GLASILO OBČINE MENOEŠ ^TIVILKA 81 - marac / sušac 2OO1 m i»to viii MENGSAN KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRGOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, le\./tax: 061 7237 785 AKCIJA Clarion zvočniki 130 W 11.900,00 SIT Magnetni nosilec smuči 5.200,00 SIT Nosilec smuči * 4 pari 3.499,00 SIT Stresni kovček Cargo 6 39.389,00 SIT Odmrzovalec stekel 429,00 SIT Telovadna naprava 74.990,00 SIT Orbitrek 35.990,00 SIT Skuter Piaggio ZIP 289.990,00 SIT Rotacijska kosilnica 472 - 2 t 39.990,00 SIT Agregat za pranje vozil .. 19.998,00 SIT Nudimo vam tuđi aumulatorje Fiamm in Solite za osebna in tovor-na vozila, svetlobno opremo Hella, Saturnus, Philips, Mag. Marelli, prevleke za sedeže, rezervne dele za osebna in tovorna vozila, antifriz, snežne verige, ročno orodje Iskra, orodje Unior, motorna kolesa Tomos, skuterje Gilera in Piaggio, čelade Nolan, kolesa Rog, Atala, Field, rezervne dela za skuterje, kolesa itd. Možnost plačila s kreditom ali več čeki. Trgovina je odprta od 8. do 19.ure, v soboto od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se sami prepričajte o pcstri in konkurcčni ponudbi! elektroinštalaclie: novogradnje, adaptacije, prenove ♦ domof oni, video domof oni ♦ avtomatizacija dvoriščnih, garažnih ...vrat na daljinsko odpiranie ♦ lapornfce ♦ ogrevanje žlebov, tal, dvorišč, klančin IZVEDBA je kvalitetna invdogovorjenemroku! PLACILO na obroke! GARANCIJA in SERVIS zagotovllena! telefon: 01723 8167 GSM: 041 683671 Kl R€ INŽENlRINGd.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon; 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Prodamo: Na Oobenu zazidljivo parcelo 936 m' za stanovanjsko hišo ali vikend. V Šmarci pri Kamnku zazidljivo parcelo 2300 m' kot nadomestno gradnjo za poslovni? prosto«?. V Mostah pri Komendi zazidljivo parcelo 3000 m', z lokadjskim dovoljenjcm /a poslovno dej.ivnosl. V Komendi slan. hi5o (k+[)+n+m) s posl. prost, v prizidanem deki (slasVit'.arna) na parceli 'NK) m1. V Šmarci pri Kamniku slan. hKo z goslinskim lokalom (tuđi kuhinja) v klelnih prostorih z velikim vrlom. V Nožicah, na obrobju, v mirnem okolju in na sončni legi, slan. hi§o v III. grad, fazi na parceli 760 m . Vinjc-Dolsko, već slanovanjskih hiS, zgrajenih do III. gradbene faze, lepo in mirno okolje na parcel.ih do 700 m', voda, elektrika do hiSe, objekti že zavedeni v katastru; pridobljena hišna Slevilka, ugodni plaćilni pogoji (kupee provizije ne plača). Na Orenovem griću - vrstno stanovanjsko hKo (p+m) v III. gradbeni fazi. V I julilj.ini na Rudniku vrstno stanovanjsko hiso, 130 m; neto stanovanjske površine z atrijem. V Dravljah - enole stan. trojČka v podaljšani III. gradbeni fazi, s površino posameznih enoi od 274 m'' do 204 m' in zemljice od 210 m' do 2ftr> m'. Na Duplici pri Kamniku večje, staro dve leti, po naročilu opremljeno stanovanje v mans;mli, f>ovrsine HX) rrT, v stanovanjski hiši s Slirimi slanovanji, staro dv<; leti, vseljivo junija 2001. V DomJialah dvoinpol. stanovanje v II. nadslropju od XI (dvigalo), vzfiodna l(?f;a, vseljiva avgusta 2001. Vodice, nad l.juhlj.ino- zhiramo intercsenloza nakup stanovanj ra/lk'nih velikosli v vec'sl.inovanjski hiSi. V DomŽ'alah poslovni [irostfir, primoran za trgovino, s tovom im dvij;,ilotn, v dveh et,i/a)i / i/delanim in opremljenim pritlićjem površine 6H,()() m' ler izdelano kletjo, f>ovrSine 6*1,20 m1. V žmarci fj>ri Kamniku stanovanjsko hKo, slaro osem let, velikosli 12x11, popolnoma opremljeno / gostinskim lokalom velikosli cea 10 m2, na parceli 3% rn2 s pokrilo teraso ob prometni cesti Kupimo: /.i znrinega kupca (petčlanska družina) samostojno stanovanjsko hišo na mirni lokaciji. Na obmofju Kainnika i^emo enosobno stanovanje do flO.000,00 DEM. Na relaciji od f irosu[>lj.i do Kranja gradbeno parcelo cea. 600 m2 Oddamo: V centru Mengšd ob Slovenski cesti popolnoma izdelan poslovni proslor, prinieren za vse dejavnoMi, ražen za jjoslinsko dejavnost, |)ovri>tne ?.'),7r) m'. Najamomo: Na območJLi Trzina, Dom/.il, Vira,Rriflofri(;lj, (joslovni [)roslor za daljSe olidohjc, v izmeri cea 40 m2 za pisfirniSko dejavnost. Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš Drage bralke, spoštovani bralci! Recimo, da ste odrasla oseba, ki hodi v službo, pa se vam zazdi, da osebnostno nazadujete ali stagnirate. Odločite se, da se boste ponovno vpisali v solo in se izobraževali. Svojo odločitev poveste svojemu delodajalcu, on pohvali vašo odločitev, ostanete doma, studirate in prejemate 80% plato... Recimo, da niste najbolj zdravi, vendar ne tako bolni, da bi morali ostati doma. Greste k zdravniku, ki oceni, da ste 75% ali 50% ali 25% sposobni opravljati delo. Dclate po svojih zmožnostih, prejemate pa 80% bolniško nadomestilo za 75% bolniškc oziroma polno plačo za 25% opravljeno službovanje... Recimo, da politiki opazijo okrog 30% volilno abstincnco na volitvah. In kaj storijo? Rečejo »demokracija stane« in namenijo dobršno finančno injekcijo za medije... Seveda se vse to ne dogaja v Sloveniji, pa ludi v kakšni izmišljeni Utopiji ne, samo Švedsko sem obiskal ... Urednik Foto: I'ETER ŠKRLEP KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 5 Globinska vrtina UH na področju Pristave Zbiramo predloge za preživetje ZEMLJE j|m| IZPARLAMENTA10 113 POLICIJA 11 PROMET 11 AKTUALNA RAZMIŠLJANJA 12 Ženske in njihovi prazniki PODJETNIŠTVO 13 POLITIČNE STRANKE 13 DRUŠTVA 14 PORTRET MESECA 21 KULTURA 21 NAŠA ŠOLA 23 NAŠ VRTEC 23 Kdaj v vrtec? 24 ŠPORT 25 ŽIVLJENJE VOBČINI 28 NAŠI MALČKI 29 VAŠA POŠTA 29 KMATIJSTVO 30 PRI SOSEDIH 30 NASVETI 31 OB VESTI LA 32 CLASILO OBČINE MENCEŠ »I Glasilo ureja uredniški odbor: Malja/. Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. nel), Alojzij Janežič, Maleja Jemec, Ana Jernejčić, lerezija Poločar - Korošec, Taljana Sivec Slrmšek, Majda Trobec ►H Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena l'odboršek, lel. (01)7247 106 »I Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, tel. (01) 723 0 903 ►H Lektoriranje: Lili Epih ►N Realizacija: Nagelj (l.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. & fax: (01) 721 30 74 ►H Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjstvci v občini Mengeš brezplačno na dom. ►H Distribucija: Primož Kržan, tel. 7237 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kol 'samo tekst/text only'), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O. aprila. UVODNIK MENGŠAN ŽU PANOV UVODNIK Drage občanke, spoštovani občani! Petindvajseti uvodnik pišem sedaj že pravi pomladi, ki je prihajala oz. bila prisotna veči-no zime. Upajmo, da starka zima ne bo vrni-la milo za drago. Hujšega ne more biti, saj je sedaj sonce že moćno. Globinska vrtina v blizini jezera Pristava (ob odcepu ceste za lovsko kočo, pod Žeč-kom, kjer je tuđi vodohran) v dolomitnem vo-donosniku na globini 106 m je obilna. Upajmo, da tuđi uspešna: kvalitetna in s trajnim pretokom vode. Naslednja načtrovana poteza je izvedba podobne vrtine ob vodohranu na Gobavici, kjer naj bi bila verjetnost uspeha za spoznanje manjša. Lepo povabljeni na seje sveta Občine Men-geš. Na vabilo za 25. sejo je prišel le en ob-čan. V sredo, 4. aprila z začetkom ob 18.00 borno na 26. seji med drugim sprejemali proračun občine Mengeš za leto 2001. Zanes-Ijivo bo zanimivo, kako se bodo kresala mnenja zaradi nekaterih proračunskih po- Odgovori na vprašanja članov Občinskega sveta Občine Mengeš: Vprašanja g. Branka Liparja, člana sveta V občini Domžale je bila pred kratkim ustanovljena Zveza kulturnih društev Občine Domžale. Območna zveza kulturnih društev Domžale je prenehala delovati, ker povezanost ni bila vedno smiselna, največji problem pa je bil, da občine nišo zagotavljale svojega deleža finančnih sredstev za pokrivanje tega področja... Potruditi bi se morali, da bi našli možnosti za sodelovanje tuđi v novi organiziranosti. (Izjava dosed. preds. Zveze L. Stražarja - glej Slamnik št. 2/2001.) Postavljam vprašanja: Kako je Občina Mengeš sodelovala v območni zvezi? stavk. Sprejemali bom tuđi stališča do studije dveh variant železniške proge Ljubljana -Brnik. V Mengeš priđe 26. maja Evrobus. Obrtniki in podjetniki, ki bi bili zainteresirani za posebne informacije, naj se oglasijo na Občini. Obstaja možnost podrobne predstavitve, če bo tematika znana pravočasno. Dolžan sem še zahvalo, predvsem Srećku in tuđi Iztoku Hribarju, za sodelovanje pri pregledu Zakona o letalstvu. Oblikovali smo do-polnila, s katerimi smo želeli pridobiti tuđi ne-kaj pravic zaradi vpliva in ogroženosti ter omejitev v območju letalskega koridorja nad Mengšem. Pri tem so bili aktivni tuđi v občini Šenčur (g. Miro Kozelj). Poslanec in župan Cerkelj g. Franc Čebulj in poslanska skupina SDS pa je vložila naša skupna dopolnila. Del-no smo uspeli. RAZMIŠLJANJE (aktualno ?!): Kaj storiti ko politični konkurent / nasprotnik brez pravih pojasnil ali argumentov, le z močjo glasov, uveljavlja tuđi zadeve, ki nišo pravične in poštene, še manj pa gospodarne in v javno korist. Podobno se človek vpraša ob opozarjanju na (še ne) izpolnjene predvolilne obljube, kjer okoliščine nišo pomembne, niti to, da je ne-kdo imel zelo podroben nacrt, drugi pa pavšalne neoprijemljive obljube. Zavedam se danih obljub in trudim se jih izpolniti, kljub temu, da nisem pričakoval toliko problemov in različnih težavnih okoliščin ter ovir za izvedbo. Kaj torej storiti? Odgovor je en sam: već in bolje delati! Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe Kako bo zagotovljena možnost povezav oz. sodelovanja mengeških društev pri skupnih prireditvah? Ali je predviđena kakršna koli oblika organiziranosti kulturnih društev v občini Mengeš? Odgovori: Dokler je delovala ZKO Domžale so bila društva enakopravno vključena v njeno sestavo (organizacijsko in programsko). Društva so sodelovala v skupnih programih, občina je sofinancirala proporcionalni delež stroškov za delovanje. Mengeška kulturna društva so sedaj posredno vključena v Sklad RS za Ijubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale. V pri-hodnje bodo sodelovala na skupnih prireditvah in nastopih, ki se izvajajo kot obmoćni, področni ali državni program SLKD. Občina bo sofinancirala stroške na teh prireditvah in nastopih za udeležence mengeških društev. Zakon dopušča organizacijo Zveze kulturnih ŽUPAN ODGOVARJA društev v posamezni občini. Pričakujemo, da bodo pobudo o takšni organiziranosti sprožila društva. Vprašanja: Kakšno je stanje organiziranosti in povezav v športni dejavnosti? Kakšni ukrepi so predviđeni, da bo zagotovl-jen večji red in varnost na športnih, rekreativnih in šolskih površinah pod Gobavico, zlasti v športnem parku? Ali bo otroško igrišče v športnem parku že spomladi urejeno tako, da ga bodo otroci res lahko uporabljali (primernost igral) in da bo zagotovljeno vzdrževanje igral in igrišča? Stanje, kot je sedaj, ne zagotavlja varnosti, zaradi česar igrišče ni uporabno. Odgovori: Po prenehanju delovanja Športne zveze Domžale (za vse novoustanovljene občine na območju bivše Občine Domžale) so mengeška športna društva vključena le v posamezne pano-žne zveze Ol. Zaenkrat ni bilo pobude za kakršno koli drugačno organiziranost. Občina Mengeš bo v letošnjem letu sklenila posebne pogodbe z uporabniki športnih igrišč v športnem parku, vendar vandalizma posamez-nikov ali skupin s tem še ne bo mogoče zatreti. Vsekakor bo potrebno še veliko vzgoje ter lepih besed, da se borno do objektov, ki so namenjeni nam vsem, primerno športno in kulturno obnašali (skrbeli za red in čistoćo in preprečevali uničevanje!). Občina Mengeš je v lanskem letu zamenjala pesek v peskovniku in okoli igral. V letošnjem letu namerava v okviru rednega vzdrževanja obnoviti igrala (postavka C.2.6.6.). Vprašanje: Kako se uresnićuje projekt VARNA POT V SOLO? Odgovor: Projekt ni izdelan. Vama pot v solo bo eden od delov prometne studije, ki pa bo izdelana za prometne razmere z obvoznico. V lanskem letu smo zanjo izvedli tri razpise - vedno neuspešno, ker ali ni bilo ponudb ali pa so bistveno pre-segale proračunska sredstva. Uresni-čujemo ure-ditev in zamenjavo prometnih znakov. Uvajamo grbine za upočasnitev prometa in javno razsvetl-javo za večjo varnost. Z izvedbo kolektorja in ostale komunalne in cestne infrastrukture od Vrtca Gobica (Šolska ulica), preko Glavnega trga Đ MENGŠAN ŽUPAN ODGOVARJA in po Prešernovi, bomo upoštevali tuđi prometne razmere. Sodelujemo s Svetom za varstvo in vzgojo v cestnem prometu. Vprašanje: Kako je z izvajanjem terminskega plana za gradnjo športne dvorane, sprejetem novembra 2000? Odgovor: Terminski plan je predpostavil, da bo dogovor o projektni nalogi lažji oziroma, da je to samo še stvar prelitja dogovora na papir. Od te projektne naloge pa so odvisni vsi roki v sprejetem ter-minskem planu. Prvo projektno nalogo je Operativna delovna skupina (v nadaljnem ODS) za spremljanje izgradnje športne dvorane pri OŠ Mengeš (v ses-tavi Mlakar Jože, dr. Berčič Herman, Branko Lipar, Rok Benda (Miha Skok), župan) je većina ocenila kot nesprejemljivo, predvsem z vidika obravnavane stroke (šolska vzgoja, šport). ODS je sklenila, da se glede na različne poglede na vsebino in vključevanje v prostor izdelata dve dodatni idejni arhitekturni zasnovi: prva naj predvideva dozidavo objekta dimenzij rokometnega igrišča severno od sedanje telovad-nice (B), druga pa rušenje sedanje telovadnice in dela povezovalnega trakta ter na tem mestu od sedanjega severnega roba telovadnice postavitev dvorane dimenzij rokometnega igrišča proti jugu (C). Zasnovi sta bili izdelani, poleg tega pa tuđi primerjalna ocena. Kot primerjalno se je ves čas vključuje tuđi prva idejna arhitekturna zasnova, ki je povećanje sedanje telovadnico v špotno dvorano v dimenzijah za dolgoročne potrebe OŠ Mengeš. ODS se nn podlagi teh dokumentov še ni mogla odločiti in i/brati variante, ki bi jo predlagala svetu. Variante se razlikujejo predvsem v stroških in velikosti ter pristopu: Rešitev A: 255 Mio SIT; 1722 m2; Ocena letnih stroškov porabe 1; za dolgoročne potrebe OŠ Mengeš Rešitev B: 444 Mio SIT; 4040 m'; Ocena letnih stroškov porabe 1,95; za dolgoročne potrebe občine Mengeš Rešitev C: 596 Mio SIT; 1722 nV; Ocena letnih stroškov porabe 2,2; za dolgoročne potrebe občine Mengeš Komisija se bo sestala še enkrat in poizkušala doseći dogovor o predlagani varianti za svet občine. Odgovor župana na vprašanje gospoda Matjaža Lobode, člana Ol Domžale Sklada kulturne dejavnosti (SLKD). Vprašanje: Zakaj se nobeno kulturno društvo iz Občine Mengeš ne more prijaviti na srečanje območne-ga ali širšega značaja...? Odgovor: Posamezno kulturno društvo se ne more prijaviti na razpis. V njihovem imenu daje prijavo Območna izpostava Sklada za Ijubiteljske kulturne dejavnosti Domžale. Ta je je svoj zahtevek za poravnavo obveznosti v letu 2000 poslala sele 20. decembra 2000, kot tuđi pogodbo o sofinan-ciranju Javnega sklada za Ijubiteljske kulturne dejavnosti - Območne izpostave Domžale. S tem zahtevkom nišo bile pojašnjene oz. predložene obrazložitve o udeležbi mengeških kulturnih društev v programu Ol SKLD Domžale, zato zahtevek ni mogel biti realiziran. Vse potreben podatke, ki so osnova za odobritev in izplačilo, je Sklad poslal sele v januarju in februarju 2001. Proračunska sredstva za leto 2000 so tako ostala nerealizirana. Ta del obveznosti je predviđen v proračunu za leto 2001, ki bo predvidoma spre-jet v začetku aprila. Iz navedenega je razvidno, da Občina Mengeš nikakor ne ovira nastopanj naših društev na območnih in širših prireditvah, nasprotno, pripravljena je sofinancirati njihovo udeležbo ob korektno in pravočasno pripravljenih poročilih o udeležbi in zahtevkih za sofi-nanciranje. V drugi obravnavi proračuna 2001 pa bodo na podlagi plana, ki ga bo moral IO SLKD predložiti (zaenkrat ga še ni), planirana še dodatna sredstva za programske obveznosti v letu 2001. Globinska vrtina na področju Pristave V strategiji studija za izvedbo celovite oskrbe z zdravo pitno vodo predvideva za zado-voljitev potreb, poleg osnovnega vodnega vira iz kamniškega in krvavškega sistema, tuđi dopolnilne in rezervne vodne vire. Občina Mengeš je v ta namen naročila izdelavo razi-skave, na podlagi katerc bi ugotovila možne lokacije za izkoriščanje lokalnih virov izjem-no kvalitetne pitne vode. Raziskava, ki jo je opravilo podjetje Ceo - hidro d.o.o., Preserje pod Krimom je ugotovila, da je možno pridobili kvalitetno vodo iz karbonalnih vodo-nosnikov, ki se nahajajo v večjih globinah, kot so tišti, ki se sedaj izkoriščajo (podtalnica v prodnem vršaju Kamniškc Bistrice, v vod-njakih globine 40-50 m - vodovod Lek, vodovod Domžale). N.i podlagi te hidrogeološke raziskave, preuče-vanja možnosti za izvedbo in izkoriščanje je bila Obrana lokacija v Pristavi, ob Opekarni Mengeš. Preizkusno vrtino, ki bo služila tuđi za kasnejše čVpanje, je izdelalo podjetje CEOT d.d. iz Ljubljane, nadzor pa je imelo podjetje Ceo - hidro d.o.o. Vrtina je globoka 106 m, glavne dotoke vode pa je dosegla v globini med 65 in 90 m globoko, kjer se nahaja već zdrobljenih con v dolomitu. S cemen-tacijo dveh polnih cevi v začetnem delu vrtine in s cementacijo eksploatacijskih cevi do globine 35m, je onemogočeno prodiranje zgornje podtalnice v vrtino. Vrtina šega v triasni dolomit, ki je na tem področju še edini čisti vodonosnik. Ocenjeni pretok vode, ki ga bo možno izkoriščati je cea. 10 l/s, kar predstavlja tretjino potreb po vodi v občini Mengeš (ražen Leka). v'iecinosi upravljenih del je 4,5 mio SIT. Pred izkoriščanjem te vode bo potrebno izdelati še sanitarno kemične preiskave le - te. Potem bomo pridobiti koncesijo za izkoriščanje te vode ter vgra-diti črpalko v vrtino in povezali vodnjak z oskrbn-im sistemom preko vodohrana pod hribom Zeček (nad vrtino). Andrej Urbane, u.d.i.l., svetovalec župana, Vodja področja komunale OBĆINSKA UPRAVA MENGSAN StaneŠIMENC je bil poveljnik PCD Mengeš od leta 1992 do februarja leta 2001. Ob 110 letnici PGD Mengeš je prejel priznanje Casilske zveze Slovenije fIGasilska plamenica 1. stopnje«. Tekmoval je na gasilski olimpiadi 1968 v Kremsu in leta 1973 v Brnu. Velik je njegov prispevek pri nabavi in opremljanju novega gasilskega vozila Atego Mercedes. Poveljniške dolžnosti je opravljal izjemno strokovno, vestno in preudarno, z njemu značilnim človeškim odnosom. Župan Občine Mengeš se je gospodu Stanetu Šimencu zahvalil na sprejemu na občini. Zbiramo predloge za preživetje ZEMLJE in življenjske načine, ki niše v škodo okolju Projekt razvoja in oblikovanja nekomercialne spletne strani Vabimo k ustvarjanju otoka kot preobraženega življenja na planetu Zemlja. V medmrežje želimo vstaviti spletno stran, na kateri bo lahko vsakdo - zanesenjak, strokovnjak, vizionar ali čisto navaden smrtnik - objavil dejanje, poznavanje, znanje, idejo, model, razmišljanje, akcijo, stvaritev, dogodek, projekt ali vizijo z vseh področij bivanja kot odgovorno stališče za ohranitev ali vzpostavitev ravnovesja živega in neživega sveta. Na otoku, ki nastaja, je okolje najvišja vrednota. Zato sprejemamo predloge najbolj preprostih in vsakdanjih dejanj, ideje novih možnosti človekovega delo-vanja in predstavitve rešitev, ki so že dejavne, pa tega še ne vemo. Ne zavračamo niti predlogov za spremembe na osebni ravni. Z zbranim gradivom borno oblikovali otok, na katerem borno poskusili preživeti z ustvarjenim okol-jem kot stvarnim in duhovnim svetom okrog nas. Na spletni strani ne želimo zbirati podatkov o obstoječem stanju okolja. Vodilo: Zemlja je izvor življenja, je temelj, na katerem je človek brezglavo uresničeval uspešne, razvojne, a žal, samouničevalne projekte. Projekt borno razvijali in nadgrajevali v fazah. Najprej borno preko elektronske pošte zbirali ideje, predloge in načine delovanja (cea. 30 dni). Z umestitvijo spletne strani v medmrežje borno končali prvo stopnjo ustvarjanja otoka. V drugi fazi borno spletno stran uredili po principu ključnih besed. Vzpostavili borno odprt sistem neposredne diskusije preko strani v svetovnem spletu. Z registracijo na spletni sirani pa bodo uporabniki strani pri vol i ti v sprot-no prejemanje vseh prispevkov po elektronski pošti. Spletna stran bo lahko na ta način delovala nekaj mesecev. Prehod v tretjo fazo vključuje še kreativno grafično upodobljeno učinkovanje predlogov. Sklopna faza projekta bo ures-ničena, će bodo predlogi tvorili zadostno bazo za oblikovanje računalniške igre (npr. E-otok). Ker nihče v razmerju do Zemlje ne more početi ničesar, kar ne bi imelo posledic za vse, prosimo, če pismo pošljete vsakomur, ki verjame, da so spremembe mogoče. Svoj prispevek pošlji na naslov otok@mail.ljudmila.org in rojstva otoške strani sprememb zagotovo ne boš zamudila oziroma zamudil. Pod srcem si me nosila, na prsih me dojila in nadvse ljubila! Prvo besedo si me naučila, po pravi poti me vodila! Zato ti dam, vse, kar imam, za materinski dan! OBĆINSKA UPRAVA Predviđeni dnevni red 26. seje Občinskega sveta Občine Mengeš dne 4. aprila 2001 s pričetkom ob 18.00 uri v Gasil-sko godbenem domu Mengeš •Sprejemnnjc zapisnika 25. seje •Program priprave in potrelilev izhodi.šč ZN M2l Vele • Odlok o spremembah Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš (hitri postopek) •Pravilnik o spremembah Pravilnika o podeljevanju priznanj Obćine Mengeš •Volilve in imenovanja • Imenovanje člana komisije za poeleljevanje priznanj Občine Mengeš I (namesto g. Vuga) [ »Imenovanja •Odlok o proračunu Občine Mengeš za lelo 2001 (II. obravnava) •Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mengeš za lelo 2000 (brez bilance premoženja) •Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mengeš za lelo 1999 (hitri posiopek) •Sprejem stališe do .studije variant poteku železniške povezave Ljubljana - Brnik •Pravilnik za vrednotenje programov športa v občini Mengeš •Pravilnik o sofinanciranju ljubil.olj.skih kulturnih dejavnosli •Spremembe Statuta Občine Mengeš (II. obravnava,) •Poročilo o odpravljanju nepravilnosti po ugolovilvah Nadzornoga I odbora Občine Mengeš •Poročilo o aktivnostih gradnje glavne ceslc Žclodnik - Vodice in obvoznice Mengeš •Pregled nerealiziranih sklopov občinskega .sveta •Pobude in vprašanja članov sveta D MENGŠAN DRUŽBENI PLAN OBČINE MENGEŠ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKEGA PLANA OBČINE MENGEŠ OBVESTILO 0 AKTIVNOSTIH IN POTEKU POSTOPKA IZDELAVE IN SPREJEMANJA Občina Mengeš je v začetku leta 2000 pristopi-la k novemu postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana Občine Mengeš. Program priprave je bil sprejel 1. decembra 1999 na 10. seji sveta ( Ur. V. št. 8/99 ). STANJE IZVEDBE: Občinska upravu Občine Menge.š obvešča vse, ki ste podali pripombe oz. predloge, k spremembi prostorskega plana oObčine Mengeš (vloge smo sprejemali cio aprila 2000), kakor tuđi ostalo javnost, da je postopek za izdelavo sprememb in do-polnitev prostorskega plana Občine MengeS v fazi, ko je občinska uprava pridobila vse z zakoni pred-pisane pogoje pristojnih pogojedajalcev in da se na podlagi predpisov in Zakonov izdelujejo prcclhocl-no potrebne strokovne podlage. Izdelave stro-kovnili pocllag so zahtevne po strokovni in finančni plati in ludi časovno. Njihova izdelava in polrditev je preclpogoj za nadaljevanje postopka. Strokovne podlage so v bistvu posnetek stanja -raziner- v obči-ni. Poenostavljcno povedano so sestavljene iz treh področij: "demografije", »urbanizma", •infrastrukture in prometa«. Tik pred koncem je izdelava »demografije-, v izelelavi je "iirbanizem-, pred oddajo del pa je področje infrastrukture in prometa. POSTOPEK IN PLAN IZVEDBE: l'ostopek izvedbe in časovni plan izvedbe je na kratko naslednji: • do avgusta 2001 izdelava vseh strukovnih pocllag in izdelava izhodišč za izdelavo osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana • do oktobra 2001 sprejem osnutka in enome-sečna javna razgrnilev • strokovna ocena pripomb, njihova obravnava na svetu občine • do konca leta 2001 pridobivanje soglasij pristojnih ministrstev za predlagane spremenibe in dopolni-tve in čakanje na sklep Vlade RS o usklajenih posegih v začetku leta 2002 sprejem oclloka Opomba: Po sprejemu novega prostorskega plana je za predlagane spremembe in širitve potrebno iz delati še takozvane izvedbene nacrte (PUP) ali akte (ZN, UN), ki so osnova za priclobilev lokacijskih in gradbenih dovoljenj. PREDPISI: v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih seslavin planskih aklov občin, mora občina pri pripravi sprememb in dopolnitev svojih planskih aktov upošlevati vso veljavno zakonodajo, med drugim tuđi Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. RS, ši. 59/96). Spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so razvrščena z reptibliškimi in občinskimi planskimi akti med »najboljša kmetijska zemljišča", je niogoče uveljavljati le v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin ob-činskega dolgoročnega in srednjeročnega plana ter njime uskladilve z republiškimi obveznimi izho-dišči iz planskih aktov Republike Slovenije, saj gre za poseg v naravno dobrino, ki jo ščitita ustava in zakon. Brez spremembe opredelitve namenske rabe zemljišč v prostorskem planu občine in republike ni mogoče posegati na najboljša kmetijska zemljišča. Postopke usklajevanja planskih aktov občin vodi Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Občina je pristojna, da predlaga spremembe svojega prostorskega plana, te pa mora v postopku usklajevanja z republiškimi obveznimi izhodišči potrdili Vlada RS, nato pa jih sprejme občina. Zakon o kmetijskih zemljiščih natančno določa namene, zaradi katerih je izjemoma mogoče spre-meniti namensko rabo »najboljših kmetijskih zemlji-šč" v planskem aktu občine, vendar le pod po-gojem, če za poseganje ni mogoče uporabiti drugih ( t.j. manj kakovoslnih) kmetijskih zemljišč in goz-dov ali še nezazidanih stavbnih zemljišč. Ta do-ločba pomeni, da je treba vse izjemne posege na najboljša kmetijska zemljišča proučiti tuđi variantno in upoštevati tište možne rešitve, ki najmanj priza-denejo najboljša kmetijska zemljišča. V planskih aktih občine se najboljša kmetijska zemljišča lahko izjemoma določijo za nekmetijsko rabo, če gre za; gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmelijski dejavnosti, objekti za zaščito in re.ševanje, širitev pokopališč. Zakon v planu lokalne skupnosii ne dopušča novih posegov na najboljša kmetijska zemljišča za druge namene. Usmerjanje poselitve kot obvezno izhodišče, določa usmeritev gradnje v ureditvena območja naselij ter širjenje naselij dopušča le izjemoma, ob upoštevanju drugih obveznih izhodišč, v primerih, če razvoj znotraj strnjenega naselja ni možen ali bi bistveno poslabšal kvaliteto bivalnih pogojev. Občina mora utemeljiti predlog namena in obsega širitve naselja v obveznih strokovnih podla-gah z demografskimi, gospodarskimi, f'unkcijskimi in drugimi prostorsko razvojnimi potrebami. Predlog mora temeljiti na strokovnih podlagah, iz katerih je razvidno, da predlagana rešitev upošteva tip naselja, njegove morfološke, funkcijske in okolj-ske značilnosti ter ustreza zemljiškim, komunalnim prometnim in okoljevarstvenim zahtevam in je dru-žbeno sprejemljiva. Uprava Občine Mengeš, Področje Komunale in prostora Pomlad v Občini Mengeš ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV bo 4. in 5. aprila 2001 Večje kosovne odpadke odložite ob vaših zabojnikih, najkasneje do 5.00 ure zjutraj na dan odvoza. ODDAJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV bo 4. aprila 2001 od 16.00 do 18.00 ure na parkirišču za Kulturnim domom Mengeš. Odpadle kemikalije, akumulatorje, baterije, ipd. boste lahko oddali na kraju zbiranja. (Opomba: Stare avtomobilske gume ne sodijo med gospodinjske odpadke.) OBČINSKA UPRAVA Napoved za odmero dohodnine v letu 2000 Napoved za odmero dohodnine lahko oddate tuđi na Občini Mengeš, Slovenska cesta 30, v torek, 27. marca 2000, od 15.00 do 18.00 ure. Občina Mengeš iiiiihm vam«« mmhh" im......mi wmmm tsmmm mumm mmmm wmmm hmmb mhm| Obratovalni čas odlagališča na Dobu I ) i Javno komunalno podjetje Prodnik j d.o.o. obvešča vse uporabnike komunal- . nih storitev odvoza in deponiranja ko- * munalnih in nenevarnih odpadkov, da f bo s 1. aprilom 2001 začel veljati j spremenjen - letni obratovalni čas odla- ' gališča. | Odlagališče bo v času od i 1. aprila do 1. novembra odprto ob delavnikih od 14. do 20. ure, I ob sobotah pa od 8. do 20. ure. i Vodja sekforja Javna higiena: Janez Repnik 1 Direktor: Marko Fatur I MENGSAN Pomlad ft občini Mengefj V prvih pomladnih dneh je narava odlcrila sledi našega zimskega odmetavanja smeti in nepotrebnih velikih in manjših predmetov. Ker smo na nek način vsi odgovorni za čisto in lepo okolje, vas vabimo in naprošamo, da v okviru letošnje čistilne akcije, r ki bo od 30. marca do 10. aprila 2OO1, skupaj očistimo bliž-njo okolico hiš, pločnike, dvorišča večjih stanovanjskih naselij, dejavne površine in sprehajalne poti v posameznih naseljih v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu. Za čiščenje tistih javnih površin, ki so namenjene pohodništvu, Izlet-ništvu in rekreaciji (Športni park, Gobavica, Dobeno) bodo poskrbeli člani društev po podobnem razporedu kot že vsa leta doslej; vodstva posameznih podjetij in podjetniki pred svojimi obrati in v okolici svojih delovnih prostorov, občanke in občane pa naprošamo, da očistijo svojo bivalno okolico. &o Za čiste pločnike, ceste in nabrežine bo poskrbela pristojna javna služba. 4. in 5. aprila bo potekal kosovni odvoz vseh nabranih smeti, pospravljenih v za to namenjene vreče (ki jih bodo udeleienci čistilne akcije dobili na Občini Mengeš) in zbrane v večjih zabojnikih - smetnjakih, postavljenih na običajnih mestih: W na Dobenu (eden na Zg. Dobenu, drugi na Sp. Dobenu) c BI MENGŠAN Tuđi to zimo smo v naši klubski sobi organizirali družabne igre, ki so pri nas žc tradicija. Organizacijo vodi Ludvik Mikola. Pikado, Winer-šnops in šah so igre, ki vsako zimo privabijo čednije već članov in vsak lahko najde svoj način zabavnega prcživljanja prostega časa. V vsaki panogi je sodelovala Ireljina članov. Rezultati: Pikado sodelovalo je 36 igralcev pokrovitelj za moške: gospod I;ranc Ravnikar pokrovitelj za ženske: gospod I-'ranc Lagoja 1. mesto: Ludvik Mikola 31 točk 2. mesto: Mitja l.ukan 30 točk 3. mesto: Kobi Helenlin 2K točk 1. meslo: Mirni Vidergar 23 točk 2. mesto: Marija Urankar 21 točk 3. mesto: Šonja Jerše 15 točk VViner - šnops sodelovalo je 34 igralcev pokrovitelj Jani in Nika Ilabjan 1. mesto: Ludvik Mikola 30 točk 2. mesto: Mato Kerep 27 točk 3. mesto: Ivan Stopar 27 točk Šah sodelovalo je 25 igralcev pokrovitelj Ivan Stopar 1. mesto: Cveto Lanišek 2. mesto: Janez Koželj 3. mesto: Hasan Rosič Naj se na koncu zahvalim vsem pokroviteljem za sodelovanje in za sredstva, ki so jih namenili za nakup pokalov. Lep pozdrav! Predsednik BS Marjan Tomazin AVS AUDIO VIDIO Sl< KVIS 1234 Mengcš. Hribarjcva 38 tcl,fax.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: K-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15,- 18. ure sobota: 10. -12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENNVOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENWOOD Društvo izgnancev Slovenije Obvestilo vsem članom Društva izgnancev Domžale ■ Odškodnina za prisilno delo v izgnanstvu Kot smo vas že obvestili, je v avgustu 2000 začel veljati nemški zakon, po katerem nemška vlada in podjetja zagotavljajo v enakih deležih sredstva za izplačila nadomestil nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem ter drugim zrtvam nacističnih krivic. Nemški zakon priznava, da storjena krivica in po-vzročeno človeško trpljenje ne moreta biti resnično poplaćana z denarjem in da zakon prihaja prepozno za tište, ki so izgubili življenje kot žrtve naci-stičnega režima ali so med tem umrli. Zahtevek lahko vložijo: ■ suženjski delavci ■ prisilni delavci v podjetjih ali javnih službah ■ prisilni delavci v kmetijstvu ■ žrtve osebnih poškodb ■ starši umrlega otroka ■ osebe, ki so izgubile premoženje ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker nišo imele dostopa do informacij o premoženju nišo mogle prejeti plačila ali vložiti zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih; osebe, ki premoženja nišo izgubile zaradi nacističnega preganjanja, ampak v zvezi z nacističnimi krivicami in ob neposredni udeležbi nemških podjetij; ■ dediči po osebah, ki so umrle po vključno 16. februarju 1999. Vse informacije lahko dobite pri predsedniku Jožetu Kvedru (7231 627) oz. tajnici Veri Vojska (041 634 599) ter med uradnimi urami ob petkih od 13. do R ure, Vsi, ki ste obrazee že prejeli, pa potrebujete našo pomoč pri njegov-em izpolnjevanju, pokličite, da se dogovorimo za izpolnitev obrazea. Vsi, ki ste upravičeni do vložitve zahteve, pa niste prejeli obrazcev, niti niste vložili pred-hodnega obrazea za prisilno delo, pa se oglasite v času uradnih ur, da izpol-nite osnovni obrazee, ki ga borno posredovali Društvu izgnancev Slovenije. ■ Vsi obrazei morajo biti pred oddajo podpisani s strani predsednika Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale. ■ Zadnji rok za vlaganje zahlevkov je 11. avgust 2001. Več o pravkar sprejelem Zakonu o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter njegovem uresničevanju pa boste lahko prebrali v eni pri-hodnjih številk. Prijctno pomlad! Društvo izgnancev Domžale DRUŠTVA 1941 1945 _J £Pl_ IB MENGŠAN Pustni torek 2001 Da te ne be pohodil pusi Nekaj dni pred pustom smo se srečevali v likovni soli v prostorih Kullurncga društva Franca Jelovška Mengeš. Izdclovali smo pustne maske. V soboto in nedeljo, predvsem pa na pustni torek, se nismo već spoznali. Zastrti in skriti za maskami so se veselila v nas druga bitja. Še sami sebe nismo prepoznali. Kakšno vedenje pa je to? Nekateri se vse leto vedejo čudno, kaj če bi sneli maske in jih dali v ogenj, da zgorijo. Gorelo je na hribu, gorelo je v Pristavi, gorelo je po Mengšu, po vsej Sloveniji so tako ali drugaće kurili pusta. Prav je tako, zgorela je moć otrple zime, pomlad z jasnim obrazom neza-držno prihaja. Jutri je pepelnična sreda, snemimo maske. Janez .... Kurjenje pusta v Pristavi pri Bognarjevih. Foto: Peter Škrlep Na obisku V čelrtek, 15.2.2001 je praznovala 90. rojstni dan gospa Francka Rcpanšek. Z gospo Fanči Rožman sva jo obiskali v Domu počitka, kjer je pred kratkim našla svoj novi dom. Sprejela naju je vesela in nasmejana. Tuđi skromncga darila je bila zelo vesela. Rodila se je v kmečki družini v Loki pri Mengšu. V družini se je rodilo 6 otrok, ven-dar so tri je umrli že v rani mladosti. Zaposlena je bila v tovarni Induplati v Jaršah, popoldne pa je delala doma na kmetiji in pomagala bratu obnavljati dom. Skrbela je tuđi za ostarelo mater do njenega 95. leta. Vse življenje je delala samo dobro, čeprav o temne govori rada. 30 let je bila tuđi raznašalka Družine. Kljub temu da je veliko delala, je še vedno čila in zdrava. Zaželeli sva ji v svojem imenu in v imenu Obćinske organizacije RK Mengeš še vrsto zdravih in zadovoljnih let. Članica Občinskega odbora RK Milena Vode Nevarna igra Večkrat scm že slišala sireno gasilskega avtomobila, ki je hitel na pomoč. Ob tem pa se vedno spomnim zgodbe, ki mi jo je povedala mami. Bil je lep poletni dan, ki je prinašal vonj po pokošenem senu in vabil otroke k poletnim igram na seniku, kjer so uživali v skakanju po senu, prekopicevanju, obmetavan-ju... Čez čas pa je smeh zmotil Andraž, ki je prinesel cigareto, si jo prižgal in jo ponudil še ostalim. Nekateri otroci so se cigarete branili in med tem podajanjem je cigareta padla na seno. Pobrali so jo in jo vrgli proč, nišo pa opazili, da je v senu ostal ogorek, ki je počasi tlel. Nenadoma je seno zagorelo in ogenj se je na suhcm senu v hipu razširil. Nastal je velik požar in otroci so se poskušali resiti. Vsem je uspelo, le Andraž se je ob pogledu na ogenj skril. Nikomur ga ni uspelo priklicati. Na pomoč so kmalu prišli tuđi gasilci, ki so se zelo trudili, da bi resili Andraža, a jim ni uspelo. Uspelo jim je pogasiti ogenj, ki pa je v svoje medije vzel tuđi Andraža in enemu gasilcu zadal opekline. S to resnično zgodbo mi je mami želela povedati, kako težko delo opravljajo gasilci, ki pa so v nekaterih situacijah zelo nemočni, zato moramo biti tuđi mi pažljivi in vedeti moramo, kaj smemo početi in seveda kje. Katja Ilovar, 4. c OBČNIZBORGASILSKEZVEZE Gasilska zveza Mengeš je tokrat pohitela s pripravo letnega občnega zbora, saj ga je imela prva od vseh zvez, ki so vključene v regijo Ljubljana III. Kcr je bilo v prcteklcm letu kar nekaj odstopov funkcionarjev gasilske /vezo, je bila tokratna naloga občnega zbora tuđi izvolitev članov na nova in odgovorna mesta v gasilski organizaciji. Seveda pa so morali najprej dosedanji elani poročati o svojem đulu in o clelo-vanju Gasilske zveze Mengeš. Poročila so bila zelo temeljila in obsežna in so pokazala, da je gasilska zveza ves čas nemoteno delovala in opravljala vse naloge, ki jih je dolžna po zakonu, pri (cm pa vedno iskala še nove načine utr-jevanja gasilske misli. V razpravi so spregovorili ludi gostje, najprej podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije in poveljnik regije Ljubljana III. Jože Iierlec, ki se je zahvalil za dobro delo in podal tuđi nekaj navodil za delo gasilske zveze v prihodnje, članicam iz PGD Loka pa, ki so na državnem gasilskem tekmovanju v Mariboru zasedle 2. mesto, pa je zaželel uvrstitev na gasilsko olimpiado, ki bo julija v finskem Kuopiu. Tuđi ostali gostje, župan Občine Mengeš, poveljnik štaba Civilne zaščite in predstavniki regijskih gasilskih zvez so pohvalili delo zveze in zaželeli ustrezno operativno usposobljenost ter opremljenost enol, ki bo zago-(avljala gasilcem na eni strani popolno varnost, udelužencem v nesreči pa čim učinkovitejše posredovanje. V nadomestnih volitvah so bili izvoljeni ludi novi funkcionarji zveze. Na mesto predsudnika GZ je bil izvoljeti dosedanji podpredsednik Peter l'etrič, vođenje mladinske komisije in s tem članstvo v predsedstvu je pruvzel I'ranc Malus, predsednica komisije za delo z zenami je postala Matejajemec, kot novi podpredsednik gasilskega društva I.ek pa je mesto v predsedstvu dobil tuđi DRUŠTVA m MENGŠAN Vinko Ilribar, iz PGD Mengeš pa se je predsedstvu pridružil Janez Burnik. Novi predsednik nadzornega odbora pa je postal Slavko Sedeljšak. Novi ciistni povcljnlk Miroslav Ales prcjima \n i/nanjc i/ rok predsednikadruštva Iranca Bcrganta. Delegati clruštev n;i občnem zboru pa so potrdili ludi dokument izjemnega pomena za mengeško gasilsko zvezo z imunom Nacrt razvoja GZ Mengeš, ki ga je pripravil povcljnik zveze Janez Koncilija. V njem je podrobno opredelil postopek nabave gasilskih vozil, delež lokalne skupnosti pri linančnem delu in tuđi delež društev, ki bodo to opremo kupovala. Na veliko zadovoljstvo vseh je bil nacrt razvoja soglasno potrjen in gasilci so še enkrat dokazali pravi pometi pozdrava Na pomoč, ki pa lahko deluje le v složnosti. Nacrt elda obscga tuđi ustrezno usposabljanje in ob tem lahko povemo ludi, da so v nedeljo, 11. marca 2001, tečaj za spedalnost mentor opravili k;ir štirje člani iz GZ Mengeš, Irije (Anclrcj Brojan, Branko Urbane in Boris Praprotnik) prihajajo iz PGD Loka, ena (Mateja Jemec) pa iz PGD Topole. Na koncu je sledila še podelitev priznanj. Župan je podelil priznanje in zahvalo dosedanjemu loškemu poveljniku Fdiksu Šegatinu, Stanetu Šimencu, ki pa se je žal opravičil, pa bo priznanje izročil ob drugi priložnosti, poveljnik GZ pa je podelil plaketo tuđi dosedanjemu blagajniku zveze Juretu Jeriču. Sledil je seveda še bolj sproščen zaključek večera, na katerem so si lahko prisotni osvežili spomine na skupne dogodivščine in pa izmenjali strokovne izkušnje. Mateja Jemec Župan Tomaž Štcbc i/.roča priznanje dosedanjemu poveljniku PGD U)ka Pdiksu Šijfatinu. GREGORJEVO - SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI Kot žc nekaj let doslej, smo se v KD Antona Lobode v Loki pri Mengšu ludi letos, že sedmič, odlučili, da organiziramo praznik pomladi - Gregorjevo s spuščanjem lučk po Pšati. Urndno sicer to ni več prvi pomlndni dan, vendar pa še vedno velja, da je to praznik pomladi, katerega tradicijo ponovno obujajo že marsikje po Sloveniji. Že pri pripravah pri urejanju vodotoka, okolice in pri urejanju prometa ob sami prireditvi so se člani PCD Loka pri Mengšu odzvali in veliko pripomogli k boljši izvedbi tega praznovanja. V velikem številu so se odzvali tuđi z vrtca Mengeš in popestrili srečanje z govorom gospe ravnateljice Miče Kavke. Ker je bilo v letošnjem letu zelo veliko lučk, ki so bile domiselne in zelo lepe, je imela žirija zelo težko delo z izborom najboljših štirih. Za najboljše so izbrali: MARJAN ŠINKOVEC - Grlice na gnezdu MIHA ŽARCI -Titanik SARA TAVČAR - Račja družinica TINA PODBORŠEK - Cerkvica Upamo, da bo ludi v prihodnjih Iclih pod kamnitim mostom v Loki zaplulo toliko ali pa še več lepih lučk. DRUŠTVA BI MENGŠAN Luč smo spustili po Pšati Da bi še kdo v Mcngšu spuščal luč po Pšati, za scdaj še ne vemo. Zagotovo pa je to počel tesarski mojster Anton Kosec -Bognarjev Tone iz Pristave. Naredil je leseno barčico, privoskal na -palubo svečo in jo spustil po vodi tam pri Bognarjevem mostu, ki je eden najstarejših betonskih mostov v Sloveniji, narejen po načrtih zidarskega palirja, mojstra Karla Gregorca iz Mengša. Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš nadaljuje to staro izročilo in Se več. Izročilo, ki ga poznamo, tuđi nadgrajujemo. Jana Škrlep, študentka prvega letni-ka Akademije za likovno umetnost, je izdelala celostno podobo tega prastarega običaja in jo oblikovala domiselno, sodobno in zelo prepričlji-vo. To delo je predložila kot svojo zaključno nalo-go pred maturo na Srednji soli za oblikovanje v Ljubljani in dosegla odlično oceno. Na predvečer sv. Gregorja smo se ob 19. uri zbrali pri Bognarjevem mostu. Več sto nas je bilo. Člani društva smo postavili mlaj, razobesili zastavo, delili Gregorjeve kartice, naredili tuđi pomol za "Gregorjevo ladjevje- in eden za drugim spuščal i lučke na barčicah po vodi. Voda ni ogenj, Ijudje ob vodi s prijaznimi plameni v očeh, otroci in starejši, z lično izdelanimi ladjicami - res lepo doživetje. Kako spretno so splezali do vej mlaja Jaka, Neža, Žiga, Miha in še nekateri. Kakšno pristno vzdušje! Številne luči so se lesketale na vodni glaclini. Nekatere barčice so bile privezane na pomol, neka-tere so otroci držali na vrvicah. Komisija pa je naj-lepše ocenjevala in dodelila nagrade, nagrade trem, ki so dobili največ točk. Oclločitev je bila težka, saj so poleg teh srečnih zmagovalcev nagrade zaslužili tuđi nekateri drugi. Pokal -Gregorček- je letos dobila Sabina Golob in njena starša. Čestitamo. Ko vas bodo prihodnje leto spet vabili lepi plakati ali Gregorjeve razglednice za najlepšo Slovenko ali najlepšega Slovenca, le pridite, da borno spustili luč po vodi. Deležni boste prijetnega doživetja. ■... čuješ živ, živ? To je živio...-Oton Zupančič Janez Škrlep Likovna delavnica - izdelovcinje puslnlh mask V društvenih prostorih smo teden dni pred pustom (v petek in soboto) pod vodstvom Re-nate Bovhan izdelovali pustne maske. Mladi so si vsak po svoje zamislili, kaj bi radi postali in se takoj nato zakadili med razne pripo-močke, ki so bili na voljo - za masko na glavi so si pomagali kar s ćasopisnim papirjem in močnatim lepilom, za kostume so porabili ostanke zaves, za čarobne palice in podobno pa so se znašli vsak na svoj izviren način. Nastalo je veliko lepih izdelkov, ki so si jih otroci nadeli tuđi ob kurjenju pusta, kajti kresov je bilo tokrat po Mengšu res veliko in smo zimo dokončno pregnali. Likovni delavnici -lepopisje in mozaik Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Med šolskimi počitnicami sta bili v prostorih Kulturnoga društva Franca Jelovška Mengeš še dve likovni delavnici. Prva je potekala v torek in sredo dopoldne, druga pa v četrtek in petek popoldnc. Najprej smo se naučili umetelne pisave, pri čemer nam je pomagala študenlka Akademije za likovno umetnost Barbara Ogrič. Prvi dan se je vsak na svojem listu papirja naučil dveh vrst pisav, naslednji dan pa smo vsi skupaj pisali na en velik plakat in... Ujeli smo pomladno ptico! A vseeno ostaja svobodna. Konec tedna pa nas je Peter Škrlep naučil izde-lovati mozaike. Delali smo v parih in najprej je vsak par pripravil osnutek na papir. Nabrali smo nekaj odvečnih keramičnih ploščic različnih barv, ki smo jih razbili, nato pa iz koščkov pripravili mozaik kar na papirju. Kupili smo tuđi pokrove za kanalizacijske jaške, kamor smo vlili beton, ga utrdili z železom, na vrhu pa pripravili podlago za naše mozaike. Osnutek smo prinesli na svež beton in ko se je beton posušil, smo vmesne vrzeli zapolnili s posebno maso. Mozaiki tako zdaj m krasijo mengeške pločnike in upamo, da jih bo kmalu še več. DRUŠTVA MENGŠAN PORTRET MESECA MARINA LENČEK Čcprav Marina nosi znano domžalsko slaščičarsko ime, Irdi, da ni slaščičarka. Njeno delo je umelniško oblikovanje testa, pri doziranju sestavin pa bolj kot tchtnici zaupa občutku svojih rok. Znanja si ni pridobila v soli, ker takšna znanja spadajo med družinske varovane skri-vnosti, zato poudarja, da je njen pristop bistveno drugačen kot pri šo-lanih Ijudeh, slaščičarjih in pekih. Osnovo se je v grobi obliki sicer naučila pri družini Stele v Kamniku, ki se z lectarstvom ukvarjajo žc tristo let, nato pa je sledilo dve leti samostojnega učenja, poskušanja in metanja izdelkov v koš. Pogosto so izdelki šcle po daljšem času pokazali, da je v njih napačno razmerje sestavin. Pod Mengeško marelo letes že sedemnajstič! Pa je minila, sedemnajsta tradicionalna priredilev Pod mengeško marelo, namreč. Tako smo si oddahnili vsi, ki smo se zadnje me-sece ukvarjali s pripravo in poslavitvijo te, po vsej Sloveniji znane narodnozabavne prireditve. Prve priprave so se začele že proti koncu lanskega leta, saj je bilo kljub ustaljenemu pravilu, da na prireditvi nastopajo ansambli, ki imajo vsaj enega člana iz Mengeške godbe, potrebno pridobiti še domaće in tuje goste, ki s svojim sodelovanjem prinesejo svežino in novosti. Lađo Kosec je vrtel telefone in se dogovarjal ter pletel niti, ki so na koncu pripeljale do sodelovanja vseh predviđenih ansamblov. Že od začetka sezone vaj v letu 2000 so se za nastop pripravljali tuđi veterani Mengeške godbe, ki jih je zbral Lojze Pišek, dirigentsko palico pa je prevzel sicer tuđi še aktivni član godbe Vinko Sitar. Pogoj za sodelovanje v njihovi zasedbi je starost pet-deset let ali već, in to, da so v Mengeški godbi kdaj že sodelovali. Opazo-vanje zagnanih veteranov na vajah je posebno doživetje, saj jim ta oblika delovanja predstavlja tuđi prijeten način druženja. Ko smo razmišljali o gostih, se je porodila ideja, da povabimo narodne Čuke, ki s svojo obliko narodnozabavne glasbe osvajajo Slovenijo. God-benik Vinko Sitar je za godbo hitro izdelal aranžma njihove skladbe S kitaro po stari Ljubljani, ki smo jo nato skupaj zaigrali na prireditvi. Komad je »vžgal« ćelo pri Čukih, saj je njihov vodja Jože Potrebuješ z občudovan-jem pozdravil aranžerja in godbo. Sama prireditev, za katero je scenarij pripravil Franc Pestotnik -Podokničar, smo tako kot že velikokrat do sedaj pripravili dvakrat. Veliko zanimanje za karte je polrdilo naša pričakovanja, po odzivih sodeč pa povzročilo tuđi nezadovoljstvo pri nekaterih, ki kart nišo mogli dobiti. Žal smo omejeni z velikostjo dvorane in stroški, tako da prireditev v dveh ter-minih lahko obišče približno tisoč ljudi. Sceno, za kalero smo spel uporabili veliko platno z motivom iz središča Mengša, so z veliko vnemo in znanjem pripravili Tone Benda, Peter Kru-šnik, Slavko Pišek, za cvetlične aranžmaje pa je poskrbela Zorka Požar s sodelovanjem podjetja Cardenia. Sama prireditev je postregla z novim mengeškim ansamblom Slamnik, ki se je po manj kot letu dni delovanja samozavestno predstavil občinstvu. Seveda so svojo nalogo dobro opravili vsi ansambli, od prvonastopajočega Sicer, Stoparjev, ansambla Nagelj in Alpskega kvinteta do ansambla Borisa Razpotnika. Mengeška godba se je predstavila v dveh 'izdajah', najprej kot orkester s kapelnikom Primožem Koscem in v drugo z veterani Mengeške godbe, ki jih je vodil Vinko Sitar. Orkester v narodnih nošah sta s petjem spremljala tuđi pevca Ivan Hudnik in Julija Avbelj in tako predstavila občinstvu dve skladbi, ki sta na kaseti in zgoščenki Mengeške godbe z naslovom S pes-mijo v srcu. Naj povemo, da zainteresirani krajani lahko kaseto ali zgoščenko kupijo tuđi v knjigarni Frema in trgovini z glasbili Paganini. Posebno doživetje predstave je bil nastop Veteranov, ki so z elegantni-mi metuljčki prikorakali na oder in dodobra ogreli dlani poslušalcev z dobro izvedbo melodij, ki so jih vadili zadnje pol leta. Gosti Dobri znanci so s sodelovanjem na prireditvi nadaljevali idejo nastopov ansamblov, ki ne delujejo več redno. Tuđi tuji gosti Dečki z bregov so dali s svojo interpretacijo slovenske narodnozabavne glasbe nov veter v dvorano. Poseben čar pa so bile seveda njihove izvedbe hrvaških melodij, ki so navdušile poslušalstvo. Veliki finale so naredili Čuki, ki so s svojimi melo-dijami dvorano segreli za najmanj dve stopinji višje. Prireditev je zvočno posnel Radio Slovenija, na video pa so nas ujeli snemalci Impulza in pripravili montažo za kabelske televizije ter TV3. Na koncu bi se radi zahvalili vsem poslušalcem za zvestobo, vsem god-benikom za vztrajnost na vajah, posebej pa vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve. Posebna zahvala gre tuđi vsem sponzorjem, ki so svojimi prispevki omogočili izvedbo prireditve. KULTURA Koliko časa ste porabili za oblikovanje Prcšcrna? I'rc.šeren je kvn.šeno teslo, k;ir v smislu tradicije spada med praznično peko na Slovenskem, ki se je delno poigravala s figuraliko. Do neke mere sem se pri oblikovanju lesla prebila sama, naprej pa mi je pomagal mojster iz Riminija v Italiji, ki ima solo skulptur v teslu. Sama sebe sem kalila na osnovi tega, kar sem tam videla in tako vedela, da je nekaj lakega mogočc naredili. Čc ini uspe pripravili materini, ki bo dopuščal lo igro, je polovico elela že narejenega. Gre za zmes lesla s kislim nastavkom, lako kot so Se naše stare mame delale kruh. To pomeni, da so del testa pu-slile za prihodnjič, da se je kisal in polem služi! nameslo kvasa. Zaradi kislosli je la materini polem obslojnejši. Včasih so na la način pekli kruh, da je trajni ves leden. Kalem bistvena znanja ste od tega mojstra iz Riminija pridobili, če ni skrivnosl? l'ri mojstru /. imenom Otavio Interesa Gcnatempo sem nadaljevala štiri težnv-nostne stopnje. Bi zdaj že lahko odprli svojo solo? Za leci je lako, da sem znanje prejeln kol družinsko varovano skrivnosl in jo moram tuđi jaz čuvati. Mislim, da je enako ludi z drugimi lectarji v Sloveniji. O tem pripravljam predavanje na Srednji agroživilski soli v Ljubljani. Slušateljem sicer poveni seslavine, ne pn njihovega razmerja. Pripovcdujcm jim zgodovino leda, li rdeči srčki so značilno slovenski, sicer pa leclove izdelke Hvropn pozna. Kvašeno lesto pa je značilna praznična peka, ki jo je pekla ludi moja mama pri nas doma v Suhi krajini. Doma snio imeli kmelijo in kovačijo. Htio je veliko dela in mama je me že zgodaj uvedla v kuhinjske aktivnosti, kuhanje kosila in mesenje kruha. Seveda je bistvena razlika meci pripravo kruha za dom in pripravo dekoriranega lesla za prodajo, kar danes počnem. Se na ta način tuđi preživljate? I'reživljam se s slaščičarstvom. Na Minislrstvu za kulturo sem sicer dobila status samostojnega kullumega delavca, venelar bi sama sebe na la način le ležko preži-vela. Veliko predavani na Solah, vendar mi tam vedno in lakoj povedo, da za moja predavanja nimajo predvidenega denarja. Na la problem sem hotela opozoriti na Miiiistrstvu za šolstvo, vendar nisem naletela na razumevanje. Čemu služi vaša galerija tukaj v Domžalah? Moja galerija je razslavna in prodajna in v njoj vodim ludi clelavnice. Matjaž Koncilja O MENGŠAN Sponzorji 17. prireditve Pod Mengeško marelo: - Lanzinger harmonike-generalni pokrovitelj - Občina Mengeš - Filc Mengeš - Gardenia Ljubljana - Pleskarstvo in soboslikarstvo Sandi Jaklič - LGM d. o. o. Mengeš - Mizarstvo Ipavec - Pečarstvo Košak - Zavarovalnica Triglav d. d. - Zora Domžale - 3S Sport, Kamnik - Akrol Mengeš - Avto Car Mengeš - Avtoservis Cregorc Mengeš - CMT MELODIJA - Fit Top, picerija in restavracija - Gorenjski glas - Trgovina HA - NI - Hit Fit d. o. o., Kulturni dom Mengeš - Soboslikarstvo in pleskarstvo Marjan jančigaj - Kovinopasarstvo Matevž Dolinšek Lastra, - Trgovina Paganini Mengeš - MBB, d. o. o. Mengeš - MEDIC/Canon - Prelovšek & co, Tomaž Prelovšek - Restavracija Grohar - Roletarstvo Kosec, Majda Kosec - Semesadike Mengeš - VAC commerce d. o. o. Radovljica - Župan harmonika Mengeš - Armstrong - Kobilšek d. o. o. - AVS, avdio video servis Igor Budja - Benton trgovina in servis - BoMe d. o. o. - Burnik, trgovina z avtodeli - Cvetličarna Frezija, Ida Lukan - Foto Repanšek Mengeš - Franc Jančar, vodovodne instalacije in ogrevanje, Ljubljana - Gosti nstvo Per - Ignac Zaletelj, umetniško izdelovanje glasbil -Jagodic, gradbena mehanizacija, Vodice - Vojko Kapš, izdelovanje harmonik - Knjigama Frema Mengeš - Market Gimmv - Market pri jurju, Trzin - Mini bar Skok - Monty d. o. o. Ljubljana - Podgoršek Franc, izdelovanje in popravilo harmonik - Sadni vrt, Fanci Ravnikar - Servis glasbil, Tomaž Šinko - Slikopleskarstvo Podboršek/Sitar - Svečarstvo Pire Mengeš - Zaključna dela v gradbeništvu, - Kosec Peter ml. - Željama Ručigaj - Meso Kamnik - Pivovama Laško - Glasso d. o. o. - Kalcer d. o. o. - VIVAT Mengeš Pa na svidenje naslednje leto, na 18. prireditvi Pod Mengeško marelo! Predscdnik KD Mengeška godba: Franc Žun Mešani pevski zbor Svoboda Novi zborovodja Fernando Mejias je v Mešani pevski zbor Svoboda prinesel dolo-čene spremembe. Predstavil nam je nov pristop k delu in način, kako izboljšati ti-sto, kar je mogoče in možno, z zavestjo vseh, da si prav to tuđi zares želimo. Rezultati so pozitivni, kajti zbor je resnično pri-dobil na kvaliteti. S to trditvijo se bodo strinjali predvsem tišti, ki so zboru že od nekdaj radi pris-luhnili, pa tuđi tišti, ki jim je všeč zborovsko petje. Svoj prispevek k nadgrajevanju so imele tuđi letošnje priprave v Ankaranu, kjer so nekatere pesmi, izbrane za letošnji letni koncert, tuđi prvič zapeli. V vaje je bilo vloženega veliko truda in napora, saj je zborovodja velik perfekcionist. V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, kjer bodo nastopili območni pevski zbori, borno zapeli tri pesmi, Naslednji korak bo samostojni koncert v cerkvi Sv. Martina v StražiSču pri Kranju, 7.4.2001 ob 20. uri. Ob vsem se z velikim zadovoljstvom in pričako vanji pripravljamo na letoSnji letni koncert, ki bo /. izbranim novim repertoarjem pesmi pravo pre-senečenje. Mjudno vas vabimo na vse zgoraj navedene koncerte, še posebej na naš letni koncert, ki bo v mengeški cerkvi 19.5.2001 ob 20. uri. Jerneja Behrič Kulturni dom Mengeš j i SpoStovani ljubitelji ženskega % dalmatinskega klapskcga pelja. Vabimo vas na koncert ženske klape Stonke iz Stona. Veliko vas je že sliSalo njihovu petje v Kulturnem domu Mengeš. , Tokrat vas bodo navdušilc v soboto, i« 31. marta ob 19.30 uri ,<|! v Kulturnem domu Mengeš. JE Večer bodo popestrili tuđi Prifarski tZ muzikanti. '* Kot vam je znano, je ustanovileljica in tunel niski vodja ene najboljših dalmatinskih ženskih : klap Stonke v Mengšu rojena Teja Čepon, <-A poročena Barovič, med drugim tuđi clolgoletna članica folklorne skupine Svoboda MengeS. Vljudno vabljcni 31.3. ob 19.30 uri v Kulturni dom Mengeš. Prcdprodaja vstopnic: tel.: 01/729 11 01 KULTURA MENGŠAN NAŠA ŠOLA TURIZMU POMAGA IASTNA GLAVA Prcdvscm pa na mladih svet stoji, bi šc lahko dodali. V Mengšu je namrcč 7. marca popoldnc potckal 15. območni festival turističnih podmladkov z zgornjim naslovom. Tema, ki jo je razpisala Turistična zveza Slovenije za to in prihodnje leto, je varovanje naravne in kulturne dediščinc in tako se turistični podmladki na osnovnih šolah vsako lolo posvetijo cni od zanimivosli, ki jih najdejo v svojem okolju ter jih pred-stavijo širši javnosti. Tekmovalni del poleka v treh delih. Otroci morajo napisati programsko nnlogo na razpisnno temo, pripraviti tuđi razstavo, ki nalogo še bolje predstavi in dopolni ter zaigrati kratko igrico, v kateri živo predstavijo svoje raziskovalno delo. Pri tem se pokažejo zamisli in izvirnost njih ter seveda tuđi njihovih mentorjev, ki jim pomagajo pri oblikovanju in predstavitvi. Vsakega od treh delov ocenjuje petčlanska komisija, dva predstavnika v komisijo imenuje Turistična zveza Slovenije, ostali pa so domaćini, ki se bolj ukvarjajo s posameznim področjem. Mengšani so se izkazali kol dobri gostitelji, saj so obiskovalce najprej pel-jali na kosilo in ogled Mengša, potem pa so se začeli pripravljati na razstavo in igrico, ki so jo pripravili. Še prej pa so jih pozdravili ravnatelj mengeške osnovne sole Branko Lipar, mengeški župan Tomaž Štebe ter Alojz Šoster, predstavnik Turistične zveze Slovenije. Glavni namen festivala je, da uporabne zamisli, ki so jih učenci dobili pri pripravi nalog, lahko predstavijo tuđi drugim, predvsem pa odgovornim za razvoj turizma v občini in širši okolici. Čeprav je festival tekmovalnega značaja, pa je vendarle poglavitno druženje, spoznavanje in izmenjava zamisli, je poudaril Alojz Šoster. Na festivalu je tekmovalo 10 osnovnih sol, in sicer iz Zagorja, Brda pri Lukovici, Stranj, Moravč, Trzina, Mengša, Rodice, Gradca, oziroma podružnice Vače, Izlak in Domžal, če jih naštejemo po vrstnem redu nastopov, ki so jih pripravili v mengeškem kulturnem domu. Ob koncu je največ toćk zbrala in prejela zlato priznanje Osnovna šola Gradec, podružnica Vače, ki se je uvrstila tuđi na državno tekmovanje v turizmu, ostali pa so dobili srebrna in bronasla turistična priznanja. Mengšani so se uvrstili na drugo mesto. Tema mengeške naloge je bila harmonikarstvo v Mengšu, predstavili pa so tuđi tradicijo izdelovanja ostalih glasbil v Mengšu, saj vsi mojstri izhajajo iz tovarne Melodija, ki je v najboljših časih izdelovala glasbila tuđi za obsežen trg izven meja takratne države. V igri pa so zelo zanimivo pokazali, kakšno moč imata glasba in Ijubezen, ki premagata vse slabo. V deželo kralja Henčka je namreč vdrl hudobni Klemen Klemen in začel daviti kralja, ki je imel zelo lepega, a gluhega sina. Mala deklica, ki pa resnici na ljubo zares ni imela posluha, je v žalosti zaigrala, hudobni Klemen se je zvil od bolečine v ušesih, deklica pa je za svoj pogum in pa lepoto, s katero je očarala sina, dobila srećo in Ijubezen, ki ju je iskala v življenju. Konec dober, vse dobro, zato le tako naprej in še enkrat pohvala vsem, ki so se trudili pri pripravi prireditve. Mateja Jemec NAŠ VRTEC 0BVESTIL0! Vse starše, ki želijo vpisati svoje otroke v Vrtec Mengeš, obveš-čamo, da borno z zbiranjem prošenj vpis za šol. leto 2001/02 zaključili s 30.4.2001. Vsi tišti starši, ki želite otroka vpisati v vrtec v naslednjem šolskem letu, oddajte vpisne obrazee, ki jih dobite v vrtcu Sonček ali Gobica na upravo vrtca do 30.4.2001. Prošnje za šolsko leto 2002/03 borno pričeli sprejemati s 1.5.2001. - V mesecu maju se bo sestala Komisija za sprejem otrok v vrtec; starši bodo o sprejemu ali odkloniivi v vrtec obveščeni pisno, na naslov, ki so ga v prošnji navedli, do 30.5.2001. - Na nerešene prošnje za sprejem v vrtec se imajo starši pravico priložiti na Svet zavoda Vrtec Mengeš. - Če je več prošenj kot prostih mest v vrtcu, Komisija za sprejem otrok v vrtec upošteva kriterije za sprejem v vrtec glede na 20. člen Zakona o vrt-cih in 17.člen Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in plačevanju oskrbnine. Prednost pri sprejemu imajo: - Olroči zaposlenih slaršev, s stalnim bivališčem v občini Mengeš, hkrati mora imeti vsaj eden od staršev stalno bivališče v občini Mengeš. - Otroci, ki imajo zaposlenega enega starša, s stalnim bivališčem v občini Mengeš, hkrati morajo imeti starši (vsaj eden) stalno bivališče v občini Mengeš. - Otroci, ki dopolnijo starost enega leta do ]. oktobra tekočega leta. - Otroci, ki potrebujejo dnevni program. Posebno prednost pri sprejemu imajo otroci, ki izpolnjujejo pogo-je kriterijev iz 2. odstavka tega člena, in to so: - Otroci, kalerih slarši predložijo poirdilo Centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine (odločba o dodelitvi denarnega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu, ne pa otroškega dodatka). - Otroci s posebnimi polrebami ( 8, člen Zakona o vrtcih). - Otroci, ki jim je bil odložen vpis v osnovno solo. - Otroci, katerih starši imajo status studenta ali dijaka. - Otroci iz enoroditeljskih družin. - Otroci iz družin s tremi ali več otroki. Nadaljnjo prednost pri sprejemu pa imajo še otroci zaposlenih staršev, ki izpolnjujejo pogoje kriterijev drugega odstavka tega člena ter: - Imajo v zaprošeni enoli vrtca ali zavodu že vključenega brata ali sestro. - Imajo claljšo čakalno dobo v Vrtcu Mengeš. V kolikor ostanejo nezasedena mesta, se v zavod lahko vključijo vpisani otroci iz drugih občin, glede na njihovo čakalno dobo. KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ rortunoto Barflonta 3,1240 Kamnik TeMffi/foks: 018312 355, GSM 041689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: Garanata: . 10 fet za delo -do 50 let za motenal i:<;W:f:Vffl:I»]:|:/:i:<:lllkV:W • BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE IRIMAGE MENGŠAN KDAJVVRTEC- JULI, JA ALI SEKTOM BRA. - ALI TAKRAT, KO STARŠI VRTEC ENOSTAVNO POTREBUJEJO Pogosto vprašanje, ki mi ga zastavljajo star-ši, ki pričakujejo, da bodo njihovi otroci v vrtec sprejeti za naslednje šolsko leto. V vrtec načeloma sprejemamo otroke preko cel-ega leta; največ pa v juliju ali septembru. In zakaj letos v juliju, ko sta vendar pred nami kar dva poćitniška meseca, mi še rečejo starši. In moj odgovor: "Šolsko leto vrtca se začne 1. septembra in konca 31. avgusta. Cena programa prinaša denar za plače zaposlenih strokovnih delavk v vrtcu. Žal še vedno nimamo zaposlenih delavk glede na 17. in 41. člen Zakona o vrtcih. Iz tako imenovane cene programa vrtec krije še vse druge stroške svojega poslovanja. Žal nam Občinski svet ni potrjeval cene programa tako, kot je ta nastajala s spremembami po Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje in spremembami izhodišćne plače zaposlenih v javnem sek-torju v lanskem koledarskem letu. V prejšnjem sklicu Občinskega sveta Občine Mengeš so se vse spremembe, vezane na ceno programa, uvel-javljale sprotno, brez različnih umetno povzro-čenih zadrževanj povišanja cene programa za obe starostni skupini otrok. V šolskem letu 2001/2002 smo drugo usklaje-vanje cene programa za obe starostni skupini otrok uspeli doseči sele v novembru 2000, veliko prepozno. Tuđi za spremembo cene programa, ki je nastala zaradi sprememb po Kolektivni pogodbi in povećanja cen na trgu, nastalih po 1. janu-arju 2001, je bila ta točka uvrščena sele na marčevsko sejo Občinskega sveta Občine Mengeš, kar za vrtec pomeni še dodatni finančni primanjkljaj. Zaradi vsega zgoraj naštetega je Vrtec Mengeš prisiljen postaviti ekonomiko pred pedagogiko in vključiti otroke s 1. julijem 2001, da si zagotovi prepotrebna finančna sredstva, ki jih vrtec dobi v različnem procentu od staršev in občine. V kolikor bi Občina Mengeš za meseca julij in avgust 100 % zagotavljala manjkajoča sredstva glede na vsakega izpisanega otroka, bi pa bila pedagogika pred ekonomiko. V vrtcu smo se strokovne delavke dogovorile, da borno glede na julijski vpis otrok zagotavljale strokovno prisotnost v oddelku tako, da bo v juliju prisotna ena, druga bo koristila redni dopust, zagotovljeno bo nadomeščanje s študentkami Pedagoške fakultete, tako kot vedno, tuđi med šolskim letom (bolniški stalež), v avgustu pa se bosta zamenjali. Tuđi skupine otrok bodo oblikovane s prvim julijem, prav tako borno že v juliju vedeli, kakšne starostne skupine se bodo oblikovane glede na to, kakšno bo prosto število mest v vrtcu. Če bo "stekla devetletka" bo možnosti za vključitev več, saj borno imeli okrog sto prostih mest, če pa bo ostala v Mengšu tuđi naprej osemletna osnovna šola, bo pa prostih mest v vrtcu manj, okoli 61 kot vsa leta nazaj. No starši, pa še vi recite kakšno! Mica Kavka P0VABIL0 MAMICAM, Kl SO NA PORODNIŠKEM DOPUSTU Vse mamice, ki ste na porodniškem dopustu, vabimo v KLUB MLADIH MAMIC, ki ga borno skupaj z vami ustanovili v Vrtcu Mengeš, enota Gobica in bo temeljil na prostovoljnem delu mentorice. Zakaj? Da borno lahko na toplem ali na igri.šću z otrokom v naročju ali ob igračah na varnem maštu, spregovorile o tc/.avah in vprašanjih, ki se porajajo ob prvem otroku, da ne borno povsem izvzete iz "družbenega dogajanja" v času, ko nam ga država namenja, da naš malček ali malčica čim lepše napreduje. Čas, ko se borno dobivale, homo lahko še kasneje uskladile, za začetek pa predlagani, da se prvič doblmo v četrtek, 19. aprila 2001, ob 17. uri. Prvič za urico, ki pa jo borno lahko raztegnile, če borno čutile, da je to potrebno. Mentorica "kluba" bo Mica Kavka. Z veseljem vas pričakujemo! Izpolnjeno spodnjo tabelo nam vrnite na naslov: Vrtec Mengeš, ŠoLska ulica 12 1234 Mengeš. ___________________________________________----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- -p- Hvala za vaše sodelovanje in pripravljenost; mislimo skupaj na to, da bo našim otrokom lepo! NAŠ VRTEC KLUB MLADIH MAMIC vpisni kartonček Ime in priimek mamice: Starost otroka: Poklič mamice: Naslov, kamor vam borno lahko pošiljali sporočila: Mogoče kratek namig, kaj vas najbolj teži ali skrbi, da bo pogovor lažje stekel: C J MENGŠAN ŠPORT SD Partizan Mengeš NTS Edigs NAJBOLJŠE ČLANICE V MENGŠU Vabimo na ogled TOP 12 ZA ČLANICE v soboto in nedeljo, 7. in 8. aprila 200^ v telovadnici Osnovne sole Mengeš. Začetek: sobota ob 10. uri, nedclja ob 9. uri NATALIJA IN PETER ODLIČNO! V nedeljo, 11. marca je bil v Športni dvorani Krim v Ljubljani 3. odprti turnir R Slovenije za kadete in kadetinje. Na tekmovanju so nastopili vsi najboljši lekmovalci in tekmovalke v tej kategoriji. Na tekmovanju je nastopilo tuđi 14 tekmovalcev NTS Edigs, ki so dosegli pričakovane rezultate. Med kadeti je Peter Vida osvojil odlično 3. mesto in polrclil svoje mesto v kadetski reprezentanci. Rok Petrovič se je uvrstil med šestnajst najboljSih. Pri kadetinjah je Natalija Lužar osvojila odlično 2. mesto. V finalu je tesno z I / 2 izgubila s Pctro Škabar iz Izole in se tako uvrstila na 2. meslo na točkovnih lestvicah NTZS. Mateja Ravnikar pa se je uvrstila med šestnajst najboljših. Izjemen uspeh Špele, Natalije in Davida Špela Burgar, Natalija Lužar in David Orešnik, člani mladinske državen reprezentance v namiznem tenisu, so bili najzaslužnejši za imeniten reprezentančni uspeh na tekmovanju Alpe (adran. Tekmovanje je bilo konec januarja v Badgoisernu v Avstriji. Na lekmovanju so nastopile poleg reprezentance Slovenije še reprezentance Avstrije, Ilrvaške, Italije, Bavarske in Švice. V ekipnem clelu tekmovanja je slovenska reprezenlanca premoćno zma-gala.v finalu so premagale Hrvatice z rezultatom 3:1. V ekipnem clelu je poleg Burgarjeve in Lužarjeve nastopila članica Arrigoni iz Izole Jana Tomazini. Špela je zmagala tucli med posameznicami, saj je v finalu premagala kolegi-co iz reprezenlance Jano Tomazini. S Tomazinijevo pa sta osvojili tuđi 1. mesto v igri dvojic. David Orešnik jez ekipo osvojil 4. meslo, v igri dvojic pa s soigralcem Danilom l'iljakorn iz Petovia Ptuj 3. mesto. Foto: Polona Leskovec Špela in Natalija z osvojeno kolajno za ekipno zmago NTS Edigs uspešno nadaljuje tekmovanje v ebeh članskih ligah v spomladanskem delu tekmovanja Tekmovalci in tekmovalke morajo odigrati le še tekmi zadnjega kola. Ne glede na rezultat pašo soigralke že osvojile 2. mesto za ekipo ŽNTK Ljubljana in si pridobile pravico za igranje kvalifikacij za uvrstitev v 1. ligo,fantje pa se bodo uvrstili v sam vrh druge lige. Rezultati spomladanskega dela. 2. Moška slovenska namiznoteniška liga spomladanski del Branik Maribor : Edigs Mengeš 1:6 Ilirija Ljubljana : Edigs Mengeš 0:6 Vesna Zalog : Edigs Mengeš 3:6 Edigs Mengeš : Školijc 5:5 Edigs Mengeš : I.ogatec 3:6 Partizan Ljubljana : Edigs Mengeš 1:6 Melamin Kočevje : Hdigs Mengeš 6:1 V spomladanskem deki lekmovanja je bila ekipa izredno uspešna, saj je do sedaj izgubila le 2 tekmi, edini pa so odščipnili točko ekipi Škofij, ki je že pred zadnjim kolom osvojila 1. mesto. Za ekipo Edigsa so igrali: Miodrag Drljača, David Orešnik, Andraž Avbelj, Peter Vida in Tomaž Limbek. 2. Ženska slovenska namiznoteniška liga: spomladanski dcl Edigs Mengeš : Šampionka Nova Gorica 6:4 ŽNTK Maribor : Edigs Mengeš 1:6 Eužinar Ravne : Edigs Mengeš 2:6 Edigs Mengeš : ŽNTK Ljubljana 1:6 Hdigs Mengeš : Vesna Zalog 6:3 Edigs Mengeš: NTK Krize 6:2 Za ekipo Edigsa igrajo:Špela Burgar, Natalija Lužar, Maleja Ravnikar in Lara Avbelj. Špela proti ekipo ŽNTK Ljubljana in Vesna Zalog ni igrala zaradi poškodbe, je pa Natalija Lužar proti Hrvatici Vetturelli, ki igra za ŽNTK Ljubljana, dosegla presenetljivo zmago. Mlaj Špela 7 osvojenima pokaloma. MENGŠAN Poročilo predsednika društva Partizan za leto aooo Društvo je vodil IO v sestavi: Jože Mlakar - predsednik, Franc Zabret -podpredsednik in predstavnik tenisa, Marjanca Lavrič - tajnica, Marija Sitar - blagajničarka in člani: Tone Gostiša -predstavnik NT, Marjan Tomazin - predstavnik batinanja, Rika Binter -predstavnica gimnastike in Zdenka Seliškar -predstavnica rolkarske sekcije in nadzorni odbor: Slavko Pišek, Francka Trobec in Irena Jerič. IO se je sestajal skupaj z NO in vaditelji. Na ta način smo bili vsi seznanjeni z vsem, kar se je v društvu dogajalo. Vadba poteka po ustaljenem programu. Vadba je kvalitetno vodena in organizirana, za kar gre vsa zahvala vaditeljem, ki še zmeraj z veliko mero požrtvovalnosti vodijo vadbo. Pri organizaciji vadbe skušamo slediti željam ljudi, ki bi radi redno vadili. Tako smo na novo organizirali vadbo košarke za dve skupini in rekreativno igranje namiznega tenisa še za eno skupino ter vadbo badmintona za skupino žensk. Pogoji za določene dejavnosti so dokaj neprimerni, saj telovadnica Partizana komaj odgovarja vadbi za badminton, saj lahko hkrati vadijo le štirje udeleženci, vendar smo pripomogli ob nekoliko drugačni organizaciji vadbe, da se udeleženke te oblike vadbe lahko rekreirajo. Veseli nas, da smo v soli pridobili termin ob ponedeljkih za vadbo odbojke za mlade, saj se je pokazalo, da je za igranje odbojke veliko zanimanja in je udeležba pri vadbi dobra. Obdržali smo termine za vadbo v telovadnici OŠ, s katero dobro sodelujemo. Uporabo telovadnice v soli plačujemo in je za društvo dodatni strošek. Vadba je tako vsak dan do 22. ure zvečer. Sobota je rezervirana za igranje ligaških tek-movanj v namiznem tenisu, ko pa ni tekem, je dodatna vadba za člane tekmovalne skupine. Ena skupina ima vadbo v nedeljo dopoldan. Še vedno ne moremo biti zadovoljni s financiranjem društva. Sredstva, ki jih za dejavnost društva na-menja občina, ne zadoščajo za pokrivanje materialnih stroškov (kurjava, elektrika, komunalne storitve), kar je razvidno iz finančnega poročila. Žal nomiativi za dodeljevanje sredstev na občinski ravni še zmeraj nišo sprejeti, upamo pa, da borno ob dokončnem sprejemanju teh imeli možnost povedati svoja stališča. V preteklem letu je delovalo 29 vadbenih skupin oziroma sekcij. Na področju tekmovalnega športa pa je aktivnost društva usmerjena predvsem na vadbo namiznega tenisa, tenisa in balinanja. Za vadbo je skrbelo 32 vaditeljev, hišnica in 4 člani uprave, ki pa so v većini primerov tuđi vaditelji, tajnica in blagajničarka. Knjigovodstvo vodi Blanka Tomšič v INČE. O delu vadbenih skupin in sekcije ne bom posebej poročal, saj nam je večini delo poznano, omenil bom le nekaj najpomembnejših dosežkov. Balinarji so svoje delo pregledali na svojem občnem zboru. Aktivnih je bilo 93 članov, Imajo svoj upravni odbor, ki se je sestal sedemkrat. Predvsem so bili delavni pri urejanju okolice balinišč, velika prido-bitev je nova klubska soba v novi brunarici. Pri tem so člani sekcije opravili precej ur udarniškega dela. Za delovanje so pridobili 13 sponzorjev in nabavili nekaj nove opreme, v zimskem času pa v brunarici poteka-jo tekmovanja v šahu in flvineršnopsu". Tuđi teniska sekcija je svoje delo pregledala na občnem zboru sekcije. V sekcijo je vključenih 59 članov. Organizirali so vadbo pod strokovnim vodstvom za ženske, drugih tečajev nišo organizirali, saj žanje ni bilo zanimanja. Organizirali so klubski turnir za dvojice, srečanje Mali : VELIKI MENGEš in turnir za otroke. Sodelovali so v rekreativni letni in zimski ligi, člani sekcij epa so se udeleževali rekreativnih turnirjev v organizaciji drugih klubov. Dobro sodelujejo s FIT TOP centrom. Z najmlajšimi dela trener Dušan Planinšek. Udeležili so se kar nekaj turnirjev in dosegli lepe uvrstitve in se uvrstili na točkovne lestvice teniske zveze Slovenije. Igrišča so bila dobro vzdrževana. Tuđi namiznoteniška sekcija je svoje delo pregledala na svojem občnem zboru. Gotovo gre za najbolj aktivno sekcijo, ki združuje mlade igralce od začetnikov do rekreativcev. Dve skupini rekreativcev sodelujeta v ljubljanski rekreativni ligi. V lanskcm letu pa lahko štejerno za eno najuspešnejših sezon mladih namiznoteniških igralk in igralcev, Poleg naslovov državnih prvakov v kadetski kategoriji smo postali najuspešnejši klub v Sloveniji tuđi v mladinski kategoriji. Na državnom prvenstvu za mladinke in mladince v Corknici je Špela Burgar osvojila naslov državne prvakinje v vseh troh kategorijah,in sicer je postala državna prvakinja med posameznicami, skupaj s soigralko iz kluba Alenko Boroša v igri dvojic in s soi-gralcem Davidom Orešnikom še v igri mešanih dvojic. Uspeh sta dopolnila Andraž Avbelj s soigralko Alenko Boroša z osvojitvijo 3- mesta. Špela je še postala naju-spešnejša tekmovalka na tekmovanju učencev osnovnih šol Slovenije, osvojila pa je tuđi prvo kolajno v članski kategoriji, ko je na Top 12 za članice osvojila 3. mesto. Vadba je organizirana v štirih vadbenih skupinah, ki so vadile pod vodstvom trenerjev Gregorja Gostiše, Luke Pirša, Gašpcrja Srebačiča, Miodraga Drljače in Jožeta Mlakarja. Tekmovalci so sodelovali na 51 turnir-jih. Udeležili so se tuđi mednaroclnih tekem, Špela Burgar je postala redna članica mladinske in članske državne reprezentance, David Orešnik, Peter Vida in Natalija Lužar pa člani reprezentance pionirjev. Vsega tega ne bi zmogli brez izdatne pomoči generalnega pokrovitelja Edigs Pege in sopokrovitelja Tisk in raz-množevanje Ravnikar Domžale. I Ostala vadba poteka po ustaljenem programu: i Badminton vodila vadilclja Jure Šinkovec in Jože Colnar. Organizirali so 4. odprti turnir občine Mengeš za dvojice in se udeležili nekaj tekmovanj. : Rekreativci vadijo pod vodstvom Franceta Rahneta, I članice pod vodstom Marjance Lavrič in Francke i Trobec, starejše članice pod vodstvom Jožefe Janežič, ; Kati Sršen in Albince Bleje, aerobiko pod vodstvom i Lije Vrhovnik in Barbare Mlakar, odbojko pod vod- ; stvom Francke Trobec in Jožeta Mlakarja, mladi pod j vodstvom Blanke Poštrak, l'itnes pod vodstvom Irene I Jerič. I Veseli nas, da je v društvu na pobudo Rike Binter j ponovno zaživelo delo gimnastike, ki jo vodi skupaj z i vaditelji Markom Bintcrjem in Simono Ilrovat. To še j toliko bolj, ker se vadbe udeležuje preko 50 učencev • OŠ. V prihodnjem šolskem letu bo potrebno v dogov-| oni z vodstvom sole zagoloviti še vsaj on termin za i gimnastiko, saj se najbrž vsi zavedamo, da je to ele-: mentarna vadba za razvoj mladih bodočih resnih ■ športnikov tuđi na drugih področjih. j To je res najkrajše o vsem, kar se je v proteklom • letu dogajalo v društvu, vsa podrobna poročila so I priloga lega poročila. i In na koncu. i Zadovoljen som z vsem, kar ste člani društva nare- j dili v preteklem letu, predvsem smo lahko izredno I zadovoljni z dobro organizirano in vodeno vadbo in | troningi, za kar gre posebno priznanje in zahvala vsem : vaditeljem, Irenerjem, inštruktorjem, organizatorjem ; vadbe in tekmovanj. ; Zadovoljen som ob spoznanju, da nas kljub leža- ; vam nič ne odvrne od aktivne vadbe in druženja. Z j veseljem ugolavljam, da je v društvu delu z mladimi ; naklonjeno toliko pozornosti in zagnanosti. I Vesel sem, da so prav pripadniki našega dnišlva ; ponesli ime Mengša širom po Sloveniji, na llrvaško, v I Nemčijo, na Slovaško, Madžarsko, Ilalijo, Portugalsko... i Ponosni smo na vse dosežene imenitne rezultate. i Za predano delo društvenih dolavcev v društvu in ; lekmovalcem za osvojene naslove državnih prvakov I in mednarodne uspehe je bivša ŠZ Domžale podelje- ; vala ob koncu leta priznanja. Občina pa je kara malo i pozabila na vse tište, ki bi si tako pozornost zaslužili. ; Upam, da se bo tuđi na tem področju kmalu kaj spre- j menilo. i Na koncu bi se rad zahvalil vsem darovalcem, • donatorjem in sponzorjem za darovana sredstva, saj j brez njih vsega tega ne bi mogli opraviti. | In še to: j Občinski upravi se zahvaljujem za namenjena sred- ; stva za obnovo garderob in sanitarij. Kot dobri gospo- I darji pa razmišljamo tuđi o obnovi v letu 2001, ko ; borno, upam, obnovili streho - teraso nad garderoba- I mi in postavili snegobrane nad malo telovadnico. ; Storimo vse, da borno mladim omogočili udejstvo- I vanje na področju športa, kulture in v drugih oblikah j dela, saj je to najboljše zagotovilo, da bo v kraju manj I polomljenih luči, prometnih znakov, dreves... ! Jože Mlakar ŠPORT MENGŠAN Končno nam je uspelo premagati naravo 3. MEMORIAL V SPOMIN NA B1AŽA, ŠAMOTA, MATEJA EV JANO KISOVEC PRI ZAGORJU; 4. MAREC 2001 Čeprav v nemogočih vremenskih razmerah in na tujem terenu, nam je po treh poskusih v letošnji nenavadni zimi, končno uspelo izpeljati že naš Irctji memorial v spomin na naše, pri Naklem tragično preminule članc. Tako Blaž, Samo, Matcj in Jana nišo in ne bodo pozabljeni. Zahvaliti se moramo tuđi našim zagorskim prijateljem, ki so nam odstopili svojo, z umetnim snegom bogato pripravljeno 25 m skakalnico. Brez njihove pomoći nam ne bi uspel še en tradicionalno dober organizacijski podvig. Tuđi mnogim pokroviteljem in donatorjem najlepša hvala za njihov prispevek v obliki nagrad za najboljše, kot tuđi za finančno pomoć pri organizaciji prireditve. Srćno upamo, da nam bo pri organizaciji 4. memoriala naslednje loto pomagala tuđi nara-va, tako, da borno lahko priredili tekmovanje na domaćem mengeškem terenu. Še bolj veseli pa bi bili skakalnic na novi lokaciji na poseki pod Gobavico, kjer načrtujemo izgradnjo smučarsko skakalnega centra. Gregov uspeh sta dopolnila še Mengšana Vid OJSTERŠEK z 8. in Peter KIRBUS z 9. mestom. Ta tekma je štela tuđi za slovenski pokal, tako pri fantih kot tuđi pri dekletih. Najboljši mengeški skakalec na 3. memorialu v Kisovcu pri Zagorju je bil Grega SKOK Vzorno pripravljena skakalna naprava V Kisovcu, pri skoraj + 15oC. Ime in PRIIMEK Naziv skakalnega kluba Roj. leto Dolžona v metrih Točke 1. Janez MOĆNIK - GUNA SK Zagorje-SZS Kisovec 1991 24,0 m, 24,0 m 221,4 2. Jože KAMENIK SSK Šmartno na Pohorju 1991 23,5 m, 24,0 m 215,0 3. Andraž POGRAJC SK Zagorje-SZS Kisovec 1991 24,0 m, 24,0 m 214,7 4. Gregor SKOK SSK MENGEŠ, Mengeš 1991 23,0 m, 23,0 m 203,4 5. Žiga OMLADIČ SSK Velenje 1991 22,5 m, 23,0 m 199,2 6. Leon GROBLJAR SK Zagorje-SZS Kisovec 1992 23,0 m, 22,5 m 198,2 in pri dekletih Ime in PRIIMEK s «WiT . ■-■■■ -'■•■;..•..,, Naziv skakalnega kluba Roj. leto Dolžona v metrih Točke i. Anja TEPEŠ ŠD Dolomiti, Gunclje 1991 19,0 m, 21,5 m 171,2 2. Eva LOGAR ŠD Zabrdje 1991 20,5 m, 20,0 m 165,7 i. Kat ja POZUN SK Zagorje-SZS Kisovec 1993 19,0 m, 19,0m 154,2 4. Katarina KOSMAČ SSK Stol, Žirovnica 1992 17,5 01, UJm 142,4 5. Jožica VOHL SSK Šmartno na Pohorju 1991 11,5 m, 14,0 m 85,2 ŠPORT Rezultati pri fantih MENGŠAN ŠPORT OPA IGRE 2001 Klingenthal, Nemčija; 3. in 4. marec 2001. Spet je minilo leto in z njim vsakoletnc OPA igre srednjeevropskih držav v nordijskih dis-ciplinah. Tako kot lani v Planici so naši reprezentantje zasedli solidna mesta med pred-stavniki športnih velesil. Tako je reprezentanca na ukipnem tekmovanju v smučarskih skokih osvojila lepo 4. mesto. Vse skupaj pa je s prepričljivo zmago začinil naš mengeški smučarski skakalec Rok BENKOV1Č. Na skakalni-ci s kritično točko pri 80 metrih je doskoćil pri neverjetnih 83 metrih in to v obeh serijah. S tem dosežkom je samo potrdil, da lanskoletni uspeh v Planici ni bil naključen. Tako je ubranil naslov iz pretcklcga leta. Poleg uspeha na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskcm, OPA igrah v Nemčiji, je tuđi na zadnji tekmi v Avstriji zaključi] uspešno sezono, saj je v skupnetn seštevku alpskega pokala, četudi najmlajši, zasedel odlično 4. mesto. Lahko mu samo čestitamo in zaželimo še obilo podobnih dosežkov! Rok BENKOVIČ v elementu. Jože TRPLAN ŽIVLJENJE V NAŠI OBČINI KDAJ BOMO REKLI: KAR JE PREVEČ, JE PA PREVEC? * Pred nekaj dnevi se je v mojih rokah naključno znašel reklam- f ni dopis, ki je ponujal neko čudežno mazilo in poleg tega tuđi nadvse čudežne tablete, ki telesu povrnejo toliko izgubljene mladosti, da se verjetno ob prekomerni uporabi lahko kdo spre- meni ćelo v zarodek. Ampak pustimo to, vsak oglašujc svoje ' blago, kakor ve in zna in trgovci živijo bolje ludi, če smo '■ potrošniki bolj naivni in njihovim obljubam bolj verjamemo, ', kot bi bilo treba. Do tu vse lepo in prav. Vendar pa se človek začne spraševati, zakaj mora ob branju tako vsiljivih besedil ; dobiti tuđi glavobol zaradi obupnega poljezika, v katerem je vse skupaj napisano. Vsi pač nimamo enakega čula za jezik. Nekaterim šolska slovenščina ćelo ni preveč pri srcu, toda vseeno se skušajo truditi za čim bolj pravilen jezik. Vsaj v besedilih in stiku z Ijudmi izven kroga domaćih in prijateljev. Omenjena ponudba pa je bila vse prej kot to, tako rekoč klofuta v obraz tištim, ki se Irudi-jo, da bi reklame ob že tako ali tako preobloženi vsebini, bile vsaj berljive. Pa naj opišem to čudežno besedilo, ki je pravi zgled vsega, česar naj ne bi počeli, tako v stilističnem kot strogo jezikovnem pogledu. Že sam naslovnik je v nasprotju z vsemi veljavnimi pravili o funkcijskih podzvrsteh natisnjen na sredini lista, telefon in telefaks sta označena s povsem drugačnimi črkami, kar zmanjšuje preglednost, ampak tu se še kar hitro prebijemo, saj nas ti podatki tako ali tako ne zanimajo preveč. Potem se pa začne. Najprej je tu bescela firma, ki je res pomensko neprimerno bolj obvestilna kot podjetje, saj vsak Slovenec ve, kaj se spodobi za pravo firmo. Velika začetnica in ločila so postavljena bolj v slogu Da ne boste preveč težili, jaz bom pisal tako, kot meni 'paše'. Pa tuđi to bi še nekako pogoltnili, če se ne bi začelo opisovanje načina uporabe, ki ćelo univerzitetno izobraženemu človeku lahko povzroči prene-katere dvome, ker enostavno ne ve, kaj bi lahko kakšna beseda opisovala. Saj sicer vsi vemo, da so v takšnih ličilih in negovalih razni izvlečki, ampak zakaj bi res napisali o izvlečkih, če so pa ekstrakti toliko bolj imenitni. Pa da si ne bo kdo domišljal, da si moramo kremo nanašati na obraz oziroma jo prepros-to uporabljati, ne, niti slučajno, takšne stvari tišti, ki se bolj spoznajo na to apli-cirajo v takšnem aspektu, da potem dobimo kakšno presežniško obliko siner-gizma, ker pa bi vse skupaj lahko delovalo bolj topično, se lahko pojavi tuđi kakšen hendikep. In potem moramo še nekaj tega čudežnega pripravka pojesti, da lahko govorimo pravilnem tretmaju kože, ki se tako lepo siner-gistično ujame z aplikacijo kreme. Pa da ne pozabim, izjemen je tuđi učinek oksigenacije krvi. Ker je po vsem tem branju človek naravnost preobložen z vsemi podatki, ga seveda zanima .še vse, kar je povezano z logistiko nabave. In ležeče so navedeni le tišti najbolj v nebo vpijoči primeri posiljevanja slovenskega jezika na beseclni ravni, če bi se poglobili še na raven povedi ali stavkov, bi pa ugotovili, da je vrstni red besed verjelno neka vas v Prekmurju, ostali pripomočki, ki besedilo nareelijo berljivo, pa so oddaljeni več galaksij stran, ker sicer bi gotovo imeli nekaj vpliva na besedilo. Da sploh ne omen-jam, da obstaja tuđi desna poravnava besedila in da pomembnejše besede ali podcrtamo ali jih napišemo ležeče ali pa z mastnim liskom, ne pa vse likrati ali pa vsakič drugače. Slovenščina je v Rcpubliki Sloveniji uraclni je/.ik, lahko preberemo v 11. čle-nu naše Ustave. In če je uraclni jezik, potem ima tuđi svoja pravila, če pa ima pravila, potem jih moramo pa spoštovati vsaj v tolikšni meri, da nas bodo drugi razumeli. Morda pa lo le ni dovolj prepričljivo za vse, recimo raje, da mora biti slovenščina na takšni ravni, da so potem kupci zadovoljni in veseli, ker so izvedeli nekaj novega in bodo morda ćelo neko takšno -čudežnost« kupili. Kdo ve? Kajli, govorim izključno zase, sama postanem ob takšnih -polbesedilih-nezaupljiva. Če se napisati ne znajo tako, kot se spodobi, kako naj jim potem zaupam svoje zdravje in če za vse zahtevajo še dobršno vsoto denarja, potem si rečem raje: -Oprostite, z vašo ponudbo nisem zadovoljna.« Zato bi bil čas, da si vsak izmed nas uzavesti, da je že davno minil čas, ko smo bili primorani brati navodila v neslovenščini ali pa nekem približku, ki je bil sad dela prejšnje skupne države. Tud i temu je namreč namenjen zakon, ki ščiti potrošnike in njihove pravice. Uporabimo ga, naj nam zakon vsaj kdaj stoji ob strani! Povejmo ponudniku, da se lahko podpiše s tisoči akademskih naslovov, vendar je pravo ogledalo njega ali pocljelja prav takšen dopis, ki ga veleučeni spusti iz rok. In to nikakor ni osamljeni primer. Povabim Vas, da tuđi vi pošljete besedila, s katerimi niste bili zadovoljni na naše uredništvo. Ne gre za javno sramo-tenje, pač pa le za poskus, da bi lahko v Sloveniji uporabljali slovenščino na ravni, ki so jo dosegli naši predhodniki, ko so se borili, da bi jo smeli govoriti in pisati ob vsaki priložnosti. Recimo bobu bob ali pa bolje z besedami, ki jih je uporabila gospa, ki zlcpa ne prekorači meje dobrega okusa: -Se nam 'kozla', ko beremo!« Mateja Jemec MENGŠAN « NAŠI MALČKI lani in Janezu Jcnko, ki sta oba doma iz Mcngša, se je 26. januarja 2001 ob 18. uri 29 minut rodila punčka, ki so jo 11. marca 2001 krstili za Ano. Ana je ob rojstvu tehtala 3560 gramov, velika pa je bila 51 cm. Najbolj vesel jo je dveletni bratec Matevž. VABILO STARŠEM NOVOROJENČKOV! Starše novorojenčkov vabimo, f da pokličcjo urednika | i (Maljaža Koncilja - i GSM: 041 661 517) I in v Mcngšanu predstavijo svoje S male korcnjake in princesc. i ŽUPMJSKfl KflRITflS m e n g e š Trdinou trg 8 »Telefon: 017238 977 Pisama in shladišče sta odprta obpetkihod16.do18.ure. ft:50120-620-149-1301110-134198 VAŠA POŠTA Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Domžale Ncsodelovanje mengeških kulturnih društev v aktivnostih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Obveščamo vas, tla kljub večkratnim poskusom nismo uspeli z županom Občine Mengeš doseći dogovor, da bi podpisal pogodbo o sofinanciranju programa JSKD OI Domžale za leto 2000, čeprav so bila sredstva za ta namen v proračunu rezervirana. Soglasja nismo mogli doseći udi ob dejstvu, da je bil program za leto 2000 v celoti realiziran in da smo dostavili vsa poročila. Delež Občine Mengeš predstavlja cea. 6 % celotnih slroškov, oz. 630.000,00 SIT za leto 2000. Zavedamo se, da bo z nesodelovanjem kulturnih društev iz mengeške občine največ izgubila kultura, saj so bila ravno društva iz mengeške občine vedno med najaktivnejšimi in najboljšimi. Žal pa tega problema, ki traja že nekaj let, ni već inožno prelagati. Del sredstev za leto 1999 smo pre-jeli zadnji dan tistega leta (razlike nikoli), za leto 2000 pa gospod župan ni uspel najti časa niti za razgovor. Že z ukinilvijo Zve/.e kulturnih organizacij Domžale, ki je do lanskega decembra povezovala društva na nivoju nekdanje Občine Domžale (tuđi za obstoj te organizacije v mengeški občini ni bilo razumevanja), je bil kulturni dejavnosti zadan težak udarce, sedaj pa bodo društva iz sicer dobro ekonomsko razvite občine, ostala brez formalne povezanosti z oslalimi društvi v Sloveniji, Prekinitev sodelovanja z javnim skladom pomeni, da edino iz Občine Mengeš: - nobeno društvo ne bo sodelovalo na nobenem območnem, regijskem in državnem srećanju, - da v Meng,šu ne bo organizirana nobena revija oz. srečanje v organizaciji JSKD, - da člani društev ne bodo sodelovali na nobenem seminarju oz. drugih oblikah izobraževan-ja, ki jih organizira JSKD, - da ob jubilejih člani društev ne bodo prejeli priznanj, ki jih podeljuje JSKD. Vse našteto velja tuđi za otroška pevska zbora na osnovni in glasbeni soli v Mengšu. Vodstva in člane društev naprošamo, da po svojih močeh vlivajo na svetnike v občinskem svetu, da vendarle, kljub negativnemu stališču župana, poiščejo razumno rešitev. Časa pa ni, saj bodo prve revije organizirane že ta mesec in roki za prijave že potekajo. Prepričani smo, da sodelovanje s kulturnimi društvi iz Občine Mengeš, ki je bilo vedno dobro, ne more in ne srne biti prekinjeno. Kljub temu da razlogov za nepodpis pogodbe ne poznamo, smo prepričani, da borno s skupnimi močmi resili tuđi la problem. Vsc podrobnejše obrazložitve lahko dobite kadar koli tuđi po GSM 041 759 610. V pričakovanju ugodnejših informacij vas lepo pozdravljamo. Vodja OI: Pavel Pevec Možnost sodelovanja na glasbeni prireditvi Mengeška marela Znano je, da so ustanovitelji Mengeške marele pred sedemnajstimi leti postavili kriterij, da lahko na prireditvi sodeluje vsak ansambel, ki ima vsaj enega člana iz Mengeške godbe. To je verjetno takrat pomenilo predvsem to, da lahko sodeluje tuđi vsak nemengeški ansambel, če ima vsaj enega člana iz Mengeške godbe. Šio je torej za pozitivni kriterij, ki je stimulira! tuđi nemengeške ansamble k sodelovanju. Dvomim, da je to takrat pomenilo, da kateri mengeških ansamblov ne bi smel sodelovati, pa saj ansambla, ki ne bi imel koga pri godbi v Mengšu, takrat ni bilo. Na 17. mengeški mareli se je zgodilo prav to. Mlad mengeški ansambel, Ansambel Leben, ni smel nastopiti na prireditvi, čeprav sta dva člana rojena Mengšana, ki sta končala mengeško glasbeno solo in nastopata v raznih glasbenih sestavih na večini mengeških prireditev in drugod. Harmonikar tega mlađega ansambla je uspešno nastopil tuđi kot solist z Mengeško godbo na eni Mengeških marel in bi to z veseljem kadar koli ponovi). Nastopa tuđi z mengeško folkloro. Žal oba mengeška glasbenika tega ansambla igrata harmoniko, ki je mengeška godba nima v svojem sestavu (za razliko od godbe Policije v Ljubljani), čeprav je v Mengšu harmonika doma. Skratka, na letošnji Mareli 17.2.2001, je organizator uporabil omenjeni kriterij v negativnem smislu in ni dovolil naslopiti mengeškemu ansamblu. Kakor koli že, sedaj ko imamo občinski slogan, da smo glasbena občina in glasbeno mesto (EGS v šali), bi morali ta kriterij precizirati, da ne bi ome-jevali glasbene dejavnosti občanov glasbenega mesta Mengeš tako, da bi jih izločali iz krajevnih prireditev, ko se manifestira glasbena dejavnost kraja in občine. Kadar bi bilo mengeških ansamblov morebili preveč.bi jih lahko selekcionirali kvečjemu po kvaliteti. To pa zlepa ne bo potrebno, ker takšnega števila mengeških ansamblov ni in jih tuđi v bodoče ne bo. Naj povem še to, da tega pisma ne bi napisal, če me ne bi toliko občanov, godbenikov in vidnih glasbenikov spraševalo: «Zakaj Ansambel Leben ni sodeloval na Mengeški mareli?" Predlagam, da znani kriterij za sodelovanje na Mengeški mareli dopolnimo, tako da bi se glasil: •Na Mengeški mareli lahko sodelujejo vsi mengeški ansambli in vsi drugi ansambli, ki imajo vsaj enega člana pri Mengeški godbi.• S spoštovanjem! Vladimir Šmigoc MENGŠAN KMETIJSTVO SKLAD KMETIJSKIH ZEMUIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE Prevzem parcel 1663/1, 1663/3 ini 663/3, ; vse k.o. Mengeš, v skupni izmeri 67 a 48 m2 i do 1/2 v posest in prepoved uporabe ter j prometa omenjenih zemljišč Agroemoni i d.o.o. Domžale. i Kot je razvidno iz 4. točke Odločbe o denacio- ; naliziciji z dne 4.4.194, je Agroemona d.o.o. i Domžale imela pravico uporabe zemljišč i 1663/1, 1663/2 ini 663/3, vse k.o. Mengeš naj- i več do 7.12.1998, da bi do tega časa prilagodila svoje poslovanje. Za ta čas je bila dolžna z last-nikom skleniti zakupno razmerje, kot to določa 22. člen, nato pa izročiti posest, kot to pred-videva 27. člen Zakona o denacionalizaciji. 5. točka odločbe za upravljanje z vrnjenim premoženjem za čas do pravnomočnosti sklepa o dedovanju postavlja za skrbnika mene, Janeza Škrlepa, Trubarjeva ulica 5, Mengeš. Vsa ta dejstva podjetje Agroemona d.o.o. Domžale ignorira, ignorira jih tuđi Geodetska uprava Republike Slovenije in tuđi tako imenovan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Brez mojega soglasja je omenjeni sklad pre-pustil naša zemljišča Agroemoni d.o.o., Domžale, ki je samovoljno ob asistenci Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Geodetske uprave Republike Slovenije tuđi formalno združila v en kompleks zemljišča, ki so bila v celoti privatna last več lastnikov, med katerimi pa pred nacionalizacijo ni bilo Agro-emone d.o.o. Domžale in njenih prehdodnic, pa tuđi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne.Ti dve tvorbi od 7.12.1998 protipravno razpolagata z našo lastnino. Geodetski zavod Slovenije d.d. je skladno z Zakonom o zemljiškem katastru (Uradni list SRS št.16/74 in 42/86 - socialistična zakonodaja) odmeril na podlagi nacionalizacije nastale komplekse, jih ponovno definiral, eventualne spre-membe v naravi korigiral in tako rekoč opravil tako imenovano strokovno podlago za ohranjan-je nacionaliziranega stanja. Jasno je treba zapisati tuđi to, da Agroemona d.o.o. Domžale ni lastnica zemljišč, čeprav se v posameznih aktih Geodetske uprave in tuđi dru-gje kot taka imenuje. Pa tuđi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ne, kot je razvidno iz Odločbe o denacionalizaciji in priloženega sklepa sodišča. Z vlogo Geodetskemu zavodu Slovenije d.d., Zemljemerska ulica 12, Ljubljana, sva skupaj s solastnico omenjenih parcel, Marijo Kumer, Koblarjeva ulica 7, Mengeš, naročila vzpostavi-tev meje zemljišč v naravi po katastru, kar nam je Agroemona d.o.o. Domžale kot najemnik s priloženim dopisom Geodetskemu zavodu R Slovenije d.e. preprečila. Pojavlja se kot vele-posestnik na tuji zemlji in diktira Geodetskemu zavodu Slovenije d.d. in nam lastnikom. Kdo ste torej vi mogotci, ki ste posedli našo zemljo, s katero morda že jutri nameravate tržiti (obvoznica, širjenje zazidljivosti), ker jo obdelo-vati tako, kot je treba tako in tako ne znate, nitri-ti in nitrati so že do globine 50 m ogrozili pod-talno vodo! Prepovedujem torej kot upravljavec vrnjenega zemljišča vsak promet s parcelami 1420/1 in 1420/2 obe k.o.Mengeš (ti parcelni številki sta konstrukt odločbe št. 90312-570/1999-194 z dne 25.2.2000) tako Agroemoni d.o.o. Domžale kot tuđi Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, in sicer na področju celot-nega kompleksa, dokler geodetski zavod Slovenije d.d. ne vzpostavi meja naših zemljišč v naravi po katastru pred nacionalizacijo in jih izloči iz parcel 1420/1 oziroma 1420/2, obe k.o. Mengeš. Prepovedujem obdelovanje naših parcel št. 1663/1, 1663/2 ini 663/3, vse k.o. Mengeš, vožnjo in hojo po njih brez mojega pisnega soglasja. Prepovedujem vsako sajenje in setev na parcelah 1663/1, 1663/2 in 1663/3, vse k.o. Mengeš. Lega teh parcel je razvidna iz priložene mapne kopije. i Prepoved velja od 21.11.2000. Za ves čas i nazaj do 7.12.198 borno zahtevali zakupnino, i od 7.12.1998 pa borno zahtevali odškodnino. ! Ugotavljamo,da so 21.11.2000 zemljišča | neobdelana in da je bilo žito zasajeno v letu 1999 požeto, zato z 21.11.2000 solastnico Marijo Kumer prevzemava zemljišča tuđi v posest. Marija Kumer, solastnica Janez Škrlep, pooblaščenec za posebne primerc insolastnik Spoštovano uredništvo Mengšana! 21. novembra lani sem Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS poslal priloženo pismo, poslal sem ga tuđi Agroemoni Domžale in nekaterim drugim ustanovam v vednost. Ker od sklada nisem clobil nobenega odgovora, od Agroemone pa pismo, pol no sprenevedanja, ki ga bom objavil prihodnjič, vas prosim, da to pismo objavite. Pismo objavljam z namenom, da se vsi prizadeti združimo in uveljavimo svojo pravico. Sklad in Agroemona protipravno posedajo in izko-riščajo našo lastnino. Janez Škrlep PRI SOSED1H Iz občnega zbora upokojencev Društvo upokojencev Bukovica - Šinkov Turn je eno Iztncd dvaindvajsetih dmštev bivše Občine Šiš-ka. Organizirani so v Zvczo društev upokojencev Šiška in v novi Občini Vodice. Kot vsako Icto ima društvo v začetku meseca marca občnl zbor v pros-torih doma krajanov v Utiku. Tega zbora se je iide-Ic/ilo večje število domaćih članov, povabljcnih gostov iz sosednjih društev, s katerimi društvo so-dclujc. Eno takih je Društvo upokojencev Moravče, ki se vsako Icto udeležujc občnih zborov, med letom pa sodeluje z društvom. Poročilo o deki društva je podal ponovno izvoljeni predsednik Janez Merčun za Icto 2000 in dejal: -Čeprav smo relativno inajhno podeželjsko društvo, smo bili v letu 2000 kar delovni, brez skupnih akcij bi tega ne uspeli. V naše drušlvo je včlanjenih 225 upokojencev, od tega 144 žensk, 81 moških, na novo se je včlanilo 8 upokojencev, 5 pa jih je med letom umrlo. Na domovih smo obiskali 66 .starejših občanov - upokojencev ler jih simbolično obdarili. Organizirani so bili trije izleti, veliko pohodov in kolesarskih srečanj. Organizirali smo rekreacijo za ženske v Domu krajanov, ki je bila dobro obiskana, vodila jo je Marta Sršcn, za kar se ji javno zahvaljujem. Tuđi program dela za Icto 2001 je pester, V zimskih mesecih smo imeli rekreacijo, med 13. in 20. majem bo organizirano skupinsko letovanje v hotelu Dellin v Izoli, organizirali homo 5 izlelov z avtobusi po Sloveniji, kolesarjenje, pohodništvo, prireditev pri sosednjih društvih in doma, srečanje upokojencev Slovenije v Velenju in druge celoletne aktivnosti. Konce leta obiskali starejše in bolne in jih obdarili. Pripravili borno novo številko informatorja glasila Naša jesen, to bo že 8. številka. Sodelovali borno s podružnićno solo Utik, z dmštvi in Občino Vodice, ki ludi prispeva finan-čna sredstva za redno dejavnost društva Slovesno je bilo za vse prisotne. Priznanja Zveze dmštev upokojencev Slovenije je prejel za dolgoletno delo v društvu gospod Tone Kosec iz rok predseclnice Zveze dmštev upokojencev Šiška, gospe Nade Golja. Za priznanje (plakelo) se je prejemnik zahvalil, l'o končanem občnem /boru je bilo v dvorani prijateljsko srečanje ob prigrizku in kozarčku vina, z obu janjem spominov na preleklosl in v premagovanjti veh težav, ki nas bremenijo z novini zakonom v seclanjosli. Janez Merčun, predsednik DU Bukovica -Šinkov Turn ob podajanju poročil. Jože Novak MENGŠAN PRI SOSEDIH Društvo prijateljev mladine Trzin Mladinslci klub Trzin Spoštovani! V Trzinu že eno leto poteka poscben program neformalnoga dela z mladimi, ki je obrodil prve sadove. Mlndinski klub Trzin je ideja, ki je nekaj posebnoga in pomeni novo kvaliteto v ponudbi neformalnoga dela z mladimi. Mladi so pod stroko-vnim vodstvom odločeni, da spremenijo kulturo vsakdanjega življenja mladine v Trzinu. Projekt je pionirski in je eden redkih, ki v praksi kaže pot za reševanje mladinske problematike. Naša ambicija je, da ga pokažemo kot možnost ludi za druge slovenske občine. Kljub pomanjkanju posebnega prostora so mladi kot rezultat dosedanjega dela pripravili prireditcv: Vizija bodočega mladinskega kluba v živo. Prireditev pomeni izraz motiviranosti in mla-dostne energije, ki je našla v organiziranem neformalnem delu novo kvaliteto preživljanja časa mladosti. V četrtek,15. marca 2001, od 17. ure dalje bo v KUD France Kotar v Trzinu, Mengeška cesta 9, v živo potekala instalacija, kjer borno v posebnom programu predstavili vzdušje in dogajanje našega bodočega mladinskega kluba. Mladi borno spregovorili tuđi o načrtih in še ner-azkritih projektili, ki bodo sestavni dcl naše dol-goročne dejavnosti v Trzinu. O projektu in viziji mladinskega kluba Trzin smo pripravili posebno informativno zloženko, ki jo bosto prejeli na prireditvi v našem informa-tivnem oddelku. Vljudno vas vabimo, da s svojo prisotnostjo na prireditvi podprete naša prizadovanja. Za Mladinski klub Trzin Albcrt Mrgole N A S V E T I Kako zmanjšati stroške II. Nnstnvituv gorilnika je nivno Inko pomembna kot redni pregledi kotla. Vsako leto ali vsaj na clve leti je potrebno zamenjati sobo, ki mora ustrezpti moči kotla. Gorilnik naj nastavi poobla.ščeni serviser, ki bo preveril optimalne vrednosti zgorevanja. Optimalne vred-nosti zgorevanja se kažejo v minimalni sajavosti, ustrezni (torej ne previsoki ali prenizki) temperaturi dimnih plinov, pravilnem vleku elimnika, barvi plamena in v končni pora bi energenta, itn. Energetski svetovalci lahko na osnovi meritev emisij dimnih plinov, ki jih je opravil serviser, ocenimo kakovost zgorevanja, izgube, izkoristek kotla, svetujemo, kako ravnati v primeru slabSih rczultatov merilev ter ukrepe za zmanjšanje porabe energije, oziroma za optimalno in ekonomično obratovanje. Novejši gorilniki imajo vgrajene lopute, ki se po izklopu gorilnika samodejno zaprejo in preprečujejo ohlajanje kotla. Oljni gorilniki naj bi imeli predgretje kurilnega olja. Zanimivi so t.i. turbo gorilniki. Pogosto se zgodi, da je potrebno iz ogrevalnega sistema med vzdrževanjem izpustiti vodo. Po popravilih ga je potrebno zopet napolniti. Zelo pomembno je, da ogrevala odzračimo, odzračiti je potrebno cei sistem, kar po potrebi ponovimo večkrat. Pravilno odzračen je tišti sistem, v katerem se vsa ogrevala ogrejejo enakomerno. Neodzračeni sistem pomeni manjšo učinkovitost ogreval in večjo porabo goriva. Predvsem pri starejših objektih je zelo žgoče vprašanje tesnjenja vrat in oken. Z zamenjavo oken in vrat ali vsaj z dodatno zatesnitvijo so toplotne izgube manjše. Izolirati je potrebno tuđi roletne omarice. Dodatna plast izolacijskega materiala ni nikoli stran vržen denar. Če menite, da je objekt slabo ali le delno izoliran, ga izolirajte. Največkrat ostanejo neizolirana nebi-valna podstrešja. Priporočena debelina toplotne izolacije naj bo med 15 do 25 cm. Najlaže jo je izvesti med izvedbo ostrešja, težje pa je izvedljiva pri že zgrajenih mansardah (potrebna so gradbena dela, izselitev, ipd.). Će zamenjujete kritino, izolirajte tuđi mansardo. S temi posegi se toplotne izgube zmanjšajo od 10 do 20 odstotkov, glede na izvedbo. Izoliramo lahko tuđi strop nad hladno kletjo, približno 5-7 cm toplotne izolacije. V topli bivalni kleti je smiselno izolirati tla in stene. Izolirati je potrebno tuđi kotel in cevi (2-3 cm), predvsem pri starih ogrevalnih sistemih in v prostorih, ki so neogrevani. Regulacija ogrevalnega sistema je element, brez katerega si sodobnih in varčnih sis-temov sploh ne moremo zamisliti. Najboljša regulacija omogoča dnevni in tedenski program in sledi zunanjim spremembam. Regualcija omogoča dnevno-nočni režim ogrevanja, naravnamo lahko temperaturo ogrevanja med odsotnostjo, ipd.. Že vgra-jeno ročno regulacijo lahko z majhnimi stroški dopolnimo. Izklapljanje naprav ponoči je zelo nesmiselno, saj lahko skrajša njihovo življenjsko dobo, bolj ekonomično je neprekinjeno delovanje. Boljše uravnavanje temperature v prostoru lahko dosežemo z vgraditvijo termostatskih ventilov, pri čemer se izgube lahko zmanjšajo do 7 %. Termostatski ventili zagotavljajo zeleno temperaturo prostora, pri čemer upoštevajo vse notranje in zunanje vire toplote (peči, kamini, sonce,...). IVAN KENDA, univ. dipl. inž. IjKjsvej Ea MENGŠAN Obvestilo starsem e uveljavljanju otreškega dodatka v letu 2001 Za uveljavitev otroškega dodatka je pomembno tuđi letos vložiti zahtevek za otroški dodatck na novem obrazcu 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka. To velja tako za nove upravičence kot za tište, ki že prejemajo otroški dodatek. Obrazce lahko kupite v vseh knjigamah in papir-nicah, na voljo so tuđi brezplačne priloge k stare-mu obrazcu, vendar prosimo vlagatelje, da oddajo vloge za otroški dodatek na novih obrazcih. Obrazce v celoti izpolnijo vlagatelji sami, tuđi dohodke iz kmetijske dejavnosti, samo podatke o visini dohodka v letu 2000 in premije prosto-voljnega dodatnega pokojninskega zavaravanja potrdi delodajalec. Vsi upravičenci, ki so predložili potrdila o šolanju za svoje otroke, ki so starejši od 15 let v oktobru 2000, ko se je pričelo novo šolsko leto, jim ni potrebno ob oddaji vloge ponovno predložiti šolskih potrdil,ker velja potrdilo za ćelo šolsko leto, t.j. do oktobra 2001. Potrdila o šolanju mora-jo starši med letom predložiti le za otroke, ki med letom dopolnijo 15 let, pa čeprav še obiskujejo osnovno solo, in tišti, ki letos na novo uveljavljajo pravico do otroškega dodatka za otroke, starejše od 15 let. Tuđi v letošnjem letu je otroški dodatek selektivni in je vezan na dohodke družine preteklega leta. Vstopni cenzus za upravičenost do otroškega dodatka v letu 2001 znaša 189.752,00 SIT (t.j. 99% povprečne bruto plače v letu 2000 191.669,00 SIT), kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke. Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroškega dodatka oddajo občani na Centru za socialno delo, Domžalc, Ljubljanska 70, najpozneje do 31. marca 2001. Vsi tišti upravičenci, ki vlog ne bodo obnovili do navedenega datuma, ne bodo već upravičeni do otroškega dodatka od 1.5.2001, kar je razvidno iz odločb, ki so jih prejeli v letu 2000. Center za socialno delo Domžale ima uradne ure v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. i Dohodck na i Po\ IHcčni mesećni dohodck ; Otroški dodatek na me sce vsn : družinskega člana V i na družinske č v letu 205° ;Nad ?.X.7:")0 do 17.917 i 15.081 w> i 1X.256 i : Nad 25 % do .50 ° i) Nad 47.917 do 57.501 | 11.495 i 12 X4x : 14.200 ! Nad 10% do 35° n • N:ad 57.501 do 67.0X4 1 9.055 i 10 349 t \\M~} j .Nad"35%do 45" O ' Nad 67.084 do X^251 : 7.409 i x 644 ! <>.X7« i Nad 45% do 55" n Na (i X 6.251 do 105.4 IX i 4 704 i 5 m) 7 056 Nad 55%do 75" 41 . Nau 105.4 IX do •-13.752 .L52X ! 4. 704 : c- XXI) ; , Nad 75 %do W» ' Nad 141752 do 1XV. 752 .......J.05K • 4. IM 5.410 ; Moja mami je Irena, nosi krilo do kolena, zgoraj bluzo si obleče in našminka usta si rdeče. Njene modre so oči, z njimi vidi, kar želi. Na nosu ji stoje očala, ki z njimi vsakogar očara. Zjutraj zgodaj se zbudi, v službo hitro odhiti. Domov se vedno ji mudi, da se domača dela postori. Katarina Tavčar, 4. c OBVESTILA MENGŠAN Odprto vsak dan v letu, ludi ob nedcljah in pra/nikih od 16.00 do 21.20 ure HIŠA DEBELE MAME ■ komedija, Martin Lavvrencc V tcj noro smeSni komediji M. Lavvrence naslopa kol premeten FBI agent in da bi ujcl pobeglega zločinca jo pripravljen narediti čislo vse, prcobleči se ćelo v ogromno, temperamentno bonsko. Rezultat, Noro smešna komedija. ZA VSAKO CENO - drama, Al Pacino, Cameron Diaz, James VVoods SrcdiSčc dogajanja te drame, postavljene v okolje ameriškega prof. nogometa, je mladi zvezdnik kluba, ki s svojo pojavo ogrozi trenerja in izkuSencga igralca in... MOŽIE X - zn. fant., Patrick Stewarl, Halle Berry, Famke Janssen VERJEMI KEDKIM, DRUGIH SE PAZI... Film, ki je premaknil meje domišljije v /n. fanl. produkciji. OPOLDANSKI OBRAČUN ■ ak. komedija, J.ickie Chan, Ovvcn VVilson Divji zahod z orientalskim pridihom in številnimi pustolov-ščinami, z meSanico kung fuja in vvestorna. !n vse to je možno v Icj ak. komediji. LEKCIJA ZA GOSPO TINCLE-Irillor, Katie Holmcs, Kevin VViliamson TO l'OLETjE ISO PROFESORICA IZ I'EKLA DOBILA LEKCIJO! Kaj vse se lahko zgodi ko na Soli vlada strah in trepet v učiteljici lingle. Trije sludenlje pa se odloi'ijo temu n.irediti konec in... NAPOVEDU)EMO: 1. SAMO ŠE 60 SEKUND, Nicolas Cace 2. MISIJA NEMOCOĆE 2, Tom Cmisc .1. ČAROVNICE IZ BLAIRVVITCHA, M. Laughton 4. |AKE, BRIAN IN ANNA, Ben Slillcr, Jenna Elfman, Edivard Norton TOVARNA FILCA d.d. Slovenska 40 • 1234 MENGEŠ Telefon: 01/ 72 47 000 Zaradi širitve svoje dejavnosti proizv.netkanih tekstilij zaposlimo: 4 delavce v proizv. - vodje linij Od kandidatov pričakujemo: - dokončano sr. ali poklieno žolo -strojne ali lektro smeri - odslužen vojaški rok - zaželeni izpit za voznika viličarja Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega dela, pričakujemo do 17.04.2001 na naslov: FILC d. d. Mengeš Slovenska 40, 1234 Mengeš ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga mama ZAHVALA V 70. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARIJA KOSEC roj. HERNAUS Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sle /7 darouali cvelje hi svece ler jo /)(.>s/>n'i>ii/i na njeni zadnji poli. Še enkral iskrena hvala. Vsi njeni PEPCA BERGANT Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvelje in svece. Hvala dr. (iabrijeli Kovač in sestri Vandi za skrb in pomoč v času njene bolezni. Hvala ludi gospodu župniku Maleju Zevniku za ijoslovilni obred in jKivcem Mengeškega Zvona za zapetepesmi. Iskrena hvala vsem. ki ste nam v času njene bolezni slali ob sirani in jo v tako velikem š'tevilu pospremili na njeni zadnji poli. Vsi njeni VIDEO Slovenska 28, Mengeš Telefon: 7238 988 strip tel. 01723 0 903 fax. 01723 0 904 e-mail: hompare@siol.net tom pare pompare h.d. janševa ulica 3.1234 menqeš Wl^ 3" ■* ,^'.^yK HMMM... PRAVITE, DA JE KRAVA NAJPREJ MISLILA, DA JEPES... ... POTEM JE KRAVA ZAČELA GOVORITI. ... IN JE POSTALA UKAZOVALNA... ............. V GOSPOD... VA5A NOROST PA PRESEGA VSE MEJE... NO, KAJ JE ZDAJ? A STA ŽE KONCALA AL ŠE NIŠTA?!! NIMAM VES DAN ČASAI» *?\ VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. OBVESTIK) Na podlagi 114. člena zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2001. ur. list It. 15/911 -2001 se bo vršila splošna vakcinacija psov proti steldini po sledečem razporedu v občini Mengeš. RAZPORED OBVEZNEGA CEPUENJA PSOV PROTI STEKLINI Sobota 14. 04. 2001 08.30 - 09.00 Topole pri Lužarju, Topole 12 09.30 -12.00 Mengeš na parkirišču Občine Mengeš za kulturnim domom 12.15 -13.00 Loka pri Mengšu pri Videmšek, Gasilska 13.15 -13.30 Dobeno pri Ručigaj, Dobeno Cepljenje psov za zamudnike je na naslednih krajih ter na mestih v rednem cepljenju. Torek17.04.2001 12.30-13.45 Mengeš, 14.00-14.30 Loka pri Mengšu Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov. Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in dojece psiće pa cepimo po odstavitvi. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEMU DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak dan od 07.00 -11.00 in od 17.00 -18.00, ter v sobotah od 07.00 - 09.00. Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš, do 10.3.2001. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade TRAK, tovarna tralcov in elastike, in sicer: Pravilna rešitev decembrske knzanke je bila: ROLETE, ŽALUZIJE, MARKIZE, LAMELNE ZAVESE Žreb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Rotija Premk, Linhartova ul. 17, 1234 Mengeš 2. nagrada: Cvelka Kuhar, lemčeva 5v 1236 Trzin 3. nagrada: Ana Kimovec, Levčeva 15, 1234 Mengeš 1. nagrada: komplet izdelkov tovarite Trak 1. nagrada: moike naramnice 3. nagrada: trak za zavese - 5O m Izžrebani nagrajenci naj se dogovorijo s podjetjem AKROL o prevzemu nagrade. DIFTENA »*STLINE I ENOTA I PRILOGA VETER .>..iT. S CVETDM RAVNO- NOTNEGA ČASOPISA „,„.„: 7"I"9AJ IZDVEH OUŠNEZ j ZAPISA DELOOB A'/Jpra Z*DCAJtM USTEN | SKLADBE TORKIH ""'"" 1234 Mengeš, Slovenska c. 85 telefon: 01/ 724 72 IO fax:01/ 724 72 22 ffijgh crtT.uii DIFTENA »*STLINE | ENOTA I PRILOCA .,„„ /^) SKV22 ontnn« S CVETDM RAVNO- NOTNEGA ČASOPISA »flfji / / JSSif?f JIoIaJE^ IZDVEH DUŠN£Z j 2APISA DEL00' SSEVERA (r BOKALIČ ZR0CAJEM USTEN SKLADBE TORKIH * SEVERA If _______________i___________Avi -----....... ..... ' """ ; //> MUZEJSKI i / / usluž- ; / / BENEC j —~^/ NEP0RAB- ^~™^ LJEM ! PEVEC DEL : STEVENS CELĐTE I GOVOREC ! SRBSK0 HRVAŠ-KEGA NAREČJA ! S0KRAT0V .......!.....................""""' PISATELJI- TOŽ1LEC CAPER0C1 ------............— STARA SN0V, VPREŽNA MATERIJA ŽIVAL j ................................................. ' ' DOIGDEL...... ' ............................!............................ k 21RAFE I AVT0R i ALAMUTA i i ' (VLADIMIR)! ! ; .,,„„,, I REOKA 7.rnTn I ,„rrllT OBĆINSKO CRN0-"T^^P^T^Oj^^" SEM"*S»i'i i | .... .„„ 0BUK0 ' KSeTi* """■ PO"" S»«'^,«»»3?F MN*DTEK ! I NEPLODNA TlT BOKALIČ BARVE (Pr)i VNAPREJ Pt-<">H , uane ; LOVSIN M«................................................................... ..........................................................( "^ OBRAZILO, \ DOMOVINA ! KIŠE f | SPA6ET0V PRIPNE i IN pic : SPREOAJ i . I I _____________________I__________ ........',' ' ' I *""""""" STARO- ' I.M1. i j PIŠTOLA : RUSKI B*WJA ZB0BH0M, j VLADAR ,„.N | . BREZ | PREDNIK 'V*N. i SARŽERJA | SLONA S1VEC ! ..................................................................................................................'.............................s'pREziv-...................................................................................................................................".......................................... rLANTAN..................................!............................. POLITIČNA i NINA ' HRVASKI 7«eAiTii i i nRVA5KI : BEOUNCA IPLANSAR- SLIKAR i "U"CA ISKIPLES (MARINO): 'oora'nad' ■'■■■■■■■■■.....■...............■'■■■■.......■'■■■■■■■■■■............ .D0H0D ..... i I HČERIN y?»,J",'„ RADIJSKA i M02 NISKIM DSEBNOST | ______________________________SEDLOM____________________«——______________________(.JM.0JI'A>________________________________I____________________i_________ GLASBEHA ZUNAJ "»HA' PAIMMT 1_____________________________________ K^*«HAR _ _________i ........... i stran""........................r nemIŠko".......' .....""......"" "* dL"ake| f f ! .......ITAi:.......: MESTOOB POD i | „"» „ ! MESTO ! DONAVI NOSOM | ; VRHOVNIK ! TARANTO ! ' ŽIVE NAJ ----------------- i i i "NAJtE! __________i VSl... .............................................. i POLJSKA | ..........................................................t..........................................................'.............................(""Crnilo i košarkarj I ! PODATKI | | «Jj**. *Sf I ! i I KOBILA___________________________________________________LM?«,____________________|_____________________________ ---------------S---------------------------------Teka na < PTICA, KI i "ME DALMACIJI i ......................................V_™!KI...........................................................................................................................i..........................................................i ................................................................................................................. ODISEJEVl...........................................................I.......... LMADŽARi, i i NAS- OČE (DALJ-i i i SMUČAR. i PROTJE SA OBLIKA) SREDISCE VOJNE ..............................' : i NA ŠVED. I : __________________________________________.JRAŽEJU_____________________;________________________________I_____________________ SKENL.J________________________________ : SREDO- tv. Sport. POKOJNI SLOVENSKI ! i ZEMSKO UREDNIK RAOIJSKI HUMORIST | L PREVO (MARJJNJ (FRANEMILČINSKI) i ENAKI TONE _________ ! BOCALA ; ~, "i- . L i '".......... I »*'***^1| K | UMETNIK ] V,f^ii*PLTiSAA l ■ IvESLASKA ! "»««1 » |P°y.?|'NA' TEKMA i I kn« I : i ZARJA MENGES „,, WM« Bogata izbira ženske, moške in otroške modne konFekcije za pomlad in poletje 2001. VELE prijeten nakup 'Pottm*\a v štlrth barvah ^2*490 tolarfev Moški pulover MORGANO 8.390 tolariev Moiki polpull MORGANO v aveh barvah 5.290 tolarfev Ženska mafa v petih barvah 2.690 tolarfev Ženska mafa v šestih barVah fjS.690 tolaj^ev Kopri hlofe -V/AMl^UM ' v iostih barv«fe 4.590 4olar|« One »aljajo do prodaja zalog. Vse cm so v SfT z vldjuosnim DDV. Nopaka v tisku to možne.