Bartoli pripravlja nov 20. marec?
Bartoli je že drugič izpraznil bisago ki jo je prinesel s svojega zadnjega potovanja V večno mesto. V načinu, kako je v dveh obrokih izpraznil malho, je pravzaprav že priznanje dejanskega položaje v Trstu in razpoloženja prebivalstva: medtem ko je bila včasih madrepatria v vseh mogočih omakah vedno na prvem mestu, se je zdaj Bartoli najprej lotil tolaženja Tržačanov, ki so vsak dan bolj — in še kako upravičeno! — zaskrbljeni zaradi rastoče gospodarske Krize. S tem je torej Bartoli nehote priznal, da tržaško prebivalstvo predvsem zanima delo in razvoj lastnega mesta, iredentistična propaganda pa jim je deveta briga.
Sele včeraj je Alessijevo glasilo objavilo v.razgovorn z Bartolijem, ki je, kot trdi, o tržaškem vprašanju govoril s Scelbo (in to celo «v njegovi zasebni delovni sobis), z novim zunanjim ministrom Pic-cionijem, s podtajnikom v zunanjem. ministrstvu Benve-nutijem, s podtajnikom v predsedstvu vlade Russom in s senatorjem Tessitorijem, visokim komisarjem za higieno. O tem, kar je Bartoli tem visokim gospodom povedal, pa je uredilo vsaj delno citirati njegove lastne besede;
«...Predvsem sta bila predsednik Scelba in minister Piccioni zelo pretresena spričo jasnih pričevanj o kar najbolj presenetljivem in ne. doslednem stališču zaveznikov, zlasti v zadnjem času, do italijanskih interesov na našem področju, pa čeprav vedo angleški in ameriški vojaški poveljniki, da delujejo v mestu, ki je bilo ponovno proglašeno za italijansko in ki po pravici pripada Italiji, in čeprav so njihove vlade v tem smislu večkrat dale potrdila na političnem področju. Predstavniki nacionalne vlade so delili z nami našo prepadenost in so se obvezali, da bodo z Angleži in Američani razjasnili, do kakšne mere je vzrok za ta abnormalni položaj v nedostat-kih ljudi in do kakšne mere gre za točna navodila vlad.»
Potem pravi Bartoli, da je povedal Scelbi in ostalim visokim gospodom, da mora bi-eti tržaško vprašanje rešeno «ma osnovi zavezniških slovesnih obveznosti in jasnih sklepov«, nato pa je pri-kazal «najvišjim predstavnikom nacionalne vlade nujnost. da se izboljša polit.ič-
Nezadostna odločnost Eisenhowerja pri odklanjanju MacCarthyievih metod
Ameriški in britanski tisk menita, da je senator MacCarthy dosegel novo zmago - Tudi tajnik za obrambo Wilson si ne upa izreči odločne besede proti senatorjevim metodam
Molotovove izjave o berlinski konferenci
WASHINGTON. 4. — Predsednik Eisenhower je imenoval Ernesta Wilkinsa, či-kaškega črnskega advokata, za podtajnika v departmaju za delo. Njegovo imenovanje mora odobriti senat.
Vseameriška
konferenca
LONDON. 4. — Po uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno v Londonu, je bil v Keniji upostavljen stik med britanskimi oboroženimi silami in voditelji gibanja Mau Mau, da bi se končali boji v Keniji.
Stik ,ie bil vzpostavljen predvsem s pismi, ki jih je poslal svojim podrejenim poveljnikom ujeti vodja gibanja Mau Mau general China, ter na več sestankih med generalom Chino in posameznimi voditelji Mau Mau. ki so bili pod njegovim nadzorstvom.
V sporočilu je rečeno, da sadovi takšnih sestankov še niso docela jasni, če pa bo prišlo do širšega sestanka, bo le-ta sklican ob obojestranskih varnostnih poroštvih. Medtem pa boji ne bodo prekinjeni.
General China je bil ujet letos 16. januarja, zatem pa ga je vojaško sodišče v Keniji obsodilo na smrt. Pozneje je bila ta kazen opreme-njena v dosmrtno ječo. Poveljeval je 4000 pripadnikom gibanja Mau Mau v južnih delih.
Voditelj evropskih članov v zakonodajni skupščini Kenije je danes obsodil dejstvo, da se vlada pogaja z generalom Chino. Dejal je, da vsak kompromis «s človekom, ki je bil obsojen na smrt ni samo nemoralen, pač pa lahko tudi slabo učinkuje na druge Afričane«.
'■‘dncoski lisk o Indokini
Sljto priprav na konferenco v Ženevi
*
LONDON, 4. — Danes so v spodnji zbornici javili, da je bil «dan proračuna« določen na 6. aprila. Ta dan bo finančni minister podal letni obračun o državnih financah in bo predlagal morebitne finančne spremembe.
* # *
KAIRO, 4.	—	Egiptovska
vlada je odobrila uvoz ruskega petroleja do višine treh milijonov ton.
* *f *
PARIZ, 4. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO general Gruenther je izjavil, da bo pri svojem prihodnjem obisku v ZDA ponovno poudaril svoje zaupanje v Francijo. Dodal je, da v ZDA vedno bolj razumevajo položaj Francije. in da je ves svet optimističen po zelo važnih Bi-daultovih izjavah na berlinski konferenci.
O DVOJEZIČNIH ŠOLAH NA KOROŠKEM
pa je koroška pokrajinska vlada sprejela 10. decembra 1953 načrt novega zakona o dvojezičnih šolah in ga poslala na Dunaj v vednost nadrejenemu ministrstvu. Načrt je bil skupaj z uvodnim pojasnilom objavljen tudi v uradnem listu «Kaerntner Landes-Zeituns>» 18. decembra 1953.
Ta načrt ni v bistvu nič drugega kot nova izdaja načrta, krt ga je pokrajinski predsednik vlade VVedenig dal na proučevanje članom vlade na seji 12. maja 1953. a je zaradi nekaterih določb celo slabši od tega načrta.
Ta načrt ukinja 37 od 107 dvojezičnih šol v 62 občinah kolikor jih je določala uredba od 3. oktobra 1945. Pomen te števnike nam bo bolj jasen, če jo vzporedimo s številom dvojezičnih šol pod nacizmom. Nacizem je namreč ukinil dvojezične šole na Koroškem šele po napadu na Jugoslavijo 6-aprila 1941. Do tedaj je nacizem ohranil isto število in tip dvojezičnih šol kakršnega je našel po prevzemu oblasti v Avstriji v marcu 1938.
(Iz »Mednarodne politike«) (Nadaljevanje jutrih
SPOniVKkl l>\EVI
Na današnji dan so leta 1944 enote NOV in POS odbile v Beneški Sloveniji nemSko ofenzivo.
DANES, petek 5. mar«
Kazimir, Mislav
Sonce vzide ob 6.39 in 17.56. Dolžina dneva 11.17. vzide ob 6.24 in zatone oj 11 JUTRI, sobota 6. narca Fridolln, Danica ^
IZJAVA SEFA ODDELKA I ZA JAVNA DELA ZVU :
Predstavniki opozicije
proti predlaganemu obč. proračunu bislimiili sprememb
nastopajo
DAVČNE PRIJAVE PO ZAKONU «VANONI»
Letošnji primanjkljaj dejansko večji kot lanski - Nezadovoljiva pojasnila INADEL glede zdravstvene oskrbe zavarovancev - Fašistične manire odbornika Bonettija
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so v glavnem nadaljevali z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Samo v začetku seje je odbornik Zacchi, ki odgovarja za zdravstvo in higieno, prečital nekatera	pojasnila
bolniške blagajne	občinskih
uslužbencev INADEL, na vprašanje svetovalca	Paladina
(PSVG). INADEL trdi, da je osebje občinskih ustanov pravilno zavarovano in da so predvsem zdravstvene usluge zadovoljive. Svetovalec dr. Giampiccoli pa, ki je še pred časom postavil tudi vprašanje glede zavarovanja INADEL in uslug, ki jih ta ustanova nudi svojim zavarovancem, je poudaril, da trditve, ki jih je navedel dr. Zacchi, niso točne in da se občinski uslužbenci še vedno pritožujejo, da so direktne zdravstvene usluge omejene na določen rok v letu.
Takoj nato se je začela razprava o proračunu. Prvi je govoril svetovalec Belihar (FN), ki je v uvodu upravičeno protestiral proti strupenim in nedostojnim izlivom odbornika B«nettija (PSVG), ki je v svoji »obrazložitvi letošnjega proračuna« uporabljal proti svetovalcem opozicije besede kot «zločinci» in podobno. Dr. Belihar je dejal, da takšne besede sicer odgovarjajo značaju osebe, ki je bila, preden je postala ((demokratičen socialist«, «Capo Ma-mpolo« fašistične milice. Nato je svetovalec Belihar takoj izjavil, da bodo svetovalci Fronte za neodvisnost glasovali proti predloženemu proračunu in dokazal tudi zakaj Predvsem je poudaril površnost utemeljitve določenih postavk v proračunu in ostro napadel poizkus varanja oh čanov s trditvijo, da se je letošnji primanjkljaj zmanjšal. V bistvu pa se je pri' manjkljaj za letos še povečal Svetovalec Belihar je pravilno dokazal, da je treba letošnjemu primanjkljaju, ki uradno znaša 2 milijardi 208 milijonov lir, dodati še postavko 1 milijarde 225 milijonov lir izrednega nakazila za dva letošnja gospodarska načrta, ki sta bila lani vključena v proračun kot stroški občinske uprave. Hkrati je treba še dodati letošnje višje davčne dohodke in 3 milijarde posojila, ki ga namerava občinska uprava zaprositi za ((neodložljivo nujna dela«, to je za dela, ki bi morala biti vključena v redne ali izredne stroške občinskega proračuna na račun letnega proračuna.
Svetovalec dr. Pogassi (kom.) je ravno tako obsodil poročilo odbornika Bonettija in dal za to poročilo krivdo celotnemu občinskemu odboru. Zupan Bartoli je takoj pojasnil, da občinski odbor odgovarja samo za poročilo, ki je bilo razdeljeno svetovalcem pred mesecem dni, poročilo pa, ki ga je prečital odbornik Bonetti, predstavlja osebno stališče odbornika in ne celotnega odbora. Tukaj pa ne moremo razumeti, kako je mogel občinski odbor sploh dovoliti, da je bilo zasebno poročilo odbornika pre-čitano v občinskem svetu kot 'ačetek razprave o proračunu in kot edino poročilo, ki je prišlo do sedaj v roke novinarjem. Takšen neodgovoren postopek občinske uprave je obsodbe vreden.
Svetovalec Bernardoni (KD) je dejal, da bo morala občin-
ska uprava pregledati sedanji način obdavčenja z družinskim davkom, ga demokratizirati in obdavčiti predvsem imovitej-še sloje Dolgo časa sicer nismo slišali v občinskem svetu iz ust demokrščanskega svetovalca nekaj objektivnih in pozitivnih kritik in predlogov, kot jih je dal sinoči prof. Bernardoni. Vajeni smo sicer, da vsi trobijo v en rog in da je vse, kar občinski odbor sklene, lepo in pravilno. Svetovalec Bernardoni je zahteval, da se postavka za gospodarske načrte vključi v proračun. Dejal je, da je po njegovem mnenju posojilo 3 milijarde lir previsoko itd. Ko pa je govoril o šolah se ni mogel izmakniti neobjektivni ugotovitvi, da imajo slovenski otroci osnovnih šol na razpolago več učilnic kot italijanski, Prof. Bernardoni dobro ve, da je v okoliških vaseh, kjer so samo slovenske osnovne šole, danes zaradi vojnih posledic manj učencev kot
pred vojno. Isto velja za meščanske šole (avviamento). O srednjih šolah pa, kjer so slovenske šole popolnoma zapostavljene na račun italijanskih, ni povedal niti besede. Ob za. ključku govora je predlagal tudi ustanovitev občinske ljudske knjižnice, ki naj bi imela vlogo «predvsem vzgajati delavsko mladino, ki je zaključila šolo v 14. letu«.
Danes ob 18. uri se bo nadaljevala razprava o proračunu. ___________
V torek zborovanje
zaradi krize ladjedelnic
Zaradi razvoja krize v CRDA sklicujeta Delavska zbornica in Enotni sindikati v torek 9, tega meseca na dvorišču poslopja Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta 12 protestno zborovanje. Delavci bodo zato zapustili delo ob 15.30, zborovanje pa bo ob 16.
Pri SELAD nobenih j Kdo je oproščen
obdavčenja dohodkov
Zakon predvideva stroge denarne kazni - Pojasnila dajeta Kmečka zveza in Slovensko gospodarsko združenje
Vpraianje preureditve ustanove še vedno odprto
Včeraj dopoldne je šef oddelka za javna dela ZVU dr. Cafarelli sprejel predstavnike
Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, katerim je zagotovil, da se ne bo pri SELAD bistveno nič spremenilo. Sef oddelka za javna dela je tako izjavil, da bo še nadalje velja! ro]j pol leta za zaposlene pri ustanovi in da se ne bodo izpremenili kriteriji pri sprejemanju na delo, S tem so ponovno zanikane govorice, da nameravajo sprejemati samo določene kategorije brezposelnih in da hočejo skrčiti število oseb, ki najdejo pri SELAD vsaj minimalno zaposlitev in tako vsaj skromno pomoč.
Ostane pa ie vedno odprto vprašanje preureditve ustanove, o kateri govori včerajšnja uradna izjava poročevalske službe ZVU. Ze včeraj smo namreč objavili omenjeno izjavo, v kateri se odločno zani. kajo vsake izpremembe v poslovanju SELAD, istočasno pa se govori o reorganizaciji administrativnega dela ustanove. Izjava to utemeljuje s podvojenim številom delavcev zaposlenih pri SELAD
OSMI MAREC IN VPRAŠANJA DELOVNIH ZENA
Razmere v tobačnem podjetju
primer hudega izkoriščanja delavk
Povprečna plača znaša komaj oholi 14.000 lir na mesec kljub 8 uram napornega dela na dan - Pomanjkanje tovarniškega odbora zaradi strahu pred odpusti
Z zvezi z bližajočim se praznikom žena smo že opisali resen položaj gospodinj, ki morajo varčevati z vsako liro, da se prebijejo do konca meseca in ki se kljub temu mnogokrat ne morejo izogniti raznim dolgovom in plačilom obrokov. Se bolj resen pa je položaj raznih delavk, ki morajo skrbeti za svoje družine, posebno vdov, ker še ne velja načelo, da bi morale delavke za enako delo dobivati enako plačilo kot delavci.
O položaju delavk, posebno V Tržaški konopljarni, smo že mnogokrat pisali. Znano je, da je prav ta tovarna razvpita po izkoriščanju delavk, ši so morale že večkrat nastopiti z borbo v obrambo svojih pravic. V tej tovarni pa je možna vsaka borba in imajo delavke svoj tovarniški odbor, ki jih lahko vsaj nekoliko ščiti. Mnogo slabši pa so delovni in mezdni pogoji delavk v tobačnem podjetju, kjer so popolnoma prepuščene izkoriščanju. Ko govorimo o tem podjetju, se pač takoj spomnimo na množično zastru. pitev žena, ki so zaradi šibkosti padale v nezavest pri vdihavanju tobačnih hlapov. Takrat je ta nezgoda pretresla vse mesto in pritegnila nase pozornost javnosti, pozneje pa je šla stvar v pozabo, razmere v tobačnem podjetju pa' so ostale skoraj nespremenjene, če izvzamemo rednejšo delitev mleka in izboljšanje mezde za kakih 40 lir.
Danes dela v podjetju okoli 500 žena, med katerimi je tudi mnogo vdov z nepreskrbljenimi otroki. Podjetje se vsa. ko poletje zapira in vsako jesen najemajo delavke znova, tako da so vedno v strahu, da ne bodo ponovno sprejete na delo. Na ta način se niso iznebili le tistih delavk, ki so bolj počasne pri delu, v glavnem pri prebiranju tobaka, marveč tudi tistih, ki niso do-
volj «patriotske». Zato so v podjetjih zaposlene skoraj samo tiste delavke, ki so včlanjene v Delavski zbornici. Iz strahu pred odpustom pa si tudi nobena delavka ne upa biti izvoljena v tovarniški odbor in zato v tem podjetju sploh ni tovarniškega odbora, ki bi delavke ščitil pred izkoriščanjem. Jasno je torej, da so delavke zato popolnoma prepuščene na milost in nemilost gospodarjem.
Delavke delajo vsak dan po osem ur in morajo ves čas zelo hiteti z delom. Včasih pa tudi to ne pomaga, ker so vse tiste, ki zaradi nespretnosti ne morejo kljub vsem naporom očistiti večje količine tobaka, že sedaj v strahu, da v jeseni ne bodo več sprejete na delo. Kljub napornemu delu pa zaslužijo največ do 4000 lir na teden, to je manj kot 700 lir na dan ali po raznih odbitkih največ do
15.000 lir na mesec. Kako morejo s tem denarjem preživljati sebe in družino, je pač vsakomur jasno. Delo pa traja po navadi od septembra do konca junija, ko delavke odpustijo in jim izplačajo kakih
14.000 lir odpravnine, s katerimi se morajo preživljati kake tri mesece. Jeseni pa s strahom pričakujejo, ali jih bo gospodar zopet poklical na delo ali ne, To se ponavlja leto za letom.
Mezde so skoraj enake za vse oddelke, pa naj delajo delavke v treh dvoranah za pre. biranje tobaka ali v kleteh, kjer je delo še težje, ker morajo prenašati tovore in parati bale tobaka, ki ga potem čistijo v dvoranah. Edina u-godnost je pol litra mleka na dan in brezplačno kosilo v menzi, katerega vrednost je preračunana na 60 lir in je zato seveda le borno. Vse žene so to zimo tudi hudo trpele zaradi mraza in so se morale med delom pokrivati z
vrečami. Zato je tudi mnogo delavk zbolelo na prehladih in drugih boleznih dihalnih organov.
Položaj teh delavk je torej resen, še hujša je v samem podjetju borba za izboljšanje delovnih in mezdnih pogojev, ker stalno visi nad delavkami grožnja odpusta kot Damoklejev meč. ZatOuje zlasti glede teh delavk popolnoma jasno, kako je nujna skupna borba vseh naprednih delavk in žena za njihovo enakopravnost, kajti če bodo delavke na splošno izboljšale svoje pogoje, bo moralo imeti to ugoden vpliv tudi na razmere v tem podjetju, ki se ne bo moglo izogniti splošnemu napredku.
Številni prebivalci Trsta,
okoliških vasi in ostalih občin cone so že prejeli foi*mularje za izpolnitev davčne prijave dohodkov po zakonu «Vanoni». Marsikdo pa omenjene tiskovine še ni dobil, kar ga pa ne oprašča od prijave dohodkov. V takem primeru se mora davkoplačevalec potruditi v bližnjo prodajalno monopolnih predmetov in tam kupiti formular.
Letos so davčni uradi postali še mnogo bolj natančni, kot so bili prejšnja leta. To je končno tudi razumljivo, saj so imeli dve leti časa, da so «pretresli» vse prebivalce. Za. to pa bo letos tudi vsaka napaka pri prijavljenih dohodkih ali celo utaja privedla do za krivca dokaj neprijetnih posledic.
Prijavo svojih dohodkov mo. ra izpolniti vsakdo in so od te neprijetne vendar obvezne dolžnosti oproščene le redke izjeme.
Davčne prijave ni treba izpolniti tistim, ki imajo dohodke izključno od zgradb, če ti dohodki ne presegajo 150 lir na leto. Takih lastnikov je seveda zelo ifialo.
Več pa je primerov oseb ki imajo različnih dohodkov skupaj komaj za 240 lir na leto. Tukaj pa morajo biti vračunani vsi dohodki kategorij; «B« (industrija, trgovina, obrt, zakupnina od zemlje in podobno), «C» (svobodni poklici in umetnost) in kategorije «E» (rente na obresti, državna služba, zaposlitev pri privatnih podjetjih itd.) skupaj. Opozarjamo, da se morajo v primeru, ko ima nekdo dohodke od raznih kategorij, vsi ti dohodki sešteti in da skupno ne smejo presegati 240 tisoč lir na leto. V obratnem primeru pa je seveda treba napraviti prijavo.
Kmetovalcem ni treba izpol. niti prijave, če imajo dohodke izključno od zemljišč in če ta dohodek izračunan na način, ki je točno predpisan v obrazcu, ne presega 480.000 lir. Tisti kmetovalec, ki ima poieg dohodkov od zemlje tudi prejemke od drugih dejavnosti (na primer zapeslitev v ladjedelnici) pa mora v vsakem primeru izpolniti davčno prijavo, pa čeprav bi njegov dohodek ne dosegel niti 240 tisoč lir na leto.
Končno prijave ni treba izpolniti onim, ki imajo dohod-
ke izključno od odvisnega dela (delavci in uslužbenci), če njih dohodki ne presegajo 240 tisoč lir na leto.
Kot vidimo je seznam raznih kategorij, katerim ni treba izpolniti prijave svojih davkov podvrženih dohodkov sicer precej dolg, vendar pa je v praksi le malokdo izvzet in bodo morale skoro vse družine izpolniti prijavo.
Kazni za namerne in nenamerne ((pozabljivce« pa so precej hude. Davčni urad bo tako kar sam za 10 odstotkov zvišal davčno osnovo iz preteklega leta, poleg tega pa bo treba še plačati denarno globo od 5 do 10 tisoč lir, katero bodo vpisali v kazenski list.
Dvoletna praksa je sicer že pripomogla do raznih izkušenj pri sestavljanju davčne prijave, vendar pa je obrazec zelo zapleten, tako da napravijo slovenski kmetovalci in drugi najbolje, če se obrnejo za pomoč h Kmečki zvezi ali Slovenskemu gospodarskemu združenju. Obe ustanovi poslujeta dnevno na sedežu v Ul. Fabio Filzi 10.
PHOSLftBE 8. IKIftBCft
priredijo :
ASIZZ I. OKRAJA Jutri 6. t. m. ob 20. uri v Ut. R. Manna 29.
Na programu enodejanka ((Kaznovani šaljivec«, recitacije, dvospevi, mladinski tamiburaški zbor, violina solo, klavir solo. Sledi družabna zabava.
ASIZZ III. OKRAJA v nedeljo 7. t. m. ob 17.
uri v Ul. Montecchi 6.
Na programu kulturna prireditev, solo harmonika in prosita zabava. Posloval bo dabro založen bife.
POD OKRILJEM PROSVETNEGA DRUŠTVA V BARKOVLJAH v nedeljo 7. t. m. ob 16.30 v društvenih prostorih.
Na programu priložnostni govor, nastop ženskega pevskega zbora, pevskih in drugih solistov ter ženskega dramskega odseka.
Povsod vljudno vabljeni.
USPEŠEN ZAKLJUČEK PREISKAVE LKTKČEKfl ODDELKA POLICIJE
ARETIRANA VLOMILCA v starinarno v Ul. Malcanton
Gre za dva znana in že predkaznovana vlomilca - Izdal ju je ključ, lasje in pričanje očividca, ki ju je videl bežati
Kot smo že poročali, so 21. februarja letos neznani vlomilci vdrli v starinarnico 42-letnega Guelfa Annovija iz Ul. Malcanton 14, odkoder so nato skozi luknjo v zidu, ki so jo napravili z raznim orodjem, prišli v prostore sosedne urarne. Ker je Annovi kljub nedelji prišel v svojo trgovino, je seveda takoj opazil luknjo v zidu in ker se mu je zazdelo, da so vlomilci še v urami, je hotel natihoma oditi, zakleniti vrata ter poklicati policiste. Toda v zadnjem hipu sta vlomilca, ki sta bila res v sosedni urarni, skočila v starinarnico, pahnila presenečenega moža stran ter zbežala skozi vrata na cesto.
Ko so policisti nato prišli v urarno, so po raznih znakih, orodju, ki sta ga vlomilca pustila na mestu ter načinu vloma zasumili, da sta v urarno vdrla dva znana, že predkaznovana vlomilca. Na podlagi takojšnje preiskave in po izjavi Annovija, ki si je zapomnil obličje enega izmed vlomilcev, je policija v toyelc 23. februarja aretirala 30-let-nega Giovai>nija Cermelija iz Ul. Navali 125, v nekem baru v Ul.* San Michele, medtem ko so drugega, 54-letnega Leonarda Buttija iz Ul. D'A1-viano 25, aretirali v prvih večernih urah v njegovem stanovanju.
Na prvih zaslišanjih sta oba aretiranca odločno zanikala udeležbo pri vlomu, toda po-
••'v v':.
Luknja, ki sta jo vlomilca izdolbla v zidu med starinarno in urarno
licisti so kmalu dobili več dokazov, da sta bila prav onadva vlomilca. Tako je na primer Butti izjavil, da se jo kritičnega dne potikal po raznih gostilnah in pri tem izjavil, da ni imel ključa od stanovanja. Toda policisti so na mestu vloma našli ključ, s katerim so se dala odpreti vrata njegovega stanovanja. Na suknjiču, ki so ga naili na mestu vloma, so policisti dobili nekaj las, katere so nato v policijskem laboratoriju pregledali in ugotovili, da so enaki onim, ki so jih odrezali s Cermelijeve glave. Končno so soočili Annovija z obema vlomilcema in ta je takoj
spoznal Cermelija za enega izmed vlomilcev.
Kljub številnim dokazom pa sta Cermeli in Butti še nadalje zanikala svojo krivdo. Toda ob koncu preiskave je prišel policiji na pomoč se neki mladenič, ki je videl, kako sta oba vlomilca zbežala iz Annovijeve starinarnice. Ko so ga soočili z obema vlomilcema, je takoj spoznal Buttija.
Po uspešno zaključeni preiskavi policistov letečega oddelka CID, so oba, Cermelija in Buttija pod obtožbo vloma in kraje prijavili sodnim oblastem ter ju prepeljali v ko-ronejske zapore.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Uršič-Ursini pred sodiščem
ponavlja oguljeno ninimusKo Droaaoaiido
TRAGIČNA SMRT DELAVCA V PRISTANIŠČU
KOLESJE VAGONA ga fe razmesarilo
Kako je prišlo do nesreče še ni pojasnjeno Nesrečnež je delal na račun tvrdke Parisi
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jutri 6. marca 1954 ob 20.30 uri gostovanje
na KONTOVELU
s F. H. Herbertovo komedtijo
«VSAKIH STO LET»
V nedeljo 7. marca 1954 ob 14. uri gostovanje
v NABREŽINI
z Zemljanovo dramo
„ Odločilen"
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU
priredi jutri 6- marca 1954 ob 20. uri
v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11.
II, literarni večer
Sodelujejo tržaški in go-riški dijaki.
Toplo vabljeni vsi prijatelji dijaške mladine.
Vstop prost.
V pomanjkanju argumentov v zvezi z obtožnico si avtor fantastične zgodbe pomaga z bahaško brbljavostjo
V prisotnosti enega samega od treh obtožencev (Severino Ersetti je odsoten, medtem ko je Teodoro Sporer pred meseci umrl) in sicer Bruna Černeta s Šalite di Gretta 9, se je včeraj nadaljevala razprava o dogudku iz davnega 1949. leta Tedaj je namreč Rudi Uršič-Ursini prijavil policiji, da je postal «žrtev» poskusne ugrabitve prav nasproti Černetovega stanovanja. Kasneje je «žrtev» naravnost obtožil Černeta in sicer zato, ker naj bi se dejanje dogodilo ko je on zapuščal hišo, v kateri Černe stanuje s svojo družino. Kljub temu, da je bil že drugi dan razprave, (prva je bila 30, februarja), še ni znano na kakšni podlagi so obtožili Ersettija in Sporerja. Za drugega bi si lahko misli-’i, da so ga obtožili kot Černeta na podlagi Uršičevih izjav. O Ersettiju pa se do sedaj ni spregovorila niti besedica.
Glavna priča je bil včeraj seveda Uršič Z bahaškim žar. gonom se je hotel prikazati za junaka, a ni mogel prikriti tega kar je, politično propadel človek, ki se z vsemi sredstvi skuša ponovno dvigniti. Svoje pripovedovanje o dogodku je izoblikoval po receptu kriminalistične plaže.
Zamislimo si; nekega moža hočejo s silo spraviti v avto. To storijo pod grožnjo samokresov in uporabijo celo okove, Vse to, tako je namreč izjavil, naj bi se dogodilo Uršiču maja meseca 1949. leta skoraj sredi mesta. In mislite, da se jim je posrečilo Uršiča ugrabiti? Kaj še! Strgal je okove z rok. se ubranil in stekel. Se preden pa se je zatekel v neko gostilno, si je Uršič vzel še toliko časa, in to kiljub naperjenim samokre. som itd., da si je ogledal ne-le avto in ugotovil, da gre za »Chevrolet«, temveč tudi evidenčno tablico in številko, ki jo je, vsaj tako trdi, javil policiji.
Pričevanje je moralo Uršiča. ki se je pred opisom dogodka, dolgo zadržal na preteklem političnem delovanju in stikih s Sporerjem in Cer-netom, pri čemer pa ni povedal nič takega, kar ne bi že v sto različnih omakah či-tali bodisi v klerofaiističnem «Giornale di Trieste«, fašističnem «Messaggeru Venetu« predvsem pa v kominformi-stični «Unita», «Delu» itd. (iz česar je mogoče tudi sklepati za čigav račun nastopa Uršič), zelo zadovoljiti, kajti ob zasliševanju po odvetniku je po. stal osoren, kar je tega prisililo, da je zahteval od sodišča, naj pričo opozori na dostojnost
CeH zadeva pa se vrti še vcdiio okoli vprašanja:	«Je
ali ni bil Uršič tistega večera doma pri Černetu?« Uršič trdi, Černe in njegova sestra, ki je prišla včeraj pričat, pa to od'ično zanikata. Ce je Uršič pniel iz vrtnih vrat stavbe, v kateri Černe stanuje skupno z osmimi družinami (vsega skupaj približno 36 oseb) traj obramba, ni to rečeno in še manj pa dokazano, da je bil res pri Černetu. Kaj misli sodni zbor, bomo videli verjetno že pri prihodnji razpravi, ki bo 9. t. m. ob 9. uri,
Z vrelo voda sta se opekla
Na dermatološkem oddelku so včeraj popoldne sprejelii 5-letnaga Franca Gasprotiča in 8-letnega Jurija Justa, oba iz Ul. Istria 104, ker sta bila opečena po raznih delih telesa. Zdravniki so jima namreč ugotovil* opekline 1., 2. in 3. stopinje, zaradi česar se bosta morala zdraviti od 20 do 30 dni. Justova mati, Katarina Tončič, ki je oba spremila v bolnico, je izjavila, da sta se otroka igrala v kuhinji in pri tem prevrnila lonec z vrelo vodo, ki se je razlila po njima.
Avto ga je podrl
Do prometne nesreče je prišlo včeraj zvečer v Barkovljah na Drevoredu Miramar, ko je 42-letni Armando Buffa iz Ul. Murat 7 podrl s svojim avtom 53-letnega Roberta Enzmanna z Vzpetine na Kontovel 60. Ta je namreč hotel prekoračiti cesto, toda nenadoma se je znašel pred avtom, ki ga je podrl na tla. Z avtom RK so nato ponesrečenca odpeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve noge in nekaj drugih manjših poškodb ter odredili njegov sprejem na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 40 do 60 dni.
Požar v Dolini
Včeraj dopoldne okoli 11. ure je nekaj oseb opazilo, da je iz hiše 42-letnega Milana Bevka iz Doline prihajal dim. O tem so obvestili policiste, ki so bili takrat slučajno v bliži-n! in ti so vdrli v hišo. Ko so odprli vrata spalnice, je iz nje udaril vail diima, takoj zatem pa so opazili, da gori omara. Najprej so ogenj skušali pogasiti z nekaj čebri vode. toda ker se jim to ni posrečilo, so odprli vrata omare in iz nje zmetali skozi okno razno perilo, ki je gorelo ali bilo ožgano od ognja. Po pol ur dela so ogenj pogasili.
Do požara je prišlo zaradi električne peči, ki se je preveč razgrela ter povzročila, da se je vnel del omare. Bevk trpi okoli 100.000 lir škode, ki ni krita z zavarovalnino.
Včeraj zjutraj okoli 8. ure je prišlo v pristanišču Duca d’Aosta, in sicer v bližini lope 63. kjer je skladišče tvrdke Parisi, do hude nesreče, pri kateri je izgubil življenje 64-letni Egisto Pelizza iz Ul Montecucco 67. Po železniških tračnicah so takrat premikali nekaj praznih vagonov, da bi jih pripeljali pred skladišča. Ko se je kompozicija vagonov, ki jih je traktor vlekel ustavila, je skupina pristaniških delavcev zagledala med kolesi nekega vagona moško truplo. Ker je šofer traktorja hotel takrat pognati motor, so ga delavci takoj obvestili o odkritju, potem pa stekli do vagona, da bi nesrečnežu nudili prvo pomoč. Toda ko so prišli blizu, so z grozo opazili, da so kolesa odtrgala glavo in noge od trupla in je bila pač vsaka pomoč zaman.
Na mesto je seveda takoj prišel policijski zdravnik in funkcionarji CID, ki so skušali poizvedeti, kako je prišlo do nesreče. Toda nihče ni videl, kdaj je nesrečni Pelizza. ki je bil v pristanišču zaposlen le nekaj dni, prišel pod kolesa vagonov, ki so mu končala življenje.
Po pepelnici
Naši stari ljudje so se prav tako veselili pepelnice kot pusta. Saj je ta s svojim tradicionalnim pepelom nekako izbrisala vse predpustne grehe in spravila ljudi spet v krščanski mir. Ti moderni časi pa so od vraga. Človek bi si v dobri veri mislil, da po pepelnični sredi hudič ne bo imel več moči nad dobromis-lečimi ljudmi, posebno pa nad onimi, ki same sebe štejejo za boljše ljudi v dobrodelni druščini.
Ta vrag pa je povsod. Dobiš ga na cesti, ko ti šepeta na uho, v kavarni se predrzno poslužuje telefona, in ko odpreš radio, se tudi od tam reži članom, odbornikom, organizatorjem tradicionalnega plesa, ki je letos, tako pravijo hudobni jeziki, izgubil svoj slovanski pridevek zaradi gospoda Vitella, ki bi imel v slovenščini tako milo doneče ime, in gospoda Castrota z nič manj zvenečim priimkom.
Presneti vražič šepeče na uho: vZlomek bi te, zakaj nisi preštel sedežev okoli tiste rezervirane mize, pa bi vedel, koliko je rimskih povabljencev! In, vranje, očala bi st nadel, pa bi, če se ne motim, čital „Riservato"...».
In še ti šepeče ta škrat: «Pa še tako lepo je bilo poskrbljeno za varnost, da se je človeku kar milo storilo, ko je bil tako skrbno zastražen. Res se
zdi, da postajamo v očeh oblasti cenjena roba«. In vendarle, nekaj je manjkalo, pri-šepetuje dalje popepelnični vražiček: «Za tisto «riservato» mizo, pri kateri so na splošno žalost manjkali rimski gospodje, bi morali sesti vsaj tisti, ki mislijo iti v Rim, seveda zbrani izmed najboljših in najbolj dobromislečihn.
Kot grešniki iz doline šentflorjanske pravijo grešniki tradicionalnega plesa:	bog
nam naše grehe odpusti...
(KHIT1KE IK FOKOČII.a)
fe dr.
Za svoj Oivgi predavateljski večer je Krog tržaških Slovenk pridobil dr. Vladimira Bartola, ki je predaval «0 dveh nasprotnih smerah v slovenski literaturi». Predavatelj, k; je v začetku poudaril, da ni slavist in da njegovo pre-davanje ne namerava biti li-terarno-zgodovinski traktat, je pokazal na tisto dvojnost, ki se kaže ob začetku slovenske literature, na eni strani s Kopitarjem in Vodnikom, na drugi s Čopom in Prešernom. Prva smer vodi v domačnost, k narodni pesmi in narodnemu blagu, druga pa v svetovljanstvo. Prva se nadaljuje k Levstiku in v dobo med operna vojnama k pisateljem, ki jih privlačuje domača gruda, druga pa gre preko Moderne fc današnjim mladim literatom. (Ker bo Bartolovo predavanje objavljeno, ne nameravamo tukaj podajati obširnejšega poročila).
Predavatelju so poslušalci z zanimanjem sledili, tov. Mara Samsa pa se mu je na koncu zahvalila z željo, da bi še kdaj nastopil kot predavatelj.
Nesrečen padec
Ob 22.45 so z avtom RK pripeljali v splošno bolnico 65-letno Marijo Vremec iz Ul. S. Zaccaria 4, kateri so zdravniki ugotoviili • več poškodb na obrazu ter verjetni zlom leve noge. Vremčeva je izjavila, da je padla po stopnicah svojega stanovanja ter se pri tem poškodovala. Zdravniki so odredili njen sprejem na II. kirurškem oddelku, kjer bo morala ostati od 15 do 30 dni.
Zaradi opeklin podlegla poškodbam
Včeraj je v splošni bolnici na dermatološkem oddelku podlegla poškodbam 41-letna Raimonda Guštin iz Poreča, ki se je pred dnevi polila z bencinom potem pa zažgala.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR«
V nedeljo 7. t. m, ob 9. uri bo na sedežu v Ul. Roma 15, II. občni zbor kluba
PETEK, 5. marca 1954.
JlGOKLOVA!t!iK4
C O A T II S T A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 7.00, 13.30,
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba: 7.30 Pregled tiska; 11.00 Edvard Griei>: Klavirski koncert v a-molu; 14.j0 Kulturni razgledi; 14.40 Priljubljene narodne pesmi poje vokalni tercet ob spremljavi Avgusta Stanka: 17.00 15’ Chopinovih valčkov; " 17.15 Zabavno glasbo vam bodo izvajali znani orkestri; 17.40 Solisti in narodni orkestri igraio pesmi ter plese jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila v hrvaščini;
18.15 Solisti ljubljanske Opere pojo operne arije - pri klavirju Danilo Švara; 18.37 Igra orkester radio Ljubljana; 21.00 Slušna igra — Bor — Klasinc; «Vesna»: 22.00 V ritmu plesne in zabavne glasbe;
23.00 Zadnja poročila v italijanšči. ni; 23.10 Glasba za lahko noč.
T lt Ml' II.
306.1 m alt 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri: 12.10 Za vsakega nekai: 13.00 Glasba po željah: 14.00 Janaček: Stari češki plesi; 14.15 Kulturni obzornik; 17.30 Plesna glasba: 18.00 Chopin: Koncert za klavir št. 2: 19.00 Okno v svet; 19.15 Pestra glasba; 20.05 Čajkovski:	Serenada za godalni
orkester:	20.30 Operna glasba;
21.00 Tržaški kulturni razgledi;
21.15 Koncert sopranistke Ondine Otta: 21.35 Lahke melodije; 22.00 Književnost in umetnost; 23.00 Brahms: Rapsodija za kontraalt, moški zbor in orkester.
T K S T I.
11.45 Komorna glasba; 18.20 Odlomki iz Verdijeve opere «Ples v maskah«: 19.05 Koncert organista
Sandra Deila Libera: 20.30 Dunajski motivi; 21,05 Simfonični koncert dirigira Paul Van Kempen.
M I, O V K » 3 .1 A
327,1 m, 202.1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.35, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Igra godba na pihala; 12.20 Kmetijski nasveti: 12,30 Opoldanski koncert; 15.30 Poje zbor III. gimnazije iz Kranja; 15.50 Modni kotiček; 16.00 Želeli ste . poslušajte!; 17.10 Koncert predklaslčne glasbe; 17.50 Domače aktualnosti;
18.00 Igrajo veliki zabavni orkestri; 18.25 Jezikovni pogovori; 18.40 Koncert pianistke Maše Bohinčeve; 20,00 Tedenski zunanje-politič-nl pregled; 20.13 Večerni operni koncert: 21.00 Iz sodobne književnosti _ Dylan Thomas:	Zgodba; 21.20 'Naši ansambli v plesnem ritmu.
PEVSKE VAJE mlADIN^
Prva pevska vaja za rolJ,
k: so se prijavili i° VP ^
mladinski pevski zbor ■
   _ _ '
Mladinke pa bodo lme*e ,n 1
bo danes 5 t. m. ob JfvTjj prostorih SHPZ v UL |
ponedeljek 8. t m. ob
’ 19.3010
VERDl)
vic>
( GLEDALIŠČE
V ponedeljek 8. mar« gledališču Verdi nastop:iia . nistka Gioconda De V«o, ^ bo spremljal pri klavirju Macoggi.	a
Na sporedu je Corellu*” j \ lia«, Bachova Sonata >• Beethovnova Kreutzerjeva ’ Za člane koncertnega nja je določen popust.
Exceisior. 16.00: «Divji Cooper, B. Stanwyck.	*
Fenice. 16.00: «Plaža»,	)
R. Val Ion e. Mladoletnim r vedano.
Nazionale, 16.30: «Na vzliw matre«, J. Chandler, M;JJjiJ Filodrammatico. 16.00; nasmeška«. G. Garson,
B600-	m	**
Arcobaleno. 16.00: «M«č f ca«, R. Todd. G. Jol'nJl
Disneyer film.	.
Auditorium. 16.00: «Moj VVinters, R. Montalban. Astra Rojan. 15.30: «Veseia L. Turner, F. Lamas. $ Cristallo. (Trg Perugi«^ a »Prepovedane ustnice«, UI son, I. Galter. Mladini let na.jstrožje prepove« p Grattadelo. 16.00: «Nero‘V, ljenje«. E. Taylor, F. gr Alabarda. 16.00: «Aid»>
L<)ren-	Am	tir
Ariston. 16.00: «Tri te<m ni«.	*
Armonia. 15.15: «Veliki G. Tiernev.
Aurora. 15.00: «Kruh, U“ mj, fantazija«, G. LolloM1*. Garibaldi. 15.30: «FernaJi»‘ tečem trapezu«. . Ideale. 16.00: »Skrivno«
J. P. Aumont.
Imiero. 15.30: «Kruh, ll“.
lantazija«, G. Lollobr*. Italia. 16.00: «Gospa brez »
L. Bose.	,i(1»	V
Vlale. 16.00: «Muha Kar1” J rie«, M. Carol.
Kino ob morju. 16.00: mesto«, R. Ryan.
jPotoP11
Massimo. 16.00:" »Tarzan i na slonovo kost«, L. %jli ^ Moderco. 16.00: «Ježa	.
gov«, B. Rush, S. HaJ'®1^ Sv. Marko. 16.00: «Notre J C. Laughton.	snde^'
Savona. 15.00: «Bajni A'
S. Goldvvin.	J?
Secoio 16.00: «Nebo more v ti«, G. Tierney.
Vittorio Venelo. 15.30-divji cvet«, J. Jones. pod 16 let prepovedan0,g !* Azzurro 15.00: «Puccims’
en1
zetti.
Belvedere. 16.00: «OddaU' ni«, G. Cooper. w Otft Marconi. 16.00: »Lidija*.1^, f Novo cine, 16.00: «Ana»i gano.	-0*1'
Odeon. 15.45: «Yankee. ^ j par».
Racio. 16.00: «KaraibsKO v
Payne.
Venezia’ 16.00: «Dolir» 0 nja«, B. Lancaster.
V soboto priredi 111
ski krožek v Ul. > ČAJANKO S
Vabljeni mla<lioC1 rn mladinke.
Začetek ob 19-
uri.
Darovi in prfePf
Rudolf Gombač in nabrali ob pogrebu P°’':h pO*,-Hervatlna lir 2.500, ki J u iK njajo prosvetnemu drus1^^ Cankar« namesto cvetja
SLIKE OTROŠKE MAŠKARADE
so vam na razpolago v Ul, Roma 15/11, dnevno od 9. do 12. in od 15-do 18. ure.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
POROČILI SO SE:	podoficir
C. P, Eligio Rabiš in gospodinja Sldonia Cherch, mehanik Albin Poženel in gospodinja Maria Lulgla Simsig, mehanik Sergio Malusa in gospodinja Marlnella Marin, uradnik Peter Zorzin in uradnica Luciana Ladlč, -krojač Denis de Morite In gospodinja Loredana Benedetti, šofer Er-manno Dalberto In uradnica llda Allegretto, ognjegasec Virgilio Firmi in gospodinja Maria Šinigoj, zidar Emil Stepančič in gospodinja Marija Grizančič, mehanik Giuseppe Misson in bolničarka Rosa Fratta, uradnik Gual-tiero Cantonl in gospodinja Adriana Gagginl, tramvajski uslužbenec Luclano Muggia in gospodinja Miroslava Grison, trgovski pomočnik Ferruccio Ce-rovas In šivilja Emllia Michelaz-zi, električar Mario Slutz ln uradnica Jolanda Madrussan.
UMRLI SO:	33-letn! Stelio
Quarantotto, 66-letni Carlo Red-di, 46-letna Clelia Michell por. Mirelll, 46-letni Francesco D Am-
brosi, 76-letni Ivan Uršič, 51-let-na Giovanna Floreano por. Bo-nelli, 66-letni Marcello Sila, 67-letni Carlo Stefano Premuda, 33-letnl Carlo Terzaghi,
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Ob 7, iz Benetk s 440 t raznega blaga In 9 potniki it. parnik «Campidoglio»; ob 8. iz Benetk z 865 t raznega blaga it, parnik «Treviso»; ob 9. iz Hulla s 4.900 t premoga norveški parnik «Hivarden»; ob 12.45 iz Istambula It, parnik «Otran-to»; ob 18. uri z Reke jug. parnik uHakam s 7 potniki.
ODHODI: Ob 7. v Istambul s 500 kub. m lesa turški parnik «Hopa»; ob 16. v Ravenno z 248 t bencina it. tanker «Maria M.«; ob 19. v Bona it. parnik «Boni-tas«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 10,3, laj-nižja 6,4, ob 19. uri 10,1. Zračni tlak 993,7 upada, vlaga 69 od-stot., veter 7 km jugovzhod, nebo oblačno, dež 0,4 mm, morje mirno, temperatura morja 6,6 stopinj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
AlTAlabarda, Ul. dell’Istria 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unlta 4; Pren-dinl, Ul. Tlzlano Vecellio 24; 1-Ia-rabaglia v Barkovljah ln Nlcoli v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE.
ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	- 22
Policija	2	- 23
MOTOKLUB uMLAP11
NABREŽINA ^
Ob odkritju spomin5^,ji) ' Srečku Kosovelu v t. m. organizira
mot
v Tomaj. Vpisovanje nih mestih do 11. t. n*. ^ OKRAJNI ODBOB
NABREŽINA .
organizira izlet z aV^ člane OF spominske plošče lu v Tomaju 21. t. nje na sedežu OF vS(,-vzemši v nedeljo, od
na svečano ^ ilošče Sretkuvpi^,
11. t. 1,1
ure vključno do
ADEX
-------- 19*
19., 20. in 21. 1IiarC,y tridnevni *z*e
LJUBLJANO
19., 20. in 21. m*rC*el dvainpoldnevni 1
BUZET DRAGUC PAZIN Vpisovanje do 9-
20. in 21. m*rC*t dvodnevni lzl MATERIJO OBROVO PODGRAD
21. marca izlet V
TOMAJ DUTOVLJE
l9jj
U.
Vpisovanje d° ' JS», j \ pri «Adria-ExP , J F. Severo 5-b •
Umrl nam je naš dragi oče
IVAM Kitižmničič
v starosti 76 let.
Pogreb bo danes ob 16. uri na dorn8^* pališče.
Grapada, 5, marca 1954.
j?
Žalujoči: sin, hčere in lt
,iJ»-
EVROP.SKf SOCIALISTI IN VPRAŠANJE NEMŠKE OBOROŽITVE
i n frakei som
mmim min Bi nuiun
<■» tr.^r?S^u se je konferen-kcni laUstlČne 'nternacionale t,Xa* pričakovan, m rezul nasDrnf , '° pa ni “Sladilo
najmočnejših Vladai° ,V dVeh
bankah * socialističnih !'cer v t dne Evrope in *'isnv rancoski socialistični ristijn- tEr Y. bl1Unski iabu-Itiini	K1-	Ti dve sociali-
stranki Zahodne Evrope
f Prv!Ja!VeŽke dneve- Kak6‘-(rtiln j ie tudi v drugi 'ov cipj resnih notranjih spn. sicer ai'6 lstega Problema in listi * na^ francoski socia-risti’ °dn,osr>0 britanski labu-svojih P°dPreJ° napore vlad in r, v za ustanovitev *Ve nhf® rj° zahodnoevrop-
°Wožit 6 skuPnosti in za °rt)zitev Nemčije.
djvna^211 £matraio, da je ne-^UBino Zfrtava. Parlamentarne 0 ncmiV unstične stranke Predvsem6"1] oboroževanju in kno ur ^a30vanje za oboro
bila eden	ali ?roti
zov 2fl j. največ j ih pora-‘Poda n Itel5a stranke go-tem z* v nta Attleeja in s rističneBrS° Staro Sar<io labu-!lCed.?dStVa- Na.*ol.išo Blasovania J;6ga da3e rezuItat
d<če r=, ' . 5mo imeli sle_ Podlog	/ Za AttleeJev
v* Dol it; l- atenm Se odobra-do . a konservativcev gle-
8laWvafo°mV<;. Nemčije, je cev. pr .. ljudskih poslan-*° «lasn°',temu Predlogu pa tem pa	poslanci.	Pri
dpUt	Potrebno omeniti
hn*:_i.	da so poslanci in
ki so za oborožitev,
lsi. Jslv
1«uristij
uSDeli s	4a uDoroz
8 hudo i! Jedaj’ ko 1e bil £lasovom? rf°u (111 proti 109
^»tim-o/ii odblt eden izmed ^/,70v Harolda Wil-da obstal-/^176"1 Se je trdil° 'azu
V^bno vztrajati pri
*ur«um n v 	“‘'““J'	v
zato nj Nemčiji, in da ''ln huP0.5ebrlC) vztrajati pri ^e!sčiip r^Jsem oboroževanju ^r°gih 7 faradl tega se v teh °dnesel a ,Juie> da je Attlee iti to C Pirovo zmago
!° psoval? t^radi,tega’ ker S°rnip	nekateri	čla.
*aWisti ^ doma’ torej lordi-
* n »aiostr«. • u ga’ ker 36 '•'škeir r^^h nasprotnikov °tosjalsa oboroževanja Dalton r*di (e an doma in ni za-s^usiii J*1086* sodelovati v
Orodnih se 3e pa mno' v-*Usn, . Poslancev .vzdrža.
1 vJ\nJ* menijo, da bi ti etno naklonjeni Wil-. mnenju glede tega
l.i- **>ia	ue	1	Sd
, ortv’-. pa hirati ho-°d*tvu ° nastopiti proti
Neita' SV°ie stranke'
!;■ s°eialht°i^bnega se d°Sa5a ‘le. TUr, 1&ni stranki Fran-, °Pa n;* v tej stranki za-n, «n generalni sekre-
Q\lv iv*	aiI*x J>e*vrtr-
?. Potrču	stališče, da
;lo v ,„v° v'Wjučiti Nem-1	■ to « °dn^ obrambni si-
. ^Ost j Pravi dati Nemčiji u^i v tl; j se oboroži Toda ,a struja l anki obstaja moč. ‘^em ’kl ne soglaša s sta-elfretarj Je”e8a generalnega v to- do danes še ni « sPorovej strank'i do ostrej-isVU' vo/, t0 PriPisati dej. i, fta tem j stranke vztra. diU .5P»itu’i„ s.e pri glasova-s.Sc’PHne načelo strankine va le ra><!n da se zaradi te-. 2adnien, ai° glasovi. Toda ,jVr*ie nCasu ie Prišel na Jntievronn m°ment. Struja - sla Jcev” zahteva, da °dlo{itaSv0^aniu- ko bo šlo
lPnosH° zahodni obrambah i ne zahteva od
»i
ti!rci(ir‘ih h 'i ‘“utvil
stranko°S	socialistič.
sVoKampak daart‘iSka discipli-Pn «a vm - Se ]im prepusti sih- Sv°jem	da glasujejo
N> Po^Jrepričaniu in v
Ul, ‘ie in 1?0V na vprašanje kot ■ d°onosti Evrope w	1 to zamišlja vsak
posameznik. Guy Mollet pa še nadalje vztraja, naj bi se tudi pri tem obdržala strankina disciplina. Na posvetovanju, ki so ga imeli pred kratkim je bilo govora tudi o tem vprašanju in so na koncu izglasovali resolucijo, ki zabra-njuje narodnim poslancem socialistične stranke, da bi na posameznih strankinih zborovanjih govorili proti zahodnoevropski obrambni skupnosti. V tej diskusiji pa se nasprotniki skoraj niso vmešavali v razpravljanje pa šetudi so že pred diskusijo izpavili. da bodo na vsak način glasovali proti ratifikaciji pariških in bonnskiih sporazumov. V političnih krogih v Parizu menijo, da so to storili iz strahu, da se ne bi spustili v spor s tistimi svojimi strankarskimi kolegi, ki so za »evropeizacijo«, in to pa zaradi tega, ker hočejo prihraniti svoje sile za odločilen moment, in sicer pri bodočem izrednem kongresu francoske socialistič. ne stranke.
Posebna točka, za katero se oni že vnaprej borijo je to, da se v dnevni red tega izrednega kongresa vnese tudi vprašanje o osebni svobodi pri glasovanju ob razpravi o zahodni obrambni skupnosti. Da bi «antievropejci» bolje podprli to svojo zahtevo, so uporabili tudi besede bivšega šefa svoje stranke Leona Bluma in so zato navedli tudi citat iz njegove knjige «Na ljudskih lestvicah*, v kateri je Leon Blum napisal, da se v izredno važnih in odločilnih trenutkih, ko je potrebno, da pride do izraza socialistična zavest, sme dovoliti (kar je celo pohvalno) tudi prekršitev strankarskih vezi oziroma svoboda odločanja.
Izvršni odbor francoske socialistične stranke meni, da bo še pred izrednim kongresom uspelo vodstvu prepričati «antievropejce» o nujnosti, da se pri glasovanju o zahodnoevropski obrambni skupnosti spoštuje strankarska disciplina. V tem smislu organizira vodstvo tudi po posameznih zveznih odborih tako imenovane informativne sestanke. Toda tudi ta ukrep ni doslej pokazal nobenega učinka, kajti «antievropejci», v strahu, da bi jih samo pri-
sostvovanje tem sestankom ne obvezalo na strankarsko disciplino. se teh ustankov sploh ne udeležujejo. Poleg tega «antievropejci» zatrjujejo, da bi bilo potrebno malo globlje pozanimati se za vprašanje, kako reagirajo socialisti na terenu v tovarnah in podjetjih na sklepe, odnosno na načrte vodstva stranke glede pomoči Lanielovi vladi, ko bo v pariškem parlamentu postavljeno z razpravo o vprašanju o zahodnoevropski obrambni skupnosti. Ti opozicionalci skušajo s tem prikazati, da vodstvo stranke, ki .-se veže za «evron pejce«, tvega to, da izgubi mnogo vpliva in simpatij in tc predvsem v primeru, da
bi dejansko prišlo do ratifikacije bonnskih in pariških sporazumov. Dosedanji zelo neznatni upi na zmago «evro-pejcev« verjetno vplivajo tudi na stališče mnogih socialističnih poslancev. Ce pride do tega, da #evropejci», kljub pomoči francoskih socialistov, pretrpijo poraz, bodo uspeh poželi informbirojevci, kar bo prav gotovo škodovalo socialistom kot stranki in političnemu vodstvu, V koliko pa bi načelo svobode pri glasovanju in v razpravi obveljalo. bi se situacija menjala. Kominformovski manever bi se mogel obiti prav z utemeljevanjem glede svobode glasovanja in razprave.
• ■ ■>
Nizozemska je 29. decembra 1953 prevzela prve štiri izvidniške bombnike za uničevanje podmornic vrste P 2 V-5 «Neptune», ki jih Amerika pošilja članicam severnoatlantske zveze. Slika kaže en primerek takih bombnikov.
C SIR PHILIP MANSON BAHR, DOCENT ZA TROPSKE BOLEZNI NA ^ MEDICINSKI FAKULTETI KING*S COLLEGE HOSPITALU V LONDONU
USPEHI V BOJIH«! MALARIJI
Velike zasluge za poznava^ nje malarije ima VVagner Jau-regg, dunajski profesor, ki je prvi uporabil terapevtično ali umetno malarijo za zdravljenje bolnikov s hrbteničnim si. filisom. Na tem področju doseženi uspehi so mnogo pripomogli k iztrebljenju malarije na mnogih področjih in k zmanjšanju njene razširjenosti na drugih.
VVjcnerjevi uspehi so kmalu dobili” posnemalce po vsem svetu. Leta 1925 so ustanovili laboratorij za raziskavanje malarije v Južni Angliji v Horton Mental Hospitalu v bližini Epsoma, katerega vodstvo je prevzel S. P. James. James je opazil, da se umetna malarija, ki jo je povzročil z neposrednim cepljenjem v kri, znatno razlikuje od malarije, katere se je bolnik nalezel po naravni poti.
Prva presenetljiva ugotovitev je bila v dejstvu, da so za prenehanje umetno povzročene mrzlice zadostovale neprimerno manjše doze kinina, kot so bile potrebne za pobijanje bolezni, ki jo je povzročil pik komarjev; nadalje so
ugotovili, da je inkubacijska doba, to je čas med infekcijo do pojava mrzlice, bila pri umetni malariji le dva ali tri dni, medtem ko je ta doba bila pri naravni okužbi deset ali še ve$ dni.
Nadaljnja odkritja
Leta 1931 je James izrazil mnenje, da :e sporozoiti (infekcijska oblika malarijskih parazitov, ki jih prenašajo komarji) zadržijo v koži pred-no prodrejo v rdeča krvna telesca in razmnožijo kot običajno malarijski paraziti. Do takrat je veljala Schaudinno-va domneva (iz leta 190(2). da se sporozoiti, ko so prodrli v kri, množijo v rdečih telescih periferne krvi; v tem pa so odkrili nove stvari iz proučevanja nekih ptičjih parazitov, ki so bili podobni inala-rijskim.
Leta 1935 je odKril Hrumpt «plasmodium gallinaceum*, parazita ceylonske kokoši, ki se je lahko prenašal na piščance bodisi s cepljenjem bodisi po komarjih. Leta 1937 sta James in Tate prepričljivo dokazala, da so v tem parazi-
k
'
* *
:
j| *»!♦*<• i
■ I
t
-jjjjp rrj *%«■«, "J:
sml _ _ *	i&Ai,,;;-	/	;
.r?* f-v f * £
_______
-«**>»»»», m
_ . .
„	<-	■-	J	.	...
!>'>•” j ir ■ -	%
m**
UNICEF ali Mednarodni sklad Združenih narodov za pomoč potrebnim otrokom, je rešil življenje neštetim otrokom in preprečil širjenje bolezni. Iz letala izkrcavajo zdravila, ki jih je UNICEF poslal	državam	Vzhodne Evrope, da pomaga bolnim otrokom.
tu komarjevi sporozoiti prodiral; v obložnc celice krvnega ožilja notranjih organov, kjer so se uvrstili v razvojni ciklus preden so prišli v splošni krvni obtok.
V naslednjih desetih letih so našli malariji podobne parazite v jetrnih celicah netopirjev in to je usmerilo pozornost znanstvenikov na jetra in začeli so domnevati, da bi ta zveza lahko bila podana tudi pri človeški malariji. Leta 1947 je našel Garnhani v Keniji male vodene bule v jetrih neka opice in v teh bulah ugotovil razne oblike parazitov (znanih pod imenom plasmodium Kochi) in jiasled. njega leta Shortt, Malamos in Granham pri laziskavanju «plasmodia cynomolgi» — drugega opičjega parazita, ki je bil v ozki zvezi z malarično mrzlico — našli v jetrih sprimke celic, ki so se pokazali kot središča razvojnega ciklusa.
Leta 1945 ,ie Fairley na ma-larični kliniki v Cairnsu . v Avstraliji s piostovoljnimi pacienti dokazal, da se z okuženimi komarji . v eno laket vcepljeni sporozoiti najdejo v drugi lakti po 7 do 30 minutah, nakar pa sledi nein-ficirano obdobje osmih dni. To je pomenilo, da so morali biti paraziti to dobo mirovanja na kakem kraju zaprti. Leta 1947 je Shortt pregovoril prostovoljca, da si je pustil vcepiti sporozoite, prenesene iz komarjevih pikov in se nato pustil operirati; z operacijo so mu odvzeli majhen del jeter; v človeških jetrih so našli množico parazitov. Tako so dokazali exo-eritroci-tičen ciklus malaričnega para. žita, ki ni preveč nevaren (p. vivax). Dve leti so dokazali isto stvar za najbolj nevarnega parazita (p falciparum).
Zdravila proli malariji
Kinin, ki je bil skozi 300 let steber zdravljenja in preprečevanja malarije, je bil v obdobju med obema svetovnima vojnama postavljen na težko preizkušnjo. V nekaterih primerih se je pač izkazala njegova koristnost, zlasti kot preprečevalno sredstvo, ni pa bilo mogoče korenito ozdraviti z njim malaričnega obolenja. Leta 1925 je Roehl izde. lal plasmokinin, v laboratoriju je hotel umetno ustvariti ki-ninu podobne snovi. Čeprav je plasmokinin selektivno u-činkoval na seksualne oblike parazita, ki se običajno razvijejo v komarju in s tem odprl nove možnosti na področju preprečevanja malarije, je bil
le preveč strupen za praktično uporabo.
Leta 1931 je Kikuth izumil atebrin (ali mepakrin), trpko tekočino, ki se je izkazala za zelo učinkovit lek, ker je zlasti učinkovala na nevarnega parazita tiste vrste mala-rijske mrzlice, ki se pojavlja vsak tretji dan. Atebrin se je izkazal za zelo koristnega pri zdravljenju te vrste malarije in je tako uspešno zatrl parazite, da so ga v drugi svetovni vojni v velikem obsegu uporabljali kot preventivno sredstvo. Zauživanje tablet skozi šest dni po eno na dan je postala zadeva vojaške discipline in s pomočjo tega je malarija med vojaki skoraj popolnoma izginila.
Kljub temu, da je uspeh bil zelo zadovoljiv, so nekatere značilnosti uporabljanja tega leka vzbujale zaskrbljenost; tako je daljše uživanje zdravila povzročalo pigmentacijo kože, v nekaterih prin%er-ih tu. di neozdravljiv lišaj.
Paludrina (proguanil) ima popolnoma novo kemično sestavo; ta lek so iznašli leta 1945. Ugotovili so. da se bistveno razlikuje od drugih protimalaričnih sredstev, ker učinkuje na razvoj exo-eritro_ citičnih oblik jeter. Adams in Maegraith sta ugotovila veliko zdravilno vrednost novega leka za človeka. Leta 1946 so dcbivali vojaki, in delavci na malajskih plantažah tedenske doze po 100 miligramov, ugotovili pa so, da je taka doza premajhna; doze čez 250 mili. gramov so se pa izkazale za zelo zadovoljive pri pobijanju bolezni.
Bishop, Birkett in drugi so pa leta 1947 ugotovili vznemirljiv pojav:	malaričn:	pa-
raziti so namreč postali« polagoma odporni proti paludri-ni v taki meri, da so ostale celo ogromne doze brez učinka. Odpornost proti paludrini prenaša, ko enkrat nastane, ves ciklus komarja. Trenutno skrbno proučujejo štiri ami-no^kinolinske droge, med katerimi je najbolj znan klorokm. Klorokin so sicer izdelali že leta 1938 v Nemčiji, vendar je postal splošno znan šele pa vojni, ko so ga preskusili v Ameriki.
Klorokin je zelo stanoviten in obvlada malarijo tudi pri zauživanju relativno malih doz dvakrat na teden. Ker povzroča le malo motenj, ga splošno uporabljajo proti bolezni sami, vendar se je izkazal tudi kot odlično profi-laktično sredstvo. Preprečevanje malarije s pomočjo .takih sredstev se je sedaj že splošno uveljavilo.
Najnovejši napredek v boju proti malariji s sredstvi za uničevanje insektov je dosegel presenetljiv obseg. Prvič so uporabili DDT leta 1947 v Britanski Gvajani in poškro. pili z njim notranjosti hiš in stavb, v katerih se nahajajo odrasli komarji. Uspeh te metode je odvisen od tega, da se razkuži vse' stanovanjske prostore okuženega področja; komarji počivajo namreč po svoji krvni južini na stropih in stenah sob in odle-gajo svoja jajčeca
Obvarovalne metode
Nekateri prenašalci malarije, kot na primer «anofeles dar-lingi» v Južni in Srednji A-meriki, ostanejo v tem položaju dva ali tri dni, drugi kot «anofeles aquasali«» pa le nekaj ur. V Britanski Gvajani se je pokazalo, da se lahko obe navedeni vrsti zatre s praškom DDT in uspelo je na ta način v tej deželi malarijo skoraj popolnoma zatreti.
Enako velik uspeh so do segli leta 1949 na Cipru, kjer so odrasle malarične komarje — «anofoles biturcatus« in «anofeles superpictus« — in njihove ličinke uničili s kombiniranim napadom DDT in BHC (gameksana). Malarija, ki je gospodarila skozi stoletja na tem otoku, je izginila.
Podobne uspehe so na enak način dosegli na Sardiniji. V Venezueli je vodil boj proti malariji, ki je predstavljala najvažnejši zdravstveni problem, Gabaldon z osebjem, ki je bilo posebej izvežbar.o v uporabi DDT; tako sta v Venezueli izginila oba glavna ko_ marja, «anoCeles darlingi« in «anofeles albimanus«. V treh pokrajinah (Aragua, Carabobo in Yaracuy) s pet milijoni prebivalcev, kjer je bilo prej 62,5 odstotkov prebivalstva malaričnega, je padla umrljivost zaradi malarije od 173 primerov na 100.000 v letu 1947 na dva primera
Najnovejša poročila prihajajo z otoka Mavricija. idealnega tropskega otoka, ki ga je malarija spremenila v enega od najbolj l.ezdravih krajev. E. nako kot v Britanski Gvajani so tudi tu stvarno zatrli malarijo. Leta 1948 je bilo prijavljenih na i.000 oseb 150 primerov malarije, to število je padlo leta 1952 na 0,05; splošna umrljivost od 27,2 na 14.8 in otroška umrljivost od 150 na 80,8 Glavni prenašalec malarije, «anofeles funestus«, je popolnoma iztrebljen, drugi, «anofeles gambiaes, le redek.
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PROSVETNEGA DRUŠTVA JVAN CANKAR"
Šentjakobski peuski zbor ni nastopil v nedeljo prvič va koncertnem odru v Trst u. Po skoraj triletnem molku, ki ga je povzročila cepiteu med Slorenci po resoluciji Kominforma, je lani zbor po zaslugi svojega požrtvovalnega pevovodje Vlada Švare ponovno oživel da nadaljuje sroje poslanstvo na prosvetnem torišču Sentjakobčanov. Kdor je poslušal v prvih letih po osvoboditvi koncerte tega zbora v Radiu, v dvoranah pri Sv. Ivanu, Skednju, Domu pristaniških delavcev Ul. Con ti in drugod je moral biti nedeljskega koncerta v resnici vesel. Tega se je zavedalo tudi občinstvo, ki je navzlic neugodnemu času (pustna nedelja) in brez pretirane reklame polno zasedlo Avditorij,
Na sporedu so bile zborovske skladbe in priredbe narodnih pejmi slovenskih avtorjev: Juvanca, Prelovca, Ipavca, Svetka, Mirka, V. Švare in Marolta. Med temi so bila tudi dela, ki stapljajo zboru dovolj tehničnih zahtev kakor n. pr. Mirkovi «Sumi potok, šumi» in »Jutro« in Ravmkova «Kam si šla». Drugi, poljudnejši del sporeda je obsegal harmonizacije narodnih pesmi, ki so našle pri občinstvu posebno topel odziv, poleg čudovite Maroltove priredbe «Ribni-ške» zlasti koroška narodna v priredbi Kernjaka «Jaz pa moj glažek». Zborovodja se je izkazal tudi kot dober, originalen harmonizator slovenske narodne »Dobil sem pisemce» in ruske narodne ttVihar na VoIgi.»
Naj na tem mestu pripomnimo, da bi se zbor lahko lotil z uspehom tudi zahtevnejših del nouejših avtorjev kar bi pripomoglo k boljšemu spoznavanju zborovske literature in vzgoji našega občinstva. Jamstvo, da bi zbor mogel uspeti nam daje strokovno znanje pevovodje, pevci pa bi se morali siste-matičneje učiti tehnike zborovskega petja, ki je silno važna in prvi pogoj resničnemu napredku.
Glede na okoliščine v karih dela, je zbor, ki je sicer maloštevilen (19 pevcev) pokazal douoljno homogenost in uravnovešenost kateri pa bi še pripomogli močneje zasedeni tenorji:	Glasovni
material zbora je dober a bi še pridobil na svežini in so-nornosti s pritegnitvijo mlaj. ših pevcev. Zato pa so pevci pokazali pri interpretaciji večine pesmi zrelost in se zlasti v II. delu sporeda predali doživljeni muzikalni izvedbi. Intonančna in ritmična gotovost ter smiselno dinamično niansiranje kažejo, da dirigent posveča dovolj pažnje tudi tehnični plati. Večja preciznost in izdelanost v tem pogledu pa bo dosežena šele po daljšem in sistematičnem skupnem dVlu.
Od posameznih izvedb naj omenimo izvrstno podano, zahtevno Mirkovo «Sumi potok, šumi« ter narodni: »Jaz, pa moj frlažek« ter «/tibni* ška», ki so jo morali pevci ponoviti.
Vlado Švara je pevovodja, ki dobro obvlada tehnično stran katera mu je v oporo, da se more posvetiti muzikalni izvedbi. Njegove kretnje so smiselne in nikakor pretirane in pompozne kakor jih cesto srečujemo pri nekaterih pevovodjih. Ce pomislimo, da sc Švara posveča svojemu zboru šele po truda polnem dnevnem delu v
mehanični delavnici, mu moramo pri njegovem požrtvovalnem nesebičnem prosvetr nem delu zares izreči priznanje.
Solisti	(Orel,	Gombai,
P remru, Lipovec in Grgič)
so muzikalno podali svoje solistične vložke. Posebno Li' povčeu «Ribničan» je bil izvrsten in ni prav nič zaostajal za (Ribničanom* slovenskega okteta, ki je jeseni gostoval v Trstu.
Na željo občinstva so morali vrli Sentjakobčani dodati še Simonitijevo «Bolen mi leži* in ponoviti Marolovo «Ribniško».
Na koncu sporeda je zbor in pevovodjo toplo pozdravil predsednik, SHPZ in jim daroval lovorov venec.
Poleg moškega zbora je pri nedeljskem koncertu nastopil tudi Tržaški kvintet, ki ga vodi prof. Karel Boštjančič. Požrtvovalni pevci so izvedli Foersterjevo ((Razbito čašon, Pavčičevo «Polka je ukaza-nan, Adamičevo «Vse rožice rumene», Maroltovo «Dol za vaškim gričem» ter Volaričevo ((Nosn.
Kuintet, ki ga poleg prof. Karla Boštjančiča sestavljajo še tov. Orel, Lipovec, Cek in Žerjal ni imel lahke naloge saj je tako majhen ansambel silno občutljiv ter pride do pravega izraza šele tedaj če so glasovi pevcev kultivirani, barvno uravnovešeni ter pravilno zliti med seboj. Posamezne pevce odlikujejo lepi, topli glasovi (zlasti lirično barvan tenor K, Boštjančiča), ki pa med seboj niso še dovolj zliti vendar mo4 ramo reči, da je kvintet mestoma zvenel dovolj uglašeno ter bi bil gotovo bolj zlit, če bi pevci dalje časa in pogosteje skupno vadili. Toda že samo dejstvo, da se je Boštjančič lotil vežbanja te skupine je pozitiven pojav saj smo ga pri ljudsko prosvetnih nastopih doslej pogrešali zato mu želimo, da bi bilo njegovo delovanje tudi v tej smeri uspešno. Občinstvo je toplo sprejelo kvintet, ki je moral ponomti Maroltovo ((Dol za vaškim gričem», V znak priznaja je prof. Boštjančič prejel lep šopek nageljnov.	—r
UČITELJSTVO DRŽAV BRUSELJSKE POGODBE PROTI ENOTNEMU EVROPSKEMU JEZIKU
Brošura «Civilizacija Zahodne Evrope in šolstvo«, ki so jo nedavno izdali v Londonu, poudarja nevarnost, ki bi jo predstavljal enoten evropski jezik, ter željo po pogostejši izmenjavi znanstvenih delavcev in študentov in potrebo P) večjem poudarku kulturnih, socialnih in gospodarskih vezi med državami bru-eljske pogodbe v šoli. Brošura izraža stališče, katerega so zavzeli učitelji držav bruseljske pogodbe — Francije, Belgije, Nizozemske. Luksemburga in Velike Britanije — na sestankih. v Ashridgeu v Veliki Britanij’, leta 1949; Sevresu leta 1950 in Oesterbecku leta 1951.
Najprej so proučili načela splošne civilizacije držav bruseljske pogodbe, nakar so predlagali možnost njihove praktične uporabe v svojem poklicu. Ko so podčrtali nevarnost enotnega evropskega jezika so ugotovili, da bi bilo zatrtje kakega jezika s političnimi ukrepi ne samo nemogoče, ampak tudi nezaželeno. Čeprav sprožijo evropski jeziki še posebne probleme, vendar so prepričani, da je te težave možno premostiti. Pač pa bi se morali učenci učiti vsaj enega tujega jezika; s poukom pa bi lahko pričeli takoj, čim učenec obvlada materinščino.
Na? vezaniP H ■’ P°novil na.
krat si tduaka z bliskom, !,J > v l6Ka že sam ni za. OH .5^ s.to let kasneje "tiH1 Ohspn r ati v trgov-<t(HivaniaU električni način Ji) vsko v 7rivczanega dušika \v‘?8arskih :ru1zenih. državah .% 6skem i.; sIaPovih m na
^^>ek\ii>Wnat0razS:
sfc i™Je
•fcNki Pk0’^Pek je Izumil
VRli'kem ,Hcl'n Mols_ i“06'uporae™ obsegu so ga
rt1 "a taliii pl , P1V1Č luta ?rt>co! i^enino- m načinu, & ItfJ. 'iksirain 0^ ?lanamidni cem k 21 ztau dus'k q tem, 5 to* Cliovp.v, 'J lzredno v
‘ett) ',eni k ^n'id.lL^Viu'ja
SV**!*«? ko? -	-	-
S L ktritnn vt;zanJe du-Lk6 Precej „ 'skro in ga ?' h« 1»la ?pu&ajo. KiU^i kemiv Tnu Senial->1*1*. »ostop^k ^ritz Haber
Po letu
h* So ,	v	7*,« L“^dv, ki
N fev ^aVe*mk: r P° lrtU 1u>iu St°Pek, W.U Ha-
■'■"'Pek, ki TTT1 V	Poseh„	°bsta
iti Urednn° Mešani ih ^ visolti ?Je se Pritiski tempi *‘al!Ls	več ;
nega
a-
vrši
►eraturi
at-
-^-*v;2ovega
»SSeni
pnaoDU
za
’Ve »pojine
Kmalu nato je neka ameriška družba, katere kemiki so se poleg drugih tudi trudili, da bi rešili problem dušikove povezave, ki ga je že prej rešil Haber, zgradila prvo amo-nijakovo tovarno v Združenih državah v Sirakuzi. Sledila so druga kemična podjetja in leta 1940 so vezali na leto okoli
400.000 ton dušika. Ta kapaciteta se je kasneje povečala na 1.650.000 ton letno, v prihodnjih letih hočejo doseči
2.900.000 ton.
Pa celo ta ogromna kapaciteta bo šele začetek zadošča-nja bodočim potrebam po dušiku. Povpraševanje po dušiku v kmetijstvu narašča hitreje kot proizvodnja. V Indiani se je na primer potrošnja dušika v sedmih letih povečala za veš kot 700 odstotkov, v nekaterih predelih porabijo kmetovalci 11-krat več dušika kot leta 1946. Ce bi vsi kmetovalci porabili sorazmerno toliko dušika kot Yontz Bc-nnett, lastni^ koruznih nasadov v Illinoisu in Rcswell Garst, živinorejec in sadilec koruzne križanice v Iovvi, bi tri milijone ton dušika na leto ne zadoščalo niti za kritje potreb Illinoisa in Iowe, ne da bi mislili na o»tali del Združe. nih držav ali sploh celega sveta.
Bonnett, ki ima na svoji kmetiji s koruzo posejanih 360 akrov, zreže po spravilu pridelka koruzna stebla na drobno in jih nato podorje z močno primesjo umetnega gnojila. Ta jeseni podorani dušik hrani talno bakterije tako dobro, da se lahko temeljito lotijo stebel in jih predelajo v humus, Spomladi »adi Bonnett
Dušik, ključ za rešitev vprašanja:
Prehrana naraščajočega prebivalstva
koruzo, pri čemer dodaja spet večje količine gnojila. Kasneje poleti, potrosi poleg stebel spet gnojilo. Med celim letom uporabj Bonnett toliko gnojil da pride na aker 150 do 200 funtov dušika. To. gnojenje mu je omogočilo, da je pridelal toliko koruze in spet nato podoral toliko stebel, da je po nekaj letih neprestanega sejanja koruze sedaj njegova zemlja bolj rodovitna m da ima več humusa kot takrat, ko' je začel z novim načinom obdelovanja.
Roswell Garst porablja prav toliko dušika ko't Bonnett za pridelovanje koruze, poleg tega pa uporablja dušik v obliki sintetične sečnine za dodatek skoraj vseh Proteinov krmi, s katero pita okoli 6.000 glav mlade živine.
* seveda dušik ni edina prvina in ie potrebna za pridelek. Vendar je prva od treh glavnih stvari - dušika fosfora in pepel*« - in vrste drugih
manjših elementov Vsak od t“h elementov lahko povzroči padec pridelka, vendar igra pri tem dušik najveejo vlogo, Do nedavnih let so kmetijski strokovnjaki dajali prav iste nasvete kot svoj cas rimskim kmetovalcem Plmu stareji, --sadite zelenjavo m pustite na-
to vezani dušik v zemlji! Sele v zadnjih letih je bilo na raz. polago toliko umetnega dušika" da so lahko svetovali kmetovalcem, da ga uporabljajo. Sedanji nasveti agronomov so povzročili vrhunsko povpraševanje po dušiku. Ko so kmetovalci ugotovili, da s funtom dušika pridelajo novih 30 funtov pšenice, jim pač ni bilo treba več prigovarjati, da sledijo nasvetom.
Vontz Bonnett je v zadnjih petih letih v Illinoisu, kjer znaša povprečna produkcija koruze na aker 5.1 bušljev, pridelal na aker 117 bušljev koruze Rosvvell Garst je pridelal 65 bušljev na aker s težkim dušičnatim gnojenjem na popolnoma izčrpani kmetiji, na kateri je skozi leta in leta bil pridelev tako pičel, da se ga n; splačalo žeti; na svoji dobri zemlji pa prideluje stalno 100 bušljev na aker. Lahko bi navedli še 200 drugih primerov rekordne produkcije koruze, ki dokazujejo da je pbUno gnojenje z dušikom ključ bodoče preskrbe s hrano.
Govorili smo o pridelovanju koruze, za kar je potrebna rodovitna zemlja in ki potrebuje dva in pol funta dušika za vsak pridelani bušelj. Pšenica
in drobnejše žitarice so drugo vprašanje Te žitarice rodijo svoje seme na vrhu tankega, zelo krhkega stebla. Ako rastejo v zelo plodoviti zemlji, je nevarnost, da postanejo kla. si tako težki, da jih steblo ne more več nositi in zaradi tega poležejo po tleh ter se tako lahko požanje le majhen del pridelka. Ta problem je treba rešiti s križanjem raznih rastlin.
«Nova meja kmetijstva je plodnost«, je izjavil dr Cald-vvell, znani rastlinski strokovnjak. Caldwell in njegovi sodelavci so pridelali novo, zelo rodovitno vrsto pšenice, ki se lahko sadi v zelo rodovitni zemlji brez nevarnosti polega-nja; zdaj delajo poskuse z novo kratkostebelno vrsto, ki obeta še boljše uspehe, Na kolegijih in kmetijskih poskusnih postajah v državah Wa-shington, Montana, Nebraska in Kansas pridelujejo rastlinski strokovnjaki nove vrste pšenice, ovsa, ječmena in rži, ki bodo ustrezala posebnim razmeram raznih področij, na katerih uspevajo žitarice. Z gnojenjem z visoko dušičnati-mi gnojili so nekatere nove vrste pšenice dale na aker 50 in 60 bušljev pridelka med tem ko je ameriški povprečni
pridelek na aker 13 bušljev.
Eden od najpomembnejših uspehov na področju krmljenja živali od časa prvih udomačenih živali dalje je odkritje, da lahko krmimo živali s sintetično aušičnato spojino, s sečnino, ki nadomešča proteine pri pitanju prežvekoval, cev. Protein, ki je nujno potreben za hrano vsake živali, vsebuje lfi odstotkov dušika. Tu zdaj dobesedno črpamo hrano iz zraka s tem, da jo vežemo z najcenejšim rastlinskim produktom, ki ga je povsod v izobilju, s celulozo, kar nato spreminjamo v mleko, meso in volno. Ko bo to odkritje polno izkoriščeno v prehrani krav mlekaric, pitanih volov in ovac, bo s tem na razpolago na tisoče ton sojine moke pogač iz bombaževega semena, lečine moke in drugih proteinov, s katerimi bomo lahko krmili perutnino in druge živali. Nova prehranjevalna tehnika temelji na odkritju, da lahko bakterija, ki živi v prvem želodcu živine, ovac, koz, srnjadi, velblodov in drugih članov družine prežvekovalcev, pridobiva dušile iz seč. nine in ga sintetizira v proteine, ki jih živali nato prebavljajo.
Razne surovine — dušik,
sladkor, škrob, celuloza — pridejo v prvi želodec živali, kjer jih bakterija spremeni v koristne proteine in ogljikove hidrate, ki jih žival potrebuje. Verjetno bakterija lahko tudi sintetizira iaane potrebne vitamine.
RosweIl Garst je bil eden od prvih kmetovalcev, ki je začel krmiti živino s sečnino v velikem obsegu. «Na sečnino sem začel misliti«, izjavlja Garst, «ko sem razmišljal o splošnem problemu proteina in celuloze. Začel sem se čuditi, zakaj je trava tako odlično krmilo spomladi, ko je mlada in zelena, in tako slaba krma jeseni, ko je suha. Začel sem čitati in tako sem zvedel, da je edina razlika med mlado in staro travo ta, da ima spomladanska trava okoli 16 odstotkov proteinov, jesenska suha trava je pa večinoma čista celuloza Tako sem prišel do zaključka, da je celuloza v zvezi s proteini — in samo v zvezi s proteini — tista snov, ki ustvarja odlično krmo za prežvekovalce. In kaj je celuloza? Zakaj so rav. no koruzni storži, koruzna stebla, slama, odpadki predelovanja sladkorne pese in vse druge rastlinske snovi, ki jih lahko pridobivamo v neomeje-
nih količinah in ki smo jih do zdaj metali med odpadke, postali naenkrat tako koristni?
Vse to je dalo mnogo misliti možu, katerega kmetovanje s koruzno križanico je vsako leto dajalo cele gore koruznih štoržev, ki so jih v starih časih zažigali ali v naj. boljšem primeru porabljali za živinsko steljo. Takrat je Garst zvedel za cenen vir proteinov. za sečnino, ki so jo ravno v tem času začeli-uporabljati pri poskusih živinske pre. hrane znanstveniki na področju prehrane živine Paul Ger-laugh, Wise Burroughs, Bee-son, Gus Boshed in drugi. Garst je sklenil, da tudi sam napravi nekaj poskusov. Zaprl je v ograjen prostor nekaj glav živine in jo krmil z zmletimi koruznimi storži, melaso in proteinskim dodatkom, ki je obstajal do približno ene tretjine iz sečnine ih v ostalem iz visokovrednih rastlinskih proteinov. V drugj pre-graji je krmil živino z moko iz storžev, melaso in proteinskim dodatkom iz polovice sečnine. Obe skupinj sta dobro uspevali. Garst si je mislil, da bi večji dodatek sečnine živini lahko škodoval.
Naslednjo zimo je Garst od-bral 1.800 glav mlade živine in jo krmil z zmletimi koruz-n'mi storži, melaso in proteinskim dodatkom iz polovice sečnine «Dodal sem melaso, ker sem si mislil, da bo živina raje jedla storže z melaso kot storže same, prav tako kot imam jaz raje sirup na kruhu, kot kruh sam«, je Gast izjavil. Ta občutek za to, kaj se bo mladi živini zdelo okusnejše,
je bil zlasti posrečen. Wise Burroughs je v Iowi kasneje napravil razne poskuse s prvim umetnim želodcem, ki so pokazali, da se bakterije brez dodatka melase, ki pomeni svež vir energije, niso s prevelikim navdušenjem lotile suhih storžev in sečnine.
Garst je po tistem času povečal število živine, katero redi, in odstotek sečnine, ki jT dodaja naravnim proteinom Misli, da bo lahko krmil živino v razmerju, v katerem bo sečnina nadomestila vse naravne proteine razen tistih, ki so v koruznih storžih ali drugih celuloznih surovinah. Številni znanstveniki se strinjajo z Garstom in prav tako kot on tudi poudarjajo, da so potrebni še nadaljnji poskusi na tem področju.
S krmljenjem s celulozo in sečnino bi pri 94 milijonih glav mlečne in mesne živine ter približno 30 milijonov o-vac v Združenih državah prihranili prav toliko, kot če bi odkrili več milijonov akrov nove orne zemlje, S tako povečano produkcijo, ki se lahko doseže z dušičnatim: gnojili, bi se prebivalstvo Združenih držav lahko še nadalje množilo in prav tako dobro jedlo kot do zdaj. Vendar je treba polno izkoristiti dušik m druga produkcijska poživila.
Vsi ti opisani poskusi lahko dovedejo tudi do povečanja in izboljšanja živilskih do-bav na raznih področjih sveta. Ker je pa za razširjenje nove tehnike potrebno nekaj časa, je nekoliko težavno takoj poskrbeti za zadostn* dobave dustka.
vri: ji k
Vremenska napoved za danas; Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 10.3 stopinje; najnižja pa 6.4 stopinje.
TBIT, petek 5. marca 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Trst I!.: I*001
Opozarjamo vas	sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 21-00:
Slušna igra - Bor - Klasinc: «Vesna». -	.
Janaček: Stari eeškii plesi. — Trst I-: 18.20: CMlorrert^ Verdijeve opere ePles v maskah*. — Slovenija:
Poje zbor III. gimnazije ii Kranja-
Hinremm
V SOBOTO NADALJEVANJE PROCESA PROTI NOVINARJU MUTI
Danes zaslišani priči Gaglio in Gesarini Obramba bo pregledala arhivirane fascikle
Caglio: »Prepričala sem se, da Montagna ni bil nepoučen o smrti Montesijeve ...Montagna me je prisilil, preseliti se v Milan" - Predsednikov „nič novega" in onemogočanje obrambi, da bi se seznanila z vsebino zadnje preiskave
^	i
NEKAJ KOMUNALNIH VPRAŠANJ
Ureditev Placute in UL Brigata Pavia
Na Placuti polagajo cevi za vodovod in urejujejo kanalizacijo - Deset milijonov za ureditev Ul. Brigata Pavia - Polovico tega stroška bo plačala občina
RIM, 4. — Po 35 dnevih presledka se je danes dopoldne pričela razprava proti novinarju Silvanu Muti, ki je bil obtožen širjenja napačnih tendencioznih vesti, da je vznemirjal javno mnenje s svojim pisanjem o tragični smrti Vilme Montesi, katere truplo so iO. aprila 1953 našli na plaži v Tor Vaianica.
Točno ob 9. uri je zasedel svoja mesta sodni zbor. Kmalu za njim je prišel v dvorano zagovornik odvetnik Sot-giu, ki je dejal, da je potreboval sedem minut, preden je lahko prišel skozi policijski kordon in številno publiko v dvorano. Kmalu za njim je vstopil tudi obtoženi Muto.
Odvetnik Sotgiu; «Ali se je zgodilo kaj novega med mojo odsotnostjo?«
Predsednik; «Niti ene besedice nismo zapisali v zapisnik. Pričnimo z izpraševanjem pri. če Anne Marie Caglio, o kateri je novinar Muto dejal, da bi vedela povedati marsikatero okoliščino v zvezi s smrtjo Montesijeve.«
Anna Maria Caglio je stopila pred sodnike v navadnem plašču in črni obleki s torbico iz krokodilove kože čez roke.
Predsednik: «Od kdaj poznate novinarja Muto?»
Caglio: «Od 27. oktobra 1953. En dan prej sem mu telefonirala, da bi se z njim sestala in zahtevala informacije o članku, objavljenem v njegovem listu «Attualit&». Želela sem vedeti, če vse, kar je bilo objavljeno, odgovarja resnici. Sestala sva se v baru «Miile luci». Muto je potrdil, da so okolnosti, objavljene v njegovem listu stvarne.«
Predsednik: «Ali vas je Muto vprašal za vzroke vašega zanimanja za smrt Montesijeve?))
Caglio: «Gotovo, in jaz sem mu odgovorila, da sem zelo sumila Uga Montagnana, s katerim sem bila od 22. avgusta 1952. leta dalje v tesnih stikih. Želela sem vedeti, če je bil moj ljubimec prisoten pri smrti Montesijeve. Muto mi s tem v zvezi ni dal točnega odgovora.«
Predsednik; «Ali ste izročili Muti kakšne fotografije?«
Caglia: «Da, fotografijo Mon-tagne, oblečenega v obleko iz blaga «galski princ«, ter še dve drugi fotografiji, na katerih je bil tudi Pietro Piccioni.
Predsednik: «Zakaj ste Muti izročili te fotografije?«
Caglio: «Sumila sem vse o-sebe, da so v zvezi z umorom. Ta sum sem imela od maja 1953, leta dalje. Potem me je Montagna prisilil, aa ■em se preselila v Milan«.
Predsednik: «Na kaj osla-njate ta svoja mnenja?«
Caglio: »Prepričala sem se. da Montagna ni bil nepoučen o smrti Montesijeve«,
Nato je priča nadaljevala s pripovedovanjem podrobnosti o vožnji z avtomobilom po rimskih ulicah ter zatem protestirala proti vprašanju predsednika sodišča, ki se je nanašalo na neko okolnost, ki je bila označena v fasciklu s predhodnimi poizvedbami državnega pravdnistva, katere so,
Bandit Russo zastrupljen
PALERMO, 4. - V popoldanskih urah se je v tukajšnjih zaporih zastrupil bandit AnRelo Russo iz Giulianove tolpe, kateremu so na procesu v Viterbu naložili 20 let zapora
Zastrupilo se je še sedem drugih kaznjencev, ki so skupaj z Russom večerjali. Med temi so tudi trije iz Giulia-nove tolpe.
V zvezi t dogodkom je ravnatelj zaporov dr. Restivo dejal, da so zaporniki, kakor po navadi večerjali. Jedli so hrano, ki jim jo domači pošiljajo od zunaj. Naenkrat je Russo začutil v želodcu hude bolečine. Popolnoma je preble. del. Umrl je v 10 minutah. Ostali zastrupljenci so pričeli bljuvati Odpeljali so jih v jetniško ambulanto, od koder so se kmalu vrnili izven nevarnosti.
Predvidevajo, da j* Russo lahko umrl tudi zaradi angine peetoris. Uvedli so sodno pre iskavo.
kakor je znano, arhivirali.
Zagovornjik Bucciante: «Ko smo vstopili v dvorano, smo vprašali, zapisnikarja, če so morda kaki fascikli priloženi sodnim aktom in on je dal negativen odgovor. Ponovno zahtevamo od sodišča, ko smo slišali predsednika spraševati pričo stvari, ki so nam neznane, da nam omogoči, da jih pregledamo«.
Predsednik je odgovoril, da so bili procesu priloženi zapiski o preiskavi, ki jo je izvedlo državno pravdništvo. «Ce bi me prej vprašali, vam bi to povedal«.
Odvetnik Sotgiu:	«Vi ste
nam odgovorili: nič novega! Ker smo izvedeli za najnovejše, zahtevamo čas, da pregledamo dokumente. Medtem naj se prekine izpraševanje priče«.
Državni pravdnik je tedaj dejal, da so bile priloge arhivirane 2. marca in da ;e imela obramba dovolj časa. da jih prečita. Odvetnik Sotgiu je tedaj pripomnil, da od njega pooblaščena oseba ak-
tov ni mogla pregledati.
Predsednik: »Verjetno je to bil kakšen novinar. Fascikel je na razpolago samo za odvetnike«.
Razvil se je precej oster razgovor, po katerem se je sodni zbor umaknil na posvetovanje, ki je trajalo 55 minut. Sklenili so preložiti proces na popoldne ob 16.
Zagovornik Sotgiu je na popoldanski razpravi dejal, da inaa ob 17.. uri sejo pokrajinskega odbora, katerega predsednik je, in da ne bo imel časa. Zahteval je odložitev izpraševanja Anne Marie Caglio, ker v kratkem času niso mogli pregledati obširnega teksta o dodatnih preiskavah.
Zato- so pričeli zasliševati novinarja Marca Cesarinija, ki. je julija 1953. leta objavii članek o smrti Montesijeve.
Predsednik: «Kdaj ste se pričeli zanimati za primer Mon-tesi?»
Ce^arini: «Takoj po zaključku
Po skoraj 20 letih nepre-
sreči umrlo, me ni prepriče-j staraih prošenj, loi .so jih prebivala. Nisem sam tako mislil, valci Placute pošiljali na gori
kajti drugi časopisi iz Rima in s severa so zahtevali pravico za mlado ženo. Govoril sem z nekaterimi tovariši v tiskovnem uradu Montecitoria. V teh krogih se je širil glas, da je bila Montesijeva verjetno mrtva, ne zaradi nesreče, ampak po nekem incidentu, ki se je pripetil po nuživalnem dogodku«, kateremu so prisostvovale tudi nekatere osebnosti. Med temi je po govoricah bil poleg Montesijeve tudi Pietro Piccioni«.
ško občino za popravilo njihovega trga in obnovo kanalizacije, je ta končno začela z del: v začetku tega leta. Skopali so jsrke, postavili nove vodovodne cevi in kanalizacijo za odvajanje greznice. Potrebna bi bila tudi popolna obnova plinskih cevi, toda kakor se zdi, nameravajo občinska podjetja' popraviti le tiste cevi, ki so v slabem stanju. Tudi cesta, kti vodi iz mesta čez Piacuto proti Ul. Se min ar io je v zelo slabem stanju, slišijo se obljube o
Prišlo je do razgovora med asfaltiranju te ceste.
pričo in predsednikom sodišča o Piccionijevi tožbi proti Ce-sariniju, ki se je zaključila z umaknitvijo tožbe, ker je Ce-sarini napisal trafilet, v katerem je zanikal svoje prejšnje trditve o umoru Montesijeve.
Po izpovedih novinarja je piedsednik preložil razpravo na 6. marec ob 9., da bo o-
Tndi predel ceste Brigata Pavia, ki pelje od splošne bolnice do novega naselja je že štiri mesece v popravilu. Na tej cesti dela skupina delavcev iz delovnega centra; njih delo je bilo zaradi mraza prekinjeno, vendar pa so doslej dokončali delo pri napeljavi novih naprav za vodo in greznico, razširili pa so tudi cesto
bramba lahko bolje proučila iz-
sledke. ki so jih sodne oblasti j od 6 m na 9 m s tem, da so prve policijske preiskave, j ugotovile naknadno v zvezi s! zid bolnišnice premadcniili za Domneva, da je dekle po ne-1 smrtjo Montesijeve.	I	nekaj metrov. S popravilom
ceste je bil nekoliko izravnan oster ovinek, ki je povzročal precej skrbi. Seveda je potrebno za ureditev cesto še precej dela, ker manjkajo še pločniki in marsikaj drugega. Ta popravila bodo znašala 10 milijonov, od katerih bo občina dala polovico.
S popravili na Placuti in v Ul. Brigata Pavia je bilo napravljeno delo, lo: Je čakalo že leta. Toda precej je še cest in starih kanalizacij, ki so potrebne obnove in popravil, predvsem v predmestju.
Proslava 8. marca
Za proslavo J. marca, praznika demokratičnih žen ji, bo v nedeljo 7. marca ob IS. url v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli J/I. kulturna prireditev. Na programu bo govor o pomenu praznika, recitacije in petje.
Vabimo žene, dekleta in mladino, «fa se prireditve udeležijo polnoštevilno.
ZADNJA SKUPINA NAJEMNIKOV PRED GORIŠKIM SODlSCg
Najemniki ne morejo živeti brez orne zemlje v ravniflj
Tožba proH najemnikom je bila vložena po 11. novembru- ^ se obnavljajo kmečke pogodbe • Razprava odgodena do 1. ®Pf.
Veleposestnik se hoče znebiti spolovinarja, ki ma ie toliko let sIp
Včeraj je bila na posebni sekciji goriškega sodišča, ki obravnava odnose med neposrednimi obdelovalci zemlje in lastniki zemlje, razprava proti zadnji skupini slovenskih najemnikov zemlje, ki jih toži ustanova Tre Venezie.
Največja skupina slovenskih najemnikov zemlje iz Pevme, St. Mavra in Oslavja je po krivični obsodbi goriškega sodišča sklenila vložiti priziv na beneško sodišče, ker se zaveda, da pravica stoji na strani malih kmečkih posestnikov, ki brez najemniške zemlje v ravnini ne bi mogli živeti. To je končno, kakor se zdi, uvidel goriški župan ki je delegaciji slovenskih najemnikov obljubil vso pomoč v tej zadevi. Kakor je znano, obsodba še ni bila uradno objavljena, V tem času pa odbor slovenskih najemnikov pripravlja priziv na višje sodišče v Benetkah. Nekateri slovenski najemniki, ki doslej še niso podpisali tozadevnega dokumenta, se morajo zavedati,
IBS e m
.s-	—	-
SEfe. ¥ .ŠIM Ut
JlsJiSS
ŽE ZNANA IMEN A VEČINE INOZEMSKIH SKAKALCEV ZA PLANICO
Slattvih, Thvnes, Oestman, Hvvaerinen poleg Daescheria. flnm/anderja in drugih
Jugoslov. tekmovalci bodo določeni po tekmi r»a SO-metrski skakalnici prihodnjo nedeljo
Razen načelnih prijav je olimpiadi prvak v klasični | stopali Jugoslavijo? Imen ju-«Organizacijski komite Plani-1 kombinaciji, medtem ko je l goslovanskih skakalcev še ni,
ca» prejel že tudi imenske prijave tekmovalcev večine držav, ki bodo sodelovale na planiški jubilejni prireditvi.
Švedi so prijavili svoje najboljše skakalce: Brora Oestma. na, ki je bil ietos na skakalnih tekmah na svetovnem prvenstvu v Falunu tretji, Er-linga Erlandsona, Karla Holm. stroema in Ovena Petterssona.
Finci, ki jih bo vodil Eino Kuisma in bo z njimi sodnik za skoke Sauli Leino, bodo nastopili s tem moštvom: Ant-ti Hyvaerinen, ki je finski državni prvak za 1954 in je bil v Falunu deveti, Aaro Lokka, Hemmo Silvennoinen in Ossi Laaksonen.
Tudi Norvežani, so že sporočili, da bodo v Jugoslavijo odpotovali znani skakači Simon Slattvik, ki je bil na
na svetovnem prvenstvu v Falunu zasedel v tej disciplini peto mesto v skokih za kombinacije pa tretje, nato Per Thynes, znani norveški reprezentant, :n mladi norveški ska. kaleč Jack Alfredsen.
Nemci so najavili, da jih bodo zastopali skakalci Bokart, Kleisl, Beier. Anwander (prvak Planice 1953) in Johl. To so znana imena med nemškimi skakalci.
Tudi od Švicarjev, za katere do nedavnega še niti ni prišel dokončni pozitivni odgovor, ali se bodo prireditve udeležili ali ne, je sedaj že prišla imenska prijava tekmovalcev. V švicarski ekipi so Andreas Daescher, stari znanec Planice, Walter Blaesi in Gotttried Buechler.
In kateri skakalci bodo za-
ftudi fiiisgfiie
PLANICA ga Je naredila slavnega, ze pred vojno je dosegel 95 m kot prvi Slovenec, ki je poletel do take dolžine. Po vojni pa Je dosegel 114 m v Planici in 117 m v Oberstdortu.
ker bo odločitev o tem padla po tekmi na 80-metrski skakalnici to nedeljo.
V dneh 12., 13. in 14. marca bo spored isti. Okrog desete ure (začetek je odvisen od vremena) bo zadonela slavnostna «Planiška fanfara«, na. to pa se bodo po doskočišču spustili alpski smučarji z zastavami sodelujočih držav v rokah. Za tem se bodo pričeli smuški poleti. Po vrstnem redu, ki ga bo določil žreb, bo skakalo okrog 40 skakalcev, predstavnikov osmih držav. Vsak tekmovalec bo lahko skočil največ štirikrat dnevno. Zvoki fanfare bodo spet naznanili konec prireditve. Poleti v petek bodo poskusni, v soboto in nedeljo pa se bodo poleti ocenjevali.
Med gledalci bodo v nedeljo tudi Tržačani, ki so se prijavili za skupinski izlet pri Adria-expresu. Ni pa izključe. no. da ne bi kdo želel priti v Planico že tudi prejšnja dva dneva. Za ta primer ne škodi, če obvestimo, da sta dva domova, in sicer Dom v Planici in Dom Fr. Rozmana v Martuljku, popolnoma zasede, na po tekmovalcih, sodnikih, tehničnih delavcih, zdravnikih, gostih in novinarjih. Občinstvo so na razpolago vsa osta-la gostinska podjetja v Gornjesavski dolini.
Za povabljene goste bo pripravljena ob izteiku tribuna: za novinarje in fotoreporterje bo tribuna ob doskočišču. Sodniški stolp bo rezerviran za tehnično vodstvo, sodnike in radijske prenose.
Same snežne razmere ne morejo ogrožati prireditve, kajti za primer izredne odjuge ie kopičijo ob skakalnici rezerve snega.
Se nekaj za filateliste: pošta v Planici bo imela tiste dni poseben žig.
Spartak-Lokomotiva 2:1
Zagrebška Lokomotiva in Spartak sta v Subotici odigrala odloženo tekmo I. zvezne lige. Igrišče je bilo suho. Komaj se je igra začela, že je Ognjanov v 3. min. z izvrstnim strelom dosegel prvi gol za Spartak. Rezultat pa se ni povišal, ker je bila. Lokomotiva ves prvi polčas nadmoč-na.
V drugm polčasu je prevzel pobudo Spartak.
SZ IZGUBILA VODSTVO NA LESTVICI
Kanada-Finska ŽOžI
Rusi včeraj niso igrali in je vprašanje prvaka še odprto
Dosedanji rezultati svetovnega prvenstva v hokeju :
1. dan:	CSR - Švica 7:1;
SZ - Finska 7:1; Švedska • Norveška iOii,
2. dan: CSR . Nemčija 9:4;
SZ - Norveška 7:0; Kanada, -Švica 8:1.
3. dan; Švedska - Finska 5:3; Kanada _ Norveška 8:0; Nemčija - Švica 3:3.
4. dan: CSR - Finska 12:1;
SZ - Nemčija 6:2; Krnada -Svedsika 8:0.
5. dan: Finska - Norveška 2:0; SZ - CSR: 5:2; Švedska -Švica 6:3.
6. dan; CSR - Norveška 7:1; Kanada - Nemčija 8:1; SZ -Švica 4:2.
7. aan: Kanada-Finska 20:1, Norveška-Svica 3:2, Svedska-Nemčija 4:0.
STOCKHOLM, i. — Do danes je na lestvici vodila Sovjetska zveza pred Kanado, ker je odigrala eno tekmo več. Danes pa je SZ počivala, medtem ko je Kanada igrala svojo peto tekmo. Z zmago | Švica
nad Finsko je dosegla 10 točk, kot jih ima SZ, toda rezultat 20:1 (7:0, 8:1, 5:0) jo je postavil zaradi količnika v razmerju golov, (ki je bilo že prej za Kanadce ugodnejše), odločno na prvo mesto.
V drugi tekmi so Norvežani premagali Švicarje s 3:2 (1:0, 0:1, 2:1). To je prva zmaga Norvežanov, ki so si jo zaslužili že zaradi vneme njihovega napada.
Končno so še Švedi odpravili Nemce s 4:0 (1:0, 3:0, 0:0).
Tekmam prvih šestih dni je prisostvovalo čez 64.000 gledalcev. Na čelu strelcev je Ceh Vlastimir Bubnik, za njim pa njegov rojak Danda,
Kanada	LESTVICA: 5 3 0 0				52:3	10
SZ	5	5	0	0	29:7	10
CSR	5	4	0	1	37:12	8
Švedska	5	4	0	1	25:15	8
Finska	3	1	0	4	8:44	2
Norveška	6	1	0	5	5:36	2
Nemčija	5	0	1	4	10:30	1
Švica	6	0	1	5	12:31	1
VELESLALOM ZA ZENSKE NA SVETOVNEM PRVENSTVO		
PRVA FRANCOZ	INJA SGHM	ITT
Včerajšnja zmagovalka vodi tudi v skupni oetni * Tudi med ženskami so se doslej Avstrije raimeroma slabo izkazale
AARE. 4. — Svetovno prvenstvo v ženskem veleslalomu si je osvojila Francozinja Lucieuite Schmitt. Po zmagi je izjavila, da Je hotela zmagati za vsako ceno in zato ni prav nič zavirala na progi. Takoj je hitela na pošto, da je telegrafirala veselo vest možu in sinčku v Chamonoc.
Proga ni bila povsod dovolj strma, da se je bilo treba tudi odrivati s palicami, pač pa je bila zaradi 45 vratc na nevarnih mestih dovolj težavna, tako da je bilo mnogo padcev. Ugoden dan J« bil danes tudi za Švico, medtem ko se je morala Avstrija zadovoljiti iele s petim mestom Korošice Lojzke Jarčeve. O Američanki Burr se strokovnjaki zelo povoljno izražajo ter ji napovedujejo že izboljšanje; do olimpiade v Cor. tini bi mogla uspešno nadomestiti nekoj slavno Andreo Mead-Lavrence.
Francozinja Schmitt vodi se. daj tudi v skupni oceni za alpsko kombinacijo.
Rezultati:
Veleslalom — ženske:
1. Schmith (Fr:) 1’38”9, 2. (Berthod (Švica) 1'39”7, 3. Burr
(ZDA) 1’41*7, 4. Buchner (Zap. Nemč.) r42”l, 5. Jaretz (Avstrija) 1'42”7, 6. Erny-Pauger (Fr.)	1'42”9,	7. Mahringer
(Avstr.) l’4r«, 8- ex aequo Reiche rt (Zap. Nemč.), Thiolie-re (Fr.), Schoepfer (Švica) F43-8,	11. Rodolph (ZDA)
1’43”9, 12. Olsson (Sved.) 1’44”,
13. Thomasson (Sved.) 1’44”3,
14. Seltsam (Zap. Nemč.) 1'45’’,
15. Pellissier (It.) 1’45”4, 21. Seghi (It.) 1’40”6, 27. Klecker (Avstr.) 1’52”2, 36. M. G. Mar-chelli (It.) 1’54”8.
Skupna ocena za kombinacijo po slalomu in veleslalomu:
1. Schmith (Fr.), 2. Schoep-fer (Švica), 3. Berthod (Švica), 4. Burr (ZDA), 5. Jaretz (Avstr.), 6. Klecker (Avstr), 7. Mahringer (Avstr.), 8. Rodolph (ZDA), 9. Jacobsson-Olsson (Sved.), 10. Niskin (Sved.), 11. Wheeler (Kanada), 12 Buchner (Nemč.). 13. Rei-chert (Nemč,), 14. Pellissier (L.). 15. Hvammen (Norv.), 16 Thomasson (Sved.), 17. Heiggveit (Kanada), 18. Thio-liere (Fr.). 19. \Vener (ZDA), 20. Lani? (Nemč.), 21. Baje-rova (CSR), 22. Seghi (It.).
Ruš .Bobrov in Kanadec Ga-land. (S 7 goli, ki jih je dosegel na današnji tekmi proti Fincem, pa je Galand prevzel vodstvo).
LESTVICA REVIJE «RING»
Najboljši boksarji
NEW YORK, 4. — Boksarska revija «Ring» je objavila za ta mesec sledečo lestvico najboljših boksarjev v posameznih kategorijah:	(najprej
je ime prvaka, potem pa vrstni red aspirantov za naslov prvaka):
Težka kategorija:	prvak
Rocky Marciano. Aspiranti: 1. Ezzard Charles, 2. Nino Valdes, 3. Dan Bucceroni, 4. Roland La Starza, 5. Don Cockell,
6. Tommy Harrison. 7. Earl Walls, 8. Clarence Henry, 9. Harry Matthews, 10. Heinz Neuhaus.
Srednjetežka: prvak Archie Moore. I. Harold Johnson; 2. Joey Maxim; 3. Jimmy Slede; 4. Volande Pompey; 5. Willi Hoepner; 6. Floyd Patterson;
7. Danny Nardico; 8. Gerhard Hecht; 9. Paul Andrews; 30. Jacques Hairabedian.
Srednja: prvak Bobo Olson. 1. Rockv Castellani; 2. Joey Giardello; 3. Randy Turpin; 4. Gil Turner; 5. Bobhy Dykes,
6. Bobby Dawson; 7. Willie Troy; 8. Pierre Langlois; C. HoIly Mims: 10. Joey Giambra.
Vfelter: prvak Kid Gavilan. 1. Carmen Basilio; 2. Billy Graham: 3. Del Flanagan; 4. Johnny Saxton; 5. Ramon Fuentes; 6. Freddie Dawson:
7. Art Aragon; 8. Chico Varo-ria; 9. Joe Miceli; 10. Johnny Bratton.
Lahka: prvak Jimmy Carter. 1. Eddie Chaves; 2. Orlando 7,ulueta; 3. Wallace Bud Smith; 4. Paddy Demarco; 5. Ralph Dupas: 6. Georgie Arau-jio: 7. Johnny Gonsalves: 8. Arthur Persley; 9. Armand Savoie; 10. Duilio Loi.
Peresna: prvak Sandy Sad-dler. 1. Percy Bassett: 2. Baby Ortiz; 3. Lulu Perez: 4. Red Top Davis; 5. Yean Sneyers; 6. Ray Famechon; 7. Roy An-karah: 8. Gene Smith; 9. Bill Bossio; 10. Willie Pep.
Bantam: prvak Jimmy Carr-thers, 1. Robert Cohen; 2. C. Songkitrat; 3. Pappy Gault; 4. Nat Brooks; 5. John Kelly; 6. Pierre Cossemyn«; 7. Raton Maraš; 8. Maurice Sandeyron; 9. Billy Peacock: 10. Andre Valignat.
M uš ja: prVak Yoshio Shirai. 1. Jake Tuli; 2. Tanny Čampo; 3. Leo Espinosa; 4. Terry Al* len; 5. Louis Skena; 6. Erio Marsden; 7. Yonug Martin; 8. Dai Dower; 9. Charley Boh-bot; 10. Nazzarino Giannclli.
da bo njihova malomarnost lahko povzročila zanje neljube posledice; priziv namreč za njih ne bo imel nobene veljavnosti in bodo morali zemljo zapustiti v roku, ki ga bo določilo goriško sodišče.
Skupino preostalih 6 obtožencev je branil včeraj dopoldne na goriškem sodišču odv Targioni, ki je nasprotoval neupravičenim zahtevam branilca ustanove Tre Venezie odv. Luzzattija. Ta je namreč kar včrraj hotel izsiliti od sodišča obsodbo za zadnjo skupino najemnikov zemlje in takojšen izgon z zemlje. Toda ugotovili so, da je bila tožba proti kmetom vložena po 11. novembru, ko se obnavljajo kmečke pogodbe in kakršna koli odločitev sodišča bi ne mogla izgnati najemnikov z zemlje do 11. novembra 1954 Sodišče je zatorej imelo za potrebno, da zadevo odgodi do 1. aprila. Takrat bo razsodilo, če so ugovori ustanove upravičeni ali ne, in najbrž bo šele maja ali kasneje sodišče dokončno odločilo tudi glede zadnje skupine slovenskih na. jemnikov zemlje. V tem času pa bo najbrž rešen priziv proti prvi razsodbi goriškega sodišča, ki bo nedvomno vplival na njegovo nadaljnje ukrepanje.
* * <!
Na isti sekciji goriškega so. dišča je bila včeraj dopoldne razprava proti spolovinarju Giovanniju Barbani iz Sta-rancana, od katerega zahteva lastnik zemlje De Dottori, ki je eden največjih veleposestnikov v naši pokrajini, da zapusti zemljo, ker se je omenjeni spolovinar okoristil z blagom, ki mu ni pripadalo.
Odv. Luzzatto, ki je zastopal veleposestnika, je v tvojih izjavah trdil, da je Barbana prodal proti volji gospodarja 7 stotov sena, zatem sekal prepovedane količe in najemal za košnjo trave tujega človeka iz sosedne vasi.
Branilec spolovinarja pa ie sodišču objasnil že skoraj 30-letno delo družine Barbani, ki se je doslej vedpo trudila za napredek velikega kmečkega posestva. Povedal je primer. ko je pokojni Giovanni Battista Barbani spravil v nevarnost svoje življenje, da bi j rešil gospodarjevo, kar dokazuje, da družina teh spolovinarjev ni nikdar gojila nikakršne mrznje do De Dottorija. Odvetnik je priznal, da ie Barbani prodal seno brez vednosti gospodarja, toda to ie storil javno, da je vedela "sa vas in prodajo zabeležil v go-snodarsko knjižico. Ostali dve kaznivi dejanji, ki mu jih posestnik pripisuje, pa sploh ne moreta biti obravnavani kot taki. To je družina Barbani delala vsa dolga leta in nikdar se nihče ni nad tem spotikal.
Vse kaže. da se hoče De Dottori znebiti stare družine Barbani, vendar pa vzrok ni povsem znan. Vsekakor so izgovori, ki jih je navedla o-bramba, nezadostni za izgon z zemlje družine, ki je toliko tru^.a vložila v zemljo enega največjih veleposestnikov go-riške pokrajine.
Sodišče je po zaslišanju obeh zagovornikov sklenilo, da svojo razsodbo izreče na drugem zasedanju, ki bo verjetno še ta mesec.
15. uri v dvorani Trgo zbornice. Včeraj zvečer 17. uri so se v pokrajin"0^! lači sestali pokrajinski S’., valci na seji informativ	1
značaja.
Izdatki Državnega za socialno skrbsN
V preteklem letu Državni zavod za	i
skrbstvo dal v goriški P0 ^ jini vsoto 2 milijardi >#^| milijonov lir za socialne | be. Za starostne pokoJ .o8 j invalidnine in zavarov3 ■ je dal 664.683.974 lir, rovalnine proti jetiki: <6 I za zavetišča, 159.848. ^ I 220.430.070 lir; stroški zf,, jj nomska posojila so zna5 ^ milijonov 298.848 lir: škodnine in posebne bf >J( selne podpore 147.103.43’’ jjj družinske doklade 1.216-	:
lir.
Jugoslovanske oblasti vfi nevarnega kriminal
iiilf
pr^
Seja odbora
pokrajinske uprave
Pod predsedstvom odv. Cu-lota se je pred dnevi sestal pokrajinski upravni odbor. Na seji so razpravljali o točkah dnevnega reda, ki je določen za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto ob
Puglie, kjer bi moral deti 9 let
40-letni Francesco pok. Vica iz Fasano tl si) je prve dni v ^ zbežal iz zapora v Ma® je (Puglie), kjer bi moral , ti 9 let zaradi prikriv31^^ j ropa. Ko je zbežal iz 1 f si je preskrbel osebn° , kaznico nekega *0-le Martina Ancona, kateri J ^ ložil svojo sliko. Tako 2e ti spel najprej v Gorico tj< tu se mu je posrečilo VJ Trst, odkoder je pri pj tabru odšel čez mejo v slavij0-
V torek pa so ga l $■ vanske oblasti vrnile ^ policiji, ki je našla Pr! / dokument, s katerim J jf krival svojo istovetnos ^ 'f nijo, da je Ricco nepra f kaznico ukradel, ali da ji' silil Ancono, da mu j® ‘^
Obmejna policija ie ^ prijavila oblastem	^
skrivnega prehoda 1,1 rCit»' tudi zato, ker mora P kazen.
Tujina ga je unjjj
Včeraj popoldne s° Vrhovci spremili k sovaščana mladega j 1* ! Grila. Pokojnik je Pr ^ odšel v Ameriko, da 5' delo in boljši zasluž*^ kmalu se je vrnil v r } ^ bolan in utrujen. hudo na pljučih in j v goriško bolnišnico Pr vfiv hiši. kjer je v sredo z zatisnil oči. Pokojni
5«	........
bil velik ljubitelj pesmi in bil je dolg°*e -jtf\ domačega pevskega Vrhovčki fantje so. ^ dj nonoldne nrišli poslov' . 0*j
n)U V‘'J
popoldne prišli pos gega tovariša in ;T1“ prtem grobu pod prof. Komela zapel' * «Vijgred» in «Dobei‘do
DEŽURNA LEKAB^ j)
Danes posluje veis ^ P ponoči lekarna Ventil batta 18 - tel. 21*24.
K I
* ° j
npvtf3 11 CORSO. 16.30:	«De'	ifl
streho«, VV. Hold«n
Mac Namara.	,
VERDI. 17:	«RimsKe
ce». G. Peck.
CENTRALE. 17:	<(1r:	A-
bezni», M. Vladi 1	j.,
brizi.	cio'^	j
VITTORIA. 17:	*'■
srca«.	..,.j
MODERNO. 17; «a£3h,s0*
T. Moore in B.
/I
himna
predvaja danes 5. t. m. dramatični
((Mama se ne vrne #
Igrajo James tiraig in Franc e s G$atl
oauovor.il uiedtuU STANISLAV KfcNKO - UHEDNISTVO:	UUCA MONTECCHI «	« HI <»“1 - Telefon »tevllka #3-808 In J4-63«.	- postni
^ UPKAVaTuLICA sv. FHANCISKA *. JO - Telefonski Itevllka 37-338 - OGLAHl: od 8. do U.30 In od IS . 18	- Tel.
vi ng v c«n* obiskov 7a vsak min vtffine v iirlnl I Stolpca trgovski 80 fuiančuo upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak min Širine 1 »tolpca *» vse vrst* oglasov po M.. (Itn. — Tiska Tiskarski ravod ZTT — Pooružn Gorica Ul S. Penico l-H Te' 33-82 — Rokooisl se n- vračajo
NAROČNINA: Cona A; mesečna 330, četrtletna 900 polletna IT00, celoletna 3aoo lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Uvod :0, rnes«{fK’a \ | poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tr^aikega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Drl	‘	*	*
ulje, Ljubljana Stritarjeva S-l., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 608 . j 882 — Izdaja Zalotništvo tržaškega tiska D- ^