Glasilo Občine Mengeš, december 2020, letnik XXVII, številka 11 lK*Zi] Tse je tako turobno, naj vsaj izložba postane pozitivna. Zato smo, kot vsako leto, tudi letos praznično okrasili cvetličarno, mimo katere se sprehodi tudi veliko otrok. Prav zato jo vedno prav posebno pravljično obarvamo." Tanja Letnar, Cvetličarna Zvezdica Svoboden si in samo od tvoje svobodne volje je odvisno, kaj si. Bodi to, kar v resnici si, tukaj in zdaj. ]Richard Bach, iz knjige Jonathan Livingston Galeb l V-'h i v—^ 'i X Veliko zdravja, s reče in ljubezni želimo vsem iz Men gša, Loke, Topol in Dobena! \ Hmkt H *,»J i W/ \ \ Uredništvo > m ♦v.11: ,f Eli Kerzic, prejemnica Jesenkove nagrade za najboljšo diplomantko magistrskega študija Mengeš v soju novoletnih lučk Zgodba s Spodnjega Dobena Tatjana Rucigaj nagrajena s certifikatom kakovosti Srca Slovenije Jesenski vikend seminarji Medobčinskega Društva Sožitje v Gozd Martuljku pum - , i* i Jutrišnji svet pripada tistim ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost Tistim, ki znajo in vfdo, kaj hočejo. Predvsem pa verjamejo- ." '■,_. v to kar delajo. Naj vam novo lelo ¡:r nove Želje in pogum, da jih uresničile. leto ijrimese , ■-■ JJL ■ ...v.» - r'A* .. Sreče in prijateljstva ^ 1 ter veliko zdravja ter varnih p1 H iuos '* iS 'v • . eiYJi ye» i .T;:*" v ¿■i* 1 */f ¿¿F ...V' «jpg«* .i" .Jt1 i» 't ¿V ji r-it "k ; «¿r*** -. - . s ■ v, S * t p- . v . • * ' • Reportaža: Spodnje Dobeno «7 'lil V; Zgodba s Spodnjega Dobena Občino Mengeš sestavlja šest naselij in ne samo štiri, kot meni večina občanov. Poleg občinske prestolnice Mengša so na severozahodu Topole, na jugu Loka in na hribovitem zahodnem delu, pod Rašico še Dobeno, tri najbolj oddaljena naselja od »srca« naše občine. Wikipedija: »Dobeno je razloženo naselje, ki se sestoji iz zaselkov Zgornjega, Srednjega in Spodnjega Dobena.« Dobršen del obiskovalcev prihaja sem gor zaradi lepih razgledov in miru, ki ga sprehajalcem nudijo gozdne poti, ki vodijo po pobočjih proti vrhu Rašice, pa tudi zaradi dobre in priznane gostinske ponudbe. Malokdo pa pozna zgodovino dobenskih domačij in bližnje okolice ... Redko kateri obiskovalec pozna oz. ve za mokri-šče planik, ki se nahaja pod Dobenim. Ko se iz Loke namenimo proti Dobenu se pred začetkom vzpona odcepi levo kolovoz, ki vodi v slikovito dolino, kjer rastejo različne in redke rastline, med njimi je tudi zelo redka in zaščitena roža iz rodu orhidej, Loeselova grezovka, ki uspeva le v posebnih rastiščnih razmerah. Po dolini teče slikovit, vijugav potoček, ki izvira na Dobenu, pod Ručigajem, žal ob potočku ni poti, niti steze in je dobršen del skoraj neprehoden (o tem lahko več preberete v novembrskem izvodu Mengšana, v prispevku Andreja Stritarja, Ručigajev studenec). Izvir pod pribl. 25 m visoko prepadno steno domačini imenujejo »Pr' Maln'«, in sicer zato, ker je bil konec 19. stoletja tam postavljen preprost mlin, ki je deloval vse do leta 1955. Ručigajev studenec ali izvir, kjer se ustavi marsikateri poho-dnik in kolesar, da si poteši žejo, pa se nahaja na ovinku pred vzponom na Spodnje Dobeno. Prva elektrarna Ko sva se pred nedavnim pogovarjala s Tonetom, gospodarjem Ručigajeve domačije, o »starih časih«, mi je povedal veliko zanimivega o tem obdobju na Dobenu. Že leta 1904 so imeli pri njih lasten vodovod, ki je črpal vodo iz omenjenega izvira, projektiral pa ga je češki študent Zeman, ki je takrat študiral v Ljubljani. Nekaj let pred drugo svetovno vojno pa je v soteski pod domačijo, Tonetov stric Viktor Ručigaj, priznan mizar in ljubiteljski fotograf (slikal je streljanje talcev v Jaršah), postavil tudi elektrarno. Med vojno je bila razstavljena in njeni deli poskriti, da si je ne bi polastil okupator. Ker je stric med vojno preminil, jo je po končani vojni Tonetov oče Stanko ponovno aktiviral, Ručigajeve je oskrbovala z elektriko napetosti 110 V vse do leta 1962. 18 Mengšan - november 2020 Ručigajevi kmetje, čebelarji in gostilničarji Dobenci pri gradnji ceste Dobeno - Loka 1939 Ručigajev čebelnjak na Dobenem pred 150 leti Prva Ručigajeva hiša je bila po vsej verjetnosti postavljena že pred 15. stol., saj je bil priimek »Ručigaj z Dobenega« v cerkvenih knjigah zabeležen že leta 1420. Prenovljena in povečana je bila leta 1782, kar priča vrezana letnica na nosilnem tramu v gostilni, ki je začela delovati leta 1937. Življenje v tistih časih je bilo težko, ljudje na Dobenu so se kot v večini odmaknjenih hribovitih naselij preživljali le z lastno pridelavo (tudi lanu in konoplje), višek kmetijskih pridelkov, sadje, med in maslo so Ručigajevi vozili z vozom prodajat v dolino po hišah, tudi v Ljubljano. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Dobe-nu, po Tonetovem pripovedovanju 14 hiš, na Spodnjem le 4; pr' Čičk', nasproti kapelice, v hiši sedaj živijo njihovi potomci, Pr' Bolt', ob cesti, ki vodi v »novo« naselje nad Ru-čigajem, ni bilo potomcev in se hiša podira, pr' Martinuc, ruševine na levi pred Ručiga-jem, lastniki so odšli v Ameriko »za boljšim kruhom«. Le pri Ručigaju (zaradi moškega potomstva) so še vedno Ručigajevi. Tako se bo lažje spremljalo in nadaljevalo najstarejše rodovniško drevo v Sloveniji. Kar sicer ni dokazano, a tudi ne ovrženo. Rodbinsko drevo družine Ručigaj z Dobenega, ki ga je leta 1983, po večletnem obdobju temeljitih raziskav, izdelal priznani slovenski zgodovinar Tone Ravnikar, vsekakor velja za eno najstarejših v Sloveniji, saj sega v daljno leto 1586. Še ena pomembna zanimivost Spodnjega Dobena in rodbine Ručigaj, v krstni knjigi mengeške župnije se v letu 1420 kot boter navaja J. Ručigaj, čebelar z Dobenega, kar daje misliti, da se je čebelarstvo na mengeškem območju začelo na Dobenem. Tudi zapisi iz začetka 19. stoletja navajajo, da so se ljubljanski čebelarji hodili učit čebelarstva na Dobeno k Ručigaju. Konec 18. stol. so na domačiji postavili nov, velik čebelnjak, ki pa žal ne stoji več, tradicija pa se je nadaljevala, saj sta tudi Tonetov oče in stric za svoj med dobivala najvišja priznanja. Čas pred vojno ... in danes »Vikendaši«, so začeli prihajati na Dobeno in si postavljati bivališča leta 1964/65 in počasi se je podoba Dobena začela spreminjati, takrat je bila zemlja še poceni: »Oče je prodal 6 parcel za vikende, da smo s tem denarjem naredili fasado,« se spominja Tone. Močno se je spremenilo Dobeno od tistih časov, sedaj je tu že skoraj 10-krat več hiš kot pred vojno in večina nekdanjih »vikendašev« je tu našla svoj novi dom in se za stalno preselila sem gor. Ručigajev rod pa še vedno domuje in skrbi za svojo domačijo na Spodnjem Dobenu, še vedno se preživljajo pretežno s kmetijstvom in gostilno, ki nadaljuje tradicijo, v njej pa strežejo le domači. Zaradi dela na kmetiji je odprta le za konec tedna, ko gostje lahko naročijo tudi kosilo oz. tople jedi in ni jih malo, ki trdijo, da takšne pečenke in domačih klobas, kot se dobijo pri Ručigaju, ni daleč naokoli, Tone pa poskrbi vedno tudi za prvovrstno domačo kapljico ... Besedilo in foto: Tone Vidrgar Še veliko je vedel povedati Tone, o polpreteklih časih, kot to, da je bilo pred drugo sv. vojno Dobeno skupaj z Rašico občina in župan je bil en mandat z Rašice, naslednji mandat pa z Dobena in nato obratno. Občina je spadala v kamniški srez, ki je segal vse do Zasavja. Tudi Mengeška fara (izhaja iz prafa-re) je bila takrat ogromna, saj je obsegala območje od gradu Zaprice pred Kamnikom do Bistrice, Domžal nato ob njej do Male Loke, od tam do vasi Pšata in Sv. Jakob ob Savi, do Črnuč, Gameljn, čez hrib do Rašice, od tod do vasi Suhadole in Moste ter dalje do Križa ter preko Podgorja, spet do Zapric. Pred vojno so Dobeno in Rašico z dolino povezovale gozdne poti, ki so omogočale le prevoz s konjsko ali volovsko vprego, glavno križišče je bilo »pr' bohku« (križ ob cesti približno na pol poti Loka- Dobeno). Širšo, utrjeno cesto do Ručigaja so zgradili leta 1938 takratni prebivalci Sp. Dobena, naprej proti Zg. Dobenu pa so po drugo sv. vojni zgradili takratni prebivalci Zg. Dobena. Ručigajevo družinsko drevo Mengšan - november 2020 19 DOBENO Pestra jesen na Dobenu # Dodobra smo že zakorakali v jesen in ne moremo se pritoževati nad vremenom, saj nas le sem in tja obišče deževen dan, da malo osveži zemljo in spere odpadlo listje s cest. Sorazmerno suhi in topli dnevi vabijo ven, v naravo, da lahko uživamo v razkošnih barvah dobenskih gozdov, ko nam suho listje šumi pod nogami. No nekateri pa opazilo še kaj drugega, da se na Dobenu dogaja ... Posodobitev in razširitev vodohrana Dobeno Že nekaj let VO Dobeno v razgovorih z občinskimi predstavniki med prioritetami, ki so pomembne za krajane, izpostavlja tudi povečanje obstoječega vodohrana. V zadnjem obdobju je bilo v vasi zgrajenih precej novih stanovanjskih objektov in priselilo se je lepo število novih krajanov, to pa vpliva na večjo porabo vode in zmanjšuje možnost uspešnosti protipožarne zaščite naselja v primeru požarne ogroženosti. Verjetno je marsikdo od prebivalcev naselja opazil gradbene aktivnosti, ki so se začele v mesecu oktobru pri vodohranu nad našo vasjo. Ker me je kar nekaj sokrajanov spraševalo o namenu teh del, sem prosil JKP Prodnik za obširnejše informacije o tem in g. Marko Kocjančič, vodja tehnično investicijskega sektorja v podjetju, mi je posredoval naslednje informacije. Vodovodni sistem Vodovodno omrežje Dobeno je del podsistema, katerega vodni vir je vodnjak M1 -Žeček, le-ta pa je del večjega vodovodnega sistema Domžale. Glavna objekta sta pre-črpališče Jablje in vodohran Dobeno. Ker je Dobeno reliefno višje ležeče območje, se v PČ Jablje nahajajo visokotlačne (približno 30 bar) črpalke. V najvišji točki se na 589 metrov nadmorske višine nahaja vodohran Dobeno s kapaciteto 50 m3. Nemoteno oskrbo z vodo in požarno varnost iz zunanjega hidrantnega omrežja zagotavlja 20 podtalnih in nadtalnih hidrantov in je samo območje poselitve relativno dobro pokrito. Vsi hidranti so tekoče pregledani s strani PGD Loka pri Mengšu in večjih pomanjkljivosti ni zabeleženih. Za občino Mengeš je v marcu 2019 podjetje Hidroinženiring izdelalo projektno dokumentacijo »Rekonstrukcija obstoječega VH Dobeno in gradnja novega vodohrana 50m3« za povečanje vodohrana Dobeno na skupnih 100 m3. Povečanje je dodatno utemeljeno tudi s povečano poselitvijo območja, ki iz naselja vikendov vse bolj postaja bivalno naselje. Investicija Za izboljšanje oskrbe s pitno vodo na območju Dobena v občini Mengeš je predvideno povečanje rezervoarskih kapacitet na lokaciji obstoječega vodohrana na Dobenu z dograditvijo novega vodohrana s prostornino 50 m3. Sočasno bo potekala rekonstrukcija obstoječega vodohrana. Skupaj Mengšan - december 2020 20 uveden v delo v mesecu oktobru. V letošnjem letu bodo izvedena zemeljska, gradbena in del obrtniških del, v letu 2021 pa bo potekala izvedba strojnoinštalacijskih del, elektro inštalacij, vzpostavitev sistema daljinskega vodenja in zaključna dela na zunanji ureditvi objekta. Vrednost letošnjih del (izkop in gradbena dela) je ocenjena na pribl. 90.000 evrov, vrednost druge faze pa bo znana, ko bo izbran izvajalec na osnovi razpisa oziroma ponudbe. Razširitev ceste Dobrososedski odnosi, spoštovanje med sosedi in dobra volja naredijo čudeže. Beseda da besedo in tako sta se Blažev Primož in Anžinov Stojan dogovorila za razširitev ceste, v širini pribl. pol metra in dolžini pribl. 40 m, ki meji na njuni parceli. Pa smo se na pobudo Vehovčevega Franceta v VO dogovorili za akcijo, občina je prispevala potrebno količino peska, VO pa cement in delo. V petek, 6. novembra, letos smo se že pred 14. uro zbrali na kraju akcije. Najprej smo izkopali zemljo ob robu ceste v globino pribl. 35 cm in z njo zasuli depresijo ter izravnali teren 50 m naprej, na nasprotni strani ceste, nato smo z betonom, ki smo ga pripravili, jarek zasuli in beton utrdili z železnimi palicami. Dohitela bosta oba vodohrana zagotavljala 100 m3 nas je noč in smo zaključna dela končevali vode, kar bo zadoščalo pokrivanju dnevnih ob podpori baterijskih svetilk. Pri delu nam nihanj porabe vode in zagotavljalo ustrezno je bil v veliko pomoč pri odvozu zemlje in požarno rezervo. dostavi betona Francetov vsestransko upo- Za gradnjo in rekonstrukcijo je Občina raben traktor. Čeprav se morda marsikomu Mengeš septembra letos pridobila gradbe- pridobljena razširitev ne zdi omembe vre-no dovoljenje, Javno komunalno podjetje dna, je za uporabnike ceste na tej relaciji Prodnik pa je kot pooblaščeni investitor (glede na širino cest v naselju) pridobitev, Občine Mengeš izbralo izvajalca, ki je bil ki smo je veseli. Namestitev meteorološke postaje ELES Konec letošnjega poletja so se na Dobenu pojavile govorice, naj bi tu postavili oddajnik za omrežje 5G, kar je sprožilo različne odzive krajanov, kot se to dogaja tudi drugod po svetu, na eni strani so zagovorniki posodobitve in modernizacije, na drugi pa tisti, ki verjamejo v teorije zarote ... 11. novembra letos, ravno sem odhajal od doma, pristopi k meni mimoidoči, ki pogosto obiskuje Dobeno, in me nagovori: »No, a sedaj vam pa že montirajo oddajnik za 5G?« in mi pokaže na steber daljnovoda pri Udovčevih. Tam se je res nekaj dogajalo, pod stebrom sta stala dva kombija, po stebru pa je plezalo nekaj ljudi in sem se odločil, da raziščem, kaj se dogaja. Monterji Govednik elektrostoritve, d. o. o., iz Cerknice so po naročilu investitorja »ELES« na daljnovod nameščali meteorološko postajo za spremljanje temperature in vremenskih pogojev, ker višina temperature in drugi vremenski pogoji vplivajo na prevodnost oz. prenos el. energije. »Namen je racionalizacija prenosa el. energije«, tako so mi razložili monterji. Verjamem, da so navedene informacije zanimive predvsem za prebivalce Dobena, a morda novice zanimajo tudi koga iz doline in je prav, da so o tem obveščeni. Besedilo in foto: Tone Vidergar Mengšan - november 2020 21 MENGEŠKI UTRIP Osvetlitev slovenske božične smreke v Vatikanu Božično okraševanje v Vatikanu ima že dolgo tradicijo. Prvo smreko smo Slovenci na Trg svetega Petra postavili in okrasili že pred desetimi leti. Tokratna pa je nekaj posebnega, ker je simbolna. Visoka je natanko 30 metrov, kar pomeni 30 let samostojne Slovenije. V organizaciji Vlade Republike Slovenije je 11. decembra ob slovesni osvetlitvi božične smreke potekal glasbeni kulturni program. Dogodek je režiral Igor Pirkovič, nastopili pa so znani slovenski glasbeniki. Med njimi tudi Mengšan Franc Kompare. Franc Kompare, trobenta Nastop na dogodku je veliko priznanje in dosežek naših glasbenikov. Na glasbenem spektaklu so nastopili: • Marko Fink, basbaritonist, svetovno znani pevec, rojen v Argentini, danes pa živi v Sloveniji; • Sabina Cvilak iz Maribora je vrhunska sopranistka, ima več nagrad svetovnega slovesa, pela je tudi z italijanskim pevcem Andrejem Bocellijem na turneji po Sloveniji; • Nuška Drašček, sopranistka, z vsestranskim vrhunskim programom; • Ana Plahutnik, najbolj perspektivna pevka mlade generacije, ki je začela svojo pevsko kariero pri prof. Nini Kompare Volasko; • Tomaž Plahutnik, virtuoz na citrah, s slovensko dušo in posebnim stilom igranja; • Franc Kompare, krilni rog in trobenta, že 60 let igra doma in po svetu, z njim bo prihodnje leto v Mengšanu pogovor o njegovem dolgoletnem glasbenem ustvarjanju. Zaradi zaostrenih epidemioloških razmer je spremljevalni program potekal malce drugače. Ne v živo, ampak so že posnetega predvajali na velikih zaslonih na Trgu svetega Petra. Na dogodku, ki je bil zaprt za javnost, je bila navzoča slovenska delegacija in predstavniki italijanske škofije Teramo, ki je postavila jaslice. Virtuoz na citrah, Tomaž Plahutnik Ponovitev na Televiziji Slovenija Isti kulturni program s slovenskimi glasbeniki bo predvajan tudi na TV Slo, prvi program, v petek, 25. decembra, na božični dan, ob 11:15, pred papeževim evharistič-nim blagoslovom Urbi et Orbi in božičnim voščilu svetu. Besedilo: F. K. Ana Plahutnik Rodila se je leta 1999 v Ljubljani. Glasbeno pot je začela kot učenka klavirja na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa je začela s poukom petja na Glasbeni šoli Logatec pri prof. Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu l. 2016 je šolanje petja nadaljevala na Kon-servatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Tatjane Vasle. Leta 2020 je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno študira solo petje v razredu prof. Matjaža Robavsa. Že v prvem letu šolanja je pod mentorstvom Nine Kompare Volasko je osvojila prvo nagrado in zlato priznanje na tekmovanju TEMSIG v kategoriji 1a, v naslednjih letih pa je pod mentorstvom Tatjane Vasle osvojila tretje mesto na mednarodnem tekmovanju luventus canti na Slovaškem in na mednarodnem tekmovanju Daleki akordi v Splitu četrto mesto. V letošnjem letu je ponovno tekmovala na tekmovanju TEMSIG, kjer je osvojila prvo nagrado in zlato plaketo v kategoriji 1.c. Poleg petja se ljubiteljsko ukvarja tudi z gledališčem. Že peto leto igra večje in manjše vloge v Poletnem gledališču Studenec pri Škocjanu. Nastopa tudi na različnih prireditvah, koncertih ter na samostojnih recitalih. Tomaž Plahutnik Je učitelj citer na Glasbeni šoli Kamnik, sicer pa profesor glasbene pedagogike. Citre se je učil igrati pri prof. Stanetu Modecu v Domžalah, končal nižjo glasbeno šolo v Kamniku, svoje znanje pa je izpopolnil na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je eden izmed najbolj dejavnih slovenskih citrarjev, piše priredbe, nastopa solistično in kot član Slovenskega citrarskega kvarteta. Sodeluje tudi z različnimi drugimi glasbeniki, predvsem pevci. Skoraj dvajset let je bil član Kamniških kolednikov, s katerimi je sodeloval na številnih koncertih in nastopih po vsej Sloveniji, po Evropi, Avstraliji, Severni in Južni Ameriki. Poleg nosilcev zvoka, ki jih je posnel z različnimi zasedbami, je izdal še samostojno zgoščenko ter več notnih zbirk priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi za citre. 22 Mengšan - november 2020 Miklavžev večer otrok iz rejniških družin in Rotary cluba Domžale Tradicionalno smo sv. Miklavža pričakali skupaj z družinami iz Rotary cluba Domžale, v petek, 4. decembra, ob 17. uri. Tokrat malo drugače, prilagojeno razmeram, v katerih živimo, preko aplikacije ZOOM. Sv. Miklavža je pospremil prelep angelček, parkeljne pa je pregnal koronavirus. Otroci so srčno sodelovali s pesmicami, odgovarjali na vprašanja o tem, kako zmorejo izpolnjevati svoje dolžnosti doma, v vrtcu ali šoli in sv. Miklavža prepričali, da vedo, kaj sta dobrota in nesebična pomoč. Dan suverenosti -praznik, ki se še ni ustalil v naši miselnosti, pa si tega ne zasluži 25. oktobra praznujemo dan suverenosti, dan, ko je zadnji vojak Jugoslovanske armade zapustil ozemlje Republike Slovenije. Kar 113 otrokom iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, je Miklavž poslal darila, ki so jih čakala po srečanju z njim, doma. Hvala vsem v Rotary clubu Domžale, ki skrbno negujejo to lepo tradicijo, posebej predsednici gospe Martini Oražem, glavni Miklavževi pomočnici. Koper, 25. 10. 1991 Brionska pogajanja, ki so potekala julija 1991, sama po sebi niso zagotavljala odhoda sovražne vojske, to se je zgodilo šele po sklepu tedanjega jugoslovanskega predsedstva, pod taktirko Miloševiceve Srbije, ki je sprejela sklep o popolnem umiku enot JA iz Republike Slovenije. Proces slovenske osamosvojitve se je tako, s sklepnim dejanjem, končal šele 25. oktobra 1991. Postali smo popolni gospodarji na svojem strnjenem ozemlju, povezuje nas skupni jezik, narodna zavest ter drugi zgodovinski in kulturni dejavniki. Priznala nas je mednarodna skupnost, kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in vodimo politiko, za katero se opredeljuje brez prisile drugih držav ali njihovih zvez. Slednja trditev je sicer bolj deklarativne narave, zato moramo vedno znova utrjevati svoj ugled v širši družbeni skupnosti, kar pa je zelo odvisno od posameznikov, ki smo jih na demokratičen način izvolili, da predstavljajo naše interese. Vsaka vlada do sedaj, vključno z aktualno, je bila prepričana, da dela v dobro vseh nas državljanov Republike Slovenije. Pa se vprašajmo, ali je to res? Besedilo in foto: Marta Tomec Besedilo in foto: Janez Gregorič Mengšan - december 2020 23 V petek, 13. novembra, so nas v Zavodu usmiljenk obiskali Rdeči noski. Klovni zdravniki, ki s svojo profesionalno pripravljenimi nastopi razveseljujejo otroke po bolnišnicah, so prav tako prisotni v domovih za starejše občane. V času, ko se domovi srečujemo s socialno izolacijo, smo se odločili, da stanovalcem popestrimo dan in jim tako vsaj malo poskušamo popraviti razpoloženje. Našemu vabilu so se prijazno odzvali Rdeči noski, ki so ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov svoje nastope izvedli pred domom. Tako so stanovalci spremljali nastope kar iz svojih sob. Z zanimanjem so si nastop ogledali tudi stanovalci Doma počitka Mengeš, ki imajo sobe obrnjene proti našemu domu, prav tako pa tudi drugi sosedje in mimoidoči. Nastop nam je res polepšal petek, saj se je dobra volja s pomočjo nastopajočih širila po celotnem domu. Besedilo in foto: Klemen Jerinc Prav na današnji dan, 18. novembra 1920, se je pred 100 leti v Celju rodila naša stanovalka gospa Vida. Gospa je z veseljem poučevala slovenski, nemški in srbohrvaški jezik. Z izjemno mirnostjo je sprejemala vse, kar je s seboj prineslo življenje. S to mirnostjo je dočakala tudi svojih sto let. Veliko veselje gospe predstavljajo trije otroci, številni vnuki in pravnuki, o katerih z navdušenjem pripoveduje. Poleg pedagoškega dela ji je veliko veselja prineslo ukvarjanje s športom. Z veseljem je hodila po hribih, občudovala naravo in bila navdušena nad plavanjem še v visoki starosti. Danes v domu rada pove, da je v Domu svete Katarine, da se ima dobro in da je nič ne boli. Želimo ji, da bi ji zdravje še naprej služilo in da bi se med nami dobro počutila. Vse najboljše! Besedilo: Klemen Jerinc Foto: Boštjan Košir 24 Mengšan - november 2020 Teden splošnih knjižnic V tednu od 16. do 20. novembra 2020 splošne knjižnice praznujemo. Knjižnice ponujajo tudi v času epidemije številna gradiva in vsebine, ki omogočajo uporabnikom podporo pri izobraževalnih procesih na daljavo ter ustvarjanju in bogatenju duha. Dneve od 16. do 20. novembra zaznamuje teden splošnih knjižnic, v katerem knjižnice po vsej Sloveniji spomnijo državljane, kako so se prilagodile novim razmeram in katere knjižnične storitve so kljub oviram, ki jih ustvarja epidemija, še vedno dostopne. Slovenske splošne knjižnice tudi v tem času ponujajo svojim uporabnikom spletne storitve preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu, povezovanj z drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih z namenom obogatitve digitalnih vsebin za uporabnike, izposojo e-knjig in veliko drugih digitalnih aktivnosti, ki so jih knjižnice ustvarile in izvedle v času epidemije. Seveda pa knjižnice še vedno izposojajo tudi fizične knjige, ki so kljub bogati digitalni ponudbi visoko na lestvici zaželenih knjižničnih storitev. Ravno za to se knjižničarji tudi v času epidemije trudijo za čim večjo dostopnost tega gradiva, ob varni izposoji v knjižnici tudi s pošiljanjem po pošti ali pa ga uporabnikom dostavljajo na kak drug način. Knjižnice so prisotne v 274 krajih po Sloveniji ter s 13 bibliobusi na več kot 700 postajališčih dostopajo do oddaljenih uporabnikov. Prisotnost knjižničarjev v domačih okoljih prebivalcev je ustvarilo zaupanje, ki ga uporabniki izkazujejo storitvam knjižnic in delu knjižničarjev. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje najpomembnejša vrednota, ki pomirja in obenem odpira možnosti za prihodnost. Porast uporabe digitalnih knjižničnih storitev, ki jih imajo uporabniki tudi sicer na voljo, kaže na posebnost časa, v katerem živimo. Knjiga v fizični in e-obliki še vedno ostaja nepogrešljivo sredstvo za krepitev duha in najpomembnejši člen v izobraževalnem procesu. Osnovna vloga knjižnic v današnjem času je razvoj storitev ter dostopnost raznovrstnega gradiva, ki so namenjeni vsem članom družbe, še posebej mladim, tako da lahko razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, prav tako pa spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela, s čimer pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi. Povezovalna vloga v družbi V tednu splošnih knjižnic vse knjižnice po Sloveniji državljanom sporočajo, da kljub razmeram še vedno opravljajo povezovalno vlogo v družbi. Takole so se odzvali uporabniki na storitve, ki so jih pod sloganom »#ostanidoma v stiku s knjižnico« v času prvega vala epidemije pripravili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah: Katarina Ratej, ena izmed uporabnic knjižnice, je dejala: "Všeč mi je, da lahko preko spletnih seminarjev in izobraževanj ostanemo v stiku s knjižnico, da zaposleni ohranjajo stik z vsemi obiskovalci knjižnic in prireditev in tako gradijo most med ljudmi, kljub ukrepom, ki so nas doleteli v letošnjem letu. Meni osebno sta osebni stik in komunikacija zelo pomembna, saj smo ljudje družabna bitja in nas lahko prenehanje komunikacije vodi v tesnobo. Hvaležna sem Knjižnici Šmarje pri Jelšah, da smo lahko redno v stiku." Prav tako je o programu knjižnice Šmarje pri Jelšah uporabnik Pavel Kristan dodal: "Dobrodošli so pobuda in ponudba in sodelovanje med knjižnico, kulturnim domom, univerzo za tretje življenjsko obdobje in muzejem, saj z aktivno udeležbo, kot sta poslušanje in učenje, krepimo samozavest in pokažemo lastne sposobnosti drugim. Tako se tke socialna mreža ter živahna in trdna skupnost." Teden splošnih knjižnic se je v petek, 20. novembra, zaključil z Dnevom splošnih knjižnic. Na ta dan so bile objavljene in podeljene nagrade za najboljše projekte, ki so jih knjižnice prijavile na razpis Združenja splošnih knjižnic, in je namenjen povezovanju med knjižnicami, izmenjavi dobrih praks ter krepitvi dejavnosti knjižničarstva, ki podobno kot trenutni časi zahtevajo od knjižnic inovativnost in fleksibilnost, da ostanejo v stiku z uporabniki. Zato je še posebej razveseljivo, da je kar 18 slovenskih splošnih knjižnic prijavilo svoje primere dobrih praks, med katerimi je strokovni odbor Združenja splošnih knjižnic izbral najbolj inovativne in prepričljive projekte. Dan splošnih knjižnic Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, je ob tem povedala: "V časih pomanjkanja komunikacije, zaprtja šol, vrtcev ter kulturnih, športnih in družabnih organizacij se še bolj zavedamo svojega poslanstva in utiramo drugačne poti do svojih uporabnikov. Povezovanje je naš osnovni motiv letošnjega tedna knjižnic in pomeni povezovanje z uporabniki, povezovanje z lokalno skupnostjo, povezovanje med knjižnicami z namenom ohranjanja ravni dostopnosti do izobraževalnih, kulturnih, ustvarjalnih vsebin, s katerimi krepimo duha v družbi. Ponosni smo, da so v tem letu zaposleni v knjižnicah še posebej motivirani za razvoj programov, kar kaže tudi veliko število prijavljenih inovativnih projektov, ki so prispeli na razpis Združenja splošnih knjižnic. Najboljši od njih prejmejo nagrado. Dan splošnih knjižnic, ki bo v petek, 20. novembra, smo tokrat namenili predstavitvi nagrajenih projektov Knjižnice ostajajo zaupanja vredne institucije, s tradicionalnimi storitvami in novimi pristopi, ki so jih razvile v tem posebnem času in bodo seveda tudi ostale. Zavedamo se naše vloge in odgovornosti pri oblikovanju odprte družbe, povezovanja in medsebojnega spoštovanja." Vabimo vas k ogledu kratkega videa, ki ga sestavljajo utrinki iz projektov, ki so jih v letošnjem letu prijavile knjižnice za nagrado Združenja splošnih knjižnic. KNJIŽNICE POVEZUJEMO Ne spreglejte prilagojenega urnika Knjižnice Domžale in njenih enot. Besedilo in foto: Barbara Ahačič Osterman Mengšan - november 2020 25 MENGEŠKI UTRIP Magična joga in meditacija V AIA - mladinskem centru smo v novembru izvedli virtualno delavnico Magična joga in meditacija. Povezali smo se preko aplikacije Zoom in ob 18. uri skupaj odrolali podloge za jogo in vsak v svojem prostoru ustvarili ustrezno atmosfero za ščepec magičnosti. Vzeli smo si čas zase. Skozi redno prakso joge razvijamo in širimo svoje zavedanje. Zavemo se, da je naše življenje edinstveno. Čeprav nam trenutne razmere onemogočajo običajne vadbe v živo, je možnost povezave preko aplikacij dobra alternativa. Občutek, da se nas skupina ljudi ob istem času poveže z istim namenom, je dragocen. In ta namen je, da naredimo nekaj zase in poskrbimo za dobro stanje našega duha in telesa. Joga to vsekakor omogoča. Pokaže nam, da smo vedno povezani s svojim virom moči, ki nam pomaga premagati raznolike izzive življenja. Ti so nam vedno dani na pot z namenom osebne rasti. Hkrati smo ves čas povezani s svojim centrom notranjega miru, ki je zelo pomemben pri sprejemanju sebe in okolice. Skozi redno prakso joge razvijamo in širimo svoje zavedanje. Zavemo se, da je naše življenje edinstveno, in da smo mi tisti, ki smo zanj odgovorni. Pomembno je, kakšne odločitve sprejemamo na svoji poti, saj te krojijo naše vsakdanje življenje. Na delavnici smo izkusili ta občutja in spoznali, da čas, namenjen sebi, ni stran vržen čas, V tem času napolnimo svoje baterije in lažje prisluhnemo svoji intuiciji in njenim smernicam. A le z redno prakso lahko vnesemo korenite spremembe v svoje življenje. Lepo vabljeni na magično jogo. Urnik in več o meni na: www.majamaselj.com. Besedilo: Maja Maselj Foto: Uroš Rangus Taborniške aktivnosti na daljavo Taborniki smo imeli ob začetku novega šolskega leta znova povečan vpis predvsem otrok nižjih razredov osnovne šole v naše vrste. Pokrivamo vse starostne skupine, vpis prvošol-cev pa je bil celo tako velik, da smo jih morali razdeliti v dve ločeni skupini. V prvih nekaj tednih so se člani vodov spoznali med seboj in z vodnikom, potem pa smo bili tudi mi prisiljeni ustaviti srečanja v živo in jih nadomestiti na daljavo. Člani enkrat tedensko dobijo izziv, za katerega imajo nekaj dni časa, da ga opravijo. Ko ga opravijo, fotografirajo izdelek in ga pošljejo vodniku, ki zbira vse opravljene izzive in jih točkuje ter tako dodaja točke k skupnemu rezultatu, da bodo na koncu razglasili zmagovalca. Občasno potekajo vodova srečanja tudi preko komunikacijskega orodja Zoom, preko katerega igrajo v zadnjem času zelo popularen Among us. Ob iztekanju leta mengeški taborniki želimo vsem občanom mirne praznike in srečno ter zdravo v novem letu. "Z naravo k boljšemu človeku!" Besedilo: Blaž Slabajna Foto: člani RUP Mengeš 26 Mengšan - november 2020 Tatjana Ručigaj nagrajena s certifikatom kakovosti Srca Slovenije Razvojni center Srca Slovenije je v oktobru izvedel četrto ocenjevanje rokodelskih in prehranskih izdelkov Srca Slovenije. 34 ponudnikov s 104 izdelki je prejelo pravico do uporabe Kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Certifikat je bil podaljšan tudi 38 izdelkom, ki so bili pozitivno ocenjeni že leta 2016. Pravico do uporabe znaka je tako prejelo 15 proizvajalcev prehranskih izdelkov in 19 rokodelcev iz Srca Slovenije, med njimi tudi Tatjana Ručigaj iz Mengša. S tehniko polstenja, ki je bila v preteklosti zelo razširjena tudi na Slovenskem, izdeluje kakovostne polstene copate, torbice in nakit, za katere je že drugič pridobila certifikat kakovosti Srca Slovenije. Njene izdelke so ocenili etnolog prof. dr. Janez Bogataj, oblikovalec Matej Zupančič in svetovalka za načrtovanje turizma in gostinstva doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec. Razvojni center Srca Slovenije organizira vsakokrat tudi slovesno podelitev certifikatov, ki pa je tokrat zaradi posebnih razmer v klasični obliki verjetno ne bo mogoče izvesti. Vseh 208 certificiranih izdelkov je objavljenih v spletnem katalogu na spletni strani www. srce-slovenije.si. Prejemnici certifikata čestitamo, bralce pa vabimo, da jo podprejo s svojim nakupom. Besedilo in foto: Mija Bokal, Razvojni center Srca Slovenije V MDI Domžale nismo pozabili na invalide! Epidemija koronavirusa je v drugem valu še posebej prizadela člane našega društva, ki še težje prenašajo bremena časa, v katerem živimo. V Medobčinskem društvu invalidov Domžale imamo tudi 148 članov iz občine Mengeš. Sem sodijo pretežno starejši člani, ki imajo poleg invalidnosti še pridružene bolezni in so ranljivejši. Veliko jih živi samih in v tem času smo jih osamili in s tem porinili na rob. Stiska ni samo fizična, ampak tudi psihična. Večina ne obvlada elektronskih naprav. Le bližina, osebna komunikacija in stisk roke jim predstavlja največ. V stiski nas pokličejo in povedo, da bi radi prišli malo naokoli, se srečali z nami, morda kupili kopalne karte za terme Snovik, ki so cenejše ... Prinesejo prošnje za denarno pomoč. V tem času smo razdelili denarno pomoč več deset članom. Občina Mengeš nam je namenila za celoletno dejavnost članov iz Mengša pičlih 640 evrov, kar je premalo. Težko zadostimo vsem njihovim potrebam. Pa vendar številni premagujejo težave, kakor vedo in znajo. V pomoč smo jim z našo dejavnostjo. Nekateri bi radi preverili krvni tlak, morda holesterol in krvni sladkor, če je še obvladljiv. V ta namen smo kupili ustrezne aparature in testne lističe. Nekateri že dolgo niso nikomur pokazali ran na nogah, morda pik klopa. Napotimo jih k lečečemu zdravniku, patronažni službi, včasih tudi na urgenco in jim namenimo spodbudno besedo. Vzamemo si čas. V našem društvu je včasih kot »v panju«. Za izvedbo takih programov skrbiva Vida Čeh, dipl. med. sestra, in Zdenka Novak, dipl. ing. laboratorijske biomedicine. Sva dve upokojeni zdravstveni delavki, ki sodelujeva kot prostovoljki. Z veseljem pomagava po svojih močeh. V času uradnih ur pride na obisk tudi 20 članov. Za tiste, ki ne morejo priti na sedež društva, poskrbijo naši prostovoljci. Njim gre še posebna zahvala, saj si res prizadevajo obiskati prav vsakega invalida. V Mengšu skrbi za naše člane gospa Justi Lagoja, ki prizadevno opravlja svoje delo kot prostovoljka za člane iz Mengša. Obišče jih na domu, prinese skromna darila za obletnice in poklepeta z njimi o težavah. O tem poroča na društvu. Naša predsednica Vida Perne vedno najde rešitev in prijazno besedo za vsakega, ki potrebuje pomoč. V zadnjem času je naša dejavnost močno okrnjena in stiki potekajo le preko telefona, saj fizični stiki zaradi ukrepov NIJZ niso dovoljeni. Še naprej se bomo trudili polepšati te težke dni vsem našim invalidom, jim nameniti spodbudno besedo in pomoč. Po svetu 3. decembra zaznamujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Leta 1992 ga je generalna skupščina razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. V svetu predstavljajo okoli 10 odstotkov prebivalstva, v Sloveniji je vsak 12. prebivalec invalid. Letos žal ne bomo mogli obeležiti dneva invalidov zaradi epidemije. Želimo si, da bi vsem našim članom že do konca leta stisnili roko, jim prinesli koledar in jim zaželeli vse dobro v novem letu. Upanje ostaja! Hvala za razumevanje in upamo na lepše in prijaznejše čase! Ostanite zdravi! Besedilo in foto: Zdenka Novak za MDI Domžale Mengšan - november 2020 27 MENGEŠKI UTRIP December čas veselja, radosti čas, ko verjamemo, zmoremo Zakorakali smo v december, po mojem mnenju najlepši in najbolj mističen mesec v letu. V decembru na zemljo prihajajo prav posebne energije, ki jih lahko izkoristimo za zdravljenje na vseh ravneh, da lahko odpustimo, se preiz-prašujemo o letu, ki se končuje in snujemo načrte za leto, ki prihaja. S tem, ko počistimo s starim, lahko pride novo. Nekateri ta čas imenujejo tudi svete noči, saj se je 24. decembra, na sveti večer, rodil Jezus. Božič je čas, ko se dogaja preporod. Na osebni ravni se lahko v nas prebudijo energije miru, ljubezni, ponižnosti, da-režljivosti. Zunanji - fizični, in naš notranji - duhovni, svet težita k ravnovesju in ko smo v ravnovesju sami s sabo in s svetom, ki nas obdaja, se počutimo izpolnjene, imamo občutek, da je vse v najlepšem redu. Gotovo bo letošnji Božič drugačen. Zaznamovan z epidemijo Covid-19. Pa vendar, ali ni prav ta praznik posvečen intimi domačega ognjišča, umirjanju človeških hotenj po novem in po še več. Morda pa bo prav letošnji Božič v nas prebudil pozabljene radosti ob peki piškotov, postavljanju jaslic in novoletne jelke in nas pripeljal do spoznanja, da je za srečo potrebnih zelo malo stvari. Morda bomo zaradi prepovedi druženja naredili in napisali voščilnice in jih poslali svojim najdražjim in prijateljem namesto virtualnih prepisov, ki so jih drugi pripravili za nas. Vse je bolje, kot pa da se prepuščamo črnim mislim in zmedi, ki jo povzroča nenehno spremljanje novic o obolelih in smrti. In poslušam, da smo kot v zaporu, da je nošenje mask nevarno, da je prepoved medsebojnih stikov nečloveška, da so nam ukradli osebno svobodo. Tudi sama sem v nekem srečanju, poleti v času umirjanja epidemije, omenila, da se mi ne zdi epidemija tako nevarna in da ne poznam nikogar, ki bi bil okužen. Med sogovorniki je bil tudi zdravnik iz infekcijske klinike v Ljubljani. Rekel je, da je morda tako videti iz varnega naslanjača doma, da pa so se on in njegovi kolegi vsak dan spopadali z urgentnim stanjem, ko so delali noč in dan v skafandrih, sprejemali odločitve, ki so naslednji dan naletele na kritike v medijih, na negodovanje množic. Zamislila sem se in se strinjala, da premalo upoštevamo preverljiva dejstva in številke, da smo egoistično zazrti v svoje potrebe in težave. Da je danes Slovenija med državami z več kot 300 in manj kot 600 umrlimi na milijon prebivalcev (Frane Adam). Torej ni čas, da nas skrbijo prazna mesta, zaprti lokali, prepoved druženja, novoletna praznovanja, ampak da se odločimo dosledno upoštevati navodila stroke. Upoštevajmo medsebojno razdaljo, nosimo maske, umivajmo roke in se ne družimo. Za to bo čas, ko virusa ne bo več. Kaj pa lahko naredimo, ko nas preplavi malodušje, stiska, ko se nam zdi, da je vse brez smisla. Lahko smo se veselili vsakega sončnega dne v druga leta sivem novembru. Naredimo si sistem majhnih korakov, ki nam bo pomagal. Poiščimo drobna veselja, razveselimo se dobre knjige, ki smo si jo sposodili v knjižnici po priporočilu naše knjižničarke Barbare Osterman, pojdimo vsak dan na sprehod po vseh čudovitih sončnih poteh okoli Mengša, poklepetajmo s prijatelji po telefonu, preberimo pravljico svojim vnukom po videu, napišimo pismo znanki, ki je v domu, napletimo nogavice za novoletna darila, spomnimo se lepih trenutkov, ko smo bili srečni in izpolnjeni, se vsak dan ob 18.35 pridružimo dr. Borutu Škodlarju v oddaji Čas za vas: Samoumirjanje na prvem programu RTV Slovenija, začnimo pisati dnevnik. Naredimo okraske in jih obesimo na jelko v naravi, tako kot se je čudovito spomnil neznani pohodnik na grebenski poti proti Rašici. Možnosti je veliko, neskončno, samo dovoliti si ne smemo, da se ne potrudimo za sebe. Frustracije spremenimo v upanje, da je to samo prehodno stanje, ki ne more trajati. Človek je silno prilagodljivo bitje in treba je verjeti v lastno duhovno moč. Recimo si, tako kot Vergil, ki je napisal, da zmoremo, ker verjamemo, da zmoremo. Vsak dan je nov dan. Vsak dan se lahko odločimo, da bomo prijazni, nasmejani, da bomo gojili lepe odnose, da bomo pozitivno mislili, da se bomo naučili poslušati in slišati. To je ključ do lepote bivanja. Besedilo in foto: Marija Štebe, predsednica DU Mengeš Vsem, še posebej pa mengeškim upokojencem, ob prihajajočih praznikih želim zdravja, osebne sreče, miru in ljubezni. Marija Štebe "Veselimo se, saj je veselje globlje od žalosti" (Nietzsche). 28 Mengšan - november 2020 Škrati in škratovanje tako in drugače Saj poznate, škrate? Ampak: ste jih morda že videli, ali veste, kje jih lahko najdemo? Enciklopedije in pravljice pravijo, da so to mitološka bitja, majhne postave in zelo nagajive narave. Običajno so domišljijska sestavina pravljične dobe v otroštvu, nekateri narodi (npr. Norvežani) jim dajejo pomembno vlogo tudi v času odraslosti. Tudi delček življenja najinih štirih vnukov je tesno povezan s temi pravljičnimi figurami. Vsak od njih jih zna natančno opisati: krasijo jih brki in brada, na glavi imajo koničaste kape, nosijo oblačila varovalne rjavkasto zelene barve, obuti so v rjave udobne čevlje. Kopalnice (na srečo) ne poznajo. Umivajo in perejo se v bistrih, mrzlih potočkih, noči in deževne dni preživljajo v svojih malih domovanjih: v luknjah in jamah, drevesnih duplinah, pod gostim drevjem ali grmovjem. Zjutraj dolgo spijo, čez dan se pogovarjajo z živalmi, poslušajo melodije vetra in škrabljanje kapljic. Hranijo se z gozdnimi sadeži, žejo si tolažijo z rosnimi kapljicami. Všeč so jim tudi gobe z velikimi klobuki, saj jih ščitijo pred dežjem in močnim soncem. Najraje živijo v gozdovih, nekateri so si poiskali svoja bivališča celo v gorah. Večina se jih lahko pohvali s častitljivo starostjo, ta se šteje v stoletjih in desetletjih (npr. 678 let). Ti pravljični navihanci so polni energije in norčavih lumparij. Nepričakovane obiskovalce pogosto speljejo na napačno pot ali na napačen cilj. Včasih jim zmaknejo kos oblačila (rokavičko, kapo ali kaj drugega) in ga pozabljenega pustijo ležati na tleh. Če je priložnost, iz nahrbtnika izmaknejo slaščico ali sendvič, vanj namestijo dodatno breme (ka- men) ali pa izpraznijo čutaro z napitkom. Pri tem neskončno uživajo, učinke svojih vragolij spremljajo tako, da jih nihče ne vidi in ne sliši. Škrati pa so lahko tudi drugačni. Ugaja jim namreč otroški vrišč in čebljanje, spoštujejo trud in vztrajnost malih sprehajalcev in po-hodnikov. Prav zato jih pogosto nagradijo za trud in vztrajnost ter jih na cilju »pocrkljajo« z manjšim presenečenjem. Skrijejo ga za skalo, pod deblom, v starem štoru, med listjem v travi, med praprotjo ..., nato pa izginejo v svoje varno zavetje narave. Zakladi so lahko različni: čokoladen jajček, vrečica bombonč-kov, mandarina, jabolko, igračka, napitek . Veselje najditeljev je neizmerno. Dokazujejo ga z zavzetim iskanjem, sproščenim vriskanjem ter s polnimi usti sladkih pregreh. Z večjim številom svečk na rojstnodnevnih tortah se začnejo pojavljati tudi dvomi. Otroci odraščajo, opazujejo in razmišljajo, pravljič-nost zamenja realnost, ki prihaja iz omar in vrečk odraslih spremljevalcev. Zadnjič je na krajšem izletu prišla k meni najstarejša, sedemletna vnučka in mi zašepetala: »Babi, jaz pa vem, kako je to s škrati. Pa tega ne bom povedala, ampak ti bom raje pomagala pri škratovanju.« Ljubeznivo sem jo pogledala in jo pobožal po ličku: »Res prijazno od tebe. Zelo sem ponosna nate. No, prišel je čas, ko si tudi ti postala škrat.« Bliža se konec leta in koronski časi ne obetajo nič prijetnega. Prav vsak izmed nas pa se lahko spremeni v prijaznega škrata, ki s skromnim darilcem ali dejanjem (s škratovim zakladom) preseneti nekoga, ki to potrebuje. Morda bo to iskren pogled nad masko, skledi-ca piškotov pred vrati osamljenih, voščilnica v poštnem nabiralniku . Spremenimo se torej v škrate in naredimo čas in življenje lepše in bolj prijazno. Pa zdravo, veselo, brezvirusno in čim bolj škratovsko leto 2021. Besedilo: Urška Stritar FOTO: Škrati živijo v otroški domišljiji Mengšan - december 2020 29 MENGEŠKI UTRIP Začasna prekinitev aktivnosti v Društvu Lipa Po sklepu Upravnega odbora je tudi Društvo Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale oktobra začasno prekinilo z izobraževalnimi, kulturnimi in športnimi dejavnostmi študijskih skupin, ob tem pa na NIJZ poslalo vlogo za pridobitev mnenja o izvajanju izobraževanja. Nekatere študijske skupine so se odločile za delo preko spletne aplikacije ZOOM itd. (španščina, nemščina, glasbene skupine, orientalski ples), vodstvo pa še vedno upa, da kmalu pride čas za normalno delo študijskih skupin v prostornih učilnicah, saj je ob pridobivanju znanja in izkušenj še kako pomembno tudi druženje. V tajništvu društva smo sicer na voljo v času uradnih ur, lahko pa pokličete na telefonsko številko društva ali na telefon predsednika: 031 379 276. O vseh nadaljnjih spremembah vas bomo obveščali sproti. Vsem želimo dobro zdravje in počutje ter vas lepo pozdravljamo. Nekatere študijske skupine so lepe rezultate, o nekaterih smo pisali v prejšnji številki, dosegle že v začetku šolskega leta. Tako so zelišča-rice novo študijsko leto začele v naravi. Mentorica Veronika jih je namreč povabila na ogled vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu, ki stoji tik ob Eko hmeljarskem muzeju. Kot je v daljši predstavitvi obiska v Žalcu zapisala Marina Kopač, jim je prav vsaka zdravilna rastlina pripovedovala svojo zgodbo, pa naj so bile to dišavnice ali Kneippova zelišča, seznanile pa so se tudi s pomenom in uporabo posameznih zelišč za vsakodnevne tegobe. Prijeten dan so zaključile z obiskom bližnje okolice in prepričanjem: »Življenje sestavljajo leta, ki ne pomenijo nič, in trenutki, ki pomenijo vse.« Kot smo že pisali, je med novimi študenti in študentkami veliko interesa za nova znanja. Danes predstavljamo restavratorstvo - postopek, s katerim se nekaj prenovi ali preuredi, navadno so to stare ali poškodovane umetnine. Namen študijskega programa je, da ob novih strokovnih znanjih s tega področja osvojite predvsem konkretne postopke za obnovo in ohranjanje umetnin, hkrati pa študijski krožek prinaša tudi znanja o preventivni zaščiti umetnine, upočasniti ali ustaviti njihovo propadanje. Mentor Žiga Rehar nam je o programu povedal, da bodo udeleženci spoznali osnove restavriranja lesenih predmetov, naučili se bodo razlikovati med konservatorskim in restavratorskim postopkom. Spoznali se bodo z osnovami lesa, njegovimi dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, načini hranjenja, rokovanja in obdelave. Večji del časa bo študijska skupina namenila praktičnemu delu: restavriranju lesenih izdelkov, kjer bodo udeleženci z lastnim delom na svojih predmetih odkrivali možnosti restavratorskih in kon-servatorskih postopkov. Glede na zanimanje in časovne zmožnosti se bodo lahko v drugi polovici leta udeleženci preizkusili, tudi v izdelavi pozlate, poslikave lesa, izdelave kalupov in odlitkov, restavriranja slik itd. Spremljajte najnovejše novice na spletni strani Društva Lipa! Besedilo: Marjan Ravnikar, predsednik Foto: Lipa Domžale Ob izteku leta se gasilke in gasilci Gasilske zveze Mengeš zahvaljujemo vsem občankam in občanom, donatornem, podjetjem in ustanovam za pomoč, razumevanje in sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomočL Želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in varno leto 2021! Gasilska zveza Mengeš 30 Mengšan - november 2020 V letu 2020 FB skupina Mengeška 100krat dvakrat dobrodelno Na pobudo Maje Jerič so se oktobra v okviru dogodka Dobrodelnih 12 ur Mengeške koče zbirala sredstva za Rdeči križ Mengeš, decembra pa je Zlatka Zebec organizirala zbiranje izdelkov, ki so bili podarjeni Karitasu Mengeš. Oktobra je dogodek 12 ur Mengeške koče dobil dobrodelno vsebino in pobudnica ga je preimenovala v Dobrodelnih 12 ur Mengeške koče. Prve pohodnice in pohodniki so se zbrali ob 6. uri, hodili pa so vse do 18. ure. Prejšnja leta so pohodnice in pohodniki prehojene poti podarjali tisti, ki sami ne morejo hoditi. V letu 2020 so se organizatorke odločile, da bi pohodnice in pohodniki, ki bi se srečali, skupaj popili kavo na Mengeški koči. Ker pa je bilo gostišče zaprto, se je pobuda spremenila in v posebni skrinjici so se zbirala sredstva za Rdeč križ Mengeš. Pohodnice in pohodniki so bilo radodarni, zbranih je bilo 140 evrov, ki jih je pobudnica predala Silvi Dolinšek, predsednici Rdečega križa Mengeš, dan po pohodu. Decembra pa se je Zlatka Zebec odločila za prav posebno dobrodelno akcijo, ki jo je poimenovala Pričaraj nasmeh. Vse pohodnice in pohodnike je povabila, da ob sprehodu na Mengeško kočo s sabo prinesejo izdelek z daljšim rokom uporabe, sladkarije ali druge izdelke. Akcija je potekala prvo soboto v decembru in od 16. do 18. ure je bilo zbranih izredno veliko izdelkov. Zlatka Zebec je povedala: »Odziv vseh pohodnic in pohodnikov, ne samo članic in članov FB skupine, me je presenetil. Posebna zahvala tudi Turističnemu društvu Dobeno, ki so se pridružili akciji. Če bodo nasmehi tistih, ki bodo izdelke dobili, pol tako veliki kot tistih, ki so jih podarili, smo dosegli svoj namen.« Vse prejete izdelke je Zlatka Zebec še isti večer predala Jerci Stopar s Karitas Mengeš, ki je zagotovila, da bodo še v decembru podarjeno predali družinam, ki so v stiskah. Tako pobudnica Zlatka Zebec kot prejemnica Jerca Stopar sta se zavzeli, da podobno akcijo še ponovita tudi v letu 2021. Besedilo in foto: Tina Drolc Jesenski vikend seminarji Medobčinskega Društva Sožitje v Gozd Martuljku Že v začetku leta je tudi v naše kraje prišel koronavirus in prekinil praktično vse društvene dejavnosti MOD Sožitje. V ta namen smo za jesenski čas pripravili več društvenih programov, ki smo jih izvedli v manjših skupinah. Društveni vikend programi VŽU so bili namenjeni strnjeni izvedbi društvenih aktivnosti oz. krožkov. Čez vikend so se zvrstile glasbene, plesne, kuharske vsebine, novinarski krožek, skrb za samega sebe ter pohodništvo. Ena od manjših skupin Sožitja s spremljevalci v Gozd Martuljku Prva dva vikenda v oktobru 2020 smo se v manjših skupinicah s spremljevalci odpravili v Gozd Martuljek, kjer smo od petka do nedelje bivali v prijetni hišici. Po petkovem spoznavanju in prilagajanju na novo okolje in prijatelje ter večernim plesu, smo soboto zapolnili z različnimi delavnicami. Udeležence so najbolj prepričale glasbene delavnice in igranje na glasbene palice ter petje različnih pesmi. Z eno od skupin nam je peš do Kranjske Gore in nazaj uspelo narediti kar 10 km. Bravo, pohodniki! Udeleženci so poskušali čim bolj samostojno poskrbeti zase, predvsem pri higieni, pomagali so tudi pri pripravi mize in obrokov, saj smo si kuhali sami. Vse lepe vtise smo nato na novinarski delavnici strnili v različne zapise o dogajanju. Nastalo je več kreativnih izdelkov, ki smo jih nato objavili v društveno glasilo Kapljice, ki je izšlo v začetku decembra. Oba vikenda sta kar prehitro minila, tretjega pa nam zaradi zaostrenih ukrepov zoper Covid-19 ni uspelo izvesti. Ker so se društveni vikend VŽU izkazali kot dobra dopolnitev in nadomestek odpadlih tedenskih krožkov, jih bomo zagotovo izvajali tudi v prihodnjem letu. Besedilo in foto: Maja Keržič, vodja društvenih VŽU programov Mengšan - december 2020 31 ZANIMIVO ^Kako bolje spoznati in izboljšati svoj imunski sistem V sredo, 25. novembra, smo se v AIA - Mladinskem centru Mengeš preko aplikacije Zoom spet družili in skupaj spoznavali imunski sistem. Virtualnemu predavanju, ob katerem smo se uro in pol poglabljali v skrivnosti obrambe našega telesa, se je pridružilo 21 slušateljev. Virtualno predavanje je dostopno prav vsem, ki imajo računalnik in dobro voljo nizmi. Te imunske celice delujejo predvsem z aktivacijo drugih imunskih celic. Reče se ji celična imunost. Neuravnoteženost te vrste imunosti lahko pripelje do avto imunih bolezni, to je takrat, kadar te celice začnejo napadati naše zdrave celice. Kje pa se nahaja naš imunski sistem? Imunski sistem je zapletena mreža različnih celic, ki nastajajo in se dokončno razvijajo v kostnem mozgu, bezgavkah, timusu in vranici ter se po cirkulatornih telesnih sistemih (krvi in limfi) pretakajo po celotnem telesu. Imunski sistem ni en organ ali organski sistem, imunski sistem se nahaja povsod v telesu. Dobro delujoč imunski sistem je najboljša strategija, da ostanemo zdravi. Krepitev imunskega sistema vedno pomeni krepitev celega telesa, spoznavanje lastnih emocij in načina življenja. Za dober imunski sistem skrbimo že na nivoju želodca, ker je ustrezno močna želodčna kislina ena od pomembnih obrambnih linij imunskega sistema. Prebavni trakt je naše zunanje okolje, čeprav je znotraj našega telesa, spremembe v kislosti želodčne kisline pa so pogosto povezane s spremembami limfocitov v telesu. Zato je pomembno, da v času prehladov in gripe pazimo, kaj dajemo v lonec. Kadar je naše telo preobremenjeno in imunski sistem dela z zadnjimi zmogljivostmi, je lahko obilica težkih čustev, kot na primer strah, dejavnik, ki kot zadnja kapljica v prepolnem kozarcu potisne sistem čez rob. Pomaga lahko že ena preprosta dihalna vaja na dan. Na naslednjem predavanju v začetku januarja pa bomo spoznavali zelišča, olja, minerale in vitamine, ki pomagajo krepiti imunski sistem. Ogledali pa si bomo tudi njihov mehanizem delovanja. Vse lepo v novem letu vam želimo! Naš imunski sistem je neverjeten, je naša prva obrambna linija pred nevarnostmi od zunaj in pred patološkimi procesi, ki nastajajo znotraj telesa. Prav tako od rojstva naprej »vodi evidenco« vseh mikrobov, ki jih je že premagal, zato take viruse in bakterije hitro prepozna in jih uniči. V našem okolju je ves čas na milijone virusov, bakterij in gliv, imunski sistem pa je kot nevidna trdnjava. Okoli sebe imamo prvo obrambno linijo, kožo in imunske celice, ki mikroorganizmom preprečujejo vstop v telo. Ta stopnja imunosti je nespecifična in kot živi zid ne izbira med različnimi mikroorganizmi. Druga obrambna linija je specifična, njen namen je nastanek spominskega imunskega odziva, specifično usmerjenega proti molekulam povzročitelja bolezni. Za specifično prepoznavanje in posledično odstranjevanje tujih molekul imajo limfociti posebne receptorje za tujke. Vsaka obrambna celica ima na svoji površini eno samo vrsto povsem značilnih in unikatnih receptorjev za molekulo, ki je za naše telo škodljiva. Ta vrsta imunosti se imenuje telesna ali humoralna imunost. Tretja obrambna linija pa je specializirana za vse naše lastne celice, ki so poškodovane ali pa so vanje že prodrli mikroorga- Besedilo: mag. Mateja Kržin Foto: Uroš Rangus > 32 Mengšan - november 2020 Q Trdinov trg 14, 1234 Mengeš □31 881 802 ZVEZDICA cvetličarna T&J2J&- in ia očeh, Uk/ičnfr^durie' {/curv v- Ir&pZruJv drveh,, det/ irv &/večruJv thmuitk&u; riaAuJfrlrvv-ri&vem/ letu/ {fcurru v Mengšu pri cerkvi Naša lokacija ZANIMIVO Tretja faza žalovanja # Tokrat nadaljujemo razmišljanja v smeri tretje faze žalovanja. Posebej pa bi se rada spomnila starejših ljudi, ki so morebiti prikriti žalovalci. V trenutnem obdobju karantene so najbolj prezrti, posebej če nimajo dostopa do družbenih omrežij ali pa so nevešči spletnih orodij. Družba je dobro poskrbela za spodbude in veder pogled na svet za mlade z raznimi aktivnostmi po spletu, v mestih s ploskanjem in petjem na balkonih, a ta val ni dosegel obrobnih vasi in kotičkov, kamor blišč ne seže. Tja težko pridejo tudi marljive in sočutne roke. Toliko bolj smo lahko hvaležni za tiste prostovoljce, ki v teh dneh odpirajo vrata starejšim in osamljenim. Morebiti je sedaj čas, da komu napišemo pismo na »star način« in ga spomnimo, da ni pozabljen in sam. Osamitev lahko povzroči žalost ali pa jo poglobi, če nas je doletela že pred tem. Faza predelovanja Tokrat bi razmislili o tretji fazi žalovanja, v kateri prizadeti prihaja vedno bolj v položaj, da predela svojo travmo. V tem obdobju se pogosto opazijo depresivni občutki in pomanjkanje sposobnosti, da bi žalujoči videl smisel. Pri tem postopoma izpušča faze pogrešanega, in spomine vedno laže prenaša. Faza predelovanja lahko traja dolgo, neredko več let. Nekateri imenujejo to fazo pogajanja, ko želi žalujoči dobiti še eno priložnost in pri tem lahko vključi tudi boga, da mu pri tem pomaga. Tej fazi po stališču nekaterih sledi globoka žalost, ko se posameznik sooči s svojo bolečino. Pri tem bi rada znova poudarila, da vsak žaluje drugače. Da se nihanja razpoloženj pojavljajo ves čas. Da lahko svojci v nekem trenutku napišejo pismo zahvale zdravnikom, naslednji dan pa bodo besneli, ker niso storili vsega, kar bi lahko. Kot sem omenila v enem od prejšnjih prispevkov, so se znanstveniki ukvarjali s pojavom žalovanja in rezultat njihovih prizadevanj so tudi spoznanja o fazah žalovanja, vendar pa je treba paziti, da »birokratska« natančnost ob smrti/izgubi ne bi zatrla v kali »nežnih popkov prosto tekoče žalosti«. Blizu mi je ugotovitev avtorja knjige Spremljam te v tvoji žalosti, da ljudje iščejo načine izraza. Čeprav se ne zavedajo, najdejo oblike za izražanje žalosti, če najdejo prostor in okvir za izražanje žalovanja. Tako je treba biti pri tem iskren do sebe in poiskati načine in poti, ki bodo pomagale iz žalosti, da se ta ne bi spremenila v globoko žalost. Tudi če se to zgodi, obstajajo načini in poti, da se spet najde vera v lepo življenje. Pomembno je, da si ne postavimo meje zamujenega. Kako? Faze žalovanja so lahko neka znanstvena ugotovitev, ki vas spodbuja na poti izhajanja iz žalosti. Posebej če ste človek, ki rad razume svoje stanje in ga skuša »aktivno« prerasti. Ne glede na to, v kateri fazi se najdete, vam literatura ponuja kar nekaj načinov, da poskušate najti pot iz žalovanja. Pomembno je, da se zavedate, da v tem niste sami in da ste le del množice, ki prav tako kot vi žaluje. Vzemite si čas za žalovanje in dobro je, da to pot nekdo prehodi z vami. Spremljali vas bodo vzponi in padci, a naslednji dan bo morebiti drugačen. Sčasoma boste lahko segli po spominih in jih pogledali z vedre plati. Bodisi v samoti bodisi s kom drugim lahko izražate svoja občutja, govorite o dogodku in si dovolite jokati, če tako čutite. Zatrta žalost terja veliko več napora, da se sprosti, kot če si dovolimo žalovati, ko nas doletijo hude stvari. Skušajte ohraniti dnevno rutino (vstati ob isti uri, opravljajte gospodinjska opravila, pojdite nakupovat kot običajno). Pojdite v naravo, bodite dobri s sabo in če ste običajno telovadili, s tem ne prenehajte. Če ne bo volje, poskušajte koga povabiti vsaj na sprehod, ko bo gibanje na prostem spet dovolje- no. Če pa tega ne zmorete, naj vas to ne bega. Dovolite si čutiti dani trenutek. Morebiti koga takšne spodbude razjezijo, ker čutijo nemoč in doživijo dobronameren nasvet kot nerazumevanje njihovih občutij, a obstajamo nekateri, ki pa so nas takšni nasveti okrepili in dali novih moči, zato naj vsak vzame v danem trenutku zase tisto, kar čuti kot koristno. Kam po pomoč? Načeloma je žalovanje sposobnost, s katero se rodimo. Današnja družba pa je žalovanje odmaknila iz življenja in mu nadela negativen prizvok. Občasno se obravnava celo kot bolezensko stanje. Zato je pomembno, da tako posplošen vidik obravnavanja žalosti prekinemo in o njem spregovorimo. Včasih ne vemo, na koga bi se obrnili. Občutek imamo, da bi s svojimi občutji koga obremenjevali, ali pa si določenih plačljivih obravnav ne moremo privoščiti. Če se znajdete v takšnih ali podobnih občutkih, lahko pokličete Slovensko društvo hospic, ki je po vsej Sloveniji dosegljivo na Sočutnem telefonu, kamor lahko pokličejo žalujoči, njihovi svojci in vsi, ki morebiti iščejo odgovor na vprašanja, ki si jih zastavljajo ob izgubi in žalovanju. Na našem območju je to telefon Območnega odbora Celje na št. 051 415446 in 051 41844. Če ne morete ali ne želite govoriti, lahko tudi pišete na elektronski naslov: celje@hospic.si. V pogovoru boste lahko izrazili svoje strahove, občutja in povprašali po možnih oblikah pomoči. Besedilo: Alenka Križnik, Slovensko društvo hospic 20. november - Dan slovenske hrane V luči aktualnega epidemiološkega dogajanja ima obeleženje dneva slovenske hrane letos zagotovo velik pomen. V času, ko smo doživeli zapiranje državnih in občinskih meja, ko je na trgovskih policah za krajši čas zmanjkalo kvasa in pecilnega praška, ko ni več samoumevno, da za prehrano šolajočih se otrok in mladostnikov v času pouka poskrbijo v šolski kuhinji, ko malica za zaposlene ni povsod na dosegu roke, ugotavljamo (mogoče pozabljeno): da (pre)hrana predstavlja najpomembnejšo družbeno dobrino. Prednosti slovenske oz. lokalno pridelane hrane so splošno znane: večja dostopnost, višja hranilna vrednost (povezano s primerno tehnološko zrelostjo), manj dodanih aditivov (predvsem sredstev za podaljšanje obstojnosti), krajše transportne poti, ohranjanje delovnih mest na podeželju, zagotavljanje samooskrbe v državi ipd. Ni potrebe po dodatni reklami. Je pa v trenutnih razmerah, ko zaradi epidemije znova »ostajamo doma«, smotrno posameznika in družine spodbuditi k aktivnemu vedenju pri zagotavljanju lastne prehranske varnosti. Naj bo dan slovenske hrane letos posvečen premisleku o lastnih oz. družinskih prehranjevalnih navadah: • Ali v vsakodnevnih priložnostih upoštevamo pravila zdrave prehrane? • Ali zaužijemo vsaj en skupen obrok dnevno v krogu vseh družinskih članov? • Ali je obrok pripravljen v »domači kuhinji« v sodelovanju in z namenom druženja z bližnjimi? 34 Mengšan - november 2020 • Kako velik delež živil iz slovenske pridelave oz. predelave izbiramo? • Koliko tradicionalnih slovenskih jedi znamo našteti in koliko le-teh znamo tudi pripraviti? • Kako bogate kuharske veščine bomo starši prenesli na svoje otroke? Naj bo dan slovenske hrane letos posvečen izzivu Vzemimo si čas, da skupaj s svojimi otroki pripravimo obrok po tradicionalnem slovenskem receptu iz slovenskih surovin. Ob tem pripove-dujmo, kako se je prehrana našega otroštva razlikovala od prehrane naših otrok. To je tudi priložnost, da se s pomočjo sodobne informa-cijsko-komunikacijske tehnologije »oddaljeno« povežemo z babicami in dedki in jih povabimo v našo pripoved. Besedilo: mag. Branka Bukič, univ. dipl. inž. živil., NIJZ - OE Ljubljana Nova raziskava odkriva, da je v naših telesih zaskrbljujoče veliko strupenih kemikalij Ljubljana, 3. december 2020 - Škodljive kemikalije, ki so sestavni del prehranske embalaže, prehajajo tudi v človeška telesa, razkriva mreža Zero Waste Europe. V raziskavi so analizirali 52 vzorcev urina posameznikov iz Slovenije, Španije, Belgije, Bolgarije, Latvije in Portugalske. Na poziv nevladnikov so se odzvali odločevalci, umetniki, novinarji, strokovnjaki in druge javne osebnosti, med njimi tudi podpredsednica Evropske komisije, Margarete Vestager. Vzorce, ki so jih testirali na norveškem Inštitutu za javno zdravje in analizirali na Univerzi v Barceloni, so testirali na prisotnost kemikalij, ki so pogosto uporabljene v plastični embalaži za enkratno uporabo. Med njimi so tudi ftalati in fenoli, ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem. Izmed 28 analiziranih kemikalij so jih v vzorcih v povprečju našli 20,5, od tega najmanj 18 in največ 23 v posameznem vzorcu. Raziskovalci poudarjajo, da nas morajo rezultati skrbeti predvsem zaradi generalne izpostavljenosti celotne populacije, saj varnih mejnih vrednosti ni. V Sloveniji so se na pobudo Ekologov brez meja raziskavi pridružili predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, Breda Kutin, župan občine Hrastnik, Marko Funkl, generalni tajnik Ekologov brez meja, Jaka Kranjc, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, Lijana Kononen-ko, vodja enote Depo v Komunalnem podjetju Vrhnika, Edin Behric, ustanovni član in akrobat skupine Dunking Devils, Maks Veselko, soustanoviteljica prve slovenske zero waste trgovine Rifuzl, Manca Behrič, koordinatorica projekta Čista obala, Andreja Palatinus in oko-ljevarstvenica Zala Primc. Vsi slovenski vzorci so vsebovali 14 od 17 testiranih ftalatov in vsaj 5 od 11 testiranih fenolov. Zastarela zakonodaja Dejstvo je, da je trenutna evropska zakonodaja na področju materia- lov za stik z živili zastarela in nezadostna do te mere, da ne ščiti več zdravja Evropejcev in Evropejk, kar priznava tudi Evropska komisija, ki je v začetku leta predlagala revizijo. Dokler ta zakonodaja ne bo zaostrena, pa se potrošniki lahko pred nevarnimi kemikalijami zaščitijo z izborom naravne kozmetike in čistil, uživanjem sveže in čim manj embalirane hrane ter izogibanjem izdelkov iz PVC (označeni s številko 3) in polikarbonata (PC). Sodelujoča v raziskavi, podsekretarka na Uradu RS za kemikalije, Lijana Kononenko, ob tem poudarja: »Veseli me, da se nevladne organizacije posvečajo tovrstnim temam, saj imajo pomemben vpliv na javno mnenje o problematiki kemikalij v vsakdanjem življenju. Morale bi imeti večji vpliv na zakonodajo, tovrstni projekti pa jim dajejo močne argumente za njihova prizadevanja.« Plastika škoduje tudi ljudem Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja pa dodaja: »Rezultati kažejo, da nam slaba zasnova izdelkov in rastoče količine odpadkov ne škodijo le v gospodarskem ali okoljskem smislu — na liniji je tudi naše lastno zdravje. Na srečo lahko z nižanjem količin odpadkov zmanjšamo tudi izpostavljenost tem nevarnim spojinam.« Pričujoči rezultati so tudi motivacija za nadaljevanje pogovorov s proizvajalci in trgovci, ki jih nevladniki v sklopu gibanja Break Free From Plastic pozivajo k ukrepanju in zmanjšanju uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Te dni je luč sveta ugledal globalni popis blagovnih znamk, ki je na tnalo znova postavil največje korporativne onesnaževalce sveta. Besedilo: Kaja Sreš, Ekologi brez meja Kako poskrbeti za rastline limone čez zimo Limono preko zime hranite v svetlih, neogrevanih prostorih pri približno 10 stopinjah Celzija. Če se vam zdi potrebno. Zgodaj spomladi sem dobil mlado cvetočo limono. Cvetovi so bili lepi, dišeči in številni. Glede na to, da sem jo dobil kot darilo, sem ji moral posvetiti več pozornosti, ker je kazala znake bledice, kar pomeni pomanjkanje hranil. V nadaljevanju sem se posvetil rednemu dodajanju hranil, zlasti železa, kalija in drugih elementov. Kot lahko vidite na fotografiji, ji nič ne manjka. Besedilo in foto: Rajko Vuga Mengšan - december 2020 35 ZANIMIVO LAS projekt »Zgodbe naših mokrišč« V letu 2017 je Občina Mengeš kot vodilni partner pristopila k izvedbi projekta »Zgodbe naših mokrišč« v sodelovanju s štirimi občinami, in sicer Trzinom, Vodicami in Medvodami. V projekt pa sta vključena še Osnovna šola Mengeš in Zavod republike Slovenije za naravno dediščino. Vse štiri občine imajo na svojem ozemlju mokrišča. Projekt je bil zastavljen ozavestiti tako mlade kot starejše občane, da so mokrišča pomemben del našega življenja in preživetja, ter da je izredno pomembno ohranjanje in zaščititi ta območja. LKSBE , - V decembru pa izide tudi knjiga avtoric Dušice Kunaver in Urške Vahtar z naslovom »Živahno življenje mokrišč« v ljudski dediščini od Trzina, Mengša, Vodic do Medvod V občini Mengeš je poseben poudarek na projektu mokrišče Planik (področje Ručiga-jevega studenca) in Phliški bajer Intenzivno se je po potrditvi od ustreznih institucij projekt začel izvajati v letu 2019. Projekt bo končan konec leta 2021. Čeprav je bil že začetek projekta s strani države in njenih institucij precej zakasnel, nas udeležence v projektu sedaj ovira še epidemija covid, ki nas prisiljuje, da iščemo nove poti realizacije v projektu, da ga zadostimo, kot je bil zastavljen. Seveda pa to ni čisto lahka zadeva, saj je bistveni del poleg investicij predvsem v poučevanju o pomembnostih mokrišč. V občini Mengeš sta posebna poudarka v projektu mokrišče Planik (območje Ručiga-jevega studenca) in Phliški bajer. Na Plani- ku smo izvedli košnjo šaša in to eno v letu 2019 in dve v letu 2020. Predhodno so bile s strani Biotehniške fakultete locirana najdišča evropsko pomembne vrste orhideje Loesove grezovke. Na tem območju je najdeno še več zaščitenih močvirskih rastlin in tudi živali od metulja (travniški postavnež), rakov, kačjih pastirjev, hroščev. Na Phliškem bajerju pa se pripravlja postavitev obvestilne table z vsebinami obstoječega mokrišča in količki z vtisnjenimi slikami dvoživk, ki tu prebivajo. Postavitev bo v začetku spomladi in upamo, da tudi javna otvoritev. V decembru pa izide tudi knjiga avtoric Du- šice Kunaver in Urške Vahtar z naslovom »Živahno življenje mokrišč« v ljudski dediščini od Trzina, Mengša, Vodic do Medvod. Knjiga je v nakladi 500 knjig. Od začetka projekta pa v sodelovanju s KTV Medvode snemamo vse dogodke, iz katerih bo nastal film tako o projektu kot zavedanju za poučevanje o pomembnosti naših mokrišč v prihodnosti. Na koncu morda še zapis večjih vsebin in investicij tudi v drugih občinah. V Medvodah so predčasno postavili pri Hraških ba-jerjih ptičjo opazovalnico. Kogar zanima, si jo lahko ogleda. V Trzinu so poleg fotografskega natečaja izvedli še natečaj izdelkov. V športnem parku Trzin so postavili otroška igrala na temo močvirskih živali, in obvestilne table. Jeseni so tudi opravili čiščenje invazivnih vodnih rastlin na Frnihtovem bajerju. V Vodicah pa je bil v spomladanskem delu ob potoku Polšak postavljen park, ki nas seznanja s pomembnostjo tega potoka za krajino. Seveda smo preko Zavoda za naravno dediščino, Osnovno šolo Mengeš in drugih skušali, kolikor se je glede na ukrepe dalo, izvajali izobraževanje. Sedaj se preusmerjamo na splet, saj je trenutno ta edino dostopno informativno in izobraževalno sredstvo. Ob vsem trudu udeležencev v projektu upamo, da nam bo država prisluhnila ob spremembah, ki nam jih zastavlja današnji čas. Besedilo: A.S.V.J.M.D. Foto: Andreja Skvarč Mengšan - december 2020 36 36 Usoda navadne barvilnice v Jablah Navadna barvilnica (Phytolacca americana) je trajnica, ki nas kot lepa in mogočna gospa sprva pretenta, da je nekaj posebnega ter da jo je vredno ohranjati do cvetenja in plodenja. To se nam kasneje maščuje in nas kaznuje z obilo dela, kar je dobro razvidno tudi iz naše zgodbe njenega odstranjevanja v Jablah. Okolico gradu Jable smo izbrali, ker vrsta tam še ni (bila) zelo razširjena in je gozd pomemben življenjski prostor, vključen v omrežje Natura 2000. Navadna barvilnica ima namreč velik negativen vpliv na gozd, predvsem na njegovo pomlajevanje in rastline v podrasti ter posledično tudi na številne živali, ki so odvisne od rastlin, ki jih navadna barvilnica izpodriva. Že v lanskem letu smo se z rovnicami, prisekanimi lopatami, vrtnimi škarjami in zagnanimi študenti spopadli s to invazivno severnoameriško vrsto. Našemu pridnemu delu v poletnem obdobju je sledilo jesensko razočaranje, ko so rastline spet množično vzkalile. A nismo takoj obupali in smo ponovili vajo. Letos smo se v jesenskem času vrnili na prizorišče, da bi si ogledali rezultate lanskega truda. In kakšni so? Vrsta je še vedno prisotna, posamični primerki se pojavljajo na novih mestih v gozdu in ob gozdnih poteh, predvsem pa na presvetlitvah, ki so nastale kot posledica gospodarjenja z gozdom v letošnjem letu. Kljub širjenju pa ugotavljamo, da mesta, na katerih je bila navadna barvilnica v lani pred odstranjevanjem prevladujoča rastlina, uspešno naseljujejo domorodne vrste, kar kaže na velik pomen našega dela. Letos smo očistili vseh 13 lanskih lokacij ter nekaj novih mikrolokacij. Ker so bila finančna sredstva za akcijo potrjena pozno, smo najprej obrali jagode, da smo preprečili razširjanje semen, ki lahko kalijo še po 40 letih, nato pa smo rastline tudi izkopali. Akcije smo s pomočjo študentov izvajali v drugi polovici oktobra in začetku septembra. Skupno smo očistili približno 1 ha površin, za kar smo porabili približno 230 delovnih ur na terenu. In kako je videti delo na terenu? Pri odstranjevanju smo bili pozorni na izkopavanje celotne rastline, torej skupaj s korenino. Tako smo preprečili njeno nadaljnjo rast. Delo je potekalo v sproščenem vzdušju, v čudovitem mengeško-trzinskem gozdu. Nadejamo se, da smo s svojim delom vsaj do neke mere omogočili avtohtonim rastlinam razrast na območjih, na katerih se je sicer razbohotila navadna barvilnica. V prihodnjih letih bomo spremljali območje in še naprej po svojih najboljših močeh skrbeli za ohranjanje gozdnega ekosistema. Želimo si, da se v bližnji prihodnosti pri obvladovanju vrste uspemo povezati tudi z upravljavci območja (lastniki, gozdarji, lokalnimi društvi, občino) in drugimi zainteresiranimi organizacijami. S skupnimi močmi bomo veliko uspešnejši pri odstranjevanjih. Besedilo: Andreja Papež Kristanc in Andrej Štembergar Zupan Mengšan - december 2020 37 ZANIMIVO Udeležba v programu Svit lahko reši življenje Rak je v Sloveniji velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega črevesa in danke povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. S programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Opuščanje udeležbe v programu Svit ima lahko resne posledice za zdravje. W>TJ JMvalj li^HK r r ihla. ■. - ' «lir- 39 » fJjpnttifi t Kc^n« m lUfuK v izvedenih v&č Kot Svltovih Q kolo nos kopij. Od leta 2011 v registru raka za Slovenijo beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2017 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v programu Svit. Prekinitev trenda naraščanja novih primerov raka debelega črevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebivalci Slovenije, ne le med udeleženci presejanja, je ključni cilj presejalnega programa. V program Svit se je treba odzvati redno vsaki dve leti oz. vsakič, ko prejmete vabilo v program Svit Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Velikokrat je takrat, ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj ni v redu, že pozno, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Prav tako morebitne spremembe na steni črevesa ne krvavijo nujno pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, da ravno v času, ko smo delali test, spremembe niso krvavele, torej krvavitve nismo mogli zaznati, kljub temu pa je možno, da se je v našem telesu bolezen že začela razvijati. Če pa se v program odzovemo redno vsaki dve leti, morebitno bolezen še pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se večina prebivalcev Slovenije na vabilo programa Svit odzove. Takih je kar dve tretjini. Želimo pa si, da bi se jih odzvalo še več, saj bi tako lahko preprečili še več primerov raka. Delež prebivalcev občin ljubljanske zdravstvene regije, ki so se v letu 2019 odzvali na vabilo programa Svit, je bil v Mengšu 69,6 %. Delovanje programa Svit v času razglašene epidemije Program Svit kljub spreminjajočim se epidemiološkim razmeram zaradi bolezni Covid-19 deluje še naprej. Dr. Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit, je ob tem povedala: »Sodelovanje v programu Svit je varno za vse, ki so vključeni v njegovo izvajanje. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu uporablja zaščitno masko, zdravnik in drugo medicinsko osebje pa vso potrebno osebno varovalno opremo. Program Svit se je v preteklosti izkazal kot uspešen program in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje imel pomembno vlogo pri varovanju zdravja prebivalcev Slovenije.« Z udeležbo v programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa pripomoremo k vzdržnosti in izboljšanju našega zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, močno spodbujajo, da se nanj tudi odzovete. O vseh morebitnih spremembah delovanja programa Svit bomo javnost sproti obveščali na spletni strani: https://www.program-svit.si/za-uporabnike/aktualno/obvestila-in-do-godki/ Besedilo: Maruša Bertoncelj, univ. dipl. soc. ped., NIJZ Slike: www.program-svit.si 38 Mengšan - november 2020 ZDRAVJE Javni nastop, ohhh groza! Nataša I. Novak je v AIA - Mladinskem centru Mengeš tokrat spregovorila o samopomoči pri strahu pred javnim nastopanjem z metodo tapkanja EFT. nastop, pri čemer pa ne gre le za teoretično pripravo, temveč za celostno pripravo, med katero se posvetimo sebi, kot govorcu, našim občutkom in naši predstavi nastopa ter temi, ki jo bomo predstavili. Tudi tukaj velja načelo »Vaja dela mojstra«. Večkrat kot bomo nastopili pred občinstvom, lažje nam bo. Pri premagovanju strahov, omejujočih prepričanj ter lajšanju telesnih odzivov, si lahko uspešno pomagamo s tapkanjem. Na podlagi lastnih izkušenj sem predstavila, kako sem sama premagala strah pred nastopom pred kamero. Poleg tapkanja sem uporabila še nekatere druge trike, ki sem jih zaupala na predstavitvi. Škoda bi bilo, da bi vas strah pred javnim nastopanjem še naprej omejeval v vašem življenju in vas oviral pri tem, da izmenjujete svoje ideje, talente in vrline z drugimi in svetom. Dovolite si preseči svoj strah in stopite iz svoje cone udobja. Nikoli ni prepozno! Besedilo: Nataša I. Novak, prof. Pri premagovanju strahov, omejujočih prepričanj ter lajšanju telesnih odzivov, si lahko uspešno pomagamo s tapkanjem. Foto: Brane T. Če tudi vas ob misli na javni nastop zbode v želodcu ali se vam zašibijo kolena in vam začne srce pospešeno biti, vedite, da niste edini, ki ga je strah javnega nastopanja. Skoraj 75 odstotkov ljudi je strah spregovoriti pred drugimi, nastopiti pred občinstvom ali predstaviti svoje ideje oz. zamisli pred skupino ljudi. Znani ali neznani ljudje, pričakovanja občinstva, morebitna vprašanja ali kritika, večje število oči, ki je uprto v nas, vse to lahko povzroči ne-lagodje in neprijetne občutke, ki jih lahko spremljajo tudi najrazličnejši telesni odzivi, kot so razbijanje srca, potenje, rdečica na obrazu, bolečine v želodcu, driska ali bruhanje, tresenje rok, nog, glasu ... Vse to pa se lahko omili oz. v celoti odpravi. Najpomembnejša je dobra priprava na Nataša I. Novak je v AIA - Mladinskem centru Mengeš. Foto: Brane T. Zima - čas ledvic in krepitve življenjske energije Tradicionalna kitajska medicina (TKM) uči živeti v harmoniji z letnimi časi. Vsak letni čas nam s svojimi značilnostmi kaže, kako spremeniti svoje navade, da se kar najbolje uskladimo z naravnim ritmom in tako ustvarimo več ravnovesja med našim telesom in zunanjim okoljem. Ko so pred tisočletji razvijali TKM, so ljudje živeli v popolni harmoniji z naravo - vstajali so s soncem, jedli, kar je rastlo na vrtu v posameznem letnem času in se globoko zavedali svojega naravnega okolja, saj je imelo neposreden učinek na vsak vidik njihovega življenja. TKM temelji na dveh teorijah, teoriji Yin in Yang ter na teoriji petih organov. Zima predstavlja najbolj vidik Yin, torej temno, hladno, počasno in navznoter obrnjeno energijo. To je v nasprotju z Yangom poletja, katerega energija predstavlja lahke, vroče, hitre in ekspanzivne lastnosti. Zima je po teoriji organov povezana z ledvicami, ki hranijo osnovno energijo našega telesa. Čustvo je strah, element je voda, barva je modra. Čutilni organ, povezan z ledvicami, so ušesa, naša sposobnost jasnega sluha pa je povezana z zdravjem ledvic. Tišina zime nam omogočata, da se bolje slišimo. Pozimi je pomembna krepitev ledvic in prepoznavanje strahu, zato naturopatska priporočila svetujejo živila, ki grejejo ledvice. To so juhe, enolončnice, goveje juhe s kostmi, zelenjava s korenino, fižol, miso in morske alge, česen in ingver. Pozimi naj bi bili še toliko bolj pozorni na zadosten spanec in hidracijo. Ker nimamo občutka, da smo žejni, hitro zgrešimo dehidracijo zaradi ogrevanja prostorov. Zaradi mraza in krajšega dne nas sezona zime vabi k počitku, samorefleksiji in umirjanju notranjih energij. Pozimi si vzamemo čas, da slišimo, kaj nam želi povedati telo, ker na ta način pomagamo tudi imunskemu sistemu, da se lažje obrani gripe in prehlada ter si napolnimo baterije za prihajajočo zeleno pomlad. Pozimi in sploh letos pa je še toliko bolj pomembno, da najdemo način, kako se sprostiti. TKM priporoča jogo, meditacijo, akupunkturo ali katero koli drugo metodo, kjer trenutek povežemo z dihanjem, ki kot lepilo naše pozornosti odpelje misli in čustva v območje umiritve in sprostitve. Besedilo: Maja Kržin Mengšan - december 2020 39 SPORT Uspehi plesalk društva AIA na prvem virtualnem mednarodnem tekmovanju Negotove razmere, ki trenutno vladajo po svetu, niso v prid niti športu in športnim dejavnostim. Hkrati pa nas trenutno stanje spodbuja k fleksibilnosti, iskanju novih možnosti in priložnosti. Tako smo se odločili poiskati, če kljub vsemu obstajajo kakšne možnosti za tekmovanja, ki si jih plesalke resnično želijo. Na spletu smo odkrili mednarodno tekmovanje Global dance open. Njihova vizija je, da cel svet spodbudijo k plesu tako, da ponudijo možnost virtualnih tekmovanj, ki omogočijo najboljšim, da se uvrstijo na svetovno prvenstvo. Tako imajo plesalci možnost trenirati za neki cilj, tekmovati in se povezovati z drugimi plesalci z vsega sveta. 29. novembra so tako potekale kvalifikacije tudi za Slovenijo. Ker s plesalci društva AIA ves čas pridno treniramo preko Zoom aplikacije, se je nekaj solistk odločilo, da poskusijo narediti tudi korak v tej smeri. Tako so izkusile neki nov način tekmovanja, ki bi sicer v normalnih okoliščinah potekal v Londonu. Tekmovale so skupaj s Severno Irsko in se prav vse kvalificirale v finale Global dance open. V kategoriji hip hop solo junior so si tako priplesale: 2. mesto Gina Zakrajšek, 3. mesto Loti Majhenič Limoni in 3. mesto, Eva Bauer v kategoriji hip hop solo senior. Tako bodo v prihodnjem letu predstavljale Slovenijo na on-line finalnem svetovnem tekmovanju, ki bo potekalo v drugi polovici leta 2021 ter se potegovale za različne prestižne nagrade. Na naše plesalke smo izredno ponosni! Besedilo in foto: Sanja Tomšič Anže Lanišek je zelo dobro odprl tudi predolimpijsko sezono svetovnega pokala 2020/21 Anže Lanišek odlično odrinil v novo sezono svetovnega pokala Že po tradiciji se je 20. novembra v Visli dvignil zastor pred novo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih, od sedmerice slovenskih reprezentantov pa je tako kot lani v tekmovalno zimo najbolje odrinil Anže Lanišek iz SSK Mengeš. Domžalski rekorder se je tokrat na posamični tekmi izkazal z zelo dobrim šestim mestom. Toda po prvem »polčasu« je Anžetu na skakalnici, ki so jo poimenovali po tamkajšnjem šampionu Adamu Malyszu, kazalo še bolje, saj je v uvodni seriji šokiral konkurenco z najboljšim skokom. Na žalost vodilnega položaja ni izkoristil za skok na zmagovalni oder, s katerim je zablestel pred letom dni, ko je bil na tem poljskem prizorišču odličen drugi. Lanišek je sicer slovenske in mengeške barve v Visli zastopal tudi na ekipni preizkušnji, na kateri je naša četverica prav tako zasedla šesto mesto. Najboljši skakalci na svetu so se zatem s Poljskega preselili na Finsko, kjer so se konec prejšnjega meseca med seboj merili še v Ruki. »Žabi«, kakor pravzaprav vsi kličejo 24-letnega Domžalčana, se nastop na prvi tekmi na največji finski napravi, ni izšel po načrtih in željah, saj se je od nje poslovil že po uvodni seriji na 39. mestu. Da to ni odraz njegove zdajšnje forme, ki na začetku sezone - razumljivo - pri bolj ali manj vseh še precej niha, je pokazal že 24 ur pozneje, ko je na drugi preizkušnji na skakalnici Rukatunturi zaokrožil elitno deseterico. Po uvodni seriji, po kateri je držal tretje mesto, pa se je znova spogledoval s stopničkami. »V prvi seriji mi je spet uspel super skok. V drugi pa ... Enostavno preveč izsiljujem stopničke. Zato bom moral biti v prihodnje malo bolj potrpežljiv,« je po tekmah na severu Evrope razmišljal Lanišek, dobro vedoč, da je - če ne bo izsiljeval rezultatov - le vprašanje časa, kdaj se bo spet zavihtel na oder za najboljše skakalce na svetu. Anžetovi mlajši klubski kolegi zaradi ukrepov proti širjenju epidemije novega koronavirusa že večji del letošnje jeseni niso imeli skupinskih treningov. A to ne pomeni, da so upi iz SSK Mengeš v tem času doma sedeli križem rok. Tako kot so opravljali šolske obveznosti, so na daljavo - po navodilih trenerja Aleša Selaka in njegovega pomočnika Luke Brnota - tudi vadili in nestrpno čakali na sprostitev ukrepov, da bodo lahko spet šli uživat na skakalnico. Ker se bližajo prazniki, velja izkoristiti še priložnost, da vsem bralkam in bralcem prisrčno voščimo vesel božič ter srečno in predvsem zdravo novo leto 2021 ter se še posebej zahvalimo vsem, ki tako ali drugače podpirate naš klub! Besedilo: Š. M. Foto: Matevž Peršin/SZS Mengšan - december 2020 40 40 Rekreacijsko igranje odbojke Po sprostitvi ukrepov za zajezitev pandemije bomo začeli rekreativno igranje odbojke v novi športni dvorani v Mengšu. K rekreaciji vabimo moške in ženske, starejše od 25 let. Božično-novoletni koncert Mengeške godbe je tradicionalen dogodek, za katerega je med vami, našimi zvestimi poslušalci in podporniki, daleč največ zanimanja. Zato smo se mengeški godbeniki in godbenice odločili, da vam z glasbo polepšamo tudi letošnji korona december. Tokrat boste zagotovo lahko vsi "prišli do vstopnic" oz. ogleda koncerta. Zaradi že znanih protikoronskih ukrepov bo letošnji koncert potekal nekoliko drugače, in sicer virtualno, a zato ne bo nič manj zanimiv in pester. Predvideni termin igranja je sreda od 20. do 22. ure v januarju 2021. O točnem terminu in začetku vas bomo obvestili na naši spletni strani ali po SMS. Prijavite se lahko na telefonsko številko vaditeljice Francke Trobec - 031 698 124 ali na elektronski naslov: partizan. menges@siol.net. Besedilo: Mlaj Foto: arhiv ŠD SERVIS LCD T V APARATOV AVm AUDIO » VIDEO SERVIS SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servis.si Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure Božično-novoletni koncert bomo predvajali v tradicionalnem terminu, torej na Štefanovo, v soboto, 26. decembra, ob 19. urina naši Facebook strani Mengeška godba in na našem YouTube kanalu Mengeška godba. Tokratni koncert bo nekakšen povzetek letošnjega leta, ki ga je zaznamovala epidemija, ki je dodobra ustavila tudi našo dejavnost. Kljub temu nam je uspelo realizirati nekaj tradicionalnih dogodkov. Še posebej smo ponosni na naše sodelovanje z Magnificom na 36. Pod mengeško marelo, rock koncert ob koncu šolskega leta ter seveda na nepozaben vzpon na Triglav in igranje ob Aljaževem stolpu. Tako kot druge godbe smo se tudi mi za praznik dela preizkusili v snemanju glasbenih posnetkov od doma, a ne le to, ob 1. maju smo kot ena izmed redkih godb, kljub dežju izvedli tudi prvomajsko budnico. Snemanje posnetkov pa je posebej dobro večkrat uspelo članom sekcije flavt, ki so v letošnjem letu ustanovili MG Flautet, posneli več priredb skladb in nastopili tudi na Kamfestu. Na našem virtualnem božično-novoletnem koncertu 2020 bomo prikazali nekaj najboljših posnetkov letošnjega leta, pripravljamo pa tudi kakšno presenečenje. KD Mengeška godba pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja vam želi lepe decembrske dni, vsi skupaj pa si zagotovo želimo, da se kmalu spet srečamo tudi v živo. Do takrat pa se gledamo virtualno, torej v soboto, 26. decem -bra 2020, ob 19. uri. Vljudno vabljeni k ogledu! Besedilo: Maja Keržič Foto: Miha Požar Mengšan - december 2020 41 KENWOOD TELEFUNKEN < BLAUPUNKT FIN LUX JVC TOSHIBA HITACHI TRETJE OBDOBJE Smeh je pol zdravja. Kaj pa druga polovica? Saj res ni kaj posebnega, a bom vseeno povedal: Od prejšnjega meseca oziroma prejšnjega prispevka sem prejel tri telefonske klice. Meni se to zdi pomembno, saj sem doslej v dobrih desetih letih napisal kar nekaj prispevkov, pa ni bilo takega odziva. Pač, nekaj trepljajev po rami sem dobil, češ v redu si napisal, nekaj mam'c pa me je potroštalo, da moje prispevke redno preberejo. Še najbolj »vroče« je bilo z bralko, ki mi jih je 'napela', da si neka oseba, ki sem jo predstavil, sploh ne zasluži spodbudnih besed. Torej nauk: Če o kom ne moreš napisati nič slabega, tudi dobrega ni treba. Res čudno. Filozof Blaise Pascal je rekel: »Prijazne besede ne stanejo veliko ... vendar veliko dosežejo.« No, vrnimo se h klicem: Eden je bil pohvalen, eden poučen, češ v rubriko za starejše se pa res ne piše takih neumnosti, ker je dosti grozno resnih zadev: nizke pokojnine pa visoke cene, bolezni, dohtarjev pa nikjer itd. Eden je bil pa provokativen z vprašanjem: Če je smeh pol zdravja, kaj pa je druga polovica? Namreč, je nadaljeval, zadeva je pomembna. Če najdemo pravi odgovor na to vprašanje, je verjetno, da smo rešili vse zdravstvene probleme v enem zamahu. Pa še zastonj! S smehom namreč ni nobenih stroškov, samo koristi. Če bi bila zastonj še druga polovica zdravja, smo na konju. Tudi država. Denar, ki ga zdaj namenjamo za zdravljenje z zdravili, bi lahko namenili za prijetne stvari, ki bi osrečevale stare in starejše in tudi mlajše ljudi, da bi bili zato še bolj zdravi: zastonj knjige in kulturne prireditve, izleti, prijazna druženja, plesi in zabave. In še marsikaj drugega. Zvrtelo bi se nam od vsega dobre -ga, si predstavljate?! Kaj je torej druga polovica zdravja? Vsi raz-mišljajmo, vsak naj sodeluje. Vsak dan. Če bi jaz bil predsednik vlade ali vsaj župan, bi obljubil bogate nagrade. Ne eno, več. Tudi odgovorov oziroma rešitev je namreč lahko več. Vsak ima lahko svojo rešitev, kar mu poleg smeha in dobre volje pomaga ohranjati zdravje ter s tem omogoča zadovoljno življenje. To pa je važno: Iskreno zadovoljni ljudje niso zlovoljni, nevoščljivi, privoščljivi ali hudobni. Pri sebi razvijajo lepe lastnosti, pri drugih vidijo dobre plati. To! Kar zadeva mene, predstavljata drugo polovico zdravja prijaznost in spoštljivost. Seveda se mi še kaj zdi pomembno. Ampak: Kaj najprej opazimo pri človeku, s katerim smo poklepetali ali ga obiskali? Da je bil prijazen. Ko obiščemo zdravnika ali smo v bolnišnici, smo neskončno hvaležni za vsako prijazno besedo. Ko smo žalostni in nam je hudo, je iskrena prijazna besede ali samo pogled vreden zlatnika. Ob izrazu prijaznosti nam je skratka lepo. Tudi sami želimo biti taki. Filozof Blaise Pascal je rekel: »Prijazne besede ne stanejo veliko ..., vendar veliko dosežejo,« ameriški pisatelj Henry James pa: »V življenju so pomembne tri stvari: najprej biti prijazen, potem biti prijazen. In tretjič biti prijazen.« In Mati Tereza: »Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, njihov odmev pa je neskončen.« Pravijo, da se spoštljivosti učimo v otroštvu in mladosti, uživamo ga pa v poznejših letih. V starosti človek hlepi po njem. Spoštljivost je neka nadgradnja prijaznosti. Je globoko, trajno in iskreno čustvo. Je ali pa je ni. Vmesne možnosti ni. Nekdo v svojem okolju vedno priskoči na pomoč, ljudje ga spoštujejo. Mojster v podjetju vsak dan rešuje probleme, da delo nemoteno poteka, delavci ga spoštujejo. Nekdo ogromno ve, a ni vzvišen, zato uživa spoštovanje. Učitelj v šoli se razdaja, učenci in starši se Mengšan - december 2020 42 42 naj obračajo spoštljivo. So pa še drugačna spoštovanja. Preprost starček ali ženica sta živela garaško in z odrekanjem, pošteno, nista si ustvarila premoženja, a si zaslužita in uživata spoštovanje. Otroci in vnuki naj bi spoštovali starše in stare starše, še posebej v visoki starosti. Namreč: Če uživajo spoštovanje, so zadovoljni in lažje kljubujejo težavam. Če tega ni, lahko kmalu postanejo kot trhle bilke, zapredeni v spomine, brezvoljnost in razočaranje. Od življenja ne pričakujejo ničesar več. Poglejte: Prijaznost in spoštljivost nič ne staneta, pa imata tako blagodejni vpliv na zdravje. In obratno: Čeprav nič ne staneta, ju mnogi ne želijo, nočejo ali ne znajo uporabljati. Takrat tudi smeha in dobre volje ni. In vrata se počasi zapro, svetlobe je vse manj ... Za zaključek pa še tale japonska zgodba: V starih časih je tam veljal ukaz vladarja, da morajo stare ljudi odvesti v goro. Umret. Ko je nekoč mlad človek nesel svojega očeta proti gori, je oče spotoma skrivaj trgal listje z dreves ter ga metal po poti. Sin je to opazil: »Zakaj to delaš?« »Označujem pot, da se ne boš izgubil, ko se boš vračal domov.« Sin je bil ganjen zaradi očetove skrbi zanj. Ni mogel pustiti očeta v gori, da bi tam umrl, odnesel ga je domov in ga skril v klet. Vladar te pokrajine je imel navado, da je ljudem pogosto postavljal težke naloge. Ena od njih je bila, da mu spredejo vrv iz pepela. Sin je skritega očeta zaprosil za nasvet. »Spleti vrv zelo trdno. Previdno jo prižgi in preden se spremeni v pepel, jo odnesi vladarju.« Sin je tako naredil, vladar pa je bil navdušen. Postavil mu je še nekaj težkih nalog, a je sin vse rešil. Na vprašanje, od kod mu toliko modrosti, je sin priznal, da mu modre nasvete daje oče, skrit v kleti. Ko je vladar to slišal, je krut ukaz takoj ukinil. Spoznal je namreč, da je modrost starih ljudi velik zaklad. Ko umrejo, ta zaklad izgine. Znanje, pridobljeno z učenjem, je dragoceno, a modrosti, ki izvira iz preživetega življenja, ne more nadomestiti. Zato si tudi modrost zasluži spoštovanje. Besedilo: Branko Lipar Foto: Chicago Tribune OBVESTILA - OGLASI Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi. Zdi se, da smo besede, kot so dobrota, ljubezen, modrost, odnosi, resnica, smisel in vztrajnost postavili na stran, kjer kot Trnuljčica čakajo na prebujenje. Zbudimo jih! V življenju najbolj hrepenimo po sreči, svobodi in duševnem miru. Pridobimo jih! Podarimo jih drug drugemu. Mirne božične praznike in zdravo leto 2021 A v I ms Lista Marjana Šarca * Blagoslovljen Božič, zdravo in uspešno leto 2021. Čestitamo ob 30-letnici samostojnosti in enotnosti. Civilna iniciativa Mengeš, vodjamag .TomažStebe Dragi Mengšani! Pred 30 Leti smo se na plebiscitu enotno odlo-čiLi za samostojnost. Naj natm bo dan samostojnosti in enotnosti spodbuden spomin, da bi se vedno znova povezovaLi v prizadevanju- za skupno dobro. Vsem želimo blagoslovljen božič in vse dobro v Letu 2021. IO SDS Mengeš N SÍ NO" SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI SPOŠTOVANIPREBIVALKEIN PREBIVALCI OBČINE MENGEŠ! Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za sNrt, aNpak v Božje veličastvo, dabo ponjejpoveličan Božji Sin.« Jn11,4 Ob Božiču Vam želimo, da se v Vas vnameta vera in upanje vzdravo in uspešno leto 2021.Vsako bolezen premagaleBožjaljubezen.Podelimosi jomedseboj. OO NSi - krščanski demokrati Mengeš Mengšan - december 2020 43 PISMA BRALCEV Pozdrav z Dobena Tudi mi imamo šolo od doma. Tudi babica je drugič v prvem razredu. A pošteno priznam, prvič je bilo lepše. A pogled na kravice, ki se družijo, nam vliva upanje. Tudi mi se bomo družili. Kmalu. Klic divjine Bil si kot klic divjine, ki ga poslušaš, a ne mine. V neprehodno pot zagaziš, tonejo ti noge, a ne opaziš. V divjini ni poti, zapeljejo te duhovi zli. A ne mine klic divjine. Kot začarani, prekleti, moji so obeti. A ne poznam mej in grem naprej. Domišljam si roko, ki se mi od nekod podala bo. Me dvignila iz blata in v prostost odprla mi bo vrata. Toda roke ni, saj ni poti. A ne mine klic divjine. Tam ostanem, dokler ne dojamem, da je lažna slika, ker se klic odmika. Počasi se vse umirja, le megla dviga se iz močvirja. Še bolj siva senca je nad njo, tiho ponuja mi roko. Je to prisluh ali me vabi duh? Ponovi se klic z močvirja in na novo pot me utirja. Plezam po skalah ostrih, zobatih, drsim po mahovih zelenih, kosmatih. To je življenje, ki ga živiš in, ko misliš, da na skali trdno stojiš, klic te divjine zmami in s kalnimi združiš se vodami. Vabi te spet in spet, čeprav že stokrat je preklet. Spoštovane občanke in občani! Bliža se konec leta 2020. Kljub neprijaznim razmeram zaradi virusa se trudimo na življenje gledati optimistično. Tudi to bomo premagali. Ne glede na razmere smo mengeški gasilci ravno tako ali celo bolj pripravljeni na pomoč, ki nam jo nalagajo vest, poslanstvo, pripadnost gasilstvu in občanom. V izogib širjenju virusa bomo letos koledarje raznosili po gospodinjstvih brez fizičnega stika. Odločili smo se, da bomo koledar in dopis s položnico dostavili v vaše poštne nabiralnike. Zavedamo se, da ni kriza samo zdravstvena, ampak tudi gospodarska. Številni so ostali brez služb in prihodkov. Tudi mi nismo imuni na to. Hvaležni bomo vsakega prostovoljnega prispevka in se vam vnaprej zahvaljujemo. Želimo vam zdrave praznike in vse dobro v letu 2021! Besedilo in foto: Sandi Jaklič, Mengeški gasilci Besedilo, pesem in foto: Frančiška Hunjet Dragi vaščani Loke in Dobena Letošnje razmere s Covid-19 nam narekujejo, da prilagodimo tradicionalno nošenje koledarjev, ob katerem si z nasmehom in toplino voščimo vesele praznike. Tako boste naš koledar za leto 2021 prejeli na način, da vam ga prinesemo do vašega doma. V izogib osebnemu stiku bo koledarju priloženo sporočilo in položnica, s katero nam lahko namenite prostovoljni prispevek. Veseli bomo vsakega prispevka! V letu, ki prihaja, vam loški gasilci želimo veliko zdravja, sreče, uspeha, predvsem pa medsebojnega sodelovanja in toplih besed. Vesele praznike in upamo, da se čim prej vidimo v normalnih okoliščinah, do takrat pa ostanite zdravi. Besedilo in foto: Miro Urbanc, gasilci PGD Loka pri Mengšu Najamem hišo V Mengšu ali Kamniku, na mirnem kraju, najamem hišo. Ni mi pomembno, v kakšnem stanju je nepremičnina, niti opremljenost. Samo da je bivalna in da ima hišno številko. Kot najemnik sem sam, nekadilec in brez živali. Najemnina po dogovoru. Pokličite me na 068 698 224. Besedilo: Boštjan Potočnik Mengšan - december 2020 44 44 Mengeško ogledalo (3) Najprej sem dolžan vsem tistim, ki ste kar koli pripomogli k postavitvi poštnega nabiralnika v Velikem Mengšu, prisrčno zahvalo. Prej dobri dve leti nič, po mojem članku v Mengšanu pa je po nekaj dneh ličen nabiralnik ob zgornji avtobusni postaji že stal. Pravi mali čudež! Iskrena hvala! Ob tem me je na cesti ustavilo kar nekaj občanov in mi pripovedovalo o tem, da so tudi oni že prej dali pobudo za ta nabiralnik, a so se menda na Občini Mengeš izgovarjali, da s tem nimajo nič, na Pošti Mengeš pa, da to ureja centrala v Mariboru. Osebno mi je vseeno, kdo je bil to dolžan sprožiti oziroma postaviti, vsekakor pa je jasno, da je občina postavljena za to, da prisluhne predlogom občanov in jih posreduje naprej pristojnim organom. Verodostojnost in dostojanstvo izvoljenih se vedno meri in potrjuje samo z dobrim delom. Ob tem tudi čestitke za izjemno lepo športno dvorano, z okusno urejenim okoljem in atletsko stezo. Tako smo ob šoli pridobili nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni in nam je vsem Mengšanom v čast. Prav tako je zdaj lepo urejen hribček ob parku. Ko bo zapadlo vsaj nekaj centimetrov snega, bo to izjemno lepo sankališče. Nerazumljivo pa mi je - enako mnenje pa so izrazili tudi številni drugi občani - da cesta v parku ni posuta na novo. Lani smo se ves deževni maj izogibali lužam in se spraševali, kako to, da tega nihče ne opazi. Upamo, da tako ne bo tudi te jeseni. In zdaj k novi pobudi, že zdavnaj nakazani tudi v volilnih obljubah našega župana Franca Jeriča. Gre za ureditev pešpoti ob Ravbarjevem gradu. Kot nam je znano, so v tem gradu najprej stanovali znameniti Hallersteini, pozneje baroni Ravbarji in na koncu družina Stare. Zadnji upravljalec gradu je bila obrtniška zadruga Zora. Potem je grad odkupil gospod Zdravko Grginič in ga zares zgledno obnovil, pred časom pa ga je skupaj s posestvom prodajal za 18 milijonov. Vsaj tako je pisalo v časnikih. V pogovoru v domžalsko-kamniških Novicah 17. septembra 2012 je novi tedanji lastnik Grginič med drugim izjavil: »Ko me sprašujete o življenju novodobnega graščaka, vam pravzaprav težko odgovorim, saj se ne počutim ravno kot novodobni graščak. Moje življenje teče tako kot prej, priponka graščak pa mi sicer godi samo iz tega naslova, ker sem zelo srečen, da mi je uspelo v sedmih letih prenoviti celoten kompleks Ravbarje-vega gradu.« To pomeni, da je omenjeni gospod začel Ravbarjev grad obnavljati leta 2005. Vse lepo in prav, a kmalu po začetku obnovitvenih del je severni del Mengša tu izgubil sprehajalno pot skozi tamkajšnji drevored. Najstarejši Mengšani vedo povedati, da so to pešpot skozi drevored ves čas uporabljali brez težav in da so celo Staretovi, ki so pot vsako soboto čistili in pometali, dopustili uporabo brez ovir vsem ljudem. Novi graščak je pot po pogajanjih z županom popolnoma zaprl, v zameno pa je bilo dogovorjeno, da bo pešpot uredil ob Pšati. Manjša stezica je bila potem najprej urejena ob graščakovi ograji, na strani nekdanjega podjetja Seme-Sadika. To je bilo dano v uporabo samo kratek čas, kmalu pa je bila tudi ta pot za vse sprehajalce zaprta. Pozneje je bil del poti vendarle urejen tik ob strugi Pšate, a to samo do mosta, nadaljnjo pot od tam naprej ob Pšati pa je graščak uresničeni, bi bilo treba narediti tudi nekaj manjših prepotrebnih stvari. Seveda ne pričakujem, da bi se to zgodilo do izida naslednje številke Mengšana, pač pa vsaj do pozne spomladi prihodnjega leta. Kar takoj, že to jesen, pa bi se lahko posula vsaj pot do mostička čez Pšato. Občinski proračun tako in tako polnimo vsi občani. Ustrezna energija za izvedbo te prepotrebne pešpoti pa naj se porabi za izgradnjo načrtov in za končno ureditev pešpoti, ne pa za večne izgovore, da se tega zaradi različnih ovir popolnoma zaprl. Vendar je bila prepreka pozneje odstranjena. Ker je bilo ob zaprtju pešpoti po Staretovem drevoredu kar nekaj vroče krvi, je župan Jerič pred volitvami leta 2006 med drugim obljubil: »Aktivno preživljanje prostega časa: ureditev pešpoti in kolesarskih stez, ki bodo povezale Dobeno, Loko, Mengeš in Topole z ostalimi kraji.« Po osmih letih, leta 2014, je imel župan znova pešpoti v programu: »Ureditev kolesarskih in pešpoti.« Pa se na severnem koncu Mengša znova ni zgodilo prav nič. Pač pa je isti župan v volilnih 'Vizijah za prihodnost' - kot jih je imenoval - leta 2018, znova obljubil: »Pešpot ob Pšati iz Topol v Mengeš.« Letos spomladi so uredili le delček poti ob razbremenilniku Pšate, ob sami Pšati pa še vedno hodimo po blatu, po razmočeni travi in tesno mimo visoke ograje graščinskega posestva po nevarni zasilni deski, ki je postavljena tik nad strugo Pšate. Ponižno prosim, da bi se omenjena pešpot končno vendarle uredila, v dobro vseh občanov. Posebej zdaj, ko so veliki načrti ne da narediti. Vse se vedno da speljati do konca, samo če odgovorni ljudje to vidijo oziroma se zavedajo danih obljub. V bistvu gre tako in tako samo za poldrugo desetletje staro obljubo oziroma vizijo (po slovensko: predstavo, videnje, dojemanje, razumevanje, privid), ki je bila že večkrat zapisana črno na belem, a še vedno ni uresničena. Upam, da ne bo znova ostalo samo pri viziji oziroma prividu. Besedilo in foto: Ivan Sivec Mengšan - december 2020 45 PISMA BRALCEV ^Naj se # ustanovi Svet za starejše Predlog, ki ga posredujem, ima pravzaprav že brado. Približno dve leti je stara. Takrat je dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka, strokovno najbolj uveljavljeno institucijo za geron-tološka vprašanja v Sloveniji, za Občino Mengeš izdelal začetno študijo o problematiki starejšega prebivalstva v občini. Študija vsebuje predlog napotkov in predlogov, ki naj bi (pri)peljali do načrtnega in sistematičnega urejanja zadev, pomembnih za starejše. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bo proces ob strokovni pomoči sodelavcev inštituta začel takoj po volitvah 2018. Načeloma je bilo torej vse dogovorjeno, tudi stari oziroma novi župan se je k temu zavezal, vendar pa zadeva v praksi ni stekla. V letošnjem letu so se, kot vemo, razmere za starejše močno spremenile. Na slabše. Poglavitni krivec je novi koronavirus. Vemo, za kaj gre. Vemo pa tudi, da se virusa in virusov, kot pravijo tudi strokovnjaki, zlepa ne bomo znebili. Razmere so torej postale še bolj zahtevne in kompleksne. Z njimi se je in bo treba spopadati, da naše življenje ne bo preveč moteno. Kar zadeva starejše, bolj kot kdorkoli drug oni najbolj vedo, kaj jim najbolj otežuje že tako težko življenje. Vedo tudi, kaj bi bilo treba narediti, pa tudi, kaj se da narediti. Zakaj jih ne bi pritegnili k iskanju dobrih rešitev? Naj bodo del sistema v občini, da bodo imeli njihovi predlogi večjo težo! Uradna podlaga za to je v Statutu Občine Mengeš. Predlog Pri županu naj se ustanovi Svet za starejše z namenom, da županu podaja predloge za rešitev problemov in ukrepe za izboljšanje stanja, pomembnih za starejše občane. Sestavljajo ga ugledni občani, predstavniki humanitarnih društev, CSD in zdravstvene službe. Besedilo: Branko Lipar POLITIKA f ItJenl Vs love ribje Darilo dobrih mož: Steklenica vode izpod Krvavca Na zdravje na našo alpsko - vedno! Govori se, da naj bi naše 'vrlo' (javno komunalno) podjetje in naš 'vrli' župan (Občine Mengeš) omogočila dobrim možem, da nas obdarujejo z našo alpsko vodo iz našega Izvira pod Krvavcem - od leta 1964. Vzpodbudna praznična novica, ker naša alpska voda ne more do nas že nekaj let. Dotok sta porušila prav 'vrla' omenjena. Veselimo se darila, skupaj z našimi predhodniki, ki so nam zgradili vodovod z alpsko vodo. Odzivi, na FB, so prisrčni: • Steklenica vode bo za spomin. • Uau, kako pozorno darilo! A res? • Ena steklenica je premalo, prazniki niso le en dan. • Ni za popit. Je za spomin, kakšno gorsko vodo smo včasih pili. • Jo zelo pogrešam. • Bo treba v Cerklje na kavico in vodo. • Se nadaljuje ... Zeleni Slovenije iz mengeškega konca želimo zdravja, zdravega okolja, ohranjene narave, zdrave vode, zraka, zemlje, vsega živega, in doživeto praznovanje in srečno, zadovoljno, uspešno, zopet normalno leto 2021. Spremljajte nas na FB - https://www.facebo-ok.com/ZeleniMenges/, https://www.facebook. com/ZeleniSlovenije/ in https://www.facebook. com/CivilnalniciativaMenges/ Povežite se z nami! Besedilo: mag. Tomaž Štebe, član Sveta Občine Mengeš, izvoljen na listi Zeleni Slovenije, član Zelenih Slovenije in vodja Civilne iniciative Mengeš NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: od DECEMBRA 2020 * MLADINC v času vladnih ukrepov zaradi pandemije COVID-19 program izvaja virtualno Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb društvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA VIRTUALNA PREDAVANJA in DELAVNICE preko aplikacije ZOOM. O dogodkih vas bomo obveščali preko naše fb in spletne strani in portala Moja občina: * virtualna teoretična in praktična predstavitev NIRVANE, nove vadbe s tehnikami sproščanja, sreda, 2. 12., ob 19:00, v živo preko ZOOM-a iz AIA- Mladinskega centra Mengeš (Maja Sršen) * virtualno predavanje Kako prepoznati in najbolje izkoristiti svoj potencial, v sredo, 9. 12., ob 18:00, Andreja Glavač iz Kariernega centra. * virtualna delavnica Kako se soočiti s stresom v času korone, v sredo, 16. 12., ob 18:00, Lucija Skok. * virtualno zanimivo popotovanje Na poti po Afriki, v petek, 18. 12., ob 18:00, Zoran Furman. * virtualna Skupinska meditacija za sprostitev, v sredo, 23. 12., ob 18:00, Mateja Kržin. * virutalno predavnje Katera zelišča in hrano uporabljati in zakaj, v sredo, 6. 1. 2021, ob 17:00, Mateja Kržin. * virtualna delavnica Magična joga in meditacija, v sredo, 13. 1 .2021, ob 18:00, Maja Maselj. * AIA Pleš', v soboto, 23. 1. 2021, ob 12:00, Sanja Tomšič. PLES in VADBA POTEKA VIRTUALNO preko aplikacije ZOOM, v živo iz plesne dvoranice AIA: * HIP HOP, malčki,ob sredah, od 17:00 do 18:00: mlajši pionirji, v torek, od 17:00 do 18:00 (v MC), v sredo, od 18:00 do 19:00: starejši pionirji, v torek in četrtek, od 18:00 do 19:00: mladinci,v torek in četrtek, od 19:00 do 20:00: članska skupina, v torek in četrtek, od 20:00 do 21:00 (Sanja Tomšič) *NlRVANA, vsak ponedeljek ob 20:45 in sredo ob 20:00 v živo preko aplikacije youtube (Maja Sršen) * PILATES, ob sredah, od 19:00 do 20:00, v živo preko ZOOM-a iz plesne dovranice AIA (Sanja Tomšič) UČENJE IN SVETOVANJE v * BREZPLAČNA UČNA POMOČ na daljavo, termin po dogovoru, od 10. leta dalje, za dijake in študente (Maša Povše idr.) Mengšan - december 2020 46 46 OGLASI - ZAHVALE OBČINA MENGEŠ PREDLAGANJE KANDIDATOV ZA SODNIKE POROTNIKE -POZIV Okrožno sodišče v Ljubljani je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 160/20 objavilo poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani. Poleg predstavniških organov občine lahko kandidate predlagajo tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani. Po določbi 1. odstavka 45. člena Zakona o sodiščih politične stranke ne morejo neposredno predlagati kandidatov. Zato pozivamo vse zainteresirane, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike. Prijava mora vsebovati najmanj naslednje podatke: ime in priimek kandidata, datum in kraj rojstva, naslov, kjer dejansko prebiva, naslov sedeža pravne osebe, pri kateri je zaposlen, telefonsko številko, kandidatovo izjavo, da pristaja na kandidaturo ter da izpolnjuje pogoje iz 42. člena Zakona o sodiščih. Priložiti je treba še potrdilo o državljanstvu, zdravniško spričevalo ali izjavo kandidata in mnenje predlagatelja. Izjavo kandidata za sodnika porotnika lahko prevzamete na Občini Mengeš ali na spletni strani Občine Mengeš. Predloge lahko oddate na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš s pripisom »sodnik porotnik« najkasneje do 4. januarja 2021. Datum: 8. 12. 2020 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Robert Ručigaj »Zapel je zvon, tebi v slovo ... Poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina ...« BI ZAHVALA V 86. letu nas je nenadoma zapustil CIRIL OSOLIN iz Mengša ISKRENA HVALA VSEM, ki ste bili z nami v mislih in dejanjih, sožaljih. Slovo je zmeraj boleče, še zlasti če je nepričakovano in dokončno. Če se moramo za vedno posloviti od človeka, ki nam je dolga leta, več desetletij stal ob strani kot nepogrešljiv dobri mož in stric ter zvest prijatelj, je tako slovo še posebej grenko. Posebna zahvala g. župniku, pevcem skupine g. Dominika Krta, zaigrani žalostinki, Društvu upokojencev, cvetličarki Tanji za krasne aranžmaje ter pogrebni službi Vrbančič za opravljeno slovo. ZAHVALA sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, sveče in sv. maše ter donacije za mengeško cerkev. Žalujoča žena Tončka in vsi njegovi 1/sa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila TEREZIJA GJERGJEK iz Loke pri Mengšu Ob smrti drage mame, babice in prababice se zahvaljujemo pogrebni službi Vrbančič za sočutno opravljene storitve, g. župniku za lepo opravljeno slovo in vsem, ki ste jo imeli radi in ste z nami delili bolečino v času njenega slovesa. Vsi njeni OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Mengšan - december 2020 47 1 Spoštovane občanke spoštovani občaM;-ieto, ki se poslavlja, je- bilo v marsičem drugačno kot do sedaj. »v* . Prvič smo- se spopadli z neko- nevidno- materijo, ki ji pravimo- virus. Dodobra nam je-spremeniTnačin življenja, marsikoga izmed nas je tudi prizadel v njujši-oblikL Žal še zmerom nismo- imuni, vsekakor pa si želimo, da vse -te-neljube dogodke čim prej pozabimo. Vietui-ki prihaja, vam želim* da vam služi zdravje, da skupaj premagamo- to zahrbtno-bolezen in da se nam v življenje zopet povrnejo vedrina nasmeh in dobra volja, katere sem prepričan, da uam ne manjka. ^, Želim vam lepo praznoudhj in enotnosti ter veselja ob pr % * T L k< rr\ scm ■ r\ ■ :nov< * * srečno v letu 2021. in dneva samostojnosti ju novega leta in * ^ * * ^Tranc Jerič, župan Občine Mengeš- * * H t^ * «V * * i,.. Foto: E. V