PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXIII. St. 39 (6623) TRST, četrtek, 16. februarja 1967 PO GLASOVANJU V SENATU V poslanski zbornici se je pričela Ponovna razprava o položaju vlade Wilsonovi pogovori v Bonnu OBISK PREDSEDNIKA SFRJ NA DUNAJU Na zasedanju izvršnega odbora PSU so preložili na prihodnji teden razpravo 0 bistvenih vprašanjih - Ponovno predložen zakonski predlog o uslužbencih *avarovalnih ustanov - Socialistični poslanci proti bombardiranju Vietnama Rim, is. 10- — v poslanski zbornici se je danes ponovila raz-»1 o zaupnici vladi, ki se je včeraj v senatu zaključila z /kovanjem, pri katerem je vlada sicer zaupnico prejela, ven-£ s pomembnimi pridržki nekaterih socialističnih senatorjev, kijj^dsednik vlade Moro je v bii Vu Ponovil izjavo, ki jo je fazif6 p°dai v senatu, ter tudi m Pfava ni — vsaj na današ-bj,.m zasedanju — povedala nič tin Vetl° noveBa- Nastopili so sa-^ Predstavniki opozicije, ki so , noviij že znana stališča in za-Ve Po odstopu vlade. skrh S(ena*-U je minister za socialno ^v°.in za delo Bosco predložil s« ^akonski predlog glede statu-Rrerii U*bencev poldržavnih ustanov, iia tf-.Y osnovnih potezah ponav- Sa stališče zakonskega predloga, ki te„nS6nat ni osvojil in zaradi kate-le.prišlo do razprav o vladni in sklicevanje na zakonski odlok št. 722 iz leta 1945, ki se nanaša^ na omejitev plač uslužbencev poldržavnih ustanov in določa, da te plače ne smejo presegati za več kot 20 odstotkov plač državnih uradnikov. Zakonski predlog v tej zvezi je neki meri v skladu z zahtevami uslužbencev, saj govori o posebni komisiji (v kateri bodo tudi predstavniki sindikatov), ki naj ugotovi plačilne in normativne pogoje, da je treba upoštevati celotne delovne okoliščine in podobno. Vendar pa so sindikalne organizacije že včeraj izrazile nezadovoljstvo s predlogom, ker se ponovno povezuje z zakonskim načinom urejevanja delovnih pogojev, ki so bili doseženi na osnovi svobodnih sindikalnih pogajanj. To pa tudi pomeni, da celotno vprašanje še zdaleč ni urejeno in da so možna ponovna presenečenja pri glasovanju. V senatu so spremenili tudi v zakon zakonski odlok, ki govori o pravicah uslužbencev nadzomištva za civilno motorizacijo. Zasedanje izvršnega odbora združene socialistične stranke se je končalo brez pravega zaključka, odnosno so osnovna vprašanja Federcon-sorzi in glede načina glasovanja za kmetijske bolniške blagajne prenesli na zasedanje, ki bo prihodnji torek in sredo. Po sestanku so zato samo s tremi nasprotnimi glasovi (Lombardi, Santi in Balzano) sprejeli resolucijo, v kateri se izraža soglasnost s tajništvom stranke glede glasovanja v senatu in da ni bilo ustavno nujno niti politično pri- Bistvena so določila o plačah """""iiiimii,,,,.....................................................UIIIIIIIIIMI.................II.... HSJUEN0 OBLEGANJE SOVJETSKEGA POSLANIŠTVA Maocetung prenaša borbo proti SZ i ideološkega na politično področje Dolg članek «Pravde», ki razglablja o razlogih za protisovjetsko gonjo in za sedanjo politiko Maocetungove skupine IjJpSKVA, 15. — Sovjetsko posla-je HjJ'0, v Pekingu je odgovorilo na sC kitajskega zunanjega ministr- t.Vt* OH 11 o trotom io to 7 °d 11. februarja, s katero je hoti 0|. da s0 ukiniene omejitve g0vl sovjetskim diplomatom. V od jru izjavlja sovjetsko poslaništvo SUNje na znanje ukinitev ome-dofl'11 samovoljnih ukrepov in pou-srw:,' da razume kitajsko noto v stnilT' oa razume kitajsko Ije ,.’ da so od 11. februarja da- lo 'J celoti vzpostavljena jamstva Umnost članov sovjetskega po v°r ki zunaj poslaništva. Odgo-tov ab zavrača poskuse Kitaj-lo L?a zvalijo na Sovjete krivdo sitj^ievana izzivanja «proti kitaj-n revolucionarnim množicam*. kočija Tass je nocoj javila, da ki zadnjf tovornjak z zvočni- Slo^stu obleganje sovjetskega po- oSa v Pikingu. Danes se od slopjado časa ustavljajo okrog po- stft" samo manjše skupine demon-kssla c’ ki vpijejo protisovjetska tipu' Stanje se torej zdi zopet nor Vo^iajsko-sovjetskem sporu je no-Mtia stv°, da je Maocetungova sku-ha P.renesia borbo z ideološkega dloa utično področje. To ugotavlja fevi]* ka «Pravda», ki bo jutri ob-Wn dolg članek v zvezi s tem. č^nciJa Tass objavlja nocoj izvle- 6ito^.0cetungova politika, piše mo-'sjsk a (o-ltdil Prišla iz Moskve, da bi lahko tj p oa je Sovjetska zveza kriva poslabšanje odnosov. ?W^tungova skupina vidi v Mo-UtjiVi ajvečjo oviro proti svoji po-v*eia oolji. ki je v tem, da bi premer« vodilno funkcijo v mednarod-hiij] Komunističnem gibanju in mu da misli, da je demokratični voditelj in je opozoril, da želje in mnenja dela indonezijskega ljudstva niso zastopane v kongresu. Vendar pa je izjavil, da se bo prilagodil volji ljudstva in da ne bo skušal onemogočiti zasedanja kongresa. Iz Tokia poročajo, da je Sukamo na neki tiskovni konferenci izjavil, da ne misli iti na Japonsko PARIZ, 15. — Na današnji seji sveta ministrov NATO so razpravljali o belgijskem predlogu, naj začnejo proučevati prihodnje naloge atlantskega zavezništva. Diskusijo je začel belgijski zunanji minister Har mel, ki je predlagal ustanovitev skupine, ki naj prouči sprožene probleme memo zahtevati odstop vlade. V resoluciji je nadalje govora, da je to vprašanje zaključeno z glasovanjem v senatu. Ostajajo pa še odprta vprašanja koordinacije dela večine, delikatne politične izbire in sporazuma o časovnem izvajanju splošnega programa ter vprašanj, ki jih je sprožila stranka in med njimi nadzorstva nad odkupom žita ter demokratizacije Federconsorzi. Vodstvo PSU je mnenja, da bodo ta vprašanja lahko najhitreje rešili v okviru napovedanega sestanka med skupinami večine. V palači Chigi je bilo danes medministrsko zasedanje, na katerem so razpravljali na osnovi poročila ministra Colomba o zakonskem predlogu glede preureditve zakona o delniških družbah in o ureditvi davkov za delnice. Colombo je po sestanku dejal, da niso prišli do zaključka in da so šele v razdobju proučevanj. Tudi ti dve vprašanji, sta kot vprašanje Federconsorzi med osnovnimi spornimi zadevami vladne koalicije in ju bo treba čim prej rešiti. Centralni komite KPI se bo sestal od 21. do 23. februarja. Porct čala bosta posl. Natta o »mobilizaciji in akciji partije, da se pride iz krize levega centra«, E. Berlinguer pa o «borbi za mir in svobodo v Vietnamu ter naporih KPI za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja«. Skupina poslancev PSI-PSDI Je predložila vprašanje zunanjemu ministru v zvezi z obnovitvijo ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama kljub pozivom generalnega tajnika OZN, pozivom italijanskega zunanjega ministrstva in pozivu papeža. Poslanci zahtevajo, da minj-strstvo s primernimi diplomatskimi pobudami opozori ameriško vlado in izrazi obžalovanje ter zaskrbljenost Italije, ker se oddaljuje možnost pogajanj in mirne rešitve spora. Vprašanje so podpisali poslanci Fortuna, Briota, Cucchi, Righetti, Lauricelli, Lezzi, Lombardi, Di Vagno, Averar-di, Santi, Dino Moro, Achilli, Mussa Ivaldi, Di Primo, Armaroli, Di Vagno, Pellicani, Jacometti, Usvami, Scricciolo, Servadei, Codignola, Gio-litti, Ballardinl, Baldonl in Bertoldi. Predsedstvo poslanske zbornice je zanikalo vesti, da je prišlo do sporazumov, da se odloži razprava o Federconsorzi, češ naj bi najprej odobrili petletni gospodarski načrt. Predsedstvo v tej zvezi ugotavlja, da se bodo jutri sestali načelniki skupin, ki bodo razpravljali o nadaljevanju dela poslanske zbornice. V senatni komisiji za obrambo je minister za obrambo Tremelloni pojasnil, kako je prišlo do obiska senatorjev Messerija in Micare v ZDA. Senatorja nista šla na stroške senata niti obrambnega ministrstva, temveč v okviru poslancev članov atlantskega zavezništva, za kar pa Italija prispeva svoj delež v okviru obveznosti NATO. V isti komisiji je čedadski senator Pelizzo imel daljši govor, ko je zahteval bistveno zvišanje stroškov za obrambo, češ da je izdatek višini 1.270 milijard lir povsem nezadosten. BONN, 15. -- Davi so se v Bonnu začeli angleško - nemški pogovori. Pred uradnimi pogovori sta se VVii-son in Kiesinger ločeno sestala na kosilu. Wilson je poročal Kiesinger-ju o Kosiglnovem obisku v Londonu. Takoj zatem se je začela plenarna konferenca obeh delegacij. Wilson in Kosigin sta imela kratek govor in sta predvsem poudarila važnost morebitnega vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. Predstavnik bonske vlade von Ha-se je izjavil, da je zadeva glede angleškega stališča do vzhodnonemških meja zaključena. Dejal je, da Velika Britanija ni menjala svojega stališča ter da ne misli priznati vzhodnonemške vlade. Se dalje je mnenja, da bo treba vprašanje vzhodnonemških meja rešiti ob sklenitvi mirovne pogodbe. Danes popoldne so se pogovori obeh delegacij nadaljevali in tudi zvečer. Bonska vlada je nocoj izjavila, da je Wilson prepričal nemške ministre o svoji iskrenosti glede namena Velike Britanije, da vstopi v skupno tržišče. Predstavnik vlade von Hase je izjavil, da sta delegaciji med peturnim pogovorom govorili izključno o tem. Razgovori Tito-Jonas S svojimi sodelavci sta obravnavala medsebojne in mednarodne odnose, zlasti pa sta govorila o sklicanju konference o evropski varnosti - Titovo vabilo, obišče Jugoslavijo Ni ovir za trgovino Kalija-J ugoslavija odgo- RIM, 15. — Po vesteh iz vornih rimskih uradov ni nobenih ovir za normalno trgovinsko poslovanje med Italijo in Jugoslavijo kljub prekinitvi pogajanj za obnovitev trgovinskih pogodb. Istočasno je govora o obvezi Jugoslavije, da se redno izdajajo licence okviru obtoječih sporazumov o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. ALŽIR, 15. — Gospodarska poga janja med Alžirijo in Zahodno Nem čijo, ki so se bila začela 23. januarja, so bila odložena na nedoločen čas. Pogajali so se predvsem glede udeležb Vzhodne Nemčije pri nekaterih načrtih za razvoj na industrijskem in kmetijskem sektorju. Predsednik Tito s soprogo v pogovoru s predsednikom Jonasom in njegovo soprogo v Hofburgu DUNAJ, 15. — Današnje bivanje predsednika Tita na Dunaju je poteklo v glavnem v razgovorih z najvišjimi predstavniki avstrijske republike. V razgovorih so z jugoslovanske strani poleg predsednika Tita med drukim sodelovali Bakarič, Nikezič strani in Smole, a z avstrijske poleg predsednika Jonasa kancler Klaus, podkancler Bock in zunanji minister Tončič. Medtem ko si je predsednik Tito popoldne o-gledal nove predele Dunaja, zgrajene po vojni, sta se zunanja ministra PRED ZASEDANJEM RAZOROŽITVENEGA ODBORA Pogodba o neatomskem področju med latinskoameriškimi državami Pogodbo pa Je podpisalo le štirinajst držav ■ Izjave ameriškega in sovjetskega predstavnika na ženevski konferenci - Članek «Pravde» MEKSIKO, 15. — štirinajst latinskoameriških držav je danes podpisalo pogodbo o neatomskem področju v Latinski A-meriki. Države so: Bolivija, Kolumbija, Kostarika, Čile, Ekvador, Salvador, Gvatemala, Haiti, Honduras, Mehika, Panama, Peru, Urugvaj in Venezuela. Besedilo pogodbe je pripravljala pri- bližno tri leta pripravljalna komisija, v kateri so bili pred- ključni sestanek. Ameriška vlada je zahtevala, naj se izrecno izključi iz pogodbe področje Deviških otokov in Portorika, ki je pod ameriško upravo. stavniki 21 držav in ki je pred dnevi končala dela. Sedem latinskoameriških držav ni podpisalo pogodbe, in sicer Argentina, Brazilija, Jamnika, Nikaragua, Paragvaj, Dominikanska republika in Trinidad-Tobago. Delegati teh držav so izjavili, da bodo morale njih vlade še dalje proučevati pogodbo, preden se odločijo. Kuba je edina latinskoameriška država, ki ni hotela sodelovati pri delu pripravljalne komisije in ki ni poslala svojih delegatov na za- List ugotavlja zatem, da je Maocetungova skupina prenesla borbo proti Sovjetski zvezi z ideološkega na politični sektor in da ta borba predstavlja dragoceno pomoč ameriškim napadalcem. KP SZ ter sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo poudarjajo: ((Sedanja politika kitajskih voditeljev nima drugih perspektiv nego poslabšati življenjske pogoje v deželi, poslabšati mednarodni položaj ter popolnoma ločiti Kitajsko od socialistične skupnosti. Je pa tudi druga alternativa, in sicer obnovitev enotnosti komunistične fronte na podlagi sklepov osmega kongresa kitajske komunistične stranke.« iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiriiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiimiiimiiiiiu Mhaa av°je teze. Maocetungova sku- sko skhša odvrniti s protisovjet-no “0zo pozornost prebivalstva je« 'Pak in neuspehov, katerih žr-kitejska politika tako na no-kakor na mednarodnem ‘ht.lo ' V tem okviru, nadaljuje JjojJ® kitajska propaganda zavzela tj; rjali,stične in celo rasistične šoja {vstavljajo se ozemeljske zabte- Zatem ugotavlja, da je kitajska komunistična stranka sistematično zavrnila vse sovjetske predloge za normalizacijo odnosov med obema državama, in zaključuje: «V novi fazi borbe proti Sovjetski zvezi pozivajo kitajski voditelji celo sovjetsko ljudstvo, naj se bori proti svoji partiji in sprejme Maocetungovo linijo , načenjajo se ozemeljska vprašanja, postavljajo se vprašanja moči. V bistvu skušajo vsiliti Maocetungovo linijo mednarodnemu komunističnemu gibanju Na fef poti ni mogoče, da KP SZ ne bi bila najodločnejši nasprotnik.« PO NADALJEVANJU BOMBARDIRANJA Svetovne jedrske države ne bodo podpisale pogodbe. Pozvali pa so jih, naj podpišejo zapisnik, v katerem izjavljajo, da bodo spoštovale določbe te pogodbe. ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija so sporočile, da so pripravljene podpisati tak zapisnik, medtem ko je Kitajska odklonila. Na podlagi pogodbe bodo ustanovili posebno organizacijo, ki bo imela sedež v mehiški prestolnici. Prvo neatomsko področje na svetu, voditeljev. Ce bi Kitajci pristopili k pogodbi, bi se potrdila uradna izjava, ki jo je objavila agencija Nova Kitajska po peti kitajski jedrski eksploziji. V tej izjavi se je poudarjalo, da se bo kitajska vlada še dalje borila za popolno prepoved atomskega orožja. Toda kitajski voditelji še vedno odklanjajo sodelovanje pri naporih za zmanjšanje nevarnosti jedrskega spopada To je jasen dokaz, da so njihova politiKa m njihovi načrti daleč od pravih interesov miru.« «Pra,vda» zaključuje: ((Sedanja alternativa je sklenitev pogodbe ali pa brezkončno večanje števila jedrskih držav, kajti možnost, da širjenje atomskega orožja popolnoma ubeži mednarodnemu nadzorstvu, je sedaj realno dejstvo.« Nikezič in Tončič popoldne sestala in sta proučila nekatera vprašanja s področja dvostranskih odnosov. V teh razgovorih so sodelovali z jugoslovanske strani tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, Srdjan Priča in jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Popič, a z avstrijske strani tudi deželni glavar Štajerske Kreiner. Nocoj je predsednik avstrijske republike Jonas priredil v nekdanji rezidenci avstrijskih cesarjev, v znanem dvorcu Schonbrunn, slovesen U Tant je še vedno prepričan v učinkovitost svojega programa ki sicer ni obljudeno, je bilo dolo- •k " ‘ ' Američani uporabljajo v Južnem Vietnamu vedno več strupenih plinov - Demonstracija žensk pred Pentagonom **v*jajU oc VJZiCiiicijoivc Vs^jo SovJetskl zvez1'. zato da -«kb - na šovinistična čustva ki-a ljudstva. Začenja se kam-JO SJ* nezakonitega zatiranja, tepta-skenn *aJ'osnovne j še določbe partij-JPoJL.rivljenja, zato da premagajo Tira se do skrajnosti kult Jungove osebnosti. Praktično JJpOfftčHJskl kadri onemogočajo z N iiK^Janjem napadalnih skupin, Podpirata vojska in tajna po- Novi zakonski načrti v Jugoslaviji HANOJ 15. — Sevemovietnamska tiskovna agencija je sinoči v svojem komentarju poudarila, da se vietnamsko ljudstvo ne bo nikoli pogajalo z ameriškimi napadalci pod grožnjo bomb in izstrelkov. Dodal je, da začasna prekinitev bombardiranja ni bila nič drugega nego farsa, ki so jo uprizorili A-meričani. da varajo javno mnenje in ustvarijo utvaro o svoji dobri volji. iob! uresničila svoje smo- K.tala rt tajska vodilna skupina izo-k%iis,'f6žel° od mednarodnega ko-Jte^tenega, gibanja, od vsega na-i?°kr«ia čl°veštva. Mednarodne de-£ne organizacije so. postale ?4ijo-® tarča razbijaške dejavnosti r^Jv^tengove skupine. Prevratna j®®t se vodi tudi proti držaje, hr7:,.so nedavno postale neodvis-, narodnoosvobodilnim giba-Aziji, Afriki in Latinski A- *{‘rjV(5Vsakem primeru, komentira SkaDin ’ so dejanja Maocetungove t Pojav šibkosti, strahu pred ptaj-JjOnmnistično stranko in pred k*cljaKlrn ljudstvom. Kulturna revo-se je spremenila v ostro bor- BEOGRAD, 15. — Zvezni izvršni svet je danes pod predsedstvom Petra Stamboliča sprejel več zakonskih načrtov s področja gospodarstva in razpravljal o nekaterih tekočih vprašanjih. Na podlagi sprememb in dopolnitev zakona o prodajanju in kupovanju zemlje in stavb, ki bodo predloženi zvezni skupščini v odobritev, bodo tuji državljani lahko vzeli v najem do 30 let enosobne stanovanjske hiše, ki so družbena last, s pogojem, da je zidanje takih stavb in dajanje v najem v skladu z urbanističnimi načrti kraja. Tuji državljani si ne bodo mogli pridobiti lastninske pravice nad stavbami. Z reupbliškimi predpisi bodo urejeni pogoji, v katerih bodo lahko tuji državljani dajali hiše, ki so jih vzeli v najem, v podnajem gostinskim oziroma turističnim organizacijam. Hanojski radio je objavil izjavo južnovietnamske osvobodilne fronte, ki obtožuje Američane, da so 21. in 25. januarja uporabljali strupene pline pri dveh akcijah v pokrajinah Gia Dinh in Binh Dinh ter ubili mnogo civilistov, predvsem žensk in otrok. Američani so uporabljali strupene pline v Južnem Vietnamu skrivaj od konca leta 1964 do oktobra 1965. Po tem datumu pa so jih začeli uporabljati odkrito v veliki meri- Glavni tajnik OZN U Tant je nocoj ponovil svoje prepričanje, da samo njegov program v treh točkah lahko olajša sporazumno rešitev spora. U Tantov predstavnik je izjavil, da temelji to prepričanje ne samo na osebnih čustvih, temveč tudi na točnih informacijah. Sukamo DŽAKARTA, 15. — Indonezijska fc. - jc spremenila v usnu um- vojska je danes opozorila, da bo ** oblast. Za oblast je Maoce- Strla vsak poskus upora Sukarnovih Ameriško letalstvo je včeraj izvedlo 45 napadov na Severni Vietnam. V Južnem Vietnamu je skupina partizanov preteklo noč vdrla v ameriško oporišče helikopterjev v Na-trangu. Postavili so eksplozivne na boje v bližini številnih helikopterjev, ki so bili poškodovani. Največji spopad po končanem premirju je bil včeraj ob delti reke Mekong, kjer so sajgonski oddelki stopili v stik s partizani. Sledil je močan spopad. Na glavnem plovnem kanalu, ki veže sajgonsko pristanišče z morjem, se je potopil ameriški čistilec min, ko je naletel na mino. Drugi dve podobni ladji sta bili poškodovani, ko so enote osvobodilne vojske streljale z brega nanje. Ponoči so enote osvobodilne vojske izstrelile 70 strelov z minometi na ameriško postojanko zahodno od Plejkuja, 30 kilometrov od kamboške meje. Kamboška vlada je poslala U Tantu pismo, v katerem obtožuje Južni Vietnam, da vodi politiko genocida proti manjšinam, ki živijo ob delti Mekong. Pismo pravi, da je do konca leta 1966 pribežalo v Kamboško 12.815 moških, žensk in otrok ter budističnih menihov, da se izognejo stalnemu in neznosnemu preganjanju južnovietnamskih oblasti. Pentagon je danes javil, da predstavljajo črnci enajst odstotkov a-meriških sil v Vietnamu. To je več. ji odstotek, kakor znaša odstotek črnskega prebivalstva v ZDA, ki je deset odstotkov. Toda izgube črncev med ameriškimi vojaki v vojni v Vietnamu znašajo 17,8 odstotka. Departma za obrambo je objavil naslednje podatke o črncih, ki so padli v Vietnamu leta 1966: Vojska: 24.868 črncev, t. j. 14 odstotkov; mrtvih 576, t. j. 22,6 odstotka. Mornarica: 5.469 črncev, t.j. 6 odst.; noben mrtev. Mornariški strelci: 4340 črncev, t. j. 7,5 odstotka; mrtvih 161, t. j. 10,7 odst. Letalstvo: 4448 črncev, t. j. 11,3 odst.; mrtvi 3, t. j. ,14 odst. Med črnskimi častniki sta bila dva mrtva proti 470 med belimi častniki. Toda črnski častniki predstavljajo samo 2,5 odstotka. Pentagon obrazložuje na svoj način odstotek mrtvih med črnskimi vojaki v Vietnamu: pomanjkanje izobrazbe; črnci imajo na splošno nezadostno izobrazbo in lahko izpolnjujejo samo omejene naloge. Zaradi tega je v pehoti velik odstotek črncev, ker tu ni potrebna velika specializacija. Podaljševanje službenega roka: črnci ga podaljšujejo v trikrat sorazmerno kakor belci. Računajo, da bo v nekaterih enotah kmalu 25 odstotkov črnskih vojakov. Prostovoljci: odstotek črn. cev med prostovoljci znaša 25 odstotkov. Morda jih privlačujejo finančne koristi, možnosti tehnične izobrazbe in ugled, ki ga lahko daje vojska. Gornji podatki vsekakor kažejo, da je največ črncev v pehoti, ki se mora vedno boriti na najbolj izpostavljenih krajih, in da je odstotek padlih črncev v pehoti dvakrat tolikšen, kakor je odstotek črnskega prebivalstva v ZDA. Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara je danes na tiskovni konferenci trdil, da je bombardiranje Severnega Vietnama «močno povečalo težave za infiltracije, ki so po. stale mnogo dražje«. Sporočil Je nato, da so ZDA zgubile v Vietnamu od leta 1965 do danes 2.273 letal in 987 helikopterjev. V tem času pa so v ZDA izdelali 3.207 letal in 4.357 helikopterjev. Danes je več tisoč žensk demonstriralo pred Pentagonom; skušale so tudi vdreti v poslopje. Protestirale so proti vojni v Vietnamu. čeno na Antarktiki s pogodbo leta 1961, ki prepoveduje jedrske eks-Jlozije in kopičenje jedrskih ostankov na tel celini. V Ženevi se bo 21. januarja nadaljevalo delo razorožitvene konference. Voditelj ameriške delegacije William Foster je izjavil, da je ve-liko upanje za sporazum proti širjenju atomskega orožja. Dejal je, da so glede tega bistveno napredovali. Tako ZDA kakor Sovjetska zveza, je izjavil, so začele resna, skrbna in spodbudna pogajanja, da bi rešile svoja nesoglasja. Vendar pa je treba še mnoga nesoglasja rešiti, in to se bo zgodilo v Ženevi. Policija je poslopje močno zastra-žila. Demonstracija je trajala pol- drugo uro. Zvedelo se Je, da je sinoči prišla v Peking važna sevemovietnamska delegacija. V uradnih krogih pa odklanjajo vsako pojasnilo s tem ’ zvezi. Voditelj sovjetske delegacije na razorožitveni konferenci Rošin, ki je prišel nocoj v Ženevo, je izjavil, da je prezgodaj reči, ali bodo na prihodnjem zasedanju lahko dosegli uspeh glede razorožitve. Pripomnil je, da so nekam spodbudno napredovali glede rešitve nesoglasij o neširjenju jedrskega orožja. Sovjetska zveza je pripravljena na vse napore, da bi se sporazumeli o splošni in popolni razorožitvi in o vzporednih razorožitvenih ukrepih. Moskovska «Pravda» piše, da ovire za sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja prihajajo enaki meri iz Zahodne Nemčije kakor iz Kitajske. List pravi, da bo na ženevski konferenci glavna skrb delegatov sklenitev mednarodnega sporazuma proti širjenju jedrskega orožja. Ce so zahodne države odločene upreti se zahtevam Bonna, ki skuša na vsak način doseči dostop do jedrskega orožja, če bo sama zahodnonemška vlada opustila svo. je zahteve na tem sektorju, tedaj bo pot za podpis pogodbe odprta. DANES Položaj vlade, odnosov med strankami in zlasti notranjih odnosov v okviru združenih socialistov še zdaleč ni razčiščen. Pričela se je razprava v poslanski zbornici, za katero pa vlada manjše zanimanje, medtem ko so socialisti odložili proučitev bistvenih vprašanj na zasedanje izvršnega odbora, ki bo šele prihodnji teden. Trenutno je položaj takšen, da si vlada pred zaključkom razprave izvršnega odbora PSU verjetno ne bo upala predložiti v poslanski zbornici zahteve po zaupnici, ker je kaj verjetno, da bo pomemben del socialističnih poslancev zaupnico zavrnilo. sprejem v čast visokemu gostu iz Jugoslavije. Uradni razgovori avstrijskih in jugoslovanskih zastopnikov na najvišji stopnji so, po oceni obeh delegacij, potekali v zelo prijateljskem ozračju in pomenijo nov prispevek k odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogovarjali so se o enakopravnem političnem sodelovanju in o vseh mednarodnih vprašanjih. V razgovorih sta obe strani prikazali svoje poglede na posamezna mednarodna vprašanja: na vojno v Vietnamu, vprašanja evropskega sodelovanja, odnose med vzhodom in zahodom. Razpravljali so tudi o predlogu za sklicanje konference o evropski varnosti, za kar se zavzemata obe državi. Medtem so ugotovili, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se zboljšali odnosi za sodelovanje v Evropi ne glede na to, ali ' bo do konference prišlo ali ne. V razgovorih so ugotovili, da imata ( Avstrija in Jugoslavija kljub različnemu družbeno - političnemu sistemu mnogo skupnih pogledov in in- ( teresov. Uradno sporočilo o razgovorih in obisku bo objavljeno v petek po končanem obisku predsedni- r' ka republike Jugoslavije. Zvedelo se je, da je avstrijski predsednik re- ; publike Franz Jonas z zadovolj-: stvom sprejel vabilo predsednika Tita, da obišče Jugoslavijo. ((Pravda« polemizira s tezami »atomih za mir«, ki jih zagovarjajo zahodnonemški voditelji. Po mnenju lista prihajajo ugovori zaradi odločenosti, da vedno ostane odprt izhod, po katerem bi zahodni Nemci imeli možnost delati, kar bi se jim zdelo na jedrskem sektorju v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti. List je mnenja, da pogle. di glede miroljubne uporabe jedrske energije ne morejo ustvarjati ovir za sklenitev pogodbe. «Vendar pa, nadaljuje list, kritika proti morebitnemu sporazumu ne prihaja samo iz Nemčije. Pogodba je temeljni kamen tudi v jedrski politiki sedanjih kitajskih O tem priča več znakov in ne samo odložitev razprave o bistvenih vprašanjih na včerajšnji seji izvršnega odbora PSU. Med drugim je značilno, da je številna skupina socialističnih poslancev vložila vprašanje na zunanjega ministra in da protestira proti obnovitvi bombardiranja Severnega Vietnama. V senatu se je pričela ponovna razprava o ureditvi položaja uslužbencev zavarovalnih ustanov, ko je vlada predložila zakonski predlog, ki v bistvu ponavlja prejšnjega, glede katerega je prišlo do glasovanja in je vlada ostala v manjšini. Včerajšnji dan bo brez dvoma v sodobni zgodovini zelo pomemben. V Mehiki je namreč 14 latinskoameriških držav podpisalo prvo pogodbo o neatomskem področju. To prvo neatomsko področje na svetu bodo sestavljale sledeče države: Bolivija, Kolumbija, Kostarika, tile, Ekvador, Salvador, Gvatemala, Haiti, Honduras, Mehika, Panama, U-rugvaj in Venezuela. Ostalih osem latinskoameriških držav pogodbe ni podpisalo, toda vse, razen Kube, so sodelovale pri triletnem pripravljanju te pogodbe in njihovi predstavniki so izjavili, da bodo morale njihove vlade pogodbo še dalje proučevati, preden se odločijo. Vse a-tomske velesile — ZDA, ZSSR, Anglija in Francija — razen Kitajske, so sporočile, da so pripravljene pismeno izjaviti, da bodo določbe te pogodbe spoštovale. Na podlagi pogodbe bo ustanovljena posebna organizacija s sedežem v glavnem mestu Mehike. (Pravzaprav je bilo prvo neatomsko področje, ki pa ni obljudeno, ustanovljeno leta 1961 na Antarktiki.) Tudi priprava za sklenitev po-godbe proti širjenju jedrskega orožja kaže, da je na dobri poti. Ameriški delegat na ženevski razorožit-veni konferenci je izjavil, da so se začela resna, skrbna in spodbudna pogajanja, da bi odstranili še neka- . tera nesoglasja, kar pa se bo zgodilo v Ženevi 21. t.m., ko bo razoro-žitvena konferenca nadaljevala s svojim delom. Toda sovjetski delegat takega optimizma ni pokazal. V sosedni Avstriji so bili včeraj prvi razgovori med Titom in Jonasom ter njunimi sodelavci. Obravnavali so dvostranske in mednarodne odnose, še posebej pa so razpravljali o možnosti konference o evropski varnosti. Avstrijski predsednik Jonas je sprejel Titovo vabilo, da uradno obišče Jugoslavijo, že sedaj je jasno, da pomeni Titov obisk začetek novega razdobja v odnosih med obema državama. V Bonnu pa sta se Wilson in Kiesinger predvsem pogovarjala o vstopu Anglije v skupno tržišče. Toda predstavnik bonske vlade je izjavil, da je zadeva glede angleškega stališča do vzhodnonemških meja «zaključena», in da vlada v Lon-donu ne bo priznala vzhodnonemške vlade. Po vietnamskem novoletnem premirju se vojna nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Ameriško letalstvo napada Severni Vietnam, v Južnem Vietnamu na je bil zelo hud spo-pad ob delti reke Mekong in pri Plejku so partizani obstreljevali z minometi neko ameriško uostojan-ko. Neki ameriški čistilec min je naletel na mino In se potopil. Osvo- \ bodilna fronta pa je sporočila, da j so Američani prejšnji mesec peti dni uporabljali strupene pline prt; svojih akcijah v dveh pokrajinah j ter ubili mnogo civilistov, predvsem žensk in otrok. Sicer pa so jih uporabljali skrivaj že od konca leta 1964 pa do oktobra 1965. V Pekingu je stanje pred sovjetskim veleposlaništvom zopet skoraj : normalno. Moskovski tisk poudarja, da so kitajski voditelji hoteli in hočejo doseči razbitje odnosov s SZ, česar pa se ne upajo storiti odkrito, ker bi hoteli za razbitje 1 obtožiti Sovjetsko zvezo. Včeraj je prišla v Peking važna severnoviet-namska delegacija. Pred Pentagonom v ZDA pa je več tisoč žensk I demonstriralo proti vojni v Viet-odstranili. Ali narodnoosvobodilna fronta v Vietnamu ni samostojna? Več kot dve tretjini celotnega prebivalstva Južnega Vietnama živi na območju bogatih riževih polj, v delti reke Mekong. Med francosko okupacijo so se tu širile sile Vietminha. Vietminh — to je danes narodnoosvobodilna fronta. Malo je krajev v delti Mekonga, kjer bi se Američani počutili varne. To je še zmeraj oporišče partizanov. Nedavno sem preživela — piše Gloria Stewart — nekaj časa v deželi Mekonga in se pogovarjala z nekaterimi pripadniki narodnoosvobodilne fronte; intervjuvala •em njihovega »zunanjega ministra* Nguyen Van Hieua. Nisem mogla najti nikakršnega dokaza — to je v nasprotju z mnenjem večine Američanov — ki bi govoril, da so partizani — vsaj tukaj — pod kontrolo, upravo in vodstvom politbiroja in armade v Hanoiu. Pravzaprav mi je ameriški svetovalec v Ben Treu priznal: »Na območju delte Mekonga nisem videl nobenega Severno Vietnamca.* Vsi partizani, s katerimi sem se pogovarjala, so bili rojeni v delti. Sam Hieu je rojen v Ga Manu. Kaj bi morali delati tisoči teh borcev, če bi bili sprejeti predlogi, ki jih je predsednik Johnson razložil na konferenci v Manili? Če 1. bi Severnovietnamci in Američani umaknili svoje enote, bi bil južno-vietnamski premier Ky soočen s problemom partizanov — kot je to 'i dejal eden izmed njegovih minili strov v Manili. Ali je pričakovati, ij da bodo vsi ti Južnovietnamci sami po svoji volji zapustili domovino in odšli na Sever? To bi bilo težko tako za katoličane kot tudi za budiste, ki so dobro zastopani tudi v vodstvu narodnosvobodilne fronte. Na Severu bi morali postati komunisti, oni pa se zanimajo za agrarno reformo in za izboljšanje u razmer na Jugu. Podrobnejše proučevanje odkrili va, da se v političnem pogledu Selil! verni Vietnam in narodnoosvobo-51 j dilna fronta tako razhajata kot na primer sovjetska KP in britanska jji laburistična stranka. Možnosti za i pogajanja med ZDA in Severnim j(' Vietnamom obtičijo na znanih Štihi: : rih točkah Hanoia. Vendar mi je ’ glede pogajanj Hieu dejal: »Osvo-Rf bodilna fronta je pripravljena za-,1» četi uvodna pogajanja neposredno z ZDA — brez kakršnihkoli pogo-i jev.* Hanoi pravi, da je treba pred V začetkom mirovnih pogajanj usta-i:; viti bombardiranje Severa. Za o-svobodilno fronto bi imela dejanski smisel šele ustavitev bombardiranja in vojaških akcij na Jugu. U-stavitev bombardiranja Severa bi lij sicer koristila fronti, vendar samo posredno, ker bi preskrba iz Hanoia takrat pritekala nekoliko hitreje. Vendar pa prihaja preskr-ba tudi v sedanjih okoliščinah. | Amerika navaja kot argument za I nadaljevanje bombnih napadov na ,;s Severni Vietnam to, da bi usta-; vitev teh zračnih napadov omogo-| čila Hanoiu, da bi sprostil več ; ljudi za operacije severnovietnam-i skih enot na Jugu. Vendar pa mno-gi ameriški polkovniki in drugi |i poveljniki potrjujejo, da inja fronta f samo omejeno korist od severno-x; vietnamskih rednih enot. Partizani poznajo zemljišče in predore in se lahko izgubijo med prebivalstvom, ne da bi jih pri tem izdal severnovietnamski naglas. Partizani so mnogo bolj dejavni. Prav zato je, razen v severnem delu Južnega Vietnama, težko najti severne Vietnamce Ti se priklju-j čujejo v operacije večjih obsegov, J zahtevne nočne akcije pa prepu-' ščajo južnovietnamskim partiza-nom. Kaj pravi Hieu o štirih točkah: «Ko sem dejal, da lahko pride do pogajanj samo neposredno z . Američani, sem mislil s tem na . to. da se mi nikoli ne bomo poga-. jali s Kyjem, niti se Ky ne bo po-; gajal z nami.* Druga izmed štirih ’ točk Hanoia je: »Južnovietnamska vprašanja morajo rešiti južni Vietnamci v skladu s programom narodnoosvobodilne fronte.* Hieu to ,p takole komentira: & «Na Zahodu je zelo razširjeno lij mnenje, da je narodnoosvobodilna J. fronta obvezana sprejeti politični sistem Severa. Vendar temu ni ‘ tako. Predvsem smo mi priprav-I ljeni stopiti v koalicijo z zmerno vlado v Saigonu (to izključuje Ky-ja). Vemo pa tudi, da bi bili mnogi člani vlade pripravljeni sodelovati v koaliciji z nami. Mi podpiramo mešani gospodarski sistem za razliko od monolitnega sistema Severa.* O združitvi Vietnama, to je tret-!ja izmed 4 točk Hanoia, je Hieu !| k*dejal: »Narodnoosvobodilna fronta | N bi želela združitev Vietnama. Kot lir realisti vemo, da bi bil to težaven in počasen proces, ker sta si sistema v obeh Vietnamih zelo daleč inarazen.* Fronta želi, da se Američani ;umaknejo iz Vietnama. Vietnamci nikoli niso imeli radi Francozov, |dokler so bili ti tam. Gledano zgo-f Ido vinsko, pa jim ni mnogo niti do 'svojih bližnjih sosedov — Kitajcev. Vietnamci enostavno ne mahajo tujcev v svoji domovini. To !je četrta točka Hanoia. Tudi fron-ita se strinja z njo, vendar ne zahteva, da se morajo Američani J umakni ti pred uvodnimi pogovori. (Sicer pa, kot pravi Hieu, »fronta jve, da to Američani niti ne bi sto-Irili*. | i Zdi se mi, da ameriške trditve, .* Ida bo Južni Vietnam postal komu-.'- 3f«nistična država, niso utemeljene, r *'Nacionalizem ne pomeni obvezno -tudi komunizem. Kakšne so potem- I takem koristi Severnega Vietnama, če fronta ne pripelje Juga v njegov tabor? Zdi se mi, da so politika in stališča narodnoosvobodilne fronte v čudnem protislovju s temeljnimi načeli komunizma. Severni Vietnam se je zelo angažiral v vprašanjih Južnega Vietnama med Diemovim režimom. Malo je ljudi, ki lahko zanikajo, da je Diem dobil svoje mesto med prevaranti in lopovi sveta. Končno je presedel tudi Američanom. Pomoč, ki jo je Severni Vietnam dajal fronti, je bila znatno manjša, dokler Američani niso začeli bombardirati Severa, to pa so storili zato, ker so zelo slabo napredovali na Jugu. Zdaj pa je Severni Vietnam pritegnjen v vojno. Zahod povsem jasno igra njihovo igro, ko pravi, da se bo pogajal samo prek Hanoia. Severni Vietnam bo dobil več od združitve kot pa Jug. Če bo Sever vodil vso zadevo skrbno, bo Ho Ši Minh na koncu dobil vse. Američani pravijo, da narodnoosvobodilna fronta ni neodvisna. U Tant pravi, da je. Tako mislim tudi jaz. Vendar pa skušajo ZDA priti do pogajanj samo prek Hanoia. Fronta pa noče niti slišati za pogajanja, na katerih ne bi bila navzoča kot sodelujoča stran, kar pravzaprav ni niti čudno, če upoštevamo, da osvobodilna fronta nosi glavno breme boja. Hieu pravi: »Nadaljevali bomo boj, pa četudi nas zapustijo vsi zavezniki.* Morda je razlog za dejstvo, da nihče pravzaprav ne doseže napredka glede mirovnih pogajanj ali ne pošlje odposlanca, da bi slišal, kaj ima fronta povedati preprostejši. Morda Američani ne želijo pogajanj vse dotlej, dokler čez nekaj let ne končajo svoji dve neosvojljivi betonski oporišči, podobni Guantanamu (na Kubi), ki ju zdaj gradijo v zalivu Cam Ran in v Pleiku. Radarski sistem, ki ga zdaj montirajo v Pleiku, ima, kot se zdi, več pomena za neko drugo vojno. Morda gre samo za to, da je Amerika sklenila, da je to vse, kar želi v Južnem Vietnamu, zatem pa se bo pogajala o miru. Nekaj pa se pri tem ne bo zgodilo, to je, vojna ne bo ustavljena, razen če bo večina juž-novietnamskega ljudstva pobita. Znani so karnevalski sprevodi v Rio de Janeiru. Režiser Giuliano Montaldo se je s svojo filmsko skupino preselil v Rio, da je lahko za zunanje posnetke svojega filma «Diamanti a gogo» uporabil slavni sprevod. Kljub neurjem, ki so povzročila v Braziliji in še zlasti v Riu smrtne žrtve in ogromno škodo, se je karneval pojavil tudi letos točno In neokrnjeno. (Na sliki: le delček iz pisanega karnevalskega sprevoda, v katerem sodelujejo nepregledne množice) hnjifft* w q letin Iliče glnhbu ^ blihuhbiuo Nekatere revije «Sodobnost* št. 2 V drugi številki «Sodobnosti» sta Bojan Stih in Ivan Bratko napisala spominski besedi po pokojnem Borisu Kraigherju. Anton Ocvirk je objavil drugi del študije Srečko Kosovel in konstruktivizem. Študija je silno zanimiva še zaradi tega, ker je prav Ocvirk hranil Kosovelovo zapuščino in ker se nam obeta bližnja izdaja pesnikovih Integralov pri Cankarjevi založbi. Pri nekaterih bralcih pa zbuja vsa stvar tudi nevo-Ijo, češ zakaj prof. Ocvirk ni javnosti že prej kaj več obvestil o pesnikovi zapuščini in zakaj ni objavil Integralov že v Zbranih spisih. Poezija je v tej številki precej obilno zastopana: Evald Fli- RiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SE EN FRANCOSKI SATELIT «Diadem II.» v vesolju »Lunar Orbiter 3» je začel fotografirati PARIZ, 15. — Ob 11. url in 7 minut so iz saharske baze Hammaguir izstrelili francoski satelit «Diadem II.», ki je kmalu nastopil krožno pot okrog zemlje. Prvotno bi morali satelit izstreliti ob 10.30, toda štetje nazaj so morali dvakrat prekiniti. Satelit ((Dladem II.» Je povsem identičen s satelitom «Diadem I.», ki je bil izstreljen pred tednom dni, razen da je prostor za inštrumente lažji. To je peti francoska satelit v orbiti. Po prvih vesteh iz kontrolnega centra v Bretignyju se zdi, da je na satelitu vse v redu. Danes popoldne se je zvedelo, da je orbita «Diadema II.# nižja, kot se je računalo; nižji je namreč, m sicer za 500 km, apogej, medtem ko je perigej v predvideni višini. Vendar to ne bo oviralo poskusov. PASADENA, 14. — «Lunar orbiter 3» je začel fotografirati kraje na Limi, kjer bi bilo mogoče pristati. Fotografije bodo sprejeli v neki postaji v Madridu. IZREDNA «DEJAVNOST» OD SEVERA DO JUGA Ropi na vse načine V Jugoslaviji obsojen na smrt ropar, ki je še umoril uslužbenca pri bencinski črpalki MILAN, 15. — Danes zgodaj zjutraj sta dve oboroženi in zakrinkani osebi oropali 24-letnega Gio-vannlja Iddo, ki vodi neki nočni lokal na Corso Indipendenza. Po zapori je Idda spremljal domov blagajničarko, ki stanuje nekje v bližini, nakar je peš odšel k taksijem, da bi se peljal domov. Toda na nekem vogalu sta ga počakala roparja ter ga s pištolo v rokah prisilila, da jima izroči denar. Odnesla sta mu 370.000 lir, kolikor je bilo tisti večer izkupička. CATANIA, 15. — Dva moška, stara približno 30 let, sta prišla k bencinski črpalki blizu univerze, torej sredi mesta. Naročila sta uslužbencu, naj Jima natoči bencina. Eden pa je medtem stopil iz avtomobila, naperil revolver proti uslužbencu ter zahteval, naj mu izroči torbo, v kateri je imel izkupiček dneva: 100 iiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V primerjavi z drugimi Evropejci je povprečen Poljak kar mlad VARŠAVA, 15. — Po drugi svetovni vojni se je rodilo na Poljskem 13 milijonov sedanjih njenih prebivalcev. Na sto «predvojnlh» pride 71 «povojnih». To število seveda raste. Trenutno Je 42 odstotkov prebivalcev starih manj kot 22 let. Povprečen Poljak je star 27 let. V primerjavi z drugimi Evropejci je torej mlad. Statistika pa nam pove še nekaj več. Na vsakih deset dvajsetletnikov se jih sedem poroči, vsak četrti Poljak pa se šola. Poljska proizvede letno približno 10 milijonov ton Jekla, 120 milijonov ton črnega premoga, približno 44 milijard kilovatov električne energije, več kot 9,5 milijona ton cementa, različne stroje itd. Opaziti je tudi porast proizvodnje drugih industrij, posebno industrije za široko potrošnjo. Letos v nasprotju s prejšnjimi leti niso čutili »psihoze pomanjkanja* niti v dneh pred novoletnimi in božičnimi prazniki. Nikakor pa niso opravili izpita načrtovalci, ministrski resorji, gospodarska združenja, Industrijska in trgovska podjetja. Mislimo na izpit v odnosu med proizvajalci in potrošniki. Mladi rod zahteva vse boljše blago — po modi. Poljsko prebivalstvo sicer kupi letno za približno 60 milijard zlotov obleke, obutve In volnenih Izdelkov. Za stanovanjsko opremo da približno 20 milijard zlotov, za obleko in obutev 17 odst. svojih izdatkov, zaposlena mladina celo tretjino. Seveda bi obleko, obutev, pohištvo in druge izdelke široke potrošnje kupovali z večjim zadovoljstvom, če bi bili za mlade ljudi privlačnejši. Zaloge nekaterih izdelkov zaradi tega rastejo, številke kažejo, da trgovina lani ni kupila od industrije niti polovice predvidene proizvodnje posode za gospodinjstvo. Veletrgovina je imela na primer trikrat večje zaloge od dovoljenih. Tovarne opozarjajo trgovino, toda ta je odpovedala. Cene posodi niso spremenili že osem let. Nesreča na nemški ladji GENOVA, 15. — šele danes, ko je nemška ladja «Borussia» prispela v pristanišče v Genovo, se je izvedelo za nesrečo, ki se je na ladji dogodila v ponedeljek, ko je bila ladja na svoji poti iz Port Saida v Genovo na odseku med Kreto in V Parizu se je poročila 26-letna filmska igralka Raquel Welch z 31-let-nim producentom Patrickom Curtisom. K poroki je prišla v čipkastem mini krilu. Ker je s tem zbudila pri fotografih preveč glasnega odobravanja, je župan dal zapoditi vse fotografe iz dvorane. Na sliki sta novoporečenca ob veliki torti Sicilijo. Velikanski val je s palube zagnal v morje dva mornarja; eden, star 19 let, je pri tem Izgubil življenje, drugi, star 20 iet, pa je izgubljen. Dva mornarja pa je treščilo ob naprave na krovu, tako da je eden težko ranjen, drugi pa lažje. Eksplozija na ladji HAMBURG, 15. — Policija zvezne republike Nemčije je sporočila, da je na neki ladji Vzhodne Nemčije, zasidrani na reki Labi, nastala včeraj eksplozija, ki ji je sledil požar. Z ladje so spuščali rakete, ki so nad zahodnonemškim ozemljem trosile propagandne letake proti Zahodni Nemčiji. Posadka je požar takoj pogasila. Ni znano če. Je eksplozija, katere vzroki niso znani, povzročila med posadko kako žrtev. Za uvedbo metrskega sistema v ZDA VVASHINGTON, 15. — Demokratski predstavnik New Yorka Richard Ottinger Je predložil poslanski zbor-niči zakonski načrt, po katerem naj bi se v ZDA uvedel metrski sistem. Poudarja se, da so ZDA edina velika država, ki še ni uvedla metrskega sistema. RIM, 15. — Star 64 let Je včeraj v Rimu umrl časnikar Carlo Antonio Avenati, sicer univerzitetni profesor javnega prava. Napisal je tudi več zgodovinskih del o italijanskem preporodu. tisoč lir. Moška sta se potem odpeljala z avtomobilom, za katerega se je 'potem ugotovilo, da je bil ukraden. PALERMO, 15. — Avtobus, ki vozi med Palermom in Corleonom, se je moral na ukaz dveh moških, ki sta bila v avtobusu, na nekem samotnem razpotju ustaviti. Z orožjem sta prisilila šoferja in potnike, naj ostaneta pri miru. Nato sta se polastila štirih poštnih vreč, naslovljenih na štiri različne pošte, nakar sta peš odšla čez polje. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je bilo v vrečah štiri in pol milijona lir. LUCCA, 15. — Dva zakrinkana moška sta izvedla roparski napad na bančno podružnico v nekem kraju 6 km od Oollodi dl Pescla, torej nekako na meji med pokrajinama Lucca in Pištola. Okrog 13. ure sta roparja prišla v podružnico; tedaj Je bil v lokalu samo blagajnik, ki nta-ga z orožjem v roMTr prišiti la, haj se obrne k zidu. Roparja sta pobrala približno poldragi milijon gotovine, nakar sta blagajnika zaprla v stranišče ter se odpeljala z nekim «124», ki še niti ni imel prave evidenčne tablice, temveč tablico iz lepenke z znakom «M 4». Roparjema Je uspelo pravočasno zbežati. PORDENON, 15. — V podružnlol Banca Popolare v Pordenonu so danes zvečer trije moški skušali napraviti rop, a jim je spodletelo. Prav ko Je neki uslužbenec nameraval zapreti železna vrata, so ga roparji potisnili v lokal ter ga z drugimi tremi zaprli v neki prostor. Tedaj so hoteli odpreti blagajno, a prispel je neki uslužbenec sodnije, ki se je začudil, ko je videl, da so vrata še odprta, čeprav ga je eden od treh skušaj na vratih zadržati, se rriu je le posrečilo zbežati in poklicati na pomoč. Tedaj so roparji uvideli, da je bolje zanje, da pobegnejo. MILAN, 15. — Guida Bergamelli-Ja, ki je od včeraj z vaporu San Vittore na razpolago sodišču, bodo popoldne odpeljali v Turin. Tam bo verjetno zaslišan v zvezi z ropi v Čirič j e ln Alpignanu. GENOVA, 15. — Leteči oddelek je v dveh stanovanjih našel za kakih 20 milijonov ukradenega blaga. Obenem sta bila aretirana 25-letni Giuseppe Plplno iz Neaplja ter 41-letni Urugvajec Gutlerrez Trinans iz Montevidea. Večji del ukradenega blaga so slike, televizorji, keramika, kovčki itd. Med drugim pa je tudi stot sladkarij, plen tatvine na nekem furgonu v Chiavariju. SPLIT, 15. — Sodišče v Splitu je obsodilo na smrt 26-letnega Beograjčana Petra Ivkoviča, ker je oropal in ubil nekega uslužbenca pri bencinski črpalki. Tudi za njegovega pomagača 24-letnega Milutina Vla-jlča je sodišče izreklo smrtno kazen vendar mu je priznalo splošne olajševalne okoliščine ter mu naložilo kazen 20 let strogega zapora. Bilo je prejšnje poletje. Beograjčana sta najprej imela incident v Beogradu pri Izhodu iz nekega noč- nega lokala. Spoprijela sta se z nekim miličnikom, ki sta ga razorožila ter proti njemu izprožila vse strele, ne da bi ga ranila. Nato sta ukradla neki avtomobil z namenom, da bi pobegnila v Italijo. Ker nista Imela denarja, sta sklenila, da si ga lahko preskrbita. Ko sta prišla v Dalmacijo, sta na periferiji Splita oropala uslužbenca pri bencinski črpalki Milana Jakoviča. Ivkovič je izstopil lz avtomobila z zakrinkanim obrazom ter se polastil denarja, ki mu ga je uslužbenec izročil, ne da bi se upiral. Nato Je Izstrelil v Jakoviča vse naboje m ga ubil. Roparja sta se lotila še uslužbenca pri črpalki v Omlšu, vendar pa sta se premislila zaradi zelo odločnega obnašanja napadenca. Nato sta se vrnila v Split ter bila toliko neprevidna, da sta se ustavila prav pred črpalko, kjer sta izvedla prvi rop, ter opazovala miličnike pri njihovem delu. Nato sta se odpeljala naprej toda kmalu onstran Zadra ju je hotela neka patrulja milioe ustaviti. Roparja pa sta v divji vožnji drvela skoraj do Kraljeviče. Med vožnjo jima je uspelo prebiti neki blok, ki ga je postavila cestna policija z dvema tovornjakoma. Ne da bi bila poškodovana, sta beg nadaljevala, toda neka druga patrulja je proti njima oddala nekaj strelov s puško, tako da je bil Vlajlč ranjen v roko. Tedaj sta zapustila avtomobil ln hotela sta pobegniti v hrib, vendar pa so ju ujeli. V zaporu je Peter Ivkovič še pred sodbo skušal ubiti nekega jetnlške-ga stražnika, potem ko mu je odvzel puško. Foltej Hartman šestdesetletnik Tudi letos Jugoslavija na milanskem velesejmu MILAN, 15. — Jugoslavija bo tudi letos sodelovala na milanskem mednarodnem velesejmu, ki bo v času od 14. do 25. aprila. Kakor je včeraj naglasil tajnik velesejma dr. Franci, bodo jugoslovanska podjetja na 45. razstavi nastopila na različnih razstavnih področjih, poleg tega pa bo sosedna republika zastopana v Poslovnem centru. Jugoslavija bo za časa velesejma sodelovala tudi na 15. srečanju z naslovom MIFED, ki bo posvečeno mednarodnemu tržišču televizijskega in dokumentarnega filma, na sporedu od 16. do 25. aprila. Jugoslavija bo letos sodelovala tudi na 69. mednarodnem kmetijskem velesejmu v Veroni, ki bo od 12. do 20. marca. Doslej je prijavilo svojo udeležbo na to prireditev veliko število razstavljavcev iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Zah. Nemčije, Velike Britanije, Holandije, Poljske, Romunije, Španije, Švedske in, kakor omenjeno, iz Jugoslavije ter seveda iz Italije. Hkrati s kmetijskim sejmom bo v Veroni v prihodnjem mesecu tudi 20. salon kmetijskega stroja, ki bo letos zavzel posebno obeležje spričo dejstva, da gre za jubilejno prireditev, kateri nameravajo posvetiti izredno pozornost. Lani je kot dirigent nastopil s svojimi koroškimi pevci v našem Kulturnem domu. Številni Slovenci z vseh koncev domovine pa so ga spoznali že v taborišču Dachau, kjer je že •imel svoj zbor, pri katerem so sodelovali slovenski pevci od vsepovsod. Sedaj pa beremo, da je pred nekaj dnevi imel 60 let. To je naš dragi prijatelj Foltej Hartman. Ni mu bilo lahko življenje. Do-raščal je v prvi svetovni vojni, kot mladenič je preživljal leta pritiska po plebiscitu, ki je leta 1920 odločil o usodi Koroške. Ko pa so prišli nacisti, ga tudi niso pustili v miru, dokler ga niso zaprli in pozneje odvedli v Dachau. Medtem pa so starše izselili in je oče umrl daleč od domovine, brata so odvedli na fronto, od koder se ni vrnil. Vse trpljenje pa ga ni strlo in po vrnitvi iz taborišča se je takoj lotil dela med koroškim ljudstvom kot prosvetar. Sedaj je centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze na Koroškem. Želimo mu, da bi se še dolgo let čvrst in zdrav posvečal slovenski pesmi med koroškimi brati, pa da bi ga tudi mi v Trstu še večkrat videli na dirigentskem podiju ter njemu in njegovim pevcem navdušeno ploskali. sar, Tržačan Marko Kravos in Pavle Lužan. Radko Polič nadaljuje svojo prozo In zaplahutala je smrtna perut, ki v tej številki še ni končana. Pod naslovom O vlogi izbrisov in anonimitete v spominih Rudolfa Golouha piše Dušan Kermavner o Golouhovi knjigi Pol stoletja spominov. Medtem ko ugotavlja, da lahko obvelja približno polovica knjige kot delno prispevanje k spoznavanju dogajanja in zlasti prekretnic v slovenskem delavskem gibanju, pa drugi polovici tako veljavo absolutno odreka; tej drugi polovici je posvečena njegova razprava. (V nedeljo bomo pričeli objavljati dr. Cermeljevo poročilo, ki pa se ustavlja prav pri prvi polovici knjige.) Vera Brnčičeva nadaljuje svojo študijo O romanih Konstantina Fedina. Daljšo oceno romana Gozd in pečina, ki ga je napisal Andrej Hieng, je prispeval Borut Trekman. France Pibernik je ocenil dve pesniški zbirki prvenca, in sicer Krog Marije Gorše in Razpoke Filiberta Benedeti-ča. O likovni umetnosti piše Aleksander Bassin: Slikarstvo Vena Pilona ter Loboda in Trstenjak. Planinski vestnik S kratkim spominskim člankom Fedorja Koširja o Borisu Kraigherju se pričenja 2. številka letošnjega letnika Planinskega vestnika, ki je sicer posvečena 65-let-nici Planinskega društva Ruše. Članki so posvečeni v večini Pohorju; napisali so jih ing. Josip Teržan, Ivan Šumljak, Janko Glazer, Cene Lej (ing. Jože Jelenc), Vanč Potrč in dr. Avgust Reis-man. Seveda pa so v številki še drugi članki. Lazar Rataj opisuje prvenstveni zimski vzpon na Malo Raduho. V zvezi z ekspedicijo na Kangbačen so še vedno članki Toneta Škarje, Cirila Debeljaka, Pavla Šimenca. Med raznimi društvenimi novicami je tudi poročilo o novem sedežu Planinske zveze Slovenije; to je vila cZlatorog» med Vošnjakovo in Kersnikovo u-lico v Ljubljani. Med alpinističnimi novicami pa je revija povzela tudi vest iz našega lista o nesreči Borisa Pintarja v Glinščici. Na koncu so še številna krajša poročila in razni zanimivi sestavki. Pionir Mladinska revija Pionir objavlja v začetku odlomek iz knjige Mali princ, ki je izšla v slovenskem prevodu kot stota knjiga priljubljene knjižne zbirke Sinji galeb, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. V diterarni slikanici» na dveh straneh je lepo prikazan pisatelj Anton Ingolič, ki je pred dobrim mesecem praznoval svojo 60-letnico. Ena izmed slik kaže pisatelja med tržaško mladino. Zemljepisu je posvečen članek Odkrivanje in raziskovanje Antarktike, ena stran pa je posvečena Slikam iz dubrovniške preteklosti. V lepih barvah se nam kaže potem pomladansko cvetje z opisi. Nato se bralci lahko seznanijo z dvema inštrumentoma: kitaro in balalajko. Naslednji članek pa jih pouči o slikarju Janezu Šubicu. Za današnji mladi svet je skoraj neobhodno, da je v reviji tudi kaj o avtomobilih — posvečeni sta jim nadaljnji dve strani. V reviji je tudi članek iz astronomije. Obisk na Danskem je o-pisala neka učenka iz 8. razreda osnovne šole. Nadaljuje se zgodovina narodnoosvobodilnega boja. Na koncu revije je še več zanimivih drobnarij. — Revijo smo že večkrat priporočili zlasti učencem zadnjega razreda osnovne šole in pa dijakom nižje srednje šole; priporočilo ponavljamo. C. C. Bergius: Džingiskan Ubogi slovenski bralec, ki .IjJ* naenkrat pred seboj same deo le knjige z novimi izdajami ■J-, man Hermana Wouka Youngo}°°, Haivke obsega v dveh krtjilP 1230 strani, Melvillov Beli kit raj 650 strani, Michenerjeva 1 logija o Havajih obsega 1642 str ni in Cooperjev Lovec na jeiff 677 strani. Med te zajetne knpr, sodi tudi roman Džingiskan, ima sicer le 791 strani, toda dar dovolj, da vzbuja bralca *r_ štovanje. In da v današnjem su naglice zaradi svoje obilno marsikoga tudi odvrne od bran]’ češ kdo pa utegne. Kot da bis venske založbe tekmovale, k» ra bo izdala debelejšo knjig0-. Ne da bi se spuščali v oc*e hočem. Ali mar ne pla-^avkov že trideset let?« Pal , , t imel kaj besede, bi izko-nju jiiko luknjo, te položil va-dovojj-te pokril. Sicer sem pa Car tod«. blp* nisi slišal o požaru, ki je Sij J, raj na vzhodni strani vati^ ,®kdo je zažgal travnik, pa teta v, ogenj ušel in mu je poda.,, med drugim zgorela tudi že- ((■Ji he w 1116 Prav nič ne briga. 2e-Setn mam. Pa Je tudi nikoli ni- na račun občine lahko Caw rn0(':an. da to tudi storim!« >-> ri se je sklonil in pobral tu'. Potreboval. Sicer pa oženje-w‘luQje počenjajo najbolj ne- «Gi itvari» Ja f‘a(ie tega imaš morda prav,« Žabji e' Jake. ((Skoraj bi bil pole^ da Je imel tudi tvoj oče kakih* Se Je obrnil in odkorakal ttav‘',, dvajset korakov daleč na Skoj!', Posušena trava je segala C»,j j,tt° pasu. Vsakokrat, ko je bi) JJjpPll, se je izpod nog dvig-ter ..,atek prahu, ki ga je ve-ta, ako.) odnesel. °dlo»,^ Je zapeljal voz k strani, ?kWi vajeti in prekrižal noge. kaits':J Je počakati, da bo videl, rj!? norec je Carl Abbott. v'’iz»i Se Je sklonil in prižgal J6 in, Nato je zažgal šop tra-bej ‘ kmalu se je začel valiti de-V5WC|eber belega dima, ki ga Je .sProti odnašal proti jugu. kakQ.Je vedel, da Carl ne bo ni-fes ,0.°bvladal ognja, ko bo za-vldeiafel° goreti, čakal je, da bi «v0lJ *aJ se bo zgodilo. Nobenega baiw. hi bilo, da je Carl Abbott , tepec daleč naokoli, lil Judoma je plamen švignil Carle , a°ko nad glavo, nato pa se Mečih 0tJil čez travnik kot krdelo tootgji bsic. Carl je odskočil, se Jo. »Ml in prevrnil vedro z vo-flstn larhen se je v vetru nagnil kot ri. tlom, da je bilo videti, )s znt legel na travo. Travnik '0 gorel še hitreje. Carl je se naokrog, toda lesena noga taku J® spotikala ob vsakem ko- »brifel. Carl!« je zavpil Jake. .Car, Proč od ognja!« bil J ga je slišal, pa se že zmerni , zanj. Skušal je pogasiti o-'bboon hiokro metlo, toda bil je ^ethn Preveč razburjen, da bi pa-,< l rri/bvnal. Ko se mu je vnela bi ietla, ni vedel več, kaj bi sto- J^ke dl sem, norec,« mu je vpil bo B«Ce ne greš takoj proč, te Nertv?6ltlo, da te bomo lahko ki jb' Je bil izgubil klobuk. Br- to r,. mu čisto zgoreli, lesena no- C? Je bila že čisto zoglenela. ' k8 bi Je bjj-^il obstal pri miru, mu ne »Oj „ hič, ker je ogenj zanašalo njega. Toda Carl se je °toty Vai.. Prav tja. kjer je bil hajhujši in je včasih popol- Zanimiva pobuda znanega filmskega producenta noma izginil v plamenih in dimu. Volnene hlače so se kadile, jopič mu je v kosih padal z ramen, na srajci pa se mu je širil velik tleč krog. Jake je skočil z voza in stekel na travnik. Človeka ni mogel pustiti zgoreti, pa čeprav je bil to le Carl Abbott. Zagrabil ga je in ga zavlekel nazaj, tja, kjer je trava že pogorela. Carlova lesena noga je bila čisto požgana in ko ga je Jake spustil iz rok, se je prelomila, da je Carlu ostalo le še kakih deset centimetrov lesa. Carl jo je bil napravil sam, in namesto da bi jo bil napravil iz hrastovine, kot mu je bil svetoval Jake, jo je napravil iz smre-kovine, da bi bila lažja, kot je trdil. Jake ga je prijel za ovratnik in ga odvlekel na cesto. Carl skušal vstati, pa je pozabil na pogorelo nogo in Je omahnil v jarek ter tam brez moči obležal. «2al mi je, da te nisem pustil zgoreti. Tvoj pepel bi bil več vreden kot ti.» Carl se je usedel in pogledal na travnik. Ogenj je bil že pri gozdičku, od tam do Carlove kmetije pa je bilo še kakih 200 metrov. V hle-vu je Imel par konj in kravo. Videl je, da živali ne bo mogel rešiti, ko bo ogenj prišel do hleva in do suhega sena v njem. Jake mu je vrgel palico in ga gledal, kako je odskakal, kolikor je mogel hitro proti kmetiji. Carl se je ustavil in vprašal Jaka- «Kaj bova storila?« «Kdo bo kaj storil! Ti in kdo še? Z menoj o tem nikar ne govori. Jaz pri tem nimam čisto nič! Povedal sem ti, kaj ne smeš storiti, ko sem prišel, pa si bil preveč pameten, da bi poslušal nasvet. Sedaj delaj, kar hočeš!« «Pa venaar ne boš pustil, da bi mi zgorela živina! Kaj nisva že vse življenje dobra prijatelja? Ali nisem glasoval zate, ko si hotel postati občinski referent za ceste?« «Misliš, da ne? Boš pa videl. Politika nima nič pri tem!« Carl je našel debelejšo palico in se zares odpravil proti kmetiji. Ogenj je že prišel skozi gozdiček in ko sta prišla okrog ovinka, so plameni že oblizovali hišo in hlev. Jake je hodil za Carlom in peljal konja za uzdo. Gledal je Carla, kako hiti, in je že pomislil na to, da bi ga vzel na voz in ga peljal. Pa si je premislil. Ljudje bi morda govorili, "cTa ga je prepelja-val z vozom, medtem ko mu je gorela domačija. Ko sta prišla bliže, je hiša že gorela, iz hleva pa se je močno tadilo. Seno v njem je bilo čisto suho in bi se lahko vsak trenutek vnelo. Carl je skakljal še hitreje. ((Pomagaj mi rešiti živino, Jake,« je moledoval. «Pa vendar ne boš pustil, da bi mj zgorela živina, Jake!« Jake je privezal konja k drevesu ob cesti in stekel proti hlevu. Ni mogel stati in gledati, kako gori hlev z živino, pa čeprav je bila živina Carla Abbotta. Pritekel je k hlevu in na stežaj odprl velika vrata. V obraz mu je planil dim, toda takoj, ko so se odprla vrata, sta planila ven tudi oba konja, krava pa za njima .Vse tri živali so oddirjale čez dvorišče, preskočile živo mejo ob cesti in izginile na travniku na drugi strani. Tedaj se je Carl zavedel, da ne bo rešil nič drugega. Videl je bil, kako je plamen švignil skozi streho hleva takoj, ko je Jake odprl vrata. Kar bolan je bil po vsem tel6su. Jake je stopil k drevesu in odvezal konja. Zlezel je na voz in sedel. Carl je gledal svojo gorečo domačijo in se skušal nasloniti na palico, ki jo je bil našel na cesti. Jake se z bičem oplazil konja, da bi se odpeljal domov. Carl se je obrnil k njemu, pa mu ni imel 'kaj reči. «Eeeee!« je zapel Jake in potegnil vajeti. «No, mislim, da si boš prihodnjič dobro premislil, preden boš spet storil kaj takega, kaj? Prihodnjič boš morda le poslušal kak nasvet?« Carl je srepo strmel v Jaka, nato pa se Je spet obrnil in gledal požar. Nenadoma pa je zavpil proti Jaku: »Hudič .travnik sem pa le požgal, ali ne? No, to pa sem nameraval storiti od vsega začetka!« Jake je spet udaril konja in se odpeljal proti domu. Ko se je še zadnjikrat ozrl, Je videl, kako Carl obdeluje neko deblo. Posekal je bil mlado smreko in jo je ob-delaval, da bi si iz nje napravil novo leseno nogo. Rajši bi si jo bil napravil iz hrastovine, toda to bil svetoval že Jak« — Alora kitajska kulturna revolucja se je uvelaula prou na celi črti! — Kej se te zdi? Jest ne videni... — Kej de ne! So vre dosegli stopno, koker naši tržaški šovinisti, kadar so kašne demostracje pruti Slovencam. — Pej kaku misleš tu? — Vidi, te dni sm brou, de na rusko-kitaj-skem konjini so kitajski graničarji zašpotavali Ruse. Jn znaš kaku? So si slekli hlače j n kazali ta zadno Rušam. Sej če be ble morbet Kitajke, be se Rusi nanka ne ofendirali. Ma so bli moški — tisti kitajski graničarji. Jn ruske graničarje je tu jorte šekiralo jn so štedi-rali, kej be nardili. Jn so jo tudi pogruntali. So si preskrbeli nekej slik od Maocetunga jn kadar so spet Kitajci začeli kazat svoje ta zad-ne, so Rusi vzdigneli gor sliko od Maocetunga jn jo kazali Kitajcam. Kadar so vidli Kitajci, de kažejo ta zadno prouzaprou svojmi Maoti, so preči nehali. Jn toku je končalo vse. — Ma je prou treba reč, de Rusi so iz-najdlivi. — Kepe j, ku so. Ma tudi Kitajci so se pokazali forte kulturni. Sej ti pravem, koker naši domači šovinisti. Jn se zna, pruti kulturnem ledem je treba tudi kulturno postopat. Jn zatu so jih uni dan an ceu kep oprostili vsake krivde. — A, češ reč tiste, ke so se pred dvemi leti tolko usajali zastran anga Slovenca u občinskem odbori? Tisti, ke so razsajali po tržaškeh cestah jn krčali pruti Slovencam jn kamer so mogli razbili kašno laštro jn počenjali druge kulturne reči. Jn so jeh tudi nekej primli jn so jem nardili tudi proces. Ma so se sodnikam smilli jn so najdli ven ane juri-dične furkelce, da se ne more neč dokazat, de so pasa-le vre dvej leti, de hudga prouzaprou niso nardili neč jn take reči. Jn so bli fraj. Videš, iutre, kadar bojo spet kej razgrajali, pej se bojo spet vsi čudli. Jn jest rečem, de se ni prou neč za čudet, če delajo škagac po cestah. Kej ne bojo, sej videjo, de pasajo zmiram liso! — Ja, ja videš, taku je s tu svobodo. Ne zameri, ma jest se zmiram spounem na pokojnega Franca Jožefa. Sm brau uni dan u anem luštriranem časniki, de je biu — magari Neme — ma forte pošten jn pravičen. De pole, ke je biu vdovo, si je dobu ano ljubco, ke jc bla pr dunajskem teatri. Jn uana, kadar je postala cesarjeva ljubca, se je delala velike ar je tudi u teatri jn tudi sez režiserjem jn se je, se zna, i nim tudi skregala. J n pole je staula gor cesarja, nej tistga režiserja zrihta. Jn znaš, kej je reku cesar Franc Jožef? Je reku: ejest se na teater neč ne zastopem jn se nečem neč utikat. Jn če bi jest njo preveč protežirau, bi ji tu samo škodlo.» Jn ni naredu neč jn je obve-lala od režiserja. Videš, tašen je biu Franc Jožef. — Si misleš danes. De be pršu u tašen šituacjon, nanka ne rečem an cesar, ma an majčken šef al poslane al marešjalo. Be ti vidu, kaku be pršu h tistemi režiserji jn be reku: Lei non sa chi sono io! — E ja, cajti se vrtijo jn mi ž nimi. — Taku je, Jakec moj. Češkoslovaški režiserji bodo režirali 6 filmov za Pontija Vrsta medsebojnih obveznosti, ki nakazujejo večje sodelovanje pri snemanju in tudi razpečevanju filmov RIM, 15. — Carlo Ponti je skupno s producentom Morisom Erga-som sklenil v zadnjem poldrugem letu več sporazumov s češkoslovaško in madžarsko kinematografijo v vrednosti več milijonov dolarjev. Carlo Ponti je skušal to svojo pobudo uresničiti v zvezi z izrednim razmahom češkoslovaške kinematografije zadnjih dveh let. Ponti je trenutno v New Yorku, kjer se pogaja z voditelji družb za kinematografijo in televizijo v zvezi s šestimi filmi, ki jih bodo režirali češki režiserji Miloš For-man, režiser filma »Ljubezen plavolaske*, Jan Kadar, režiser filma »Trgovina na Korzu*, Oldrich Lip-sky, režiser filma »Joe Limonada*, in Karel Zeiman. Forman in Zeiman bosta režirala po dva filma. . i mn mm,m 1 .1111 FILMSKI PRIZOR, KI JE MOČNO PRIZADEL NEMŠKO OBČUTLJIVOST Nacistični «viteški križ» na kopalkah Primer je v vrtinec polemik pritegnil tudi ime Willyja Brandta, zahodno-nemškega zunanjega ministra - Se en dogodek v zvezi z odlikovanji, ki je razdelil nemško javnost Tunika iz volnenega lahkega blaga s tiskanimi motivi v treh barvnih odtenkih: zelen vzorec na sinji podlagi in z vijoličastimi sencami. Foulard je iz iste tkanine. Model modne hi e Florio. (Foto Ente Moda — Turin) COCO CHANEL JE PROTI MINI KRILOM «Koleno je le del ženskega ielesa in niti ne najlepši» V New Yorku pripravljajo glasbeno komedijo o slavni «Coeo» mu je bil svetoval že Jake '“•tiiiiu m m u u,,n nuni m 111111111111111111111111111 mi mn m mi n m m 1111 n mn n im n 11111111 m u m HOROSKOP 1 (od 21.3. do 20.4.) Dan bo Ne pretiravajte na področju misel-Hov ^ovoljstva in tudi lepih uspe- nega dela. Pobuda, ki jo boste po-' ”“*■ * " j—>->■- gredovali najmlajšim, bo rodila iz- • jy j. »uijstva m mui S^benih novosti v družinskih (od 21.4. do 20.5.) Razširilo ki sb.0 . ....... (|hl -^(ICA (od 23 8. do 22.9.) Dobro Sjavite na neki besedni spo-K| gaUtegnih bi izgubiti prijatelja, stitp ne boste mogli več nadome- vrsten uspeh ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne podcenjujte svojih premaganih tekmecev. Uspešno boste razvozlali zagonetko, ki vam je že več časa povzročala skrbi. STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Možen je sporazum z nasprotniki, ki so izgubili upanje v zmago. Sproščeno zadovoljstvo v veseli družbi s prijatelji. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Končno bodo predstojniki odkrili vaše delovne vrednote. Nikakor ne zamerite tistim, ki vas nočejo ali ne morejo razumeti. VODNAR (od 21.i do 19.2.) Zagotovljen je sijajen uspeh pobude, ki je nihče ne pričakuje. Skušajte se hitreje prilagodit novim okoli- (.ua zo o. uu zz.3.1 uuuiu ščinam. N "»»»vite na neki besedni spo- RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priporne ki ž. Utegnili hi Gmihiti nriiatelia. ljiva je večja opreznost v odnosih s povsem tujimi osebami Vaša na 'fhu Oobenim drugim. loga je, da v družini ustvarite no ^lfNlCA (od 23.9. do 22.10.) i vo vzdušje. Gabrielle Chanel, 84-letna modna ustvarjalka, je imela pretekle dni v Parizu tiskovno konferenco, na kateri je govorila o glasbeni komediji, ki jo bodo prihodnjo jesen dajali na Broadwayu in katere vsebina bo njen življenjepis. To priložnost je slavna «Coco» izkoristila, da je ostro napadla mini krila ter sedanjo modo, ki skuša vnesti čimveč takšnih elementov, ki da jemljejo ženskam njihovo ljubkost in ženskost ter jih po zunanjosti približujejo moškim. «Coco», ki je po svetu zelo cenjena predvsem po svoji modi tako imenovanih Chanel oblačil, je v svoji ostri polemiki izjavila: »Koleno mora predstavljati navaden sklep, oziroma del ženskega telesa in nič več. In ker ne gre niti za zelo lep del telesa, je bolje, če ga ženska pokriva.* Da bi podkrepila svoje besede proti modi mini kril in proti tako imenovani modi «pop», se je predstavila na tiskovni konferenci v beli obleki, obrobljeni s temno-plavo svilo, ki ji je segala do polovice stegna. «Tiste ženske, ki nosijo krila močno nad kolenom, zelo grešijo,* je nadaljevala Coco. «Ženska v kratkem krilu izgubi na svoji eleganci in lepoti. Danes se ženske oblačijo kot moški, toda ne vedo, da s tem rušijo vse to, kar jih dela v očeh moških lepe in privlačne. Starejše ženske, ki se skušajo pridružiti tej modi, pa so po mojem neumn . Sama sem za to, da vsaka ženska sledi modi, | toda oblačiti se mora tako, da ostane vedno privlačna, nikoli pa ne smešna. Raje naj vsaka izbira med manj vidnimi modnimi novostmi, kot da bi se osmešila. Moda prihaja vedno za okusom.* »Coco* je še napovedala, da se bodo krila v kratkem začela daljšati ter je še izjavila, da so si modo mini kril izmislili tisti moški, ki sovražijo ženske in ki želijo, da bi bile tj smešne. Dejala je še, da ji je žal, da Pariz ni več center ženske visoke mode ter jo za to obtožila prav pariške modne ustvarjalce, ki so s svojimi ekstravagancami in preveč drznimi modnimi tendencami spravili ob dobro ime pariško visoko modo. Glasbeno komedijo o življenju slavne Coco Chanel bodo uprizorili v Nev Yorku prihodnjo jesen. Bo to eden naj večjih dogodkov v prihodnji sezoni, ki vzbuja že sedaj veliko pozornost. Tekst komedije pripravlja Alan Jay Lerner, ki je skupno s Fre-derickom Loebejem avtor znane glasbene komedije «My fair La-dy». Glasbo bo oskrbel Andre Previn, znani direktor in pianist, ki je uglasbil že vrsto del tako na področju klasične kot jazzovske glasbe ter je bilo njegovo ime že večkrat med kandidati za Oscarjevo nagrado. Za postavitev te glasbene komedije, ki bo nosila ime »Coco*, bodo porabili 650.000 dolarjev, t.j. 390 milijonov lir. Producenti nove glasbene komedije niso izbrali še igralke, ki naj bi igrala glavno vlogo, govori pa se, da jo bo igrala ena najpomembnejših ameriških igralk. Vsak narod kaže v svojem značaju določene posebnosti, le-te pa temeljijo med drugim na svojskih ambientalnih, zgodovinskih in družbenih pogojih razvoja. Pravijo, da tudi najbolj hladnokrvnega Angleža lahko krepko ujeziš, če se le dotakneš njihove mornarice. Francoz bo do konca ogorčen — tako pravijo — če mu boš pri Divjačini postregel z neustreznim vinom, vtem ko je bilo n.pr. za Italijana splošno znano, da seže po- nožu,- brž ko bi nekomu padlo na misel, da bi vrgel pogled na njegovo sestro ali ženo. Nemci pa so poleg strumnih vojaških vrst, uniform in reda, od nekdaj brezmejno oboževali razna odlikovanja. V tem se niso spremenili. Dejstvo je namreč, da je še danes z vsem, kar je z njimi povezano, moč zanetiti najhujše strasti in razprave, in to ne samo pri nekaterih zanesenjakih, temveč tudi med aktivnimi politiki, literati, časnikarji, vseuči-liškimi profesorji, v raznih združenjih m društvih, sindikatih ter strankah, skratka — v javnosti. S tem v zvezi je pred kratkim — in o tem so poročali domala vsi evropski časopisi — dvignil precej prahu tudi film, ki so ga v Zahodni Nemčiji pričakovali s precejšnjo nestrpnostjo. O njem so spregovorili in ga napadli še preden je sploh bil prvič predvajan. Med prvimi se je proti njemu zagnal eden vidnejših kr-ščanskodemokratskih voditeljev. V zvezi z njim so v parlamentu poslanci postavljali interpelacije, okrog njega so se zavrtele polemike tako v bulvarskih kot resnejših časnikih. Vlada je filmu v začetku zagotovila pomoč v višini 300.000 mark, zatem pa je od tega odstopila. Zakaj? Odgovor je res zanimiv. V filmu »Mačka in miš*, posnetem po istoimenski noveli znanega književnika Guentherja Grassa, je namreč tudi prizor, v katerem je baje močno prizadet ugled »viteškega križa*, najvišjega vojaškega odlikovanja nacistične Nemčije. Zgodba filma je v najkrajšem obrisu sledeča: nemški gimnazijec ukrade v času pretekle vojne na kopanju odlikovanje, nakar ga zaradi tega izključijo iz šole. Zatem ga pošljejo v vojsko, kjer si »pošteno* zasluži lastno odlikovanje in pade. V že omenjenem prizoru, ki je dvignil toliko prahu, pa si neki fantič prav tako ukradeni viteški križ natakne na kopalne hlačke. Vsa stvar je še hujša spričo dejstva, da je omenjenega dečka v filmu igral sin Willyja Brandta, predsednika socialdemokratske stranke in zunanjega ministra Zahodne Nemčije. Jedro filma pa je v paraleli in antitezi: ukradeno odlikovanje — ukradena in uničena mladost ene cele generacije. Okrog tega se pravzaprav — in ne okrog samega prizora — vodi ves spor. Navzlic temu so tako eni kot drugi angažirani tudi okrog odlikovanja kot takega Na premiero filma je občinstvo prišlo že z določenimi stališči in mnenji. Del gledalcev je kričal: »Pfuj, sramota...*, drugi del pa: »Ven z bedaki.* Kritiki so film s strokovnega vidika raztrgali. Rezultat je bil ta, da so Nemci dobili še en slab film, ki pa zanj ni nujno, da bi se njegov ne uspeh izrazil takisto v pogledu inkasa, da so nadalje odkrili na darjenega komika, kar pa ne mo- re nujno koristiti tudi njegovemu očetu, in pa da imajo v dobrem še eno polemiko več, ki utegne razvoju demokracije prav tako škoditi kot koristiti Sicer pa to ni edina afera v zvezi z odlikovanji, ki je bila zadnji čas Nemce razburila. Že tedne je predmet strastnih in ogorčenih javnih razprav ukrep predsednika republike Luebkeja, s katerim je neki 76 letni upokojeni vseučiliški profesorici odrekel pravico, da sprejme francosko odlikovanje «Palmes acade-miques*, ki ji je bilo podeljeno za prevode znanega francoskega katoliškega pisatelja Claudela. U-radno to doslej še ni bilo pojasnjeno, vendar je razlog ukrepa dobro znan: profesorica je znana aktivna katoliška pacifistka, ki se v tem svojstvu udeležuje raznih mirovnih konferenc in kongresov tako na Vzhodu kot na Zahodu. Zanimanje za primer in ogorčenje v zvezi z njim čedalje bolj rase. Predsedni’- republike je postal predmet hudih napadov. Napadli so ga celo v parlamentu. Profesorica pa je od ustanove »Albert Schvveitzer* prejela odlikovanje. Očitno pa je, da je tudi v tem primeru jedro polemike nekje drugje. Gre za akcijo intelektualnih krogov, na osno« i katere bi bilo končno treba zavreči ocenjevanje in vrednotenje ljudi po metodah in kriterijih urada za zaščito ustave, t.j. tajne policije. Seveda je do tega še dolga pot, ne glede na to, ali bo ali ne bo profesorica končno dobila svoje odlikovanje. Prvi film, ki pride v okvir tega načrta, bo Formanov film »Gasilci*. Sporazum, ki ga je Ponti sklenil s češkoslovaškim podjetjem «Filmexport», predstavlja vrsto novosti: predvsem je treba zabeležiti novost, da bodo kar pet od šestih predvidenih filmov napravili v angleščini in bo v češčini le film »Gasilci*. Poleg tega je Ponti pooblaščen poseči tako v scenarij kot tudi v izbiro filmskih umetnikov, da bi se s tem zajamčilo, da bi bil vsak film izdelan po osnovnih merilih mednarodnega filmskega trga in po merilih ameriških filmskih družb. Nadaljnja stična točka s tem v zvezi je tudi ta, da bo Ponti za vseh teh šest filmov dobavil češkim režiserjem ameriške filmske trakove, s čimer bo tudi v vzhodno Evropo prinesel nove sisteme barvnih filmov in s tem odprl pot zahodnemu filmu na nova, t.j. vzhodnoevropska tržišča. »Gasilci*, t.j. barvni film, ki ga bo režiral Forman, bo posnet po delu Jaroslava Popuska in Ivana Paserja. Sodeloval pa bo pri scenariju tudi Antonio Guerra. Glavne vloge bodo igrali češki umetniki, vendar pa ni med njimi nobeno vidnejše ime. V New Yorku pa mora Ponti najti scenografa za drugi film, ki ga bo režiral Forman in ki bo nosil naslov »Američani prihajajo!*. Ta film bo nekakšen satiričen odgovor na film «Rusi prihajajo!*. Seveda bo to pikra satira, v konkretnem primeru pa zgodba zelo bogatega Američana, ki je pripravljen plačati kar koli, v dolarjih seveda, da sme ustreliti še zadnjega medveda na Češkoslovaškem. Forman bi hotel, da bi glavno vlogo v tem filmu, torej ameriškega bogataša, igral Alan Arkin. Sklenitev pogodbe za ta film je po membna tudi zato, ker je bila sklenjena kar v dolarski valuti. In to za izredno veliko vsoto, veliko večjo, kot se na Češkoslovaškem nameni za kak film. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bosta mogla Ponti in Fbrmah odločati tudi o tem, ali se bo film snemal na Češkoslovaškem ali kje drugje. Filma, ki ju bo Zeiman napravil za Pontija, bosta delana po dveh delih 'Julesa Verna, po čigar enem delu Zeiman že sedaj snema svoj film »Ukradeni balon*. V pogodbi pa sta predvidena filma po Vernovih delih «Sinovi kapitana Granta* in «Hektor Servada*. Češki režiser Lipsky se že poldrugo leto pripravlj i za film »The last note*. Gre za film fantastične znanosti, katerega stroški bodo znašali več milijonov dolarjev in ki ga bodo začeli snemati v letošnjem letu. Film. ki ga bo delal Kadar, pa bo oosil naslov »The exam» in bo napravljen po romanu Richarda Mathesona. Scenarij za poslednji film bosta napisala Kadar in Wolf Mankovvitz. Ponti in Ergas pa imata še druge načrte za filmsko sodelovanje v vzhodnoevropski! državah. Na Madžarskem in v sodelovanju z madžarskimi filmskimi podjetji bosta napravila film po nekem Vernovem delu ter film «Perain» po romanu Virgila Gheorghiuja. Po- slednji film bo režiral Jacques Deray. Ponti in Ergas pa se nista spomnila Češkoslovaške šele sedaj, pač pa se je njuno iskanje poslovnih in delovnih stikov začelo že v letu 1965, ko je bil sklenjen triletni sporazum, na osnovi katerega naj bi italijanske družbe razpečavale v Italiji, v ZDA, na Japonskem in tudi drugod po svetu več češkoslovaških filmov. Prav na račun tega sta filma »Ljubezen plavolaske* in »Trgovina na Korzu* zaslovela tudi na Zahodu Poleg šest filmov, ki so v na- j Črtu in o katerih smo prej govorili, se predvideva tudi sedmi film v koprodukciji Li ki bi ga režiral mlad in veliko obetajoč češkoslovaški režiser Jiri Menzel. 12 UMtTMOSTNIH GALERIJ «Počastitev mojstrov* v Torbandena Galerija Torbandena je to pot pripravita res zanimivo, a tudi nenavadno razstavo. Naprosila je 54 bolj znanih sdkarjev, naj naslikajo po eno delo, v katerem naj se približajo po načinu in duhu poljubnemu mojstru iz katerekoli dobe. Zato nosi razstava naslov «kontinuiteta umetnosti ali po častitev mojstrov». V katalogu s mnogimi reprodukcijami Gian Lui ; gi Fabbriano obširno razpravlja c j bistvu izvirnosti in posnemanja i |i umetnosti ter nje nadaljevanja i; času, ki povezuje ustvarjalce rnz : ličnih obdobij. Čitan,e te razpra ve je važno, kajti sicer bi zla. f tisti, ki slikarstvo poznajo bolj po vršno, smatrali razstavo za pote gavščino, kot si jo včasih dovolijc na račun velikih sodobnih moj sirov nadarjeni začetniki, ali ceh za zbirko potvorjenih antičnih sliVl Saj je tu Albertijeva ujedanka dr skrajnosti podobna Picassovin in Minutijeve steklenice onim Mo • randija, za katerega se je odloči tudi Renato Guttuso, medtem kr posnemajo Gattafu Gruemvalda Gaudino Duererja, Gola Goyo, Ti ziana Fantini pa je v olju «Delft' bežno posnela nekak osnutek slav nega Holandca Vermeerja, ki gi je Van Megern pred vojno ponare jal do take dovršenosti, da se ši danes bije boj o njih pristnosti. V tem je ravno važnost Fabbria neve razprave, ki loči posnemanji od poustvarjanja in opozarja ni medsebojno vplivanje in prevre manje slikarskih dediščin vseh ra sov v nepretrgan tok nadaljevanj: likovne umetnosti. Vse to je najba Ije ovrednotil iznajdljivi Picasso; ki je presadil primer glasbenih va riacij v likovnost s svojimi varia ciiami na sli’ e starih moj trov, ■■ katerih podaja njih zasnove ni kubistični način. Picca^u pos t; - j čaio svoja dela Aligi Sas u, Zi geiina, Variola, Caruso in A’ber i Morandiju pa GMtuso in Min* te Matissu Va’secrhi, Pragueju Gros i so, ChogaVu Mangini. Ostale pa je pritegnila veličin : starih mojstrov. Tako Masacci • Devetto, Bruegel Thermesa in M: gneča, Bosch Marianija, Giott < Magnaghija, Bottirelli Guaccic Mhhe^nae^ Bnrdiia in Bodiniib Cosme Tura Domenica Canlatore ja Magnns^o Cnnversana, Roma nino Cottinija itd. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih 11.50 Glasbila in barve - 12.00 Za smeh in dobro voljo - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Kvartet «New Harlekin* - 17.20 Italijanščina - 17.40 Glasba za transistor-nik - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Današnji ital. skladatelji - - 19.00 Pisani balončki - 19.30 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport -20.35 »Plaha vdova*, dramatizirana povest - 21.40 Jazzov kotiček - 22.00 Harmonija zvokov in glasov - 22.35 Tenorist Mitja Gregorač - 23.00 Glasba za lahko noč. Trst 12.05 Tržaški motivi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Furlanske pesmi - 13.30 Mali ansambli - 13.55 Simf. koncert - 14.20 Ansambel Franca Russa. 7.30, Poročila Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Polke in valčki - 11.00 Smetana: Vltava -11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Ciganske pesmi - 14.00 Glasba po željah - 15.00 Iz operetnega sveta 15.45 Slov. narodne - 16.20 Radijski oder -16.45 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester - 17.40 Ital. pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Kvartet Gumina - 22.15 Igra Al Hi rt. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 - ČETRTEK, 16. FEBRUARJA Poročila - 8.30 Lahka glasba -9.07 Zvočni trak - 10.05 Operetna glasba - 10.30 Šola - 11.30 Litvanske narodne - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Nove ameriške plošče - 17.15 Neapeljske - 17.30 Meredith: Egoist - 18.15 Variete - 19,30 Luna park - 20.20 Kratka zgodovina glasbene komedije - 21.05 Pianist B. Aprea -21.50 Skladbe za orkester. II. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.40 «Le sorelle Condč* 12.45 Pesmi desetletja - 13.00 Mali variete - 14.00 Juke box - 15.15 Pogovorimo se o glasbi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče -17.05 Ital. pesmi - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enotni razred -20.00 Iz opernega sveta - 21.00 Glasbeno-govorni spored - 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Bachov oratorij za solo, zbor in orkester - 22.30 Ital. periodični tisk - 22.55 Revija revij. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 «Alzaška folklora* - 9.40 Janez Bitenc: Snežec - 10.15 Iz popularnih oper - 11.00 Turistični napotki 11.15 Orkestri Gould, Melachrino in Dumont - 12 00 Na današnji dan - 12.10 Naši ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Domače razglednice 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Popoldanski divertimento - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Melodije ■ 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Turistična oddaja - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz Puccinijeve opere »Dekle z zahoda* - 18.45 Jezikovni pogovori -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Anton Pavlovič Čehov - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Mozart: Serenada v b duru - 23.05 Plesni orkester. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 15.00 Ženski slalom - 17.00 Tvoja prihodnost - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino 13.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Kulturni razgledi - 19.45 športne vesti in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «La collezione di Cavanaugh* -21.50 Politična tribuna 22.45 Kol. dirke v Milanu - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Tečaj francoščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik 21.15 Rubrika «Mladi» - 22.15 Glasbeni spored. P Jug. televizija 9.40, 14.50, 16.10 TV v šoli - 11.00 Angleščina - 11.30 Glasbeni pouk - 16.40 Nastanek naftnih ležišč • ' 17.05 Poročila - 17.10 Vljavaja — i rlngaraja - 17.55 Obzornik - 18.15 Mladinska tribuna 18.35 Resna glasba - 19 00 Vojnorevolucionar- na lirika - 19.40 Prospekt - 20.00 Dnevnik - 20 30 Aktualni pogovori j - 21 10 Operni konc. v Stockholmu. ' Vreme včeraj: najvišja temperatura 7, najn lij a 2, ob 19. ur| 3.6 stopinje; zračni tlak 1022.6 narašča, vlaga 40 odst., veter 18 km na uro s sunki do 30 km, severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7 stopinj. Tržaški dnevnik SLOVESNA URADNA PREDAJA POSLOV NA ŽUPANSTVU Novi župan Spaccini zagotovil vso skrb nove uprave v korist vsega prebivalstva Zahvalil se je dr. Franzilu za njegovo 8-letno županovanje in za vse njegove zasluge v korist Trsta ter vsem prejšnjim odbornikom ■ Odgovor dr. Franzila ■ Na prvi seji odbora razdeljena odborništva Na županstvu je bila včeraj opoldne uradna izmenjava županskih poslov med prejšnjim županom dr. Franzilom in novim županom inž. Spaccinijem. Slovesnosti so prisostvovali vsi prejšnji in novi odborniki, načelniki svetovalskih skupin in časnikarji. župan inž. Spaccini je posvetil svoj govor prejšnjemu županu dr. Franzilu in dejal, da pripada njemu naloga, da kot novoizvoljeni župan pozdravi dr. Franzila v imenu mesta. Potem ko je dejal, da naj mu dr. Franzi! dovoli, da se mu, preden spregovori v imenu vseh občanov, zahvali v svojem imenu za vsa dosedanja leta, v katerih je imel priložnost delati z njim in obogatiti svoje izkušnje ter poglobiti poznavanje tolikih vprašanj na upravnem področju, je nadaljeval: «Dra-gi Franzil, osem let županovanja, ki si ga tako vestno in odgovorno o-pravljal v času dveh zaporednih poslovnih dob, v tako težavnem času, ki ga je v tem obdobju prehodila naša skupnost, je dejstvo, mimo katerega ne moremo brez ustreznega priznanja. Zato mi dovoli, dragi Franzil, da ti v imenu mesta in upraviteljev izrazim danes na tem mestu preprosto, toda slovesno, i-skreno in občuteno zahvalo za delo, ki si ga s tako velikim navduše-| njem in vztrajnostjo ter osebno po-'•j žrtvovalnostjo opravil v teh dolgih letih v korist našega mesta.» Nato je župan omenil prizadevanje in borbo prejšnjega župana za ; rešitev raznih vprašanj univerze, I-talcantieri, naftovoda, za obnovitev občinske uprave in za vse druge J, socialne pobude ter velika dela, ki so bila uresničena na vseh področja jih občinske pristojnosti. Potem ko sije župan poudaril predanost delu I in stvari prejšnjega župana, je de-| jal: «To so izredne zasluge tistega, I ki mora, kot tržaški župan, voditi i ta veliki stroj v korist ljudi, ki mo-i ra včasih tudi z neustreznimi sred-1 stvi vsak dan delati v korist dru-i‘žin, raznih vprašanj in potreb vse-:(ga prebivalstva ... čutim se srečnega, da lahko v novih izvoljenih organih, ki si jih je mesto dalo, nadaljujem z delom. To je jamstvo, ki ga hočem sedaj slovesno pouda-• riti, da bomo nadaljevali s politiko v izključno korist prebivalstva.« i Ob zaključku je inž. Spaccini dejal, da želi ob tej priložnosti po-zdraviti in se zahvaliti tudi vsem prejšnjim upraviteljem, ki niso o-' hranili svojih občinskih odgovornih mest, in sicer prejšnjemu pod-, županu odv. Mianiju ter odbomi-i kom Venierju, Bazzaru, Babilleju In Fantasii. Vsem torej, je zaključil | župan, iskreno želim, da še nada-I Ije dajejo skupnosti svoj dragocen prispevek izkušenj in predanosti. Nato Je župan inž. Spaccini izro-ffipil dr. Franzilu zlato spominsko me-|. daljo. , Dr. Franzil se je zahvalil za izre-; Sene besede ter poudaril, da ne mo-1 re reči, ali je bolj žalostno zapustiti 1, mestno hišo, ali pa da je večje za-- dovoljstvo, da se je otresel odgovornosti, ki je ne more nihče zavidati. Potem ko je dejal, da mu ni mogo-fi te zanikati, da se je v Trstu kaj ; naredilo,'je poudaril, da je imela ..tržaška občinska uprava vedno po-, membno vlogo pri vseh pobudah v .. korist prebivalstva. Nato je omenil tf Vlogo občine pri ustanovitvi dežele !| n še posebno pri gradnji naftovoda. Glede te pobude je dr. Franzil dejal, da je občinska uprava v za-jetku, ko se je za gradnjo nafto-; Voda najprej obrnila na družbo -V e, ker je ta družba zavrnila pred-og. Zato se je občinska uprava si,; obrnila na ENI in na tuje petrolej-gi tke družbe ter tako povedla zadevo Jo uresničitve; tudi pri uresničitvi m pobude o gradnji mednarodnega j. :entra za teoretsko fiziko je občili ,ia imela veliko besedo, čeprav, je dejal dr. Franzil, je bila njena de javnost včasih prikrita in zaradi raznih vzrokov ni doživela tistega zunanjega priznanja, ki si ga je zaslužila. Ko se je obrnil na prisotne odbornike in svetovalce, je dejal, da je sedaj pred njimi velika odgovornost, ker je bilo, je in bo mesto Trst vedno težko upravljati. Izrazil pa je prepričanje, da je bilo mesto izročeno v dobre roke in da bo znala nova uprava ne samo nadaljevati z delom, marveč napredovati in razvijati delovanje na vseh področjih, ter da bo delala še boljše kot dosedanja uprava. Zatem je pozval vse občinske svetovalce, naj si prizadevajo za obči blagor prebivalstva, da se ne smejo vse sile izrabiti v borbi med večino in opozicijo, ker da se morajo vsi skupaj boriti za toliko nerešenih vprašanj ter za skupne koristi prebivalstva. Sinoči ob 18.30 je bila prva seja novega občinskega odbora, na kateri je župan podelil odbornikom posamezna odborništva ter spregovoril nekaj besed o delovnem programu in vprašanjih, ki jih mora odbor najprej rešiti. Pričakuje se, da bo seja občinskega sveta sklicana proti koncu meseca. Med včerajšnjim dnem so prejšnji odborniki predali svoje posle novim odbornikom, ki so takoj prevzeli svoja odgovorna mesta. Novi občinski odbor je takole sestavljen: Inž. Spaccini župan; prof. Lonza podžupan in odbornik za davke, pristojbine in turizem; dr. Bla-sina odgovarja za zdravstvo in higieno; Ceschia za statistiko, javne stike, mladinska vprašanja in šport; dr. Chicco za osebje; De Gioia za ekonomat; prof. Elvira Feliciani por. Faraguna za šolstvo in kulturne u-stanove; Hreščak za podpore in dobrodelnost, delo in vprašanja zgornje okolice; Mocchi za javna dela (razen urbanistike in gradbenih dovoljenj); prof. Romano za mestno policijo in prehrano; dr. Vascotto ea javne industrijske dejavnosti; dr. Verza za računovodstvo in proračun; Vigini za matični urad, ana-graf, upravno decentralizacijo in javne centre. Seja miljskega občinskega sveta Sinoči Je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je predvsem o-dobril zamenjavo v svoji sestavi. Dosedanji demokristjanski svetovalec Vinicio Felluga je namreč odstopil, ker je predsednik šolskega patronata. Občinski svet je sprejel njegov odstop, nato pa je potrdil izvolitev njegovega namestnika. Mesto, ki ga je zapustil Felluga, je zdaj zasedel demokristjanski svetovalec Virginio Piovesana, ki se Je že udeležil sinočnje seje. Nato je občinski svet razpravljal in soglasno odobril predlog začasnega statuta za občinsko mladinsko konzulto v Miljah. Konzulta bo u-stanovljena pri občinskem odbomi-štvu za mladino in šport ter bo združevala mladince vseh političnih struj in svetovnih nazorov, da bodo s proučevanjem mladinskih problemov in prosto diskusijo ter kon. kretnimi pobudami prispevali pri demokratični vzgoji mladine. Danes bo prisegel predsednik pokrajine Danes zvečer ob 17. uri bo predsednik pokrajinske uprave, izvoljen na zadnjih volitvah, prisegel pred vladnim komisarjem dr. Cappelll-nijem. Priči 'bosta šef komisarjevega kabineta dr. Mellaro in podprefekt Micell. Novi župan inž. Spaccini izroča dr. Franzilu zlato spominsko kolajno VČERAJ V NOVINARSKEM KROŽKU Deželni funkcionar odv. Pacia orisal občinstvu deželni zakonik Zakonik je sestavljen iz štirih delov in je zelo pomemben in koristen Snoči je bilo v novinarskem krožku v Trstu srečanje, ki so se ga udeležili številni predstavniki oblasti, upravniki in funkcionarji deželne uprave. Na njem so uradno predstavili občinstvu zakonik Furlanije-Julijske krajine, ki sta ga sestavila funkcionarja deželne uprave dr. Al-fonso Rizzoli in rag. Silvio De Paoli, ter ga je tiskalo založniško podjetje Gasparo v Morcianu v Roma-gni. Navzočim je orisal knjigo načelnik pravnega urada deželne uprave odv. Pacia, ki je zelo ugodno ocenil to zbirko deželnih zakonov, ki predstavlja za sodnike, odvetnike, za javne upravljavce, za raziskovalce in za vse tiste, ki jih zanimajo deželne zadeve koristno orodje za konzultacijo ter daje hkrati organič-no dokumentacijo o tem, kar so doslej storili v deželi in za deželo na normativnem področju. Zakonik je sestavljen iz štirih delov, ki vsebujejo osnovne norme, organizacijske norme, norme o deželnih dejavnostih ter posebno zakonodajo, ki se tiče tržaškega ozemlja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiil SEJE DEŽELNIH KOMISIJ Večina v drugi komisiji je odobrila osnutek o ustanovi za razvoj kmetijstva Za osnutek so glasovale skupine leve sredine, proti liberalci in misovci, medtem ko so se komunisti in psiupovec vzdržali Druga stalna deželna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo je včeraj z večino glasov odobrila ustanovitev ustanove za razvoj kmetijstva. Pri tem so se vzdržali svetovalci KPI in PSIUP, medtem ko so liberalci in misovci glasovali proti. Ta zakonski osnutek skupno z osnutkom v prid živinoreji pomeni uresničenje programskih obveznosti sedanjega deželnega odbora leve sredine in bo omogočil odločilne posege za preosnovo kmetijstva. Ustanova za razvoj kmetijstva bo imela svoj sedež v Gorici in bo opravljala naloge, ki jih predvidevajo odlok štev. 948 od 23. junija 1962 in drugi državni zakoni, ki vsebujejo norme o ustanovah za razvoj, pri čemer je treba spoštovati deželni statut. Ustanova bo dajala pobude za kredite kmetovalcem in zadrugam; skrbela za tečaje za strokovno usposabljanje kmetov in kmečkih delavcev, dajala pobude za razvoj zadrug za nakup in upravljanje kmetijskih strojev ter zadrug za shranjevanje, predelavo in prodajo kmečkih pridelkov v državi in v inozemstvu; skrbela bo za krepitev živinoreje ter za povečanje količine mlečnih in mesnih izdelkov ter za komasacijo zemljišč z nakupi in z razlaščeva-njem. Na kmečkih področjih, ki jih bo moč valorizirati, bo ustanova skrbela tudi za posebne razvojne načrte, upoštevajoč specifične potrebe. V naši deželi se še posebej čuti potreba po takšni ustanovi, saj je kmetijstvo zaostalo. Obstoj take u-stanove opravičuje tudi agrarna politika po vsej državi. Skratka pomeni ustanovitev razvojne ustanove tudi važen ukrep za izboljšanje živinoreje in njene proizvodnje. Preden so glasovali o celotnem zakonskem osnutku, so včeraj dokončali razpravo o zadnjih členih. V osnutkih je bilo 33 členov, na predlog svetovalca Bettolija pa so dodali še dva. Prvi izmed teh dveh členov pravi, da bo prešlo vse to premoženje ustanove, če bo prene- I iiiiiiiiiiiinninimniiiinllliniiilli.. J Delovanje deželne ustanove za obrtništvo leta 1966 V deželi je 24.000 obrtniških podjetij v katerih je zaposlenih 60.000 ljudi Skupna vrednost obrtniške proizvodnje znaša na leto okoli 30 milijard lir Te dni je deželna ustanova za ijbrtništvo objavila daljše poročilo I«* svojem delovanju v preteklem •tu 1966. Iz delovanja povzemamo ekaj zanimivih podrobnosti. Ustavo Je predsednik Berzanti usto-čil 22. decembra 1965. leta, ko je la nova organizacija ustanovljena v smislu zakona štev. 21 z dne ,B. oktobra istega leta, s prvenstve-im namenom, da bi podprla in raz-la obrtniške dejavnosti v deželi. Ustanova za obrtništvo Je sestav-ena iz treh odsekov: iz operativ-upravnega in kreditnega od-•ka. V okviru prvega odseka delu-Pjjo študijski urad, urad za trgovin-Jko pomoč ter urad za tehnično omoč, medtem ko delujejo v okvt-upravnega odseka urad za knji-vodstvo, urad za osebje in eko-mat. Po organiku bo štela uslano-la 24 zaposlenih strokovnjakov in Jradnikov, danes pa jih je na delu Kri njej poleg ravnatelja, le 14 | Najvažnejšo dejavnost obrtniške tanove predstavlja podeljevanje oratnih kreditov obrtnišk-n pod-,etj' tkam del obresti, ki jih ti dolgu »jo bankam, ko Jim te dovolijo po-ji 1 a, po drugi strani pa dežela |(rek obrtniške ustanove prevzema 1 ase tudi jamstvv i nad pj/.-ačiiom reditov. S posojili, ki jln v tem cvirn jiodeljujejo banke, dogovor-|?ne z deželo, si smejo obrtniki na-iviti potrebne surovine ali poliz-slke. izvesti popravljalna dela v jo jih obratih, nabaviti nove stro-», Izplačevati mezde za počenemu isebju, poravnav?p; svoje davčne ,«■ socialne obveznosti itd. Banke dovoljuie.lo obrtnikom posojila za največ eno leto 'n do 1,5 milijona lir. Obrestna mera znaša 6,75 odst (za eno leto), poleg katere morajo obrtniki poravnati le še prometni davek na obresti in pa kolek na menice. Deželna ustanova za obrtništvo krije s svoje strani 3 odstotke obresti poleg tega pa se dežela v vsakem primeru obvezuje, da bo bankam po’ mila 70 odst. izposojenega denarja, ako bi prizadeti obrtniki ne poravnali sprejetih obveznosti. Z obrtniško ustanovo sodeluje danes 47 oančnlh zavodov, na katere je v lanskem letu prispelo 625 prošenj za obrtniška posojila, banke pa so posiale naprej na deželno ustanovo 614 prošeni, k* jih Je ta vse brez Izjeme odobrila. V razdobju od 22. avgusta do 22. decembra 1966 so banke razdelile med prosilce 774,5 milijona Ur posojil ter krile 27,5 milijona lir obresti. V Trstu sodeluje z ustanovo šest bank, v Vidmu pa kar 25; v Gorici sodelujejo štiri banke, v Porde-donu jih sodeluje 7, v Tolmeča pa 5. Med 614 sprejetimi prošnjami jih je bilo 375 iz videmske pokrajine, 123 iz pordenonskega okoliša, 45 1z goriške pokrajine, 38 iz Tolmeča ter le 33 iz tržaške pokrajine. Obrtniška podjetja iz videmske pokrajine so prejela 447,6 milijona posojil, medtem ko so 154,9 milijona prejela podjetja iz Pordenona, 55,5 podjetja iz Gorice, 50 milijonov podjetja iz Tolmeča ter 36,4 milijona podjetja iz tržaške pokrajine. Za kritje obresti je ustanova lani priznala 17 milijonov lir za videmska podjetja, 5,5 milijona za pordenon ska, 2 milijona za goriška, 1,8 milijona za tolmeška ter 1,3 milijona za tržaška podjetja. V okviru dežele Furlanije - Julijske krajine deluje danes okoli 24.000 obrtniških podjetij, v katerih je zaposlenih 60.000 ljudi. Posebno številna so obrtniška podjetja, ki proizvajajo stole, pohištvo, nože in obuvala. Skupna vrednost obrtniške proizvodnje znaša na leto okoli 30 milijard lir. Posebna anketa, ki jo je deželna ustanova za obrtništvo opravila pred časom, Je pokazala, da se v deželi bavl z umetniškim obrtništvom 76 podjetij, katerih skupna proizvodnja je v lanskem letu dosegla vrednost 900 milijonov Ur. Glavno tržišče za te izdelke je v sami deželi, okoli 4 odst. celotne proizvodnje pa se vsako leto izvaža v tujino. Poleg posameznih zasebnih podjetij se z obrtniško proizvodnjo ukvarja še 9 konzorcijev. Ustanova Je pred kratkim sklenila odpreti v Vidmu stalno razstavo obrtniških izdelkov iz dežele ter Izdati katalog najvažnejših proizvodov. Katalog se bo sproti obnavljal. Da bi olajšali uvajanje novih idej z deželno obrtniško proizvodnjo, Je dalje sklenila ustanoviti sklad 2.000.000 Ur za odkupovanje izvirnih projektov od umetnikov in profesionalcev, ln sicer s področja mramorja, lesa, bakra, tekstila, zlatnine, Itd. Ustanova predvideva tudi posebne vrste pomoči abltu-rientom treh umetniških šol, ki delujejo v okviru dežele. Tako so postavili sklad 4.000.000 lir, iz katerega bodo podeljevali prispevke do 50.000 odst. In do največ 450.000 Ur mladim obrtnikom, ki po dokončanem študiju nameravajo odpreti obrtniške delavnice. hala delovati, v roke deželni upravi. Poleg poročevalca Angelija in odbornika Comellija so spregovorili v razpravi še svetovalci Bianchini, BettoU, Boschd, Coghetto, Del Gob-bo, Mizzau, Moschioni, Trauner in Virgollni. Med glasovalnimi izjavami je spregovoril svetovalec Moschioni (KPI), ki je orisal vzroke vzdržanja njegove skupine. Misovec Boschi je napovedal nasproten glas svoje skupine, Uberalec Trauner je dejal, da je njegova skupina nasprotna ukrepu zaradi splošnih političnih vzrokov; svetovalec Bettoli (PSIUP) je napovedal vzdržanje, medtem ko je svetovalec Virgollni (KD) rekel, da je njegova skupina za ukrep. Poročevalec Angeli se je zahvalil članom komisije za plodno delo. Na koncu seje sta odbornik Comelli in poročevalec AngeU dala kratki izjavi o odobritvi ukrepa na posvetovalni stopnji. Odbornik Comelli je rekel, da bo nova ustanova zelo učinkovito pospeševala kmetijstvo, saj bo vsestransko pomagala kmetom, da se uvrstijo v proizvodni proces. Seveda ne bo ustanova nadomestila zasebne pobude, marveč bo zlasti pomagala malim kmetom. Zatem je odbornik naštel naloge ustanove, ki smo jih že prej navedli. Svetovalec Angeli pa je izjavil, da je imela komisija precej naporno delo, saj se je mnogokrat sestala in so se vsi njeni člani zelo potrudili, da bi osnutek člmprej odobrili. Med drugim so dodali nekaj popravkov k prvotnemu zakonskemu osnutku zlasti k členu 18, ki omenja možnost posegov na vseh področjih v deželi. Izrazil je prepričanje. da bo novi zakonski osnutek globoko zaoral v kmetijstvo. Ko bo začela ustanova delovati, bo mnogo kritik odpadlo, saj ho ustanova obrodila dobre sadove. Druga komisija se bo zopet sestala Jutri ter bo nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku v prid živinoreji. Pod predsedstvom prof. Renata Bertolija se je sestala včeraj zjutraj tudi tretja komisija za šolstvo in delo in začela razpravo o zakonskem predlogu komunistov o strokovnem usposabljanju bolničark, o-troških negovalk itd. Prvi je spregovoril poročevalec Ramani, ki je rekel, da ima dežela pri tem samo pomožno zakonodajno pristojnost. Poročevalec je dejal, da nasprotuje predlogu, saj se lahko omenjenim potrebam ugodi v okviru že obstoječih zakonov. V imenu odbora je nasprotoval predlogu odbornik Giust. Rekel je, da tudi omenjene stroke lahko Izkoristijo ugodnosti zakona v prid šolstvu na splošno. Zatem so spregovorili svetovalci Dulci, Morelli, Pittoni, Uril, Zanin in Bergomas, nakar so odložili delo komisije na prihodnji teden. Marca sestanek odbora za severni Jadran Odbor za severni Jadran se bo ponovno sestal v Trstu 6. marca letos. Odbor, ki je bil ustanovljen z ministrskim dekretom 4. 7. 1966, ln ki mu predseduje minister za zunanjo trgovino Tolloy, se bavi pred. vsem z vprašanji, ki zadevajo razvoj trgovinske menjave in blagovni tranzit na področju severnega Jadrana. V odboru sedita poleg drugih članov tudi tržaški in beneški župan. Za časa skorajšnjega sestanka si bodo člani odbora ogledali pristaniške naprave v našem mestu, da bi se pobliže upoznali z najbolj perečimi vprašanji In z možnostmi za razvoj in modernizacijo pristanišča in tržaškega emporija. Dejavnost deželnih organov Deželni odbornik za industrijo ln trgovino Marpillero se je včeraj zjutraj sestal s predsednikom, ravnateljem in drugimi predstavniki združenja trgovcev v Trstu. Z njimi Je razpravljal o vprašanjih trgovinske stroke s posebnim poudarkom na popisu podjetij, ki se ukvarjajo z razdeljevanjem, uvažanjem in izvažanjem blaga. Na deželnem odbomlštvu za finance se je včeraj sestala študijska skupina za pripravo zakonskega osnutka o deželnem knjigovodstvu. Skupino je imenoval deželni odbor na priporočilo posvetovalno - tehniškega odbora za finance. Seji je predsedoval odbornik za finance Tri-pani, udeležil pa se je je tudi prof. Salvatore Buscema, strokovnjak za vprašanja javnih financ. Odlok o premestitvah osnovnošolskih učiteljev Šolski skrbnik sporoča, da so na oglasnih deskah njegovega urada, šolskih nadzomištev in didaktičnih ravnateljstev izobešeni premestitve-ni odloki za učitelje za šolsko leto 1967-68, tistih v normalnem staležu kakor tudi iz nadštevilčnega stale-ža. Rok za vložitev dokumentiranih ugovorov poteče nepreklicno 3. marca 1967. iiiiimiiimriniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimii VČERAJ NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NOVINARJEV Izročen prispevek za obnovitev porušene šole v Fomi Avoltri V navzočnosti predstavnikov uredništev ^Primorskega dnevnika», «11 Piccola>, «Gazzettina» in «Messaggera Veneta» je prispevek prevzel župan hudo prizadetega kraja Izročitev prispevka tržaških novinarjev in črkostavcev županu iz Forni Avoltri na sedežu Združenja novinarjev Ob prisotnosti predstavnikov vseh redakcij tržaških dnevnikov ln tiskarjev je včeraj dopoldne predsednik Združenja novinarjev Danilo Soli na sedežu omenjenega združenja sprejel in toplo pozdravil župana občine Fomi Avoltri Maria Del Fabbra, ki ga je spremljal odbornik Renato Casabellata. Zupanu občine Fomi Avoltri, ki je bila hudo prizadeta zaradi novembrskih povodenj, so Izročili 504.000 lir za obnovitev šolskega poslopja, ki so jih prispevali uredniki in stavci listov ((Primorski dnevnik«, «11 Pic-colovi, «11 Gazzettino« in «Messag-gero Veneto«. Predsednik Združenja novinarjev Je v svojem nagovoru poudaril, da so novinarji občuteno spremljali tragedijo prizadetega prebivalstva ter obveščali javnost o hudi nesreči in njenih posledicah. Vestno so opravljali svojo poklicno in humano dolžnost ter s svojim poročanjem prispevali svoj delež, da je prišla do izraza solidarnost s prizadetimi poplavljene! Novinarji in stavci listov, ki imajo svoje redakcije v Trstu so hoteli dati tudi konkretno pomoč in so nabrali o-menjeno vsoto, da bi tako pomagali pri obnovitvi šole v Fomi A-voltri. Prispevek izročajo novemu županu, ki je prevzel odgovorno mesto po smrti tamkajšnjega župana Romanina, ki je zgubil življenje v tisti tragični noči, ko je hitel na pomoč svojim občanom. V imenu stavcev je župana Del Fabbra pozdravil predstavnik tiskarjev Bruno Messeri in mu izročil bančni ček. Zupan Del Fabbro se Je toplo zahvalil za prispevek in poudaril, da je bila pomoč novinarjev zelo dragocena, ker so zares zavzetostjo in sočustvovanjem obveščali Javnost ne samo o nesreči, ampak tudi o izrazih solidarnosti in pomoči prizadetemu prebivalstvu. Listnica uredništva Avtorja pisma uredništvu, ki se je podpisal z začetnicama R.P. pro. simo, da nam sporoči svoj priimek in ime ter naslov, ker anonimnega pisma ne moremo objaviti. —- Uredništvo Včeraj-danes HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. februarja 1967 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 6 o-seb. UMRLI SO: 54-letnl Edoardo Petelin, 83-letni Emerlco Rubini, 70-let-ni Vlrgiliio Boscolo, 64-letna Laura Clarna vd. Veni, 76-letna Argla Cos-mtitz por. Sennl, 87-letna Lorenza Bendoricchio vd. Taurian. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Dr Gmelner, Ul. Giulia 14; Piz-zul-Clgnola, Corso Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecelllo 24, Serravallo, Trg Cavana 1. Glede osnovnih norm je odv. Pacia orisal deželne pristojnosti, določene po statutu, in pri tem poudaril čudno nasprotje med členom 4 in drugim odstavkom člena 68 j glede pravnega in gospodarskega položaja deželnega osebja. Zatem je pojasnil kriterije, po katerih se je ravnala vlada pri izdaji norm o u-resničenju statuta. Odv. Pacia je dejal, da je dežela opravila ogromno normativno delo. V nekaj več ko dveh letih obstoja deželnega sveta so odobrili 80 zakonov. O raznih zakonih so morali razpravljati tudi po dvakrat in jih dvakrat odobriti, ker jih je vlada zavrnila. Razen tega so odobrili tudi poslovnik in nekaj predlogov državnih zakonov. Odbor pa je sprejel kakih 10 pravilnikov za izvajanje zakonov. Večina zakonov se tiče organizacije dežele ter spodbud na proizvodni ravni in na področju javnih del, k čemur je treba prišteti tudi podporno dejavnost. Toda važni so tudi zakoni, ki temeljito spreminjajo razne dosedanje juridične uredbe Odv. Pacia je dejal, naj bo politični, gospodarski in upravni pomen dežel kakršen koli, gotovo je, da je ustanovitev dežel na juridični ravni popolnoma upravičena po potrebi, da se modernizira sedanja državna zakonodaja in da se prilagodi krajevnim razmeram s tem, da se pripišejo deželi pristojnosti v številnih zadevah. Kratkega predavanja o zakoniku so se med drugim udeležili predsednik deželnega sveta De Rinaldini, odborniki Masutto in Dal Mas, vladni komisar Cappellini, predsednik sekcije tržaškega prizivnega sodišča Palermo, predsednik sodišča Renzi, številni deželni svetovalci in drugi. V okviru javnih radijskih koncertov Zbor Prosek - Konloael na radiu Trst A Tržaški sedež RAI — Italijanske Radiotelevizije je priredil za tekočo sezono, kakor že za prejšnjo, niz javnih koncertov s sodelovanjem nekaterih vidnejših deželnih solistov in ansamblov. Postaja Trst A v slovenskem jeziku ima v načrtu nekaj koncertov s sodelovanjem pevskih ansamblov iz Trsta in Gorice. Prvi teh koncertov, na katerem bo nastopil moški pevski zbor «Prosek ■ Kontoveln pod vodstvom Ignacija Ote, bo v petek, 3. marca, ob 21. uri v avditoriju «A» našega sedeža v Ulici Fabio Se-vero 7. Spored obsega antične in modeme polifonske skladbe ter ljudske pesmi. Vstop z vabili, ki bodo na razpolago v veži sedeža 2. in 3. marca. SLU2BA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-235. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V MALI DVORANI V soboto, 18. t.m. ob 21. uri in v nedeljo, 19. t. m. ob 16. url Slawomir Mrožek STRIP - TEASE IN ČAROBNA NOČ Zadnjič! Danes, ČETRTEK, 16. lebruarja Danilo . Sonce vzide ob 7.06 in zatone 17.32. Dolžina dneva 10.22. Luna de ob 9.55 in zatone ob 0.00. Jutri, PETEK, 17. lebruafJ* Silvin PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi danes, 16. februar)* ob 20.30 na sedežu društva VEČER KRATKOMETRAŽNIH Filibert Benedetič NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija; J O 2 E BABIC Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s v> PREMIERA V četrtek, 23 t. m. ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V petek, 24. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev in invalidski) V soboto, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 26. t. m. ob 16. url (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) V torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma) V sredo, 1. marca ob 21. uri V četrtek, 2. marca ob 21. url V nedeljo, 5. marca ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča Verdi V nedeljo ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava treh novitet enodejank «La giacca dannata« Giulia Viozzija, «Alissa» Raffaella de Banfielda in «Una domenita« Maria Bugamellija. Režija Ca-rlo Piccinato. Dirigent Alberto Zedda. Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic. «La Baracca« V dvorani Vlvante (Largo Papa Giovannl) bo igralska skupina «La Baracca« uprizorila v torek, 21. t.m. ob 21. uri ((Dnevnik Ane Frank« v Hachetovi predelavi in v italijanskem prevodu Laure del Bo-no. Dohodek je namenjen Italijanskemu centru Ana Frank. Vabila so na razpolago v umetnostni galeriji Torban-dena. • Nemški šivalni stroji PhAKF za družino, obrt in industrijo • Italijanski šivalni stroji VI-GORELI 1 • Originalni švicarski pletilni stroji SW1SS MAGIC • -Stroji za krpanje nogavic VITO-i • Naprave za prevlačevanje kovinskih gumbov • Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo • Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnica Delponte Pietro & C. Trst, Ul. Timeus, 12 Tel. 90.279 l i PRIHRANILI ROSTE Z NAKUPOM v TRGOVINI ČEVLJEV 'Bonda LARGO BARRIERA VECCHIA 5-6 FILMOV ki jih je posnel priznani skl amater Aljoša Žerjal. Vabljeni vsi člani In Prha' teljl društva. Prosimo točnost! GLASBENA MATICA TRST V torek, 21. februarja ob 2®-30 v mali dvorani Kulturnega doma solistični koncert Sodelujejo: Zlata Ognjanovič - sopr®0 Jože Stabej - bas Vladimir škerlak - violi*1® Marjan Lipovšek - Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottof ®ls! go« Metrocolor iz romana f, Pasternaka. Geraldine Chapl1*1’ lec Guinness, Omar Sharlf. Deveti teden. m Excelsior 15.30 «La contessa dl ‘‘p, Kong« Technicolor. Chaplinov Sophia Loren, Marlon Brand«- c(, Fenice 16.00 «CliPt Ul sollta-rlo« * r. nicolor. Superteehira-ma 70. “Oio ge Martin, Mariarme Koch, ‘ Gozlino. jv Eden 16.30 «HawaiI» Technlcolo*- ^ lle Andrevvs, Max von Syd°"' chard Harris. h.flt0 Grattadelo 16j00 «L'uomo del del pegnl« Rod Steiiger. PreP® no mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco 1*)> (jr 16.00 «11 terzo ooohio« Franco ^ ro. Prepovedano mladini P°° letom. utrli Alabarda 16.30 «Super Argo Dia-bollcus« Colorscope. Kend Loredana Nusciak. . t Filodrammatlco 16.00 «11 paPaveyal anche un flore« Technicolor- ^ Brynner, Senta Berger. TreW0‘ ward. flil- Moderno 15,30 «Come rubare u' ,j(|i lione dl dollani e vlvere 1 pf Technicolor. Audrey Hepburn-ter O'Toole. Zadnji dan. rpi Cristallo 16.30 «Ne onore ne •‘mV Technicolor. Anthony Quinn. “ dia Cardiria-le, Alain Delon. je Garibaldi 16.00 «Delitto in pilule« Alain Delon. Prepovedano dipl pod 16. letom. Aurora 16.30 «Arrlvano 1 RusSl*tg( Capitol 16.00 «Io la conoscevo Stefania Sandrelll, Enrlco j” Salerno. Prepovedano mladini 18. letom. Impero 16.30 «Hotel Paradiso«. ^ Vlttorio Veneto Zaprto zaradi P0F vil. Ideale 16.00 «11 giuranento dl ro» Technicolor. Tony Russ*1-Astoria (Ulica Zoruttl, fllobus 16.00 «1 gladiator!« Technicolor-Vic tor Mature. , vit Astra 16.30 »Tom e Jerry discol' lantl« ,|j> Abbazia 16.00 «Inno d. battaB () Technicolor. Hyer. Rock Hudson, ZIMSKA POEZIJA V GORAN SPD Trst vabi na predav® nje, ki bo v petek, 17. t. m- 0 20,30 v mali dvorani Kultur”^ ga doma z naslovom poezija v gorah*. Predaval ^ udeleženec lanske slovenske ^ malajske odprave Tone nov, ki nas bo s preko 200 baFV nimi diapozitivi popeljal v p* robni svet zimske narave. Po predavanju bodo na£r®jt ni zmagovalci «1. zim®*®11 športnih iger.« Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob P0**' y dreja Obersnela daruje družin* mu dreia Mahniča 5f>no lir za D1J K dreja Mahniča 5000 lir matico. V spomin dr. Karla Ferlug«, Je družina Andreja Mahniča ^ za Dijaško matico. ^ Namesto cvetja na grob P°K'.ruP' rije Kuret roj. Drga-nc daruje (i- na Pregare 2000 lir za Dijaško C° Miia^ V počastitev pok. učitelja v® Pertota daruje družina Vladimir* dopivca 3000 lir za Dijaško mal Prispevajte \i» DIJAŠKO MATilUOl ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo YKil ki so spremili k zadnjemu P04, našo drago Pepco Kuret ^ Žalujoči: soprog Silvester, j Sergij, hčerka Vera, vnuka ** In Darij. Ricmanje - Rocol, 16. febr. 5>M0RSKI dnevnik - 5 16. februarja 1967 Z ONSTRAN MEJE Srednjeročni program razvoja koprske občine do leta 1970 UGOTOVITVE POKRAJINSKE OBRTNIŠKE KOMISIJE Največji napredek pričakujejo v podjetju Luka Koper, ki bo že konec letošnjega leta začela izkoriščati progo, in zaradi zgraditve novih objektov v njej Koprska občinska skupščina Je ‘'‘■‘Pravila, gradivo o razvoju obči-V0 leta 1970. Gre za srednje-DrS1 Program, o katerem bodo, ga bo skupščina dokončno vojna .razpravljali občani na raz- sestankih. len koprsko področje je znači-Pagel gospodarski razvoj v OPjih letih, vendar so zaradi te-. saostala nekatera področja, Stvn Vf€rn šolstvo, kultura ter zdrijv-B o ‘h socialno zavarovanje. Tem tj-SjOgam bo potrebno posvetiti ir 8ti .jem razdobju več pozorno- Perečar’; čemer naj bi posamezna s&mop .vPrašanja reševali tudi v -r..spevkom. stm> dosedanjem razvoju gospodar- _ ” SO Tlrorln Inrlnetri io tnpt .So Prednjačili industrija, pro-v 1 * gostinstvo. V te panoge so ,2adnjih petih letih investirali v”?« 24 miliiari ditev pločnikov. Vrednost celotnih del rekonstrukcije sodijo na pol milijarde starih dinarjev. Za letos imajo zagotovljenih 150 milijonov starih dinarjev. Na piranski punti so začeli s prvimi deli za zgraditev novega ho tela Sidro. Investitorja sta škofjeloški Transturist in domače Sidro. žar. Pozno popoldne so odhiteli v Ul. I. Svevo v zbirni center za emigrante, kjer je nekdo pozabil prižgan električni gorilnik. Požar v Ul. I Svevo je povzročil približno 350 tisoč lir škode. Poleg tega so gasilci z vseh treh postaj gasili številne požare suhljadi v zgornji tržaški okolici. Naj- IOSK1 iransLUiiSL in uum« oiuiu. cnhliarli ip nastal bli- Hotel bo imel 134 ležišč. Na mestu, večjla£°„“ vi*?1 ii porPln na kjer bo stal hotel, je zdaj telovad- z" om* kvadratnih metrih novršine n ca. Investitorji so se zavezali, da 30.000 kvadratnih metrih površine. niča. Investitorji so se zavezali, da bodo zgradili novo telovadnico v bližini športnega parka. V "“s milijard starih dinarjev. toJJJjsIednjih letih bodo ostali os-vols Koncepti gospodarskega raz-nespremenjeni. Industrijska j^izvodnja bo udeležena v druž-DrnS11 bruto proizvodu s 40 odst. g0“fbet pa s 34 odst. V trgovini in h oj1 nstvu pa celo predvidevajo ra-j)J» ,vzPon. Od večjih objektov ki i^„jejo največji napredek v lu- ki1? t/v.-t°Per. ki bo začela že konec le-i leta izkoriščati žf bodo s pomočjo do ‘ga kapitala zgradili j^ustrijske objekte. Kljub vsem ^Potrebno še nekaj let, da dobi „_prsso pristanišče svojo dokonč- gi-ai tizi°gnomijo. Popolnoma dobsko*0 ln 0Preml.ien0 bi bilo ko- pristanišče leta 1975, ko bi jone'Un-ietni Promet okrog 3 mili- friašai 900 tisoč ton. Težke cevi oplazile delavca v pristanišču Včeraj popoldne se je na pomolu štev. 5 Starega pristanišča pripetila nesreča na delu, katere žrtev je postal 46-letni delavec Carlo Mahne iz Ul. Conti 20, uslužbenec pristaniškega podjetja «ex Scaramelli«. Mahne je s pomočjo delovnih tovarišev na železniški vagon nakladal težke cevi. Naenkrat se je skla. dovnica cevi podrla in dve cevi, težki vsaka po dva stota, sta zgrmeli z vagona in oplazili Mahneta po obrazu, levem licu in komolcu ter desni nogi Mahnetu so priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK, s katerim so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. Gasilci pa so morali gasiti še požare suhljadi na Proseku, na Opčinah, nad Miramarom in drugod. Prava zaradi pogostih požarov suhe trave in grmičevja, so gasilci ustanovili varnostno protipožarno službo, zato vsak dan kroži po cestah zgornje okolice patrulja, ki stalno pazi, da se kje ne razplamti kak velik požar. Predlagali so nekatere reforme za nadaljnji razvoj obrtništva Med temi so ustrezni gospodarski, davčni in socialni ukrepi - Prispevek dežele za zdravniško pomoč w.,!a terenu pričakujejo zdaj šte- i- TVtlorvvi Ira rrloHn 7.1 V- p, Polemike glede razvoja živ-Jskega standarda. Da bi rešili trofv-u Pr°blsme šol, telovadnic, o-Ki 8tah vrtcev in sorodnih ustanov, organizacijami milijardo 300 30nJ Ol?ov starih dinarjev, okrog Eih n?iI‘.ionov pa bi dobili iz dru-vn,l.Vlr°v. Glede povečanja zmoglji- w. Rr/.nnolroaa vnrinvnrln nhst.aia t8’1 Rižanskega vodovoda obstaja s wJ?0st' da bi prišli do sredstev livb.0s>bopno podražitvijo vode. Vo-Rij „_.odo razpravljali tudi o dile- šarureševan-1a stanovanjskega vpra-ham-' ^ glavnem obstajata dve va-v-ji1. ali sanirati stari stano-šjJ-lski fond v mestu, ali pa ru-Dov Staru mesto in graditi povsem stanovanjska naselja. Seveda varianta bi bila neprimerno razia. vjjebivaici Komna in Branika slavi 15 ■ februar kot vaški praznik 23 i °,min na tragične dogodke pred ko so fašistične drhali po----* >n porušile obe naselji ter cp!ln° prebivalstva odgnale v kon-te^racijska taborišča, šlo je za j^jbšistično akcijo, ker so parti- ‘‘SpniT" kol*r> ^red tem naPac*li fašistično na cesti med Komnom in pbikom. vif05 živalstvo obeh vasi je prosla- pr., spomin na žalostne dogodke. prgP 23. leti s polaganjem vencev itirril ?p9rnenikorn Padbb in z raz- kulturnimi točkami. o I lzoli so razpisali referendum vJ^bioprispevku za izgradnjo telo-stw?lce- Za Je glasovalo 58,4 od-Ri>i, , volivcev, proti pa 36,9 odst. da, ‘javnih je bilo 4,7 odst. glasov. “nrT" za telovadnico bodo denar M™rabiii tudi za gradnjo nekate- •11 komunalnih objektov na pode- ^iju, la^?.sto-ini organi so objavili po- sr sk_T= 0 učnih uspehih na Koprni? v prvem polletju. Med sred-kci-rSl,š°lami beleži največ uspehov iyutrsk° učiteljišče, kjer imajo 86 VSn_ili__•!!_ ____ T T Un.fiMnn Pozitivnih ocen. V kovinar- Otjl? dolskem centru so dosegli 73 Hi- • v srednji medicinski šoli 0U 71 °dšt., v gimnazijah Velik požar suhljadi v bližini Gabrovca Tudi včeraj so imeli gasilci polno dela. Že navsezgodaj so hiteli preg^ammAikaenaS neki stavbi' malo-prej^v UL Ireneodella Croce vnelo nekaj tramov. Morali so od-1 kjer ga je pustil lastnik Adriano kriti streho in pogasiti nastali po- Miloch iz iste ulice štev. 6. „„„„„„„...........................mm.n'............................."........".............".H IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Brez vozniškega dovoljenja je vozil ukradeni avto Policisti letečega oddelka so pred. včerajšnjim aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževal-nimi okoliščinami in vožnje avta brez vozniškega dovoljenja 28-le-t nega barista Giordana Sillija brez stalnega bivališča. V ponedeljek ponoči okrog 4. ure je patrulja agentov v Ul. Capitoli-na dala znak avtomobilistu, ki je vozil avto fiat 600 TS 37802, naj se ustavi. Namesto tega je šofer še bolj pognal avto in skušal zbežati. Toda vse je bilo zaman, ker so ga policisti dohiteli. Ti so tako u-gotovili, da je za volanom sedel Silli, ki pa ni mogel pokazati ne vozniškega dovoljenja, katerega ni nikoli imel, niti prometne knjižice avtomobila, ker je vozilo ukradel Barist v pivovarni Moretti si je prisvojil 725.000 lir Prizivni sodniki so potrdili obsodbo kazenskega sodišča vendar s pomilostitvijo - Tudi šoferju, ki je v pijanosti zakrivil prometno nesrečo, so potrdili kazen Videmsko tonsko .sodile, ie^. djr« fc.S.nto hotel g februarja lani obsodilo 21-letnega Francesca Santora iz Vidma, Drev. Vat 3-18, na 1 leto in 4 mesece zapora, in plačilo 40.000 lir globe, ker je obtoženca spoznalo za krivega - tatvine z obteževalnimi okoliščinami. "Pri razsodbi je videmsko ka- zensko sodišče upoštevalo olajševalne okoliščine, da je Santoro ze po- 1hhyru ln v Pirauu 60 odst., v ad-„ Ilustrativno ekonomskem centru V __ - tiw0Pru 58 odst. in v srednji po- ■ šo11 v Piranu 50 °dst. pobeli?11 ocen. Povprečni uspehi so gjj?1 na osnovnih šolah, kjer se Vi ‘i6 odstotek pozitivnih ocen od do 74. vrnil povzročeno škodo. ■ PrtMFblne-njeni razsodbi je Santoro vložil priziv in včeraj so prizivni sodniki v Trstu (preds. Franz, tožilec Meyer, zapisnikar Parigi) ponovno premlevali vso Santorovo zadevo. Mladenič je bil zaposlen kot barist v pivovarni «Moretti» v Vidmu, katere upravitelj je bil 49-letni Carlo Francolossi iz Vidma, Trg £sop-po 3. Sedmega decembra 196o je Francolossi na letečem oddelku policije prijavil, da so ponoči neznanci prišli v notranjost pivovarne in iz nredala pisalne mize v uradu u-kradli 600.000 lir, nadaljnjih 100.000 lir ki jih je Francolossi hranil v drugem predalu in še 25.000 lir iz registrske blagajne. Skupno t°re.l 725.000 lir in še nekaj avstrijskih šilingov. Pri preiskavi so agenti u-gotovili, da so na notranji strani vrat uradnih prostorov v ključavnici viseli ključi. Iz tega so sklepali, ovJ?° začetka turistične sezone bodo rw?vili cesto Piran - Lucija. Naj- bo na vrsti most pri' Luciji, ttwi6 bila do zdaj dovoljena obre-le „ e.v le do dveh ton. V načrtu badalje obnova cestišča in ure- da je tat dobro poznal prostore in celo kraj, kjer so bili ključi. je skušal skriti dva avstrijska bankovca. Policist je Santora zasačil pri tem «opravilu» in fant je kasneje na zaslišanju, hočeš nočeš moral izpovedati, da je zagrešil tatvino. Povedal je, da je'v noči med 6. in 7. decembrom prišel v pivovarno,■ vzel ključe, ukradel denar in izginil. Povedal je §Č, da je del denarja porabil, da si je kupil par hlač, z delom je plačal nekaj dolgov, del pa je potrošil ponoči v družbi z neko žensko v nekem lokalu. Na podlagi tega so Santora prijavili sodišču, ki ga je, kot smo zgoraj omenili, obsodilo. Obtoženec na včerajšnjo prizivno razpravo ni prišel in sodili so ga v odsotnosti. Prizivni sodniki so potrdili razsodbo videmskega kazenskega sodišča, vendar so Santoru kazen pomilostili. Pretekli ponedeljek se je sestala v Gorici pokrajinska komisija za o-brtništvo. Ob tej priliki so odborniki izpopolnili seznam obrtniških podjetij in seznam obrtnikov, ki pridejo v poštev za bolniško zavarovanje. Poleg tega so obravnavali tudi nekatere druge probleme, ki se tičejo vseh podjetij te kategorije ali samo nekaterih izmed njih. S tem v zvezi so odobrili nekatere resolucije, ki so jih potem poslali pristojnim pokrajinskim, deželnim in državnim organom. V prvi taki resoluciji predlagajo, naj bi uvedli posebno obrtniško diplomo, ki bi obrtnikom, kateri bi jo dosegli, omogočala samostojno dejavnost in na enakopravni podlagi v kateri koli državi evropske skupnosti. Dalje predlagajo podaljš-šanje najemninske zapore za obrtnike do konca leta 1967 in parlament, ki sedaj razpravlja o tej zadevi, naj uvede postopno deblokado najemnine, ki naj bi upoštevala tudi koristi obrtnikov. Kar se davkov tiče predlagajo povišek davka proste osnove, katera znaša še vedpo le 240.000 lir, kakor je bila določena pred 16 ’ leti, ko so bile cene mnogo nižje. Poleg tega predlaga resolucija, naj bi pospešili proceduro pri reševanju spornih davčnih zadev, da bi ne prišlo potem preveč davkov naenkrat v plačilo, kar bi mala in srednja podjetja ne mogla prenesti. Poleg tega zahtevajo obrtniki povišanje dosedanje najnižje pokojnine, ki je za obrtnike določena na 12.000 lir mesečno, do tiste višine, kot je v veljavi za obrtniške delavce; to je umestno z ozirom na podvojitev prispevkov in ugodnega obračuna zavarovalne blagajne. Prav tako bi bilo treba znižati starostno mejo za upokojitev na isto raven z obrtniškimi delavci, ter omogočiti doplačilo zavarovanja s sistemom prostovoljnega doplačevanja; doseči bi bilo treba tudi uravnovešanje proračuna obrtniške blagajne, bodisi z vplačilom obljubljenega državnega prispevka, kakor tudi z uvedbo prvotnega sorazmerja za vplačilo prispevkov, še pravi 60 odst. naj vplačuje država in 40 odst. zavarovanci, pripadniki kategorije, kar- je predvideno-tudi-v osnovni listini obrtniške bolniške blagajne. V drugi resoluciji so na sestanku izrazili željo, naj bi tudi obrtnikom priznali družinske doklade. V tret-pa so naglasili potrebo, da bi dobili pomoč deželne uprave za splošno zdravniško pomoč obrtnikom. Na sestanku so obravnavali še nekatere druge probleme kategorije, tako glede procedure pri dražbeni oddaji obrtniških del ter zakonskih določil v korist obrtniških podjetij v zadevi 'gradbeništva. Pred zaključkom je komisija vzela na znanje tudi poročilo in izjave komisarja dr. Veroneseja. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu. Odpis davkov v Ronkah oškodovanim kmetom Kakor so voditelji p.d. «Briški griča po radiu že obvestili svoje člane, v soboto zvečer ni, bilo predavanja Toneta Kozlevčarja o turneji Slovenskega okteta po raznih delih sveta. Predavanje je odpadlo zaradi obolelosti predavatelja. Predstavniki društva sodijo, da bo mogoče predavanje prirediti eno izmed prihodnjih sobot; dan bomo pravočasno javili. Kmetje iz Ronk, ki so bili oškodovani zaradi toče dne 4. in 26. julija 1965 in ki jih je 313, bodo oproščeni zemljiškega in davka za agrarno dohodnino. Ta oprostitev se nanaša tudi na parcele, ki so bile o-škodovane ter ležijo na področju občin Starancan, Škocjan in Tržič. Oprostitev se nanaša na leto 1965 v skladu z olajšavami, ki jih je odredila rimska vlada za oškodovance zaradi neurja. Odpis teh davkov pri davčnem u-radu v Ronkah znaša skoro dva milijona lir. Na občinskem davčnem uradu v Ronkah bo seznam koristnikov tega odpisa na vpogled prizadetim do 22. t.m. Namestitve in premestitve profesorjev šolsko skrbništvo v Gorici opozarja profesorje višjih srednjih šol na ministrski odlok od 23. januarja letos, ki se tiče premestitve odnosno začasne namestitve profesorjev in vodstva na višjih srednjih šolah Roditeljski sestanek Ravnateljstvo slovenskega učiteljišča in gimnazije - liceja v Gorici obvešča vse prizadete, da se bo vr -šil--v-nedeljo--19. februarja-z--začetkom ob 10.30 uri roditeljski sestanek, Iti bo v risalnici učiteljišča v Ul. Croce št. 3. . Iiiiiin.mil...limi.M.n.n.ii................................. iii.miniiiiiiiin MALOOBMEJNA BLAGOVNA MENJAVA Policisti so začeli sumiti, da je tatvino zagrešil kak uslužbenec pivovarne in sum je padel prav na Santora, ki je tedaj zaprosil za nekaj dni dopusta, da bi obiskal svoje sorodnike v Neaplju. Ko se je Santoro vrnil in nastopil službo, ga je policist povabil na kvesturo, ven- UMmmmnuk predvaja danes, 16. t. m. 18. uri film: FRENESIA DEL PIACERE (RAZVRAT UDOBJA) Igrajo: ANNE BANCROFT, PETER FINNCH, JAMES MA-SON CEDRIC HARDVVICKE Film je bil za najboljšo žensko vlogo v mednarodnem merilu nagrajen leta 1964 na festivalu v Cannesu. Sodniki kazenskega sodišča v prizivni stopnji (preds. Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikarica Sferco) so včeraj sodili 57-letnega Valeria Gal-liana iz Ul. Valentini 20, katerega je lanskega novembra obsodil pre-tor na 15 dni arest.e in plačilo 25 tisoč lir globe, ker je pijan vozil avto. Proti pretorjevi razsodbi je Galliano vložil priziv, vendar mu to ni prav nič koristilo, ker je kazensko sodišče potrdilo prejšnjo razsodbo. Osemnajstega marca lani je Galliano ob dveh ponoči po Ul. Revol-tella vozil fiat 600 TS 29151, v katerem se je peljala tudi -34-letna Maria Marin. Nenadoma je Galliano zavozil na desno in treščil v drevo ob cesti. Zaradi sunka se je avto vnel in začel goreti. Na srečo je Galliana vrglo na cesto, Marinovo pa je iz skrotovičenih razbitin izvlekel neki avtomobilist. Prihiteli so karabinjerji in gasilci, ki pa niso mogli ničesar opraviti, ker je avto popolnoma zgorel, Medtem so oba ponesrečenca^ odpeljali v bolnišnico, kjer so žensko sprejeli na zdravljenje s prognozo v nekaj dneh, dežurni zdravnik pa je Galliana pregledal in ugotovil, Izvoz posebnega letala za uporabo v kmetijstvu Vrednost zamenjanega blaga je presegla v decembru milijardo lir Kino «iris» pbosbk da je bil pijan. Čeprav se je Gal- 11 liano izgovarjal, da je popil samo pol litra vina, so ga karabinjerji prijavili sodišču pod obtožbo, da je pijan vozil avto. Galliano se je to- Nad eno milijardo lir (1.100 milijonov) znaša vrednost blaga, zamenjanega v decembru na podlagi italijansko - jugoslovanskega sporazuma o mali blagovni menjavi obmejnih področij. Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrt je na podlagi mnenja trgovinskih zbornic za Gorico in Videm izdal tri uvozna dovoljenja za 7,6 milijonov, 111 izvoznih, dovoljenj za 801 milijonov, «a doganai) pa so uvozili za nadaljnjih 301 milijon lir. Z dovoljenjem .so /uvozili za 7,6 milijona mleka in mlečnih .izdelkov, «a dogana« pa goveje meso (50 milijonov), svihjsko meso (7 mil.), koruzo (19,8 mil.), les za kurjavo (42), trd žagan les (38), leseno maso za umetna vlakna( 68), cementhe izdelke (16) itd.' Z dovoljenjem so izvozili južno sadje (213 milijonov), tekstil in predivo (28), električni in elektro-mehanični material (99), uterisilne stroje (22), nosilno ogrodje za avtobuse (189), plastični material (38), letalo za kmetijske potrebe (15), pocinkano pločevino (139) itd. Saldo 31. decembra 1966 je znašal 3.598.650.742 lir. šču pa mu je precej naglo prečkal cesto tik pred avtom 42-letni Spar-taco Vanon iz Gradiške in šofer ni mogel preprečiti nesreče ter je pe šca podrl. Poklicali so avto Zelenega križa iz Gorice, ki je Vanona odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili udarec na glavo in rano na čelu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Karabinjerji iz Gradiške so ugotovili, da je šofer ostal nepoškodovan in prav tako tudi njegov avto. Odloženo predavanje v p. d. v Šleverjanu Predavanje o italijanski manjšini v Jugoslaviji Predsednik Italijanske unije za I-stro in Reko prof. Antonio Borme bo v petek, 17. februarja ob 18.15 predaval v krožku za svobodo kulture v Ul. Dante 12 v Gorici o razmerah, v katerih živi italijanska manjSina v Jugoslaviji. Prof. Borme, ki je ravnatelj italijanskega liceja v Rovinju, sodeluje pri številnih revijah, med katerimi je tudi revija II Ponte v Florenci. ITALIJANSKA UNIJA ZA ISTRO IN REKO SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA 3. srečanje izvršnih odborov v palači Attems v Gorici, v soboto, 18. februarja ob 17. uri; na sporedu sta govora predsednikov Antonia Bormeja in Borisa Raceta. Zasedanje se nadaljuje v nedeljo dopoldne v klubskih prostorih «Simon Gregorčič«, Verdijev korzo 13. V soboto, 18. februarja ob 21. uri je v mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana, Trg Cesare Battisti folklorni nastop vokalni koncert na katerem sodelujejo: folklorni ansambel iz Rovinja pevski zbor «Kras» iz Dola . Poljan Kontovel® pevski zbor «Prosek mešani pevski zbor iz Vodnjana Vljudno vabljeni! Izkupiček je namenjen poplavljencem ......................llliIIIIUII.IUM.HIIH.U.IUI.I........................................................ PO PODATKIH MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA GORICO Od proizvodnih uspehov proti koncu leta si operaterji nadejajo industrijski vzpon Krepitev proizvodnih storilnosti v ladjedelnici in tekstilnih obratih . Maloštevilne gradnje v Gorici zaradi pomanjkanja regulacijskega načrta Postopno izboljšanje proizvodne- dela, da bi jih razširili ter poveča- ga stanja v goriški industriji, ki je tudi v mesecu decembru zabeležila malenkosten, vendar vztrajen napredek, navdaja operaterje na tem sektorju z upanjem, da bodo v letu 1967, kakor že v Žadhjih mesecih poprejšnjega leta, dosegli nadaljnje proizvodne uspehe. Nikakršnih težav niso imeli —^ kar zaideva mesec december — glede preskrbe s surovinami ali pogonsko silo, pa niti stavk ni bilo kdo ve koliko. Vse kaže, da so bile uspešno premagane težave, ki so se pojavile z gospodarsko krizo. če se polotimo obravnave stanja v posameznih obratih, potem naj najprej omenimo največji industrijski obrat, tržiško ladjedelnico, kjer se še vedno izvaja obsežen načrt za okrepitev proizvodnih storilnosti, zlasti z modernizacijo proizvod' nih sredstev. Dosedanje delovanje tovarne za proizvodnjo vijakov kaže, da se bo obrat v bližnji prihodnosti še bolj okrepil. Elektromeha-nlčnl obrat Ansaldo S. Giorgio, ki je v začetku decembra postal sestavni del nove združene družbe C GE iz Milana, je proizvajal zadovoljivo. Razveseljive vesti prihajajo iz tekstilnega obrata, ki je bil v času gospodarske krize najbolj prizadet. V vseh tekstilnih obratih v naši pokrajini so v teku obsežna li proizvodnjo. Tudi v papirniški industriji so zabeležili napredek, dasiravno so tudi na tem specifičnem sektorju v teku dela za razširitev obratov. Na dosedanjem nivoju je proizvodnja v lesnih obratih, normalno stanje vlada v kemičnih obratih. Slaščičarska in likerska industrija sta bili proizvajali v mesecu decembru za bližnje praznike. Po odstranitvi okvar zaradi poplav v grade-ški tovarni za izdelovanie ribjih konzerv, je proizvodnja stekla po normalnih poteh. Ker pa je obrat pogostoma v zagati zavoljo pomanjkanja ribjih zalog, se je odločil zgraditi svojo ribiško floto za lov na Atlantiku. Podjetje zaenkrat razpolaga z dvema plovnima objektoma, ki bosta mogla dobaviti 20 odstotkov surovin, potrebnih za normalno proizvodnjo. Zasebne gradnje so oživele, še vedno pa vlada mrtvilo na javnem sektorju. V Gorici se je gradbena dejavnost ustavila zavoljo pomanjkanja odobritev splošnega regulacijskega načrta, zadeva, o kateri bo v kratkem razpravljal občinski svet ter sprejel potrebno odločitev Nekatere opekarne so ustavile proizvodnjo zaradi sezonskega mrtvila in uvoza jugoslovanskih opek. Razmere v prevozništvu so normalne, težave nastajajo samo na mejnei prehodu zaradi pomanjkanja čari)" skega osebja. GORENJSKO 0HCET rej moral zagovarjati pred pretor idil. Na jem, ki ga je tudi obsodil. Na vče- rajšnji prizivni razpravi pa je Galliano povedal, da je teda Predvaja danes, 16. t. m. ob 19.30 barvni film: NUDI PER VIVERE sexy RIFFI (GOLI ZA ŽIVLJENJE) NAJVEČJI BALETI SVETA Mladini pod 18. letom vstop prepovedan Uf=IQHNE Ln^LPTORN^ ; I utrni'uumnM Z//////, ^ D RS VbB rasi In Bi TDC1 Viale XX Settembre it) •K«1 tel 9601« NABREŽINA (center) SESUAN »center) /i.a li //v siti: n it M oh it\ s M riti inn: n r______, _ aj trčil v drevo, ker je izgubil nadzorstvo nad avtom. To pa zaradi tega, ker se je prestrašil, ko je opazil, kako so se iz prtljažnika iskrile iskre. Zagovori niso nič pomagali. Sodniki so obsodbo potrdili in Galliano bo moral plačati še sodne stroške. Trčenje avtov v Ul. Fabio Severo Na velikem ovinku Ul. F. Severo pred križiščem z Ul. Cologna, se je sinoči okrog 20. ure pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ra. nila 68-letni jug. državljan Jakob Kobeja iz Merč št. 6 in 35-letna Al-da Giustovi por. Adamo iz Ul. Sot-toripa 4. Kobeja se je peljal v fiatu 600 KP 26-65, ki ga je proti Opčinam vozil 40-letni • Stanko Škabar iz Sežane, na omenjenem ovinku pa je prišlo do trčenja z avtom «ford anglia« TS 80350, ki ga je nasproti privozil 39-letni Francesco Adamo in v katerem se je peljala tudi Giu-stovijeva. Zaradi trčenja sta se Kobeja in Giustovijeva pobila in ranila. Oba so z zasebnimi avti prepeljali v bolnišnico, kjer so Kobeja sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 7 do 10 dni zaradi udarcev po glavi in rane po čelu. Giustovijeva se je tudi ranila po čelu in se bo morala na istem i oddelku zdraviti 7 dni. Pri ACI mrebair še zadnji moped Včeraj so na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici izžrebali še zadnji moped «aquilotto» iz serije, ki jih je dala ta ustanova na razpolago za nove člane. Izžreban je bil Fulvio Virgolin iz Turjaka, Ul. Garibaldi 11. Vpisovanje v ACI se seveda nadaljuje in člani so deležni številnih ugodnosti in pomoči, ki jim jo nudi to združenje. Pri krmljenju kokoši si je zlomila nogo Včeraj dopoldne ob 11.15 so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 57-letno gospodinjo Tereso Medeot iz šlovren-ca. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne noge v gležnju. Zena je povedala, da se je ponesrečila okrog 10. ure, ko je šla v kumik, da bi nakrmila kokoši. Gredoč pa ji je spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo. ODGOVOR NA NEKATERE OČITKE Obračun lanskega delovanja pokrajinske zveze invalidov in druge slovenske filme predvaja Danes, 16. februarja ob 20.30 prosvetno društvo Jezero v Doberdobu Jutri, 17. februarja ob 20.30 v prosvetnem društvu v Sovod-njah v ponedeljek, 20. februarja ob 20. uri na Jazbinah. Poznejše datume za predvajanje filmov v preostalih društvih bomo pravočasno javili. Slovenska prosvetna zveza Gorica VERDI. 16.00: «Hawaii», J. Andre in M. Von Sidon; barvni kinen skopski film. CORSO. 17.00: «Tre notti violent 1 M. Lee in P. Halsey. Barvni fil mladini pod 14. letom prepovedi MODERNISSIMO. 17—22.30: «11 dollari sul nero», J. Garko in E ka Blanc; italijanski barvni ki: maskopski film, mladini pod letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—2130: «Una stola per un vile», F M. Muri in J. Hunter. Ameriški kiner Prizadevanje zveze za zaposlitev invalidov dela in za njihovo strokovno preusmeritev Pokrajinska sekcija državne zveze pohabljencev in invalidov dela (AN MIL) nam je poslala poročilo v katerem javlja, da je zaključila svojo lanskoletno dejavnost z znatnim povečanjem socialne pomoči na vseh področjih. To so ugotovili na ne-| davnem sestanku vodstva, ki mu je DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Alla saluten dr Greste Fabbris, Panzano, Ulica Cosulich 103 — tel. 72480. U.II.IHI.HHIII|IHHH.I..H.IHH..HHHnH...HHIH..11.1..I.II1HII1III..IHHIHH.HHIHH..I.IH.............HHHIII.H VRSTA NESREČ NA DELU IN NA CESTI Granata na Oslavju Med kopanjem jarka za podaljšanje vodovoda na Zgornjem Oslavju so občinski delavci včeraj izkopali še učinkoviti dve granati, ki sta ostali v zemlji še od prve svetovne vojne. Ena je italijanskega, dru. ga pa avstrijskega izvora. Karabinjerji iz Podgore so o najdbi obvestili vojaške izvedence iz Trsta, ki bodo danes obe granati uničili. Urezala se je z nožem in se zastrupila s tetanusom Avtomobilist povozil kolesarko - Nesreča delavca SAF0G Avto je podrl pešca v Gradiški Prejšnji večer ob 22.15 se je peljal Enzo Piani, doma iz Gradiške e avtom lancia flavia iz Ul. Roma 1 proti središču Gradiške. Na križi- Včeraj se je v Gorici pripetila vrsta nesreč na delu in na cesti, zavoljo katerih se bo večje število ranjencev zdravilo v goriški civilni bolnišnici. Za 10 dni so pridržali na zdravljenju mizarja 60-letnega Olimpia Gia-cominija iz Mocchette pri Ločniku, ki se mu je trska zadrla v desno roko. žrtev prometne nesreče je opoldne postala 44-letna Stanislava Pintar, poročena Luciani, rojena v šent Mavru ter bivajoča na Svetogorski cesti 61. S kolesom se je peljala po Komu domov. Iz Ul. Scodnik se je pripeljal avtomobilist Ciril Makuc iz Ul. Blasema ter jo podrl, ženska si je najbrž zlomila prst na levi roki; zdravila se bo 20 dni. Roka je zašla med Strojevo koles- je delavcu v tovarni SAFOG 55-let-nemu Alessandru Cameluttiju iz Gorjanov v Benečiji, stanujočem v Ul. Piave 5. Zaradi ran se bo zdravil v bolnišnici 20 dni. Antonietta Tecco, stara 75 let, ki je v zavetišču ECA v Ul. Baiamonti, je v torek popoldne padla v svoji sobi ter si zlomila roko in levo ramo; v bolnišnici se bo zdravila mesec dni. Zaradi ureza z nožem so pripeljali v bolnišnico in jo pridržali na zdravljenju 45-letno Antonietto Ga-molin, por. Devetak iz Ul. Pola 17. Ker se je po vsej verjetnosti zastrupila s tetanusom, so jo pridržali na opazovanju, ženska je povedala, da se je ponesrečila pri rezanju mesa med pripravljanjem kosila. predsedoval Angelo Marinello in katerega so se udeležili tudi predstavniki INAIL, pokrajinskega sveta za tehnično izobrazbo, inšpektorata za delo in predstavnik UPLMO. V poročilu se omenja kritika in očitki, da ta ustanova porabi preveč svojih sredstev za upravne stroške; v odgovor na to poudarja vodstvo, da so taki očitki neutemeljeni, ker morajo upravni organi vršiti tudi skrbniško službo v korist članov združenja ter jim pomagati pri raznih vlogah za pomoč in pri dosegi tistih podpor in pomoči, ki jim po zakonu pritičejo. Na Goriškem je ANMIL v tem smislu opravila precej dela tako glede strokovne prevzgoje invalidov, kot denarne pomoči in pomoči invalidom in njihovim družinam, Združenje je samo na Goriškem posredovalo za zaposlitev kakih 30 invalidov, v počitniške kolonije je poslalo 38 njihovih otrok, za šolske štipendije je izplačalo 200.000 lir in 700.000 Ur je potrošilo za razno drugo pomoč članom. Vse to, poudarja poročilo, je dokaz dela, ki ga je združenje opravilo na Goriškem. Leta 1965 so imeli nad dve milijardi Ur izdatkov in od tega je šlo le 13,66 odst. za splošne upravne stroške, kar so potrdiU tudi pregledniki računov za tisto leto. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da je združenje tudi v letu 1966 o-hraniio progresivno naraščanje svoje dejavnosti tako kar se tiče socialne pomoči kot tudi na drugih področjih. skope v barvah VITTORIA. 17—21.30: «A 117 — c po grosso a Los Angeles«, Granger in L. Mc Donald. Ki maskopski film; mladini pod letom vstop prepovedan. Iršič AZZURRO. 17—22: «Khartoum», < Heston in L. Olivier. Kiner skopski film v barvah. EXCELSlOR. 16—22: «Agente — Th,underbay». Vohunski filn PRINCIPE. 17.30-22: «La costa barbari«, Richard Todd in D. i bertson; barvni kinemaskop film. /tonite EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «1 oomplessi«, Manfredi, Ul Tognazzi in A. Sol DEŽURNA LEKARNA V GOR Danes ves dan in ponoči je prta v Gorici lekarna CRISTOl LETT1, na Travniku, tel 29-72. DEŽURNA LEKARNA V RONK Danes ves dan in ponoči je Ronkah odprta lekarna «AU’Ar lo» dr. Sergio OUvetti — Ul. Ro, tel 72393. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. žeta Pahorja od Devetakov dar družina Viktorja Vižintina iz I me 5000 Ur za Dijaško matico "i ‘i SOŽALJE PEVSKI ZBOR DP «KRAS» D I POLJANE izreka ob tragični sr JOŽETA PAHORJA od De ve tal sinu Cirilu, požrtvovalnemu čli zbora, in vsej pokojnikovi druž \ najiskrenejše sožalje. MEPNAPOPNI NOGOMET Z golom Cappellinija Inter - R. Madrid 1:0 Povratna tekma 1. marca v glavnem mestu Španije INTER: Sarti, Burgnich, Facchetti; Bedln, Guameri, Picchi; Jair; Mazzola, Cappelllnl, Suarez, Domenghini. REAL MADRID: Betencourt; Calpe, Sanchis; Pirri, De Fellpe, Zoc-co; Amancio, Ruiz, Grosso, Velasquez, Gento. SODNIK: Zsolt (Madžarska). MILAN, 15. — Inter je vendarle SMUČANJE zaključil svoj prvi spopad četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov z madridskim Realom z zmago. Edini gol je dosegel v 9’ drugega polčasa Cappellini, ki je prisebno izkoristil predložek, se pognal med obrambo gostov in z glavo spravil neubranljivo žogo v mrežo španskega vratarja. Inter, ki Je moral nastopiti brez Corsa, je dobro začel, vendar napadalci niso mogli prevariti obrambe Reala, ki je bila budna in zelo trdna. Počasi pa so se gostje rešili začetne treme in so začeli razvijati vedno bolj nevarne akcije. Medtem ko je pri Interju le Mazzola skušal prodreti do gola, so Spanci ogrožali Sartija z dolgimi, , a zelo nevarnimi streli. V 25’ so imeli gostje največjo priložnost: H Amancio je močno streljal in pre-■ j magal Sartija, vendar mu je prečil! ka odbila žogo ponovno v polje. ; ■ Nekaj minut kasneje pa Je Sarti 1] s težavo odbil v kot silovit strel J Genta. Milančani so tudi v začetku na-|i daljevanja skušali preiti v vodstvo, ti To se jim je posrečilo šele v 9’, 61 ko je Jair predložil Mazzoli, ki je H žogo poslal v kazenski prostor, p Cappellini se je kot blisk pojavil li pred mrežo in jo tudi zatresel. | Spanci so skušali izenačiti, vendar f; se jim ni posrečilo. Zaman so bili II' vsi protinapadi: budna obramba Interja, ki je v začetku precej «ple-sala», se tokrat ni pustila prevariti. 1:0 in zaključek prve tekme. Dru- t)'T' r* ' |j ga bo 1. marca v Madridu in tedaj S! se bo videlo, če bo ta prednost M zadostovala Interju. « * • ti SPLIT, 15. — Nogometna repre-f zentanca Sovjetske zveze, ki Je na-|