Edizione per festero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 160 a V Ljubljani, v soboto, 17. julija I943-XXI Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, ta tnozem-■tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ca* loletno 34 Lir, z* Inozemstvo 65 Lir. Ček. ra4. Ljubljana 10.650 zs naročnino In 10.349 za tnserat«. Podrnloloal Novo mesto. Izk l]n Cd a pooblaSFenlča za GglaSevanJe Hanfrnskoga in lujega izvora) tlnione Pubhlicita Italiana S. A. Milana. Izhaja vsak dan zjntraj raze« ponedeljka la dneva po praznilo. a UrednUtvo In opravai Kopitarjeva 6. Ljubljana. Redazione, Amministrnzinne: Kopitarjeva K Lubiana. Telefon iOOt- 400S. AbbuuKiucutr. Mti« 18 Lire. Estero, me-ie 31 50 Lire. Edi- done domenica, »n-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.34? per U in-■erztonL Filial al Noto metlo, Conces«Ionarla esclnslva per la pnbbTMtS di prrr»emrnza Italiana ed <-stera: llnion* PuhblicitA Italiana K. A^ Milana. Bollettino No 1147 Le forze deH'Asse sostengono con tenace valore Turto nemico Sensibili perdite in carri armati inflitte al nemico — Un mercantile da 10.000 tonnellate affondato, tre danneggiati — 17 velivoli abbattuti II Quarticr Generale delle Forze Armate coni u ni ca: Dnlla regione di Agrigento alla piana di Catania unitii italiane c gcrtnaniche sostengono ron tenace valore il ronlinuato urto ili poderosc lorze avversarie. Sensibili perdite in carri arinati sono slate inllilte »I nemico. N.istri aerosiliirniili. rilinovando gli attnrrhi ai mezzi navali e da sbarro, rolavano a pičen un mercaulilc da 10.0110 tonn. e rolpivano. danucggiandolc. altre tre unitii per com-plcssive 29.000 tonn. Lilngo le coste sud orientali della Sicilia hont-bardieri in quo(a e in picehiata ilaliani o germa-nici agivano con lavorevole esito su naviglio ntiglo-amerirano. Nelle nperazioni. eondotte iu qucsti giorni dall'arma aerea, si sono parlicolnrnienlc se-gnalati il 43" storim* da hoiuhardaiiicnla, il 131)" gruppo silurauti c il 121" gruppo tulfatori. Napol i, Foggia e f! e n o v a sono slate ohbicttivi di incursioui aerce; si deplorano danni e vittime a Na poli, dovp i nostri caecialori distrug-gevano I quadrimotori. Anche su localita delle pro-vinrie di A I e s s a n d i i a. Savona, Ho logu a. Par in a c Reggio K mili a sono state laiicintc bombe e spezzoni rile hanno eaus.-ito lievi perdite ulle popolazioni. Due quadriinotori, eolpiti dai mezzi della difesa. sono preeipitali, uno verso Traversotnli (Parma) e 1'allro presso M i ranil ola (Modena). Alruni uoniini degli equipaggi sono stali ratturati. II aernsiluranti risullnno ahhat-tuti da unitii navali c da aerei di seorta ai nostri rouvogli. * NOTA AL BOLLETTINO No. 1117: Le inrursioni citate dal bollettino odierno hanno eausato le seguenti vittime fitiora accerlale: A Napoli 201 morti e 390 leriti. a Foggia 15 lerili. ail Arquata Scrivia (Alessandria) 1 ninrlo e ti feriti. a Savona I morto c 1 lerilo, in provincia di Bologna 9 morti e 20 leriti, in provincia di Parma 3 morti e (> leriti in provincia di Iteggio Emi-lia 1 niorlo c 4 lerili, Genova 1 morto e 3 lerili. Vojno poročilo št. 1147 Sile osi junaško zadržujejo sovražni sunek Občutne izgube sovražnika 10.000 tonski parnik potopljen, trije poškodovani — Sestreljenih je bilo 17 letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Od pokrajine Agrigenta doentanij-i s k e rav nine zadržujejo italijanske in nemške edinice z vztrajhim junaštvom nadnlnji sunek velikih sovražnih sil. Sovražniku so bile priza-dejane hude izgube tankov. Naša iorpednn letala so ponovila napade na iz.krcevalna pomorska sredstva in so potopila 10.000 tonski parnik in zadela in poškodovala še tri druge ladje s skupno 29.000 ton. Vzdolž jugovzhodne sicilijske obnle so bombniki, in italijanski ter nemški strmoglavci uspešno napadali angloameriško brodovje. Pri letalskih napadih so sc v zadnjih dneh zlasti odlikovali 4>. roj bombnikov in 1)0. skupina torpednih letal ter 121. skupina potapljačev. Letalski napadi so bili izvedeni nn ' Nn-poli, Foggio in Genovo. V Nnpoliju obžalujejo škodo iu žrtve in tam so naši letalci uničili štiri štirimotorna letala. Tudi na kraje v pokrajinah Alessandria , S n v o n n , Bologna, P n r m a in Reggio Emil in so letala metala boinbc in zažigalne bombe, ki so prizadejale lahko škodo prebivalstvu. Obramba je zndela dvn štirimotorna bombnika, eno je padlo na tla pri Trn-versetolu (Parma), drugo pa pri M i ran -doli (Modena). Nekaj mož posadke je bilo zajetih. Sestreljenih je bilo It torpednih letal in sicer so jih sestrelile pomorske edinice in letala, ki so spremljala naše konvoje. DODATEK K VOJNEMU POROČILU ŠT. 114" Poleti, ki so omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so do sedaj povzročili naslednje ugotovljene žrtve: V Nnpoliju 204 mrtvi in "590 rajenih; v Fog-gii 15 ranjenih; v Arc|uata Scrivia (Alessandria) en mrtev in šest ranjenih: v Snvoni en mrtev in en ranjen; v pokrajini Bologna devet mrtvih in dvajset ranjenih; v pokrajini Parma trije mrtvi in šest ranjenih; v pokrajini Reggio Emi-lin en mrtev in štirje ranjeni; v Genovi en mrtev in trije ranjeni. Hudi boji sredi vzhodne fronte Rairr.ah nemškega napada severih od Bjelgoroda — Sovjeti pri Kursku in Suhiničevu odbiti in so izgubili 530 okispRlh vozil — Podmornice potopile osem ladij Hitlerjev glavni stan, IG. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročila; T«/.ki boji na srednjem delu vzhodnega bojišča mi sc tudi vieraj oh slabem vremenu nadaljevali. Napad naših čet severno od II je I g«roda je pridobil nadalje na prostoru in je dovedel do obkolitve močno sovražne bojne skupine. Sovražni protinapadi na tem odseku so zaradi dosedanjih težkih izgub popustili na mori. Nasprotno su Sovjeti z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami izvedli razbremenilne napade na vsem bojišču od Kurska do Suh i niče v. Povsod so bili krvavo odbili in je bilo pri leni samo na odseku ene armade uničenih nad 250 sovražnih oklepnih vozil. Skupno so Sovjeti včeraj v veliki bilki izgubili 530 oklepnih vozil. Letalstvo je kljub slabemu vremenu podpiralo hoje kopne vojske in je sestrelila 19 letal. Na južni Siciliji so nemške in italijanske čete tudi včeraj odbile številne angleškn-aineriske napade. ki so bili podvzeti na črti ml Agrigenta do juga Catanije. in so prizadele sovražniku težke izgube na oklepnih sredstvih. Nemške in italijanske letalske sile so podnevi in ponoči z dobrini uspehom napadale zbirališča ladij pred sicilskn obalo in potopile ali tciko poškodovale več sov raznih prevoznih ladij. V času od 10. do vključno II. julija je izgubilo izkrccvaluo brodovje najmanj 52 ladij s skupno približno 300.001) lir. tonami. Mnogo nadaljnjih ladij iu izkrccvnlnih čolnov ie bilo zadetih. Pri napadu na nemški konvoj v Sredozemlju so varovalne enote vojne mornarice in mornariško protiletalsko topništvo sestrelili 7 letal. V pretekli unči so sovražne letalske skupine, kakor vedno s kršitvijo švicarskega ozemlja, napadle uekaj krajev v vzhodni Franciji. Pri (eni je imelo prebivalstvo ziialue izgube. Posamezna molilna letala so preletela severno in jugozahodno ozemlje rajha. Protiletalske obrambne sile so včeraj in v pretekli noči bcstrclile 11 angleško-ameriških letal. Nemška bojna letala so prodrla v noči na 16. julij na področje Londona. Podmornice so potopile v napadih na konvoje in posamezne ladje, ki so bile močno zavarovano od letal iu mornariških edinir, 8 ladij s skupno 51.000 br. tonami in I prevozno jadrnico. Berlin, 15. julija. AS. Listi pišejo o bojih na vzhodnem bojišču in poudarjajo, da je nova doba bitke popolnoma v znamenju naraščanja napadalnih sreddev na obeh straneh. Takšnega groina-denja vojnih sredstev na raznih točkah, kjer se razvija bitka, še ni bilo. I.isli popisujejo lo silno borbo oklepnih sredstev. Novi vrsli nemških tankov. ki so jih pred kratkim poslali na bojišče, so Sovjeti poslavili nasproti nov Inuk vrnte T 'il-, ki jo popolnoma moderniziran in podrobno izdelan, zlasti kar se tiče oklepa. Ali se lahko reče, da je lo za nas presenečenj"? Tako se vprašujejo časnikarji-in odgovarjajo, da ne, pa če tudi so novi sovjetski tanki bili izdelani v naivečji tajnosti in v razmeroma kratkem času. Ta t a n k ima posebno kovinsko kupolo z najširšim oklepom iz. čistega jekla, kar daje temu velikanu silno odpornost iu liilo bi nevarno te tanke podcenjevati. S temi lanki so Sovjeti upali izzvati presenečenje v zadnji ofenzivi. toda presenečen je bil sovražnik, ko jo videl, da jo bilo v nekaj dneh na bojišču uničenih nad 2009 tankov. Ne smemo pil mislili, da se Sovjeti v zadnjih mesecih niso dovolj naučili, da bi se zoper-slavili proli našemu orožju, zlasti pa so napredovali v organizaciji in pri razdelitvi napadalnih točk. Sedaj laiiko v eni noči zberejo nu enem mestu nove sile, da jih nalo zjutraj sveže vržejo v boj. Njihova taktika je postala bolj prožna in manevriranje živahnejše. Toda boljševiško poveljstvo še od daleč ni doseglo popolnosti nemškega vodstva vojne, ki je vedno in povsod gospodar položaja. Listi pišejo tudi o bojih na Siciliji in podčrta- . vojnah dokazali svojo hrabrost, vajo njihovo irdolo. Zlasti pa opozarjajo na velike potrdili Naprej, najdražji lovariM sovražne iz-ube. i "C vam pridružuje, polna ljubezn iT*..lin, 16. julija. AS. Značilnost za nevo dobo velike bitke na vzhodnem bojišču je dejstvo, da prihajajo na nemške postojanke na eni strani in na sovjetske na drugi strani velike rezerve in novo vojno gradivo. Sovjeti sc zlasti trudijo doseči uspehe s topništvom, ker menijo s leni zadržati nemški protinapad, ki sc na tem odseku zmagovito razvija Sovjeti čakajo na ugodno priložnost severno od Orla. Dnevno povelje načelnika letalstva junaškim letalcem Hitu, 15. Julija. AS. šef glavnega stana kr. lo-talstva, general letalske urinadc liino (,'orso Fou-gier, je izdal naslednje dnevno povelje svojim oddelkom: Letalci eskader in letališč, bombarderji, torpc-derji, napadalci, neznani junaki, specialisti! Domovina gleda na vas, medlem ko jaz sledim vašemu neprestanemu naporu in žrtvi, ki je sama plemenitost, z ogromnim ponosom. Po vzpodbudi vašega neukrotljivega duha pridobivajo stroji, tudi stari stroji, vedno nove borbene sposobnosti in razdrla letališča niso nikoli dovolj prcinetann, da bi preprečila vase zmagovite polete. Za sveto časi za-flave se vam bedo kmalu pridružili lisli, ki danes nimajo inesla v naših vrstah, zelo kmalu kot pro-slovoijni piloli ne glede na stopnjo. O tem sem prepričan, listi ki so v manj težkih urah v drugih lokaz.ili svojo hrabrost. In jo danes radi I Duša vse Italije ubezni iu zauuanja. Boji na vzhodu - največji v zgodovini Brezuspešni sovjetski poskusi pri Orlu iz neznano kakšnih razlogov ni«o marali povedati Berlin, 16. julija. Prvo sodbo o bitki med Bjelgorodom in Orlom in ki je lahko prodrla skozi boljševiško cenzuro, je snoči objavila pozno zvečer agencija Reuler. Moskovski dopisnik agencije Reuter pravi, d« je treba bitko med Bjelgorodom in Orlom smatrati za največjo v zgodovini. Niti bitka pri Stolingradu, niti boji mžno ob Volgi niso bili tako obsežni in tudi v liste bitke ni bilo zapletenih toliko oklepnih sredstev. To je pravo odkritje za navadnega Angleža, kateremu dosedaj Bitka tankov pri Bjelgorodu V Berlinu, I", julija. — Bitka, ki se nadaljuje že deset dni. postaja vsekakor borba, ki se jo spremenila dobesedno v veliko vojno fazo. Tako se dogaja, da poteka med Bjelgorodom in Orlom besna borba, kar je treba razumeti tako, da se sovjetske in nemške čete bijejo na srednjem in vzhodnem delu bojišča m je tn bitka ogromnega pomena, ker je vsa sila osredotočena nu tem delu bojišču. Odločilni boji morejo pomeniti za te ali za one ogromen razvoj v-e te silne bitke. Sovjeti in Nemci so zbrali med Orlom in Bjelgorodom ogromne množine modernega in spopolnjonoga orožja, in zdaj, ko je borba v polnem teku. uporabljajo ti in oni vse svoje sile in jih mečejo v borbo prve črte, za katero stoji še druga in še velikanske rezerve. Vse vesti, ki prihajajo s tega bojišča, po; trjn jcjo, da so Sov jot i tisli. ki so morali poseči po rezervah. Neizmerne množice čet in vojnega gradiva so pritegnili v la odsek iz drugih delov, kjer se jc zdela njihova navzočnost manj važna. Dolgi članek, ki je bil danes objavljen v ■»Viilkischcr Beobachterjus, opisuje jirvo dni bilke, ki bo zapisana v zgodovini kot najhujša borba med tanki, ki se bije v stepi. Nemške vojaške edinicc in oddelki SS so stopili v borbo s tnko dovršenimi oklepnimi sredstvi proti sovražnim edinicam, ki so se dozdevale prav tako opremljene. Ne. samo tanki vseh tipov, od najmanjše do največjo tonaže. ampak v borbo so stopili tudi rušilni tanki, oklepni vozovi, napadalni topovi in ostalo topništvo vseh kalibrov. Teh je na nemški strani velikansko število in so najnovejših, doslej ne- znanih tipov, in še oklepni motorji ter mali oklepni avtomobili grenadirjev. To ni bilo le srečanje med vojaškimi odi-iiicami, marveč jo bila to predvsem borba jekla in razstreliv, ki je spremenila velikansko stepo v pekel. S poslednjimi uspehi nemških vojnih sil v tej borbi tankov se je izguba sovražnika zvišala na 25" tankov na dan. Semkaj je treba prišteti tudi poškodovane tanke in tiste, ki so bili izločeni iz bojev, ki so jih uničili izstrelki protiletalskih topov. Bitka je stopila v novo fazo. in sicer z uporabo vseh bojnih pripomočkov in je zmeraj večjega pomena, ker je ozemlje prizorišča bojev tako velikansko, se v zadnjih 24 urah niso pojavili posebni napadi, ker hoče nemško poveljstvo očistiti pridobljeno ozemlje in utrditi dosežene postojanke. Severno in severnovzhod-no od Bjelgorod^ napredujejo nemške čete bolj počasno, ker razpršene boljševiško čete zaposlujejo mnogo nemških oddelkov. Sovražnik jo poskušal z novimi protinapadi, zlasti v odsekih Kurska in Orla, pa mu ni uspelo razbiti trdnosti nemških bojnih črt. iNovo mostišče, ki so si ga pripravili Nemci na severni obali neke roke. ki teče severno od Bjelgoroda, že dobro slii/i nemškim četam. Kolikor se je moglo zvedeti, so tankovski oddelki že dosegli nova prodiranja v sovražne črte in jim je uspelo razkropiti posamezne boljševiško oddelke, ki jih tudi že uničujejo. Pomembno je. kakor menijo nemški vojni strokovnjaki." dnevno povelje, ki ga jo izdalo sovjetsko vrhovno poveljstvo, naslovljeno na čete, ki se borijo v odseku jiri Bjelgorodu. ki poudarja, da jo treba >trdo vzdržati«. — ( II Gazzcttinoc.) Položaj v Maroku vedno slabši Prebivalstvo je silno nerazpoloženo proti Amerikancem Tangcr. 16. julija. AS. Neki francoski družini se je posrečilo zbežali iz Casablance v Tauger. Ta družina pripoveduje, da je položaj v Maroku vsak dan slabši, to pa zaradi sporov med številnimi francoskimi strankami in pa zaradi tega, ker so angleški in ameriški okupatorji spravili gospodarstvo dežele v silno slabo stanje. Pristaši de Gaullea so neznosni nasproti vsem tistim, ki niso njihovega naziranja. V zadnjih časih pa so ameriške vojaške oblasti začele amerika-nizirati francosko kolonialno vojsko. Nekatere oddelke te vojske so postavili pod svoje poveljstvo, druge oddelke pa so samo preoblekli v posebno belo obleko. To pa je razburilo pristaše de Gaullea, ki proglašajo tiste Francoze v belih oblekah in pod ameriškim poveljstvom za prodance Amerikancem. Pristaši de Gaullea stalno izzivajo Francoze proli Amerikancem in prebivalstvo obžaluje, da so ameriške čete v deželi. De Gaulleovj pristaši pozivajo francoske družine, da na.i prekinejo vse zveze z Amerikanci. Uradniki, ki imajo stike z Amerikanoi. so posebej trn v peti degaulleovcem in degaulleovci jih zapirajo ali pa pošiljajo v kon-finacijo. Stalno so na sporedu spopadi mod ameriškimi četami in domačim prebivalstvom, zlasti pn med Amerikanci in muslimani. Tako je pred kratkim patrola ameriških vojakov napadla in razpodila muslimanski poročni sprevod. Amerikanci so boleli preiskali ves sprevod, ko so pa hoteli fotografirali nevesto, so se domačini uprli in pr.šlo je do hudega meteža. Ko pa so Amerikanci nazadnje nevesto celo ukradli, so nevestini starši začeli slre- I jat i na Amerikance. Mrlvih je obležalo 7 ameriških vojakov in muslimanska nevesta, nad 15 Atne-rikancev pa je bilo ranjenih. Ameriške oblasti so se takoj opravičile in nekaj dni Amerikanci niso smeli na ulice in to je nekoliko pomirilo aralisko prebivalstvo. Seveda pristaši do Gniillea la dogodek proti Amerikancem zelc izrabljajo. Proti Amerikancem ni tako samo francosko prebivalstvo, ampak tudi muslimani. resnice. Dopisnik pa na to podija Angležem in Amc-rikanccm rizlojje o tem, zakaj jc nemško poveljstvo izdalo ukaz dne 5 julia za naskok. Poročili angleškega dopisnika potrjujejo v ccloti vse tisto, kar se je ponovno povedalo v Berlinu žc tekona celega tedna To pa |e, da Nemci ne nameravaj« zasesti novih ozemelj, pač pa hočejo uničiti velika rezerve ki so jih Sovjeti zbrali resnično na zelo ozkem odseku. Zakaj so Sovjeti zbirali ta sredstva, je v Berlinu seveda dobro znano, lako j« sedaj vse pojasnjeno. Boljševiško poveljstvo jc namreč sklenil® zbrati te velike rezerve pri Kursku zato, da lil sprožilo obsežen naped, ki naj bi se zaključil 1 tem, da bi si Sovjeti prisvojili nazaj Ukrajino. Preden pa se je načrt začel izvajati, so Nemci sprožili ofenzivo in sovražnik je moral sprejeti bitko, ki je postavila na glavo megove načrte, la bilka je Sovjctem vzelo iz rok pobudo in vse morebitne prednosti. Vsak dan bolj so vidne posledice te taktike Dopisnik tudi priznava, da je sovjetski glavni slan moral vreči v borbo izredno vt'iko moštva, prav tako pa jc moral iz drugih odsekov bojišča spraviti h Kursku rezerve oklepnih sredstev. Žc samo ta navedba osvetljuje uspeli nemške taktike. Toda Reuter priznava še važnejše posicdice. lako pravi, da so sovjetske sile okoli Kurska stisnjene zaradi neuspehov sovjetskih sil severnovzhodno od Orla. Angleški časnikar tudi poroča o morali nem-kih čet in pravi, da so nemške čete prežele z optimizmom. Zaključuje, da se jasno vidi. da so nemške čete že premagale krizo Stalingrada in zato jc treba pričakovati novih sunkov, ki bodo hudo preizkusili angleške ru«kc zaveznike. Če jc moskovska cenzura pustila skozi to poročilo angleškega časnikarja, tedaj se jasno vidi, da je položaj na srednjem odseku zelo slab. Spo-redni napad, ki ga je sprožil sovjetski general Ko-kosovski pri Orlu, je sedaj zadnji poskus, ki naj vpostavi v stari okvir položaj sovjetske vojske. Tekom včerajšnjega dne se ni na bojišču med Orlom in Bjelgorodom zgodilo nič posebnega, dasi so boji v raznih odsekih trajali. Južno od Kurska so nemške čete obkolile in uničile sovražno oklepno skupino, nato pa 60 odbijale sovražne napade, ki pa so bili slabši od prejšnjih Južno od Orla pa so se napadi in protinapadi hitreje razvijali. Kljub slabemu vremenu vzdolž celega odseka, kjer so boji, je bilo letalstvo zelo delavno. Ob robu pa se razvija bitka, ki so jo Sovjeti sprožili severno in vzhodno od Orla Ta bitka pa se razviji tako, da ne bo ovirala prihodnjega razvoja bitke. Sovjeti hočejo razbremeniti svoje sile pri Kursku in hočejo prisiliti Nemce, da bi morali premaknili svoje sile proti Orlu. Toda nemško poveljstvo je vse te možnosti predvidelo in severno in vzhodno od Orla je dovolj nemških sil, ki so sposobne izvesti zmagovit protinapad. S svojim napadom pri Orlu je general Rokosovski dosegel samo eno, lo jc, da je razširil bojišče. Treba pa bo še ugotoviti, če je to prednost ali škoda Sovjcle. Čimbolj se razširi bojišče, tembolj sc poveča breme sovjetskemu orožju. (»II Piccolo«.) Omejitev železniškega prometa v Egiptu Smirna, 16. julija. AS. Poročila iz Fgipla pravijo da so železniške oblasti morale zelo omejiti prevoz tovornega blaga na železnicah. Prevažati «c sms samo blago, ki je namenjeno prehrani prebivalstva. Po. tudi prevozi živil r.o bili zelo zmanjšani. Industrijske družbe «o protestirale proti tem ukrepom, ker jc v nevarnosti obstoj mnogih industrij. A. Mrkun: Etnologija velikolaskega okraja Narodopisno blago je najboljši izraz narodnega bistva. Zato je spoznanje lastnega naroda potrebno. Pri nas je mnogo lepih narodnih običajev in navad, v njih mnogo poezije in značilnosti, ki razodevajo ljudsko dušo in navezanost na domačo grudo; žal, v mnogih krajih vse to že umira, z njo zlo, ki je posledica omalovaževanja lastnega rodu in zemlje. Zato je vsak ro-doljub kar vesel mož, ki nam s pisano besedo vse to ohranjajo in oživljajo. Prav zaradi tega pozdravljamo novo knjigo izpod peresa znanega zadružnika in narodopisca ter pisatelja, gospodarstvenika, dobrepoljskega župnika, svetnika g. Mrkuna, ki je zbral za ves velikolaški okraj narodno blago in začel izdajati knjige, s katerimi bo podal etnografijo tega kraja naših slavnih mož in ohranil še marsikaj, kar je že drugod izumrlo: domačo umetno obrt, desetine ljudskih pripovedk, narodno pesem in njeno svojstveno melodijo. Pred dnevi je izžel prvi zvezek te nove knjižne zbirke »Etnogralija velikolailiega okraja« — Kmetijstvo. Obsega na 92 straneh prav zanimive odstavke in popise o velikolaškem okraju. Da bi bralec poznal ozemlje, jc v prvem zvezku po uvodni besedi kratek zamljepisni in zgodovinski pregled tega okraja in pregledni zemljevid. V etnogiafskem pomenu spadata k velikolaškemu okraju občini Velike Lašče in Videm-Dobrčpolje ter pet škocijanskih vasi iz občine Št. Jurij pri Grosupljem. V okraju je 144 vasi s približno 12.000 prebivalci. Pisatelj vneto podaja kratko zgodovino o pra/.upnijt Dobrč-polie, o župnijah Robu, Sv. Gregorju, Strugah, pra-župniji Škocijanu, Turjaku in o Velikih Laščah. Najstarejši župniji sta Dobrepoljc, katero patroni so bili Ortemburiani in Celjani, pozneje pa avstrijski cesarji, in Škocjan pri Turjaku, ki jo je ustanovil Herbert Turjaški (1266). Po kratkem odlomku o naj- t starejših šolah v okraju (Vel. Lašče — šestrazred-nica — 1. 1759) nam Mrkun podaja opis znamenitih podzemskih jam v Dobrepoljski dolini. Te opise io zbrali šolarji. Tak način zbiranja narodnega blaga je uspešen, kar je pokazal n. pr, celjski profesor g. Janko Orožen s avojo knjigo »Gozdovi in graščine«, vendar bi bilo potrebno, da bi pisatelj te preproste opi6e nekoliko geografsko označil in izpopolnil. Kratek zgodovinski pregled o poljedelstvu, način obdelovanja, o žetvi in košnii, mlačvi, mlatičih, žitnicah, poučni odstavki o gozdarstvu in oglarstvu, o nabiranju zdravilnih zelišč, živinoreji in prašičjereji, ovčjereji, zajčjereji, čebelarstvu in prav zanimivi odlomki o lovu in njegovi zgodovini v dobrepoljski dolini, zlasti pa prav lepe risbe poljedelskega in drugega orodja in čedne fotografije iz kmečkega življenja, delo učitelja g. Toneta Ljubita, vse to nam odkriva marsikako značilnost velikolaškega okraja in njegovih prebivalcev. Namen tega dela ni, kakor pravi pisatelj sam v uvodu, da bi s kritičnim očesom ocenjevali razne udomačene pojave, ali so pristno naši ali ne; ta knjiga naj bi zato služila narodopiscem — strokovnjakom kot zbirka — gradiva, ki iim lahko mnogo pomaga pri raziskovanju narodnih vrednot. Knjigo, ki jo dobite v vseh knjigarnah v Ljublian' po 20 lir, priporočamo z željo, da bi pisatelj kmalu izdal tudi ostale zvezke, ki jih je navedel v vabilu za naroč-bo. Nekaj teh zvezkov je že v tisku in prihodnji mese bo izšel žc drugi zvezek 2e naslovi posameznih zvezkov »Od zibelke do groba »Narodne pesmi velikolaškega okraja«, — en zvezek je pisatelj že izdal pred leti — »O narečju, o osebnih in krajevnih imenih, primerih, pregovorih, reklih« — označujejo pomen Mrkunove knjižne zbirke, brez katere nai ne bo noben Dobrepoljcc in Leščan. Zvezek o »Ljudski umetnosti«, ki jo zbira g. Ljubič, bo knjiga, ki je bo vsak naročnik zelo vesel. Zaključujemo s pisateljevo besedo: »Kar je dobrega, koristnega, to ohranimo, gojimo in spopol-njujmo, kar je slabega, opustimo' Naj narod nnnre-duje v dobrem, plemenitem in koristnem.« S. S. Gospodarstvo Vinska produkcija v Italiji Povprečni letni vinski pridelek je znašal v Italiji zadnja leta okrog 40,000.000 hI. V normalnih časih je prišlo od tega do 15,000.000 hI vina v poštev za izvoz. Zaradi vojne in vojnega gospodarstva pa so se razmere na vinskem trgu znatno spremenile. Tako jc n. pr. znatno nazadovala francoska vinska produkcija, ki je iz povprečka okrog 55,000.000 hI letno pred vojno vsa vojna leta stalno nazadovala in dosegla 1. 1942 komaj 34,000.000 hI. Zato je povpraševanje po italijanskem vinu še tem večje vzporedno s poživitvijo trga pa je tudi v Italiji vojno gospodarstvo zahtevalo, da se je marsikje omejilo pridelovanje vina. Tudi pridelovalni stroški so narasli, deloma pa sc pozna tudi pomanjkanje umetnih gnojil. Za letošnje leto se pripravljajo odločni posegi v vinsko gospodarstvo, ki naj bi se začeli že takoj ob trgatvi in bi spremljali vinsko produkcijo vse naprej do podrobne razdelitve med potrošnike. Po dosedanjem načrtu bo vsako ozemlje dobilo zalogo, ustrezajočo potrebam. Ustvarjena bo tudi enotna vrsta navadnega vina, ki se bo z lahkoto ločilo od plemenitih vrst. Boljša vina se bodo prodajala le v prav za to določenih trgovinah. Cene za navadno vino kakor tudi za boljša vina bodo seveda določene tako, da bosta tako vinogradnik, kakor tudi trgovec kot posredovalec deležna primernega zaslužka, pri čemer bo seveda onemogočeno, da bi kdo lahko dosegel prekomerne zaslužke. (II Sola.) U »Slulbenega lista«. 56. ko« »Službenega lista« dne 14. julija prinaša naredho Vitkega komisarja o spremembi pristojbino za izvoz za prejo iz kratkih umetnih vlaken in iz odpadkov teh. Izvozna pristojbina je določena na 4%. Dalje prinaša odredbo o podaljšanju rokov za kolkovanje igralnih kvart. _ / Sprememba rodbinskeea imena. Visoki komi-eariat je na osnovi zakona o osebnih imenih dovolil v Ljubljani rojeni 87letni Adeli Gruden, da spremeni svoje rodbinsko iino v »Uayne«. I/redno dobra letina žita so obeta Romn-niji. Po dosedanjih cenitvah pričakujejo v Romuniji, da bodo pridelali vsega skupaj pri letošnji žetvi okrog 400.000 vagonov žita. Lani Zlata Gjungjcnac gostuje v Opsri Kadar koli je najavljeno v Opori gostovanje priljubljene pevke gospo Zlato Gjungjcnac, jo ljubljansko občinstvo vedno z veseljem pozdravi v svoji sredi. Tudi v teh dneh gostuje Gjungjen-čeva v eni 6vojih najbolj uspelih vlog, namreč v vlogi Madame Butterfly v istoimenski Puccinijevi operi. V svojem gostovanju je postopoma pokazala igralsko in pevsko svežost kot smo jo bili vajeni izza časa njenih največjih uspehov na ljubljanskem odru. Občinstvo je njeno izvajanje sprejelo z vidnimi dokazi svoje naklonjenosti. V delu, s katerim operna uprava zaključuje vrsto svojih letošnjih predstav, 60 razen Gjungjenčove sodelovali isti umetniki kot že v nedavni letošnji izvedbi. V splošnem se je pokazala vsaj pri prvi predstavi majhna razrahljanost na odru in v orkestru; če bo opera večkrat na sporedu, bodo izvajalci gotovo uposta-vili trdno medsebojno povezanost kot smo je ravno pri Madame Bulteiily običajno vajeni. M. T. je žitni pridelok dosegel le 250.000 vagonov, zato računajo, da bodo mogli okrog 100.000 vagonov celo izvoziti iz države, Romunski pogozdovalni načrt S posebnim zakonom namerava poljedelsko ministrstvo v Romuniji uveljaviti obsežen za vso državo določen pogozdovalni načrt. Kot področja, ki pridejo za pogozdovanje posebej v poštev, omenja zakon nekatera pustinjska območja, dalje poplavno ozemlje Donave, Pruta, Sereta in Dnjestra. Zlasti važno bo pogozdovanje Besa-rabije, kjer je zdaj gozdov najmanj. Saj dosegajo besaraj)6ki gozdovi komaj 4% cclotne površine, medtem ko je povpreček v vsej llo-ruuniji 21%. V podrobnosti določa zakon pogozdovanje razvrednotenih gozdnih površin, ustvaritev gozdnih pasov in pogozditev 12% vseh občinskih pašnikov, tako da bi bili ustvarjeni tudi občinski gozdovi, ustvaritev posebnih varnostnih pasov v zaščito poljedelstva in proti zametom itd. Za ta veliki načrt bo potrebnih ogromno drevesnih sadik. Poljedelsko ministrstvo je odredilo 5000 ha zemlje v Besarabiji in 6000 ha v o«tali državi samo zato, da tam zgradi in uredi potrebne drevcsnice, ki bodo zalagale deželo s sadikami. Španija bo gradila velike namakalne naprave. Španska vlada ima pripravljene načrte in deloma že gradi vsega skupaj 40 velikih jezov, med katerimi so nekateri pravi velikani. Večina teh jezov bo omogočila smotreno namakanje polj, kar bi pomenilo, da bi se na prizadetih poljedelskih površinah pridelek laliko podvojil, če celo ne potrojil. Zelo velik jez že gradijo v bližini Guadalajarja in bo zadrževal S00 milijonov m' vode, s katero bodo namakali okrog loo.ooo ha zemlje. Znatni bodo tudi novi jezovi, ki bodo zgrajeni v krajih Burrios de Luna, Bcrmcjalc«, Cijara, Borbollon, Crespia, Gabriel, Galan in drugi. Največji jez pa nameravajo zgraditi ob reki Jucar pri mestu Alarcon. Ta naj bi zadrževal 1.2 milijarde m® vode. Ta velikan jc proručuuan sam ua 70 milijonov pesosov. Na švedskem bodo pridelali mnogo konoplje in lanu. l'o izročilih obeta biti letina konoplje in lanu na Švedskem izredno dobra. Z lanom so posejali okrog 4000 ha zemlje, s konopljo pa 2000 ha. Z temi tekstilnimi rastlinami nasejana površina je seveda večja kakor prejšnja leta, saj skušajo z. domačim pridelkom kar najbolj kriti potrebe tekstilne industrije. Dobički nmeriške industrije še rastejo. Po sedaj objavljeni statistiki o čistem dobičku 326 največjih severnonmeriškjji družb v prvem četrtletju letošnjega leta je videti, da dobički severnoameriške težke industrije fe rastejo. Medtem, ko so lani znašali v istem razdobju 287 milijonov dolarjev, so dosegli letos 296 milijonov dolarjev napram letu 1941 pa pomeni to nazadovanje, saj je v prvem četrtletju toga leta znašal čisti dobiček upoštevanih družb kur 384 milijonov dolarjev. Novo državno posojilo slovaške republike. Minulo soboto je slovaški finančni minister razpisal novo državno posojilo v skupnem znesku pol milijarde slovaških kron. Vplačila jc mogoče prijaviti pri vseh denarnih zavod'h do konca tega mereča in siccr je treba plačati 97 kron ni nominelnih 100. Kazni zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov (Nadaljevanje.) Zaradi Istth prekrikov Je olvllnl komlsarljat novomeškega okollia v inesocu maju izrekel naslednje kazni: »arndl navijanja een: Plcl Srečko, čevljar. Reže-kova 1, Novo mesto, 100 lir globo; Kueltor Marija, prodajalka »adja, Sukljetova 3, Novo mesto, 2.>0 lir globo; 1'rlmeo Rudolf, čevljar. Urod 27, občina Snubci Ktopiče, 150 lir globe; Muli Ignaolj. čevljar, Arkovab Novo mesto, 150 lir globo; Vidmar Marija, gospodinja, Kratka ulica 1. Novo mesto, 25 lir globo; Vosel Josip, čovljar, Golila vas 50, občin« Šiniliol-Stoplčo, l.iO lir (rlobc; zaradi opuščenega IzveSenJa ccnlka za blago In znradi nerednega vodstin spiska o prlbodu ln Izdali racIonlmneKa bl*»ai Pavlin Franc, trgovoo, Zagrebška 13. Novo mesto, 300 lir gollie; zaradi nedovoljenega mletja žita: MiSič Marija, mlinarica, Zulug Ki. občina 1'rečua, 250 lir globe in zaplemba blaga; Kovačič Anton, mlinar. Hrib 5. občina Šmihel-Stopičc, 50 lir globo; zaradi nedovoljenega nakupa rae. blaga brc* dovoljenja In brez odvzema živilskih odrezkov ter zaradi skrivnega zakola prašiča: Kodrič Josipinn, po-sestnicn, Mihovica, občina št. Jernej 150 lir globo in zaplemba blaga; zaradi nedovoljenega nakupa raclnnlrancga blag« po zvišani ceni: Clzelj Marija. . 100 lir globe ln zaplemba blaga; Bahmk Leopold, Zgor. Zadobrova 6, 200 lir globo in zaploinba blaga. . Zaradi nepravilnega vodenja poslovnih kn.Ur: Rotnr Ignnc, Vrhnika, 100 lir globe; Šetinc Martin, Vrhnika. 100 lir globe; Volu Ivan Vrhnika 100 lir globo. V logaškem okrajni ' Zaradi skrivnega »nfcola: ValenčlS Marija, Rakek St. <0, 100 lir globe; Merlak Andrej. Dol. Logatec fifr, 0(10 lir globe In zaplenili« blnga; Rnpnlk Cecilija Ziborše, 500 lir gloln«; Maček t rane. Dol. Logatco .9, 7,111 lir globo in zaplemba blaga; Logar Josip, l.erk-nica 105 «10 lir globe ln zaplemba blaga; GomhiiS Andrej, Rakek 77, 100 lir globe; Zupan Pavel, Rakek 152, 200 lir globo. _ , T Znradi prepovedane nabave masla: Vavken Ivnnn 7iheKo 21. 500 lir globe ln zaplemba blaga; Tstenič, F,mest. Gor. Loaratoo 75. 200 lir globe in zaplemba blnga; Po/onel Marlin. Dol. Logatco f. lOO lir glolio in zaplemba blnga; T.iknr Antonija, Uovto 92, 100 lir globe In zaplemba blaga. .... .„ Znradi prepovedanega nakupa telečjega mesa in mnslii: Hupnik Franc, Uoronja vas, 2..00 lir globe in zapbinha blagn. ... ,.,.1 . t— Znrmll neprllaTljenega krompirja In 'Hola: Jer-nničič Mu tej, Slivnica 14. Rnkok. 500 lir globo in zn-plombn hlrign: Debovo Ivana Rakek 108, 2..0 lir globe in zaplemba blaga. ... . , Zarnill prevoza krompirja bre* predplsnne dovolilnice: Jone Josip. Nova run 5, 200 lir globe. Zaradi dviga krompirja brez dornUenia Prevoda. Oepon Pavla, Iiakek 12. 300 lir globe ln zaplemba bla Znrndl prcpovednne nnhnve In tMn<;ga r.nkola pra-ilčai Krnnio Frnnc, Rovle 83. 000 lir globo in zaplemba blagn: Brenčiš Feliks. Rovte 161. 000 lir globe in znplemhn blngn. Znrndl neprljave povrlenlh praMčkor: Mele Frane, Cerknica 191, 500 lir globe. _ . Znrndl UJneara znkola In navijanj« eons Kovnč An« Grahovo 15. 500 lir globe; Kranjo Josiplnn. Grahovi 11, 500 lir globe. Konce. Andrej Anton« M Zaplemba Imovine upornikom Z odločbo Visokega komisarja se zaplenja vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Grabnarja Karla, roj. v Motniku 11. 2. 1900, bivajočega v Črnomlju št. 37, v prid zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. — Ista odločba velja za Korene Frančiško Nino, poročeno Novak, roj. v Ljubljani 12. 10. 1910 in v Ljubljani bivajočo. Obsodba vojaškega sodišča Te dni jc obsodilo vojaško sodišče na dosmrtno ječo z vsemi pravnimi posledicami Mateja Novaka, roj. 1. 7. 1914 v Mali Ligojni pri Vrhniki in tam stanujočega. Novak Matej je bil obtožen: a) da je kriv uboja, ker je v noči 6. avgusta 1942 premišljeno po mučenju povzročil smrt Hreba Franca skupaj z drugimi komunisti; b) da je kriv drugega uboja, ki ga je zagrešil pod istimi okoliščinami nad Hrebom Jankom; c) drugega uboja pod istimi okoliščinami nad Hrebom Stanislavom; d) uboja, ki ga je zagrešil nad župnikom na Za-plani Jo3ipom Geoghelijem; e) ropa, ker jc dne 18. oktobra 1942 oborožen vrlopil v hišo Lcsnjaka Franca v Bevkah 25 pri Vrhniki in odgnal 2 kravi, voz, prešiča, 600 kg krompirja, 200 kg žita, obleko in perilo; f) atentata na varnost države; g) članstva v prevratniški družbi; b) članstva v oboroženi tolpi; i) nošnje orožja in streliva brez dovoljenja; j) atentata na javna prometna sredstva; k) ogrožanja življenja članov oboroženih sil. Vojaško sodišče je Novaka spoznalo za krivega obtožb pod e), h), g) in i). Od ostalih obtožb ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Rabo postanem ianen delam Tudi ne smeš vzeti za čisto zlato tjstih. k i so preveč ponižni in skromni ali takih, ki se celo norčujejo iz samega sebe. Za takim videzom je navadno precej nečimernosti in stremuštva. Resnično skromni ljudje o sebi ne govore, ne dobro ne slabo in tudi ne kažejo nobene želje,, da bi se z njihovo osebo kdo pečal. Nečimerneži pa poskušajo večkrat po ovinkih napeljati pogovor na sebe in svojo delo in vzbuditi pozornost, da hi bili deležni hvale in poklonov. Končno ljudje opazijo, «kam pe.iv v značaju ruskega ljudstva. Temu moramo dodali še pomanjkanje resnega in pravega verskega znanja — izobrazba ruske podeželske duhovščine je bila zelo pomanjkljiva —, kakor tudi znanja o nrav-nih načelih. To in še mnogo drugih slvari je pripomoglo, da so se tajne sekte s čudovito naglico širile med ljudstvom. Število »kli-slov« je bilo vedno zelo veliko, ni pa mogoče določiti niti približnega števila, ker ta sekla ni imela določenih meja. Prav v tem razlikuje od drugih ruskih ločin, ki so se zaprle same vase in njihovi pripadniki so bili tako nestrpni, da so smatrali kot nečiste pripadnike vseh drugih ločin, kakor tudi vernike uradne ruske Cerkve, tako da niti jesti niso hoteli z njimi. KI isti pa so bili v tem oziru popolnoma drugačni. Včasih so se kazali kot goreče pripadnike uradne ccrkve, izpolnjevali so vse njene zapovedi, se udeleževali obredov in so družili z ostalimi verniki. To pa je bila lo spretna igra, da eo se na ta način izognili policiji, ker je bila la ločina prepovedana zaradi svoje nenravnosti llolj kot verski ločini je prav za prav podobna tajni družbi, katere člani se spoznajo med seboj po posebnih skrivnostnih znakih. Zbirali so se v majhnih skupinah, ki so jih imenovali »korablc. Na čelu vsake skupine je bila navadno ženska, ki je nosila naslov »bogorodlcar. Sestajali so 1 se navadno zvečer. Molili so skupno, prepevali sveto pesmi in klicali Duha. Včasih so na to sestanke povabili tudi tiste, ki še niso bili člani in ti seveda niso pri teh seslanklh videli nič slabega. Če pa so bili člani sani! med seboj, so je verska vznesenost spremenila v pravo blaznost, ki se je javljala s skakanjem 111 vrlenlein, dokler niso vsi navzotl izčrpani popadali na tla. Vršili so ludi dru- gačne obrede, ki so vsi imeli značaj verske histerije ki je nemalokrat prešla v pravo pollenost. Ko pa je ta vznesenost prešla, so se >klisti« vrnili med ostale ljudi, brez katerega koli znaka, ki bi jih izdajal, da pripadajo tej ločini. Rasputin jo brez dvoma prisostvoval podobnim tajnim seslan-korn, kar bomo pozneje dokazali; zdi se pa, da ni pripadal določeni skupini »klistov« in prav to je zavedlo v zmoto tiste, ki eo iskali dokazov o njegovi pripadnosti k tej ločini. Ohranil je vedno popolno samostojnost in po nikdar ni hotel podvreči kateri izmed jbogorodic«. Od časa do časa so ga sestanki »klistov« privlačevali, drugače pa je bil preprost romar, kakor jih je nešteto v Rusiji; hrepenel je samo po potovanju in hotel biti v neposredni zvezi z naravo, ki mu je nudila mistično in čutno ugodje obenem. Včasih se je čulil popolnoma zvestega sina cerkve, ker je cerkev bila izvor precej nejasnega misticizma, brez trdne podlage naukov. Kakor v vseli drugih kmetih, jo tudi pri njem bilo opaziti čudno mešanico krščanskih načel in nenavadnih zablod, ki so izvirale iz nevednosti. Večina kmetov pa jo to nevednost nadomeščala s pravo krščansko ponižnostjo. Rasputin pa je bil vse prej kot ponižen. Domišljal si je, da je imel nadnaravna videnja in v trenutkih vznesenosti so mu je zdelo, da je v njem neka skirvnostna sila, ki je po njegovem mnenju bila božjega izvora. Ko je ta vnešenost prešla, pa je padal zelo nizko. Toda prav zato je bil še toliko bolj prepričan, da eo ti poinvi nadnaravnega izvora. Domišljal si je, da 11111 ni treba klicati Duha s skakanjem in plesom kakor navadni »klietk, Prihajal je k njemu sam H sebe kakor k svetnikom. To prepričanje mu ja dnialo močno samozavest in povečalo njegov vpliv na slabolno ln nervozne ljudi. V srcu srednjeevropske žitnice Piše Viktor čadež, župnik, Pločica Ko nam Je četrtošolcem v šolskem letu 1899-1900 nepozabni mojster zgodovine prof. Fr. Vrhovec razlagal Banat, ga je nazorno, kakor je on znal, poveličeval kot eno glavnih pšeničnih žitnic srednje Evrope; tedaj pač nisem slutil, da se bom po dobrih 40 letih o tem na lastne oči prepričal. A odlično mesto pristoja Banatu tudi glede koruze in vinskega pridelka, saj ima zaradi nizke lege (povprečno 70 do 80 m nad morjem, razen nekaj izjem sama ravnina), zaradi ugodnega podnebja in jako plodne zemlje vse pogoje za to, tako da je n. pr. letni pridelek vina normalno znašal okrog 600.000 hektolitrov. Pač pa je Banat precej siromašen z lesom, pri čemer je večinoma navezan na uvoz iz drugih dežel. Zaradi tega n. pr. dobršen del hiš v sobah nima lesenega tlaka, ampak tlak iz stlačene ilovice, ki pa se seveda težko čisti in jc zlasti pozimi mrzel. V zvezi s pomanjkanjem drevja je neljuba košava, ki včasih more tekmovati z burjo na Carsu in je n. pr. lansko zimo za 16 dni ustavila domala ves železniški in poštni promet. Kljub temu bi se na splošno skoraj lahko reklo o Banatu, da je dežela, po kateri »se cedi med in mleko«, in je vladalo, tu v rednih razmerah veliko blagostanje, železna roka vojne pa je tudi tu marsikaj zasukala na slabše in zahtevala težke omejitve. Prehrana v mirnih časih je bila neprimerno boljša in izdatnejša kot v naših slovenskih krajih. Maščobo pri jedeh so uporabljali naravnost razkošno, jedi pa pridno zalivali s pristnim banača-nom. Tako je razumljivo, da najdeš tu polne, rde-čelične kmetske obraze, medtem ko si slovenskega kmeta-debeluharja moreš kvečjemu le v domišljiji predstavljati. Opaža se tudi, kako so tu splošno ženske tudi v poznejših letih veliko bolje ohranjene nego naše, zlasti kmetske trpinke. Jc pač standard tukajšnjega kmetskega stanu mnogo višji nego pri nas. Banaško vino je moCno Temeljito pa bi se motil, kdor bi sodil, da se kmetu tu ni treba mnogo truditi. V poletnem času banatski kmet ob delavnikih redno vstaja med eno in drugo uro ponoči in dela brez prestanka — izvzet jc kratek čas za jed — do desete ure zvečer; tega reda se drži prav tako sedaj kot v rednih razmerah. Zdrži pa vse to, ker ima pri krepki telesni konstrukciji delu primerno hrano in pijačo, pozimi pa si nabere del moči, ki jih poleti potroši. Najdem pa v tem nov dokaz, da smo pri nas doma treznostno vprašanje motrili z vse preveč filistrskega stališča. Kajpada so si ljudje tu vino lahko privoščili, saj je imelo pod bivšo Jugoslavijo kljub izborni kakovosti bajno nizko ceno od 1.50 do 2.50 din liter na debelo; zadnjo ceno so imela najboljša vina iz okolice Vršca in Bele cerkve. Zaradi pomanjkanja modre galice je lani pridelek padel, a cena zrasla, a pri vsem tem ponarejenega vina tukaj ne prodaiajo: po gostilnah dobiš ali kapljico, kakršno je Bog dal, ali pa sploh nič, če namreč zahtevaš vino. Boj proti alkoholizma Umljivo je, da je tudi alkohol tega ali onega omrežil, vendar bi človek pričakoval še več žrtev. Zadnja leta — okrog 1. 1937 — so pa tudi te skušali rešiti iz trdega objema alkohola in sicer pri mnogih uspešno. Pošiljali so jih v Beograd v poseben zavod, ki ga je ustanovila treznostna liga, in jim dajali silno močne injckcijc v obe roki in to Najvišje cene za tehnični les Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino )e smatral za potrebno urediti cene za okrogli les. Cene okroglega lesa se določajo takole: A. Jelov okrogli les: I. Hlodi za žago ali za tesanje, zdravi, ravni, brez lubja, kakovost monte, cene za kub. meter: a) premera nad 20 cm, merjeno v sredini, dolžina 4 m 430 lir, od 4—8m 480 lir, 9 m in več 495 lir; b) premera od 12 cm do 19 cm. merjeno v sredini, dolžina 4—9 m 420 lir, 10 m in več 400 lir. II. Brzojavni drogovi, obeljeni, pri tleh ravno odžagani, na vrhu dvojno pošev ohtesani, dolžina 8.50 m 480 lir, od 9 m naprej 520 lir. III. Jadmiki neobeljeni, dolžina 6—10 m 510 lir, nad 10 m 550 lir. IV. Jambomiki, dolžina do 10 m 700 lir, nad 10 m 700 lir; jambomiki nad 15 m po prosti pogodbi. B. Bukovi hlodi: a) bukovi za lušcenje od 35 cm navzgor 75 lir za stot franko vagon; b) bukovi za žage od 20—24 cm 450 lir za kub. meter na žagi: od 25 cm navzgor 530 lir za kub. meter na žagi. Člen 2. Vse druge določbe naredbe z dne 26. junija 1942-XX št. 133 ostanejo nespremenjene. Ljubljana,, dne 13. julija 1943-XXI. .Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppe Lombrassa. brezlačno. V Pločici n. pr. (to je najbolj južno selo v Banatu, blizu Donave), kjer bivam, sta bila dva alkoholika prvega razreda, oba kovača. Eden od teh je v 11 dneh prejel pet takih injekcij; vztrajal jc, četudi so ga po vsaki injekciji spustili domov. V malo dneh se je divji volk prelevil v krotko jagnje, in v družino večnih prepirov — grozila je vedno zakonska ločitev — se jc prismejalo soncc sreče in zadovoljnosti. Podobno je bilo tudi pri drugem; danes sta oba zdrava in popolna abstinenta, a sicer bi najbrž že oba počivala »v črne zemlje krili«. Seveda ta procedura ni prijetna, saj pretrese ves organizem, pristudi pa človeku alho-hol tako, da ga skoraj niti pokusiti več ne more, saj je že pri neznatni množini zaužitega alkohola ves bolan in zgubi zavest. Kakih pet jih je pa bilo tudi iz tega kraja, ki so dobili prvo oz. drugo injekcijo; nato sc pa na svobodo puščeni lički niso dali več vjeti; če bi jih bili kar tam pridržali, bi bili najbrž rešeni, tako pa »so si izvolili slabši del« in še naprej ponižno hlapčevali krutemu kralju-alkoholu. V čudnem nasprotju z opisanim položajem pa so tukajšnje ceste. Asfaltiranih cest tako rekoč nc pozndamo, pač pa poznamo na ccstah silen prah, ki se pojavlja po daljšem lepem vremenu, ob dežju pa grozansko blato, ki včasih avtopromet skoraj onemogočuje. Tudi elektrifikacija dežele je še precej pomanjkljiva; mesta pač imajo elektriko, po deželi pa jo marsikje bridko pogrešajo — zlasti sedaj. Narodnosti in vere Zanimivo sliko nudi Banat v narodnostnem kakor tudi v verskem oziru. Če izvzamemo velika mesta, bo pač težko dobiti deželo, kjer bi bila v tem oziru tolika mešanica. Glavne narodnosti so: Srbi, Nemci, Madjari in Romuni Tako so n. pr. v Kovinu dokaj močno zastopane vse te narodnosti in je tam mnogo trgovin, kjer dobro govore štiri jezike. Tukajšnji kat. obrednik je sestavljen mestoma v petih jezikih (v latinskem, nemškem, madjarskem. hrvatskem, v ikavskem narečju, in romunskem). Zanimivo je opažati, kako posamezne narodnosti kljub toliki pomešanosti ohranijo svoj-ske narodne lastnosti, kako je n. pr. pri enem narodu izjema, če imajo v kaki hiši vse umazano, potem pa pri drugih narodih stopnjema pojema smisel za snažnost tako dolgo, da j« Izjema, i* najdeš kje čistočo; ali kako pri enem narodu poštenje mnogo velja, pri drugem pa imajo o njem prcccj razrahljane pojme. — Najbolj razširjena je tu pravoslavna vera, potem katoliška in slednjič evangeljska; poleg teh imajo še razne druge vere in ločine svoje pripadnike. Naša mala Pločica na primer je štela v februarju 1943 vsega 2664 prebivalcev (skoraj polovico Nemcev in polovico Srbov) in je izkazovala 11 raznih narodnosti in osem ver oz. ločini Kot nekak narobe svet naj omenjam tale pojav v Banatu. Kdor pride kot novinec semkaj, malo čudno gleda v poletnem času, kako po deželi hiše zunaj in znotraj belijo domače ženske, in sicer po potrebi po tri- do štirikrat na leto, moški pa le tedaj, kjer pri hiši ni takih žensk. Tudi neka posebnost, dokaj lahko izpeljiva, saj so tu po deželi domala vse hiše —tudi šole — pritlične stavbe, po mestih pa tudi povečini. Umetnosti je malo Kako pa se kaj v Banatu počuti prijatelj upodabljajoče umetnosti? Na kratko rečem: slabo! Velik vzrok temu jc, ker manjka tradicije; saj jc Banat naseljen šele komaj 200 do 250 let. Vidi se pa tudi, da splošna materialna usmerjenost ni naklonjena procvitu te umetnosti. Od katoliških ccr-kva jc najlepša mogočna gotska ccrkcv v Vršcu iz 1. 1863, vendar bi kake izredne umetnine v njej zastonj iskal, a vsaj to, kar nudi, zadovolji oko; oltarji so vsi leseni, in menda ves Banat nc premore samo enega malega kamenitega. Tu in tam vidiš v kat. cerkvah tudi lepo slikarijo. Na splošno so pa tc cerkve na umetninah neverjetno ubožne, čc sploh smemo govoriti o umetninah pri mnogih neumetniških izdelkih, pred katerimi bi človek dostikrat najrajši zatisnil oko Morda ne pretiravam, čc trdim, da vsi oltarji kat. banatskih cerkva ne odtehtajo vrednosti enega samega velikega uršulin-sltega samostana v Ljubljani. Tantalovo žejo bo pa trpela po višjih umetninah koprneča duša, prav tako kakor duša, ki se ji hoče planinskih čarov. Da, da, Krpana ni za vsakim voglom, umetnin a la Robba in Cussa pa tudi ne v vsaki deželil — Od pravoslavnih cerkvi jc posebno omembe v/edna romunska v Kovinu z bogato izrezljano, na novo pozlačeno ikonostazo in izredno posrečeno figuralno slikarijo, ki jo je skoraj brezplačno okrog 1 1938 izvršil nadarjen mlad romunski umetnik. V umetniškem oziru slovi tudi šc ena pravoslavna cerkev v Pančevcm. Tudi meščan se ozira hvaležno proti nebu Vsakogar, ki se količkaj razume na letino in na poljedelstvo, je že bridko zaskrbelo, ko smo zaman čakali na sončno vreme. Deževalo je iz dneva v dan, včasih je kar vso noč lilo, in tudi meščani so se začeli bati, kaj bo z letino. Po rasti v svojih velikih ali malih vriovih so sodili, da je že preveč moče in da je zemlja potrebna sonca. Dolgo smo čakali na sončne poletje, nazadnje smo ga vendarle pričakali. Po žilnih poljih, ki obkrožajo naše mesto, sodimo, da ne kaže krušna letina tako slabo, kot bi mislili po preobilnem deževju v preteklem mesecu. Pšenica je le tu pa lam poležana, klasje samo pa kaže dobro. Nekateri mali gospodarji so se tudi že prepričali, kako se razvija krompir v zemlji. V peščeni je kar dober, kakor pravijo, v dobri, sončni zemlji pa se mu pozna, da je bilo preveč moče. Po nekaterih njivah in vrtovih je videti, da 6e je rastlinstvo bohotno razraslo. Naravnost očitno je bilo pomanjkanje sonca in toplote pri paradižnikih in pri drugih vrtnih rastlinah, kakor paprikah, melancanah, kumarcah, ki ne prenašajo preobilnega deževja in pomanjkanja sončne svetlobe. Zdaj, ko so vremenoslovci napovedali spet lepo vreme, 6e ljudje hvaležno ozirajo proti nebu. Z veseljem so se spet lotili vrtnih opravkov, kjer je treba postriči peruti preveč neurejeni rasti, zlasti pa iztrebiti plevel. Paradižnike privezujejo in obrezujejo, podirajo grahove grede in jih pripravljajo za nove sadike, čedijo pota po vrličih in uživajo prijetnosti opravkov pod vedrim nebom. Komaj smo prav doživeli poletje, že mislijo skrbne gospodinje na oni čas, ko bo zemlja počivala in nc bo več rodila. Že pripravljajo sadike za zimsko zelenjavo. Odkar je vroče, so ljubljanski vrtovi spet dobro zasedeni. Ljudje so si tako želeli sonca, da se ne zmenijo za klopice pod jablanami, pač pa se radi grejejo v objemu zdravilnih sončnih žarkov. Tu pa tam pa so poslali vrtovi prav posebno mikavni. Zgodnje sadje je začelo zoreli. Med hruškami so prve magdalenke, ki so le dni zrele, ponekod pa imajo tudi že domače breskve in jabolka. Doba grozdičja ali ribezla jc že minila in to velja tudi za vrtne jagode. Zdaj eo na vrsti smo-kulje, maline in robidnice. Kakor rečeno, na marsikaterem vrtu se je začela sladka paša za srečne posestnike, — pa za kose in škorce. Seveda ne manjka tudi nepovabljenih goltov, ki so znani kot rabutarjt. Tu pa tam jih prežene litid pes ali varuh v človeški podobi, kaj malega pa le ukradejo. Seveda 6e tudi zgodi, da jo pošteno skupijo, toda komaj mine nekaj dni, spet podležejo skušnjavi zorrčega sadja. Sadovnjaki imajo torej svoje legalne in ilegalne obiskovalce, vrh tega pa še lo dobro stran, da si j■ h človek lahko ogleduje po mili volji — spomladi, ko cvetejo iu vse naprej do pozne jeseni. So pa med meščani tudi Hudje. ki jih vse to ne zanima. Ampak tudi ti 6e hvaležno ozirajo proti nebu, zdaj, ko nam je naklonilo spet lepo vreme. 1'riroda jih 6icer ne zanima, za povrtnino skrbi gospodinja v hiši ali kuharica v restavraciji — lepega vremena pa so veseli zaradi tega, ker lahko spet hodijo na kopanje. Nekateri vedo natančno povedati, da so bili letos že šestnajstkrat na Iliriji, na Ljubljanici ali na fepici. Vescije imajo s sončenjem, ki jim daje prikupno zagorelo polt, vrh trga pa jim je všečno sedeti med ljudmi, ki plavajo, igrajo odbojko, kvartajo, se pogovarjajo, ali kakor koli zapravljajo urice prostega rasa. Skratka, dolgo pričakovano lepo vreme smo dobili in meščanom se pozna, da so postali spet vsaj za malenkost vedrejsi in živahnejši. V spomin žrtvam v Ajdovcu Že je preteklo sedem mesecev od one strašne noči, v kateri ste se tako junaško borili za vero, pravico in nadaljni obstanek naših domov. Ni vas preplašila silna premoč vaših sovražnikov, ki so vas napadli po navodilih ro-juka-izdajulca. Silna je bila vaša bolečina, ko ste videli, kako morilci in kroniki slovenskega narodu zažigajo župno cerkev. V srce vas je rezalo vriskanje razbojnikov, ki so ob igranju harmonike in med hurovskim vpitjem rušili naše oltarjo — oskrunili tubernukelj. Vztrajali ste na svojih mestih do zore, dokler ni zgorela streha nad vašimi glavami. Tedaj ste, tvegajoč vse, napravili izpad, niste se strahopetno podali, niste prosili milosti, ampak sle pogumno poskusili rešiti preko množic razdivjuuih ruzbojnikov. Toda uspelo je le nekaterim. Žalosten, srce trgajoč je bil prizor, ko jo šlo 21 vrlih branilcev vere z z\<'zunimi rokami mimo t(> padlih bratov. Kot hudodelce so vus med pretepanjem iu mučenjem gnali proti Brezovi rebri, kjer vas je sodila zločinska OF. Ko so ti »sodniki« zahtevali, da jih pozdravite po njihovem razbojniškem načinu, vus ni bilo strah izpovedati, da je vaš pozdrav samo: »Živel Kristus Kralj« — Zvesti zgledu prvih mučen-cev sto med strašnimi mukami dali svoje življenje, da izpričate svojo vero. V Ajdovcu pa stoji ožgano in napol porušeno zidovje božjejiotno cerkve sv. Trojice. Niti sledu ni od nam tako dragih oltarjev. Veliki zvon, ki mu jc celo svetovna vojska prizanesla, saj je bil zaradi zgodovinske vrednosti vrnjen že iz vojaških skladišč, jc sedaj uničen. Bridek je pogled na ruševine komaj pred štirimi leli zgrajenega Gnidovčevega doma, šolo in župnišča. llili so naši rojaki, ki so izdali in zažgali cerkev, v kateri so bili krščeni, v kateri so prejeli tudi pozneje toliko milosti. Poznamo vas! Poznamo tiste, ki so čestitali morilcem ip požigalcem k uspehu in tudi liste, ki še danes vohunijo iu izdajujo. Mulo jih, toda njih zločin jo velik. Dne 2». III. so bila prepeljana na pokopališče iz Brezove rebri razmesarjena in oskrunjena trupla 21 mučencev iu sedaj počiva skupaj vseh "i? ž rt'.1 v zaslepljenosti. Dobri narod redno krasi skupni grob teli naših najdražjih. In ker nimajo cerkve, se zlasti ob nedeljah popoldne zbirajo tu v celo množico, ki nloli sv. rožni venec in črpa moči, da ne omaga na križevem* potu naše župnije. Možje in fantjel Razkropljeni ste sedaj po drugih krajih. Pridite domov, da se znova postavimo v bran zločinskim izdajalcem in da očistimo oskrunjene domačijel Najprej bomo popravili Gnidovčev dom, ki bo nudil prvo zasilno bivališče med nas \ rniv-šemu se Evharističnemu Kralju. Nato pa bomo začeli pripravljati vse potrebno, da se zopet postavi cerkev, šola in župnišče. Te nove stavbe liodo najlepši in res trajni spomenik padlim možem in fantom, ki naj bodo nam vsem svetal zgled, da bomo tudi mi znali hoditi po pravi poti, da bomo znali tudi mi žrtvovali vso, samo da bo zojict očiščen in osvobojen naš dragi dom. Vi pn, draci mufenci, ki ste, tako trdno upamo, /c prejeli plnčilo, saj čutimo da nas s svojo prinrošnjo pri Bogu podpirate, prosite še naprej, da bomo vztrajali do konca, da ne omagamo na začrtani poti. Po desetih mesecih najdena partizanska žrtev Ljubljana, 16. julija. Lani so v septembru ropali partizani po Rudniku pri Ljubljani ter so vdrli v župnišče in tudi nekatere druge hiše. Tako so do kraja izropali domačijo Golijevih in s seboj nasilno odvedli gospodarja in njegovega sina Jožeta. Goli Jože je bil uslužbenec Ljudske tiskarne in so ga partizani, ker je bil zgleden prosvetni delavec na Rudniku pridržali in ga odpeljali naprej na Polico. Tam so ga več dni zasliševali, mučili in končno likvidirali kakor toliko drugih nedolžnih žrtev. Šele konec oktobra lanskega leta se je vsaj približno zvedelo, kakšna usoda je doletela 22-letnega Golija Jožeta. Oče je zvedel, da je bil njegov sin zaklan, da je izkrvavel pod nožem. Kje pa jc pokopan, tedaj ni mogel zvedeti, čeprav jc srčno želel, da bi svojemu rajnemu sinu uredil vsaj grob. Šele letos je po raznih ovinkih zvedel, kje naj bi bil pokopan sin Nekdo, ki je bil sam v skupini, ki je delj časa hodila mimo zasilnega groba rajnega Jožeta, je povedal naprej in tako je končno tudi zvedel oče, na katerem mestu počivajo zem-ski ostanki njegovega sina. Dolgotrajno upanje, da bo morda vendarle še kdaj videl živega sina, sc je podrlo. Pač pa je lahko poskusil storiti vse, kar mu je v močeh, da pokoplje sina v blagoslovljeni zemlji. V četrtek popoldne je šel oče z drugimi pogledat, če je res govorica, da leži njegov sin nekje pod Molnikom. Šli so čez Sela naprej do Klena in so v gozdu pod drevjem kakih 20 metrov od poti res našli še zadnje ostanke pred desetimi meseci ubitega mladeniča. Ležal jc popolnoma nepokrit, ostale so ga le še kosti. Oče ie ob žalostnih ostankih po zobeh in laseh ves skrušen ugotovil, da jc imela govorica prav in da jc našel zemske ostanke svojega sin«. V soboto dopoldne bodo šli vnovič v gozd, kjer bodo najbrž v košek ali pa prav majhno krsto zbrali kosti, ki bodo nato do nedelje čakale v mrtvašnici na Rudniku. V nedeljo popoldne ob štirih pa bo pogreb. Užaloščenemu očetu, materi in sestrama naše iskreno sožalje. Kosti zavednega in pridnega Jožeta pa naj se odpo-čijejo za vedno v blagoslovljeni zemlji, medtem ko se naj njegova duša raduje v Bogu. Prodaja mesa na odrezek »III« Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 17. julija potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka III julijskih živilskih nakaznic, izdanih od mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 g govejega mesa. Delitev se bo pričela ob sedmih zjutraj KULTOBHI OBZORNIK| Drugi del Jalenove barjanske povesti Janez Jalcn: Bobri, II. Rod. Janez Jalen pridno nadaljuje svojo barjansko trilogijo »Bobri«; zdaj je izročil slovenskemu občinstvu že dva dela: »Sam«, in »Kod«, za jesen pa je napovedal še tretji del »Vrh«. Kakor čujemo, pa se mu snov razvija še v četrti del, ki pa ne bo direktno nadaljevanje koliščarskega življenja, temveč zgodbe Barja v poznejši dobi, »Ladje«, kar bi predstavljalo potem notranjo zvezo z njegovimi opisovanji Barja.v sodobnosti, kakor je nekaj novel že priobčil v zbirki »Previsi«. Vse to spričuje, da je Jalen iz tipičnega gorenjskega planinskega opisovalca (Cvelkova Cilka, Ovčar Marko, Trop brez zvoncev), postal doslej najširši epični opisovalec tudi Ljubljanskega barja, katerega baladno-lirično razpoloženje je odkril že Likovič (Svetinje nad Barjem). Jalenovo razpoloženjsko obzorje, kakor ga je tako polno in svojevrstno zajel v gorskih povestih, se je zdaj razširilo za široko oblast nižinskega močvirja ter je tudi tu zajel svojstveno favno in floro to pokrajine v svoj lagodni in pesniški slog. V svojem prvem delu »Sam«, ki je imel izredno velik uspeh med bralci, je postavil tbmelj svoji veliki zgradbi, ter je z njim prikazal človeka iz 3000 let pred Kristusom. Segel je v zgodovino, česar nismo bili vajeni pri Jalenu, toda v takšno, iz katere nimamo prav nič pisanih virov ter komaj nekaj malega razbitih črepinj, ostankov prepereliii kolišč in čolnov. To mu je godilo, kajti pranaturni človek je bil izrazit lovski človek; Ja- len si je tako duhovito izbral dobo, ki mu ustreza s svojo tesno prvobitno povezanostjo z naravo, kar njegovemu pisateljskemu temperamentu izredno leži. Zalo se jo njegova prva povest razživela v lovih, pa nc lovih iz športa in zabave, temveč iz življenjske nuje, ter je tako iz svoje ustvarjajoče intuicije podai morda resničnejšo podobo človeka iz dobe lovske kulture, kakor pa bi ga lahko podal še tako vestni znanstveni raziskovalec, ki bi ga opisoval samo iz najdbe gradiva. Tako prvi del »Samt karakterizira to prazgodovinsko dobo človeka, opisujoč tiste prvine v človeškem življenju, ki so večne in kljub časovnim razdaljam nespremenljive: ljubezen in sovraštvo, gon po ohranitvi telesa in plemena ter sožitje z mogočno naravo: rastlinjem, vodo in živalmi. Tako nosi prvi del, ki je zamišljen kot osnova vsem ostalim, izrazit lovski značaj, ter je historizem podan v toliko, kolikor je življenje teh ljudi preprostejše, naravnejše in manj »civilizirano« glede duhovne in tvarne kulture. Osnovna linija prve povesti je bila v glavnem ta, kako se Ostrorogi Jelen razvije iz fanla-lovca v moža ter si prisvoji na ozadju lovov Jezerno Rožo in si ustvari svoje kolišče proti starejšemu bratu Neokretnemu Karpu. Drugi del Rod ima širše ozadje in tudi širšo sociološko razpredenosl, dasi je glavna zgodba prav tako malo vidna: gospodar Ostrorogi Jelen si širi svoj rod s tremi ženami, pa si poleg njih zaželi še četrte, da bi mogel ojačiti svoj rod in mu priboriti vlado med koliščarji ter pot v svet. Pride pa v nasprotje s svojim sinom Preslikanim Lisjakom, ki si želi isto mladenko, hčerko hlapca, Zorno Kalino. Toda dočim bi po svojem nižjem rodu mladenka bila dobra za četrto, ženo glavarjevo, ni dobra za prvo sinu. kajti s tem bi trpel ugled roda. In tu so začenja rahlo trenje: glavarjeva beseda mu dovoljuje to dekle kot drugo ženo, toda prva naj bo iz uglednega rodu. Tu pa sc pokažejo čustva, ki so od vekomaj ista: Lisjak bi rad glavarja pre- tental, vzel prvo ženo iz ugledne ^družine«, istočasno pa drugo po srcu«, ki bi ji dajal prednost v srcu in ponašanju. Toda prva bi ne hotela biti »dekla dekli«, drugi pa tudi ni prav po godi biti druga žena, polejj tega se pa zameriti nesporni in največji avtoriteti glavarjevi na kolišču. Ko sinu Lisjaku spodleti ženitev z ugledno mladenko in ga tudi izvoljenka po srcu začne zaničevati, vzame za ženo mladenko iz sovražnega sosednega rodu, listo, katero edino mu je glavar izrecno prepovedal. Tako je izdal rod, glavar pa je vzel Zorno Kalino s privolitvijo iu v zadovoljnost svoje prve in glavne žene. Tako tu v zgodbi sami, ki je le rahlo stopnjevana, gre v bistvu za disciplino in ugled rodu, glavarja, za kolektivno zvestobo starim navadam, na drugi strani pa za zadovoljitev osebnim čustvom. Ta »zgodbaJ gre ves čas v ravni črti ter se skoraj nevidno razvija in pomika dalje: tisli, ki si želi napetih »indijaneric« ter mnogo dejanja, ne bo prišel na svoj račun, kajti Iu tega dejanja ni. Jalen gradi zgodbo statično in vodoravno, note razburjenj in lahkih efektov, zavestno ne polaga važnosti na zgodbo, kakor skoraj v nobeni svoji povesti, kar jc za Jalcna tipično ustvarjajoči način, temveč zanj je važno tisto >meso«, ki ga počasi, s premislekom in s poetično prirodno spremljavo dodaja med posamezne premike ogrodja. Tisto »mesof so bili v prvem delu — lovi. tu pa — življenje na kolišču, socialna razdeljenost, običaji, verovanja in skrb za oblast in razširjenost rodu. Že naslovna podoba daje lu poudarek na kolišče: zdaj je glavna vsebina opis tega, česar je v prvem delu premalo in kar prvemu delu ni bil namen: običaji ob pogrebu in ženitvi, zaklinjalve proti hudi uri. češčenje »belega bobra«, darovanje žrtvenega jelena, molitev, dolbenje čolnov in zlasti lončarje-nje, pa tudi — začetek umetnosti v pesmi, glasbi ter ornamentiki. Nahajamo se v začetku bronaste in na koncu kamene dobe, tam, kjer lovska kul- tura prehaja v kmetsko (krčenje gozdov) in kup-čevalsko. Mostiščarji si iščejo |>oti po Savi v Donavo, kjer pridejo v stik z grškimi prekupčevalci, pa tudi že najdejo najbližji dohod na morje. Razvija se življenjska sila rodu, pa tudi obzorje na široko. Do veljave prihaja kultura mostiščarjev, popisana približno tako, kakor si jo predstavljajo znanstveniki, pa jo pisatelj umetniško podoživlja iu oživlja ter lirično razpoloženjsko komponira. V, tem je moč tega dela, ki se seveda zaključuje prav tako z močnimi lovskimi prizori. V njem je tudi mnogo sodobnih življenjskih motivov, tako v oporoki Brkatega Soma z željo, naj 6e bratje "ne bore med sabo, kakor tudi v prizoru, ko mostiščarji uvajajo sužnjo tur v poudarku zvestobe rddu iu glavarju. Tako'je drugi del širši po opisu mostiščarske kulture ter v tem boljši, zanimivejši in bolj zgodovinski od prvega, ki pa je močnejši in bolj napet po svojih močnih lovskih prizorih. V obeli pa pride do popolne veljavo Jalenov razpoloženjski idilični slog, ki se kaže tipično v pesniških naslovih, pa tudi v pesniško in čustveno zaokroženih prizorih posameznih poglavij. Vse lo označuje Ja-lena, da ni pisec širokih epičnih zgodovinskih podob temveč idilični pisatelj mozaičnih sličic, ki spenjajo vso to rahlo zgodbo bolj v življenjsko podobo kraja in časa, kakor pa posameznih človeških usod, še celo pa ne izrednih, individualističnih junakov. V tem se ta zgodba in način kompozicije enači z njegovimi prejšnjimi gorenjskimi povestmi, ter si z njimi ustvarja Jalen svoj posebni slog in posebno idilično poetično pojmovanje življenja. In kakor vse njegove povesti, se tudi ta izredno hitro bere ter z užitkom, kar postavlja Ja-lena danes nedvomno za najbolj priljubljenega izvirnega pisatelja. »Hod« je izšel v Slovenčevi knjižnici (5t. 57, cena 10 lir). Kakor prvi del. je tudi lega opremil s slikami kipar Franco Gorše. td. Koledar Sobota, 17. srpana: Mar. ponižnost; Alež, spo- znavalec; Januarija, mučenica. Nedelja, 18. malega srpana: Kami!, »poznavalec in ustanovitelj redu; Simforoza, mučenica; Marina, devica in mučenica. Lunina sprememba: 17. malega srpana: ščip ob 13.21. Hcrschel napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberkl 17. malega srpana: 1. 1840., se je rodil v Žalcu šolnik Franc Jam- šck. Po dovršeni ljudski šoli je odšel na celjsko glavno šolo in napravil na pripravnici podučitclj-ski izpit. Nato ga je lavantinski konsistorij namestil za podučitelja v Konjicah, služboval je v raznih krajih do leta 1870., ko je postal šolski nnd-zornik za brežiški, kozjanski in semiški okraj. Kot okrajni šolski nadzornik je ob prehodu ljudskega šolstva iz konkordatske dobe v nove razmere skrbel, da so 6e izvolili novi šolski sveti, privajal uči-teljstvo na nove državne in deželske šolske zakone ter pomagal sestavljati nove učne načrte. Kot vodja učiteljstva jc ponovno razpravljal o raznih potrebah šole in šolske mladine ter posebno visoko cenil A. Martina Slomška. Umrl je 22. julija 1892 v Rajhenburgu: — 1. 1823. se je rodil v Altenu pri Dessauu Theo-dor Elze. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Dessauu, teologijo v Tiiringcnu in Berlinu. Po dovršenih šolah je prevzel mesto vzgojitelja sina an-haltskega vojvode, živel s svojim gojencem v Nemčiji, Italiji, dokler ni vojvodič oblekel vojaške suknje. Ko ni mogel dohiti pastorske službe v domovini, je odšel leta 1852, v Ljubljano, kjer ga je protestantovska cerkvena občina izvolila za pastorja. V Ljubljani jc ostal do septembra 1865, živel nato v raznih krajih Nemčije, Švice in Italije, odšel kot pastor v Benetke in tam leta 1900. tudi umrl. Elze jc bil v prvi vrsti znanstvenik in litc-rat, vendar je znal to svoje delovanje podrediti poklicu. Iz dolge vrst njegovih spisov imajo za nas Slovence potreben pomen članki in knjige o reformacijski dobi med južnimi Slovani s posebnim ozirom nn Kranjsko, Vprašanje o usodi reformacijskega pokreta pri južnih Slovanih v 16. stol. se je vsiljevalo samo ob sebi možu-znanstveniku, ki je 254 let po izgonu zadnjega ljubljanskega pre-dikanta prišel v Ljubljano kot prvi pastor nove cerkvene občine in prevzel nalogo »pridigati o evangeliju razkropljenim vernikom po Kranjskem, južnem Štajerskem in Hrvaškem tja do turške meje«. Reformacijsko delo na Kranjskem jc proučeval od sredo' 50 tih let in obiavil celo vrsto člankov, s katerimi jo razsvetlil posamezna vprašanja, kot tudi celo dobo. V znanstvenem pogledu predstavljajo njegovi spisi izreden mejnik; odkar je objavil Elze svoj spis o zgodovini reformacije pri Slovencih, jo izšlo še vsaj 500 spisov izpod drugih peres, ki so posvečena istemu predmetu, a šc vedno so Elzejevi spisi neobhodno potrebni vsakomur, ki se bavi s tem vprašanjem, kljub precejšnjim po-mankljivostim; — 1. 1918. so boljševikl usmrtili v Ipatjejevi palači v Jekatcrinburgu zadnjega ruskega carja Nikolaja II. z ženao in petimi otrokL Osebne novice — Promocija na ljubljanski nnirerzL V »obo- to, dne 12 julija ob 12 bodo promovirani za doktorja prava gg.: Blažko Vinko, Finderle Mirko, Ifatic Fronjo, Kaiser Franc, Krejči Dimitrij, Krivec Jože, Leskovar Ludvik, Namar Emil, Požcnel Marjan! Iskreno čestitamo! Cerkveni vestnik Karmclski odpustki pri frančiškanih. Jutri je karmclska nedelja in so pri frančiškanih prestavljeni odpustki iz praznika na nedeljo. Dobe sc r R a pi KNJIŽNE ZBIRKE » « WL DRUGO POLLETJE Salminen: KATKINA. Finski roman o materi. Hiianerman: OCE DAMIJAN. Življenjepisni roman Damijana de Veuster, „očeta gobavcev". Cloete: KOLESA SE VRTIJO. Epopeja Bu- rov v 19. stoletju. Budak: MU SIN K A. Liški roman, pendant „Ogujišču". Prva dva romana izideta skupaj konec julija. NAItOCNlNA zn vse Štiri, v platuo vezane knjige jn 1 192*— in se labko plača v Šestih obrokih po L "2' — . Kdor poravna do zadnjega avgusta vso naročnino naenkrat, plača samo 1.100 — Čimprej naročite to najboljšo zbirko leposlov. del ZALOŽBA „NASA KNJIGA" LIU8I3Č4A KNJSGARNA t Ljubljani — Pred Škofijo 5 porcijunkulski odpustki od danes opoldne in jutri ves dan. Moli se za vsak obisk 6 očenašev, 6 zdra-vamarij in čast bodi. — Popoldne po pridigi ob 4. uri bodo blagoslovljene svctinjice karmelske bratovščine. Svctinjice bodo na razpolago popoldne pri cerkvenih vratih. Bistveno je namreč potrebno, da nosi vsak ud bratovščine blagoslovljeno svetinjico pri sebi. Po pobožnosti okoli pete ure popoldne bo imel vsak priliko, da se lahko da sprejeti v karmelsko bratovščino. Sprejem bo pri oltarju Marije Pomagaj v frančiškanski cerkvi. Kdor hoče biti sprejet, naj si preskrbi svetinjico in naj prinese s seboj majhen listek, ki je na njem napisano ime in priimek. V frančiškanski cerkvi imamo namreč že dolgo kanonično ustanovljeno karmelsko bratovščino. med mesecem avguatom. Ravnateljstvo sprejema prijave vsak delavnik med 9. in 10 uro. Prijaviti sc je treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki jo dobe pri 'olskcm slugu, in vse drugo, kakor je objavljeno n« raz-glasni deski. — VI. razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završni izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu. Vprašanje, če se bodo sprejemali tudi tisti. ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem 111 girnn. razredu, bo rešila šolska oblist in ho rešitev objavljena v dnevnem časopisju. — V II. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili 1. razred dvorazredne trgovske šole. vam bo prinašal branje, pri katerem boste izvedeti marsikaj novega vam bo prinašal branje, pri katerem bosie izvedeli uiar>ik»j novega — Nova maša. V nedeljo, 18. julija ob 10 bo daroval v božjepotni cerkvi na Zaplazu g. novo-mašnik Mclhior Škoda svojo prvo daritev. Torej ne bo na Mali Loki, kakor jc bilo prvotno objavljeno. Pridigal bo g. stolni dekan Franc Kimovcc. — Na uršulinski gimnaziji se prično sprejemni izpiti v torek, 20. julija ob 8. uri. Deklice naj pri-neso s seboj pisalno in risalno orodje; papir dobe proti odškodnini v šoli. 1'rvc bodo na vreli tiste, ki se pripeljejo z vlakom. — Sprejemni izpit na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani bo v poslopju v Vegovi ulici 21. in 22. julija. Začetek izpita ob 8. Učenci naj prinesejo s seboj pisalno in risalno orodje, papir bodo dobili v šoli. Natančen razpored je nabit na oglasni deski v veži šolskega poslopja. — Ravnateljstvo. vam bo prinašal branie, pri knle-reui boste izvedeli marsikaj novega — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Učenci in učenke, ki žele v šolskem letu 1943-44 vstopiti v I. ali II. razred kot novinci ali ponavijalci, se morajo zglasiti pri ravnateljstvu — Lepo vreme se ustalja. Medardov 40-dncv-ni vremenski režim, kakor nekateri pravijo, se bliža svojemu koncu. Letošnja vremenska bilanca ni tako zadovoljiva kakor lanska. Lani je bilo v tem času od 8. junija do 18. julija lc nekaj deževnih dni, a primerno huda vročina. Stanje barometra je visoko nad normalo. V petek zjutraj je barometer dosegel 767.5 mm. V četrtek popoldne je bilo vroče, temperaturni maksimum + 25.4 0 C. V petek zjutraj je valovila po Barju megla. Noč je bila pa jasna in zvezdnata. Luna je lepo sijala. V soboto nastopi lunina sprememba. Po Herrschlu napoveduje dež. V petek je bil zaznamovan jutranji minimum +12 "C. — Radijsko postajo v Atenah bodo ojnčili. V bližini JVntelikona, ne daleč od atenske Akropole, so leta 1938 uredili radijsko postajo, ki je bila ena izmed najšibkejših v Evropi ter sc je slišala samo na grškem ozemlju. Zdaj je sklenila nemška družba Telefunken, da bo postajo preuredila in primerno ojačila. — Zastrupljenje z vinom. Pred letom dni je v bolnišnici v Nizzi Monferrato umrl 60 letni Angelo Ferrero iz Scrole, Obdukcija je pokazala, da je smrt nastopila zaradi zastrupljenja z vinom. Uvedli so preiskavo, pri kateri so dognali, da sta dva neznanca vsula v kupico vina, ki sta ga ponudila Fcrrcru, strup, ki je povzročil smrt. Kavo mesto >Qno vadisc — znameniti zgodovinski roman, ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti črtrt strani »Slov. doma«, lahko naročite tudi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu izšla, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnik! V Podlipski 9. lahko naročite roman v slikah »Quo vadiš«. Pohitite, ker je rok za naroč-bo kratek — 5 avgust. Knjiga bo izšla prve dni v avgustu. Iz Jelši in življenji - ©dl ta in tem S Spodnjega Štajerskega Junaški Spodnještajere. Za junaško obnašanje pred sovražnikom na vzhodu je bil odlikovan pionir Jožef Vodušek iz Rogatca z železnim križcem II. razreda. Žetev smrti. V Mariboru so umrli: f)0 letna nadučiteljeva soproga Marija Mahorčič, 72 letna železniška upokojenka Marija Slanski in 21 letna delavka Ivana Petrovič. Pri Veliki Nedelji jc v starosti 82 let umrl tamkajšnji trgovec in posestnik Jurij Škvarc. V Ptuju so umrli: 83 letni An-tov Vidovič, desetletna Angela Znidarič iz Zgornjo Ilajdine, 37 letna Angela Žmigota in Marija feiinenko, 15 let, iz Dragonje vasi. V Rogaški Slatini sta umrla 20 letna Jožefa Kovačič iz Spodnje Scčove in 08 letni Anton Anderlič iz Gaberc. Poročila sta se v Ptuju Peter Šegula in Tilka Simonič, oba iz Ptuja, v Slovenji vasi pa Franc Paveo in Urška Zupančič. Mladinska taborišča pri Pragcrskcm. Nn velikem travniku pri Pragcrskcm so postavljeni številni šotori, v katerih bo med počitnicami prebivala štajerska mladina. Prvi tabor se je pričel 13. julija in bo trajal deset dni. Na taborjenju bodo najmlajši člani Hitlerjeve mladine. V dneh od 27. julija do 3. avgusta bodo prišli na taborjenje fantje, ki jih bodo poučevali v športu, streljanju in drugih vojaških panogah. Dne 7. avgusta bod fante zamenjali spet najmlajši in bodo ostali v taborišču do 17. avgusta. Taborjenja se bo udeleževalo 3000 otrok, med njimi 1500 s štajerskega. Iz Hrvaške Ustanovitev nemške trgovske akademije v Ze-munu. Dne 1. septembra bodo odprli v Zemunu nemško trgovsko akademijo. To loto nameravajo odpreti samo dva letnika, tretjega pa samo v primeru, če se bo priglasilo zadostilo število dijakov. Pogreb velikega župana dr. Ilailroviča. Dno 12. t. m. so v Veliki Gorici v NDH slovesno pokopali pokojnega banjaluškega velikega župana dr. Dragana Hadroviča. Pri pogrebu so bile zastopane vse civilne in vojaške Oblasti. Poglavnika jo zastopal državni tajnik vitez Bcgič, vlado pa podpredsednik vlade dr. Džafer Kulenovič. Na- vzoča sta bila tudi ministra inž. Ililmija Bešlagič in Janko Tortič in več državnih svetnikov ter številno zastopstvo ustaških formacij. Od pokojnika se je v imenu notranjega ministra dr. Artukoviča poslovil državni tajnik v notranjem ministrstvu Ante Nikolič. Tovrtnino je dovoljeno prodajati samo na trgu. Tržni odsek zagrebške občine je poostril odredbe o prodaji povrtnine na zagrebškem mestnem področju. Po najnovejši odredbi je dovoljeno prodajati povrtnino samo na trgu. Prodaja povrtnine in razne zelenjave na domu ali po ulicah je linj s t rože prepovedana. Iz Srbijo Velika manifestacija srednješolske mladine. Ob koncu šolskega leta je bila na igrišču Beograjskega športnega kluba v Beogradu velika manife-stacijska prireditev vseh beograjskih srednješolcev. N-a igrišču se je zbralo okoli osem tisoč dijakov in dijakinj, ki so z motikami in kopačami na ramah korakali pred ministrskim predsednikom generalom Nedičem. Ob tej priliki je govoril in predstavil dijake predsedniku vlade prosvetni minister Veli-bor Jonič. Za njim je povzel besedo tudi general Ncdič ter je med drugim dijakom izjavil: »Sprašujejo me, kje jc vendar ta nova Srbija. Jaz jim pa o-dgovarjam, naj pridejo semkaj med vas, pa bodo videli, kje in kakšna je nova Srbija. Od našega prvega srečanja je minilo leto dni. Vidim, da ste med tem zrasli, se zredili in postali močnejši. Vi imate vero vase, vero v našo srečo. Tudi mati Srbija se jc to leto okrepila, postala je slavnejša, spoštujejo jo, vidnejša je. V veliki meri se mora zahvaliti prav vaši veliki ljubezni do nje, ker ste jo nosili v duši in v srcu in hvala vam, da ste poslušali moj nasvet in glas svojih dedov in pradedov, da ste in ostanete Srbi, samo Srbi, veliki Srbi « 'Nedičev govor so dijaki živo pozdravili in nazadnje so za sklep vsi zapeli srbsko nacionalistično pesem »Oj Srbijo«. NcmJki otroci odhajajo na deželo. Mladinsko skrbstvo nemške narodnosocialilistčne stranke v Becj^radu je poslalo zadnje dni večje skupine nemške šolske mladine v Beogradu na deželo. Nemške otreke so sprejele posamezne kmečke družine v Banctu, pri katerih bodo imeli vso oskrbo in stanovanje. (V ""••' JcjUicC dvojčico Princeska steče po stopnicah navzgor — približuje se svojemu cilju. Ko mine noč, no bo pritepenke več med živimi. Marjetica bo zopet princeska. Od maščevanja se Marjetici zamegle oči. Joj! Spotakne se, pade in zakriči: >Av' Noge k ■ir\ i \\ m 14 j ■ ISl w\fi~ ■%<■ BlU^j f Divjega zamorca je prebudil krik, planil je pokonci: »Kaj je? Poznam ta glas, nihče drugi ne, kriči tako grdo kot Marjetica; a ne sedanja, temveč ona prejšnja, preden se je izgubila v gozdu.« Edini Muro je slutil zamenjavo — ker sovraštvo ima ostre očil bili pn lani cepljeni samo dvakrat, naj se zanesljivo v popoldanskih urah orl 10 ilo 17 ure. jnvijo v snibulanci mestnega fizlkata v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu St. 10. Spot opominjamo starše na stroge predpise in najvostnejšo kotrolo. ki bo gotovo nj.ro-tovlla vso necepljene, enako so pa čudimo vsem površnim in malomarnim staršem, ki no marajo svojih otrok zavarovati prod to nevarno boleznijo. Zapora prehoda z Ttrecn oh Ljubljanici na Čevljarski most. Ker je znrndi grnd-jionih del prehod z Drena med Moilenovo jiišo in Ljubljanico nn. Čevljarski most popolnoma zaprt, so razvija ves promet z lire pa in Novega trira po ozki Čevljarski nl'» In Jurčičevem trgu, kar s prometnih vidikov zaradi ostrega ovinka in ožine predstavlja za pešce in vozila veliko prometno nevarnost. Sicer prometne talile opozarjajo, j,., i bodo vozniki in nošei film nnihnl oprezni,"vendar mestno županstvo opominja vso voznike, naj vozijo v obe smeri počasi in z največjo previdnostjo, da se izogne;, nezgodam in težkim posledicam neprevidne vožnjo, linako pa prosimo vse pešco, naj »o pri ho.ii zavedajo preteče nevarnosti. Posebno Pa prosimo šole in si,Trše, nn .i mladino opozore na nevarnost hoje po Čevljarski ulici, ki naj so je izogiba, če je le mogoče. Pclkov trg. Nn Pogačarjevom trgu ob semenišču jo neka liarjanka prodajala žabje krake po 2 do 2.50 lir komad. Kilo jih jo precej. Žabji lov so sedaj vrši navadno proti večeru in t.ia do 22 ponoči. Naprodaj ie, bilo nekaj betic in klinov, lz Severnega morja jo prispela manjša pošiljka zmrznjeno sveže polenovke, drugih rib ni bilo. Na živilskem trgu so so gospodinje najbolj zanimalo za glavna t n solato. Naprodaj je bilo mnogo uvožene čebulo. Domača čebula jo letos izredno dobro usncla in je zelo debela. Branjevci so prodajali tudi nekaj limon. Izbrisani dolgovi. Mnogo raznih ykn.il-ženib posojil, ki so bila povrnjena ljubljnn-skim denarnim zavodom, jo bilo v prvi polovici tega leta žo v zemljiški knjigi Izbrisanih na temelju pravilnih pobotnic in izbrisnih dovoljenj. V mesecu januarju jo li i Io v zemljiški knjigi zaznamovanih predlogov za izbris vkn.iiženib dolgov v skupnem znesku 1111.500 lir, daljo 2.'i predlogov z« izbris dolgov v celotnem znesku 1.007.i3.> bivših dinarjev. 2 predloga zn izbris ze zelo starih dolgov, tu ko 4100 gld in .10.1110 kron. V innuarju ni bilo predlagano nobeno novo dražbeno postopanje, ustavljenih pa .io bilo deset, žo uvedenih dražb tako. da do prndn-io kakega nn dražbo pognanega nepremičninskega objekta ni prišlo. V februarju .10 I bilo 20 predlogov za izbri« dolgov v skup- nem znesku 973.95G bivših dinnrjov, 5 predlogov za izbris hipotek v znesku 9S.20I1 lir iu daljo 3 predlogi za izbris gohlinarskih in kronskih dolgov. V februarju sta dva predloga zahtevala uvedbo družbenega postopanja v krit.io terintov v skupnem znesku «0.100 lir. Ustavljeno jo bilo deset pred leti uvedenih dnržhenih postopanj. Odpravljena je bila neka prisilna uprava. Prisilno upravo so sedaj zelo redko. Mnogo jo bilo januarja in februarja tnkozvanih realnih eksekueij. ko so upniki v krit.io svojih ter jntev prisilno na podlagi izvršljivih in pra-vomočnih sodnih smili vkn.iižujejo na razne nepremičnino v mestu in okolici. (Jli'riali*čo O r a m a t Sobota. 17. Julija ob 19.- »Nevesta s krono«. Hor) A Nedelja, IS. Jnllla, ob 15.: »Veliki muh. Izv. Zadnja uprizoritev to Igre v letošnji sezoni. Cene od 15 lir navzdol. Oii 19.-. »Nevesta s krono«. Izv. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek. 1». julija ob 10. »V LJubljano .io dajmo«. Zaključena predstava za Uill. A. Strlmlbcrg: »Nevesta s krono«. Drama vse unifujočoKH rodbinskega sovraštva, ki uniči 1 iubezen dveh mladih ljudi, a prinese po pokori zn slorieni zločin očiščenje in spravo. — Osebe: Mats — .lan. Kersti — fiuričovn. njena mati — Kraljeva, njen oče — Potoka r, nje 11 ded — O.ile. Brila — Mat-snvu sestru — Dniiilova, Matsov ded Ce-snr, Btnrn mati — Starčeva, ofio — Pveset-nik, muli - Onbrijofsičcva, Ana — Kimci-čeva, mali Mntsek — tnnln Karon _— župuu — M. Skrbinšok, pustor — Na- krst, Povodni mož — Pcbevee, Babica — liakarjeva, ribič -- Kosič. Kežiser: G. Do-bevec, dekoracije: V. Skružnv, glasba: A. Balatka, vodi: B. Adamič, kostumi: J. Vilfanova. Nedelja v Drami. ICer je to zadnja nedelja pred zaključkom dramske sezono, opo; znrjamo občinstvo, dn bosta igrani dve igri in sicer ob 15 uri- Ljube Prenerjeve satirična komodija iz sodobnega življenja: »Veliki mož* (zadnjič} in zvečer ob 19. uri: A. Strindbergova »Nevesta s krono«, ki bo ludi zadnja uprizoritev to igro pred zu-kljuekoiu dramske sezone. Opera« Sobota, 17. julija ob 19.: »Madame Butterfly« Red B Nedelja 18. Julija ob 19. »Mrtve OČI«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek 19. julija: Zaprto. (i. Pueelnl: »Madame Buttcrfly«. V pnr- tljl Bultcrl'ly gostuje Zlatn Ojufig.lenčevn, ki ho pel« to partijo za vso abonmnjo. Zasedba jo sledoča: Suzuki — Karlovčevn, Knte — Sturmova, Pinkerton — Lipušček, Shnrpless — Popov, floro — Rus, Yainndori — Dolničnr, bonec — Lupšn. komisar — Gre-gorin, uradnik - Skrabar, mali — Škrjnn-čeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: 0. Dobe-voo, zborovodja: H. Simoniti, scenograf: A. Forign Zaključek gledališko sezone. Letošnja gledališka sezona se bo zaključila predvi-domn 22. t. m. ..v Drami in konco t. m. v Operi. Naznanila RADIO. Sobota. 17. julija. — 7..10 Lahka glasba. — 8.U0 Napoved časa, poročila v ita- lijanščini. — 11.50 »Pol uro za vojaka«. — 12.20 Plošče. - 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.43 Valčlfi, polke iu mazurko. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Potralia. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. sodelujeta soprnnistka Draga Sok in tenorist Andrej .larc, operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 15.15 Pokrnjinski vestnik. — 17.00 Napoved časa, poročila v Italijanščini. — 17.15 Simfonična glasba. — 17.35 Prenos za Hrvatsko. — 18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 20.00 Napoved časa, poročila v llalljtiiiščinl. — 20.20 Lirična prirediti v družbo KI AH: MULE: Dafnl. v odmorih predavanje v slovenščini in zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v Italijanščini. LKKAHNE. Nočno službo Imajo lekarne; mr. Bnkarčič. Rv. .Inkoiin trg 9. mr. Kamor, Miklošičeva eesta 20 in mr. Murmajrer, Sv. Petra cesta "8. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SI.UZDO bo opravljal od soboto od 20. uro do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni st ravnik dr. Debelak C, vido, Ljubljana, Ciril Metodova ulica 62, telefon 27—29. Poizvedovanja Zgubila sem očala od Hrvatskega trg« po Skofji ulici čez most po Poljanski cesti dn finančne direkcije. Poštenega najditelja prosim, da jili odda v upravi iSlovonca«, Od Gatlicife do Gibralfarfa (Dodatek k žaloigrl Sikorskega) Vladialav Sikorski je bolj zaslovel zaradi evoje nenadne suirti, kot je splob kdaj slovel v življenju. Toda odmev, ki je nastal zaradi njegovega konca, ee ne tiče njega, ampak tistih, ki jim je bilo do tega, da je izginil. Da je postal nepriljubljen, je posledica angleško politike in spietk med Anglijo in Sovjeti, Sikorski je bil zašei med mlinska kolesa, ne da bi bil kaj več storil, kot more storiti kak begunec, kar pa ni dosti. Poslednjič je bil na bližnjem Vzhodu, da bi se bil porazgovoril z nekimi poljekiitni postojankami, ki životarijo ondi kot v Londonu. V Beirulu se je posvetoval z drugimi begunci, ki so soglašali s Sikorsktm. da se sovjetski Rusiji ne sme popustiti. l'o tem nnkarskom poročilu je Sikorski v Beirutu pripovedoval, da prihaja v vedno večja nasprotja z angleškimi politiki in da bi mu v Londonu radi zamašili usta. Zdaj so mu jih zares zamašili Londonski dopisnik lista »Stockholms Tidningen« je svojemu časopisu sporočil, da je načelnik tako imenovane pozvedovalne službe poljskih beguncev v Londonu izjavil, da so Sikorekcga pred odhodom np pot svarili. V Gibraltarju 60 jo razbilo letalo, ki naj bi ga bilo prineslo nazaj v London, in z načelnikom beguncev, njegovo hčerjo, njegovim načelnikom generalnega štaba, adjutantom in tajnikom so se razpršile te-/koče, ki bo ae bilo pred Angleži nakopičile zaradi Sikor-ekega. Tako o pravem času je izginil ta mož, da ee je koj pojavila misel, da je bila ta usoda naročena. ŽIVLJENJSKA POT SIKORSKEOA Sikorski ni le med svojim begunstvom videl več evoje domovine, marveč žo prej več let ni bival na Poljskem, in siccr — s kratkim presledkom — žo od leta 10'28. ne. Bivši sobojevnik in pristaš Pilsudskega se je bil nato, ko je hotel postati politik, izcimil v sovražnika maršala. Ce prebiraš tozadevna poročila, tedaj ndia sodba o njem med častiblepnoeljo, diplomatsko izurjenostjo in dvoličnostjo. Rodil se je leta 1881. v Ualiciji, ki je bila takrat še avstrijska. Študiral je tehniko, ko ga je kot rezervnega častnika bivše avstrijske armade uporabil Pilsudski v organizaciji legionar-jev, ki so je i njimi kasnejši poijski maršal leta 1014. bojeval ob strani osrednjih sil proti Rusiji. Mimogrede je bil Sikorski pod generalom Beseler-jem zaposlen v upravi generalnega gubernata Varšave. Ko so po končani vojni postali Poljaki sami svoji, je nenadoma postal generalni kvartirni mojster neke poljske armade. V vojni Poljakov proti boljševikom leta 1020. je poveljeval armadi, naslednjo leto pa ga je Pileudaki imenoval za šela generalnega štnba. Pot v politiko so mu je odprla zaradi umora poljskega državnega predsednika Na-rutovvleza. V decembru 1922 je Sikorski 6redi zmešnjav zaradi umora sestavil vlado kot ministrski predsednik. Spočetka se je opiral na levičarje, nato je prešel k narodnim demokratom, ki so bili notranjepolitični sovražniki Pilfudskega. Iz tistih časov izvirajo ostri govori in ostri nastopi ministrskega predsednika proti manjšinam, zakaj Sikorski je bil mnenja, da je Poljska narodna država. V maju naslednjega leta ni bil več ministrski predsednik. Konec leta 1023. ee je Sikorski Iznova pojavil na politični pozorniei, to pot kot vojni minister. Neki naklep organizacije najvišjih vojaških oblasti jo bil povod za dokončni prelom z maršalom. Služba poveljnika kora v Lvovu je bila zadnja postojanka, ki jo je še opravljal Sikorski, nato pa jo bil leta 1926. od,ulovljen. Za bivanje si je izbral Pariz. Razen člankov, Kl jih je od ondod pošiljal v opozicijske liste, se ni Jope, jopice in še kaj Na obeh pričujočih vzorcih le vldeM, da «o moderno Jono In lonlce dole«, ▼ obliki kozaSko nlnze. da so i.-iScte v pssu In okrašene s obšitM. gumbi ln predvsem — z žepi, kl lilso nik- dar dovotl vclllil. Clm večji so, tem bolj so moderni. A tudi praktični. V ion lahko npravift vse tiste drobnarije, k I jih Jo treba Imeti zmeraj ■ seboj, in *ato ti nadomeščajo torbico, kl Je poleti nI prav nič prijetno no»Ul t rokah, lil.igo za te jo- pice bržkone ne bo novo. naj ga je teiko kupiti In tudi ca točke r.re trda. Brez dvoma pa Imamo knk plaši*, kako celotno obleko, kl nista uso teč uporabna, a kl se dasta prenaretlltl za kako jopo aH jopico. Tako jope so zlasti primerne za letošnje poletje, kl so me knj ne ponaša t vročino, zlasti ne na večere, ko se Je treba h člin ogrniti n« sprehodu «11 na vrtu, verandi Itd. I.cpo so to jopice, če so Is pralno;;« blaga, da so večkrat svožc In čiste. Pri tem bi bilo dobro, če povemo, kako Je treba prati pisano pralno blago za jopice, bluzo ln obleke. To se mora zgoditi s posebno skrbnostjo. Bluze, obleke. Itd. Je treba najprej prav temeljito Izprašltl. Preden Jlli damo v mlačno milnico, Jih namočimo malo v mrzli vodi. Pererno bolj tako, da blo-mnili tudi v Varšavi in so ga uporabili kol posredovalca med Poljsko in francoskim generalnim štabom in Sikorski so je vrnil 6pet v Varšavo. Ko ga je državni predsednik ob izbruhu te vojne imenoval za poveljnika pozuanjske armade, pa je bil prav takrat spet v Parizu. Tako je naneslo, da Sikorski sploh ni prevzel poveljstva, pač pa jo dokončno nastopit pot begunca. Med prvo svetovno vojno je bil skoraj ve« svet nasprotnik osrednjih evropskih sil. številčna premoč nasprotnikov je bila naravnost porazna. Samo Hb milijonov ljudi je bilo pod oblastjo Nemčije in njenih zaveznikov: Avstro-Ogrske, Bolgarije in Turčije, medtem ko so vsebovale antantue države več ko 1400 milijonov ljudi. Razmerje jc bilo kakor 1 proti 10. Vendar v območju obširnih meja ne odloča količina, ampak kakovost, nc število ljudi, marveč njih zmožnosti. številčna omotica V Ameriki se tudi zdaj opajajo s številkami glede na možnost proizvodnje iu človeških rezerv. A dunes jc število ljudi, ki so raznim taborom na razpolago za bojevanje, v razmerju kakor 9 proti II. Položaj jo povsem drugačen, kot je bil v prvi svetovni vojni. Saj stoji 350. milijonom Evropejcev in 500. milijonom Japonccv z njihovimi pokrajinami vred na sovražni strani 1100 milijonov nasprotnikov, pri čemer so prišteto še neraziskane kolonije in večina južno in srednjeameriških držav, l.e, malo drugafnn je ta podoba, če si jo ogledamo s strani pridobitvenih oseb. Nemčija jih ima 56 milijonov, Italija 19 milijonov. Če prištejemo še druge evropske držnve, ki so pod oblastjo osi, dobimo 190 milijonov. In prav toliko jih ima Japonska. Na nasprotni strani pa je 536 milijonov pridobitvenih oseb. Zgolj po številu je to razmerje kakor 4 proti 5. Kaj v resnici pomenijo številke Treba je pomisliti, koliko realnih sil liči za temi številkami. Evropa nima le strateško notrunjo linije, ampak tvori tudi j;lede nu delavno proizvodnjo povsem enotno gmoto. Isto bi lnliko rekli o Ja|>onski. Toda doluvske moči nasprotnikov so raztresene po vsetn svetu in so ločene jio praznili prostorih, ki jih je s prometom le te/ko premostiti. To dejstvo je jako važno, saj povsem izenači ono pičlo premoč, ki jo ima nasprotnik f>o številu sodeč. Ta strnje-nost evropskega in japonskega območja pu ni zgolj slučajna. Prav tesno je v zvezi z vzroki tc vojne in z njenimi smotri. Japonska in sile osi stremijo po tem, dn si zagotovijo svoj življenjski prostor. Tu prostor tvori strnjeno celoto, medtem ko hočejo Angloumcričani ves svet zase izkoriščati. Evropa in Vzhodna Azija vsebujeta gosto naseljene pokrajine, kar je velika prednost, zlasti še, če je prehrana zagotovljena. Gosta naseljenost prisili upravo, du se delo smotrno porazdeli, dn je proizvodnja enotna in da živi družabna organizacija. Zatorej ni čudno, da Evropa razpolaga z največjim plemenom izobraženih strokovnih delavcev, kar jih je sploh na svetu. To dejstvo, ki sc sumo v številkah nc da izraziti, pn je za vojni j>olcncia! največjega pomena. Zaradi sožitja na ozkem prostoru je inoči obdržati disciplino delovnih sil in tako Sikorski pač nt mogel Imeti dobrega mnenja no o pravičnosti vcrsaillekega niiru in ne o pravičnosti poljskih meja kot posledica tega miru. Zn leta 1922. Je v nekem govoru, ki Je povzročil dosti hrupa, dejal kot šef genoralnega štaba, da jo neizogibna vojua med Poljsko, Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Ni mu pa niti kol ministrskemu predsedniku nikoli prišlo na mar, da bi se dalo sožitju s sosedi kako drugače omiliti. Kar je zahteval od Nemčije, je bilo pa še mnogo več, kot je bil določil Vcrsaillcs. s fiidi moč? je v Nemčiji zdaj 3 in pol milijona ljudi več zaposlenih, kot jih je bilo pred izbruhom t« vojne. Pri tein pa se proizvodnja šc stalno veča. Ne od številk, marveč od čim večje notranje zmožnosti delovnih moči zavisi končna zmaga. tačija psslaia zdravila za Turčijo Za pobiianje malarije, ki sc je spet jako razpasla po Turčiji, ie poslala Nemčija 3000 kg zdravil, potem ko je Anglija izjavila, da nimo nobenih takih sredstev na razpolago ra druge države. Zato pa jc Turčiia poslala Nemčiji isto količino opija kot surovino za nemško lekarniško industrijo. Drugačna barva Vsi avtomobili nemke vojske bodo odslej namesto običajne sive, temnoramene barve. Te dni jc šla ta novica skozi nemške liste in zlasti to bili pozorni nanjo vsi tisti, ki se iim je bila v teh vojnih letih siva barva nekom priljubila. Saj j« bila ta sivina, ki se ie nagibala k temnemu tonu skri-Ija, doslej neločljivo spojene s pogledom na vozeče sc kolone armade in se je dozdevala kot kakšna tehniška unilorma. A vojna ne pozna nobene sentimentalnosti Nova temnorumena barva je uvedena na podlagi praktičnih izkušenj in si jc tako priborila prvo mesto. Japonska gradi na Javi gumijasta ladje Kakor poroča dopisni urad »Domel«, se le Izkazal nov načrt ra gradnjo jadrnic iz gumija za prevoz tovorov v južnih pokrajinah no Japonsko pod nadzorstvom japonskih upravnih postoiank. Poskusi za gradnjo gumijastih ladij so že od fc-bruaria v teku v javanski lukl. Te lnd>e natovori-jo, vlečejo jih s seboj navadni motorni čolni in ko jih pripeljeto na določeno m^sto, jih razložijo in uporabijo gumij za različne gumijaste izdelke. a — a — a — a — c — c —č — e — e — o — h — i — j — k — k — 1 — m — n — n — n — u — o — o—o — p — p — r — r — v — v. Ji..... .ji . . . . . . ji . . . • • • ji • • . • • . ji . . ... . ji Tz črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: Nekdanje mesto v Italiji; trg na Štajerskem: grad v Jurčičevi povesti; mesto na \!o-ravskem; domač čebelni panj; majhna njiva. Rešitev z dne 10. julija: JaneŽič, Iijavina, Erjavec, Muljava, brzojav, Italija. 11 tako, da obdrži na višku to mišljenje. V nasprotju z evfopsko vzgojo je torej v Vzhodni Aziji zmeraj morala pred znanjem in vrednoto človeka pred njegovim iidejstvovnnjcm. Zatorej si vzgoja mornariških častnikov prizadeva predvsem to. da doseže moralno utrjeno osebnost gojencev. Ceremonije in etiketa Mladega pomorskega kadeta spominjajo vsnlt dan in sleherno tiro njegovih moralnih dolžnosti sicer z različnimi ceremonijami in s strogo etiketo. Ceremonije so v zvezi s češčenjem cesarja in cesarske hiše in velikega admirala Toga, duljc z obhajanjem narodnih praznikov, ki imajo na Japonskem vedno verski značaj in z izpiti, športnim tekmovati jem, z odltodnicnmi iz zavodu in drugimi dogodki v zavodu. Tudi moderna Japonska se zaveda velikega pomena ceremonij na vzgojo človeka. ?.c najmanjši šolnrček se udeležuje ceremonij razobešanja zastav v jutrih in drugih šolskih svečanosti. K ceremonijam v kadetnici spada na primer samotna hoja slehernega odslovljenega gojeticn po dolgem, kamnit-nem stopnišču navzgor k Iogojevi kapeli, kjer, globoko sklonjen, priseže zvestobo duši tega pomorskega junaka. Tudi zgolj vojaška etiketa je v nekem smislu del ceremonij. Kar čudno je slišati iz vojaških poročil tihomorskega območja kako se japonska mornarica tudi v samotnih, majhnih tropsko-vročih džungelskih postojankah strogo drži predpisane etikete. Nihče nn j ne pozabi nn vedenje, ki ga je kot član cesarske mornarice dolžan upoštevati. Poleg moralno-vzgojnih učinkov ceremonijela pridejo vpoštev še opomini in moralni nauki, ki so vpleteni v sleherni učni predmet, posebno pa v narodno zgodovino. Mcditacije Najbolj zanimive pa so dnevne daljše nli krajše mcditacije, ki so vprnv v teh časih jako oživele in so uvedene tudi v urade in delavnice. Če prideš v kako japonsko šolo, lahko doživiš, da zagledaš učitelja in učence, kako nepremično sedijo iri ima jo zaprle oči. Namen leh meditacij je, »da bi našli jasnost in enotnost duše«. V mornariški kadetnici se zvečer oglasi povelje častnika: »Knjige pročl« in koj so vse mi/e prazne, kadeti pn sedijo miže in sklenjenih rok. lo je čas »petih refleksij«. Častnik dnje v presledkih pet vprašanj. Prvič: Ali ste bili odkritosrčni'' Drugič: Ali ste storili kaj nečastnega? Fietjič: Ali ste imeli praveea duha? četrtič: Ali ste sc zadosti potrudili? Petič: Ali ste bili točni in natančni pri delu? Kadeti ne odgovarjajo, pač si vsak izpraša vest za ta dan in sam zase odgovori na vprašanja. 1'riprnvn nn smrt je tisto knr je jedro duha na Etajimi. Vendar ni v zavodu pusto ali žalostno, marveč živi isto veselje in razposajenost v njem kot drugod med mladimi fanti. Novosti Vseučiliške knjižnico Androvl« I.j Die Trlestor Frngo In Ibrem Vor-haitnis zu Osterrelch nnd Italion. Trlcst. 19.16. (69H65) Antologiji dei primi eocoli della litteratura italiana. Milnno 1342. (69770) Barhnllč Fr.. Peroj, erpsko eolo n Istri. Zngrob 1833. (U 60475) Battaglia F.: L'oporn dl Vinoenzo Cuoeo e la tor-maziono dello spirito nazionale in ltalia. Fircuzo 1025. (68342) Beeheruecl L.! L^arc.hitettura italiana dol cin-qoeconto. Fircuzo 1936. (II 67339) Belloiil A.: Taolo Sogneri U624-1694). Torino 1931. (6S811) Bellorlnl E.: Silvio Pellloo (1789-1854). Torino 1930. (688116) Blondl P.i La perlzla giuridloa. Flrenze 1915. (69655) Boccaclo G.! Opore latine minorl. Bari 1928. — (68668—111) Bonleelll 13.: T,a luco naturale in arciiitettura. Torino 1934. (11 69196) Botero O.: Dctlo enuse delln (tmndozza deblo eittfc. Torino 1930. (6908-1) Broguollgo ti.: Matico Bandcllo (1485-1561). Torino 1932. (68778) Brugnimin K.; Tlns Wenen der lautllehon Dissl-milation. Leipzig 1901), (II 66370) Bruni A. C.: Kstosiologin. Milano 103J. (II 68171—6) Buttl A.: Poeti italiani nel lucdio ovo. Milnno 1928 (68903) „ . „ Canclla M. F.: Orlontnmcntl della moderna bio-logia. Boloiriin 1930. (II 60168) . Carduool ti.: Edizionc nazionalo dello opore. Bo-logna 1039. (686751 „ „ „ Ccrlnl M.: Michelangelo Bunnnrrotl (1475—1564) e 1 lirioi minori dol elrquorenlo, Torino 19,11. («877,1) Claeorl F„: II momlo roninno. Firenze 1940. ((19709) Corporazlonl. Le. I.nvorl prepnralori, lpgge o do-oretl ls ti tu ti v i, coinposlzione. insediameuto. Hoim 1935 (II (111240) Croee B.: Ludovlco Arlosto. Bari 1027. (60699-136) Croco B.: Stori« dcltn stortosrafia Itnliana nel lecolo docimononb. »firi 1030. (50637-15, 16) froce I!.: Shakespeare. Bnri 1925 (IiSiiOB—129} lVAmlco V.: I Bolgari slioizinti ncllo tcrro il ltalia, nclFalto medlo ivo Jtoimi 1942. (IT »l"-1^..... I)'A neona A.. & <>• Hord: Mnnunle della lettera-tura italiana. Firenze 1921-33. (60031) Dol Blaneo O.: La mierra o II Friuli. Irredontis- mo. noutrnlilu, Intorvento. Udino 1937—39. (69656) Del Mnreo B. & B. Ottenzlall: La construzione dei comp! sportivi. Milnno 1038. (60767) lic Hugglcro (i.: Ln filosofia moderna da Vico a Kant. Bnri 1011. (60699—360) IVOnjrhia F.: Biologia dolle omozionl. Bologna 1033. (69508) U OvIdlo Fr.: Nuosl studil danteschl. Napoll 1926. (69001) Fnrtnolll A.; Dante In fipngna — Franeia — ln gh 11 ter ra — Germani,i. Torino 1022. (60661) Forchlelll ti.: Teorln del dlritto ecclesiastieo con-vordatario. Firenze 1076. (II 60211) Funatoll G.: Augusto nella poesin romana. Eoma 1038. (II 60530-9) Galll K.; Corso dl eeonomla polltlca. Firenze 1934. (60168) tilnealono T.: A proposito dol oentennrio delle »Reehcrchcs« di A A. Cournot. Venezla 1938. (II 68521) (Hnnnrlll L.: Anatomia del sistema nervoso. Milano 192». (60757) tilanelll I,.: Osteologia o sindosmologia. Milano 1032. (U 68471—1) tilusti W.; Mazzini e gll Slavi. Milano 1040. (69722) O ul d I E.: La icuola di Francesco do Sanctia. Firenze 1941. (60035) Hlrscli M.: tjbersoeischo Kolonlsten durch Oeat.-Ungnrn. Wlen 1888. (60649) Krnil ti.: Moceanioa tecniea dolle vibraziont. Bologna 1940. (II 60100) „ ■ „ Lemml Fr.: Slorln politica d Itnlla. L etA napo looniea. Milano 1038. (II 60170) Makleeov A. V.: UmenSonnaJa vmčnjaomoflt' v proektč ueolovnasro uloienlja korolevstva S. II. o. ISelgrad 1020. (68575) v, , Martlnottl P.' Annlisl, mntematlcn di problemi Alelnli, Milano 10H8. (I 60107) „ , J.iejer K. II.: Fehliiborsctzungen im Codox Su-prasllenšls. Ilnllc n. S. 1019. (1 1 68475-8) Nuni Mocenlgo M.: Storln delln marina rnneziana da Lopnnto alta cndula dolla republica. Rotna lOjl.i. (<)01181 PaRscrlnl G. L.: II voeabolarlo dannunztano. Firenze 1023 (B97ti3) . „ „ ,, ,„.„ Polil It. W.: Einfuhruns ln die Optik. Berlin 1043. (694981 Hiifflnt A.t Proopssl di tecniea embrioiosica ed lstologica. Bologna 1027. (60736) Salvi O.: Splnnonologia. Milnno 103.1. (69756) Kpataro D.: Trattnto eopleto di idraulica tccnlcn e sperimontalo. Milimo 1924. (691158) Tnmaro A.: Storili di Triesto. Ttomn 1024. (II 67332) Val.lavec Fr.: ICopllnrs Hricfiveclisii mit K. G. Itumy. M iinchon 1042. (60129—30) Zini Z.: Vinoenzo Oioborti (1S01-1852). Torino 1036. (&S816) Prevarani varljlvec Anatol je bolan. Kašlja, bon ga glava. Zona gn pregovarja, n n j gre k zdravniku. Toda Ana-tolu se zdi škoda 20 frankov. Ne, zato Še ni dosti bolan. Prirle prijatelj. »Toda, Anntol, ti si vendar bolan! Pojdi k zdravniku! Pojdi h Griinti! To je izreden zdravnik. Stavim, da te bo v osmih dneh pozdravil.« »Hm... ali je drag?« »Nikakor. Prvič siccr računa 100 frankov, za vse nadaljnje obiske pa le po 20 frankov.« Zdnj Anntol premišlja samo šc, kako bi jo iztuhtai, da bi um že prvič nc bilo treba plačati več kot 20 frankov. Gre k zdravniku in jo kmalu na vrsti. »Spet sem tu, gospod doktor,« pravi, ko vstopi. Zdravnik je takoj spregledal, za kaj mu gre, a se ni izdal. Pregledal ga je zelo natančno in tnu končno dejal: »Prnv nič sc niste popravili od zadnjikrat. Nadaljujte kar z istim, kar sem vam zadnjikrat predpisal.« Upravičena okraska Čevljar Nace res ni imel sreče. 7c leta je prodajal v svoji prodajalnici čevlje, siccr brez velikih dobičkov, toda preživljal se je pošieno in se vsak dan do sitega najedel. Sam vrng je navdihnil nekemu konkurentu misel, da si jo nn desno, prnv poleg njegove delavnice uredil moderno čevljnrijo. In ker že nesreča nikoli ne pride sama, je prav tedaj tudi neki tretji prišel na isto misel in najel trgovino na levi, »Zdaj sem na bobnu,« si misli ubogi Nace. Konkurenta sta se veselila in si uredila sijajne izložbe. Prvi je dal na trgovino velik napis: »Največja čevljarna v Evropi«, drugi: »Največja čcvljnrna sveta«. — »Kaj ho z menoj?« obupano premišljuje Nnce. Nenndotna mu pride v glavo imenitna misel. — in čez nekaj dni je že stal nad njegovo trgovino napis: »Glavni vhod.« ROMAN V SLIKAH Uide v lepi, veliki knjigi (obseg 21« strani) In bo veljali mehko vezana Izdaja • • • J2 lir za naročnike Slov. doma » Z3 lir r polplatno vezan . ... 45 Ur T celo platno vezan na najboljšem papirju ■ < , , H tir Cas za prednaročbo do S. avgusta. Naroča •« na naitovi DrednIStvo • Slovenskega doma« Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t, Ul. nadstropje. J. Ollver C u r w o o d 34 »Našli ga boste« — ie rekla po kratkem molku. — »Morda zato, ker ste vztrajni. Ali bi radi vedeli, zakaj sem vas prišla obiskat v bolnišnico? Sprva iz radovednosti, vsaj v glavnem iz radovednosti. Kako in zakaj sem se zanimala za človeka, ki vam dolguje svojo svobodo, to ie ena izmed tistih stvari, ki vam iih ne morem povedati. Prav tako vam ne morem pojasniti zakaj sem prišla v Athabasca Landing; nekega dne boste morda to zvedeli. Tudi o Kedstyju vam ne morem ničesar povedati... Morda, pravim, boste nekega dne vse to izvedeli in tedaj bom izgubila vašo naklonjenost Štiri leta prej, preden sem prišla sera sem živela v strašnem kraju, čigar odurnost ter žalostna in dolgočasna samota sta me ubijali Da, skoro b'. cilo umrla. Nato se jc pripetilo nckai, zaradi čc-ičr sem odšla iz tistega kraja. Ali moreta morda uganiti, kateri kraj ie to bil«? »Nc« jc odgovoril Kent in odkimal. »Vsem drugim je ta kraj prav všeč: Mont-rčal.« »Ali ste bili tam v šoli, hočem reči: v zavodu?« »Da, bila sem v zavodu »Marija«. Niti šestnajst let še nisem tedaj imela. Vsi so bili prijazni z menoj in mislim, da so me, radi imeli, vendar sem vsak večer pri večerni molitvi prosila Boga, da bi se mogla vrniti k Trem rekam. Saj veste, kaj so Tri reke za na« severnjake. Athabasca je I stari oče, Slave je oče, Mackcnzil pa sin; nad vsemi tremi pa čuva boginja Niska, Siva gos. V Mont-rčalu je bilo mnogo ljudi, vse polno lpidi, na stotine in tisoče ljudi, toda kljub temu sem se čutila osamljeno in sem si želela proč od njih Jeems, jaz ljubim gozdove in v Montrčalu se mi je zdelo vse drugačno: drugačne cvetlice, drugačen zrak. in celo ljudje gledajo drugače kot pri nas na severu. Ob Treh rekah sem ljubila ljudi, v Montrčalu sem se iih naučila sovražiti. Potem pa se ic nekai zg(di-lo ... Prišla sem v Athabasca Londing in sem vas želela obiskati, ker . . .« Nervozno si je stiskala roke, ki jih je držala v naročju ter po kratkem prcmolku nadaljevala; «... ker ste — po teh strašnih Mirih letih — bili vi prvi človek, ki sem ga videla pogumno in do skrajnosti dosledno igrati strašno rn nevarno igro. Ne vprašajte me odkod sem to vedela... Vedela sem, in to nai vam zadošča. Vedela sem tudi, da niste na smrt bolni; to nn je povedal Kcd-sty Ko sem vas videla, sem spoznala, da ste bili sposobni igrati najbolj nevarno igro, ne da bi sc umaknili in tedaj sem sklenila, da vam bom pomagala. Vse to vam pripovedujem zato, da vidite kako veliko zaupanje imam v vas; tega zaupanja mi ne smete uničiti Nikar ne skušajte izvedeti kaj več o menil Hoditi morate po poti, ki ste jo bili nastopili in tudi jaz moram nadalievati svojo pot; zato morate odpotovati z Laselleom in pustiti mene s Kcdstyjcm Pozabiti morate na vse, kar se je zgodilo in ne smete misliti na to, kar se utegne zgoditi. Pomagati mi ne boste mogli, pač pa bi mi mogli škodovati. In če se vam nekega dne... po dolgem času... posreči najti Dolino molčečih ljudi .. .« Kent je zadrževal dih in jo poslušal. »... bom morda... bom morda jaz.., tam« je zaključila s komai slišnim glasom. Mladeniču se je zdelo, da pri teh besedah ni gledala njega, ampak v daljavo; njen nasmeh ni bil namenjen njemu, temveč je bil izraz nekakšnega obupa. »Mislim, da bom zelo razočarana, če ne boste našli Doline« — je še pristavila gledajoč ga s svojimi jasnimi očmi. — »Ali poznate pokrajino onstran Fort Simpsona, proti zapadu, med dvema Na-hanniicma ?« »Da, tam se je ponesrečil Kilbane in njegovi tovariši. Tistemu kraju pravijo Indijanci »hudičeva zemlja«. Ali mislite ta kraj?« Prikimala je. »Da. Indijanci sicer pravijo, da nihče ni prišel živ iz teh krajev, kar pa ni res, ker sem jaz že bila tam. Vidite, v tej smeri morate iskati Dolino molčečih ljudi, prav med dvema Nahannijema To je pot, po kateri morate iti, če io hočete najti. Tam boste na varnem in policija vas ne bo našla. Morda vain bo pred Laselleovim prihodom še kai povedala, toda za sedaj je dovolj... ln ne smete ine izpraševati ...« Kent jo je molče poslušal; gledal jo je, kakor da bi mu vsa duša stopila v oči. Ko je umolknila, je mirno odgovoril: »Marette, odslej bom živel tako. kakor mi vi pravite, kajti ljubim vas. Smatram za svojo dolžnost, da vam to povem, čeprav ste gotovo že sami to opazili. Tudi boril se bom za vas do poslednje kapljice krvi. In če pojdem z Laselleom, ali mi hočete obljubiti...« Glas mu jc trepetal, ker je skušal obvladati svoja čustva, Marette pa ni z nikakim gibom po- kazala, da je slišala njegovo izpoved; niti dolge trepalnice se ji niso zganile. Še preden je končal, ga je prekinila: »Ničesar vam ne morem obljubiti, ne glede na to, kaj bi od mene zahtevali, Jeems. Kajne, Jeems, saj nočete biti takšni kot drugi moški, ki sem se jih naučila sovražiti? Saj ne boste takšni, kajne? Če pa ste kakor drugi... da., potem lahko odidete še nocoj, ne da bi počakali Jeana Lasellea. Poslušajtel Nevihta se Se ne bo tako kmalu polegla. Če bi radi dobili za svoje čakanje neko ceno ali nagrado za izpolnitev tega, kar od vas zahtevam, morete mirno oditi, že vnaprej vam to obljubim« Pri teb besedah je njen obraz zelo poblodcl. Vzravnano ie stala pred njim in ni kazala nikake jeze, toda oči so se ji svetile kakor žareče oglje. V njih je bilo nekaj, kar Kent doslej še ni videl in kri mu ie zledenela. S pridušenim krikom je iztegnil reke. . „ , , »Moj Bog, Marette, jaz nisem morilec! Jaz nisem ubil Johna Barklevjal« Dekle ni odgovorilo, »Ne verjamete mi! Nasprotno; mislita, 'd* sem ubil rlark tvia in da se, kljub temu, da tem morilec, drznem lju"biti ves!« Mladenka ie trepetala, kakor da jo trese groza po vsem telesu. Za trenutek je pomislil, da ni opazil ničesar strašnega, kar mu ie skrivala, kajti v tem obrazu, v teh očeh in v trepetanju njenega beletfa vratu je ta hip vide! slabo zakrito bolest, kar ga ic globoko prizadelo Nato se ie zopet nekoliko zbrala Kent pa je začel zopet vneto ugovarjati: »Nisem ubil Johna Barklcyja!« ■-» i S 1» O R T Imenovanje moštev za nedeljske tekme Službena objava Nogometne zveze, št. 23. 1. Za odigravanje nedeljskih reprezentančnih tekem so določeni naslednji igralci: SK Mladika: Zbil, Lenarčič, Oven, Turšič, Ovscnik, Stcrgelj, Havličik, Kovačič, Kumcr, Zadel, Fujan; rezervi: i Gučck, Pire; dalje SK Ljubljana: Oblak, Rogelj, I Antonič, Kisel, Accctto, Januš, Roth, Marn, Fajon, Zigon, Aljančič E., Zupan; rezervi: Nagodc, Do-bcrlet. 2. SK Ljubljana in SK Mladika preskrbita kompletno opremo za svoje igralcc. Za igralce I razreda oskrbi gornjo opremo SK Hermes, za igralce II. razreda pa SK Vič. Spodnjo opremo (čevlje, dokolenke) si naj prinese vsak igralec sam. 3. Igralci prve tekme naj bodo v garderobi na igrišču SK Ljubljane ob 16.30; igralci druge tekme pa ob 18. 4. Vsi predsedniki naj dvignejo proste vstopnice v pisarni Zveze za igralce svojega kluba, ki so določeni v reprezentančno moštvo 5. SK Ljubljana in SK Mladika dasta po štiri reditelje, ki sc morajo javiti službujočemu odborniku ob 16.30. Iz službene objave N. Z. Protest SK Ljubljane proti verifikaciji prven-prvaka Nogometne zveze za lelo 1942-43 Po prodne 11. julija se vzame na znanje. Spored Zvezne prireditve v nedeljo, dne 18. julija jc naslednji: igrišče SK Ljubljane: ob 17. uri IEL KINO SLOGA "" Apotcoza vojnlka brez orožja v viharju bojev »Mož križa« Fllm posvečen v vojni padlim vojnim kuratom! V glavni vlogi: Alberto Tavazzi, Rosvita Schmldt. PREDSTAVE ob 14. 16, 18 ln ob 20. url. TEl. KINO MATICA 25-41 HEINRICH GEORGE, Heldemarle Hatheyer ln WU1 Quadflleg v odlični drami iz igralskega življenja u»f- »Velika senca« "•c Moderna vsebina, globoko In doživeto dejanje PREDSTAVE ob 16, 18.30 in ob 20.3,0. uril TEl. KINO UNION 22-21 Kako čudovita R o pota ljubezni nam prikazuje napet ln zanimiv film »Na Anfilih« Olga Celiova in Kari Ludvvig Dlehl! PREDSTAVE ob 16.30, 1 S.30 In ob 20.30 1 Mladika : reprezentanca ostalih klubov II. raz- I reda; ob 18.30 Ljubljana : reprezentanca ostalih klubov I. razreda. Službujoči odbornik g. Zorko Franjo. Za moštvo I. razreda da opremo SK Hermes; za moštvo II. razreda pa SK Vič Protest SK Viča zoper verifikacijo prvenstvene tekme II. razreda SK Mladika : SK Vič, ki je bila odigrana dne 20. junija, sc na podlagi poročila Zbora nogometnih sodnikov zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z rezultatom 3:2 v korist SK Mladike. Na podlagi uspeha, doseženega na prvenstvenem tekmovanju, se proglaša SK Ljubljana za prvaka Nogometne zveze za leto 1942-43. Po pro-pozicijah izpade iz prvega razreda moštvo Dopo-iavoro t. t. Po propozicijah napreduje v I. razred moštvo SK Mladike. Drugo in tretje mesto si delita, kakor tudi odgovarjajočo nagrado, SK Korotan in SK Zabjak. Ugotavlja sc naslednji vrstni red moštev! točk količnik 1. SK Ljubljana 12 17:5 2. SK Korotan 10 15:8 3 SK Mladika 8 17.8 4. SK Zabjak 5 13:11 5. SK Hermes 3 9:8 6 SK Vič 2 6:19 7. SK Mars 2 6:22 Direktorij Nogometne zveze sc zahvaljuje Italijanski nogometni fedcraciji za podporo v znesku 7000 lir. Suspendirata se do nadaljnjega igralec SK Ljubljane Maršič Bojan in igralcc SK Žabjaka Kurent Eranc. Pozivajo se no zaslišanje v Zvczino pisarno dne 19. julija ob 17 naslednji igralci: Maršič Bo|an, Sin-tič Vladimir (oba SK Ljubljana); Kurent Franc, Blatnik Drago (oba SK Zabjak); Klemančič Ivoh (Dop. Tabacchi) in Mravlje Slavko (SK Vič). Slednja naj prineseta s seboj tudi krstna lista. Odobri sc mladinski nogom. turnir SK Marsa s pričetkom v nedeljo 18. julija ob 16 na igrišču SK Marsa. Pozivajo sc predsedniki nagrajenih nogometnih moštev, da se zglase v petek popoldne' v pisarni Zveze s štampiljko v svrho potrdila nagrade. Ljubljana in Mladika proti dvema reprezentancama Dve zanimivi tekmi na igrišču Ljubljane Po mnogih borbah za točke smo prepričani, da bomo gledali v nedeljo po dolgem času spet takšno igro, pri kateri ne bo šlo za nabijanje z ihto, temveč za šport kot razvedrilo. Vse kaže, da bo zlasti glavna tekma prav zanimiva, zakaj kdo bi mogel trditi, da je Ljubljana boljša od enaj-storice, ki jo sestavljajo izbrani igralci Hermesa, Marsa in Tobačne tovarne — in kdo bi spet mogel misliti, da bomo na domačih tleh videli domače moštvo, ki bo premagalo bole-zelene! Prijatelji nogometnih prognoz imajo te dni dovolj gradiva za ugibanja. Kakor navadno, so se že razdelili v dva tabora, od katerih bo v nedeljo prvi zadovoljen, drugi pa razočaran. Doslej kajpada oba mislita, da se bosta nahajala med prvimi. Omenili smo žc, da je Mladika »zdelala« II. razred in da so jo sedaj povzdignili med elitna ljubljanska nogometna moštva. Ampak v nedeljo se bo pojavila Mladika šc enkrat med bivšimi tovariši, s katerimi bo zaigrala za slovo. Pravijo, da to slovo ne bo ganljivo ali kaj podobnega, temveč, da ji bodo skušali dati združeni igralci, ki so ostali v II. razredu, krepko porcijo golov za spomin. Mladikarji pa se na takšne napovedi nc ozirajo, zakaj zdaj so v I. razredu in se morajo tudi po športnem dostojanstvu (ne samo po igri višje stopnje) razlikovati od nižjerazrednih. Nogometna zveza, ki je prireditelj nedeljskih tekem, je določila naslednjo vstopnino: otroci 2 liri, vojaki 3, dijaki 4, stojišča 5, tribuna pa 6 lir. Rekorder Haegg zmaguje Ob 4 zjutraj so sedli Švedi k radijskim aparatom ter poslušali prenos tekme v teku na 2 milji. Svetovni tisk gleda s simpatijami na švedskega tekača Gundarja Haegga. ki je poslavil lansko leto rekorde v tekih na srednje in dolge proge, o katerih so strokovnjaki mislili, da so že na oni strani zmogljivosti človeških nog. Pozorno smo motrili tudi v slovenskem športnem tisku usodo nekdaniega gozdnega delavca, o katerem so sc šalili, da teče s sončno uro. Tako so govorili nekateri, ki niso verjeli v njegove rezultate. Pred leti je bil Gundar Haegg še popolnoma neznan drvar, lansko leto pa so ga že vabili na vse strani sveta, da bi pokazal rezultate svojega zdravja, telesne zmogljivosti in železne volje. Haegg je moral teči zdaj v Goleborgu. zdaj v Stockholmu, zdaj v Budimpešti, zdaj v Berlinu. Kjer koli sc jc pojavil, ni bilo človeka, ki bi ga lahko premagal. Haegg je bil vselej prvi. Poročali smo že, da se mudi letos v Ameriki, kjer si prav tako prizadevajo, da bi vrgli v svet scnzaciio: »Gundar Haegg premagan!« Haegg ic nastopil najprej v New Yorku. kjer ga je čakala naloga, da bo tekmoval med drugimi tudi s slavnim Riceicm, ki že tri leta ni bil prematfan. Ampak prišel je Evropejec Haegg in pokazal, da si severnjaki ne dajo odvzeti prvenstva v tekih na daljše proge. Po uspelem startu v New Vorku je odpotoval Haegg v Chicago. Švede ie hudo vznemirila vest, ko so zvedeli za izjavo tekača Doddsa, ki je še dve uri pred tekmovanjem izjavil časnikarjem, da se tako dobro počuti, da misli, da bo premagal švedskega gosta na dve milji. Po ameriškem času se je vršila tekma v Chi-cagu zvečer pri električni razsvetljavi. Svcdi pa so morali poslušati radijski prenos ob zelo ne-prikladni uri, namreč ob 4 zjutraj. Kljub temu poročajo, da švedski športniki to noč niso šli spat. Dirka med Haeggom in Doddsom ter med celo vrsto sijajnih tekačev je bila zelo dramatična, zakaj Haeggu ni šlo za najboljši čas, temveč samo za zmago. Tako je res kazalo, da bo potegnil Sved »kratko«, toda proti koncu 2 milit dolge proge ie tako sveže potegnil, da so gledalci strmeli, Doddsa pa je zapustil za seboi za polnih 20 metrov. Doseženi čas znaša 9:02 08 min., svetovni rekord pa, 1:i ga je postavil lansko leto, ie mnogo boljši 8:47.8 min. Švedi so kaioada ponosni na svoiega kralja tekačev, in bi bili hudo prizadeti, če bi bil kdaj premagan. Letos se to najbrž šc ne bo zgodilo, v ostalem pa je športna slava le kratkotrajna. Smrtni drobiž O francoskem plavalnem športu čitamo le tu pa tam kaj zanimivega. Vredno je zabeležiti, da je postavila Parižanka Monica Berliouxova nov državni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:19.5 min. Med skakači v višino vodi Nemec Nacke. Na vseh dosedanjih tekmah ja preskočil 196 do 198 cm visoko prečko. Če bo šlo tako naprej, se mu bo še lelos posrečilo, da bo izrinil iz razpredelnice nemških rekordov inie VVeinkiitza, ki se ponaša z znamko 2 metrov. Najuspešnejši v skakanju v daljino so bili doslej Finci. Simola je skočil 7.40 m daleč, sledi mu pa na drugem mestu Sved Eliessou s 7.27 m. O prvaku v suvanju krogle Madžaru Ne-melhu smo že poročali. V metanju kladiva so razlike med prvaki zelo pičle. Tudi rezultati sami so razmeroma šibki in se sučejo okrog 52 m. Na prvem mestu je Nemec Blask (52.75 m), sledijo pa Ljung-ren (Švedska, 52.43 in), Nemeth (Madžarska), Tad-dia (Italija) in Ericsson (Švedska), ki so vsi zalučali železno igračo čez 52 m. Kakor vidimo, razpredelnica še ni popolna, pa ludi o rezultatih samih lahko rečemo, da se bodo tekom poletja še v marsičem zboljšali. Duhovita oporoka argentinskega industrijca Eni svojih hčera je zapustil 250.000 desnih, drugi pa prav toliko levih čevljev, da bi ju pobotal med seboj Pred dobrim mesecem je v argentinski prestolnici umrl eden največjih tamkajšnjih industrijalcev, ki je b:l med drugim tudi iastnik velike trgovine z obutvijo. Pred sv-jjo smrtjo je napisal dokaj nenavadno oporoko, ki je dala argentinskim odvetnikom prece) opravka, preden so vso stvar rešili tako, kakor je pokojnik na smrtni postelji želel. Edina dediča tega argentinskega industrijskega mogotca sta bili njegovi dve hčeri. Prva je bila stara 28. druga pa 25 let. Obe sta bili zaposleni v očetovem podjetju, a ob njegovi smrti sta odločno izjavili, da nočeta več delati skupaj pod isto streho, ker da sta preveč različnih značajev. Oče ju je bil že prej večkrat skušal spraviti med seboj, a vsa njegova prizadevanja so bila zaman. Dal jc vsaki od njuiu posebno vodilno mesto v svoii trgovini s čevlji, a tudi s tem nista bili zadovoljni, čeprav njun posel, ki ga jima ie določil oče. ni bil ravno preveč težaven. Da bi rešil to na videz nerešljivo vprašanje spora med svojima hčerkama, je na smrtni postelji lastnoročno napisal oporoko, ki so jo pred nekaj tedni odprli. V ntej ie določil, naj vsaka od njegovih dveh hčera podeduje po njem 250.000 čevljev, in sicer starejša samih desnih, mlajša pa samih levih čevljev. Hčerki sta bili na ta način slednjič le prisiljeni, da ste začeli druga drugo lepše gledati ter sta se slednjič le odločili, da bosta skupno vodili očetovo trgovino Samo desnega, ali samo levega novega čevlja namreč nihče ne kupi, pač pa hoče imeti par Če torej nr" bi bilo prišlo med tema nesrečnima hčerkama do sprave, bi morali trgovino enostavno opustiti, ker nobena od njiiu ne bi nič prodala in zato tudi zaslužila nc. Pokojni argentinski industrijalec je bil res pravi Salomon. 270km dolga senca! Po nekem zanimivem poročilu, ki je prišlo iz Lizbone, je najdaljša senca, ki jo kak predmet vrže zjutraj ob sončnem vzhodu ali zvečer ob njegovem zahodu, senca ognjenika Pic de Teyde na otoku Tencrifa. Ta ognjenik je visok 3700 metrov ter vrže na morje 270 kilometrov dolgo senco. Domačija v cvetju »Dobro, kako to misliš?« ga je vprašal oče z zanimanjem. »Da imajo pri vsaki kmetiji tako barako':'« »Pri vsaki, in tudi najbolj revni. Najprej se utrjujejo v vroči pari, potem pa se polivajo z mrzlo vodo ali pa se valjajo po snegu.« »Brrr...« je izustil Andraž ter odkimava! z glavo. »Stori kakor hočeš, mene za kaj takega ne boš navdušil.« Bodočnost otrok je imel Matevž v mislih, ko je začel čez nekaj dni odkopavati zemljo za podnožje. Tinetu je naročil, naj izbere najbolj smolnate smrekove hlode ter m ti dal mere za pod, za stene in ostrešje. »Gosfiodar, kaj bomo prav za prav delali?« ga je vprašal Korl, ko je ob-tesaval hlode. Bil je eden tistih Po-liorcev, o katerih pravijo, da so jx>-časni v dojemanju, »Tu sc bomo kopali v vroči pari; ko pa bo ležal sneg naokrog, se bomo valjali po mehki odeji. Potem nas ne bo zeblo, pa bolezni bomo preganjali in rdeči bomo kot kuhani raki.« Matevž je podrobno razlagal namen in pomen novega podjetja. »Sc boste tudi vi tako kopali?« »Mar tcbe!< misliš, da delam samo za line ie bil zadovoljen, da je Korl zastavljal vprašanja. Tako je lahko vsem drugim razlagal, kaj je padlo Matevžu v glavo. Nikdo ni bil kaj prida navdušen, zanimalo pa jih je lc. »Nič ne glej, Korl; nikomur ne škoduje, če se v soboto, preden vrže s sebe umazano perilo, pošteno umije.« Saj se umivamo!« se jc branil Korl. , . »Seveda se, toda kako! Kar priznaj, da se že od mlačve nisi okopal. No, saj vem: obraz si umivaš in roke.« »Tako delamo vsi, in nikdo še ni dejal, da bi bilo narobe.« »Jaz pravim, da je narobe, in da si pametni ljudje vse tisto privoščijo kar si morejo in kar jc za zdravje potrebno.« V treh dneh je bila baraka končana. Tu so bila nizka vrata, skozi Katera si prišel v mračno izbo. Namesto okna so napravili majhno lino z lesenim zapahom. Matevž jc zlagal v kotu kamenje ter gradil nizko pečico. Ko je to končal, je poslavil ob steni še nekaj polic za sedenje ali ležanje. V soboto zvečer je prvič zakuril. V peč je naložil smrekove grče, s katerih se je cedila smola. Tako dolgo je kuril, da je bilo kamenje razbeljeno in da je zavladala v sauni neznosna vročina. Ko so polena dogorela, in je ostala samo še žerjavica, se v izbi ni več kadilo. Vrč vode je jjostavil na peč in potem je zaprl lino. Hudo radoveden, kako mu je ]>od-jetje uspelo, je prišel s škafom mrzle vode v sauno. Zrak jc bil nenavadno lahek, hudo vroč in je dišal bolj po smoli kot po dimu. Pljusknil je vročo vodo po razbeljeni peči; začvrčalo je, v naslednjem hipu pa je napolnil oblak pare ves prostor. Vročina je bila hujša od one v mestni parni kopeli, vendar veliko prijetnejša, ker ni dušila. Znojnice so se odprle, koža je za čela delovati. Matevž je začel na ves glas prepevati. Potil se je, da je bi ves moker, hkrati pa si je želel, da bi ležala zunaj snežna odeja. Zdaj no bi bilo nič prijetnejšega kakor valjati se jio hladilnem, mehkem pršieu. Polival se je z mrzlo vodo ter užival zdaj vročino, zdaj osvežilne curke. E, to bodo gndje moji fantiči, in srnice moji dekliči, ko se bodo tule utrjevali! še za brezove metlice bom moral poskrbeti, da se bomo gibali. Tako je mislil fer zdirjal po končam kopeli v samih hlačah in coklah v hišo. Bil je rdeč po koži kakor kuhan rak. Počutil se je svežega in spočitega, naravnost prerojenega. »Sijajno Majda, ti pravim, sijajno! Če ti ni nerodno, bom še enkrat zakuril.« »Zdaj ne; ko bo padel sneg, sva se dogovorila.« »Tudi prav; sem radoveden, kako bosta Tine in Korl zadovoljna.« Tako so dobili pri Andraževih pristno kmečko sauno. Sosedje bi se zgražali, če bi jo postavil stari zase, o' sinu pa so govorili, da je posebnež. Nekateri so ga zagovarjali, da že ve kaj dela, drugim pa se je zdelo, da je to potrata časa, in da gredo rajši na četrtinko vina nli domov za peč, kakor pa v tisto zakajeno barako. Če ne bi bil Matevž v šolah, bi govorili, da se mu kisa v možganih, tako pa mu niso gledali na prste. Mož na mestu je. čeprav ima svoje muhe, so sodili. Ampak navadili so se, da so ga radi spraševali za svet. če so imeli opravka s sodni jo, kar pa sc jc lc redkokdaj zgodilo. V resnici so Matevža obrajfali. Kako tudi ne? Izgoreval je vdelu, z vsakim je rad govoril, pameten svet je dal, če ga je kdo prosil zanj. in nič ni vihal nosu, čeprav bi se lnhko štel med gospodo, ln se tudi je, če je naneslo: med gospodo je bil gospod, med kmeti pa kmet. Prišla je doba dolgih zimskih večerov. Ljudje na Andraževim so postajali vedno zgovornejši. Jeziki so sc j in: razvezali, ko so ob večerih ženske iuščile fižol,, moški pa so se lotili pletenja košev in jerbasov ter popravljanja starega orodja. Pravili s0 si povesti o vilah in škratih, o rojenicah in povodnih možeh, pa o strahovih in Zfvkopanih zakladih. V poznem večeru je bilo Zofijo marsikdaj tako strah, da si za ves svet ne bi upala sama v hrib ali dolino. Kdaj pa kdaj je ftidi mati Andraževa prisedla k poslom in jim kramljala o starih časih. Takole je nekoč prifjovedovala: »Dand anes je življenje lahko, nekdaj pa je bilo trdo, vendar veliko bolj veselo. Moja mati, Bog jim daj dobro, so vstajali ob treh zjutraj, ko je bil čas žetve. In dobro še pomnim, ko smo imeli trlice, da so začele tako zgodaj, da smo jim morali s treskami svetiti pri delu. Včasih so začele že ob dveh zjutraj. To so bili časi, ko kmet ni trosil denarja po nc|iotrcb-nem; vso obleko je pridelal doma, cokle je izdeloval doma. zn čevlje pa je naročil mojstra k hiši. Vse, kar so kupovali naši predniki, so bili klobuki za moške, peče za ženske in sol za kuhinjo.« »Pa tobak,« ie dodal Andraž, ki je vlekel pipo. »