Posamezna Številka 10 vinarjev. SlEY. 269. V Lj« v m, 24. omara mt LElfl XIII Velja po poštis S« celo leto naprej . . K 26'— ta aa meseo „ . . „ 2*20 ■■ Remdljo oeloletno . „ 29-— s« ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za oelo leto napre) . . K 24-— sa aa meseo „ . . „ 2'— V iprfft praleaian moseSno „ 1-70 Sobotna izdaja: = aa celo leto....... 7*— aa Rea6l|o oeloletno . „ 8-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— Iuseratl: Enostolpna pelltmU (72 mm): za enkrat .... po 18 f za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Mu milili. M. rama u: enoatolpna pe.»vrata po 2) Tla. ---1 Poslano: t, ■ , i enoatolpna petltvrsta po 40 Tla. Izhaja Tiak dan, lzvsemil aa* dalje ln praznike, ob 5. ari pop. Bedna letna priloga Veni red. »ar Oredntitvo )e v Kopltarlevi allol štev. 6/m. Rokopisi se ne vrača]o; neirankirana pisma ae ne ae sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Cpravnlitvo je v Kopitarjevi nllol it. 6. — Bačna po&tna tiranllDloe avstrijske it 34.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. it. 7563. — (Jpravnlikesa teleiona it. 188. Odrešenikovem ono sveto naznanilo, katero so peli angeli ob rojstvu Odrešenika ljudi: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Naj bi tudi nas slišali oni, to prosimo, v katerih roke je položena usoda držav. Resnično, saj so tudi druga pota in sredstva, da se zopet uveljavijo pravice, ki so bile na katerikoli način kršene. Naj bi v dobrem zaupanju in z dobrohotnim mišljenjem ta sredstva preizkušali in medtem orožje iz rok položili. Te besede nam narekujejo ne osebni vzroki, ampak ljubezen do njih in do celega sveta. Naj bi ne preslišali glasu njihovega prijatelja in očeta ...« Za mir v Cerkvi. V vsaki človeški družbi, naj bo cilj njene združitve ta ali oni, je največje važnosti za skupen uspeh, da so njeni udje popolnoma edini in da vsi za enim težijo. Zato polagamo vso važnost na to, da izgine vsak spor in razdor med katoličani, naj bo že kterikoli, da se tudi v bodoče vsak nov spor prepreči in da bodo odse-daj naprej vsi enega mišljenja v er-tnem smislu delovali. Sovražniki božji in Cerkve dobro vedo, da pomeni vsaka needinost med nami v boju eno zmago za nje . .. Če je tedaj postavna oblast nekai jasno določila, ne sme nihče tega predoisa. prezirati zato, ker mu ni dovolj jasen. Pač pa naj vsak svoj nazor podredi postavni oblasti in naj jo po svoji vesli posluša. Ravno tako pa ne sme nobena privatna oseba niti v knjigah, nitiv listih riti v govorih igrati učenika v Cerkvi. Vsi verno, komu v Cerkvi je Bog uceniško službo izročil. On ima popolno pravico oo svojem preudarku prijeti za besedo, če se mu to prav zdi. Dolžnost drugih na je, n'egovemu nauku se versko podvreči in njegove besede poslušati. V vseh drugih vprašanjih pa, ki ne pomenijo nobene nevarnosti za vero in disciplino, se smejo do odločitve apostolske stoMce nasprotni si nazori obravnavati in zagovariati. Vsakemu je dovoljeno svoje mnenje izreči... Svoje lastno mnenje sme vsakdo prosto zastooati; vsled tega "a ne sme misliti, d?, ima pravico druge, ki so drugačnega mnenja, samo iz tega vzroka dolžiti, da niso pravoverni ali pa da jim manjka prava disciplina. Zahtevam tudi z vso resnobo, da se naši verski tovariši varu:ejo noslu zevati se onih zaznamovani, ki so v najnovejšem času nastala, d" <-e katoličani ocl katoMčr>nov razlikujejo. Teh novih izrazov naj se izogibajo, ne samo za to, ker ne odgovarjajo ne pravičnosti, ne resničnosti, airma.k tudi zato, ker provzročaio med katoličani veliko zmedo in nered. Vsebina in bistvo katoliške vere je tako, da se ji ne more ničesar dostavljati, ničesar jemati. Če imamo katoliško vero imamo celo, ali pa ničesar. Zato ni treba nobenih posebnih dostavkov, če se hoče ka.toliška veroizpoved označiti. Vsak jo dovolj označi z besedami. Kristjan je moje ime, katoličan moj pridevek I Naj se vsak potrudi, da bo v resnici to, kar se imenuje. llallli in Učila. Iz nemških listov posnemamo: Gotovi laški krogi postajajo zadnje dni zopet nervozni. Turčija je z resno izjavo razpršila skrbi Italije glede na Libijo. Z gotove strani pa hujskajo Italijane radi Sueškega prekopa, ker prodirajo Turki proti Sueškemu prekopu in proti Egiptu. Italija ima brez vsakega dvoma ob Sueškem prekopu svoje interese, in sicer trgovinske, ne pa vi-sokopolitičnih koristi, ki bi utemeljevale njen pristop k trojnemu sporazumu. Vprašanje o Sueškem prekopu je in mora ostati trgovinsko politično vprašanje. Turčija bo baje tudi glede na Sueški prekop in glede na Egipt razpršila pomisleke Italije. Najbrže je Turčija tozadevno izjavo odposlala v Rim. »Daily Telegraph« trdi, da je Italija v Carigradu nastopila glede na prodiranje proti Sueškemu prekopu in radi morebitne zasedbe Sueškega prekopa in zagrozila, da, če se to zgodi, opusti svojo nevtralnost nasproti Turčiji. Sueški prekop ni angleška lastnina, marveč last mednarodne družbe. Turčija se bo brez dvoma pri prodiranju v Egipt in proti Sueškemu prekopu ozirala na trgovinske koristi Italije in drugih velesil, v kolikor bo to dopuščal položaj vojske. Če bi nastopila Italija proti Turčiji in bi pristopila trojnemu sporazumu, bo izbruhnila v celi Libiji mohamedan-ska vstaja tako silovito, kakor še nikdar prej. Italija bi v Libijo ne mogla vreči dovolj vojakov, da bi ukrotila vstajo in cla bi držala vsaj najvažnejše točke. Ako bi prisilila vstaja Italijo, da odpošlje večino svojega brodovja in svoje armade v Afriko proti mohame-dancem, bi pač ne mogla vplivati na dogodke v Evropi. Skrbi Italije ne morejo biti identične s skrbmi Anglije. Osvoboditev Egipta od angleške nadvlade in padec angleške nadvlade v vzhodnem Sredozemskem morju ne more škodovati, kar dobro vedo merodajni rimski krogi. VojaSKe priprave Italije. Dunajska cenzurirana »Rundschau« piše: Te dni se je govorilo, da pošlje Italija domov pod orožje vpoklicani letnik 1911. Sklepa se zato, da se je vlada prepričala o nepotrebnosti oboroženja in da se za to smatra njena nevtralnost kot zagotovljena. Kdor pravilno presoja položaj, mora pa sklepati drugače. Vojno ministrstvo in italijanska vlada sta namreč določila gotovo številko, ki bodi v vseh okoliščinah pod orožjem. Vpokličejo se zato pod orožje drugi vojaki, če odpuste starejše letnike. Vse za orožje sposobno moštvo tako pritegnejo k daljšim vajam, ne da bi nosila dežela stroške in da bi trpela gospodarsko škodo splošne mobilizacije. Sedanja vojaška pripravljenost Italije je precej podobna pripravam Prusije pred takozvano osvojevalno vojsko. Takrat je bila Prusija globoko ponižana in ni smela imeti več vojakov, kolikor jih je dovolil mogočni Napoleon L Prusija ie pa pozivala pod orožje in je izurjevala vedno nove ljudske množice po nasvetu pruskega ministra Steina. Italija splošno oboroževanje izvaja zdaj dosledno. Ko je izbruhnila vojska, so bili radi notranjih nemirov v Romagni in radi revolucije v Albaniji pozvani letniki 1891, 1892 in 1893, kmalu nato so pa pozvali pod orožje še letnika 1890 in 1891} 210.000 do 220.000 mož. Ko je prevzel general Zuppelli vojno ministrstvo, so poslai na dopust 60.000 mož najstarejšega letnika 1889, pod orožje so pa pozvali moštvo druge kategorije letnika 1894 in pa tiste, ki so bili radi rodbinskih razmer oproščeni v letnikih 1899, 1890 in 1981 služiti. 15. t. m. so zopet odpustili 60.000 mož letnika 1890, ki so jih pa nadomestili z vpoklici mladih rekrutov letnika 1895 1, januarja, skupno približno 170.000 do 180 tisoč mož. Najbrže bodo radi visokega števila vpoklicancev poslali na dopust tudi letnik 1891. Italija je tako za vsak slučaj pripravljena in jo ne more nobena stvar presenetiti, Ide zasesil MaceloflUt. ii Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča iz Sofije: Poluradni list »Kambana« zahteva, da naj vkorakajo bolgarske čete v Ma-cedonijo in v Staro Srbijo, ki naj jo do Morave zasedejo. List piše: Zadnji trenutki tiste norišnice, ki se naziva Srbija, se bližajo. Avstro - ogrske čete prodirajo, Rusija je brez moči, da bi mogla pomagati svojemu protekcijske- Besede 8 mire. (Iz okrožnice sv. očeta Benedikta XV.) Sv. oče Benedikt XV. je izdal dne 1. novembra okrožnico, v kateri govori pro-gramtično o tem in onem aktuelnem vprašanju, ki človeško družbo in Cerkev zadeva. Glavne poteze te okrožnice smo že objavili. Danes prinašamo par mest iz nje dobesedno: Sv. oče za mir v Evropi. »Ko smo imeli prvič priliko s tega vzvišenega apostolskega mesta dogodke sveta pregledati, ko nam je stopila žalostna slika človeške družbe pred oči, nas je objela grenka bolest. Kako je mogoče, da bi nas, skupnega očeta vseh, ne pretresla najgloblje ona igra, ki jo predstavlja sedaj Evropa, j& celi svet, igra, obžalovanja vredna, strašnejša in krutejša od vseh, kar jih morda svet pozna? nično, zdi se nam, da so prišli oni dnevi, katere je Kristus napovedal: »Slišali boste o vojskah... Vstal bo namreč narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo-« Povsod se vidi nesrečna slika, vojske, z drugimi stvarmi se človeške misli skoro več ne bavijo. Bore se med seboj narodi, ki stoje na višku kulture. Zato je umljivo, da so vojna sredstva, ki jih je zinašla moderna, napredna vojna umetnost, sicer odlična, zato pa tudi strašna. Ja, narodi delajo na to, da se med seboj s tem strašnim orožjem eden drugega uničijo. Pustošenja in klanja ni ne konca, ne kraja, Vsak dan teče po' žfchrtfji nova kri in jo pokrivajo ranjena in mrtva trupla. Ali moremo reči o teh ljudeh, ki gore eden proti drugemu od sovraštva da so vsi enega izvora in ene nature, ali iih moremo smatrati še za člane iste človeške družbe? Ali moremo videti v niih še brate, ki imajo vsi enega očeta v nebesih? Neizmerne armade na obeh straneh in divji boji! Nesreča in bolečina žalostno spremstvo vojske tare mesta, družine in posamezne ljudi. Število vdov in sirot raste od dne do dne; trgovina leži vsled porušenih prometnih zvez na tleh, kmetijstvo je moteno, umetnost počiva, tisti, ki kaj imajo, so v stiski, reveži troijo, vsi pa žalujejo. Zato smo smatrali za svojo dolžnost, da smo takoj začetkom nase vlade, pri teh žalostnih razmerah poklicali v spomin one zadnje besede našega prednika častitljivega in svetega spomina. One besede smo ponovili in jih postavili na čelo našega apostolskega delovanja. Zarotili smo namreč vse voditelic držav, na; se ozro na prelito kri in prelite solze in naj vrnejo svojim narodom zopet blagodejni mir. O da bi usmiljena milost božja naklonila, da bi mogli tudi mi, kmalu oznaniti v imenu Sledovi riske lomile v Mšmmi (Poročevalec ' Hosu Naroda,) Kolbuszowa, malo okrožno mestece s 5000 prebivalci, večina Židov, je bila od 18. septembra do 5. oktobra vsled ruske invazije skoro poplnoma zapuščena. Od inteligence so ostali samo štirje sodni uradniki, župnik Markrewicz in kaplana Ga-jek in Mroz. Marš ruske armade okoli pet zborov močne se je pričel dne 18. septembra in je trajal 17 dni tja in nazaj. Cele mase so šle od Ležajska, Rozvvadovva in Tarnobr-zega proti Tarnowu. Dne 27. septembra se je že moglo opaziti, da gre Rusom slabo, ker so se umikali na celi črli nazaj. Vojaštvo je bilo izmučeno, konji mršavi in majhni. Če si vprašal častnika ali vojaka, zakaj gredo nazaj , si dobil odgovor, da so Avstrijci že pobiti in da gredo zdaj nad Nemce. Ta ruska armada ni imela skoro nobenega trena, živila se je od ropa in grabeža. Peterburški zbor (gvardija) je izborno izgledal, ljudje rasli, iepe postave, močni, toda drugi zbori so bili sestavljeni iz znatno manjših ljudi in so slabo izgledali. Dvoko-lesne poljske kuhinje, kjer je bil vprežen po eden konj, so dajale vojaštvu malo hra- j ne, ker so vojaki prosjačili za jed in kruh po hišah in tožiii, da niso jedli že več dni. Kozaki so kradli seno, oves, slamo in živila zase in za konje brez sramu in strahu; celo pritožbe zopet njih pri častnikih so bile brezuspešne. Obnašanje Rusov v Kolbuszowi je zapustilo najžalostnejše spomine. V začetku, dne 20. septembra so pokrali kozaki tri tukajšnje Žide na strašen in gnusen način. V bližnji vasici, v Zgor. Kolbuszovvi, so ustrelili dečka in govore še o mnogih drugih podobnih kozaških činih. Vojaštvo je izropalo celo mesto, razbijalo trgovine, izložbe, kleti in stanovanja, jemalo blago, stvari, dragocenosti, in celo hišno opravo, a kar je ostalo, hudobno uničilo. Zlasti je zadela ta usoda stanovanja in trgovine, ki so jih ljudje zapustili; uradna stanovanja so popolnoma demolirali in oropali. Dve katoliški trgovine sta do cela uničeni. Sodišče, okrajno glavarstvo, davkarija, evidenčni urad, okr. šolski svet, hranilnice in posojilnice in druge javne institucije, so ruske čete tako rekoč popolnoma uničile. Vojaki so raztrgali akte, jih pohodili in zmešali s slamo, razmetali po ulicah, a opravo in kase razbili in deloma zažgali. Pisarne so onesnažili z blatom, v nekaterih so napravili hleve za konje. Sosedji vaščanie so se vedli napram temu razbojništvu podobno kozakom, kajti i sprejemali so ukradene stvari ali zastonj, ali jih kupili za majhen denar, a v znatnej meri je tudi ljudstvo samo kradlo, kar se je dalo. Kmetje so kradli, ker so jim kozaki zagotavljali, cla je ruska vojska prišla nad gospodo, duhovne in Žide, vs'ed tega smejo krasti in ropati. Tudi perutnino in živino so P.usi pobrali. Zgodilo se je, da je ruska intenda-tura včasih plačala za živinče 30—40 rub-Ijev, ali večji del živine, konj, perutnine, sena in slame so vzeli Rusi brez vsake odškodnine. Upravitelja Downickyja, moža blizo 60 let, so Rusi bili in ga prisilili, da je pokazal zazidano graščinsko klet, kjer je bilo skrito zlato. Iz obupa se je mož ustrelil. Ravno tako so Rusi oropali graščino in pristavo Dzikowieckija, farovž na Cmolesu in druge bližnje pristave. Korektno so se pa obnašali častniki stalne armade, zlasti od gvardije, — njih občevanje ie bilo uljudno, postopanje prijazno, — plačali so vse. Vendar so bili čez mero ošabni in lažnjivi; pravili so, da avstrijski cesar nc živi več, da je Avstrija popolnoma pobita, da sta vzeta Przemvsl in Krakov, da so Srbi že globoko na Ogrskem, da so Lahi napovedali Avstriji vojno, a Turčija Rusiji itd. S posebnim veseljem so pripovedovali, da združi Rusija tri dele poljske v eno dr- žavo pod vlado cara in da bodo še le tedaj imeli Poljaki vse in bodo srečni. Ves čas ruskega bivanja pri nas, sO nam bila opora in tolažba naša duhovščina, ki je v zmislu Kristusovih naukov pomagala bližnjemu v besedah in dejanju. Neumorni kaplan Gajek je stal vsakemu na strani, prepiral se neustrašeno z Rusi in rešil mnogo oseb in njih imetje pred napadalci. Od 5. okt. dalje dišemo svobodneje, ker nas je sovražnik zapustil, vračajo se uradniki, ki skrbe zopet za red in mir.., Iz Denbica do Mielca. . . . Začnem z Przeclawom, kjer stoj! krasni grad grofov Rejov. Mesto samo ni mnogo trpelo od Rusov, in sicer vsled nenavadne energije kanonika Mleczka, ki je neprestano interveniral v tem smislu, da bi njegovih faranov ne uničili, a uspehi njegovih intervencij so bili očividni. Ali pobrali so in na vozovih odpeljali dragocenosti. Priznati je treba, da so Rusi izbor-ni poznavalci umetnin, ker so vzeli najlepše gobeline, poljska slikarska dela, poljska orožja itd., vse najdragocenejše in Poljaku nad vse ljube stvari. Pripomniti je treba, da se je nahajala v tej palači, kjer so vse to pobrali, takozvona Sienkiewicze-va soba, katerej sovražnik ni prizanesel. Na poli iz Przeclawa proti Mielcu leži na levi strani Wis!oke posestvo g. Rydla, mu otroku. Rusija spravi Srbijo ravno tako v grob, kakor je to storila Anglija z Belgijo. Napočil je zdaj tisti trenutek, ko se mora ne glede na Rusijo zasesti bolgarsko ozemlje do Morave in se naj Bolgarija o tem podjetju sporazume z Avstro - Ogrsko. List zahteva, da naj se postavi 100.000 mož proti Grški in da naj Bolgarija vkoraka v Moravsko ozemlje, ko se prične pri Nišu boj. Rim. »Perseveranza« piše: Bolgarija je odločena, da zasede Macedonijo. Dvomljivo je le, če stori to sporazumno s tro- ali dvozvezo. Vsekakor odloči postopanje Bolgarije nadaljno bodočnost balkanskih držav in razsežnost vojske. Italija mora biti pripravljena, da poseže diplomatično in vojaško v dogodke. Razsežnost spora se še ne more pregledati, a opaža se, da evropski požar sega že na poslopje italijanske nevtralnosti. Carigrad. »Ikdam« piše: Radosla-vov kabinet in opozicija soglašata, da zasede Bolgarija Macedonijo. Opozicija se le moti v tem, če misli, da se bolgarski narodni ideal doseže s podporo Rusije. Sofija. Brata Buston sta bila v Sofiji tako hladno sprejeta, da sta zapustila Bolgarijo in da sta odpotovala v Niš. NOV RUSKI POSLANIK ZA BOLGARIJO. Sofija, 22. novembra. Glasom vesti iz Petrograda se v tamkajšnjih merodajnih krogih govori, da bo dosedanji ruski poslanik v Sofiji v kratkem odpoklican in za njegovega naslednika imenovan knez Tru-beckoj, podravnatelj v ruskem zunanjem ministrstvu. Dosedanji ruski poslanik v Sofiji, Savinski, pa pride v Niš. t Moskovski list »Vjedomosti« poroča iz Sofije, da je Bolgarija poslala Srbiji ultimat, ki 'ma daljši rok ln v katerem zahteva prepustitev gotovih delov Macedonije. Mm pošiiia. v Lilijo vojaštvu. Rim, 24. novembra. »Gazetta del Popolo« piše, da je prepričana, da bodo skušali egiptovski mohamedanci dvigniti Cirenajko k vstaji. Načrt En-ver paše je, doseči za kediva popolno politično neodvisnost na egiptovskem prestolu. Italija pa mora med tem za-treti vsako mohamedansko gibanje v Libiji. V ta namen se bo opustil prvi vojaški program ter se bo poslalo večje število vojaštva v Afriko. To je uspeh posvetovanj, ki so se vršila zadnje dni z generalom Ameglio. Mm io vojsko. Bukarešt. Socialno demokraška stranka je sklenila, da razvije med delavci in meščani novo agitacijo, s katero hoče veliko javnost prepričati, da mora ostati Rumunija nevtralna in da mora ohraniti dobro razmerje s sosednimi državami. Suczawa. (Kor. urad.) Tu je zboroval 22. t. m. kmetski shod, ki se ga je udeležilo 30.000 rumunskih kmetov. Sklenili so z velikim navdušenjem resolucijo, v kateri rumunski bukovinski kmetje obnavljajo svoje prisege o neomajljivi zvestobi cesar- ju in državi in iz vsega srca žele, da bi se vojskovala rumunska armada ramo ob rami s cesarsko armado rrct.i skupnemu sovražniku. Nadalje so sklenili odposlati ru-munskemu kralju pismo, ki izvaja, da je najnevarnejši sovražnik skupnega rumtin-skega prebivalstva Rus, pred katerim nas more obvarovati le mogočna Avstrija. Zato smo bi'i vedno Avstriji zvesti in hočemo ostati tudi v bodoče. Upcuno, da se bo vojskovala rumunska armada v obrambi naSe narodnosti na strani cesarske armade. Sklenili so tudi, da se osnuie zbor prostovoljcev rumunskih kmetov in se je brzoja-vilo Njegovemu Veličanstvu, da se mu zahvaljujejo za milo čitljivo slerb, ki je izražena rumunskemu kmetu po Najvišjem lastnoročnem pismu 7 dne 25. oktobra t. 1. MM preiop. Angleško svetovno gospodstvo temelji na Sueškem prekopu in z njim je najtesneje zvezana posest Egipta in Indije. Zato ni čudno, da jc Anglijo odločni nastop Turčije proti Rusiji napolnil z veliko skrbjo in da je takoj vse mogoče ukrenila v varstvo Sueškega prekopa. Sueški prekop, ki je poleg gotthard-ske železnice gotovo največji tehnični ču- t t AuvaA/r.SacVa dež 19. stoletja, je bil otvorjen 19. novembra 1869, To je bil velik dogodek za tisti čas. Vsi evropski dvori so bili pri otvoritvi zastopani; naš cesar je bil osebno navzoč, Prusijo je pa zastopal prestolonaslednik Friderik Viljem, kasnejši cesar Friderik. V novozgrajenem gledališču v Kairu se je ob bajnokrasni opremi predstavljala Verdijeva »Aida«, velika slavnostna opera, ki je bila po kedivovem naročilu nalašč za to priliko zložena in to- znanega in v celem okraju spoštovanega poljskega patrijota. Temu so pograbili ves letni pridelek, vso živino, pohištvo in hišno opravo so pa uničili. V mestu samem so se Rusi rezmero-ma boljše obnašali; kar so vzeli, so plačali, zlasti ker je neprestano letal k poveljniku profesor Szczepanski, ki je pojasnjeval, da je to privatna lastnina, katero so bili obljubili varovati. Ta intervencija in pa župnikova je pomagala v slučaju, če se je kdo oglasil o škodi. Ali strašne reči so nastopile, ko so se začeli Rusi umikati, a domači tatiči začeli na račun Rusov ropati premožnejše trgovce in uradnike, kar je toliko časa trajalo, da se je zglasilo orožništvo, Kmalu je bila orožniška vojašnica polna reči, a vrnivši se begunci so jih spoznali za svoje Čalibog je bilo že večinoma vse uničeno. Še hujše je bilo na kmetih; kajti tam inaša škoda na sto tisoč kron. Vsa boljša posestva so do cela uničena. Pobrali so Rusi ne samo živino, žito, seno, marveč so uničili \sa poljedelska orodja, nmi re ]e ■■ sedanji vojni v resnici nekoliko pre-rooi! i;: nemškega v avstrijsko meslo. Povsod po ulicah in javnih lokalih je slišati slovanski govor, zlasti poljščino, in nikdo mimoidočih se ne jezi, ne spogleduje, moril u še malo nastavi uho, da bi ujel par pridnih zvokov. O tein piše tudi »Vidensky Dennik : V dneli. ko je na Dunai orišlo mnogo galiških beguncev, je bilo jasno videti, kaka sirotica je češčina na Dunaju. Bili so slučaji, da so se na pošti sprejemali tudi poljski telegrami, da so smele biti tudi poštne nakaznice poljsko izpolnjene in da se na sto in sto trgovcev trudi iti Poljakom na roko z naznanilom, da se v trgovini more postreči tudi v poljskem jeziku. Poljak nastopa na Dunaju zavedno narodno in se ne sramuje svojega jezika. Kako ubogi takorekoč smo tu na Dunaju, ki nam je tolikim in tolikim rodno mesto, kjer smo bili vzgojeni in kjer je naš dom. Na prste je mogoče prešteti vse trgovine na Dunaju, ki imajo češke napise, kjer bi se naznanjalo, da se tu moremo dogovoriti tudi češko, In vendar ni nič bolj prirojeno, kot prekvasiti se ne samo na znotraj, ampak tudi na zunaj in zahtevati vse, kadar gre za naš denar ali pravo. Prišli so na Dunaj Poljaki in spremenili v notranjem mestu dunajska korza v krakovska in lvovska. Prišli so in vsak jih vabi, izkazuje jim uslužnosti, in to ne morda zato, ker imajo denar, ampak zato, ker so si to znali pridobiti. Poglejmo le v trafike. V oknih vidite javno izloženc poljske časo-ipse. dočim so v mnogih trafikah češki shranjeni pod pultom. Ni to samo dunajska I patologija, nekaj krivde je tudi na nas. Od Poljakov, ki prebivajo zdaj v naši sredini, se moramo naučiti več samozavesti, pa bo tudi z nami boljše. Češčina ne bo več sirota na Dunaju in ne pride do slučajev, da bi se trgovci na očitanja o pomanjkanju češke postrežbe izgovarialf s tein, cla ni nikdo tega zahteval. pot prvič uprizorjena. Vsega vkup je ke-dive izdal za otvoritvene slavnosti nad 20 milijonov frankov. Saj je šlo pa za to, da se dostojno proslavi srečna dovršitev dela, ki je bilo za tisto dobo naravnost orjaški tehnični uspeh. Dolgih deset let najtežjih del jt: bilo treba, da je velika ideja genialnega Ferdinanda pl, Lessepsa pod njegovim osebnim vodstvom postala resnica. Prva lopata se je zasadila 25, aprila 1839 v Port Saidu. Lesseps je zbral potrebna sredstva potom akcijske družbe, v kateri je bilo naloženega največ francoskega kapitala. Ta akcijska družba obstoji še danes in spada med najobrestonosnejše na svetu. Zgradba prekopa se je začela s 25.000 delavci, ki so bili izpočetka izključno sami domačini — egiptovski felahi. Toda ti Egipčani napornemu delu pod tro-pičnim solncem niso bili kos; trumoma so umirali in podjetje je bilo prisiljeno najeti evropske delavce, vsled česar so gradbeni stroški seveda silno narasli. Največjo te- I žavo in oviro je pa delalo pomanjkanje pitne vode, ki je na kamenitih puščavskih tleh ni bilo dobiti. Spočetka so vsak dan donašali vodo na 1600 velblodih, kar je stalo vsak dan 8000 frankov. Ta težava je bila odpravljena šele koncem leta 1863., ko je bil dovršen iz Zagasija v Suez napeljani sladkovodni kanal. Z žilavo vztrajnostjo so zmagali tudi ostale težave in dne 18, marca 1869 so se ob nepopisnem navdušenju prvič združile vode Sredozemskega morja z vodo grenkih jezer, ki leže na južnem koncu kanala. S tem je bilo dokončano delo, s katerim so se bavili že stari faraoni. Sueški prekop je dolg 160 km, širok pa na površini 60 do 110 m, na dnu pa 22 metrov. Globok je 8 metrov. Z razšir-jevalnimi deli, ki so se začela leta 1899 in so sedaj malone popolnoma d/r/ržena, so razširili dno na celi črti na ^0 cm, globo-kost pa na 10 m. Dva daleč v morje segajoča pomola označujeta v Sredozemskem morju pri Port Saidu začetek kanala. Pomola sta bila potrebna, da se žleb obvaruje Nilovcga blata. Potem stopi kanal, na obeh straneh obdan z nasipi, v Mensalehško jezero, prereže bregovito pokrajino E1 Kanlara, greskozi Balahško in Timsahško jezero, prodre serapejsko skalo in stopi v grenka jezera, na katerih koncu se že opaža plima in oseka Rdečega morja. Iz mesta Suez vodi predor ie 4 km daleč v morje do sueškega pristanišča. Celo delo je stalo prvotno 380 milijonov mark; in sicer se je zbralo 260 milijonov z akcijami, ostalo je dni kedive is svojega, Teh 120 milijonov je Anglija predvsem vrnila kedivu; kasneje je spravila v svoje roke tudi velik del akcij, tako da britska vlada danes popolnoma obvlada družbo. Doliodki te družbe so ogromni; saj je treba plačati za vsako osebo, ki se pelje skozi kanal, približno 10 frankov, za blago pa po 7 do 8 frankov za tono. Glasom pogodbe Sueški prekop vsem narodom na zemlji enaki meri ua razpolago, toda Anglija se ne ozira na to ia #a-mooblastno gospodari v njem, kakor M bil v resnici njena lastnina, Bomo videli kako sn ji to obnese. Sedmi dan velike bithe na Rusko-Poliskem. - Uspešen avstrijski izpad iz Przemysla. - Naši začasno prepustili Rusom nekaf prelazov o Karpatih. - HBtzendori proti laiem. Berolin, 23, novembra. Na Rusko-Poljskem še ni odločitve, ker so iz smeri Varšave nastopile nove ruske bojne moči. V okraju vzhodno od Čenstohowa in severnovzhodno od Krakova se je napad zveznih čet nadaljeval. XXX Dunaj, 23. novembra. Uradno se razglaša: Na Rusko Poljskem odločitev Se nI padla. Zavezniki nadaljujejo svoje napade vzhodno od čenstohova ln severnovzhodno od Krakova. Pri zavzetja kraja Pillce so včeraj naSe čete njele 2400 Rusov. Ogenj naSe težke artiljerije mogočno deluje. Ruske čete, ki so prekoračile spodnji Dunajec, niso mogle prodreti. Vsled sedanjega vojnega položaja smo posamezne prelaze čez Karpate začasno prepustili sovražniku. Dne 20. novembra je potisnil izpad lz Przemysla obkoljevalne čete od zahodne ln Jugozahodne fronte trdnjave daleč nazaj. Nasprotnik je sedaj tako oddaljen, da ga ne doseže artlljerijski ogenj. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. RUSKO POROČILO. Berlin, 24. novembra. »Berliner Tagc-blatt« priobčuje poročilo ruskega generalnega štaba z dne 20. novembra. Glasi se: Napori Nemcev imajo namen, predreti našo fronto med Vislo in Varto. Ofenziva, s katero smo pričeli 19. t. m., je imela delen uspeh, ker smo na severozahodu od Lodza vzeli eno težko baterijo in deset strojnih pušk ter ujeli več sto nasprotnikov. Trdovratni boji se vrše na fronti Čenstohova— Krakov ter potekajo normalno, Dne 17. in 18. smo ujeli tritisoč Avstrijcev. V Galiciji smo zasedli Wisnice, Goslice, Duklo in Uszok. RAZNA POROČILA O POLOŽAJU NA RUSKO POLJSKEM, Berolin, 24. novembra. ^Lokalanzeiger« poroča, da prinaša »Dailyi News« neko vest iz Peterburga, ▼ kat«" ri se trdi, da so tamošnji ruski politični krogi prepričani, da bo izid seda« njih bojev na Rusko Poljskem odločilen v tem oziru, kako stališče bo zavzela Rumunija v nadaljnem razvoja vojne. Berolin, 24. novembra, »Lokalanzeiger« poroča, da smatrajo Ruti TOjnI položaj kot zelo resen. V zadnjih dneh so dobili zopet velika ojačenja. Kakor se čuje, so menda Rusi prisiljeni, umikati se še nekaj dni, da bodo dospeli na mesto, ki ga je višje armadno vod* stvo izbralo za prostor nove bitke. Kodanj. Kodanjsko časopisje pore* ča iz Petrograda, da je vodstvo ruske armade odredilo strategično umikanje na obrambno črto. Ruski časopisi niso dozdaj niti besedice poročali o zadnjih porazih. Bern, 24. novembra. (Kor. urad.)' V razgovoru o vojnem položaju piše list »Der Bund«, da napenjajo zavezniki trojnega sporazuma skrajne moči ter opozarja na neki članek »Tempsa«, v katerem se vloga Japonske vidno ofi« cijozno tako opisuje, kakor da bi bil življenski interes trojnega sporazuma nadaljna aktivna soudeležba Japonske. Če in kje bo posegla vmes Japonska, Je Še dvomljivo, pač pa je mogoče, da more četrt milijona izvežbanih Japoncev biti jeziček na tehtnici ter vplivati na odločitev. A preden se bo to zgodilo, bo odločitev že davno padla. Bern, 24. novembra. (Kor. urad.) »Bund« piše na podlagi ruskih virov, da so Rusi na desnem krilu s premikanjem čet napravili močno defenzivno kljuko, s čemur se hočejo ubraniti, da bi jih ne zajela Hindenburgova arma- VOJNA ZVIJAČA. Slika kaže navidezno baterijo, napravljeno iz ročnega vozička in starega vinskega soda, ki se vidi od zgoraj kakor velikansk možnar. h takimi zvijačami se premoti sovražne avlatike, da poročajo svojemu poveljstvu popolnoma napačni podatke o policijah nasprotnih topov. 13816601 da. Kompaktne mase ruske armade so ovirane vsled sijajnih manevrov Hin-denburga; zdi se, da so v defenzivi močno omajane. Rusi se bore s skrajnimi močmi, ker ve vodstvo armade prav dobro, da more sedanja bitka odločiti v okoliščinah izid vojne. ANGLEŠKI LISTI O VOJSKI NA POLJ-EKEM. Preko Berolina poročajo graški listi: »Daily Mail« poroča minuli četrtek iz Peterburga: Ko so zapustili Nemci Lodz, so prebivalci upali, da so jih videli zadnjič. Zdaj se pa nadaljuje naskok proti desnemu krilu ruske armade; nemške prednje čete so se Lodzu neprijetno približale. Vpoštevati se pač mora, da se nahajajo Nemci zopet v ozemlju s slabimi poti, kjer so doživeli že prej razočaranja. Pomisliti se tudi mora, da potiskajo Rusi svoje središče med Censtohovom in Krakovom naprej in da pridobivajo uspehe na vzhodnem Pruskem. Prodirajo, kar je zanimivo, ravno tam, kjer so že prej prodirali, Nemci pa tudi tam, kjer so prej po Poljskem korakali. V mnogih krajih so zasedli prejšnje strelske jarke in leže med ostanki prejšnjih bojev, spominja-joče se svojih mrtvih tovarišev. »Mor-ningpost« poroča iz Petrograda, da so v soboto .Nemci nadaljevali svoje prodiranje iz Thorna ob obeh bregovih reke Visle in da so le nekaj dnevnih maršev oddaljeni od Varšave. Istočasno prodirajo Rusi proti vzhodni Prusi-ji. Kaj da nameravajo Nemci s svojim prodiranjem proti Varšavi, je z vojaškega stališča težko umljivo. XXX KAKO JE V VZHODNI PRUSIJI. Berolin, 23. novembra. (Uradno.) V Vzhodni Prasiji je položaj nespremenjen. XXX HOTZENDORF PROTI LAŽEM. Berolin, 24. novembra. Načelnik avstrijskega generalnega štaba baron Conrad pl. Hotzendorf je poslal na prošnjo berlinskega »Lokalanzeiger-ja« da nastopi proti nesmiselnim inozemskim vestem o nesoglasju med nemškim in avstrijskim vojnim vodstvom, naslednjo brzojavko: »Smešna, če ne škodoželjna poročila o nesoglasju med avstrijskim in nemškim vojnim vodstvom najbolje ovrže enotno, edinole skupnemu velikemu cilju namenjeno skunpo delovanje naših zveznih armad na bojišču. General Conrad.« POVELJNIK 3. ZBORA GENERAL IN-FANTERIJE COLERUS PL. GELDERN je poslal koroškemu deželnemu predsedniku, baronu Friesu, sledeče pismo: V svojem in v imenu koroških delov 3. zbora Vas prosim, da sprejmete našo prisrčno zahvalo za ljube pozdrave, ki ste nam jih, visokospoštovana eksce-lenca, poslali iz domovine. Korošci, stari kakor mladi, se bijejo briljantno, so neomajno dobre volje v vseh težavah in nevarnostih; oni so krepko kovali na imenu, ki si ga naš zbor sam nadevlje s ponosno upravičenostjo: železni. Ni mi saimo v veliko veselje, temveč tudi v veliko čast, da zapovedujem takim četam. Vam, ekscelenca, in vsem ljubim v domovini, bodi izrečena prisrčna zahvala za popolnoma upravičeno zaupanje in požrtvovalno skrb. Vaše prijazne vrstice sem pustil v celoti objaviti. Sprejmite, ekscelenca, izraz globoke simpatije popolnoma udanega — Colerus pl. Geldern, m. p. general in-fanterije. ITALIJANI O AVSTRO - OGRSKI AR-MAJDI. MIlan, 24. novembra. General Angelo Gatti piše v listu »Corriere della Sera«, da zasluži vso pohvalo nesebičnost avstro - ogrske armade, ki ima v prvi vrsti pred očmi le skupni uspeh. NAVDUŠEN SPREJEM NAŠIH ČET V NADWORNI. Krakov, 23, novembra. »Nova Reforma« priobčuje opis o navdušenem sprejemu naših čet v Nadworni. Prebivalstvo se je radostno drenjalo krog naših vojakov in jim prinašalo jesti in piti, kar je za Rusi še bilo dobiti oziroma kar so bili mogli pred njimi skriti. Posamezne kozake, ki so sc še skrivali po hišah, so avstrijske patrole izsledile in ujele. Avstrijske čete so zasledovale bežečega sovražnika in zasedle celo vrsto krajev v okolici. GALIŠKI DEŽELNI ODBOR NA DUNAJU. Gališki deželni odbor in gališka deželna banka, ki sta dozdaj uradovala v Zakopanih, sta se za nekaj časa preselila na Dunaj in poslujeta od 23. novembra nadalje na Dunaju, I. okraj, Dominikaner-oastei 19. SMRT GENERALA. Dunaj, 24. novembra. Korespondenca Wilhelm poroča: Major generalnega štaba tuon Waldschulz, ki je znan kot pisatelj vojaški del in ki jc ob izbruhu vojne prevzel višje poveljstvo prve operacijske ar- made, je un\rl včeraj vsled bolezni, ki jo je dobil v močvirjih na severnem bojišču. TRANSPORT RUSKIH ČET NA FINSKO. Ruski listi poročajo, da je zasebni promet na finskih železnicah zaradi transporta vojakov ustavljen. To da je posledica bombardiranja pristanišča Libave. XXX NEMIROVIČ DANČENKO O BOJIH OB VISLI. Nemiroivč Dančenko, znani vojni poročevalec iz rusko-japonske vojne, poroča »Ruskemu Slovu« o strašnih ruskih izgubah ob Visli. Govori o 18 dnevni borbi. V prvem navalu izpočetka veliko jačjega sovražnika so Rusi žrtvovali bataljon za bataljonom, polk za polkom, da so zavarovali za njihovim hrbtom organizacijo silne ruske armade. Nemške strojne puške so cele ruske stotnije s častniki vred kar po-medle z zemlje, toda nadomestile so jih druge, štirikrat, petkrat, dokler ni sovražniku zmanjkalo streljiva, Japonci so se v mandžurski vojni borili z enakim zaničevanjem smrti, le s tem razločkom, da so končno onemogli in bili pripravljeni za mir, medtem ko so se sedanje ruske žrtve, kakor tudi so bile velike, komaj čutile ... V gozdu pri Blonu in Jožefovu, piše list, se vrste drug za drugim skupni grobovi, vse same sibirske čete, po sto in še več mož v enem grobu. Posebno težke žrtve so imeli Rusi pri zavzetju Rakitna, jugozapadno od Varšave. Nemci in Avstrijci so si bili zgradili osem vrst drug nad drugim ležečih okopov; s težkimi havbicami so obvladovali celo okolico. S stoičnim mirom so korakali Sibirci v peklo, ki je v tisočih bruhalo smrtonosne krogle. Še danes se lahko vidijo nemške utrdbe, te navskrižne brambne naprave, katerih ruske čete od zunai niso mogle niti slutiti. Pod morečim ognjem so se razvezale vse zveze, častniki so padli in vsak vojak je bil svoj lastni poročnik. Prišlo je nad Si-birce kakor neki bes, prijeli so za bajonete in si delali pot. Boj je trajal do temne noči. Rusi so v enem samem grobu pokopali 80 častnikov in 374 mož, in sicer jim je služil za grob strelski jarek, ki so ga bili iztrgali Nemcem. Posebej leži poleg grob, v katerem počiva polkovnik, ki je vodil smrti posvečeno krdelo. Velike snežinke oa-dajo na zemljo in zakrivajo grozepolno sliko. Cerkev so Rusi trikrat vzeli in jo trikrat zopet izgubili, potem jo je ruska artiljerija razstrelila. Toda še krog razvalin so divjali bajonetni boji. Vsak kamen se je branil. Maloštevilni Nemci, katere so dobili Rusi žive v roke, so rekli: »V vsakem drugem boju bi bili z našim odporom in po strašnih izgubah napadalcev ostali neizpodbojni zmagovalci, vi Rusi pa vojakov ne pošiljrte v boj kot ljudi, marveč kot — municijo.« Nemirovič Dančenko je naletel tudi na grob z nemškim napisom: »Tu počiva 16 hrabrih ruskih častnikov,« Pokopali so jih bili Nemci. Rusi so šli k naskoku večinoma prepevajoč pesem: »Kakor je Tvoja volja, o Bog...« XXX ARETACIJA V PETERBURGU. Kodanj, 24. novembra. Iz Peterburga poročajo, da so tam iz jiolitičnih vzrokov aretirali celo vrsto ljudi, posebno visokošolcev in delavcev. Posredovanje za mir. Dnnaj, 23. novembra. List »Der Morgen« poroča: Iz Švice došli, politično dobro poučeni prijatelj nam poroča, da se od izbruha vojske tretjič podvzeta akcija za sporazum med vojskujočimi se državami vodi s posebnim pritiskom. V nasprotju s prejšnjimi poizkusi je sedanji že sedaj v toliko uspešnejši, ker se je trudu prijateljev miru v Švici in Severni Ameriki posrečilo vzbuditi močno razpoloženje javnega mnenja. Podpiran po tem gibanju je tako švicarski zvezni predsednik kakor predsednik Wilson, tako tudi pod močnejšim vplivom Carnegia pripravljen pospeševati akcije prijateljev miru ne več samo teoretično, ampak tudi praktično. Opažajo se že znaki delovanja v tej smeri in so se baje dosegli že praktični uspehi. K temu pristavlja »Der Morgen«: Toliko naš izvestitelj, o katerem imamo dovolj vzroka, da ga smatramo za dobro poučenega. Mi pa pravimo: Vest je treba sprejeti z največjo rezervo. Boli na zahodu. Berolin, 23. novembra. (Uradne.) Boji pri Nieuportu in Ypernu trajajo dalje. Malo angleško brodovje, ki se je dvakrat bližalo obrežju, je naše topništvo pregnalo. Ogenj angleških mornariških topov je bil brezuspešen. V argonskem gozdu dobivamo korak za korakom tal; en strelski jarek za drugim, eno opirališče za drugim je odvzeto Francozom. Vsak dan vjamemo številno ujetnikov. Nasilno poizvedovanje proti našim stališčem južno od Mosele je naš protinapad preprečil. XXX Boj za Ypern. Bern. Po švicarskih poročilih smatra italijanska vojaška politika temeljem zadnjih buletinov francoskega in nemškega generalnega štaba, da tvori Ypern še vedno trdnjavo, ki sega iz črte zaveznikov. Zanimivo je, da napadajo Nemci Ypern z vzhoda, s severa in z juga. Nemci poizkušajo že osvojiti ozemlje zahodno od Yperna, ne le da olajšajo napad na mesto, marveč da pridobe ozemlje za nadaljevanje napada, ko zavzamejo mesto. Posest obeh bregov prekopa bi pridobila Nemcem tisto svobodo kretanja, ki je pri Dixmuidnu še niso dosegli. Ypern nevzdržljiv. Amsterdam, 24. novembra. Ypern je za zaveznike nevzdržljiv. Nemški uspehi se tam vsak dan pričakujejo. Položaj ob Yseri. Amsterdam, 24. novembra. Vojaški položaj ob Yseri je za zaveznike kritičen. Francozi in Angleži so utrujeni in decimi-rani. Ujeti Francozi pripovedujejo, da vlada v angleškem glavnem stanu vsled zadnjih neuspehov na severni fronti velika nervoznost. Vojakom na Flandernskem sega voda do kolen. Berolin. »Deutsche Tageszeitung« poroča: Izreden mraz in mokrota postajata vojakom vsak dan neprijetnejša. V nekaterih strelskih jarkih stoje vojaki do kolen v vodi. Vsak jarek se je izpremenil v mal potok; na zamazani, s travo obraščeni zemlji se vojakom izpodrsne ob vsakem koraku. Uradno francosko poročilo o položaju na bojišču. Kodanj. 22, t. m. ob treh popoldne v Parizu izdano uradno poročilo slove: Napadi sovražnikove pehote so danes skoraj oopolnoma izostali; artiljerijski napadi so bili manj siloviti. Na severu je slabo vreme in sneži, vsa okolica ob Yserskem prekopu vzhodno od Dixmuidena je poplavljena. Pri Rascapelli smo potegnili iz vode dva topova, ki so ju pustili Nemci. Ogenj topov južno od Yperna je precej živahen. V Argonih so bili vrženi nazaj trije siloviti pehotni napadi. Na desnem krilu smo zasedli tisti del Chauvoncoura, ki so ga porušili Nemci. Zahodno od Chauvoncoura smo nekoliko prodrli naprej. Izpred Toula. Kolin. »Kolnische Volkszeitung« poroča: Posadka v Toulu izpada vsak dan ponoči in podnevi, da vznemirja nemške postojanke med Verdunom in Toulom, Nemci so dozdaj vse francoske napade odbili. Iz utrdb streljajo na nemške postojanke s težkimi topovi. Po železnici, ki veže utrdbe, vozijo angleške ladjine 27 cm topove od ene do druge postojanke. Ob nedeljah obstreljujejo zelo živahno z Nemci zasedene kraje, ker vedo, da se Nemci udeležujejo skupno vojaške službe božje. Pri Toulu so odklonili ponudeno premirje za pokopavanje mrličev, ki leže že zdaj več mesecev nepokopani in jih glodajo izstradani prašiči. Mrliški smrad je strašen. Velika vas Loupmont je kup razvalin, Iz-padno točko vseh izpadov tvori utrdba Lionville in Giroville. V Belfortu. »Vossische Zeitung« poroča: Po zanesljivih poročilih se nahaja zdaj v Belfortu le še 50.000 francoskih vojakov. V francoskih občinah med Belfor-tom in Sundgauom je le še malo francoskih vojakov. V dolini Larg podvze-majo Francozi izpade le z manjšimi pehotnimi oddelki. Pred Verdunom. Izpred Verduna poročajo nemški poročevalci: Nasproti našim težkim baterijam se ne more uveljaviti francoska artiljerija. Vsak naš strel zadene; mogočni stebri dima kažejo, kako zadevajo naše kroglje moderne železne oklopne stolpe. Ne verujem, da bi se mogel Verdun dolgo držati. Francoski poljski topovi in pehota je poizkušala izpasti proti severu, a naša poljska artiljerija je vrgla Francoze z velikimi izgubami nazaj. Francoski polki so se približali v skoraj popolnoma strnjenih oddelkih, ker so mislili, da smo se umaknili. Z najbližje bližine smo streljali na nje. Tudi naš zrakoplov je moral zadnje čase večkrat menjati svojo postojanko, ker je sovražnikova artiljerija večkrat streljala nanj, a ga ni zadela. Večkrat nas obiščejo francoski letalci, ki mečejo zastonj bombe, ker se radi našega hitrega streljanja ne upajo izpuščati nizko, pač pa mečejo na nas 16 centimetrov dolge jeklene pšice, ki so strašnejše orožje, kakor šrapneli in bombe. Naša vojaška uprava se je takoj polastila francoske iznajdbe. Naši zrakoplovi so zdaj preskrbljeni z boljšimi pšica-mi, kakor so francoske. Francosko prebiranje do 45. leta. Pariz. 22. novembra so v francoskih1 mestih nabili letak, ki odreja, da morajo v, vojaško službo vse dozdaj nesposobne osebe. Starostno mejo najnovejšega prebit ranja so določili s 45. leti. Nove angleške pomožne čete. Milan. Iz Londona se poroča: Priprav* Ijen je drugi kanadski pomožni zbor, ki šteje 30.000 mož. Avstralija je ponudila še eno kavalerijsko brigado; Nova Zelandija je pa pripravljena, da odpošlje čete v Egipt, Indijsko divizijo 30,000 mož pričakujejo ob Božiču. Požar uničil angleško ladjedelnico. Rotterdam. Po novih poročilih je unh čil požar deloma ladjedelnico Ferguson Brothers v Port-Glasgowu. Škoda znaša milijon iuntov šterlingov. Vest o treh podmorskih čolnih. Berolin, 24. novembra. Wolffov urad poroča: Pred kakimi osmimi dnevi so prinesli angleški in francoski listi vest, ki je zašla tudi v nevtralno časopisje, da sta bila v angleškem kanalu dva (po drugih poročilih celo trije), nemška podmorska čolna uničena. Enega da je uničil nek francoski torpedni rušilec, ki je nato z malo poškodbo priplul v pristanišče Diinkir-chen. Kakor izvemo od merodajne strani, ne manjka nobenega nemškega podmorskega čolna. Če se je tedaj v angleškem kanalu potopilo kaj podmorskih čolnov, so bili ti angleški ali pa francoski. Nov francoski top. »Vossische Zeitung« poročajo iz Genfa: Francija izdeluje strašno hitro novo orožje in municijo. Creuzotovo tvornice dobavljajo težke topove. Govori se o novi 10'5 cm krogli, ki ima vse lastnosti 7'5 cm poljskih baterij; zraven pa streljajo v večjo daljavo in močnejše učinkujejo. Zdi se, da je stalo že več takih baterij v ognju. Tudi tvornice avtomobilov pridno delujejo. Strojnih pušk je začetkoma primanjkovalo. Pariške tvornice izdelujejo pšice. Sotlbe zaveznikov o nemški armadi. Angleški general piše v listu »Times«: Nemški vojaki v Flandriji so dobri strelci: če pokaže kdo izmed nas glavo iz jarka, je po njem. Nemška artiljerija je tako dobra, da se mi ni niti sanjalo, da bi bila tako odlična. Nemški vojak je odličen: hraber, ofenziven, dobro organiziran in opremljen. Uradno glasilo francoske armade »Bulletin des armees« piše: Francozi so nemške častnike precenjevali, vojake pa podcenjevali. Nemški vojak se bori z zaničevanjem smrti. To je najvišja vojaška čednost. Francosko posojilo 10 milijard. Iz Genfa se poroča, da je sklenil francoski ministrski svet, da predlaga zbornici najetje posojila 10 tisoč milijonov frankov . Francozi prevzeli belaljske državne uradnike. »Berliner Tageblatt« poroča, da je prevzela francoska državna uprava 1200 belgijskih uradnikov v svojo službo. 840.00G belgijskih beguncev na Nizozemskem. Rotterdam, 24. novembra. Do 20. novembra je znašalo skupno število belgijskih beguncev na Nizozemskem 840.000, med temi 60 odstotkov žen in otrok. Angleži bodo vse slanike sami pojedli. Amsterdam. List »Nieuws van den Dag« poroča iz Vladdingena: Radi prepovedi, da se ne smejo izvažati iz Anglije sla-niki, so nekateri trgovci nevtralnih držav, ki bivajo na Angleškem, nujno pozvani, da naj hitro odpotujejo. Rusko brodovje se vrniso v Kronslodi. Stockholm, 24. novembra. Pet angleških podmorskih čolnov je v Finskem zalivu. Rusko brodovje se je vrnilo v Kron-stadt, pri čemur je večja ruska križarka nasedla. Mija v vojski. Berolin, 24. novembra. Nek vojni dopisnik poroča, da je turška armada zavzela ruske postojanke na celi črti Asab—Hošule v Kavkazu in da prodira proti Olti. Carigrad, 24. novembra. »Agence Ottomane« objavlja naslednji komunike turškega giavnega siana z dne 22. t. m.: Vsled napada turških čet na ruske bojne sile, ki so hotele prodreti po dolini reke Murad, so imeli Rusi velike izgube in so pričeli bežati. Turki so zaplenili tri rusko poljske topove, NEMEC, POVELJNIK TURŠKE ARMA« DE V KAVKAZU. Carigrad. Turški armadi na Kav-kazu poveljuje nemški general Passe-lat paša, ki deluje že več let v Turčiji kot inštruktor. Passelat paša se je že v balkanski vojski pri Cataldži izredno odlikoval. Načelnik njegovega generalnega štaba je major Lange, ki je že prejšnja leta prepotoval Kavkaz in armenske vilajete. RUSI VRŽENI V DOLINI REKE MURAT. Carigrad. (Kor. urad.) Komunike turškega glavnega stana izvaja: Radi napada na ruske sile, ki so nameravale prodirati skozi dolino reke Murat, so Rusi z velikimi izgubami pobegnili. Zarubili smo tri poljske topove. MOHAMEDANSKI SVET NAVDUŠEN ZA SVETO VOJNO. Carigrad, 21. novembra. (Kor. urad.) Z dežele neprestano prihajajo brzojavke, ki poročajo o demonstracijah prebivalstva o priliki proglasitve svete vojne, RUSKI MOHAMEDANSKI VOJAKI PREŠLI K TURKOM. Carigrad, 24. novembra. Ruske prednje čete, ki so bile sestavljene iz moha-medancev, so prešle k Turkom. BOJI V MAROKU. Madrid. Zanesljiva časnikarska poročila javljajo: Dne 13. novembra so bile francosko čete pri Kynifru občutno poražene. Padlo je najmanj 23 častnikov in 600 mož. Maročani da so oplenili dve bateriji. PoloZoj v Belgradu. Graški listi poročajo: Vojašnice v Belgradu so tako razstreljene, da stanujejo srbski vojaki po zasebnih stanovanjih, kjer pogosto take reči uganjajo, da so obsodbe po prekern sodu nekaj vsakdanjega. KAKO JE V BELGRADU IN NIŠU ? Neki avstrijski trgovec, ki biva že 10 (et v Belgradu in je vztrajal v obstrelje-vanem mestu do srede tega meseca, piše nekemu budimpeštanskemu listu: Ne morem si predstavljati, kake grozne dni smo doživeli v zadnjih tednih. Kmalu po izbruhu vojne, ko so začeli grometi avstrijski topovi, smo se skrili v kleti. Na cesto se ni pokazal noben človek. Le kadar so utihnili topovi, smo se upali priti na dan, da smo se med vednim strahom naužili nekoliko svežega zraka. Večji del prebivalstva je že takrat pobegnil v Niš. Avstrijski topovi so močno poškodovali hišo ruskega poslanika Hartwiga, vojaško akademijo in kraljevo palačo. Razstrelili so tudi elektrarno, tako da je vladala v Belgradu več tednov globoka tema. Pozneje se je posrečilo to napravo deloma popraviti, da so mogli vozovi električne železnicc prevažati ranjence. Po belgrajskih cestah vozi sedaj samo en voz Rdečega križa. Lepa Mihajlova ulica je bila skoro vedno zaprta z verigami, ker vodi proti Kalimeg-danu, ki so ga Avstrijci zelo pogosto obstreljevali, Dne 15. novembra se je culo neprestano gromenje topov z zemunskega brega. Takrat smo vedeli, da ne spada Mačva nič več k Srbiji. V naslednjih dneh so nas poiskali v naših podzemskih skrivališčih ter nam ukazali, naj Belgrad zapustimo. Proti poldnevu smo sedeli že na vozu. Bobnenje topov nas je spremljalo na naši poti do Reznika, ker je bila železnica razdrta, Od tu smo se peljali v Niš, kjer so nain rekli, da se morajo vsi, ki niso več podvrženi brambni dolžnosti, vrniti v svojo domovino. V Nišu so vse vojašnice in šole izpremenjene v bolnišnice, V mestu vlada velika draginja. Mesečna soba velja 700 do 800 dinarjev. Jaz sem si komaj pre-skrbel posteljo za dve noči. Meso pa razmeroma ni drago. Razpoloženje v deželi je zelo slabo. Posebno je veliko ogorčenje in sovraštvo napram kraljevi družini in Pašiču, Prestolonaslednik Aleksander je pri četah, ki so bile poražene pri Valjevu. Princ Jurij poizkuša v Belgradu navdušiti čete k ponovnemu odporu. V Belgradu trdijo, da bodo Srbi izobesili na Kalimeg-danu belo zastavo, če bodo dobili Avstrijci v svoje roke Banovo goro in Avalo. SRBSKA SKUPŠČINA je dovolila v tajni seji nov vojni kredit 110 milijonov. Bolgari io Turki. Carigrad. (Kor. urad.) Jutranji listi 23. t. m, sodijo o položaju Bolgarije glede na srbske poraze, vsled katerih se bližajo Srbiji zadnji dnevi, da bo morala Bolgarija končno zasesti Makedonijo, — »Ikdam« sodi, da se tisti zaman trudijo, ki bi radi Bolgarijo spravili v ruske roke, ker se ne varajo tisti, ki pričakujejo, da avstro-ogr-ska armada v Srbiji neprestano prodira. Absolutno nepotrebno je naglaiatj, kako hj Bolgariji koristilo prijateljstvo Avstro-Ogrske in Turčije. -La Turque« sodi, da govori opozicionalnih poslancev v sobranju ne morejo vplivati na politiko Ra-doslavovega kabineta in na razmere med Turčijo in Bolgarijo, ki so prisrčnejše, ka kršne so bile kdajkoli. Bolgarija ostane nevtralna. Soiija, 24, novembra. »Agence tele-graifque bulgare« poroča z dne 23. t. m,: V včerajšnji seji sobranja je imel govor bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, ki je izjavil z ozirom na kritike opozicionalnih govornikov, da bo ostala vlada zvesta nevtralnosti, za katero se je izjavila takoj ob izbruhu vojske. To nevtralnost je Bolgarija vedno lojalno izvrševala. Radoslavov odločno zavrača napade opo-zicionalcev in izjavlja, da so odnošaji do Turčije odkritosrčni. Vlada je zagotovila teritorijalno integriteto Bolgarije. Kapsladl in lonannisDuro ogrožena. Berlin, 24. novembra. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, stoji pod poveljstvom Deweta 100.000 Burov. Kapstadt in Jo-hannisburg so Angleži oborožili s težkimi topovi, ker pričakujejo napada Burov. Vstala proti Essad paša. V Tirani je izbruhnila vstaja proti Essad paši radi njegove prijaznosti nasproti Srbom. V Tirano iz Drača odposlani policijski načelnik je proglasil preki sod in je ukazal zapreti več nasprotnikov Essad paše. Okoličani so zato Tirano obkolili. Essad paša je s 1000 svojih pristašev ukazal zasesti grič v okolici Drača in vhode v mesto, da prepreči morebitno prodiranje vrstašev, Promet s Tirano je prekinjen, brzojavna zveza je prerezana. Ojačenje nemškega zračnega brodovja. Berolin, 21, novembra. Nemška industrija je zadnje tri mesece z vso naglico delovala in izdelala celo množico novih letalnih strojev. Več kot 10.000 prostovoljcev se je iz armade in mornarice že avgusta meseca oglasilo, da se -izobrazijo za letalce, tako da bodo sedaj Nemci lahko takoj porabili nove letalne stroje. Najnovejša poročita. NOVI BOJI V FLANDRIJI. > Roterdamskj Courant'; poroča iz Oostburga: Od zadnje sobote sem se sliši noč in dan mogočno grmenje topov v južno-zahodni smeri. MIROVNE ŽELJE NEMČIJE? Kolin, 24. novembra. (Kor. ur.) »Kolnische Zeitung« poročajo iz Berlina, da spada poročilo lista »Daily News» iz Was-hingtona o nemških mirovnih željah v vrste višjega političnega nesmisla. List pripominja, da ni stališče Nemcev kritično niti na zahodu niti na vzhodu. Vojaška podjetja Nemčije napredujejo na vseh bojiščih zadovoljivo. Niti v vojaškem niti v političnem položaju ni povoda, da bi Nemci gojili mirovne želje. UPOR V NEMŠKEM TABORIŠČU NA ANGLEŠKEM. London. Reuterjev urad poroča: V Douglasu na otoku Man se je zbralo zadnji četrtek 2000 vojnih ujetnikov na dano znamenje v veliki obednici in napadlo stražo. Hoteli so ubežati. Straža je ustrelila 4 može, 12 jih je pa ranila. Ranjence so prenesli v bolnišnico, drugi so se udali. Uvedla se je preiskava. Neki ujetnik je zbežal na streho, raz katere je padel in se ubil. RUSI ZAPIRAJO ŠVEDE. Kodanj, 24. novembra. Iz Peterbur-ga poročajo, da so Rusi na Finskem pridržali veliko Švedov kot sovražne ujetnike. Švedske pritožbe so bile dosedaj brezuspešne. Ruski generalni guverner na Finskem je odklonil vsako posredovanje, ker so pridržani Švedi baje hujskali finsko prebivalstvo proti Rusiji. VISELSKI NASIPI V NEVARNOSTI. KrakoVi 23. novembra. »Czas« poroča: Varnostni nasipi ob Visli, Sanu, Wisloku so v nevarnosti da jih narasle vode predro ker so vsi razriti s strelskimi jarki in okopi. Zapadno in srednje-gališko ozemlje, kjer pridelujejo največ pšenice je v nevarnosti pred po-vodnijo. ITALIJA OSTANE NEVTRALNA. Iz Rima poročajo, da so koference laškega zunanjega ministra Lonnina z laškimi poslaniki na evropskih dvorih končane. Italija ostane nevtralna. Rezervisti leta 1891. se vračajo domov. Lonnino gre na dopust. PREPOVEDANI IRSKI LISTI. Rotterdam, 24. novembra. Poročila iz Londona pravijo, da je angleška vlada prepovedala izhajanje irskih listov »Evening Telegraf« v Belfastu in »Irish Times« baje radi širjenja veleiz-daje. VARSTVO SVOJIH KORISTI JAPONSKI IZROČILA LE ANGLIJA IN NE TUDI RUSIJA. Bern. Ruska poročila potrjujejo, da je umaknila Anglija vse svoje čete iz Hon-kona in iz Veihaveia in da je varstvo svojih kolonij prepustila Japonski, Japonski mornariški vojaki so zato zasedli kitajski brzojavni urad v Veihaveiu. Rusija Japonski ni izročila varstva svojih interesov. Ob kitajsko ruski meji je ostalo dovolj ruskih vojakov, da so močni dovolj za vsak slučaj. »Novo Vreme« poroča, da so pričeli Japonci izganjati Nemce iz Honkonga in s polotoka Malaka. Brezlzoledno Ho našega kranjskega železnega polka. Polkovnik 17. pešpolka, baron Stilllried — v Ljubljani. Oberst baron S t i 1 f r i e d , ki je bil že meseca avgusta na severnem bojišču težko ranjen, je toliko okreval, da je prišel v Ljubljano obiskat svoj polk. Pri tej priliki je posetil tudi g. deželnega glavarja dr, Šusteršiča. Rekel je deželnemu glavarju, da ne more povedati, kako ponosen je na svoj regiment in da ne more popisati, s kakšnim brezzglednim junaštvom se bije naš kranjski polk. Sedanji poveljnik na bojnem polju, polkovnik Neuhamer, mu poroča vsakih 14 dni in ne more pre-hvaliti železnega duha, ki preveva naš polk. Vedno hoče le naprej, le napadati. Nobena težava, nobena grozota ne zlomi junaškega in čvrstega duha našega kranjskega polka. S posebnim zadovoljstvom je sprejel g. polkovnik poročilo svojega namestnika, da je polk tudi zelo dobro preskrbljen, ker ima izredno izvrstnega provijantnega častnika, ki stori vse človeško mogoče, da dobi moštvo vedno zadosti hrane; v strelne jarke spravljajo tudi vroč čaj in podobna krepčila. — Vse te vesti bodo navdale celo deželo s ponosom in zadovoljstvom. Dnevne novice, -j- Občni zbor Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo se bo vršil j u -tri v sredo 25. novembra. Ob tej priliki bo ob devetih v stolnici slovesna sveta maša, pri kateri sc bodo izvajale sledeče skladbe: Missa seraphi-ca, zl. P. Hugolin Sattner, gradual »Di-lexisti«, zl. dr. Fr. Kimovec, ofertorij »Afferentur«, zl. dr. Fr. Witt, Te Deum, zl. Pet. Griesbacher, op. 108. — Zborovanje v knezoškofijski palači se prične ob pol enajstih. Odbor Cecilijinega društva vabi čč. gospode duhovnike, gospode organiste, cerkvene pevce in pevke in vse prijatelje cerkvene glasbe k prav obilni udeležbi. -f Vojno posojilo. Pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani je bilo priglašenih med drugimi na rubricirano posojilo: 20.000 K Adolf Lorant, Ljubljana; 10.000 K Jos. Javornik, Žaljna; 10.000 K Rudolf grof Margheri, Starigrad pri Novem mestu; 10.000 K Alba grofica Margheri, Starigrad pri Novem mestu; 1000 K Albin Bergant, nadstražnik, Ljubljana; 5000 K Joh. Dou-gan, delovodja juž. žel., Ljubljana; 2000 K Vilhelm Clemenz, Ljubljana; 3000 K Alfonz Clemenz, Ljubljana; 100 K Terezija Wur-zer, Ljubljana; 38.800 K opatija in župnija Zatičina; 10.000 K R. E. Mihelčič, Zagorje ob Savi; 1500 K Elfriia, Greta in Hans Luckmann, Dunaj; 10.000 K tvrdka Feliks Urbane, Ljubljana. -f Ljudska posojilnica v Ljubljani je podpisala 200.000 K vojnega posojila. -(- Vojno posojilo in dohodninski davek. C. kr. brzojavni in korespondenčni urad je zvedel, da je na več straneh izraženo mnenje, kakor da bi se iz visokosti podpisovanja vojnega posojila sklepalo na visokost dohodninskemu davku podvrženih dohodkov, že po bistvu stvari same in vsled organičnih uredb neutemeljeno. — Umrl je v Repnjah pri Vodicah, dne 22. novembra 1914 preč. g. Jurij Dernovšek, zlatomašnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen 23. aprila 1. 1834. Naj mu sveti večna luč! — Božično darilo našim vojakom. Vojni preskrbovalni urad obvešča, da dobi kot božično darilo vsak vojak en zavoj potice, steklenico likerja, vžigal-ni aparat, kos mila, 15 svalčic in ustnik iz višnjega lesa ali pa pipo, zavoj cigaretnega tobaka; vsak ovoj dobi tudi razglednico s sliko našega cesarja. Priprave je izvedel poseben odbor pod vodstvom podmaršala Lobla. Izdalo se je v ta namen pol milijona krou, kar jim ne zadošča. Prosijo se nadaljni prispevki. — Zastave na Hrvatskem, Ban je odredil, da se smejo razobešati na Hrvatskem in v Slavoniji le rdeče-belo-modre narodne zastave, nadalje rdeče helo-zelene ogrske in črno-rmene avstrijske zastave. Uporaba drugih zastav se kaznuje. S tem je prepovedana srbska narodna zastava. Ban uradno pristavlja, da s svojo odredbo ni rešil vprašanja o zastavah in o znakih, za katero se Hrvatska in Ogrska že precej časa prerekata. — Slike Ilustriranega Glasnika št. 13: Srbske zadnje straže beže pred našo av-strijsko konjenico iz Valjeva. — Turčija napovedala sveto vojsko. — Turki v vojski z Rusijo. — Notranjščina cerkve v mestu Varvinž na Francoskem. — Srbski odlični častniki. — Turška konjenica, — Z južnega bojišča. — Turški pešci. — Ajdovščina pri Vipavi. — Desetnik Jarc. — Četovodja Janez Dernuč, — Janez Dimnik. — Gradec. — Budimpešta. — Prestra-nek. — Razstreljeni most na reki Prut pri Černovicah. — Počitek naših čet na južnem bojišču, — Boj Nemcev in Francozov v gozdu na francosko-belgijski meji. —• živež za armado. — Nesreča vojnega vlaka na severnem bojišču. — Rusko-turška vojska, — Francoska artiljerija, uničena od Nemcev med umikanjem. — Nemški oklo-pni vlak na poizvedovalni vožnji. — Azijska konjenica. — Zgonik na Krasu. — Vrnila sta se na svoje domove na bojišču ranjena: profesor dr. Ljude-vit Pivko in odvetniški uradnik Fran Painhart. — Iz ruskega ujetništva je minulo soboto pisal odvetniški kandidat dr. Ivan R e ž e k, da je bil 26. avgusta pri Pfemi-slany ranjen in ujet. Zdaj se nahaja v Stavropolu v Kavkazu in je ozdravel; več poročati pa ne sme. — Slovenski odvetniški uradnik ujet na Ruskem. Gosp. Alojzij Finžgar, odvetniški uradnik v Celju, je bil v bitki pri Grodeku dne 9. septembra težko ranjen in si je stri roko. Rusi so ga ujeli. Sedaj leži v bolnišnici v Kijevu na Ruskem. Zdravje se mu že vraču. —- Padel je na bojišču v Galiciji Janez Gornik, sin bivšega župana m Pesnici. Služil je pri poljskem havbič-nem polku št. 3. — Umrl je v bolnici v Beljaku in' fanterist 27. pešpolka Franc Urbinc iz Dobrunj pri Ljubljani. — Na bojišču je padel inžener Fr. Kiihne iz Štor pri Celju. — Padel je na severnem bojišču suplent na ljubljanski realki rez. poročnik Ernst Sehwara. — Na bojišču so bili ranjeni poročnik 50. pešpolka Karol Mikuž, uradnik pri »Ljubljanski kreditni banki«, kadet 97 pešpolka Franc Radej iz Celja. — Smrtna kosa. Umrl je gostilničar in poštar v Horjulu g. Janez Če-p o n , star 55 let. — Umrl je v Stranski vasi g. Franc P e k 1 a j, star 23 let. — Jajca v Zagrebu prodajajo kmetice na trgu po 14 vin. V soboto jih je prodajala samo ena. Zagrebčanke so se skoro steple za jajca. — Od martvih vstal je zopet eden, in sicer Alojzij O r 1, posestnikov sin v Zagradcu pri Zatični. Zadnje njegovo pismo so dobili 30. avgusta. Potem ni bilo o njem nič slišati. Starši so povpraševali na vse strani, a nobeden ni vedel nič natančnega o njem povedati. Imeli so ga vsi za mrtvega. A kako veselje je bilo, ko so dobili 22. novembra pismo iz ruskega ujetništva, in sicer iz mesta Stavropol v Kavkazu. Opozarjamo na današnji oglas podjetja zvezdnih tkanin »H e r m e s«, ki ima tovarniško zalogo v Šelenburgovi ulici 5 v prvem nadstropju, na miklavževo in božično prodajo ostankov, ki se prične prihodnjo soboto dne 28. novembra in potem dalje vsako sredo in soboto. Prodaja se po znatn znižanih cenah. LjuDijaoske novice. lj Iz ruskega ujetništva je pisal sin ravnatelja dež. uradov g. M. Zamide, enoletni prostovoljec medlcinec Pavel Za mi d a. Zajet je bil 18. oktobra z dvema zdravnikoma vred v obližju Przemysla. Pisal je 24. oktobra iz Rodo-wila na Rusko Poljskem, da je na poti v Kijev. Dotična karta je došla v Ljubljano 21. novembra t. 1. lj Umrl je vojak 54. pešpolka Alojzij B e r n o v s k y , star 29 let, doma u Preskve na Moravskem. lj Umrla je v Mariboru majorjeva vdova gospa Josipina Hayne. lj Kupi se za enoletnega, prostovoljca novejša izdaja: Smied: Tak"; sches Handbuch. Takojšnje ponudbena »Slovenca«, Na morju. FRANCOSKA TORPEDOKA NEVARNO POŠKODOVANA. Kodanj. »Politiken« poroča: Neka francoska torpedovka je priplula nevarno poškodovana v pristanišče Dunkirchen. Poškodoval jo je neki nemški podmorski čoln. NEMŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPIL ANGLEŠKI DREADNOUGHT. New-York. »New-York-Times« poročajo: Neki nemški podmorski čoln je potopil angleški dreadnought »Audacius«. X X X »Audacius« obsega 27.000 ton. V morje je bila ladja spuščena leta 1912. in je popolnoma moderna. Posadka šteje 900 mož. Nova zarota oa Portugalskem odkrila. Geni. 23, novembra. Pariški list » Herald« poroča, da je odkrila portugalska vlada novo monarhistično zaroto. Natančnejši podatki vsled stroge portugalske cenzure niso znani. — Uradno se poroča, da je prevzela angleška vlada varstvo portugalskih kolonij. Naprodaj sta dva daljnogleda Trleder Zelss in Ottrz in puška Mannltcher-Schttnauer z daljnogledom. Na vpogled pri Al. Rasbergerju, Sodna ulica. Ali ste že ponovili naročnino? iilifet..; ailiiii! i iii t in pevovodja sprejme službo takoj, ali tudi začasno. Izve se: Poštni predal 146, Ljubljana. W Odda se do meseca febrnarja TW stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in shrambo. Naslov 3245 pove uprava lista pod št. 3245. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prilateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in svak, gospod JANEZ ČEPON gostilničar in poštar v Horjulju po kratki mu8ni holeznl, prevideu a svetimi zakramenti za umirajoče, včeraj dne 23. novembra ob 4. uri popoldne v 55. letu starosti raijt-no v Gospodu zaspal. Pogreb prehla^ega pogojnika bo v sredo " dne 25. novembra ob i), uri do-poldue lz hiše žalosti ua farno pokopališče v Horjulju Svete maše zadušnice se bodo brale v [urni cerkvi Predragega rajnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Horjulj, dne 24. novembra 1914. 3249 Žalujoči ostali. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena mamica, sestra, stara mamica in prastara mamica, gospa Ivana Pribil, m. Hočevar vdova po inženirju po kratki bolezni previdena s svetimi zakramenti v starosti 77 let, 23. nov. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke se vrši v sredo dne 25. novembra iz biše žalosti Levstikova ulica št. 1. vila Ernestina, na pokopališče k sv. Križu. Ivan Pribil podravnatelj »Banko Salvije- — sin Ludmlla Vreškovic roj. Pribil Marija Hieng roj. Pribil hčeri Ernest Hieng, trgovec zet Ivan Pilbil cand. ing. Erna Pribil, Ada Perdan roj. Hieng, Erno Hieng, trgovec, Ivan Hieng, uradnik „Avstro-Ogrske" banke, Herman Hieng cand. ing. vnuki Ana Dermastlja roj. Kočevar sestra Moj iskrenoljublieni sin, oziroma brat, svak, stric itd. arospod c. in kr. stotnik, poveljnik 6. stotnije bosanskega polka št. 2, lastnik »Sinnum laudisc na belordečem in rdečem traka itd. je bil, do zadnjega vzdihl aja spohiujoč svojo plrisego, v bitki pri Novem Miaatu v Galiciji dne 16. oktobra 1914 od krogle težko na glavi ranjen in je 17. oktobra t. !. ob 1. uri popoludne na bojnem polju slavne in junaške .smrti izdihnil zn cesarja in domovino svojo blago dušo. Zasedaj počiva v tujini na pokopališču v Novem Miastu. Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 26. t. in. v Kostanjevici in .1, decombra v Bohinskj Bistrici. Bohinj.ska Bistrica — Kostanjevica, v novembru 1914. Amalija Wurner, c. in kr. polkovnega zdravnika vdova, mati. — Frlc Wurner, asistent drž. žel. in poročnik v rez., brat. — Adolo Gorlup, roj. Wurner, sestra. 3261 Maruša, Didi, Ernst, Ivancek pravnučkf Št. 21.251. Mestni pogjrsbai uavod v Ljubljani Raz Društvo c. kr računskih uradnikov na Kranjskem javlja, da je dne 11. t. m, na južnem bojišču umrl junaške smrti njega član. gospod luan Paušič c. kr. deželnovladnl računski oficial ter c. in kr. rez. poročnik, Ljubemu, nepozabnemu tovarišu časten spomin ! V Ljubljani, dne 24 listopada 1914. Da si mestna občina zagotovi zalaganje s stavbnim in rezanim lesom, posipalnim materi-jaiom za ceste, ulice in trge, z betonskimi cevmi in kamni za merjenje, s svinčenimi vložkamt, z železnimi požiralniki in pokrovi za kanale, ter zadobi enotne cene za zidarje in tesarje za leta 1915, 1916 in 1917, vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada pismena ponudbena razprava dne 3, deeembra 1914 do 12. ure dop. Pogoji in druge podrobnosti poizvedo se v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah. Ponudnike se opozarja, da se bodo sprejemale ponudbe le posameznih tvrdk in podjetnikov, ter da je ponudbe opremiti s predpisanim vadijem. Na prepozno vložene ponudbe, dalje na ponudbe katere se bodo pogojno glasile, ali ne bodo povsem zadostovale razpisnim določbam, se ne bo oziralo. Glede nabave posipalnega materijala si pridrži mestni magistrat pravico, po preteku enega ali dveh let dobavo ustaviti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. novembra 1914. Velika Miklavževa in < ! A. &E. Skaherne, Uubliana, Mestni trg 10 j / t Specialna trgovina za pletenine in trikotažo. 395 Velika Zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviter/i, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sli perji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Jetra perilo. Snalne vreče. Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti. 4 > »««•!« »«« »<« »I« ♦ Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jolei Gostlnčar. državni poslanec,