List 21 f^Il V lecaj XLVIX. I I Ehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr 4 pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. Ljubljani 27. maja 1891 Obseg : Nov aparat za kuhanje voska in medu. Deset zapovedi o vzgoji žrebet v prvem letu govori Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Vprašanja in od- fiiOi^podarNk«'^ Ntvari. Nov aparat za kuhanje voska in medu. p za pleme dobre kobile ia žrebce, da pa to ni še vse, ampak da je od tebe zavisoo, da vzgojiš iz lepega žrebeta tudi lepega konj Ako maš še tako Podoba 1. kaže nov aparat za kuhanje vojska ia medu, kateri tvrdka Kolb ob enem tudi stiska. Ta aparat izdeluje lepo in za pleme sposobno žrebe, s slabo vzrejo, je lahk popolnoma pokvariš. Gröber v Lorch na Virtemberškem 2.) Vz ga prodaja za nizko ceno ga Kobila stori žrebeto ampak i se ne prična z dnevom, kadar uže ob času, ko je še v mate- s k' t t 21 nemških mark 12 gld. Prednosti aparata so: t. tega rinem životu. Le če dobro in pra storila ti bode lepo žrebe Po vilno ravnaš s kobilo nekaterih krajih naših f 1.) Kuhaš lahko zlasti na Gorenjskem, delajo po zimi tako silno z bre jimi kobilami, da skote potem medla žrebeta ki. naj prazno satovje ter tudi večkrat kmalu poginejo, ako kobila morde uže poprej polno. Da se satovje ni rgla. Dvajset goldinarj ki so jih z delom pri prismodilo, ni se bati, služili, petkrat potem izgube, ker niso odredili žrebeta ker se delo vrši s parom. 2.) Vostjk in pa med se sama od sebe odtekata , pri drugih 3.) Posebno skrb imej o porodu. Kadar se kobili bliža čas, imej vedno blizu izkušenega človeka, ki pomaga, ako je potreba. Kobili nastelji dobro in mehko. zelo hvaljenih enakih aparatih moraš po vosek z žlico posnemati. Potrebno ni siliti kobile zgodaj predreti mehurja, pa mehur prezgodaj počil ki porodu dela zlasti ne daj pre pot mladiču. Ako je se kobila težko ožrebi. 3.) Aparat dela moči boljš * • dotič dele z gorkim mlekom. Mehu da je naj m poči popolnoma sam od sebe ne da bilo treba kaj 4.) Mladiča je počasi ven vleči in le takrat, kadar pomagati, in z največo hitrostjo. Stiskanje zunaj zlasti se Podoba 1. vrši med knho. ima kobila popadke. Kadar je uže glava počasi vleči, da se popkova vez prekratko ne odtrga kar ima lahko zle nasledke. 9 biva popolnoma očiščen 4.) Vosek se do- 5.) Posebno pazi na popek. Ako se popkova vez sama ni odtrgala, odreži jo mladiču do od tre 5.) Med ohrani svojo finost, barvo 9 svit in fini duh. ^^^ha in podveži jo s prav čistim, širokim in mehkim trakom. Ako popkovo vez odrežeš z umazanim trakom Deset zapovedi v vzgoji žrebet v prvem letu. pritisne lahko prisad, ki je zelo nevaren. Popek bodi 1.) Pregovor slove: „Kobila da žrebe, konja pa vedno snažen, in če je le mogoče, omivaj ga s karbolno vodo. Mnogo bolezni dobivajo žrebeta zarad nesnage na moraš sam narediti.* Pregovor ta hoče reči, da je zelo popku, zlasti se vnemajo členi 9 pluča 9 oči in možgani 06267 6.) Po, porodu odrgai kobilo do suhega. Ce poste- Vprašanje 108, Imam šestletnega konja, ki je uže m Ijlca ne gre od kobile v 24 do 36 urah, odstrani, naj nekaj časa vsak dan zjutraj po vsem životu potan, po- jj živinozdravnik. 7.) Mlezvo, t. prvo sebno po prsih in po vratu. To se kaže, naj si je konj mleko po porodu, mora do- Prejšnji dan delal ali ne. Konj je drugače zdrav, rad je biti mladič, da si očisti čreva materne smole. 8.) e je vreme, morata starka in mladiči iti vsak in dela. Kaj je vzrok temu potenju in kako je odpraviti ? (E. B. v L.) dan na piano; ko kobila prične delati, naj jo mladič Odgovor: O vzrokih nenavadnega potenja živine je povsod premija, koder je mogoče. Kadar mladič prične še veliko nejasnega. A^o je konj drugače zdrav, kar jesti > prični mu pokladati zdrobljenega ovsa. 9.) Prvo leto žrebe najbolj poraste. Dobra krma je zatorej v tem času nad vse važna. 10.) če se žrebe vsak dan ne pregiblje dosti, ne misli, da si vzrediš dobrega konja. Žrebe, ki jo vedno kaže to, da rad je in dela, potem ne more biti drugega vzroka Rakor nenavadno vzburjanje živcev, ki vzbujajo potenje. Ne vemo drugega priporočati, ^kakor drgnite konja vsak dan nekaj tednov s slamo, ki jo pomočite v mrzlo vodo, in uotem ga drgnite zopet s suho slamo. v hlevji, dobi mehke kosti in nizka kopita t ki le nav zpred rasto in bicelj vedno bolj k tlom tišče. Zrebe, ki živi vedno v hlevu, divja, kadar je pripelješ na piano, sem ter ~ tja in si pri tem poškoduje ter dobi bolezni na kitah in v členih. Kadar je žrebe potno, glej, da se ne prehladi. Pomagati utegne tudi drgnenje s tekočino, sestoječo iz » polovice jesiha in špirita. Vprašanje 109. Svetujte nam, kako naj ravnamo s cevmi, Katere ima naša požarna straža, da bodo bolj trpežne. Naše društvo obstoji uže osem let, na leto imamo največ po 2 požara, cevi torej ne trpe veliko, in pri vajah pazimo. Vzlic temu smo morali sedaj uže » « i 1 « J tretjič kupiti nove cevi. Cevi so od konopnine. (L. E. v H.) Vprašanja in odgovori. Odgovor: Vaše cevi gotovo prepere, ker so shra njene v kaki zaduhli shrambi. Kadar ste cevi rabili ) Vprašanje 105. Kupil sem sod vina, katerega Vam morate ? predno jih shranite, prav do dobra posušiti in potem imeti shranjene v kakem prav suhem, zračnem J I* ' i . pošiljam majhen uzorec. Vino je lepo čisto, a ima nekakšen neznan mi duh ter dela v ustih nekako pekoč prostoru. Take cevi so dokaj trpežnejše, ako se namo okus. Kaj je uzrok temu, in ali se dado te neprijetne lastnosti odpraviti? (G. L. v R.) čijo v vodi, v kateri se je kuhala hrastova lubad Odgovor: Vašemu vinu ni odločno nič drugega J , V.. p nego da je bilo prav močno zažveplano. Duh in okus vina prihajata od obilice žveplene sokisline. Vino po- Podu^ne stvari. * pravite;^ ako je večkrat tako pretočite J da pride med pretakanjem v zelo veliko dotiko z zrakom. » Vprašanje 106. Mnogokrat sem čul, da je krmljenje s korenjem prav dobro za konje. Rad-bi vedel o tem Vaše mnenje, ker pri nas pridelujemo zelo veliko ko- renja , ki bi bilo cenejše nego oves. (Š. T. v D.) 4 Odgovor : Korenje je izvrstna klaja konjem, ker ni Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 223. Kako opij na vzliodu jedo; nasledki teffa samo tečna, ampak tudi pospešuje zdravje. S korenjem tako krmijo konje, da nadomestijo polovico ovsa ž njim. Kadar konji ne delajo 5 lahko dobivajo tudi po več ko uživanja. Kakor je poraba opija v kulturnih zemljah evropskih neznatna, tako je na vzhodu nasproti zelo raz- me pijače, to je na sirjena Kar sta nas vino in žg renja. Žrebetom se sme dati na dan po do ko- renja. Vprašanje 107, Skoraj vsako leto redim po vzhodu opij. Miljoni ga trošijo dan na dan, in danes ni državne moči, ni kulture, katera bi mogla temu zlegu na pot stopiti. Evropi sta Tnrška in Grška, v Afriki žre beti je Egipet, v Aziji so Perzija ? Indija 5 Kitaj 9 dovolj po planem letata in skoraj vedno kobili Indijsko, kjer je opij ljudem potreben kot i Otočj« sakdanj spremljata. Vzlic temu, da dobivajo le oves in malo sena •J s J kruh. V teh krajih troši se opij na dva načina, jedniga imajo moja žrebeta večinoma udrt hrbet Od kod pri- jedo, a drugi ga kade. Za jed zvaljajo opij v malo zr-haja to, in kaj naj naredim, da vzredim žrebeta z ravnim hrbtom ? il nje, v pile, za kajenje pa se na poseben način prireja rv kosti . T. v D.) # Odgovor: Udrt hrbet prihaja od slabih kosti pa Mohamedovska plemena jedo opij a v Kitajskej in na slabe od take krme, ki ima v sebi premalo apna. obližjem otočju ga najrajše kade. Gotovo se je opij pri mohamedovskih plemenih naj Še večkrat pa dobe žrebeta udrt hrbet, če morajo jesti bolje zbog tega razširil, ker jim vera brani vino piti. # • iz previsokih jasli. Za žrebeta je najboljše, če se jim .Ker Mohamedovci opiJ jedo ) to jim manje škoduje in krma na tla postavljaj taki konji se tudi nikdar ne na- počasneje jim telo ubija, kakor če bi ga kadili. Ljudje, vadijo jasli gristi. kateri opij v malej množini použivajo, shajajo še dosta IGU dobro. Malo opija razveseljuje čud in razbistruje misli, moči, pa tudi delovanje mnogo ovisi o tem, ali je do-a telo čuti ugodno razpoloženje, katero se ne dade po- tičnik daljši ali krajši čas udan opiju. No ob vsem tem pisati. Mohamedovci se hvalijo, da jim opij podeluje ču- je končni učinek vedno isti. Koj na prvi pogled spoz- namo takega nesrečnika. Koža mu je želta in nabrana, dovito moč, katere jim vioo ne more nikdar dati. Listo- noši in glasniki v vzhodntj Indiji predirjajo neverjetne hoja mu je težka, prebava mn do celega oslabi, iü je daljave, samo ako imajo kosec opija in perišče riže. Ta- samo še čisto hrano. Top, zlomljen in zgubljen je tak tarski konjiki, kateri morajo v časih cele dni in noči človek. Nima več toliko moči, da se mogel odvaditi brez prestanka jahati, ne gredo na pot brez opija. Tudi strasti. Kedar tak nesrečnik nima opija, trpi strašne seboj po m ekoliko zrn, ali muke, kakor je zopet srečen in blažen, kedar se ga turški fotniki nosijo vedno mal hleb opija, na katerem so vtisnjene besede: „Dar naužije. Po dnevu uživa prav rajske slasti, a po noči božji.^ Na vzhodu menijo ljudje, kadar opij človoku po- trpi peklenske muke. Ali s časom mu tudi opij več ne maga > da hoče tudi konju dati moči, in zato dele dar pomaga in ne napravlja mu več uživanja^ in če božji z drugom svojim. Kedar mora Bedujinec bežati daj začel, težko učaka 40. leto. je zgo- pred neprijateljem, ne pozabi ti konja, tudi njemu da Dr zrno opija, ker ga poteni nese kot veter, in ne upeha se. Kjer opij z navade jedo, tam se pokaže pogubna strast, katere se človek ne more lahko iznebiti. Turški teriakije do ljudi Madden je po carjigrajskih kavatiah proučeval kateri opij jedo, in nam jih nekako tako po . oni, kateri opij jedo), prično s polovico k granov (16 g^anov je en gram) na dan, a pozneje pisuje: „Strašno, mi je bilo te ljudi motriti. Kateri so bili od opija do celega omamljeni, govorili so brez vse zveze, od krčevitega stezanja se * J ved I treslo, jost jim jim ga je potreba po 120 in tudi več granov. Cez jedno ali dve uri začne opij delovati, a nenavadna razdraže-nost, v katerej Turčin vso srečo nahaja, traje po 4 do 5 ur. Dr. Maden, ki je na sebi skušal v carigrajskej kavani opij, popisuje to delovanje tako-le : „Začel sem z i granom. Prešla je jedna ura in pol, a jaz nisem na sebi čutil še nikakih posledic. Videl je to kavanar, pa mi je koj ponudil pilo 2 granov, no jaz sem vzem samo polovico. Zopet je prešlo pol ure, in ker nisem še ničesar čutil, vzel sim še pol grana, in sedaj sem v pol ure začutil kako mi se duh razdraža. Začutil sem neko blaženstvo, kakor da mi se čud in telo širi in oslobodja. iz očij jim je seval neugoden blisk, a vsa zunac je bila strašno divja. To stanje se pojavlja navadno še sem starega , vsako od čez uri, in traje do o ur človeka, ki je v dveh urah pozobal Videl granov Pravili so mi da on že 25 let opij zoblj to je redek slučaj, ker taki ljudje ako 3. No zgodaj začno, ne učakajo navad še tridesetega leta. Posledice na duhu in telesu po vsakem takem užitku so grozne. Jed ne diši več, vsaka žila trepeče, živci na vratu in hrbtu oslabe, a mišice ali jih pomiluje Taki se nam gnusijo. so očrpnejo. 0. Mnogi navadnem mestu; telo jim skrčeni, pa vender se niso mogli iznebiti strašne navade ljudj sedeli bilo otrpli grblje na svojem a prsti Vsa moja čutila in moči kakor da se ojačajo in uve- ličavaj Vse kar sem motril, kakor da je rastlo. Kedar sem zamižal, očutil sem isto uživanje. Jaz sem bdel > pa Dokler opij srečni, a ko očij ni začel e prišel delovati, bili so kukavni in nesrečni čas, ni bilo več lenosti, iz ender divno in krasno sanjal. Sel sem sedaj brzo pri vsakem koraku sem se bal, da ne na- no sem > domov pravim kake neumnosti. Pri hoji sem komaj čutil, da mi se nogi zemlje dotikate. Zdelo se mi je, kakor da me nefia nevidna moč po ulici nese, kakor da mi se je kri e sevalo življenje. Nekateri so govorili v blago- zvočnih stihih, nekateri so nagovarjali drugove z visokim glasom in z izbranimi besedami, kakor da so sultani z vzhoda, katere je obsulo vse zlato in dobro, vsa sreča in lepota tega sveta." (Dalje prihodnjič.) spremenila v eterično tekočino in da mi je zbog tega telo laglje od zraka. Ko sem domov prišel, legel sem Celo noč niso pustile najblažnejše sanje. Ali zjutraj Pollti^^fie stvari. pa je bilo Bog pomagaj. Bil sem bled kot pražna ruta J in me je strašno bolela Duh tudi telo tako. da sem mi je oslabel pa Deželni odbor. moral več dnij ostati v postelj Dalj Drago sem plačal svoj poskus 80 bili izvoljeni: V okrajnem cestnem odboru u Vrhnika Karol Kotnik J posestnik posledicah teh je največji zleg, ki ga opij na- načelnikom njegovim namestnikom J pa pravlja. Razdraženost, katera človeka potrese, provzroča Jelovšek posestnik,in župan na Vjhniki; v Mirkah Gabrijel duševno in telesno lenost. Sanljivost ga začne mučiti v okrajnem cestnem odboru Logatec a usta in prsi kakor da so se posušila, in strašne žeje Sebenikar, trgovec na Rakeku, načelnikom kar ne more pogasiti. Jed mu od dne do dne manje vim namestnikom pa g. Jožef Smole diši, a drob kakor da je mrtev. Čim več opija človek Logatci; ) > župan o v r o njego-v Dol poje, tem hujše so posledice. Telo je kakor otrplo, bitj v okrajnem cestnem odboru Lož gospod Jožef srca postane slabejše, in ako je obrok velik bil, potem pl. Obereigner, gozdar v Šneperku, načelnikom ga smrt vsakem reši daljnih muk. Učinki » opija pa niso pri njegovim namestnikom pa Jakob Turk, posestnik v jednaki, ker so ljudje raznih životov in razne Rovniku; M V I / 164 v okrajaem cestnem odboru Idrija gospod P bosta glasovala za Grud posestnik v Jeličnem Vrhu Dačeloikom IZ predlog, ker ima za Dunaj posebno zdravstvenih ozirov veliko važnost, dal je finančni njegovim namestnikom pa g. K a r o 1 Svoboda, c. kr. minister dr. Sceinbach neka rudniški inžener v Idriji; v okrajnem cestnem odboru Skofja pojasnila ter zavračal po- misleke poslanca dr. Gressmanna, rekoč, da je v vladnem Loka gospod predlogu izražena prošnja vojaške uprave, da jej pri- Franc Š lib ar, posestnik v Selcih, načelnikom, nje- voli zbornica v premeščenje vojašnic ter prodajo dose- govim namestnikom pa Avgust Sušnik, sestnik v Škofji Loki; po- V okrajnem cestnem odboru Radovljica g. Tomaž Sušteršič, župan in posestnik v Kropi, načelnikom, . Andrej Jurgelc, danjih, kakor tudi da se pooblisti, da sme skupilo po rabiti za zidanje novih vojašnic. Da bi se bilo uže skle nilo v vladnih krogih kaj o načinu prodaje ter oprostitvi novo zidanih poslopij na prodanih hišnega davka od njegovim namestnikom pa župan in posestnik v Mošnjah; v okrajnem cestnem odboru Kranjska Gora gospod Anton Šoklič, župan v Koroški Beli, načelnikom njegovim namestnikom T oslirbnik v Beli Peč'. prostorih, to mu ni znano, čul je to v prvo iz ust po-slanca dr. Gressmanna. Minister pravi nadalje, aa sme povedati uže danes zbornici, da bo vlada vsakakor gle- na to, da prepreči špekulacijo s stanovanji s tem, J pa Franc Zeitlinger, dal da a bode prodajala posamezne kose 5 skrbela pa tudi za javna poslopja. Poslanec Blažek je tožil, da Državni zbor. vlada stori preveč za Dunaj, za druga mesta pa malo ali nič. Posebno se pa vlada kar nič ne ozira na želje Praškega mesta. Pozivlje zatorej vlado, naj sürbi tudi za Prva seja poslanske zb praznikih je bila dne 20. t m o r n i C e po binkoštnih Na dnevnem redu sta druga mesta dr. Herbsta. nekaterih opomnjah gl ki pritrjuje poslancu Blažeku, da poročevalca e malo do zdaj storilo za mesto Prago, a meni, da se take reči bila vladna predloga glede pomnožitve bakrenega de- polagoma dajo rešiti ter da vlada z današnjim pred- narja ter glede prodajo vojašnic in drugih vojaških pro štorov v sredini Dunajskega mesta. Prvi predlo f logom izpolnile obljubo, dano Dunajskemu mestu uže g se vzprejel brez drugem predlogu debate v drugem in tretjem branji, pa se je vnela živahna razprava. je pri pred leti, vzprejme se ta predlog. Dve V okrajni sodišči na Češkem sta zahtevali, da jima dovoli državni zbor, da smeta postopati proti po Poslancu dr. Gressmann se ne zdi niti potrebno niti umestno emeščenje vojašnic. Potrebno se m ne da se na mestu zdi zato, ker je kriva trditev, stoje zdaj vojašnice, zidale hiše ter vsled tega znižala visoka sedanja cena stanovanjem na Dunaji. On pravi, da uže zdaj vse polno praznih stanovanj po mestu draginja stanovanjem pa ni odvisna od pomankanja sta 5 novanj, ampak od visokih iiavščin mora; da požro one nad kajti pomisliti se 42 7o najemnine ka znansko veliko proti enakemu davku v Berolinu ki komaj 12 o nega Ako 80 pa vojašnice nedostatne v slancema Sokolu in Kramaru, ker sta sklicala volilne shode, katerih so se udeležili baje tudi nevolilci. Imunitetni odseR je pa sklenil predlagati v državnem zboru, da se ne dovoli sodna preiskava, ker sta poslanca ne-kriva, celo ker nista mogla vedeti, ,kdo izmed zbranih je volilec, kdo ne. Zbornica je pritrdila temu nasvetu. Kramar je očital vladnim organom, da so tožili samo mladočeške poslance zaradi takih prestopkov, njih nasprotnikov pa ne. Tudi poslanec Herold je trdil, da so dobila okrajna glavarstva brzojavna povelja naj tako postopajo. Preiskave da so se začele zarad ovadeb okrajnih zdravstvenem pogledu naj pa tako prezidajo, da bodo glavarjev, ne pa vsled tožeb državnopravdniških PO' ustrezale zdravstvenim zahtevam. Umestno se zdi premeščenje mnogim revežem zato, dokaj ker se bode zaslužka niim mu ne odtegnilo slanec Purkhardt je o tej reči govoril češki. ) ki ga dobivaj sedaj proračunskem odseku, ki se je posvetoval te dni o proračunu za naučno ministerstvo, zahteval od posadke nad 20.000 mož broječe. Tudi se boji go- je naš poslanec prof. Šuklje, da se ustanovila na nik, da bodo od kupčij imeli niiii veliR nekateri posamez- Graškem vseučelišči posebna stolica za slovenski jezik dobiček ter da bode ona dala povod uma- ter predavali na pravoslovni fakulteti nekateri pred- zanim špekulacijam s stanovanji, posebno ako resnice v tem kar Kai meti v slovevskem jeziku. Stajarski poslanec Heilsberg A. je čital v nekih časopisih, kateri se je seveda protivil tema zahtevama ter pripovedoval poročajo, da namerava vlada prodati vse vojašnice in onim, ki so mu hoteli verjeti, staro bajko o novem slo- dotične prostore skupno nekemu društvu ter oprostite venskem ezika, katerega slovensko ljudstvo niti ne ra poslopja, ki se bodo zidala na njih mestu, za dobo celih ztime. Poslanec Šuklje ga je odločno zavrnil. Minister 30 let hišnega davka, drugim poslopjem, ki se sezidajo Gautsch je pa dejal, da bi bila vlada celo pripravna, podpirati uposobljenega docenta za slovenski jezik na na novo, pa se dovoljuje 121etna davka. Govornik oprostitev tega rad dobil pojasnil od vlade o načinu Graškem vseučilišči, ako bi se oglasil, ter da je uže po katerem se misli ravnati vlada pri tej prodaji. Potem sama premišljevala J kako urediti to reč. Glede učenja ko sta se izrazila poslanca dr. Roser in vit. Kraus ) da nekaterih predmetov v slovenskem jeziku na pravoslavni 165 1 - fakulteti se je izrekel minister protivoo. Prvič bilo posvetovaDji o ljudskem šolstvu glasil spet nekako deljenje Graške pravo- poslanec Suklje ter tožil ministru o šolskih razmerah na to po njegovem mnenji «lovne fakultete, drugič pa tudi ni sedaj usposobljenih Koroškem se v popolnoma nemških šolah mučijo slo D)0Ž za tako poučevanje. Ako pa bili za to poklicani venski otroci z nemščino, ne da bi j meli, na slo- praktični juristi, trpel bi ugled vseučilišča venski jezik se niti ne ozira v Jih Uvedli so sicer želj Posla ter z Šuk ponovil tudi ečletne slovenske zadnji čas neki utrakvistični pouk po nekaterih ljudskih ahteval, da se uvedo slovenske paralelke na slovenskemu jeziku je na njih odločenih tako gimnazijah v Celji in v Gorici ter ustanovi spodnja gimnazija 8 hrvaškim učnim jezikom v Pazinu. Pa tudi tem željam vornik je šolah, a malo ur, da je nemogoč v tem pogledu napredek Go ekel da se protivi dežel šol svet Ko ne misli še ustreči minister Gautsch. On ne pravi sicer, roški glede uvedenja slovenskega jezika v ljudske ^:ole da ne bi bili uspehi slovenske paralelke na Mariborski celo redbam ministerstva. Minister je odgovoril da gimnaziji noma, da uvesti ei odni, ali uverili ga še vender niso popol- ne more učna uprava posegati v področje deželnega na njih podlogi bilo potrebno in umestno, šolskega sveta Ako se pa komu krivica godi, pritoži ke paralelke tudi na drugih gimnazijah po naj pri naučni upravi, in ona bo rešila pritožbo na pod «lovenskih deželah. Seveda, minister Gautsch se ne da logi obstoječih zakonov, če pa kaka stranka ni zado lahko prepričati o naših potrebah. Želeti tako venderle bilo. pa voljna niti z rešitvijo na učnega ministerstva, dovolj da se nekoliko bolj brigal za nas in J^J pritožiti se pri upravnem sodišči ki take reči Koliko časa končno razsoia. Nemški poslanec Nischehvitzer se nekoliko bolj pospešil dotične pozvedbe. uže zahtevajo nižo hrvaško gimnazijo v Pazinu, deželni togotil na poslanca Šukljeta, da se je predrznil izpre-poslaiici hrvaški in slovenski so jo zahtevali v isterskem govoriti o šolstvu na Koroškem, ker ni zastopnic Koroške •deželnem zboru večkrat in odločno ali ministrove po- ampak Kranjske dežele.. Ubogi Nischelwitzer 1 izvedbe o njeni potrebi niso do danes uspele niti tako p o s 1 a n s k b dne 25. t. m tialeč, da bi vedel koliko istrskih dijakov obiskuje hr- je bilo na dnevnem redu aefinitivna volitev predsedništva vaško gimnazijo na Reki, kar nam je gospod minister blagovolil povedati sam. Bilo volj dosedanje predsedništvo. Trgovinski minister je predložil načrt postave, katera pooblaščuj Da se tam gori na Dunaji ne poučujejo prav te- vlado, da velj do zdaj obstoječo pogodbo s paro nieljito o naših razmerah, dokazuje naslednji resnični brodnim društvom „Lloydom" ter sklene ž njim novo razveljavi tudi dotične pogodbe z ogrsko dogodek. Ko je bil še gospod baron Conrad naučni mi- pogodbo nister in se je v proračunskem odseku pri posvetovanji vlado. pa da Poslanec Richter in tovariši 80 interpelovali D srednjih šolah čudil slabemu obiskovanju Pazinske ministra za notranj reči če je vlada pripravlj IZ zaprosil je tedaj ravno tisto leto neki Go- nova predložiti zakon o prometu z gimnazije, riški dijak, da bi ga vzprejeli na Pazinsko gimnazijo. I/pričevalo je imel dobro glede predmetov pa tudi glede vedenja in pridnosti. Ali prošnja njegova ni bila uslišana. In živili in osnovati državne zavode za preiskavo živil in skrbeti na Dunaji za spretne organe zdravstvene policije. — Poslanec dr. Fuchs in tovariši so interpelovali finančnega ministra 3nia dohodnine dušnim pastirjem. Poslanec zakaj ne? ^ Wegen Mangel an Raum", torej ker je priman- glede odmer j kovalo prostora v šoli. Koliko pa je bilo učencev v raz- dr, Gregorec in tovariši predlagajo osnovo kmetijskih redu, v katerega naj bi bili vzprejeli prosilca? 7, reci zbornic. Poslanec dr. Engel je zahteval, da se češki go sedem. Ko bi bil gospod minister temeljito poučen vori v državnem zboru češki stenografujejo. Predsednik X)d podrejenih mu šolskih oblasti o gimnazijskih prostorih dr. Smolka mu je odgovoril, da to ni mogoče, ker isto prihranil bi si bil gotovo ta „čudež Ü bi lahko zahtevali poslanci vseh narodnosti ki so za- Tudi glede Kranjske gimnazije ni gospod minister stopane v zbo To bi pa preveč stalo ; ker mo- prepričan ? da je bilo treba. rali biti nastavljeni za vsako narodnost najmanj po trij Naš poslanec prof. Suklje je poudarjal njeno po- stenografi. Dr. Ferjančič in tovariši so stavili predlog trebo, prišla je v odseku na vrsto tudi prošnja Kranj- glede premembe volilnega reda za državni zbor v Ko skega mesta glede te gimnazije ter se sklenila resolucija roških kmečkih občinah. — Vzprejel se je zakon gled( da se odstopi prošnja Kranjskega mesta naučnemu mi- registrovanih pomožnih blagajnic. nisterstvu, da io uvažuje in se na njo ozira. Gospoi tej seji so se vršile tudi volitve članov v ne minister je pa molčal pri vsem tem. Navadno pravijo, katere odseke in so bili volj iz med slovenskih kdor molči, pritrjuje, ali bojimo se, da bo v tem slučaji poslancev : v odsek za premembo volilnega reda : grof ravno nasprotno. Znano je vsakemu, ki pozna količkaj prostore Ljub- Hohenwart in kanonik Klun v kazenski odsek dr Ferjančič tiskovni odsek: kanonik Klun; v odsek za Ijanskih gimnazij, da so zaduhli, temni ter nezdravi. Po- premembo državnozborskega opravilnega reda: Hohen slanec Šuklje opozoril je gospoda ministra tudi na to, ^art profesor Spinčič; v železniški odsek: Vošnjak m a gospod minister je molčal kot zid. Iz vsega je torej razvidno, da bodo morali naši poslanci še dolgo prositi in zahtevati, predno bodo kaj dosegli. Kušar. Prihodnja bode v petek 29. t. m 166 Naši dopisi. Iz Igub^jane. Sv. Oče papež, govoreč okolo 500. Dvofakovo kompozicijo „Stabat mater pelo 600. U jih je v drugim oddelku svoje enciklike o dolžnostih države in kapitala do delavcev in ubožcev, pravi da je država vrhovna zaščitnica vseh stanov. Braniti svoje državljane to je naravska dolžnost države. Država sama naj upravlja z imetjem ubožcev, ona sama tudi poravnava prepire' med delodajalci in delavci. Brez njeno mogočne besede ne bode nikdar uravnana doba delu niti nedeljsko praznovanje. Zato je pa tudi neizogibno potrebno, da stori ona, kar je treba v tem oziru. Dotične uredbe se morajo ozirati na kakovost dela. Delavcem naj se odmeri dnina, s katero bodo mogli živeti s svojimi vred tako, kakor se spodobi ljudem. Kapital mora pa postati požrtvovalen. Med bogatini in ubožci zija velika jama. deška razstava. (Dalje in konec.) Okolo 10. ure so bili zbrani uže vsi odlični gostje.Videti je bilo tnkaj ministre, kardinala grofa Schönborna ter druge odlične cerkvene dostojanstvenike. Da se je uleležil te slovesnosti tudi veliki češki patrijot dr. Rieger razume se tako. Bili so pa navzoči tudi načelniki vseh državnih deželnih oblastev in vse polno najoiličnejših ter in knez najimenitnejših plemenitašev čeških, kakor n. pr. Karol Schwarzenberg, Alfred Windisch-Graetz, Ottingen Wallenstein Clary Aldringen dedni Lobkovic, grofovi Bohuslau Chotek princ Evgen Zdenko Černin ) Clam-Martinic, Zdenko Thun in Deym ter mnogo drugih. Tudi gospe IZ najimenitnejših plemenitaških družin katero pa mejsobni prepiri y # # # sinjo. Zakriti se da pa '/4 uri edino ta jama ne bode veško družbo. z dejanskim človekoljubjem. Ako se to zgodilo, pretresali bodo silni viharji člo- je bilo videti na pripravljenih tribunah. Ob 10 naznanilo je streljanje topičev, da se je uže odpeljal dvorca nadvojvoda Karol Ludovik, ki je imel v imenu cesarjevem odpreti razstavo. Pred nadvojvodo se je pe* Ijal v prvem vozu Praški župan dr. Šole, v drugem na- Za župnika za Trnovsko laro v Ljubljani je mestnik češki grof Thun, za njin nadvojvoda Karol Lu imenovan čast. gosp. Ivan Vrhovnik, dosedanji župnik v dovik in njegova visoka gospi soproga nadvojvodinja Šent Gothardu pri Trojani. Marija Terezija in za njima nadvojvodinja Margareta „Narodni dom''. Občni zbor društva „Narodni dom u bode 30. t. m. v pevski sobi Sofija. Po ulicah, po katerih so se peljali visoki goi^tje, narodne čitalnice bila so razvrščena v špalir razna društva z zastavami Ljubljanske. Dramatično društvo je imelo dne 23. t. m. svoj občni zbor. in godbami. Ko so se pa bližale kočije k razstavi, začeli so glasniki iz razstavnih stolpov trobiti fanfaro, katero je zložil v ta namen Dvorak. Pri glavnem vhodu v Ljubljanskega gasilnega društva občni zbor je razstavo je bila nastavljena mestna godba, ki je začela bil to nedeljo. svirati cesarsko himno pn prihodu visokih gostov. Iz Gasilno društvo v Spodnji Šiški je v nedeljo I slovesno praznovalo svojo ustanovitev. Dopoludne ie bila v Šišenski cerkvi slovesna sv. maša, popoludne pa na Kozlerjevem vrtu veselica. Zbralo se le obilo ob činstva. Svirale so tri godbe, in sicer vojaška, Domžalska in Kamniška. Pela sta pa mešani zbor Šišenske čitalnice in pevsko društvo „Slavec". tisoč in tisoč grl zbranega ljudstva zadoneli so zdaj mogočni slava-klici. Predsedništvo razstavnega odbora je vzprejelo pri glavnem vhodu visoke goste ter jih spremilo v obrtoo palačo, kjer je stal cesarski paviljon. Ko so vstopili visoki gostje, zaigral je na velikanskih orgijah umetnik Dvorak cesarsko pesem, ter burni slava- klici so doneli od vseh strani. Ko so glasovi potihnili > Zveza ljudskih učiteljev. Tretji občni zbor oglasil se je deželni nadmaršal knez Lobkovic ter ogo-gonl nadvojvodo najprvo v češkem jeziku ter razložil n Zveze slovenskih učiteljev" se je vršil v Trstu prav namen razstave. Nadaljujoč v nemškem jeziku ) prosil sijajno. Udeležilo se ga teljic iz vseh slovenskih okolo 240 učiteljev in uči- pokrajin, samo tužna Koroška Bergerjevih prostorih so priredili t v soboto zvečer koncert, pri katerem je pelo nad 100 je nadvojvodo, da najmilostneje blagovolil izreči naj- ponižnejšo zahvalo onih, so se trudili za razstavo, ni bila zastopana. cesarju za to, pevcev in pevk ter svirala tudi vojaška godba. Protektorat njen da je ter ne svojega brata poslal } v svoji veliki milosti vzprejel izkazal izredno čast s tem, da je v njegovem imenu slovesno da deljo ob 8. uri je bila v cerkvi novega sv. Antona sv. otvori razstavo. Naposled je prosil deželni nadmaršal maša, pri kateri so peli pevci Nedvedovo mašo „Slava nadvojvodo, naj blagovoljno otvori razstavo. Nadvojvoda stvarniku". Po maši je bilo pa zborovanje v Bergerjevi Karol Ludovik je odgovoril, da izpolnjuje z veseljem dvorani. UKaz cesarjev. naj ga zastopa pri tej slovesnosti. — Pri mestnih volitvah v Gorici so zmagali kan- nemškem jeziku pravi, da je bila res srečna misel, pra- didatje zmerne italijanske in slovenske stranke. Le tako znovati stoletnico češke deželne razstave, ki je bila naprej! prva v Evropi, s priredbo druge razstave, ki naj priča priliki otvorjenja češke razstave je zboro- svetu o napredku češkega kraljestva v zadnjih 100 letih. vala v Pragi. „Zaveza čeških pev«kih društev,^ kateri Dejal je, da se ni samo cesar jako zanimal za to raz-spada 66 takih društev. Udeležilo se je tega shoda 48 stavo, marveč da je obljubil, da si ju hoče tudi ogledati. poročati cesarju o društev ter 1500 pevcev in pevkinj. Zadnjih je bilo Stel si bode za prijetno dolžnost 161 » I hvaležnosti in udanosti^ kakor mu je predgovornik na- iz vozička ter začel s palico mahati po apadalci. Ja ročil. rekel, Nadaljeval je SVOJ govor v češkem jeziku ter aa, kakor se z današnjo razstavo slavi spomin ouih patrijocov, ki so uže pred sto leti z razstavo kme- ponec od prinčevega vozička je pa pograbil na tleh ležeči meč ter ranil ž njim napadalca. Došli policaji so odvedli napadalca v zapor, carevič se je pa odpeljal v tijskih pridelkov in obrtnih izdelkov izpodbujali narod Tokio. Ko je japonski vladar doznal o napadu, pripeljal k veči delavnosti in k mirnemu tekmovanju z drugimi se je z ministri v Tokio ter izrazil careviču svoj sa ljudstvi, ravno tako bodo se spominjali potomci tudi žalj Rane niso nevarne, ia carevič potuj dalj ouih mož, ki so z današnjo razstavo dokazali, da si je Napadalec, ki je hotel umoriti ruskeg careviča ) umrl ja ko razviti češki narod s svojo pridnostjo znal obdržati svojo staro slavo. Po tem je v obeh jezikih izjavil, daje razstava otvorjena. Deželni nadmaršal Lobkovic je za- Petrograd uže drugi dan vsled udarca, ki mu ga je prizadejil grški princ Jurij. Ruski car povabil je princa Jurija v bodo priredili sijajne svečanosti v mu klical trikrat „slava" cesarju, kar je občinstvo burno zahvalo da p J rešil življ ču priliki poto ponavljalo, orgije ter zuuaj pred obrtno palačo nastav- godbe pa so grale cesarsko pesem, katero pela vsa zb množica. Na to si ogledal \anja carevičevega po Sibiriji je zaukazal car, da se ki so bili ob-pooblastil ca- pomilosti mnogo izgnancev ter tudi takih advojvoda sojeni na težRo delo v Sibirijo Tudi s spremstvom najvažnejše oddelke razstave ter se potem reviča da naznani Sibirskemu ljudstvu i da sklenil vrnil v dvorec. Popoludne ob 5. uri je bil pri njem car, zidati železnico iz Sibirije v Rusijo, ter da zamahne «lovesen vzprejem. Vzprejeti 80 bili C. kr. namestnik, sam carevič v Urusu z lopato v mlj 1 Ck rdinal in župan Praški in drugi. Županu Praškemu čela železnica. Carevič imenovan se bo za načelnika prve je rekel nadvojvoda,' da je uspeh razstave nepričakovano sijajen. Za tem je obiskal c. kr. namestnika in kardinala. Zvečer je bila slovesna predstava v češkem gledališči, pri kateri je bil navzočeu nadvojvoda z visoko gospo soprogo, minister dr. Pražak in mnogo premeni- vzhodno-sibirskega lovskega polka. Toča. okolici Požunski in v Ratzersdorfu na Ogrskem pokončala je to ves vinski pridelek Nova električna naprava tašev. Razume se samo ob sebi < da se bodo vršile še Edison pripravlja vsled katere razne slavnosti za časa razstave. — Jako važen dogodek za češki narod je tudi otvoritev češke akademije znanosti, katero je tudi nadvojvoda Karol Ludovik, ki jej je ob enem tudi protektor, slovesno otvoril dne 18. t. m. Premeščen] e notarjev. O to Ploj, c. kr. notar v Žužemberku, je premeščen v Zgornjo Radgono, Fran Fischer, c. kr. notar v Mokronogu, pa v Gornji Grad na Štajarskem. po- za razstavo v Chicagu električno napravo, se bodo videle na preprogi v njegovem stanovanji dobe pevcev opere, ki jo bodo peli v oddaljenem gledališči Čuli se bodo glasovi pevcev in videlo njih kretanje Tudi bodo odsevale na priprogi barve njih kostumov. Vreme je letos prav čudno. Takoj s početka J so — Na otoku Krfu so začeli, kakor se od tam poroča, preganjati Žide. Nekatere vlade, or angleška so si začele zaradi tega z Grško dopisovati. Grška vlada je obljubila, da hoče ukreniti vse potrebno, da nehajo nemiri. Mnogo Židov je zapustilo otok Krf, nekateri se odpravili v Carigrad, nekateri pa tudi v Trst. Trstu so nabrali med trgovci uže mnogo denarja, katerega so odposlali v Krf za uboge Žide. — Napad na ruskega careviča na Japonskem se : Carevič se je peljal po slovesnem v jinrikšazu, t j. v vozičku, ki ga pe- meseca majnika smo imeli prav vroče dni, potem je začelo deževati in postalo jako hladno. Binkoštne praznike je celo snežilo po Gorenjskem, po Tolminskih gorah, po Koroškem in Štajarskem. Tudi na Francoskem je za-palo mnogo snega in storilo veliko škod Iz Istre ter IZ nekaterih občin na Dolenjskem dohajajo poročila 5 da je napravila tam toča mnogo kvare Ljubi j se je to soboto opoludne ulila taka ploha s točo J da je } le vršil tako vzprejemu Kobe tam kar Ijejo možje tekači, v mesto Otsu. Ogledal si e bilo znamenitega, ter tudi zajutrkoval tam. Ko se je pa potem peljal po neki ulici in se približal kakih 600 metrov vladni palači, skočil je nagloma tam nastavljeni policaj k vozičku ter mahnil s sablo po carevičevi glavi. Presekal mu je .klobuk ter prizadejal dve rani na glavi. tekla voda po ulicah kar v potokih in je toče tu m tam ležalo po dve pedi na debelo, vender ni storila veliko škode. Ako smet pride v oko, provzročuje večkrat velike bolečine ter jo je težko izpraviti iz njega. Neki angleški zdravnik priporoča v takem slučaji meti drugo oko z roko ali z robcem, na kar smet sama izide. Novičar iz domačih m tujih dežel. Belgiji 9 je v prešlih tednih ustavilo na Japonec, ki je rinil voziček od zadaj, zagnal se je bli- tisoče delavcev delo po premogokopih, udati so se mo-skoma v napadalca m ga odpahnil, drugi Japonec pa mu rali delavci sili vsakdanjih potreb ter začeti spet delati, je izpodnesel nogo ter ga vrgel na tla, tako da mu je posestniki premogokopov pa niso ugodili niti eni njih izletela sabla iz roke. Grški princ Jurij, ki je med tem zahtev. V političnem oziru so zahtevali tudi občno vo časom v enakem vozičku dohitel careviča, poskočil je lilno pravico 16§ Iz Portugala dohajajo vesti o neugodnem finanč- vela v dolgove, vrnil se je v Srbijo ter začel prodajati nem položaji. Ministerstva se tam menjavajo zaporedoma, svoje očetovske pravice. Za en milijon se je pogodil ia Te dni se je sestavilo spet novo ministerstvo. Vedni odrekel svojih pravic o nadzorstvu odgoje kraljeve, vrhu , da mora, kakor on, tudi kraljica domači nemiri in pa zadnji dogodki v Afriki, kjer se je tega pa stavil portugalska vhda spet udati morala angleškim zahtevam, Natalija ostaviti krivi so največ temu resnemu položaju. pogoj Srbijo do kralja Aleksandra polno- letnosti. Regenstvo in vlada sta vzprejeli to ponudbo. Srbija Kraljica Natalija se je torej morala Prvi pogoj pogodbe je izpolnila srbska vlada takoj ter udati sili ter zapustiti deželo in edinega še mladolet- nakazala Milanu en milijon, katerega je nesel v Pari/. nega sina. Splošno mnenje je, da je bil na^.in, na kateri so jo odpravili, brutalen. Dogodki v Belem Gradu, Se je pogoj pa toliko mudilo vladi, izpolniti tudi drugi pogodbe?! Mi mislimo, da ne. e je že Milan pri katerih je tekla kri in pa velikanske cije, ki prodal svoje očetovske pravice, dokazal je dovolj jasno \ jih je priredil srbski narod svoji ljubljeni kraljici pri da je pripravljen storiti za denar še kaj drugega. odhodu iz Zemuna, imeli bodo pa za regente in za se- more torej trditi, da ne Kdo on sčasoma, ako bi mu bila danjo srbsko vlado jako hude posledice. Saj bil pa sreča nemila pri igri ali kje drugje, odstopil od druge tudi srbski narod res vreden pomilovanja, ako mirno točke zgoraj navedene pogodbe, ako bi mu Srbija po gledal, kako se njegova kraljica, uzorna mati in žena, nudila še en milijon In ni zaslužila mar Kraljica Na- ki je taka goreče ljubila Srbijo, na ljubo onemu možu, talija, da potro^^i Srbija njej na ljubo tudi en milijon ? ki je spravil deželo do roba propada, tako surovo pre- Ni ona žrtvovala v srbsko turški in v bratomorni bol- ganja. Jovan Ristič. prvi regent, ima v Srbiji prvo besedo, izgubil je pri srbskem narodu zaupanje zdaj pri barsko-s. bski vojski skoro vsega svojega ogromnega imetja? Nekiteri trdijo sicer, da je hotela provzročiti v- Slovanstvu pa ugled, ki ga je imel do zadnjih časov. Srbiji nekak političen prevrat ter a se je v ta namen Res čuditi se mora vsak, ki pozna preteklost tega moža, kako je bilo mogoče, da se je Ristič dal ujeti v Milanove zanjke. Pri odstopu svojem si je kralj Milan pri- yg^ njena borba je bila naperjena samo na to, dasi spet nečuvea način kračene zakon-^ice in družila z ljudmi, javnemu redu v Srbiji jako nevarnimi, o našem mnenji so pa neosnovane take trditve, ampak držal pravico, nadzorovati vzgojo mladoletnega kralja. Ko pa ni mogel živeti z letno dotacijo, ki mu jo je zagotovila Srbija, in ga je njegova znana razsipnost do- pridobi svoje na materinske pravice. Št. Po sklepu občinskega sveta mesta Ljubljan skega v sejah dne 7. oktobra 1890. leta in 20 febrilvarija 1891. leta, katerega je visoka C. kr. de želna vlada z razpisom z dne 10. aprila letos št. 4193 potrdila glasita reda za se letne 5. in 19. dose sejme m tržne danjega tržnega dneve v Ljubljani z dne 2. novembra 1866. leta v prihodnje takole: 5 Prg za blago, zaznamovano v 1. m 2. § traja nedeljah od ranega jutra do 3. ure popoludne ob in praznikih pa do 10. ure dopoludne Ob tržnih dnevih je pridržan tržni promet do 10 ure dopoludne potrebe) ozemlji do te kupovanju na drobno (za domače je torej na vsem mestnem ure pod kaznijo prepovedano sleharno pre kupovanje vsakdanjih živil (kakor zelenjadi sadja kuretine maščobe 1 jajec itd.) Izvzeto od te prepovedi je žito, prašiči, drobnica in tržna roba, kakor med, suhe češplje na vozeh itd 19. Prestopki tržnega reda se kaznujejo gl o f če ne spadajo pod občni kazenski zakon 1 z bami od 10 gld.. event, z zaporom do 48 ur z odpravo ali izključitvijo od trga Prestopek prepovedi prekupavanja je kazno vati prvi pot z globo od 10 gld., drugi pot z globo od 10 gld. in odvzetjem kupljenega od blaga, čitvijo slučajih obč. reda). tretji pot vrhu tega še z začasno izklju trga; eventuvalno stopi v vseh treh na mesto globe primerni zapor 70 To se daje s pristavkom na obče znanje J da ta nova določila tržnega reda stopijo dne junija letos v veljavo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15. maja 1891. Grasselli s. r. župan. Odgo ednik Gustav Tisk založba : J. Blasnikovi nasledniki