C. C. postate. — Esce ogni giovedì mattina. Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Pouredni« štvo in podružnica uprave Trstu via Valdirivo 19/HI; te* lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. ŠTEV. 4L 1 Novi lisi ¥ SMSmOi, 6ETRTEK 9. OKTOBRA 8930, Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Oglasi trgovski po 1 liro; osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. LETO II. Tedenski koledarček. 10. oktobra, petek: Frančišek Borja, spoznavavec; Ludo vik, spozna vavec. — 11., sobota: Aleksander Sauli; Ni* kazij ; Firmin, škof. — 12., nedelja: 18. pobinkoštna nedelja. Maksimilijan, škof, mučenec. — 13., ponedeljek: Ed« var d (Sla vol j ub), kralj ; Teofil, škof. — 14., torek: Kalist, papež, mučenec. — 15., sreda: Terezija, devica; Avrelija, devica. — 16., četrtek: Gal. opat; Ge* rard Maj. V sredo dne 15. oktobra je zadnji krajec; dež. Novice. Vesela vest. Kraljična Ivana Savojska se je za* ročila z bolgarskim kraljem Borisom, ta vest je bila zadnjo soboto uradno razglašena in je v obeh državah vzbu* dila radosten odmev. Kraljevska dvo* jica je od vseh strani države, tudi od sv. očeta, in iz inozemstva dobila ne* številno iskrenih čestitk. Časopisje, ki v vzfiešenih besedah proslavlja vi* soka Zaročenca, poudarja enoglasno, da pomenja zaroka utrditev nepo* rušnega prijateljstva med obema dr* žavama. Načelnik vlade Mussolini je kralju Borisu čestital v imenu vlade in italijanskega ljudstva ter poudaril, da je veseli dogodek zapečatil prija* teijstvo med obema narodoma. Kralj Boris se je zahvalil, poudarjajoč, da ga radosti, če se bodo medsebojne simpatije še povečale v dobrobit in miren razvoj obeh narodov. Pred kraljevskim dvorcem v So* fiji se je razvil krasen sprevod, ki je navdušeno vzklikal kralju in žaro* čenki. Poroka, za katero je dal sv. oče potrebno dovoljenje (dispenzo), ker je kraljičina katoliške, zaročenec pa pravoslavne vere, se bo vršila z vsem sijajem po obeh obredih v Sofiji. Vr* šila se bo v kratkem, najbrže 15. no* vembra. Kraljična Ivana je bila roje* na 23 nov. 1907. v Rimu, kralj Boris iz nemškega rodu Koburžanov pa 31. jan. 1894. Čestitamo! Jutri 10. t. m. bo naš prevzvišeni nadpastir knez in nadškof dr. Franc Uorja Sedej obhajal svoj šestinsedem* deseti rojstni dan in god. Visoka leta, težko! poslanstvo! Verno naše ljud* stvo to dobro ve. Zato ne vidi na ško* fovski mitri le sijaja draguljev, mar* več tudi temni blesk bremena, ki ga nalaga visoka duhovna služba. Za ve* zdo sivolasemu vladiki se bo iz naših domov dvigala goreča prošnja, naj Gospod podpira našemu nadpastir ju roke, blagoslavljajoče svojo vdano credo! Veliki svet, fašistovske stranke je pričel v pone* del j ek jesenska posvetovanja pod predsedstvom vladnega načelnika. Pred sejo je vladni načelnik pozdravil novega člana, izumitelja Marconija. Nato je predložil listo novih članov vrhovnega strankinega vodstva. Za tajnika je določen, kot smo že sporo* čili, zbornični predsednik Giuriati, podtajnika sta poslanca Starace in reški poslanec Iti Bacci, upravni ta j* nik je ostal Marinelli. Seje se še na* daljujejo, ker je na dnevnem redu še dosti notranjih in političnih vprašanj. Verouk v srednjih šolah. Kakor smo poročali, se z letošnjim šolskim letom up el j e verouk na sred* nje šole. Minister za državno vzgojo je 1. oktobra razposlal okrožnico, v kateri podaja potanka navodila o tem predmetu. Krščanski nauk se bo pou* čeval na vseh srednjih šolah po eno uro na teden; v prvih dveh razredih učiteljišč pa po dve uri tedensko. Za krščanski nauk ne bo redov ne izpi* tov; veroučitelj bo obvestil starše o uspehih gojenca v spričevalih. Vero* učitelji bodo v prvi vrsti duhovniki, določeni od škofa; v drugi vrsti tudi laiki, ki jim škofija prizna to spo* sobnost. Uvedba verouka na srednje šole je zelo važen ukrep, ki mora vsakega katoličana razveseliti. Dolgoletna že* lja katoličanov v Italiji se je izpolnila. Šestdeset let so se italijanski katoli* čani borili za to versko postajanko. Skrivne, mogočne sile, ki so imele svoje središče v mrzkem, razrušujo* čem masonstvu, niso dopustile, da bi mladina katoliškega naroda uživala verouk v šoli. Ta sekta, ki je vse svo* je moči zaganjala proti skali sv. Petra, je dolgo let obvladovala Italijo. Toda ta peklenska sila Cerkve ni premaga* la. Zdaj se je to nenaravno, za Cer* kev in za državo nezdravo stanje ne* halo. Pozdravljamo uvedbo verouka v srednje šole z živim upanjem, da bo ob studencih krščanske resnice vzra* s tli rod veren, poln duhovnega zdravja. Silna nesreča v zraku. Angleški zrakoplov »R 101« je na svojem prvem poletu, na potu iz An* gli j e v Indijo, osem ur po odhodu iz domačega pristanišča, ko je plul pre* ko Francije, zgorel. Na krovu je nosil 58 oseb. Od teh je 50 oseb, med njimi angleški minister za zrakoplovstvo lord Thomson, našlo smrt v plamenih, samo 8 se jih je rešilo. »R 101« je v so* boto zvečer med slabim vremenom odplul. Ko je v nedeljo zjutraj plul preko Francije, ga je silen vihar tre* ščil ob tla. Radi številnih eksplozij, ki so nato sledile, se je vžgal in zgo* rei do ogrodja. Pomoč ni bila mogoča. Plameni so požrli ponosni zrakoplov in nesrečne potnike. »R 101« je bil dvojček »R 100,« ki je pred kratkim srečno premagal Atlantik med Angli* jo in Kanado tja in nazaj. Oba sta bila zgrajena po naj novejših predpi* sih in bila ponos angleškega zrako* plovštva. Izguba »R 101« je za An* glijo težak udarec. Vsa Anglija Žaluje. Nesrečnim žrtvam so priredili svečan pogreb. Za krstami je stopal angleški prestolonaslednik kot kraljev zastop* nik in skoro vsi francoski ministri. V London so poslali sožalne brzojavke iz vseh delov sveta. Med temi tudi vladni načelnik Mussolini in zrakoplovni mi* nister Balbo. Še ena nesreča v zraku. Na zračni progi Berlin—Draždani, na kateri se vrše redne vožnje, je v nedeljo zvečer zadelo letalo, ki je na tej črti vršilo redno službo, v bližini Draždan ob tla in se popolnoma raz* bilo. 8 oseb, 6 potnikov in 2 krmarja, je našlo smrt. Pesnikova proslava. 5. oktobra je ves kulturni svet pro* slavil 2000 letnico rojstva slavnega la* tinskega pesnika Publija Virgilija Ma* rona. Pevec prekrasnih pastirskih pesmi (Bucolica) in občutenih polje* delskih (Georgica) je zrastel kot kmečki sin bogatega kmeta blizu Mantove. Virgil je bil nerodnih kre* tenj in postave, zato se je izogibal šumnemu Rimu ter je prebil največ dni na svojem posestvu blizu Neaplja, kjer je tudi spisal junaško pesnitev Eneido o trojanskih junakih in usta* noviteljih Rima. Na poučnem potova* nju po Grčiji ga je -1. sept. 1. 19. pr. Kr. dohitela smrt. Pokopali so ga blizu Neaplja. Za sirote. Pokrajinski odbor za zaščito vojnih sirot nam sporoča, da je na seji 27. m. m. dovolil študijske podpore v zne* skih po 800 in 500 lir 30 učencem in učenkam v vojni padlih očetov. Lakota naj vžge revolucijo. Sovjetska oblastva so odkrila tajno organizacijo, ki je po tovarnah in ve* likih skladiščih uničevala zaloge živil Pravijo, da je s s svojim delom hotela povzročiti lakoto in tako izsiliti upor proti boljševiški samovladi in jo zru* šiti. Dovolj pšenice. Pred dnevi je imel g. Flerbert Rob* son, znana osebnost na angleški žitni borzi, v Londonu predavanje o s ve* tovni žitni trgovini. Izjavil je, da le* tošnji svetovni pšenični pridelek za* dostuje celemu svetu za 20 mesecev. Imamo tedaj pšenice za 8 mesecev več kakor je potrebujemo. Stran 2. Petdesetletnica / mature. L. 1880. je na učiteljišču v Kopru delalo 24 slovenskih učiteljskih kandi* datov maturo. Od teh živi še osem go* spodov: Franc Sivec, Ivan Zorn, An* ton Kosovel, Henrik Leban, Ivan Ma* karovič, Ivan Šuligoj, Anton Urban* čič in Anton Mlekuž. Prvih sedem se je pred dnevi zbralo v Gorici, kjer so čili in veseli praznovali petdesetletni* co; g. Mlekuž radi bolehnosti ni mo* gel priti. Zaslužnim šolnikom, ki žive vpokojeni širom naše dežele, iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo let krepkega zdravja. Skrajnosti se dotikajo. Besedovski, znani bivši uradnik so* vjetskega poslaništva v Parizu, ki je komaj ušel politični policiji, je potem objavljal razne sovjetske državne ta j* nosti. Posebno pozornost so vzbudile listine, katere je pred kratkim priob* čil v pariškem nacionalističnem listu »L’ ordre«. Z njimi hoče dokazati, da je Hitler, vodja nemških narodnih so* cialistov, ki so v zadnjem volilnem bo* ju odnesli take uspehe, v tajni zvezi z boljševiškimi voditelji v Rusiji. Med priobčenimi listinami je tudi poročilo o sestanku Hitlerjevih in sovjetskih zaupnikov. Sestanek da se je vršil 16. julija letos v Nemčiji. Boljševiki so Nemcem ponudili 5 milijonov mark za volilne namene, hitlerjanci pa so se obvezali, da bodo sovjetsko vlado pri* znali kot edino in zakonito vlado Ru* sije, ako pridejo kdaj na državno kr* milo. Ako je poročilo pristno, potem je jasno, da sta se zvezali dve najbolj si nasprotni politični smeri, namreč boljševizem in nemški pretirani na* cionalizem. Hitler je takoj izjavil, da so vse priobčene listine od začetka do konca izmišljene. Zadeva je vsekakor zanimiva. Velik človekoljub. V Neapolju je umrl znani slikar ba* ron Ferrara. Vse svoje premoženje, cenjeno na približno 20 milijonov, je zapustil neapeljskemu nadškofu. V oporoki je določil, da mora zato nad* škof v teku dveh let po njegovi smrti zgraditi veliko zavetišče, ki bo brez* plačno sprejemalo bolne neapoljske ubožce. Del tega zavetišča mora biti na razpolago slikarjem, kiparjem in drugim umetnikom, ki so brez sred* štev in potrebni bolniške postrežbe. V tem oddelku naj se zgradi tudi ve* lika umetniška dvorana, v kateri bo* do okrevajoči umetniki lahko delali. Izkupiček iz njihovih del, ki se bodo prodala na dražbi, bo pripadel v do* bro zavetišču. Ven iz kuhinje! Po poročilih iz Moskve bo moralo z 10. oktobrom 900 tisoč ruskih žen na del O' v tovarne. Od teh jih bo 300 tisoč moralo zapustiti deco, družino, kuhi* njo in sploh celotno gospodinjstvo. Otroci bodo oddani v otroška zave* tišča, kjer se bodo vzgajali. Možje in žene bodo dobivali hrano v velikih javnih kuhinjah. Tako zapoveduje boljševiška vlada. Kakor računajo, bo koncem 1. 1931. že tretji del ruskega meščanstva dobival hrano v javnih kuhinjah. » N O V 1 LIST« Za tujski promet. Odbor za tujski promet, ustanov* ljen pri goriškem Pokrajinskem go* spodarskem svetu, je imel sejo, kjer je odobril več načrtov, ki naj bi priva* bili v našo deželo tujce. Zlasti hoče skrbeti, da bi se razvilo sankanje in smučanje. Odbor bo po vseh postajah nabil tablice, kjer bodo označene to* pline, kakšen je sneg itd. Potem so sklenili, naj se goriški grad kmalu po* pravi. Proti gostilničarjem po deželi, ki oddajajo prenočišča po pretiranih cenah, hočejo nastopiti. V potresnem ozemlju južno*italijanskem napredujejo obno* vitvena dela zelo živahno. Po poro* Čilu, ki ga je poslal minister javnih del Di Crollalanza načelniku vlade, je bilo koncem septembra pri vzposta* vitvi porušenih krajev zaposlenih nad 17 tisoč delavcev; 760 stanovanj je že dovršenih. V delu sta tudi dva vodo* voda in več cest. Zaprti poslanci. Poljski ministrski predsednik mar* šal Pilsudski nadaljuje z zapiranjem protivladnih državnih poslancev. Do 2. t. m. jih je bilo že nad 40 pod kiju* čem. Ženska v politiki. Zanimivo je, kako so v Berlinu vo* lile ženske. Edina stranka, ki je dobila več moških kot ženskih glasov, je ko* munistična. Za vse druge stranke so oddale ženske več glasov kot moški. Cen trum je v Berlinu dobil skoraj dvakrat toliko glasov od ženskih vo* livk kot od moških pristašev. Iz teh poročil se da sklepati, da so ženske volile bolj po svetovnem nazoru, moške so pa bolj vlekla socialna in nacionalna gesla. Umre med mašo. V ponedeljek zjutraj je v stolni cerkvi v znanem igralskem mestu Mo* naco maševal stari kanonik Sajot. Ne* nadoma se je zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. Rajnik je bil dolgo let misijonar v Zapadni Indiji in je parkrat le s težavo ušel, da ga niso banditi ubili. Stara kri. Dolgo sta živela v slogi 63*letni Ka* j etan Tucci blizu siciljskega mesta Agrigenta in njegov tast 78*letni Miha Scazzidi. Nekega dne se je pa zetu zdelo, da s tastom ni nekaj v redu. Ljubosumje je vstalo v njem. Ko sta kopala na njivi, je Kajetan zamahnil z lopato po tastu in ga smrtno pobil. Vezuv bluva. Pred nekaj dnevi je znani ognjenik Vezuv zopet začel delovati. Izbluval je že precej vroče lave, ki leze po po* bočjih v nižave. Ravnatelj opazova* lišča na Vezuvu je pa izjavil, da tre* nutno ni nikake nevarnosti za bližnje oljkine in trtne nasade, kajti bluvanje že ponehuje. 60 milijonov zlata. Pred par dnevi je prepeljala znana ladja »Saturnia« za 60 milijonov zlata iz Njujorlca v Neapolj. Zlato, prede* lano v palčice, je bilo shranjeno v 60 sodčkih, ki so bili takoj prepeljani v [ Rim v državno blagajno. Štev. 41. Ruski slikar Rjepin, ki je užival svetovni sloves in čigar slike so večkrat ponatiskovali tudi slovenski ilustrirani časopisi, je te dni umrl. Dosegel je visoko starost 85 let. Bil je prijatelj velikega misleca Tol* stoja, katerega je tudi večkrat slikal. Hindenburg ima 83 let. Predsednik nemške države maršal Hindenburg je v četrtek 2. t. m. obha* j al svoj 83. rojstni dan. Po vsej Nem* čiji se je ta dan slovesno praznoval. Dr. Maček gre v tujino. Listi poročajo, da je vlada bivšemu voditelju Radičeve stranke dr ju Ma* čeku izdala potni list za inozemstvo. Dr. Maček se gre zdravit v Karlove vari ali kake druge toplice. Skladišče municije zletelo v zrak. V bližini mesta Gevgelije v dolini reke Vardar ob jugoslovansko*grški meji je pred nekaj dnevi zletelo jugo* slovansko vojaško skladišče municije v zrak. Nesrečo je plačalo 8 oseb z življenjem, 14 je pà težko ranjenih. Po mnenju enih je razstrelbo povzro* čil vojak, ki je neprevidno odvrgel ogorek cigarete, po mnenju drugih je pa to delo makedonskih revolucijo* nar j e v. Da zmleti 20 tisoč lir. Kmet Jože Gallo, doma blizu Ivreje v Pijemontu, je imel okoli 20 tisoč lir v bankovcih in menicah. Zavil jih je v časopis in shranil zaklad v vrečo pše* niče, katero je zaznamoval z barvasto packo. Oni dan je naložil več vreč in jih dal odpeljati v mlin, k nesreči tudi tisto z znamenjem. Ker o zakladu nih* če ni nič vedel, so v mlinu žito vsuli na mlinske kamne in ga zmleli. Ko se je nesrečni Jože zavedel svoje pomo* te, je bilo že prepozno. Bankovci in menice so zmlete ležale med moko. Pribičevic na svobodi. Kakor bo bravcem znano, je bil Svetozar Pribičevič, bivši vodja hr* vatskih samostojnih demokratov, lansko leto interniran v nekem mestu v srednji Srbiji. Ker je obolel, je bil pozneje prepeljan v bolnišnico v Beo* grad. Ves čas, kar je bival v bolnici, je bil pod policijskim nadzorstvom. Kakor sedaj poročajo, bo vlada uki* nila policijsko nadzorstvo in mu vr* nila popolno svobodo. Ustreli mater mesto tatu. V neki vasi blizu Florence je kmet Virgilij Giangorč proti jutru zaslišal pred hišo sumljiv ropot in lajež psa čuvaja. Uverjen, da hočejo nepo* x vabljeni gostje obiskati njegov kur* nik, je vzel puško in se odpravil na prežo. Tudi njegova mati je slišala šum in se hitro odpravila gledat, kaj se godi okrog hiše. Sin je v temi videl huškniti mimo kurnika senco. Ker je bil uverjen, da je tat, je ustrelil in za* del nesrečno mater do smrti. Koliko pokadimo? Po povišanju tobačnih cen se je po* raba tobaka v Italiji takole razvijala: meseca maja smo popušili 17 tisoč in 500 kvintalov raznih tobačnih vrst, 1 meseca junija skoro 22 tisoč kvinta* : lov, v juliju 19 tisoč 800, v avgustu pa i največ, nad 22 tisoč 200 kvintalov. / Štev. 41. »NOVI LIST« I Stran 3. VAŽNO GOSPODARSKO ZBOROVANJE. 1. oktobra se je v Rimu vršilo zbo» rovanje glavnega odbora strokovnih zvez (korporacij). Ker se je ta odbor sestavil šele pred dobrim letom, je bilo to zborovanje prvo te vrste. Nas vzoči so bili zastopniki vseh strokov» nih zvez, ministri ter vsi, ki imajo kaj opraviti z današnjim družabnim u» strojem in življenjem v državi. V strokovnih zvezah so organizirane vse proizvajalne sile države. Radi te» ga je zborovanje za gospodarsko živ» ljenje zelo važno. Prve seje se je ude» ležil tudi načelnik vlade Mussolini, ki je govoril o gospodarskem položaju na vsem svetu in posebej v Italiji. Mussolinijev govor. Ministrski predsednik je uvodoma govoril o petletnem razvoju sindikat» nega življenja v Italiji, nato je prešel k obravnavanju gospodarskega sta» nja. »Od oktobra 1929.,« je rekel, »se je položaj poslabšal v vseh državah in torej tudi v Italiji. V oktobru 1929. je namreč izbruhnila kriza v Ameriki. Ne sme nas pa navdajati z zado» ščenjem dejstvo, ako ugotovimo, da se je gospodarski položaj v vseh de» želah poostril; nasprotno: to nas glo» boko žalosti. V tej ugotovitvi tudi ne iščemo izgovorov in opravičil. Kdor verjame, da so drugod nebesa, naj gre gledat, poslušat, preizkusit. Kar zadeva Italijo, označujejo da» našnje stanje štirje nedvomni pojavi: število meničnih protestov, število propadlih podjetij in tistih, ki so v denarnih težavah, manjša zaposlenost delavcev, znižanje državnih dohod» kov. Razume se samo po sebi, da vlada ne gleda teh pojavov kot neobčutljiv gledalec in da ne zaupa samo v narav» ne izravnalne in popravljalne sile. Po» sreduje po svoji pravici in dolžnosti. Vtika se vmes s splošnimi naredbami ter tudi v posameznih slučajih, kadar gre za znatne skupne koristi. Vprašujem: ali je država mogla pustiti v nemar usodo Kozuličeve pa» roplovne družbe in ladjedelnice, ko pa je »Kozulič« bistven činitelj go» spodarstva v Julijski Krajini? Ali bi država lahko posnemala prav nič hvalevredno kretnjo Ponči j a Pilata spričo južnih predilnic, velike ne» apoljske industrije, ki daje kruha 10.000 delavcem? Ali je država lahko ostala neobčutljiva ob nevarnosti, da bo 81.000 majhnih vlagateljev v pro» vinci Novara izgubilo svoje svete, oznojene prihranke? Ali je država mogla odreči industrijalcem povišek jamstva od 65 do 75 odstotkov, ko je šlo za 200 milijonov naročil za Ru» sijo? Navedel sem na pamet nekaj znat» nejših in novejših slučajev; manjše sem izpustil. Kljub temu hočem ome» niti državno pomoč v industriji mar» ?nora, pri beneških predilnicah, pri bankah na Beneškem in v Markah. Seveda, kdor je že mrtev, mu ni več pomoči.« Nato je načelnik vlade govoril o delu vlade, ki je v gospodarskem oziru dvojno: vlada pomaga, kjer je treba, in kaznuje, kjer je treba. Kon» čno pa je odgovoril na vprašanje, ka» ko daleč smo in koliko časa bo to stanje še trajalo: »Ako se ne bo zgo» dilo kaj nepredvidenega in nepoprav» Ijivega,« je dejal, »n. pr. kaka vojna — in tu dostavljam, da je Italija narc» dila vse, da se prepreči — ako razvoja položaja ne bodo motili zunanji čini» tel ji, potem že zapuščamo noč in ko» rakamo proti zarji. Z drugimi bese» dami: kriza je prav v teh dneh z no» vimi amerikanskimi borznimi polomi dosegla svoj višek. Sklep je preprost: ali konec ali zboljšanje. Ker pa sve» tovno gospodarstvo in človeštvo ne more propasti, bomo ugotovili zbolj» šanje. V tej točki pa se ne smemo prena» gliti. Priprave za zboljšanje ne bodo mogle trajati manj kot tri leta, ako hočemo časovno meriti prehod iz se» dan j ih stisk do položaja razmernega blagostanja. Razume se, da bo vlada storila vse, da se ta doba, če bo mogo» če, okrajša.« Načelnik vlade je na koncu govora še pozval zborovalce, naj predložena vprašanja dobro pre» tresejo. Vsi prisotni so mu burno pio» skali. V četrtek 2. oktobra se je vršila druga seja, na kateri so razpravljali o spremembi določb glede včlanjevanja v sindikate. Govorilo je 22 govorni» kov. Po dolgi debati so sprejeli pred» lagane spremembe. KONFERENCA ANGLEŠKE SVETOVNE DRŽAVE. V sredo 1. oktobra se je v Londonu o tvorila konferenca angleškega sve» tovnega carstva, ki se, kot znano, raz» teza po vseh delih sveta, saj obsega več kot četrtino obljudene zemeljske površine. Naštejmo samo večja an» gleška prekomorska posestva. V Ame» riki imajo Kanado, v Afriki Sudan in Južnoafrikansko zvezo poleg velikega vpliva v Egiptu, v Aziji je Indija in Avstralija je itak vsa njihova. Prebi» valstva pa je več kot četrtina vseh lju» di na svetu. Vsa ta velikanska svetov» na državna zveza je nastala v teku» stoletij. Angleži so vedno izvrstno znali vladati tuje dežele. Samo en» krat jim je izpodletelo, namreč pri današnjih Združenih državah Severne Amerike, ki so bile do druge polovice 18. stol. angleška kolonija, a so se či» sto osamosvojile. Prekmorske dežele pa nimajo vse enakih pravic. Nekatere, posebno v srednji in južni Afriki, so podrejene naravnost vladi v Londonu. Druge (Kanada, Avstralija itd.) pa so skoraj čisto samostojne, saj imajo svoj dr» žavni zbor, svojo upravo, vojaštvo in celo diplomatsko zastopstvo pri tujih vladah. Od Anglije so odvisne bolj po imenu. Vežejo pa jih nanjo tudi mo» čne gospodarske vezi. Te države ime» nujemo dominione. Poseben položaj ima Indija, ki je nekako v sredi med kolonijami in dominioni. Včasih so Angleži iz Londona via» dali vse prekomorske dežele. Doma» čini niso imeli nobenih pravic. Slučaj Združenih držav jih je izučil. Mesto da bi počasi izgubljali deželo za de» želo, so jim rajši dali več pravic v za» konodaji in upravi. Tako so se v pre» teklem stoletju polagoma razvili da» našnji dominioni. Kmalu pa so domi» nioni dosegli zelo veliko samostojnost in bila je nevarnost, da se od matice čisto odcepijo. Zato so Angleži že zgo» daj začeli misliti, kako bi svojo veli» kansko državo notranje utrdili. Enot» ne ustave ji niso mogli dati. Uganili pa so nekaj drugega. Sklicali so za» stopnike vseh kolonij in dominionov na konferenco v London, da se pome» ni j o o zadevah, ki se tičejo vsega sve» ta. Taka konferenca se je vršila prvič 1. 1887. Potem se je ponavljala po po» trebi. Pokazalo se je, da je sodelova» nje posameznih kolonij in dominio» nov z Anglijo postalo živahnejše, krepkejše. L. 1907. so sklenili, naj se taka konferenca vrši vsaka štiri leta, naj bo torej stalna ustanova. Zadnja je bila 1. 1926. Ta je bila posebno zna» menita, ker je dominione priznala kot Angliji čisto enakovredne države in ker je za dolgo časa določila ustroj angleške svetovne države. Naloge letošnje konference. Pretekli teden se je torej začela konferenca angleških kolonij in domi» nionov. Trajala bo par tednov. Rešiti mora več zadev zunanjepolitičnega, obrambnega in gospodarskega znača» ja. Glavna naloga pa je brez dvoma gospodarska. Izmenjava izdelkov in surovin, varnostna enotna carina za določeno blago, rešitev brezposelno» sti, to bo predmet razgovorov. Konferenco je o tvoril angleški mi» nistrski predsednik Macdonald. Go» voril je o miru, delu in razorožitvi. Nato so konferenco pozdravili za» stopniki izza morja. Potem se je pa začelo delo v odborih in pododborih. ŠE O AVSTRIJI. V zadnji številki »Novega lista« smo poročali, da je novo avstrijsko vlado sestavil krščanski socialec Vau» goin, ki je bil prej podkancler. Poleg krščanskih socialcev sta v vladi tudi dva voditelja Heimwehra, namreč knez Starhemberg in salcburški načel» nik dr. Hueber. Vlada ima za seboj manjši del poslancev državnega zbo» ra. Jasno je, da bi morala takoj pasti, brž ko bi se prikazala v parlamentu. Zato ni nihče dvomil, da bo Vaugoin državni zbor razpustil in razpisal vo» litve. To se je tudi zgodilo. Volitve se bodo vršile 9. novembra. O Priprava za volitve. Volilni boj se je pričel takoj. Na» vzočnost heimwehrovskega ministra v vladi se je hitro poznala. Vlada je namreč jela nastopati zelo strogo. So» cialistični listi so večkrat zaplenjeni. Prej se je to dogajalo zelo redko. Dr. Stralcila, ki je bil vnanji povod za pas dec Schoberjeve vlade, je že imeno; van za glavnega ravnatelja državnih železnic. Po sestavi vlade bi človek sodil, da bodo krščanski socialci in heimweh; rovci v volilnem boju nastopali skup* no. Heimwehr sploh še ni nikdar nas stopila kot politična stranka in njeni voditelji so vedno poudarjali, da hos čejo samo prerod socialistične Avs s trije, da jim pa ni za politične stolčke. Tudi sedaj so sprva sklenili s krs ščanskimi socialci dogovor za skupno volilno nastopanje. Samo na Koros škem, Štajerskem in v Burgenlandu, kjer so heimwehrovci nasprotni krs ščanskim socialcem, hi Heimwehr nas stopila z lastnimi kandidati. Hitler ho posredoval. Stvar pa ima neko kljuko. V Avs striji obstoji tudi precej močna nas rodnossocialistična organizacija, ki priznava za svojega poglavarja Plits lerja, vodjo nemških narodnih socias listov. Narodna socialista sta tudi heimwehrovska ministra knez Starš hemberg in dr. Hueber. In Hitler je ukazal, naj avstrijski narodni socias listi ne volijo s krščanskimi socialci, temveč naj gredo v volilno borbo sas mosto j no ali pa s tistimi, ki so za ods pravo parlamentarizma in za uvedbo diktature. Javil je, da pride sam v Avs stri j o, da osebno poseže v volilno gis banje. Starhemberg in Plueber sta v zadregi, ker sta sama vpisana nas rodna socialista in ker je med heinv wehrovci premnogo narodnih socias listov, ki so vajeni Hitlerja slepo ubos gati. Ne preostaja jima skoraj druge; ga, kot da odstopita kot ministra. Gornje s avstrijsko heimwehrovsko vodstvo ju je celo pozvalo, naj izstos pita iz vlade. In še nekaj je, kar utegne vplivati na potek volilnega boja, namreč odlok škofa v Mainzu (Nemčija), ki je odres dii, da noben katoličan ne more in ne j sme biti član Hitlerjeve stranke, kajti | nekatere točke narodnossocialističnes ga programa da so nezdružljive s kas toliškimi nauki. Tudi da so Hitlerjevi pristaši v nemškem volilnem boju večkrat poudarjali, da njihov boj velja »Judežu (izdajalcem; op. ur.) in Rimu.« Vsak veren in vesten katos ličan, ki je dozdaj mogoče soglašal z narodno s socialističnim pokretom v misli, da res prinaša prerod nemškega naroda (takih katoličanov je mnogo), bo sedaj svoje naziranje spremenil in se odločil proti. V glavnem pa se bo boj bil proti so; cialni demokraciji. Že kancler Vau;-gobi je izrecno poudaril, da smatra socialiste za glavne nasprotnike. Močno udarno geslo bo tudi Hitlerjes vo ime. Kako se bodo volitve zaklju; čile, je še težko soditi. Gotovo pa je, da je sosedna republika pred pomems bnimi in dalekosežnimi odločitvami. Um.or v Vrhpolju. V soboto zvečer se je zgodil na Vrhpolju pri Vipavi zločin, ki je vzbudil burno ogorčenje. Okoliščine tega zlodejstva kažejo, da gre za polis tičen umor. Žrtev umora je 35;letni učitelj Francesco Sottosanti iz Piazza Armerina na Siciliji, ki je že tri leta služboval na Vrhpolju. Sottosanti se je v soboto ob 8. in pol zvečer vračal s kolesom iz Vipave domov. Šola, kjer stanuje, ima vrt, ki je ograjen z žično mrežo. Ko je učiš telj dospel do hiše, se je ustavil in spregovoril par prijaznih besed s svos jo ženo, ki je z detetom v naročju stala na oknu. V tem ko je žena zgis nila z okna, da pohiti možu nasproti, je on odprl vrtna vrata in korakal črez vrt proti hišnim vratom. Ko je Sottosanti jemal iz žepa ključe, so pos čili trije streli in nesrečni mož se je zgrudil, ustreljen v hrbet, na tla. Ko je žena pritekla, je našla moža že umirajočega. Črez kratko je izdahnil.' Varnostna oblastva so takoj odredila, da se prične odločno zasledovanje zločincev, a do danes brez uspeha. Pogreb nesrečne žrtve se je vršil v ponedeljek in je bil veličasten. V sprevodu so nosili krasne vence, za krsto so stopali oblastniki in zastopa niki raznih udruženj ter obilno občim stva. * * * Grozoviti, nečloveški zločin v Vrh; polju nas sili, da spregovorimo našet mu ljudstvu v živo vest resno besedo. Okolnosti vrhpoljskega zločina doka; zujejo, da imamo opravka s političt nim umorom, z zločinom, ki je bil iz; vršen z namenom, da se škoduje uglet du Italijanov ter z namenom, da se slovenskemu ljudstvu nekako koristi. Kakšna grozna zmota! Kdor je ta umor zagrešil, je kriv strašnega zlot čina, ki se je izvršil nad nesrečno žrt; vijo in njegovo družino pa tudi nad slovenskim ljudstvom. Zakaj na do; bro ime našega ljudstva je spet kanil krvav madež. Koliko trpljenja in bridt kosti more roditi tak zločin! Morilci pa izginejo, ko so zahrbtno iz zasede umorili človeka. Potem živijo v blodni miselnosti, da so »rešitelji naroda«, ko nič drugega ne delajo, ko da dajo duš; ka nizkim nagonom maščevalnosti. Kakšna grozna zmota polblaznih mož; ganov! Proti tej usodni zmoti, ki bi, če bi se razširila, povzročila moralno smrt, notranji polom našega ljudstva, z vso odločnostjo in v polni zavesti svoje odgovornosti kličemo: »Slovenci, naša krščanska in narodna dolžnost je, da odklanjamo v besedi in dejanju polu tične zločine! Le na pravici, značaj; nosti in poštenosti sloni bodočnost našega ljudstva. Kdor hoče z nasiljem, z napadi, umori, z grozodejstvi in zlo; čini delovati v naših deželah, je naj; hujši in najnevarnejši sovražnik slot venske manjšine v Italiji. Naj izgine vsaka temna megla iz glav! Naši prijatelji naj odločno ozna; njajo jasno in trdo krščansko načelo: »Et non faciamus mala, ut veniant bona« (Rimij. 3, 8.) »Ne delamo zlega, da bi prišlo dobro.« Ta temeljna rest V. J. Kriianovske: KRALJICA H ATA SU. Roman is življenja starih Egipčanov, Ta omedlevica pa ni dolgo trajala. Čez četrt ure je deklica odprla oči in vstala. Bila je mirna. Ogenj, ki jo je prej žgal, je ugasnil. Zdaj je mogla vse hladnokrvno presojati. Prišla je do naglega sklepa: za vsako ceno proč odtod. Soba je bila prazna. Stari suženj je izginil. Tedaj je pograbila rdeči vrček, si zataknila za pas bodalce, ki je ležalo ob knezovi postelji, se ogrnila v velik, temen plašč, si nadela na glavo kapuco ter tekla v vrt. Njen načrt je bil gotov. Iioremseb se je vozil z ladjico po Nilu. Pri njegovem povratku se odpro vrata, ki vedejo na stopnice. Skozi tisti izhod pobegne. Srečno je prišla do vrat, ki so bila po naključju že odprta. Stopila je ve$ in se skrila v grmovju, ki je raslo zunaj ob zidovju. Tedaj se je na Nilu zableščala rdeč; kasta luč, ki jo je Neftisa dobro poznala. Knezov čoln se je približal. Knez je ležal pod baldahinom. Ko ga je deklica zagledala, je vzdihnila: »Oh Horemseb! Kaj ti je treba strupov in čarov za pridobivanje ljubezni!« Ko se je ladjica oddaljila, je deklica stekla proti mestu. Solnce je že vzhajalo, ko je prišla v Horov dom. Najprej se je srečala z Anubisom. Mladi suženj bi bil skoraj ponorel od veselja, ko jo je zagledal. Z veliko težavo ga je Neftisa prisilila k molčanju in zvedela je od njega, da je Satati umrla, stric pa da je nekam odšel za nekaj dni. Neftisa je sklenila, da se takoj oddalji iz Memfisa, ker se je bala čarovnika. Ni imela drugega zatočišča kakor pri svaku Romi. Poslušni ji Anubis je naglo pripravil prtljago in vkrcala sta se na ladjo, ki je plula v Tebe. XVI. . Poljub smrti. Ko se je Horemseb vrnil z izprehoda, se je začudil, ker ni našel na svojem mestu starega sužnja, ki ga je običajno čakal pri durih spalnice. Hkrati se je zdrznil, ko je zagledal na tleh dragoceni modri vrček. Naglo ga je pobral in ugotovil, da je prazen. Pogledal je na po* lico, tam pa je manjkal rdeči vrček. »Ah, ti ničvredni pes! Ti si se drznil dotakniti se gospodovih skrivnosti!« je rekel s penečimi se ustnami. niča, ki jo tudi življenje narodov v toku zgodovine potrjuje, mora prešit niti vsakogar v našem ljudstvu. Za* upamo v božjo previdnost in v d ut hovno moč našega rodu ter tudi zato odklanjamo surovo silo in zločin. S posebno nevoljo pa zavračamo neke kroge v Jugoslaviji, ki si, ne vet mo po kakem naslovu, drznejo napat dati naš list in slovensko katoliško gibanje v Julijski Krajini. Omenjamo le napad, ki so ga izvršile zagrebške »Novosti« na »Novi list«, ker je nat čelno obsodil politične zločine. Mi smo državljani Italije, do katere nas vežejo določene moralne dolžnosti, ki smo jih možato sprejeli in jih izt polnjujemo. Zvesti smo tudi svojet mu ljudstvu, s katerim hočemo deliti na rodni grudi vesele in žalostne dni. Slovensko ljudstvo, ki se je ohrat nam pišejo Iz idrijskega kotia hi okolice. Tatvina. — V noči od minulega petka na soboto je neznan uzmovič z dvorišča mestne občine vlomil v ka* varniške prostore g. Janeza Podobni* ka. Odnesel je tobaka in dragih pijač v vrednosti okoli 500 lir. Kako pre* drzni postajajo vlomilci tudi v našem mestu, da si upajo v središču mesta in na tako živahnem kraju uganjati svo* jo temno obrt. Zborovanje. — V nedeljo 5. t. m. je bilo v dvorani hotela Didič zbo* rovanje rudniškega delavstva radi ne* zgodnega zavarovanja. Udeležba je bila obilna, za kaj je šlo pa mnogi ru* dar ji — žal — ne vemo dosti. Poroke. — Poročil se je rudar Karl Hladnik z Rozo Moravčevo. — ' Večno zvestobo sta si obljubila še ru* dar Ignac Lemut in Zofija Bratinova. Obema paroma dosti sreče! Nesreča. — V tuk. bolnišnico je bil pripeljan 28=letni Janez Witter iz Šebrelj. Pri delu v gozdu si je zlomil nogo. nilo in razvilo s krščanstvom, naj se tudi v tej dobi zvesto drži krščanskih načel, tudi če to zahteva premagovanja in žrtev. Odmevi vrhpoljskega zločina. Vrhpoljski zločin, čigar moralno jedro zgoraj ocenjujemo, je imel ne* smiselne, šumne posledice. »Novi list«, izrazit in dosleden nasprotnik nasilne miselnosti in delavnosti — je moral plačati prispevek nasilnosti. To je bridka ironija usode! V nedeljo med 4. in 5. uro popol* dne je udrla v prostore uredništva in uprave ter sosedno pisarno skupina mladeničev, ki je tam vse razmetala in razbila ter napravila veliko škodo. Varnostno oblastvo je kmalu prihitelo na lice mesta in s hvalevredno odloč* nostjo preprečilo nadaljna razdejanja. Kruha manjka. — Kljub temu da se letos izredno veliko gradi, je do* sti naših še brez zaslužka. Nekateri podjetniki so naše delavce odslovili. To je proti smernicam vlade in fa* šist. del. sindikata, ki je na december* skem zborovanju v Gorici zahteval, da se imajo pri javnih delih vpošte* vati domači delavci. Podjetniki ne de* la j o vsi po tem načelu. Novi grobovi. — Umrl je 65* letni Franc Gantar, vp. rudar in po* sestnik Podgorami. — Nenadoma je preminul 65*letni Milan Albreht, vp. gozd. uradnik. Obema večni pokoj ! Pomanjkljivost. — Nešteto* krat se zgodi, da privozi pred tovar* niška vrata na Brusovšu kak avto, ki začuden vprašuje, kje je pot na Sv. Lucijo, Sp. Idrijo, Godovič itd. Na križišču cest pri sv. Križu manjka na* pisne deske, ki bi pojasnjevala smeri. Naznanilo. — Vojaško povelj* stvo razglaša, da se morajo v nedeljo 26. t. m. od osme ure naprej zglasiti v vojašnicah na Brusovšu vsi bivši vo* jaki in nevojaki letnikov 1901, 1902, Ì 903. in 1904. H kontrolnemu pregle* du, ki bo ta dan za vse, ki sedaj spa* dajo pod idrijsko občino, je pod kaznijo vsak dolžan priti. Seboj je treba prinesti vojaške odpustnice. Ledine. —■ Pred pričetkom šolskega leta se je notranjščina naše šole nekaj popravila. Dobro! Nujno potrebno pa bi bilo, da se kaj ukrene glede po* kopališča. Kmalu ne bo kam pokopa* vati, ker je župnija dosti večja nego pred vojno. Dole. — Z letino se letos, žal, ne moremo pohvaliti. Na splošno so po* sestniki slabo, le nekateri nekaj boljše pridelali. Krompir v kleti močno črni in gnije, zlasti oni bele vrste. O tem se pritožujejo tudi nekateri posestniki iz Ledin, Godoviča, Jeličnega vrha itd. Za prodaj letos ne bo dosti krompirja in tudi v klavnici bodo klali bolj vitke prašiče. Korita. — Dne 2. t. m. je umrl 86* letni Janez Brence, posestnik. Bil je blag mož, trden značaj ter dober go* spodar. Naj počiva v Gospodu! Breznica. — Dne 5. t. m. smo pra* znovali našega podružnega patrona. Okusno prenovljena in okrašena cer* kev je bila lepa kot v kakem mestu. Vsa čast in hvala zavednim vaščanom, ki so letos toliko žrtvovali za lepoto hiše božje. ri Vipavske aolhw, Šturije- — (Želja pbčinarjev. — Pritožbe davkoplačevalk cev.) — V zadnjem »Novem listu« smo v dopisu iz Ajdovščine brali, ka* ko je naš obč. komisar lepo uredil ob* činski park in kako škropijo ceste, da ni prahu. Vse to vidimo na lastne oči. Ker bi pa tudi mi radi pohvalili obč. komisarja v listu in ker spadamo v isto občino, zato prosimo ne za škropijo* nje cest, ampak za posipanje z gramo* i zom. — Vinsko letino smo spravili, j Kljub velikim upom je bila letina po* i vprečno taka kot lanska. — Davčna j izterjevalnica v Ajdovščini bo postala slavna po pomotah, katere vrši. Zgo* dii se je pri nas slučaj, da so nekomu naprtili plačevanje dohodnine od ne* koga posojila, ki ga je nekdo drugi pred par leti v sosedni vasi dal in v kratkem tudi poravnal. Obdačenec je »To prevaro mi plačaš s tisočkratno smrtjo.« Iskal je po sobi, toda soba je bila prazna. Tedaj je šel v vrt in se napotil proti bližnjemu dvorcu, da pokliče predstoj* nika evnuhov, ko je njegova noga zadela ob neki pred* me.t Tedaj je videl na tleh ležečega Hapu. Prijel je starca za platneni pas in ga zvlekel na te* raso. Prinesel je svetiljko in ga od bliže pogledal. Suženj je tiščal v rokah zmečkano zastrupljeno rožo in se ni ganil. Zdelo se je, da je mrtev. Hitro je Horemseb po* iskal Taadara in mu povedal, kaj se je zgodilo. Taadar je rekel: »To drznost je napravila ženska. I reba je ukreniti vse, da nam ne bo mogla škoditi. Ne čudi se temu, sin moj, že dvakrat sem bral v zvezdah, da naju čaka težek boj, in dvakrat prideva v smrtno nevarnost po krivdi žensk.« Horemseb je prebledel, toda ni nič rekel, ampak pomagal je staremu Asircu zbuditi k zavesti sužnja. Po dolgem trudu in s pomočjo raznih tekočin in vonjav se Jima je to posrečilo. Komaj se je Hapu zavedel, je padel na kolena pred Horemsebom in zastokal: »Odpusti mi, gospod! Usmili se me!« »Če vse poveš in priznaš, se te morda usmilim, sicer Pa te čaka smrt,« je rekel Horemseb. »Vse, vse povem, kar vem,« je javkal stari suženj. In povedal je natančno, kar se je zgodilo, ter da je Nef* tisa pila napoj iz modrega vrčka. Ves bled in s stisnjenimi pestmi jč Horemseb po* slušal. »Odpuščam ti, ker nisi kriv,« je odgovoril Morem* seb, »zdaj pa z menoj, da ulovimo dekle.« Toda vse iskanje je bilo zaman. Horemseb se je vrnil k starcu, ki je dejal z mračnim obličjem: »To je nesreča, to.da ne da se popraviti. Popke rože pa je treba na vsak način politi s plemenito krvjo nedolžne device, zatorej glej, da jo poiščeš med svojimi sužnjami, pev* kinjami in plesalkami. Dal ji boš piti, kar ti pripravim. Zdaj pa, sin moj, pojdi in odpočij se! Strašno si utrujen.« »Vse se bo zgodilo, kakor ukazuješ, učenik. Predno solnce zaide, pridem k tebi po zadnja navodila.« Horemseb je dal pozvati predstojnika evnuhov Ha*e musa in mu dejal: »Danes si zagrešil strašno nemarnost. Po tvoji za* nikarnosti je deklica ušla. Toda odpuščam ti, če mi še pred solnčnim zapadom pripelješ mlado sužnjo, ki jo izberi po svoji volji. Mora pa biti lepa, devica in ne sme več dni trdil, da on ni tisti, in tudi na občini je dokazal pomoto, a kljub te* mu bi prišlo do dražbe, če ne bi za* htevanega zneska izplačal Potolažili so ga takole: »Saj mi vemo, da ste ne* dolžen, pa sedaj morate plačati in po* tem napravite prošnjo za odpis dav* ka.« Medtem so mu na podlagi tega posojila povišali dohodnino tudi za naprej. Na tak način se mnogim lju* dem napravljajo nepotrebne sitnosti in stroški. — Naši krčmarji kljub nizki nakupovalni ceni točijo liter po 3.20. Šli so celo prosit obč. komisarja, naj ne dovoli nobene osmice. — Po za* konu imajo kmetje pravico do osmič; če pa krčmarji pokupijo domače vino, osmice niso potrebne. Vrhpolje. —- Globoko je pretresel vso našo duhovni j o strašni zločin, ki se je pripetil v soboto. Vsi vaščani ob* soj amo taka dejanja, ki v prvi vrsti nam škodujejo. Nekateri časopisi so tudi priobčili lažnivo poročilo, da so našega č. g. župnika zaprli. To pa ni res. Saj je tudi nemogoče, da bi se ka* toliški duhovnik tako obnašal, kot so nekateri lažnivo pisali. Šempas. — (Naše ceste — po* toki.) — Ko smo dobili novega obč. komisarja, smo upali, da se bo z vso vnemo zavzel za naše razdrapane obč. ceste, toda zaman. »Naš up je šel po vodi...« Ceste postajajo z dneva v dan bolj potoki, po katerih ni mogoče voziti. Ker se nihče ne gane, prosimo g. komisarja, naj vsaj poskrbi, da se spremeni občinska mapa: povsod, kjer so zaznamovane ceste, naj se potegne zelena barva, da bodo tako naše poti pravilno označene. Slokarji. — Trgatev bo kmalu kon* čana. Peronospora in toča sta grozdju precej škodovali in bo zato letošnji pridelek manjši od lanskega. Sicer se pa ne bojimo žeje, ker imamo v vasi 2 gostilni, seve, če bo kaj cvenka. — Pred časom smo si mislili nabaviti par zrakoplovov. Pa so nam cesto do Lo* kavča popravili. — Odkar se nismo nič oglasili, se je precej parov vzelo. V soboto sta si prisegla večno zvesto* bo Marija Slokarjeva in Rihard Blaž* ko, krščanski mladenič in večletni cerkveni pevec. Bog jima daj srečno življenje! — Zadnjič enkrat nas je spet obiskala huda burja. Celo elek* trična luč se je je tako ustrašila, da nam je za eno noč zbežala. Iz Gor. Livek. — (Letina. — Nova »strank a.«) — Letina je bila sred* nje dobra, samo sadjai ni bilo. Fižol je imel letos nizko ceno 60—70 lir svež vr stročju, zato pa so ga kmetje le ma* lo prodali, čeravno je denarna kriza. —- Ustanovila se je »nova stranka« proti č. g. kuratu. Organizacija je bila od začetka močna, agitirale so celo ženske. Končno pa je le sramotno pro* padla, čeravno je vodja stari »kolu* nih«. Čudno se nam zdi, da pristopajo k tej zvezi celo taki, ki so imeli kr* ščansko vzgojo. —- Še to moramo po* vedati, da smo naše stare orgle popra* vili. Tudi pevski zbor se je izpopolnil, in je pokazal, da ima zmožnost in do* bro voljo. Vsa čast vam! Stroški za popravo orgel so precej visoki, zato pa je naš g. kurat priredil darovanje. Pa čujte, tudi tu so posegli vmes, in prepovedali se udeležiti ofra. Pa le malo jih je bilo, ki se niso udeležili ofra. Če bi pa tudi po 20 lir zapili v gostilni, bi bilo vse prav; le za božjo čast je škoda denarja. Čezsoča. — Dne 22. septembra se je poslovil od nas vsem priljubljeni učitelj g. Franc Sivec. Premeščen je v Piombino. Bil je dober vzgojevatelj ter je vestno izpolnjeval svoje sta* novske dolžnosti. V slovo mu vsi vo* ščimo, da bi se na novem mestu tudi dobro imel. Sužid. — Zadnji dopis je nekatere fante precej neprijetno razburil. Tisti naj si raje vest izprašajo, ker le to je moško, za dopis pa naj ne vale krivde na nikogar, ker je za vsebino lista itak uredništvo odgovorno. Kozaršče. — Zopet je prišla kruta smrt ter nam je iztrgala blagega in dobrega očeta Tomaža Fona. Rajnik je bil spoštovan mož in tudi cerkveni ključar. N. p. v m.! Iz Istre. Jelšane. — (J ubi le j zaslužne* ga moža. — V sredo 1. t. m. smo imeli v Jelšanah veliko slovesnost. Naš zaslužni g. dekan Mihael Hušo je praznoval 25*letnico mašništva. Župna cerkev je bila za to priliko lepo okra* šena; pred vhodom je stal slavolok z napisom, v zvoniku sta viseli državna in cerkvena zastava. Pritrkovanje je vabilo k slovesni maši in ljudstvo je kljub delavniku napolnilo cerkev. Du* hovniki od blizu in daleč so pokazali, kako imajo v čislih našega dekana: trideset se jih je zbralo v župnišču. V slovesnem sprevodu so spremili g. de* kana k cerkvi, kjer ga je pri slavoloku pozdravil mešani pevski zbor s pri* merno pesmijo ter mu po zastopniku izrekel čestitke v imenu župljanov. V cerkvi je imel knežki župnik g. Janez Kalan lep govor o pomenu in odlič* nosti duhovniškega stanu. Med slo« vesno sv. mašo je pevski zbor kaj le* po izvajal razne skladbe. Občudovali smo ta dan tudi prvikrat novo zlato monštranco, za katero se je g. dekan veliko potrudil. Izdelal jo je g. Leban iz Gorice, ki jo je tudi sam prinesel ta dan v Jelšane. Vsa župnija bo po* nosna na to monštranco, tembolj, ker smo tudi sami ne le denar, ampak tudi zlatnino nabirali. Tako nam bo dan srebrne maše ostal v trajnem sporni* nu in želimo, da bi g. dekan praznoval kdaj pri nas še zlato mašo. S Pivke. Zagorje na Pivki. — (Star, a po* treben opomin.) — Naša staro* slavna vas se je začasno zopet zbudila iz uničujočega mrtvila. Dobili smo namreč električen tok iz Gorice. Po* sebno lepo je razsvetljena cerkev. Z naglimi koraki se nam bliža zima s svojimi dolgimi, tako prijetnimi zim* skimi večeri. Kaj rad si človek pred* stavlja tedaj omizje sosedov in znan* cev, vsakega s knjigo ali časopisom v roki ali pa v prijetnem pogovoru med seboj. Zdi pa se, da postaja ta sli* ka tudi pri nas čim dalje bolj bela biti starejša od petnajst let. Razen tega odstrani po ve* čerji vse sluge in do naslednjega dne naj nihče ne stopi v vrt.« »Upam, da boš zadovoljen, gospod,« je odgovoril evnuh. »Včeraj zjutraj sem kupil deklico, ki ni še pet* naj st let stara. Lepa je kakor sama Hatora. Prodajalec mi je zatrjeval, da je hčerka Nubičanke in Egipčank.« »Dobro.« Bilo je že precej pozno, ko se je Horemseb prebu* dii vesel in svež. Umil se je in skrbno oblekel ter se na* potil k modrijanovemu stanovanju. Predno je vstopil v Taadarov paviljon, je knez šel h kameniti piramidi, ki so jo obdajala košata in visoka drevesa. Nedaleč od piramide je stala bambusova koča. V nji sta bila dva uklenjena mišičasta črnca topih obra* zov. Ko sta zagledala svojega gospoda, sta padla na zemljo. Horemseb jima je odpel verige. Nato je stopil z njima do piramide, ki so jo kmalu razsvetlile baklje, - katere so bile pritrjene na stenah. Ta skrivnostna stav* ba je bila pokrita z granitnimi ploščami. Na vrhu stožca je bila odprtina, ki je služila za dimnik in zračnik. Sredi stavbe je stal na vzvišenem prostoru bronast malik, predstavljajoč sedečega človeka, ki je držal roke v na* ročju. Malikova glava je bila pokrita s špičasto kapo. ki je bila okrašena z oslovskimi rogovi. Med nogami sohe so bila napravljena ozka bronasta vratca, vodeča v ne* kakšno peč. Tja sta sužnja nosila opeke in jih naložila z drvmi, smolo in slamo ter drugimi gorljivimi snovmi. Horemseb je pustil sužnja pri delu ter šel iz pira* mide. Napotil se je k paviljonu. »S tvojega zadovoljnega obličja vidim, da je vse urejeno,« je rekel Taadar z usmevom. »Da, učitelj. Prišel sem te samo vprašat, koliko naj ji dam izpiti one pijače, ki si mi jo poslal?« »Zadostujejo tri čaše. Razen tega ji daš ta*le šo--pek,« je odgovoril modrijan ter pokazal na vazo z raz* cvelimi rožami, ki je stala na mizi. Horemseb je odšel v palačo, kjer ga je že čaka! Hamus. »Tu, gospod, je deklica, o kateri sem ti pravil,« je dejal evnuh. »Pristopi bliže!« je pristavil, porinil sužnjo naprej in strgal z nje tančico. Deklica se je vsa tresoča se vrgla k Horemsebovim nogam; nato je vstala, prekrižala roke in uprla svoj plašni pogled v strašnega gospoda, od katerega je bila odvisna njena usoda. 7' (Dalja.) vrana. Posebno naši najmlajši fantje od 16 do 20 let in več ali manj tudi drugi, smatrajo te lepe in kratkočasi ne, ter obenem tako zelo poučne ves čere, za »izven mode«. Še se spominja» mo, kako so se včasih v lepih večerih zbrali fantje na vasi in ubrano zapeli pesmi, da se je vsakdo, ki jih je čul, skoro nehote vstavil, poslušal ‘in uži» val. A sedaj? Večina fantov, posebno še mlajši, rajši pijančuje po gostih nah. Pijani so in se derejo na vse grlo, ter na ta način, čeravno morda nehote, samo smešijo lepo petje. V njih pogo» voru pa je skoro vsaka druga beseda kletvina. Fantje, ali je to lepo in pravilno? Res, da je še precej častnih izjem, ali kaj pomaga to, ko pa slabi zakrijejo vse dobre. Kje je sedaj stara fantov» ska čast, kje vaš ponos? Včasih so starejši fantje podili sami spat nedo» letnike, sedaj pa so ti še naj slabši in posebno ob nedeljah razgrajajo še pozno v noč po vasi. Ne tako fantje! To ni lepo! Rajši pojdite po vasi v pošteno hišo, vzemite v roko lepo berivo ali pa poslušajte pogovore starejših ljudi. Le na ta način boste zopet zadobili svoj stari ugled in se dostojno pripravili za življenje, da Vam ne bo treba iti s trebuhom za kruhom, kakor je mo» ralo žalibog oditi precejšnje število sovrstnikov. Le v samovzgoji in ne V vinu je moč za življenje. Zagorski fant. Matenja vas. — (Naše verno ljudstvo.) — V nedeljo, 28. sept. popoldne smo imeli v Štivanu veliko cerkveno slovesnost. Postojnski g. de» kan je ob asistenci šestih duhovnikov blagoslovil kapelico in kip sv. Tere» zije Deteta Jez. Slavnostni govor v cerkvi je imel tukajšnji bivši kurat, sedaj g. župnik šturski. Kljub temu, da je vreme nagajalo, se je k pobož» nosti zbralo mnogo ljudstva iz duhov» ni j e in okoliških župnij. Kapelica je lepa betonska stavba z bogato arhi» tektoniko, delo Jakoba Kernela, Fran» četa Keniča in Pavla Raspora in bo pri procesijah sv. R. T. služila za 4. blago» slov. Načrt je zamislil stavbenik Ivan Urbančič iz Stare Sušice pri Košani. Poslikal jo je znotraj in zunaj gosp. Zwòlf iz Postojne. Kip je umetnina, delo spretne roke brata našega dušne» ga pastirja g. Franceta Goršeta. Sijaj slovesnosti je povzdignil domači pev» ski zbor z izbranimi pesmimi v cer» kvi, pri procesiji s kipom, ki so ga no» sili fantje, in pred kapelico. Žene in dekleta so za oltar v kapelici preskr» bele dragocen prt, ki ga je okusno na» redila gdč. Vika Del Linz. Ljudstvo je rade volje žrtvovalo v denarju, ro» botah in materialu. Posebna zahvala gre tvrdki bratov Lutman, ki je darò» vala les za betoniranje. V lepi slogi se je delo začelo in končalo. Naj bo sv. Terezika vsem dobrotnikom, ki so ji postavili tako lep spomenik, bogata plačnica! iz ReSke doiine. Trnovo — Bistrica. — Ljudstvo go» vori tako: »Nesrečni smo. Upali smo, da dobimo gosp. Mihaela Huša za de» kana, pa ta up je šel po vodi. G. Hro» vat je bolnik, g. Tabacki se ne more vdomačiti in ga vleče domu, g. Grbec je župnik v pokoju, g. Volk je skozi in skozi bolan. Imenitna trnovska fa» ra je brez pastirja.« — V novo občim sko vilo so se preselili uradi. — V naši kotlini in dolini je zmeraj kaj zanimi» vega a, ni dopisnika. — V podružnici, Vel. Bukovici, so postavili krasen polj» ski križ. Visok je 3 m in je iz cementa, s cementno ograjo in stopnicami. Na» pravil ga je samouk Anton Mikuletič, mizar, zidar in godec. Iz kamna so naredili tak križ Zemonci in Jasenei a se ne da primerjati temu. Č. g. Gr» bec je križ blagoslovil; procesija, pe» tje, cvetje, mlaji, bele obleke, vse to se je lepo obneslo. S Ki-asa« Repentabor. — (B i r m a. — S m r t.) Dne 8. sept. se je vršilo prvo sv. ob» hajilo 36 malčkov. Vsa čast g. župni» ku za trud in pogostitev otrok po sv. obredu! 16. sept. smo imeli sv. birmo. Naš prevzvišeni nadpastir jo je podelil nad 150 otrokom. Oblečeni so bili vsi spodobno. Vsa čast fantom za slavo» loke in dekletom za cvetlice, za kar se je tudi prevzvišeni prisrčno zahva» lil. Petje gre tudi svojo pot le navzgor; le tako naprej! Dne 27. sept. smo spreminili k več» nernu počitku Josipa Briščeka iz Vog» ljen. Bil je dolgo let vodja kamnoloma gosp. Caharije iz Nabrežine na Re» pentabru. Večni mu mir! Družini na» še sožalje! Delo po kamenolomih gre le po ma» lem naprej. Upajmo, da bo zdaj bolj» še, ker na cesti Opčine do Skopega ra» čunajo na 3 milijone lir dela. Samskega davka se jih je le precej otreslo in še se pripravljajo da bodo strice pokončali. Trgatev je pri kraju. Kapljica bo dovolj dobra, le zadnji čas se je opa» zala gniloba. Ležeče pri Divači. — (Prošnja.) — Dela pri letališču so za letos ustav» ijena. Le zemljo iz dolov bodo vozili tja gor, dokler bo vreme dopuščalo. Pri tem delu je še ostalo 30 mož, 25 jih je pa še zaposlenih pri strojih. Domačini se obračamo z vljudno proš< njo, naj bi podjetje zaposlilo pri delu zlasti tiste, ki so jim odvzeli zemljo, sicer bodo težko izhajali. Kobjeglava. — (Naš praznik.) — Shod sv. Mihaela smo lepo prazno» vali. Slovesno sv. mašo je imel preč. | g. dekan iz Komna, popoldne pa je i sprejel na novo 11 dečkov in 12 de» ; klic v Mar. vrtec, 4 mladeniče, 2 de» j kleti in 15 žen v Mar. družbo in 25 • mladeničev in mož v Apostolstvo j mož. Toda tega, kar smo vsi najbolj \ pričakovali, namreč blagoslova kipa i lurške Matere božje, ni bilo, ker ni i bil še prišel. Radi dežja je odpadla I tudi procesija z drugim kipom Mate» ! re božje. Sedaj pa je vendarle prišel ! res krasen kip. V nedeljo popoldne ; ob dveh in pol bo njegov blagoslov v : krasno ozaljšani cerkvi, potem pojde procesija po vasi skozi 4 mogočne slavoloke, katere so v tekmovanju po» stavili vsi Občinarji, s cvetlicami pa so jih olepšala naša dekleta. Orlek pri Sežani. — (Zganimo se!) — »Bo ali ne bo!« so modrovali orleški možički v nedeljo »pri Pilu«, ko so doznali, da je konečno rešeno vprašanje graditve orleškega vodo» voda. To vprašanje se suče že več let in lahko bi bilo že kdaj rešeno, če bi se zato kaj pobrigali domačini. Ker pa imajo ti — razun nekaj bajtarjev — vsi svoje vodnjake, jim je to deveta briga; tudi se nekateri bojč skopati 'tistih par metrov jarka za vodovodne cevi, ker ne vedo, da je vodovod za vsako vas občekoristna naprava! Pa» metni Orlečani bodo menda to vpo» števali, posebno sedaj, ko ni toliko drugega dela. — Govori se tudi, da bodo napeljali v Orlek elek. razsvet» Ijavo, seveda le s tem pogojem, če bo dovolj naročnikov. Kar se tiče gospodarstva stoje Or» lečani precej na slabšem kot nekdaj. Temu je krivo pomanjkanje delavnih moči, nekaj pa tudi lastna brezbriž» nost. Slabo je tudi, da smo Orlečani docela opustili vinogradništvo, čeprav bi trte tu pa tam še dobro uspevale. iz Br& ' Kozana. — Prav malo se oglašamo v našem listu, čeprav ga vsi odkraja beremo. Pač radi ne pravimo o svojih nadlogah. Dvakratna toča nam je sko» raj vse pobrala. Upamo, da bomo vsaj letošnji pridelek prodali po zmerni ceni. — Tudi o naših cestah ne gre preveč dober glas. Marsikateri tu» jec, ki pride z avtom v vas, jih je že preklel. Vsa druga županstva okoli nas pa imajo lepe ceste. — Včasih so vaški fantje pod mogočno lipo sredi vasi radi kaj zapeli v večerni mrak. To nekdanje domače petje se je zdaj popolnoma zgubilo, kakor da bi sploh fantov več né bilo v vasi. Iz tržaSke okolice« Milje. — (Naši kamnolomi.) — Miljski hribi vsebujejo dosti kam» na, zlasti v krajih sv. Barbara, Ellerji in Cerej. Tod je trd, siv kamen, ki so ga pred vojno rabili za tlakovanje tr» žaških cest. Izvažali so ga tudi v Dal» macijo. Dosti delavcev in voznikov je tu zaslužilo. Vseh kamnolomov v milj» ski okolici je bilo okrog 50. Zdaj so zopet nekateri oživeli. Največ dela ima tvrdka Gorlato, potem Korošec in Rizotti. Delo ni tako težko kot v Na» brežini, ker ni treba globoko kopati. Prav tako je lahko tudi odvažanje, ker so naši kamnolomi ob brežinah. Malo» varji imajo 12 do 17 lir na dan, kam» noseki, ki kamen sečejo na kose, za» služijo 18 do 22 lir. Kamen pa obdelu» jejo »štancarji«, ki imajo od metra in od obdelave kamna. Dela se osem ur na dan. Denar je težko zaslužen, ker je treba delati v mrzli burji, poleti pa na žgočem solncu. Pa vsi radi delamo, da je le dela in jela. Iz goriSke okolice. Ajševica. — (Dekleta se jeze.) — Kakor se je čitalo v zadnji številki ; »Novega lista«, ne bo več plesa v Ko» melovi dvorani. Dekleta so s tem zado» voljna, ker bi sicer bile preveč na ško* di pri moki za obraz. Dekleta pa tudi menijo, da ni vročina vzrok, marveč le pajek, ki je vse žepe prepredel. Zadnjič menda dopisnik tudi ni dobro razločil, kaj smo imele na obrazih in tudi ni vedel, odkod so plesalke ali so domačinke ali so iz mesta. Okno v svet, Maniu odstopil. Romunski ministrski predsednik Maniu je v ponedeljek 6. t. m. odsto* pil. Z njim vred so odstopili tudi vsi ministri. Kot vzrok je Maniu navedel svoje slabotno zdravje. Pravi vzrok bo pa najbrž drugod, namreč v neso* glasju med ministri glede kraljevih pravic. Nič gotovega še ni, kdo bo se* stavil novo vlado. Politična smer bo pa vsekakor ostala ista, saj ima Ma* niujeva kmetska stranka za seboj ve* likansko večino prebivalstva in po* slancev. Balkanska konferenca. V nedeljo 5. oktobra se je v Atenah o tvorila konferenca balkanskih držav. Navzoči so zastopniki Bolgarije, Ju* goslavije, Romunije, Turčije in Gr* čije. Na dnevnem redu so mnoga važna vprašanja, n. pr. balkanska po* štna zveza (poštne pristojbine naj se v prometu med balkanskimi državami znižajo), enoten balkanski denar itd. Bolgari so zahtevali, naj se obravnava tudi manjšinsko vprašanje. Konfe* renca je neuradna, kajti vlade niso uradno navzoče. Sklepe pa bodo go* tovo uvaževale. Konferenca bo tra* j ala do 12. oktobra. Objarve. Živinorejski natečaj. Poljedelski minister je podaljšal prvi nate« čaj za živinorejo do- 30. novembra. Prošnje, spisane na posebnih polah, ki jih dobite pri kmetijskih uradih, naj se pošljejo na: Com« missione Provinciale per la Propaganda Gra* naria, Gorica, via Trieste 43. Ženska obrtna šola. Pričela so se vpisovanja v žensko obrtno šolo v Gorici (via. Croce 3). Na tej ženski obrtni šoli se dekleta uče vsega, kar je potrebno za bodočo dobro gospodinjo. V šolo se sprejmejo gojenke z dovršeno komplementarno šolo. S posebnim pripravljalnim izpitom se sprejmejo tudi druge. ples, da so strežniki prihiteli. Tedaj je dala še njim pokušati in vsi so bili veseli in z njimi vred še kralj Jemšud, ki je velel, naj se odslej vedno pije »zastrupljeno grozdje«. Še večji junaki vinopivci kot ti bur* kasti Peržani, so pa bili stari potomci Homerjevih junakov, Grki. Ze slepi Homer jih opeva, kako junaško so praznili trebušaste vrče, potem pa ri* gali, kakor da »nekje v daljavi grom grmi in se vedno močneje glaseč se ušesom tvojim bliža«. V Grčiji so obhajali največje praz* nike na čast vinskemu bogu Dionizi* ju. Malo pred trgatvijo so temu bogu v molitev prirejali slavnostne obhode, kjer so vriskali, peli in pili od Dioni* zijevega templja v Atenah pa do sve* tišča boginje Atene, zaščitnice olj* čnih nasadov, v Faleronu. Visoko na vinski posodi je sedel vinski bog, oko* li njega so se pa prekucavali pijani pani in satyri s kozjimi parklji, na* brenclane devojke menade so prebi* rale strune, sileni s konjskimi repovi so pa vriskali kot fantje na vasi ali v mestu, ko jih ob policijski uri vržejo iz krčme. Še bolj so ga pa stari Grki rezali ob velikih dionizi j ah. Vino je tedaj sko* ro teklo po ulicah. Vse se je pozdrav* ljalo z venci na glavah. Za dostojnega meščana je bilo neolikano, če se ga ni tedaj pošteno navlekel. Taki vinski prazniki so se često izprevrgli v prave orgije, posebno v pokrajini Beociji. Tam so pa ženske pokazale možem, kaj znajo. Vsaki dve leti so se žene in dekleta zbirale na gori Parnasu, da počaste vinskega boga Dionizija. Potem so ga tudi znali. Obrekli in priznali smo starim, da so ga znali piti in ceniti. Besedica »ga« pomeni namreč vino; saj je še danes v rabi vselej in povsod, da se preveč po nemarnem pravo ime ne izgovarja. Za prastarimi narodi in za Grki so imeli najbolj častno mesto v zgodovi* ni Rimljani. Kot izvrstni poljedelci so tudi najbolj žlahtna vina zasajali. Pri gostijah so pili iskrečega falermca, malvazijo, kapljico z Vezuva, same tečne tekočine. O vinu so njih pesni* ki par prav lepih in zajemljivib zapeli. Častiti Horac je prav pobožno pro* slavij al vrsto vrčev v kleti, segajoč po tistem boljšem »od zida«: »Desčende pia testa .. .« (Nuj, stopi doli žlahtna kaplja . . .) in pod roko mu je nastala sočna vinska pesem, ki še danes gim* nazijcem glave lomi. Rimljani so znali vino prav z okusom uživati. Niso me* šali vanj vode, kot so to delali Grki, marveč dišave, da se je prijetneje no* silo k ustom. Tudi neke vrste barov, kjer so žejni stoje utešili žejo, so že poznali; vsaj v izkopinah v Pompejih sem jih videl. Glavni praznik na čast vinskemu bogu Bakhu so obhajali dvakrat. 19. avgusta je bil praznik »vinalia«. Tedaj so prosili, da bi trtica bogato obrodila. Če je bila ben dima dobra, so 11. ok* tobra, ko je v sodih že kipelo, prazno* vali hvaležnico, meditrinalia. ; V srednjem veku tudi niso zameta* | vali božje kapljice. Užitek so še pove* trtica rodila ie...“ »En hribček bom kupil, bom trte sadil... «, jo zaokroži zadovoljni Slovenec, ko v duhu sliši, kako konjički škrebljajo s težkimi vozmi. Saj vozijo zlate j ago* de, ki se bodo v žlahtno vince razlile, in to »vtopi vse skrbi, potrtim srcem up deli.« Hej, pa bi ne bili veseli obsoréj-, ko je grozdje dozorelo in bo z brega v breg zadonelo petje trgačev, stiskal* nic, sodov, vinca in veselja pa še mast* nih krač vmes, ki so jih mati od lani. hranili, da bo lažje brentače nositi in ornce razkladati. Kako bi ne bili veseli in ne bi o vinu in trti pomodrovali, pa vmes vinca ne pokuševali, seve če ga boste kozarec nalili, meni pisaču, ki sem bendime že samo od vonja vesel. Pa nikarte me ne za ušesa ali skozi zobe ne potegnite, ker ga je letos Bog manj dal in ste ga lani več pridelali. Veseli smo lahko vseeno, ker za korajžo ga je zmeraj še dovolj in Martinova gos (če ne pa po* gača) bo tudi dovolj no namočena. Malo ali dosti, zmeraj velja tista, ki so jo njega dni tam okoli Kazelj na Kra* su peli: »Veseli bod’mo, fanti, dokler je na pianti. Kadar bo v brentači, bode vse drugači.« I, kakopak, tedaj ga borno pili in še teh reči ne bo moč od same moče več pisati. Usta se bodo kar na smeh raz* vlekla, po grlu bo pa sladka kaplja te* kla. Stari so ga znali. Še spomina ni več skoraj na tiste, ki so vinskim bogovom čast dajali. Kul* turni zgodovinarji pišejo, da prastari prebivalci mostišč (stavb na kolih sre* di močvar) niso poznali vina. Tudi v bronasti dobi, ko so izumili bron, vina še niso pili, marveč le mošt iz divjih jagod. (Brrj; pa ni bilo lepo tedaj.) Šele v kasnejših dobah, ko so se p re* bivalci zemlje oprijeli obdelovanja polja, so se seznali s trto in njenimi vinskimi posledicami. Pred vesoljnim potopom so gotovo že pili vino. Po tej hudi kazni božji pa se bere v sv. pi* smu: »Noe, poljedelec, je jel obdelo* vati zemljo in zasadil vinograd. Ko je pa pil vino, vpijanil se je in je ležal razodet v svojem šotoru«. Prvi, ki ni poznal moči vina! Še dosti krat se potem omenja vinska kapljica v sv. pismu. Nazadnje je celo sam Gospod posvetil ta blagi pridelek naših goric in nam ga celo pustil v spomin na svo* jo kri pri nekrvavi daritvi sv. maše. O očaku Noetu je torej prvem za* pisano, da je zasadil vinsko trto in da je prideloval vino. Trto so pa tudi po drugih krajih sadili, a so, seve, groz* dje le zobali, ker niso znali kapljice pridelovati. Ljudje so ponekod prav slučajno prišli na to, da se da grozdje mastiti. Perzijska pripovedka takole pravi: »Tedaj je vladal kralj Jemšud, usta* novitelj Persepolisa. Nekoč so njego* vi sužnji nabrali velike posode groz* dja in jih shranili v hladnih kleteh kraljeve palače. Neke noči so se pa* zniki preplašeni zbudili, ker so slišali, da v kleteh nekaj šumi. In po prestol* niči je šel glas, da ima hudi duh nekaj z grozdjem opraviti ter da je je za* strupil, da bi hudobni kralj poginil. Prigodilo pa se je, da je kraljevo ženo močno glava bolela in si je želela smr* ti. Šla je v klet, da bi pokušala od hu* diča zastrupljeno grozdje in umrla. | Zajema, pokušuje, umreti noče, pač i pa jo prevzema veselje, smeh, petje in i čali pijoč iz umetniško izdelanih ma* j jolik. Tudi grajske dame se niso bra* nile pokušaj a. Vojvoda v nemški Goti je izdal celo poseben dvorni pivski red. Pravzaprav je bil srednji vek ju* naška doba vinopitja. Kaj so naši ko» zareki in kvartinčki proti tedanjim maj olikam in bokalom, ha, to vas vprašam, vinski bratci! Pa že tedaj so se dobili možje, ki so napovedali sveto vojno vinu. Malo so imeli tudi prav. Francoski kralj Karl IX. je izdal edikt (proglas) proti vino* reji, češ, da vzame trta preveč zemlje za žito. L. 1566. so ukazali kar vse vi* nograde uničiti. Čez par let so strogi ukaz omilili in dovolili, da sme biti le • ena tretjina rodovitne zemlje naša» jene s trtami. Tedaj je izginilo dosti vinogradov iz Anglije, Nemčije in Francije. Vedno pa so najbolj 'slovele trte v Champagni (francoska pokra* j ina šampanjca). Ondi so imeli lastne vinograde celo papeži in razni via* darji. Celo modrijani v svojih spisih so se zanimali za vino. Filozof rene* sančne dobe Francis Bacon, učena gla* va, je dal navodilo: vino naj bo milo, brez kisline in ostrine ; tega pij ! Zato so splošno pili ves srednji vek med jedjo lahka vina, no, potem kaj pa, so pili tudi malo starejše, čeprav močnejše. Dame so pile zlasti vina zmešana z raznimi dišavami. Koncem srednjega veka so jeli po samostanih izdelovati sloveče likerje in žgati tropine. Prvi davek na žganjekuho so razpisali 1. 1543. bavarski vojvode. »Malo ga je pa le dobro.« Da ne boste mislili, da delam rekla* mo za pitje in vinsko junačevanje! Nikar te! A tudi tu je resnica v zlati sredi. Pa kaj ko življenje samo tako pravi, da če pretiravaš na desno ali na levo, na oba konca je napak. Sicer pa med Slovenci ni tako razpašeno pijan* čevanje, zlasti v vinorodnih krajih ne. Poreče kdo, da ga več nesejo. Bodi ka* korkoli, ko trtica rodi, je pa le lepo. Dandanes rodi po vsem zmerno to* plem pasu. Prava domovina trte so pa južne obali Kaspijskega morja. Glav; ne izvozne dežele za vino so Italija, Španija in Francija. Naj višje raste trta na ognjeniku Etni; tam se jagode cekini j o do 1100 metrov visoko. Vse* ga vina se pridela na svetu okoli 200 milijonov hektolitrov. Lepa vrsta sodov. Naša dežela je tudi precej vezana na trto. Precej slabega in dobrega je od nje odvisno. Kljub nekaterim sla* bim letinam pa Vipavec, Bric in Kr a* ševec le še radi gojijo to rastlino v upanju, da bo pa h letu bolje. In prav imajo, kaj bi se čmerili, ko pa se zo* pet rujno vince blesti in iskri. Le »Kozarčke si nalijmo, nalijmo do vrha .. . do dna jih vsi izpijmo, do dna, do dna, do dna.« r. b. Književni pomenki. Zvonoznanstvo. Besedo zvonoznanstvo (znanost o zvonovih) ni skoraj najti v naših slovarjih. Umevno, ko nismo imeli do novejšega časa s to besedo niti kaj imenovati. Pričetek zvonoznanstva sega v 16. stoletje. Takrat šele so- se začela jasno raz* lagati temeljna vodila zvonolitja, ki so se dvignila v naših dneh do določne znanosti. V prejšnjih'stoletjih se je hranila ta znanost le v izkušnjah zvonarjev. Zato pa menijo znan* stveno neizobraženi zvonarji še dandanes, da je vlivanje zvonov še vedno njih izključna tajnost. Kakor pri nas, tako so tudi pri drugih n aro« dih pisali o zvonovih najprej spise, članke, razprave, potem šele so jih zbrali v knjige. Taka prva slovenska knjiga jc »Zvonoznati« s tv o«, naprodaj: v Katoliški knjigarni po 4 lire. Pravijo, da je potrebnost najboljša reklama za vsako knjigo. No, potem je ta knjiga z reklamo dovolj preskrbljena. Če bi vsi - - živi in mrtvi, — ki so v preteklosti pri nabavi in vzdrževanju varnosti cerkvenih zvonov potre* bevali, pa zastonj iskali in prosili nasveta in pouka —^ ^— — če bi vsi ti šli mimo nas, to bi jih bila dolga vrsta. Vsi ti so se morali na mi* lest in nemilost izročevati svojevolji raznih zvonarjev ter jim prepuščati celò sestavo na* bavnih pogodb. Koliko škode so utrpele naše cerkve in naše občine! Zdaj bo temu konec. V knjigi je vse, kar potrebujejo ccrkv. predstojniki, cerkv. kiju* čar ji, cerkovniki, naročniki novih zvonov itd. Ta knjiga bi ne smela manjkati v nobenem cerkv. arhivu in v nobeni farni knjižnici. Ženska — kovač. V kraju Heath Town na Angle* ■škem živi 26*Ietna Margarita Norton, ki se je izučila za kovača. Je zelo po* stavna in močna ter vihti težko kladi* vo po 6 ur na dan. Večkrat se pripeti, da kak radovednež edinega ženskega kovača na Angleškem fotografira, ko je isti ravno v naj hujšem delu- Stara lepotica. Blizu mesta Beberod na Švedskem živi stara lepotica K ama Alm, ki ima že dokaj let, namreč 103. Pa je te dni mama Karna brala, da se vse, ki hoče* jo za lepe veljati, na kratko ostrižejo. Ženica, ki je še precej pri moči, se je spomnila na svoja mlada leta, ko se je rada po modi nosila. Nekaj tiste niče* mu mosti ji ;je še ostalo v krvi, zato je šla k brivcu in si še ona na kratko-ostrigla tistih par sivih las. Zločinski izsiljevalci- V Združenih državah ameriških ze* lo cvete izsiljevanje. Zdaj zopet dva umazana slučaja razburjata javnost. Pred dobrim mesecem je brez sledu izginil sodnik pri naj višjem sodnem dvoru v Njujorku F. Crater. Vsa po* izvedovanja za njim so bila jalova. Njegova žena je bila prepričana, da e njen mož postal žrtev zločincev. Sedaj je dobila pismo, v kateri nežna* ni zločinci zahtevajo od nje 2000 do* k rje v, če hoče moža videti še živega. V nasprotnem slučaju ga ji vrnejo ko »človeško razvalino«. V Chicago je dobil državni posla* nec črncev de Pricst pismo, v kate* rem se mu naroča, naj nemudoma po* loži 10 tisoč dolarjev, če noče biti umorjen. Poslanec je pismo oddal po* Bciji, kateri se je posrečilo prijeti oba izsiljevalca. Za kuharice. Neki angleški tovarnar je začel iz* delovati posebne lonce iz aluminija. V lesenem roču je vdelana posebna pi* ščalka, ki pokliče kuharico, ko začne voda, juha, mleko itd. vreti. Mož je iz* našel tudi kozico, ki ima pripravo, da začne piskati, ko se začenja pečenka ali prikuha smoditi. Za zaspane kuha* rice prav nalašč. Vlom v grobnico. V bližini Merami v Poadižju ie grobnica metanskih grofov. Rod je ustanovil nadvojvoda Ivan, ki se je poročil, s poštarjevo hčerko Ano Fiochi iz Zg. Štajerske in bil zato po* nižan v navadnega grofa. Zlikovci so skušali odpreti grofovo in ženino kr* sto, vendar se jim to ni posrečilo. J'udi pri grobu sina Franca skrunilci niso imeli več uspeha- Po mnenju časopisja se je izvršil nameravan rop naj hrže radi ljudskega glasu, da je bil grof Ivan pokopan z zlato sabljo in dragocenimi redovi. Močno jo je prevzelo. V zaporih v Kairu sedi neka Mabru* ka, ki je umorila očeta in dva brata. Ko so jo pripeljali v ječo je tehtala 68 kg, zdaj jih ima komaj 41. Vsi ječarji se temu čudijo, ker je znano, da se obsojenci v egiptovskih ječah zredc. Naj hrže so pa zdaj tudi tam odmek* nili od ognja egiptovske lonce. 15 tisoč dni. Pred sodnikom v Šangaju na Kitaj* skem je stal neki Li*Che*Mob, kate* rega je policija pograbila ravno, ko je razdeljeval protivladne letake. »Ko* liko letakov je imel obtoženec pri sebi?« je vprašal sodnik policista. »15 tisoč« je ta odgovoril. »Za vsak letak vam dam en dan zapora,« je razsodil sodnik. Ker je obsojenec prosil, naj mu dolgost, njegove kazni določijo v letih ali vsaj mesecih, so dognali, da je Li*Che*Mob dobil nič manj kot 41 let in 35 dni ječe. Če so mu jo potem kaj omilili, poročila ne povedo. Kolo na strehi. Blizu Innsbrucka na Tirolskem je mlad mehanik ukradel motorno kolo-. Nedeljo- potem je povabil na izlet še svojega tovariša; 'fanta sta se dobro imela in sta se zvečer z naglico vračala domov. Na nekem ovinku je pa mo* torno kolo zletelo s ceste in v veli* kem skoku obstalo na strehi neke kmečke hiše- Ljudje so iz hiše zbe* žali meneč, da je potres. Tatiča na strehi sta pa začela vpiti, ker sta bila hudo ranjena. Pridelek črešenj v Italiji. Pridelek črešenj v celi Italiji je zna* šal letos 396.000 k vinta lov ali 15% manj kot lansko leto, ko jih je bilo 465 000 kvintalov. Največ črešenj (116.000 kv.) je bilo pridelanih v Emi* j liji, predvsem v okolici Modene. Sledi '■ Campanija (Neapolj) z 51.000 ter Pije* ( mont s 45.0000 k vintali. Goriška pri* : dela letno okoli 25.000 kvintalov. Od svatbe v luknjo. Grk Peter Kulaksides je že osmič obhajal svatovščiiio. Vseh 7 žen mu je umrlo, pa je pirovai s prijatelji osmič in slavil svojo lepo ženko. Kar se odpro vrata in policija obkoli ve* selo družbo. Uradnik pove navzočim, da sumijo Kulaksidesa umora prej* šnjih sedmih žen. Ženin je sprva do* kazoval, da se visoka policija nemara moti v osebi, potem pa je lump pri* znal svoje zločine in se pustil ukleniti. Lov na orhideje. V južni Ameriki je močno razvita posebna vrsta lova. To je lov na or hi* deje. Orhideje so posebne rastli* ne, ki rastejo v ameriških tropskih krajih. Lovci gredo, opremljeni z vsem potrebnim, v divje pragozde in iščejo posebno lepe cvetove, o katerih se ve, da so nekoč rastli, a jih zdaj ni več. Tako n. pr. so našli neko vrsto orhidej šele po 250 letih. Gomolje or* hidej preneso navadno v Evropo, kjer jih v velikih cvetličarnah vzgajajo. Pred nedavnim so prodali veliko orhi* dejo za — 50.000 lir. Potem se lov že splača. Kdaj so jeli Vipavci trte saditi? V tržaških zgodbah se bere, da so v srednjem veku od sile vina pridelavah okoli Trsta. V 14. stoletju so imeli več vojska z Benečani. Tiste čase je bila v vojskah navada vse odkraja uniče* vati, sekati drevje in trte, razdirati soline itd. Za bojno četo je šla po* sebna »ženijska« četa, nazvana gua* statori (pokončevalci). Benečani so vse tržaško ozemlje strašno opusto* šili. Takrat (okoli 1. 1368.) so Vipavci jeli saditi trte in konkurirati z dobrim pridelkom. Predno so Tržačani obno* vili svoje vinograde, so že Krajnci sr* kali vipavca. Boj hrupu. V sredini Njujorka mislijo mestni šunder, hrup in trušč popolnoma iz* trebiti. Tramvaj bodo odpravili in ga nadomestili s podzemeljskimi želez* nicami. Avtomobili bodo smeli le prav tiho voziti, vozov sploh ne bo, proda* j alci časopisov ne bodo več vpili, mar* več bodo morali nositi na hrbtu velike table, prav tako tudi ostali poulični razprodajalci. Tako upajo mestni oče* t tj e, da bodo še rešili živce njujorških meščanov. Nenavadno srečanje. V bližini severno * afriškega mesta Maillota je na čuden način prišel ob življenje neki trgovec, ki se je z av* tom vozil po cesti. Pred mestom pelje cesta skozi gozd, kjer je polno velikih opic. Mo iti avto se je naenkrat znašel sredi trume teh živali, ki so se ži* vahno obmetavale s kamenjem. Ko so opice ugledale avto s človekom, so se pomirile in vzele na piko vozilo in kr* marja. Lučale so vanj kamenje toliko časa, da se je trgovec mrtev zgrudil pri krmilu. Avto je bil tudi ves po* lomljen. Kolkovani papir. Zgodovina kolkovanega papirja je že precej stara. Prve sledove najdemo že v novelah (dodatki k zakonom) bi* zantinskega cesarja Justinijana. Kol* kovani papir je bil v poznejših časih vzrok raznim prepirom. On je tudi povzročil, da se je Severna Amerika ločila od Anglije. Za časa francoske revolucije je direktorij ukazal, da se morajo vsa javna pisma pisati le na kolkovan papir. Da bi ljudje prihra* nili pri tem papirju, so začeli nanj koli* kor mogoče majhno in stisnjeno pi* sati. Zato je že Napoleon ukazal, da mora biti kolkovani papir črtan in da se izven črt ne sme pisati. L. 1854. je pa Cavour določil, da se sme v vsako vrsto napisati le po 20 zlogov. Eazporoka po 5000 letih. V ameriškem mestu St. Louis je moral sodnik izreči razsodbo v nena* vadni obravnavi, ki se je tikala razpon roke. Milijonar Ernest Otte je namreč prišel s svojo zakonsko polovico pred sodnika, ker se je hotela žena od nje* ga ločiti, češ da se je njegov značaj po 5000 letin srečnega zakonskega živi j e* nja poslabšal. »Kako,« vpraša sodnik, »po 5000 letih zakona?« Oba zakonca sta med muzanjem sodnikov in po* slušavcev izjavila, da sta res poročena že 5 tisočletij. Gospod Otte je pouda* ril, da veruje v preseljevanje duš. On da je pred 5000 leti živel ob bregovih Nila v deželi faraonov. V senci pira* m id je srečal faraonovo hčer Amne* ris, sedanjo svojo ženo Rozalijo, ter se v njo zaljubil. Razsrjeni oče je lju* bimca vrgel v ječo* A nič ni pomagalo. Mlada človeka sta se vzela in pobe* gnila preko puščave. Sredi pustinje pa, tako je nadaljeval nesrečni so* prog, sta srečala leva, ki je oba za* ljubljenca meni nič, tebi nič požrl. Še* le pred 40 leti približno sta se zopet oba »včlovečila«. Spoznala sta se v St. Louisu ter nadaljevala srečni za* k on, ki ga je tisti hudi lev v puščavi požrl. Ko je milijonar tako razlagal po* vest o svojem pettisočletnem zakonu, se je vse v dvorani muzalo. Žena pa je sveto potrdila, da je tako res, a žal, da mož ni več tisti ljubeznivi fant, kot je bil tam v senci piramid, in zato ho* če ena razporoko. — Taka dva je tre* ha res razporočiti, sicer bosta drug drugega še bolj poneumnila. Pisma Izseljencev. St. Etienne, Francija. Ženam, otrokom, staršem in vsem znancem ter posebej še domačemu g. župniku iz Sv. Kri* ža pošiljajo pozdrave: Kristijan Trošt, Jožef Kalin, Virgilij Simonič, Kristijan Štokelj, An* ton Štor, vsi iz Sv. Križa pri Ajdovščini; An* ton in Alojzija Rakolini iz Ročinja, in Franc Murovec iz Grahovega. iwy«v Pridelek pšenice v Italiji. V milijonih kvintalov je bilo v Ita» liji pridelane pšenice: 1. 1926. 60; 1. 1927. 53; 1. 1928. 62; I. 1929. 71; 1. 1930. 58 — Iz navedenih številk sledi, da je znašal srednji pridelek v zadnjem pet» let ju 61 milijonov kvintalov. Naj» nižji pridelek je bil 1. 1927., drugi naj» nižji pa letos. Ker se porabi v Italiji letno približno 80 do 85 milijonov kvintalov pšenice (v 1. 1928.—1929. 86 milijonov kvintalov), bo treba letos nakupiti v inozemstvu okoli 20 mili» jonov kvintalov pšenice, ki bodo stali okoli 1400 milijonov lir, od katerih bo pa dobila država okoli 1200 milijonov lir 'samo na carini (60 lir na kvintal). Letalo in kmetijstvo. Letalo je gotovo eno najdalekosež» nejših iznajdb novejšega časa. Kot vsaka velika iznajdba ima tudi ta ve» lik pomen za kmetijstvo. Poglejmo! Predvsem je letalo prevozno sredstvo, ki z naglico- prereže velike razdalje. Zato se je danes areoplan že uveljavil za prenos mnogih predmetov, ki bi se pokvarili, če bi se vozili z železnico na velike razdalje. Nemška družba »Luft» hamsa« je vpeljala samo za promet s cvetlicami reden promet med Berli» no m, Iiannoverom in Kolinom ter Pa» rizom in Londonom. Holandska le» tala prenesejo letno že nad 30 kvinta» lov vrtnih jagod iz Amsterdama v | London; cvetlic pa je bilo prinesenih ! lansko leto iz Holandije v Nemčijo ' kar celih 2000 kvintalov. — Tudi v ; Italiji sedaj urejujejo aeroplanski : promet med Tripoiitanijo in otokom ! Pantellerijo ter Rimom. Ta zračni \ promet bo- .služil predvsem za prenos \ tripolitanskega in pantei eri j skega j grozdja v Rim in Milan. j Letala so se dobro obnesla tudi v j boju proti rastlinskim škodljivcem. V j kratkem času je mogoče z letalom ob» j leteti velik gozd ali širne planjave in -razpršiti strup, ki uniči rastlinske ’ škodljivce. IV to svrho je v ameriški j gozdni upravi letalo zelo razširjeno ! prometno sredstvo. Z njim so se Rusi ! lansko in letošnje leto borili proti ; oblakom kobilic. postave. SKUPNI ZIDOVI. Kateri zidovi so skupni? V smislu zakona je skupen vsak zid, ki deli dve hiši ali dve zemljišči. Pe» ter ima travnik, ki meji z Janezovim. Med obema travnikoma je zid, ki ju deli. V smislu zakona je ta zid skupna last Petra in Janeza. Zakaj pa je po smislu zakona ta zid skupen? Zato, ker ga rabita Peter in Janez, ter je zato verjetno, da sta ga Peter in Janez zgradila na skupne stroške. Kako pa, ako je ena hiša višja od druge? Kateri zid je skupen? Ako je ena hiša višja, druga pa nižja, sega skupni zid med obema do one točke, kjer postane ena višja od druge. Ali lahko dokažeš, da je ves zid tvoj? Seveda! Peter n. pr. lahko dokaže; da je ves zid, ki deli njegov travnik od Janezovega, njegov. Kako? On to lab» ko dokaže: 1. s kako listino, v kateri je rečeno, da je ves zid njegov, 2. z značilnimi dejstvi, n. pr. ako ima v zidu kakšno napravo, ki sega preko polovice zidu. Kako postane zid skupen? Recimo, da je zid, ki deli Petrov travnik od Janezovega, Petrov. Kako postane ta zid lahko skupen? Zakon dovoljuje, da plača Janez Petru pri» merno odškodnino za polovico' zidu in postane zid tako skupen. Zakaj za» kon to dovoljuje? Zato, ker bi dru» . gače moral Janez zgraditi drugi zid na ! svojem zemljišču. Radi tega bi pa mo» ! ral porabiti del svojega zemljišča in bi ’ imel stroške, kar pa ni potrebno. | Trieste via S. Nicolò št 12. Tovarna: Hsmsshsld, Memčlja. TOVARNIŠKE CERE!! Telefon št- 41 - 28. Zajamčeno najboljša kakovost, j Jmf 50 najboljše ! POTREBŠČINE sta kovače, mehasetike Èst mizarje, Mliiiama taeara pil in rašp Jenny Freres 1 Comp. S. S. f^ „ Audincouri - Franclja 9« JBHIllI Zaloga za Julijsko Krajine : Pfj P@85er, SCahaia & Comp. . družba 3 0 | iisjboijšBf Trieste, via S. Nicolo št 12-telefon št. 41-28. I II lis I Čevljarna iinill - Trst, Corso Garibaldi li ystan3yijs.ia l.i8S7. Lastni izdelki. Elegantni in ekonomični moški éewlji po 56 lit«. W‘:?S:-ry . LA * Da boste za svoj denar dobro kupili, obrnite se vedno na dobroznano TVRDKO GIUSEPPE CORRETTI, mmm nasi. fi. STRUCHEL SCI SE |3E PHESEMLA v no v© v via Mazzini 38, in via S. Jdazzaro 8. prostore T S S T, Bogata izb era VOLNENEGA BLAGA za moške in ženske, SVILENIN, ŽAMETOV, PLIŠEV, KOŽUHOVINE za našitve, MAJ, NOGAVIC, ROKAVIC, PERILA, FRŠTANJEV, ODEj, PREGRINJAL, PREPROG, DOLGIH PREPROG ZA NA HODNIKE, NARAMNIC, OVRATNIC, ROBCEV, OGRINJALK iz volne, ČIPK, OPRSNIKOV, SPODVEZNIC, volnenih PLETOV, i. t. d. N. SL Use Ulago je zajamčeno prvovrstno in ss prodaja po razprodanih cenah, Kako moreš uporabljati skupni zid? Skupni zid moraš uporabljati tako, da ne kratiš solastnikovih pravic. Na njega nasloniš lahko svoje zgradbe, v njega lahko vdelaš svoje grede, lahko Sla dvigneš itd. Ako pa pri tem zid po* škoduješ, ga moraš popraviti. Kdo mora popravljati skupni zid? Skupni zid mora popravljati vsak solastnik, in sicer v razmerju s pra* vico, ki jo ima do zidu. Ako je lastnik polovice zidu, mora nositi polovico stroškov za popravljanje. Vsak so* lastnik se seveda lahko odpove tem stroškom, če se odpove solastništvu. Tega pa ne more storiti, ako se na zid naslanja njegova zgradba, n. pr. hiša. SKUPNI JARKI. V smislu zakona je skupen, tudi ja* rek, ki teče med dvema zemljiščema. Seveda tudi tukaj lahko dokažeš, da je jarek tvoj, in sicer: 1. z listino, 2. z značilnimi dejstvi, n. pr.: ako je samo po tvojem zemljišču izkopana zemlja ali ako se že več ko tri leta meče blato samo na tvoje zemljišče ali ako teče po jarku voda, ki jo rabiš samo za svoje zemljišče. Ali lahko postane jarek skupen? Recimo, da je med Petrovim in Ja* nezovim travnikom jarek, ki je iz* ključno Petrov. Ali lahko postane Ja* nez na kak način solastnik jarka? Ne! Če bi bil mesto jarka zid, ki bi bil v celoti Petrova last, bi Janez lahko zahteval, da postane skupna last, a bi moral zato plačati primerno odškod* nino. Zakon pa ne dovoljuje Janezu, da zahteva od Petra, da postane jarek skupen, če mu plača primerno odškod* nino. Kar velja za zid, ne velja za ja* rek. Lahko tedaj zahtevaš, da postane zid skupen, nikakor pa ne moreš tega zahtevati glede jarka. Kdo mora vzdrževati skupni jarek? Ako je jarek skupen, ga morajo vzdrževati oni, ki so solastniki. Oni morajo sorazmerno nositi stroške za poprave. ŽIVE MEJE. Ako je med dvema zemljiščema ži* va meja (ograja), se ista smatra za skupno last obeh lastnikov zemljišč. Oba lastnika morata prispevati za vzdrževanje žive meje. Taka živa ograja je seveda lahko last tudi samo enega gospodarja, n. pr. če ograjuje samo eno zemljišče ali pa če obstoji kak drug dokaz, da je živa meja last samo enega gospodarja. Ako rastejo v skupni meji drevesa, so tudi ta skup* na, zato lahko vsak solastnik zahteva, da se posečejo. SKUPNA DREVESA. Ako ni žive meje a stoje na mejniku dveh zemljišč drevesa, se smatrajo ža skupna. Seveda lahko eden gospodar tudi dokaže, da so samo njegova. Ako služijo drevesa kot meja, po* tem jih en gospodar brez dovoljenja drugega (sosedovega) ne srne poseka* ti. Ako bi bilo potrebno in koristno, da se ta mejna drevesa poderejo, a se mejaša glede tega ne moreta zedi* niti, odloči spor sodišče. Ugrašap ia tajgami Vprašanje št. 690: Pred 9 leti so otroci pri« nesli nekaj s ceste;; ko sem stvar prijela v roko, se je razletela. Odnesla mi je na roki prste, enemu otroku je pa izbila oko. Ker sem stara in uboga, želim dobiti kako podporo ali odškodnino. Kam naj se obrnem? — Odgovor; Pravice do vojnoodškodninske pokojnine n is mate ne Vi ne Vaši otroci, ker ste bili n epos sredni vzrok nesreče sami. Pač pa lahko nas pravite prošnjo na načelnika vlade, da Vam nakaže enkratno podporo. Prošnjo pošljite preko prefekture. Vprašanje št. 691: Stara sem 75 let in živim pri poročenem sinu. En sin mi je padel v vojni in sem dobivala podporo do konca vojne. Po» tem mi je bila ukinjena in vse prošnje in res kurzi so bili zaman. Ali naj iščem podporo še naprej? — Odgovor: Ko je Računski dvor (Corte dei Conti) rekurz odbil, ni nobene po» moči več. Zato ne trosite po nepotrebnem več denarja. Vprašanje št. 692: Od kdaj in do kdaj traja zavarovanje proti nezgodam pri kmečkem de» lu? —• Odgovor: Proti nezgodam pri kmečkem delu so zavarovane le osebe od 12 do 65 leta. Vprašanje št. 693: Pod vprašanjem št. 643 ste javili, da dobiva učitelj pokojnino tudi, ak» se izseli v tujo državo. Ali dobiva vpolcojenec celo pokojnino ali mu odbijejo draginjske dos klade? — Odgovor: Na finančni intendane! so* nam izjavili, da se izplačajo tudi draginjske doklade. Umevno pa je, da se določbe o dras ginjski dokladi lahko vedno spremenijo. Vprašanje št. 694: »Genio Militare« popravs Ija in širi prejšnjo občinsko pot. Pokvarili so mi mnogo zemljišča. Kam naj se obrnem za odškodnino? — Odgovor: Če je dotična ce= stna dela prevzelo kakšno zasebno podjetje, Vam mora podjetje plačati odškodnino. Ako delajo pa vojaki, potem obrnite se na Ufficio Fortificazioni (za Vas velja urad v Vidmu). Vprašanje št. 695: Oče mi je izročil premos žen j e in določil užitek za sebe in mater. Užitek je bil določen v blagu. V pogodbi je) bilo rečeš no, da mi bosta oba pomagala pri delu, kolis kor bosta mogla. Oče je umrl, mati pa se je preselila k sestri in zahteva polovico užitka. Ali sem ji dolžan dati blago ali denar? Če ji moram dati denar, ali moram zaračunati cene kot so v trgovini ali kot so tu doma? — Odgo» vor: Če je bil užitek zapisan v blagu, ste dolžni dati užitek le v naravi in ne v denarju. Mati bi Vas brez opravičenega vzroka ne smela zapustiti. Ker pa gre za mater, ustrezite njenim željam, kolikor je mogoče. Vprašanje št. 696: Kakšna razlika je med »trattoria in »osteria«. Ali smeta prodajati gorka in mrzla jedila? — Odgovor: Bistvene razlike med »trattoria« in »osteria« ni. »Trats toria« spada le v višji razred in je treba zanjo" plačati večjo vladno pristojbino (tassa govers nativa) nego za »osterio«. Mrzle in gorke jedi pa prodajata lahko obe. Vprašanje št. 697: Podpisanemu so divji zajs ci uničili vse poganjke fižola. Kdo mora pos ravnati škodo? So morda v to obvezani z as kupci lova? Ali smem uničiti divjačino sam, ker mi dela veliko škodo? — Odgovor: Če ste obvestili lovskega čuvaja, ko so zajci začeli delati škodo, in ste postavili strašila, Vam mo» rajo zakupci lova plačati odškodnino. Najbolj pametno je, da se na miren način pogodite z lovci," da Vam plačajo primerno odškodnino. Če bi pa lovci zanemarjali svoje dolžnosti, naznanite jih občini in prefekturi. najboljše milo za pranje* Zagotovljeno pristno 98.26 % brez sode. 10.000 Lir jamstva žsa pristnost. Tovarna Pollitzer - Trst. A JK. A A. ZLBT8HE JE F. Siili Zaročenci, botri in vsi meščanjč kupujejo prstane, uhane, ure, verižice itd. le v dobro znanih trgovinah Corso/Garibaldi 35 ža S io via Rom a 16. NAKUPOVANJE IN IZMENE. P®”” ZELO POSTENE CENE. -spi Lahek motor, 175 cm3, znamke M M. ki lahko vozi brez dovoljenja in brez tablice, za šport in velike ture, se proda na obroke. Po» rabi zelo malo bencina. — Vprašajte za cenik. — Edini zastopnik je U. Barbolini. — Delavni» ca je v Trstu, Viale Regina Elena, št. 27. Odlikovani zobozdravniki ambulatori] M. BREZIGAR SPREJEMA V GORICI na Travniku št. 17/1 (Piazza Vittoria) poleg kinematografa. 9EL1HE P05ÌL3HE *S 3= ^ S. LEVI, Trieste, eia 1 Lanari S. Par primerov: Lawntenis v vseh barvah po L 1.80, » težak . . . . po L 2.30, črtan frštanj........od L 2.80 naprej, flanele v vseh barvah . . . od L 3.— naprej, žameti za moške hlače . . od L 7.— naprej, hudičeva koža za hlače . . od L 8.— naprej, žamet za ženske obleke . od L 5.— naprej, črn, fin žamet za zimske obleke ....... od L 17.— naprej, svilena posteljna pregrinja» la za neveste . ... od L 50.— naprej, gorke odeje...........od L 11.— naprej, madapolam ...........po L 1.90, platno »Madonna«, prvovrst. po L 2.40, platno za rjuhe, 150 cm vis. po L 4.50, laneno platno, 100 cm vis. po L 6.50, laneno platno, 150 cm vis. po L 12.—. Vsakovrstno drugo blago po najnižjih cenah. Pasite na številko! Zelo rdim za skrbne gospodinje in krčmarice ! Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg. Zelo znižane cene Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno» vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine. Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.) VIA RIBORGO 25, podružnica Piazza Piccola 1 (za magistratom). nODflLRGODinflČCDlLO (25) »CONCORRENZA CALZATURE," (25) (TEKiflA ČEVLJEV), N ckdj primerov našega SI JE LAST IZDELOVALCEV SAMIH, PRVENSTVA V ZNIŽANJU: moški čevlji, zelo močni, šivani iz črne telečje kože lir 39.— par, moški čevlji, nizki, zelo močni, šivani, iz rumene telečje kože lir 49.— par, moški čevlji, težki, z lesenimi žebljički, iz črne kravje kože lir 44.— par, ženski čevlji, črni, zelo močni, šivani, z usnjato peto lir 32.— par, ženski čevlji, iz rumene telečje kože in svetlega ševro, z usnjato peto lir 45.— par, ženski čevlji v najmodernejših barvah in veliki izberi, z usnjatimi in lesenimi petami po lir 29.—, 33.—, 35.— par. Eazven tega Imamo v zalogi veliko izbero čevljev za otroke go cenah, ki pobijalo vsako konkurenco. Štev. 41. ——a————I ■ l iv t-i*»iAiMr4*v*:jva/tw«e.? Vprašanje št. 698: V vinogradu sem si pred dvema mesecema ranil roko, ki se je začela > gnojiti. Pri zdravniku sem bil šestkrat, a še j sedaj roka ni zdrava. Ali mi ne p ri tiče zavaro? I valnina proti nezgodam pri kmečkem delu? -— Odgovor: Zdravnik, ki Vas je zdravil, naj nas pravi takoj prošnjo na »Cassa mutua Giuliana infortuni agricoli«, Trst, via Coroneo. Vprašanje št. 699: Kaj je treba ukreniti, kas j dar napade živino na paši napenjanje? — Ods [ govor: Čitajte v knjigi »Kako zdravimo živino« \ na strani 46. Vprašanje št. 700: Iz česa zrastejo gobe? j Ali se dobi njihovo seme? — Odgovor: Gobe j nimajo takega semena, kot recimo detelja ali \ cvetlice, temveč troso ali drobcen prašek, kot ga oddaja koruzna ali žitna snet. Prašek oziroma trosi se razvijajo pri gobah pod klobukom. Gobe se razvijajo iz podgobja, ki se plete v tankih nitih v zemlji, kjer so segnili rastlin? ski deli. recimo korenine dreves, itd. Vrtnar? sko se vzgaja navadno le ena vrsta gob, in si? cer takoimenovani šampijoni, katere imenujejo naši ljudje počeranjke (spodaj črne). Kdor hoče vzgajati dotično vrsto gob doma v kleti, lahko kupi v trgovini zemljo, med katero je nekoliko podgobja in trosov. Vrtnarsko vzga? janje gob pa ni enostavno in ni za vsakega priporočljivo. Vprašanje št. 701: Na Češkoslovaškem imam bolno sestro. Ali bi lahko dobil potni list, če bi jo hotel obiskati? — Odgovor: Če dobite zdravniško spričevalo in če bo isto potrjeno od italijanskega konzula na Češkem, dobite skoro gotovo potni list. Vprašanje št. 702: Ali odvetnik lahko kar poljubno zaračuna svoje stroške? Ali se lahko zaprosi sodnijo, da jih ona odmeri. — Odgo? vor: Odvetniki ne morejo samovoljno odmeriti troskov, ker imajo svojo tarifo, ki je precej visoka. Če ni stranka zadovoljna z računom, lahko od sodnije zahteva, da ona odmeri (lik? vidira) odvetniku troske. Vprašanje št. 703: Moja parcela je ob dr? žavni cesti ; kjer sem dosedaj nakladal vozove z lesom, so mi napeljali 8 metrov gramoza in mi s tem onemogočili rabo dotičnega prostora. Kaj naj napravim? — Odgovor: Naprosite cestnega mojstra, da umakne gramoz iz Vašega sveta. Razume se, da bi lahko tudi tožili, če bi cestna uprava ne hotela umakniti gramoza iz Vašega sveta, a kljub temu Vam tožbo od? svetujemo. Naznanite zadevo županstvu! Vprašanje št. 704: Imam poljski voz, a ni? mam vprežne živine. Ali sem dolžan nazna? niti voz in plačati od njega? — Odgovor: Če bi občina zahtevala, da morajo posestniki na? znaniti vozove, morate tudi Vi prijaviti svoj voz. Če pa ne rabite voza za vožnjo, povejte to županstvu; po našem mnenju bi moral biti tak voz prost občinske davščine. Vprašanje št. 705:Z ženo imava ženitno po? godbo, da dedujeva drug po drugem. Starši so še živi, otrok nimava. Kdo deduje v slučaju smrti? Ali lahko še za mojega življenja pre? pišem posestvo na ženo? — Odgovor: Ženitne Pogodbe, v katerih so se zakonski dogovorili o medsebojnem dedovanju in so jih sklenili pred 1. julijem 1929., so veljavne. Zato bo v Va? šem slučaju preostali drug dobil zapuščino po Prej umrlem zakonskemu drugu. Če umrje že? na pred Vami, bodo imeli seveda Vaši starši Pravico' do nujnega deleža, ki znaša eno tret? jinoi celotne zapuščine. Če pa umrjete Vi pred ženo, bodo imeli to pravico ženini starši. Na ženo sicer lahko prepišite posestvo že pred ^ašo smrtjo, toda naše mnenje je, da bi bili tozadevni troški nepotrebni. ZDRAVNIK dr. L. SIMONITI, bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u GOFlot* Piro BITTGRIB (na Travniku) It. 6/ii. (nasproti lekarne Cristofoletti.) odi D. - 12t. In 3. - 4. 0ii spgdaii p četrti uri na lastnem domu v BiEjs=mi w E$s*dšh T O L i I I Zdravnik - kirurg - sobni sslravaik dr. P. Ugo Netzbandt, Izvetban na klinikah naDu't&ju In v Monakcvcm (na Bavarskem) sprejeme v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drjii Bussiju), j ^ V Sorici druge dneve v tednu (via DantelO). »d Tvrdka Teod. Hribar - Gorica, 8 CORSO G. VERDI št. 32, || priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh jgg| vrst. posebno veliko szbero črnega sukna za čast duhovščino in aà platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejšib vrst in v$s potrebno m njihovo popolno opremo, BLAGO SOLIDNO, CENE ZMERNE. té » m m » i Civilno inženirska pisarna dr. tog. Oaberščik Oskar, TOLMIN» izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po» trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde? luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana, posojila itd Zobni zdravnik ir. Hubert Mmmty v TRSTU SE JE PRESELIL w ulico CARDUCCI! IO/I8. Ob sredah In sabotali ordtota v rostoj«! ŽELITE DOBRO KUPITI? POTEM KUPUJTE Pii T8RBH1 ff TRIESTE al Calmiere Ponte della Fabra, vogal via Carducci. Bogata zalaga tinaia in izhihaa iz L3STKE HHGlGHiSE. flamvEiši DOHODI oblak, paurìaìkoii, dežnih plaščev, trench-coafs, usaleatSa jopisteis I. f, d. HEllHH ZHL01H oliMs, piirsaikau, trsneh-confi, datai ii plaičo, gaaiiiasfik ogrinlalk za mladsnlss m široke. w PiULotiiasini aaxup: fimniiasli dalai piatti za ma-žkz pa L 47 50. Obiefes la pouršaiki pa mari ——- m 1. 250., 275., 300., l, L d. HHUE É33 domačega in inozemske-IZUM ga blaga zadnje novosti. Zelo nizlce certe I Valuta — tuji denar. Dne 8. oktobra si dal ali dobil za 1 dolar 1 angl. funt 1 argentinski peso 100 dinarjev 100 šilingov (avstr.) 100 Čeških kron 100 nemških mark 100 švic. frankov 100 franc, frankov 100 belga Beneške obveznice »Consolidato« 19.07 lir 92.78 lir 6.60 lir 33.87 lir 269.50 lir 56.68 lir 454.35 lir 370.80 lir 74.93 lir 266.50 lir 76.65 lir 80.70 lir Loterijske številke dne 4. oktobra 1930. Bari 35 75 23 13 60 Florenca 35 2 32 51 43 Milan 35 87 8 78 24 Neapolj 43 83 54 36 2 Palermo 63 75 13 14 66 Rim 61 22 20 78 , 90 Turin 85 38 71 60 48 Benetke 85 37 17 67 55 Zbil oglasi, Va&ka besede stan2 50 stat., debelo tiskana 1 Uro. najmanj 5 Ur.Na vprašanja brez znamiie ne od-23 vari amo. Ce je navedeno posebno geslo, posi j It-; ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitka, na katere:« it tvv e/leoo geslo. Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst. viale XX Settembre 65, tel. 83—34. Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega Sesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike 1 Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver» di 13, Gorica, (nasproti novega zeleniadnega trga). Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokul*t, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7. Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, vi s Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. M—85. Radi konca sezone nudim velike popuste na dvokolesih (biciklih) znamke »Bianchi« — »Legnano« — »Wolsit« — Diirkopp itd. Lado Petrič — Trnovo pri Bistrici. Kapljice Minerva za želodec (Česnikov izvleček in druge zdravilne rastline) so naj« boljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, na« petosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali na« duhi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Trstu, Piazza S. Francesco. Mandrijo, travnike, hleve in stanovanja ocidanj v najem. Naslov pove uprava. Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Naslov je pri upravi. Semnji v prihodnjem tednu. Nedelja, 12. okt: Roč, Poljane nad Volosko. Ponedeljek, 13. okt.: Sežana, Ku« bed, Višnjan. Torek, 14. okt.: Oprtalj. Sreda, 15. okt.: Materija, Ajdov« ščina. Četrtek, 16. okt.: Trnovo pri Bistri« ci, Soča, Buzet. Petek, 17. okt.: Brezovica. Sobota, 18. okt.: Postojna. TOLMIN. Preizkušeni zobni zdravnik BOBEFIT BERKA SPREJEMA kot doslej vb&M lede!j 9 fi dpju Serjuima i? Tolminu, ostale dni pa v CkOFUìHL 0»rse« ¥er=elà 38L ZDRAVNIK dr. ireste Adalberto, ml «a kil (starejši sin), sprejema veeisao v svojem 5»mt6i3il£ft toriju v «ORICI, «a Tmalh (Piam Istorie! št„ IM, s nad lekarno OistofoletM. PREKLIC. Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govorila proti gospodu Canali Mihaelu, Svino 9, ter se mu zahvalju« jem, da me ni tožil. Krajnc Amalija, Svino št. 8. (Kobarid.) Odgovorni urednik: Dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18. Neveste pozor! 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, umivalnik z ogledalom in n rarnorjem, vse iz trdega lesa, 2 žimnici iz 30 kg volne, 2 vzmeti, vse za lir 1890. Tapet» ni k, zaloga pohištva Jelcrčič, Torrenova di Bistcrza. Naročila se sprejmejo tudi pri po» družniei v Postojni, zraven cerkve. Ivan Kacin, tovarna orgel, Gorica, Piazza Tommaseo 29. Najstarejša in najbolj zanesljiva tvrdka, kjer dobite harmonije že za j 700.— lir, prvovrstne pianine za 3500.— lir, I ventilatorje za orgle za 2500.— lir. — Zshte» vajte cenik! ! ! Zdravo lansko ajdo prodajam po najnižji konkurenčni ceni. Just Ušaj, Gorica. Posestva v Sloveniji, 3 do 150 oralov, gostilne, hiše, žage, grajščine prodaja Posre« dovalo ica v Mariboru, Sodna ulica 30. Tolmin: urar *n zlatar J. Gerželj pripo« roča svojo trgovino in delavnico. Prodaja gra» melone in gramofonske plošče* Pošteno dekle, čedne zunanjosti, z nekaj gotovine, želi znanja s poštenim mladeničem ali vdovcem v svrho ženitve. Le resne ponud« bc pošljite pod geslom »Resnost« na upravo »Novega lista«. Izgotovljene nagrobne spomenike od 300 do 1000 lir ima na prodaj Anton Guštin, kle« sar — Repentabor. Prodam P° nizki ceni več prizmatičnih daljnogledov. So- rabljeni in v dobrem stanu. —• Jakob Šuligoj, optik, urar in zlatar. Via Carducci 19. Gorica. Gnjati (pršute) s slanino kupi v vsaki množini _po najvišji dnevni ceni L. Komel. Go» rica, trg sv. A.ntona 5. Hišo V Vidmu (Udine) proda inozcmcc za 150.000 lir. Polovico je treba plačati v go« tovini takoj, ostalo pa v 10 letih s 6°/o; čisti dobiček znaša 12.000. Družabnika aL družabnico s 100.000 li« rami išče prvovrstna trgovina, Brezigar, via Garibaldi 6., Gorica. Prodam tr' jazbečarske psičke (takselne) stare 2 meseca. Kodram — Zgonik pri Proseku. Enega več dijakov sprejmem na hrano in stanovanje. Gorica, via Rabata 22./II. Proda Se zamenja majhno posestvo v dobrem stanju in na lepi solnčni legi. Podla« nišče 15 — Cerkno —■ Štefan Mravlje. Hiša na prodaj v Črničah v dobrem sta« nju; spodaj kuhinja in soba, zgoraj dve sobi; majhen hlev. Pojasnila Jožef Fišer, Črniče, 37. Hiša s štirimi prostori, vrtom in. mizarskim orodjem se zaradi selitve ugodno proda. Josip Svetek, Radohova vas. Mlad, izurjen kovač želi mesta kot po« močnik pri mojstru ali podjetju na deželi ali tudi v mestu. Naslov pove uprava. Prodam rabljene voze ozkošince, parizarje, plug, konjsko uprego, sod in sesalko za gnoj« nico ter različno poljedelsko orodje po naj« nižji ceni. F. Bajc, trgovec, Hrašče. RadÌOsaParate »Telefunken« ter druge vseh vrst po najboljših pogojih in cenah. Spreje« mamo tudi rabljene aparate. Sežana 30. Dvokolesa ter posamezne dele, raznovrst« no orodje ter najraznovrstnejše električne luči ter vse, elektromehanične potrebščine po iz« rednih cenah. Sežana 30. Sprejmem pridnega in poštenega fanta za čevljarskega učenca. Jožef Tavčar, Lokev 49 — Divača. Proda se leP° poslopje, vrt in velik hlev. Zemlje in gozda skupaj 8000 m. Neža Miche« lag, Slovenske Konjice, Jugoslavija. Kolo znamke »Gamia«, dirkaško, je bilo ukradeno 28.' septembra. Je črno barvano, v zelo dobrem stanju. Gume Dunlop nove, se« dio Broks, kljuka nosi ime Gamia. Najditelj naj odda kolo proti nagradi pri »Trattoria Penko«, Št. Peter nai Krasu. Največja «parska delavnica v Trstu- ALOJZIJ POVH, TRST — Piazza Garibaldi štev. 2, I. nadstropje. Kupuje krone In zlato.