DoStnina pisfcmj gotovM
Maribor, sreda 10, rtrltia 1935
«*,. T53 Leta,x-(XV'’
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UrMnistvo In upravat Maribor. Ooapoaka ul. 11 / Talalon uradnUtva 2440, uprava 24*t lahaja razan nadalja la prašnikov vsak dan ab 16. url / Valja maaačno prajaman * upravi alt po poiti 10 Din, doatavljan na dom 13 Din / Oglaal po eanlku / Oglas« •prajema tudi oglaanl oddelak .Jutra" v Ljubljani i Poštni Sakovnl račun It 11.406
99
JUTRA
99
Grupacija front
Ko se je 1. 1931., po zopetni uvedbi narodne skupščine, ustvarila pri nas tako-zvaua izvenparlamentarna opozicija, je bila njena skupna karakteristika samo to da je odklanjala obstoječe stanje in zahte vala vrnitev v popolno demokracijo in Parlamentarizem strankarske osnove. Sicer pa ni imela ne skupne ideologije ne taktike. Uvedeni so bili res ponovno razni poizkusi, da bi se ustvaril med posameznimi skupinami tesnejši kontakt, a vselej brez pozitivnega uspeha. Srbski zemljedelci, Davidovičevi demokrati radikali, muslimani, Hrvati in slovenski klerikalci, vsi so ostali na svojih stališčih. kakor so jih bile ustvarile razmere v trenutku 6. januarja 1. 1929.Nlti obupni opozicionalni položaj ni mogel podreti tned njimi obstoječih pregrad in ustvariti vsaj taktične enote. Prav to je bila velika skupna slabost izvenparlamentar-ne opozicije, ki jc delala njen položaj še obupnejši, kakor je bil že itak.
Ko se je po nastopu vlade Bogoljuba Jevtiča pričela v naši notranji politiki doba pričakovanja novih razpletov, je dvignila izvenparlamentarna opozicija znova glavo; zlasti po razpustu prejšnje narodne skupščine in razpisu novih volitev, tod.i strnitve vendarle ni bilo. Sele sedaj smo izvedeli, da so se vršili tedaj razrti poizkusi za eventualni skupni vo-"Ini nastop pri novih volitvah, iz njih sta se pa v tej izvenparlamentarni opoziciji izcimili dve skupini: prva, ki so jo tvorili Mačkovi Hrvati, Davidovičevi demokrati, Jovanovičevi zemljedelci in bosenski muslimani, je postavila za volitve n. maja skupno listo z nosilcem dr. Mačko m, druga, obstoječa iz radikalov in pristašev dr. Korošca je pa proglasila abstinenco. V tako stanje je protekli mesec udaril odstop Jevtičeve vlade, kateremu so sledila spet nova tokrat z a d n j a pogajanja za združitev in skupni nastop. Ta pogajanja so pa pokazala, da je združitev n e m o g o č a tako iz načelnik, kakor tudi iz taktičnih ozirov. Razcep, ki je nastal pred volitvami z u-stvaritvijo 2 blokov izvenparlamentarne opozicije, je dobil na to končno podobo ki se je spremenila samo v toliko, da so radikalno opozicionalno krilo zapustili še bosenski muslimani Spahove skupine in sc družili z zmernejšim krilom radikalov in bivše Slovenske ljudske stranke.
lako smo dobili iz pošestojanuarske izvenparlamentarne opozicije dve veliki skupini, od katerili je ena sestavila sedanjo vlado, druga pa je ostala nadalje izven vlade in celo izven parlamenta in tvori danes prav za prav edina še resnično opozicijo. Ta delitev sedaj ni le tak tjčna, ampak tudi načelno ideološka, in* sicer tako, da je ideologija dejanske opozicije žc sedaj docela znana, dojim je ona vladne skupine še več ali manj ne-deklarirana, kljub vladni deklaraciji. Opo zicionalna skupina, ki jo tvorijo danes pristaši dr. Mačka, Svetozarja Pribiče-viča, dr Davidovima in 'Joče Jovanoviča, stoji glede notranje politike, odločno na stališču absolutne demokracije, čistega Parlamentarizma in spremembe ustave v smislu federalizacije ali najširše avtonomije na temelju enot Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem oziru so, kakor se vsaj zatrjuje pogledi enotni, ker so baje tudi srbski demokrati in zemljedelci opustili idejo unitarističnega centralizma. Druga, sedaj vladna skupina pa napoveduje tudi absolutno dmokraciio in čisti parlamentarizem, glede siceršnje notranje ure dltve pa obljublja široko upravno dekoncentracijo. V kotiiko se ta dekoncentracija
Silna napetost v Afriki
V Adis Abefoi orišakujelo vsak trenutek italijanske vojne napovedi — Abesinlla se bo branila - Anglija pripravlja nujno sklicanje Društva
narodov
LONDON, 10. julija. V Abesiniji vlada po zadnjih vesteh atmosfera vojne. Podoba abesinskega glavnega mesta je docela spremenjena. Mrzličnost je prevzela tudi že gospodarsko življenje, ki zastaja. Sklepajo se samo še pogodbe z zastopniki tujih tovarn za orožje in mu-nicijo, toda proti plačilu v gotovini, ker na upanje ne da nihče ničesar več. Gospodarsko življenje stoji čisto pod upili-vom bližnje vojne. Okoli cesarjeve palače in vlade se opaža silna nervoznost in vznemirjenost, ker se po najnovejših poročilih italijanske čete iz Masaue in Ašmare že pomikajo proti abesinski meji.
V	abesinskem vojnem ministrstvu je izjavil neki visoki fukcionar, da se priča-
kuje italijanska vojna napoved od ure do> ure. Abesinija se bo postavila v bran in bo junaško branila svoje meje. Abesinski cesar je že odredil koncentracijo velikih čet na meji.
LONDON, 10. julija. Londonski Usti so trdno prepričani, da je Italija sklenila na vsak način pričeti vojno proti Abesiniji proti koncu meseca avgusta. To potrjuje tudi dejstvo, da je pričela italijanska delegacija v mešani italijansko abesinski arbitražni komisiji v Schweningu na Holandskem z nemogočimi stališči ovirati delo, da tako komisija ne bi dovršila svojega dela, ki je Italiji potreben za pripravo vojne. Splošno se zatrjuje, da hoče Italija na-
pasti Abesinlio tik pred sklicanjem Društva narodov v Ženevi iu postaviti ženevsko institucijo tako pred dovršeno dejstvo. Zaradi tega bo Anglija najbrže zahtevala še prej izredno sklicanje Društva narodov. O tem vprašanju se razpravlja sedaj ob priliki obiska glavnega tajnika Društva narodov Avenola v Londonu. Ako bo nastala potreba, bo Društvo narodov sklicano najbrže že 25. t. m. Razdor med Anglijo in Francijo, ki stopa vedno bolj na stran Italije, postaja od dne do dne večji in izgleda, da se bo zahodna fronta v kratkem popolnoma razbili.
l*vo!Hev skupščinskih odborov
VČERAJŠNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. -
VLADA DOBILA VEČINO.
STOJADINOV1ČEVA
BEOGRAD, 10. julija. Na včerajšnji' seji Narodne skupščine je bil najprej predložen zdkm o podaljšanju dvanajstin do konca proračunskega leta in dodatni finančni zakon, ki vsebuje nekatere izredno važne določbe. Oba zakona sta bila takoj izročena finančnemu odboru. Nadalje je finančni minister predložil predlo« zakona o splošni carinski tarifi s spremembami uvozne in izvozne carinske tarife. Sledilo je čitanje raznih sklejiov ministrskega sveta glede že potrošenih naknadnih in Izrednih kreditov, nato se je pa pričela volitev skupščinskih odborov. Vloženi sta bili samo 2 kandidatni listi, t. j. lista vlade in lista Jevtičevega kluba. Glasovalo se je tajno z listki. V celoti je največ glasovalo 290 poslancev, razmerje sil pa se je pri glasovanju v razne odseke spreminjalo, dasi le za neznatno število glasov. Vlada je dobila največ 195 glasov, Jevtičeva skupina pa največ 95 glasov. Nekateri poslanci so se glasovanja vzdržali. Prav slabo smo pri volitvi odborov odrezali Slovenci, ki smo imeli v prejšnji narodni skupščini v odborih mnogo močnejše zastopstvo. Značilno je, da na Jevtičev! listi ni bil izvoljen niti en Siove-nec. V administrativni odbor je bilo izvoljenih 14 članov vlade in 7 članov opozicije. Slovence zastopa tu dr. Fran Klar. V imunitetni o-dbor je bilo izvoljenih prav tako 14 pristašev vlade in 7 opozicionalcev. Od Slovencev sta v odboru dr. Ivan Jančič in dr. Šemrov. V odbor za prošnje in
pritožbe je bilo izvoljenih tudi 14 pristašev vlade in 7 opozicionalcev. Slo venec je tu Josip Benko. V finančni odbor je bilo izvoljenih 21 članov vlade in 10 članov opozicije. Od Slovencev sta v odboru dr. Lovrenčič in dr. Veble. Novo izvoljeni odbori so se popoldne konstituirali. Popoldne je imel sejo tudi vladni klub, na katerejn je izvolil svoje predsedstvo. Predsednik je Stevo Jankovič, podpredsedniki pa so Milovan Lazarevič, dr. Pinterovič in Slovenec dr. Ivan Lovrenčič. Med tajniki je slovenski poslanec Mravlje, v klubovem odboru so pa iz Slovenije dr. Andrej Veble, inž. Fran Zupančič in Josip Benko.
fiaknadni krediti
BEOGRAD, 10. "julija. Na včerajšnji sej! Narodne skupščine je predložil finančni minister Letlca predlog o proračunskih dvanajstinah za nadaljnjih 8 mesecev letošnjega proračunskega leta ter zakon o naknadnih in izrednih kreditih za april, maj, junij in julij. Proračun za omenjeno dobo 8 mesecev znaša skupaj 6.770,83,1.865.34 Din, nadalje pa je odobrenih k temu še 242,018.348 Din. Od teh povečanih izdatkov je določena Narodnemu gledališču v Ljubljani naknadna subvencija v iznosu 174.140 Din. Nadalje je v proračunu vsota 2,245.000 za nabavo avtomatskih central za telefonske postaje na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Radovljici in Lescah. Za univerzitetno knjižnico v Ljubljani je določen prvi obrok prispevka v iznosu 750.000 Din, 500.000 Din pa bo plačala
približuje težnji federalizacije ali avtonomijo druge skupine, ni docela znano, ker je bilo v vladni deklaraciji posebej poudarjeno načelo narodnega in državnega edinstva in zvestobe ustavi iz leta 1931. Dejansko izvajanje bo torej pokazala v celoti šele praksa nadaljnjega dela.
Ker pa federalistična opozicija odklanja načela vladne deklaracije nekdanje druge opozieionalne skupine in tudi noče s svojimi poslanci v narodno skupščino, pomeni to, da se bo v bodoče bil naš glavni notranjepolitični boj med tema dvema grupama m bo dobil od tega
svojo karakterizacijo tudi ves nadaljnji razvoj. Tako moremo pričakovati tudi formaliziranje dveh več ali manj enotnih strank ali vsaj tesno povezanih blokov: ene z radikali, klerikalci in muslimani, katero bo po napovedi dr. Laze Markoviča vodil sivolasi Aca Stanojevič, ter druge z Mačkovimi Hrvati, iwistaši Pribičevlča, Davidovičevimi demokrati Jovanovičevimi zemljedelci. Mimo teh skupin pa misli na delo tudi Jugoslovanska nacionalna stranka kot fronta vseh, ki stoje na unitarističnem temelju narodnega edinstva. .INS bi bila v tem položaju naša desnica.
vlada šolski zapuščini Nemcev v Celju za odstopljeni Celjski dom. Končno pa je določen tudi kredit za nadaljnjo regulacijo Ljubljanice.
IN MARIBOR?
BEOGRAD, 10. julija. V novih krc--ditih, ki jih zahteva vlada za preostalih 8 mesecev letošnjega proračunske ga leta, je tudi postavka za 2. novi gimnaziji v Beogradu. Ni pa ne duha ne sluha o kaki postavki za ustanovitev nove ženske realne gimnazije v Mariboru, dasi je ta gotovo prav tako nujno potrebna. Zanimivo bi bilo iz-[ vedeti, ali se je kateri od slovenskih poslancev sploh zavzel za to vprašanje ali ne?
DRŽAVLJANSTVO SLOVANOV.
BEOGRAD, 10. julija. Člen 65. novega finančnega zakona določa, da lahko dobijo izjemno od določb zakona o državljanstvu Slovani po rojstvu in jeziku, ki so se preselili in naselili v kateremkoli kraju naše države, takoj naše državljanstvo, ako najpojne-je do 31. marca leta 1936. vložijo zadevne prošnje pri pristojni prvostopni upravni oblasti.
HSS PROTI SHODOM.
ZAGREB, 10. julija. Vodstvo Hrvaške kmečke stranke je izdalo ponoven oklic, da ne smejo njeni pristaši nikjer sklicevati v njenem imenu javnih shodov in zborovanj, ampak smejo prirejati samo sestanke zaupnikov.
MALA ANTANTA IN AVSTRIJA.
PARIZ, 10. julija. Tu se zatrjuje, da bo mala antanta sama pospešila sklicanje podonavske konference. Mala antanta hoče n,a tej konferenci nastopiti soglasno in zavzeti zelo ostro stališče napratn dogodkom na Dunaju. Obenem bo mala antanta v tem smislu storila potrebne korake v Parizu, Londonu in Rimu.
BERLIN PROTI DUNAJU.
BERLIN, 10. julija. »Volkischer Beo-baohter« objavlja članek , »Odgovornost Dunaja«, v katerem obtožuje Avstrijo, da je s svojimi zakoni o Habsburžanih in diplomatskimi akcijami, ki so s tem v zvezi, skalila mir v Evropi. List zaključuje, da se je po krivdi sedanje avstrijske vlade splošni mednarodni položaj zelo poslabšal. Dunaj nikakor ne sme misliti, da sme pod pretvezo obrambe neodvisnosti Avstrije delati kar hoče in kaliti evropski .mit, •
Dnevne vesti
Vinska razstava s pokušnjo na Mariborskem tednu
PRIJAVNI ROK DO 12. t. m. — POVE C ANI RAZSTAVNI PROSTORI. — IZVRSTNO STROKOVNO VODSTVO.
Kakor smo že poročali, se bo vršila v okviru letošnjega IV. Mariborskega -tedna v času od 3.—11. avgusta velika vinska razstava s pokušnjo štajerskih vin. Visoka stopnja našega vinogradništva in izredna kakovost štajerskih vin sc bo najdostojnejo predstavila obiskovalcem M. T. prav v obliki vinske razstave, zdru žene s pokušnjo, kar je nesporno velike važnosti. Rok za prijavo udeležbe na vinski razstavi poteče 12. trn. Prireditev bo letos zelo zanimiva in pestra, ker se naši vinogradniki zelo pridno pripravljajo. Gotovo pa je, da se bo do poteka določenega roka, število udeležencev na vinski razstavi s pokušnjo še zelo povečalo. Poudarjamo, da so zaželjena vina vseh naših vinskih posestev bivše Šta-
Tragična smrt otroka v gnojnici
V	Radizelu se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala kot žrtev 4-letno hčerko zakoncev Ivana in Barbare Skledar. Pretekli ponedeljek dopoldne sta odšla oba zakonca na delo v vinograd. Doma sta pustila svoje tri otroke, ki so se ves dopoldan igrali kot običajno. Ko pa so otroci skakali okrog hiše, je 4-lctna hčerka Terezija skočila na deske, s katerimi je bila pokrita gnojnica. Deske, ki so bile stare in prhle, so se pa nenadoma zlomile in nesrečni otrok je padel v dva in pol metra globoko gnojnico. Otroci so seveda pričeli kričati na pomoč, toda nikogar ni bilo v bližini, da bi Tereziji pomagal iz jame. Ko so starši prišli domov, je bil otrok že mrtev — toni 1 je v gnojnici.
Reaktiviranje sodnika. Pravosodni minister g. dr. Auerjc obvestil upokojenega ministra g. dr. Kukovca, da je reakti-viral sodnika g. dr. Vojteha Hočevarja in ga imenoval za starešino okrajnega sodišča v Brežicah.
Gradbeno dovoljene je dobil odvetnik dr. Alojzij Juvan za zgradbo dvoriščnega poslopja pri hiši v Vrazovi uJ. II.
Sestanek zastopnikov M. T. in naše industrije. Včeraj popoldne se je na razstavišču Mariborskega tedna vršil sestanek zastopnikov uprave M. T. in mariborske industrije zaradi razdelitve prostorov za letošnjo veliko industrijsko razstavo, ki bo prav značilen pečat letošnjega IV. Mariborskega tedna. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da sc bodo razstave udeležile vse industrijske panoge v Mariboru.
Šahovski turnir v Beogradu. V šahovskem turnirju za prvenstvo države je bil včeraj prost dan in so sc odigrale le prekinjene partije. Kostič jc premagal Filipoviča, dr. Trifunovič Kalabarja, Pirc Koniga in Kostič Vukoviča. Prekinjena partija' Kostič : Tomovič se jc odigrala sinoči, vendar nam izid še ni znan. Po tretjem kolu jc stanje naslednje: Pirc in dr. Trifunovič po 2 in pol, Kostič 2 (l), Kiinig, Nedeljkovič, dr. AstaloŠ in Šrajber po 2, Broder 1 in pol, Tomovič 1 (1). Tot, dr. Drczga in Petrovič po 1. Avirovič, Filipovič in dr. Kalabar po pol točke. Danes se odigrava četrto kolo turnirja.
Na zborovanju jugoslovanskih knji-garjev v Zagrebu so razpravljali knji-garji o akciji za Širjenje domače knjige in prosvete, ki je nujr.o potrebna že zaradi tega, ker so v enem letu tujci prodali pri nas za 60 milijonov tujih knjig. Knjigarji so nadalje sklenili izdati posebno knjigo o kralju Aleksandru I. Zc-dinitelju, ki se bo delila brezplačno. Stroški za izdajanje te knjige-spomenice bodo znašali 300.000 Din.
Kongres narodnih železničarjev v Osijeku. Pretekli teden so v Osijeku zbo rovali narodni železničarji in brodarji. Iz vseh predelov naše države se je zbralo 89 opolnomočenih delegatov, ki so zastopali 35.00T) narodnih železničarjev in -uo)i •!uoS3;c>t ut >jojjs h?sa Asrjcpojct
jerske oz. severnega dela dravske banovine, ker le tedaj bo razstava res popolna, če bodo na njej zastopana vsa naša vina Da bo vinska razstava s pokušnjo res v vsakem oziru dobro uspela, nam jc sigurno jamstvo dejstvo, da sc bo vinska pokušnja in razstava vršila podstro kovnim vodstvom g. prof. Frana Vojska, vinskega strokovnjaka banovinske šole v Mariboru. Pripominjamo, da je letos za pokušnjo na razpolago velika telovadnica in obširno dvorišče in so tako razstavni prostori zelo povečani. V interesu vseh razstavljavcev vin na letošnjem IV. Mariborskem tednu jc, da se zaradi sestavo kataloga Cim preje prijavijo.
gresa so se udeležili tudi bolgarski želez ničarji, ki so bili deležni prisrčnih ovacij. Na kongresu so se obravnavala vsa stanovska vprašanja, premotril sc jc težavni položaj naših železničarjev, zlasti najnižjega uslužbenstva, to so železniški dc-lavci. Iz poročil vseli zastopnikov iz posameznih delov naše države jc izzvenelo skrajno obupno gmotno stanje delavca in njega eksistenčna borba za življenje. Položaj v vseh strokah jc naravnost obupen in je takojšnja odpomoč s strani ustanove kot v interesu države neodložljiva. Kongres jc sprejel soglasno resolucijo, da sc vendar končno upoštevajo u-pravičene zahteve nastavljenega, kakor tudi pomožnega osebja. Pri volitvah jc bil izvoljen z malimi izjemami stari odbor s predsednikom inž. Debeljevičein iz Beograda na čelu.
Spomenik Stjenanu Radiču so postavili tc dni v dvorišču »Scliačkcga doma- v Zagrebu. Spomenik, ki ga jc izdelala umetnica Mila \Vood, kaže Radiča v njegovi značilni govorniški pozi.
Spremenitev področja angleškega konzula. Banska uprava dravske banovine razglaša: Zunanje ministrstvo je obvestilo notranje, da .se je spremenilo področje konzularne teritorialne pristojnosti angleškega konzula v Zagrebu tako, da sedaj obsega dravsko, savsko in vrbasko banovino, ter pristojnosti angleškega konzula v Sarajevu tako, da zdaj obsega drinsko, zetsko in primorsko banovino.
Brezposelnost postaja nadlega. Dasi smo sredi sezone, ko bi morala brezposelnost izginiti ali se vsaj zmanjšati, mrgoli po Mariboru in okolici vendarle vse polno brezposelnih, večinoma samih iladih ljudi. Nekateri postajajo celo nasilni in ni miru pred njimi ne po stanovanjih, kjer ves dan zvone, ne po ulicah, zlasti po periferiji. Na vseli koncih in krajih ustavljajo pasante in beračijo. — Zadnjič so trije pijani mladeniči nadlegovali sirovo in nasitno celo pasante na Aleksandrovi cesti pred glavnini kolodvorom. Pravo taborišče brezposelnih in potepuhov je pa severna periferija iti okolica pri Treh ribnikih, na Kalvariji ter po sosednili gozdovih. V te dele ni skoraj vč varno hoditi, zlasti nc zvečer in ponoči, kar pričajo tudi že razne tatvine in napadi. Čas bi bil, da bi se izvršile temeljite racije in bi se mesto z okolico očistilo potcpuliov, zlasti tujih. Ako je ta nadlega že sedaj taka, kakšna bo šele na jesen in na zimo?
Dostava pošte v okolici. Naročnik nam piše iz okolice: Ali veste, g. urednik, kako prejemamo v okolici Maribora Vaš c. list? In to v oni okolici, ki sc namerava v kratkem priključiti k mestu! Doslej smo prejemali v rednih razmerah Vaš list in ostalo pošto naslednjega dne ob 13. uri, včasih pa šele zvečer, ko potuje v svet že nova številka. V zadnjem času je pa moral naš pismonoša v bolnišnico in ker uprava pošte baje nima ua razpolago drugega, smo ostali sploh brez dostave pošte. Dobi jo le, kdor gre sam po njo v Maribor. Ostala pošta s časniki vred čaka na pošti na »boljše čase«. G. urednik, kaj naj ukrenemo? Primpfani borno list odpovedati, kajti če
iga v redu ne prejemamo, ga pač ne moremo rabiti. — K temu dodajemo samo apel na merodajne činiteljc, da takoj poskrbe za to, da se te neznosne razmere urede in upamo, da ta apel ne bo zaman.
Komu na čast? V zadnjem času opažamo, da sc v nekaterih javnih lokalih zopet pojavljajo razni dvojezični napisi, in to ne morda v nemških, ampak v slovenskih. Komu je to potrebno? Zaenkrat to samo ugotavljamo. Obenem pa prosimo Narodno obrano, naj bi se za to malo pozanimala. V Gradcu jc več Slovencev, kot jc v Mariboru Nemcev, pa ni v nobenem lokalu dvojezičnih napisov.
Vojaški nabori v Mariboru. Dne 24. do
vključno 27. julija 1935 se vršijo za v Maribor pristojne vojaške obveznike rojstnih letnikov 1908 do vključno 1915 nabori v »Gambrinovi« dvorani, Gregorčičeva ul. 29; vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Na pozivih, ki sc te dni dostavljajo nabornikom, jc točno navedeno, katerega dne in s katerimi dokumenti naj se pozvani javijo rekrutni komisiji, da zadoste naborni dolžnosti.
V	nedeljo, dne 14. julija vsi na
telovadni nastop
Sokolskega druStva Ruie
Po nastopu veiiko narodno slavje
Vsedržavni kongres Jadranske straže
bo letos v Ljubljani, in sicer od 6. do 8. septembra.
Uradovanje pri sodiščih. Ministrstvo pravde je odredilo, da bodo za časa sodnih počitnic t. j. do 15. avgusta t. 1. uradne ure pri sodiščih od 7. ure zjutraj pa do pol 14. ure. Za stranke, ki niso klicano na sodišče po § 9. sodnega postopka, so določene uradne ure od 8. do 12.
Opozorilo sadnim izvozničarjeni in sad nim trgovcem! Pred kratkim jc bilo u-stanovljeno v Mariboru pod imenom Združenje sadnih, izvoznikov- dravske banovine« društvo, katerega članstvo je prostovoljno. Zaradi prepfečenja cveu-tuelnc zamenjave se opozarja, da obstoja za dravsko banovino »Združenje sadnih cksporterjev in sadnih trgovcev« s sedežem v Mariboru, ki je bilo osnovano že leta 1932. na podlagi § 357. obrtnega zakona. To združenje jc edina prisilna organizacija obvezna za vse sadne izvoznike in sadne trgovce v dravski banovini in edina upravičena zastopati interese sadnih izvoznikov in sadnih trgovcev pri oblastvih. Pisarna Udruženja sc nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. 8, I. Tel. 28-48.
Maša zadušnica za padle koroške Slovence pri Sv. Urbanu. Pevsko društvo »Poštni rog« in »Klub koroških Slovencev« sc udeležita pri lepem vremenu maše zadušnice za padle koroške Slovence, ki bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri ■pri Sv. Urbanu. Zbirališče od 6. do 'Al. ure na Glavnem trgu in na križišču Koroščeve in Vrbanove ulicc (pred gostilno Kosič). Obe društvi vabita svojo člane in prijatelje ter ljubitelje Koroške sploh, da se maše zadušnice udeleže v čim večjem številu.
Slavje pobrežkih gasilcev bo v nedeljo, 14. t. m., ko bodo praznovali .^letnico obstoja, obenem pa blagoslovili svoj drugi avto, ki so ga z lastnimi močmi krasno izdelali. Blagoslovitev bo ob 14. uri, nato vaja domače čete in pohod na vrt gostilne Rojko. — Ker je tridesetletno, z vidnimi uspehi kronano delo pobrežkih gasilcev zanimanja in priznanja vredno, zato v. nedeljo vsi na Pobrežje! Tovariši, prijatelji, pridite!
Članski sestanek ima Društvo jugoslovanskih akademikov jutri, v četrtek ob 20. uri v Narodnem domu. Udeležba za vse člane obvezna.
Nova tamburaška in pevska damska kapela otl 9. julija v Grajski kleti.
Promenadni koncert. Danes, v sredo zvečer bo v Mestnem parku večerni promenadni koncert, in sicer od 20. do 31.30. Igrala bo vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
Nočna lekarniška služba. Jutri v četrtek bosta imeli nočno lekarniško službo Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgu in Minarikova 1ek. »Pri orlu« na Glavnem trgu.
___________________KINO___________________
GRAJSK8 KINO
Samo tri dni predvajamo grandijozni volefiltn
PEER G Y N T
po istoimenskem romanu slavnega Henrika Ibsena.
V glavni vlogi Hans AJbers. Krasen film. Naš kino jc prijetno hladen, zato si oglejte ta film. Pride »Bosamba* senzacijonelno veledelo iz afriške džungle. — Zelo znižane cene.
Samomor. Danes zjutraj ob 6. uri sc je na podstrešju svojega stanovanja v Trstenjakovi ulici obesil 55letni brezposelni delavcc Josip Smigovc. Bil je že dclj časa brez službe in jc zaradi pomanjkanja in bedo končal trpljenja s svojim življenjem. Na kraj samomora so takoj prispeli mariborski reševalci, ki so pa ugotovili samo smrt.
Krvav napad. V Betnavskem gozdu je včeraj napadel neki delavec svojega tovariša, 26-lctnega Franca Ornika, stanujočega v Danjkovi ulici. Napadalca mu je prerezal desno roko od rame do pod-komolca. Reševalci so ga obvezali in spravili v mariborsko bolnišnico.
Nepreviden kolesar. Na Aleksandrovi cesti pred kavarno »Jadran« je včeraj popoldne neki kolesar podrl na tla ženo kantinerja Marijo Kavčičevo. Pri padcu jc Kavčičeva zadobila lažje poškodbe na rokah, raztrgala pa si je tudi obleko. Za neprevidnim kolesarjem poizveduje policija.
Goljufu je nasedel brivec F. V. na Aleksandrovi ccsti. K njemu je prišel pretekli mesec neki trgovski potnik, ki sc je' izdal za zastopnika Škodovih zavodov v Ljubljani. V. je pri njem naročil električni stroj za striženje las ter mu dal 200 Din naplačila. Ko pa naročenega stroja le ni dobil, je pisal tvrdki v Ljubljano, ki mu je odgovorila, da omenjeni potnik nima nobene pravice sprejemati naročila, še manj pa denar. Brivec V. jc zadevo prijavil policiji, ki išče sedaj prebrisanega goljufa.
Lep prijatelj. Ko sc jc vojni invalid Jakob Potočnik sprehajal s'"svojini prijateljem Antonom L. po Gosposvetski ulici na Pobrežju, mu je L. med potom izmaknil iz žepa srebrno uro. Orožniki so čednega prijatelja ovadili državnemu tožilstvu.
Dva vloma. Posestnici Mariji Gra-fenauerjevi v Zgor. Porčiču so neznani storilci ukradli za več sto dinarjev prekajenega mesa in zaseko. Vlomili so sko zi okno v. shrambo v času, ko so domačini delali na polju. Kočarici Neži Lor-bekovi v Pivoli pa so zlikovci odnesli vse perilo in obleko.
Odkupna cena za srebro povečana. Narodna banka je povečala odkupno ceno za srebro, in sicer od 600 na 800 Din za l kg čistega srebra.
Današnji trg. Današnji trg za živila je bil srednje založen. Kmetje so pripeljali več voz krompirja, naši okoliški vrtnarji pa precej zelenjave. Branjevke prodajajo hruško in marelice po takih cenah, da si jih nc bomo mogli privoščiti čc sc ne znižajo. Cene zelenjavi se izza zad njega tržnega dne niso spremenile.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 664 glav živine, in sicer 22 konjev. 16 bikov. 117 volov, 479 krav in 35 telet. Kupčija jc bila dobra in je bilo prodanih 304 glav. Cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3.25 do 3.75 Din, poldebeli 2 do 2.50 Din, voli za rejo 2.50 do 3.25 Din. biki za klanje 2 do 3 Din. klavne krave debele 225 do 3.50 Din, plemenske kravo 1.50 do 2 (Din, krave za klobasarje 1 do 1.25 Din, molzne krave 2 do 2.50 Din, breje krave 2 do 2.50 Din, mlada živina 2.50 do 3.75 Din, teleta 3 do 4 Din. Cene mesa: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic
4	do 6 Din, teletina I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 5 do 6 Din, sveža svinjina 8 do 14 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 23.1'stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 17 stopinjah 740, reduciran na ničlo pa 738.4; relativna vlaga 75; vreme je jasno in tiho; vremenska napovn.l napoveduje stalno vreme.
V Mar j ti o r a, dne 10. VII. 1935.
Mariborski »V e 2 e r n 1 E« Julrau
■MOBBnRWUiV«BDDIB — IHilllllll!■ i II i I II IIII 'I
Stran 3.
rnumnmtr ■•■•ywlaBr.
Pred gradnjo novega sanatorija v Mariboru
treben, ker je Ljubljana /a Maribor in mariborski okoliš preveč oddaljena in bi ne bilo mogoče misliti, da bi morebitno povečana bolnišnica v bivši Šlajmerjev! vili ali kakšna nova zgradba v Ljubljani, mogli ustrezati potrebam mariborskega in obmejnega nameščenstva. Saj imamo na teritoriju* bivše .mariborske oblasti okoli 3000 zasebnih nameščencev, ki so včlanjeni pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, vseli v omenjenem društvu včlanjenih zasebnih na-
HVALEVREDNA ODLOČITEV TRGOVSKEGA BOLNIŠKEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA.
Za 1 Umetnico človekoljubnega, socialnega iri humanitarnega delovanja Trgovskega bolniškega in podpornega dru štva, ki se letos obhaja, namerava omenjeno društvo postaviti v Mariboru, drugi slovenski prestolnici, viden spomenik v proslavo tega pomenljivega jubileja.
^ posojilom treh milijonov dinarjev, ki jih da na razpolago Pokojninski zavod v Ljubljani, bo Trgovsko bolniško in Podporno društvo zgradilo lep, moderno ,lreien sanatorij, namenjen zasebnim nameščencem v primerih težke obolelosti ali trajnejšega bolehanja. Zgradnja sanatorija je gotova stvar. Treba je še samo pred^ realizacijo načrta sprožiti nekaj vprašanj, ki so s tem v najtesnejši zvezi. Prvo vprašanje, ki se v mariborski javnosti obravnava, naj bi pojasnilo vzroke in pomen te hvalevredne pobude.
Postavitev takšnega sanatorija je naj-veejega pomena tako za zasebno name-scenstvo samo, kakor za delodajalce in mariborsko mesto.
Jukaj so predvsem interesi namc-scenstva samega. Izkazano je na podlagi llradnih poročil, da se v vrstah zaseb-,le£a nameščenstva iz leta v leto bole-zenski primeri ponmožujejo in da njihovo število iz leta v leto narašča. Zaseb-bno nameščenstvo je zaradi posebnih razmer, v katerih živimo, tako obremc-* njeno s svojimi poklicnimi posli, da ni nič čudnega, ako se prav v vrstah našega zasebnega nameščenstva pojavljajo težke bolezni živčne razdrapanosti in zrahljanosti. Neprekinjeni napori se tukaj spajajo s težko odgovornostjo, ki ne morejo ostati brez posledic glede zdravstvenega stanja zasebnega nameščenstva. Vsemu temu more odpotnoči le spe CjaJna posebna nega, ki je bo zasebni
nameščenec deležen v svojem sanatoriju. ■ "	-
Vse to se še bolj pojasnjuje, ako upoštevamo, da je splošna bolnišnica v Ma-uborii prenapolnjena. Novi sanatorij bo, v kolikor gre za zasebno nameščenstvo, mariborsko splošno bolnišnico, ki itak trpi zaradi pomanjkanja potrebnih prostorov. lahko razbremenil. Ta trditev je seveda le relativnega pomena, ker je vprašanje, ali je o kakšni razbremenitvi mogoče govoriti, če se zahteva pri zasebnem nameščencu v smislu gornjih poudarkov, specialna, trajna nega v lastnem sanatoriju, ki naj bi imel značaj bolnišnice za zasebne nameščenec. Prav v Mariboru pa jc takšen sanatorij po-
meščanov Slovenije pa je blizu 8000!
Pa tudi materialno stanje našega zasebnega nameščenstva malodane popolnoma izključuje drugačno rešitev tega perečega vprašanja. Ljubljanska bolnišnica, namenjena zasebnim nameščencem, ki je nastanjena v bivši Šlajmerjev! vili, ne ustreza več naraščajočim nalogam in potrebam. Za specialno nego kje drugod zasebni nameščenec nima dovolj ma tonalnih sredstev. Ali naj hira in izhira? Povsem pravilna in realna je bila odločitev ljubljanskih odločilnih krogov, ki so prišli do sklepa, postaviti ravno v Mariboru lep in moderen sanatorij, v katerem se bo posvečala posebna skrb, nega in pažnja specielnim bolezenskim pojavom v vrstah našega zasebnega nameščenstva. Mariborski občan.
Občni zbor Narodne obrane v
Studencih
LEPI USPEHI KLJUB TEŽKOČ AM
Pretekli ponedeljek jo imela organizacija Narodne obrane v Studencih redni občni zbor, ki sc ga je članstvo udeležilo v izredno velikem številu. Navzoč je bil tudi predsednik mariborskega oblastnega odbora NO g. prof. dr. Dola r.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik studenške NO g. Franjo Bende. Prve njegove besede so veljale spominu dveh velikih mož, blagopokojnega kralja Aleksandra in generala Maistra. V spomin obeh so navzoči zaklicali »Slava!« mlademu kralju Petru 11. pa v pozdrav trikratni »Živio!« Nato jc predsednik v kratkih obrisih orisal smernice in uspehe v preteklem poslovnem letu. Narodna obrana v Studencih se je v polni meri zavedala svojih nalog in je bilo vse njeno delovanje usmerjeno za okrepitvijo nacionalne misli. Njeno delo je bilo raztegnjeno tudi na mejo, kjer so uspeli obmejni tabori utrdili v obmejnem ljudstvu vero v narod in državo. Narodna obrana ima v Studencih izredno težavno stališče, ker sc skuša z vseh strani onemogočati njeno delo. Mečejo se ji polena od tam, kjer bi bilo najmanje pričakovati.
Le izredna požrtvovalnost in velika ljubezen članstva do svetih idealov organizacije, premagujeta vse ovire in so doseženi uspehi res lepi in zavidanja vredni.
Nadaljnja poročila so podali agilni tajnik Janko Mlakar, blagajnik inž. Gruden in načelnik izredno delavnega propagandnega odseka Rihard Pegan.
Za nadzorni odbor je poročal Franc M i k e k, ki je pohvalil delovanje odbora, ki je bilo vzorno.
V imenu oblastnega odbora jc naslovil na zbrane nekaj prisrčnih besed prof.
OD VSEH STRANI.
dr. Dolar. Pohvalil je delovanje NO v Studencih in naglasil, da so studenški obranaši prvi in najagilnejši v vsej oblasti. Obrazložil je smernice za bodoče delovanje, posebno z ozirom na razmere, ki vladajo v Studencih, članstvo naj tudi v bodoče vztraja v trdem boju z vsemi, ki so odkriti ali pa zahrbtni sovražniki našega naroda in zemlje. — Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ponovno dosedanji zaslužni predsednik Fr. Bende, za odbornike pa naslednji preizkušeni nacionalisti: inž. Gruden, J. Mlak a r, Rihard P e g a n, Evgen B a-gri novski, Franc Vivod, Anton P in t e r, Janko G o 1 če r, v nadzorni odbor pa Anton Belšak, Janko Bla-z n i k, Franc M i k e k, Jožko F r c 1 i h in Martin Slab e.
Pri raznoterostih sc jc razvil živahen pogovor o studenških razmerah, ki vladajo pri gasilski četi in na občini. Navzoče članstvo jc ogorčeno obsodilo početje nekaterih studenških ustanov in organizacij. — Občni zbor je bil zaključen v volji in hotenju do še intenzivnejšega dela in še večjih uspehov.
Pfuj
požar na Dravskem polju. Zaradi pokvarjenega dimnika je izbruhnil požar pri posestniku Štefanu Štebalu v Stonj-cih. Zgorelo je stanovanjsko poslopje do tal, in le vrlim domačim gasilcem in gasilcem iz Muretincov in Sv. Marka se je zahvaliti, da sc ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Škoda znaša okrog 10 tisoč dinarjev in je krita le deloma z zavarovalnico.
Turneja malih harmonikarjev. Zbor malih harmonikarjev v Ptuju bo priredil
Ki
Pri treningu moraš misliti na troje:
vztrajnost, ponos in . ..
&&
bonbon.
PROIZVOD: „UN!ON“, ZAGREB.
v času od 12. do 20. t. m. koncertno turnejo po savski banovini, in sicer nastopijo dne 13. in 14. v Daruvarju, dne 15. v Novi Gradiški, dne 16. v Lipniku, dne 17. v Pakracu, dne 18. v Virovitici in 19. t. m. v Belovaru. Zbor vodi znani strokovnjak na harmoniko učitelj g. Baša iz Ptuja.
Zverinski nočni napad. V noči od 7. na 8. t. m. se jc odigral v Vinčancih pri Veliki Nedelji tragičen dogodek, ki bo zahteval najbrže življenje mladega človeka. Okrog polnoči je korakal 24-letni Peter Majcen, sin posestnika v Vinčancih, po glavni cesti, namenjen na svoj dom. Nenadoma pa se pojavi pred njim neznan moški in ga brez vsake besede sune večkrat z nožem v trebuh s tako silo, da je nezavesten obležal. Mimoidoči so našli Majcena in takoj telefonirali po ptujske reševalce, ki so ga z rešilnim putom prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe So smrtnonevarne, ker mu jc zaradi silnega sunka z rezilom izstopilo črevje, ki je na več krajih prerezano.
Premestitev orožniške postaje. Orožniška postaja pri Veliki Nedelji, kjer je bila dolgo vrsto let, je premeščena v Gorišnico pri Sv. Marjti niže Ptuja, kjer tudi že posluje.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 11. t. m. Ob 12: odlomki iz Koroške na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: radio-orkester; 14: vreme, spored, borza; 18: naši tamburaši na ploščah; 18.10* venčki narodnih pesmi s spremljevanjem radio-orkestra; 18.50: slovenščina; 19.10: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19.30:	nacionnalna
ura; 20: prenos iz Beograda; 21.30: čas, poročila, spored; 22: koncert radio-orkestra. Konec ob 23. uri.
Daruite za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinifelia v Mariboru”
Kulturne vesti Plesalec Boris Pilato
Pred leti nam jc dal tuš Maribor Pina Mlakarja, prvega slovenskega plesalca večjega, evropskega formata, ki je dosegel že doslej v domovini in v tujini nepričakovano velike uspehe in je danes na poti do sijajne kariere. Sedaj si pa že utira pot v svet kot plesalec drugi Mariborčan — Boris Pilato. V septembru lanskega leta je po prvih pripravah in poizkusih postal član beograjskega opernega baleta in postal že kmalu solist. Sodba vseh kritik je bila, da je Pilato rojen plesalec - umetnik, ki ima Pred seboj še velik razvoj. Njegova pot
V	ospredje in do priznanja je bila nenavadno nagla, kakor pri Pinu Mlakarju, ali l>a še boli.
S	svojo neumorno pridnostjo in prirojeno ljubeznijo do baleta, jc naštudiral v tem kratkem času svojega plesalskega razvoja nenavadno obsežen repertoar, mimo drugega 15 oper, v katerih tvori balet važen del celote: »Fausta«, »Kneza Igorja«, »Pikovo damo« itd. Imel je osem balet škili predstav:	»Kopelijo«,	»•Pun-
čko«, »Očarana lepotica«, »Simfonija« Čajkovskega itd. Med klasičnimi komponisti si je izbral Chopina, Čajkovskega, Straussa, Beethovena, med modernisti Logarja, Stravinskega in druge.
Njegova stroka so zlasti karakterni in plastični plesi.
Razen v gledališču, se je pa Boris Pilato veliko udejstvoval tudi kot solist na raznih plesno-koncertnih nastopih, zlasti s prvo solistinjo beograjske opere Iro Skupno in prvo mezzosopranistinjo Evgenijo Valianyjevo, dolgoletno članico milanske »Scale«. Po teh uspehih v Beo gradu in drugod po Jugoslaviji so pripravlja naš mladi umetnik za prihodnjo sezono na prvo pot v tujino, kjer žeji izpopolnjevati svoje znanje. Kakor Mlakar, namerava tudi on v Švico. Želeli bi, da bi se nam Boris Pilato v kratkem predstavil tudi doma, v Mariboru.
*
Erika Druzovičeva. Te • dnii se je v Supeejevcm »Boccaeciu« poslovila od zagrebške opere naša mariborska umetnica gdč. Erika Druzovičeva, ki je za prihodnjo sezono angažirana v operi v Gdansku (Danzing). Poslovilna predstava ic bila obiskana tako, kakor maloka-tera druga v lanski zagrebški sezoni in je tako pokazala, da je postala naša mlada umetnica zares ljubljenka publike tako v opereti, kakor tudi v operi. Njen odhod ic zaradi tega vzbudil v Zagrebu splošno nezadovoljstvo in ogorčenje, ki se je stopnjevalo do demonstracij proti intendantu Konjoviču, katerega dolže krivde za odhod gdč. Druzovičeve. Morala jc intervenirati celo policija. Po predstavi jo je občinstvo počakalo Še pred gledali-
ščem, kjer ji je priredilo navdušeno manifestacijo in se hotelo od nje posloviti tudi osebno, da njen avtomobil kar ni mogel r.aprej. Take popularnosti ni v Zagrebu zlepa dosegla kaka pevka. Njen odhod obžaluje soglasno tudi zagrebški tisk, ki ji posveča dolge članke. Ali nam jo bo tujina vzela za stalno, kakor nam je toliko drugih? Upajmo, da ne.
#
Mladika, julij. V najnovejši številki družinske revije »Mladike« Mohorjeve družbe v Celju objavlja Narte Velikonja novelo »Andrej Prem«, ki se zaključi pri hodnjič; Venceslav Winkler je napisal črtico »Na pomoč«, Bogdana Kozaka spominsko črtico »Naključje ali kaj?« nadaljevanje Habcrtonovcga romana »Helenina otroka® (prevod pok. B. Vdovica) in Fr. Steleta razpravo »Iz zgodovine slovenskega cerkvenega slikarstva« (nadaljevanje); pesmi sta prispevala Ivan Čampa »V belih nočeh« in Ksa ver Meško »Hrepenenje«, »Minljivost«. V. Smolej jc pa prevedel dolgo pesnitev Lermontova »Pesom o carju Ivanu Vasiljeviču, mladem opričniku in pogumnem trgovcu Kalašnikovu«. Pisana trata prinaša Š. Šantla »O slikah ustoličenja koroških vojvod«, V. Steske »Jezuitske šolske drame v Ljubljani«, J. Šedivega »Slovansko prestolnice«, L. Puša »Glasbene paberke«, Nove knjige in Paberkovanje. Ob koncu sta še zaglavji Dom in družina ter Zabava in šala.
Slavnostna seia Vodnikove družbe
se je vršila 5. tm. v društvenih prostorih v Ljubljani. Predsednik g. R. Pusto-slemšek je poudarjal pomen slavnostne seje. ki se je vršila na dan sv. Cirila in Metoda, ki nista prinesla le Slovencem prve pismene kulture, ampak je ob 1000-letnici njunega prihoda nastala tudi Matica Slovenska in sta pozneje postala zaščitnika naše šolske družbe. Seja se je vršila na večer pred lOOletnico tragične smrti Matije Čopa, ki je bil ne le mentor Prešernov, ampak tudi prvi organiza.-tor slovstvenega dela okoli »Čebelice«, naš prvi estet in znanstvenik svoje dobe. V znamenju teh blagovestnikov in prosvetiteljev hoče delati tudi Vodnikova družba, ki obhaja letos desetletnico svojega dela. Zato ic bilo odboru v posebno čast, da jc mogel na tej svoji seii sprejeti kot ustanovnega člana Njeg. Vel. kralja Petra II., ki je po zgledu svojega velikega očeta pristopil med usta-novnike, da izkaže s tem priznanje družbi, ki v duhu svojega patrona, prvega slovenskega pesnika in prosvetitelja Vodnika, širi med narod s slovensko knjigo prosveto in nacionalno misel. Predsednik se je spominjal vseh usta-novnikov prvega desetletja, poverjenikov, članov in sodelavcev, podal pregled dela in načrte za bodočnost in s pozivom naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. novi ustanovnik Vodnikove družbe, v čast in slavo Jugoslavije, -zaključi sejo.
MARIJ SKALAN
ROMAN
SidaSiiaMva
»Potem te ni resnično ljubil.«
»Prej morda. Kdo ve. Na svetu ni vse tako preprosto, kakor se zdi. Ljubezen mladih moških je lahko resnična, četudi ni stalna. Moja je tedaj krvavela. Ko pa se je rama vsaj na vrhu zacelila, sem spoznala, da je bil tisti moj takratni pogum najbrže samo trenutno razpoloženje in ne bi imela nikoli toliko moči, da bi svojo namero tudi izvršila. Čemu naj bi se potem tesneje vezal na mene? Bolje je storil, da si je izbral drugo, ki je šla z njim pogumno, ne oziraje se na ves svet. Pod kožo, ki je prerasla rano, je pa vendarle ostala tiha bolečina, morda bolj zaradi užaljenega ponosa in ljubosumnosti na drugo, kakor zaradi ljubezni same. Ta bolečina je postala moja podzavestna slabost, ki se je dolgo nisem mogla otresti. Branila mi je, da bi še koga vzljubila. Postala sem še bolj tiha in vase pogreznjena, kakor sem bila prej. Mučila me je melanholija, kateri se je včasih primešal strup cinizma, pa ne iz zlobe, ampak iz mladostne nerazsodnosti. Tako sem živela nekaj let na domu, oče pa mi je med tem samo iskal primernega ženina. Našel ga je v
dvanajst let starejšem Josipu Silanu, tvo jem očetu. Moj in njegov oče sta bila takrat v tesnih trgovskih stikih in stari Silan se je polakomnil po moji doti.«
»Delala sta brez vajine vednosti, čisto navadna kupčija.. .*
»Sprva seveda. Potem sta poskrbela, da sva se seznanila in često sešla. Si-lanovi so prihajali k nam, mi Pa k njim. Josip Silan, tvoj oče, je bil takrat postaven in zelo izobražen mož v sredi med tridesetim in štiridesetim letom. Toda bil je razvajen in razrahljan od divje oreviharne mladosti. Človek, v katerega srcu se niso več mogla vzbuditi globlja in trajna čustva. Takrat pa tega še nisem vedela. Videla sem v njem le postavnega in inteligentnega človeka finih manir, ki mi je znal dvoriti kakor prej nihče. To in pa njegovo ime, ki se je izgovarjalo po vsej Dravski dolini, po Vsem Pohorju, Mariboru in še dalje črez s tistim občudovanjem, ki ga ustvarja blesk bogastva, mi je omrežilo misli, da sem se pričela opajati ob njegovem dvorjenju in ob misli, da bi mogla postati njegova žena, gospa Silanova.«
»A srce, tvoja resnična čustva? Po vsem tem ga menda nisi zares ljubila?«
»Takrat gotovo še ne.«
»In on?«
»Bila sem mu trenutno poželjenje. Zdrava, priprosta hrana po želodec kvarečih pikantnih specialitetah. Približal se mi je kavalirsko, a s tihim namenom osvojiti me čimprej popolnoma. Moj ponos in prirojen ter privzgojen čut plahosti in čistosti mu pa nista dovolila ravne poti do cilja. In prav to ga je usta vilo ob mei, da ni mogel dalje. Njegova želja, da me osvoji, je postajala sčasoma tako močna, da bi bil tudi brez očetovih nasvetov jn prigovarjanj pripravljen zvezati se z menoj v zakonu, samo da me dobi. Ako tega ne bi bilo, ne bi bila nikoli postala gospa Silanova. Takrat tega seveda še nisem vedela. Preteči so morala leta, da sem do dna doumela skrivnost, ki mi jo je potem tudi sam potrdil, sirovo in ostudno, kakor je storil vedno, kadar je med štirimi stenami zakonskega doma nehal biti kavalir.«
»Bil je s leboj sirov in ostuden? Čudno; nikoli nisem op*azila ...«
»Ker je znal varovati videz ne samo pred svetom, ampak tudi pred domačini; celo pred teboj, pred lastno hčerko. Toda o vsem tem ti bom govorila pozneje. Ko sva se poročila, je bil nekaj časa
mož, za kakršnega bi mi mogla biti za' vidljiva vsaka ženska. Žal, ta sreča & bila dolga. Ko se je napil čara moje ne* dolžne, nepokvarjene novosti v tihe« zakonskem domu, ga je žeja po met vedno bolj minevala. Pričel se je vračal ti v svoje prejšnje moške in — ženskf-družbe. Sprva sem se tolažila, da gt odvrača od mene samo moja nosečnosti ki terja od žene velik del tistega, kar j( moškemu ženska v celoti, trpela sem pl vendarle.«
»Takrat si ga ljubila?«
»Vzljubila sem ga takoj po poroki, v tistih tednih in mesecih mlade sreče, toda moja takratna ljubezen vendarle ši ni bila velika in silna, kakor je bila poz-nejša — tako kratkotrajno. Tista velika silna ljubezen se je pričela tedaj, ko senj se prvič zbala, da ga izgubljam. Netilaj jo je neskončna ljubosumnost. Morda« boš, dasi ti tega ne želim, spoznala kda tudi sama, da je ljubosumnost ljubezn kakor olje ognju. Čimbolj ga prilivaš tembolj gori. Priznavam pa, da je tak! plamen bolj nagonski egoizem, kakofi resnično čisto čustvovanje srca. Tudi pri meni je bilo tako.«
»Torej tvoja ljubezen do očeta vendarle ni bila tako globoka, da bi jo mogla meriti z velikim merilom neizbež-j nosti . . .«
(Se bo nadaliev
Hoč solnčnih žarkov
NA SOLNCU IN V KREMENČEVI LUČI IŠČE DANAŠNJI ČLOVEK SVOJE ZDRAVJE. — PREDNOST TEHNIKE PRED BOŽJO NARAVO.
Bolj malo je med nami srečnežev, ki
Minili so za vselej časi, ko je človek skrival telo pred solncem. Konec je najbrže mode, ki je narekovala kopalne obleke podobne navadnemu oblačilu. Današnji človek je zavrgel tisto namišljeno sramežljivost in obleče, ko gre v kopališče le najnujnejše. Tu pa tam tudi v našem okolišču na otoku, se še pojavi katera damica, ki ji je Bog dal precejšen del staromodne sramežljivosti; toda prepričana naj bo, da je v posmeh vsem kopalcem. Današnji človek je žejen ob vročih poletnih dneh solnčnih žarkov, telo hrepeni po osvežujoči vodi, po čistem zraku, iki ga pogreša v tesnih pisarnah in zaduhlih delavnicah. Kako vse drugače je prikopljiva ogoreta koža in današnji kopalci in kopalke kar tekmujejo med seboj, koga se bo solnce bolj prijelo, kdo bo bolj ožgan, bolj podoben zamorcu. Dostikrat pa se zgodi, da prinesejo prvi dnevi solnčenja raizne nevšečnosti. Pretirano solnčenje povzroča opekline, veliko utrujenost in nervoznost. Zato se moramo pravilno solnčiti. Koža naj bo namazana z maščobnimi sredstvi, ki preprečujejo tudi opekline.
bi lahko prebili vse poletje na solncu. Ponavadi je tako, da človek šest dni v tednu pogreša solnca, a pozimi se mora odreči po vse mesece njegovim zdravilnim in krepilnim žarkom. Tehnika; ki jo dostikrat nepremišljeno dolžimo, da je kri va nezdravega stanja, češ, da je popolnoma asužnjila ljudi, je na drugi strani ustvarila pripomočke, s katerimi se dado izenačiti vsi nedostatk-i. Ustvarila nam je umetno višinsko solnce, čigar žarki so mnogo bogatejši na učinkovitosti takozvanih ultravijolčastih žarkih. Umetno višinsko solnce nam je prinesel izum kremenčeve luči. Mimo drugih svoj stev, imajo ultravijolčasti žarki tudi posebnost, da dražilno vplivajo na kožo. Nekaj ur po obsevanju, ki je trajalo le nekaj minut, koža že intenzivno pordeči in se rdečica v nekaj dneh spremeni v zdravo rjavo barvo.
Ultravijolčaste žarke danes z velikim pridom uporablja medicinska veda. Obseva pa se lahko danes vsak sam. Povsod se že poceni dobe tako zvana domača višinska solnca, ki se prav v ni-
V natom
GOSTILNO
iti .parno pekarno oddani v najem. Adolf Bernhard, Ma« ribor. Aleksandrova 91, 2967
Prodam
AVTOMATIČNA STUDENČ-NA ČRPALKA
pripravna za hišni vodovod, ceneno naprodaj. Bernhard Adolf, Maribor, Aleksandrova cesta 91.______________2998
OVČJO VOLNO
40*kg, prodani. I3. Kepec, Koroščeva ul. 6, Maribor. 3064
SOBO IN KUHINJO
iščem s 1. novembrom, 20 minut oddaljeno od Glavnega trga. Ponudbe s ceno pod »Točen pktčnKt« na upravo lista.	3068
Kmpšm
FRANCOŠČINA.
ISčem prvovrstnega učitelja' (ico) za francoščino. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Konverzacija«.	3060
Sobo lito
SOBO S HRANO
Ha desnem bregu išče gospodična. Naslov v upravi »Ve-čenrika«.	3068
SPREJMEM GOSPODIČNO
na stanovanje in hrano. Dravska ul. 15.___________ 5061
sobo »i tmmm
orittam. Vodnikova ni. 1*1, pri »Komhii«, Tezno.	3069
VINSKE SODE KUPI Slovensko planinsko društvo, Aleksandrova cesta 16. 30621
Službo dobi
BRIVSKEGA VAJENCA
inteligentnega in pridnega fanta, sprejmem takoj- Vprašati pri frizerju Banič-u, Aleksandrova c. 61.	3066
zguDitcno
V SOBOTO
dne 6. julija som izgubil listnico z železniško in sokolsko legitimacijo v Pobreškem okraju- Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov, ki ga dobi v upravi lista 3059
SoomnHe se CMD
čemer ne razlikujejo od velikih zdravniških žarometov.
Šport
Mednarodni teniški turnir v • Rogaški SlatH i
Pod pokroviteljstvom ministra n. r. in senatorja dr. Otona Frangeša in častnega damskega komiteja bo od 19. do 31. julija t. 1. v Rogaški Slatini II. mednarodni teniški turnir za mednarodno prvenstvo Rogaške Slatine 1935. Vodstvo turnirja je sestavljeno tako-le: predsed. ravnatelj zdravilišča g. Ivan Gračner, podpredsednika prof. Mirko Seunik in Radovan Šepec, vrhovni sodnik ravnatelj TPZ v Mariboru g. Josip Loos, vodja turnirja akad. VI. Pušenjak. Razpisane so naslednje discipline: gospodje posamezno, dame posamezno, gospodje v dvoje, gospodje in dame v dvoje, juniorji in kategorija B. Pravico sodelovanja imajo vsi igralci, verificirani pri mednarodni teniški zvezi. Prijave se sprejemajo do vključno 18. julija opoldne. —
Žrebanje bo 18. julija ob 20 uri. VsaK igralec je obvezen soditi igre. Nagrajeni bodo prvi in drugi, v slučaju več kot 16 prijav tudi tretji. Razdelitev nagrad bo 21. julija ob priliki velike teniške soareR v veliki zdraviliški dvorani.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 14. t. m., in sicer se bodo srečali v Ljub Ijani Primorje :Slavija (Osijek), v Zagre bu Gradjanski:Hašk, v Beogradu BSIO Slavija (Sarajevo) in v Splitu Hajduk: BASK.
Državno prvenstvo v boksanju bo 3-
in 4. avgusta v Zagrebu. Tekmovanja se; bodo udeležili tudi mariborski boksackj
člani SK Svobode.
‘ 1"
Razlika.
Domači zdravnik bolnemu,Mihcu; »Če pokažeš jezik, dobiš od papana kos potice.«
Mihec: »Ej, ne boste me ujeli, gospod-Oni dan sem pokazal jezik sestrici, pa mi je dal zaušnico!«
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
gostilno v Mlinski ulici št. 9.
Vse prenovil, kegljišče dobro uredil. Vino prvovrstno štajersko, dobra domača kuhinja. — Sprejmejo se abonenti in kegljaški klubi.
Se priporoča Lojze Lisjak, restavrater v Unionu.
EA
larlaja lantannnM »Jutra« v Ljubijahi; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR '	STANKO DETELA v Mariboru.
Mariboru, 'liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik