NOVOLETNI POGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE HRVOJEM DRAŠKOVIČEM Razvoj našega mesta ne bo zastal Naše mesto sicer sestavlja pet občin, vendar v njem vrsto zadev urejamo enot-no. Ne glede na to, kje stanujemo ali delamo, smo vsi Ljubljančani in si želimo, da bi se v našem mcstu dobro počutili, pa tudi to, da bi se vsa njegova območja razvijala enako hitro. V želji, da bi naš tokratni novoietni pogovor »mestno« obarvali, smo zanj zaprosili predsednika izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane Hrvoja Draškoviča, Ljubeznivo se je odz-val povabilu uredništev Ijubijanskih občin-skih glasil in v obširnem pogovoru z ured-niki in novinarji nanizal najbolj aktualne probleme našega mesta, orisal delo izvrš-nega sveta, spregovoril o usklajevanju po-treb med občinami in še o marsičem dru-gem. Snovi za zapis je bilo toliko, da je bilo v njem mogoče zajeti ie del vsega povedanega. S Hrvojem Draškovičem smo se pogovarjali Janja Domitrovič, Slavko Gerlica, Niko Isajevič, Vida Petrovčič in Darja Juvan, ki je pogovor tudi pripravila za objavo. Vpnšanje: Že pol leta ste predsed-nik izrršnega sreta skupščine mesta Ljubljane. Ta čas ste že ulegnUi spoznati mesto in njegovo problema-;; tiko. Kateri so po vašem mnenju tisti osnovni problemi. ki tarejo Ljub-Ijano? Če poskušamo izpostaviti nekaj najpo-membnejših problemov našega mesta, je tre-ba izhajati iz tega, kar smo zapisali v Ljublja-ni 2000 in v srednjeročnem načrtu mesta. To je treba vzeti za osnovo za to, ker sta skupšči-na mesta in izvršni svet zavezana, isto velja seveda tudi za občine, da zapisano tudi ures- ničujeta. Iz teh dokumentov in iz tega, kar se je dogajalo letos, vidimo, da srao glavne pro-bleme pravilno ocenili, se jih ustrezno loteva-li in tudi nakazali možnosti, kako iziti iz njih. Razumljivo pa je, da imamo v praksi težave, gospodarsko in družbeno življenje je živ or-ganizem in stvari se medsebojno prepletajo in povezujejo, kako vse tisto, kar smo se dogo-vorili, tudi uresničiti. Ena najpomembnejših nalog: pospešiti razvoj Ijubljanskega gospodarstva Ena najpomembnejših nalog Ljubljane je kako se lotiti tako imenovanega presjrukturi-ranja proizvodnje, kako ustvariti materialne možnosti za razvoj ozdov in s tem tudi našega mesta, gre torej za to, kako ustvariti v gospo-darstvu dohodek za družbene dejavnosti, sta-novanjsko gradnjo, komunalne zadeve... Ves čas se pfavzaprav vrtimo okoli vpraša-nja, koliko denarja nameniti za zdravstvo, šolstvo, kulturo, premalo pa se pogovarjamo kaj narediti, da bi ustvarili večji dohodek. Vprašanje: Je torej pričakovati, da bo naš gospodarski razvoj r pri- : . bodnjih letih smelejši? Katere nalož- be nairtujemo v Ljubljani? V primerjavi s Slovenijo imamo v Ljubljani relativno še kar dosti investicijskih sredstev. Zadnji dve leti smo imeli več naložb kot poprej. Vendar pa so razni vzroki, mislim pa da predvsem tekoča ekonomska politika, če namreč nisi imel trajnih obratnih sredstev, nisi smel investirati, pospešili proces, ki smo ga minula leta kritizirali, to je razdrobljenost investicij. Tako imamo zdaj v Ljubljani le malo naložb, ki so predračunske vrednosti nad 500 milijonov dinarjev, nad milijardo dinarjev pa so vredne le naložbe v Litostroju, Velani, Avtomontaži in Unis TOS. To pa mislim, da ni dobro. Večina drugih progra-mov iz dogovora o temeljih planov, z izjemo sozda Kemije, Leka in Litostroja, je še v fazi predprojektov, tako, da se je taati, da ne bodo uresničeni. Brez strokovnjakov ne bo napredka V izvršnem svetu srao prepričani, da v gospodarstvu napredka ne moremo zagotovi-ti le z boljšo organiziranostjo in učinkovitost-jo dela. Potrebujemo investicije v opremoin v kadre. Cokla našega razvoja je velikokrat omenjena neugodna struktura kadrov; še tisti strokovnjaki pa, ki jih imamo, večinoma niso v gospodarskih organizacijah. Prav zato na-sprotujerao neselektivnerau zmanjševanju sredstev za izobraževanje. Brez večjih vla-ganj na tem področju, ne moremo priti do kadrov. Vprašanje: Delež Jjubljanskega gospodarstva v slovenskem izvozuje precejšen. Vendar smo letos izvozili za 4 odstotke manj kot lani. V Ljubljani smo za izvoz doslej veliko na-pravili, vendar ne Iani in ne letos plana nisrna uspeli uresničiti. Zavedamo se, da smo ga postavili preveč ambiciozno, čeprav so bila opozorila iz združenega dela. Poglejte: v pe-tih letih smo v Ljubljani podvojili konvertibil-ni izvoz iz 200 milijonov dolarjev na 400 milijonov. Če pogledamo letošnje podatke vidimo, da je industrija na konvertibilni trg izvozila.več kot lani, prav tako trgovina, do zastoja pa je prišlo v kmetijstvu, transportu, gradbeništvu in poslovno tehničnih storitvah. Tudi takih poslov, kot je bil na primer od Slovenija ceste Tehnika v Iraku, ni več. Mi pa še vedno primerjamo naš izvoz na to nere-alno osnovo. Vprašanje: Kakšne pa so izgube v Ijubljunskem gospodarshu? V Ljubljani izgub, če odštejemo tiste, ki so sezonskega značaja v turizmu in prometu. in tiste, ki so posledica tekoče ekonomske poli-tike, kot na primer v Žitu, skorajda ni. Mi-slim, da je to dejstvo celo slabo. Če ima delovna organizacija večjo izgubo, se v njej sami, občini in mestu, stvari poskušajo reše-vati. Tako pa imatno v Ljubljani v devetih mesecih tega leta 86 tozdov, v katerih je zaposlenih okoli 19.000 delavcev, ki so imeli povprečno mesečno izplačilo pod 90.000 di-narjev. Med njimi so kolektivi, ki niso naje-mali posojil, so ižvozno uspešni, večina od njih nikoli ni imela nikakršnih privilegijev, kot na primer Rašica, Pletenina, Maximar-ket, Angora. Modna hiša, Dekorativna in drugi. Zaenkrat se v občinah še ne pogovar-jamo o tem, kaj narediti, da bi te delovne orgnaizacije prigospodarile večje osebne do-hodke. Drugi, poleg prestrukturiranja gospodar-stva in kadrov, večji problem Ljubljane, pa je celotna infrastruktura mesta. To tudi najbolj žuli občane, saj imajo tu življenjske interese. Problem Ljubljane tudi infrastruktura - -' Vprašanje: V zvezi § lem Ljub- : Ijančane ta čas živo zanima, kako se bomo lolili problemov, ki smo jih hoteli reševati s samoprispevkom? Računali smo, da bomo približno četrtino denarja za ta program dobili s samoprispev-kom. Zdaj bomo morali napraviti rebalanse planov vseh sisov, vendar sredstev, ki so izpadla z neizglasovanjem samoprispevka, ne bo mogoče nadomestiti. Izvršni svet bo trdno stal na stališču, da tega denarja ne bomo nadomeščali s povišanjem prispevnih sto-penj. Posebna delovna skupina bo naredila oceno, kakšne so naše zdajšnje materialne možnosti, nato pa bomo pripravili strokovni predlog za spremembo planskih dokumen-tov. V njem bomo predlagali prioritetni vrst-ni red in tudi kaj naj izpade. Ce sem konkre-ten, v izvršnem svetu smo se odločiH, da bomo reševali najprej nekatere ekološke ob-jekte. Prednost bo imela deponija na Barju. smo pa pred dilemo, kaj s centralno čistilno na-pravo v Zalogu in s čistilno napravo na To-plarni. Obe čistilni napravi sta izredno dragi, projekta sta že v končnih fazah, verjetno bo treba glede na razpoložljivi denar, tehnične in strokovne možnosti. narediti selekcijo. Če bo konec prihodnjega leta elektrogospodar-stvo pričelo s prenovo kotlov v Toplarni Mo-ste, moramo hkrati pričeti tudi z ekološko sanacijo Toplarne. Če pa pogledamo z denar-nega vidika vidimo, da ima vsak sis svoj denar, vsak svoj prednostni vrstni red, mi pa se zdaj trudimo, kako za ta infrastrukturni ekološki program pripeljati denar v en žakelj. V izvršnem svetu bomo storili vse, da bo o tem strokovnem predlogu potekala najširša javna razprava, ki naj bi se predvidoma priče-la marca drugo leto. Vprašanje: Ali bo neuspel IV. samo- prispevek vplival na boljše delo ko- munalnih služb? Je fu pričakorati kakšrie konkretne ukrepe? Vsi se strinjamo, da je treba nadomestilo za izpadla sredstva iz samoprispevka najprej iskati v učinkovitejši porabi denarja, ki je na voljo. V skupščini in na izvršnem svetu smo razpravljali, da je treba zaostriti nadzor nad porabo denarja v komunalni skupnosti in drugih sisih. Usposobili naj bi komunalno skupnost, da bi sama spremljala izvajanje planov, bolj pa bo treba kontrolirati njeno delo, to je odvoz smeti, izvedbo investicij, skratka, popraviti stvari, ki jih občani upravi- čeno kritizirajo. Vprašanje: Pripravlja se povišanje cen komunalnim storitvam. Je to v kakšni zvezi z neuspelim referen-dumom? Ne glede na izid referenduma bi v začetku prihodnjega leta prišlo do podražitev komu-nalnih storitev. To nikakor ni reakcija na neuspel referendum, marveč smo preprosto v položaju, da to moramo storiti. Vprašanje: Promet v Ljubljani, tako v strogem središču kot r pred- mestju. sodi med najbolj pereča vprašanja kvalilete življenja Ljub-Ijančanov. Ali lahko pričakujemo odločnejše premike v tej smeri? Vemo, kakšen je prometni položaj v Ljub-Ijani. Ceste so slabe, poseben problem je parkiranje. O tem smo se pogovarjali na seji skupščine 4. decembra. Predvideno je. da bi iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in s pomočjo izvajalcev del izpeljali program gradnje parkirnih hiš v ožjem središ-ču mesta. Drugače problema ni mogoče reši-ti. Poleg tega pa mislimo odločno vztrajati pri izvajanju vseh predpisov. Novi stanovanjski in poslovni objekti bodo morali imeti tudi primerno število parkimih mest. Je pa razreševanje komunalnih zadev in s tem tudi prometa usodno povezano s plače-vanjem prave cene za uporabo mestnega zemljišča. Če tega ne bomo uveljavili. se bomo materialno onemogočili za urejanje teh najbolj vitalnih problemov našega mesta! Vprašanje: Ljubljana je bila do-slej med najbolje oskrbljenimi mesti v Jugoslariji. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Preskrba Ljubljane bo tudi v prihodnje najmanj taka kot je bila doslej, to je dobra. Ta trenutek in tudi v perspektivi v preskrbi z energetskimi viri ni pričakovati težav. Rjave-ga premoga sicer ni, so pa na razpolago druge vrste. Tudi mesa je, razen svinine morda. dovolj. Prek sisa za preskrbo, s kratkoročni-mi krediti riekaterim proizvajalcem, z vlaga-njem v družbene farme, želimo denar. ki ga v Ljubljani zdriižujemo za ta namen. najbolj smotrno porabiti za zagofovitev dolgoročne oskrbe mesta. Vprašanje: V Jugoslaviji se pri-pravlja akcija gradnje 30.000 stano- vanj. Kako se bomo mi rključili v to? Stališče o tem je IS povedal samo prek mojega ekspozeja na zadnji seji skupščine. Dejstvo je, da v Ljubljani glede na prejšnja obdobja gradimo zelo malo stanovanj. Na osnovi proizvodnega principa pripravljamo gradnjo tisoč stanovanj v Župančičevi jami. To bo edina večja soseska, ki bo zrasla v tem srednjeročnem obdobju. Od 30.000 stano-vanj pa naj bi jih v Ljubljani zgradili 1100. Na skupščini sem povedal, da gradnji za trg ne nasprotujemo, vendar naj se za to zagotovijo boljši pogoji. Da bi si bolj zaupali Vprašanje: Kerje to novoletni po-govor, kaj bi zaželeli Ljubljančanom v prihodnjem lelu? Predvsem bi želel, da bi s skupnimi močmi uspešneje reševali vse to, kar nas tare, pri. tetn pa upoštevali čas in prostor, v katerem živimo. Tudi veliko majhnih premikov na številnih točkah bistveno pripomore k boljše-mu počutju v našem mestu. Predvsem mora-mo utrditi rriedsebojno zaupanje. Želim tudi, da bi javnost s konstruktivnimi predlogi, ne samo s kritikami, opravljala pritisk na uprav-ne organe in na vse tiste službe, ki so odgo-vorne za naše mesto. Prepričan sem, da kljub - težkim časom, zastoja v razvoju Ljubljane ne bo.