Ljubljana, sreda, 7. decembra 1949. UREDNIŠTVO UN UPRAVA: LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 53-32 DO 53-25 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA Leto X., fiter. 285. — Posamezna številka i GLASILO OSVOBODIL NE F KONTE SLOVENIJE INSERATNI ODDELEK LJUBLJANA TELEFON H-M POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV. t-906»W OGLASI PO CENIK? MESEČNA NAROČNINA 55 DIN Ea| m letos dosegle obdelovalne Zlirago v murskosoboškem okraju Kmečke obdelovalne zadruge v murskosoboškem okraju so mlade. Večinoma so bile ustanovljene v pozni spomladi, nekatere pa tudi v poletju letošnjega leta. Gospodarsko močnejše so v dolinskih predelih, šibkejše pa v hribovitih predelih goričke. Te zadnje so v obmejnih pasovih in sicer v Kr-plivniku, Gornjih Fetrovcih in Fikšin-cih. Vse te mlade zadruge so v letošnjem letu prestale veliko preizkušnjo tako v utrjevanju notranje organizacije, kakor tudi v borbi za nov socialističen način proizvodnje. Takoj v začetku so se gospodarsko in politično krepile tiste zadruge, v katerih so bili ob njihovi ustanovitvi postavljeni dobri upravni odbori. Te zadruge so kaj hitro prebredle začetne težave ter sl ustvarila trdne temelje za nadaljnje delo. To velja predvsem za zadruge Tešanovei, Kramarove! in še nekatere. Ob sami ustanovitvi pa so se v upravne odbore nekaterih zadrug vrinili člani s kulaško miselnostjo, ki so se v zadrugi hoteli rešiti obvezne oddaje in davkov. Ti ljudje predstavljajo najresnejšo oviro pri organizacijskem utrjevanja zadrug. Primer takih zadrug imamo v Sebeborcih in Krplivniku, kjer so tud! sicer upravni odbori samo na papirju. Jasno je, da te zadruge ne predstavljajo vzornih oblik zadružnega gospodarstva in bodo pošteni zadružniki tod morali čimprej korenito očistiti svoie vrste vsega gnilega. Uspehi T rastlinski proizvodnji V proizvodnji belih žit so obdelovalne zadruge v murskosoboškem okraju na splošno pokazale lepe uspehe. Posebno velja to za zadrugi v Kra-marovcih in Tešancvcih. Ti dve zadrugi sta v hektar, donosih dosegli podobne rezultate kakor državno posestvo Beltinci. Zato je lahko samo tešanovska zadruga oddala državi 4 vagone belih žit. Pasivnejše so bile goričke zadruge, kjer so hektarski donosi bili mnogo nižji, vendar so tudi tukaj zadruge krite potrebe zadružnikov ter poleg ega oddale večje količine žita državi, i ti jesenskih pridelkih so dosegli naj-iepše uspehe in sicer pri krompirju in koruzi zadružniki v Kramarovcih, ki so oddali državi 14 vagonov krompirja, razen tega pa so krili semenske potrebe in potrebe za prehrano zadružnikov. Lep hektarski donos pri krompirju so dosegle tudi zadruga Teša-novci, Puconci, Bakovci in pa ekonomije Topolovci, Krašči In še nekatere. Zadružniki v 3akovcih so dosegli rekorden pridelek zelja, in sicer 79.CC0 kilogramov in s tem pokazali, kaj se da doseči z Intenzivnim vrtnarstvom. Spomladi so zasadili z zeljem nekaj pod 2 ha zemlje tik ob rokavu Mure. Njihov trud je bil jeseni bogato poplačan, saj so za zelje, ki so ga prodali po vezanih cenah dobili blizu 210.009 dinarjev in bonov za to vrednost. Bakovska zadruga bo svojo vrtnarijo še razširila, saj bo v prihodnjem letu vrtnarstvo poleg živinoreje predstavljalo glavni vir dohodkov zadruge. Z intenzivnim kmetovanjem je zbudila pozornost tudi zadružna ekonomija Topolovci, ki je na njivi enega hektarja pridelala 35.999 kg krompirja. Rekorden uspeh pa je dosegla tudi pri sladkorni in krmni pesi ter pri silažni krmi. Vendarle s temi uspehi še nikakor se moremo biti zadovoljni. Dejstvo je, j* da so nekatere zadruge zemljo še vedno preslabo obdelale, malo gnojile in v premajhni meri uporabljale agrotehnične ukrepe, s čemer bi lahko v večji meri dvignite proizvodnjo. Težava Je tudi v tem, ker večinoma zadruge še niso združile zemljišč in je zaradi tega na številnih razdrobljenih parcelah otežkočen brigadni način dela, kakor tudi uvajanje mehanizacije. Proizvodni stroški so v zadrugah, kjer zemljo obdelujejo še na primitiven način mnogo višh, kakor tam, kjer že uporabljajo stroje. To se bo poznalo tudi pri zaključnem letnem obračunu vrednosti delovnih dni, ki bodo v gospodarsko-šibkejših zadrugah z razdrobljenimi zemljišči nedvomno mnogo nižji, kakor pa v močnejših zadrugah, tako n. pr. v Kramarovcih in Tešanovcih, kjer imajo skoraj vsa zadružna zemljišča že združena. Na višino vrednosti delovnega dne, bo seveda vplivalo tudi to, kako so zadružniki med letom gospodarili s svojimi pridelki. Tako so bili n. pr. zadružniki v Sebeborcih in Krplivniku mnenja, da si večino pridelkov lahko obdrže zase in da naj se samo presežki prodajo državi. In tako se Je v Sebeborcih po kleteh zadružnikov porazgubilo okrog 6000 kg belih žit. Pozneje so sicer te količine vrnili v zadružni fond, vendar pa taki primeri kažejo, da je v zadrugah potrebna največja budnost proti špekulantom, ki zavirajo napredek zadružnega gospodarstva sebi v korist in v škodo skupnosti ter poštenih zadružnikov. Plan Jesenske setve so obdelovalne zadruge v murskosoboškem okraju presegle za 1 •/•. Nekaj večje površine so letos posejali s krmnimi rastlinami, da bodo lahko v čim večji meri dvignili živinorejo. Kako je s preskrbo zadružnikov Z belimi žiti so zadružniki preskrbljeni 100*/». Vsak član Je prejel do 250 kilogramov belih žit, poleg tega pa Je vsaka zadružna družina prejela tudi potrebno količino krompirja in koruze. Pri letošnjem razdeljevanju pridelkov med zadružnike so se zadruge ozirale predvsem na potrebe posameznih družin, ne pa, kar bi bilo edino pravilno na doprinos posameznega zadružnika pri skupnem zadružnem delu. Tako so pri delitvi živil prav za prav prikraj- šani tisti, ki so v zadrugi več delali, na boljšem pa so oni, ki so manj delali. Tak način razdeljevanja pridelkov bo nedvomno odprl oči vsem tistim zadružnikom, ki so se doslej otepali normiranega dela. Prihodnje leto, ko bodo v vseh zadrugah uvedli norme, bo tudi razdelitev pridelkov pravičnejša, in bo dobil več oni ki bo več prispeval za skupnost S potrošniškim in raznim tekstilnim blagom so zadružniki kar dobro preskrbljeni. V okraju sta dve specialni trgovini za obdelovalne zadruge, ki nudita dobro izbiro blaga, za kar gre v veliki meri zasluga poslovodjem tovarišu Roganu in Svarcu. Težave so bile samo z milom, ki pa so Jih rešili tako, da so zadružnikom razdelili večje količine lužnega kamna, da so si potem lahko kuhali milo doma. Zadružniki so doslej realizirali že povprečno okrog GO ■/■ od možne vrednosti 10.900 din industrijskih bonov, ki pridejo na posamezno zadružno družino. Tudi pri razdeljevanju bonov so se ponekod pojavile napake. Tako si je v Fikšincih in Krplivniku peščica kulaško nastrojenih članov upravnega odbora zamislila razdelitev bonov takole: Vsak zadružnik dobi bone po vloženi zemlji in pridelku, ki je zrasel na tej bivši njegovi zemlji. Seveda bi dobili na ta način zadružniki, ki v zadrugo niso prinesli zemlje te zaslužek nekdanjih hlapcev. Take primere v zadrugah sicer redno razkrinkujejo, vendarle pa to ni dovolj, treba je podvzeti tudi potrebne korake proti vsem pobudnikom takih škodljivih dejanj. (Se nadaljuje) Anion je med najboljšimi predsedniki ptujskega okraja ljubljen in tudi kot predsednik krajevnega ljudskega odbora uživa pri njih vse zaupanje. Zato so ga tudi letos ponovno predlagali za kandidata in si ga še naprej želijo za predsednika svojega krajevnega ljudskega odbora, ker so »poznali, da nesebično dela za zboljšanje življenjskega standarda našega kmečkega človeka. Kmetec Anton je v »tari Jugoslaviji okusil vso revščino, ki je pritiskala malega človeka, saj Je bil le neznaten bajtar, ki si je kot cestni delavec služil pičlo odmerjeni kruh. Narodno osvobodilna borba ga je našla pripravljenega. Kmalu se je pridružil dolenjskim partizanom, kjer je bil v 18. diviziji do konca vojne. Danes je Anton lz Sikol v ptujskem okraju eden Izmed najboljših predsednikov krajevnih ljudskih odborov daleč okrog, ki je pravilno doumel veliko gospodarsko bitko na vasi. Njegova politična zrelost se vidi v pravilnem pojmovanju odkupov, saj je njihov pomen znal ljudem pravilno razložiti, tako da »o bili vsi odkupi pravočasno izpolnjeni. Pri frontovcih v Sikovcih je Kmetec Anton zelo prl- Frontne brigade pri ključnih delih na avtomobilski cesti Po odhodu mladinskih delovnih brigad z avtomobilske ceste Beograd-Zagreb izvršujejo poslednja dela na tej cesti frontne brigade. Ze prejšnji mesec je bilo na gradbišču ceste 23 posebnih frontnih brigad z 2170 fron-tovci. Te brigade bodo zaključile svoje delo 6. decembra, ko pridejo nove; samo iz Hrvatske je jjapovedanih okrog 7000 frontovcev, da izvršijo zaključna dela na nekaterih točkah, zlasti na gradbišču nadvoza pri Seki-revcih na področju pete sekcije in na posameznih preostalih gradbiščih sedme, devete in desete sekcije. Največ frontovcev dela sedaj na področju desete sekcije, zlasti na gradbišču mostu pri Kutini, kjer je treba izvršiti poslednja betonska dela, dovršiti nasip in zgraditi cestišče; medtem ko je ostalo cestišče na obeh straneh mostu že zgrajeno. Ko bo avtomobilska cesta docela zgrajena, bodo lahko tudi številni frontovei ponosni, da so pomagali graditi Cesto Naš protest v Trstu Trst, 5. dec. (Tanjug). Predstavništvo FLRJ v Trstu Je poslalo glavnemu štabu anglo - ameriške vojaške uprave v Trstu noto, v kateri najodločneje protestira proti diskriminacijski politiki anglo-ameriške vojaške uprave nasproti slovenskemu prebivalstvu na Svobodnem tržaškem ozemlju. Protestna nota navaja, da odprava 22 slovenskih razredov in odpustitev slovenskih učiteljev nasprotujeta določbam Mirovne pogodbe. Predstavništvo FLRJ zahteva, naj anglo-ameriška vojaška uprava takoj prekliče omenjeno odredbo in to tembolj, ker anglo-ameriška vojaška uprava hkrati vzdržuje 350 italijanskih učiteljev, ki niso stalno zaposleni. Na Opčinah pri Trstu in v Nabrežini so bile v nedeljo okrajne skupščine Osvobodilne fronte, na katerih je bilo v celoti odobreno dosedanje delo Osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje. Na obeh skupščinah je bila sprejeta resolucija, v kateri izražajo zborovalci svojo popolno solidarnost z borbo jugoslovanskih narodov za enakopravne odnose med socialističnimi državamL Hkrati obljubljajo, da bodo nadaljevali borbo za narodnostne, kulturne, socialne ln gospodarske pravice slovenskega življa, za slovansko-italijansko bratstvo in za učvrstitev Slovansko-italijanske antifašistične unije. Pozdravne brzojavke so bile poslane Izvršilnemu odboru OF Slovenije v Ljubljani, Fronti delovnega ljudstva za Slovensko Koroško in Demokratični fronti Slovencev v Italiji. V Sloveniji je že 68 lokalnih industrijskih podjetij izpolnilo letni plan Med lokalnimi industrijskimi podjetji Slovenije je doslej izpolnilo letni proizvodni plan 68 podjetij. Pa tudi ostala lokalna podjetja, ki jih je v celoti okrog 200, tekmujejo za čim prejšnjo izpolnitev planskih nalog. »Tekstilana« v Kočevju stalno tekmuje s tovarno »Volna« v Laškem in je že 28. oktobra izpolnila letni plan po količini. Tovarna volnenih izdelkov v Laškem pa je slavila svojo zmago štiri dni pred Dnevom republike. Tudi tovarna pletenin v Ljubljani je uresničila svojo letno plansko nalogo že v oktobru. Tovarna eteričnih olj na Vrhniki, ki je izpopolnila svoje obratne naprave, pa bo do konca leta presegla svoje planske naloge kar za 600%. Tudi lokalni premogovnik pri Ptuju, ki preskrbuje svojo okolico s premogom, je letni plan izpolnil pred Dnevom republike. Med opekarnami Izkazujeta najboljše uspehe opekami Nemčeve! in Loče v mariborski oblasti, opekarne v ljubljanski oblasti pa zaostajajo. Keramična panoga lokalne industrije bo v kratkem uresničila plan kot celota. Med lokalnimi podjetji živilske Industrije pa se odlikuje tovarna čokolade in likerjev v Rajhenbur-gu. Do konca leta bo večina lokalnih podjetij izpolnila planske naloge, med njimi tudi specialna lokalna podjetja, ki proizvajajo za potrebe širšega področja, kakor na primer tovarna blagajn in tovarna kartotek v Mariboru. Denar, naložen na hranilno knjižico, prinaša 5°lt obresti — Za vlogo jamči 'država Na Dan republike Je bila v ladjedelnici »Tretji maj« na Reki splavljena četrta letos zgrajena prekooceanska motorna ladja z nosilnostjo 4000 ton, M je dobila ime »Titograd«. Hkrati je izvršila prvo poskusno vožnjo ladja istega tipa »Sarajevo«, medtem ko prvi dve ladji tega tipa »Zagreb« in »Skoplje« že izvršujeta svoje prevozne naloge. Na Tolminskem kandidira 564 žena Tolminske žene v dneh pred volitvami živo tekmujejo z ženami gori-škega okraja. Tekmujejo pa tudi med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori in med vasmi. V samem Tolminu tekmuje večina žena. V predvolivnem tekmovanju so opravile že nad 2000 delovnih ur pri čuvanju otrok zaposlenih mater in pri raznih gradnjah. Na kandidatnih listah je sedaj kar 25 žena. Na predvolivnih sestankih dajejo žene koristne predloge za zboljšanje dela ljudskih odborov. Na zadnjem sestanku so žene v Tolminu sklenile, da bodo v nedeljo volile vse žene že do pol osme ure. Skrbele bodo, da jih bodo pri tem posnemali tudi možje. V tem so napovedale tekmovanje vsem ženam v okraju. Izmed vseh tolminskih žena so se pred volitvami najbolj izkazale tajnica mestnega odbora AFZ Marija Drole in članica mestnega odbora AFZ Marija Crallogar. Na Tolminskem so v predvolivni kampanji znatno zmanjšali podcenjevanje žena. Na zborih volivcev so Tolminci izbrali 51 žena za kandidate, 107 žena za namestnice kandidatov, Škofič &1arija, tajnica KLO na Senovem pri Bajhenburigu, kandidira Skofičeva Marija opravlja že od 1946. teta tajniške posle KLO na Senovem prt Rajhenburgu. Po njeni za- slugi so letošnji davki že poravnani, odkup krompirja 1G0% izvršen, pri oddaji živine pa plan presežen. Poleg tega so na njeno pobudo ustanovili tri krajevna podjetja, ki dajejo ostalim obrtnikom vzgled pravilnega poslovanja. Marijo je ljudstvo ponovno izbralo za kandidata novega ljudskega odbora. Na poti h domači proizvodnji najlona Med umetnimi tekstilnimi vlakni se je v zadnjem desetletju najbolj izkazal najlon, ki po trpežnosti, odpornosti in elastičnosti daleč prekaša vsa naravna tekstilna vlakna m tudi naravno svilo. Svojo zmagovita pot kot tekstilna surovina je najlon začel med zadnjo vojno v Ameriki. Zaradi svojih posebnih lastnosti se je uveljavil najprej v proizvodnji nogavic, ženskih in moških, uporablja pa se z velikim uspehom tudi na drugih področjih, zlasti za izdelavo predmetov, ki pridejo pogosto v dotiko z vodo, ker v vodi najlon ne gnije, kakor tekstilne rastline rastlinskega ali živalskega izvora in je tudi netopljiv. Debela in močna najlonska vlakna se uporabljajo zlasti za izdelavo zobnih ščetk, ribiških mrež, raznih sit v industriji itd. Uporaba najlona na drugih področjih pa je odvisna predvsem od povečanja njegove proizvodnje. V zadnjih letih pa se je v raznih državah razvila tudi proizvodnja drugih podobnih sintetičnih vlaken kakor n. pr, viniona, ki deloma še prekaša najlon. Stara Jugoslavija je zaradi prejšnjega polkolonialnega položaja in odvisnosti od velikih kapitalističnih držav na področju umetnih surovin zelo zaostajala. Zato pa stopa nova socialistična Jugoslavija tem odločneje po poti napredne tehnike in znanosti. Zgraditev velikega kemičnega kombinata i Jugovimi«, ki je začel obratovati na Dan republike, predstavlja velik korak v razvoju moderne kemične industrije pri nas, saj smo z »Jugovtnilom« dobili podjetje, kakršnih je le malo v Evropi. S proizvodnjo polivinila smo si ustvarili izhodiščno surovino za pridobivanje najrazličnejših drugih umetnih suro- vin, zlasti plastičnih mas, tako trdih kakor tudi mehkih in elastičnih. Ob začetku obratovanja nove tovarne »Jugovinil« je zvezni minister za lahko industrijo Josip Cazl poudaril velike naloge naših raziskovalnih institutov in naših kemikov na področju umetnih surovin. Poudaril je, da izdelujemo doma vse surovine in pomožna sredstva za proizvodnjo polivinila — karbid, sol, elektrode in električno energijo. Za nadaljnjo predelavo polivinila pa so nam v manjših količinah potrebne tudi druge surovine, kakor topila, razne smole itd., od katerih nekatere še ne izdelujemo. Zato moramo čimprej osvojiti njihovo proizvodnjo, zlasti proizvodnjo novih omehčil in stabilizatorjev za predelavo polivinila. Minister Cazi je v tej zvezi dejal, da bo nadaljnja naloga kolektiva »Jugovinila« obvladati proizvodnjo novih plastičnih mas, ki bodo omogočile izdelavo cele vrste Izredno pomembnih izdelkov, kakor je na primer umetno vlakno vinion, ki se po svojih svojstvih lahko meri z najlonom in ga v nekih ozirih celo prekaša. Furturol — surovina za najlon Naš petletni plan določa, da moramo 1.1951. doseči proizvodnjo 5000 ton plastičnih mas, razen tega pa proizvodnjo 21.000 ton umetnih tekstilnih vlaken. Da se omogoči pridobivanje mehkih in elastičnih mas zlasti za elektro-industrijo in za industrijo čevljev (umetnih podplatov), določa nadalje petletni plan, da moramo razviti proizvodnjo potrebnih omehčiL Petletni plan LR Hrvatske pa postavlja konkretno nalogo, razviti proizvodnjo furfuxola is raznih omehčil us podlagi furfurola in alkohola ter zgraditi tovarno furfurola v Slavoniji. Furfurol je z razvojem proizvodnje plastičnih mas in umetnih vlaken postal izredno važna surovina. To je brezbarvno olje, ki se pridobiva predvsem iz koruznih storžev (s pomočjo razredčene žveplene kisline v zamotanem postopku). Osnovne surovine za pridobivanje furfurola — koruznih storžev — imamo v naši državi več kakor dovolj, vsako leto okrog 800.000 ton. Ce bomo izkoristili samo 20% te razpoložljive surovine, bomo lahko na leto pridobili 16.000 ton furfurola. Tako bi furfurol lahko še izvažali. Furfural ni potreben samo kot omehčilo za proizvodnjo plastičnih mas in kot selektivno topilo v proizvodnji umetnega gumija, marveč se čedalje bolj uporablja tudi na drugih področjih, tako kot topilo za razne lake, kot sredstvo za uničevanje plevela in v veliki meri pri pred. dec. Agencij« Now« Kitajska poroča, da »o enota narodnoosvobodilne armade osvobodile 4. decembra strateško oblastno mesto v južnem Kvangsiju Naning. Naning Je bilo poslednje oporišče kuomintanških sli v pokrajini Kvangsi. Italijanski kmetje nadaljujejo svojo akcijo Rim, 5. dec. Borba italijanskih kmetijskih delavcev in kmetov za zemljo se nadaljuje skoraj v vseh pokrajinah Italije. Na področju Rima so včeraj kmetje zasedli velike površine neobdelane zemlje veleposestnikov kneza Torlonija in barona Giavarda-rija. Po še nepopolnih podatkih so zasedli včeraj v raznih pokrajinah Italije skupno nad 50.000 hektarjev neobdelane zemlje. Sekretar Generalne konfederacije dela di ATitorio jc v svojem govoru v Bariju izjavil, da bodo kmetje nadaljevali z zasedanjem zapuščenih veleposestev in jih pri tej akciji ne bo mogla ustaviti nobena sila. Zveza kmetijskih delavcev je objavila poročilo, v katerem odobrava akcijo delavcev in kmetov, ter jih poziva naj še bolj strnejo svoje vrste. Hkrati zahteva od vlade, naj takoj preneha z represalijami proti delavcem in izpusti vse kmete, ki so bili aretirani. Konferenca .azijskih in avstralskih sindikatov končana Peking, 5. dec. (Agencija Nova Kitajska) Konferenca predstavnikov sindikatov azijskih in avstralskih držav je končala svoje delo. Na zaključni seji so sprejeli nekaj važnih sklepov, med njimi predlog o ustanovitvi biroja Svetovne sindikalne federacije za Azijo. Delavcem ZDA, Velike Britanije, Francije in Nizozemske je bil poslan poziv, naj podpro osvobodilno borbo narodov Vietnama, Indonezije in Malaje. Marsejski pristaniški delavci zahtevajo ustavitev vojne proti vietnamskemu ljudstvu London, 5. dec. (Tanjug) Iz protesta proti kolonialni vojni, ki jo vodijo francoske čete proti vietnamskemu ljudstvu, so pristaniški delavci v Mar-seilleu sklenili, da ne bodo več nakladali vojnega materiala, ki je namenjen za borbo proti vietnamskemu ljudstvu. Ko so že več tednov vztrajali v pasivni stavki, so pristaniški delavci Marseillea pozvali sedaj vse transportne delavce, železničarje, kovinarje in druge delavce, naj se pridružijo borbi, ki mora končati vojno v Vietnamu. Ta vojna je stala doslej več milijard, s katerimi bi lahko ugodili • zahtevam delavskega razreda in omogočili izgraditev države. PO SVETU Bruhanje Etne pojema. Po najnovejših podatkih kažejo razna znamenja, da bruhanje Etne polagoma pojema. Odprlo se je novo žrelo, kar jc imelo za posledico zmanjšanje pritiska v ostalih žrelih in pojemanje bruhanja. Prebivalstvo ogroženih vasi se je pomirilo. Epidemija tifusa v bližini Rima. V taborišču za begunce v Baciabova. ki leži 40 km severno od Rima, je izbruhnila epidemija tifusa. Val mraza v Moskvi. — To poročilu moskovskega radia je zajel vso osrednjo Rusijo val hudega mraza. Temperatura v Moskvi je padla na 13 stopinj pod ničlo. Letališče na strehi razstavnega paviljona. Na strehi enega izmed paviljonov milanskega velesejma bodo zgradili letališče, kjer bodo lahko pristajala in odhajala letala. Aerodrom bo dolg 136 metrov, širok pa 14 metrov. Poleg 300 krav še 180 telet. Ameriška ladja, ki je zapustila ZDA s 300 brejimi kravami, namenjenimi za Izrael, je prišla v Tel Aviv še s 180 teleti, ki so jih krave povrgle med vožnjo. Toda merodajni krogi v Izraelu s to razmnožitvijo niso bili zadovoljni, ker je bila pogodba sklenjena tako, da morajo breje krave povreči šele v Izraelu. 700 plesalcev. V Osaki na Japonskem so razpisali službo za moške plesalce v nekem zabavišču, ki je namenjeno samo ženskam. Za ta sumljivi posel se je prijavilo 700 tako imenovanih »taksi-plesalcev«. Konec zaslišani na razpravi o sovietskem vohunstvu Na razpravi o sovjetskem vohunstvu pred okrožnim sodiščem v Sarajevu so imeli doslej največ opravka z obtoženim Arsenom Boremovičem. Ze po svoji preteklosti mož to tudi zasluži. Kakor dokazujejo dokumenti in priče, je bil nekdaj v Denikovi beli gardi preiskovalni sodnik za politične zločine, v nekdanji Jugoslaviji se je dobro razumel z vsemi režimi, med okupacijo je bil ustaški državni tožilec, po osvoboditvi pa si je takoj pridobil dobre zveze s sovjetskimi oblastniki in postal je sovjetski vohun. Mož sam pa k tej svoji pisani preteklosti še dodaja, da je bil že leta 1917 boljševik, v nekdanji Jugoslaviji komunist, med vojno pa pristaš in podpornik osvobodilnega gibanja. Med »zdravimi silami«, ki si jih po moskovskem nalogu poslužuje Informbiro v svoji gonji proti Jugoslaviji, je Boremovič res nekaj posebnega. Svoje izjave, ki jih je podal In tudi podpisal med preiskavo, je skušal sedaj na razpravi .spremeniti v toliko, da je vsebino svojih vohunskih poročil predstavljal kot pomenke, ki jih je imel z raznimi organi sovjetskega veleposlaništva v Beogradu in sovjetske obveščevalne službe. Med vsemi obtoženci si je on kot prvi pridobil te zveze in zaradi tega naše oblasti miso že prej postale pozorne na njegovo zločinsko delovanje med okupacijo v ustaški službi. Boremovič se je takoj po osvobojenju vrnil v založniško podjetje »Svjetlost« v Sarajevu. Zveze z raznimi sovjetskimi misijami in uradi si je pridobil žt spomladi leta 1945. Pesnik Prešeren - agent zahoda Zanimivo je Boremovičevo pripovedovanje o sestankih s sovjetskimi organi. Vsi razgovri so bili samo informativni. Sovjetski organi so se zanimali za življenje ruskih beguncev v Jugoslaviji in prav njega so si izbrali, da jih o tem pouči. Bivši ustaški drž. tožilec jim je bil tudi najboljši informator glede socialnih in kulturnih razmer v Jugoslaviji. Boremovič trdi, da ni bilo niti govora o kakih vohunskih poročilih, temveč dr se je s sovjetskimi ljudmi razgovarjal samo kot uslužbenec velikega založniškega podjetja. Iz njegovega opisovanja teh razgovorov vidimo, da mu je bil dobro znan sovjetski patriotizem v znanosti. Z dopisnikom Tassa in članom sovjetske obveščevalne službe Latiševim se je nekoč pogovarjal o raznih razpravah, ki so izšle v založbi »Svjetlosti«. V pogovoru sta prišla tudi na članek, ki govori o slovenskem pesniku Prešernu. Ker je bilo v tem članku navedeno, da je velika zasluga pesnika Prešerna, ker je svoje rojake seznanjal s kulturo zahodne Evrope, so bili sovjetski ljudje nejevoljni, češ da je ta poudarek poveličevanje imperialističnega zahoda in objavljen nalašč zato, da bi se omalovaževala kultura držav ljudske demokracije. Prav tako so se zgražali zaradi nekega članka o izumu radijskega aparata, ker v njem ni bilo govora o Popovu, temveč samo o Marconiju. O vsem tem je Boremovič na razpravi pripovedoval, kakor da bi bili vsi ti primeri sovjetskega patriotizma v znanosti in kulturi samo snov razgovora, prej med preiskavo pa je priznal, da je sam v svojih poročilih vse to navajal, da bi svojim gospodarjem dokazal, kako se Jugoslavija vdaja vplivom zahoda. Med zaslišanjem se je Boremovič trdovratno izogibal točnih odgovorov na vprašanja o svoji vohunski delavnosti. Ko so ga vpraševali, če je poročal to in ono, je pri vsaki kočljivi vsebini zatrjeval, da se ne spominja, na dolgo in široko pa je pripovedoval, da je poročal samo o zadevah svojih rojakov in znancev. Pri tem je dal razumeti, da je bil nekakšen ocenjevalec ruskih emigrantov Poročal je o njihovi zanesljivosti in nezanesljivosti. Pripovedujoč o tem je še pristavil, da je 90o/o ruskih emigrantov nekorektnih tudi do nove Jugoslavije. Ko ga je ob koncu zaslišanja javni tožilec vprašal, kako razlaga veliko razliko med svojimi izjavami med preiskavo in med zaslišanjem, ni ničesar odgovoril, a ko ga je Vprašal, če ga je kdo prisilil, da je podpisal prejšnje zapisnike, je odgovoril: Nihče. Bsttiof ljudskih odifovov (Nadaljevanje.) Kakšen pa Je bU rarvoj osnovnih organov ljudske oblasti v Sloveniji? Po vsebini in metodah dela vsekakor zelo sličen razvoju v ostalih deželah Jugoslavije, oblika pa je bila drugačna. V Sloveniji je bila ustanovljena OF na pobudo KPS in v njej so tvorile osnovno jedro Partija, krščanski socialisti in demokratično krilo Sokolov. Ker je bilo sedanje ozemlje naše republike razdeljeno kar med tri okupatorske države in ker v 1. 1941 še ni bilo osvobojenega ozemlja, so prevzeli enake naloge kakor v Srbiji narodnoosvobodilni odbori pri nas terenski, rajonski in okrožni odbori OF, ki so bili med seboj organizacijsko povezani in sta njihov vrh predstavljala Plenum in Izvršilni odbor Osvobodilne fronte. Značilno je. da so bili terenski odbori OF vzpostavljeni že v letu 1941 daleč preko meja stare Jugoslavije povsod, kjer je prebival zaveden slovenski živelj. Funkcija odborov OF kot organov ljudske oblasti je specifična za narodnoosvobodilni boj pri nas v Sloveniji. Drugo vprašanje je, ali je ljudstvo odborom OF priznavalo značaj organov oblasti? Vsekakor. V Ljubljani in kmalu po vsej tako zvani Ljubljanski pokrajini pa tudi drugod, kjer so bila Žarišča upora, predstavljajo odbori OF oblast, ki sta jo poznala okupaMI in prebivalstvo, ki ji je sledilo. Ce (rt ljudstvo odborov OF ne smatralo 1WH svoje predstavnike, ali bi bilo potnih mogoče to, da je v redu odrajtovaH narodni davek, ki ga je razpisal Slovenski narodnoosvobodilni odbor in ostajalo v času, ki ga je označila OF, doma, tako da je prevzemal okupatorja bes in strah na praznih ljubljanskih ulicah? Kjer terenskih odborov OF ni bilo, so bili postavljeni zaupniki z nalogo, da povežejo vse predane in borbene ljudi in pripravijo vse potrebno za ustanovitev novih odborov OF. Z odlokom o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev pa so bile dane tudi učinkovite mere proti izdajalcem (Slovenski poročevalec št. 19 od I. oktobra 1941). Narodna zaščita ki je bila ustanovljena oktobra 1941, pa je skrbela, da se prepreči še večja škoda na ljudeh in imovini s strani okupatorja in onemogoči delo izdajalcem. OF je tako postajala vse bolj enotna vseljudska politična organizacija slovenskega naroda, ki je pod vodstvom Partije vodila osvobodilni boj, imela pa je tudi povsem značaj oblasti. Prelomnico v organizaciji ljudske oblasti v Sloveniji predstavlja odlok Izvršilnega odbora OF od 17. maja 1942, ki je po osvoboditvi velikega predela ozemlja na Kočevskem in v Suhi Krajini postavil odbore OF ofi-cielno kot organe ljudske oblasti in jim naložil, da morajo izvesti takoj volitve v narodnoosvobodilne odbore, t. j. v redne oblastvene organe. Enotnost razvoja narodnoosvobodilnih odborov v vseh deželah Jugoslavije ni posledica enakih pogojev, temveč * prvi vrsti enotne organizatorične sile, t. j. KPJ in vrste predpisov, ki so vsi postavljali enake principe graditve ljudske oblasti (predpisi v Foči v februarju 1942, v Slovenji v maju 1942 in v Bosanski Krajini v septembru 1942). Vse to je dalo možnost, da je ljudska vstaja vedno bolj pridobivala tla v vseh deželah Jugoslavije in da gre razvoj organov ljudske oblasti od teh predpisov dalje enotno pot v vseh deželah. Zato je bilo mogoče, da se postavi poleg enotnega glavnega štaba vseh partizanskih enot tudi AVNOJ, ki je, kot pravi »Borba« 10. januarja 1943, najvišji politični forum v narodnoosvobodilni borbi. Med prvimi ukrepi, ki jih je izvedel AVNOJ za nadaljnjo utrditev ljudske oblasti, pa je bil razpis volitev v narodnoosvobodilne odbore v Krajini, Liki in Kordunu, da bi se tako čim bolj ostvaril demokratični princip ljudske oblasti. Gospodarski položaj na osvobojenem ozemlju ni bil lahek. Sovražnik, ki je hotel dokončno uničiti narodno osvobodilno vojsko, je pri vpadih na osvobojeno ozemlje pobijal ljudi ne glede na to, da ti niso bili borci, uničeval vse, kar koli je služilo gospodarski moči prebivalstva. Uničeval je industrijo, rudnike, požigal cele pokrajine in ropal živež In drugo, samo da bi strl .ljudsko vstajo. V takih pogojih so morali narodno osvobodilni odbori in ljudska oblast posvetiti vso skrb preskrbi prebivalstva, organizaciji menjave itd. To niso bile lahke naloge, ko je bil promet v rokah okupatorja. Večina odborov OF je naravnost zgledno poslovala In dokazovala njihovo osnovno spoznanje, da so odgo-XSKBi a« orwkrbo pr«&v*Utva u» yoJ- ske in da je treba odpravljati socialne napake preteklosti. Poleg dodeljevanja zaplenjenih veleposestev, ki so bila last tujih veleposestnikov in tistih domačih veleposestnikov, ki so sodelovali z okupatorjem, delovnim kmetom z živim in mrtvim inventarjem, so bila interesentom dodeljena tudi tako zvana emonska posestva, t. j. posestva kočevarjev, ki so se preselili v Nemčijo, v kolikor se niso na teh posestvih razvijale že zadruge in skupna posestva, ki so jih upravljali organi ljudske oblasti. Vse to so vršili ali posebni razlastitveni odbori ali pa narodno osvobodilna vojska v sporazumu s partizanskimi poveljstvi. Narodno osvobodilni odbori urejajo v tem času vsa vprašanja šolstva, izdajajo dovoljenja za kretanje itd. Zato ugotavlja pričetkom novembra 1942 SNOO, da »potemtakem OF tudi s formalne plati predstavlja edino zakonito oblast na Slovenskem«. OF in mlada ljudska oblast v Sloveniji sta v tem času preživeli težko preizkušnjo. Po siloviti ofenzivi v poletju 1942 se je pričel težak boj z novim in nevarnim sovražnikom z belo gardo. Številni odbori OF in novoizvoljeni narodno osvobodilni odbori so začasno prenehali s svojim delom. Ponovno osnovani ilegalni odbori OF so v neprestani borbi izpopolnjevali svoje izkušnje in se vedno bolj krepili. Čeprav ustanovljena kot koalicija je OF že kmalu prerastla v enotno politično vseljudsko gibanje. To je potrdila v februarju 1943 tako zvana Pu-dobska izjava, v kateri so osnovne skupine OF to na terenu že dejansko obstoječo enotnost tudi formalno po-tsdil*. Trstja »at, i katera ja skušal Pod vplivom informbirojske resolucije Po zaslišanju zakrknjenega Boremo-viča so prišli na vrsto Vadim Gesler, Vasilij Kostrjukov, Petar Sokolov in Georgij Olševski, ki so brez obotavljanja priznali vse navedbe obtožnice ter poudarjali, da jih je zapeljala avtoriteta podpisnikov informbirojske resolucije. Ta četvorica obtožencev je prišla po naključju v sovjetsko vohunsko mrežo. To je razložil že Ilija Zerepltov, ki je pripovedoval, da so organi sovjetske obveščevalne službe od njega sprva zahtevali, naj na vsak način poišče svoje sodelavce v vrstah Partije, uslužbencev važnejših ustanov in podjetij ter vojske. Na vso moč se je trudil, da bt jim ustregel. Našel pa ni nikogar Ko jim je to povedal, so se jezili in mu grozili. Nekoč so mu dali velik sveženj brošur »Kam vodi nacionalizem Titove klike« ter mu naročili, naj nese ta sveženj v Sarajevo na stanovanje nekpga Markoviča. ?,e-repkov je naročilo izvršil in ko so mu čez nekaj dni ukazali, naj se spet zglasi pri Markoviču ter poizve, če je brošure že razdeli!, je v hiši izvedel, da je Markovič že zaprt. Ko je na sovjetskem veleposlaništvu v Beogradu o tem poročal, so zahtevali od njega, naj navede kakega svojega znanca ali rojaka, ki bi mu pomagal. V svoji zadregi in stiski je 2erepkov Imenoval svojega sošolca Geslerja. Na razpravi je zatrjeval, da najbolj obžaluje, ker je svojega tovariša ia prijatelja zapletel v to grdobijo. Kakor Gesler. tako so bili tudi ostali mlajši obtoženci zapleteni v vohunsko mrežo. Po njihovem zaslišanju so bile zaslišane še nekatere priče, ki so pripovedovale o medsebojnem delovanju Križka, Boremoviča in še nekaterih drugih obtožencev. Največ so vedele povedati o Križkovi propagandi za »Schutzkor«. Z nastopom prič je bilo zaslišanj« končano, sledil pa bo govor javnega tožilca. Na Hrvaškem deluje 1500 kuifurno-prosveirsih društev Te dni je bila v Zagrebu druga letna skupščina Zveze kulturno-pro-svetnih društev Hrvatske, katere sa je udeležilo nad sto delegatov okrajnih in krajevnih društev. Iz organizacijskega poročila je razvidno, da deluje na Hrvaiskem nad 1500 kui-tumo-prosvetnih in kultumo-umetni-ških društev in skupin, ki imajo nad 150.000 aktivnih članov. Pri tem so všteta tudi kulturna in prosvetna društva narodnih manjšin: Italijanov, Cehov in Madžarov. Samo v lanskem letu je bilo na novo ustanovljenih 155 kultumo-prosvetnih društev in 72 kul-turno-umetniških skupin, kar je velika zasluga množičnih organizacij in po-budnosti posameznih kulturnih m prosvetnih delavcev. Pri snovanju novih kultumo-prosvetnih društev in skupin so se dobro izkazale sindikalne podružnice velikih podjetij in tudi kmečke zadruge, pri katerih pa je treba ustanavljati še nova kulturna in prosvetna društva, kar je zelo važna naloga zveze. Sprememba v vladi LR Bosne in Hercegovine Z ukazom prezidija Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine z dne 3. decembra so bili v viad! LR Bosne in Hercegovine razrešeni dolžnosti naslednji ministri: m:nister za kmetijstvo dr. Vašo Butozan, ki je postal rektor sarajevske univerze, minister za gozdarstvo Ilija Materič ter finančni minister Aden Hercegovac. Za ministra za kmetijstvo je imenovan Ilija Materič, za ministra za gozdarstvo Aden Hercegovac, za finančnega ministra pa dosedanji svetnik ministrstva za zunanje zadeve vlade FLRJ Dušan Sa-kota. FIZKULTURNIKI, ŠPORTNIKI IN PLANINCI MESTA LJUBLJANE! Danes zvečer vsi na PROTESTNO ZBOROVANJE PROTI INFORMBI-ROJ3KIM DISKRIMINACIJAM, ki bo ob 29. v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica). del buržoazije maskirati svojo kolaboracijo z okupatorjem, je postala vsakomur očitno izdajalska. Polom Italije je naložil odborom OF mnoge nove naloge. Osvobojeno ozemlje, organizacija gospodarstva in problemi zaledja ter njegove povezave s fronto, prav tako pa tudi volitve za I. zbor slovenskih odposlancev, ki se v 1. 1942 ni mogel sestati zaradi italijanske ofenzive, so pomenile zrelostni izpit za OF, ki ga je dobro prestala. V septembru izvedene volitve v I. zbor odposlancev slovenskega naroda je izredno važna politična manifestacija. Največja važnost tega zbora pa je v tem, da so bili na njem zastopani vsi deli slovenskega naroda tudi z onstran meja stare Jugoslavije in da so njegovi odloki prva tudi formalno pravna emanacija slovenske državnosti. Ta prvi slovenski svobodno izvoljeni parlament, ki je odobril dotedanje delo OF, »izvršuje v okviru Jugoslavije in splošnih sklepov AV-NOJ-a kot njegovega predstavništva zakonodajno in izvršno oblast slovenskega naroda s pravico postavljati vse potrebne organe ljudske oblasti slovenskega naroda.« Delo SNOO na utrjevanju organov nižjih odborov OF je v času od Kočevskega zbora do prvega rednega zasedanja SNOO, ki se je vršilo 29. II. 1944 v Črnomlju, Izredno bogato. Čeprav v tem času ne obstoja vrsta tozadevnih novih odlokov, pa je bilo sodelovanje z odbori, instruktaža njihovega dela in usposabljanje odborov za samostojno izvrševanje vseh poslov, izredno pomembno za krepitev organov OF kot organov ljudske oblasti. Težave nemške ofenzive ln vojne zime so odbori OF zmogli le vsied medsebojne trdne povezave in čvrste naslonitve na ljudske množice. V to dobo spada dogodek, ki J« po svoji vsebini najodočilnejši v zgodovini borbe jugoslovanskih narodov za priznanje njihove nacionalne enakopravnosti v mejah zvezno urejene države in priznanja neodvisnosti v mednarodnem svetu. Je to II. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu 29. XI. 1943. Ta dan štejemo upravičeno za rojstvo nove Jugoslavije, čeprav se je skovala enotnost jugoslovanskih narodov že v borbah proti skupnemu sovražniku In smo doživeli delno priznanje suverenosti s tem, da so v glavni štab NOV prišle tuje vojaške misije ter je bila NOV priznana kot zavezniška vojska. Res bi vse to. kar je sklenil AVNOJ, ne imelo nobene, vrednosti, če bi prej tega ne izbojevali že narodi sami, toda prav v tem, da ni AVNOJ sprejemal in dajal nekih programatičnih za to priliko sestavljenih izjav, temveč je ugotovil samo to. kar so hoteli jugoslovanski narodi, je bistvena razlika od vseh mogočih izjav, ki so jih v teku vojne podajale razne emigrantske vlade. AVNOJ je kot najvišji politični organ na zgodovinskem zasedanju v Jajcu postavil temelje demokratične in zvezne ureditve naše države. V okviru take države so narodi Jugoslavije nadaljevali z izgradnjo ljudske oblasti in še bolj poglabljali njend demokratičnost. Zato so povsem dozorele prilike, da se pristopi k volitvam v osnovne organe ljudske oblasti v krajevne narodno osvobodilne odbor« in okrajne narodno osvobodilne skupščine. Lepo šievilo novih udarnikov v steklarni Rogaške Slatine Dne 29. novembra «o V Rogaški Slatini, kier so Se 11. novembra izpolnili letni plan, proglasili nove udarnike. Med njimi so bili že Šestič pa-oglašeni za udarnike Bračun Stefan, najboljši steklarski mojster v tovarni, Jugovar Beno, Bračun Anton steklarski pomočnik in Jugovar Vili prav tako steklarski pomočnik. Petkratna udarnika sta postala Jugovar Bori3 ln Gorišek Viktor, štirikratni pa Majcenič Jože, Prah Antonija, Cmeršek Marija in Oberski Leopold. Med trikratnimi udarniki so bile proglašene tudi tovarišice Sipčeva, Lenarčičeva, Mikoličeva, Hlužanova, Bebanova, Kokalj in Gorjupova. Sedem delavcev je bilo proglašenih drugič za udarnike, štirje pa prvič. Poleg teh je bilo nagrajenih 152 delavcev, 10 se jih je izkazalo pri izpitih za kvalificirane delavce, večina drugih pa je bila nagrajena za dvig kvalitete izdelkov in kadra. V steklarni se že dolgo borijo ne lamo za pravočasno izpolnjevanje plana, marveč tudi za dvig kvalitete. Partijska organizacija v tovarni ima nedvomno največ zaslug, da so bili letos doseženi veliiki uspehi. Na kvaliteto izdelkov je vplival predvsem dober brigadni sistem. Posamezne brigade so se namreč formirale tako, da bo izločile tiste delavce, ki so bili manj sposobni. Slabši delavci so potem ustanovili svojo brigado, ki pa je čez čas prav tako pokazala prav lepe uspehe. Da bi v tovarni čimprej usposobili čim več strokovnega kadra, namerava uprava pod jk tja skleniti pogodbe s posameznimi mojstri specialisti, ki bi se obvezali, da bodo v določenem času strokovno usposobili določeno število steklarskih pomočnikov. Za nov kader skrbi sicer industrijska steklarska šola, vendar je učencev premalo, da bi lahko po končani šoli zadostili potrebam v steklarski industriji vse države. Po kočevskih vaseh pred volitvai V kočevskem okraju bodo volitve v krajevne ljudske odbore v nedeljo 11. decembra. Volivne priprave so bile sprva bolj mlačne in brez prave vsebine, zdaj so pa zelo napredovale in se poglobile. Na okrog 260 vaških sestankih, kolikor jih je bilo dosedaj, so volivci razpravljali tako o kandidatih, kakor o delu odstopajočih odbornikov in nalogah, ki čakajo nove. V zadnjih dneh se vedno bolj postavlja v ospredje vprašanje izpolnitve letošnjih odkupov, plačilo davčnih zaostankov, kakor tudi ustanavljanje novih obdelovalnih zadrug. Ko so razpravljali na vaških sestankih o kandidatih za nove odbore, so volivci v nekaterih vaseh javno obračunali z nekaterimi starimi odborniki, ki so svoje funkcije Izkoristili zato, da so ali ščitili sami sebe, ali pa oportunistično zagovarjali večje ln obremenjevali male kmete. Tako so v Dalah pokazali na srednjega kmeta Pahuljo, ki ni izpolnjeval oddajnih obveznosti, in ki ni v redu prijavil svoje zemlje in posesti, čeprav je bil član krajevnega ljudskega odbora. Podobno so volivci v Koprivniku nastopili pro'i dosedanjemu predsedniku, ki ima večjo kmetijo s tremi konji, pa ni imel oddajne obveznosti. Ugotovili so, da zasluži mesečno do 35.000 din, da gleda prvenstveno nase. Podobno je ščitil sebe, oziroma svojega očeta tajnik krajevnega ljudskega odbora v 2igmaricah. Tako so razgibale volivne priprave še mnoge druge vasi. Ne samo, da se dviga in izboljšuje splošno politično razpoloženje, da je delovne ljudi na vasi povezala ustvarjalna borbenost, tudi gospodarske akcije napredujejo. Medtem, ko je kočevski okraj odkupil do 15. novembra komaj 39«/o krompirja obvezne oddaje, ga je do danes odkupil že nad 80o/0 in se bo do nedelje gotovo zelo približal lOCm/o- Nasprotno pa dolgujejo kmetje v Sodražici, kjer množične organizacije niso znale vo-livnih priprav povezati dobro z gospodarskimi akcijami, še tri vagone krompirja. Medtem, ko ga je 35°/o vaških gospodarstev, ki so vključeni v zadruge, oddalo 50.000 kiipgramov, ga je 69*/t gospodarstev zunaj zadruge oddalo komaj 23.000 kilogramov. Podobno je v Sodražici tudi z odkupom prašičev in s setvenim planom, katerega je privatni sektor izpolnil komaj 34»/». Veliko bolje so zagrabili v Ribnici, kjer se odkup krompirja, kakor odkup prašičev že zelo približuje planu. Kakor kaže, bo zaradi take borbenosti in pravilnega gledanja na volitve kakor na gospodarske akcije, do volitev izpolnjen v celoti tudi okrajni plan odkupa pitanih in mršavih prašičev. Treba pa bo posvetiti več skrbi tudi odkupu sena. (Doslej so ga odkupili le 600/tt), mleka, volne, sončnic in dru- po volitvah ustanovili novo obdelovalno zadrugo v krajevnem ljudskem odboru Jurjevci, kjer je podpisalo pristopno prijavo deset gospodarstev. V Žigmaricah je podpisalo prijavo za vstop v zadrugo devet gospodarstev. Nekaj podpisnikov imajo tudi v krajevnem ljudskem odboru Sušju, kjer je bilo v zadružni ekonomiji doslej vključenih pet kmetov, sedaj pa so se prijavili še štirje. \ ____________________ V Mivkovclh je bilo na predvoliv- gih pridelkov, katerih odkup še moč-; nem sestanku okrog šestdeset volivcev. no zaostaja Kakor se izboljšuje položaj v odkupu, tako zorijo pogoji za ustanavljanje novih obdelovalnih zadrug. Med volivnimi pripravami sta se že okrepili zadruga v Ribnici, ki šteje danes že 26 gospodarstev, in v Sodražici. V teku so priprave, da bodo v nedeljo Napovedali so sosednjemu krajevnemu ljudskemu odboru Dornava tekmovanje, kje bodo prej končali volitve in kje bodo lepše okrasili volišče. Dalje so se obvezali, da bodo volitve končali do devete ure dopoldne. Poleg tega bodo do volitev zgradili strojno lopo za poljedelske stroje. Nad 7600 novih hranilnih vlog Po nepopolnih podatkih komisij in podkomisij za varčevanje je v prvih dneh tedna denarnega varčevanja nad 7600 vlagateljev v Sloveniji vložilo svoje denarne prihranke na hranilne knjižice. Da naši delovni ljudje razumejo pomen denarnega varčevanja za graditev socializma, se vidi zlasti tudi iz tega, da je v prvih dneh tedna stopilo v krog varčevalcev 4249 novih vlagateljev. Razen tega pa je bilo ustanovljenih mnogo hranilno-kreditnih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah in pri kmečkih obdelovalnih zadrugah, kakor tudi hranilnih blagajn pri podjetjih in ustanovah. Zlasti moramo pohvaliti uspešno delo nekaterih komisij kakor v Tržiču, Škofji Loki, Celju in Ljubljani, ki so s pravilnim tolmačenjem in svojim vestnim delom prikazale ljudem vso prednost denarnega varčevanja in njegov pomen za dvig življenjskega standarda. Nekateri kolektivi (tovarna finega pohištva, sindikat trgovskih na- Beseda potrošnikov tovarnam čevljev V nedeljski Številki Je »Slovenski poročevalec« priobči! članek pod naslovom »Beseda potrošnikov tekstilnim tovarnam«. Ne bo škodovalo, če zvedo tudi voditelji tovarn čevljev in vsi ostali prizadeti, kaj mislijo potrošniki o obutvi. Pa začnimo kar od kraja. Čevlji, moški in ženski, so na moč preprosti, pogosto slabo izdelani in neprimerni po obliki, brez kakršnih koli kombinacij. Tisti časi, ko je potrošnik zagrabil vse od kraja, ker je bil pač jos, so minili. Danes je preprostih čevljev dovolj v trgovinah, zlasti moških, ki leže po policah in predstavljajo zamrznjena sredstva, ki bi jih drugje krvavo potrebovali. Zenske obutve še primanjkuje, zato se danes še lahko spravijo v denar slabo izdelani ženski čevlji, ki bi jih sicer redkokatera tovarišica kupiia. Toda gotovo se bo tudi stanje glede ženskih čevljev kmalu popravilo. Kaj pa potem? Ali voditelji pasih tovarn kaj razmišljajo o tem, da bi začeli izdelovati čevlje boljše kakovosti? Mar še vedno gledajo samo, da izpolnijo proizvodni plan po številu obutve in zato izdelujejo najenostavnejšo obutev, Id vzame najmanj časa. Pri tem pa pogosto tudi taka obutev Bi izdelana dovoij pazljivo. Trgovine dobe pogosto pokvarjeno obutev, ki jo tovarne fakturirajo za kakega kovača ceneje in mislijo, da je s tem zadeva rešena. Dosegle so planirano število obutve, kako pa je potrošnik s tako obutvijo zadovoljen In koliko časa mu služi, o tem verjetno malo razmišljajo. Preskrba s čevlji pa se bo po količini gotovo še nadalje zboljšala in ni daleč čas, ko potrošnik ne bo več hotel kupiti slabe obutve. Predpisano je sicer, da se mora nekvalitetno blago vračati tovarnam, toda v praksi je to precej drugače. Treba bo postaviti pri prevzemu blaga ostrejše merilo in vse neprimerno blago vračati tovarnam. Tako defektno blago ra naj bi se prodajalo članom sindikatov brez točk. Da znajo naše tovarne izdelovati tu- di lepo In prvovrstno obutev, nam dokazujejo krasni čevlji, ki jih izdelujemo doma po planu II za prosto prodajo. Tikaj ne bi mogli izdelovati takih čevljev tudi za zagotovljeno preskrbo na točke, zlasti ker delovni ljudje po veliki večini nimajo sredstev, da bi kupovali drage čevlje v prosti prodaji. Sedanja razlika je prekričeča. Zalo je treba predvsem izboljšati kakovost čevljev za prodajo na točke, in to po izdelavi, kakor tudi po obliki. Pa še nekaj. Povsod opažamo, da moški polčevlji v prodaji zaostajajo. Treba je izdelati več delavskih čevljev. Tisti, ki se zgovarjajo na plan, vzamejo stvar preveč enostavno. Proizvodnja se mora ravnati po potrošnji in če je dobra volja, plan ne more biti ovira, saj je vendar osnovna naloga plana uskladiti proizvodnjo s potrebami. Ce se med letom pokaže drugačna potreba, Je treba proizvodnjo prilagoditi potrebi, ne pa izdelovati obutev, ki obleži na zalogi. Ne sme se dogajati, da dobe trgovine poleti zimsko blago, sandale pa ko zapade sneg. To so stvari, ki se jim lahko brez težav izognemo. Predvsem pa moramo dati ljudem potrebne delovne čevlje, po katerih Je največje povpraševanje. Poleti jih je še bilo mogoče dobiti, sedaj ko so najbolj potrebni, pa Jih ni. Naše tovarne bi morale proizvodnjo tako urediti, da bi močnejši delovni čevlji prišit na trg posebno v Jeseni, ko je potreba največja. Tovarne, ki izdelujejo delovne čevlje, naj bi Jih dale v promet že podkovane. Mnogo laže Je v tovarni opremiti čevlje z žeblji, kakor pa da mora kupec letati po trgovinah in iskati žeblje, ki Jih pogosto ne dobi. Ce lahko izdeluje take čevlje podjetje »Obutev« v Mariboru, to menda tudi drugim tovarnam ne bo delalo težav. Koristi pa bi imela poleg posameznika tudi skupnost, ker se okovani čevlji dlje časa nosijo. Se marsikaj bi se dalo povedati o kakovosti in obliki čevljev. Marsikaj bi dosegli, če bi sprostili distribucijo čevljev in bi trgovski aparat lahko naročal čevlje tam, kjer je kvaliteta boljša. Kaj kmalu bi bile tovarne, ki izdelujejo slabo blago, prisiljene izboljšati kakovost. S tem pa bi hkrati rešili drugo vprašanje, to je upoštevanj^, lokalnih posebnosti potrošnje. Ni vsaka obutev primerna za vse kraje brez razlike. Nekje leže čevlji, ki niso primerni za doiični kraj, v drugem kraju pa primanjkuje prav takih čevljev. So pa še druge stvari, ki jih morajo upoštevati naše. tovarne. To je asortiman po velikosti čevljev. V industriji je danes zaposlenih mnogo delavk in učencev v gospodarstvu, ki potrebujejo močne čevlje majhnih številk, zlasti od 38 do 40. Delovnih čevljev št. 38 tovarne sploh ne izdelujejo, takih čevljev v številkah 39 in 40 pa dobe trgovine le nekaj parov, tako da so tovarišice prisiljene kupovati mnogo prevelike čevlje. Le malo dobre volje Je treba pa se take napake hitro odpravijo. V tem primeru zlasti ne more biti težkoč, saj se za manjše čevlje porabi manj usnja. To bi bilo nekaj pripomb, ki nam jih narekujejo izkušnje pri prodaji obutve. Vemo, da od danes na jutri ni mogoče odstraniti vseh teb napak. Omiliti pa se da marsikaj. Seveda voditelji tovarn ne smejo videti samo odstotkov izpolnitve plana po količini in misliti, da je naloga izpolnjena, če je dosežen plan po količini ne glede na to, kaj potrebuje potrošnik in ne glede na kakovost obutve. Zlasti naj pomislijo, da pomeni razmetavati dragocene surovine, če izdelujemo slabo obutev, ki postane hitro neporabna ln sl je treba nabaviti novo. Posamezne tovarne so svojo kakovost že zboljšale, drugim pa naj bo v opomin dejstvo, da potrošniki na mah pokupijo v trgovinah lepo izdelane čevlje'dobre kakovosti, medtem ko slabo izdelana obutev ostaja na policah. Ce bomo vse to upoštevali pri sklepanju pogodb za dobave v prihodnjem letu, se bo marsikaj lahko izboljšalo tudi na tem področju. Md. meščencev, tovarna lepenke itd.) so se vključili v krog vlagateljev stoodstotno. Nekatere komisije še niso dosegle dobrih uspehov (Kamnik, Trbovlje, Trebnje). Njim naj bodo za zgled navedeni uspehi drugih komisij. Treba je ljudem le pojasniti pomen varčevanja in uspeh ne bo Izostal. To nam potrjujejo že doseženi rezultati v tem tednu, ko je naš delovni človek znova pokazal neomajno zaupanje' v našo socialistično graditev domovine. Najboljše delovne številke senovških rudarjev so prejele visoke nagrade Ob veliki zmngi genovskih rudar-iev, t. j. izpolnitve letne planske naloge, je uprava premogovnika Senovo nagradila najboljše rudarje in uslužbence. Skupaj je bilo razdeljenih med 450 oseb za 200.000 din nagrad. Ob izpolnitvi letnega plana je tekmovalna komisija na rudniku ugotovila najboljše delovne številke v drugem polletju letošnjega leta in jim razdelila razpisane nagrade. Prvo nagrado — 25.000 din je prejela številka 22 s kopači 6 kratnim udarnikom Alojz Novakom, 4 kratnim udarnikom Pavel Župevcem in 6 kratnim udarnikom Jožetom Pozničem. Drugo nagrado — iö.OOO din je prejela številka 23 z kopači 5 kratnim udarnikom Antonom Zupančičem, 4 kratnim udarnikom Afiho Ajdovnikom in 2 kratnim udarnikom Alojz Radičem. Tretjo in četrto nagrado po 10.000 din sta preidi štev. 24 s kopačem Karlom Kodnemu in Francem Gregorčičem ter štev'. 96 s kopačema Ivanom Šolnom :n Ivanom Lužarjem. Peto nagrado — 5000 din je prejela investicijska številka 4 8 kopači Franc Reberšakom. Jožetom Lundrom in Petrom Kinkom. Učenci Tli. letnika nižje kovinarske šole na Senovem so pod vodstvom >bra tovori je tov. Konrada Kluna ob izpolnitvi plana izdelali 30 ličnih karbidnih svetilk in se z njimi oddolžili tistim tovarišem iz »jame«. ki so največ pripomogli s prostovoljnim delom in individualnimi obvezamil Kmetijske zadruge in teden varčevanja Naša zvezna vlada Je izdala vrsto predpisov o hranilnem ln kreditnem poslovanju. Najvažnejši od teh so uredba o hranilnih vlogah, pravilnik o poslovanju s hranilnimi vlogami pri državnih bankah, krajevnih hranilnicah in zadrugah in pravilnik o hranilnem in kreditnem poslovanju Kmetijskih zadrug Poleg tega pa določa tudi temeljni zakon o kmetijskih zadrugah, naj splošne kmetijske zadruge varčujejo in skrbijo za kredit. Da bo teden varčevanja dosegel pri naših zadrugah svoj namen, je potrebno, da okrajne zveze kmetijskih zadrug v tem tednu posvečajo posebno pozornost hranilnim in kreditnim odsekom. Naj bodo naslednje vrstice v opozorilo in navodilo vsem tistim zadrugam, katere do sedaj iz katerega koli vzroka niSo izpolnile določb, uredb in navodil o hranilnih vlogah. Za opravljanje hranilnih in kreditnih poslov izda upravni odbor kmetijske zadruge sklep o ustanovitvi hranilnega in kreditnega odseka. O tem svojem sklepu poroča zadruga svoji okrajni zvezi kmetijskih zadrug in poslovni enoti Narodne banke, pri kateri ima svoj tekoči račun. Hranilni in kreditni odsek vodi oseba, ki jo določa upravni odbor in ki skupaj s se eno po upravnem odboru pooblaščeno osebo podpisuje v imenu zadruge vse listine, ki so v zvezi s hranilnim in kreditnim poslovanjem zadruge. Podobno kot pri drugih odsekih naj bo tudi za vodstvo tega od-kega odgovoren član upravnega odbora; članu upravnega odbora kot vodji komisije pa naj bo dodeljeno potrebno število zadružnikov. Delo hranilnega in kreditnega odseka obsega zbiranje hranilnih vlog v vasi in ostala opravila v zvezi s poslovanjem s hranilnimi vlogami, seznanjanje širokih ljudskih množic s pomenom organiziranega denarnega varčevanja, dajanje predlogov upravnemu odboru o podeljevanju posojil zadružnikom v gospodarske in potrošniške namene in pa knjigovodstvena evidenca o hranilnih vlogah in danih posojilih ter vodstvo potrebnih statističnih pregledov. Okrajna zveza kmetijskih zadrug in Narodna banka morata pomagati zadrugam tako pri ustanavljanju odsekov, kakor tudi pri organizaciji njihovega dela. Tehnična navodila daje Narodna banka soglasno z Glavno zadružno zvezo FLRJ. O ustanovitvi hranilnega in kreditnega odseka mora zadruga obvestiti zadružnike in druge osebe. Skupno z množičnimi organizacijami, okrajno zvezo in Narodno banko pa mora voditi stalno propagando in razvijati smisel za urejeno varčevanje tako pri zadružnikih, kakor tudi pri drugih prebivalcih njenega okoliša. Pojasnjevati mora, kako koristno je varčevanje tako za narodno gospodarstvo sploh, kakor tudi za zadrugo in vlagatelje. Zadruga se mora truditi, da nalagajo zadružniki in drugi kmetje svoje prihranke, bodisi od obračuna- nih delovnih dni ali od prodanih pridelkov v čim večjem znesku na hranilno knjižico, omogočiti pa jim tudi mora, da plačujejo kupljeno industrijsko blago z obračunom v hranilni knjižici. Pri vplačilu prve vloge izda zadruga vlagatelju hranilno knjižico, ki mora biti potrjena s štamjfiljko zadruge in podpisana od dveh oseb, ki «ta pooblaščeni podpisovati zadruga Vlagatelj razpolaga s hranilno vlogo samo na podlagi hranilne knjižice; vanjo se vpisujejo vse vloge, vsi dvigi in obresti, ki se pripišejo enkrat na leto — 31. decembra, razen če dvigne vlagatelj vso vlogo, ko se obresti takoj obračunajo in izplačajo. Obrestna mera je za vse hranilne vloge 5°/« letno. Vezanih hranilnih vlog ni več, vse vloge so takoj izplačljive. Hranilna knjižica je lahko na prinašalca (z geslom ali brez gesla) ali p« lahko na vlagateljevo ime. S prvo razpolaga tisti, ki jo predloži, z drugo pa tisti, ki je v knjižici vpisan kot vlagatelj, in sicer ali sam ali pa tisti, ki ga vlagatelj pooblasti. S hranilno knjižico na prinašalca razpolaga lahko vsakdo, ki jo ima, tudi nepošten imetnik. To slabo stran naj popravi možnost vinkulacije z geslom. S tako knjižico razpolaga seveda tisti, ki predloži knjižico in pove geslo. Za vse vloge odgovarja država. Hranilne vloge so tudi tajne, vse poslovanje in podatki o hranilnih vlogah so zaupni. Uslužbenci, ki sporočijo ali omogočijo nepooblaščenim osebam, da zvedo za podatke o hranilnih vlogah, se kaznujejo po zakonu o prekrških zoper uradno dolžnost. Hranilne vlog* se ne morejo zarubiti. Zgledna pravila za kmečke obdelovalne zadruge določajo, da sprejemajo tudi te zadruge hranilne vloge. Ce pa pogledamo, kakšno je trenutno stanje vlog in odsekov sploh, pa vidimo, da nikakor ni zadovoljivo. Zato naj ▼ tednu varčevanja okrajne zveze kmetijskih zadrug, načelniki uprav za zadružništvo pri okrajih ter upravni odbori kmetijskih in kmečkih obdelovalnih zadrug poskrbe, da se to stanje popravi in da bodo zadružniki na vasi tudi pri varčevanju iiedili delavcem v industriji. Nad 150 kreditnih odsekov w 4 dneh osnov--*!« v kmetijskih aodrietjah na Hrvatslsem V »Tednu varčevanja« so v Ljudski republiki Hrvatski doslej dosegli lepe '=pehe. Do 4. decembra se je na novo '•pisalo 9300 vlagateljev. V podjetjih n ustanovah je bilo ustanovljenih 93 hranilnih blagajn, v kmetijskih in kmečkih obdelovalnih zadrugah pa je V‘lo osnovano 159 kreditnih odsekov. Nekatera podjetja v zagrebški ob-'asti, kakor »Turopolje« v Veliki Gorici in tovarna kož »Partizan« v Zla-'aru so še pred začetkom »Tedna varčevanja« vpisala vse delovne člane ko-'ektiva v hranilne blagajne. Vlagajte na hranilne knjižice, ker tudi redno vlaganje malih vsot prinaša veliko korist vsakemu vlagatelju in skupnosti/ Tudi vzgoja je delo v petletki Konstruktor Alojz Ranik, član kluba tehnike v tovarni nogavic v Polzeli, IZ KAÜH FILMSKIH ATELJEJEV Film mUstvarjalcem petletke