ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA 25. seja zbora KS, 27. 10. 1988 KS MEDVODE Vprašanje v zvezi s kanalizacijo »srednja Irasa" Sveljc ODGOVOR: Za izgradnjo kanalizacije za naselje staro Svetje, ki kanalizacije nima in ogroža zajetje potne vode za cele Medvode, za srednjo teraso in na Cesti na Svetje ni urejena pristojnost ZlL-a, TOZD Urejanje, ki po po-oblastilu Sklada stavbnih zemljišč Ljubljana, izvaja na tem območju dopolnilno gradnjo. Tehnična dokumentacija za navedeno gradnjo je v pretežni meri izdelana. V srednjeročnem planu KSLO za obdobje 1986-1990 je izgradnja kanalizacije v Svetju na 79. mestu II. prioritete, vsled tega verjetno v tem srednjeročnem obdobju ne bo možna realizacija. Odgovor pripravil: KSLO Andrej KOPAČ 26. seja zbora KS, 6. 12. 1988 KS LITOSTROJ Vprašanje: zakaj Stanovanjsko podjetje Ljubljana ne pošilja več obra- čunov za posamezne bloke? ODGOVOR: Poročila o stanju srcdstev, pošiljamo skupnostim stanovalcem, s ka-terimi imamo sklenjeno pogodbo o izvajanju strokovnih opravil pri upravljanju in obratovanju s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini. Za hiše, ki so v začasni upravi, pa so podatki na vpogled na enoti Šiška na Celovški 143. Tromesečno pošiljamo skupaj s poročili o stanju sredstev tudi dol-žnike po vhodih ter dejansko nastale stroške v okviru skupnosti stano-valcev. V kolikor gre za konkretne primere se informacije dobijo na enoti Ši-ška na Celovški 143. Odgovor pripravilo: Stanovanjsko podjetje Ljubljana Milena GORJUP 27. seja zbora KS, 22. 12. 1988 KS ZGORNJA ŠIŠKA Vprašanje v zvezi s praznimi prostori na Šišenski 60 ODGOVOR: Stanovanjska hiša s poslovnim prostorom na Šišenski 61 je po ugo-tovitvenem sklepu Občinskega sodišča v Radovljici, nedavno tega pre-šla do ene idelane polovice v družbeno lastnino in v korist imetnika pra-vice uporabe Občine Ljubljana-Siška. Razdružitev skupnega premoženja z določitvijo, kateri del hiše kate- ¦ remu od solastnikov pripada, glede na idealni solastninski delež, vse doslej ni bila mogoča, kcr je eden od solastnikov umrl. Zapuščinski po- stopek je tekel pred Temeljnim sodiščem v Kopru in v januarju letoš- njega leta smo prejeli šele pravnomočen sklep o dedovanju. Ker sporazumna razdružitev ni mogoča, vsak od solastnikov postav-lja svoje zahteve, smo Javno pravobraniistvo mesta Ljubljane zaprosili, da v imenu občine takoj vloži pri pristojnem sodišču predlog za razdru-žitev tega skupnega premoženja, z zahtevo oziroma predlogom, da so-dišče pri odločitvi upošteva, da je ena polovica hiše v družbeni lastnini in da je v interesu občine, da pridobi izključno pravico na poslovne prosto-ru. Odgovor pripravil: KUP Marija TURK 28. scja zbora KS, 7. 2. 1989 KS dr. PETRA DRŽAJA Vprašanje v zvezi z onesnaže\anjem okolja v okolici UO LEK ODGOVOR: Seznanjamo vas z ugotovitvami Republiškega sanitarnega inšpektor-ja, ki je opravil pregled dne 22. 2. 1989. 1. DO LEK — TOZD Razvoj in raziskave ima na Celovški 135 locira-ne razvojne službe in naslednje raziskovalne laboratorije. a) laboratorij za farmacevtsko tchnologijo: pripravlja postopkc za pri-pravo novih farmacevtskih preparatov v laboratorijskem merilu in so količine od 0,2 do največ 2 kg na saržo. Polindustrijske serije se pri-pravljajo v PIL (polindustrijski laboratorij na Verovškovi 57). Upo-rabljajo kot topila vodo in etanol. Niti količine niti vrste uporabljanih surovin ne ogrožajo okolje. b) laboratorij za preizkušanje (analitiko): izdeluje analitske postopke za lastne proizvode. Količine uporabljenih proizvodov in reagentov so majhne ngramske" tako, da praktično nc ogrožajo okolje. c) laboratorij za polsintezo: dela na nadaljnji preosnovi naravnih učin-kovin s kemijsko sintezo. V tem laboratoriju se občašno uporabljajo tudi agresivnejše kemikalije, vendar se tam opravljajo le laboratorijske sinteze v gramskih količinah; največ do 100 gr. Polindustrijski postopki se izdelujejo v PIL v Mengšu. d) laboratorij za naravne učinkovine: ukvarja se z ekstrakcijo učinko-vin iz zdravilnih rastlin. Maksimalna količina droge, ki se ekstrahira v eni šarži je do 1 kg. Topila, ki se uporabljajo za ekstrakcijo so v glav-nem etanol, metanol. Pil za ekstrakcijo je lociran v Mengšu. e) laboratorij za farmakodinamiko: proučuje zdravilne učinke zdravil-nih učinkovin na malih živalih. 0 raziskovalni laboratorij — TOZD Kozmetika: razvija tehnološke postopke za nove kozmetične proizvode v laboratorijskem merilu. Naj-večja količina ena laboratorijske sarže je do 0,5 kg, surovine niso agre-sivne in obremnjujoče za okolje v takšnih količinah. Polindustrijska proizvodnja je locirana v obratu Kozmetike v Lendavi. Na podlagi opravljenega pregleda dejavnosti v raziskovalnih labora-torijih LEK-a na Celovški 135, DO Lek s to dejavnostjo ob izključno laboratorijskih poskusih ne onesnažuje okolja na tem področju. Odgovor pripravil: Republiški sanitarni inšpektor Milan POPOVSKl 29. seja zbora KS, 28. 2. 1989 KS VAŠE-GORIČANE Vprašanje v zvezi s seznamom krajanov — ali lahko KS zahteva od ma- tiinega urada tekoči seznam? ODGOVOR: Prijava stalnega prebivališča se po določbi 4. člena zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. list SRS, št. 6/83) po-da pri pristojnem upravnem organu, ki vodi rcgistcr stalncga prebival-stva. Prijavo je organ po zakonu dolžan sprcjeti, postopck s prijavo je akt poslovanja upravnega organa in ne upravni postopek. V kolikor skupščine občine z odlokom določi, da lahko dvojnik registra stalnega prebivalstva vodi tudi pri krajevnem uradu za območje K.U., v tem pri-meru občan poda prijavo pri K.U. Zakon ne predvideva oz. ne dovo-ljuje, da bi evidenco občanov, ki bi bila enaka registru stalnega prebi-valstva vodila tudi krajevna skupnost, zato KS ni upravičena, da bi po-datke o občanih prejemala tekoče in vodila lastno evidenco. Krajevna skupnost je po istem zakonu upravičena do podatkov iz re-gistra stalnega prebivalstva v vsakem primeru, kadar upravnemu orga-nu s pisno vlogo izkaže upravičen interes po 19. členu omenjenega za-kona. V smislu določbe tega zakona torej lahko KS iz registra stalnega prebivalstva dobi podatek o konkretnem občanu oziroma seznam vseh občanov stalno prijavljenih na območju svoje KS, kadar te podatke ne-obhodno potrebuje za izvajanje lastnih nalog. S krajevnimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin je MSNZ Ljubljana vzpostavil — po našem mnenju — primcrno obliko sodclo- vanja pri usklajevanju dejanskega stanja prebivalstva s stanjem registra sialnega prebivališča. Pri MSNZ vedno upoštevamo vsa obvestila KS o ugotovljenih spremembah stanja prebivalstva, zlasti pa ob pripravah volilnih imenikov. Odgovor pripril: Mestni sekretariat za notranje zadeve: Ivan PERŠAK KS VAŠE-GORIČANE Vprašanje: Ali se v bolnici dr. Petra Držaja zdravijo borci iraško- iranske vojne? ODGOVOR: Sporočamo vam, da se v Bolnici dr. Petra Držaja ni zdravil noben borcc iraško-iranske vojne. Odgovor pripravila: Bolnica dr. Petra Držaja 30. seja zbora KS, 30. 3. 1989 KS ZGORNJA ŠIŠKA Vprašanje v zvezi z izdajo obrtnega dovoljenja brez soglasja KS (Avto- ko/mclika na Pavšičcvi) ODGOVOR: Postopek za izdajo obrtnega dovoljenja vodi upravni organ na po-dlagi zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, U. 47/86) in obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88), ki ne predpisu-jeta, da bi upravni organ, pred izdajo obrtnega dovoljenja moral prido-biti oziroma upoštevati mnenje ali soglasje od občanov in krajevne skupnosti. Obnni zakon v 89. členu opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko stranka ustanovi obratovalnico samostojnega obrtnika. Tako je določeno, da mora biti stranka opravilno in zdrav-stveno sposobna; da ni v delovnem razmerju; da ima strokovno izobra-zbo oziroma z delom pridobljeno delvno zmožnost, ki je dolbčena za opravljanje dejavnosti; da ji ni pravnomočno odločbo prepovedano sa-mostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oziroma poklica; da ima po-slovni prostor, razen v primeru, ko ta ni poireben; da je poravnala vse davčne in druge družbene obveznosti ter da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje. Upravni organ izda obrtno dovoljenje brez soglasja občanov in kra-jevne skupnosti brez spremembe naraembnosti, kadar poslovni prostor ustreza pogojem varstva pri delu, tehnične opremljenosti ter sanitarno tehničnim in higienskim pogojem za opravljanje gospodarske dejavno-sti, kar pa ugotavlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljub-ljane. V primeru, da prostor, v katerem bo stranka opravljala gospo-darsko dejavnost ni poslovni prostor, pa je potrebna sprememba na-membnosti prostora. Postopek spremembe namembnosti, pri katerem so potrebna tudi soglasja sosedov in krajevne skupnosti, se vodi v ko-miteju za urejanje prostora, v tem času pa je možno stranki dati zača-sno obrtno dovoljenje na podlagi 90. člena obrtnega zakona, ki pravi, da kadar prosilec za izdajo obrtnega dovoljenja ne izpolnjuje vseh po-gojev o poslovnem prostoru ali o strokovni izobrazbi, mu pristojni ob-činski upravni organ lahko izda začasno obrtno dovoljenje, vendar naj-več za dobo treh let. Stranka, ki je zaprosila za obrtno dovoljenje za opravljanje gospo-darske dejavnosti ,,Avtokozraetika — čiščenje in nega vozil" je kot do-kaz, da ima poslovni prostor predložila najemno pogodbo za poslovni prostor na Pavšičevi 10, Ljubljana. Mestna uprava za inšpeiccijske službe mesta Ljubljane je dne 22. 3. 1989 opravila ogled poslovnega prostora in ugotovila naslednje po-manjkljivosti: — ,,Urediti je potrebno lovilec maščob, — Opraviti je potrebno ekološke meritve v delavnici in oceno hrupa v delavnici in v okolju." V kolikor bo stranka odpravila vse pomanjkljivosti in mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane izdala pozitivno potrdilo, bo upravni organ — Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo do-žan izdali obrtno dovoljenje. Kljub temu, da občani in krajevna skupnost menijo, da takšna de-javnost ne sodi v strnjeno naselje, je upravni organ dolžan v skladu s predpisi izdati obrtno dovoljenje. Odgovor pripravil: KDPG Saša SEDMAK Po sklepu zbora krajevnih skupnostiz dnc 30. 3. 1989 objavljamo Stališča komiteja za urejanje prostora do poročila ,,Program pomembnejših nalog za varstvo in izboljšanja okolja v Ljubljani", ki je bil v delegatskem gradivu SML, št. 29 Poleg nalog, ki jih obravnavano poročilo navaja, menimo, da mora-mo v občini ŠiSka posvetiti vso pozornost izvajanju nalog, ki jih že vključujejo programi posameznih SIS materialne proizvodnje in kaie-rih uresničenje bo prispevalo k izboljšanju ekološke siluacije v občini. Te naioge so predvsem: Varstvo zraka lntenzivno se dela na toplifikaciji v krajevnih skupnoslih Ljubo Šer-cer, Litostroj in Petra Držaja, kar je tudi razvidno iz programa SlS-a za energetiko. Prizadevamo si, da bodo omenjene naloge vnešene v pro-gram Samoupravnc stanovanjskc skupnusii. Varstvo vode Povzemamo le važnejše naioge, sicer že vključene v osnutek progra-ma KSLO: — Vodovod KS Gameljne-Rašica — Vodovod Tacenska cesta — Vodovod v industrijski coni ŠP 2/1 Liiostroj — Vodovod v ŠS 3/4 Podutik Poleg naštetih nalog iz osnutka programa bomo pristopili k aktivno-stim za čimprejšnjo realizacijo: kanalizacije v Vodicah, Bukovici in Šin-kovera turnu, s čimer naj bi se omogočila usposobitev vodarne v Ska-ručni, obenem pa tudi nadaljnji razvoj posditve v Vodicah. Na osnovi izdelanih sanacijskih programov DO Color Acro TOZD Tovarna celuloze in Litostroj spremljamo uresničevanje teh načrtov. Za večino ostalih DO, ki so potencialni oncsnažcvalci v občini Ljubljana-Šiška, se vprašanje varstva okolja rešuje v okviru izdelave prostorskih izvedbenih aktov (sodelovanje DO-jev, izdelovalcev doku-mentacije in soglasodajaicev glede oblikovanja pogojev za varstvo okolja na osnovi tehnologij, omejitvenih dejavnikov ter predpisov in normatitov). Varstvo pred nevarnimi snovmi S posebnim poudarkom na varstvu pred nevarnimi snovmi je ISKRA izdelala sancijski program za hrambo nevarnih odpadkov. DO AERO TOZD tovarna Celuloze namerava izgraditi varno ploščad za pretaka-nje nevarnih snovi, v DO Color pa načrrujejo izgradnjo ločenega kana-lizacijskcga sistcma. Na bcncinski črpalki ob Celovški cesti je predvide-na zamenjava cistern, v fazi realizacije pa je že zamenjava cistern in ureditev pretakališča na Petrovem skladišču v Medvodah. Varstvo zclenih površin Glede degradiranih površin se na področju občine Ljubljana-Šiška izvajajo sanacije gramoznic oziroma peskokopov v Stanežičah, Smled-niku, Polhograjskih Dolomitih iid., kaicrih akiivnosti bomo lekoče spremljali. V teku je tudi podrobnejša razdelava projekme naloge, ki bo podala osnove za sanacijo Zbiljskega jezera. Predsednik komiteja za urejanje prostora Peter OGORELEC, dipl. ing. arh. Po sklcpu zbora krajevnih skupnusli, i dnc 30. 3. 1989 ubjavljamo Poročilo o realizaciji programa dela Skupščine za I. trimesečje 1989 V tem obdobju naj bi skupščina po programu dela obravnavala 33. točk dnevnega reda, 6 gradiv ni bilo pripravljenih, in sicer: 1. Problematika urejanja prostora v občini (Predlagatelj KUP) Gradivo ni bilo pravočasno pripravljerio. Vodstvo skupščine ga predlaga v obravnavo 9. 5. 1989. 2. Problematika nedovoljenih gradenj (Predlagatelj KUP) Samostojno gradivo ni bilo pripravljeno. KUP pa se je s predstavi-tvijo problematike v občini vldjučil v obravnavo gradiva ŠML o tej tematiki, dne 28. 2. 1989. 3. Akcijski program razvoja turizma v občini (Predlagatdj KDPG) Gradivo ni bilo pripravljeno, zato se je vodstvo SO odldčilo, da ga uvrsti na seje dne 9. 5. 1989 4. Poročilo o stanju in pojavih na področju reševanja upravnih zadev v UO in pooblaščenih organizacijah občine Ljubljana-Šiška za leto 1988. (Predlagatelj Sekretariat za občo upravo) Pri pregledu gradiva za tisk je vodstvo skupščine odločilo, da gradi-vo ni primerno za delegatsko odločanje in ga vrnilo Sekretariatu za občo upravo, da ga popravljenega in dopolnjenega pripravi na sejo 9. 5. 1989 5. Osnutck odloka o pripravi in sprcjcmu družbcncga plana očinc Ši-ška za obdobje 1991-1995 (Predlagatelj Izvršni svet) Odlok skupščini še ni bil predložen iz razloga, ker tečejo v Ljubljani politične in strokovne razprave o oblikovanju in sprejemu enega srednjeročnega DP za celotno Ljubljano. O odločitvi bo skupščina obveščena naknadno. 6. Aktualni problemi nadaljnjega razvoja telesne kulture v občini Ljubljana-Šiška (Predlagatelj SIS za telesno kulturo) Predlagatelj nas je obvestil, da gradiva v tem'času ne more pripravi-ti in naj ga uvrstimo na sejo sepiembra 1989, še zlasti zaio, ker ga mora predhodno verificirati na svojih organih. Poleg planiranih (očk pa so bile obravnavane še naslednje: 1. Osnutek poslovnika o spremembi Poslovnika SO Šiška (sprcjet v predlogu) 2. Predlog DD o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SRS 3. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celo-to Š 1 — Sp. Šiška 4. Osnutek in predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih na območju urejanja SS 3/4 (12/2 a) — Podutik — se-verni in južni del 5. Poročilo o sanaciji stanovanjskih objektov v soseski ŠS 10 — Dra-vcljska gmajna 6. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 16 — Trnovec — Topol 7. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 15 — Žlebe — Golo brdo 8. Osnutek odloka o določitvi območij in namembnosti poslovnih stavb in poslovnih prostorov. Ljubljana, 14. 4. 1989 SEKRKTARIAT SKUPŠČINK Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL, Ljubljana-Šiška. — Gradivo pripravil za tisk: Sekretariat skupščine občine Ljubljana-Šiška — Izdelava: Reprostudio, Ljub-Ijana — Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/ * 2 z dne 26.9.1977 je Javna tribu-na oproščena prometnega davka.