati v konku- renci 16 mladinskih in 24 ka- detskih ekip, vrhunsko igro pa so prikazali Sankovič, Gobec, Šeligo, Količ in Veršnjak. Do naslova zmagovalca so mla- dinci v predtekmovalni skupi- ni premagali Germanio Eink- hein Frankfurt 3:0 in TUS En- gelberg 3:1, v polfinalu so od- pravili Wolframs 5:0 in v fina- lu še TV 1848 Erlangen4:l. Kadeti Celja so bili boljši do ekip JSG Maisner 4:1, Union Corjano 2:0, T V 1848 Erlanger 2:0, polfinale proti nemšemu Rot-Weisu so dobili s 7:0, fina- le z italijansko SP Atletico Ra- polleno pa so odločale enajst- metrovke. Celjani so slavili z 9:8, medtem ko se je redni del končal z 2:2. Celjska odprava je že dobila povabilo, naj se istega turnirja udeleži tudi prihodnje leto, na letošnjem tekmovanju pa je z izvrstno in disciplinirano igro povsem presenetila nemške, italijanske, švicarske in avstrij- ske ekipe. JOŽE KUZMA Na kegljaške steze privabiti mlade Delegati 23 klubov, ki združujejo 355 aktivnih lanov (Ibrez pionirjev in tadetov) s celjske območne iegljaške zveze, so na po- ledeljkovi redni delovni lonferenci prevetrili minu- 0 sezono. Po njihovih ugotovitvah je ^kmovanje v 12-članski ob- nočni ligi popolnoma uspelo, ifnjej namreč sodelujejo klu- bi iz Laškega, Rogaške Slati- ne, Slovenskih Konjic, Žalca, Šoštanja, Mozirja, Ljubnega in Celja. Letos so bili najboljši ^di kegljači iz Slovenskih Pljic, ki pa v kvalifikacijah "lal državno ligo žal niso uspeli. Ob moštvih v območni j ligi pa v državnih ligah iz celjske regije nastopa še 11 eidp, od tega dve v prvi, 7 v (irugi in dve v tretji ligi. Skupščina, ki se je okrepila 2 novim članom predsedstva Ivanom Šrotom in novim čla- Dom registracijske komisije [Bogdanom Štrausom, je bila enotna, da z množičnostjo l287 kegljačev, 68 kegljavk) še niso dosegli zastavljenih ci- jev. Vse klube pestijo visoke pne najemnine stez, kar je poglavitna ovira za vključitev pladih v kegljaške vrste. 1 Ob kocnu so podelili pokale zmagovalcem območne lige, jo je uspešno vodil Rudi HI in v kateri so zmagal^ nske Konjice II. pred Ra^ te"^^o Slatino in Pivovarno* Rško. V borbenih igrah so pili najboljši kegljači CP Celje fred Petrolom in Kovinoteh- ^0. JOŽE KUZMA Žužemberk prvi v telovadnici OŠ Šempeter bil finalni turnir državnega j^^enstva mini odbojke za ^čke. Nastopile so štiri ekipe, l^^o mesto je osvojila ekipa '*^2emberka, ki je v treh sreča- fi'h izgubila le en niz. Rezulta- ' furnirja: SIP Šempeter - Žu- Jtiiberk 0:2, Termo Lubnik ^'^ofja Loka - Galea Maribor SIP Šempeter - Galea Mari- 0:2, Žužemberk - Termo %ik Škofja Loka 2:0, Termo '^bnik Škofja Loka - SIP Šem- ;^'er 0:2, Galea Maribor - Žu- %berk 1:2. Vrstni red je tako .Žužemberk 6 točk, 2. Galea f^ribor 4, 3. SIP Šempeter 2 in "^^rmo Lubnik Škofja Loka O \^^- T TAVČAR SK24.-18. iunii 1998i Na podlagi določil 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitne stanovanjske organizacije (Uradni list RS, štev. 64/93), Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS štev. 26/95 in 31 /97) in po sklepu Upravnega odbora Stanovanj- skega sklada občine Celje z dne 11.6. 1998 STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE objavlja RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem i. PREDMET RAZPISA Stanovanjski sklad občine Celje razpisuje 53 neprofitnih stano- vanj v objektu DOLGO POLJE-3, kare II, blok 1, ki bodo vseljiva predvidoma v mesecu oktobru 1998. Predvidena najemnina za razpisana stanovanja bo znašala 327,50 Sit/m^'. II. NATEČAJNI POGOJI 1. točka Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območju Mestne občine Celje in na tem območju tudi dejansko bivajo. 2. točka Vsi upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: a) da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred razpisom gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanj- skega zakona ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu. b) da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v državi v letu pred razpisom: -za 1 člana gospodinjstva.................".............................80 % -za 2 člana gospodinjstva..............................................50 % -za 3 člane gospodinjstva.............................................. 20 % -za 4 člane gospodinjstva................................................5 % -za 5 in več članov gospodinjstva........največ do povprečne plače v državi (oz. O %) Povprečna neto plača v državi je v letu pred razpisom znašala 93.567,00 SIT 3. točka Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki ali solastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stano- vanj in državljani, ki so lastniki ali solastniki stanovanja ali stanovanj- ske hiše. Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjske- ga zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. III. NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko dvignejo obrazec za prijavo od 19.6. do vključno 3.7., v tajništvu Stanovanjske- ga sklada občine Celje, vsak delovni dan od 8. do 11. ure, ob sredah pa še od 13. do 16. ure. Stroški postopka razpisa za posameznega udeleženca znašajo 2.000 SIT in jih udeleženec plača ob dvigu obrazca. Samo popolne vloge bo sprejemal Stanovanjski sklad občine Celje vsak delovni dan od 22.6. do vključno 3.7. 1998 od 8. do 11. ure, ob sredah pa še od 13. do 16. ure. Vloge morajo upravičenci oddati osebno v prostorih Stanovanjskega sklada občine Celje, Trg celjskih knezov 8, v sobi št 10, kjer lahko občani pridobijo tudi vse dodatne informacije o razpisu. V vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke: -podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec prejemkov; -podatke o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu na dan objave tega razpisa potrdi Upravna enota Celje, Trg celjskih knezov 9; -podatke o dohodkih za obrtnike in samostojne podjetnike potrdi Republiška uprava za javne prihodke. Izpostava Celje, Vodnikova 3. Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine: -potrdilo o premoženjskem stanju; -fotokopijo potrdila o državljanstvu udeleženca in zakonca oz. izvenzak. partnerja -najemno, oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja, oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje v katerem biva udeleženec; -spričevalo, diplomo ali drug dokument, s katerim se dokazuje najvišja stopnja dosežene šolske izobrazbe udeleženca in zakon- ca; -potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o morebitni trajni vezanosti udeleženca ali njegovega družinskega člana na invalidski voziček; -izvid in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojinsko in invalid- sko zavarovanje, če gre za: 1. invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo in 2. družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno motnjo; IV. SPLOŠNE DOLOČBE Seznam upravičencev do neprofitnih stanovanj bo objavljen na enak način kot razpis. Udeleženec razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne liste pritoži na Upravni odbor Stanovanjskega sklada. Sklep Upravnega odbora je dokončen. _^_ 22 I NOVI TEDNii Topolovcan popravil rekord v soboto in nedeljo se je v Ljubljani končalo letošnje fi- nale atletskega pokala Slove- nije. Na zadnjem večjem merjenju moči pred EP v Bu- dimpešti so Celjani branili lanski naslov, kar jim je us- pelo le v moški konkurenci, kjer je Alen Topolovcan v troskoku izboljšal državni rekord. Po dvajsetih moških in devet- najstih ženskih disciplinah je skupni uspeh izostal. Dekleta so 1. mesto izgubile za vsega 13,5 točke. Že sam nastop Anje Valant v troskoku bi Celjanke izenačil z Olimpijo, z malo več volje pa bi jim pripadla oba Naslova. Končni vrstni red - moški: 1. Kladivar Cetis 277 točk, 2. ŽAK Ljubljana 232, 3. Ohmpi- ja 168,5, 4. Velenje 129. Žen- ske: 1. Olimpija 211,5, 2. Kla- divar Cetis 198, 3. ŽAK Ljub- ljana, 7. Velenje 80. V kopici povprečnih dosež- kov je daleč najboljši rezul- tat dosegel Celjan Alen Topo- lovcan, ki je v troskoku s 16,59 m izboljšal državni re- kord in izpolnil normo za Budimpešto. Tja potujeta še skakalec v daljavo Gregor Cankar (tokrat je zmagal s skromnimi 785 cm) in Anja Valant, ki zaradi priprav na EP v svoji disciplini ni nasto- pila, v daljavi pa si je s 620 cm priskakala 3. mesto. Miro Kocuvan je edini izmed bolj- ših celjskih atletov, ki normo za Madžarsko še lovi. 400 m z ovirami je dobil s skromnih 51,23, medtem ko norma znaša 50,60. Nova priložnost se ponuja že ta konec tedna na mednarodnem mitingu v Velenju. K dosežku moške celjske vrste sta v mnogem prispevala še Acman z zma- go na 100 m in rezultatom 10,64 in Teršek v metu kopja s 70,55. Pri dekletih velja omeniti še Tino Matul, ki je z izidom 24,41 zmagala na 200 m, Desanko Čalasan na ovi- rah, metalko kopja Elizabeto Randjelovič ter tekačici na 5000 m Ano Živko in Rado Gluvič, ki jima je uspela dvojna zmaga. JOŽE KUZMA Bo pokal i omebcal 1 pokrovitelja? Zabeležili smo že, da glavni sponzor in pokrovi- telj celjskih atletov podjetje Cetis ni zadovoljen s pro- mocijo in učinkom tega kluba in posameznikov na področju marketinga. Pred finalom atletskega pokala v klubu o tem niso vedeli prav nič. Znano podjetje dolgoletne- ga partnerstva po izteku po- godbe (1. julij) ne namerava podaljšati. Medtem so Celja- ni znova osvojili pokal Slove- nije, atletinje pa so prvo me- so prepustile ljubljanski Olimpiji. Direktor ADK Ro- man Lešek je bil po povratku iz Ljubljane kratek: »Še vedno smo nastopali pod imenom pokrovitelja. Dosegli smo lep uspeh in podjetje Cetis lepo promovirali. Osebno pričaku- jem, da bomo pogodbo po- daljšali, kajti brez pomoči bo- mo težko uresničili naše načr- te. Člani Upravnega odbora in predsednik ADK Jože ZimŠek bodo v prihodnjih dneh sku- paj s predstavniki Cetisa spre- jeli končno odločitev o pri- hodnjem sodelovanju.« JOŽE KUZMA Najhitrejše slovenske družine MTS Gorenje je v nedeljo priredil prvi štafetni tek slovenskih družin. Skupno je na travnati tekaški progi v Podkraju štartalo preko 100 tekačev vseh starosti. Vsak član družine je moral preteči razgibano progo v dolžini 3,5 km, pričakovano pa je najboljši čas (40,35) dosegla družina Klemen (Maks, Urh, Luka) iz Celja v kategoriji »oče, sin, sin«. Zmagovalci v drugih kategorijah: družina Blatnik iz Mežice (oče, mati, sin), družina Andreje iz Slovenj Gradca (oče, mati, hči) in družina Drobne iz Sevnice (mati, sin, sin). HINKO JERČIČ ŠPORTNI KOLEDAR ČETRTEK, 18.6. Nogomet Brdo pri Kranju: Žrebanje parov za 1. in 2.SNL ter Pokal RS. Mladinski pokal RS, polfi- iiale - Žalec: Grafika Gracer- Pragersko (18, finale v nede- ljo). SOBOTA, 20.6. Nogomet DP mlajši dečki, polfinalni turnir (vzhod) - Murska So- bota: Mura-Birobit Publikum (15, finale ob 19). Konjeništvo škofja vas: Turnir v preska- kovanju ovir AO, Al, A2, L (9). AtleHka Velenje: mednarodni mi- ting. Triatlon Celje: Dan triatlona 98 (14). Rokomet Velenje: Mednarodni roko- metni turnir navijaških skupin (8). Skakalci za svetilko Velenjski smučarski skakalni klub bo prihodnji vikend pripravil 12. nočno tekmo za Rudarsko svetilko in tekmo letnega kontinentalnega pokala Gorenje na plastični na- pravi. Dvodnevna skakalna prireditev je še ena v nizu tradicional- nih tekem, na katerih se zberejo vsi najboljši domači skakalni mojstri na čelu s Primožem Peterko in gostje iz Avstrije, Nemčije, Italije, Poljske, Češke in drugod. Organizatorji so »svetilko« in »continental cup« združili pod imenom »Ford- revija skokov Velenje 98«. PŠ Zapozneli pričetek triatlonske sezone s sobotnim Dnevom triat- lona 98 se uradno pričenja domača sezona v tej vse bolj priljubljeni panogi, medtem ko so organizatorji morali odpovedati tekmovanja v Krškem, Kamniku in Želez- nikih. Okoli 150 tekmovalcev, med njimi 10 članov italijanskega kluba Happydea iz Tržiča, za katerega tekmujeta tudi Celja- na Jože Tanko in Nino Cokan, se bo pomerilo v super triatlo- nu (750 metrov plavanja v let- nem bazenu, 5 km teka ob Savinji in 20 km kolesarjenja po Ljubljanski cesti) in super šprinterski različici (200 m, 2 km, 8 km). Sodelujoči bodo razporejeni v 4 starostne ka- tegorije, študente (DP), dija- ke, ženske in pripadnike Slo- venske vojske (odprto pr- venstvo SV). Čeprav bo organizator pri- jave zbiral na dan prireditve, se bodo od znanih triatlon- cev tekmovanja zanesljivo udeležili šestkratni udeleže- nec triatlona Iron Man na Ha- vajih Igor Kogoj, zmagovalec pokala RS Grega Hočevar (oba Trisport Kamnik), Erik Pečnik in Mitja Mori (oba Energija U). Dan triatlona 98 sta podpr- la Celjska borzna hiša in Ob- čina Celje in bo potekal v okviru akcije »Poletje v Ce- lju«. PRIMOŽ ŠKERL NA KRATKO Koper: Na policijskem DP v karateju so slavili domači tek- movalci, člani UNZ Celje pa so zasedli 3. mesto. Milan Gom- bac (PP Velenje) je v kategoriji do 80 kg izgubil v finalu, Mil- ko Ponikvar (PPP) in Jure Centrih (PP Celje) sta si v pri- borila bron v kat. nad 80 oz. do 75 kg. Jernej Mažgon (PP Celje) je bil v isti discipUni peti. Velenje: V 6. krogu balinar- skega prvenstva v 1. ligi so Velenjčani remizirali z vodil- nimi Jesenicami. Na razpre- delnici so izgubili dve mesti in so trenutno četrti. Velenje: Mitja Verlič je zma- govalec prvenstva šaleške ob- močne balinarske zveze za člane. V finalu je s 13:1 ugnal Stojana Kurija, tretje mesto pa je pripadlo Stanku Golubiču. Pri dekletih je naslov najboljše pripadel Nataši Gregorič. Atomske toplice: Olimpij- skega teka se je udeležilo bli- zu 350 tekačev. Vse bolje orga- nizirana služba za šport in rekreacijo je nastopajočim pri- pravila optimalne pogoje na progi, ki so jo zmogh vsi teka- či. Nagradili so 40 udeležen- cev, med njimi najstarejšo An- gelco Korošec (letnik 1927) in najmlajšo Lauro Simončič (1994). Vič pri Dravogradu: Jožica Emeršič (TVD Partizan Polze- la) je na lokostrelskem turnir- ju Arrovvhead, ki je štel tudi za slovenski pokal, zmagala v disciphni Compaund in s 347 krogi izboljšala državni re- kord. Med veterani je Roman Zupane zasedel 2. mesto. Videm pri Ptuju: Na prija- teljskem mednarodnem loko- strelskem turnirju v discipij FITA 70 metrov je Jožj, Emeršič dosegla tretje, Gr^ Emeršič peto, Sašo EmerŠjjs šesto mesto. Rečica pri Laškem: v krogu občinske lige v stre| nju s serijsko puško je eki| no slavila SD Tone Bostič^ dani Most. Med člani poj mezno je bil najboljši Andi Brunšek, pri članicah Zd« ka Pušnik (oba Rečica), p mladinkah Vojka Matek ( Bostič), med pionirji pa K tarina Šafarič (Rečica) in s mon Matek (T. Bostič). Krapina: Na petem sre{ nju mejnih pohcijskih upr so delavci UNZ Celje zasei 3. mesto. Slavili so v strelj nju s službeno pištolo zračno puško, v malem n gometu in pikadu pa sa b boljši UNZ Krško in Ul Krapinsko-Zagorska. Žalec: Zmagovalec tretje turnirja Odprtega šahovsk ga prvenstva ŠK Žalec je 1 lan Matko, ki je po švia skem sistemu v pospešeni! vedbi za seboj pustil Raji Rajkoviča (oba Velenje) Franca Gozvodo (Šentjur). Polzela: Na rednem ni sečnem hitropoteznem š bovškem turnirju je slav Branko Setnikar (Prebold Sledijo: Ivan Pevnik, Danil Vošnjak in Štefan Šincek (v Polzela). Tržič: Na tekmi smučarji skakalcev je v konkurenci ( 8 let Klemen Omladič zasf del'5. mesto, Gašper Berfor^ bil do 10 let tretji, Andte Podlipnik pa v konkurent do 16 let deseti (vsi Velenje Zmagovalna ekipa III. OŠ z učiteljicama Nadjo Robnik in Emo Kuhar. Najboljša III. OS Športna šola Celje je letos prvič v okviru programa »Šport mladih« organizirala občinsl prvenstvo 3. razredov v igri med dvema ognjema. Na igriščih dvorane Golovec je nastopilo 6 osnovnih šol, ekipe pa so štele 20 po učenčevi učenk. V dveh skupinah so igrali po sistemu vsak z vsakim, zmagovalca sta se pomerila za prv' drugouvrščena za tretje, tretjeuvrščeni moštvi iz obeh skupin pa za 5. mesto. Merodajna je bil ura - po izteku predvidenega časa so se prešteli igralci v polju in ekipa z večjim številom je bil zmagovalec. Prihodnje leto bo prvenstvo »med štirimi ognji«. Končni vrstni red: III. OŠ, OŠ F. Krajnca, OŠ F. Roš, OŠ Hudinja, I. OŠ, IV OŠ. P 1. SNOPIČ ŠPOWf_ 23 Ritem za nov ples pod obroči Izžrebali so pare uvodnih krogov novega državnega košarkarskega prvenstva v vseh ligah - Derbi le v Šoštanju - Rovšnik v Šentjurju Loka Kava (Pivovarna Laš- l(o) in (Kovinotehna Savinj- jlia Polzela) ZM IVlaribor Ov- sta para, s katerima bosta naša predstavnika pričela povo domačo prvoligaško ](ošarkarsko sezono. Ta se sieer pričenja 9. sep- tembra (ponovno s spremenj- nim tekmovalnim sistemom) in z očitki, ki se vlečejo še iz minule sezone. Slednji gredo zlasti na račun registracijske jcomisije KZS in prvakov s Ti- volija, ki naj bi si po svoje razlagali sklepe, sprejete na izredni skupščini konec maja. S korekcijami sklepov naj bi Union Olimpiji omogočili za- držati ambiciozne domače igralce - predvsem mlajše, ki ijim igranja ne morejo zagoto- jviti, vseeno pa jih želijo v svo- jih vrstah. Laščani, ki so v nedavni prijateljski tekmi ugnali Po- što Maribor s 101:87, bi na gostovanju pri novincu v Škofji Loki ne smeli imeti večjih težav, kar v domači dvorani velja tudi za Polzela- ne, uvodni obračun pri žen- skah med ŽKK Ingradom in sežanskim BTC (26.9.) pa dvoma o zmagovalcu tudi ne dopušča. V moški B-ligi je zadeva manj jasna. Strokovnjaki da- jejo prednost le Zagorjanom, vse preostale ekipe pa naj bi se potegovale za mesto št. 2. Prvi krog (26.9.) bo že postre- gel z lokalnim derbijem nek- danjih drugoligaških rivalov, ko se bosta v Šoštanju pome- rila Elektra in Rogla Atras. Konjiški Comet bo doma pri- čakal Krško, ki se je po izpa- du iz elite znova prenovilo in bojda tudi finančno opomo-- glo. Zanimivo bo v Šentjurju, kjer bo domače moštvo Ke- moplasta skušala presenetiti amlbiciozna in okrepljena Ra- denska. Prestopni rok je potekel včeraj (po zaklj. redak.). Nek- danji Polzelan Vinko Rovšnik je sam izrazil željo po nasto- pu v dresu Šentjurčanov in je z eno nogo že njihov član. Po zadnjih informacijah bi to še vedno lahko postala Laščana David Čop in Mitja Starova- snik, ki pa bo bržkone ostal v Hrastniku. Veteranski trio Ur- banija-Gdjšek-Sušin je tik pred zdajci le pristal na po- daljšanje pogodbe za prihod- njo sezono, četudi pod sredi sezone spremenjenimi (beri: slabširni in poostrenimi) po- goji. Košarka.rji imajo na voljo še avgustovski mini prestopni rok. . . V 2,SKL vzhod se prvens- tvo-prav tak,o prične. 26.9.. Celjane čak^ pot v Črnornelj, pri lanskemu B-Jigašu Litiji pa bo gostovala Plima izJPrebol- da. Košarkarski ligaši so dorekli še termine drugih tekmovanj. Dan slovenske košarke bo 31. januarja prihodnje leto, final- na pokalna turnirja bosta po- dobno kot letos in sicer 19. in 20. decembra za ženske ter 10. in 11. aprila za moške. Novost je slovensko-hrvaška ženska liga, ki se bo končala ob koncu leta, pričela pa že koncem av- gusta. ■HnHHai PRIMOŽ ŠKERL Košarkarji RogleAtrasa (na sliki) so se zadnji uvrstili v l.B ligo, uvodoma pa bodo ponovili regionalni derbi s Šoštanjčani. Urška Roš rekordno Na močnem mednarod- nem mitingu za pokal mest- ne občine Kranj so se plaval- ci celjskega Neptuna v hi- trem bazenu odlično znašli. To velja predvsem za Urško Roš in Ajdo Valcl, ki sta bili celo zmagovalki. Prvo domače ime mitinga je bila zagotovo Urška Roš, ki je 200 metrov v delfinovem slogu preplavala v času 2:18,62, kar j e nov državni rekord. Rezultat dobi posebno težo, če se spom- nimo, da je stara najboljša znamka Kalanove padla po 12 letih. Roševa je bila letos že nekajkrat blizu izboljšave re- korda, v Kranju pa ji je le uspe- lo. Zmagi na 200 delfin je doda- la še 2. mesto na 400 mešano. Izvrstna je bila tudi Ajda Valcl, ki je prav tako priplavala do rekordnega dosežka. Na 200 hrbtno je slavila z najboljšim rezultatom mitinga 2:24,41, te- mu podvigu pa je dodala še zmago na polovico krajši progi. Finalistki sta bili Maja Cunjak (100 hrbtno 7. mesto, 200 hrbt- no 8.) in Polona Jamnikar (200 mešano 8.) V moškem delu Neptunovega zastopstva se je najbolje odrezal Matjaž Kolčan, ki je na 100 hrbtno priplaval 3. mesto. T.L. Frecetova z normo za SP ' Judoistke Sankaka* iz ' Celja so nastopile na moč- no zasedenem mladin- skem turnirju A kategori- je v Avstriji, v začetku ju- I iija pa bo klub pripravil tradicionalno tekmovanje »Dan Sanaku«. Stockerau je tokrat gostil 130 tekmovalk iz 12 držav, največji uspeh med našimi pa je dosegla potnica na Olimpijske igre Maja Frece, ki jo je šele v finalu prema- gala Angležinja Kostello, poprej pa je izločila Avstrij- fco Paregerjevo, Čehinjo Pa- covtovo in Nemko Gunter- jevo. Urška Žolnir je meda- ljo zgrešila le za las - dvoboj z Rašo Srako se je končal neodločeno, sodniki pa so medaljo prisodiU slednji. Uspešno je nastopila tudi Regina Jerneje, Petra Na- reks pa v Avstriji ni imela svojega dne. Frecetova je z 2. mestom izpolnila normo za nastop na SP, preostale pa to lahko dosežejo avgu- sta na turnirju v madžar- skem Paksu. »Dan Sankaku« bo zaradi prostorske stiske gostil le re- . Prezentance Litve, Italije in Avstrije, poleg tekmovalnih : Uspehov pa je poglavitni cilj l^prireditve širšemu občins- Itvu predstaviti borilne veš- ^^ine na splošno: Že dopold- . ne se bodo za pokal Sanka- ku open pomerili dečki in •^pklice, sledil bo revijalni lop borcev v tehnikah .^udo show, ju-jitsu, taek- >on-do, judo in aikido, pr- bo prikazana judo tehni- ka ob spremljavi glasbe (ka- ^^), večerni program pa bo namenjen četveroboju re- prezentanc. VL, PŠ Atletska steza že letos V Rogaški Slatini so se odločili, da bodo atletsko stezo pri II. osnovni šoli zgradili že letos. Gre za edino atletsko stezo v me- stu, ki so jo načrtovali že vrsto let. Vrednost gradbenih del je 18 milijonov SIT. V letoš- njem občinskerri proračunu so za stezo najprej predvi- deli 12 milijonov tolarjev, nakar so uspeli pridobiti 3 milijone državnega denarja za sintetično prevleko (nje- na vrednost znaša 7,5 mili- jona) pod pogojem, da bi stezo dokončali že letos. Slatinčani so se zdaj od- ločili, da bodo namenili do- datnih 6 milijonov iz po- pravka občinskega prora- čuna, razHkoza prevleko pa zagotovili iz proračuna za prihodnje leto. BJ Uroš Šerbec, Tomaž Tomšič in Roman Pungartnik so v Zagrebu lahko razmišljali o prvem nasprotniku v državnem prvenstvu. Pivovarjeiti zmaga v Zagrebu Celjskim rokometašem je pripadel mednarodni turnir v Zagrebu, kjer so premagali hrvaška prvoligaša. Finale je CPL pripadel z enormnim izidom 34:31 (15:15), v tekmi za finale pa so izločili Cetero iz Džakova. Na turnirju je nastopila še italijanska Modena. 12. septembra se pričenja novo državno prvenstvo, vsi klubi naše regije pa bodo uvodoma gostovali. Celjani se bodo po prvi par točk zapeljali v Škofjo Loko, Gorenje potuje v Hrpelje k Andorju, Radečane pa bodo v Krškem pričakali nastrojeni domačini. Pri dekletih (3. oktober) se bo žalski Juteks odpravil v Škofije k Burji, velenjski Vegrad pa bo pripravljenost na nove podvige preizkusil v Kočevju pri Gramizu. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIC Zanimivo srečanje veteranov Na spominskem turnirju nekdanjega predsednika celjskega rokometnega klu- ba Ignaca Krumpaka-Naca so se v športni dvorani na Golovcu (Nac je bil tudi po- budnik in graditelj dvorane) znova zbrali rokometaši Ce- lja, Slovana in Ormoža - pred 30 leti hudi nasprotniki, da- nes pa veliki športni prijate- Iji. Žal so manjkali predstavni- ki Slovenj Gradca, ki jim ni uspelo zbrati zadostno števi- lo igralcev, starejših od 50 let, Ormožani pa so se znašli in se okrepili z nekaj rokometa- ši veterani iz Radgone. Ni to- liko pomembno, da so prvi pokal osvojili Slovanovci pred Celjani in Ormožani, temveč da so znova obudili spomin na tega pomembnega moža slovenskega rokometa. Pri- hodnje leto bodo na turnir povabili prav vse slovenske rokometaše Abrahamovih let in na prizorišču sestavili eki- pe za nestop, saj je v posa- meznih mestih težko nabrati vsaj 10 takšnih veteranov. II. Nacetov memorial bo hkrati srečanje športnikov, ki so v tistem času v svojih sredinah vehko naredili za slovenski rokomet, danes pa se na njih pozablja. Rezultati turnirja: Celje- Ormož 9:6, Slovan-Ormož 11:7, Slovan-Celje 10:6. Najboljši vratar je bil Vlado Brglez (Slovan), najboljši igra- lec Draž Pucko (Ormož), naj- boljši strelec Andrej TeUč (Ce- lje), posebno priznanje za svojo igro pa je iz rok soproge pokojnega Naca Marije Krum- pak prejel Božo Kuharic JOŽE KUZMA Turnir rokometnih navijašicih sicupin Navijači RK Gorenje Šaleš- ki Graščaki organizirajo to spboto drugi mednarodni ro- kometni turnir navijaških skupin, kjer bo med deseti- mi ekipami zaigralo tudi 6 nemških. Prvi turnir je bil lani v Lem- gu (Nemčija), kjer imajo vr- hunsko ekipo TBV Lemgo, polfinalista letošnje Lige prva- kov. Šaleški Graščaki so se z navijači tega moštva srečali pred leti med gostovanjem Go- renja v pokalu EHF. V Nemčiji imajo navijači tradicionalni turnir, kjer se borijo za pre- hodni pokal, pred dvema leto- ma pa so nanj zvabili tudi velenjske Graščake. Vsaka eki- pa ima lahko v postavi tudi ženske in enega aktivnega igralca. Graščaki,, so takrat imeli Tanjo Oder, ki je postala najboljša strelka turnirja, pre- hodni pokal pa je trenutno v lasti letošnjih organizatorjev. Za trajno lastništvo pokala je potrebno. zmagatL na treh tek- movanjih. Od domačih navijaških sku- pin so povabljeni Orli (Slovenj Gradec), Torcide (Trbovlje) in Florjani (Celje), srečanje pa nameravajo izkoristiti tudi za nevezovanje novih, trših prija- teljskih vezi. BOJAN PEČNUC Št. 24.-18. junij 1998 24 INFORMACIJE Pivo so pili že stari Slovani Drugič bomo morali biti na Zlatorogovem rolanju z namigi bolj skromni, smo i ugotavljali po tem, ko nas je že kar peti poslušalec po vr- sti našel v Gostišču Slovan na Vranskem. Čeprav smo izdali samo to, da smo se odpeljali v smeri proti Trojanam, so poslušalci bistro sklepali, da smo se tudi • tokrat ustavili v katerem iz- med gostišč. Očitno tudi to- krat niso imeli težkega dela. Našli so nas dokaj zgodaj, vse prezgodaj, smo ugotavljali potem ob prigrizku in se pri- dušali, da bomo drugič bolj neusmiljeni. Vsekakor pa bolj molčeči in nepopustljivi. Poslušalka Irena iz Tabora ni kaj dosti preudarjala. »Gle- de na to, da sem dostikrat tukaj, se mi je kar zdelo, da ste se skrili v Gostišče Slo- van,« je povedala. Majico bo oblekla sama, pivo pa si bo s kom delila, je še povedala. Ni naključje, da nas je že po nekaj minutah za rokav pocu- kal Aleksander Aleksič in si tudi prislužil nagrado Zlatoro- govega rolanja, majico, ki smo jo natisnili posebej za to priložnost, laško pivo in seve- da obvezno malico v Gostišču Slovan. »Tukaj sem večkrat, zato dobro poznam gostiš- če,« je povedal, seveda pa je bil tudi vesel nagrade, ki jo je tako nepričakovano dobil. »Sem prihajam s prijatelji na kavo ali pijačo in vedno se imamo dobro,« je povedal ob kozarcu piva, h kateremu se pač prilezejo domače dobro- te. Filacevi na dveh kraiih Družina Filač, ki je lastnica Gostišča Trobej v Gornjem Gradu, je Gostišče Slovan prevzela pred približno letom in pol. »Ker ima prvo dolgo- letno tradicijo, je tudi bolj poznano,« je ob našem obi- sku povedal domači sin Ne- nad Filač. Gostinska ponudba je na obeh lokacijah pestra. In ker smo bili že ravno v Go- stišču Slovan... Kot si lahko mislite, smo pretaknili prav vse. Od dvora- ne, ki je namenjena za ohcet po domače (tukaj se radi poh- valijo, da so skupaj spravili že marsikateri par), do poročne dvorane, kjer je že marsikdo dahnil »da«. V gostišču se radi ustavijo tudi izletniki, kajti tod je do- sti zanimivosti, po dolgi in utrudljivi poti pa si je tudi dobro nekje »privezati du- šo«. Sicer pa jih poznajo bli- zu in daleč, kar dokazuje tu- di marsikateri avtobus, ki se ustavi tod, iz njega pa se usu- jejo izletniki. Še prav posebej bi vam priporočili savinjski Aleksander Aleksič si je prisluženo majico Zlatorogovega rolanja takoj pomeril in kot vidite, mu lepo pristoji. želodec in sir. Domačini vam bodo, če jih boste vprašah, priporočili domačo juho z re- zanci, zrezek Slovan s prilo- go in seveda obvezno sladi- co, ki naj bo tokrat glede na letni čas kar sladoled ali pa sadna kupa. V gostišču vam bodo tudi prijazno pomagali, če boste v zadregi, kaj bi si bilo vredno ogledati v okolici. Z Vranske- ga se lahko odpravite na obisk najstarejšega zvona v Stopniku, cerkve sv. Mihaela ter muzeja motociklov. Izlet- Nenad Filač in Vesna Lejič »v živo«. Slovenci radi rečemo, da je vsakdo svoje sreče kovač, Nemci pa poreko... Kako? . Da vsakdo svoje pivo vari! * niške točke v okolici Gostišča Trobej v Gornjem Gradu, ki ima 110-letno tradicijo, pa so še bolj zanimive. Obiščete lahko zakladnico v Radmirju, GoUe, Lepenatko, Menino planino in seveda tudi Logar- sko dolino. Po tem pa na domače kosi- lo. Zraven pa seveda pivo Pi- vovarne Laško, s katero smo skupaj s poletjem zajadrali v Zlatorogovo rolanje. Tokrat smo podelili nagrade že tret- jič zapored, naslednji torek pa bomo... No, kje bomo, bo- ste pa še uganili! Poslušaj! Radio Celje vsak torek od i; do" 13. ure, če boste kaj presi šali na radijskih frekvencal si preberite v Novem tedn ku! >. SNOPIČ KULTURA 25 Prestolnica slovenske satire V Šmarju je bila na Aritas večina najpomembnejših slovenskih satirikov v soboto je bilo Šmarje pri Jelšah prestolnica slovenskega satire. Tam se je zbrala velika večina tistih, ki na tem področju največ pomenijo. Osrednja večerna prireditev II. trienala Aritas je povezala elito slovenske in celo ameriš- ke satire. I Na šmarskem trgu, kjer so' vabih v dvorano kulturnega doma godbeniki ter zatem v dvorani, se je kar trlo obrazov, ki jih pozna veliko Slovencev. Bil je višek letošnjega trienala, ki so ga začeli v petek zvečer z retrospektivno razstavo slikarja Nikolaja Pirnata na gradu Podsreda. V soboto so nadaljevali z odprtjem razstave slikarja Jožeta Ciuhe ter predstavitvijo pisatelja Igorja Torkarja (obeh častnih gostov Aristasa) na Brecljevem nad Šmar- jem ter z odprtjem razstave najuglednej- ših ameriških karikaturistov v Rogaški Slatini. Zvečer so v šmarskem kulturnem do- mu slovesno podelili Aritasove nagrade za besedno in likovno satiro. Zlate, sre- brne in bronaste Aritase za besedno satiro so prejeli Milan Fridauer-Fredi, Aksinja Kermauner in Franjo Frančič ter za likovno Bine Rogelj, Folž A. Zorman in Dušan Pirih-Hup. Za likovna dela so podelili kipec Satirja šmarske občine Vladimirju Makucu, Večerovo nagrado Antonu Repniku, Zlato strelo Nedeljske- ga dnevnika pa Klavdiju Tutti. Za besed- no satiro je prejel kipec Satirja Žarko Petan, nagrado Novega tednika in Radia Celje Franci Černelč ter nagrado Radia Šmarje Franček Rudolf. Satirja so pode- lili tudi tujemu ustvarjalcu, ameriškemu karikaturistu Jerryju Robinsonu. Podeli- tve se je udeležila velika večina dobitni- kov priznanj. Med prireditvijo, ki jo je povezovala Mimica Kidrič, sta nastopila domača vo- kalna skupina Freya ter orkester Adama Bicskeya. Prireditev, ki je vsaka tri leta, je posebej predstavil predsednik organiza- cijskega odbora, šmarski župan Jože Čakš, ki je med drugim opozoril na zah- tevno delo »očeta« Aritasa, slikarja Stane- ta Jagodica, predstavil pa je tudi zanimiv katalog Aritasa. Občinstvo sta posebej zabavala igralca Jerca Mrzel in Jurij Son- ček. Slednji je med drugim prebral hu- moresko Primer P. (avtorja Francija Čer- nelča), ki je prejela nagrado Novega ted- nika in Radia Celje. Nagrado, sliko Vik- torja Šesta, je Černelču podelil Mitja Um- nik. Vzdušje je postajalo vse bolj sproščeno ter zabavno. Ko so podelili šmarski Kelih sv. Barbare častnima gostoma Ciuhi in Torkarju, je prvi opozoril na svoje štajer- Oče Aritasa, šmarski rojak Stane Jago- dic, je bil ob zaključku zidane volje. Slovenski trienale satire je zahteven pro- jekt sko poreklo ter na možnost, da če bo pil iz njega, sveta Barbara ne bo več dolgo sveta. Nato je Igor Torkar na odru pripo- vedoval anekdote iz krogov ljubljanskih gostilniških literarnih omizij. Kelih je pre- jel tudi nagrajenec iz ZDA, karikaturist Jerry Robinson, ki se je zahvalil po slo- vensko (in priznal da je besedo »hvala« vadil ves dan) ter dodal še nekaj ameriš- kih anekdot. BRANE JERANKO V čcist in spomin dr. Antona Schwaba S celovečernim koncertom v Narodnem domu je Celjsko pevsko društvo opravilo ple- menito in prepotrebno nalo- go: počastitev dvojnega jubi- leja dr. Antona Schvvaba, zdravnika, skladatelja in di- rigenta ter človeka široke duše in srca. Sodobnik bratov Ipavcev, s katerima je prijateljeval poklic- no in glasbeno, ubira svoja skla- dateljska pota tako prepričljivo in odgovorno, da ga je sloven- ska glasbena srenja vzela med- se kot pomembnega ustvarjal- ca. Bil je človek svojega časa, imel je izostren ot^utek za ljud- sko melodiko in skladbe so har- monsko jasne in čiste, poleg tega pa narejene na vsebinsko izrazitih besedilih, ki jih je skrb- no izbiral. Prav to pa je bilo programsko vodilo koncerta, na katerem sta se skladno dopolni- li Schvvabova ustvarjalna ener- gija in Goršičeva poustvarjalna sposobnost. Profesor Edvard Goršič je program smiselno in skrbno izbral in ga uredil tako, da je zaobjel vse najbolj tehtno, kar je skladatelj naredil in priredil. Naj mi bo dovoljeno uporabiti misel iz koncertnega lista: »Iz- brali smo tisto, kar je bilo za dr. Schvvaba najbolj značilno in ga je v slovenski glasbeni literatu- ri uvrstilo med najvidnejše zborovske skladatelje roman- tične smeri. Pri izbiri sporeda smo hoteli biti toliko raznovrst- ni, da bi bilo za vsakega ljubite- lja zborovske glasbe nekaj!« Ker vemo, da je izvajalska prepričljivost in pevska sproš- čenost že od nekdaj odlika Celjskega pevskega društva, je bil koncert dogodek, kakršnih bi si želeli čimveč. O Schvva- bovi občutljivosti pri izbiri tekstov so nas prepričale vsaj tri, na tem koncertu predstav- ljene skladbe: Ksaverja Meška Ave Marija, s katero je sklada- telj postal znan tudi v tujini, ter Zlata kanglica in Dobro jutro, obe na Župančičevo be- sedilo. Pri teh dveh je zbor spremljal Celjski godalni orke- ster, ki ga je za to priliko pri- pravil njegov stalni dirigent Nenad Firšt. Schvvabov večer je imel še eno razsežnost. Na koncertu je bila predstavljena monografija o skladatelju, njegovem delu in pomenu za Celje in slovenski glasbeni prostor. Avtor, prof. Edvard Goršič jo je sestavil skrbno, natančno in z veliko profesionalne odgovornosti ter zapolnil del še vedno odprte slovenske glasbene zgodovine. Tako sta se zbor in avtor dostoj- no oddolžila skladatelju in diri- gentu, ki je pred mnogimi de- setletji oblikoval celjsko pevsko tradicijo. MARJAN LEBIČ Lilcovna razstava - zacetelc praznovanja rudarjev Letošnje praznovanje dneva rudarjev se je v velenjskem premogovniku začelo v soboto, 13. junija, z odprtjem razstave likovnih del, nastalih v 19. premogovnikovem ex-temporu. Tema^ letošnjega srečanja, ki se ga je udeležilo 89 slikarjev iz vse Slovenije, je bila optimizem. Strokovna žirija je izmed 129 likovnih del izbrala 37 najboljših del. Na razstavi, ki bo v Velenju, v stekleni premogovnikov! direkciji, na ogled do 4. septembra, sodeluje 35 avtorjev. Prvo nagrado je žirija podelila Mladenu Stropniku, drugo Saši Vrabiču in tretjo Anji Jerčič (na sliki so nagrajenci).' Odkupni nagradi sta prejela Stane Žerko in Arpad Šalamon. K.L., Foto: G.K. ; ZAPISOVANJA Kruha in iger Zgodila se je še ena izmed akcij Ministrstva za kulturo RS; sredi tedna so v Cankarje- vem domu nadaljevali razpra- vo, ki se je končala na simpo- ziju oktobra lani, skozi katero so posamezniki avtorsko obravnavali in interpretirali kulturnopolitična vprašanja po posameznih umetnostnih področjih. Vse skupaj z enim samim in jasnim ciljem; da bi že enkrat končno prišh do ti- stega, k čemur stremimo že dobrih sedem let: nacionalni kulturni program. Posebnost razprave je v av- torskem obravnavanju in in- terpretiranju problemov. In v tem, da je razprava zajela vsa področja umetnosti. Tudi tista, ki so bila s strani države dolgo časa oziroma ves čas ignorira- na. Spregovorili so umetniki sami; predstavili svoje videnje problemov kulture, ki so hkra- ti nujno tudi kulturnopolitič- ni. In v tem je tudi največji dosežek pričujoče in minule razprave; da umetniki sami ugotovijo, da jim - zelo prepro- sto povedano - država ne bo mogla pomagati, če si sami ne bodo hoteli oziroma znali. Da nepolitičnega življenja danes takorekoč ni. Da politika ob- vladuje naša življenja, pa če to hočemo ali ne. Tudi takrat, kadar izgovarjamo besedico »kultura«. Kaj hočem povedati? Nič dru- gega kot to, da je Ministrstvo za kulturo naredilo ogromen ko- rak naprej, pa čeprav dvomim, da se je tega zares zavedalo; umetnike oziroma svoje »odje- malce«, kot bi dejal kolumni- stični kolega iz Sobotne priloge Dela, je seznanilo z informaci- jo, da kulture enostavno ni mo- goče voziti brez pomoči politi- ke. Da je politika takorekoč ko- pilot. In kulturnikom podalo roko. Se spustilo stopničko niž- je na stopnišču moči. Kar prinaša dvoje vprašanj. Prvič, ali je to korak zrelosti države in drugič, ah je to korak nemoči države oziroma Mini- strstva za kulturo? Možno je Piše: TADEJ ČATER kajpak oboje. Čeprav se sam bolj nagibam k temu, da je država in z njo Ministrstvo za kulturo dozorelo in ugotovilo, da brez neposrednih izvajalcev, torej umetnikov, nacionalnega kulturnega programa ne bo mogoče sestaviti. Da kulturna politika vendarle ni vojaška po- litika. AU pa zunanja politika. Pa pri tem ne mislim na tisto izlizano trditev, da smo na Slovenskem tako in tako vsi strokovnjaki za vse. še najbolj pa za kulturo (in šport!), am- pak na dejstvo, kije nasprotno že zapisanemu; preprosto, da slovenska politika enostavno ne obvladuje kulture. In. da se je osvestila in ugotovila, da brez nje ne more preživeti. Da brez kulture preprosto ne gre. Si lahko denimo zamislite eno- mesečni kulturni molk? Da mesec dni. ne bi izšla nobena knjiga, še več. da bi mesec dni za svoje obiskovalce zaprle vra- ta vse slovenske knjižnice. Pa galerije. Kinodvorane. Gleda- lišča. Da ne bi bilo koncertov in drugih kulturnih prireditev. Da na televiziji ne bi vrteli filmov. Grozljivo, kajneda?! In strašno dolgočasno. V redu. v času svetovnega nogometnega prvenstva bi najbrž še nekako preživeli, toda po zaključku fi- nalne tekme bi se gotovo vsi skupaj utapljali v neskončnem dolgočasju. In kaj ima to skupnega z minulo razpravo? Hmm... Toč- no, kar se mi je že zapisalo; da je država dozorela. In stopila v korak s kulturo. Ker kultura zagotavlja igre. Kruh.... hja kruh pa se že nekje najde. Š>. 24.-18. iunii 1998 26 KULTURA 70 let godbe na pihala Slovenske Konjice Razstava, koncert in srečanje godb celjske regije ' člani Godbe na pihala Slo- venske Konjice bodo ta vi- kend praznovali visok jubilej, sedem desetletij dela. Tradici- jo godbeništva na Konjiškem bodo predstavili z razstavo fo- tografij, uniform, instrumen- tov, zapiskov in vsega, kar so v raziskovalni nalogi o godbi zbrali mladi zgodovinarji ko- njiške osnovne šole Ob Dravi- nji. Razstavo bodo odprli v petek, ko bo tudi slavnostni koncert. V soboto pa bodo Slovenske Konjice gostile šte- vilne slovenske godbe. Letos mineva sedemdeset let, odkar so se zbrali prvi god- beniki v godbi Dravinja. Dve leti kasneje so v okviru kultur- no izobraževalnega društva pod vodstvom arhidiakona Franca Tovornika ustanovili še eno godbo. Leta 1936 je godba Dravinja prenehala z delova- njem, godbeniki pa so se zdru- žili v eni godbi. Med drugo svetovno vojno so inštrumente zaradi nevarnosti, da bi jim jih zaplenili, skrili pri znanem kro- jaču Alojzu Kovšetu. Po vojni je godbo prevzel Ludvik Gore- njak. Kmalu pa so ostali brez prostora v katerem bi vadili. V letu 1956 je godbo prevzela tovarna usnja Konus. Dobili so nove uniforme, instrumente in prostore za vaje. V letu 1967 se je godba ponovno formirala, skrb zanjo pa je prevzela glas- bena šola, vendar le za dve leti, ko je godba zašla v novo krizo. Delovanje je bilo prekinjeno za kar tri leta. Leta 1972 je bilo na pobudo Jožeta Fiderška ustanovljeno samostojno društvo »Godba na pihala Slovenske Konjice«. Glavni pokrovitelj je bil Dra- vinjski dom. Ob praznovanju 45-letnice leta 1973 je godba dobila svoj prapor in novega pokrovitelja - Konus. Tri leta kasneje so godbeniki končno dobili prostor za vaje, v kate- rem so še danes. Godbo je prevzel Alojz Krajnčan, priče- la pa so se tudi gostovanja doma in v tujini. Leta 1976 so se udeležili tekmovanja pihal- nih orkestrov in v tretji težav- nostni skupini dosegli prvo mesto. Uspeh so ponovili leta 1985, ko so v drugi težavnost- ni skupini osvojili zlato plake- to. Ob praznovanju 60-letnice leta 1988 se je poslovil dolgo- letni dirigent Alojz Krajnčan, njegovo mesto pa je prevzel današnji dirigent Ivo Kacbek. V letu 1990 je godba zopet izgubila sponzorja. Na srečo je bilo dovolj posluha za nje- ne probleme na konjiški obči- ni. Konjičani zelo radi poslu- šajo svojo godbo, tako da so zadnja leta novoletni koncerti (organizirali so jih sedem) razprodani, sicer pa sodeluje- jo na vseh večjih prireditvah. V petek, 19. junija, bo v kul- turnem domu otvoritev razsta- ve »Godba skozi desetletja«, ob 19. uri pa slavnostni koncert, na katerem bodo podelili Galluso- ve značke. V soboto, 20. junija, pa konjiška godba organizira srečanje godb celjske regije. Na vabilp se je odzvalo devet godb: Ljubečna, Liboje, Štorski žele- zarji, Šmarje pri Jelšah, Zabuko- vica, Šentjur, Laško, Prebold in Mozirje. Kot gostje bodo sode- lovali tudi: godba Breg - Dolina pri Trstu, godba iz Postojne, Big Band J. Senegačnika iz Spodnje Polskave, ansambel Kristali in na novo ustanovljene konjiške mažoretke. Seveda se bodo predstavili tudi domači godbe- niki. Obeta se torej kar osem ur glasbe in zabave v konjiškem športnem parku. Za konec pri- pravljajo tudi polnočni kino na prostem. IK, Foto: VIKI LUŠENC Že dobro desetletje je na čelu pihalnega orkestra dirigent Ivo Kacbek (v prvi vrsti prvi z desne). Število aktivnih članov niha med dvajset in trideset, prihajajo pa predvsem iz Slovenskih Konjic, pa tudi Zreč in Vitanja. TYenutno je najmlajša članica godbe U-letna Eva Purkeljc, najstarejši član pa je več kot sedemdesetletni Ivan Artič. Godbi zadnje mesece predseduje Stanko Kolar. Nižjo baletno šolo iconcalo deset Celjanic Program baletne šole, pri nas doslej edini veljavni šolski plesni program na nižji stopnji, je gotovo eden najzahtevnejših pro- gramov v šolstvu. Od učen- cev zahteva poleg vsakod- nevne vadbe baleta (A pro- gram) tudi glasbeno izo- braževanje (B program). A kljub temu je bila minula sobota uspešna za deset plesalk Harlekina - šole za plesno vzgojo, klasični ba- let in sodobni ples. Uro in pol trajajoči izpit zahteva od učenca veliko koncentracije in discipline. V Celju je to še toliko pomem- bneje, ker je ocenjevanje ek- sterno - ocenjevalec je bil prof. Franci Ambrožič, ravna- telj baletnega oddelka na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Šolanje v klasično baletni smeri je zahtevno tudi zaradi sistema vrednotenja v naši družbi; to ni izobraževanje, ki bi dalo takoj vidne in popular- ne rezultate, tudi kasneje ve- čina od tega ne more poklic- no živeti. Vrednost sistema tega izobraževanja je drugje - izobraževanje v svetovnem merilu obstaja prek tristo let in balet ni preživel zato, ker bi bil samo muzejska umetnost. kot ga nekateri radi imenuje- jo, ampak zato, ker je živ in ker v sistemu šolanja otroku ponudi pozitiven sistem vred- not. Težje pa je seveda vztra- jati v programu otroku izven obeh baletnih centrov (Ljub- ljane, in Maribora), saj prak- tično ni profesionalnih zgle- dov. Zato je tembolj dragocen dosežek tistih posameznic, ki so se kot plesalke klasičnega baleta prebile v Ljubljani, Ma- riboru, Miinchnu, Londonu. Za vsa ta baletna izpopolnje- vanja, ki zahtevajo znanja ve- rificiranih šolskih programov, so dobile osnove doma, v Ce- lju. Iz letošnje generacije Harle- kinovega četrtega razreda odhaja na poklicno šolanje v Ljubljano Sanja Rehar. Zaželi- mo ji uspešno šolanje in na- daljevanje verige poklicnega šolanja, ki sta ga pred šestimi leti začeli Tamara Divjak in Tanja Pezdir, nato nadaljevali Mojca in Tina Majcen (vse štiri so končale srednjo balet- no šolo, Tamara nadaljuje z baletnim šolanjem v Miinchnu, Tanja v Londonu), trenutno obiskujejo srednjo baletno šolo še Katja Veber, Daša Skrt in Zala Pezdir, na sprejem pa se pripravlja tudi Velenjčanka Jana Starman. ANA VOVK-PEZDIR Letošnje učenke 4. razreda nižje baletne šole: Sara Kerstein, Urša Pukl, Paulina Veronek, Tjaša Lesjak, Sanja Rehar, Eva Thaler, Meta Lenart, Tjaša Korbar, Maša Ambrož in Jana Starman. PRIRKniTVF. Na ploščadi pred Termami v Zrečah bo jutri ob 20. uri gledališka predstava z naslo- vom Poročil.se bom s svojo ženo. KONCERfI V clubu Zlatorog bo jutri ob 20. uri koncert Bonnyja Veera, v sredo ob 20. uri pa skupine Halo. V kulturnem domu v Šent- jurju bo jutri o 18. uri zaključ- ni koncert učencev Glasbene šole Šentjur. Pred osnovno šolo na Po- nikvi bo v ponedeljek priredi- tev Zlata ladja - koncert otroš- kega in mladinskega pevske- ga zbora OŠ Ponikva in pred- stavitev življenja tabornikov. V Kulturnem domu v Šentjurju bo v torek ob 20. uri koncert New Swing Quar- teta, ob 30-letnici obstoja. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri ob 20. uri koncert Moškega pev- skega zbora PD Dobrna. Na ploščadi pred domom pa bo v nedeljo ob 15. uri nastop Ple- sne šole Calypso. V cerkvi Sv. Jožefa v Celju bo v sredo ob 19.30 koncert Pevskega društva upokojen- cev iz Celja, pod vodstvom Jožice Soko. RAZSTAVE V Knjižnici v Šentjurju in Ipavčevi hiši bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo likov- nih del slikarke Erike Marije Bajuk. V Osrednji knjižnici v Ce- lju bodo v torek ob 19. uri odprli razstavo Branka Goro- pevška z naslovom Grbi no- vih in starih občin na Celj- skem, ki bo na ogled do sep- tembra. V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu so do 24. junija na ogled likovna dela učencev osnovnih šol občine Žalec. V galeriji Keleia je odprta razstava slik Uršole Bertot, Edvina Dobriloviča, Uroša Pa- ternuja in Mihaela Rudla. V galeriji Mozaik je odprta razstava akvarelov slikarja Navodnika. V Muzeju novejše zgodo- vine je na ogled razstava Kaj se skriva pod klobukom? V avli hotela Dobrna raz- stavljajo likovna dela učenci Osnovne šole Dobrna. V pritličju Stare grofije ima Pokrajinski muzej dve. razstavi: Habsburžani na por- tretnih podobah in Habsbur- žani - portreti članov družine Habsburg na novcih in meda- ljah.' V Lapidariju je na ogled razstava Rimske nekropole severne Hrvaške. V juniju nu- dijo vsako soboto in nedeljo ob 9. uri strokovno vodstvo po njihovih zbirkah in razsta- vah. Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina vabi na ogled slikarske razstave akvarelov in risb Jožeta Svetine, ki so letos nastala v okolici in z motivi Logarske doline. V galeriji Hodnik sodobne umetnosti in Likovnem salo- nu je na ogled razstava Druš- tva likovnih umetnikov Celje. V gostišču Mihec razstav Ija Božena Gobec - Boža,, pritličju Elektra Celje Štefa^ Vrbanič, v avli Splošne boluj šmce dijaki Srednje zdrav] tvene šole Celje, v avli Raj vojnega centra člani Društv, likovnih samorastnikov Ljuh Ijana in v mali jedilnici Bo| nišnice Barbara Raj h. v Muzeju novejše zgodc vine - Hermanovem brlogi bo danes ob 10. uri ustvarja na delavnica »Pred vrati s počitnice« v izvedbi Mihel Jezernik. V pubu Teater bo drevi ol 20. uri tekmovanje za naj tol kalca »Bobnar Celjan«. Pred vrtcem na Dobrni b jutri ob 15.30 za izven, v sob« to ob 18. uri v veliki dvoran Celjskega doma, v ponede Ijek ob 16. uri pred vrtcem n Frankolovem in v torek o 16. do 21. ure v prostori! Studia za ples Celje, dan od prtih vrat Studia za ples Celje kjer se bodo predstavile vsi plesne skupine Studia za ple in Plesnega teatra Igen. V Narodnem domu v Celji bo v soboto ob 16. uri plesr nastop z naslovom Kresn noč za čarovničke, ob 17.3( plesno glasbena pravljica ( žabicah v rdečih kapicah, ol 19. uri plesno glasbena pred stava Živalski karneval in ol 20.30 produkcija vseh učeii' cev IIarlcllepoto in umetnost< v Trst - in nikoli uvideli, da je ta lepota ena sama laž. Zato je prihajalo do različnih, včasih tudi krutih usod najboljših slovenskih sli- karjev;« je pripovedoval umet- nik. Lojze Zavolovšek, ki je pred kratkim z razstavo likovnih del (izbor je opravila kustosinja Milena Koren-Božiček) v Kul- turnem centru Ivan Napotnik tudi delovno počastil svoj jubi- lej, je zelo ponosen, da je mo- nografija nastala v Šaleško-sa- vinjskem okolju. »Srečen sem, ker sem doživel to monografi- jo, še posebej pa mi je ob jubi- leju stala ob strani Šaleška doli- na, kuUurni center, podjetja in občine obeh dolin - hvaležen sem vsem, ki so bili dobrohot- ni za širjenje likovne kulture. Želim si predvsem, da bi likov- na umetnost prišla med ljudi in ostala last naroda,« je še zaupal umetnik in se posvetil drugi ljubezni - orglam. Njihov mo- gočni zvok je zapolnil Zavo- lovškov atelje v Mozirju, se do- taknil številnih umetnin in ob- ljubil, da bo neutrudni slikar in mentor še naprej sodeloval v kulturnem življenju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. URŠKA SELIŠNIK Natečaj za Izvirno slovensko komedijo Mestna občina Celje kot pokroviteljica in Slovensko ljudsko gledališče Celje kot organizator razpisujeta JAVNI ANONIMNI NATEČAJ ZA IZVIRNO KOMEDIJO (ŽLAHTNO KOMEDIJSKO PERO) Nagrado v višini 800.000 SIT bo podelila žirija, ki jo bo imenovalo SLO CeUe. Pogoji: - komedija mora biti napisana v slovenskem jeziku in ne sme biti objavljena ali uprizorjena; - avtorji komedije naj upoštevajo možnost uprizoritve s t.t. srednje veliko igralsko zasedbo; - avtorji morajo poslati tri izvode komedije, svoje avtorstvo pa bodo dokazali s četrtim izvodom; - pravico do krstne uprizoritve nagrajene in drugih poslanih komedij ima Slovensko ljudsko gledališče Celje; - nagrada ne izključuje avtorskega honorarja Avtorji morajo svoje komedije poslati do 31. decembra 1998 (poštni žig) na naslov: Slovensko ljudsko gledališče Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, s pripisom " za natečaj". Odločitev žirije bo objavljena v javnih medijih,. Nagrada bo podeljena na Dnevih komedjje. Srečali je zborov v Vurberku Srečanje ljubiteljev zborovskega petja bo letos, že sedmič zapored, na grajskem dvorišču v Vurberku. Turistično društvo Vurberk zato vabi vse pevske zbore (moške, ženske in mešane), da se do 15. julija prijavite na naslov TD Vurberk, Vurberk 85, 2241 Sp. Duplek s pripisom »Štajerska poje«, prijava pa naj zajema ime zbora, število članov in polni naslov, ime in priimek zborovodje s točnim naslovom in naslove pesmi z avtorji besedila. Vsak zbor naj bi predvidoma zapel tri pesmi, ob uradnem začetku pa še vsi zbori tri pesmi skupaj. Delavnice in lutke s Hermanom Lisjakom v Otroškem muzeju Hermanov brlog v Mu- zeju novejše zgodovine Celje pripravljajo juli- ja za najmlajše 5 poletnih delavnic, do konca avgusta pa se bodo vrstile lutkovne predstave. Otroci bodo v Hermanovih poletnih delavni- cah ustvarjah ob sredah ob 11. uri, cena delavni- ce pa je 200 tolarjev. Teme poletnih delavnic so: S prsti okoli sveta. Povabi me na piknik. Naredi si čestitko. Želim si... in OgrHca za poletne dni. V sodelovanju, z mednarodnim festivalom Poletni lutkovni pristan iz Maribora pa pri- pravljajo v Hermanovem gledališču vsako so- boto med 20. junijem in 29. avgustom tudi lutkovne predstave. Lutkarji bodo z nastopi začenjali ob 10. uri, vstopnice pa bodo po 400 tolarjev. To soboto se bodo s predstavo Pepel- ka predstavili člani Lutkovnega gledahšča iz Maribora. IS O kresi se dan obesi v šoli za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples Harlekin Ane Vovk Pezdir pripravljajo v celjskem Narod- nem domu na predvečer kresnega dne, najdaljšega dne v letu, v torek, 23. junija, plesni maraton z letno produkcijo Vseh Harlekinovih skupin. Najmlajši, predšolski otroci, se bodo ob 16. uri predstavili s spletom plesov Kresna noč za čarovničke, poldrugo uro Zatem bo sledila plesno glasbena predstava mlajših osnovno- šolcev (1. in 2. razred) O žabicah v rdečih kapicah, ob 19. uri Pa bodo nastopile malce starejše plesalke in plesalci (3. in 4. razred) v plesno glasbeni predstavi Živalski karneval. Letna produkcija učencev šole za plesno vzgojo, klasični ^alet in sodobni ples, ki jih vodi plesna pedagoginja Ana Vovk Pezdir, se bo v dvorani Narodnega doma začela ob ^0.30 uri, zaključili pa jo bodo z Renesančno pravljico, Sestavljeno iz osmih delov oziroma desetih plesov. IS Ši.24.-18.[imif 1998 28 KULTURA hHMIMMI II IIBII Ilir III ^ Produkcija in Sadna opera v Veliki dvorani celjskega CID pripravlja Plesni forum Celje v torek, 23. junija, ob 18.30 uri tradicionalno za- ključno produkcijo. S prikazom letošnjega ple- snega dela se bodo predstavile vse plesne skupine. Produkci- jo bodo začeli Murenčki (3-5 let) in Metuljčki (5-7 let), s plesnimi stvaritvami, nastali- mi pod mentorskim in koreo- grafskim vodstvom Goge Ste- fanovič-Erjavec, pa se bodo predstavile tudi Packe (8-11 let). Forum B (9-13 let) in Forum A (16-19 let). V Plesnem forumu Celje se te dni vročično pripravljajo tudi na najnovejšo plesno- glasbeno gledališko predsta- vo Sadna opera, ki jo bodo premierno izvedli prihodnji torek v okviru mariborskega Festivala na Lentu. Celjsko občinstvo pa bo operno zgod- bo, ki je prenesena v čarobni svet Dežele sadja, spoznali septembra v času 31. Medna- rodnega obrtnega sejma. Glasba Sadne opere sloni na odlomkih iz znamenitih oper- nih del, jih delno predeluje, spreminja v songe ali na novo oživlja z izvirnim »sadnim« besedilom. V predstavi, na- menjeni osnovnošolcem viš- jih razredov, so glasbeno izrabljene možnosti najraz- ličnejši tonskih obdelav po- snetkov opernih arij, otroški zbor, operni glasovi in mož- nosti" samih plesalcev, njiho- vih glasov in uporabe teles kot instrumentov. Koreografija in režija Sadne opere sta delo Goge Stefano- vič-Erjavec scenarij in glas- beno podobo je ustvarila Cvet- ka Bevc; kostume in sceno Franc Purg, plešejo, pojejo in igrajo pa plesalke Plesnega fo- riuna Celje Polona Dolžan, Ana Štefanec, Kaja Toplak, Gea Erjavec, Monika Trav- ner. Sanja Milenkovič, Tina in Tanja Šentjurc, Taja Na- raks, Nastja Šafarič, Katja Ki- tanovski, Nuša Pristovšek, Tina Sevšek, Aja Zupanec, Ana Stamejčič in Lucija Za- zijal. IS, Foto: GK Jože Hudeček je v velenjski galeriji Kultiirnica odprl razstavo grafik klasikov 20. stoletja, ki i, na ogled do konca junija. Avtor barvne litografije, pred katero stoji Hudeček, je Corneilk Cena te barvne litografije je 124.900 tolarjev. Čudež v Kulturni« v velenjski galeriji Kultur- nica so 10. junija odprli pro- dajno razstavo grafik klasi- kov 20. stoletja. Razstavo je Jože Hudeček, ki je spregovoril ob otvoritvi, označil kot čudež: »Kajti še pred kakšnim letom takih av- torjev, kot so Marc Chagall, Joan Miro, Corneille, Pablo Pi- casso, Georges Braque, Andre Lanskoy, Henry Matiss, Andy Warhol, Roy Lichtenstein, ne bi mogli dobiti niti na poso- do.« Čudež pa se je po njegovih besedah zgodil že pred ne- davnim, ko so v Velenju i>de- ložirali razvpito pivnico in dragoceni prostor v samem srcu mesta dali na razpolago za kulturne namene«. Pod- jetje Gorenje, ki je lastnik prostorov, je najemnino veli- kodušno znižalo za več kot polovico, občina Velenje pa se je odločila, da bo znižano najemnino plačevala in tako podprla zasebno knjigarno. »Saj človek ne bi verjel, da se kaj takega še lahko zgodi v deželi, kjer je postal denar edino merilo dobrega in zle- ga,« je dejal Hudeček m imj v mislih namere, da bi Ljubljani Trubarjev antikva riat na Mestnem trgu nadc mestih s trgovino s platneni mi čevlje ali pa spodnjin hlačami v jeans izvedbi Ljubljana je res prestolnica kraljevska širokosrčnost p je očitno doma v Velenju »Evropa je zdaj tu, v Velenju v tej Kulturnici,« je razpreda Jože Hudeček o grafikah ii umetnosti vsem, ki so prišl na ogled razstave v novi don velenjske kulture z evrop skim priokusom. HINKO JERČli Foto: GREGOR KATK Sreča je zato, da jo delimo v prostorih Muzeja novej- še zgodovine Celje je od po- nedeljka na ogled 27 likov- nih del 26 umetnikov iz vse Slovenije, ki jih bodo nocoj, v četrtek ob 19.30 uri, proda- jali na 1. dobrodelni dražbi likovnih del Rotary cluba Ce- lje. Dražbo Rotary cluba Celje bo vodil umetnostni zgodovi- nar in likovni kritik Peter Mo- že iz Maribora, izkupiček pa bodo celjski rotarijci, ki jih vodi Tone Zimšek in letos praznujejo prvo obletnico svojega druženja, namenili Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije in Centru Sonček iz Celja. »Zdi se, da je sreča zato, da jo delimo,« sle- dijo rotarijci misli Jeana Raci- nea. Na nocojšnji dražbi bodo prodajali akrile, olja, akvare- le, grafike, pastele, risbe, dela v mešani tehniki in plastike, prispevali pa so jih: Janko Orač, Črtomir Frelih, Jože Ko- tar. Narcis Kantardič, Ivana Andrič-Todič, Milan Todič, Jože Marinč, Ismar Mujezino- vič, Peter Krivec, Klementina Golija, Klavdij Tuta, Darinka Pavletič Lorenčak, Savo So- vre. Zora Stančič, Robert Ograjenšek, Viktor Šest, Vasi- Ije Cetkovič-Vasko, Milislav Tomanič, Franc Purg, Stane Petrovič, Zvest Apolonio, Ka- tarina Toman, Jure Cihlar, Mojca Lampe, Simon Kajtna in Veljko Toman. IS V znamenju španske glasbe Redni letni koncert celj- skega Orkestra Akord, ki so ga mladi glasbeniki pod tak- tirko Matjaža Breznika iz- vedli v ponedeljek, 1. junija, v celjskem Narodnem domu, je izzvenel v stilu španske glasbe. Sicer pa smo pri tem orke- stru že kar navajeni, da nam na letnem koncertu postreže s programsko zaokroženo glas- bo. Če je to bila pred dvema letoma filmska glasba in lani ciganska glasba, smo se na letošnjem koncertu prepustili zvokom temperamentne španske glasbe. Program le- tošnjega koncerta je namreč v glavnem vseboval Odlomke iz Bizetove popularne opere Carmen, ki je že v času svoje- ga nastanka doživela izjemno popularnost in je še danes na železnem repertoarju števil- nih svetovnih opernih Celjski orkester Akord je v programu izvedel deset od- lomkov te opere ob pomo(!i opernih solistov: Dunje Spruk - sopran, Renate Poku pič - mezzosopran, Andreji Debevca - tenor in Valentini Enčeva - bariton. Pri izvedb je sodeloval tudi celjski Aka demski pevski zbor, ki ga vo di Sonja Pavlič-Čendak. Občinstvo, ki je do zadnje ga kotička napolnilo tudi do datne sedeže in stojišča, ji uživalo v resnično kvalitetn izvedbi tako orkestra kot tud solistov in zbora. Pravzapra je bil koncert ponovni dokaz da celjska publika kaže ii jemno zanimanje za operni glasbo. V uvodnem delu koncert je orkester zaigral špansk skladbe za violino in orkestei Pri tem pa so se predstavil solisti na violini: Vasilij Melj nikov, Zdravko Pleše in Mojc Križnic. Seveda pa so v dodat ku izvajalci morali ponovn' na oder s popularnim odlom kom iz opere Carmen. ŽIVKO BEŠKOVNil Sanjam ljubezen Sanjam ljubezen je sporočilo vokalne skupine Vrtnica iz Šempetra, ki je na sobotnem koncertu predstavila svojo prvo kaseto in zgoščenko pod umetniškim vodstvom Sonje Kasesnik in pevk Maje Omladič, Urške Čede, Tine Habe - sopran, Andreje Serdoner, Leje Napotnik, Špele Kasesnik - mezzosopran, Nuše Dobrave, Katje Kundih, Saše Korotaj - alt in Mihe Zagoričnika - kitara. Ne le prijateljstvo, otroška pesem je povezala četrtošolke na OŠ Šempeter v pevski nonet. Pesmi so obljubile zvestobo kar 7 let - prva štiri leta pod vodstvom Valerije Dolar. V zadnji pevski sezoni skupina razpoznavno razvija svojo programsko in izvajalsko identiteto ter se uspešno predstavlja na nastopih doma in sirom po Sloveniji. Kaseto in zgoščenko je moč kupiti na pošti v Šempetru. Na koncertu je nastopil tudi Moški pevski zbor Šempeter. T. TAVČAR Z novimi orglami v Šmarju pri Jelšah so 180 let stare orgle v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete slabo služile, zato so se odločili za nove. Med dobro obiskano nedeljsko slovesnostjo jih je posvetil mariborski škof dr, Franc Kramberger. Izdelali so jih v Škrablovi orglarski delavnici v Brestovcu nad Rogaško Slatino. Napravljene so po mehanskem sistemu z dvema manualoma, s 17 pojočimi registri ter imajo 1030 piščali. Največja piščal meri približno 2,5 metra, najmanjša nekaj milimetrov. Na zunaj so upoštevali izgled dosedanjih orgel, tako da ne izstopajo od starinskega videza zgodovin- ske cerkve. Vrednost novih orgel je 16,5 milijona tolarjev, ki so jih večinoma zbrali župljani, precej je prispevalo tudi 30 botrov in donatorjev, 1 milijon pa je iz občinske blagajne. Sicer pa bodo nove orgle namenjene tudi koncertom za širšo javnost. Tako je že znano, da bo septembra v Šmarju nastopil, skupaj z organistom, komorni zbor Ave. BJ Št. 24.-18. Mi 1998 %. SNOPIČ PISMA BRALCEV 29 ODMEVI IL J Javno vprašanje celjskemu županu Celje ima enega lepših mest- nih parkov, ki ga je zato, da ostaja lep, seveda potrebno negovati, vzdrževati, skrbeti za red v njem ter dourejati, da |l)0 v ponos še zanamcem. 2adnja leta, posebno ob zbira- iju mladih v parku ob petkih, so nastali problemi, ki jih us- pešno rešujemo. V parku stoji ena izmed večjih dvoran, pri- iinerna za različne množične prireditve. Poleg raznovrstnih Športnih prireditev in zaključ- kov Mednarodnih mladinskih pevskih festivalov bo v njej v okviru prireditev »Poletje v ■Celju - knežje'm mestu« letos Že drugič gostovala opera. I Sam želim, da bi bilo v Celju ]yeliko kulturno - zabavnih pri- jfeditev za vse generacije, od najmlajših, mladih do starej- ših. Želel bi, da se lahko vse generacije sproščeno zabavajo in zaužijejo del kulture, ob tem. pa - v mislih imam pred- vsem mlajšo, generacijo - ne bi smelo prihajati do izgredov in uničenja na prireditvenih pro- storih. Strinjam se torej z vami, i^ospod Kumer, da je potrebno x^^k očuvati, ne morem pa se strinjati, da se mladi ne znajo zabavati brez energetskih na- pitkov, alkohola in droge. Pre- pričan sem, da po manjšini, za katero to velja, ne moremo soditi celotne populacije mla- dih in jih prikrajšati za priredi- tve, dopadljive njihovim letom in okusu. Pri gostovanju skupine Plavi orkestar bo moral za red po- skrbeti organizator in prav ta- lce jamčiti za varovanje prire- ditvenega prostora, to je dvo- rane in mestnega parka. JOŽE ZIMŠEK, župan Mestne občine Celje PREJELI SMO J Prijateljske vezi DU Koper in Trnovlje že lanskoletni obisk upoko- jencev DU Koper-Center pri nas vTrnovljah, ko smo tudi podpi- sali pobrateno listino, je odločil, da se v tem letu zopet snidemo, Vendar to pot v Kopru. Za to srečanje smo določili datum 20. 5. 1998, ki je bil kot nalašč drugačen od drugih - turobnih in deževnih - dni. Že ob odhodu iz Celja nas je poz- dravilo sonce in lepo vreme nas je spremljalo ves dan. , Zbralo se nas je preko 50 ■članov in smo se omenjenega dne odpeljali s sodobnim av- tobusom Izletnika iz Celja. Na poti so bili vsi veselo razpolo- ženi v pričakovanju novega doživetja. V Socerbu nas je I pričakal predsednik DU Koper j g. Štromar, ki nas je potem j vodil naprej do Kopra. Tu smo i si ogledali staro, lepo cerkev, nadalje vinsko klet Vina Ko- per, kjer so nas tudi lepo spre- | jeli, nam razkazali sodobne \ kleti in nas pred odhodom po- gostili z dobrim vinom. Nada- lje smo si ogledali tudi Izolo in j hotel Delfin, ki je last ZDU .1 Slovenije. ^ Po vseh teh ogledih nas je ^ čakalo največje presenečenje - j srečanje z ostalimi člani DU ; Koper in sicer v prijetnem go- \ stišču, kjer se nam je že prile- ■ gla dobra hrana. Počaščeni smo bili, da je bil na tem srečanju prisoten tudi j predsednik ZDU Koper g. Jen- ] ko, ki je obenem tudi podžu- pan občine Koper. Želel nam \ je dobrodošlico in nas s krat- \ kim nagovorom prisrčno poz- ] dravil. Prisoten je bil tudi j predsednik naše ZDU Celje, g. ■ Pepelnjak in predstavnica KS . Trnovlje, ga. Nada Bertole. j Najbolj smo se pa razživeli, ko se je začel zabavni program. \ Počasi se je dan prevesil v ve- j čer, vendar nam Celjanom še \ na misel ni prišlo, da bo treba \ misliti na odhod. Vendar se je 1 bilo treba posloviti. Obljubili : smo si ob slovesu, da se kmalu j zopet vidimo in to naj bi bilo te \ dni na srečanju vseh upokojen- I cev Slovenije v Celju. Ko smo polni lepih vtisov ; stopah v avtobus in se priprav- \ Ijali na odhod, nas je do centra ^ mesta Koper spremljal g. Štro- j mar, ki nam je - čeprav v poz- i nih večernih urah - še razka- \ zal del Kopra in njegove zna- \ menitosti. Tam smo se od nje-; ga tudi dokončno poslovili. "■ Vsem našim udeležencem ; je bilo to srečanje zelo všeč in | zlepa ne bodo pozabili tega^: dne. Res, bilo je enkratno! j MARICA ZEVNIK, : Trnovlje pri Celje . Odprlo pismo , g. Marjanu Podobniku Iz sredstev javnega obvešča- , nja je moč zaslediti vse večji pritisk politike na neodvisno \ sodstvo, v katerem prednjači- \ jo ministri in politiki iz vrst '\ SLS. Nedvomno je sporno, da \ boste kot politik pregledali ; vso dokumentacijo kazenskih ^ postopkov v zvezi z orožjem, ? ki so bili zastarani, ustavljeni ! ali končani z izrekom sodbe in j tako nadzirali delo sodišč. Če,; pa ste se za ta korak že odloči- 11, potem preglejte vse sporne \ zadeve in ne samo tistih, ki bi i bile namenjene le politični re-: klami. Bolj kot delo sodišč imate v pravico nadzirati delo policije,;^ in tožilstev, kar bi bilo vseka-^ kor bolj smiselno. Zato vas ■ pozivava, da pregledate po-, stopke v zvezi z najinima are-^ tacijama leta 1992 pred halo ; Tivoh in leta 1995 v Senože-j čah, kjer postopek teče že več i kot tri leta. V obeh primerih je ^ policija grobo prekoračila svo- \ ja pooblastila, saj je po nepo- \ trebnem uporabljala tudi' strelno orožje in uničila oseb-: no premoženje. Zoper naju so uporabljah na-' silje tudi potem, ko sva že bila ■ vklenjena in nama zamaskira- ni hodili po glavah, medtem, \ ko sva ležala na tleh. Takšno 1 mučenje je trajalo skoraj eno \ uro. Ko je Štorman od preisko- valnega sodnika zahteval ta- kojšnjo rekonstrukcijo dogod- ka in analizi prstnih odtisov na pištolah, ki naj bi bile najdene v najinem vozilu, je po posvetu s policisti takšno možnost za- vrnil. Obrazložil je, da je poli- cija z dovoljenjem sodišča upo- rabljala posebne metode, dolo- čene v 150. čl. ZKP, na osnovi katerih je celotno zadevo sli- kovno in tonsko posnela, prav tako pa naj bi imeli tonske posnetke vseh pogovorov, ki so se vršili preko Štormanovega telefona. Ti posnetki naj bi slu- žili kot dokaz na sodišču in na njihovi osnovi naj bi se izrekla tudi sodba. Ker je v 153. čl. ZKP ned- voumno določeno, da mora policija vse dokaze, pridoblje- ne z uporabo posebnih me- tod, določenih v 150. čl. ZKP, izročiti sodišču, sva po mese- cu in pol pripora zahtevala pregled dokaznega gradiva. Vendar pa policija ni sodišču dostavila prav ničesar, kar bi moralo vplivati na takojšnjo ustavitev postopka. Takoj po aretaciji sva podala kazensko ovadbo na koprsko državno tožilstvo zoper nez- nane delavce MNZ zaradi po- skusa umora. Policisti so se z vozili brez oznak, na katerih so bile italijanske registrske tablice, brez predhodnega opozorila zaletavali v najino vozilo. Ker nisva vedela, kdo in zakaj naju napada, sva be- žala, za nama pa so sprožili več strelov. Po pobegu Zupana iz vozila so za njim izstrelili en rafalni in več posameznih strelov, pd katerih ga je eden skoraj zadel v glavo. Pristojni državni tožilec v Kopru g. Pri- mož Trebežnik je najino ovad- bo zavrgel z obrazložitvijo, da je izurjenost specialcev tohk- šna, da naju bi nedvomno ubi- li, če bi ta namen imeli. Vse moje zahteve po opravi- lu rekonstrukcije dogodkov so bile neuslišane, prav tako pa je policija na račun davkopla- čevalcev popravila poškodo- vana vozila, za katera zatrjuje- jo, da naj bi jih poškodovala midva z zaletavanjem v njih. Če je temu res tako, zakaj policija ni podala proti nama kazenske ovadbe zaradi uni- čenja tuje lastnine in zakaj ni vozila dala na ocenitev, povra- čila škoda pa zahtevala od za- varovalnice, pri kateri je bilo najino vozilo zavarovano? Da ne bo zadeva našla epilo- ga na mednarodnem sodišču, kar bi škodilo ugledu Sloveni- je, vas pozivava, da pregledate vso dokumentacijo v zvezi s tem primerom, ki se nahaja na koprskem sodišču. ADOLF ŠTORMAN DARKO ZUPAN Tretji pohod po Aškerčevi poti Kulturno društvo iz Rim- skih Toplic je že tretjič organi- ziralo pohod po Aškerčevi po- ti. Lani se nas je zbralo le 33, letos pa že kar okrog 80. Veči- na pohodnikov je bila iz Rim- skih Toplic in okolice. Iz Celje nas je bilo okrog 20 in to pred- vsem člani PD Ojstrica oziro- ma Planinske sekcije Društva upokojencev Dolgo polje. Prvi postanek je bil v Seno- žetih. Na pohod smo krenih pri opuščenem zdravilišču v Rimskih Toplicah. Pred Ašker- čevo hišo nam je njegov pra- nečak vzneseno recitiral Slo- vensko legendo. Pevski zbor Anton Aškerc pod vodstvom znanega pevovodje Julija Go- rica nam je zapel dve pesmi. Najbolj je zadonela Ipavčeva: Slovenec sem. Od Senožet smo krenili pro- ti Marija Širju. Vmes sta bila še dva postanka, kjer so nas pogostili krajani Rimskih To- plic z domačimi specialiteta- mi. Višek pohoda je bil na Marija Širju ob znameniti cerkvi. Tu nas je pogostil gos- pod Milan Strmšek, župnik iz Zidanega Mosta. V kulturnem programu z Aškerčevo vsebi- no so sodelovali učenci iz OŠ iz Zidanega Mosta. Za prese- nečenje med potjo je poskrbel predsednik Kulturnega druš- tva iz Zidanega Mosta. To pre- senečenje je bila jedača in pi- jača. Glavni sponzor je bila Pivovarna Laško. Vsi udele- ženci spominskega pohoda so bili zelo zadovoljni. Ob koncu moram žal napisati črno točko slavistom osnovnih in sred- njih šol iz Celje. Čeprav je bil v Novem tedniku objavljen se- stavek o pohodu, ni bilo med udeleženci niti enega slavista ali učenca. Če bi se z vsake osnovne in srednje šole udele- žilo le nekaj učencev ali dija- kov, bi bila udeležba še večja. Ali ne bi bilo seznanjanje o Antonu Aškercu v Senožetih in Marija Širju bolj učinkovito kot v učilnicah? Upam, da se bodo slavisti na 4. pohod bolje organiziran. Hoje je bilo le okrog 3 ure. Tudi vreme nam je bilo naklo- njeno. Še posebej se zahvalju- jem upokojenemu ravnatelju OŠ iz Rimskih Toplic Miku Vahčiču za vzorno organizaci- jo 3. pohoda po Aškerčevi poti. MILAN GOMBAČ, Celje ZAHVALE, POHVALE Hvala vsem Mnogo je primerov, ko ljud- je v stiski, bolezni in nesreči iščejo nujno pomoč in se za njo tudi pogosto javno zahva- lijo. Jaz sem med tistimi, ki največjo možno zahvalo izre- kam celjski bolnišnici za uspe- šno, odrešilno operacijo. Sprejeli so me v kritičnem stanju in v hudih bolečinah. Nisem slutila, kako težka ope- racija me čaka. Popolnoma onemogla, na robu moči sem predano zaupala zdravstvene- mu osebju. Nisem vedela, da sem v zadnjem stadiju bolezni, zato je srečen izhod, ki sem ga doživela, prebujenje v novo, podarjeno življenje! Nikoli ni beseda hvaležnosti dovolj v zahvalo za tako human odnos, za plemenito prizadevanje do zadnjega v negotovem, skoraj nemogočem stanju. To je občudovanja vredno, častno delo vzornih zdravni- kov in vsega harmonično ui- granega zdravstvenega osebja. Posvetili so vse moči in mi dobesedno rešili življenje. Mo- jim dobrim rešiteljem gre prva posebno prisrčna zahvala, še posebej operaterki dr. Janeže- vi, ki me je seznanila o težavni operaciji, in primariju dr. Auž- nerju za človeško toplino. Pravzaprav bi se rada iskre- no zahvalila vsem za nego, ki sem je bila deležna. V poseb- no zadoščenje mi je, ker niso gledali na stan ali položaj in niso podcenjevali revne, osamljene starejše upokojen- ke. Varen občutek ob izredno prijazni negi medicinskega ka- dra in bolniških sester mi je vlivalo zaupanje, da nismo sa- mo številke in da pomoč ni odvisna od modre kuverte! Vsa čast! Naj se posebej zah- valim sobnemu zdravniku dr. Fluderniku, dr. Tkalcu za poz- nejše kontrole in omogočeno okrevanje v Rogaški Slatini. Hkrati velja zahvala Zdravs- tveni skupnosti v Celju in v Laškem. Na internem kardio- loškem oddelku me je skrbno nadzirala dr. Škrablova in dru- gi - tudi njim velja posebna zahvala. Vsem želim osebno srečo in uspešno delo za trpe- če, njim zaupane ljudi. Neprestano se spominjam dobrih, vestnih, v vseh ozirih prijaznih medicinskih sester, od glavne sestre Brede, gospe Zdenke, bolniških sester, ne- govalk in Maše. Še veliko tak- šnih je bilo, zato so vsem na- menjene moje hvaležne mJsli in želje. Presenetil me je gos- pod Zlatko, ki je bil res zlat. Vsi si zaslužijo toplo prizna- nje in posebno hvaležnost. Neprecenljiva pomoč, ki sem je bila deležna, me je dvi- gala in vlivala zaupanje, tem bolj, ker so me sočutno bodrih, naj se izkopljem iz oklepa tež- ke preteklosti, naj se ne žalo- stim, ker mi to škoduje. Vsaj s tem delno pomirjena naj se oklenem novega življenja, če- prav je to zadnji del življenjske poti. V nesreči spoznaš prave prijatelje. Ko bi se le vsi odgo- vorni forumi ravnali po tem vzgledu, ko odločajo o socialni pomoči za prizadete! Upam, da se družba strinja, da bi moralo biti delo zdravs- tvenega kadra bolje stimulira- no, saj delajo za njeno korist, ko rešujejo človeška življenja. JUDITA ZALEZINA, Laško Vzoren izlet Oskrbovanci doma upoko- jencev Šmarje pri Jelšah smo se razveselili, ko smo izvedeli, da bomo v začetku junija po- romali k Mariji Pomagaj na Brezje. Komaj smo čakali ta dan in ga končno dočakali. Po zajtrku smo se v lepem jutru odpeljali z avtobusom in dve- ma kombijema. Z nami je po- tovala tudi gospa direktorica in še nekateri domski delavci: socialna delavka gospa Car- men, prijazna višja medicin- ska sestra Ivanka, medicinski tehnik gospod Ferdo, kuhari- ca ga. Nada, negovalka ga. Ksenija in hišnik g. Roman, ki je bil tokrat vzoren voznik domskega kombija. Pridružila sta se tudi muzikant g. Pajek in gospod župnik Bohorč. Pot nas je vodila iz Šmarja preko Ljubljane do Brezja, kjer je IdII daljši postanek. Tu smo se v senci pod lipami okrepčali, nato pa smo odšli v lepo bazi- liko k sveti maši, ki jo je daro- val gospod župnik Bohorč. Po dobrem in obilnem kosi- lo smo se odpeljali na Bled, kjer smo uživali ob vodi in gledanju divjih rac. Nekateri so se s čolnom odpeljali na otok in tam v cerkvi potegnili za zvon želja. V dom smo se vrnili duševno okrepljeni in veseli, s čudovitem vtisi in le- pimi spominki, saj smo ta dan veliko lepega videli in dožive- h. Ta dan so bile tudi pozablje- ne vse tegobe in bolečine. Iskrena hvala upravi doma Šmarje pri Jelšah, ki nam je omogočila tako lepo doživet dan, ki nam bo stanovalcem ostal v nepozabnem spominu. Hvala tudi vsem trem šofer- jem, ki so nas varno in brez nezgod pripeljali nazaj v dom in enaka hvala domskim de- lavcem, ki so nam kakorkoli pomagali, poskrbeli za dobro počutje in varnost ter veselo razpoloženje. HILDA LOKOVŠEK, Šmarje pri Jelšah Obisk na citrarskem seminarju Pred kratkim je šest sloven- skih citrarjev - učiteljev citer obiskalo citrarski seminar v Alt- lengbachu pri Dunaju. To je specializirani, tradicionalni ci- trarski seminar, ki ga že dvajse- to leto zapored, vedno za binko- šti, organizira Citrarska zveza Avstrije. Vsako leto traja pet dni in velja za eno najboljših tovrst- nih prireditev na svetu. Na njem predavajo najboljši citrarski pe- dagogi, razstavljajo izdelovalci citer, založniki citrarske litera- ture ter kaset in plošč iz Avstri- je, Nemčije, Nizozemske ter verjetno še od kod. Doslej sva se iz Slovenije teh seminarjev udeleževala le dva citrarja, tokrat pa nama je us- pelo navdušiti za udeležbo (čeprav le enodnevno) še ne- kaj kolegov' Večje slovenske udeležbe na seminarju so bili veseli tudi organizatorji ter predavatelji. Na sobotnem ve- černem koncertu so nam tako namenili poseben pozdrav in aplavz, v pogovorih pa so nam izražali podporo in razumeva- nje pri naših prizadevanjih za uveljavitev citer kot koncert- nega instrumenta tudi v Slove- niji. Domov smo se vrnili pol- ni novih idej, svežega delov- nega poleta za pedagoško delo ter seveda otovorjeni s kupi not, strun in plošč. V imenu udeležencev bi se rad zahvalil KUD Griže, njiho- vemu predsedniku Miranu Krajšku ter Občini Žalec, ki so nam omogočili brezplačen pre- voz in zajetno malico za na pot. Posebej hvala šoferju Jane- zu. Ob podpori omenjenega društva je v tem šolskem letu začel delovati Aktiv učiteljev citer, ki je doslej storil že veliko za kakovostnejši in bolj stroko- ven pouk citer v Sloveniji. Želi- mo si, da bi v tej smeri nadalje- vali in nekoč tudi na tem po- dročju dohiteli tradicionalne evropske »citrarske dežele«. PETER NAPRET, Laško Pomoč v stiski v začetku junija je strela po- polnoma uničila naše gospodar- sko poslopje in veliko imetja v njem. Za vso pomoč v času nesreče se iskreno zahvaljuje- mo gasilskim društvom iz Vrha nad Laškim, Laškega in Jurklo- štra, vsem sosedom in bližnjim, ki ste nam pomagali v nesreči. Zahvala velja tudi vsem tistim, ki razumete našo veliko stisko. Družina JANČIČ, Laško Št.24.-18.iiiiiif 1998 %. SNOPIČ 39 Z ognjem previdno in pravilno! v času, ko je na nekem območju ali v ysej državi razglašena velika požarna ogroženost, je jasno, da gre za prepoved vsakršne uporabe odprtega ognja v na- ravnem okolju. Kako pa je uporaba odprtega ognja opredeljena v uredbi o varstvu pred požari, torej takrat, ko ni hude suše oziroma ko ni v veljavi raz- glas o veliki ogroženosti naravnega okolja? • Vsako kurišče v naravi mora biti obda- no z negorljivim materialom, • prostor okrog kurišča je treba očistiti vseh gorljivih snovi na razdalji najmanj 10 metrov. • kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 metrov, od gozda pa najmanj 50 metrov, • ves čas kurjenja (sežiganja odpadkov) je treba kurišče nadzorovati, • po končanem kurjenju je treba ogenj pogasiti in pogašeno kurišče pokriti z negorljivim materialom, • ob zmernem vetru (hitrosti nad 6 metrov na sekundo) je treba s kurjenjem prenehati. Nadzor nad uporabo ognja v naravnem okolju opravljajo policija in inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre- čami ter gozdarska oziroma kmetijska inš- pektorska služba. V primeru kršitve tega zakonskega določi- la so zagrožene kazni: za kršitelja-posamez- nika 10 tisoč tolarjev (kazen se izterja na kraju kršitve), za pravne osebe in samostoj- ne podjetnike pa je zagrožena kazen od 500 tisoč do 1 milijon tolarjev, za odgovorne osebe pri pravnih osebah pa od 50 do 100 tisoč tolarjev. Po Zakonu o varstvu okolja (tudi po celj- skem občinskem odloku) pa je prepovedano kurjenje odpadkov v naseljenih krajih, v naseljih pa je prepovedano tudi odmetava- nje gorečih predmetov in ogorkov. M. A. MINIKRIMIČI Odsotnost s posledico Neznani storilec je 9. junija dopoldne izkoristil nekajmi- nutno odsotnost Sonje G. in ji iz pisarne na Mariborski cesti v Celju ukradel usnjeno denar- nico, v kateri so bili osebni dokumenti, čekovna kartica in 40 tisoč tolarjev denarja. Yaniaha pred gimnazijo v torek, 9. junija dopoldne, je pred poslopjem Gimnazije Celje Center stalo rdeče mo- torno kolo Vamaha BW 50 NG, na njem pa je bila črna var- nostna čelada. Ko je neznani storilec opazil, da je vozilo AxQZ nadzora, ga je ukradel, s It^ado vred. Lastnica Maja V. /e oškodovana za okoli 200 tisoč tolarjev. Očala iz vitrine v torek, 9. junija popoldne je neznani storilec vlomil v razstavno vitrino optike Irman na Savinjski cesti v Žalcu. Za- mikala so ga samo očala znamke Ray Ban, ker pa jih je ukradel več, je lastnico Bran- ko I. oškodoval za približno 120 tisoč tolarjev. Faks iz firme v času od torkovega popold- neva do sredinega jutra je nez- nani storilec prišel v pisarno podjetja Inpos na Opekarniški ulici v Celju in tam odmontiral ter odnesel telefaks Panaso- nic, vreden okoli 100 tisoč to- larjev. Stoli, mize, rože Na ploščadi pred gostiščem Stari trg v Slovenskih Konjicah se je v noči na 10. junij mudil neznani storilec, ki si očitno ureja vrt. Zato je na ploščadi ukradel in odpeljal 2 vrtni mi- zi in 10 stolov, za nameček pa iz cvetličnih korit izruval več okrasnih rož. S tem je lastnico Mojco P. iz Oplotnice oškodo- val za približno 30 tisoč tolar- jev. Rdeči in zeleni Megane v noči na 11. junij je nezna- ni storilec ukradel osebno vo- zilo Renault Megane 1,6 bordo rdeče kovinske barve, z reg. oznako CE 14-21 S. Vozilo je stalo na parkirišču pred stano- vanjskim blokom na Ljubljan- ski cesti v Celju, pogreša pa ga lastnik Peter B. Na istem parkirišču je bilo isto noč ukradeno še eno osebno vozilo Renault Mega- ne, tokrat temno zelene barve, z registrsko oznako CE 83-61 A, lastnik pa je Slavko D. Naložil baker V noči na 11. junij je nekdo vlomil v skladišče podjetja Su- rovina v Šmihelu pri Laškem. Odpeljal je 201 kg bakra v različnih kosih, s tem pa last- nika oškodoval za dobrih 40 tisoč tolarjev. Mobitel iz avtomobila Minuh četrtek zgodaj zju- traj je neznani storilec razbil stekla na osebnem avtomobi- lu znamke Seat, ki je bil parki- ran na ulici Alme Karlinove v Celju. Iz vozila je odnesel mo- bilni telefon Benefon Delta, s tem pa lastnika Milorada K. oškodoval za okoli 230 tisoč tolarjev. Ponoči pred Jezerom Prejšnji četrtek okrog polno- či je neznani storilec prišel do restavracije Jezero v Velenju in se tam zazrl v motorno kolo, na katerem je bila moška usnjena jakna, zraven pa čela- da. Seveda je oboje pobral in odnesel, lastnika Iztoka L. pa oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. GSM iz ribarnice . v noči na 13. junij je nezna- ni storilec vlomil v prikoUco za prodajo rib, ki je bila po- stavljena na Linhartovi ulici v Celju. Ker ga niso zanimale ribe, je prikolico temeljito preiskal, ukradel pa mobilni telefonski aparat GSM Eric- son. Podjetje Rival trade iz Trzina je storilec oškodoval za približno 30 tisoč tolarjev. izkoristil praznovanje v noči s sobote na nedeljo se je na prizorišču praznovanja vojniškega krajevnega prazni- ka nahajal neznani zmikavt, ki je izkoristil krajšo odsot- nost Tanje H. iz Zeč in Mojce Ž. iz Šentjurja. Z mize pod šotorom jima je ukradel na- hrbtnik in ročno torbico. Ta- nja je imela v nahrbtniku ne- kaj denarja, mobilni telefon Ericson, fotografski aparat in verižico, Mojca pa je v ukrade- ni torbici nosila osebne doku- mente in nekaj gotovine. Ta- nja je oškodovana za okoli 100 tisoč tolarjev, Mojca pa za oko- li 25 tisočakov. Vlom v Vegrad v dneh minulega vikenda je neznani storilec vlomil v pro- store velenjskega podjetja Ve- grad v kraju Selo. V ograjenem območju je vlomil v več pro- storov. V eni izmed hal je iz i osebnega avtomobila Jugo | ukradel avtoradio Blaupunkt, j iz tovornega vozila TAM pa avtoradio Philips. Na eni iz- med delavnic je razbil vhodna vrata in ukradel kaseto z orod- jem ter dve napravi za merje- nje električne napetosti. S te- mi dejanji je podjetje Vegrad oškodoval za približno 200 ti- soč tolarjev. Vlomi v avtomobile v noči na soboto, 13. junija je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil R-19, ki je bil parkiran ob magistralni ce- sti v kraju Mala Pirešica. Iz vozila je ukradel avtoradio in mobilni telefon. Lastnica Bar- bara D. iz Kamnika je oškodo- vana za okoli 100 tisoč tolar- jev. V noči na soboto je nekdo vlomil v osebni avtomobil VW Jetta, parkiran na Cankarjevi ulici v Celju. Storilec je ukra- del večjo količino denarja v različnih valutah, pod pokro- vom motorja pa je odmontiral in ukradel celotni sistem za hlajenje motorja. Lastnik Dra- gutin M. iz Celja je oškodovan za pribUžno 150 tisoč tolarjev. V soboto je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava Ju- go, ki je bil parkiran na parki- rišču centra Interspar v Celju. Lastnici Petri Z. iz Rimskih Toplic je ukradel avtoradio ka- setofon Sony, vreden okoli 40 tisoč tolarjev. V zgodnjih nedeljskih jutra- njih urah je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Za- stava Jugo, ki je bil parkiran pred diskoteko Jungle na Lavi v Celju. Iz vozila je pobral dva zvočnika Pioneer, s tem pa lastnika Damjana M. iz Laške- ga oškodoval za približno 40 tisoč tolarjev. M.A. Pogin rib Minuli četrtek okrog pol- noči so občani opazili po- gin rob v potoku Slomščica v kraju Uniše. Ribiči in policisti so na kraju ugotovili, da je do po- gina prišlo nizvodno od hla- dilnice sadja v Unišah pri Ponikvi. Pogin rib naj bi pov- zročile kanalščine iz ome- njene hladilnice, natančnej- ši vzrok pogina pa bodo po- kazale nadaljnje analize. Po prvih ugotovitvah znaša gmotna škoda okoli 1 mili- jon tolarjev. M. A. Praznično v Rogaški Slatini Osrednja letošnja priredi- tev ob 27. juniju, dnevu slo- venske policije, bo 26. junija popoldne v Novem mestu, delavci Uprave za notranje zadeve Celje pa bodo svoj praznik obeležili 23. junija v Rogaški Slatini. Osrednja regijska prireditev, ki se bo pričela ob 13. uri v kristalni dvorani zdravilišča v Rogaški Slatini, bo prilož- nost za podelitev zlatih, sre- brnih in bronastih znakov, ki jih bodo prejeli posamezniki za zasluge za varnost. Sicer pa se v predpraznič- nem obdobju na območju UNZ Celje vrstijo »dnevi od- prtih vrat« na posameznih policijskih postajah. Doslej so občani obiskali in si ogle- dali poUcijske postaje v Slo- venskih Konjicah, Žalcu, Šmarju pri Jelšah, Laškem in Velenju, danes pa je dan od- prtih vrat na PP v Šentjurju (do 18. ure). V petek, 19. junija bo od 9. do 18. ure vsakdo dobrodošel v prosto- rih Postaje mejne policije v Rogaški Slatini. Obiskovalci si bodo lahko ogledali poli- cijska prevozna sredstva, orožje in opremo policistov, dobili bodo odgovore v zvezi s problematiko na področju kriminalitete, prometa in mamil (regijsko in krajevno) ter izvedeli vse, kar jih zani- ma v zvezi s službenimi psmi ipd. Kot zadnja se bodo vrata policijske postaje za javnost odprla 23. junija na PP Celje. Dan odprtih vrat bo za Celja- ne od 9. do 18. ure. V petek bodo ob 19. uri v preddverju zdraviliške kri- stalne dvorane odprli likov- no razstavo del upokojenega delavca policije in domačina Slavka Jeriča. Dan policije, 27. junij praz- nujejo delavci organov za no- tranje zadeve v spomin na vlogo policije pri oblikova- nju in obrambi slovenske dr- žave oziroma državnosti, konkretno pa je to spomin na oborožen spopad slovenskih policistov s pripadniki jugo- slovanske armade na mej- nem prehodu Holmec. ■MHMHMMMHMHH M.A. Govori se... da se je minuli ponedeljek v Celju mudila državna tožil- ka Barbara Brezigar, vodja skupine državnih tožilcev, ki preganja slovenske organizi- rane kriminalce, torej trgov- ce z orožjem, mamili in po- dobne hudodelce. Nekaj tak- šnih naj bi kriminalisti pred kratkim prijeli, po neurad- nih informacijah gre tudi za nekaj Celjanov, ki so sodelo- vali v organizirani kriminal- ne verigi, ki se je vlekla si- rom po državi. Neuradna in popolnejša informacija sle- di. M.A. RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO ZDRAVNIKA Pogoji: • diploma Medicinske fakultete, odsek splošne smeri • opravljen strokovni izpit in sekundariat s preizkusom usposobljenosti • državljanstvo Republike Slovenije • aktivno znanje slovens1 ......T"Y* 80 harmonikariev za Ljubečno v Besnici na Gorenjskem je bilo prvo iz- med dvanajstih predtekmovanj za 18. Zlato harmoniko Ljubečna 98, ki bo 6. septembra. Na prvem predtekmovanju je nastopilo kar 80 harmonikarjev, med katerimi je bil najm- lajši star 6 let in pol in najstarejši 86 let. Komisija, v kateri so bili Slavko Avsenik ml., Tomaž Tozon, Jože Burnik in Vinko Šorli, iz Celja pa Marjan Lebič, je za pohinale izbrala pet harmonikarjev. V programu so nastopili Ivan Hudnik, Alpski kvintet, domača folklorna skupina in pevski zbor, izven konkurence pa tudi lanski absolutni zmagovalec Ljubečne 97, Dejan Raj iz Kranja. Obljubil je, da se bo kot lanski zmagovalec tudi letos udeležil finala na Ljubečni. Predsednik organizacijskega odbo- ra Zlata harmonika Ljubečna 98 Pavli Platov- šek se je dogovoril s Slavkom Avsenikom mL, da bo letos član strokovne žirije na hnalu na Ljubečni. V soboto, 20. junija, bo predtekmovanje v Nazarju, v nedeljo, 21. junija, pa v Sežani. Dve polfinali bosta 9. avgusta v Postojni in 15. avgusta v Velenju. Veterani se bodo za godca leta letos potegovali v Gorišnici (29. avgusta), vsi ostali pa 6. septembra na Ljubečni. TV Šf.24..18.iviili1998 PETICA GUSBA 45 GLASBENI EX-PRESS Na angleške odre se po skoraj desetih letih vrača tudi najpopularnejša britansko-avstralska skupina BEE GEES. Bratje Gibb, Barry, Robin in Maurice, bodo z nekaj velikimi stadionskimi koncerti po vsem svetu obeležili več kot tri desetletja dolgo glasbeno kariero, v kateri so prodaH kar 100 milijonov plošč in nanizali trideset Top 20 uspešnic. I Že rahlo pozabljeni ameriš- ki jazz kitarist in pevec GEORGE BENSON se je z zbir- ko nekaterih svojih najboljših del spet zmagoslavno vrnil na R&B in jazz lestvice. 55-letni Benson bo kompilacijski al- bum »Essential: The Best Of...« promoviral tudi na kraj- ši evropski turneji, v okviru katere bo v začetku julija na- stopil tudi na znamenitem Heart 106,2 FM Summer Soul festivalu v Londonu. Tam bo poleg številnih znanih oseb- nosti iz sveta jazza in R&B moč videti in slišati tudi le- gendarnega blues kitarista B.B. Kinga, po več letih pa bo v Veliki Britaniji nastopila tudi legendarna funk zasedba EARTH, WIND&FIRE. Odlična angleška soul pev- ka DES'REE - pri nas jo poz- namo predvsem po megaus- pešnici »You Gotta Be« - se po štiriletni studijski abstinenci spet vrača na glasbeno sceno. Tokrat s singlom »Life«, ki ga bo na trg pospremil še vroč poletni video spot posnet na Kubi in Jamajki, obema pa bo v kratkem sledil tudi nov al- bum »Supernatural«. Na Kubi pa je nov video spot za poletno plesno poskočnico »Scatmambo« posnel jecljajoči John SCATMAN. Po vzoru številnih »ljubite- ljev glasbe« iz sveta bogatih in slavnih se je v založniške vode podal tudi nekdanji boksarski svetovni prvak MIKE TYSON. Železni Mike je pod okrilje svoje založbe Tyson Records že zvabil nekaj mladih talen- tov, med njimi pa je tudi vedno popularnejši pevec Donnie. Še pred koncem poletja bo izšla kompilacijska plošča, na kateri bo nekaj znanih glas- benikov (Elton John, Melissa Etheridge, Faith Hill, Wynon- na...) priredilo največje uspe- šnice aprila umrle country zvezdnice Tammy Wynette. Konec tega meseca se bo na trgovinskih policah konč- no le znašel že nekaj časa napovedovani album »New Power Soul« umetnika, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PRINCE. Album z desetimi skladbami bo seve- da izšel pri Prinčevi založbi New Power Generation, na lestvicah pa se bo najprej preizkusila balada »The One«. Že dvakrat preložen za- grebški koncert skupine THE ROLLING STONES je po za- gotovilih organizatorjev končno le dobil »dokončni« datum. Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ron Woods bodo na zagrebš- kem hipodromu v okviru evropskega dela svetovne turneje »Bridges To Babylon« nastopili v četrtek, 20. avgu- sta. Vsi vplačani aranžmaji in kupljene vstopnice seveda ostajajo v veljavi tudi za ta datum, nemoteno pa poteka tudi predprodaja vstopnic. Na lestvice se z novim albu- mom »Gloria!« vrača tudi GLORLA ESTEFAN. 41-letna pevka se je po predlanskem albumu »Deshny«, ki je bil sko- raj v celoti zapolnjen z »resni- mi« baladami, spet vrnila na začetek svoje kariere in v rod- nem Miamiju pod taktirko pro- ducenta Emilia Estefana posne- la 16 z latinom obarvanih retro- disco kreacij. Kot prvo je založ- ba Epic na single format uvrstila pesem »Heavens What I Feel«. H glasbi svoje nadvse uspe- šne mladosti se z novim izdel- kom vrača tudi že skoraj odpi- sana LINDA RONSTAND. Zdaj že 52-letna Arizončanka je sredi sedemdesetih zaslovela s predelavami R&R zimzelenč- kov »That'11 Be Tha Day«, »Blue Bayou« in »It's So Easy«, z LP-jem »When We Ran«, na katerem so skladbe uveljavlje- nih avtorjev (Springsteen, Dylan, Hiatt...), pa Linda napo- veduje vrnitev v prvo ligo ameriške glasbene scene. Dvesto funtov težak karib- ski medved PAPPA BEAR je po dveh nadvse uspešnih sin- gle ploščah s priredbami sta- rejših, že preverjenih uspe- šnic »Cherish« in »V/hen The Rain Begins To Fall« končno le učakal tudi izid svojega long-pIay prvenca. Album »What's My Name« poleg šte- vilnih precej domiselno nare- jenih priredb in nekaj avtor- skih poskusov, odlikuje tudi izvrstna produkcija, za katero sta poskrbela mojstra Bulne- to Aris in Toni Cottura. Trenutno najbolj vroči ame- riški DJ Jason NEVIN bo po mega-uspešnem remixu hip- hop klasike »It's Like That« tria Run D.M.C. v novo, so- dobnejšo obleko odel tudi hit »Der Komissar« nedavno pre- minulega avstrijskega zvezd- nika FALCA. V soboto, 20. junija, bo v Mladinskem centru Velenje v Rdeči dvorani nastopila sku- pina NOT THE SAME. Tri dni kasneje, v torek, 23. junija, bodo ljubljanske kri- žanke skušali napolniti naj- popularnejši hrvaški soft-roc- kerji PARNI VALJAK. Založba Helidon je prejšnji teden na slovenski trg lansira- la debitantski LP izdelek igral- ke in pevke TANJE RIBIČ. Gre za kompaktno ploščo »Ko vse utihne«, na katero je Tanja ob izdatni pomoči naših nekda- njih južnih bratov (Lišič, Babo- vič, Čarmovič, Vojnikovič...) v studiu Činč posnela deset so- lidnih pop skladbic, med njimi pa je tudi njena lanska evrovi- zijska uspešnica »Zbudi se«. V domačih trgovinah z no- silci zvoka se je prejšnji teden znašla tudi pri ljubiteljih dal- matinskega pop dolgo in tež- ko pričakovana zgoščenka »To malo ljubavi« trenutno najpopularnejše hrvaške pev- ke DANIJELE. Tudi njen al- bum je zapolnjen z desetimi skladbami, poleg letošnja evrovizijske »Neka mi ne sva- ne« pa Danijela najbolj stavi na pesem »Dobro je«. ..............,......STANE ŠPEGEL. Prvič po letu 1969, ko so THE BEATLES odigrali poslovilni koncert na terasi znamenite londonske hiše Mayfair Apple, je še živeča trojica legendarnega liverpoolskega kvarteta spet nastopila skupaj. Paul McCartney, Ringo Starr in George Harrison so v cerkvi sv. Martina v Londonu na popogrebni slovesnosti, posvečeni aprila umrli Lindi McCartney, pred 700 povabljenci zapeli pesem »Let It Be«. 20 VROČIH RC VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE 46 IZ OTROŠKEGA SVETA Ha STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Le kako se bo otrok vživel v vrtcu, se sprašujejo starši ob vpisu. Pravice staršev v javnem vrtcu Vključitev otroka v vrtec ni pomemben dogodek samo za otroka, marveč za vso druži- no. Starši se sprašujejo, kako se bo otrok vključil v novo socialno sredino, kakšni bo- sta vzgojiteljica in njena po- močnica, v kolikšni meri bo vrtec upošteval potrebe otrok in staršev. Morda se tem vprašanjem pridruži še skrb glede plačila vrtca, bojazen pred prepogostimi bolezni- mi in še kaj. Kaj pa otrok? Če je že malo večji, bo prav tako nestrpno pričakoval prvi vrtčevski dan. Morda je od vrstnikov, ki obiskujejo vrtec, med igro na dvorišču že dobil prve in- formacije o tem, kakšna hiša je vrtec. Tudi v otroku se meša želja po nečem novem, zanimivem z bojaznijo, kako se bo uspel uveljaviti med ostalimi otroki v skupini, kakšna bo vzgojiteljica in po- dobno. Že prvi obisk vrtca lahko prežene nekaj negotovosti in razjasni marsikatero vpraša- nje. Staršem namreč povemo, kaj lahko pričakujejo od vrt- ca, kakšne pravice imajo kot starši, pa tudi to, kaj vzgojite- lji v vrtcu pričakujemo od staršev. Katere pravice mora javni vrtec zagotoviti staršem? Starši imajo pravico do jav- no dostopnega pisnega gradi- va o vrtcu, ki vsebuje z zako- nom predpisane potrebne in- formacije o programih, poslo- vanju, sodelovanju ter pravi- co, da so sproti informirani o razvoju in vzgoji svojega otro- ka v vrtcu. Publikacije dobijo starši novincev pri vpisu otro- ka v vrtec. Poleg tega, da se v vrtcih poslužujemo tudi oglasnih desk in raznih plakatov, s ka- terimi obveščamo starše o vsem pomembnejšem, si vzgojiteljice in pomočnice že- limo čim več osebnih pogovo- rov s starši o razvoju in vzgoji otroka. Prav tako smo veseli, če star- ši izkoristijo pravico, da v do- govoru z vzgojiteljico sodelu- jejo pri vzgojnem delu. Vzgo- jitelji dobro vemo, kako lahko starši z zanimivimi poklici, posebnimi znanji (obrtniške spretnosti, ročna dela, tehnič- ne ideje, umetniške aktivnosti in podobno) obogatijo vzgoj- no delo v skupini. VeUko star- šev se vključuje v vzgojno de- lo tudi posredno, z zbiranjem raznega materiala, iz katerega lahko otroci oblikujejo, nare- dijo kakšno igračko ali pa ga kako drugače uporabijo pri svojih aktivnostih. Starši imajo pravico do po- stopnega uvajanja otroka v vr- tec. To postopno uvajanje je toliko pomembnejše, kolikor mlajši je otrok. Način je lahko od vrtca do vrtca in od otroka do otroka različen, zato je po- treben dogovor z vzgojiteljico. Starši imajo pravico, da- s svojimi predlogi in pobudami sodelujejo pri oblikovanju let- nega delovnega načrta oddel- ka, običajno na prvem roditelj- skem sestanku v septembru. Takrat v vrtcih zbiramo pobu- de in ideje staršev in se v med- sebojnem soočanju stališč do- govorimo za načine izvedbe npr: izletov, praznovanj v vrtcu in oddelku, za nadstandardne programe in podobno. V vrtcih se zavedamo, da je potrebno zgoraj omenjene pravice staršev v javnih vrtcih širiti - za to si že nekaj let tudi prizadevamo. Obenem pa je potrebno poudariti, da so pra- vice staršev nekaj drugega, kot njihovi nazori o predšolski vzgoji. Starši namreč ne more- jo vsiljevati vrtcu svojih nazo- rov, saj je vrtec kot ustanova (institucija) zavezan strokovni avtonomiji. To pomeni, da mora kot javna ustanova sledi- ti nacionalnemu vzgojnemu programu (ki se pripravlja na državnem nivoju) ter načelom in smernicam veljavne zako- nodaje (ZOFVI in Zakon o vrt- cih, marec 1996). Zakonodaja zagotavlja dvoj- no avtonomijo: avtonomijo vzgojiteljice (vzgojitelja) kot strokovnjakinje za vzgojo predšolskih otrok in avtono- mijo vrtčevskega prostora kot javne ustanove za vzgojo predšolskih otrok. Najbrž vsi razumemo, da ni pravic brez dolžnosti ali ome- jitev, a najpomembnejše je ne- kaj drugega: da si namreč vsi, starši in poklicni vzgojitelji, po svojih najboljših močeh prizadevamo za otrokovo do- bro. Potem bo tudi skupni je- zik hitreje in lažje najti. IBETKA VRBOVŠEK, dipl. ped. Vrtec Tončke Čečeve Celje Zlati slivniški Veselošolci Vstajalo je pravo poletno ju- tro, a jaz sem morala že tako zgodaj vstati. Malo sem se po- mirila, ko sem pomislila, da se enako godi sotrpinom: Janji Potočnik, Mateju Bovhi in Ale- šu Frecetu, učencem z OŠ Sliv- nica, ki so biU najboljši na tekmovanju druge stopnje. Že pred sedmo ^mo se zbra- li na železniški postaji, da smo pravočasno priropotali v Ljub- ljano in nato v Cankarjev dom. Tu je bila zbrana kar lepa ko- pica Veselošolcev s ponosnimi starši ali mentorji. Pozdravila sta nas živahna smrklja in smrkavec, nato pa smo se po razredih razdelili v prostore, kjer smo reševali vprašalnike. »Ojej, tega ne znam... Grem pa naprej... Ups, pa tudi za to nisem prepričana, če je prav ali ne,« mi je brenčalo v glavi. Rešila sem lažje naloge in se zatem vrnila k težjim. V drugo je že šlo lažje. Potekel je čas reševanja. »Kar bo, pa bo,« sem mislila, ko sem oddala vprašalnik. V Gallusovi dvorani so, medtem ko so se popravljale naloge, zaigrali igro »Walter Parsifal«, nato so končno prišli rezultati. Srce mi je začelo razbijati. Četrti razred. Peti, šesti in sedmi. In končno osmi razred. Smrkavec je delil priz- nanja in manj kot jih je imel v rokah, manj upanja sem ime- Uspešni Veselošolci iz Slivnice: Katja Kladnik, Aleš Frece in Matej Bovha. la, da je tam priznanje, ki čaka name. »Matej Bovha iz osnovne šo- le Slivnica pri Celju,« se je oglasil Smrkavec in Matej je švignil po priznanje. Kup priz- nanj je bil vedno manjši, zato sem bila že prepričana, da sem pisala preslabo. »Katja Kladnik,« je udarilo kot strela z jasnega. Sploh ne vem, kako sem se znašla na odru. Vsa'vesela sem stiskala k sebi priznanje, da mi ga le ne bi kdo vzel. Osmošolci so se kopičili na odru in končno povabili nanj tudi Aleša, ki je moral tako dolgo sedeti na trnih. Na koncu so izžrebali še dva srečneža, ki bosta za 14 dni odšla v London na tečaj an- gleščine. Bili smo dober delček 30 let stare Vesele šole, mi, osnov- nošolci šolskega leta 1997/89 Osnovne šole Slivnica. KATJA KLADNIK, mentor Majda Pinter - Zelič OŠ Slivnica pri Celju Bogdan Novak na obisku Našo šolo je obiskal mladin- ski pisatelj Bogdan Novak. Učencem se je predstavil na zelo duhovit način. Povedal nam je, da je kot otrok mislil, da bo lovec na kače strupenja- če in nam v zvezi s tem povedal zelo zanimivo zgodbico, kako je nekoč ujel gada in ga dal v marmeladni lonec ter ga odne- sel v lekarno, misleč, da bo z njim obogatel. Na žalost ga v lekarni niso sprejeli z velikim navdušenjem pa tudi konec ni bil dober, saj je od jeze vrgel gada, z marmeladnim loncem vred, v Ljubljanico. Svoj pisateljski talent je za- čel dokazovati že v 8. razredu, ko se je zaljubil v sošolko Ma- co, ki je imela črne, skodrane lase in lepe, rjave oči. Njej je posvetil celo kopico ljubezen- skih pesmic. Zardi učiteljice slovenščine jih je zvezal z vr- vico in vse skupaj vrgel v smetnjak. Bogdanov oče, ki je bil pro- fesor slovenščine, je naskrivaj vzel pesmice iz smetnjaka in mu jih podaril šele za njegov 40. rojstni dan. Ob tem je pisa- telj še dodal, da mu je bilo to darilo najbolj všeč od vseh, ki jih je kdaj koli dobil, in da gre vedno, kadar je slabe volje, brat pesmice, to ga spravi v smeh. Povedal nam je še veliko zanimivih stvari, npr., da knji- ge piše na svojem vikendu, ki ga ima v Kamniku, in da jem- lje snov za knjige iz svojih lastnih doživljajev ali doživlja- jev svojih bližnjih. NATAŠA ŠERGAN, JANJA STOPINŠEK, URŠKA in ŠPELA BRODAR, SAŠKA GOLOB in ANJA PFEIFER, novinarski krožek Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice Nagradni izlet ^ k čarovnici v petek smo šli na izlet z bralno značko. Bilo nas je 80 učencev. Odpeljali smo se v Olimje. Z nami so šle učitelji- ce ga. Nada, ga. Verica in ga. Jožica. Ko smo prispeU, nas je že pričakal gospod, ki je včasih bil ravnatelj šole. Zdaj je že 15 let upokojen. Poka- zal je ženo, ki pere plenice za najmlajšega člana v druži- ni. Pokazal je tudi žalostne- ga viteza, ki ga je naredila njegova vnukinja. Potem smo videli čarovnico, strica, ki lovi ribe. Rdečo Kapico, Bedanca, Pehto, hudobno čarovnico in mačka, pa tudi prijazne čarovnice so bile zraven. Nato nas je gospod povabil v hiško. Zunaj pa je njegova žena prodajala spo- minčke. Na poti domov smo se us- tavili v Konjicah in šli na sladoled. Tam sem srečala atija. Ko smo pojedh slado- led, smo se odpeljali v šolo. Bil je super izlet. Zato bom še naprej tekmovala za bral- no značko. MOJCA GRILC, 2.a OŠ Vitanje Nisem zaljubljen v torek smo imeli v kuUur- nem domu v Žalcu podelitev bralne značke. Naš gost je bil Primož Suhodolčan. Bil je izredno zabaven. Najprej je poklical tri učen- ce iz 7.d razreda, čez čas pa je poklical še mene. Ko je poka- zal name, sem se opogumil in stopil na oder. Pogovarjali smo se o ljubezni. Dejal sem, da nisem zaljubljen. In ker sem se opogumil in stopil na oder, sem dobil nagrado »po- tovanje na Kitajsko«. Primož mi je dejal: »Na Kitajskem boš srečal lepo Kitajko, ki pa ji ne boš znal reči, da ti je všeč.« Na uho mi je povedal, kako naj po kitajsko rečem ljubim te. Dejal sem: »M čun čin.« Vsi v dvora- ni smo se smejaU. DEJAN MURŠIČ, 7. e 1. OŠ Žalec Naravoslovni dan Zgodaj zjutraj sem vstala in pogledala skozi okno. Zasme- jala sem se, ker ni deževalo. Hitro sem se uredila in se na- potila v šolo. Sošolci so se že zbrali in malicali. Meni ni šlo v slast nič drugega kot ledeni čaj. Peš smo šli na avtobusno postajo. Ko sem stopila v avto- bus, me je premagala omotica. Vsi drugi potniki so že bili v avtobusu. Mishla sem, da je ta avtobus prav za nas. Mahnila sem jo na prazni sedež. Zra- ven mene je sedela Alenka. Končno smo prispeli na avto- busno postajo v Celje. Ogleda- li smo si vozni red avtobusov. V družbo je prišel prometnik in nam pokazal vse, kar mora- mo vedeti o prometu. Imeli smo ravno toliko časa, da smo se sprehodili po tržnici in se nato odpravili v velebla- govnico. Peljali smo se s tekoči- mi stopnicami. Bilo je zelo za- bavno. Končno je prišel na vrsto vlak. Ogledali smo si železniško postajo. Prišel je strojevodja in nam natančno povedal vse o vlakih. Končno je prisopihal vlak. Skobacali smo se v svoj vagon in uživali v vožnji z vla- kom. Večina se je prvič peljala na vlaku. Prišel je sprevodnik in peluknjal kartice. Prehitro smo se pripeljah v Šempeter, kjer smo izstopili. Počakali smo na avtobus in se srečno vrnili na Vransko. ANDREJA BOGATAJ, 2.b OŠ Vransko $t.24.-18.iuiiii 1998 PETICA ZAMOTOCIKIISTE "] ^ Besede ubijajo Nov prometni zakon je glede uporabe motociklov pomanjkljiv Novi cestno-prometni pred- pisi vplivajo na marsikaj: na zmanjšanje potovalnih hitro- sti, zmanjšanje porabe benci- na in alkohola, zmanjšanje smrtnih žrtev, zmanjšanje družinskega proračuna ne- previdnim, zmanjšanje težav na plačilnih listah policajev in tako naprej v nedogled. Bodočim motoristom in tr- govcem z motocikli je znana še ena težavica. Nedorečenost novih predpisov, ki uvajajo pričakovano in navkljub kriti- kam bolj koristno kot škodlji- vo kategorizacijo uporabe mo- tociklov po doseženi starosti v odvisnosti od motornih karak- teristik motocikla, že povzro- ča materialno škodo. Vse evropske države so uvedle ka- tegorizacijo na podlagi moči motocikla (17, 35, 50 KM). Naš zakon je izjema. Birokra- ti, ki ne znajo povprašati stro- ke, so uvedli kategorizacijo na podlagi prostornine motocikla (125 in 350 ccm). Napaka! Čoper prostornine 1500 ccm je počasnejši in potencialno manj nevaren od 250 kubične- ga športnika. A nov zakon do- voljuje uporabo prvega šele pri dopolnjeni starosti 20 let, drugega pa dve leti prej. Druga neumnost nedoreče- ne zakonodaje je kontradiktor- nost med členi v zakonu. 124. člen (točka 2) in 129. člen dolo- čata, da imetnik opravljenega izpita za motocikel že samo z odraščanjem pridobiva pravico upravljanja motociklov večje kubature in to brez dodatnega ponovnega opravljanja izpita. Toda tu je še 151. člen! Le-ta določa, da mora motorist z že opravljenim izpitom A katego- rije, ki doseže določeno sta- rost, ki mu po 124. in 129. členu dovoljuje preskok v večji kubaturni razred, ponovno opravljati že opravljen izpit. Tako čakajo bodočega motori- sta trije popolnoma enaki izpiti v razdobju 4 let!? Taka zakonodaja že meji na klicanje po ustavnem sodišču in varuhu človekovih pravic. Dru- ga, za nekoga mogoče manj pomembna neumnost, pa je neizvedljivost nakupa motoci- klov delovne prostornine 350 ccm. Pri nas, razen dveh strogo tekmovalnih motociklov, ne morete kupiti motocikla s 350 ccm. To, da je nedorečenost zakonodaje in strokovna pod- hranjenost sestavljalcev zakona in parlamenta kot odobritvene- ga organa neposredno vpHvala na neverjeten padec prodaje motociklov v Sloveniji, je zgod- ba, ki ima lahko tragičen konec. V motobranži dela okoli 1000 ljudi, ki se lahko zaradi napač- nih besed v zakonu kaj kmalu pridružijo Tamovim ah Emovi delavcem. TEODOR JESIH Poletje prihaja Počitnice so pred vrati. Se še spomnite, kako diši razpenjena morska voda? Plovilo na fotografiji jo zna zelo dobro speniti. Kako tudi ne, saj iz 951-kubičnega dvotaktnika hrumi celih 130 konjev, kar je dovolj, da kazalec na merilniku hitrosti seže čez 70 milj na uro. Jet ski, kakor tujci poimenujejo plovilo, prihaja iz ZDA. Celjsko podjetje Sorčan prodaja poleg prestižnika na fotografiji, ki stane poldrugi milijon tolarjev, še cenejše in bolj umirjene vodne skuterje s šibkejšimi dvotaktniki, s katerimi prav tako lahko lomite valove in ovohavate spenjeno morsko vodo. MV agusta F 4 na stezi Petnajstkratni svetovni prvak Giacomo Agostini je na testni stezi Verigate v italijanski provinci Varese kot eden prvih imel priložnost preizkusiti nov 750-kubičen superšportnik. »To je neverjeten motocikel, dragulj 21. stoletja,« je rekel po nekaj krogih z agusto. Iz nove Cagivine tovarne v Schiranni bo konec julija prišlo prvih 200 motociklov. Prvenci s posebno gravuro (podpis in serijska številka) so razprodani vse od jesenskega sejma v Milanu. Za pozabljivce ponavljam osnovne podatke: 180 kg suhe teže, 4 valji, 749 ccm, 126 KM pri 12.200 v/min, 72 Nm pri 9.000 v/min in 275 km/h. Policija na skuterjih Slovenski leteči policaji postajajo zelo izbirčni. Njihov večinski vozni park še vedno sestoji iz motociklov BMW, toda pritisk ostalih ponudnikov motociklov se iz leta v leto povečuje. Na cestah se že pojavljajo yamahe XT 600 in maxi skuterji piaggio hexagon 150 v policijskih bojnih barvah. Uporaba težkih motociklov odpove v mestnem vrvežu. Novopečeni uvoznik Aprilie je Ministrstvu za notranje zadeve ponudil maxi skuter Leonardo 125, ki ga poganja enovaljni štiritaktnik s štirimi ventili in vodnim hlajenjem. Policija bo skuter testirala predvsem v urbanem okolju. Št. 24.-18. junij 1998 48 ZA AVTOMOBILISTE HOVI TEDNIK Volksvragen kupil Rolis Roycea Vse kaže, da se je zgodba s prodajo slovitega Rolls Royca vendarle odvila do kraja. Tako so se delničarji družbe Vickers, ki je lastnica RR, odločili za prodajo tovarne nemškemu Volksvvag- nu. Ta je ponudil 430 milijonov funtov, kar je očitno prevesilo tehtnico na stran VW, ki je bil ves ta čas v tekmi z nemškim BMW. Ta je ponujal 340 milijonov funtov, kar pa očitno le ni bilo dovolj. Sedaj, ko je RR v naročju Volksvvagna, bo zanimivo videti, ali bo BMW uresničil svojo grož- njo. Ker BMW že precej časa sodeluje z RR, saj dobavlja nekako 30 odstotkov sestavnih delov, dobavljal pa naj bi tudi dvanajstvaljni motor za novega rolsa sil- ver serapha, je zagrozil, da v primeru neuspelega dogovora ne bo več dobavljal sestavnih delov niti oskrboval serapha z dvanajstvaljnikom. Pri VW so ob tem menili, da bi lahko že čez leto dni začeh Rolls Royceu dobavljati lastni dvanajs- tvaljni bencinski motor, ki so ga že pred- stavili na nekaterih lanskih avtomobil- skih salonih. Sicer pa je skupina Volksvvagen tudi uradno predstavila poslovanje v letoš- njem prvem četrtletju, ko je ustvarila za 345 milijonov mark čistega dobička. To je približno dvakrat toliko kot v enakem ■ lanskem obdobju, poleg tega pa se je prodaja v tem času povečala za 6,5 od- stotka. Delničarji VW so seveda zelo vese- li, kajti za vsako delnico bodo dobili 12 mark dividende, pri čemer jim je lahko v posebno veselje podatek, da se je cena delnice od konca leta 1996 pa do sedaj zvišala za nič manj kot 130 odstotkov. Pomembni pa so še nekateri načrti skupi- ne. Tako bosta VW in Porsche skupaj izdelovala športno terensko vozilo, ki naj bi na trg pripeljalo leta 2002. Skupna proizvodnja naj bi dosegla številko 100 tisoč vozil v letu dni, poleg tega pa naj bi Audi, ki je sestavni del VW, kupil britan- sko tovarno motorjev Cosworth, in sicer za 120 milijonov funtov. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 360 avtomobilov. Prodanih je bilo 11 vozil, organizatorji pa so izdali 45 kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2500 obiskovalcev Čez mesec dni še mazda 626 karavan Japonska Mazda je pred dobrim le- tom in pol predstavila obnovljeno sred- njerazredno mazdo 626 v limuzinski in kombilimuzinski varianti, sedaj pa pri- haja na trg tudi s karavansko različico, ki ji pravijo tudi kombi. Bistvena razlika je seveda v podobi in pa v šest centimetrov daljši medosni raz- dalji, kar se seveda pozna predvsem v notranjosti. V zadku je na voljo 518 litrov razpoložljivega prostora, ki pa ga je mo- goče povečati na res izjemno velikih 1880 litrov, kar med drugim dokazuje, da se mazda karavan po tej strani uvršča med izjemno prtljažniško uporabne avtomo- bile. Avto je, tako kot obe drugi izvedenki, na voljo z dvema, doslej že znanima motorje- ma. To sta 1,8-litrski šestvaljnik s po štirimi ventili na valj in nekaj zmogljivejši 2,0-litrski pogonski agregat. Zanimiva pri tem je strate- gija tovarne, ki meni, da mora ta avtomobil ponuditi vse brez doplačila, kar med drugim dokazuje tudi to, da sta obe izvedenki že serijsko opremljeni s klimatsko napravo, pa s protiblokirnim zavornim sistemom ABS, dvema varnostnima zračnima blazinama, električnim pomikom stekel tako spredaj kot zadaj, električno nastavljivimi zunanjimi og- ledali ipd. Pri nekaj bogatejši serijski opremi (paket SE) so ob tem na voljo še prednje meglenke, ogrevani zunanji vzvratni ogleda- li, pa zložljivo naslonjalo prednjega sopotni- kovega sedeža ipd. Avto bo pri nas na voljo čez kakšen mesec, znane pa so tudi cene. Tako je treba za osnovno izvedenko 1,8 16V od- šteti 3,93 milijona tolarjev, za bolje opremljeno izvedenko z oznako SE hoče- jo 3,37 milijona tolarjev. Povsem v vrhu je mazda 626 karavan 2,0 16V, ki stane 3,75 milijona tolarjev. Kot pravijo pri MMS, ki skrbi za uradno prodajo mazd pri nas, si želijo s tem pridobiti petodstotni tržni delež v razredu karavanov, kar verjetno pomeni letno prodajo 50 avtomobilov. Bolj ali manj pričakovana prodaja Prodaja novih avtomobi- lov na slovenskem trgu se letos giblje v bolj ali manj pričakovanih okoliščinah, s tem pa so bolj ali manj pri- čakovane tudi prodajne šte- vilke. Tako so maja prvič in na novo registrirali 6275 osebnih avtomobilov, kar je bilo za 4,2 odstotka manj kot maja lani. Skupaj so letos na slovenskem trgu prodah 28.816 avtomobi- lov, kar je za 5,4 odstotka manj kot v enakem lanskem obdob- ju. Največ avtomobilov je maja po pričakovanju prodal Re- nualt, in sicer 1521, kar je bilo za 6,4 odstotka več kot leto prej. Volksvvagen je v petem letošnjem mesecu za svoje av- tomobile našel 810 kupcev, vendar je bilo to za 9,7 odstot- ka manj kot maja lani. Na tret- jem mestu je bil maja Fiat s prodajo 451 avtomobilov in tu- di to je bilo za dobrih 21 odstot- kov manj kot maja lani. Najuspešnejša južnokorejska tovarna je letos Daevvoo s skup- no prodajo 2407 avtomobilov, kar pa je za 117 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Najuspešnejša japonska tovar- na je Honda s skupno prodajo 551 avtomobilov, pri čemer je to za dober odstotek manj kot lani. Še lestvica najbolje proda- janih avtomobilov. Maja je šel najbolje v promet renauU clio (922 avtomobilov), sledi mu renauh megane (396), na tretjem mestu pa je bil novi golf s skupno prodajo 374 vo- zil, kar je bolj ali manj priča- kovano. Na sliki: novi golf. Nemčija: letošnji april slabši od lanskega Dogajanje na nemškem avtomobilskem trgu je izjemno pomembno, saj je to največji in zaradi tega najpomembnejši avtomobilski trg na stari celini. Aprila je bil posel dokaj skromen, kajti v primerjavi s tistim v lanskem aprilu je bil manjši za 14,9 odstotka, saj so prodali vsega skupaj 299 tisoč osebnih avtomobilov. V ospredju je bil v četrtem letošnjem mesecu (in za nemško avtomobilsko statistiko je značilno, da je temeljita, vendar časovno nekoliko počasna, zato tako pozno podatki o aprilski prodaji) Volksvvagen, ki je prodal malenkost manj kot 60 tisoč avtomobilov. Na drugem mestu je bil Opel s skupno prodajo 33 tisoč vozil, kar pa je bilo celo za 42 odstotkov manj kot aprila lani. Mercedes Benz je zasedel tretje mesto in je skupaj prodal 29 tisoč avtomobilov. Najbolje prodajano vozilo v aprilu je bil VW golf (30.800), sledil mu je še en volksvvagen, in sicer passat (13 tisoč), na tretjem mestu pa je bil opel astra (12.900 vozil). Na sliki: novi opel astra. Št. 24.-18. junii 1998 PETICA ZA AVTOMOBILISTE 49 Avtoskuter ali BMWC1 Nemški BMW je na nekate- ih avtomobilskih satonih v ireteklosti kot prototip pred- tavil nenavadno stvaritev, ki e nekakšna kombinacija kuterja oziroma motocikla Qavtomobila. BMW Cl je bil tedaj deležen precejšnjega ibčudovanja, vendar ni bilo asno, ali bo kdaj doživel se- ijsko izdelavo. Sedaj ni dvo- na: BMW naj bi konec pri- lodnjega leta postavil na ce- kto Cl in si s tem znova zago- »vil nekaj prednosti v razre- ki praktično ne obstaja. Cl je 215 centimetrov dolg motocikel s streho, ki ponuja fsaj približno zaščito vozniku. Ta je pri tem pripet z varnost- lim pasom, za njim, vendar ne »d streho, je prostor za sopot- lika. Cl poganja enovaljnik z gibno prostornino 125 kubič- nih centimetrov ter močjo 15 KM in najvišjo hitrostjo 100 km/h. Po sedanjih načrtih naj bi ta avtoskuter stal nekako 10 tisoč mark, računajo pa na let- no prodajo do 20 tisoč Cl. Za- nimivo pri tem avtoskuterju je, da so se veliko ukvarjali z var- nostjo in opravili vrsto presku- snih trčenj. Tako ima Cl spre- daj zmečkljivo cono in prav ta naj bi v primeru trčenja pre- stregla glavni udarec. Cl ima tudi varnostno kletko, ki jo se- stavljajo različni profili iz alu- minijeve zlitine, prav slednja (torej kletka) pa preprečuje poškodbe glava in telesa. Kot že zapisano, voznik uporablja križni varnostni pas, kasneje pa naj bi začeli ponujati še varnostno zračno blazino. Na sliki: BMWC1. Ornega in jubilej v Oplovi tovarni v nemškem Russelsheimu so pred nedav- nim proslavili prijeten jubilej. Izdelali so namreč 500 tisoči avtomobil, narejen na omeginem podvozju. Kot je bolj ali manj znano, izdeluje tovarna na osnovi omege tudi cadillaca catero, ki je bil prav omenjeni petstotisoči avto na osnovi omege. Catero namenjajo predvsem severnoameriškemu trgu, kjer gre avto zadovoljivo v promet. Jeseni nova alfa 166. Jeseni bo na trg pripeljala največja alfa romeo z oznako 166. S tem avtomobilom bodo [•adomestili sedanjo alfo 164. Osnovo za to vozilo so si sposodih pri lancii kappi, oblika pa dokazuje spogledovanje z alfo 56, ki jo dobro poznamo tudi pri nas. Motorji bodo prav tako znani, pri čemer naj bi alfo 166 'oganjal dvolitrski tvvins spark agregat, pa dva šestvaljnika z gibno prostornino 2,5 in 3,0 litra, 'oleg tega pa še dizelski petvaljnik z gibno prostornino 2,4 litra. Kot vse kaže, naj bi avto na trg 'ripeljal jeseni. Na sliki: alfa romeo 166. Revoz lani posloval z izgubo Novomeški Revoz, edina slo- venska tovarna avtomobilov, hkrati pa največji izvoznik v Francijo in nasploh največji slovenski izvoznik, je lani po- sloval z izgubo. Te je bilo za 571 milijonov tolarjev, medtem ko je imela tovarna še predlani 947 milijonov tolarjev dobička. Kot pravijo pri Revozu, je to predvsem posledica investicij v obrate za proizvodnjo nove- ga clia, nekaj manjše prodaje na domačem trgu in tudi manjših prodajnih marž. Ves prihodek Revoza je bil lani 154 milijarde tolarjev, kar je bilo za dobrih 12 odstotkov več kot leto prej. Lani so izde- lali 95 tisoč osebnih avtomobi- lov, kar je bil proizvodni re- kord, pri čemer pa so več kot 90 odstotkov vozil izvozili. Na slovenskem trgu je Revoz do- segel 21,1-odstotni tržni delež in prodal 12.870 avtomobilov. Najuspešnejši model na do- mačem trgu je bil seveda cho (5632), megane je bil takoj za njim, medtem ko je bil tvvingo na šestem mestu na lestvici najbolje prodajanih avtomobi- lov na slovenskem trgu. Seve- da je bil lanski posel skrom- nejši predvsem zaradi ukini- tve proizvodnje renaulta 5. La- ni je tovarna investirala 9,8 milijarde tolarjev, od tega pa so skoraj šest milijard nameni- li novemu cliu, ki gre na slo- venskem trgu sedaj izjemno dobro v promet. Na sliki: novi clio ali clio II. Skupen avto GM in Suzukija Japonski Suzuki in ameriški General Motors, največja avtomobilska korporacija na svetu, sta pred nedavnim objavila, da bosta skupaj izdelovala majhen avtomobil. GM bo avto izdeloval v Oplovi tovarni na Poljskem (Opel je sestavni del GM), Suzuki pa na Madžarskem. Proizvodnja novega majhnega avtomobila naj bi stekla leta 2000, vanj pa naj bi Opel med drugimi vgrajeval tudi 1,0-litrski trivaljnik in 1,2-litrski bencinski štirivaljni motor. V Oplovi tovarni na Poljskem, kjer bodo začeli izdelovati astro classic (astro v stari karoserij ski obliki), naj bi prav zaradi tega povečali proizvodnjo s sedanjih 700 na 850 tisoč vozil v letu dni, investicija v povečanje obsega izdelave prav zaradi novega majhnega avtomobila pa bo vredna 375 milijonov mark. L___________'_ 50 ll!l'l'ilH'l!lia POTROŠNIK JE KRAU Nekvalitetne storitve čistilnic Kar nekaj potrošnikov se je v zadnjih mesecih obrnilo na svetovalno pisarno Varstva potrošnikov Celje in zahtevalo pojasnila oz. nasvete v zvezi s svojimi pravicami oz. odgovornostjo obrtni- kov ali drugih organizacij zaradi nek-" valitetno opravljenih storitev. Največ pripomb je bilo v zvezi s storitva- mi kemičnih čistilnic. Navajajo, da last- niki kemičnih čistilnic ne priznavajo, da je bilo delo opravljeno nekvalitetno, trdijo, da so delo opravili v skladu z navodiU proizvajalca (tkanin) za čiščenje, da svetu- jejo stra»ki - potrošniku, naj reklamira izdelek kot nekvaliteten pri proizvajalcu ali v trgovini, kjer je bil kupljen ipd. Zakon o varstvu potrošnikov je v po- gledu zaščite potrošnikov v primeru nekvalitetno opravljene storitve jasen: »Potrošnik ima pravico, če je bila stori- tev opravljena nepravilno, od podjetja zahtevati, da storitev ponovno opravi ali vrne plačani znesek ah odpravi pomanj- kljivosti pri opravljeni storitivi ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi. Potrošnik mora svojo zahtevo sporočiti podjetju pri očitni napaki v osmih dneh po opravljeni storitvi, pri drugih napakah pa v enem letu po opravljeni storitvi« (38. člen). 39. člen istega zakona navaja, da mora podjetje, če napaka ni sporna, takoj ugo- diti potrošnikovi zahtevi, sicer pa mora podjetje pisno odgovoriti potrošniku najpozneje v 8 dneh po njenem prejetju, če je napaka sporna. Če podjetje tega ne stori, je zagrožena kazen v višini 200.000 SIT, ki se izterja takoj na kraju prekrška. Najbolj aktualno pa je v obravnava- nem primeru določilo 40. člena Zakona o varstvu potrošnikov: »Če podjetje uniči ali izgubi proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, je dolžno potrošniku po njegovi izbiri izročiti v osmih dneh nov enak proizvod ah mu takoj plačati odš- kodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Če podjetje poškoduje ali pokvari proi- zvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrže- vanje ali dodelavo, je dolžno na lastne stroške v treh dneh odpraviti okvaro oziro- ma poškodbo, kadar se s tem ne zmanjšata vrednost in uporabnost proizvoda. V pri- meru, da tega ni mogoče zagotoviti, pripa- da potrošniku pravica iz prvega odstavka«. S tem je dolžnost podjetja jasno dolo- čena, odpravljen pa je tudi dvom, do kolikšne odškodnine je upravičen potro- šnik. Ne glede na starost ali obrabljenost stvari je odškodnina enaka vrednosti no- vega proizvoda. Seveda lahko to določilo predstavlja za posamezno podjetje hudo obremeni- tev (npr. poškodba avtomobila na servi- su), zato se mora podjetje za take pri- mere ustrezno zavarovati. Pisarna Varstva potrošnikov Celje PRIJATEUICA MAČKA Vzgoja mačk Kdor se odloči, da bo v svoje gospodinjstvo sprejel mačje predenje, postavi te- melj veliko obetajočemu človeško-mačjemu sožitju. Lahko se začne lepo, srečno in harmonično skupno živ- ljenje - če je človek priprav- ljen mačko sprejeti kot pra- vega sostanovalca s samo- stojnim značajem. »Vzgajati« v običajnem po- menu besede se sobni tiger ne bo pustil. Mačke so izraziti individualisti in vedo, kaj je zdrava samozavest. Ravno zato so za ljubitelje tako pri- vlačni. Mačka bo že prvi dan prevzela vodstvo v gospo- dinjstvu - vsaj v svojih lastnih očeh. Vendar jo z ljubeznijo in potrpežljivostjo lahko nauči- mo, da razume želje »svoje- ga« človeka. Od tu ni več da- leč do čisto zaresne - prosto- voljne prilagoditve, saj so mačje socialne sposobnosti visoko razvite. Zgodnje družinske vezi že majhen mucek spozna, da mu »njegov« človek in »njegova družina« izpolnjuje- ta vse osnovne življenjske po- trebe. Negujemo ga, božamo in krtačimo, ga ščitimo pred nevarnostmi in ga učimo, kaj je prav in kaj ne. Mucek se dobro počuti, nam zaupa in se nam za skrb oddolži z na- vezanostjo in nežnostjo. Ko je razmerje enkrat do- volj zrelo, mačka sama od sebe poskuša skupno življe- nje narediti tako veselo, kot se le da. S svojo sposobnostjo vživljanja človeka vabi k igri, se mu nežno ovija okrog nog in s predenjem izraža svoje dobro počutje. Prav tako bo znala biti zadržana, kadar ima »njen« človek drugo delo. Če pa jo zavrnemo brez raz- loga ali smo celo grobi, poka- že svoje nezadovoljstvo: člo- veka kaznuje, v skladu z zna- čajem, z nepozornostjo ali začne kršiti že utečena pravi- la. Potrpežljivost bo rodila sadove Poskusiti mačko prisiliti v igro ali v crkljanje je zguba časa. Na pravo mačjo pozor- nost je treba znati počakati. Šele ko »svojega« človeka po- polnoma sprejme, bo upošte- vala njegove napotke. Kot pri vzgoji otrok se splača biti do- sleden in ne dopuščati tistega, kar smo že prepovedali, in sklepati kompromise šele te- daj, ko mačka nečesa na no- ben način noče sprejeti. Med najbolj pomembnimi rečmi, ki se jih mora mačka naučiti, je higiena. Mačke so po naravi čiste živali. Zdrav mucek se bo hitro navadil ho- diti na stranišče, če ga le ima in če je na voljo v mirnem, pogledom nekoliko skritem kotičku stanovanja. Po jedi ali kadar mucek nemirno nekaj išče, ga previdno postavimo na njegovo stranišče. Že po nekaj poskusih bo dojel, kaj od njega žehmo, in bo svoje reči v bodoče opravljal tako, kot se spodobi. Vseeno se lahko zgodi, da že zdavnaj vzgojena mačka nenadoma pozabi dobre manire in zaide v otroške težave. V takšnem primeru moramo najti razlog za njeno protestniško vede- nje. Pogosto je vzrok za »pre- krške« sprememba, na pri- mer nov sostanovalec (na dveh ali štirih nogah), ali izgi- notje nekoga, ki ga je mačka imela rada. Večja pozornost in razumevajoča nežnost bo- sta mački pomagala, da se bo na spremembo prej navadila. V naravi mačk je, da si mo- rajo brusiti kremplje. Uvidev- ni lastniki mačk v ta namen pripravijo brus - desko ali »drevo«. Vsak poskus bruše- nja na drugem mestu mora- mo odločno zatreti. Mačko odvedemo do predmeta, ki smo ga namenili za brušenje, in ji tačke podrgnemo po njem. Z vpitjem, divjim pogle- dom ali celo z udarci pri mač- ki ne bomo dosegli ničesar. Če pa kosmatega zlikovca zalotite pri dejanju, bo kma- lu izgubil veselje do prepove- danega početja, če bo videl, da proti njemu leti klopota- joč ali utripajoč predmet. Na tak način lahko vsako mačko naučimo, da ne bo skakala na delovne površine v kuhi- nji ali prosjačila za mizo, ko jemo. Da pa se ne bo dolgo- časila, ji je pametno ponuditi igračo: žogico za namizni te- nis ali takšna iz papirja, zvi- tek sukanca... GREMO PO GOBE Visoka plešivka Kaj bi moral vedeti vsak gobar? Vsak gobar bi moral poz- nati zakon, ki prepoveduje nabiranje okrog 80 vrst gob, omejuje količino nabranih gob ter določa pravilno go- barjenje. V kratkem pa naj bi zakon po napovedih doži- vel bistvene spremembe, za- to tokrat nekaj o pravilnem gobarjenju. Opremo moramo imeti, saj je sedaj določena že celo za- konsko. Košara je obvezna, torej nič vrečk. Obvezen je tudi nož zaradi čiščenja gob na samem rastišču. Priporoč- ljiva so oblačila z dolgimi ro- kavi, kapa ter škornji. Saj ve- ste, zaradi klopov. Na takšen način jim bomo malce bolj onemogočiH dostop do naše kože. Najvažnejša pa je ugotovi- tev, ki ni napisana v nobenem zakonu: nabirajmo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo pozna- mo. Prav čudi me, da v zad- njih nekaj letih skoraj ni no- vih članov v gobarskem druš- tvu Bisernica, ki ima že skoraj 40-letno tradicijo. Marsikaj bi se naučili, marsikaj doživeli, naužili svežega zraka, se raz- gibali in bili v prijetni, veseh družbi. Lahko se zgodi, da i bo kdo spomnil, da bo goba jenje dovoljeno samo člano društev z izkaznicami in t krat bo kar naenkrat veli naval prijavnice v društvi Vendar mislim, da bodo t, krat tudi postavljeni pogoji z pridobitev članstva. Sestavljen je že seznai gob (okrog 200 vrst), ki ji mora poznati gobar začetni oziroma determinator ali p naše določevalec vrst. Ker s v tem seznamu tudi mai znane, prepovedane in gobe spremenjenimi imeni, mi slim, da vse skupaj ne bo tak enostavno. Danes vam pred stavljam gobo, ki je bila i sedaj prašnica, sedaj pa je vi soka plešivka. Je užitna, telo dobra. Gobani za vegetarijance Tu in tam se že pojavljaji poletni gobani, ki so v svojei (nekaj čez 30-članskem) šte vilu v rodu gobanov daleč na boljši. Pripravili jih bomo kosmiči, kar je za vroče di vsekakor pravšnja hrana. Potrebujemo: 6 dag ovs( nih kosmičev, slan krop, žlici olja, 1/2 čebule, jušr zelenjava, 30 dag poletnih g( banov, sol, 3 dag moke, 1/8 mleka, goveja juha, rum njak, kumina, zelen peteršilj Pripravimo: ovsene ki smiče stresemo v slan krop i kuhamo nekaj minut, da i zgostijo. Na olju prepražino sesekljano čebulo, dodam naribane korenine peteršilji korenja in zelene ter vse ski paj dušimo. Ko se zelenjav rjavkasto obarva, dodam sesekljane gobane, jih posoi mo in ko se zmehčajo, potn semo z moko. Omako rai redčimo z mlekom in juW dodamo kosmiče, izboljšam z rumenjakom in odišavimo ■ sesekljano kumino in zel' nim peteršiljem. AMADEO DOLEN Št.24.. 18. junij 1998 PETICA 51 PREHRANA ZA ZDRAVJE Alternativne oblike prehrane Razne oblike alternativne ifchrane so lahko zdrave, še lasti, če jih pravilno vklju- imo v zdrav način življe^ |a. Ne moremo pa trditi, da o alternativne oblike pre- irane bolj zdrave od tistih, j jih priporoča uradna me- jicina; vsaj trdnih dokazov [a to še nimamo. Vsa hrana, ki jo človek uži- -a, mora biti zdrava. Delitev ivil na bolj ali manj zdrava ivila lahko potrošnika zelo bega, še zlasti, če so bolj drava živila dražja od drugih ivil, kajti človek želi biti čim lolj zdrav za vsako ceno. Alternativna oblika prehra- le (makrobiotična, bio...itn.) o po večini primerno zdrave iblike prehrane, seveda, če se iravilno vključijo v energij- ko in hranilno uravnoteženo jbliko dnevne prehrane in ;drav način življenja. Tako je ipr. hitra hrana (fast food) ahko zelo sodobna in dobra }blika hrane, če jo pravilno fključimo kot energijski in leljakovinski dodatek v ener- letsko in hranilno uravnote- ien dnevni obrok hrane. Če )a ta oblika prehrane pred- stavlja glavni del dnevne pre- iirane človeka, je lahko ško- iiva, ker je hranilno neu- »rezna, energijsko pregosta ^■jrehitro zaužita. Največji problem lahko predstavlja prav organsko - iiološko čista hrana - bio |lrana. Nutricisti in preven- tivci jo uvrščajo v alternativ- Ino obliko prehrane in se vse- kakor strinjajo, da je hrana s čim manj aditivov in konta- minentov izredno zdrava hrana. Zavedati pa se mora- mo, da tudi v prehrani poz- namo zakon doze in učinka: neka snov je lahko življenj- sko pomembna pri določeni zaužiti količini, pri večji pa je lahko celo zelo strupena. S pravilniki določene maksi- malne dovoljene doze posa- meznih aditivov in kontami- nentov v hrani so po vseh sodobnih znanstvenih ugoto- vitvah še dovolj varne za člo- veka. Boj za povsem organ- sko - biološko čisto hrano je zato nekoliko pretiran. Bio hrani se zelo približa naravna hrana oziroma indu- strijsko nepredelana hrana, ki jo nekateri potrošniki odloč- no zagovarjajo. Ti potrošniki hrane uživajo samo mleko »izpod krave«, nekonzervira- na živila, le med namesto sladkorja itn. Tak n^čin pre- hrane je lahko tudi zelo nez- drav (npr. pitje nepasterizira- nega mleka). K naravni pre- hrani pa spada tudi surova hrana, ki ne le, da je kemično in biološko kontaminirana, temveč je tudi težje prebavlji- va (surova zelenjava, ribe žita itn.) Če izvzamemo družbene, ekonomske in deloma tudi verske vzroke vegetarijans- tva, je le-to zelo zanimiva ob- lika prehrane. Vegetarijanci, ki so povsem prilagojeni na drugačen način življenja, so zdravi in normalno prehra- njeni, neprilagojeni pa so lah- ko že na meji nedohranjeno- sti ali celo že nedohranjeni (slabokrvnost zaradi pomanj- kanja železa in vitamina B 12, kvašiorkor zaradi beljakovin- sko revne prehrane in tudi marazem zaradi energijske nedohranjenosti). Živil, ki bi imela posebne zdravilne lastnosti, skoraj ni, poznamo le določena dieto- profilaktična živila, ki s svo- jim bogatim hranilnim sesta- vom, tudi večjo koncentracijo dietnih vlaknin, svojevrstno obogatijo obrok hrane. Za zdrav način prehranjevanja je pomembna količina živila in izbira režima prehrane. Veli- ka izbira živil, ki jo ima na voljo človeštvo, je zelo zaže- lena prav zaradi večje možno- sti sestave dnevne prehrane. Seveda pa imajo nekatera ži- vila še posebno prednost: v preventivni prehrani so to zlasti tista živila, ki redčijo našo vsakdanjo prehrano (ba- lastna živila, manj mastna ži- vila ali živila s posebnim maš- čobnim sestavom, stročnice, živila z manj sladkorja, ener- gijsko manj gosta hrana in polnovredna hrana). Človeku kot psihosocialne- mu bitju pa hrana ne pomeni samo zadovoljevanje osnov- nih fizioloških potreb, tam- več znatno več. Ne glede na to, kakšne vrste jedec je člo- vek, ali kakšnega političnega prepričanja je, je pomembno, da je zaužita hrana primerno zdrava za človeka in da se človek ob jedi in po jedi do- bro počuti. SIMONA RUČIGAJ, dipl ing. živ. tehn. BREZ KUHANJA Prehod s kuhanega na presno Pojem zdravja med ljudmi je danes nekoliko ohlapen; po mnenju večine je človek zdrav, če je malo bolj močan in če vsaj enkrat na dan je toplo hrano, v hribih pa si pravi junak, če se zjutraj na- pokaš močnega zajtrka, na planinski koči pa si postre- žeš z golažem ali joto. Tisti redki posamezniki, ki ob tem mirno grizljajo svoje jabolko ali suhe fige, so še pred kratkim veljali za velike čuda- ke. »Ko pa potem, ko so tisti, ki se do sitega najedo, postanejo utrujeni, ti pa imaš veliko več energije kot pred malico, se marsikdo od njih vpraša, kako prehrana vpliva na delovanje organizma in energijo,« pravi mag. Stanko Dolenšek iz Ljubljane, ki se je za presno prehrano odločil pred sedmimi leti. Zagovorniki načina življe- nja, ki se v zadnjih letih sploh ne imenuje več presno prehra- njevanje, temveč higienizem, zagovarja ob zdravi prehrani zdrav način življenja, veliko gi- banja in stika s soncem ter pozitivno razmišljanje. Najtežje je opraviti prehod s kuhanih in pečenih obrokov na surovo zelenjavo in sadje, med katere sodijo vsa živila, ki niso kuhana - tudi oreški, suho sadje, skuta, pšenica. In ker je včasih res težko, ni no- ben greh, da poješ nekaj, kar ti v določenem trenutku zadiši, in da to storiš brez občutka slabe vesti. Prehod s kuhane na presno prehrano je kljub temu, da se je veliko ljudi zanjo odločilo v trenutku, najboljše opraviti počasi, o čemer pišeta ameriš- ka zakonca Diamond v svoji knjigi Fit for life (Živeti zdra- vo), ki je bila pred kratkim prevedena tudi v slovenski je- zik. Za razliko od zakoreninje- nega razmišljanja v zvezi z močnim zajtrkom higienisti zagovarjajo mnenje, da je po- trebno jutro začeti s sadjem in sadnimi sokovi; ti dajejo po- trebno energijo za delovne na- pore. Do dvanajstih naj bi se prehranjevali s surovo hrano, popoldne pojedli toplo kosilo, potem pa nadaljevali s sadjem ali solato, in tako do dvajsetih zaključili ciklus prehranjeva- nja, saj do štirih zjutraj v orga- nizmu poteka proces predela- ve hrane. NINA M. SEDLAR KUHAJMO PO DOMAČE Dober tek ob polnjeni zelenjavi Polnjene paprike prav do- bro poznamo in si jih v sezo- ni tudi večkrat privoščimo. Manj udomačena pa je v naši kuhinji druga nadevana ali polnjena zelenjava kot npr. kumare, bučke, jajčevci, če- bula, paradižniki. Poskusite še nekaj teh slastnih in tudi za oko prijetnih jedi. Vse jedi so tudi prehransko bogate. Zelenjava vsebuje vitamine in rudninske soli, nadevi pa veliko polnovrednih beljako- vin, ki so v jajcih, mesu, si- ru, skuti. Če niste preveč po- tratni z maščobo, te jedi tudi niso premastne in zato malo kalorične. Polnjeno zelenjavo ponudi- mo kot glavno jed v obroku, nekatero pa tudi kot začetno jed ali kot vmesni obrok. Ne- kaj teh jedi lahko uživamo tudi hladnih. Pečeni polnjeni paradižniki Potrebujemo: 8 zrelih debe- lejših in ne premehkih para- dižnikov, 5 do 6 žlic riža, 30 do 35 dag belega perutninske- ga mesa ali zmlete mlade go- vedine, 3 dag masla, sol, po- per, zelen peteršilj; približno 3 do 4 dag olja za peko, 2 žlici kisle smetane. Priprava: opranim paradiž- nikom odrežemo ob peci ju del plodu za pokrovček. Z žličko izdolbemo nekaj paradižniko- ve sredine in jih znotraj soli- mo ter rahlo popopramo. V slanem kropu skuhamo skoraj do mehkega prebran in opran riž, ga odcedimo in oplakne- mo. Perutninsko meso, peče- no ali kuhano, zmeljemo. Pre- pražimo ga na maslu skupaj z rižem, prav tako zmleto gove- dino. Popramo, primešamo sesekljan peteršilj in če je po- trebno, še malo osolimo; z ohlajenim nadevom napolni- mo do tričetrt izdolbefie para- dižnike. Pokrijemo jih z odre- zanimi pokrovčki. Še prej pa na nadev nakapamo malo smetane, po pokrovčku pa ol- je. Paradižnike zložimo v po- maščeno posodo in spečemo v pečici. Med peko jih še enkrat pokapljamo z oljem ali smeta- no. Na dno pekača zlijemo žlico ah dve vrele vode, da se ne žge. Pečene paradižnike gar- niramo z vejico zelenega pe- teršilja. Jed ponudimo toplo kot glavno mesno jed. Zraven damo krompir v kosih in sola- to. Nadevane bučke Potrebujemo: (količina za 6 do 8 oseb) 75 do 80 dag mla- dih bučk, kis; 35 do 40 dag teletine ali junčevine (baby beef), 2 žlici olja, 3 do 4 žlice naribanega sira (po možnosti parmezana), 2 jajci, 4 dag be- lega kruha, namočenega v mleku in nato ožetega, koza- rec belega vina, mesno juho iz kocke, lovorov list, listek žajb- Ija, vršiček rožmarina, muš- katni orešek, sol, poper; po potrebi drobtine. Paradižnikova omaka 80 dag zrelih paradižnikov, 1/2 čebule, nekaj listov rožmarina Piše: MAJDA KLANŠEK ali majhen košček lovorovega lista, 2 žlički naribanega sira, 4 dag olja, sol. Priprava: izberemo mlade in ne debele bučke. Starejše olupimo, mlade pa ne. Oprane razrežemo na približno 10 dm dolge kose, ki naj bodo čim- bolj enaki. Iz sredine previdno odstranimo seme in še malo bučnega mesa. Bučke malo pokapljamo s kisom, da ne potemne in imajo bolj čvrsto meso. Teletino ali junčevino nare- žemo na drobne koščke. De- nemo jih v vroče olje, čez ne- kaj minut primešamo začim- be (lovor, žajbelj, rožmarin). Solimo in popramo. Prilijemo vino. Pražimo dalje, da tekoči- na izhlapi. Ohladimo, odstra- nimo začimbe in zmeljemo. Zmletemu primešamo parme- zan, kruh, nariban orešek in jajci (lahko le 1 celo jajce in en rumenjak). Dobro premeša- mo, napolnimo izdolbene bučke. Gostoto nadeva urav- navamo z drobtinami. Bučke napolnimo z nade- vom, ki ga polkrožno obliku- jemo. Pomažemo z beljakom. Bučke zložimo v pomaščeno kožico drugo poleg druge. Pe- čemo približno 40 do 45 mi- nut v zmerno vroči pečici. Ob- livamo z vročo juho iz kocke, da je nadev sočen. Omaka paradižnike olupi- mo, izločimo čimveč semen in ga nato na debelo sesekljamo. Na olju najprej prepražimo nasekljano čebulo; ko se nap- ne, dodamo paradižnik, lovor ali rožmarin. Dušimo. Ko je paradižnik že močno razku- han, primešamo parmezan in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Bučke z omako pre- lijemo in ponudimo ali pa jih prej z omako vred prevremo. Prav dobre so tudi mrzle. Buč- ke ponudimo tudi brez para- dižnikove omake. Dodamo jim le malenkostno razredče- no omako (po potrebi preceje- no), ki se je nabrala med peko v pekaču. Nadevane kumare Pripravimo jih po receptu za bučke in brez paradižnikove omake. Omako izboljšamo s kislo smetano. Nadevane kumare 11 Potrebujemo: 2 kumari, 2 v trdo kuhani jajci, pločevinko ribjih filetov, nekaj žlic goste paradižnikove mezge, sol, po- per, 2 do 3 stroke česna, limo- nin sok, majonezo. Priprava: kumare olupimo in soliino. Zrežemo jih na 5 cm dolge kose. V malo slanem kropu jih povremo in odcedi- mo. Sredino izdolbemo, da dobimo košarice, dno mora ostati. Iz izdolbenega izloči- mo seme, kumarično meso se- sekljamo. Pomešamo z jajce- ma, ki sta zelo fino sesekljana, in vse še z vilicami zmečka- mo. Popopramo, okisamo z limoninim sokom, začinimo s strtim česnom in iiato prime- šamo še zmečkane filete z ol- jem vred. Če je nadev prere- dek, dodamo kako žličko drobtin. Primešamo še para- dižnikovo mezgo, lahko pa tu- ■ di ketchup. Napolnimo pri- pravljene kumarične košarice, okrasimo s koščki filetov in nabrizgamo z majonezo. Po- nudimo kot začetno jed ali mrzlo večerjo s kruhom. Nadevani |a|cevci Potrebujemo: 4 lepe jajčev- ce, 35 do 40 dag zmlete gove- dine ali pol govedine in pol svinine, čebulo, žlico olja, jaj- ce, timijan, majaron, sol, po- per, v mleko namočeno žem- ljico, kakih 5 do 8 dag ostan- kov suhega mesa, šunke ali salam, 5 dag olja za peko. Priprava: neolupljene jaj- čevce po dolgem razpolovi- mo, izdolbemo seme in malo mesa. Vsako polovico napol- nimo z nadevom, zložimo v pomaščeno posodo ali v pe- kač. Spečemo v pečici. Med peko prilijemo kako žlico vo- de ali smetane. Jajčevce pogo- sto oblijemo s sokomiz peka- ča, da so sočni. Nadev: na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo meso in ga tudi prepražimo. Napol ohlajenemu primešamo vse naštete dodatke. Šunko se- sekljamo. Dobro premešamo-. Nadev še izboljša žlica smeta- ne. Jajčevce ponudimo tople ah tudi ohlajene. K toplim damo lahko paradižnikovo omako, ki smo jo opisaU pri bučkah. Spremenimo lahko tudi na- dev. Zelo dober je takšen, ki ga uporabljamo za paprike. Šl.24.-18.iuiiii 1998 54 FEUTON - ROMAN ZA TANČICO AL ^NSKE POMLADI IgorFabjan Novi vladi seveda ni uspelo dokončno premagati revščine, česar tudi ni bilo moč pričako- vati. Dejstvo pa je, da je po- vsod viden napredek. Naložbe iz tujine nimajo pričakovanih učinkov, saj so tuji investitorji še vedno previdni zaradi do- kaj nejasnih albanskih zako- nov... Največ zanimanja so po- kazali za izkoriščanje narav- nih bogastev, predvsem nafte, ki naj bi jo pa šele našh. Ljud- je, ki so se po dolgih letih znebili policijskega nadzora, so se v želji po boljšem življe- nju, začeli zgrinjati na meje. Na že tako maloštevilnih mej- nih prehodih je nastala nepo- pisna gneča, saj so jih zasedli trgovci in prekupčevalci z naj- različnejšim blagom. Prepro- daja je bila vsaj na začetku eden najdonosnejših virov za- služka. Potem pa so prišle v modo sumljive investicijske družbe, ki so delovale po tudi nam znanem piramidnem si- stemu, v katerih so mnogi vi- deli enkratno priložnost za hi- ter zaslužek. Mamljive, tudi do 50-odstotne obresti in hitri zaslužki nekaterih, so prepri- čali tudi največje omahljivce. Mnogi so prodali vse svoje premoženje in denar vložili v investicijske družbe, ki' so obračale na milijone dolarjev kapitala. Potem pa je prišel čas streznitve. V začetku leta 1997 pa je na stotisoče vlagate- ljev oziroma varčevalcev spoz- nalo, da so opeharjeni. To je za številne družine pomenilo pravo dramo, ki je mnoge pah- nila čelo v samomor, v finanč- ni škandal so bili vpleteni tako številni dvomljivi poslovneži iz tujine, kot tudi pripadniki vladajoče Demokratske stran- ke dr. Berishe. Nemiri so se začeU najprej v obmorskem mestu Vlora in se kmalu razširili predvsem na jug države. Presenečeni pred- sednik Berisha je sicer skušal pomiriti ljudstvo z obljubo, da bo oblast v dveh letih opehar- jencem vrnila ves vloženi de- nar, toda bilo je prepozno. De- monstranti so začeli prazniti vojaška skladišča, napadati po- licijske postaje, ropati trgovine in banke, povsod pa so zrasle barikade. Oboroženi uporniki so zahtevali odstop Berishe in njegove Demokratske stranke in nove, poštene volitve. V vsesplošnem kaosu je Italijo tokrat preplavil največji val be- guncev, ki so z vsemi mogoči- mi plovili skušali prebežati na varno. V nekaj tednih so se razmere počasi začele umirja- ti, toda v nemirih je do aprila 1997 življenje vseeno izgubilo okoli 300 ljudi. Iz zaporov je pobegnilo veliko zapornikov, ki kljub obljubljeni pomilosti- tvi niso kazali posebne želje po predaji orožja. In verjetno gre prav njim pripisati številne na- pade in ropanje že tako obubo- žanih ljudi. Albanija je tako na hitro za- pravila domala vse, kar je pri- dobila leta 1990. Tečaj leka, ki je bil doslej razmeroma trden, se je v primerjavi z ameriškim dolarjem znižal za tretjino. Še leto poprej enomestna inflaci- ja je v nekaj mesecih presegla 30 odstotkov. Oblast dr. Beris- he si je zapravila ves ugled tako doma kot v tujini. Še po- sebno boleče je lahko slednje, saj se Albanija brez tuje po- moči nikoli ne bo mogla izko- pati iz revščine. Privlačno mesto nasprotij Ulice večjih mest so prese- netljivo živahne, še posebno ob koncu tedna, ko med vedno številnejšimi lokali in kioski vse vrvi od življenja. S pravcato promenado se lahko pohvali marsikatero mesto, med kate- rimi tudi naš naslednji cilj Ska- der oziroma Shkodra po alban- sko ni nobena izjema. Ulice v ožjem mestnem središču še Pogled z utrdbe na Skader in bližnje jezero. posebno oživijo v poznih po- poldanskih urah. Prav čudil sem se množici zadovoljnih obrazov Videti je bilo, kot da se še vedno ne bi naužili svo- bode, ki so je deležni po zlomu komunizma. Med njimi kratko malo ni moč najti zlovoljnih obrazov, ki bi tarnali nad rev- nim življenjem. Iz množice ve- je prav neverjeten optimizem, pozitivna energija in vera v mnogo boljši jutri. Konec kon- cev pa so v zadnjih nekaj letih vendarle preskočili desetletja razvoja... Staro in mlado se sprehaja med vedno lepše urejenimi go- stinskimi lokali, slaščičarnami in, za albanske razmere dokaj dobro založenimi trgovinami. Očitno je vprašanje privatnega lastništva tod že kar rešeno, saj je ob glavni promenadi novo- pečenim podjetnikom na voljo le še malo potencialnih prosto- rov za nove lokale. Tako pre- težni del živahnega trgovanja namesto na pouličnih stojni- cah lepo poteka za štirimi zido- vi, kar je v večini albanskih mest prej izjema kot pravilo. V kontrast razgibanemu staremu delu mesta pa enohčna stano- vanjska naselja s kvadratastimi bloki izgledajo z odpadajočim ometom in neurejeno okolico enako revno kot povsod po de- želi. Še največja popestritev dneva so živahni prodajalci Če- bule in mlekarji na kolesih, ki s plastenkami krožijo naokrog, dokler ne izpraznijo zalog. Najbolj živahno pa je v stari nakupovalni četrti, ki izvira še iz časov turške okupacije. Sli- kovite otomanske hiše je obču- doval celo Enver Hoxha, ki je poskrbel za njihovo restavraci- jo, najbolj značilno ulico pa je seveda poimenoval po sebi. Tu se vrstijo prijetne kavarne in trgovinice, ki so kljub ne po- sebno pestri ponudbi med naj- bolje založenimi v Albaniji. Med sakralnimi objekti Ska- dra je morda najbolj zanimiva veUka katoliška stolnica, ki je menda največja v Albaniji, Obnovili so jo s pomočjo Vati- kana. Po II. svetovni vojni je bila spremenjena v igrišče za odbojko, katerega so omejeva- le betonske tribune. Še slabše pa se ji je godilo v času največ- jega verskega preganjanja, ko so uničili tudi notranjost cerk- ve. Ohranil se je le lesen strop. Kljub zelo slabemu stanju so domačini odločili za obnovo, čeprav bi bilo morda bolj smv selno zgraditi novo cerkev. Na strica sem u svoji veliki stiski pozabil. Osvežen spomin nanj mi je dodatno razbolel dušo, Pavlina se mi je iz dna duše smilila, sočustvoval sem z njo in obenem čutil olajšanje spričo dejstva, da oba trpiva zaradi podobnega vzroka. Ko je nehala jokati in si s predpasnikom obrisala solze, me je povabila v kuhinjo, kjer sva sedla za majhno mizico. Postregla mi je s kruhom in izabelo. Kruha sem odrezal le za pokušino, pil pa sem željno in čakal, kdaj bo načela pogovor o Ivanki. Govorila pa je kar naprej o stricu, kako lepo sta se razumela in zakaj le ji je Bog odrekel otroke, zakaj moža tako hitro poklical k sebi, ko je vendar izpolnjevala vse zapovedi, nikoli po nemarnosti manjka- la pri maši, za vse tri največje praznike in za svoj god bila pri spovedi. Ker je reva v svoji žalosti pozabila na mojo, sem jo moral spomniti: »Teta! Zakaj mi niste na moja pisma odgovorili, zakaj tudi njena mati ne? Da jo je posilil Drejč, sem ponoči izvedel pri Ričkovih.« »V vsem svojem življenju nisem slišala za takšen greh, zato te besede nisem mogla napisati. Vem, da je v negotovosti živeti nekaj strašnega, saj sem to okusila, ko je bil Matija v Rusiji, toda prav gotovo bi še bolj trpel, če bi vedel, kaj je revico doletelo. Klara, kije bila čisto iz uma, saj je Ivanka njen edini otrok, ki ji je ostal, je brez oklevanja pristala na molk. Rekla je, da je z vsakim dnem, s katerim ti je odložena obupna vest, velika milost božja.« »Kaj pa ta stara Pižorla? Kako se obnašata?« »On je še isti večer Drejča strašno prebičal. Daleč naokoli ga je bilo slišati, kako grozno ga je zmerjal, Drejč pa tulil: Oče udari, udari; le še senca samega sebe je. Bojda sije France zaradi tega dal naslednji dan izplačati. Zdaj ima že nekaj časa drugega, precej mlajšega hlapca. Barbika je pobita in zelo molčeča je postala. Jožica je dobro dekle, že nekajkrat je bila pri Ivanki, toda Ivanka kaže le slabotne znake, da sta se kdaj poznaU. Pižorl plačuje zdravnika, iz umobolnice ga dvakrat tedensko pripelje iz Novega Celja, počaka, dajo pregleda in ga spet odpelje.« »Zakaj pa jo ne dajo v bolnico za duševno bolne?« Zdravnik meni, da ni potrebno, ker da se bo doma prej pozdravila.« »Kdaj se je zgodilo?« »Na martinovo, zvečer, ko se je vračala z dela.« »Kje?« »Na poti med Žejno grapo in odcepom k Pižorlu.« »Gaje Klara naznanila?« »Ni. Menda je drugo jutro prišel k njej Pižorl, jo, kot je pravila, na kolenih prosil, naj tega ne stori, da bo kolikor je v človeški moči poskusil sinov zločin ublažiti. Vse kaže, daje mislil resno.« »Teta. tega ni mogoče ublažiti, kaj šele popraviti; za vse na svetu ne more tega izbrisati!« V meni so začela delovati maščevalna čustva. Drejča bi ubil, če bi se prikazal; mogoče celo starega. In njena mati - zakaj ga ni naznanila, zakaj seje dala pretentati od starega? In jaz? Ničesar ne morem storiti zanjo. Ko bi jo mogel, bi jo odpeljal daleč stran, kjer nihče ne bi vedel za najino nesrečo; toda kam in kako. Ničesar nisva imela, niti svoje žlice. Teta je postavila na mizo skledo matevža, zmes zmečkanega krompirja in fižola, kijezabeljenzocvirki okusna in nasilna jed in skledico prežganke. Po južini sva spila še ostanek izabele, nato pa odšla k njima. Tistih nekaj lučajev, ki jih je bilo treba prehoditi, sem prehodil v spominih na vsa doživetja na tisti potki. Vrstila so se po strogem časovnem razporedju zelo natanč- no, niti najmanjša podobnost hi bila izpuščena. Ko sem zagle- dal hišico, mi je srce zdivjalo. Prosil sem teto za postanek, da sem se pomiril. Preden sva odšla po kamnitih stopnicah do vrat. sem stopil v kozji hlev. Še vedno ista lisasta kožica je tiho zameketala. zajel me je topel hlevski vonj. meni tako domačen. Spomnil sem se nevihtnega večera, ko sva jo z očetom našla čepečo ob kožici, ko je zaradi hudega treskanja skoraj skoprnela. Spomnil sem se predzadnjega dne pred selitvijo, ko sem jo spet vso žalostno našel pri kozi in ji podaril ogrlico. Otožen sem zapustil topli hlev. Ko je teta odprla hišna vrata, me je zgrabila silna tesnoba, mislil sem, da mi bo iz prsi iztisnila srce. Matije, še preden sva si segla v roke, tiho zaihtelfi. Solze so se ji kotalile po velih licih, rada bi nekaj rekla, pa ni mogla. Teta ji je prišepnila, da že vse vem. Tiho nama je odprla vrata v hišo in zagledal sem jo sedečo na klopi ob mizi, zroč skozi okno. V tistem trenutku je nisem videl drugačne kot poprej. Hotel sem planiti k njej, a mati in teta sta me držali za roke, ne da bi se tega zavedal in me zadržali. Obstal sem sredi hiše. Ozrla se je in čez obraz ji je trznila vedrina, oči za trenutek zablestele. Toda hipec pozneje se mi je začela žalostna resničnost vedno bolj razgaljati. Zelo je shujšala; siva obleka je ohlapno padala po njej. Odpeta pisana jopa ji je bila preeej prevelika. Njene nekdaj tako lepe oči so bile brez sijaja, zrle so mimo mene. nekam i) daljavo. Desno roko je čvrsto tiščala v mali žep jopice, s prsti levice je skoraj neprenehoma tipala rdečo ogrlico, ki ji je visela okoli ovratnika. Solze so mi zalile oči in skazile njeno podobo. Pogledal sem po materi in jo vprašal - če smem stopiti k njej; prikimala je. Ker je sedela na koncu klopi, sem pokleknil k njej in ji položil glavo v naročje. Čez čas sem jo vprašal: »Ivanka, me poznaš?« »Zakaj bi te ne?« je počasi in tiho odgovorila in mi položila roko na zatilje. »Te moj prihod ni razveselil?« »Je. toda ti si se tako daleč odmaknil od me zato je v meni obup, je le še pepel - rada bi umrla.« Ko je to izgovorila je mati jokaje vzkliknila: »Hvala Bogu! Spet se pogovarja.« Obe sta sedli na klop ob peči, kar mi ni bilo všeč. Prosil sem ju, naj odideta v kuhinjo, sodeč po materinem vzkliku sem upal, dc se bo morda še bolj sprostila, če bova sama. Ubogljivo sta odšli Vstal sem, vzel stol, prisedel k njej in jo začel tolažiti: »Ne misli na smrt, ne misU na žalost. Spominjaj se le najinih lepih doživetij in kmalu boš ozdravela; kmalu si boš spet želela, da bi bila čmrlja in bi se obmetavala s cvetnim prahom.« »Mirko, nikoli več ne more biti tako kot je bilo.« »Zakaj ne? Cez štiri mesece bom spet doma. spet bova živeU kot sva poprej.« »Ne veš, kaj se je zgodilo?« »Vem,« sem ji mirno odgovoril. »Kako moreš potem upati na najino nemoteno prihodnost?« »Ljuba Ivanka! Najhujše vrste nasilja si morala prestati, s tebo, delim bolečino duše, moja ljubezen do tebe se zaradi tega ni zmanjšala, ampak oplemenitila. Mi ne verjameš več, da te ljubim, da te z nezmanjšanim hrepenenjem želim imeti cele življenje ob sebi? Ne moreš dojeti, da si popolnoma nedolžna, saj si nisi omadeževala ne imena ne telesa ne vesti, kaj šele duše in tvoje srce je čisto, si le žrtev pohotneža. Kriva nisi ne pred^ Bogom, še manj pred ljudmi. In ali ne čutiš, da imava še eno dušo - mojo polovico imaš ti, tvojo imam jaz.« »Kljub temu sem umazana in nikoli ti ne bom mogla darovati čistosti, kar sem si za naju oba iz vsega srca želela.« Šl.24.>18.fuiilf 1998 56' RUMENA STRAN TRAČNICE Profesorjev ni bilo vmes Takole so na eni celjskih srednjihjol proslavili konec šolskega leta. Še sreča, da so skozi okno frčale samo torbe... New Yoric je bližje Prireditelji slovenskega trienala satire Aritas Šmarje 98 se nostalgično spominjajo nekdanjega kulturnega ministra Sergi- ja Peljhana. Sedanjemu ministru Jožefu Školču Šmarje pri Jelšah ter satira očitno nista všeč, saj med povabljenci ni bilo niti njegovega namestnika. Aritasa sta se udeležila celo povab- ljenca iz New Vorka, naša draga prestolnica pa je očitno predaleč. Strokovna ekskurzija Celjski knjižničarji so bili v petek in soboto na strokovni ekskurziji v Turčiji. Za tolažbo tistim, ki so omenjena dneva stali pred zaprtimi vrati knjižnic - vrnili so se olepšani s strokovno izbranimi usnjenimi jopiči... Župan na tržnici v soboto dopoldne se je na neuradnem obisku v Celju mudil laški župan Peter Hra- stelj s soprogo. Ob 9.20 si je ogledal Rimljanko, nato pa se je z ženino torbico v roki izgu- bil med stojnicami celjske trž- nice: Kaj je kupil, ne vemo, vemo pa, da ni primerjal cen zelenjave in sadja v Celju in Laškem. Tega namreč prepro- sto ni mogel, ker še vedno ni izpolnil svoje predvolilne ob- ljube iz leta 1994, češ da bodo Laščani v času njegovega žu- panovanja zagotovo dobili tržnico. NASMEH,' ^PROSIM! Milan Škoberne iz Laške vasi pri Štorah je poslal tri šale in izbrali smo ga za pot- nika na izletu šaljivcev. Predavanje »Upam, da vam je iz tega predavanja jasno, da je alko- hol zelo nevaren. Poglejmo si primer: pred osla postavimo dve vedri - v enem je voda, v drugem vino. H kateremu ve- dru se bo obrnil?« »K tistemu z vodo.« »Tako je! In zakaj?« »Zato, ker je osel!« Zdrava hrana »Kaj praviš, sosed, je kore- nja zdrava hrana?« »Seveda, še posebej za oči.« »Ja, kako pa to veš?« »Ker še nisem videl nobene- ga zajca z očali.« Neznanje Profesor je razočaran nad znanjem svoji dijakov in pra- vi: »Če je kaj butcev v razredu, naj vstanejo.« Čez nekaj časa se dvigne eden od dijakov. »Misliš, da si samo ti bu- tec?« »To ne, ampak nerodno mi je, da samo vi stojite.« (Ocl)klop En predsednik pisma piše, drugi med Maori bluzi, kdo poletel bo še više, kdo pristal bo v koruzi. Zdaj ni važno, kdo bo kaj, nogomet vse živo gleda, žoga okrogla, pravi raj, pomembno je le to, seveda. POPEVKAR BODICE • Tajni dokumenti so vse večji razlog za javno sramo- to. • Če priznaš, ti je polovico odpuščeno, če pa daš glavo v pesek, ti je odpuščeno vse. • Kratico NNNP si zdaj lahko razlagamo drugače - Nova Neumnost Naših Poli- tikov. • Današnji politiki so v otroških letih verjetno od vseh zgodb najraje poslušali tisto o »Lažnivem Kljukcu«. • Novi prometni zakon je pokazal, da policisti pa tudi drugi najbolj spoštujejo - ko- mercialno plat zakona. • Sodišča in specialistič- ne ambulante prehitevajo čas - omejitev hitrosti je bila tam uvedena že davno. • Poziv slovenskim vozni- kom: zategujte pas na sede- žu, da ne boste kasneje pri- siljeni zategovati pasu na hlačah. • Neodgovornost zdravni- kov dokazuje, kako je naše zdravstvo potrebno inten- zivne terapije. • Nekateri znani Slovenci ob tožbah izjavljajo, da zah- tevajo denar zaradi dušev- nih bolečin. Iz tega lahko sklepamo, da duševne bole- čine povzročijo finančno po- žrešnost. MARJAN BRADAČ Novi car-Vili Rebernaic Celjski ribiči so imeli preteklo soboto praznik. Na Šmar tinskem jezeru so se pomerili v lovu na najtežjo ribo, ki je zmagovalcu prinesla naslov Ribiškega carja 1998. Kar 90 ribičev, med njimi šest ribičinj, se je potegovalo za ta laskavi naslov. Po triurnem ribolovu je krap, težek 302S gramov, prinesel zmago in carsko krono Viliju Rebernaku, k bo tako eno leto vladal celjskim ribičem. Drugo mesto je osvojil Marko Blasutto s krapom, težkim 2590 gramov, tretji pa je bil najmlajši udeleženec tekmovanja 12-letni Sebastjan Pavlic, ki je spravil na suho krapa, težkega 1920 gramov. Kakor se spodobi, so celjski ribiči carja okronali, mu prebrali dolžnosti in pravice, ga popeljali s čolnom po jezeru in m' koncu še okopali. FRANJO BOGAD. Št.24.-18.iunii1998