ISO, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Hrvaška in BiH 60 DIN KAJ JE POVEDALA SOPROGA DUŠANA PLUTA PLUT I STR. 4 TRIJE ČASOPISI VENEM 32 STRANI NGVOOBA 7p ^ MALI OGLASI IZ VSEH REGIJ Cena 50 SLT Slovenija, sreda, 18. decembra 1991 št. 50 - leto XXV EKSKLUZIVNO: PETERLETOVO PISMO KOHLU ČRNO NA BELEM STR. 2 KMEČKE NEVESTE KDO JE NAŠ ČLOVEK ZA DOMOVINSKO VZGOJO str. 4 MAJOR ŠVAJNCER JE NOR NA VOJNE MARIBORSKI ODVETNIK HOČE NEMŠKO MANJŠINO V SLOVENIJI STR. 6 PRI HRVAŠKIH BEGUNČKIH NA DEBELEM RT.«« HERRNVOLK jhil. m bdi m m SE VRAČA USOD SUPER TV NAPOVEDNIK V PRILOGI HUDIČARIJE Kmečke neveste Že nekaj časa je jasno tudi največjim naivnežem: Lojze Peterle je 14. oktobra res pisal Helmutu Kohlu in ga na treh in pol straneh pisma posredno prosil za finančno pomoč in vlaganja v Sloveniji. Tretjega decembra je Peterle od Kohla dobil prijazen, a odklonilen odgovor. Vmes smo bili priče še eni netaktni igrici slovenskega premierja z javnostjo. Že pred 2. decembrom je Tanjug poročal, da naj bi Peterle prosil Kohla za dve milijardi mark pomoči. Tanjug je trdil, da je »slovenski predsednik vlade Kohlu poslal memorandum s šestimi točkami, v katerih navaja, da je nujna posodobitev denarne borze v Ljubljani (1.2 milijona mark) in da bi bilo dobro, če bi Sloveniji povečali obseg kratkoročnih posojil ter da so kovinska, kemična, pohištvena in usnjarska industrija ključna področja slovenskega gospodarstva, ki zahtevajo hitro posodobitev. Zato naj bi se v financiranje vključile nemške firme. Bonn pa bi odobril posojila za prestrukturiranje gospodarstva in tudi za obnovo TE Šoštanj. Nemški Siemens naj bi pomagal pri nakupu opreme za kontrolo poletov v Sloveniji, letalski družbi Adria Airways pa naj bi omogočili ustanovitev lastne družbe v Nemčiji. ..« Drugega decembra so na slovenskem zunanjem ministrstvu pojasnili, da o kakšnem takšnem pismu Kohlu ne vedo nič. Tudi finančni minister Šešok je kaj takega zanikal. Dan zatem, tretjega decembra, je to možnost zanikal tudi sam Lojze Peterle. Trdil je, da je le »predstavil vrsto predlogov za obsežno sodelovanje med ZRN in Slovenijo.« In dalje, da »trdi- tev Tanjuga, podkrepljena z dokaj nenatančnimi številkami... ne drži.« Kot smo že zapisali, je Helmut Kohl Peterletu na pisanje odgovoril tretjega decembra. Če odmislimo razlage, ki so jih ob Kohlovem odgovoru dajali predstavniki vlade ter se posvetimo le sami Kohlovi dikciji, lahko sprejmemo nekaj zaključkov. Kohlova trditev, da »se strinja z zamislimi slovenske strani o intenzivnejšem gospodarskem sodelovanju« namreč pomeni le diplomatsko leporečje, ki še ničesar ne obljublja in niti same ZRN k ničemur ne zavezuje. Tudi trditev, da bo »ZRN v danem trenutku z vsemi silami podprla zahteve Slovenije za pristop k mednarodnemu deviznemu fondu« in, da bodo potem »Sloveniji... na voljo vse kreditne ugodnosti teh inštitucij« je namreč le na lep način sporočeno, da naj si Peterle preveč ne obeta od svojih improviziranih pisem v širni •svet. Da je gospod Lojze Peterle prav zares 14. oktobra pisal Helmutu Kohlu in da Tanjug v zvezi s tem ni prav nič lagal, še več, celo natančne številke je navajal, se lahko prepričate sami. Objavljamo faksimile »inkriminiranega« pisma. Brane Piano i Obvestilo j bralcem__________________j 11 Prihodnja izdaja Nove dobe bo | 11 dvojna številka na 48 straneh in s TV ; 11 sporedom za štirinajst dni. Na prodajnih 1 | mestih in v prosti prodaji jo boste lahko ! L kupili že v torek, 24. decembra 1991. | Dne 14. oktobra 1991 je minilo leto dni, odkar smo svečano pokopali teharske žrtve. Grobišče še vedno, tudi * samostojni Sloveniji, skrunimo z odpadki. Do- Ucp S SKUPŠČINA n©?UBL!K£ SLOveNUE IZVRŠNI SVET PREDSEDNIK S B-anrfriii sistem Republik* Siovanija je z 8/10-1991 uvedi* lastne valuto -tolar. Ta veluta ni podprta s -fiksnimi reservami , ki bi merale biti v obsegu eini»alna •! ,E milijarde DEM. 2; Zato agamo, .0 e in *iei er s cofinanciranjera deviznih L 1 DOS re‘i:e: _ ur • ^ 1-. --ktebra 1991 app s no . aru goL-pcc' zvezni kancler! Izhajajo£ iz najinega pogovora v St. Gilgenu in Va*ega sreftanja s predsednikom Predsedstva Republike Slovenije . g. Milano«! Kubanom, Vam poSiljam predloge in prieakovanj* slovenske vlade v zvezi z bododim sodelovanjem med Zvezno Republiko Nemtijo in Republiko Slovenijo. 1. Modernizacija industrije Pr-av tako bi nato zelo koristil® vaša podpora na čudežu Evr-opske skupnosti in Mednarodnega denarnega sklada, ko se bo odledalo o novih fineninih aranžmajih že aa državo Slovenijo- - Hermes je zavaroval kratkoročne kredite za cbdebjo do 360 dni v višini 350 mio DEM. Ta kvota je za normalne poslovanje slovenskega gospodarstva z nemškim gaspamarstvom prenizka. Zato nemške banke znižujejo kreditne linije našim firmam, ki so ustanovljena v ZR Nemil 51, pa tudi baninemu »istemu. Zato predlagamo, 'da se kvota dvigne na 900 mio DEM. Poleg tega brez novih investicij slovensko gospodarstva ne more iti v konkurenčni boj za razvita tržiš&a. Zato nsi Zavarovanje Hermesa vključuje tudi dolgoroine kr«dite ** opremo. Tekstilna, kovinsko-predelovaIna, pohištvena, kemidna in usnjarska industrija, ki so ključne izvozne panoge slovenskega gospodarstva, so potrebne modernlzac i je. in' s tem v zvezi tyd_i dokapitalizacije- Tega dodatnega kapitala ne moremo zagotoviti iz lastnih sredstev, zato je moino sovlaganje tudi nemškega gospodarstva in odobritev dolgoročnih kreditov za modernizacijo te industrije. Ocena potrebnih sredstev za kreditiranje je 300 mio DEM,. 2. Sofinanciranje energetskih projektov 2 nemškimi firmami Lurgi, Bisehoff, Nc^i.1, Siemens in Kari« so v f*ži ponudbe projekti ekološke sanacije energetskih objektov v TE' šoštanj, mddernizacije TE Šoštanj in dobava opreme za plinsko turbinsko proizvodnjo elektrike v višini 200 mio DEM. Predlagamo financiranje in zavarovanje po 1 itifi-nega rizik* oziroma rizika za dolgoročne kredite 5 strani Hermesa. S. Kontrola -zračnega prostora in letalska družba Adria-Airways Ker je Jugoslovanska armada, ki je bila lastnik opreme za kontrolo letenja, vso opremo demontirala in odpeljala, smo prisiljeni vzpostaviti lastni sistem kontrole zračnega prostora- Zato predlagamo sodelovanje pri dobavi In financi-rč-nju radarskega sistema v čim krajšem možnem času. Dogovori ... .7'. •.-'Sc-.t poteka jo- . iy« svojimi 1<* letali je zaraoi vc;nv i zgu.t : ' o ..j . earterski promet pa tudi delavsko iste meč ZR Nomčijo in Jugoslavijo. Zaradi navedenega predlagamo, da se Adri1—Airw*ys dovoli ustanovitev letalske družbe za opravljanje čarterskega prometa v ZR Nemčiji. Dogovori n& nomikem Ministrstvu za promet so že potekali- . 4. 2unanjt»fcrgovinski odnosi Glede na to, da Evropska skupnost pri dodeljevanju preferencialnih uvoznih kvot Se vedno obravnava Jugoslavije kot celoto, predlagamo,'da v bado&e pri dodeljevanju OZ- koriščenju navedenih kvot obravnava Slovenijo diferencirano v tem smislu, d« ji direktne dodeli Oz. o/ftogači koriščenj« preferencialne kvot« za posamezne vrste oz- skupine blaga c npr. izvoz tekstila, mesa, živine, vina in drugega blaga i* Sloveni je)- Predlagamo tudi, da ZR Nemčija upošteva uporabo slovenskih žigov, pečatov in podpisov pri dokumentih, ki spremljajo lalago v zunanjetrgovinskem prometu in so vezani na mednarodne sporazume, ki jih je sklenil* Jugoslavija (tudi v imenu Slovenije) s posameznimi tujimi državami aLi mednarodnimi organi taci Jami, kot npr. TIR CARNET, POftM • a, EUR 1 ter • dokumente, ki so podlaga _z* preferencialni tre trnan za naše blago, keft npr. splo¥Se soeme pr©ferenc.ialov ter klavzul® najve#je ugodnosti. H tem smislu sme pripravljeni deponirati tudi ustrezne ligšf ter podpise pooblaščenih oseb in skleniti neposredne b^Lptecalne dogovor«. Navedeno predlagamo z namenom, da bi omogočili čim bolj neoviran promet blaga med državama. Ker pa ZR Nemčija verjetno nekaterih zgoraj omenjenih korakov oz. upoštevanja žigov.,, ‘pečatov (n podpisov ne more izvajati unilateralna v okviru Evropeke skupnosti, prosimo vlado Zvezne Republike Neečžje^ 'd* sproži in po.dpre predlagane rešitve za neoviran-promet blaga mdd Republiko Slovenijo in ZR Nemčije, kakor tudi med Republiko Slovenijo In državami Evropske skupnosti. - Pomoč pričakujemo pri sanaciji našec* bančnega sistem® in Sicer v Obliki finančne Podocre ter svetovanja valih , bančnih ctrokavnjakev. Predlagajo,' da bi vladna inštitucija, ki izvaja nadzor nad bankami na .■osnovi zakona, o kreditnem poslovanju* .—' s pomočjo tki. rezerv« za rizične terjatve fRuerkstellun-gen) dLferencirano obravnavala jugoslovanski in slovenski rizikc glede izterljivosti terjatev do Jugoslovanskih oz. slovenskih podjetij; s čemer bi okrepili sodelovanje med nenikimi bankami in slovenskimi podjetji. poleg ki jih - Z« ozdravitev in-prestrukturiranje gospodarstva se na« saniranega bančnega sistema petrebn* tudi sredstva, ih bo možno zagotoviti preko obnove sodelovanja L.jubl Janške b*«ke, d.d., Ljubljana, in drugih slovenskih bank 2 vašimi 'finančnimi- insti tuci jami , kot so npr. Kreditanstalt fuer’ Uiederaufbau, Frankfurt fpomeč pri srednjeročnem financiranju uvoza, opreme) in Deutsche FinAnzierungsgeselIsehaft fuer Betei1igungen in Entwick-1ungs1aendern GmbH £DES), Keeln. - Finančni trg zahteva tudi modernizacijo “Ljubljanske borze". Kompjtiterizacija borze, ki jo maramo ob perveli-zaciji hifcdc "Usposobiti, zahteva investicijo l.EOO.OCO DEM. Detašir&ni delavci v ZR Nemčiji Hrediagamo, da se v okviru sporazuma z dne 22/1C-196S med ZR Nemčijo, in Jugoslavijo o zaposlovanju delavcev v, Nemčiji na podlagi pogodb o izvajanju del, dodeli Republiki Sloveniji posebna kvota (3000 delavcev) v 'okviru tega sporazuma, dokler se' n« »vlene nev -ipor-szum med Republike Slovenijo in .ČR Nemčijo. Upoštevajoč dejstvo, da je Zvezna Republika Nemčija za Republiko Slovenijo prvi trgovinski partner in da državi doslej dobro gospodarsko sodelujeta,. ..SS nam zdi v interesu nadaljnjega dobrega sodelovanja ustanoviti čimprej mešano nemško — slovensko meddržavno komisijo, ki bi tekoče obravnavala vprašanja sodelovanja med obema državama. Predstavljam ‘si, da do formalnega priznanja Slovenije taka 'komisij* ne bo megla začeti z deloevanjem v polnem formalnem smislu. Dovolite,, spoštovani Zvezni Kancler/ da s« Vam ponovno zahvalim za Vašo pozornost v zvezi z osamosvajanje« Slovenije in bodočimi odnosi' med obema drževama Z Odličnim spoštovanje^. Njegova ekselertca . gospod dr. Helmut KOKO. Zvezni kancler Zvezne Republik* Nemčije Lojze Peterle PREDSEDNIK. IZVRŠNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJI JE Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje NOVADODA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Braco Zavrnik (mediji), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Matevž Cene (prodaja), Suzana Bober (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. .Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 441-215, 441-606, fax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, tel. (066) 23-868, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 35 ŠLT, mesečna naročnina 180 SLI. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. , Tel. (063) 33-421 Iib Ljubečna Celje V NAŠI PRODAJALNI KLINKER VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: - VHODNA IN GARAŽNA VRA TA - ELEKTRIČNE KABLE - POCINKANE CEVI - KERAMIČNE PLOŠČICE - KLINKER KERAMIKA - OPEČNE IZDELKE - VIJAKI ZA SANITARNO OPREMO - BAKRENI ŽLEBOVI - PARKET - LEPILA ZA PARKET - IN OSTALI GRADBENI MATERIAL STOPITE NA TRDNA TLA, STOPITE NA KLINKER PLOŠČICE LJUBEČNA! PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE mmmmmMmsmmmm. KAJ JE POVEDALA SOPROGA DUŠANA PLUTA Plut ima Plutona Kanal - A LEPŠA POLOVICA OBLASTI Darinka Plut V prvih minutah obiska pri Plutovih, v Vnanjih goricah pri Brezovici, je imela gospa Darinka največ opravka s psom, ki je pobegnil k sosedu. Medtem, ko sva s snemalcem pred hišo ugotavljala, kako simpatično soprogo ima dr. Dušan Plut, se je gospa z ne preveč majhno mrcino v naročju le vrnila. Bila je sama doma. Zanimivo, psu je ime Pluton? Da se nekako vključuje v družinski koncept, smo mu dali ime Pluton, sicer je pa Giom. Ste učiteljica na OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani. Poučujete 4. razred. So nemirni? Letošnje šolsko leto imam izredno pridne otroke. Lahko jih pohvalim brez slabe vesti. Sicer pa smo z lanskoletnimi učenci naredili ogromno stvari. Začeli smo namreč uvajati integrirani pouk, pri katerem učenci nadvse sodelujejo, tako da smo se malce odmaknili od klasične osnovne šole. Po drugi strani pa učitelji včasih tudi štrajkate. Ja, tudi mi smo se priključili splošni stavki učiteljev. Moram reči, da so na nas mediji malce pozabili in nas mačehovsko obravnavali. Imeli smo pač smolo in stavkali skupaj z zdravstvom, ki je bilo bolj glasno in enotno kot mi. Sicer pa se je v javnosti večinoma izpostavljala zgolj finančna plat, je pa še mnogo stvari, ki nas šolnike motijo, pa žal tega nekako nimamo priložnosti povedati. Skratka, s to stavko smo premalo dosegli, ker nismo bili dovolj enotni. Osnovna šola, kjer učite, je povsem blizu stavbe Predsedstva Slovenije... To kakšna posebna ugodnost ravno ni, ker z Dušanom ponavadi prihajava, v službo vsak s svojim avtom, ker se tudi različno vračava. Včasih, ko je bil še na Filozofski fakulteti, sva se vozila skupaj. Zdaj pa je neprimerno več odsoten. Pa je res toliko zaposlen? Zal res, v dveh tednih je ponavadi doma le eno popoldne. Ogromno časa mu vzame stranka, ne toliko delo na predsedstvu, potem je tu še Demos ... In teh sestankov se nabere, da sploh ne govorim o raznih razstavah, otvoritvah in obiskih po občinah. Mu kdaj med vrsticami očitate ... Mnogo bolj srečna bi bila, če tega dela ne bi bilo, toda niti slučajno mu ne mislim reči, naj vse opusti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Če čuti in misli, da lahko kaj dobrega naredi, bo to vsekakor naredil in jaz ga v tem ne bom ovirala. Vam je všeč njegova brada? (smeh) Všeč?! Ne vem, navajena sem je .. . nikoli nisem razmišljala ali je dobra ali ne. No, če bi ocenjevala brade na slikah, potem bi se mogoče odločila za kakšno drugo varianto. Sicer pa me ne moti. Kdo ga pravzaprav oblači? MIERX RTC GOLTE SE ŽELITE ZA NAJDALJŠO IN NAJ LEPŠO NOČ POPELJATI S KONJSKO VPREGO V OSRČJU SAVINJSKIH ALP? SE ŽELITE MORDA DRSATI V MESEČINI? ALI PA ŽELITE V NOVO LETO OB Imate morda prste vmes? Vse obleke, ki jih ima in tisto, kar gre zraven, mu kupujem izključno jaz. Pravzaprav jih izberem. Sam nima niti časa niti volje, da bi se ukvarjal s tem. V Vnanjih goricah pri Brezovici stanujete že peto leto. Zakaj sta odšla iz Ljubljane. Kakšne posebne želje po tem kraju ravno nisva imela, pač pa sva si želela uiti iz blokovskega naselja, kjer si obkrožen z množico ljudi. Tukaj je bolj mirno, manj je stresnih situacij. S sosedi se dobro razumete, a ne? Ja, moram povedati, da imamo krasne sosede. Pred leti ste delali v Arhivu Slovenije. Ko sva končala, on fakulteto in jaz srednjo šolo, sva se odločila, na poti je bil tudi otrok, da oba ne bova mogla študirati. Jaz sem šla potem v službo, Dušan je delal magisterij. Ko je končal, je šel na služenje vojnega roka, jaz pa sem pustila službo v Arhivu, in se vpisala na akademijo. Se je v vajinem življenju kaj spremenilo, ko je gospod Dušan postal član predsedstva Slovenije? Spremenilo se je precej. Namreč tista dela, ki jih je prej opravljal Dušan, ko je bil popoldne doma, so zdaj padla name. Pravzaprav so zdaj vsi vogali na mojih ramenih. Se prijatelji in znanci zdaj drugače obnašajo? Znanci se mogoče obnašajo drugače, prijatelji pa ne. Edina razlika je v tem, da se s prijatelji zdaj mnogo manj obiskujemo kot smo se prej, ker Dušan nima časa. Tako se je naše družabno življenje precej skrčilo. Verjetno kdaj najdeta čas za kakšno večerjo, teatre ali kaj podobnega. Oh ja, večkrat greva. Rada obiskujeva kitajske restavracije. Prej sva veliko obiskovala kino predstave, za kar je zdaj malo časa. Sicer pa greva večkrat na koncert, še posebej, če nastopata Vlado Kreslin ali Zoran Predin, s katerima smo tudi sicer prijatelji. Je Pluton, ki tako veselo že ves čas gloda kost, ubogljiv pes? Niti ne. Verjetno se premalo ukvarjamo z njim. Kaj najrajši je Dušan? Ne vem, mislim, da tudi sam ne bi znal odgovoriti na to vprašanje, ker poje popolnoma vse. Ni je stvari na svetu, ki je ne bi maral. Vsaj zaenkrat je še nismo odkrili. Si kdaj kaj sam skuhal ali vedno računa na vas? Zna skuhati čaj, kavo, ki jo vedno pripravi za goste, če je le doma. Obvlada še makaronovo meso in golaž. Predvidevam, da imate radi sladke stvari. Hm, načrtno smo se sčasoma odpovedali sladkorju. To so namreč nepotrebne kalorije, pa še bolj zdravo je. Sladkamo le pecivo. Je zaradi tega življenje bolj sladko?! (smeh) Žal ni. Upam, da bo bolje, ko bodo volitve mimo.. . To sem razumel kot, da vaš soprog takrat ne bo več na tem položaju, ampak se bo posvetil družini in fakultetnemu delu. Ste to hoteli reči? Ja, upam, da ne bo ostal v politiki, saj to ni bila njegova želja. Rada bi, da bi se vrnil svojim študentom na fakulteto in naše življenje bi se tpko vrnilo v stare tirnice. Ampak... moram povedati, da je vaš soprog eden izmed najbolj odkritih, prisrčnih, treznih in konkretnih politikov. Takšnih je malo. Ja, takšen je vedno bil, kamorkoli smo ga postavili in tak- KOZARCU ŠAMPANJCA V SOJU SVEČ? VSE TO IN ŠE VEČ VAM NUDIMO V PLANINSKEM DOMU V LOGARSKI DOLINI ZA 1.300 SLT. PRIPRAVILI SMO TUDI 3-, 5- in 7-DNEVNI PAKET ZA TISTE? KI BI SE RADI S PRELEPO DOLINO BOLJE SPOZNALI. POLNI PENZION VAM PONUJAMO PO CENI 950 SLT NA DAN. NEKAJ PROSTORA JE ŠE V HOTELU NA GOLTEH, KJER BOSTE LAHKO ZA PLAČILO 1.300 SLT OB DOBRI HRANI, PRIJETNI GLASBI IN UGODNEM POČUTJU, ZA KATEREGA BOMO POSKRBELI DELAVCI RTC GOLTE, PREŽIVELI NAJLEPŠO NOČ V LETU. REZERVACIJE IN VPLAČILA SPREJEMA MONTENEGRO EXPRESS V CELJU, TELEFON (063) 25-133 IN UPRAVA RTC GOLTE VŽEKOVCU, TELEFON (063) 831-111, 831-867 šen je tudi na tem delovnem mestu. On se ne spreminja (smeh). Ga ima Pluton rad? Vedno bolj prisrčne stike navezujeta in sta v zelo dobrih odnosih. SRAMOTITEV DEMOKRACIJE »Lojze nima jajc!« Pa smo slišali. Splav je družbeno zlo. Tako meni premier in predsednik krščanskih demokratov g. Peterle in o tem nas je milijonsko TV-gledališče. obvestil brez kakršnega koli ovinkarjenja ali zadržkov. Potemtakem, ker je splav družbeno zlo. ne more biti nikakršna in nikogaršnja pravica, iz česar sledi, da ne sodi v ustavo. To stališče je tem bolj pomembno, ker za njim stoji večinski del Demosa in je poglavitni razlog ustavne blokade ter (vse)strankarskega razkola. ISe glede na to, kaj je v ozadju zagate splava(rjenja) med ustavo, ustavnim zakonom in posebnim, navadnim zakonom, ker je potrebno precej pravniške izobrazbe, da bi človek zaštekal, zakaj v bistvu gre, je premier naredil strašansko napako. Seveda ne zato, ker se zavzema za črtanje pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, temveč zaradi javnega razkrivanja lastnega pojmovanja demokracije. To pa je nezdružljivo s funkcijo, ki jo opravlja. Če predsednik vlade govori v kategorijah »družbenega zla«, potem je nekaj hudo narobe, kajti nekaj takega enostavno ne sodi k tej epohi, ki se ji reče novoveška. v zadnjem času tudi postmodernistična. Od Francoske revolucije naprej jo zaznamujejo človekove pravice in temeljne svoboščine in ne nekakšno družbeno dobro in zlo, ki bi nad ljudmi visela in odrejala njihova življenja. Zadnja stoletja država ljudem ne določa več, kaj je za njih dobro in kaj zlo, temveč svojim državljanom omogoča, da lahko izbirajo med pravicami ki jim jih mora zagotoviti. Demokratičnost ureditve v neki državi se ugotavlja prav po tem, v kolikšni stopnji država posega (ali ne) v človeške pravice in svoboščine. Tudi sam Peterle je bil izvoljen na temelju pravice do odločanja, zdaj pa nam hoče vsem dopovedati, kako so ženske, ki hočejo odločati, družbeno zlo. Še več, vse tiste, ki so se prejšnjo sredo zbrale pred Skupščino na protestnem shodu Za izbiro, pa tudi tiste, ki so že prej splavile, so za predsednika vlade izrodek zla na dobrem družbenem, oziroma narodovem telesu. Peterle bi celo imel prav, če bi obstajale demonske sile zla in angelske sile dobrega in če bi pod vplivom enih neke ženske splavile in zašle na hudičevo pot, medtem ko bi druge rojevale in bile Bogu usmiljene. Sprenevedanje, ki ga je pokazal vodilni krščan med politiki, in obratno, potemtakem kaže, da ne dojema bistva sistema, na čigar najbolj izpostavljeni točki je. Ali je možno tudi to, da se ga zaveda prav toliko dobro, da bi ga na novo uredil po svojem vzorcu. Jasno pa je, da ima vse skupaj bore malo opravka z uveljavljenimi demokratičnimi standardi, še posebej, če gre za nezaslišano žalitev precejšnjega števila državljank, katere naj bi tej »demokraciji« bile »notranji sovražnik«. Po drugi strani se je s tem ujel v Ruplovo past, kajti očitno je nekaj na tem, da zadeve peljejo v desno revolucijo, in, da se je nekdo začel obnašati komunistično. Če se namreč enkrat začne z državljansko higieno razločevanja na dobre in zle, koristne in nekoristne, kakor je v tem primeru z ženskami in splavom, konča pa z označevanjem tistih, ki ne delujejo v korist narodu in države — med njimi je prvi prav dr. Rupel, ki po Peterletu škoduje ugledu Slovenije v svetu. Vse že znano. In dokler je v skupščinski stavbi Peterle pojasnjeval, zakaj bo odstavil Rupla, je pod okni par tisoč ženskih grl vzklikalo »Lojze nima jajc«, in toliko časa nesramno skandiralo, da je bilo neprijetno tudi moškim radovednežem, ki so se tam znašli. Le zakaj jim ni odgovoril, ko pa ima vendar tri otroke. . Adriano Ferrari VEČ POLICIJE VEČ KRIMINALA Mar naj krademo? Kdor redno spremlja časopisne črne kronike, se lahko zamisli. Na dnevnem redu so ropi, vlomi tatvine, pretepi. Ta časopisna stran postaja vse daljša. Prišli smo že tako daleč, da ljudje po trgovinah kradejo hrano, saj sije marsikdo ne zmore več kupiti. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo v vsej Sloveniji 5331 vlomov, v enakem obdobju lani pa le 4443. V to število pa niso všteti vlomi v avtomobile, ki so prav tako narasli v primerjavi z letom poprej. Letos jih je bilo 2258, lani pa 2111. Tudi žeparji se pridno množijo. Žepnih tatvin v prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo 343, do letošnjega oktobra pa 427. Motorji in kolesa niso več bolj varni kot so bili preteklo leto. Letos jih je zmanjkalo kar 2178, lani pa 1812. Poglavje zase so ostale tatvine, ki jih je bilo nekoliko manj kot lani. Letos jih je bilo 9494 lani pa 10574. Povečale pa so se tatvine iz avta, z lanskih 924 na letošnjih 1022. Da so avtomobili zelo atraktivna vaba za marsikoga, priča bliskovito naraščanje števila ukradenih. Lani je bilo ukradenih 95, letos pa kar 250. Največkrat izginejo luksuzni avtomobili. Poglavje zase so ropi. O ropu govorimo takrat, kadar se pri tatvini uporabi sila ali pride do grožnje s silo. Lani je prišlo do 103 ropov, letos pa se jih je zgodilo kar 211. Vsi se še dobro spomnimo ropov na bencinskih črpalkah, ki so zahtevali tudi človeška življenja. Vedno več je ropov v bankah in na poštah. A vedno več je tudi kraj v trgovinah, vlomov v kioske pa tudi ozimnica v kleti in kokoši v kurniku že dolgo niso več varne. Celo kmetje vedno pogosteje preganjajo s svojih polj nezaželene škorce, ki hitijo nalagati v prtljažnike svojih avtomobilov jabolka, zelje in druge poljske pridelke. Poglavje zase so kmetijski kombinati, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s sadjarstvom. Jeseni, ko se prične obiranje pridelka, varujejo jabolčne nasade policaji v civilu ter varnostniki s psi in preganjajo otroke, ki bi si radi nabrali vrečo jabolk, saj jih marsikatera družina ne more več kupiti. Vemo, kaj nas je pripeljalo tako daleč. Standard nam že leta pada, in to vsako leto bolj. Vse večje brezposelnih, ki morajo preživeti s socialno podporo. Vse bolj so ogroženi tudi tisti, ki še imajo delo, saj so plače marsikje tako nizke, da ne dosegajo več niti zajamčenega osebnega dohodka. Država uspešno kroti naraščajoč kriminal: če je potrebno pač zaposliti še nekaj policajev, jih izuri in dobro plača, z dohodki iz davkov, le-ti pa uspešno brzdajo množice vse bolj nezadovoljnih delavcev in brezposelnih. Država s svojim represivnim aparatom preganja tudi tiste, ki jih je sama pripeljala tako daleč, da mnogi nimajo drugega izhoda kot kriminal, seveda če lahko tako imenujemo številne drobne tatvine. A vendar državni represivni aparat vse to zmeče približno v isti koš - kazniva dejanja. Ne zagovarjamo pravih kriminalcev: roparjev, morilcev, šver-cerjev na veliko, zagovarjamo tiste, ki morda res nimajo drugega izhoda, če hočejo obleči in nahraniti svoje otroke. Namesto da bi država storila vse, kar je v njeni moči, da bi zmanjšala katastrofalno socialno stisko ljudi, kar bi prav gotovo pripeljalo do zmanjšanja kriminala, raje namenja denar za represivni aparat. S tem ne mislimo vojske, pač pa policijo ki se je malce preveč razbohotila. Prav zanimivo bi bilo videti kadrovsko listo notranjega ministrstva in ugotoviti današnje število policistov in jo primerjati s listo izpred dveh let. Če bo šlo tako naprej, bodo kmalu resnične šale, ki krožijo o inteligenci policistov. Koliko je v policijskih vrstah ljudi, ki nimajo izobrazbe, ki jo to delo zahteva, pač pa zgolj šestmesečne tečaje, v katerih naj bi se naučili vse, kar je potrebno. Povečanje števila policistov se opravičuje tudi z zunanjo ogroženostjo države. A če bo potrebno, države ne bodo branili samo policisti, pač pa vsi državljani. Gotovo jo bodo bolje branili zadovoljni in siti državljani kot pa tisti, ki jo imajo zavoljo njenega represivnega aparata že zdaj v želodcu. Če sploh imajo še kaj. J. V. Hop, jaz imam čiste roke SLOVENSKI VOJAŠKI VRH IN NJIHOV ČLOVEK ZA DOMOVINSKO v Major Švajncer je nor V eni od zadnjih številk Nove Dobe smo razvili »tezo«, v kateri je med drugim zapisano, da obrambni minister Janša (oziroma slovenska vojska kot taka) po junijsko-julijskem konfliktu z JLA trpi: počuti se zmagoslavno, hkrati pa izigrano. Pomeni, da jo določeni segmenti slovenske družbe kar naprej motrijo in ji ne zaupajo prav, pri čemer so ti bili zlasti v polemiki med Janšo ter pesnikom Novakom in juristom Bavconom personificirani predvsem kot slovenski literati oziroma razumniki. In še več od tega: slovenski vojščaki so hudo užaljeni, ker menijo, da jim je narod po vsem, kar seje zgodilo, izkazal premalo hvaležnosti, če jim jo sploh je. Novo potrdilo tega kompleksa smo prejeli v obliki pisma, ki ga je Večeru pred kratkim poslal major Janez J. Švajncer, komisar za domovinsko vzgojo v štabu TO Slovenije, kmalu za tem pa ga je s pisemcem Mladini potrdil še Borut Korun, velenjski teritorialni vojščak. Tako se je Janez J. Švajncer, ki ga po malodane dvajsetletni redni prisotnosti v slovenskem medijskem prostoru v zadnjem času ni bilo veliko slišati (če izvzamemo pomladno pismo, v katerem je italijanskim materam žugal, kako utegnejo domov dobivati krste sinov brez rok, glav in oči), znova - čeprav le na mala vrata - s svojim peresom zavihtel v aktualno dogajanje. Ker je imel 43-letni novopečeni slovenski major. ki je po izobrazbi sicer pravnik z dokončanim dveletnim študijem, vselej veliko povedati vesoljnemu slovenskemu občinstvu, ni več vzdržal pri miru. Najprej je nastopil kot apologet svojega ministrskega delodajalca, nato pa je na bolj dolgovezen in njemu lasten sočen način povedal, kar je Janša že izpisal v omenjeni polemiki. Naslov za svoje pismo si je Švajncer sposodil pri Zolaju. Torej: J'accuse! — obtožujem! Tako je najprej obtožil slovenske pisatelje, pa seveda novinarje, politike itd., ki so krivi kar vsega, kar slo-vojski ta trenutek ni všeč: zaganjanja vanjo, kamenjanja teritorialcev, izrivanja slo-vojakov iz mest v gozdove in odročne vasi, brundanja zavoljo poviševanja časnikov po junijsko-julijskem konfliktu, pa tega, da vojakom in miličnikom nihče niti hvala ni rekel, kaj šele, da bi tem priredili parade, na katerih bi delili časti in priznanja, kot to pač počno drugod. Spričo tega bi pisec kar vse po vrsti poslal k prof. Trstenjaku pa naj on pogleda, kar je v tem bolnem slovenskem značaju, da tako strašno sovraži svojo vojsko, ki ga je za nameček pravkar osvobodila. Remember Medvedjek, pesniki slovenski, kamor nobenega od vas ni bilo blizu! Remember Medvedjek, slovensko Custozzo! Ta, ki želi pogledati nekoliko v ozadje našega tožnika, mora biti njemu samemu, Janezu J. Švajncerju, nadvse hvaležen. Doslej je namreč že toliko napisal o samem sebi (zraven pa še kaj o drugih, praviloma nič lepega), da mu res ni težko slediti. Tako je denimo pred dvemi leti, ko je takrat še bodoči domovinski komisar kokodakal že o vsem, o čemer je (smo) lahko v bolj ledenih časih samo sanjal(i), napisal in izdal knjižico, v katerih se že pri štiridesetih loteva nekakšne avtobiografije, obogatene s splošnim obračunom z vsem, in vsakim, ki so mu tam od gimnazijskih let dalje postali neljubi. Teh pa je veliko, za cel vagon. Posebno zajeten prostor sta si zagotovila dva človeka. Prvi je pisatelj Drago Jančar, ki mu je ob nihanju liberalnih časov današnji major pomagal, da so ga odžagali kot odgovornega urednika mariborske študentske Katedre, čez nekaj let, ko je bil Švajncer še rosno mladi udbovec, pa je aktivno sodeloval v naročeni preiskavi zoper taistega Jančarja, ki so ga nato - politično - obsodili na leto dni aresta. Drugi je Jože Florjančič, v poznih sedemdesetih samopašni mariborski partijski sekretar, ki mu je bil Švajncer kot glavni urednik Večera vdano medijsko orodje in priročno orožje za mesarjenje med s svojo glavo mislečimi novinarji, kar je ta uresničeval s tedaj zanesljivimi in preizkušenimi metodami - partijskimi kaznimi, zastraševanji. poklicnimi degradaci- jami, samovoljnimi rošadami, spletkami itd. Bil je celo, kot sam odkritosrčno piše, pripravljen po Florjančičevem naročilu metati ljudi iz službe, v določenih primerih celo »z veseljem«. Nakar je taisti zloglasni Florjančič, ki se je kasneje prigrabil celo do Planinčinega ministra za finance (a ga je ta že kmalu nagnala), Švajncerja odpihnil s položaja glavnega urednika, kar je zadostovalo, da je postal za Jančarjem glavna zvezda njegovega pamfleta. Potem so Švajncerju odprli dopisniška vrata pri Komunistu, kjer pa tudi ni bil najbolj zadovoljen, ker on bi kar naprej pisal, objavljali pa so mu bolj malo, čeprav je ves čas vlekel plačo in to »niti ne tako slabo«. Pa vendar je osemdeseta leta v tej partijski redakciji kar dobro pretaboril, imel pa je dovolj časa, da je vmes napisal še kakšen romanček (nič posebnega), nekaj za otroke, pa zgodovino slovenske vojske po razpadu Avstroogrske, kar naš junak še najbolj obvlada. Zatem so znova prišli manj srečni časi. Partija je ugašala, z njo pa tudi njeno trobilo (nazadnje pravzaprav že skoraj časopis), dokler Komunista lepega dne več ni bilo, z njim vred pa tudi kruha za Švajncerja, ki je moral hkraniti junaško veliko družino s petimi otroki. Bil je v stiski, ki jo je hotel rešiti na način iz zlatih socialističnih časov, ki jih je v svojem pamfletu - pravzaprav njegove protagoniste, za katere je menil, da so MINISTER RAJKO PIRNAT SI NABIRA VOLILCE Rdeči strah Republiški minister za pravosodje in upravo na shodih svoje stranke SDZ-NDS javnost obvešča o primerih divjega lastninjenja v delovnih organizacijah. V Celju si je izbral Kovinotehno, v Kopru Lamo, v Novem mestu Novoles, v Kranju pa Zvezdo. Ministra Rajka Pirnata je na pogovoru v Celju sicer pričakala polovično zasedena dvorana Narodnega doma s ploskanjem, a kaj več kot obliž na svoje rane množica ni dočakala. Glede lastninjenja je Rajko Pirnat povedal:.,*Videti je, kot da se naša stranka kot z mlini na veter ukvarja s privatizacijo. Interes nekaterih struktur je, da se ne sprejme noben zakon o privatizaciji. Če bo to trajalo še šest mesecev, ne bo potreben noben zakon o privatizaciji. ker ne bo več kaj privatizirati. Medtem ko še vedno velja Markovičeva zakonodaja in njene luknje, še naprej ostajajo možnosti za zvijačne ljudi.« Namen vseh postopkov divjih privatizacij naj bi bil, da se zaobide zakon in sprivatizira družbena lastnina. Lama Koper Po mnenju Rajka Pirnata je temeljni princip divje privatizacije, da se iz družbene lastnine najprej naredi mešana lastnina. Ta se doseže z majhnimi vložki, kot se je to na primer zgodilo v koprski Lami. Tam je nekaj delavcev vložilo pol odstotka zasebnega kapitala in s tem doseglo 10 odstotkov možnosti upravljanja. Tako je direktor Lame istočasno družbeni in privatni lastnik podjetja, pravi minister. Kovinotehna Celje Na novo firmo, ki jo ustanovi krog vodilnih delavcev, se večinoma prenese kapital. Kot razlaga minister Pirnat, se je nekaj podobnega zgodilo v celjski Kovinotehni. Nato se dogaja, da nekateri posamezniki dobijo dolgoročni kredit, tudi na sto let, in potem firmo odkupijo. Pri Kovinotehni je prišlo do zlorabe zloglasnega 185. b člena, ki pravi, da podjetje lahko brezplačno prenese družbeni kapital na drugo pravno osebo. Ne piše pa, na kakšno osebo, torej lahko tudi privatno. Tako je Kovinotehna brezplačno prenesla 470 milijonov dinarjev na firmo Kovinotehna Leasing. Od tega je bilo 70 milijonov terjatev in 400 milijonov lastninske pravice na družbenem kapitalu. Potem se je zgodilo, da je Kovinotehna dobila nazaj istih 400 milijonov v obliki dolgoročnega kredita. In sedaj je Kovinotehna dolžna odplačevati kredit Kovinotehni Le-asingu. Podjetje Kovinotehna Leasing so ustanovili Kovinotehna, celjske banke in Franc So-dia GMBH Borovlje, razlaga minister. Poslanec Janez Černej je Rajka Pirnata vprašal: »Kakšno je ozadje pogodbe pri iz- gradnji carinarnice na Holme-cu? Ali je to bila pogodba med vlado in Kovinotehno, ali med katerim ministrstvom in Kovinotehno ali med Alešem Ilcem in Igorjem Bavčarjem?« Rajko Pirnat pravi, da o taki pogodbi vlada ni odločala, o sami pogodbi pa ne ve ničesar. Novoles Novo mesto Firma Novoles iz Novega mesta je lani 2. 10. 1990 skupaj s firmo Kolpa in z desetimi delavci Novolesa ustanovila firmo Novoline. V to firmo je Novoles vložil 3 milijone dinarjev. Nekateri so si pridobili večinski delež pri upravljanju na podlagi 64 tisoč dinarjev, kar je predstavljalo dva odstotka vložka. Vložiti pa bi morali vsaj po 322 tisoč tolarjev. Nato je bila v aprilu vrednost družbenega kapitala znižana. Vložek Novolesa, ki je bil sprva 3 milijone dinarjev, je bil sredi leta nominalno zmanjšan na 2 milijona. Potem, ko je Novoles prene-sel vse terjatve na Novoline, je šel v postopek prisilne poravnave. Med 10. in 14. majem je deset ali dvanajst fizičnih oseb nenadoma vložilo nenavadno visoke vložke v Novoline. Ti so bili tudi preko milijon dinarjev. Ti vložki ne morejo izvirati iz normalnih plač. Vse položnice so bile napisane na isti stroj, podpisala jih je ista oseba in povsod so bile enake napake. Tako se je struktura kapitala Novolinea popolnomA spremenila. Fizične osebe so po transakciji imele 65 odstotkov kapitala, družbeni kapital pa je znašal le 35 odstotkov. Tako je bilo z odpisom terjatev in samo s knjižnim prenosom družbeno podjetje spriva-tizirano. Pri tem so uporabili tudi sredstva stanovanjskega sklada. Tako pravi minister Pirnat. In nadaljuje. Tudi drugod vre Tudi Zvezda Kranj je sodelovala v zasebni lastnini Cente-nina Kranj. Tako je direktor Zvezde hkrati direktor Cente-nina. Tudi razpravljale} na pogovoru v Celju so se odzvali in opozarjali na probleme v celjskem gospodarstvu. Tako bi naj imela žena direktorja enote celjskega Holdinga Emo-Radiatorji svojo privatno firmo, ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot moževo podjetje. Delavka iz Gorenja se je razburjala, ker si je njihovo podjetje kupilo letalo, medtem ko bi naj nekateri delavci imeli le pet tisoč tolarjev plače. Minister Pirnat je odgovoril, da je Gorenje verjetno kupilo letalo še v času prejšnje vlade. Škarje in platno Čeprav si je predsednik celjske SDZ-NDS Miro Gradič postavil retorično vprašanje, češ kdo ima večjo moč nad zako- ^ZGOJO na vojne Janez Švajncer ’76, »visoki črni fant«, za katerim žaluje... ga izdali — dodobra ošvrknil. Sel bi namreč za urednika k Založbi Obzorja (»je vseeno, če bi tam imeli štiri ali pet urednikov«), pa se je zato leta 1988 spomnil še vedno vplivne mariborske SZDL in njene znamenite »kadrovske koordinacije« — a glej, ga niso marali. Zato je Janez J. Švajncer udaril s pestjo po mizi in rekel: pa grem(o) v Ljubljano! Res je šel ter v gnevu napisal Ministrovo sprejemnico, ki ni le obračun z »njegovimi«, marveč tudi vroča zamera dotlej dragemu Mariboru. Samega sebe je uvrstil v plejado ne tako redkih pametnih in zmožnih Mariborčanov. ki so bili prisiljeni dolga desetletja zatelebano boljševistično mesto (med njimi je bil ... Janez Švajncer ’86. Oba sta v civilni obleki, čeprav je ta za majorja ’89 le navadna cunja, edino pravo oblačilo pa uniforma tudi Švajncerjev Jančar) zavoljo svojega »frajgajstovstva« zapustiti. Toda to je bila pomota! Švajncer ga je zapustil zaradi užaljenosti, ker ga še žive »strukture«, ki jim je nekoč tako zvesto služil, niso hotele več nazaj. Ministrova sprejemnica je pravzaprav svojevrsten avtop-sihogram njenega avtorja in hkrati glavnega junaka, ki se skozi vse besedilo boksa (nekaj časa je bil Švajncer pravi boksar) z resničnimi ali namišljenimi (bolj to kot prvo) sovražniki. dokler se slednjič ne zjoče sam nad seboj in svojo kruto usodo. Sedaj zgubani, trebušasti in plešasti »pregnanec« žaluje za svojim mladostnim alter- egom (»hudo mu je za tistim črnim visokim fantom na belih stopnicah pred mariborsko L gimnazijo« - bralca kar ima, da bi potegnil iz žepa robček in si obrisal po licu polzečo solzo) in se sprašuje, kaj je storil (so storili) iz tega enkratnega življenja. Nakar se zateče k prispodobi: staremu soldatu iz prve svetovne vojne, ki je lahko le še sključen sedel na stolcu, v ustih je imel vojaško fajfo, da mu je segala do tal in je sploh bil že povsem ubog in preč. Pa so mu zaigrali Alte Kameraden Marsch in stari soldat je pri priči zaživel ter se zjokal. Ob tem se naš Kalimero v Švajncerjev! podobi vpraša: »Kaj pa naj zaigrajo meni, da se mi bodo roke zatresle in solze privrele v oči? Kaj bo ostalo samo moje, ko bom še komaj sedel na stolu, in bo glava padala h kolenom, kjer pa ne bo dolge vojaške fajfe, ne steklenice domače slivovke? Kaj si bom rekel, da sem pustil velikega v življenju za seboj, ko pa nisem bil nikjer, kjer se je streljalo, zabadalo, pobijalo in umiralo (podčrtal B. Z.)?« No, tako hudo se za Janeza J. Švajncerja očitno le ne bo končalo. Njegovo kalimerov-sko obdobje je bilo kratko, Ljubljana mu je po hudobnem Mariboru postala topla mačeha. Ta človek, ki je »nor na vojaščino, stare sablje in vojne«, se je že kmalu znajdel in se zavihtel tja, kamor po svojem prepričanju najbolj sodi: v sam vrh mlade slovenske voj- ske, za nameček kot šef področja, ki so mu v gnili JLA (mimogrede: Švajncerje dobro pozna, v Bileči so ga nekoč že zdresirali za vojaškega policaja in to raboto je po lastnem pričevanju opravljal na moč temeljito) rekli MPV-moralno poli-tičko vaspitanje, danes je pa to v TO samo domovinska vzgoja. A kolikor ga poznamo, s tem njegovih vojaško-karierističnih ambicij še ni konec. Tudi zato (pa še zdaleč ne zgolj zato) lahko Janša, ali kdor ga bo pač že nasledil na položaju obrambnega ministra, pričakuje, da se bodo tečni in nehvaležni pesniki in še kdo, ki mu je dogajanje v tej družbi nekoliko razvidnejše od povprečja, še kar z nezaupanjem ozirali po slovenski vojski. Dobro: ta si res, vsaj po mojem mnenju, zasluži nekaj več slave, kot jo je bila deležna doslej. Naj ima tudi kakšno parado, naj dobijo njeni zaslužni ljudje kakšno odlikovanje, ustrezno satisfakcijo (mislim, da se bodo te stvari po priznanju same po sebi uredile). To reč. lastno vojsko namreč, pač potrebujemo, neizbežna je in dobro mora biti usposobljena, a karseda racionalna in poceni. Toda nič manj zato ne bo smela biti na zaslonu sistemskega (javnega) nadzora, kar vključuje tudi sila fino spleteno sito, na katerem bo pač moralo ostati tisto, kar vanjo v nobenem primeru ne sodi. Braco Zavrnik nodajo kot njihova stranka, saj ni svet je naredil, kar je mogel, imajo ministra za pravosodje in Vprašanje' lastninjenja je v ro-upravo iz lastnih vrst, je kar kah pravosodnega ministrstva, nekako neprepričljivo zvenel Vlada predlaga zakon o pri-odgovor ministra. vatizaciji in zato ne more hkrati »Pristojnost našega ministr- predlagati moratorija nad last-stva je zagotavljanje denarja, ninjenjem,« je še dejal minister Ne smemo se vmešavati v sod- Rajko Pirnat, stvo in javno tožilstvo. Škarje in platno ima skupščina. Izvrš- Jana Strlekar SLAVNOSTNI KOVANCI OB OBLETNICI PLEBISCITA Zlato za obletnico Okoli dvajset milijonov tolarjev naj bi slovenska vlada iztržila dobička od zlatnikov in srebrnikov, kijih je naročila v Zlatarni Celje. Na trgu, če bo vse po sreči, oh obletnici plebiscita, okoli 23. decembra letos. Ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti bo SloVenija dobila priložnostne zlatnike in srebrnike. Kovance kujejo v celjski Zlatarni. Zlatarna bo skovala dva tisoč zlatnikov v nominalni vrednosti pet tisoč tolarjev ter petnajst tisoč srebrnikov po petsto tolarjev. Njihova dejanska vrednost bo seveda znatno višja. Kljub temu, da vlada ustreznega spremljajočega zakona, ki ga za takšen posel potrebuje, še ni posredovala skupščini Republike Slovenije, je kovance v Zlatarni že naročila. Pričakovati je, da bo ustrezen predlog zakona prišel v skupščino še ta teden in da naj bi bil sprejet po hitrem postopku. Od simboličnega darila Slovencem ob obletnici plebiscita v Sloveniji pa vlada pričakuje več kot dvajset milijonov tolarjev čistega dobička- Brane Piano JAVNO VPRAŠANJE GOSPODU OBRAMBNEMU MINISTRU JANEZU JANŠI Gospod minister na osnovi nekaterih namigov in izjav vaših uslužbencev lahko zanesljivo sklepam, da na vašem ministrstvu pozorno spremljate pisanje, poslovanje in kadrovsko sestavo informativnopolitičnega tednika Nova doba. Obenem pa ugotavljam, da urednikov Nove dobe ne vabite na tiskovne konference vašega ministrstva. Teritorialna obramba pa ne na slovesnosti, prikaze oborožitve in usposobljenosti, še manj na vaje pripadnikov TO. Zato želim izvedeti, po kakšnem merilu in kdo od vaših uslužbencev določa, katere medije obveščanja ob posameznih priložnostih vabite, katerih ne. Srčno upam, da tega, da so nas doslej vaši uslužbenci tozadevno ignorirali, ni kriva naša kritičnost do vaše zasebne politične dejavnosti v zadnjem času, niti naše odkrito komentiranje dogajanj v zvezi s slovensko obrambno politiko in nekaterimi posameznimi dogodki povezanimi s tem. S spoštovanjem, Brane Piano ODVETNIK DUŠAN LUDVIK KOLNIK: RAD BI NEMŠKO MANJŠINO Herrnvolk se vrača Josef Feldner, iz zornega kota koroških Slovencev zloglasni lider tamkajšnjega Heimatdiensta. ki se je pred dnevi pojavil na tiskovni konferenci v Mariboru, je tega kmalu po njej zapustil, njegov duh pa še vedno straši po mestu. Tjakaj ga je povabil mariborski odvetnik Dušan Kolnik, po novem tudi še Ludvik, ustanovitelj in predsednik društva, ki mu je nadel nabreklo trojezično ime: Internacionalno društvo Most svobode — Freihe-itsbriicke — Freedomsbridge. V statutu letos ustanovljenega društva med drugim piše, da gre za »prostovoljno združenje oseb (kot da bi kdaj že bilo članstvo v kakšnem društvu prisilno — op. pis.), ki se zavzemajo za človečanske pravice (v Sloveniji pišemo človekove pravice - op. pis.), s posebnim poudarkom na manjšinskih vprašanjih in kulturnem sodelovanju med narodi, posebno Slovenci in Nemci.« Do sedaj Mostu svobode še ni uspelo uresničiti nobenega projekta kulturnega sodelovanja med narodi, zato pa se odvetnik Kolnik že od lanskega poletja na vse grlo zavzema za priznanje domnevno v Sloveniji živečih Nemcev kot narodnostne manjšine s prav takšnimi pravicami, kakršne uživata italijanska in madžarska manjšina. V ta namen je lani poleti poslalo slovenskemu predsedniku in skupščini lakonsko kratko zahtevo po priznanju nemške manjšine, dolgo komaj dvanajst vrstic, kar je morda za Guinessovo knjigo rekordov. V zahtevi namreč ni niti najbolj osnovnih podatkov o tem, koliko pripadnikov nemške manjšine naj bi v Sloveniji živelo, kaj šele. ali gre za avtohtone prebivalce tuje narodnosti in druge za tako kolosalen zahtevek neizbežne in znanstveno preverjene podatke. No, nekaj najbolj splošnih namigov pa je podpisani Dušan Ludvik Kolnik vendarle navedel in pri tem prišel v protislovje: »Vemo, da od leta 1945 nemška manjšina ne obstoji več. Smo jo fizično iztrebili ali zatajili? Ali oboje? Fizično uničenje na našo srečo ni v celoti uspelo.« Če je bi! odvetnik Kolnik tako skop v zahtevku na najvišji instituciji slovenske države, pa se je zato veliko bolj razgovoril v treh pomladnih intervjujih (Nedeljskemu dnevniku, Večeru in graški Kleine Zeitung) in seveda na omenjeni tiskovni konferenci, ko je med drugim menil, da se morajo Slovenci Nemcem za marsikaj opravičiti (Sid). Ta nekdanji judoist (dolga leta je bil predsednik Judo zveze Slovenije), major Teritorialne obrambe in partijski aktivist, katerega pisarno na mariborski Prešernovi 2 krasi neverjetna kolobocija pokalov in diplom, kičastih slik avstrij- skih alpskih jezer, starega orožja, portreta in kipca Josipa Broza-Tita, slika pokojnega očeta v vojaški uniformi plus slika samega sebe na koncu, prav tako v vojaški uniformi, itd., se je v omenjenih intervjujih kar naprej ponavljal z istimi akcenti. Naštejmo - dobesedno povzete — samo nekatera med njimi: V oči bode naše poudarjanje prijateljstva in pravičnosti do vseh narodov in narodnosti, razen do Nemcev. Na Kranjskem so spravo že opravili in je samo še vprašanje časa, ko se bomo spomnili tudi ljudi nemškega porekla, ki so bili žrtve tako imenovane paranoje; Še slabše (gre za citat iz Kotnikovega pisma republiški ustavni komisiji - op. pis.), če se je sicer sovražnika ljudstva iskalo med sodelavci okupatorja in med izkoriščevalci, se je v tem primeru nasilje obrnilo proti narodnosti. Šlo je za čisti genocid z umori, deportacijami in popolnim zanikanjem največje etnične skupine, ki jo je celo stara gnila Jugoslavija priznavala; Nacizem in fašizem nista vezana na določen jezik in narode. Sicer pa se ni zgodovina Slovenije začela leta 1918 in leta 1945. Dokazano je, da so vplivi naših sosedov na vseh področjih segali na našo zgodovino tudi v pozitivnem smislu, od kulture do delovnih navad; Po razpadu leta 1918, ko se je v Sloveniji vse začelo rušiti, je mariborski komandant general Maister zapovedal streljati na socialiste - povečini so bili revni Nemci, ki so se udeležili demonstracij na Glavnem trgu, 13 demonstrantov je bilo ubitih in preko 60 ranjenih. Zatem so pregnali več tisoč demonstrantov. V času teh zaostritev so tudi nemški socialisti napadali Slovence. V tem dejanju vidim prvi razlog, zakaj se danes bra- ni toliko ljudi priznati Nemcem manjšinske pravice; Priznanje majšine bi terjalo tudi priznanje krivice, ki je bila po drugi vojni storjena prav tistim Nemcem, ki se niso zapletli s Hitlerjem in so brez slabe vesti pričakovali novo oblast. Marsikateri med njimi je tudi podpiral partizanski boj. Po vojni so te, ki so ostali, pobili v Sentpetru, jih zbirali v sedanjem Kidričevem in jih na silo izseljevali. Zato danes zavrniti pobudo z dejstvom, da niso prav številni, ne bi bilo prav. Tudi odgovornost večinskega naroda za izginotje manjšine je huda, kaže na ge-nocidnost; Vzemimo primer dr. Oetkerja: z minimalnimi investicijami je proizvajal v Mariboru praške, ki jih je prodajal po vsej Evropi, potem pa smo ga nagnali in v njegovi tovarni naredili livarno, ki se ubada sedaj s težavami. Večina tistih gospodarstvenikov, ki smo jih izselili, so zdaj bogati, in če bi se vrnili v Maribor, bi gotovo pripeljali s seboj kakovosten kapital ter poskrbeli za nova delovna mesta. Če hočemo najti mesto v Evropi, ne moremo graditi na dediščini, ki izhaja iz genodica, na tem. da je treba iztrebiti Nemce samo zaradi tega, ker so nemškega porekla. To je namreč ideja nacizma pa tudi ideja maščevanja; itd. itd. Če strnemo vse napisano in izgovorjeno, kar je Dušan Ludvik Kolnik v dobrem letu dni zmogel skupaj spraviti, se to na kratko glasi: Slovenci so že v času prve svetovne vojne začeli izvajati nad Nemci v Sloveniji, zlasti na Štajerskem genocid, ki se je nadaljeval vse medvojno obdobje, piko pa i pa je postavila komunistična oblast ob in po koncu druge svetovne vojne. Vendar Nemci v Sloveniji niso povsem izginili. Treba jih je priznati kot narodnostno manjšino, se jim celo opravičiti in tako popraviti zgodovinsko krivico. To pa bi se, izhajajoč iz Kolnikovega razmišljanja, tudi izplačalo. Komaj tedaj bi namreč lahko pričakovali, da bo iz nedrij naroda, s katerim »živimo skupaj 800 let« (in ob drugi priliki: »z Nemci živimo skupaj 1000 let«), začel pljuskati kapital, ki smo ga tako željni. Nekateri Kotnikovi stanovski kolegi menijo, da bi v primeru priznanja Nemcev kot manjšine utegnil denar pljuskati tudi na Kolnikov tekoči račun. Tedaj bi namreč po vojni razlaščeni štajerski (in drugi) Nemci v Sloveniji oziroma njihovi potomci lahko uveljavljali pravice iz lastninske zakonodaje, kar brez odvetnikov (odvetnika) pač ne gre najbolje od rok. A pustimo namigovanja in se raje vrnimo h Kolnikovim razlogom za zadnji val njegove samozavesti, ko je pripeljal v Maribor samega Feldnerja, zagrizenega nasprotnika slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, katerega jezik pa se je na nedavni tiskovni konferenci v Mariboru kajpak pome-dil. Kljub temu je gotovo, da si je Kolnik s Feldnerjevim kom-panjonstvom storil na moč medvedjo uslugo. V ta sklop lahko prištejemo tudi pismo propadlega in Slovencem vseskozi nenaklonjenega koroškega deželnega glavarja Jorga Heiderja, ki je že konec januarja letos poslal premieru Peterletu pismo, v katerem mu predlaga razgovor o »organiziranju nemške skupnosti v Sloveniji, pravzaprav o staroavstrijski manjšini z nemškim materinim jezikom«. No, odvetnik Kolnik gradi najnovejšo nemško manjšinsko ofenzivo (zase trdi, da je po očetu Nemec, čeprav »rasno ni čist«) na podlagi ljudskega štetja iz leta 1981 (rezultati zadnjega popisa bodo objavljeni komaj prihodnji mesec) oziroma na ljudeh. ki so se tedaj izjasnili za Nemce. Kolnik govori o 560 Nemcih, češ da nima smisla od prvih ločiti 180 oseb, ki so se opredelile za Avstrijce. Za dodaten adut v svojih rokah ima javnomnenjsko raziskavo Spema, ki pa ji glede na strokovna merila ne moremo reči tako, saj so povprašali le 319 anketirancev (telefonskih naročnikov). Od teh jih je bilo 64,9 odstotka za to, da bi ustava priznala Nemce, ki živijo v Slovenij, kot manjšino. Nič čudnega torej, če sta Kolnik oziroma društvo Most svobode tempirala svojo tiskovno konferenco v času tik pred sprejetjem nove slovenske ustave, a tudi tik pred mednarodnim priznanjem Slovenije, pri čemer ima izrazita podpora za to dejanje s strani Nemčije in Avstrije gotovo nezanemarljivo konotacijo. V vabilu na tiskovno konferenco se je organizatorju zapisalo, da je 64,9 odstotna slovenska pripravljenost za priznanje nemške manjšine »senzacionalna«. Kot da bi poslušali kakšnega promotorja Fairplaya pri Debeli Berti ali v Železni Kapli, ki mami publiko k naglemu zaslužku. Senzacionalnost pa se brž stopi, če prisluhnemo dr. Silvu Devetaku, direktorju Evropskega centra za etnične in regionalne študije mariborske Univerze, ki govori o vprašanju ugotavljanja in priznavanja manjšine znanstveno načelno: »Najprej je sploh treba ugotoviti, ali manjšina obstaja, kako je z njenim zgodovinskim in sedanjim položajem, šele nato pride na vrsto politično dejanje, torej priznanje manjšine in njenih pravic, kar se rešuje na ravni ustave. Gre za izredno občutljivo in zapleteno vprašanje. Če bi prišlo do političnega priznanja avtohtone manjšine, bi znova prišlo do različnih možnosti priznanja njenih pravic. Omenim naj možnost opredelitve novega narodnostno mešanega ozemlja ali pa sistem funkcionalnih pravic oziroma kulturne avtonomije.« Če bi veljalo Kolnikovo merilo nekaj več kot tristotih pripisanih Nemcev kot dovolj relevanten razlog, da jim priznajo status manjšine (ponovimo, da se jih je od teh pri popisu 1981 za Nemce opredelilo le 360, ostali pa za Avstrijce), bi lahko podoben status pripisali vsaj še Čehom, ki jih je tedaj pri nas živelo 433. Seveda pa je vprašanje, koliko Nemcev sedaj živi v Sloveniji. Neuradno smo izvedeli, da jih po zadnjem popisu ni niti 80. Če to drži, lahko sklepamo, da gre (da je šlo) za zelo priletno narodnostno skupinico, ki naglo usiha. Nenehno namigovanje odvetnika Kolnika češ, da bi priznanje nemške manjšine komaj odprlo vrata v želeno Evropo oziroma omogočilo dotok želenega kapitala v Slovenijo, zaudarja po hudičevo znani vezani trgovini z življenjem in nacionalnostmi in to s predznakom klečeplaznosti. Beri: če se Avstrija in Nemčija odločilno zavzemata za priznanje Slovenije, potem nič ni dovolj svetega, da bi jim ponudili v plačilo. Kot da bi ti in druge države to počeli iz ljubezni in ne iz svojih vplivno-stateških interesov, čeprav — na individualni ravni - ni treba zanemariti niti iskrene, nešpekulativne dobrohotnosti pri naporih za slovensko osamosvojitev. Dušan Ludvik Kolnik, ki je spomladi, ko je Jugoslavija tako rekoč že ležala v rakvi, ustanovil društvo jugoslovansko-nemških odvetnikov (in se mu seveda ne bev ne mev postavil za predsednika) in ki ga zavoljo vpletanja svojega odetniškega poklica v nemško-manjšinsko-politične ambicije obravnava tudi slovenska odvetniška zbornica (sum kršitve odvetniškega kodeksa, predvsem zavoljo zlorabe politike oziroma medijskega prostora za poklicno samoreklamiranje), nemara tudi svojo domislico o nekakšni nemški manjšini pojmuje kot ugodno menjalno priložnost. Takšne domneve si gotovo ne bi zapisali, ko bi na svojem He-imatsbrucke poleg enosmernega prometa v prid neke fantomske manjšine na naših tleh Kolnik skušal preiti mejo še v nasprotni smeri in se vprašati, ali nemara tudi onkraj, na avstrijskem Štajerskem, dandanes ne biva neka nepriznana manjšina, v tem primeru seveda slovenska. Zlasti še, če vemo, da so po razmejitvi po prvi svetovni vojni severno od meje ostale cele slovenske fare (zlasti v radgonskem kotu in na Kozjaku), pa da - bogme - že dalj časa od Mosta svobode obstaja društvo, ki se sprašuje, kakšen neki je danes položaj teh »oberštajerskih« Šloven-cev, ki pa ju naveza Kolnik-Feldner na tiskovni konferenci še omenila ni - kaj šele, da bi kdo iz peščice novinarjev, menda izključno domačih, o njih kaj vprašal. Braco Zavrnik KARO NAJCENEJE DO LASTNEGA STANOVANJA Izkoristite zakonodajo Osrednja tema in tudi dilema navadnih državljanov je v zadnjem času nakup stanovanja. Evforija lastninjenja je razumljiva, saj so desetletja sistematičnega negiranja lastnine v ljudeh pustila neizkoriščeno slo po posedovanju. V času, ko nekateri nimajo niti za kruh, poskušajo lastniki stanovanj le ta najugodneje prodati, kupci pa najceneje kupiti. Kako pri tem uspevajo? Harold Karner, direktor Šta- remo v Uradnem listu Republi- jerske banke obrti in podjetništva d.d. iz Celja meni, da so kupci v neugodnem položaju, ki je nastal zaradi njihove neobveščenosti. Ljudje prodajajo vsemogoče, da bi prišli do potrebne vsote za nakup stanovanja. Cena avtomobilov je padla, ker ljudje mislijo, da je naložba v stanovanje najboljša. Pa se motijo. Hitijo z nakupom, za katerega rabijo kredite, ki jih v nobeni banki ne dobijo pod 20 odstotno obrestno mero, čeprav je cena stanovanj garantirana do 18. oktobra 1993. leta, kar lahko prebe- ke Slovenije št. 18/91 v členu 123: »Prejšnji imetnik stanovanjske pravice oziroma njegov ožji družinski član lahko uveljavlja pravico do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.« Ker so stanovanja resnično poceni, jih vsi želijo čimprej odkupiti, v Štajerski banki pa bi jim radi ponudili najoptimalnejše pogoje. Kakšni so? »Stanovanja niso donosna naložba. Ni se dobro držati pravila: kupi danes, jutri ne bo! Prodajalci stanovanj se želijo stanovanj znebiti, saj jih morajo vzdrževati. Najemnik stanovanja ustvarja z mesečno najemnino lastniku stanovanj 3 odstotni letni donos. Če želi kupiti to stanovanje v dveh letih, mora najeti kredit, za katerega bo moral letno plačevati vsaj 20 odstotne obresti. To pomeni, da bo dal letno 20 odstotkov za nekaj kar bo imelo 3 odstotni donos. Vsakemu kupcu stanovanja predlagamo, da se pusti brezobrestno kreditirati od države za naslednjih 20 let, v katerih ima stranka pravico odkupa stanovanja po zakonu. Sedem odstotkov vrednosti plača kupec vnaprej, 63 odstotkov vrednosti pa plača v 240 enakih anuitetah v dvajsetih letih. Ima tudi možnost pogodbo vsakoletno spremeniti in plačati stanovanje v enem znesku. Če je nekdo kupil stanovanje, je hkrati podaril državi davčne olajšave za 10 odstotkov, ki bi jih vsako leto prijavil. Tudi če imate polovico denarja potrebnega za nakup stanovanja je bolje, da ne jemljete kredita, temveč greste v dvajsetletno odplačevanje, pri nas pa vežete denar na dve leti, po preteku katerih boste imeli že 58 odstotkov potrebne vsote. V našem interesu je, da gre kupec stanovanja z denarjem v druge posle, ne pa v takojšnji nakup stanovanja. Posebej to odsvetujem upokojencem, ki bi lahko jesen življenja ob 20 letnem odplačevanju (če bo sploh tako dolgo) lepo živeli,« svetuje Karner. Franc Furland Foto Lukas DVOJNA MERILA VELENJSKIH OBLASTI: REVEŽEM RUŠIJO, SVOJIM NE Moč privilegijev O tem, ali je bilo potrebno rušenje na črno zgrajenega kletnega dela prizidka ob leseni podrtiji, ki nosi hišno številko Partizanska 46, stoji pa na levi strani ceste Pesje-Staro Velenje (k slednji krajevni skupnosti tudi spada), seje v časopisju polemiziralo od januarja do začetka julija letošnjega leta. Bivši predsednik Sveta krajevne skupnosti Staro Velenje Lojze Ojsteršek rušenja ni odobraval, da je do njega prišlo, pa je krivil velenjsko občinsko vlado. Dokazoval je, da so na črno gradile tudi pomembne občinske in krajevne osebnosti: Jože Kavtičnik, ravnatelj desete osnovne šole, Ivo Petrovič, občinski urbanistični inšpektor in Franc Sever, predsednik Sveta krajevne skupnosti Staro Velenje, črnih gradenj pa jim niso porušili. Lojzeta to zelo moti, zato omenjene gospode še naprej dreza. Lastnica podrtije je Marica Jusupovič. Po ločitvi jo je odkupila ob bivšega soproga Šefi-ka za 15.000 DEM. Marica živi z otrokoma Senadom in Ano v Miinchnu, kjer je zaposlena, v prihodnosti pa se namerava vrniti v Velenje. To bo najbrž žalostna vrnitev, ker bo na mestu, kjer je gradila toplo ognjišče za upokojenska leta, našla delček Vukovarja. Ne glede na to, da je bila posredi črnogradnja, bi bilo človeško počakati, da bi Mari- zidka je 14. januarja 1991 prejela Uprava za varstvo okolja in urejanje prostora v Velenju. Iz dokumenta je razvidno, da je bilo Marici omogočeno do 24. januarja 1991 sami odpraviti to destruktivno dejanje, kar pa seveda ni niti mogla niti želela storiti. Svojo rušilno moč je zato 25. januarja 1991, ob 10. uri dopoldan pokazalo podjetje VEKOS-TOZD Komunalna oskrba. Marici so z zidovi podrli tudi upe, ki jih je polagala v pred- Vane Gošnik, podpredsednik Skupščine Republike Slovenije, je 5. decembra 1991 prijavil pri velenjskem urbanističnem inšpektorju Ivu Petroviču črno gradnjo gospoda Zlatka Bartolca, brata velenjskega izvršnika Franja Bar-tolca, ki je na osnovi pridobljenega lokacijskega dovoljenja izvršil zakoličenje gradbenega objekta (stanovanjske hiše) v Hrastovcu. Parcela št. 608 leži v območju PUP 02 (območje urejanja G2/14). Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske enote 02 (Uradni vestnik občine Velenje št. 16/88) v svojem 58. členu pravi, da v »območju urejanja G2/14 in G2/13 novogradnje niso dopustne«. Pravne osnove za izdajo lokacijskega dovoljenja ni bilo. Gošnik sprašuje urbanističnega inšpektorja, ki doslej po uradni dolžnosti menda ni ukrepal: »1. Ali ste zaradi očitno nezakonito izdanega lokacijskega dovoljenja že ukrepali? Če ste, kako in kdaj? 2. Če niste, zakaj niste ukrepali? 3. Če niste ukrepali, ali to nameravate, kako in kdaj?« Dne 5. 12. 1991 je Gošnik poslal na isti naslov drugo prijavo črne gradnje. Podjetje GOST d. o. o. gradi ob velenjskem jezeru večnamensko halo, za katero je podjetje dobilo lokacijsko dovoljenje, čeprav ustreznega prostorskega izvedbenega akta Skupščina občine Velenje ni sprejela. Tudi v tem primeru ni jasne pravne osnove za izdajo lokacijskega dovoljenja. Petroviču so bila zastavljena podobna vprašanja kot v prvem primeru, o obeh pa je Gošnik obvestil tudi ministra Miha Jazbinška. ca zbrala manjkajočo dokumentacijo. Nekoč se je (in se še) gradilo na črno, s čimer je bila oblast postavljena pred sklepni akt, in če so bili »črnograditelji« radodarni pri dajanju podkupnin, so naknadno dobili potrebne dokumente, s čimer je bila možnost rušenja odpravljena. Sklep o dovolitvi izvršbe odločbe o rušenju spornega pri- sednika Izvršnega sveta SO Velenje Franja Bartolca, kateremu je koncem lanskega leta poslala prošnjo za nadomestno gradnjo. Gospod velenjski iz-vršnik zanika, da bi kadarkoli prejel kakšno pismo od Marice Jusupovič. Pismo pa je vendarle shranjeno v občinskem arhivu in označeno s številko 01 351-401/84. Iz prošnje veje skrb za negotovo prihodnost in uso- MAEICA JUSUPOVIČ Partizanska c. 46 VELENJE IZVRŠNI SVET OBČINE VELENJE - g. Bartolac ZADEVA; Profin.la za nadomestno gradnjo 04 'K\ -M\ I V tedniku "Naž čas" z dne 13. 12. 1990 je bilo objavljeno, da se bo odstranila "črna gradnja" na Partizanski cesti, katere investitor je Jusupovič Sefik. S tem v zvezi bi rada povedala naslednje: Res je, da sva takrat z možem začela to gradnjo kot črno, predvsem zaradi 4- n 14- v, J V, « n 4 X X 4 v. Z možem sva ločena 1988 otroka Časovne stiske in takratnih okoližčin. Toda danes so razmere popolnoma drugačne. ^ iuuz.ou o * a. j. vi in on ni več lastnik tega zemljišča in objektov. Že leta je prišlo do spremembe, tako, da sta sedaj lastnika moja vsak do 1/6 in jaz 4/6. Ze od takrat naprej sem poskušala zadevo urediti po neki normalni poti. Večkrat sem se pogovarja}* s prejšnjim predsednikom Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja in je it zgledalo, da se bo zadeva pozitivno rešila. Vendar morate razumeti, da sem jaz na začasnem delu v ZR Nemičiji in oba otroka živita z mano tako, da v Velenje prarem enkrat na leto. Zelo dobro vem, da je stari objekt na Partizanski c. 46 zelo dotrajan in bi ga bilo treba čimprej odstraniti. Zato vas prosim, da mi odobrite nadomestno gradnjo, da si bom lahko uredila dom zase in svoja otroka, kajti sedaj smo brez doma. Prej ali dej se bo treba vrniti v svojo domovino toda kam? Upam, da boste razumeli mojo stisko in Vas št enkrat lepo prosim, da mi odobrite nadomestno gradnjo /nadaljevanje Že pričete/. V pričakovanju ugodne rešitve Vas lepo pozdravljam in Vam želim srečno in uspešno Novo leto 1991 1 Lepo prosim, da odgovor na mojo prošnjo pošliejte nfa naslov: Marica JUSUPOVIČ, Podgorje 33» Velenje, kjer imam sorodnike in mi bodo vaš odgovor posredovali. a Jusujjevi Maričina prošnja izvršniku Bartolca Franjo Bartolac ni nikoli videl Marica in Ana Jusupovič. Lah-Maričinega pisma ko je nekomu porušiti hišo, če je v drugi državi, posebej če gre za žensko do njenih otrok, ki se je sedaj še povečala. Kako je prišlo do nesrečnega rušenja? Marica in Šefik Jusupovič nista dobila lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidka k leseni baraki. Z utemeljitvijo, da so tla geološko nestabilna in da se lokacija nahaja v 20 metrskem obcestnem pasu. Trditev, da stoji prizidek na nestabilnih tleh, se je izkazala za neosnovano, ko je prispel spis z geološko oceno tal strokovno usposobljene delovne organizacije iz Žalca. Prizidek je stal v 20 metrskem obcestnem pasu, in to za leseno hišo, ki stoji tu najmanj sto let, gledano iz smeri ceste. Obe zgradbi sta imeli isti dohod na cesto, tako da ni bilo potrebno iskati od cestarjev nikakršnega posebnega dovoljenja. Prej bi bilo smiselno vprašati staro leseno hišo, če dovoli, da mimo njenih oken vozijo smrdljivi avtomobili. Je bilo res potrebno porušiti Maričin dom samo zato, da je bilo ugodeno tinti na papirju, in da se lahko velenjska občina pohvali z dvomljivo doslednostjo pri delu? Franc Furland Foto Lojze Ojsteršek Rušenje prizidka: lesene podrtije bi bilo manj škoda Po domovini... Ljubljana: Letos uvajajo osnovne šole v Sloveniji novost. Maja bodo osmošolci preverjali svoje znanje iz treh predmetov. Slovenščine, matematike in enega, ki ga bodo učenci lahko izbrali sami. Slovenske Konjice: V disku klubu Shery v Bezini pri Slovenskih Konjicah je krogla zadela redarja v glavo. Dva redarja sta ločila pretepaška gosta Mirana M. in Ivana E. Nato pa je hotel Milan s pištolo ustreliti svojega prejšnjega nasprotnika, vendar je tega zgrešil in krogla je zadela 25-letnega redarja Edija Ravnjaka iz Slovenskih Konjic. Ljubljana: Milan Kučan je sprejel delegacijo žensk, organizatork protestnega zborovanja Ža izbiro, ki je bilo v sredo pred skupščino Slovenije. Celje: Prebivalce petnajstih zasebnih stanovanjskih hiš v Ulici Tončke Čečeve je razjezil predlog preimenovanja njihove ulice v Tiho ulico. Tistim, ki so si izmislili novo ime za njihovo ulico sporočajo, da utripa njihove ulice gotovo ne poznajo. Maribor: Vse več mariborskih trgovcev se uči nemško. Tečaj tolarja v primerjavi z avstrijskim šilingom je pričel zopet privabljati avstrijske kupce. Kranj: Tudi humanitarna organizacija kot je Rdeči križ se lahko znajde na cesti. To se je zgodilo v Kranju, kjer je krajevna skupnost sporočila Rdečemu križu, da mora do novega leta izprazniti skladišče, ki ga ima v njihovem zadružnem domu. Novo mesto: Na Dolenjskem so izsledili že sedem steklih lisic. Sedaj v gozdove nastavljajo vabe s cepivom in upajo, da bodo z njimi zatrli bolezen. Celje: Prvo obletnico plebiscita bomo v Sloveniji obeležili z 4000 zlatimi cekini in 15000 srebrniki, ki naj bi jih izdelala Zlatarna Celje. Ljubljana: Bivši urednik Slovenca Andrej Rot bo postal vodja službe za informiranje v Slovenski skupščini. Velenje: Velenjski zeleni so se odločili zatreti črne gradnje v Velenju. Inšpektorju so prijavili dva primera. Ljubljana: Slovensko predsedstvo je obravnavalo prošnjo Dobroslava Parage, naj Milan Kučan z diplomatskimi sredstvi poseže v njegov primer, saj je državljan Slovenije. Kot pravijo, bodo odgovor kmalu poslali. Štajerska: Razlaščencem bodo vrnili 78 odstotkov gozdov od tega pripada polovica tujim državljanom. Ljubljana: Ženske v Slovenskem parlamentu, pripadnice vseh strank so soglasno menile, da bi pravica do splava morala ostati zapisana v ustavi. Logarska dolina: Celjska planinska zveza je burno reagirala na odločitev, ki so jo sprejeli Mozirčani že pred časom, da bo potrebno za vstop v dolino plačati vstopnino. Zato so prišli do kompromisne rešitve. Vstopnina se bo plačevala šele po 8. uri, ko so planinci ponavadi že v gorah, Ptuj: V novi ptujski porodnišnici so te dni prijokali na svet prvi novorojenci. Odprta je bila že avgusta, vendar vse do decembra ni bilo denarja za njeno opremo. Dobrovnik: V novi tovarni, ki je po dveh letih zrasla na Otiškem Vrhu v Dobrovniku, bodo izdelali prve nogavice za Janšine fante in tudi za Bavčarjeve borce. Za prve 12000, za druge pa 9000 parov. Ljubljana: Nekdo je v stanovanje Mileta Šetinca, poslanca v parlamentu vrgel steklenico z bencinom. Prisebnosti Mileta Šetinca in sosedov, ki so prihiteli pomagat gasit požar, se gre zahvaliti, da ni bilo hujših posledic. Maribor: Kamnica bo prva Slovenska sončna vas. Projekt solarne vasi je skupno delo mariborske tehniške fakultete in strokovnjakov podjetja Marles, ki naj bi to naselje zgradili. Begunje: Elan je prešel v roke delničarjev. Upniki, ki so postali delničarji, bodo 60 odstotkov delnic ponudili na trgu. Celje: Kovinotehna je zavrnila vse obtožbe o neustreznem lastninjenju, ki jih je izrekel pravosodni minister Rajko Pirnat. Koper: Zavarovalne premije, ki so še do nedavnega veljale v koprski luki zaradi vojne na Hrvaškem, so se znatno znižale in dosegle običajno stopnjo. Izola: V izolski občini bodo prometni davek, ki so ga zaračunali pri nakupu stanovanj, kupcem vrnili. Lendava: Milan Kučan se je srečal z pomurskimi Madžari. Madžari so zaskrbljeni, saj jih je iz leta v leto manj. Potrebno bo ugotoviti ali je za takšen osip krivo izseljevanje ali padec natali- tete. Maribor: General slovenske vojske Janez Slapar je v svojem predavanju v univerzitetni knjižnici v Mariboru napovedal, da bo 6. januarja prihodnje leto začela z delom podčastniška šola na Igu pri Ljubljani. Maribor: Poslovne prostore mariborskega letališča so oddali v najem zasebniku Branku Ferliču za dobo desetih let. Zajasovnik: Mejni kamen med Štajersko in Krajnsko je izginil. Tako ni več velikega simbola Štajerskih separatističnih teženj . Ljubljana: Povprečni čisti osebni dohodek v desetih mesecih letošnjega leta je znašal 9298 SET, povprečni oktobrski pa 13.218 SET. Škofja Loka: Na tradicionalnem podeljevanju Severjevih nagrad so na Loškem odru podelili priznanja Igorju Samoborju. Ivu Barešiču, Veri Smukavec in Mariji Štromar. Maribor: Osemintridesetletni Kurjač Franček Ferenc se je potem, ko ni videl drugega izhoda odločil za gladovno stavko, saj mu je hišni svet izdal odločbo po kateri je postal tehnološki presežek. Poljče: Slovenski naborniki se ne bodo več usposabljali na Igu in v Pekrah, pač pa v večjih centrih kot so: Ljubljana, Cerklje. Kranj, Postojna, Šlovenska Bistrica in Vrhnika. Ljubljana: Vlada je ukinila posebne takse in tako za 7.5 odstotka pocenila uvoz vseh izdelkov, razen tobaka in alkoholnih pijač. Maribor: Borci Zidanškove brigade in Pohorskega odreda nasprotujejo spremembam imena ulic: Ceste 14. divizije, Titove ceste, Ceste Slave Klavore in drugih. Ajdovščina: V Ajdovščini so sprejeli odlok o izdaji obveznic občine Ajdovščina. Izdati nameravajo za 3.5 milijonov DEM obveznic, namenjenih razvoju gospodarstva. Središče na Goričkem: Prve raziskave in vrtanja na tem področju so spodbudna, vendar pa so strokovnjaki previdni pri napovedi novih črpališč nafte in plina. PRI HRVAŠKIH BEGUNČKIH NA DEBELEM RTIČU Prgišče otroških usod Na koprski občinski Rdeči križ prihajajo ljudje z različnimi prošnjami. Prihajajo tudi takšni, ki hočejo posvojiti begunske otroke. Ne prihajajo samo Hrvati in Slovenci, prihajajo tudi Italijani. Toda Rdeči križ lahko pred nezakonitimi posvojitvami zavaruje le pri njih registrirane begunce, teh pa je komaj polovica od vseh prispelih. Po otroke med hemmce ral tudi bivanje beSuncev Pri ro otroke med oegunce družinah v Kopru In tako se je Se nikoli niso odrasli imeli zgodilo, da bi otroci skoraj takšne moči nad usodo otrok, ostali pri dobrotnikih, ker je kot jo imajo nad otroškimi be- mati nameravala oditi kar po gunci iz Hrvaške. SVojih poteh. Medtem pu je Velike stiske staršev so nare- mati sama odločila o usodi svo-kovale. da se morajo v trenut- jih otrok in z njimi odšla v Itali-ku odločati med starševsko lju- jo. Otroci so sedaj začasno pri beznijo in golim preživetjem neki italijanski družini, z ma-otrok. Otroci sami si ne morejo terjo pa se ukvarjajo italijanski izbirati staršev, imajo takšne, pravosodni organi, kot jim jih je mati narava dode- Sonja Budeir, sekretarka ob- lila; dobre, požrtvovalne, pa tudi takšne, da bi bilo bolje, če bi imeli druge. Stiske in boj za preživetje hrvaških staršev kaj dobro poznajo nekateri tujci, ki se pojavljajo med begunci. Iz nekega italijanskega mesta je na koprski Rdeči križ prišla italijanska princesa, ki je želela za svojega vrtnarja posvojiti dva otroka. Ker je razočarana ugotovila, da tega v Kopru ne more storiti, je od republiškega Rdečega križa že skoraj zahtevala, naj ji kar dajo dva otroka. Seveda ji želje niso uresničili. Izvedeli so, da bi želela imeti dva večja otroka, ki bi naj pomagala pri vrtnarjenju v njenem domovanju. Koprski Karitas je organizi- činskega Rdečega križa v Kopru, pravi: »Pri nas je registriranih približno dva tisoč beguncev. Imamo štiri zbirne centre. Ti so v Žusterni, v koprskem Domu učencev v Ankaranu in na Debelem Rtiču. Večinoma so to matere z otroki, le na Debelem Rtiču so otroci staršev iz Hrvaške v spremstvu vzgojiteljic in učiteljic. Naši zbirni centri so za begunce privlačni zaradi bližine italijanske meje. Največ beguncev je iz Dalmacije. Občina je zadihala z begunci. Nekateri teh ljudi so tukaj že dva meseca ali pa tudi več, nekateri so se že vrnili, pa tudi novi prihajajo. V Italiji imajo zbirne centre v kasarnah, nekaj jih je v bližini naše meje. Tja je bila prepeljana tudi skupina otrok brez staršev iz okolice Dubrovnika. Da bi italijanske oblasti preprečile morebitne zlorabe, je zanje poskrbel Urad za mladoletnike v Italiji.« Gospa Sonja Budeir pravi, da se dogaja, da najdejo zapuščene otroke begunce tudi ob italijanskih avtocestah. Zvedelo pa se je tudi za primer, da je mati prodajala usluge svoje devetletne hčere. Tudi srečni so lahko V republiškem zbirnem centru na Debelem Rtiču se še nahaja približno dvesto otrok, ki so tja prišli v spremstvu vzgojiteljic, učiteljic in medicinskih sester iz Duge Rese pri Karlovcu. Bila je sobota dopoldan. Radio Karlovac je ob desetih obvestil starše, da je organiziran odhod otrok v slovensko begunstvo. Vsi, ki so želeli otroke rešiti pred morijo na Hrvaškem, so jih morali do dvanajste ure pripeljati v zbirališče. Samo dve uri časa so imeli, da so se odločili, se poslovili in jih pripeljali. Za marsikoga sta bili ti dve uri prekratki, morda je bil zbirni center predaleč od njihovega domovanja. Izpod neba je deževalo kot v najhujše svarilo. Nekaj minut pred dvanajsto uro so se oglasile sirene. Bil je zračni napad na Karlovac. Za tiste, ki se niso prej odločili, je bilo zdaj že prepozno. Starši so stiskali svoje štručke in peš ali z avtomobili med zavijanjem siren nosili otroke negotovi, a mogoče varnejši usodi naproti. Za poslavljanje ni bilo časa. Otroke so oddali najbližji osebi na avtobusu. Nekateri so morda imeli srečo, da so poznali vzgojiteljice,, čeprav morda samo z ulice, drugi osebe, kateri so zaupali svoje otroke, morda še nikoli niso videli. Otroci niso jokali. Vzgojiteljice in ostali so sprejemali otroke v roke in jih posajali na sedeže avtobusa. Katerega, kam, kdo in zakaj, to ni bilo pomembno, samo da čimprej odidejo proč od zavijajočih siren. Kmalu po dvanajsti, še vedno ob sirenah, ni bilo videti nobenega starša z otroki več. Avtobusi so odpeljali. Starši pa Ob našem odhodu iz Debelega Rtiča smo uspeli za trenutek srečati očeta, kije iz Hrvaške kar v uniformi prišel po svojega otroka. Rekel je, da ima prost dan in da več ne zdrži brez otroka, pa naj bo karkoli že. tek vsako noč neutolažljivo jokal. Mislili smo, da je bolan. Dajali smo mu sirupe, kapljice v ušesa, ga pestovali, pa ni nič zaleglo. Zdravnik je rekel, da je zdrav, ponoči pa je spet boleče jokal. Poskusile smo mu dati stekleničko hrane, čeprav je bil za to že kar velik. In glej. zaspal je v mirnem snu. Ugotovile smo, da še vedno prejema nočni obrok hrane. Sedaj dobi vsako noč čokolino. Vsi starši otrok, ki so tukaj, so se tako ali drugače že javili. so še ostali, sami, z dvomi, vprašanji in z negotovostjo — ali so ravnali prav? Katica Radočaj, voditeljica spremstvenega osebja, pravi: »Otroke smo dobivali v roke kot pakete. Vzela sem jih in odložila na najbližji prosti sedež, pa spet ponovno po drugega. Nekateri so komaj sedeli, tako majhni so bili. Večine staršev nisem poznala. Bilo je grozno, moreče. Najprej smo se nameravali odpeljati v Metliko, ker je blizu Katarina Delibašič je te dni na predlog hrvaškega ministrstva za šolstvo pripotovala v Koper. Tu bo organizirala pouk za otroke, ki še niso vključeni v katero od šolskih oblik dela.. Ker vsi otroci niso registrirani pri pristojnih oblasteh, jih je na pogovor pozvala preko javnih občil. naše meje, toda tam je bilo že polno beguncev. Otroke smo odpeljali proti Kopru. Sele kasneje na avtobusu smo pogledali dokumente otrok, ki so jih imeli v vrečkah, potovalkah ali starejši v žepih. Izvedeli smo. kako jim je ime, koliko so stari, od kod so. Ko smo prispeli sem v mladinsko okrevališče na Debelem Rtiču, smo se umirili. Kar nekaj otrok je bilo mlajših od enega leta. V teh devetih tednih kar smo tukaj, so trije otroci praznovali svoj prvi rojstni dan. Zgodilo se je, da je nek fan- obiskat. Prepričali so se, da je tukaj varneje kot doma, čeprav jim staršev seveda ne moremo nadomestiti. Velika skupina otrok se je pred dnevi vrnila v Karlovac, vendar so jih spet sprejele sirene in na nesrečo še velike poplave. Organizirale smo pouk za šoloobvezne otroke. Za tiste mlajše pa imamo organizirane prostočasne in vzgojne dejavnosti.« Liljana Željko, medicinska sestra iz Duge Rese, pa pravi: »Ti otroci še vedno največ rišejo letala, tanke, vojno. Njihove risbe pripovedujejo o tem, o čemer ne želijo govoriti.« Ob sebi je stiskala štiriletna dvojčka, Ivana in Nevena. Bližina italijanske meje Tatjana Žigon, glavna medicinska sestra na Debelem Rtiču, trdi, da so tukaj včasih imeli tudi do 600 beguncev. Mnogo se jih je vrnilo, tako da jih je sedaj le še 300. Večina je iz Duge Rese, Siska. Petrinje. Dubrovnika, Osijeka in Vukovarja. Zraven otrok v spremstvu varstvenega osebja je še veliko mater z otroki in dva starejša moška. K njim so prihajale organizirane skupine beguncev in ne posamezniki. Vsak obiskovalec se mora prijaviti vratarju. Vsem skupaj pa daje poseben občutek varnosti italijanska meja. Jana Štrlekar Foto Lucas KDO JE KRIV, DA JE PADEL VUKOVAR Hrvaška demokracija v nevarnosti dejansko herojstvo. Ali pa gre za zavestno žrtvovanje? Bo zdaj na vrsti Osijek, saj tudi tam velja, da je raziherje sil v korist Srbije. To velja za Hrvaško nasploh. Po tistem, ko so več mesecev prikazovali Vukovar kot primer herojske obrambe, je hrvaško mesto ob Donavi prešlo v srbske roke. Na dan so začele prihajati informacije, ki so, milo rečeno, javnost zmedle. Predsednik Tudman je zato ustanovil posebno komisijo. In tu se je zapletlo. Komisija je sestavljena tako, da so v njej tisti, ki so za dogajanja v Vukovarju najbolj odgovorni. Tako so v komisiji javni tožilec republike, notranji in obrambni minister, predsednik sveta za varstvo ustavne ureditve, ki je bil prej predsednik vlade, en podpredsednik vlade... Velika večina je članov HDS. Komisija seveda ni odgovorna saboru, kajti sabor ima svojo komisijo, ki pa je praktično brez informacij. To člani Tudmanove komisije tudi povedo. To pa je nevarno, kajti saborska komisija bi morala biti tista, ki bi na zagovor lahko poklicala kogarkoli in od njega zahtevala informacije. Ker hkrati tečeta dva kazenska postopka, zoper Mileta Dedakoviča-Jastreba, poveljnika Vukovarja in Dobroslava Parago, predsednika Hrvaške stranke prava, je zlasti vprašljivo, kaj naj v komisiji počne javni tožilec, ki se bo slejkoprej srečal z zadevo uradno. Jastreba namreč dolžijo, da si je prilastil za več 100.000 DEM državnega denarja, Paraga pa naj bi poskušal zrušiti legalno oblast. Klobčič, ki se o Vukovarju razmetava, je že pokazal, da je v Vukovarju na volitvah zmagala SDP, torej bivši komunisti, ki pa so se kasneje vključili v srbsko SDS in prešli torej na stran četnikov. Hrvaški so ostali lojalni le policisti, med katerimi pa jih več kot 90 odstotkov ni imelo ustrezne strokovne izobrazbe. Jastrebje potem, ko je maja letos dal slovo JA, takoj postal poveljnik Vukovarja. Mesec dni pred padcem je imel sedež v Vinkovcih, kar javnost sploh ni vedela in je bila prepričana, da poveljuje sredi minskih eksplozij in ruševin. Zanimivo je, da komisija ugotavlja, da so orožje pošiljali v Vukovar do zadnjega dne. Če je to res, ni jasno, zakaj niso pošiljali tudi zdravil, krvi in nujne hrane. Komisija tudi postavlja HOS (Paragove vojake) v prave okvire. Jih je le okoli 300, od tega 150 v Zagrebu. Ne gre torej za desettisoče. Tisti v Zagrebu so donedavnega z orožjem spremljali svojega predsednika, z orožjem hodili na javne shode. Mimogrede, prvi, ki je imel na Hrvaškem oboroženo spremstvo, čeprav ne tako očitno, je bil Tudman še pred večstrankarskimi volitvami. Veliko vprašanje je, zakaj uradna Hrvaška ni ukrepala prej. Zakaj na primer niso prej prijeli Parago, ki naj bi celo javno govoril, da bo zamenjal Tudmana. Zakaj niso prej preprečili, da bi njegovi oborožen-ci paradirali po mestih? Kaj so storili, ko je Jastreb zapustil Vukovar? Zanimivo je tudi, da je eden izmed članov komisije v neki TV oddaji pokazal obremenilni dokument proti Para-gi. Zakaj dokumenta nima preiskovalni sodnik? Hrvaška ima danes pod orožjem okoli 100.000 mož. V primeru Vukovar je bilo razmerje med branilci in napadalci 1:100 v korist Srbov, da ne govorimo o oborožitvi. Minister za obrambo Gojko Šušak je ocenil, da za Vukovar ni bilo rešitve in je trimesečni odpor Kakorkoli že. Hrvaška dela napako, ko pomembne informacije v zvezi z Vukovarjem prihajajo v javnost šele sedaj, komisija pa ne bo mogla opraviti dela, saj bi morala predvsem oceniti sebe, resorje, ki jih vodi. (Zanimivo, da so ministra za zdravstvo »pozabili« dati v komisijo, čeprav je vukovarska bolnišnica z legendarno dr. Vesno Bosanac zagotovo tudi pomembna zadeva.) Ob takšnem pristopu je ntoč jasno reči, da je hrvaška demokracija v nevarnosti, da ima največjo težo enoumje, ki je seveda skladno s stranko na oblasti. Na Hrvaškem namreč prave opozicije sploh ni, tako kot v Srbiji ne. Jan Kochanowski Zadar so zbombardirali Škabrnje - Nadin. 19. 11. 1991: Croatia Works Of JNA Foto Željko Karavida, K+K Balkanska krčma Beograd: Če v sedmih dneh Nemčija ne bo odpravila zapore zračnega, rečnega in cestnega prometa, ki so posledica sankcij proti Jugoslaviji, bo ZIS zaprl za Nemčijo vse zračne, rečne in cestne povezave. Zagreb: Center za etnične manjšine in narode (CIEMEN) iz Barcelone je letno nagrado 1991 podelil dr. Franju Tudmanu za njegove zasluge pri uresničevanju pravic majhnih narodov in manjšin. Beograd: Okoli 600 pravoslavnih Rusov, članov Zveze za zaščito pravoslavnih Srbov in Črnogorcev, borcev iz Afganistana in veteranov vietnamske vojne, se je odločilo, da bo prišlo pomagat Srbom. Zagreb: Dr. Vladimirja Veselico, ministra brez listnice v hrvaški vladi, ki seje ukvarjal z gospodarskimi vprašanji, so razrešili dolžnosti. Beograd: Predsedstvo SFRJ je vojakom v redni sestavi JA zaradi potreb oboroženih sil podaljšalo vojaški rok za nedoločen čas. Zagreb: V minulem mesecu so se hrvaške maloprodajne cene povečale za 25,4 odstotka, letošnja inflacija pa je dosegla 197.6 odstotka. Reka: V pomorskem in zgodovinskem muzeju so odprli razstavo starohrvaškega nakita in arheoloških najdb, ki priča o kulturi hrvaškega primorja in Istre. Priština: Albanski carinski organi ne bodo več dajali vstopnih in izstopnih viz na albanskih mejnih prehodih. Vsak. ki bo želel prestopiti mejo z Albanijo, si bo moral vizum priskrbeti v svoji državi. Zagreb: Vojna moti izvajanje šolskega programa po vsej Hrvaški, saj pouk pogosto prekinjajo zaradi obstreljevanj in zračnih alarmov. Na področju vojaških spopadov je porušenih mnogo šolskih zgradb. Priština: Neodvisni sindikat novinarjev Kosova je protestiral zoper omejevanje svobode misli, govora in tiska na Kosovu. V Prištini bodo organizirali alternativni dnevnik, če bodo dobili dovoljenje srbskih oblasti. Sarajevo: Predstavniki bosanskohercegovske skupščine so pozitivno ocenili dosedanje delo Bogiča Bogičeviča v predsedstvu Jugoslavije in sklenili, da odslej ne bo sodeloval v okrnjenem zveznem predsedstvu. Zagreb: Ministrstvo za kulturo je sporočilo, da je bilo v vojni poškodovanih ali porušenih 514 kulturnih spomenikov. Beograd: Zvezni zbor skupščine nekdanje Jugoslavije je ponovno odložil glasovanje o nezaupnici Predsedniku ZIS Anteju Markoviču zaradi pritiskov iz tujine. Dubrovnik: Konvoj Libertas II je priplul v Dubrovnik, kjer so po mesecu dni le imeli v trgovinah krompir, čebulo in jabolka. Beograd: Odstopil je glavni urednik Tanjuga Mladen Arnav-tovič, ki je odstop pojasnil z željo, da bi s tem dejanjem prispeval k ureditvi stanja v tiskovni agenciji. Priština: Albanščina na Kosovu je bila praktično dovoljena le v nižjih razredih osnovne šole. Po predlogu kosovskega sekretariata za pravosodje vladi Srbije, naj bi bil pouk v osnovnih šolah v materinem jeziku, možen pa bi bil tudi dvojezični. Beograd: Beograjski Inštitut za ekonomske vede je opozoril, da se bo Srbija v veliki krizi, ki jo povečujejo vojaški spopadi in oklevanje pri sprejemanju radikalnejših potez v gospodarstvu, soočila s povečanjem brezposelnosti in revščino. Zagreb: Opozorila združenih narodov in ZDA evropskim državam so dala krila jugoslovanski armadi in srbskim silam, ki so okrepile napade na hrvaška mesta in vasi. Zagreb: Potem, ko so razorožili vasi z večinskim srbskim prebivalstvom v trikotniku Osijek-Dakovo-Našice. je okoli 2000 četnikov izgubilo zaslombo in zdaj brezglavo tava po Papuku. Skopje: Devetinsedemdesetletni arhiepiskop makedonske pravoslavne cerkve je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Sarajevo: V BiH je skoraj devet korpusov JA in več deset tisoč »teritorialcev« in »prostovoljcev«. Prišlo je že do nasilja JA nad nesrbskim prebivalstvom v Bosanski Gradiški. Beograd: McDonald išče v Srbiji dobavitelje mesa za svoje hamburgerje, ker je meso Pomurke postalo predrago. V Srbiji tačas ni podjetja, ki bi pripravljalo meso po McDonaldovih merilih. Beograd: Srbski patriarh Pavle je zaprosil za sprejem pri papežu, da bi z njim govoril o odnosih med pravoslavno in katoliško cerkvijo na Hrvaškem. Beograd: Avstrija je umaknila svojega veleposlanika iz Beograda. S tem se je odzvala na odstop Hrvata Budimirja Lončarja iz jugoslovanske vlade. Zagreb: Oficirji JA so zelo nezadovoljni, ker je dal generalih rezervistom, četnikom, raznim Arkanom in Črnogorcem ter drugim enak status kot rednim vojakom in oficirjem. Osijek: V mestu se je mudila delegacija ameriške komisije za človekove pravice in humanitarno pomoč, ki si je ogledala porušene dele mesta ter poškodovane kulturne in sakralne objekte. Beograd: V vojašnicah in drugih vojaških prostorih so posebne komisije odstranile slike in kipe Josipa Broza Tita. Titovo sliko je zamenjal jugoslovanski grb. Cres, Lošinj: Z otokov so se z grško ladjo »Maria S« dokončno umaknile vse enote JA. Umik so nadzorovali predstavniki otoških oblasti, opazovalci Evropske skupnosti in predstavniki JA. Zagreb: Trenutna prekinitev ognja najbolj ustreza srbskim agresorjem, ki želijo dokazati svetu, da so za mir in za prihod mirovnih sil OZN, so menili na seji Državnega sveta Hrvaške. Sarajevo: V BiH so se podražile vse vrste goriva za več kot 30 odstotkov. Kupci o podražitvi vnaprej niso bili obveščeni. Beograd: Štab poveljstva srbske garde je dal ostavko z utemeljitvijo, da ne želi ustvarjati nasprotij s srbskim gibanjem obnove, ki je pobudnik zamisli o oblikovanju srbske garde. Beograd: Letna skupščina Združenja književnikov Srbije je potekala v znamenju razhajanj, ki so za to organizacijo značilna že dalj časa. Beograd: Tiskovna konferenca ob 50-letnici ustanovitve 1. proletarske brigade se je predčasno končala zaradi smrti udeleženca konference Jovana Juvoševiča-Lole. ki je umrl hip za tem. ko je končal govor. 18. december STRAN 10 23. STRAN 18. december M NOVA Hi DODA NOVA^f DOBA RES JE... - da preteklosti ni moč kar tako prezreti. , Sandi Sitar, sedanji glavni in odgovorni urednik časopisa Slovenec je bil prepričan komunist. Leta 1983 je glasoval, da se njegov kolega izključi iz ZK, ker je kritiziral tedanjega glavnega urednika. Ob tem se je spraševal, če kritik ni celo pod psihološkim pritiskom, ko je tako odločen. - da nas bodo med prvimi priznali Danci. Ti so še posebej zainteresirani, da Jugoslavije ne bo več in jo bodo lahko nadomestili na evropskem nogometnem prvenstvu leta 1992 na Švedskem. - da je Srbija še in še demokratična. Tako so za glavnega pri madžarskem časopisu Magy-ar Szo v Novem Sadu imenovali Miklosa Maro-tija, ki sploh ne zna - madžarsko. - da je krog začaran. V Jugoslaviji bo mir, če bodo prišle modre čelade, te pa bodo prišle, če bo v Jugoslaviji - mir. - da je srbska želja po modrih čeladah lažna. Zdaj že pripravljajo teren, kako bi jih prikazali kot nezaželene. Tako srbski tisk na veliko svari, da bodo tuji vojaki prinesli aids,, Srbi v SAO Krajini pa grozijo, da bodo na vsakega tujega vojaka streljali. - da nimamo sreče s poglavarji Združenih narodov. Po neuvrščenem Cileancu Perezu de Cuellarju, ki mu Jugoslavija nikakor noče iz glave, po novem letu grozi Butros Gali, kije še bolj prepričan Jugoslovan. Ker to ni dovolj, moramo pribiti, da je sedež OZN v Ameriki. Kakšno politika ima Amerika, ni potrebno poudarjati. Vse rahlo spominja na Beograd in Zvezno skupščino. - da so evropski dvanajsterniki s svojimi ranami bolj podobni jugo politiki kot resni politični sili, ki ve, kaj hoče in se v naslednjem letu združuje. Če bo šlo tako naprej, kot se je pokazalo ob problematiki Balkana, kjer v pol leta še niso uspeli napraviti ničesar, se lahko bojimo za prihodnost. Kdo bo Srbija, kdo Hrvaška in kdo Slovenija? - da nismo razdeljeni samo posvetneži, ampak so razdeljeni tudi evropski kristjani, ki jim že tako stara stvar kot je evangelij prinaša obilo glavobolov in še v vseh dvatisoč letih ga niso zmogli pravilno prečitati ter ga vsakdo razume po svoje. - da je slovenska oblast neverjetna in gluha ter slepa. Kako drugače poslušati pridiganje o Slovenstvu in narodovi tradiciji ter kulturi, ko pa na drugi strani vsi obrnejo glave vstran, ko se ministra Maksa Bastla obtoži, da preko avstrijske firme Osko, katere delničarje tudi sam, šverca v Avstrijo slovensko stilno pohištvo zgodovinske in kulturne vrednosti. Brez dovoljenja. Pri prijateljih pa se vse neha, mar ne gospod Peterle? - da Peterle ni tako odpustljiv do Rupsija. Koncu koncev nista niti v isti stranki in ne tiščita glav skupaj. Čeprav Rupsi ne šverca, pa je izrekel nekaj hudih besed na Lojzev račun. Tega pa že ne bo prenašal. - da je švercanje med slovenskimi politiki popularen posel. Izmislimo si slogan: od svetilke do vagona. Pohištva, orožja... Kakšne zakone potemtakem sprejema slovenska skupščina in Demosovi poslanci, ko niti njim ne dovoljuje nedovoljenega prevoza reči preko meje. Ubožčki. - da se nam po novem letu končno obeta, da bomo smeli povohati lastne devize, ki so nam jih zaplenile monopolistične banke z vladnim žegnom. Lep začetek, bi rekli, ko mora vlada ščititi lopove pred drugimi. Potemtakem si Slovenci samostojne države nikakor nismo zaslužili. Vsi navalimo na 500 DEM, bančniki pa naj vlečejo mastne denarce. - da imajo celo evropski politiki jugo sip-drom. Sedaj po ameriškem žuganju s prstom vsi po vrsti odpovedujejo in požirajo besedo o predbožičnem priznanju. Kako se potem čudijo, ko JA in Miloševič podpisujeta premirja po tekočem traku in sproti požirata besedo. - da se še nič ne ve, kaj bo z nedavno afero v zvezi z obveznicami RS 1 v Kreditni banki Maribor, Ljubljanski banki d. d. In potem vse tiho je bilo. - daje Elan prodan. Slovencem se zdi taka odprodaja krivična do te mere, da so pripravljeni zapirati. Pa ne vsem, ampak samo tistim, ki imajo nečiste račune. ŠTEJEMO PRI UMETNIKU ZA USPELO NJEGOVO UMETNIŠKO PREPRIČLJIVOST! »Umetnost« kot dokument uspeha Ob izidu monografije »bela galerija« Jureta Cekute. Besedila so prispevali Mirko Juteršek, Barbara E. Saromines-Ganne in slikar sam. Knjigo je uredil in zanjo zbral dokumentacijo Marjan Marinšek, založil pa jo je Studio Rebernik iz Velenja. Pokrovitelj projekta je Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja Delo — Književni listi, 28. november 1991 V Celju je izšla likovna monografija o Juretu Cekuti, slikarju, ki se je udomačil v Ameriki in si lani postavil stalno galerijo na Prekorju pri Celju. Na Slovenskem je znan predvsem iz popularizatorskih novinarskih zapiskov in zaradi humanitarnih akcij, v Ljubljani pa se ga posebej spominjamo po razstavi v galeriji Smelt leta 1988, ki je siceršnjo razstavno usmeritev te hiše drastično zmotila, saj se je gledalec v njej najbrž prvič dotlej znašel pred pravcatim slikarskim kičem. Te njegove razstave sem se dotaknil že v oceni letošnje razstave slikarsko in po ambicijah rodo-nega Mika Simčiča v ljubljanski galeriji Kompas, z namenom, da opozorim na vse večji razmah slikarskega neokusa (in prav značilno je, da sem doživel v obeh primerih pojasnilo galeristov, da so taki avtorji vsiljeni mimo odgovornih za galerijski program). Zdaj pa je vsaj del Cekutovih tovrstnih slik zbran v reprezentativni knjigi, opremljeni s slikarjevim uvodnim angleškim mottom, da je edini uspeh preživeti življenje na sebi lasten način, ter z epilogom pokrovitelja izdaje, velenjskega kulturnega centra: »Za uspeh je potrebna nadarjenost, znanje, ideje in poslovnost. Cekuta vse to ima.« Oboje je najbrž res (le da pri Cekuti pogrešamo zlasti nadarjenost) in gotovo so za umetnike vse naštete lastnosti koristne, le da so jim največkrat dane premalo enakomerno. Tudi danes namreč obstajajo slikarji brez najmanjšega smisla za poslovnost oziroma trgovski uspeh, in nekateri po nepotrebnem to še danes cenijo kot tipično umetniško potezo in jih pustijo hirati, kot so nekdaj naše največje ustvarjalce. Tako nebogljenost ali brezbrižnost sta lahko sicer pri umetnikih, zazrtih le v svoje delo, po svoje razumljivi, a gotovo nista najbolj smiselni, še posebej ne danes, ko ljudem od lakote zaenkrat ni več potrebno umirati in ko je tudi čas bohemov že minil. (Izraziteje bohemski so danes navadno celo najslabši slikarji.) Toda za njihovo vrednost je v vsakem primeru odločilna le predanost ustvarjalnosti oziroma umetniška kvaliteta. Le redki premorejo oboje, resnično umetnost in smisel za poslovnost (ki ga uspešnejši pogosto preložijo na posredniške trgovce). Problematično pa je, če v umetnikih prevladuje predvsem slednje in če dobivajo monografije neizraziti ustvarjalci, ki si jih priskrbijo sami, nekateri celo po več, čeprav si jih njihova umetnost ne zasluži.Zlasti še, ker vedno znova ugotavljamo, da so celo resnični, tudi starejši klasiki še brez njih, ker je naša kulturna politika na tem področju očitno prepuščena predvsem krajevno zavzetim izdajateljem, ki protežirajo svoje umetnike in »umetnike«, in še zlasti pobudam oziroma finančnim dotacijam samih slikarjev. Cekutova monografija je sicer šele slikarjeva prva - a zato toliko bolj zgovorna. Vse v njej je namreč ubrano in usmerjeno predvsem v eno samo temo: iznajdljivost in uspeh. Tega si je slikar iz ožin domače srenje odločil poiskati v ZDA, kamor je doslej poletel več kot petdesetkrat. Priznanje na tujem je seveda že o'd nekdaj včasih edina mogoča pot naših elitnih umetnikov, saj pogosto potegne za seboj celo domače priznanje. Toda noben tak uspeh ne more biti paradigmatičen, še zlasti pa ne ameriški, kjer je galerijsko življenje izrazito razčlenjeno in se je očitno mogoče uveljaviti oziroma trgovsko uspeti tudi v prodajnem kraljestvu plehke všečnosti oziroma kiča, kamor očividno docela sodi tudi Cekutovo delo. O tem nam v knjigi nazorno govorijo barvne reprodukcije njegovih slik. Prelivi barv, nasičenih, pisanih cvetnih oblik, ženskih teles in obrazov ter konjskih glav - vse to je usmerjeno le v navzven obrnjen lesk, zlata bleščanje ali prazen »sfumato«, poškropljen s kakim simbolnim ali »ekspresivnim« namigom in z nekaj dodanimi, erotično dražljivimi, bolj za silo narisanimi akvareliziranimi risbami čutnih žensk. Na koncu slikovnega dela pa popestrijo knjigo še fotografije Cekutovih živih abstraktno poslikanih mladenk kot pisan zgled avtorjevega življenjskega veselja, iznajdljivosti in (ne)okusa. Seveda se da prav vse na svetu utemeljiti, vsakdo, ki kaj počne, si lahko najde podpornika in zatočišče ter celo določen krog sebi sorodnih občudovalcev, in posebno plehkega človeka je mogoče celo s tako atraktivnostjo ali domisel- nostjo razveseliti in prepričati z reklamo, tako kakor v zadnjem času marsikoga prepričuje kič v naših gledališčih, kjer se prepogosto protežirajo le navzven učinkujoče vizualne scene s cenenimi učinki, kakršni so prav nazadnje izzveneli v na ameriške zglede naslonjeni mučno neokusni letošnji »gala« prireditvi ob podelitvi mariborskih Borštnikovih priznanj. Prav vse, kar nastaja, pa je zlasti, če pogledamo na svet predvsem z živo radovednostjo ali kot registratorji — gotovo lahko zanimivo in pomenljivo že kot pojav. Iz takih izhodišč sta razumljivi tudi obe strokovni besedili v knjigi. Prvo je delo dr. Mirka Juterška, ki je kot kritik posebej znan po tem, da dopušča kar najširšo pluralnost in odkriva v vseh slojih likovnih delavcev tudi najdrobnejše sledove talenta, hierarhično oceno in izbor med njimi pa prepušča času, tudi v prepričanju, da je treba vsakomur v prvi vrsti pomagati ali vsaj pustiti možnost, gotovo pa mu ne življenjsko škoditi, kar lahko stori odklonilna ocena. Zato z zadržano naklonjenostjo ugotavlja predvsem avtorjeve značilnosti, uspešnost, samosvojost, svobodo, ekspresivnost in vpadljivost ter seveda čutnost, in jih tudi stilno opredeljuje. (Tako izvemo, da sodijo poslikane gole ženske v »Life Art«), Drugo besedilo pa je iz kroga, kjer se je slikar nazadnje uveljavil, izpod peresa umetnostne zgodovinarke s havajske univerze prof. Barbare E. Saromines-Ganne, ki izraža vzneseno radost ob doživljanju Cekutovih slik, zlasti ob primerih »Life Art«, ter odkriva njihovo sanjsko fantazijo, senzualnost in duhovnost ter še posebej usklajenost s slikarjevo domačo »belo« galerijo. Že samo s tem pa tudi dobesedno potrjuje slikarjev mednarodni uspeh, ki ga navadno poudarja tudi siceršnja bibliografija o slikarju. Osnovna usmeritev Cekutovega slikarstva kot delovanja, ki teži k uspehu, pa je razvidna tudi iz vseh drugih segmentov knjige: iz dokumentarnih fotografij in slikarjevih dnevniških zapiskov, v katerih je izpostavljeno nadvse značilno zlitje z ameriškim načinom življenja, slikarjevo ameriško usmerjeno pojmovanje konkretne (t. j. denarne) vrednosti slikarskega dela ter utiranje v njemu ustrezno ameriško družbo, ki se mu je najbrž zares posrečilo (o čemer govori sprejem v galerijsko društvo »Two Thousand Dollars« ali razglasitev za slikarja meseca v kalifornijskem Carmelu) a nam vse to vseeno ne more vlivati posebnega rešpekta. In tudi sodeč po fotografijah lepega in bogatega slikarjevega ateljeja Cekutovo delo izzveneva kot nadvse uspešno in torej vsaj zanj gotovo upravičuje svoj življenjski smisel. Vendar vse to še nikakor ni uspeh v umetnosti, marveč le v neke vrste zelo splošnem oziroma praktičnem, a morda' najpogostejšem in dovolj banalnem gledanju na življenje. Seveda je vprašanje, kaj je za človeka resničen uspeh. Če štejemo pri umetniku za uspelo njegovo umetniško prepričljivost - in leta je lahko toliko široko zanimiva, da si zasluži popularizacijo, vsaj v obliki stalnih galerij in umetnostnih monografij — potem so kajpak uspešnejši od Cekute brezštevilni navzven manj uspešni slovenski slikarji, vrsta »Uspešnežev«, med katere se lahko uvrstijo tudi pomembnejša imena, celo tako pomembna, da si na dražbah samovšečno pripisujejo že kar nepojmljivo preveličano vrednost, pa je v resnici lahko celo neuspešna ali začenja pogosto postajati prav po »uspehu« vse manj poglobljena, a bolj komercialna, torej umetniško manj pomembna. Gotovo je stvar samih slikarjev, za kateri uspeh se odločijo ali prizadevajo, kateri jih obvlada ali kateri jim je bliže: ali prodajna uspešnost ali umetnost. Za vsestransko uspešnost umetnikov je seveda idealna združitev obojega, a je glede na raven občinstva, pogosto pa tudi tistih, ki se lotevajo slikanja (na Slovenskem, kot nas v knjigi pouči dr. Juteršek, slika že vsak tisoči), največkrat iluzorna. Kritiki in izdajatelji reprezentativnih umetnostnih knjig, zlasti monografij, pa naj bi se vsekakor zavzemali le za prvo, torej umetniško veljavo, saj lahko samo s tem prispevajo k ohranjanju žlahtnosti duhovnega sveta, ki ga le ne moremo kar tako prepustiti zgolj agresivnim poslovnežem, diktatu slabega okusa, moči trgovine ter pisani všečnosti plevela v sedanji — sicer hvalevredno vse dopuščajoči, a žal tudi vse preveč vse vrednostno izenačujoči - »postmodernistični« anarhiji. Milček Komelj POTEM, KO JE PETERLE ZANIKAL, NATO PA PRIZNAL, DA JE PISAL KOHLU: Tako dolgo ga je mučil, da (jo) je priznal! HUMORESKA Večna socialna elektrika naj jim sveti V prejšnjem režimu, če še pomnite, so si izmislili socialno mleko in socialni kruh, a se oboje ni obneslo. Mleka niso mogli mešati z vodo, kruha ne peči iz otrobov. Današnji režim je naredil korak dalje in si je rekel: če so mnogi že lačni, naj jim po dobrem krščanskem načelu vsaj večna (luč) socialna elektrika sveti. In je napovedal socialno elektriko. Tako, ki menda sploh ne bo tresla. Ne ve se še, ali bo šibkejša, ali jo bodo speljali po socialnih žicah, ali je mišljena morda elektrika, ki jo bodo proizvajale predvidene socialne napetosti. Pogruntacija je izredna, je vsaj tako aktualna, kot če bi iz bioplina (predvsem na farmah prašičev, ki bi jih morali hraniti s fižolom) pridobivali plin za ogrevanje. Tako mi je rekel moj znanec poslanec Miško. Tisti Miško, ki ga šestinštirideset let ni bilo na spregled, ki se je skrival, ker se je bal, da bi ga mobilizirali v delavsko avantgardo. »Povem ti,« je rekel Miško, »zadnji čas je za socialno elektriko.« »Če ti rečeš, že. Kako pa to misliš?« sem se naredil nevednega. »Tako. Socialna elektrika bo poceni, porabniki jo bodo z lahkoto plačevali.« »In ne bo tresla. Ja, ampak...« »Nič ampak,« me je prekinil. »Seveda ne vsi. Tisti, ki jih bo socialno ogrožala in bodo imeli socialne električne naprave do socialnih žarnic.« »Tega, moj Miško, pa ne razumem. Se pravi, da bodo vse to tudi kupovali po socialnih cenah ? Veš, kaj, poslanec si in ne bi bilo slabo, če bi predlagal, da bi vlada vpeljala tudi socialno meso, socialno zelenjavo, da ne govorim o socialni konfekciji. Jaz, ki na primer ne morem dati pol ali tričetrt plače za obleko, ali plašč, bi na socialnem uradu dobil potrdilo, z njim pa bi v trgovini enostavno kupil socialna oblačila. Povedal bi, da imam že socialno elektriko. Ti, ali niso prejšnji četrtek o petih zjutraj po radiu Vatikan zastonj rekli, da bodo ta dan molili za Slovence, da bi se spametovali. Ali niso imeli v mislih morda socialno elektriko ali socialne cene ali sploh socialo?« »Ti pa zdaj pretiravaš,« je rekel Miško. »V tako socialno širino pa ne moremo, saj bi postali na koncu socialna država. Tega pa si ne moremo privoščiti. Rekli bi, da imamo celo socialno vlado. In ko praviš o radiu Vatikan, jaz ga nisem slišal, v tistem času navadno spim.« »Pa spiš morda v socialni postelji?« sem vprašal. »Predstavljaj si vse tiste, ki spijo v takih posteljah. Ne bi mogli tudi socialo narediti socialno?« NI RES... - da prenovitelji ne gojijo starih navad. V priložnostno natisnjenih informacijah z naslovom Slovenija ’92 je predsednik stranke dr. Ciril Ribičič kar na sedmih slikah. S tem je prehitel dva bivša rdeča direktorja, ki sta bila v glasilih Aero in EMO Celje na sliki po šestkrat. - da SKZ-LS brezpogojno podpira Peterletovo vlado. Vladi očitajo, da jih vedno žrtvuje, tako kot kmete pri šahu. - da so Zeleni razpadli. Kljub različnim političnim opredelitvam ostajajo skupaj saj njihovo delo presega ideologijo. Se ena nadstrankarska stranka. - da gre vlada na počitnice. Lojze Peterle je izjavil med krščanskimi demokrati Istre v Portorožu, da počitnic vlade tudi po priznanju ne bo. Nekateri pa mislijo, da je vlada že lep čas na počitnicah. - da Dimitrij Rupel ne ve kam bi dali Janeza Drnovška, ker so vse primerne funkcije že oziroma še zasedene. Sam se Drnovšku ne upa ponuditi mesta v svojem resorju, saj bi mu moral predlagati kar svoje, zato pa tudi Rupel ni preveč navdušen. — Res je daje Jože Pučnik obupal nad DEMOSOM. Ob zadnjih prepirih med Ruplom in Peterletom je izjavil, da ju ima dovolj in, da ju on že ne bo več miril, saj je moral to počenjati že celo leto. - da je Ljubljanski banki uspelo Igorju Trillerju režirati triler. Igor je kljub vsemu kar so mu pripravili v vodstvu banke uspel podpisati pogodbo z novimi lastniki Elana. A takšne poteze Ljubljanske banke kljub temu zaskrbljujejo. Kaj se bo zgodilo, če bi se hotela banka na takšen način rešiti vseh prevaranih deviznih varčevalcev? - da Slovenija do božiča ne bo priznana. Slovenija je že priznana, saj jo imajo za medna-rodno-pravni subjekt vsaj pribaltske države, Ukrajina .. . Mar to ni nič? - da so Zeleni razpadli. Kljub različnim političnim opredelitvam ostajajo skupaj saj njihovo delo presega ideologijo. Se ena nadstrankarska stranka. - da gre vlada na počitnice. Lojze Peterle je izjavil med krščanskimi demokrati Istre v Portorožu, da počitnic vlade tudi po priznanju ne bo. Nekateri pa mislijo, da je vlada že lep čas na počitnicah. - da Dimitrij Rupel ne ve kam bi dali Janeza Drnovška, ker so vse primerne funkcije že oziroma še zasedene. Sam se Drnovšku ne upa ponuditi mesta v svojem resorju, saj bi mu moral predlagati kar svoje, zato pa tudi Rupel ni preveč navdušen. - Res je daje Jože Pučnik obupal nad DEMOSOM. Ob zadnjih prepirih med Ruplom in Peterletom je izjavil, da ju ima dovolj in, da ju on že ne bo več miril, saj je moral to počenjati že celo leto. - da je italijanska diplomacija na čelu z Gi-annijem de Michelisom bolj podobna čemu drugemu kot resni politiki. Njihovo sprotno premišljanje okoli statusa Slovenije in Hrvaške pa samo še ena podlaga za izreke. Sposodimo si enega: ko udarijo italijanskega dojenčka po riti se ta ali podela ali zatuli. Ce se podela, bo politik, če zatuli pa pevec. - da Američani in Busheva administracija z James Bakerjem na čelu, kije med drugim dal tudi zeleno luč za julijsko agresijo na Slovenijo, vodi čisto politiko. Zaveda se namreč, da kot edina preostala velesila potrebuje v Evropi šibke partnerje in ne močne, združene sile. Kot dokaz lahko vzamemo izjave, da bodo takoj priznali Ukrajino in ostale dele razbite Sovjetske zveze. Sedaj se lahko še lotijo razbijanja Amerike. To bo veselo, ko bo Slovenija priznala ali ne vseh njihovih 50 državic. Vse se vrača! - da je Ljubljanski banki uspelo Igorju Trillerju režirati triler. Igorje kljub vsemu kar so mu pripravili v vodstvu banke uspel podpisati pogodbo z novimi lastniki Elana. A takšne poteze Ljubljanske banke kljub temu zaskrbljujejo. Kaj se bo zgodilo, če bi se hotela banka na takšen način rešiti vseh prevaranih deviznih varčevalcev? novamqqc| OD ČETRTKA 19.12.1991 DO SREDE 25.12.1991 lil® GLASBA ■ . m •• j ■ ■i LESTVICE a D "‘»»j-J j 'satu ^ TV PROGRAM SATELITSKI PROGRAMI PRIREDITVE PO SLOVENIJI Prireditelji, pozor! Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala! Uredništvo Super napovednika NAGRADNA KRIŽANKA HOROSKOP SOS IZ POSTELJE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI Slovenija 1 8.35 - 12.15 in 13.15-0.10 Teletekst 8.50 Video strani 9.00 Mozaik ponovitev - Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 9.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev - od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Newto-nova dinamika (4/8) 10.20 Nekoč je bilo... življenje: Kosti in okostje 10.45 Risanka: Vesele melodije 10.50 Mozaik, ponovitev - Mostovi 11.20 S Trenter: Zgodbe Stiga Trenterja, 6., zadnja epizoda švedske nanizanke 12.05 Video strani 13.30 TV dnevnik 1 (do 13.40) 15.T0 Video strani 15.20 Mozaik, ponovitev - Mostovi 15.50 Sova, ponovitev - Začetki mafije, 5., zadnja epizoda ital.-amer. nanizanke 16.40 EP video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik, ponovitev - Antro-pijsko načelo, 2., zadnji del angl. poljudnoznanstvene oddaje 17.35 Četrtek ob 17.30 18.35 EP video strani 18.40 Spored za otroke in mlade - Telovadka, franc, nadaljevanka (7/10) 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 M. Laurence: PO kateri poti domov?, amer. nadaljevanka (1/3) 21.10 Tednik 22.10 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.50 EP video strani 22.55 Sova - Taksi, amer. nadaljevanka (9/12) - Flair, avstral., nadaljevanka (1/4) 0.10 Video sirani Slovenija 2 17.10 Euroritem, 20 oddaja 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Rai 20.00 Žarišče 20.30 Paralaksa, nizozem. dokument. serija (2/5) 20.55 Mali koncert nagrajencev Mozartovega tekmovanja v Ljubljani - Igor Vicentič-klavir 21.05 Svet na zaslonu 21.35 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike - Matej Bor: Ples smeti, predstava MG Ljubljanskega 23.30 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Športne oddaje 14.30 Bella TV - Popoldanski program z rubrikami, gosti v studiu in serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program - Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke 16.30 Za vse življenje, franc, barvna komedija (1974). Igrajo: Marthe Keller, Andre Dusso-lier, režija: Claude Lelouch 18.30 Risanke 19.00 Vse danes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera - risanke 20.30 Meridiani, aktualna tema 21.10 Juke box, glasbena oddaja v živo - 1. del 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Juke box, glasbena oddaja v živo, 2. del 23.20 Športna rubrika Kanal A 10.00 Ponovitev večernega programa (do pribl. 13.00) 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 Zanesljiva smrt, jap. kratka nadaljevanka (13/13) 21.00 V vrtincu, oddaja o filmu 21.20 Ciklus Johna Wayna - Srečni Teksašan. Po filmu: Lahko noč HTV 1 9.15 Poročila; 9.20 TV kojedar; 9.30 Otroški program; 10.00 Šolski program; 12.00 Poročila; 12.10 Video strani; 12.20 Satelitski programi - Staro za novo; 16.45 Poročila; 16.50 TV koledar-izobraževalni program; 17.30 Hrvaška danes; 18.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik 1; 20.00 Spekter-zunanjepol. magazin; 21.05 Kviskoteka; 22.20 TV dnevnik 2; 22.40 Glasbena scena; 23.40 Poročila. HTV 2 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 16.55 Napoved programa; 17.00 Malavizi-ja - Vrnitev ladje Antilopa, otroška serija (9/13) - Alf, humorist, serija, ponovitev 3. dela - Risanke; 19.15 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje; 19.30 TV dnevnik; 20.15 Ar-senio Hall Show (8/14); 21.10 Barva zmage, serijski film (4/4); 22.00 V salonu, humorist serija (2/6); 22.25 Metal, mania; 23.25 Videostrani. ORF 9.00 Čas v sliki, 9.05 Mačke in pes, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV: Kemija barvil,_ 10.16, 10.30 Argumenti, 11.45 Črno na belem, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Me žene, 13.35 Pasje življenje, 14.00 Guldenburgovi, 14.45 Višje od dreves, 14.55 Pope-ye, 15.00 Jaz in ti, 15.05 Nekoč je bilo... življenje, 15.30 Am dam des, 15.55 Mini scena, 16.05 Rdeči mesec, 16.30 Hiti, 17.00 Mini Zib. 17.10 VVurlitzer, 17.35 Svetloba in tema, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Servis, 18.30 Trapper John, 19.15 Otroci pripovedujejo, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Svetloba in tema Gala, 21.50 Stranski pogledi, 22.00 Junaki so osamljeni (film s Kirkom Douglasom), 23.45 Brezhiben par (am. igrani film), 1.30 Čas v sliki. ORF 2 8.30 Vremenska panorama, 17.05 Umetniški leksikon, 17.15 Papagaji iz Neusselanda, 18.00 Mačke in pes, 18.30 Povej resnico, 19.00 Zvezdna dežela danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kulturni pregled, 20.15 Raport iz tujine, 21.00 Trailer »Z«, 21.30 Kulturne aktualnosti z vsega sveta, 20.00 Čas v sliki, 22.30 TV igra Naslov sledi. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin. 8.30 Lajna, madžarska zabavna glasba, izbor. 9.00 Joga, dr. Antal VVeniger. 9.25 Božič, informacije, nasveti. 9.30 Sloviti prazniki, kratki film. 10.05 Jezik plesa, finski kratki film. 10.55 Video strani, in ob 16.34.16.35 Ecranul Nostru, narodnostni magazin v romunščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Gaia, ekološke novice. 18.05 Svet denarja, novice, dejstva, informacije. 18.15 Otroški kotiček - O veri - Večerna pravljica - Angleščina - Pravljice iz neba - Stripi, 2. del. 19.30 Dnevnik, tele-šport. 20.20 Zdravje za vsakogar, zdravstveno predavanje, tema: Ljudska bolezen - debelost. 20.55 Twin Peaks, 5. del ameriške serije. 21.45 Prva ljubezen. 22.35 Za menedžerje, magazin. 23.20 Dnevnik.' 23.25 Dnevnk BBC. MADŽARSKA2 6.00 Sončni vzhod, jutrani informativni magazin (do 9.00). 16.20 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme. 16.30 Od pet do šest, zabavni informativni magazin. 17.30 Vprašanje in odgovori, kviz. 17.45 Za otroke, kratki film in risanka. 18.15 Telešport. 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva. 19.05 Načelno vprašanje, ameriški tv film. 20.00 Regionalni program, iz studiev: - Budimpešta - Pecs - Szeged. 21.05 50 minut o... gledališču. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Filmski klub tv 2. premiera slovaških filmov: 322. slovaški čb film iz leta 1969 RA11 6.00 Knjižnica RAIUNA (Črna puščica) 4. del, 6.55-10 UNO - dopoldan, 7-8-9 Telednevnik 1 dopoldan, 10.00 Telednevnik 1 dopoldan, 10.05 Telednevnik dopoldan Ekonomija, 10.25 Superbabica, (Tele-film) »Superbabica in kriminalni dvojnik«, 11.00 Iz Milana telednevnik 1, 11.05 Dobrodošli na Zemlji (Telefilm) Samo za ljubezen, 11.55 Kakšno bo vreme, 12.00 Dovolite, RAIUNO« 1. del, 12.30 Telednevnik 1 Flash, 12.35 »Dovolite RAIUNO« 2. del, 13.30 Telednevnik 1, 13.55 Telednevnik 1 - Tri minute za..., 14.00 »Dovolite, RAIUNO« 3. del, 14.30 Sinje drevo, 15.00 Prvenec Aktualno iz kulture Telednevnika 1, 15.30 Italijanske kronike, 16.00 BIG! program za otroke, 17.35 Prosti čas, Italijanska zveza igralcev bridga, 17.55 Danes v parlamentu, 18.00 Telednevnik 1 Flash, Fantastično še enkrat, 18.40 Svet Ouarka (dokumentarec) V globinah brezen, 19.40 Almanah dan kasneje, 19.50 Snežne razmere - Kakšno bo vreme, 20.00 Telednevnik, 20.40 Cre-me Caramel - (Kabaret in satira) vodi Pippo Franco, Greste Lionello, Pamela Prati, 4. oddaja, 22.45 Telednevnik 1 Zelena linija 23.00 Policisti v mestu (Telefilm) Teror v 15. nadstropju, 24.00 Nočni telednevnik 1 - kakšno bo vreme, 0.30 Danes v parlamentu, 0.40 Polnoč okoli nas, 01.00 Shunka Wakan (Film) režija J. Hough igrajo R. Harris M. Beck. RAI 2 6.00 Srce in utrip (Telefilm) Lisa; 6.50-8.45 Male in velike zgodbe (Risanke in telefilm); 8.45 Ne samo poljedelstvo; 9.00 DSE - Special San Bernardo konstruktor Evrope; 9.55 Čudovita (Film komedija) režija L. Visconti, igrajo A. Magnani, W. Chiari; 11.50 Telednevnik 2 Flash; 11.55 Vase stvari; 13.00 Telednevnik 2 - Trinajsta ura; 13.20 Telednevnik 2 Ekonomija; 13.25 Telednevnik 2 - ne samo črno - Meteo 2; 13.35-15.35 Supersoap; 13.45 Skrivnosti za vas; 13.50 Ko se ljubi (914. nadaljevanje); 14.50 Santa Barbara (123.' nadaljevanje); 15.35-17.25 Med nami rečeno; 15.35 Tvoja lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno; 17.00 Telednevnik 2 Diogen; 17.25 Iz Milana Telednevnik 2; 17.30 Iz parlamenta; 17.55 Rockkavarna; 18.05 Telednevnik 2 - športni večer; 18.20 Miami vice (enota proti drogi) »Past«; 19.05 Beautiful (392. nadaljevanje), Meteo 2 - Vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2 Šport; 20.30 Minuta pred polnočjo (Film kriminalka TV pre-meira) režija R. Manzor, igrajo B. Fossey, L. Ducreux; 22.10 Hunter (Telefilm) »Verjetno kriv«; 22.55 RAIDUE za vas; 23.15 Nočni telednevnik 2; 23.30 Solun: Košarka: Pokal prvakov. Aris Solun - Philips; 0.10 Meteo 2 - Telednevnik Horoskop; 0.15 Rockkavarna (stereo); 0.20 Hladno orožje (Dramatičen film) režija M. Ritchie, igrajo L. Marvin, G. Hackman. EUROSPORT 14.00 Ženski nogomet - svetovno prvenstvo; 15.00 Predolimpijski Al-bertville; 15.30 Šport v Beneluxu; 16.00 Športno leto 1991; 18.00 Ko-njeništvo; 19.00 Moto šport novice; 19.30 Športne novice; 20.00 Mednarodni športni pregled; 21.00 Boks; 22.00 Nogomet - evropski pokali in Crvena zvezda : Colo Colo; 23.30 Športni ples; 0.30 Športna poročila SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Speedway na ledu; 9.30 Golf; 10.30 Eurobika; 11.00 Superkros - Los Angeles; 12.00 Britanski boks; 14.00 Britanska formula 3000; 15.00 Eurobika; 15.30 Surfanje na snegu; 16.00 Rugby - Avignon : Carpentras; 17.00 Vodni šport; 17.30 Moto-šport; 18.00 Tajski boks; 18.30 Argentinski nogomet; 19.30 Golf - svetovno prvenstvo; 21.30 Smučarsko poročilo; 22.30 Nogomet - špansko prvenstvo; 24.00 Golf - prvenstvo veteranov SUPER CHANNEL 6.00 Poslovna poročila; 7.00 Dobro jutro; 9.00 Poročila; 9.10 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Turistična oddaja; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Drama; 19.00 Komedija; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v »živo«; 21.00 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 21.30 »Govoreče glave« - poslovni program; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poslovne novice iz ZDA; 22.45 Rock v Riu - koncert 3. del; 23.55 Europalia; 0.05 Modra noč; 0.45 Išče se; 1.45 Super trgovina; 2.15 Glasbeni miks skozi noč MTV 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 Rap-mentarija; 13.30 Sobotni večer v živo; 14.00 Vroči sedež; 15.00 Mick Jagger intervju; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944-483-461061; 20.00 Rockumentarec - REM: 20.30 Sting - Intervju; 21.00 Piratski posnetki; 21.30 Rapmentarija; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Bra-dy Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Rastoče bolečine - nadaljevanka; 21.00 Polna hiša - nadaljevanka; 21.30 Murphy Brown; 22.00 Kitajska plaža - nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Oblikovalke; 24.00 Sveti Kjerkoli; 1.00 Nered - avstralska drama FILM NET 7.00 Perfect Harmony; 9.00 Yogi and the Ivasion of the Space Bears; 11.00 The Defiant Ones; 13.00 Deal of the Century; 15.00 Rising Son; 17.00 Road Raiders; 19.00 Zelig; 20.15 Kisses; 21.00 VVhere the Liles Bloom; 23.00 My Stepmother is an Alien; 1.00 BL Stryker: Blind Chess; 3.00 Cold Front; 5.00 Deli-very Boys sat 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Kmečko življenje v Evropi: 7. Wales: 14.30 Glasbeni festival v Freiburgu; 16.15 Svving in razgovor; 17.15 Danes zvečer na 3 sat - pregled sporeda; 17.20 Mini Čas v sliki - poročila za otroke; 17.30 Novo iz Uhlenbuscha: Žetoni; 18.00 Šport; 19.00 Danes; 19.22 3 sat stu- dio; 19.30 Politični magazin; 20.15 Luč v temi-Gala 1991; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Raziskave v Nemčiji - 6. Raziskave membran; 22.55 Pota slave (L: Kirk Douglas, Ralph Meeker, Adophe Me-njou, r.: Stanley Kubrick); 0.20 Zadnja poročila 21.15Dvorec ob Vrbskem jezeru; 22.20 Z Glorio, nemški erotični film; 24.00 Z najlepšimi pozdravi od Djanga, italijanski vestern PRO 7 6.00 Hiša na trgu Eaton; 6.45 Raw-hide, ponovitev; 7.40 Rfsanke; 8.25 Gospod Ed; 8.50 Moj prijatelj Ben; 9.20 VValtonovi; 9.15 Ravvhide; 11.10 Res velik razred; 11.35 Aliče; 12.00 Agentka s srcem; 13.00 Takšnemu milijonarju je težko, avstrijski film, ponovitev; 14.35 Risanke; 15.30 Gospod Ed; 16.05 Medvedje prihajajo; 16.35 Res velik razred; 17.10 Primer prof. Chasa, ameriška nadaljevanka; 18.00 Risanke; 20.00 Poročila; 20.15 Šanghajsko presenečenje, ameriški pustolovski film (L: Madonna, Sean Penn); 22.20 Špecial Sguad, avstralska nadaljevanka; 23.15 Gamijanijeve noči, francoski erotični film; 0.55 Spen-ser; 1.50 Želela bi, da si tu, angleški film, ponovitev; 3.30 Neverjetne zgodbe Prireditelji, pozor! Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala! Uredništvo Super napovednika TVS 1 M. Laurence: PO KATERI POTI DOMOV? ameriška nadaljevanka (Which Way Home) scenarij: Michael Laurence igrajo: Cybill Shepherd, John VVaters, Peta Topano, Andy Iran, Alina Kwan in drugi režija: Carl Shultz Priljubljena igralka Cybill Shepherd, ki se je najbolj spominjamo iz »Dela na črno« z Brucom VVillisom, ima tokrat čisto drugačno vlogo v povsem drugačni nadaljevanki. Zdaj se imenuje Karen Parsons, je predana bolniška sestra in skuša rešiti sedem mladih sirot iz političnega kaosa jugovzhodne Azije. Odločila se je za prostovoljno delo v Kambodži, ker je potrebovala spremembo v življenju. V treh letih se je čustveno navezala na tujo deželo in na njene ljudi. Ko pade bomba na bolnišnico za begunce in sta ubita njena prijatelja, se odloči, da bo rešila njune otroke. Pri begu iz dežele jih napadejo pirati. Reši jih mladi avstralski kapitan Steve Hannah. Steve upa, da jih bo lahko pustil v naslednji luki, vendar nihče noče sprejeti beguncev in prisiljen se je vrniti z njimi v Avstralijo. Med dolgo, težko in nevarno potjo se med Karen in Stevom spletejo vezi prijateljstva in ljubezni. Kratka nadaljevanka ima tri dele. TELEVIZIJA PETEK, 20. DECEMBRA - GRUDNA Slovenija 1 835 -11.30- 1.05 Teletekst 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev - Klub klobuk - R. Harvvood: Evita Peron, 4., zadnji del nem. nadaljevanke - Euroritem, 20, oddaja 11.20 Videostrani 13.30 TV dnevnik 1 (do 13.40) 14.40 Video strani 14.50 Mozaik, ponovitev - Svet na zaslonu 15.20 Sova, ponovitev - Taksi, amer. nanizanka (9/12) - Flair, anstral. nadaljevanka (1/4) 16.40 EO video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 EP video strani 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.59 Forum 20.20 Skrivnost Cerro Torre, angl. dokument, oddaja 21.05 TV dnevnik 3 22.35 EP Video strani 22.40 Sova - 21. epizoda amer. nanizanke Pri Huxtablovih - Stari divji Zahod, amer. film - Ljudje počnejo vse mogoče - 2. oddaja amer. varietejskega programa 0.55 Video strani. Slovenija 2 17.00 Euroritem, ponovitev 20. oddaje 17.30 Regionalni programi TV Slo- venija, Studio Maribor: Tele M 19.00 Videomeh, ponovitev 60. oddaje 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: O Juliju Betettu 21.20 Mozart na turneji: Dunaj - zadnje leto, 13., zadnja oddaja 23.00 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Bella TV popoldanski program z rubrikami, gosti v študiju in serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program - Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke 16.30 Juke box, glasbena oddaja 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Osliček in klepetulje, avtor oddaje Elisabetta Polvi, vodi: Barbara Visintin 20.30 Biblijska ozemlja, arheološka pustolovščina 21.00 Globus 21.30 Človek iz Shelforda, TV nanizanka (10/13) ■ 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Police news - tf 23.20 Športna rubrika Kanal A 10.00 Ponovitev večernega programa (do pribl. 13.00) 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarna oddaja 20.30 Predstavitev filmskega božičnega in novoletnega programa na Kanalu A . 20.45 Električne sanje (1984) - igrajo: Virginia Madsen, Lenny von Dohlen, Maxwell Caulfield, režija: Steve Bar-ron Po filmu: Lahko noč HTV 1 9.15 Poročila; 9.20 TV kojedar; 9.30 Otroški program; 10.00 Šolski program; 12.00 Poročila; 12.10 Video strani; 12.20 Satelitski programi - Staro za novo; 16.35 Poročila; 16.40 TV koledar-lzobraževalni program; 17.30 Hrvaška danes; 18.15 Dokumentarna serija; 18.45 Humoristična serija; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 1.20 Igrani film; 21.35 Talk-show; 22.25 TV dnevnik 2; 22.45 Kulturna oddaja; 0.15 Poročila HTV 2 15.30 Test; 15.45 Videostrani; 17.00 Malavizija - Ljudje in_ psi, dokument. serija (9/13) - Šaljivi hišni video (9/17); 19.30 TV Dnevnik; 20.15 Samo bedaki in konji, humorist. serija (4/6); 21.15 Velikani rocka; 21.50 Ciklos filmov A. Hitchoc-ka; Pokliči M zaradi umora, amer. film; 23.30 Gardijada. ORF1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Mačke in pes; 9.30 Ruščina; 10.00 Ogenj in svetloba; 10.05, Lov v Avstriji; 12.15 Raport iz tujine; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Servis; 13.55, Začarana Je-annie; 14.00 Guldenburgovi; 14.45 Včerajšnji mojster; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Rdeči mesec; 16.30 Mini kviz; 17.10 Kviz Wurlitzer; 17.35 Svetloba in tema; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Naša aktivnost; 18.30 Trapper John; 19.15 Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.25h Stranski pogledi; 21.35 Nebeška psa na poti v peklo; 23.15 Večerni šport; 22.35 V temi noči; 1.00 Čas v sliki ORF 2 8.30 Vremenska panorama; 15.00 Umetniški leksikon; 15.40 Dežnik za zaljubljene; 17.05 Smithsoniana; 18.00 Simpsonovi; 18.30 Vse se vrti okrog vaše sreče; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Čudoviti svet koral; 21.00 Znanost; 21.15 Pot je človek; 22.00 Čas v sliki; 22.40 Ura filma; 23.40 Klasiki animacije; 0.10 Dama Edna Megastar; 0.50 Klasičke animacije (2); 1.25 Pogovor TV z Dietrom Moorom; 1.55 Poročila. MADŽARSKA TV 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.30 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.45 Naravno zdravilstvo; 8.55 Dallas, 52. del: Jock’s Trial; 9.40 Božič, informacije, nasveti; 10.10 Rezbar, ponovitev; 10.20 Orgelska glasba, češki film; 15.00 Za cigane, magazin; zgodovina, način življenja, sožitje; 15.30 Walt Disney - Racman - Planet Zemlja - Chip’N Dale; 17.20 Traffic Jam, zabavna glasba, top-lista mladih; 17.50 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.00 Okno, usluge; 19.00 Vprašanja kristjanov; 19.05 Večerna pravljica, lahko noč vam želi Disney; 19.30 Dnevnik, tele-šport; 20.20 Dallas, ponovitev; 21.15 Panorama, svetovna politika; 22.20 Po deseti...; 22.50 TV Kino, Noč sv. Lovrenca, italijanski film; 0.30 Dnevnik; 0.35 Dnevnik »Anten-ne 2« MADŽARSKATV 2 6.00 Sončni vzhod, jutranji informativni magazin (do 9.00); 16.15 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 16.25 Filmska ponudba, Bos v postelji, nemška (DDR) serija; 18.15 Telešport; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva; 19.05 Ljubezen tu, ljubezen tam, nemški tv film; 20.10 Smernica, dokumentarni film; 20.40 Pesmi meseca, izbor poezije, objavljene v novembru; 21.10 Moj kino, Sandor Friderikusz; 22.00 Dnevnik; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.50 Opazovalec z daljnogledom, ameriški film RA11 5.50 knjižnica RAIUNA (Orna puščica) 5. del; 6.55-10 UNO-dopoldan; 7-8-9. Telednevnik 1 dopoldan; 10.00 Telednevnik 1 dopoldan; 10.05 UNO dopoldan Ekonomija; 10.25 Fantastično, še enkrat; 11.00 Iz Milana Telednevnik 1; 11.05 Dobrodošli na Zemlji (Telefilm) »Nikoli izgubiti kontrolo«; 11.55 Kakšno bo vreme; 12.00 »Dovolite, RAUINO 1. del; 12.30 Telednevnik 1 Flash; 12.35 »Dovolite, RAIUNO« 2. del; 13.30 Telednevnik; 13.55 Telednev- nik 1 - Tri minute za...; 14.00 »Dovolite, RAIUNO« 3. del; 14.30 Sinje drevo; 15.00 DSE-Special Čudeži in čudežniki; 16.00 BIG!; 16.55 Torino nogomet Juventus - Senegal, prijateljska tekma, v odmoru ob 17.45 Danes v parlamentu in ob; 17.50 Telednevnik 1 Flash; 17.35 Prosti čas; 18.40 Svet Ouarka (dokumentarec); 19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme,; 20.00 Telednevnik; 20.30 Politična tribuna; 20.45 Charlie in angel, (Film) režija V. McEveety, igrajo F. McMurray, C. Leachman; 22.25Zeus, Mitologija pripovedovana od Luciana De Crescenza »Apol in Dafna«; 22.45 Telednevnik 1 - Nočna linija; 23.00 Iz avditorija Via delle Concilliazi-one »Nagrada Via Čondotti« vodi Liva, Azzariti; 24.00 Telednevnik 1 - Kakšno bo vreme; 0.30 Danes v parlamentu; 0.40 Polnoč okoli nas; 1.00 DSE-Regije v ogledalu - Lombardija - Iglice pinije. RAI 2 6.00 Srce in utrip (Telefilm) »Cilj Jennifer«; 6.50 8 Male in velike zgodbe (Telefilm in risanke); 8.45 Ne samo poljedelstvo; 9.00 DSE-Campus, Filozofija in aktualnosti, Ključne besede grške filozofije: Sreča in politika; 10.00 Avanture Scaramoucha (Avanturistični film) režija A. Isasi Issasmendi igrajo G. Barray, G. M. Canale; 11.50 Telednevnik 2 Flash; 11.55 Vaše stvari, program vodi Fabrizio Frizzi; 13.00 Telednevnik 2 - Trinajsta ura; 13.20 Telednevnik 2 - Ekonomija; 13.25 Telednevnik 2 triintrideset Meteo 2, 13.45-15.35 Supersoap; 13.45 Skrivnosti za vas; 13.50 Ko se ljubi (915. nadaljevanje); 14.45 Santa Barbara (124. nadaljevanje); 15.35-17.15 Med nami rečeno; 15.35 Tvoja lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno; 17.00 Telednevnik Diogen, vodi Mariella Milani; 17.15 Telednevnik 2 Iz ženske strani; 17.25Telednevnik2 Flash; 17.30 Iz parlamenta; 17.55 Rockkavarna (stereo); 18.05 Telednevnik; 18.20 Miami vice (Enota proti drogi) Telefilm »Črna magija«; 19.05 Beautiful (Soap opera) 393. nadaljevanje, Meteo 2-Vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2 Šport; 20.30 Vaše stvari, Večer na Piazza Italia, vodi Fabrizio Frizzi; 22.45 Misija reporter: Jeruzalem, Bejrut, Alžir 3. in zadnji del; 23.15 Telednevnik 2 Pegaz, Dejstva in mnenja; 23.55 Nočni telednevnik 2; 24.00 Meteo 2 - Telednevnik 2, Horoskop; 0.05 Rockkavarna (stereo); EUROSPORT 14.00 Nogomet - evropski pokali in Crvena zvezda: Coco Colo; 15.30 Moto šport novice; 16.00 Športno leto 1991; 18.00 Francoski boks; 19.00 Moto šport; 19.30 Športna poročila; 20.00 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 22.00 Mednarodni športni pregled; 23.00 Boks; 0.30 Športna poročila SCREEN SPORI 8.00 Eurobika; 8.30 Evropska košarka; 9.30 Superkros - Los Angeles; 10.30 Eurobika; 11.00 Britanska formula 3000; 12.00 Golf - svetovno prvenstvo, prenos; 14.00 Superkros - Los Angeles; 15.00 Eurobika; 15.00 Eurobika; 15.30 Tajski boks; 16.00 Golf; 17.00 Argentinski nogomet; 18.00 Smučarsko poročilo; 19.00 Svet poroča; 19.30 Golf - svetovno prvenstvo, prenos; 21.30 Go! - nizozemski moto šport; 22.00 Filmi o formuli 1 - Dvojni in prihodnji kralj; 22.30 NBA košarka - Chichago: L. A. La-kers SUPERCHANNEL 6.00 Poslovna poročila; 7.00 Dobro jutro; 9.00 Poročila; 9.10 Glabeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Zdravo Avstrija, zdravo Du- naj; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Pogled v prihodnost - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Drama; 19.00 Komedija; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v »živo«; 20.30 Oddaja o tenisu; 21.00 Divja Amerika - dokumentarec; 21.30 Spiegel TV; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poslovne novice iz ZDA; 22.45 Oplova športna poročila; 22.50 Vojna vrtnic - Hen-ry IV (2. del); 1.50 Super trgovina; 2.20 Glasbeni miks skozi noč MTV 0.00 Nevključeno - Elvis Costello; 0.30 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 113.00 Roc-kumentarec - Hammer; 13.30 Sobotni večer v živo; 14.00 Vroči sedež; 15.00 Ice T - intervju; 15.30 Nevključeno - rap; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 Rockumentarec - Ves; 20.30 Paul McCartney - intervju; 21.00 Piratski posnetki; 21.30 Več seksa v 90.; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.4 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.3 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - na- daljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Bra-dy Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.0 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Parker Lewis ne more izgubiti; 21.00 TBA; 22.00 HUnter - nadaljevanka; 23.00 Wrestling; 24.00 Petkov grozljivi večer 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Kmečko življenje v Evropi: Kmetje tu kmetje tam; 14.30 Hitpa-rada; 15.15 Karel Gott; 16.45 Pesmi iz kuhinje; 17.15 Danes zvečer na 3 sat - pregled sporeda; 17.20 Mini Čas v sliki - poročila za otroke; 17.30 Wickie... in močni možje: Zlati meč; 17.50 Ponudi sonce na mizi: paella 18.00 Borza; 18.25 Moda; 19.00 Danes; 19.22 3 sat studio; 19.30 Kam in nazaj: 2. Santa Fe; 21.30 Artisti - švedski kratki igrani film 1987; (r.: Jonas Grimas); 21.51 Športna poročila; 22.00 Čas v sliki; 22.25 O filmu; 22.25 Zadnji dnevi krize - nemški film 1989; (i.: Ferdinand Grafvon Galen; r.: Alexander Klu-ge); 23.40 Zaključni ples - dokumentarni film 1990; (r.: Gerd Kro-ske); 0.05 Borza; 0.30 Zadnja poročila SAT 1 6.00 Dobro jutro; 8.35 Sosedje; 9.05 Splošna bolnišnica; 10.10 Duke pride redko sam: 11.05 Mike Kruger show, ponovitev; 12.05 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Bingo; 14.00 Človek Dino; 14.25 Splošna bolnišnica; 15.10 Sosedje; 15.50 High Chaparral; 16.45 Cannon; 17.45 Addamsova družina; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Sem z majhnimi Angležinjami, francoski film; 22.15 Omen, ameriški film (i.: Gregory Pečk, Lee Remick); 0.25 Nadaljuj, Emmanuella, angleški erotični film TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 9.00 Hen-derson, ponovitev; 9.30 Doma s TELE 5; 10.35 Henderson; 11.00 Divja mačka; 11.30 Kviz; 12.00 Igralni show; 13.00 Divja mačka; 13.25 Bim, bam, bimo; 18.10 Lou Grant; 19.00 Igralni show; 19.30 Poročila; 20.1 Življenje Jackie Kennedy, prvi del; 22.00 Ring je prost; 22.40 Vezi moči, ameriški film (i.: Robert de Niro); 0.30 Z orožjem zakona, ponovitev; 1.50 Lou Grant; 2.55 Video nonstop RTL 6.00 Dobro jutro, poročila; 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.25 Divja vrtnica; 12.10 Delvecc-hio; 13.05 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfield-ska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano: 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica; 18.45 Poročila: 19.15 Pacifiška eskadrilja 214; 20.15 Airvvolf; 21.10 Skrivnosti Twin Peaksa; 22.05 Poročilo iz nemške nogometne lige; 23.00 Tutti frutti; 0.10 Tisto, kar šolska dekleta zamolčijo, nemški erotični film; 1.30 Z najlepšimi pozdravi od Djanga, italijanski film - ponovitev PRO 7 6.05 VValtonovi; 7.00 Ravvhide, ponovitev; 7.50 Risanke; 8.35 Gospod Ed; 9.00 Medvedje prihajajo; 9.15 Jane in Kathleen - usodne poti dveh prijateljic, ameriška kriminalna nadaljevanka: 10.15 Ravvhide; 11.15 Res velik razred; 11.40 Bar-ney Miller; 12.05 Primer za prof. Chasa, ponovitev; 12.55 Perry Ma-son; 13.55 Risanke; 14.55 Sramota, avstrijski film; 16.45 Trd, toda prisrčen; 17.35 Risanke; 19.30 Cosby show; 20.00 Poročila; 20.15 Dekle brez pižame, nemška komedija; 22.10 Ulice San Francisca; 23.00 Žar nasilja, ameriška kriminalka; 1.30 MASH; 1.55 Special Sguad; 2.45 Gamijanijeve noči, francoski erotični film, ponovitev FILMNET 7.00 Bill & Teds Excellent Adventu-re; 9.00 Davy Crockett and the Ri-ver Pirates; 11.00 The War VVagon; 13.00 May Stepmother is an Alien; 15.00 The Heist; 17.00 Ernest Saves Christmas; 19.00 New Vork Stories; 21.00 Some Girls; 23.00 Propheci-es; 1.00 Midnight Crossing; 3.00 Nočni klub special: erotika; 5.00 Lethal Weapon TVS t STARI DIVJI ZAHOD, ameriški barvni film, 1973, 85 min. (Westworld) Scenarij in režija: Michael Crichton; v gl. v.: Richard Benjamin, Yul Brynner, James Brdin, Alan Oppenheimer, Victoria Shan, Dick von Patton. Dva mlada poslovneža iz Chicaga, Peter Martin (R. Benjamin) in John Blane (J. Brolin) se odpravita na počitnice v Delos, fantastični počitniški kompleks. Na razpolago imata tri »svetove«, ki jih naseljujejo roboti po človeški podobi. Peter in John izbereta življenje na Divjem zahodu, v mestecu, zgrajenem po vzoru iz let okoli 1880. Tu lahko igrata junaka, kakršni so v vvesternih, lahko se borita proti revolverašu - robotu, saj je »igra« programirana tako, da je robot (Yul Brynner) vedno počasnejši kot »turistični« revolveraši. Toda zapleten mehanizem se pokvari in robot »podivja«. John Blane je v »dvoboju« njegova žrtev, Peter pa mora pred robotom zbežati v drug »svet« Delosa... Gre torej za akcijski znanstvenofantastičen film režiserja Michaela Chrichtona. Rojen 1943. leta je pred svojim režijskim prvencem pri 30 letih napisal že kar lepo število znanstvenofantastičnih novel in romanov (Andromeda) ter kriminalk (pod psevdonimi Johna Lange, Michael Douglas in Jeffrey Hudson) obenem pa končal študij medicine, kar je izkoristil pri svoji najboljši »kriminalki« - knjigi in filu KOMA (1978). TELEVIZIJA SOBOTA, 21. DECEMBRA - GRUDNA tekst 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev - Angleščina, 31. lekcija - Rado-' vedni Taček: Žaba - V. Bitenc: Zlati čeveljčki - Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnikar - Alf, 56. epizoda amer. nanizanke - Zgodbe iz školjke - 9. revija obrtni- ških pevskih zborov Slovenije, Škofja Loka 1991, 3. oddaja - Mozart na turneji: Dunaj - zadnje leto, 13., zadnja oddaja - Forum 13.30 TV dnevnik 1 13.40 Kostumi - Moda - Balet - Gallus, ponovitev 14.15 Videostrani 15.40 Video strani 15.50 Marlboro mušic show, ponovitev 16.20 Sova. ponovitev - Pri Huxta-blovih, 21. epizoda amer. nanizanke 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Bach in Ohrovtček, kanadski film 18.40 EP video strani 18.45 Paralaksa, nizozem. dokument. serija (2/5) 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Sova - Murphy Brovvn, 3. epizoda amer., nanizanke 22.00 TV dnevnik 3 22.30 EP video strani 22.35 Sova - Flair, avstral. nadaljevanka (2/4) - Kako zmanjšati življenjske stroške, amer. film 1.10 Video strani pokal v smuku (M), reporter: Marko Rožman 22.05-22.35 - posneek iz Kranjske Gore - EP v VSL (M), reporter: Miran Ališič 18.30 Teleski '90 - Pripravimo se na smučanje (11/13) 19.00 Garfield in prijatelji ' 19.30 TV dnevnik Beograd 20.15 Filmske uspešnice: Zajtrk pri Tiffanyju, amer. film 22.05 Vutel, eksperimentalni program Slovenija 2 Opomba: 12.15 - 14.00/10 - prenos: St.. Anton - svetovni Koper 13.00 Športne oddaje 14.30 Osliček in klepetulje, avtor oddaje Elisabetta Polvi, vodi: Barbara Visintin 15.30 Biblijska ozemlja, arheološka pustolovščina 16.00 Čarobna svetilka, otroški program - Svet lutk - Z lutkovnega festivala Cervia '85 - Iskalci zlata - tf 17.00 Človek iz Shelforda, TV nanizanka (10/13) 17.50 Oskar Kogoj, dokumentarna oddaja 18.30 Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Police news, tf 20.30 Andata e ritorno, oddaja v živo 21.30 Foxfire, ponos rade, amer. barvna drama (1955) Igrajo: Jeff Chandler, Jane Russell, režija: Joseph Pevney 22.10 Vsedanes - TV dnevnik, v odmoru filma 23.10 Sodelavci, tv nanizanka Kanal A 10.00 Ponovitev večernega programa (do pribl. 13.30) 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 General, ital. nadaljevanka 21.15 Osebno življenje poročene ženske (1954), igrata: Jenni-fer Jones in Montgomery Clift Po filmu: Video grom, glasbena oddaja - Lahko noč HTV 1 8.15 Poročila: 8.20 TV koledar; 8.30 Vesela sobota; 10.00 Izbor iz šolskega program; 11.30 Znanstvena serija; 12.00 Izbrali smo za vas; 13.45 Mladinski film; 15.15 Mikser »M«; 16.00 Dokumentarni film; 16.15 Narodna glasba; 16.45 Sedmi čut; 16.55 Poročila; 17.30 TV tre-den; 17.45 TV razstava; 18.00 Serijski film; 18.55 Risana serija; 119.30 TV dnevnik 1; 20.00 Intervju tedna; 20.15 Igrani film; 21.50 Dokumentarni program; 22.20 TV dnevnik 2; 22.40 Športna sobota...; 23.00 Zabavnoglasbena oddaja; 23.45 Poročila HTV 2 11.55 Test; 12.15-14.00/10 St. Anton: svetovni pokal, smuk, moški; 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 17.00 Otok zakladov v vesolju, serijski film (5/8); 18.00 Risanke, glasba; 18.30 Zlatko in detektivi; 19.15 Risanka; 19.30 TV Dnevnik; 20.20 Al-lo, allo, humorist, serija (3/8); 20.150 Ameriška kronika (7/13); 21.20 »La tatoue«, franc, film; 23.05 Galebove hčerke, serijski film ORF1 9.00 Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi; 9.30 Najdražja sestra; 9.45 Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Pojoči angeli s Tirolske; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Angel (film ob 90-letnici Marlene Dietrich); 15.25 Biblija za otroke; 15.30 Jaz in ti; 16.00 Otroški VVurlit-zer,; 17.10 Šport; 17.25 Count-down; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Šport; 18.30 Trapper John; 19.20 Dobesedno; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show Petra Alexan-dra; 22.10 Zlata dekleta; 22.35 Ženski triki; 0.05 Čas v sliki; 0.10 Drzni nasprotniki; 1.35 Čas v sliki; 1.40 Ex libris. ORF 2 8.30 Vremenska panorama; 10.00 Šport; 14.15 Vaša glasbena želja; 15.00 Sprehod skozi advent; 16.00 Visoka hiša,; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče?; 18.00 Mačke in pes; 18.30 Alpe Adria magazin; 19.00 Črne oči; 22.10 Čas v sliki; 22.25 V 80 dneh okoli sveta; 23.15 Latinska fantazija; 1.15 Čas v sliki; 1.20 Ex libris, MADŽARSKA 1 6.45 Vaška TV, magazin, 7.30 Za otroke - Pravljica - Reformatorski verouk - Angleščina - Sršeni v panju, serija - Risanka - Telefonska igra - Usluge - Praznične igre, 3. del - Mladinski magazin, 11.00 TV Magister, 13.00 Panorama, svetovna politika, pon., 14.00 Zelena žaba, varstvo okolja za otroke, 14.30 Prometna varnost, magazin, 15.00 Otroci miru (Peace-Child), dokumentarna reportaža, 15.25 Čarobna šestica, igra s kockami in filmi, 16.00 Nomen est omen, poglavja iz zgodovine družine Szechenyi, 17.45 Proti 2000, poljudnoznanstveni magazin, 18.15 Otroški kotiček - Pumuckl, otroška serija, 18.45 Bosi. umetna obrt v modi, 19.30 Dnevnik, telešport, 20.20 Kri-mi-kviz, 4. del: Ujede, 21.55 Koncert skupine »Beatrice«, posnetek s Športne dvorane, 22.45 Nova prizadevanja nemškega filma, Igralci, nemški film (1990), 0.40 Dnevnik MADŽARSKA 2 7.00 Sončni vzhod, jutranji informativni magazin, 10.05 Prizma, na- čin življenja, 10.30 Ne le zelenjava, 11.00 Čebelica Maja, risanka, 11.25 Folk-glasba, posnetek iz Kongresnega centra, 12.25 Komandos G.l. JOE, risanka, 12.50 Šolarji na tisti meji, 1. del dokumentarnega filma, 13.40 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme, 13.50 Katts in pes, ameriška serija, 17. del: Dekle z orhidejo, 14.15 Iskanje poti, debatni program za mlade, 14.40 Čudovite živali, 14.55 Avto II, avtomagazin, 15.20 Notranji svet, 6. del: Naša mejna služba - imuniteta, 16.10 Angleščina, Fa-mily Album U.S.A. 16.40 Mladi zvezdniki, 7. del. 17.30Bet!ehem-sko srečanje, 1. del. 17.40 Za otroke, Smrkci, risanka, 18.10 Telešport, 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva. 19.05 Ne žeri Margareto, ameriški film, 21.00 Vesela TV-teka, spomini na pradavne tv-čase, 22.00 Dnevnik, 22.35 Avanturisti izključeni, iskanje druga, družice, 23.05 Vesel božič z duhovi! - angleški tv-film. RAM 26.00 Kino iz starih časov (Film) režija Steno igrajo W. Chiari, L. Pado-vani 7.35 Na ti z umetninami iz Rima: Angeli Berninija, 8.00 DSE-Pot-ni list za Evropo, 8.45 Specialno - Besede in življenje »Odvisnost od drog in alkohola: Upanje proti vsakem upanju«, 9.30 Kakšen je RAI. videli boste vse - vodi Michele Mirahella. 10.00 Ciao Italija, 11.55 Kakšno bo vreme 12.00 Telednev-nik 1 Flash, 12.05 Ciao Italija, 2. del, 13.25 Žrebanje lota, 13.30 Teled-nevnik, 13.55 Telednevnik 1 - Tri minute za..14.00 Prizma Tednik oddaj Telednevnika 1, 14.25-16.15 Športna sobota v Foggii: Nogomet Italija-Ciper, Kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, 16.15 Sedem dni v parlamentu, 16.45 Disney klub (program za otroke), 18.00 Telednevnik 1 Flash, 18.05 Žrebanje lota, 18.10 Nočna Rock- Hitparada, (Stereo), 18.40 Atlas, Univerzum, Zemlja, Narava, človek (9. oddaja), 19.25 Beseda in življenje: Nedeljski Evangelij, 19.40 Almanah dan kasneje, 19.50 Kakšno bo vreme, 20.00 Telednevnik, 20.25 Telednevnik UNO-Sport 20.40 Fantastično, predstavlja Johnny Dorelli in Raffaella Carra (stereo) 22.45 Telednevnik 1 - Nočna linija, 23.00 Specialno telednevnik 1, 24.00 Nočni telednevnik 1 - kakšno bo vreme, 0.30 Maskerada (Film) režija J. L. Mankievvicz, igrajo R. Harrison, S. Hayward. RAI 2 6.00 Srce in utrip (Telefilm) »Rože za prikazen«, 6.50 - 7.55 Male in velike zgodbe, 7.55 Dopoldan DUE, 9-9 Telednevnik 2 dopoldan, 10.00 Telednevnik 2 dopoldan, 10.05 DSE-Magično oko, 10.35 Dnevi Evrope, 11.05 As v rokavu (telefilm) »Oko za oko«, 12.00 Ciao vikend, oddajo vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi, 1. del, 13.00 Telednevnik 2 Trinajsta ura 13.20 Telednevnik 2 Dribbling, 13.55 Meteo 2, 14.00 Ciao vikend, 2. del, 15.40 Videli boste, vse to je RAI, vodi Michele Mirabella, 16.10 Žrebanje lota, 16.15-18.45 Parket, 16.15 Cuneo, Odbojka Alpitour Cuneo - Mes-saggero Ravenna, 17.45 Košarka Varesa: italijansko prvenstvo Ran-ger Varese - Fernet Branca Pavia, 18.45 Miami vice (Enota proti drogi) »Tako umre bojevnik« Meteo 2 - Vremenska napoved, 19.45 Telednevnik, 20.15 Telednevnik 2 Šport, 20.30-23.05 V znaku kriminala - »Koraki v noči« TV-film TV-premiera, režija J. Freedman igrajo: R. Urich L. A. Down, 22.10 »Mesečna noč« (TV-film iz serije Korzi-ški komisar) igra Diego Abatanto-uno 23.05 Srečamo se v kinu, 23.15 Nočni telednevnik 2, 23.30 Meteo 2 - Telednevnik 2 Horoskop, 23.35 Rockkavarna (stereo), 24.00 Nočni telednevnik 2-Sport, Fano: Boks Ai-ello-Caudiano, Italijansko prvenstvo v superlahki kategoriji, 1.00 Fernandel in ženske (Film s Fer-nandelom). EUROSPORT 9.00 Mednarodni moto šport; 10.00 Konjeništvo; 11.00 Smučanje - smuk_ (M); sledi Smučanje - smuk (Ž); sledi VVrestling; sledi Hokej na ledu - turnir Izvestja; sledi Rokomet; 17.30 Smučanje - smuk (M); 19.30 Mednarodni moto šport; 20.30 Hokej na ledu - turnir Izvestja: 22.00 Boks; 23.00 Smučanje SCREENSPORT 1.00 Nogomet - špansko prvenstvo; 2.30 Golf - veterani; 4.00 Boks; 6.00 Biljard snooker; 8.00 Smučarsko poročilo; 9.00 Hokej na ledu - Kanada : ZDA; 11.00 Dokumentarec o Arnoldu Palmerju; 12.00 Svet športa; 12.30 NBA košarka - Chichago : L. A. : Lakers; 14.00 Argentinski nogomet; 15.00 Ritmična gimnastika; 16.00 Golf - svetovno prvenstvo; 17.00 Mednarodni moto šport; 18.00 Dirke dragsterjev; 19.00 Boks; 20.00 Rug-by - svetovni pokal: 21.00 24 ur Le Mansa; 22.00 Golf - svetovno prvenstvo. prenos; 24.00 Hokej na ledu - Kanada : ZDA SUPER CHANNEL 6.00 Poslovna poročila; 7.00 Vse zmešano - zabavni program; 12.30 Glasbene novice; 13.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.00 Šport; 16.00 Vodni športi; 16.30 Video turistične novice; 17.00 Mladi potres - mladinski program; 17.30 Vse zmešano - zabavni program; 18.30 Turistična oddaja; 19.00 Video moda; 19.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 20.00 Ljubezen in umor - ameriški film (mladi fotograf rad opazuje svoje sosede, potem pa se zgodi umor); 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Takšna je bila Euro-palia; 23.00 športni program; 23.30 Glasba v živo - koncert; 0.30 Glasbeni miks skozi noč MUSIČ TELEVISION MTV 0.00 EMF - koncert; 0.30 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ruvo; 11.00 Velika slika; 11.30 Ameriški top 20; 13.30 XPO; 14.00 Modni utrip s Svvatch; 14.30 Vroči sedež; 16.00 Rock leto; 17.00 Yo! - rap glasba; 18.00 Jimmy Sommerville: 18.30 Velika slika; 19.00 Evropski top 20; 21.00 Sobotni večer v živo; 22.00 Zabava SKVONE 7.00 Slonji deček; 7.30 Leteči Kiwi; 8.00 Tovarna zabave; 12.00 Nevarni zaliv - nadaljevanka; 12.30 Kakšna dežela; 13.00 Po letu 2000; 14.00 Oborožitev - nadaljevanka; 15.00 VVrestling; 16.00 Opica - nadaljevanka; 17.00 240-Robert-nadalje-vanka; 18.00 Joannie ljubi Chachi; 18.30 Barva v dolini; 19.00 Robin Shervvoodski - nadaljevanka; 20.00 TJ Hooker; 21.00 Nerešene skrivnosti - nadaljevanka; 22.00 Policaji - nadaljevanka; 23.00 VVrestling; 24.00 Novinci; 1.00 Zunanji nemški film; 22.10 Profesionalci; 23.05 Otok poželenja; nemški erotični film; 0.35 Nadaljuj, Emanuela, erotični film; 2.05 Otok poželenja, film, ponovitev SQt 3 SAT 12.50 Naslednji teden na 3 sat - pregled sporeda; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Zadnji teden na 3 sat - NOVA: Čas; 14.10 Trije iz križišča: 5. Pri piratih; 14.40 Gospod Kottnik: 5. Kako je gospod Kottnik kupil slamnatega možica; 15.05 Kulinarika iz Avstrije; 15.30 Šport - Evr. prv. v rokometu: sv. prv. v alpskem smučanju; 17.30 Zrno peska - francoski film 1982; (L: Delphine Seyring, Brigitte Rouan, Genevieve Fontanel; r.: Romme Meggre; 19.00 Danes, 19.22 3 sat studio; 19.30 Juno in pav (0’Ca-sey); 21.50 Opus - glasbeni magazin; 22.50 Profil: Heimito von Dode-rer- 23.20 Kako čudovito zveni - Čarobna piščal - Salzburški festival 1991; 0.00 Šport TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 10.00 Kviz; 10.30 Igralni shovv; 11.00 Prosim, nasmeh; 11.50 Dražba kovčkov, ponovitev; 13.00 Bim, bam, bino; 16.40 POP; 17.40 Ring je prost; 18.10 Motorni šport; 18.35 Bradbu-ryev kabinet groze; 19.00 Igralni shovv; 19.30 Poročila; 20.15 Divje življenje; 21.10 Orožje zakona; 22.00 V tišini noči, ameriški film; 23.30 Okovje moči, ameriški film (L: Robert De Niro); 3.40 Video non-stop RTL SATI SAT 1 7.30 Dobro jutro; 8.30 High Chapar-ral: 9.30 Gospodarski magazin; 10.00 Film; 12.00 Kolo sreče; 12.40 Fantastični otok; 14.10 Zavoženo življenje, nemški film; 16.15 Zapp; 16.40 Pearl Harbour; 16.35 Kviz; 17.50 Addamsova družina; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Skrivnost zelene igle, 6.00 Risanke; 7.10 Pravljice z vsega sveta; 7.35 Dragi stric Bill; 8.00 Mladinske oddaje; 9.30 Klack; 10.10 Jetsonovi; 10.35 Mr. T.; 11.00 Različne mladinske oddaje; 12.40 He Man; 13.25 Super Mario Brothers; 14.30 Mačke in psi; 15.00 BJ in medved; 15.55 Daktari; 17.00 Vroča nagrada; 18.15 Čudovita leta; 18.45 Poročila; 19.20 Houston Knights; 20.15 Nosilec skrivnosti, avstrijska komedija; 22.10 Vse ali nič; 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač; nemški erotični film; 0.30 Otok tisočerih radosti, nemški erotični film; 2.30 Vincent van Gogh, ameriški film (L: Kirk Douglas, Anthony Ouin) PRO 7 5.40 Pustolovščina divjina, ameriški dokumentarni film; 6.10 Devetdeseta leta - svet v spreminjanju; 7.00 Enajst malih otočanov; 7.30 Adderly; 8.45 Moj ljubi bober; 9.15 Mork in Mindy; 9.40 Barney Miller; 10.00 Cosby shovv; 10.25 MAS.H.; 11.00 Hardcastle - McCormick; 13.45 Devetdeseta leta, svet v spreminjanju - ponovitev; 14.45 Ponoči in v megli, angleški film (L: Mic-key Rooney); 16.25 Blagoslovljena ekipa; 17.40 Prišel je iz sonca, ameriški film; 19.30 Cosby shovv; ponovitev; 20.00 Poročila; 20.15 Mesto izgubljenih, ameriški vestern (L: John Wayne, Sophia Loren, Rossa-no Brazzi); 23.15 Podvig Jackson, ameriški film; 1.45 M.A.S.H.; 2.10 Noč brez prič, ameriška kriminalka, ponovitev FILMNET 7.00 Sesame Street: Follovv that Bird; 9.00 Walt Disney predstavlja; 11.00 Made for Each Other; 13.00 Great Balls of Fire; 15.00 Rancho Deluxe; 17.00 The VVicked Step-mother; 19.00 Sarah, Plain and Tali; 21.00 Cobra; 23.00 After Ho-urs; 1.00 Nočni klub special: erotika; 3.00 Purple Rain; 5.00 Und De-stin Cannibale TVS 2 ZAJTRK PRI TIFFANIJU, ameriški barvni film, 1961 (BREAKFAST AT TIFFAN^S) scenarij: George Axelrod po romanu Trumana Capota režija: Blake Edvvards fotografija: Franz Planer glasba: Henry Mancini igrajo: Andrey Hepburn, George Peppard, Patricia Neal, Buddy Ebsen, Martin Balsam, John McGiver, Mickey Rooney Film ZAJTRK PRI TIFFANIJU je v šestdesetih letih navdušil gledalce, ne le v ZDA, marveč tudi v Evropi. Film, ki je zares poln ozračja razkošnih zasebnih zabav na Manhattnu, je posnet po romanu Trumana Capota, v katerem je naslikal frivolno življenje newyorških snobovskih krogov. Blake Edvvards je to frivolnost omilil in v prvi vrsti prikazal posladkano ljubezensko zgodbo, ki pa je filmu le koristila. TELEVIZIJA Slovenija 1 7.40 12.45 in 13.20 - 1.10 Teletekst 7.55 Video strani 8.05 Otroška matineja - Živ žav - Telovadka, franc, nadaljevanka (7/10) 9.35 Glasba skozi čas, koprodukcija (7/16) 10.35 Garfield in prijatelji 11.05 Domači ansambel 11.35 Obzorja duha 11.55 EP Video strani 12.00 Charlie Chaplin: Za kulisami 12.30 TV dnevnik 1 12.40 Video strani 13.35 Križkraž, ponovitev 14.50 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nem. nadaljevanka (5/ 8) 15.30 Sova, ponovitev - Murphy Brovvn, 3. epizoda amer. nanizanke - Flair, avstral. nadaljevanka (2/4) 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.05 Kot riba brez bicikla, franc, film 18.50 Risanka 19.00 TV Mernik 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Pavle Lužan: Sanjarjenje, TV ■ drama 21.20 Podarim - dobim 21.45 Zdravo 23.05 TV dnevnik 3 23.35 EP video strani 23.40 Sova - Razrednik, amer. nanizanka (5/22) - Flair, avstral. nadaljevanka (3/4) 1.00 Video strani Slovenija 2 Opomba: 9.50 - 11.30: 1. tek St. Anton: Svetovni pokal v SL (M), prenos, 12.50 - 13.45/ 14.00:2. tek, reporter: Marko Rožman EV. 23.15 - 23.45: EP v SL (M), posnetek iz Kranjske Gore 14.00 Program HTV 20.00 Svet narave: Gran Paradiso angl. poljudnoznan. serija (3/6) 20.50 Drugačne zvezde: Puščavski pastirji, potopisna reportaža (6/6) 21.20 Ciklus filmov Jacguesa Tatija: Moj stric, franc, film 23.45 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Športne oddaje 14.30 Andata e ritorno, ponovitev 15.30 Pribežnika, amer. drama (1940), igrajo: John Wayne, Sigrid Curie, režija: Barnard Vorhaus 16.50 Meridiani, aktualna tema, ponovitev 17.30 Foxfire, ponos rase, amer. barvna drama (1955), igrajo: Jeff Chandler, Jane Russell, režija: Joseph Pevney 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Sodelavci, tf 20.30 Bojni klic, amer. barvni vojni film (1955), igrajo: Van He-flin, Aldo Ray, režija: Raoul Walsh 22.15 Žrebanje leta 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Sodelovci, tf 23.20 Športna rubrika Kanal A 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje - Nadia (1984) Po filmu - Video grom, glasbena oddaja 20.00 Bill in Coo (1947), režija: Ken Murray 21.45 Rockeros, glasbeno erotična oddaja 22.45 Kakor vam drago, igra La-urence Olivier, režija: Paul Czinner Po filmu: Lahko noč HTV 1 9.45 Poročila; 9.50 TV koledar; 10.00 Nedeljsko dopoldne; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 13.05 Serijski film; 13.55 Družinski magazin; 14.25 Nedeljsko popoldne; 18.45 Risana serija; 19.10 TV sreča; 19.30 TV dnevnik 1; 20.00 Dramski program; 21.35 Inozemska znanstveno-popularna serija; 22.25 TV dnevnik 2; 22.45 Športni pregled; 23.30 Glasbena oddaja; 0.30 Poročila HTV 2 12.05 Test; 12.25 St. Anton: svetovni pokal, slalom, moški - posnetek 1. tekme; 12.50 St. Anton: svetovni pokal, slalom, moški - 2. tekma (do 13.45/14.00); 16.30 Test; 16.45 Videostrani; 17.00 Leteči vragi, amer. film za mlade; 18.05 Risanke, glasba; 18.45 Smrkci, risana serija; 19.15 TV fortuna; 19.30 TV dnevnik; 20.15 Dragi John, humorist, serija (16/21); 20.50 Afera, amer. film; 22.25 Območje somraka, serijski film; 23.15 Jazz; 23.45 Videostrani ORF1 9.00 Čas v sliki; 10.25 Svizci; 10.55 Takrat, 11.00 Novinarska ura; 12.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Mačke in pes; 13.35 Zadnja veverica; 15.30 Jaz in ti; 16.15 Okrog božiča; 17.10 Mini Zib; 18.30 Tarpper John; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Mleko in čokolada (komedija); 22.05 Vizije; 22.10 Skoraj znan moški; 22.55 Rudolf Nurejev; 0.25 Čas v sliki ORF 2 8.30 Vremenska panorama; 9.00 Čas v sliki; 9.05 Matineja; 9.20 Posamičen program; 9.50 Šport; 13.35 Domovina, tuja domovina; 14.05 Umetniški leksikon; 14.15 Okenska lina; 15.00 Dragocenosti iz Avstrije; 15.05 Otrok po imenu Jezus; 16.45 Naslikano leto; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mačke in pes; 18.30 Slike iz Avstrije; 18.55 Kristus v času; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Živi svet kulis; 20.15 Strausova dinastija; 22.10 Čas v sliki; 22.15 Šport; 22.20 Skrivnost Twin Peaksa; 23.05 Maček ne spusti miši (komedija); 0.50 Alfred Hitchcock predstavlja; 1.25 Čas v sliki MADŽARSKA 1 6.45 Za menedžerje, magazin, pon; 7.30 Za otroke - Risanka - Angleščina - Biblija - Kava s smetano; 8.30 Nedeljski turmix, iz Sentandrja - ne le za tiste, ki doma sedijo, vmes telefonska igra; 11.00 Za boljši jezik; 11.10 Korenine, poljudnoznanstveni dokumentarec, Gymes; 11.50 Dokler zvonijo, Nagygec - odmetena vas; 12.00 Glasbeni butik, glasbeni most; Poštna banka - Božič; 13.00 Financial times, poslovne novice; 13.30 Drehscheibe Europa, nemški magazin; 14.00 Szechenyijeva dediščina, kviz,:^-nalno tekmovanje; 15.25 Pokopališče Hazsongard, dokumentarni film; 15.45 V 80. dneh okoli zemlje, angleška serija, 1. izziv; 16.40 Vesela novica, program reformatske cerkve; 17.00 Walt Disney - Racman - Planet - Zemlja - ChipN Dale; 18.45 Mini klip-mix; 19.00 Teden, dnevnik, telešport; 20.20 Me- nih Julianus, 1. del madžarsko-itali-janskega filma; 21.45 Sci-fi magazin, oddajo vodi Janos Deri; 22.45 Sara Dienes, velikanka ameriške avantgarde; 22.55 O glasbi za vsakogar, Zoltan Kocsis. MADŽARSK,A 2 7.00 Sončni vzhod, magazin k zaju-trku; 9.00 Profit, nasveti za investiranje; 9.20 Za otroke - Za cicibane - Poljudnoznanstveni magazin - Vera in kultura - Mladi plesalci - Deček in lev, pravljična igra; 12.00 Narodopisni zakladi, skleda za kračo; 13.30 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 13.40 Usode, magazin za podjetneže; 14.40 Skrivnostno potovanje, po sledeh močvirskih antilop; 15.35 Tretji kanal, Talent?; 16.15 Betlehemsko srečanje, 2. del; 16.30 Filmski muzej, filmi Grete Garbo: Ninočka: 18.05 Delta, znanstveni poročevalec; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dnev; 19.00 Familia nn rvi o/-J 4 o re o earli o 19.35 Gala koncert, v korist mednarodne fondacije Peto; 21.00 Vprašajte Clarisso! nemški tv film; 21.30 Telešport, vmes o rokometnem turnirju; 23.25 Mozartov ciklus na glasbeni akademiji, Mozart: godalni kvarter v d-duru (K 575.) RAM 6.00 Evropa, Evropa (7. oddaja); 7.45 Svet Guarka (dokumentarec) Kitajci in njihove živali; 8.30 Tolpa cekina; 9.55 Oddaja Evrovizije iz Avstrije Skt. Anton : Alpske discipline : svetovni pokal, slalom moški, 1. tek; 11.00 Sveta maša iz katedrale Civita Castellana (VT); 11.45 Beseda in življenje : Novice; 12.15 Zelena linija; 13.00 Telednevnik ob enih; 13.30 Telednevnik; 14.00 Toto TV radiokurir; 14.15-19.50 Nedelja v... 1. del »Potovanje«; 15.20 Športne novice; 15.30 Nedeljav...; 16.20 Športne novice; 16.30 Nedeljav ...; 18.05 Telednevnik 1 Flash; 18.10 90. minuta; 18.40 Nedelja v..., 2. del »Izziv«; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik; 20.25 Telednevnik Uno, Šport; 20.40 RAI predstavlja modro Donavo - Dinastija Strauss - 1. del, nadaljevanka v 4. delih, sodelujejo Anthony Hig-gings, Stephen McGenn, režija M. M. Chomsky; 22.25 Športna nedelja 1. del;_23.00 Telednevnik 1 Flash; 23.05 Športna nedelja 2. del; 23.55 Zona Cesarini; 00.30 Nočni telednevnik 1 - kakšno bo vreme; 01.00 Hong-Konska grofica (film 1966); 02.45 »Na drugi strani velikih gora« (film 1977); 04.25 »Moji dve soprogi« (film 1940). RAI 2 6.00 Srce in utrip (telefim) »Maxov valček«; 6.50-7.55 Male in velike zgodbe; 7.55-10 Dopoldne DUE, 8-9 Telednevnik 2 dopoldan; 10.00 Telednevnik 2 dopoldan: 10.05 Srečanje v cirkusu. Sončni cirkus; 10.30 Dan praznovanja; 11.30 Las-sie (Telefilm) »Patsy«; 12.00 Izven oddaje v pričakovanju »Ciao vikend«; 13.00 Telednevnik 2 Trinajsta ura; 13.25 Telednevnik 2 Di-ogen za mlade, Meteo; 13.45 Ciao vikend (Variete) vodi Giancarlo Ma-galli in Heather Parisi; 18.00 N. E. W. Nex European VVoman, predstavlja Elisabetta Gardini, Meteo 2; 19.45 Telednevnik 2; 20.00 Jeled-nevnik 2, Športna nedelja; Šprint, 21.10 Beautifu! (Soap opera); 22.10 Igralec Bruno Cervi (2. del) po ideji Tonino Cervi; 23.15 Nočni telednevnik 2; 23.30 Meteo; 23.35 Izvir življenja; 24.05 DSE-Special: Čudeži in čudežniki; 01.05 Blues graffity (2. del); 01.30 Zarota (Film) režija Rene Gainville 1973; 2.55 Zgodba o generalu Custerju (film 1941); 5.05 Pogledi na svet. Pot svile (1. del). 9.00 Mednarodni športni pregled; 10.00 Smučanje - slalom (M); sledi Smučanje - veleslalom (Ž); sledi Boks; sledi Hokej na ledu - turnir Izvestja; sledi Rokomet; 17.30 Smučanje - slalom (M); 19.30 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 21.30 Rally Pariz - Le Cap; 22.00 Smučanje - slalom (M); 24.00 Boks. SCREENSPORT 2.00 Ameriški boks; 3.30 Britanska formula 3000; 4.30 Argentinski nogomet; 5.30 Boks; 6.30 Mednarodni moto šport; 7.30 Eurobika; 8.00 Golf; 9.00 Hokej na ledu; - Kanada: ZDA; 11.00 Nogomet - špansko prvenstvo; 12.30 Belgijski moto šport; 13.00 Dirke dragsterjev; 14.00 Boks; 16.00 Golf - svetovno prvenstvo; 17.00 Go! - nizozemski moto šport; 18.00 Zimske Ol 92; 18.30 Profesionalno smučanje - slalom; 19.00 Dirke tovornjakov; 20.00 Rugby - svetovni pokal; 21.00 Rally; 22.00 Golf - svetovno prvenstvo; 24.00 NBA košarka - Chicago : L. A. Lakers SUPERCHANNEL 6.00 Glasbeni miks; 11.00 Verski program; 12.00 Glasbeni miks; 13.00 Verski program v nemščini: 13.30 Vse zmešano - zabavni pro- gram; 15.00 Napisano je - verski program; 15.30 Turistična oddaja v nemščini; 16.00 Vodni šport; 16.30 Športni program; 17.00 Mladi potres - mladinski program; 17.30 Verski program v angleščini; 18.00 Tedensko poslovno poročilo; 18.30 ERF - verska oddaja v nemščini; 19.00 Video moda; 19.30 Tajska panorama - dokumetarec;; 20.00 Fotografski posnetek - avstralski film (mlado dekle bogat par izbere za »svoj model«. Vse pa ni tako lepo, kot izgleda); 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Glasba v živo - koncert; 23.30 Oddaja o filmu; 24.00 Vse zmešano - zabavni program; 1.00 Glasbeni miks skozi noč. MTV 1.00 Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 8.00 Dobro jutri z Rebecco de Rubo; 11.30 Evropski top 20; 13.30 XPO; 14.00 Velika slika; 14.30 Chris Isaak; 15.30 Vroči sedež; 17.30 Več seksa v 90; 18.00 Modni utrip s Svvatch; 18.30 Pet Shop Bp-ys; 19.00 Ameriški top 20; 21.00 120 minut; 23.00 XPO; 23.30 Headban-gers bali SKVONE 7.00 Baileyev ptič; 7.30 Brodolomec - otroška nadaljevanka; 8.00 Tovarna zabave; 12.00Verska oddaja; 13.00 Sobojjevina - nadaljevanka; 14.00 Čudežna ženska; 15.00 VVrestling; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Ladja ljubezni; 18.00 Hej očka - nadaljevanka; 18.30 Od srca do srca; 19.30 Simpsonovi - nadaljevanka; 20.00 Ulica Jump 21 - nadaljevanka; 21.00 Dvojno nebo - TV film; 23.00 Sokolje gnezdo - nadaljevnaka; 24.00 Zabava nocoj; sat 3 SAT 9.55 Šport - sv. prv. v alpskem smučanju; 12.50 Danes na 3 sat - pregled sporeda; 12.55 Anno domini - Slike iz švicarske zgodovine; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Potovanje v Evropi; 13.35 Tedenski kulturni pregled; 14.00 Literarni klub; 15.15 Dežela gora; 16.00 Gala za mesto in deželo; 17.00 V vsej deželi - Vzhodnonemški magazin; 18.00 Ecker - prvenstvo v Egiptu; 19.00Danes; 19.15 Dnevnik: 19.30 Kam in nazaj: 3. Dobrodošli na Dunaju; 21.30 Sonce, luna in zvezde; 22.30 Peter Huemer v pogovoru z Guntherjem Nenningom; 23.00 Peta kolona: Cvetlice za sobo 19; 23.35 Pred 25. leti; 0.15 Tedenski pregled RIL PLUS 6.00 Turbo Teen: 6.20 Flintstone Kids; 6.45 Jetsonovi; 7.10 Različne mladinske oddaje; 9.30 Balduin, nedeljski voznik, francoska komedija (L: Lous de Funes); 11.00 Dvojno življenje Walterja Mittyja, ameriška komedija (L: Danny Kaye); 12.15 Coach - Š srcem in humorjem, nadaljevanka; 13.35 Mladinske oddaje; 14.30 Aladin, ameriški film; 16.45 Petrova glasbena revija; 17.50 Primarij dr. Westphall; 18.45 Poročila; 19.10 Dan, kot noben drug; 20.15 Dinastija; 21.50 Spie-glov TV magazin: 22.40 Dvorec Pompon rouge; 24.00 Šok terapija, ameriška kriminalka; 1.30 Zastor se dvigne, ameriški glasbeni film (L: Fred Astraire, Cyd Chairrse) SAT 1 7.30Čovek Dino: 7.55 Ollijeva popolnoma nova farma; 8.20 Risanke; 8.45 Drops!; 9.10 Božič v Nemčiji; 10.00 Avtomagazin'; 10.30 Risani zvezdniki proti mamilom; 12.25 Fantastični otok; 14.20 Iz videoteke; 14.30 Sinbad in tigrovo oko; 16.30 Obalni pirati; 17.30 Maria Schell; 18.45 Poročila; 19.20 kolo sreče; 20.15 Vrnitev v raj; avstralski film; 22.00 Poročilo o šolskih dekletih, nemški erotični film; 23.40 Gorila FILMNET 7.00 The Longshot; 9.00 Walt Dis-ney predstavlja; 11.00 Spiers Like Us; 13.00 The Killing; 15.00 Walt Disney predstavlja; 17.00 Romeo; 19.00 Moon Over Parador; 21.00 True Believer; 23.00 Blue Velvet; 1.00 Hellcamp; 3.00 Spellbinder; 5.00 Cat City TELES 6.40 Dobro jutri, Bino - različne risanke in otroške oddaje; H.OOŽivljenje Jackie Kennedy, 1. del; 12.35 Poročila, mnenje, reportaže; 13.15Normalno; 13.40 Bim, bam, bino - različne risanke in otroške oddaje; 16.00 Mali super možgani, ameriški film; 17.30 Divje življenje, dokumentarna oddaja, ponovitev; 19.00 Poročila; 19.15 Z dežnikom, šarmom in cilindrom; 20.15 Prosim, nasmeh; 21.05 Vitezi kokosovih orehov, angleški film; 22.55 Nočna patrola; 23.45 Windi-go, ameriški film, ponovitev; 1.05 POP; 2.30 Video nonstop SPI« u * PRO 7 6.00 Pustolovščina divjina; 6.40 V carstvu divjih živali, ameriški dokumentarni film; 7.15 Poročnik Preston; 7.40Vicki; 8.05 Mork in Mindy; 8.30 Gospodični Carrol, ameriški film; 10.55 M.A.S.H.; 11.05 Blagoslovljena ekipa; 12.15 V carstvu divjih živali; ponovitev; 13.05 Dekle z zelenimi očmi, nemški film; 16.35 Hardcastle - McCormick; 17.44 Smrtonosno sporočilo, angleški film; 19.25 Cosby show; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason: Primer molčečega pevca, ameriška kriminalka: 22.15 Ulice San Francisca; 23.20 Izbruh prekletih, ameriški film; 1.10 Harryeva čudovita kazenska porota; 1.35 FBI; 3.00 Mesto gre skozi pekel, ameriški film TVS 1 Pavel Lužan: SANJARJENJE, izvirna TV igra režija: Božo Grlj »Sanjarjenje« je naslov izvirne televizijske igre, ki jo je po scenariju Pavla Lužana leta 1983 režiral Božo Grlj. Delo govori o osamljenosti in o krhkih sanjah, s katerimi skuša človek premagati samoto. Spremljamo dve ženski, »starki pri šestdesetih«, kot ju označuje avtor, ki ju je življenje obsodilo na samotno starost. Skupna nezadoš-čenost, odpoved življenju in izročenost samoti — vse to med ženskama ne ustvarja le medsebojne pripadnosti in zavezanosti ampak tudi nenehno napetost in prežečo sovražnost. Starki se poznata do obisti, gledata si v dušo. Prav zato skušata ljubosumno ohraniti zase vsaj kakšno skrivnost, vsaj malo zasebnosti. TVS 2 PUŠČAVSKI PASTIRJI Pot proti skrajnemu jugu celine ter srečanje z dvajsetim stoletjem južnoafriške republike. Na poti proti severu, v Namibiji, spoznava enkratne Himbe, nomade, ki so po skoraj letu dni afriških poti celo naju presenetili s svojo drugačnostjo. Do njih prideva s starim nemškim pustolovcem, ki spotoma opijani naju in celo vas. Med Bučmani v Kalahariju pa spoznava slavnega igralca iz filma Bogovi so padli na glavo ter njegove ljudi v naselju na robu puščave. TELEVIZIJA Slovenija 1 8.35 - 13.30 in 13.15-1.20 Teletekst 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev - Počit, program za otroke - Ta čudovita bitja, amer. film - Pe-denjžep - Utrip - Zrcalo tedna - TV Mernik 13.20 Video strani 13.30 TV dnevnik 1 (do 13.40) 14.50 Video strani 15.00 Obzorja duha, ponovitev 15.20 Sova, ponovitev - Razrednik, amer. nanizanka (5/22) - Flair, avstral. nadaljevanka (3/4) 16.40 EP video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik, ponovitev - Zdravo 18.25 EP video strani 18.30 Spored za otroke in mlade - Radovedni Taček: Voda -Zlati Prah: Čudežno zdravilo, ljud. pravljica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 K. A. Jones: Božična žena, amer. drama 21.30 Kelih I.: Naj gre ta kelih mimo mene... Osamosvojena Slovenija, dokument, oddaja 22.15 TV dnevnik 3 22.45 EP Video strani 22.50 Osmi dan 23.35 Sova - V območju somraka, 13. epizoda amer. nanizanke - Flair, 4., zadnji del avstral. nadaljevanke 1.10 Video strani Slovenija 2 16.40 Podarim-dobim, ponovitev 17.00 Teleksi '90: Pripravimo se na smučanje (12/13) 17.30 Regionalni programi TV Slovenija- Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik Koper 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza 21.30 Pesem je... Vlado Kreslin, 2. oddaja 23.00 Vutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Športne oddaje 14.30 Bella TV - popoldanski program z rubrikami, gosti v studiu in serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program - Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanke - Super C!assic’s cartoon show, risanke 16.40 Bojni klic, amer. barvni vojni film (1955), igrajo: Van He-flin, Aldo Ray, režija: Raoul Walsh 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 Vsedaens - TV dnevnik 19.25 Ryan-soap opera-risanke 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Vsedanes - TV dnevnik, med odmorom film 22.35 TV glasba - Koncert ob 400. letnici smrti Jacobusa Gallusa 23.10 Športna rubrika Kanal A 10.00 Ponovitev sobotnega programa 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Davčni svetovalec 20.45 Zoro znova jezdi, kratka we-stern nadaljevanka (1/12) 21.00 Celovečerni film (akcija) Po filmu: Lahko noč HTV 1 9.15 Poročila; 9.20 TV koledar; 9.30 Otroški program; 10.00 Šolski program; 12.00 Poročila: 12.10 Video strani; 12.20 Satelitski program - Staro za novo: 16.45 Poročila; 16.50 TV koledar - Šolski program; 17.30 Hrvaška danes; 18.15 Otroški program; 18.45 Dokumentarna oddaja; 19.15 Risanke; 19.30 TV dnevnik 1; 20.00 Domača serija; 20.50 Zunanja politika; 21.20 TV dnevnik 2; 21.45 Kinoteka; 23.15 Poročila. HTV 2 14.30 Test; 14.45 Videostrani; 15.00 Malavizija - Čarobni svet bratov Grimm, amer. otroški film - Dakta-ri, serijski film, ponovitev (4/39) - Vau vau, otroška serija (10/11) - Zlata doba nemega filma - Risanke; 19.30 TV dnevnik; 20.10 Marchallove kronike, humorist, serija (6/7); 20.40 Resnična Charlotte, serijski film (1/4); 21.35 Električni kavboj; 22.10 Igra s pravdo, serijski film; 23.00 Izven tokov; O.OOVideo-strani. ORF1 9.00 Čas v sliki; 0.05 Mačke in pes; 10.00 Slike iz Avstrije; 10.00 Mleko in čokolada; 12.00 Visoka hiša; 14.30 Kraljestvo narave; 14.40 Betlehemska zvezda; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 17.00 Mini Zib; 17.10 VVurlitzer; 17.35 Svetloba in tema; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Trap-per John; 19.15 Otroci pripovedujejo; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 21.15 Lov za jetijem; 22.00 Peter Strohm; 22.50 Ljudje ob reki (film); 0.50 Čas v sliki. ORF 2 8.30 Vremenska panorama; 13.15 Umetniški leksikon; 13.25 V 80 dneh okoli sveta; 14.15 Okenska lina; 15.00 Otrok po imenu Kristus; 16.35 Brat pomaga bratom; 17.30 Lindenstrasse; 18.00 Mačke in pes; 18.30 Show Rudija Carrella; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Božičnim možem gre slabo (film); 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.30 V 80 dneh okoli sveta; 23.20 Moliere; 1.15 Čas v sliki. MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska!, magazin, stalne rubrike: Vaška tv, regionalne novice, jutranji dnevnik, pravljica, športne novice, informacije, start, jutranji saldo, na naslovnicah; 8.30 Angleščina, U. K. To-day; 9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke: - Tom in Jerry - Za najstnike - Čarobni kožušček; 10.20 Aktualni program - video strani - Narodnostni magazin v srbohrvaščini - Mozart: Sonata v g-duru, pri klavirju D. Ranki; 17.00 V 80. dneh okoli zemlje, angleška serija, 2. Tisoč in en strah (Michael Palin); 17.50 Katoliška kronika, kristjanov vsakdan, prazniki, novice in reportaže iz življenja madžarske in svetovne cerkve; 18.05 Svet denarja, novice, dejstva, informacije; 18.15 Otroški kotiček - Cimbo-ra, Božič - Lahko noč vam želi Disney - Za mladino;_19.30 Dnevnik, telešport; 20.30 Čarobna piščal, švedski operni film (po Mozartu); 22.55 Moj teden, domačin: Ivan Szelenyi; 23.20 Kulturni božič; 24.00 Dnevnik; 0.05 Dnevnik BBC MADŽARSKA 2 6.00 Sončni vzhod, jutranji infor- mativni magazin (do 9.00); 16.25. Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 16.35 Filmska ponudba, Rdeča Luna, avstralski film o osemletnem dečku, ki nima denarja za božično darilo...; 17.25 Domino, telefonska igra; 17.40 Betlehemsko srečanje, 3. del, nastopajo domači in zamejski amaterski in profesionalni koledniki; 17.50 Za otroke, Moj mali poni, risanka; 18.10 Calxyp-show, aktualni klipi, novice, zgodbe; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva; 19.05 Najbolj vesela baraka, madžarska serija, 7. konsolidacija v šestdesetih letih, v »zadevi« Ono-dy zmaga partijske birokracije; 20.10 Telešport, vmes umetnostno plavanje; 21.05 Studio ’91, kulturni tv tednik; 22.00 Dnevnik; 22.25 Pred koncem dneva...; 22.50 Moški imajo radi debeluške, francoski film (Debelušna in grda Lidie meni, da to ni res, ker jo zapusti zaročenec, povrhu pa še dobi prikupno podnajemnico, za katero norijo moški) RAM 5.55 Knjižnica RAIUNA - »Črna puščica« (6. nadaljevanje); 6.55 UNO-dopoldan; 7.30 Telednevnik 1 iz Milana - Ekonomija; 10.00 Telednevnik 1 dopoldan; 10.05 UNO-dopoldan ekonomija; 10.25 Super- babica (telefilm) Superbabica in rop na dan maratonskega teka; 11.00 Telednevnik 1 iz Milana; 11.05 Dobrodošli na zemlji (telefilm) »Novo čustvo«; 11.55 Kakšno bo vreme; 12.00 Dovolite RAI-UNO..., vodi Toto Cotugno, Gigi Sabani in Danila Bonito, 1. del; 12.30 Telednevnik 1 Flash; 12.35 Dovolite RAIUNO..., 2. del; 13.30 Telednevnik; 13.55 Telednevnik 1, tri minute za...; 14.00 Dovolite RAIUNO..., 3. del; 14.30 Sinje drevo; 15.00 Sedem dni v parlamentu: 15.30 Športni ponedeljek; 16.00 BIG! variete za otroke; 17.30 Besede in življenje; 18.00 Telednevnik 1 Flash; 18.05 Fantastično, še enkrat; 18.40 Svet Ouarka (dokumentarec); 19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik, 20.40 Modra Donava, Straussdinastija, 2. del, 22.50 Telednevnik 1, nočna linija; 23.05 Em-porion - Ekonomija Telednevnika 1, 23.20 Fantasy party - Avtorske risanke; 24.00 Nočni telednevnik 1, kakšno bo vreme; 0.30 Srečanje v kinu; 0.40 Polnoč okoli nas; 1.00 »Tron« (film 1982); 2.35 »Fiat vo-luntas del« (film 1935); 3.50 »Ro-nya«, hčerka razbojnika (film 1986) RAI 2 5.55 Videocomic; 6.05 Srce in utrip (telefilm) Pes, ki je vedel preveč; 6.50 Male in velike zgodbe; 8.45 Ne samo kmetijstvo; 9.00 Lassie (telefilm) Skrivnostni tat; 9.20 CirkuškT album _seta; 9.55 Protestantizem; 10.25 Čudež v Valbyju (komedija), režija A. Sandgran, igrajo Jakob Katz, Troels Rasmussen; 11.50 Telednevnik 2, Flash; 11.55 Vaše stvari; 13.00 Telednevnik 2, Trinajsta ura; 13.30 Telednevnik 2, Ekonomija - Meteo 2; 13.45 Supersoap; 13.45 Skrivnosti za vas; 13.50 Ko se ljubi (Soap opera) 916. nadaljevanje; 14.45 (Soap opera) 125. nadaljevanje; 15.35 Med nami rečeno; 15.35 Tvoja lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno; 17.00 Telednevnik 2, Diogen; 17.25 Telednevnik 2 iz Milana; 17.30 Alf (telefilm) »Sam, vedno sam«; 17.55 Rockka-varna (stereo); 18.05 Telednevnik 2, Športni večer; 18.20 Miami vice (telefilm Enota proti drogi) »Vrnitev v pekel«; 19.05 Beautiful, 395. nadaljevanje, Meteo 2 - Vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2, Šport; 20.30 Inšpektor Derrick (Avantura v Pireju - telefilm); 21.35 Mixer, Zadovoljstvo vedeti več; 23.15 Nočni telednevnik 2; 23.30 »Sanje brez meja« (glasbena oddaja) vodi Gigi Proietti; 0.55 Meteo 2 - Telednevnik 2, horoskop; 0.10 Rockkavarna (stereo); 1.55 International hotel (film), režija Anthony Asguith; 3.00 »Poljubi me Kate« (film 1954); 4.45 Pogledi na svet, Pol svile, 2, del EUROSPORT 14.00 Smučanje - smuk (M); 16.00 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 18.00 Boks; 19.00 Evrofun; 19.30 Športna poročila; 20.00 Boks; 21.30 Rally Pariz - Le Cap; 22.00 Nogomet - evrogoli; 23.00 Tajski boks, 24.00 Rally Pariz-Le Cap; 0.30 Športna poročila SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Surfanje na snegu; 9.00 Nogomet - špansko prvenstvo; 10.30 Eurobika; 11.00 Mednarodni moto šport; 12.00 Boks: 13.00 Argentinski nogomet; 14.00 Dirke dragsterjev; 15.00 Eurobika: 15.30 Bovvling; 16.00 Golf - veterani; 17.30 Svet športa; 18.00 Moto šport: 19.00 Go! - nizozemski moto šport; 20.00 Tajski boks: 20.30 Profesionalno smučanje - slalom: 21.00 Zimske Ol 92; 21.30 Boks; 23.00 Španski goli: 23.30 Rugby - St. Esteve: Albi; 0.30 Rally SUPERCHANNEL 6.00 Poslovna poročila; 7.00 Dobro jutro: 9.00 Poročila: 9.10 Glasbeni miks: 10.00 Morris Cerullo - verski program: 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina: 12.30 Glasbeni miks: 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Divja Amerika - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944 71 418 1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wyatt Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Drama; 19.00 Komedija; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v »živo« - odbojka na plaži; 21.00 Boj za obstanek - dokumentarec; 21.30 Francoske aktualnosti; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poslovne novice iz ZDA; 22.45 Oplova športna poročila; 22.50 Udarec srca - ameriški film (romanca in smeh sta glavni tega filma z znano igralsko zasedbo: Ginger Rogers, Jean Pierre Aumont, Adolphe Me-njou); 0.15 Europalia; 0.25 Glasbena poročila; 0.35 Modra noč - umetnost in zabava; 1.05 Išče se; 2.05 Glasbeni miks skozi noč MTV 0.00 Headbangers bžll; 1.30 VJ Kri-stiane Backer; 3.00 Nočni video: 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone: 14.00 Sting - intervju; 14.30 Rockumentarec - Sting: 15.00 Nevključeno - Sting; 15.45 Tri od Sfinga; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944-483-461061; 20.00 Nevključeno - Sting: 20.45 Tri od Stmga; 21.00 Sting - intervju; 21.30 Rockumentarec - Sting; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice: 23.45 Trije od enega SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo; 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka; 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 ALF - nadaljevanka; 21.00 Tajno ime Kyril - mini nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Skriti video shovv; 24.00 Hill Street Blues; 1.00 Zunaj meje 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 11.05 Danes na 3 sat - pregled sporeda; 11.10 Veselo na deželi - ameriški glasbeni film 1960 (L: Elvis Presley, Hope Lange, Millie Perkins; r.: Philip Dunne); 13.00 Čas v sliki; 13.10 Mladinska televizijska nadaljevanka v 6 delih: 1. Riba Wilma - (r.: Christine Nostlinger); 13.35 Srečanje: Inge Meysel; 14.20 Dobrodelni koncert v korist Amnesty International; 15.45 Moj bog, ti hudič! - ameriška komedija 1984 (L: George Burns, Ted Wass, Ron Silver: r.: Paul Bogart); 17.15 Danes zvečer na 3 sat - pregled sporeda; 17.20 Mini čas v sliki - poročila za otroke; 17.30 Wickie... in močni možje: VVickijeva zmaga; 17.50 Odprto; 18.00 Slike iz Nemčije; 19.00 Danes; 19.22 3 sat studio; 19.30 Terra X: Ekspedicija k snežnemu dragulju; 20.15 Kviz; 21.45 Kulturni žurnal; 21.51 Športna poročila; 22.00 Cas v sliki; 22.25 Obseden od ljubezni - ameriški film 1960 (L: Lana Turner, Efrem Zimbalist, Barbara Bel Geddes; r.: John Sturges); 0.15 Zadnja poročila SATI SATI 6.00 Dobro jutro; 8.35 Sosedje; 9.05 Splošna bolnišnica; 9.50 Te-leshop; 10.10 Vrnitev v raj, ponovitev; 12.05 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 14.00 Risanke; 14.25 Splošna bolnišnica; 15.10 Sosedje; 15.35 Teleshop; 15.50 Daniel Boone; 16.45 Cagney & Lacey; 17.45 Ad-damsova družina; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Trapper John M. D.; 21.15 Vritev Mariandel, avstrijski film; 22.45 Poročila, šport; 23.05 Novice, zgodbe; 23.50 Kanal 4; 0.40 Trapper John, M. D. TELES 6.30 Dobro jutro, Bino - različne risanke in otroške oddaje; 9.05 Henderson, ponovitev; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Henderson; 11.00 VVildcat, ponovitev; 11.35 Igralni shovv; 12.30 Domači magazin; 13.00 Wildcat; 13.25 Bim, bam, bi-no; 18.10 Lou Grant, ameriška nadaljevanka; 19.30 Poročila; 20.15 življenje Jackie Kennedy, 2. del; 22.10 Nočna patrola; 23.00 Vitezi kokosovih orehov, angleški film, ponovitev; 0.30 Življenje brez milosti, francoski film, ponovitev; 4.25 Video nonstop FILMNET 7.00 Yogi and the Invasion of the Space Bears; 9.00 The Fali of the Roman Empire; 13.00 Radio Days; 15.00 VVhere The Lilies Bloom; 17.00 The Barefoot Contessa; 19.15 Blind Fury; 21.00 Tucker; 23.00 De-al of the Century; 1.00 Dound Mid-night; 3.15 Murder By Night; 5.00 Disoganized Crime RTLPLUS 6.00 Dobro jutro in poročila; 9.05 Različne mladinske oddaje; 11.00 Shovv trgovina; 11.25 Divja vrtnica; 12.15 Delvecchio; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfieldska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica; 18.45 Poročila; 19.15 Ekipa A; 20.15 Dinastija; 22.00 Duh, ameriški film,; 23.20MO-ški magazin; 24.00 Maniac Cop, ameriški film; 1.30 Filadelfijska zgodba, ameriški film (L: Katherine Hepburn, Cary Grant) PRO 7 6.10 Jane in Kathleen, ponovitev; 6.50 Ravvhide, ponovitev; 8.30 Richmond Hill; 9.20 Adderly; 10.15 Ravvhide; 11.15 Grk osvaja Chicago; 11.45 Cosby shovv; 12.10 Trd, toda neizprosen; 13.15 Princ in prosjak, panamski film; 15.40 Avto-man - superdetektiv; 16.30 Res velik razred; 17.00 Kolt za vsak primer; 18.00 Risanke; 20.00 Poročila; 20.15 Podmornica Wayne na tajni nalogi, ameriški film; 22.25 Que-imada, italijanski film; 1.35 Ulice San Francisca; 2.30 Maščevanje je moje, ameriška kriminalka, ponovitev TVS 1 JUTRI BO NOV DAN (osamosvojena Slovenija), dokumentarna oddaja 25. in 26. junija tega leta so se dogajale usodne reči, ki zadevajo nas, državljane Slovenije in zanamce: Slovenija je razglasila samostojnost ter jo z dodatnimi akti tudi takoj uveljavila. Po znanem scenosledu smo to razglasitev proslavili - in po nekem drugem ne manj znanem scenariju so nas začeli preletavati avioni . . , Slovenija 1 8.35 13.40 in 14.00 - 1.40 Teletekst 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev - Počit, program - spored za otroke - V četrtek ob 17.30 - Angleščina, 33. lekcija - Sedma steza - Osmi dan 13.30 TV dnevnik 1 (do 13.40) 14.15 Video strani 14.25 Mozaik, ponovitev - Angleščina, 33. lekcija 14.50 Sova, ponovitev - V območju somraka, 13. epizoda amer. nanizanke - Flair, 4., zadnji del avstral. nadaljevanke 16.40 EP video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik - Šolska TV: Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Načela Einsteinove mehanike (5/8) - Nekoč je bilo... življenje: Mišica in maščoba - Kako se premikajo lutke? 18.05 EP video strani 18.10 Spored za otroke in mlade - Pravljice iz mavrice: Luna gre na pot - Alf, 57. epizoda amer. nanizanke - Zlati prah: Legenda o smreki, ljud. pravljica - Dete božje v jaslih leži 19.07 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sveta noč, slovenske jaslice 20.50 Novosti založb: Prelistajmo skupaj 21.00 Kelih II.: Kelih zveličanja 21.20 Kristusovo otroštvo, oratorij, angl. oddaja 22.50 TV dnevnik 3 23.10 EP video strani 23.15 Pet božičnih 23.30 Glej, svetloba, nonet Vitra, Ribnica 23.45 Tolmin: Polnočnica, prenos, reporter: Drago Klemenčič 1.00 In na zemlji mir ljudem 1.30 Video strani 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 19.00 S korakom v dvoje 19.30 TV dnevnik Sarajevo 20.00 B. Goldsmith: Mala Glorija končno srečna, amer. nadaljevanka (3/4) 20.50 Koncert slovenske baročne glasbe 21.40 Umetniški večer - Življenje je čudovito, amer. film (čb) 23.40 Sova - Moses, angl. film (1/ 2) - Glasba skozi čas, koprodukcija (11/16) 1.55 Vutel, eksperimentalni program Koper Slovenija 2 13.00 Športne oddaje 17.10 Euroritem, 21. oddaja 14.30 Bella TV - popoldanski pro- gram z rubrikami, gosti v študiju in serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program - Baba Malu in sto ruskih pravljic, risanka - Družina... Recimo ji tako, barvna nanizanka 17.00 TV glasba -, Koncert ob 400. obletnici smrti Jacobu-sa Gallusa 17.30 Skupni program z II. mrežo TV Slovenije - Primorski regionalni program: Studio 2, oddaja v živo - Klepet z gledalci - aktualna dogajanja - reportaže - polemike - zanimivosti - Odprta meja 19.00 Vse danes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera, risanke 20.30 Upor sužnjev, ital. barvni pu-stol. film (1960), igrajo: Rho- da Fleming, Gino Cervi, režija: Nunzio Malasomma 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Sodelavci, tf 23.10 Božične pesmi 24.00 Iz koprske stolnice neposredni prenos polnočnice Kanal A 10.00 Ponovitev večernega programa (do pribl. 14.00) 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 Zoro znova jezdi, kratka we-stern nadaljevanka (2/12) 20.45 Greentown Jazz Band, glasbena oddaja - Ameriška turneja Po oddaji: Lahko noč HTV 1 9.15 Poročila; 9.20 TV koledar; 9.30 Otroška oddaja; 10.00 Šolski program; 12.00 Poročila; 12.10 Video strani; 12.20 Satelitski programi - Staro za novo; 16.45 Poročila; 16.50 TV koledar - Šolski program; 17.30 Hrvaška danes; 18.15 Otroška oddaja; 18.45 Znanstveni program; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik 1; 20.00 Serijski film; 20.55 Loto; 21.00 V velikem planu; 22.30 TV dnevnik 2; 22.55 Kinp-klub Evropa: 0.25 Poročila; HTV 2 14.30 Test; 14.45 Videostrani; 15.00 Malavizija - Vlak v snegu, domači film za otroke - Čarobni svet živali, dokument, serija, ponovitev (6/8); 18.30 Batman. serijski film (10/34) - Risanka; 19.15 Loto; 19.30 TV dnevnik; 20.15 To je čudovito življenje, amer film; 22.30 Na zdravje, humorist, serija, 8. del; 23.50 New Swing Ouartet; 00.35 Za božič bom doma, amer. film; ORFI 9.00 Čas v sliki; 9.05 Pudel Too Little; 10.30 Iz življenja male lisice; 11.45 Madež v pravljici; 13.00 Čas v sliki; 13.05 Svetloba in tema; 13.30 Bremenski mestni muzikanti; 13.50 Trnjulčica (pravljični film iz nekdanje NDR); 15.00 Peter in Petra; 15.50 Velikonočne pesmi iz anglosaksonskega prostora; 16.15 Mio, moj Mio: 18.00 Evangelijske večernice; 19.00 Božične pesmi; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Maria Schell: moja velika noč; 22.45 Božič v Stif Admontu (film); 23.40 Betlehem je povsod; 1.15 Poročila; 1.20 Ex libirs; ORF 2 8.00 Tema in svetloba; 9.00 Božič 1991; 20.15 Velika tekma okrog sveta; 22.45 Čas v sliki; 22.50 Najdeni denar (komedija); 0.20 Srečno leto (film); 2.10 Poročila; 2.15 Ex libirs; MADŽARSKA 1 5.45 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.40 Za otroke - Velikan brez srca, pravljični film - Rakuni, risanka - Čarobni kožušček, mladinska serija - Natalie Cole, glasbeni film - Rjavi medved, poljudnoznanstveni film - Božično omizje - Mozart: Sonata v es-duru - Domoznanstvo, madžarska serija: Beli Božič; 14.30 Otroški kotiček, vmes Praznične igre, 4. del; 15.30 Božič, serija Marcela Jankoviča; 16.15 Božič, za mladino; 17.00 V 80. dneh okoli zemlje, angleška serija, 3. Starinske ladje; 17.55 Božično omizje, gostje oddaje koledniki in glasbeniki; 18.00 Na obisku, pri družini Šoš s koledniki; 18.50 Omizje, z gosti; ljudski običaji; 19.10 Za otroke - lutkovna igrica - otroci muzicirajo; 20.00 Omizje, nadaljevanje; 20.10 Poezija - Orgle; 20.30 Omizje, nadaljevanje; 20.35 Za upokojence; 21.35 Poezija in glasba; 22.00 Casablanca, ameriški čb film (1943), Humphrey Bogati, Ingrid Bergman; 23.55 Polnočnica, prenos iz cerkve zaobljube v Szegedu (do 1.00) MADŽARSKA 2 7.00 Sončni vzhod, jutranji informativni magazin; 10.05 Za otroke - Tom in Jerry - Krtekov Božič - Smrkci - Pravljična igrica - Betlehemske igrice; 11.50 Štetje ovac, češki film (Nastopajo Zaneta Fuch-sova, Vera Galatnikova, Vlastimil Brodsky in drugi); 13.15 Na preži, opazovanje ptic v Avstraliji, prirodoslovni film; 14.10 Sentimentalen moški, finski film o slikarjevi družini in božičnem prašičku; 14.30 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 14.40 Lahko vstopimo?, venec madžarskih in tujih božičnih pesmi z ansamblom Kalaka, posnet v Erdelju, v kraju Szek; 15.10 Pogled domov, Pannonhalma, Benediktinci, Božič; 16.05 Angel na stolpu, nemški film; 17.35 Za otroke, Najlepša zgodba, risanka; 17.55 Sveta noč..., dokumentarni film; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva; 18.55 Biti svoboden, kaj to pomeni? - Erdelj: Od Božiča do Vuzma; 19.25 Pavarottijev koncert; 20.20 Sissi, 1. del avstrijskega filma (Cesar se prvič zoperstavi ženi Sofiji, ki hoče poročiti sina, mladega Franca Jožefa); 22.10 Gloria, TV variacija romana I. 0’rkenya (Kako se znajde nuna v novem svetu po ukinitvi samostanov leta 1948( RAI1 5.50 Knjižnica RAIUNA (»Črna puščica«) 7. in zadnje nadaljevanje; 6.55-10.15 UNO-dopoldan; 10.00 Telednevnik 1 dopoldan; 10.05 UNO-dopoldan Ekonomija; 10.25 Superbabica (telefilm) Superbabi-ca in supernatečaj lepote; 11.00Te- lednevnik 1 iz Milana; 11.05 Dobrodošli na Zemlji (telefilm) »Dokler nas smrt ne loči«; 11.55 Kakšno bo vreme; 12.00 Dovolite, RAI UNO..., 1. del; 12.30 Telednevnik 1 Flash; 12.35 Dovolite, RAI UNO..., 2. del; 13.30 Telednevnik; 13.55 Telednevnik 1, tri minute za...; 14.00 Dovolite, RAI UNO..., 3. del; 14.30 Sinje drevo; 15.00 Tista leta v Torinu..., Torino predstavlja Pier Giorgio Frassati; 15.30 Štirideseti vzporednik na severu in jugu; 16.00 Big: 18.00 Telednevnik 1 Flash; 18.05 Fantastično, še enkrat; 18.40 Svet Ouarka (dokumentarec) V kraljestvu polopic; .19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo_ vreme; 20.00 Telednevnik; 20.40 »Če bi ne imel ljubezni« (film) režija Leandro Castellani, igrajo A. Sabato, O. Pic-colo; 22.35 V pričakovanju božiča, recital Barry VVhite in UAfrican Children’s choir; 23.00 Pričakovanje (Božične pesmi in čestitke); 23.45 Božič in sprejem; 23.55 Svetovni prenos iz Bazilike Sv. Petra, Sveta božična maša celbrirana od Njegove Svetosti Janeza Pavla II.; 02.00 Za Božič se bom vrnil (TV-film) režija M. J. Chansky; 03.35 »Luči mesta« (film 1931); 05.00 »Mož, ki je govoril s konji«; 05.30 Dobrodošli na sipine (telefilm) RAI 2 5.35 Videocomic; 6.00 Srce in utrip (telefilm) »Počitnice na Rodosu«; 6.50 Male in velike zgodbe; 8.45 Ne samo kmetijstvo; 9.00 Lassie (telefilm) »Rešitev mostu«: 9.25 Cirkuški album sveta; 10.15 Bodo (filmska komedija) Režija Gloria Be-hrens, igrajo Martin in Gary For-bes; 11.50 Telednevnik 2, Flash; 11.55 Vaše stvari; 13.00 Telednevnik 2, T rinajsta ura; 13.30 Telednevnik 2 - Ekonomija, Meteo 2; 13.35- 15.35 Supersoap; 13.40 Skrivnosti za vas; 13.50 Ko se ljubi (917. nadaljevanje); 14.45 Santa Barbara (126. nadaljevanje); 15.35- 17.25 Med nami rečeno; 15.35 Tvoja lepota in okolica; 15.50 Med nami rečeno; 17.00 Telednevnik 2, Diogen; 17.25 Telednevnik 2 iz Milana; 17.30 Alf (telefilm) »Morilec v Tunnerjevi hiši«; 17.55 Rock-kavarna; 18.05 Telednevnik 2, Športni večer; 18.20 Miami vice (telefilm Enota proti drogi) »Brez rime« telefilm; 19.05 Beautiful, 396. nadaljevanje, Meteo 2, Vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2 - Šport; 20.20 VVestern, režija M. Lupo, igrajo Bud Spencer, Amidou; 22.15 Božič s Tvojimi, dugačen način praznovanja Božiča; 0.15 Rockkavarna (stereo); 0.20 Zgodba o Božičku - Sveti Miklavž (fantastični film) režija J. Szwarc, igrajo d. Moore, J. Lith-gow; 2.05 Noč proti rasizmu (koncert) 1. del EUROSPORT 14.00 Smučanje; 16.00 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 18.00 Nogomet - evrogoli; 19.00 Predolimpijski Al-bertville; 19.30 Športna poročila; 20.00 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 21.30 Rally Pariz - Le Cap; 22.00 Wrestling; 23.00 Športni ples; 24.00 Rally Pariz - Le Cap; 0.30 Športna poročila SCREENSPORT 8.00 Eurobika; 8.30 Konjeništvo; 9.30 Rugby - St. Esteve : Albi; 10.30 Eurobika; 11.00 Moto šport; 12.00 NBA Košarka - Chicago: L. A. Lakers; 13.30 Profesionalno smučanje - slalom; 14.00 Mednarodni moto šport; 15.00 Eurobika; 15.30 Bovvling; 16.00 Zimske Ol 92; 16.30 Boks; 18.00 Moto šport: 19.00 Španski goli; 19.30 Belgijski moto šport; 20.00 Rugby - svetovni pokal; 21.00 Evropska košarka; 22.00 Boks; 24.00 Biljard snooker SUPERCHANNEL 6.00 Poslovna poročila; 7.00 Dobro jutro; 9.00 Poročila; 9.10 Glasbeni miks; 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina: 12.30 Športna oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Boj za obstanek - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 994471 418 1717; 17.50 Glasbena poročila: 18.00 Wyarr Earp - we-stern nadaljevanka; 18.30 Drama; 19.00 Komedija; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v »živo«; 21.00 Znanstveni show - dokumentarec; 21.30 Poročilo iz vzhodne Evrope; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poslovne novice iz ZDA: 22.45 Naše mesto - ameriški film; 0.35 Euro-palia; 0.45 Glasbena poročila; 1.00 Modra noč - umetnost in zabava; 1.30 Išče se; 2.00 Glasbeni miks skozi noč MTV 0.00 Eksplozivna mešanica; 2.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 13.00 VJ Simone; 14.00 Paul McCartney - intervju; 14.30 Rockumentarec - Paul McCartney; 15.00 Nevklju-čeno - Paul McCartney; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega: 18.00 Prvič na MTV; 19.00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV; 20.00 Nevklju-čeno - Paul McCarntey; 21.00 Paul McCartney - intervju; 21.30 Rockumentarec - Paul McCartney; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; v Luzernu; 20.20 Koncert za Alcie - filmska komedija; (r.: Thomas Koerfer); 21.45 Če bi danes prišel... 22.30 Sveti večer - enodejanka Rudolfa Bayra; 23.10 Wolf-gang A. Mozart; Opij ljudstva - teološka meditacija; 0.10 Zadnja poročila SKVONE 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se; 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Mladi zdravniki - nadaljevanka; 12.00 Podčrtano in lepo: 12.30 Mladi in brezskrbni; 13.30 Barnaby Jones - nadaljevanka: 14.20 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Žena tedna; 16.15 Bra-dy Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza: 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Otroški pogovori; 21.00 Tajno ime Kyril - mini nadaljevanka; 23.00 Ljubezen na prvi pogled; 23.30 Avtoštopar; 24.00 Policijske zgodbe; 1.00 Pošasti 3 SAT 9.00 Čas v sliki; 9.05 Luč v temi - dobrodelna prireditev; 13.00 Čas v sliki; 13.05 Božič na 3 sat - pregled sporeda; 13.10 Mladinska televizijska nadaljevanka: 2. Kje je Spe-edi?; 13.35 Luč v temi; 15.55 Čudovito življenje - ameriška komedija 1947; (i.: James Stevvart, Donna Re-ed, Lionel Barrymore; r.: Frank Ca-pra); 18.00 Zidovska Margerita - dokumentarna oddaja o sovjetskih Židih pod Gorbačovom; 19.00 Danes: 19.10 Luč v temi: 19.20 Božični koncert - Jose Careras 1990 SAT 1 6.00 Dobro jutro; 8.35 Sosedje; 9.05 Splošna bolnišnica: 9.30 Vrnitev Mariandel, avstrijski film, ponovitev; 11.40 Božič v Nemčiji; 12.35 Policijska akadmeija; 14.25 Maria Shell; 15.10 Sosedje; 15.25 Beli božič, ameriški film; 18.20 Bingo; 18.45 Poročila: 19.15 Kolo sreče; 20.15 Ribolovka z Bodenskega jezera; nemški film; 22.00 Skrivnost kronskih draguljev, ameriški film: 23.40 Nevarna meja, francoski film TELES 6.30 Dobro jutro, Bino; 9.00 Hen-derson, ponovitev; 10.30 Doma s Tele 5; 10.35 Henderson; 11.00 VVildcat, ponovitev; 11.30 Kviz; 12.00 Igralni show; 13.25 Bim, bam, bino; 18.05 Ana G., italijanski fil-m(i.: Silvana Mangano, Raf Vallo-ne); 19.25 Poročila; 19.30 Jimmy in pirati, ameriški film; 21.00 Margaret Bourke - VVhite. ameriški film; 22.30 Parada, ameriški film; 0.20 Lou Grant; 2.00 Video nonstop RTLPLUS 6.00 Dobro jutro in poročila: 9.00 Ponovitev različnih nadaljevank; 11.25 Divja vrtnica; 12.10 Delvecc-hio; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.20 Springfield-ska zgodba; 15.05 Klan volkov; 15.50 Chips; 16.40 Tvegano; 17.10 Vroča nagrada; 18.00 Divja vrtnica; 18.45 Poročila; 19.30 Polje sanj, ameriški film (i.: Kevin Costner); 22.00 Eksplozivno; 23.00 Dečki iz Bora, ameriški film; 1.00 Sveta noč, blažena noč, ameriški film PRO 7 6.10 Richmond Hill, ponovitev; 6.55 Ravvhide, ponovitev; 7.45 Risanke; 8.30 Avtoman - superdetektiv; 9.20 Palmerstovm, ameriška družinska nadaljevanka; 10.20 Ravvhide; 11.15 Res velik razred, ponovitev; 11.40 Harrjeva čudovita kazenska porota; 12.10 Kolt za vsak primer; 13.00 Film; 14.30 Risanke; 15.25 Air Force; 16.20 Res velik razred; 16.50 Tenis, loparji in tatovi, kriminalna nadaljevanka; 17.50 Risanke; 20.00 Poročila; 20.15 Film; 22.30 Film; 0.05 FBI; 1.10 Film; 3.05 Neverjetne zgodbe -.'šf&repfc w:- FILMNET 7.00 Disney Christmas; 9.00 The Kids Who Loved Christmas; 11.00 Ernest Saves Christmas; 13.00 The Many Adventure of VVinnie the Po-oh: 15.00 My Stepmother is an Ali-en; 16.45 E. T.; 18.45 The Living Davlights; 21.00 Gone whit the Wind: 1.00 Dead Reckoning; 3.00 The experts; 5.00 Breaking Point TVS 1 »Pravljice iz mavrice«: LUNA GRE NA POT V nizu »Pravljice iz mavrice« si danes oglejte pravljico »Luna gre na pot«. Pa si oglejmo to njeno pot. Čeprav se je že znočilo, Luna še ni vstala. Ni čudno, da se zvezdogled jezi nanjo. Ker pa ji priskočijo na pomoč zvezde in oblaki, se vse srečno konča. Kot se za pravljico tudi spodobi. Oddajo smo posneli po pravljici Janeza Bitenca, scenarij sta napisala Igor Palčič in Boštjan Korbar. Igrali so Janez Albreht, Roman Končar, Maja Končar, Vesna Jev-nikar, Zvezdana Mlakar, in Tanja Ribič. TELEVIZIJA SREDA, 25. DECEMBRA - GRUDNA Slovenija 1 8.35 - 1.20 Teletekst 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev- Počitniški program - Živ žav - Euroritem, ponov. 21. oddaje 11.00 Murska Sobota: Evangeličanska maša, prenos 11.55 Rim: Llrbi et orbi, papeževa božična poslanica in poz- drav papeža Janeza Pavla II, reporter: Klemenčič OFF, prenos s Trga sv. Petra 12.30 Jessie Norman, božične simfonija 13.30 TV dnevnik 1 13.40 Tommy Ticker and Stamp, kanad. film 15.20 Sova, ponovitev - Moses, angl. film (1/2) 16.40 EP video strani 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik, ponovitev - Boj za obstanek, angl. poljudnoznanstvena oddaja - Kanada, kanad. dokument, oddaja 17.45 EP video strani 17.50 Spored za otroke in mlade - Klub klobuk, kontaktna oddaja - Zlati prah: Dva soseda, ljud., pravljica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Film tedna: Božična zgodba, amer. film 21.40 Kelih lil: Daritev bodi ti življenje celo... 21.55 TV dnevnik 3 22.25 EP video strani 22.30 (EVR) Zabavno glasbena oddaja (Bolzano) 23.30 Sova - Alf, 68. epizoda amer. nanizanke - Moses, 2. zadnji del angl. filma 1.10 Video strani Slovenija 2 16.20 B. Goldsmiin: Mala Glorija končno srečna, amer. nadaljevanka (3/4) 17.10 Euroritem, ponovitev 21. oddaje 17.30 Alpe Jadran 18.00 Božični koncert, prenos iz CD 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor: Poglej in zadeni 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 P. I. Čajkovski-R. Nurejev: Hrestač, balet 21.35 Svet poroča 22.20 Narcis brez zrcala, dokument. oddaja 23.00 Yutel, eksperimentalni program Koper 13.00 Športne oddaje 14.30 Bella TV popoldanski program z rubrikami, gosti v študiju in serijski film 16.00 Oresedici - TV novice 16.10 Čarobna svetilka, otroški program - Baba Malu’ in sto ruskih pravljic, risanke 16.40 Upor sužnjev, ital. barvni pu-stol. film (1960), igrajo: Rho-da Fleming, Gino Cervi, režija: Nunzio Malasomma 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera, risanke 20.30 Roža iz Washington Sguara, amer. glasbeni film (1939), igrajo: Tyrone Power, Aliče Faye, režija: Gregory Ratoff 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.05 Izolski zbori 22.35 Sodelavci, tf 23.25 Športna rubrika Kanal A 10.00 Ponovitev večernega programa 18.00 Otroški risani film 20.00 Dober večer 20.10 Informativno dokumentarni program 20.30 Zoro znova jezdi, kratka we-stern nadaljevanka (3/12) 20.45 Celovečerni film (družinska tematika) 22.20 Greentovvn Jazz Band. glasbena oddaja - Ameriška turneja Po oddaji: Lahko noč HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program - Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar - Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 TV dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. HTV 2 14.30 Test; 14.45 Videostrani; 15.00 Malavizija - »Babes in Toyland«, amer. film za otroke - Neukročena Amerika, dokument, serija (10/10) Muppet show - Risanke; 19.30 Tv dnevnik: 20.15 »Torvill and Dean and Ali Rushian Starš«; 21.20 »Christmas Eve«, amer. film; 23.05 Resnična Charlotte, serijski film (3/ 4); 00.00 Kraljevska poroka, amer. film; 1.35 »Blue Moon«. ORF 1 9.00 Čas v sliki, 9.05 Snežna kraljica (pravljični film), 10.30 Orgle iz cerkve Neulengbach, 10.45 Katoliško božično bogoslužje, 11.55 Papeževa božična poslanica, 12.30 Medved Teddy, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mačke in pes, 13.35 Polet navigatorjev, 15.00 Potovanje v San Jago, 16.15 Salomonove modrosti, 16.25 Dekle iz mesta, 18.00 Žive jasli, 18.30 Dinozavri, 19.15 Takrat, 19.30 Čas v sliki, 19.50 Šport, 20.15 Strausova dinastija, 22.05 Zlato (film)1 0.05 Siva lisica (vestern), 1.30 Čas v sliki, 1.35 Ex libris. ORF 2 8.30 Vremenska panorama, 9.00 Svetloba in tema, 13.15 Umetniški leksikon, 13.25 V 80 dneh okoli sveta, 14.15 Okenska lina, 15.00 Otrok po imenu Kristus, 16.40 Black Robin, 17.30 Vsakdo ima svoje skrbi, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Pustolovščina, 18.30 Avstrija v sliki, 20.15 Me- sečnik (komedija), 21.55 Cas v sliki, 22.00 V 80 dneh okoli sveta, 22.50 Ljubezni Emme Bardac, 23.50 Alfred Hitchcock predstavlja, 0.15 Čas v sliki, 0.20 Ex libris. MADŽARSKA 1 8.00 Pričetek programa, za božični dan; 8.10 Za otroke - Pravljični film - Risanka - Otroški film; 9.40 Maša Benko; 11.00 Zsuzsanna Er-delyi, portret; 12.00 Vključujemo Rim, prenos božične poslanice Janeza Pavla II. in blagoslov Urbi et Orbi s trga sv. Petra; 12.35 V živo vodena oddaja - Mendelssohn: Sen kresne noči, nizozemski film, igrajo rotterdamski filharmoniki - Igrani film; 16.35 Pal Locsei, največji madžarski mojster, kipar pozne gotike in njegova dela v cerkvi sv. Jakoba; 17.00 V 80. dneh okoli zemlje, angleška serija, 4. Na rezilu britve; 18.00 Otroški kotiček, Božič v ulici Sezam, ameriški film o pripravah na Božič v Ulici Sezam; 19.00 Večerna pravljica, lahko noč vam želi Disney; 20.00 V živo, napoved programa, poročila; 20.30 Življenje Josephine Baxer, angleško-ameriški film o življenju slavne plesalke z mnogo glasbe in plesa (1990); 22.40 Oltarji v plastiki, o spomenikih in oltarjih M. Maloc-ca; 23.15 Zlatarjeva prodajalna, tv igra, razmišljanje o svetosti zakona (Avtor: Karol Woyjtyla) MADAŽARSKA 2 7.00 Sončni vzhod, jutranji informativni magazin; 10.05 Medvedkovo darilo, risanka; 10.30 Polnočnica v Betlehemu, posnetek; 11.50 Božič narodov, program TV Ungvar (Užogorod); 12.30 Rekorder Craig, deček, ki je obolel za rakom, hoče dobiti toliko razglednic, da bi prišel v Guinessovo knjigo; 12.45 Moj rojstni kraj Bačka, predstavlja ga Janos Herceg, vojvodinski madžarski pisatelj, ki se je pred 82 leti rodil v mnogonacionalnem Somboru; 13.25 Narodopisni zakladi; 13.35 Prijetno popoldne! - Poročila - Napoved programa - Vreme; 13.45 Modra ptica, ameriško-sov-jetski film (1976 - Tytryl in Mytyl iščejo modro ptico sreče, z njimi gredo pes, mačka, pa tudi oživljeno mleko, kruh, sladkor in ogenj...); 15.25 Luna park, trodimenzionalni kratki film; 15.30 Tri želje, prijetno zabavo na božični popoldan!; 16.20 Nogomet, trodimenzionalni kratki film; 16.25 Šport 1991,1. del: Atletika; 17.25 Za otroke - Otroci svobode, francoska risana serija; 17.55 Eva Ruttkai, spominski program; 18.35 Dober večer! - Napoved programa - Pregled dogodkov dneva; 19.05 Janika, prenos iz gledališča Varszinhaz; 22.00 Matejev evangelij, italijanski film (režija Pier Paolo Passolini, glasba: J. S.-Bach, S. Prokofjev, A. VVebern, kongoški spirituali, ruski revolucionarni napevi) RA11 6.05 V kraljestvu basni »Žabji princ«; 6.55 -10 UNO - dopoldan, 7-8-9 Telednevnik 1 dopoldan; 9.30 L'Antoniano in RAIUNO čestitajo vesel Božič vsemu svetu; 10.25 Iz Bazilike Sv. Petra celebriranje Svete maše Njegove Svetosti Janeza Pavla II.; 11.45 Beseda in življenje: Specialno Božič; 11.55 Svetovni prenos iz Vatikana - Božično sporočilo in Blagoslov Urbi et orbi podeljen od Nj. Svetosti Janeza Pavla II.; 12.30 Božični koncert (stereo); 13.30 Telednevnik; 13.55 Telednevnik 1, tri minute za...; 14.00 božiček ne odhaja (TV-film), režija Will Mackenzie; 15.35 Sinje drevo; 16.05 Big; 18.00 Telednevnik 1 Flash; 18.05 Fantastico, še enkrat; 18.40 Svet Ouarka (dokumentarec) Skandinavija: Kratko poletje na severu; 19.40 Almanah dan kasneje; 19.50 Kakšno bo vreme; 20.00 Telednevnik; 20.40 Tombola!!! Veseli večer z RAUIUNO; 22.45 Telednevnik 1 - nočna linija; 23.00 Fantazija Rojstvo mojstrovine Walt Dis-neya; 23.45 Hallo Kitty (risanke) »Mačka Nepokornica, ki je ukradla Božič; 24.00 Nočni telednevnik 1 - Kakšno bo vreme; 00.30 Srečanje v kinu; 00.40 Ernesto reši Božič RAI 2 6.00 Noč proti rasizmu (koncert), 2. del; 7.00-8.45 Male in velike zgodbe; 8.45 Ne samo kmetijstvo; 9.00 Božični koncert iz Bazilike San Marco v Benetkah; 10.10 »Danny, svetovni prvak« (filmska komedija), režija G. Millar, igrajo Jeremy Irons, Samuel Irons; 11.50 Telednevnik 2 Flash; 11.55 Vaše stvari; 13.00 Telednevnik 2, Trinajsta ura, Meteo 2; 13.35 Supersoap; 13.40 Skrivnosti za vas; 13.45 Ko se ljubi, 918. nadaljevanje; 14.45 Santa Barbara, 127. nadaljevanje; 15.25 »Ločeni v hiši« (filmska komedija), režija Riccardo Pazzaglia, igrajo Riccar-do Pazzaglia in Simona Marchini; 17.15 Telednevnik 2 iz Milana; 17.20 Alf - »Božič«; 18.10 Hockka-varna (stereo); 18.20 Miami vice (te-lefilm) »Sinovi in ljubimci«; 19.05 Beautiful, 397. nadaljevanje, Meteo 2 - Vremenska napoved; 19.45 Telednevnik 2; 20.15 Telednevnik 2, Šport; 20.30 Ramona DelFAbate in Marco Predolin predstavljajo: »Nocoj tvegamo tudi mi«, Cirkus zvezd; 22.30 »Gora poguma« (avanturistični film), režija C. Leitch, igrajo J. Caton, C. Sheen, 1. del; 23.15 Nočni telednevnik 2; 23.30 »Gora poguma«, 2. del; 00.40 Meteo 2, Telednevnik 2, horoskop; 00.45 Rockkavarna; 00.50 Nočni kino »Gospodar prstanov« (Film). EUROSPORT 14.00 Nogomet - evrogoli; 15.00 Tajski boks; 16.00 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 18.00 VVrestling; 19.00 Šport v Beneluxu; 19.30 Športne novice; 20.00 Hokej na ledu - turnir Izvestja; 21.30 Rally Pariz - Le Cap; 22.00 Smučanje; 23.00 Športni ples; 24.00 Rally Pariz - Le Cap; 0.30 Športna poročila SCREENSPORT 8.00 Euroblka; 8.30 Profesionalno smučanje - slalom; 9.00 Španski goli: 9.30 Rally; 10.30 Eurobika; 11.00 Moto šport; 12.00 Biljard sno-oker; 14.00 Go! - nizozemski moto šport: 15.00 Eurobika; 15.30 Bow-ling: 16.00 Evropska košarka; 17.00 Odbojka na plaži; 18.00 Moto šport; 19.00 Konjeništvo; 20.00 Rugby - svetovni pokal; 21.00 Formula ena - pregled minule sezone; 22.00 Golf - svetovno prvenstvo; 23.00 Zimske Ol 92; 23.30 Tenis - Edberg : Stich SUPERCHANNEL 6.00 Poslovna poročila; 7.00 Dobro jutro; 8.30 Zdravo Avstrija, zdravo Dunaj: 9.00 Poročila; 9.10 Glasbnei miks: 9.30 Super trgovina; 10.00 Morris Cerullo - verski program; 10.30 Glasbeni miks; 11.50 Glasbena poročila; 12.00 Super trgovina; 12.30 Turistična oddaja; 13.00 Japonski poslovni dnevnik; 13.30 Znanstveni show - dokumentarec; 14.00 Vse zmešano - zabavni program; 14.50 Glasbena poročila; 15.00 Išče se - znane glasbene osebnosti; 16.00 V programu ste - pokličite 9944-71-418-1717; 17.50 Glasbena poročila; 18.00 Wy-att Earp - vvestern nadaljevanka; 18.30 Drama; 19.00 Komedija; 19.30 Reportaža; 20.00 Šport v »živo«; 21.00 Turistična oddaja; 21.30 Poslovni tednik; 22.00 Poročila BBC in vreme; 22.30 Poslovne novice iz ZDA; 22.45 Oplova športna poročila: 22.50 Na vojno z vojsko - ameriški (prvi film komičnega para Dean Martin in Jerry Lewis); 1.00 Europalia; 1.10 Glasbena poročila; 1.20 Išče se; 2.20 Modra noč - umetnost in zabava; 2.50 Glasbeni miks skozi noč 3 SAT 11.05 Danes na 3 sat - pregled sporeda; 11.10 Veselo je biti z njim - ameriški glasbeni film 1960 (L: Fred Astaire. Lilli Palrner, Debie; r.: George Seaton); 13.00 Čas v sliki; 13.10 Mladinska televizijska nadaljevanka: 3. Torta je kljub vsemu dobra; 13.35 Astrid Lindgren pripoveduje - Najljubše sestre; 14.00 Silvestrski koncert s Herbertom von Karajanom 1984 iz Berlina; 15.10 Dve leti počitnic - po romanu Julesa Verna - 1. Sporočilo v steklenici; 16.30 Interierji - ameriški film 1978; 6i.: Kristan Griffith, Mary Beth Hurt, Richard Jordan; r.; Woody Allen): 18.00 Židovska Mar-garita; 19.00 Danes; 19.15 Trilogija poletne svežine - komedija Carla Goldonija; 23.50 Cvet časa - Umet- niško delo švicarskega urarja D. L. - Oiseaua. MTV 0.00 Post moderna glasba; 1.00 VJ Kristiane Backer; 3.00 Nočni video; 7.00 Dobro jutro z Rebecco de Ru-vo; 10.00 VJ Paul King; 12.00 Rock leto; 13.00 Modni utrip s Swatch; 13.30 Chris Isaak; 14.30 VJ Simone; 16.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 17.00 Poročilo; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Novice; 17.45 Trije od enega; 18.00 Prvič na MTV; 29/00 Yo! - rap glasba; 19.30 Pokličite MTV na 9944 483 461061; 20.00 VJ Ry Cokes; 22.00 Veliki hiti - vodi Paul King; 23.00 Poročilo; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Novice; 23.45 Trije od enega SKVONE 7.00 DJ Kat; 9.40 Igrice; 9.55 Igrajmo se: 10.10 Risanke; 10.30 Gospod Ed; 11.00 Maude; 11.30 Norino božično darilo; 12.30 Božične zgodbe; 13.00 Božič gospoda Kre-ugerja; 13.30 Bartnaby Jones - nadaljevanka; 14.30 Boomer je tu; 15.00 Začarano: 15.30 Žena tedna; 16.15 Brady Bunch; 16.45 DJ Kat; 18.00 Različni udarci - nadaljevanka; 18.30 Začarano; 19.00 Družinske vezi - nadaljevanka; 19.30 Napačna poteza; 20.00 Ljubezen na prvi pogled; 20.30 Skrita kamera; 21.00 My Fair Lady - ameriški film, Audrey Hepburn; 24.00 Ljubezen na prvi pogled; 24.30 Nočno sodišče; 1.00 Božične zgodbe SATI 6.00 Dobro jutro; 8.35 Sosedje; 9.05 Beli božič; 11.35 Ribolovka z Bodenskega jezera, film, ponovitev; 14.45 Olijeva popolnoma nora farma; 15.15 Teci za svoje življenje, Charlie Brovvn, ameriški film; 16.35 VVinnetou, nemški vester; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Božični nagovor; 20.15 Policijska akademija, 2. del; 22.00 Superbedak, ameriški film; 23.35 Dekameron, italijanski film FILMNET 7.00 On The Beach; 9.15 The War Wagon; 11.00 Sarah Plain and Tali; 13.00 Gone with the Wind; 17.00 Some Girls; 19.00 The Land Before Time; 21.00 After Hours; 23.00 Let-hal Wapon; 1.00 Rancho Deluxe; 3.00 The Heist; 5.00 Great Balls of Fire TELES 6.00 Dobro jutro, Bino; 9.00 Hen-derson, ponovitev; 9.30 Doma s Tele 5; 10.35 Henderson; 11.00 Wild-cat, ponovitev; 11.30 Kviz; 12.00 Igralni show; 13.00 Wildcat; 13.25 Bim, bam, bino; 18.10 Lou Grant; 19.00 Na zob; 19.25 Poročila; 19.40 Kviz; 20.15 Življenje brez milosti, italijanski film (I: Yves Montand, Alida Valli); 22.15 Prostitucija v Nemčiji; 22.45 Bringsova zadeva, ameriški film, ponovitev; 0.25 Pregon rožnatega partnerja, angleški film; 2.30 Lou Grant; 3.40 Video nonstop RTLPLUS 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila; 9.30 Veliki Bazar, francoska komedija; 11.00 Križ na lovskem shajališču, nemški film; 12.10 Delvecchio; 13.00 En oče preveč; 13.30 Kalifornijski klan; 14.30 Vročica Delta, ameriški pustolovski film; 16.30 Buddy lovi velike ribe, italijanska komedija: 18.00 Divja vrtnica, ponovitev;; 18.45 Poročila; 19.15 Nazaj v preteklost; 20.15 Narodnoza- bavna glasba; 21.15 Gottschalkof show; 22.00 Ameriški borec IV, ameriški pustolovski film; 2.30 Kolorado, ameriški vestern (L: Clark Gable) PRO 7 5.50 Palmerstovvn, ponovitev; 7.35 Risanke; 8.25 Air Force; 9.15 Hiša na trgu Eaton; 10.05 Ravvhide; 11.05 Zares velik razred; 11.30 Grk osvaja Chichago; 11.55 Tenis, loparji in topovi; 12.50 Film; 14.35 Risanka; 15.30 Gospod Ed; 15.55 Moj prijatelj Ben; 16.25 Zares velik razred; 16.55 Agentka s srcem; 17.50 ^Risanke: 20.00 Poročila; 20.15 Takšnemu milijonarju je težko; 22.10 Spenser; 23.15 Film; 1.00 Nočni sokol; 2.00 Film; 3.45 Avtostopar TVS 1 BOŽIČNA ZGODBA, ameriški barvi film, 1983, 93 min. režija: Bob Clark scenarij: Jean Shepherd, Leigh Brovvn, Bob Clark po knjigi Jeana Shepherda fotografija: Reginald Morris glasba: Carl Ziffrer, Paul Zaza Igrajo: Melinda Dillon, Darren McGavin, Peter Billingsley Film Božična zgodba so pred leti prikazali na londonskem filmskem festivalu, kjer si je prislužil mnogo pohval. Nenavaden in presenetljiv film je nastal po znanem romanu Jeana Shepherda, v katerem se avtor z blagim posmehom in ironijo spominja svojih otroških let. Zgodba, v kateri je dogajanje postavljeno v štirideseta leta in zgoščeno na predbožični in božični čas, jemlje pod drobnogled povprečno ameriško družino v enem od predmestij Indiane. PRIREDITVE OD ČETRTKA 19. 12. 1991 DO TORKA 24. 12. 1991 četrtek, 19, decembra Ljubljansko Ljubljana: 16.00,18.00 in 20.00 Večerna obleka, črna film komedija, Kinoteka; 17.00 Seminar o prostoru, okrogla miza, KUD F. Prešeren; 19.00 Plečnikova magistrala, koncert, cerkev sv, Cirila in Metoda, vstop prost; 19.00 A. Foerster: Gorenjski slavček, izven, Opera SNG. 19.00 H. Ibsen: Peer Gynt, dijaški 5, večerni in izven, Drama SNG; 19.00 »Fotografija«, individualna pozicija, otvoritev mednarodne razstave, Moderna galerija; 19.30 Totalka odštekan dan, otroški musical, premiera, Linhartova dvorana CD; 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, Oranžni I, Gallusova dvorana CD; 19.30'M. Farič: Veter, pesek in zvezde, koreodrama, SMG; 20.00 M. Zupančič: Izganjalci hudiča, premiera, izven, Mala Drama SNG; 21.30 Pogovori z maršalom, gledališka maršaloigra, Ivo Godnič, Ljiljana Spasojevič, Klub CD. Štajerska Celje: 9.00 in 10.30Andersen-Vesar: Daleč od dvorca, SLG; 8.30 in 10.00 Musical Rockereta, Plesni forum Celje, za učence od 1. do 8. razreda osn. šol, Center interesnih dejavnosti; 10.00 Novoletni ulični sejem; 16.00 Asterix proti Cezarju, franc, risanka, Union; 16.30,18.30 Trije moški in mlada dama, amer. komedija, Metropol; 17.00 Kapljica, Plesni forum Celje, Stanetova 17 A; 18.00 Antično steklo Argyruntuma, razstava Arh. muzeja Zadar, Pokrajinski muzej; 18.00, 20.00 Hot spot, amer. thriller, Mali Union. 18.30, 20.30 Rocketeer, am. pustolov. film, Union; 19.30 Trenutek za pesem, gledališče Dva obraza, za izven, SLG; 20.30 Predmet lepote, am.-angl. romantična komedija, Metropol. Rogaška Slatina: 17.00 in 19.00 Oscar je kriv za vse, amer. komedija. Maribor: 19.30 Ml. abonmajski koncert poslovalnice, Olga Gra-celj in breda Zakotnik, Kazinska dvorana; 20.00 Pižama party, MKC. Loče: 9.00 Volk in sedem kozličkov, DPD Svoboda Zreče, za vrtec, mala šola, predšolski; 11.00 Volk in sedem kozličkov, DPD Svoboda Zreče, za OŠ Loče; 16.00 Program učencev OS Pod Goro, Kulturni dom. Koroška Slovenj Gradec: 8.00 Razstava Koroška krajina 1945-1953, Koroški pokrajinski muzej. Prevalje: 17.00 Božično novoletna prodajna razstava, koroški umetniki Dolenc,_ Pečko, Grošelj, Kumprej, Berthold, Boštjan, Bizjak, gostilna Štopar; 19.30 Zimski večer, Alpen swingers, oktet Tro, folklorna skupina iz Šentanela, koroški kino-video klub, Mitja Šipek in citrar Hinko Bobnič, turistično olepševalno društvo Prevalje. Notranjska Logatec: 19.00 Predavanje Varovanje naravne dediščine v Sloveniji, Peter Skoberne, Matična knjižnica. Gorenjska Kamnik: 18.00 Razstava skupine Nova, razstavišče Veronika. Primorska Sežana: 20.00 filmsko gledališče Ples v dežju, slov. film, Kulturni center Srečka Kosovela. petek, 20, decembra Ljubljansko Ljubljana: 16.00 Bart De Baere Prva klasa, izven, Mala Drama SNG. 16.00, 18.00 in 20.00 Micki in Maude, amer. komedija, Kinoteka. 16.00, 18.00 in 20.00 Rescuers Down Under, kino Komuna. 17.00, 19.00 in 21.00 Mortal Thoughts, amer. thriller, kino Vič. 17.30 Ježica: Odeja Marmor, koš. ž. I. I., Savlje. 19.00 A-Deus, balet, abonma, Opera SNG. 19.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, Oranžni II, Gallusova dvorana CD. 19.30 Totalka odštekan dan, otroški musical, ponovitev, Linhartova dvorana CD. 19.30 Novoletni koncert Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, KD Španski borci. 19.30 T. Partljič: Moj deda socialistični mrtvak, izven, gostuje SSG Trst, Drama SNG. 20.00 A. Nicolaji: Prva klasa, izven, Mala Drama SNG. Štajerska Celje: 9.00 in 10.30 M. Bulgakov: Škrlatni otok, I. šolski in izven, SLG. 11.00 Božično novoletni koncert, OPZ in MPZ OŠ Glazija. 16.00 Asterix proti Cezarju, franc, risanka, Union. 16.30 in 18.30 Trije moški in mlada dama, amer. komedija, Metropol. 17.00 Čaroznanke, pesnica Bina Štampe Žmavc, Stanetova 17 A. 18.30 in 20.30 Rocketeer, am. pustolovski film, Union. 19.30 Trenutek za pesem, gledališče Dva obraza. Likovni salon. 20.30 Predmet lepote, am.-angl. romantična komedija, Metropol. Slovenske Konjice: 17.00 Risani filmi, Kulturni dom. Rogaška Slatina: 19.00 Oscar je kriv za vse, amer. komedija, Kino Zdravilišče. 20.00 Otvoritev razstave slik Vinka Hiebšeta, razstavni salon Zdravilišča Rogaška Slatina. 20.00 Razstava in koncert MPZ Sv. Križ, razstavni salon Zdravilišče Rogaška Slatina. 21.00 Nočni kino Anina obsedenost, amer. porno, Kino Zdravilišče Rogaška Slatina. Žalec: 16.00 Veseli december, športni center Žalec, Zimska pravljica. Velenje: 19.00 Otvoritev razstave slik in grafik Kiarja Meška, knjižnica-Galerija Velenje. Maribor: 19.00 Apis Mb : Ježica mlade, koš. ž. I. I., Tabor. 19.00 Podelitev nagrad mesta Maribor, Kazinska dvorana. 20.00 Lačni Franz, Disco Colloseum. Koroška Prevalje: 10.00 Božični sejem, Družbeni dom. Gorenjska Kamnik: 20.00 Praznični koncert, Mestna godba Kamnik, velika dvorana Dom. Primorska Sežana: 17.00 Festival kraških popevk in popevkarjev, Športna hala. Nova Gorica: 10.00 Novoletni sejem sobota, 21, decembra Ljubljansko Ljubljana: 15.00 Grimm-Brišnik: Trnjulčica, lutke, gledališče »Jaz in ti«. 16.00 Sobotno popoldne za otroke, KD Španski borci. 16.00, 18.00 in 20.00 Micki in Maude, amer. komedija, Kinoteka. 17.00 Zakljenjena hruška, Gledališče Ane Monro, KUD F. Prešeren. 17.00 Slovanj : Kranj, koš. ž. I. I., Kodeljevo. 17.00 S. Olimpija mladi : Celje, koš. rm 1.1., Hala Tivoli. 17.30 M. Ilirija: »K. A. Rogaška«, koš. že. I. I., Šiška. 18.00 T. Medvode: Comer, koš. m. I. I., Medvode. 19.00 R. Strauss: Netopir, izven, Opera SNG. 19.00 Ježica : Triglav, koš. m. I. I, Savlje. 19.30 Totalka odštekan dan, otroški musical, ponovitev, Linhartova dvorana CD. 19.30 Letni koncert študentov akademije za glasbo v Ljubljani, Gallusova dvorana CD. 19.30 C. Goldoni: Počitniška trilogija, izven, Drama SNG. 19.00 K. Slovan : H. Domžale, koš. m. I. I., Kodeljevo. 20.00 M. Zupančič: Izganjalci hudiča, izven, Mala Drama SNG. 20.00 Večer Koko arta, Moskva 2017, KUD F. Prešeren. 22.00 Greentovvn Jazz Band, Klub CD. Štajerska Celje: 10.00 in 15.00 E. Voss: Plešoči osliček, gostuje »Moje gledališče« iz Ljubljane, SLG. 16.00 Asterix proti Cezarju, franc, risanka, Union. 17.00 Didel didel daja, dedek Mraz prihaja, Plesni forum Celje, Stanetova 17 A. 16.30, 18.30 Trije moški in mlada dama, am. komedija, Metropol. 18.00 Koncert S pesmijo v praznične dni, program prigodnih pesmi, Zadružni dom Ljubečna. 18.00 in 20.00 Hot Spot, amer. thiller, Mali Union. 19.00 Božični koncert, tamburaški orkester Akord, cerkev Sv. Duha Nova vas. 20.30 Predmet lepote, am.-angl. romantiča komedija, Metropol. Rogaška Slatina: 19.00 Predator II, amer. fantastični film, Kino Zdravilišče. 21.00 Anina obsedenost, amer. porno, Kino Zdravilišče. Slovenska Bistrica: 19.00 Koncert pihalnih orkestrov Impol in EMO. Zreče: 19.30 Oskubite jastreba, komedija, KUD Zarja Trnovlje, večnamenska dvorana Zreče. Velenje: 18.30 Elektra : Podbočje, koš. m. I. I., Velenje Maribor: 19.30 E. Kolman: Kneginja Čardaša, premiera, Opera SNGL. Šmarje pri Jelšah: 19.30 Črna komedija, SLG Celje, Kulturni dom. Notranjska Cerknica: 10.00 in 11.00 Potovanje v modrino, Studio za ples Celje, Kulturni dom. Gorenjska Jesenice: 18.00 Koš. tekma Kokra : Lipje, II. m.l. CSUI. Dolenjska Novo mesto: 18.00 Novoles : Litija, II. m.k.l., Marof. 10.00 Novoletni sejem. Primorska Primorska: 16.00 Čudodelni grm, risanka, Avditorij Portorož, 20.30 Zaključek humanitarne akcije. Umetnost proti vojni in koncert Tereze Kesovije, Avditorij Portorož: Nova Gorica: 10.00 Novoletni sejem nedelja, 22, decembra Ljubljansko Ljubljana: II.OOKomorni ansambel Slovenicum, 3. Ibert-Hom-made a Mozart, Slovenska filharmonija. 11.00, 15.00, 17.00 Grimm-Brišnik: Trnuljčica, lutke, Gledališče »Jaz in Ti«. 16.00, 18.00 in 20.00 Crkni Fred, amer. komedija, premiera, kino Union. 16.00,18.00 in 20.00 One God Cop, kino Šiška. 19.00 Slovenski kvintet trobil, Locke, Handel, Forsyth, Scheidt, Hovvarth, Bach, Arutjun, Uršulinska cerkev - prispevki za Caritas. 19.30 Totalka odštekan dan, otroški musical, ponovitev, Linhartova dvorana CD. Štajerska Celje: 16.00 Skrivnostni ključek, 6. Teden otr. programa z otroškim Živ žavom, SLG. 16.00 Asterix proti Cezarju, franc, risanka, Union. 16.30 Novoletne prireditve: prihod dedka Mraza, Tomšičev trg. 16.30 in 18.30 Trije moški in mlada dama, am. komedija. Metropol. 18.00 in 20.00 Hot spot, am. triller, Mali Union, 20.30 Predmet lepote, am.-angl. romantična komedija, Metropol. Dobrna: 14.00 II. božični sejem, ploščad Zdraviliškega doma. Ljubečna: 17.00 Koncer: S pesmijo v praznične dni, Zadružni dom Ljubečna. Vojnik: 16.00 Božični koncert, revijski tamburaški orkester Akord, Kulturni dom Vojnik. Rogaška Slatina: 17.00, 19.00 Predator II, am. fantastični film, kino Zdravilišče. Maribor: 19.30 E. Kolman Kneginja čardaša, premierski in izven, Opera SNG. Slovenske Konjice: 17.30 Risani filmi, kulturni dom. Primorska Portorož; 9.00 do 23.00 Slovenski filmski maraton, Avditorij Portorož. Nov. Gorica; 10.00 Novoletni sejem. Gorenjska Kropa: Koledva MPZ Stane Žagar, MPZ KUD Stane Žagar ponedeljek, 23, decembra Ljubljansko Ljubljana: 10.00 in 11.30 Simfonična matineja Slovenske filharmonije za GMS, Gallusova dvorana CS. 10.30 Zaplenjena hruška, Gledališče Ane Monro, za otroke od 4. do 8. leta, Kosovelova dvorana CD. 16.00, 18.00 in 20.00 Micki in Maude, amer. komedija, Kinoteka 18.00 Klubski turnir v bridgeu, Kavarna hotela Union. 19.30 Totalka odštekan dan, otroški musical, ponovitev, Linhartova dvorana CD. 19.30 Orgelski koncert, Helena Chfibikova, Boris Šurbek, Gallusova dvorana CD. 20.00 A. Nikolaj: Blagi pokojniki, dragi možje, izven, Mala Drama SNG. Štajerska Celje: 16.00 Asterix proti Cezarju, francos. risanka, Union. 16.30 in 18.30 Trije moški in mlada dama, am. komedija, Metropol. 17.00 M. A. Bulgakov: Škrlatni otok, za šolske in izven, SLG. 18.00 in 20.00 Hot Spot, am. thriller, Mali Union. 18.30 in 20.30 Rocketeer, am. pustolovski, Union. 19.30 Božični koncert, cerkev sv. Daniela. 20.00 Fredijeve nočne more, plesni spektakel, kino Do. 20.30 Predmet lepote, am.-angl. romantična komedija. Metropol. Zreče: 18.00 etnografsko pevska prireditev Vasovanje s poroko po naše, KUD F. Prešeren Vojnik, večnamenska dvorana Zreče. 10.30 in 16.00 Volk in sedem kozličkov, gled. pred. za otroke, OŠ Zreče. Dobrna: 17.00 Božično novoletni koncert, dvorana Zdraviliškega doma. Gornja Radgona: 9.30 in 11.30 Razbojnik Rogoviiež, za 2., 3. in 4. razred OS, Kulturnni dom G. Radgona. Slovenske Konjice: 16.00 Nastop otrok iz vrtca in OŠ, pred Kulturnim domom. 17.00 Risani film, Kulturni dom. 18.00 Koncert Pihalnega orkestra, Pred Kulturnim domom. 19.00 Koncert MPZ Ivo Štruc in Pihalnega orkestra, Kulturni dom. Dolenjska Novo mesto: 19.00 Koncert Vox nova, Koper, Dom kulture Primorska Nova Gorica: 10.00 Novoletni sejem Bovec: 17.00 Zimski glasbeni večeri, klasična glasba, KD Bovec. torek, 24, decembra Ljubljansko Ljubljana: 10.00 in 11.30 Simfonična matineja Slovenske filharmonije za GMS, Gallusova dvorana CD. 10.30 Zaklenjena hruška, Gledališče Ane Monro, za otroke od 4. do 8. leta, Kosovelova dvorana CD. 16.00, 18.00 in 20.00 8 milijonov smrti, kriminalka, Kinoteka. 19.30 Totalka odštekan dan, otroški musical, ponovitev, Linhartova dvorana CD. 21.00 Otvoritev razstave slik, Tomo Lavroč, KUD F. Prešeren. Štajerska Celje: 10.30 Gledališče v šoli, plesno gledališka igra za 1. do 8. razred, IV. OŠ. 16.00 Čarovnikov klobus, risanka, Union. 16.30, 18.30 Niti slišim, niti vidim, amer. komedija, Metropol. 18.00 in 20.00 Barton Fink, am. črna komedija, Union. 18.00 in 20.00 Prebujenja, am. drama, Mali Union. 18.00 Koncert New Svving Guartet, cerkev sv. Duha, Nova vas. 20.30 Pentagram, am. psihološki thriller, Metropol. 20.30 Božični promenadni koncert, pihalni orkester EMO, Tomšičev trg. Gornja Radgona: 9.00 in 11.00 Razbojnik Rogoviiež, Moje gledališče Ljubljana, 2., 3. in 4. razred, Kultino dom G. Radgona. Rogaška Slatina: 20.00 Svečana večerja, natop MPZ Sv. Križ, Kristalna dvorana Rog. Slatina. Dobrna: 15.00 Božična čajanka, program starih slovenskih božičnih pesmi, Katja Kovač, avla hotela Dobrna. 18.00 Maša polnočnica, za otroke in stareše, cerkev na Dobrni. 19.00 Sveti večer - Božični coctail in božična večerja, božična glasba, hotel Dobrna. 24.00 Maša Polnočnica, cerkev na Dobrni. Zreče: 17.00 Božični koncert, tamburaški orkester Akord Celje, večnamenska dvorana Zreče. Prebold: 10.00 L. Artelj: Zimska pravljica, z obdaritvijo otrok, OŠ Prebold. Vinska gora: 16.00 L. Artelj: Zimska pravljica, z obdaritvijo otrok, večnamenski dom Vinska gora. Laško: 17.00akcija Laščani pomagamo beguncem, božično novoletno presenečenje, za begunske otroke, ploščad Market. Slovenske Konjice: 16.00 Božiček, harmonikarja brata Jevše-nak s prijatelji. 19.00 Božični koncert, MPZ DPD Švoboda Zreče. Koroška Prevalje: 10.00 Božični sejem, Družbeni dom. Slovenj Gradec: 17.00 Potovanje v modro, Studio za ples Celje. Primorska Nova Gorica: 10.00 Novoletni sejem Bovec: 17.00 Zimski glasbeni večeri, klasična glasba, KD Bovec. MUZIKA JE BIZNIS Najprej je bil VIS Sedem svetlobnih let. In nato je nastal trio Buldožer. Ki je postal ansambel Buldožer. Ki je izdal tri odlične studijske in en izreden dvojni živi album ter dva povprečna albuma. In zakrivil glasbo za film, ki je izšla kot soud-track na vinilu. To je bend, ki nosi krono najboljšega slovenskega rock benda vseh časov in je svoje čase bil skupina najbolj odšteka-nih tipov, ki so v teh krajih kdajkoli prijeli za inštrumente. In nato ni bilo o njih nič več slišati. In zdaj skupina Buldožer spet jezdi. Po relativno neuspelem albumu Nevino srce, ki razen dveh res dobrih pesmi ni prinesel kaj specifično buldožerskega, so se bul-dožeristi umaknili z glasbene scene. Njihov kultni status se je s tem le utrdil. Vsak je nadaljeval po svoje. Marko Brecelj je iz benda odšel že v času mini albuma Živi bili pa videli, ki je bil tretji po vrsti. Andrej Veble ni sodeloval že na drugem albumu Zabranjeno plakatiranje da bi se kasneje zopet pridružil zasedbi. Boris Bele se je posvetil producentskemu delu v He-lidonu, Borut Činč si je zgradil tonski studio, tako da lahko govorimo, da so Buldožerji ves čas nekako razpadali in se zopet zbirali. Dejansko je pri vsem skupaj šlo za kompromise, ki so jih ostali člani benda bili pripravljeni sklepati z Beletom, nikdar priznanim šefom benda. Denarno blazni Bele je vedno držal v rokah več niti od ostalih članov benda in tako mu je tudi uspelo obdržati bend skupaj. Karkoli so si že fantje v bendu mislili drug o drugem in ne glede na število kadrovskih sprememb (ne pozabimo na Davorja Slamniga in Janeza Zmazka) je Buldožer ostal sinonim za pravo in odbito rokčino. Če so se različno misleči rockovsko nabriti tipi v Jugoslaviji kdaj našli pri istem bendu iz Jugovi-ne, je bil ta ansambel nedvomno Buldožer. Po besedah beograjskega rock kritika Dragana Kremerja so bili Buldožer najbolj duhovita jugoslovanska rock skupina, ki je lahko poleg duhovitosti ponudila tudi dobro glasbo. Skratka, o mrtvih vse najlepše. Zdaj je mrtvi vstal iz groba, v katerem sploh še ni bil. Buldožer so samo s ponovno inkarnacijo postali prvi v prvi ligi slovenskega rocka. Za slovenski in morda tudi za bivši jugoslovanski rock prostor pomeni ponovna združitev Buldo- žerjev tisto, kar je za svet pomenil »reunion« Roling Stonesov. Res je, da Stone-si niso več tisto, kar so nekoč bili, res je tudi, da Buldožer ne morejo zavrteti časa nazaj in da si tega niti ne želijo. Res pa je tudi, da se bomo zdaj lahko hvalili, da imamo pri nas po dolgem času spet dober rock bend. LOKALISTI MDC, Live In Maribor 9. 10. 1991, FRONT ROCK Sedemnajst živih komadov na plošči, ki jo je izdal človek-založba, Dušan Hedl je posnetih precej dobro za bootleg. Ti posnetki pravzaprav sploh niso bootleg, saj ima Hedl dovoljenje samega benda, da jih objavi na plošči. Official bootleg torej. MDC so že star, a še vedno zanimiv bend. Za ljubitelje HO godbe seveda. Njihova glasba ni več tako sveža, kot je bila njega dni, toda to še ne pomeni, da je plošča dolgočasna. Daleč od tega. Tistim hardkorašem, ki jim še ni utrgalo na jazz, bo prav gotovo v prijetno poslušanje. Malce starejši pa bi znali prepoznati zadnji komad. Gre za priredbo stare rock klasike »Wooly Booly«. Ploščo lahko naročite na naslov: FRONT ROCK Nirvana: na vseh lestvicah jih je dosti. p. p. 48 62000 Maribor KONCERTI Bliža se Božič, Novo leto je pred durmi, skratka, december je čas žurov. Koliko se bomo lahko zabavali, nam bodo prišepnile naše denarnice, kljub temu pa nekaj nasvetov iz podzemnega sveta. Klub K4 prireja v sredo, 18. 12. PREDBOŽIČNI BALKAN DANCE PARTY - Južnjaške utehe na Radiu Študent. Kaj to pomeni? »Črne liste so ves čas opredeljevale odnos Slovencev do sveže, drugačne popularne glasbe. Jazz, rock, punk so bili redni gostje teh list skozi novejšo zgodovino. V zadnjih mesecih se je na črni listi večine slovenskih radijskih postaj znašlo vse, kar bi utegnilo smrdeti po Balkanu, skupaj z nevarnimi srbskimi skupinami PARTIBREJ-KERS, DISCIPLINA, KIČME in RAMBON AMADEUSOM. Eden od ključnih objektov zanimanja oddaje Južnjaška uteha pa niso ti bendi, temveč balkanska popularna godba z izrazitimi etničnimi koreninami, na oni strani zavese pogosto označevana kot »narodna glasba«. V K4 lahko torej pričakujemo godbo, ki jo v oddaji Južnjaška uteha rolajo na Radiu Študent, hkrati se ima zgoditi otvoritev razstave karikatur FRANCA JURIJA, koncertirali bodo istrski PIŠČANCI, zasedba z izrazitimi folk roots tendencami, sledijo video projekcije turške etno-jazz skupine OKAYA, na koncu pa se bo plesalo na BALKAN DANCEFLOOR KA-DRILJO. V KUC France Prešeren v Ljubljani bodo 20.12. nastopili STRELNIKOFF. Pred in po koncertu se bo rolala godba, žurka pa naj bi po zagotovilih organizatorja trajala vse do četrte ure zjutraj. V MKNZ v Ilirski Bistrici bodo 25.12. nastopili odlični Američani AGENT 86. Kor predskupina bodo nastopili prav tako izvrstni PERSONAL CHOICE, zbrani iz vseh vetrov Štajerske. V ponedeljek, 23. 12. v Klubu K4: Metal Mania in Grom obljubljata koncert v živo. V organizaciji agencije Dallas: promocijski koncert plošče skupine LET 3 v Klubu K4, 13. 12. ob 23. uri! Odtrgani Riječani bodo predstavili svojo novo ploščo El Desperado. VIDENO Pevec skupine Strelnikoff med pesmi o ranjeni sinički. občuteno recitacijo njimi čisto samoumevno. Ostaja le še vprašanje, ali je njihova veliko bolj metalizi-rana zvočna slika posledica istega časa, ali česa drugega. Skratka Strelnikoff so pokazali, da pri njih ne gre le za liter žganega, tri litre žlahtnega ali pa zaboj penečega, kakor trdijo v nekaterih medijih. Kot kaže, še niso povedali vsega zato... NOVICE STRELNIKOFF KLJUB CELJE 14. 12. 1991. Pred napolnjenim koncertnim avditorijem celjskega Kljuba, so se po lepem času znova odločili nastopiti domorodci, ki slišijo na ime Strelnikoff. Po nekajdnevni turneji po Češkoslovaški uniji in vsemogočih pripetijah, ki so neizogibni del njihove folko-re, so poiskali uteho na domačih tleh. Mašina lomi. Fantje so si izsposodili nekaj kosov opreme, ki je botrovala boljšemu zvoku, kot smo ga v tem prostoru vajeni. To, da izvrstno obvladajo oder, je ob letih, ki so za NEIL YOUNG dela na novem albumu. Njegov dvojni živi album »We!d«, ki je izšel pred nedavnim, kaže da ata vedo kaj počenjajo. Tokrat bo glasba gospoda Vounga bolj šla v uho tistim, ki jim je pri srcu »Harvest« iz let 1972. Album se bo imenoval »Harvest Moon« in bo po Voungovih besedah »zelo tih«. ZODIAC MINDVVARP AND THE LOVE REAC-TION so po treh letih vinilnega molka izdali signale z naslovom »Elvis Died For Your,« ki se bo tudi nahajal na albumu »Hoodlum Thunder«. Izšel naj bi v začetku prihodnjega leta. MADONNA je pristala na dnu lestvice oseb z kvalitetnim imidžem. »Quality Image« lestvico je sestavilo neko podjetje iz New Jerseya, pri vrhu pa se stiskajo Bill Cosby, Jack Nichol-son, papež, Paula Abdul in bog. Ob Madonni pa so na dnu še Liz Ta-ylor, Richard Nixon, Do-nald Trump in porno zvezda Long Dong Siiver. MICK JAGGER je pot-pisal pogodbo z Atlantic Records. Za njih bo posnel solo album. Jesti potico, ker za kruh ni več denarja. Najlepša novica v svetu popa: Lisa Stansfield se je odločila, da ne bo več grda. DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, Ul. XIV divizije 6 ' LESTVE Velika Britanija (NME) - albumi 1. GENESIS - We Caht Pia npo 2. ENYA - Shepherd Moons 3. GUEEN - Greatest Hits II 4. PET SHOP BOYS - Discography 5. LISA STANSFIELD - Real Love 6. SIMPLV RED - Starš 7. THE COMMITMENTS - The Commitments 8. PAUL YOUNG - From Time To Time - The Sin-gles Collection 9. TINA TURNER - Sim-ply The Best 10. INXS - Live Baby Live Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi 1. TEENAGE FANCLUB - Bandwagonesque 2. STETENNE - Foxbase Alpha 3. MYBLOODY VALENTINE - Loveless 4. PRIMAL SCREAM - Screamadelica 5. VARIOUS - Hardcore Ecstasy 6. NOMEANSNO - 0+2=1 7. SPIREA X - Fireblade Skies 8. PIXIES - Trompe Le Monde 9. CARTER USM - 101 Damnations 10. VARIOUS - Order To Dance ZDA (Billboard) - albumi 1. GARTH BROOKS - RopihThe Wind 2. ICE CUBE - Death Certificate 3. HAMMER - Too Legit To Quit 4. GUNS NROSES - Use Your lllusion II 5. METALLICA - Metal-lica 6. PRINCE - Diamonds & Pearls 7. GUNS NROSES - Use Your lllusion I 8. _ MARIAH CAREY - bmotions 9. NIRVANA - Nevermind 10. BOYZ II MEN - Coole-yhighharmony Velika Britanija (NME) - klubska glasba 1. CARTER USM - After The VVatershed 2. TEENAGE FANCLUB - The Concept 3. VIC REEVES & THE WONDER STUFF - Dizzy 4. NIRVANA - Smells Like Teen Špirit 5. THE CHARLATANS - Me In Time 6. THE LEVELLERS - One Way 7. THOUSAND YARD STARE - Seasonstream EP 8. NINE INCH NAILS - Sin 9. PRIMAL SCREAM - MovihOn Up 10. JAMES - Sound Slovenija (Koroški radio - vibratorjeva lestvica) 1. BULDOŽER - Vojno lice 2. RDEČI BARON - Se-xopati 3. MAD DOG - Greva dol 4. U REDU - Na vrhu nebotičnika 5. THE ROCKIN' KIDS-Da L Ginny me voli 6. AVTOMOBILI - Drugačno nebo 7. JOSIPA LISAC IN GU-IDO MINEO - Sloboda i mir 8. 1 x BAND - Prve zapoved 9. U REDU - Le en dan 10. DIRTY NOISES - Cra-zy Cowboy (poslušalci in bralci lahko pisno glasujejo na naslov: Koroški radio, Meškova 21, Slovenj Gradec) Slovenija - domače melodije 1. ALPSKI KVINTET - Božična polka 2. ALFI NIPIČ - Ostal bom muzikant 3. AVSENIK - Aljažev stolp 4. MIHELIČ - Na Limbuški gori 5. VITO MUŽENIČ - Proti Kopru 6. BRATOV ZEME - Slovenci smo korenine 7. GAŠPERJI - Moj predvor 8. ISKRA - Sinko moj 9. MIRO KLINC - Vinska resnica 10. CIK - Kresujejo kresnice Odprto pismo vsej slovenski javnosti Za vse, kar se je teh deset dni dogajalo v OPREMI - Kočevje, ne najdem besed - OGROŽENOST, ZGROŽE-NOST IN STRAH. Vse premalo. Ob tolikšnem kršenju ČLOVEKOVIH IN DELAVSKIH PRAVIC, KOT Sl JIH JE DOVOLIL GOSPOD ZAJC, JE NAŠE PRIZNANJE DRŽAVE UPRAVIČENO VPRAŠLJIVO. Peti dan te gladovne stavke sem napisala tri pisma in to g. Kučanu, g. Bavčarju (kot članu iste stranke) in g. Pučniku kot predsedniku še vladajočega »demosa". Nihče od gospodov se ni potrudil, da bi karkoli odgovoril, niti niso bila pisma objavljena, pa čeprav so bila poslana vsem časopisom. Verjetno nekaj velja za štraj-kajoče rudarje na Kosovu, nekaj drugega pa za inženirje v OPREMI v Kočevju - SLOVENSKEM VUKOVARJU. V Kočevju so odpovedali vsi - vlada, parlament, stranke, najbolj pa delavke in človeška solidarnost. Na zboru sindikata, ki ga je Zajc s plakati in ustrahovanjem prepovedal, se je od 109 vpisanih članov sindikata upalo udeležiti tega prepovedanega zbora samo nekaj starih delavcev, ljudi, ki vedo, kaj je sindikat in kaj je delavska solidarnost. Vsi ostali pa so mižali, ali pa le na skrivaj izražali svojo solidarnost. Ta gladovni štrajk je ravno tako velika sramota za vse direktorje Slovenije in GZS - saj to je vaša združba, da ne rečem kaj drugega, gospod Feri Horvat, mar ne?! Da pa sindikati nimajo ne potrebne moči in ugleda, je jasen dokaz ravno ta gladovni štrajk. Ni je države v tej opevani Zapadni Evropi, kjer si direktorček (in samo to Zajc še vedno je) upa prepovedati in šikanirati sindikate. Ni je države, kjer bi si nek direktor upal raztrgati pogodbo po šestih urah pogajanj in to np.pr. predsedniku sindikatov Nemčije, v tem primeru G. Tomšiču. Stvar je resnično zrela za mednarodno javnost! In, da se ne boste g. Semolič preveč veselili, ker je sosedova krava crknila, vaše so že zdavnaj vse. Vaš sindikat je v teh dneh v Kočevju izgubil še tisto malo zaupanja, kar ga je morda imel, ker so vsi delavci pričakovali, da boste javno podprli KNNS in s tem pokazati, da ste res delavska konfederacija, ki se bori za delavce, ne pa nabavna služba za ozimnice. Torej ste izgubili vsi! Ob primeru OPREMA, kjer so nekateri očitno pozabili, da je bil v tej igri glavni AS človeško življenje, pa naj se krepko zamisli Svet za varstvo človekovih pravic (g. Bavcon), GZS, pravno sodstvo in tudi vlada! Da ne bo prepozno! Potem, ko je bilo pismo že napisano in oddano, sem dobila zelo opogumljajoča odgovora od g. Kučana in g. Pučnika in preko Radia Slovenija tudi republiškega pravobranilca. OBČANKA KOČEVJA, (naslov v uredništvu) Kje si, Koroška, in kdo so Korošci Članek g. Berložnika, objavljen 13. 11. v Novi dobi, vsekakor zastavlja nekatera vprašanja, saj so mnogi podatki precej enostranski, drugi pa interpretirani brez argumentov. Na zgodovinska vprašanja naj opozorijo zgodovinarji! Nekatere druge trditve pa kaže zavrniti, saj je na voljo dovolj gradi- va v različnih dokumentih, recimo Analizi migracijskih tokov med delovnim prebivalstvom v letu 1991, pa mapi Slovenija in še kje. Ko sem zbiral podatke za monografijo o Slovenj Gradcu, sem presenečen ugotovil, da je dnevna migracija v našem prostoru zelo velika in da zategadelj trditev, da so »vse poti nekoč vodile na Koroško, na Ravne, še danes več poti vodi na Ravne kot z Raven drugam« - vsaj v drugem delu - niti praktično niti metaforično ne vzdrži objektivnosti. Sicer ni natančno razvidno, kaj pisec želi povedati. Kdaj je (bilo) nekoč ? Ko gre za podatke, koliko delavcev iz soseščine hodi delat - recimo - na Ravne, je danes to le del dnevnega gibanja ljudi. Po nekaterih - sicer nepopolnih - analizah jih je 1.773, vendar je tudi obratna smer močna, saj iz občine Ravne hodi na delo v sosedne občine 844 ljudi. Podatki se sicer hitro spreminjajo: analitiki pravijo, da se število počasi zmanjšuje. Tudi med drugimi občinami oz. kraji je dnevna migracija močna: recimo, zunaj naše občine je zaposlenih 1.910, v občino pa jih prihaja 1.067 na delo. Nekoliko natančnejši podatek: na Ravne se vozi dnevno 518, z Raven v Slovenj Gradec pa 443 delavcev. Preveč daleč nas bi odvedlo, če bi poskusili predstaviti njihovo izobrazbeno strukturo. Tako se na območju velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje dnevno seli 8.605 delavcev. Odstotek le-teh glede na skupno število zaposlenih: občina Dravograd - 42,6%, Mozirje - 11,1%, RAdlje - 4,6%, Ravne - 16,6%, Slovenj Gradec - 16,9% in občina Velenje - 20,7%. V šole v Velenju, Slovenj Gradcu, na Ravnah in na Muti se vozijo učenci in dijaki iz vseh sosednih občin. Da o dnevnih uradnih, poluradnih, poslovnih, prireditvenih, prijateljskih in zasebnih poteh ne govorimo! Lahko bi torej rekli: Vse poti vsakodnevno vodijo na vse strani! Zakaj torej poudarjati, da je promet domala (bil) enosmeren ? Nadalje sklepam, da g. Ber-ložnik ne pozna najnovejše karte slovenskih narečij, sicer se ne bi tako vehementno skliceval na zdavnaj že odpravljeno deželno mejo, katere mejni kamni (in še prenekateri) pomenijo samo še bolj ali manj lepo (če?) ohranjeno spominsko znamenje, kajti danes se ljudje identificirajo največ po krajih bivanja, pa tudi po občinah. Omenjena karta je delo najvidnejših slovenskih dialektologov! Severovzhodna meja mežiškega narečja (koroška narečja: ziljsko, rožansko, obirsko, podjunsko, mežiško in remšniško) teče po vrhovih Pohorja celo tja do Rogle, jugovzhodna oziroma južna pa od tam do Doliča in naprej do Graške gore ter dalje proti Smrekovcu in Olševi. Toda bolj kot jezikovne meje je pomembno sodelovanje med občinami, predvsem gospodarstvom, družbenimi dejavnostmi in ljudmi v prostoru: vse to je mimo starih in narečnih mej v tem stoletju razvilo življenjsko zaokroženo enoto z občutkom medsebojne pripadnosti in življenjske soodvisnosti - koroško regijo. Lepše: (po) krajino! Kar zadeva oblikovanje upravno-političnih enot, kaže reči, da le-to izhaja iz nekaterih objektivnih izhodišč in kriterijev, ki opredeljujejo tako enoto. Zgodovinski podatki in spoznanjuja drugih potrjujejo, da so ti kriteriji zgodovinski, gospodarsko-politični, zemlje-pisno-prometni, (infra)struk-turno-funkcijski, kulturni, združevalni in povezovalni v življenjskih potrebah in soodvisnostih in še nekateri: optimalna usklajenost in številč- nost prvin ter vloga pa zaokrožajo njih utrip in vpliv. Podobno velja za jedro - sedež take upravno-politične enote. Okraja ali okrožja ali pokrajine! In koroška krajina najbrž ni v tem prepletu in spletu okoliščin nobena izjema, nasprotno, zelo prirodno se je razvila v organsko celoto. Nasilno rušiti ta razmerja oz. trgati razvoj bi bil korak nazaj - ali celo več! Morda še kaj usodnejšega! Vsekakor pa je poučna javnomnenjska raziskava, ki jo je konec meseca novembra 1991 opravil SPEM (podatki so bili objavljeni v Delu): v vseh koroških občinah Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec) za Ravne se je odločilo 17,7%, Dravbgrad 10,9%, Radlje 4,8%, drugi so za delitev pokrajinskih funkcij ali so proti samostojni enoti, precej pa jih je odgovorilo z - ne vem. Raziskava afirmira ne samo občutja, razpoloženja in pripadnost, ampak kaže tudi na večjo ali manjšo vpetost življenjskih interesov, možnosti in potreb, ki jih ljudje želijo, morejo ali morajo uresničiti v tem prostoru, in to, kakšna je združevalna vloga posameznih središč, ter na utrip, ki ga določajostalni-ce in soodvisnost le-teh sedaj in tukaj. In tudi za jutri! TONE TURIČNIK, Slovenj Gradec V priporu iz maščevanja? Približno dva meseca je od takrat, ko smo v časopisu prebrati, da se je 1. 11. 1991 v Škofji vasi v nočnem času med dvema voznikoma osebnih avtomobilov izvršil obračun s streljanjem. Kratice imen in priimkov - napadalca in napadenega - so v mestu ob Savinji storile svoje. Storilec tega dejanja »naj bi bil« Šelekar Marko, kateri je lastnik novo odprte trgovinice v Novi vasi. Promet v trgovini je začel po tem dogodku upadati, Marko je v priporu... Napadeni v tem opisanem je Kostadinov Sašo, prav tako Celjan in v času pisanja tega članka na prostosti. V njegovem primeru ne moremo govoriti o materialni oziroma moralni škodi. Zakaj to pišem ? Predvsem iz razloga, ker me boli vsesplošno vrednotenje človeka kot osebnosti, pisanje in objavljanje člankov s kraticami, kateri očitno glede na obstoječo miselnost (KRIV JE), čeprav še ni bilo dokazano, kazenski postopek še ni bil sprožen in zato še tudi ne zaključen, materialno in moralno škodujejo osumljencu. Se kdo vpraša, kako mu povrniti ugled, moralno škodo, kot tudi materialno škodo zaradi izgube dohodka v trgovini ? Tudi morebitna ugotovitev, da ni kriv, tega ne povrne. Dokler bo splošna miselnost ljudi takšna, kot jo opisujem, menim, da še nismo »zreli« ločevati med »kaj je prav« in »kaj ni prav«. Zato predlagam, da bi v takšnih primerih morali imeti soglasje oseb za uporabo njihovih inicialk. Vem, da je do opisanega dogodka prišlo zgolj iz maščevanja posameznikov in da jim bo rešitev tega primera pokazala, da se »z glavo skozi zid« ne da. SANDRA MILETIČ, Celje Odprto vprašanje slovenski vladi - pod nujno! Kar sem zasledila dne 11. 12. 91 v Večeru, je še kako čista in k* Mr »NOVA DOBA« VOJAŠKI TABOR ORAČ HEROJ FRANCI SEMIČ KRIŽANKA: FRANCI PAUŠER VZTRAJNO ZANIKANJE ROMANSKA NIKALNICA OKVIRNA OBROBA OKEN ZNAČILNA POKRAJINA S. AMERIKE ŠPANSKI VIOLINIST (PABLO) POKRAJINA V GRČIJI IN TURČIJI PRIMOŽ TRUBAR LUD0LF0V0 ŠTEVILO DVOJICA DEL USTNE VOTLINE UTEŽNA JUTROVEM EGIPČ. SVETI BIK OBDELAN KOS ZEMLJE OKONČINA TEŽKO DELO IVAN BRATKO R. BOGINJA JEZE PESNIŠTVO NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) Nagradna križanka Nove dobe 1. nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe 2. nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe 3. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do petka 20. decembra do 9. ure dopoldan. Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke 1. nagrada: knjiga ZADNJI KNEZI CELJSKI V DEŽELAH SV. KRONE - Boštjan Lutar, Pod hribom 6, 61235 Radomlje 2. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe - Tomaž Seleš, Levec 37 a, 63301 Petrovče 3. nagrada: okvir za registrsko tablico CAR SHOP - Samo Kastelic, Trubarjeva 36, 63000 Celje Nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke iz prejšnje številke SKALA, TAPIR, ORADA, JAŠEK, KRT, MAN, RS, RIO TINTO, AMPER, APIS, USLOČENOST, SKI, MIRTA, SECESIJA, R, ELISA, Pl, ITA, SEN, UDARNICA, DAR, ERAR boleča resnica za marsikatero družino. Kaj in kako se postopa proti mnogim Slovencem? To je nezaslišano! Potem pa ni čudno, da slovenski narod izumira. Saj nima pogojev za življenje: 83.000 nezaposlenih čutimo na svojih ramenih - nas pritiska k tlom. Člen 55 OSNUTKA USTAVE SLOVENIJE - dajte ženskam pravico, da če vedo, da bodo rodile bodočega HLAPCA JERNEJA, je ja bolje, da ga ne! Pridigati je eno, je teorija, živeti tako zaguljeno življenje je pa kruta praksa! SLOVENIJA — še bo potrebno počistiti, kar je gnilega v tvojih nedrjih, da bo življenje prijetno zasijalo v očeh ljudi! C. K., Celje (naslov v uredništvu) Delegatski zakaj, zato •ZLOM SLOVENSKIH DRUŽIN »Položnice za električno energijo so povzročile eksistenčni polom mnogih slovenskih družin,« je dejal Dušan Semolič in trditev argumentiral s primerom delavke, ki je prejela račun za električno energijo, enak plači. Semolič (socialist) je zato vladi predlagal, naj položaj prouči in ukrepa. • KRIVO JE KIDRIČEVO »TGA Kidričevo je elektrogospodarstvu dolžno za 40 milijonov mark,« je opozoril zeleni Vane Gošnik in 'spomnil, da Kidričevo plačuje le desetino mesečno porabljene energije. »Zakaj elektrogospodarstvo ni prekinilo dobave električne energije Kidričevemu in kdaj bo?« je vprašal Gošnik. Pristavil je, da ga ne zanimajo rezultati analize o ekonomski upravičenosti obratovanja Kidričevega, temveč odgovor na vprašanje, zakaj v pravni državi pristojni ne ukrepajo zaradi neplačevanja računov. STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI S.O.S. IZ POSTELJE Na vprašanja bralcev odgovarja seksolog amater, gospod Anton Koritnik Spoštovani gospod Koritnik, močno cenim vašo rubriko in mislim, da nam poleg zabavnih odgovorov marsikdaj napišete tudi dosti koristnega. Ne žetim ovinkariti, zato bom takoj prešel na zadevo. Pred nekaj dnevi sem se zaposlil v majhnem podjetju, kjer se vsi poznamo med sabo. Že tretji r it, na teren, ona naj bi me namreč uvajala v poste, toda njej se očitno zdi, da mi bi m »tfa spr. vila , postelji,, ko p, je videla, da mi ni do afer na službenem mestu, se je kar lotila. Med vožnjo z av- ma je ponorela. Nikakor se ne želim ne bi maščevala, saj Je zdaj .neznansko užaljena. Kaj naj storim? ROBERTO fetaj namečem? Smitiš se mi. veš, ko moraš v tem neizprosno pokvarjenem svetu sam kljubovati izprijenim grešnim dušam. Le kako naj človek ostane nepokvarjen v breznu sluzastega greha? Tudi sam se velikokrat sprašujem: je mar človeško življenje sploh še kaj vredno, ko pa lahko o njem odloča kup senilnih verskih blaznežev, ki se klatijo po parlamentu? Da, dragi moj Roberto, v precepu si. NIČ ni bolj podlega in zlobnega od zavrnjene ženske. Če je ne boš po hitrem postopku napihnil, te bo očrnila pri šefu, razširila kakšne zlobne govorice o tebi, ati pa bo v časopisu objavila intervju s tvojo svetovati. Očitno boš moral opraviti grešno nalogo, če boš hotel obdržati službo. Roberto, napihni jo. Vem, to je umazan posel, toda nekdo ga mora opravljati. V prihodnje se poskušaj zavarovati pred takšnimi ženskami. Lahko se jih lotiš z gnojnim zadahom iz ust, lahko poskusiš s štorijami o rumenem izcedku iz tvojega uda, ali pa rečeš, da ti je všeč scenarij in izvedba Trefaltovega TV Varietea. Ce boš izjavi! kaj takšnega, te bodo vsi imeti za popolnega bebca in nobeni ženski ne bo niti P ' - . . HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Ljubosumnosti v prihodnjih dneh ne bodo potrebne. Ne smete dvomiti v človeka, ki vam je zelo vdan. Bodite zelo pozorni na svoje dokumente in denar, obstoji nevarnost, da boste marsikaj izgubili. Srečne številke 3, 17, 30, 42. Bik 21. 4.-20. 5. £3 Ničesar vam ne bo podarjeno, vse si boste morali ustvariti z muko. Na koncu pa boste vendarle zelo zadovoljni. V petek pričakujte presenečenje, ki vam bo naredilo veliko veselja in dobre volje. Srečne številke 8, 12, 21, 34. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Ta trenutek hranite denar in se ne podajajte v kakšne večje kupčije, pred vami so namreč dnevi nevarnega tveganja. Vsako besedo temeljito premislite in nikogar ne provocirajte. Previdnost v prometu. Srečne številke 4, 23, 35, 44. Rak 22. 6.-22. 7. Neke priložnosti ne boste mogli popolnoma izrabiti in se boste morali nečemu odreči. Partner bi vam moral pokazati več razumevanja. Pazite na svoje zdravje in več naredite za svoje osebno počutje. Srečne številke 9, 21, 36, 38. Lev 23. 7.-23. 8. Neko razočaranje vas pritiska k tlom in vam ne dopusti nobene vesele misli. Poskusite se sprostiti v delu doma ali pri športu. Ob koncu tedna se vam bo nebo nad glavo nekoliko zbistrilo. Srečne številke 4, 13, 21, 45. Devica 24. 8.-23. 9. ni Sprijaznite se s težavami, ki vas pestijo in jih skušajte premagati s strpnostjo. Nič vam ne bo šlo prav od rok, a vas to naj ne vrže iz tira. Ob koncu tedna boste imeli veliko dela s slabimi gosti. Srečne številke 5, 15, 28, 39. Tehtnica 24. 9.-23. 10. V začetku tedna bo v družini mnogo nesoglasij. Partner ne bo reagiral, kot bi si želeli. Toda neprijetnosti se bodo hitro razkadile. Pri nekem testu se boste dobro odrezali. Pazite na denarnico. Srečne številke 3, 16, 27, 35. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Ne pustite se zmesti, če bo ob-časno prišlo nekaj peska med kolesje. Vse težave boste premagali le s pametjo. Zasebno boste imeli polne roke dela, ki ne bo brez haska. Možnost denarnega dobitka. Srečne številke 6, 17, 33, 48. Strelec 23. 11.-21. 12. ___ Neko reč napačno presojate, to pa utegne imeti slabe posledice. Pripeljite to, kar ste svojčas začeli, do konca, šele potem boste lahko razmišljali o drugih načrtih. Dobro bi bilo misliti na zdravje. Sreč-ne številke 2, 12, 18. 27. Kozorog 22. 12.-20. 1. To, kar boste potrebovali v pri-“““* hodnjih dneh, bo veliko potrpljenja in debelo kožo, kajti morali se boste spopasti z zelo trdovratno rečjo. Možno je, da se boste znašli v zelo razvpiti aferi. Srečne številke 12, 15, 22, 44. Vodnar 21. 1.-19. 2. Pred vami so dnevi velikih uspehov, ki bi jih morali znati izrabiti. Uresničili boste celo načrte, ki ste jih že zdavnaj opustili. Obeta se razburljiv konec tedna in precejšen manjko v denarnici. Srečne številke 5, 19, 25, 44. Ribi 20. 2.-20. 3. V mislih se še vedno ukvarjate z neko ponudbo, ki se vam zdi vabljiva. Z odločitvijo ne odlašajte predolgo. Vaše zdravstveno stanje bo nekoliko labilno. Previdni bodite v prometu kot pri rekreaciji. Srečne številke 1, 30, 32, 37. BESEDE UMETNIKA Rabindrana th Tagore Moje resnično čustvo mi pravi, da tisti, ki za svoja navdušenja ne najdejo zadosti hrane v poznavanju domovine... ali., morajo po vsej sili kričati in jo malikovati, da ohranijo svojo razburjenost - bolj ljubijo razburjenje kakor domovino. (...) (...) Zgodovina človeštva se oblikuje v sorazmerju s težavami, ki jih srečuje v svojem razvoju. (...) (...) Niti brezbarvna nedoločenost kozmopolitizma, niti strastno oboževanje kulta nacionalne pripadnosti ni cilj človeške zgodovine. (...) (...) Resnica je, da je zahodnjaški nacionalizem od samega začetka in do svojega najglobljega jedra prežet z bojaželjnim duhom in pohlepom za osvajanji; njegova osnova ni družbena kooperacija. Do popolnosti je razvil organizacijo moči, vendar pri tem ni negoval nikakršnega duhovnega idealizma. On je dejansko krdelo grabežljivih zveri, ki mora vedno imeti svoje žrtve. Zahodnjaške civilizacije so civilizacije sile, ki niso voljne, da bi svoje izvire moči usmerile proti tistim, ki so jih že vnaprej izbrale za svojo eksploatacijo. (...) (...) Ne samo podjarmljene rase, temveč tudi vi sami. ki mislite, da ste svobodni, vsak dan žrtvujete svojo svobodo in svojo humanost fetišu nacionalizma, ter živite v motni, zastrupljeni atmosferi nezaupanja, lakomnosti in panike, ki se razprostira po celem svetu. (...) (...) Ko se človek s svojo mentalno in materialno močjo visoko povzpne nad svojo moralno moč, postane podoben karikaturi žirafe, kateri se je glava kar naenkrat povzdignila milje visoko iznad telesa in komajda še vzdržuje z njim normalno komunikacijo. Ta nenasitna glava, s svojo velikansko zobno konstelacijo, je pogrizla vse vršičke drevesa, hrana pa prepozno prihaja v prebavne organe in zato srce trpi zaradi pomanjkanja krvi. Kot je videti Zahod sam živi v blaženi nevednosti o tej aktualni (sedanji) disharmoniji v naravi svojih ljudi. (...) NOS INVITES D'HONNEUR Frank HORVAT li publie s o n premier reportage en i9SI. II se tourne vers b mode et cree un sr.yle de photo realiste inhabituel. en dehors des studios, Šok je bil popoln, ko smo v ugledni francoski reviji Photogra-phies Magazine uzrli med njenimi častnimi člani našega Franka, po domače Franca Ferrjja Horvata, ex-direktorja Radenske, ex-ministra v Markovičevi vladi in aktualnega predsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Pod fotografijo piše, da je Frank Horvat objavil prvo fotoreportažo v reviji že daljnega leta 1951. Tedaj je bil Ferrv po naši presoji še deček ali kvečjemu gimnazijec. kar priča o njegovem naglem vzponu med svetovno znane fotografe. Sprašujemo se, kako si pri takšni obilici odgovornosti prekmurski rojak še vzame čas za umetniško fotografijo. Ali pa naš Frank Horvat iz Photographies Magazina vendarle ni Horvatov Ferrv? Mi smo prepričani, da je. In pika! ŽAGARSKE RAZGLEDNICE Od JLA z ljubeznijo Razglednice spoznamo za del masovne kulture, dostopne in namenjene vsakomur. Na hrbtno stran pišemo pozdrave svojim dragim, takšne in drugačne. Njihovo sporočilo je javno, vsak poštar ga lahko prebere, ali soseda. Razglednice z luknjo so šele na pohodu. Prihajajo s Hrvaške. V sredo. 18. decembra, se bodo ob 18. uri predstavile v celjski Študijski knjižnici. Njihovi avtorji so pripadniki Samostalnega kulturnega voda iz Zadra. JLA je prispevala luknje. Estetični prispevek k zgodovini barbarstev? Da. prav to. * MALA SCENA - MGL Mozart in Salieri »V slovenskem kulturnem prostoru je oznaka gledališča oz. gled. predstave kot eksperimentalnega zelo sporna. Tisti, ki ta termin uporabljajo, ne poznajo njegovega natančnega pomena,« nam je v pogovoru povedal režiser predstave »Mozart in Salieri«, Igor Štromajer. Dejstvo je, da so bile prav njegove predstave v zadnjem času deležne takšnih poimenovanj. Prodor new age dramaturgije. Režirate predstave, za katere je gledalcem potrebno predhodno pojasniti posebna pravila gledanja. Se vam zdi ideja gledališču temeljnega po- »Pri tistih gledaliških pred-stvah, za katere menimo, da se gledalci ne bodo znali obnašati, podamo določena navodila. Tako je bilo pri Eros ars sistemu, gledališki instalaciji z nenavadno formo. Tisti, ki pride prvič, ne more vnaprej vedeti oz. poznati pravila gledanja. Čeprav za tokratno predstavo Mozart in Salieri to ni bilo potrebno«. Ali to pomeni, da mora biti gledalec intelektualec? »Gledalec mora biti intelektualec, čeprav v principu to ni dobro. Gledališče je elitna zadeva, vendar to ne pomeni, da je zato hermetnično zaprto in namenjeno le intelektualni publiki.« Kako razumete v »vašem t. i. gledališču dramaturgije«, kot ga običajno imenujete, temeljno poslanstvo gledališke umetnosti? »V teatru je bistvena dramaturgija. Ta mora stvari predstaviti odprto in večplastno, opredeliti miselni svet. Vse, od dramatike do igre, se veže na dramaturgijo. Vprašanje funkcije gledališča je zelo irelevantno. V sociološkem, političnem in psihološkem smislu ima gledališče življenjsko pomembno vlogo. V ustvarjalno umetniškem pogledu pa je to vprašanje povsem postranskega pomena. Pri tem se postavlja vprašanje užitka, intelektualnega in emocionalnega — oba imata svojo vrednost.« Imate v mislih gledališče kot zabavo? »Ne. Zabava ne potrebuje dramaturgije, medtem ko za užitek pa to drži.« Nekaterih vaših predstav se je prijela oznaka »eksperimentalne«. Tako jih ne označujejo le kritiki, ampak tudi gledališča sama. Kako vi kot avtor odrskih postavitev, gledate na svoje predstave. So vaši gledališki dosežki res eksperimentalna poiskušanja? »Tako Eros ars sistem kot Mozart in Salieri sta bili označena za eksperimentalni predstavi. Mislim, da je modernizem razrešil vprašanje eksperimenta, ki je tako mrtev že od konca modernizma. Zato je uporaba tega termina v zvezi z mojimi predstavami nestrokovna in nekorektna. Zelo pomembna se mi zdi trditev, ki jo je zapisal dr. Hugo Klein, da pri eksperimentiranju v teatru gre za to, da predstava verificira ali ovrže hipotezo. Predstava je tako pomembna le toliko, kolikor potrjuje ali zavrača začetno hipotezo. Zavzemam se za to, da bi predstava nekaj pomenila tudi sama zase, ne pa, da bi z njo zgolj eksperimentirali. V tem slovenskem prostoru pač dobi vse, kar je drugačno, prizvok eksperimenta.« Če govorimo o slovenskem teatru v tem trenutku, ali lahko rečemo, da imajo naša gledališ- RAZSTAVA - LAŠKI DVOREC ča neko skupno poetiko, značilnost? »V slovenskem prostoru obstajajo močne osebnosti, kot so Hrvati«, Živadinov. To so gledališča z dramaturgio, ki imajo teoretsko substanco. Med slovenskimi gledališči obstaja velika razlika, saj naša gledališča nimajo nekega skupnega imenovalca, kot npr. belgijsko ali nizozemsko gledališče. To, da je tako, je seveda dobro.« Uveljavljate načela t. i. new age dramaturgije? »To je opazno v zadnjih dveh predstavah. Zakonitosti new age dramaturgije smo sprejeli za svoje. Ta pojem se pri nas uporablja predvsem v zvezi z dramaturgijo, čeprav iz tega pojma izhajajo tudi vse druge usmeritve, eksperimenti v gledališču«. Pa pojdiva k vaši najnovejši predstavi, tj. Puškinovemu dramoletu, ki tematsko govori o konfliktu med Mozartom in Salierijem. Zakaj ste ti dve, edini nastopajoči moški nalogi, zasedli z ženskama? »Bistvo celotne predstave je končni stavek: ».. . dva arhetipa se med sabo ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Zunanji simbol duhovnega nagona je Bog, otrok, ki se igra. To je arhetip večne mladosti in neugasljive ustvarjalne sle.« Ženski igrata moški vlogi zato, ker smo se hoteli ukvarjati z arhetipi, simboli. Vzeli smo Mozarta in Slierija kot arhetipa, nista nas zanimala kot konkretni zgodovinski osebi, ampak predvsem njun pomen v smislu simbola. Z žensko zasedbo vlog smo dobili androgino varianto, transseksualno, pri kateri ni pomemben spol. Problem, ki ga obravnavata Mozart in Salieri, ni vezan na spol, temveč velja tako za ženski kot moški princip.« Predstava razkriva tri zgodbe: o vesolju, umetnosti in izrazu. Mozarta in Slierija tokrat spoznavamo povsem drugače, kot ju sicer poznamo? »Salierija smo opredelili kot talenta, glede na znano legendo smo ga povišali. Gre za konflikt med Slierijem, ki veruje v Boga, in dosega izjemne rezultate in Mozartom, ki ne pozna nikakršnega truda in prizadevanja.« »V bistvu gre za konflikt dveh načinov ustvarjanja, ustvarjanja obrtnika in genija. To je vedno in povsod prisotno. Vsak ima svojega Mozarta in svojega Salierija. Konflikt je nujen in ustvarja ves univer-zum. Mozart in Salieri sta edina faktorja, ki veljata v univer-zumu, njun odnos je vseobsegajoč. Predstava ne govori le o umetnosti, ampak o celotnem vesolju.« Kakšen je odnos med zgodbo o umetnosti in zgodbo o vesolju? »Umetnost je podrejena vesolju. Prvenstveno gre za zgodbo o umetnosti, ki pa je način pripovedovanja zgodbe o vesolju.« Da bi vse to lahko vizualno predstavili, ste uporabili značilna odrska izrazna sredstva ob katerih gledalec dobi občutek neskončnosti? »Kjer je dramaturgija, ima vsaka stvar svoje mesto. Scenografija nam je omogočila, da smo v gledališču sploh lahko vzpostavili asociacijo na vesolje. Storjen je bil korak naprej - ukinili smo tla. Veljali so principi natančnosti in mate-matičnosti. S tem se ustvarja poezija, kajti ni akcije brez poezije, ker prav matematika je največjo poezija.« Marjana Ravnjak Panoptična risba T. Kržišnika Laški dvorec te dni gosti Tomaža Kržišnika, natančneje, njegov ga v risbi. Clove- poskus panoptičnega videnja sveta, realiziranega štvo že od pamtiveka sanja o panoptikumu, celovitemu absolutnemu videnju sveta, kakršnega pripisuje le bogu. Posredi je torej težnja, postati bog. Če že obstaja kdo, ki je pa- ljudje, ki se sredi svojih mega-noptični videc, pa je zagotovo, lomanskih gradbenih in proda tega videnja ne more spravi- storskih izdelkov zdijo kar neti v okvir materialnega izrazne- kako izgubljeni, ga sredstva, ker je to pač pro- Spričo aktualnega dogajanja storsko in časovno omejeno, na dalmatinskih obalah vzbudi-Umetnik, ki torej teži k takšni predstvitvi, se ji lahko približa le - približno. Kržišnik gotovo sodi med tiste umetnike, ki se trudijo strniti celo paleto videnj in beleženj, ki jih pozna tako zgodovina umetnosti kot tudi sodobna likovna ustvarjalnost, na majhno ploskev kvadratne ali pravokotne oblike. V Laškem dvorcu je Kržišnik razstavil predvsem potopisno obarvane panoptične risbe, ki zajemajo zadnjih deset ali nekaj več let njegove ustvarjalnosti. Ta mojster plakata, knjižnega oblikovanja in ilustracije, scenografije, slikarstva, grafike, risbe in keramike se je s pomočjo risanega medija tokrat sprehodil skozi Pariz, Barcelono. Zahodno Afriko, Medite-in in Nemčijo. Zanima ga predvsem tradicionalna mestna arhitektura na teh vzporednikih in poldnevnikih, ki jo njegovo oko ujame nenavadno celovito in hkrati sila natančno v podrobnostih, roka pa vse to umesti v nenavadno razgibane in povsem svobodno kombinirane podobe. Vmes so seveda ta posebno pozornost dva Kr-žišnikova Dubrovnika, ki ju gledalec doživi kot disperzijo predvsem njegovih kulturnih spomenikov. Ce te risbe asoci-ira s tem, kaj se v tem starodavnem mestu dogaja danes, pa kaj hitro prepozna Dubrovnik, ki je izkočil iz svojega natančnega arhitektonskega in umetniškega reda in je podlegel kaosu, kakršnega je vanj vnesel vojaški, agresorski demon. Po otvoritvi razstave smo vprašali mojstra Kržišnika, če kot umetnik, ki se je tako poglobil v mestno strukturo jadranskega bisera, dandanes z^ voljo njegovega uničevanja trpi. Odgovor: »Seveda trpim, kako ne bi trpel. Pa kaj moremo, tako pač je in konec.« Iztok Cedur a. _ Tomaž Kržišnik: Piša, 1980, tuš TV' PROJEKT - DRŽAVNO NADZORSTVO Grgur hujši od Golega Iztekli so se dnevi montaže velikega projekta Dokumentarnega programa TV Slovenija Državno nadzorstvo - niza šestih oddaj, ki se ukvarjajo z mehanizmi državnega nadzorstva. Z javnostjo njihovega dela, učinkovitostjo odkrivanja kriminalcev, s tehnologijo in znanostjo s tega področja. Po zamisli in scenariju Vesne Marčič so televizijsko upodobitev ustvarili snemalec Andrej Lupine, za ton je skrbel Zvone Sušin-ski, montirala pa Andreja Bolka. Na TV zaslonih se bo pojavila v začetku prihodnjega leta. Delo na terenu so opravili v 46-tih snemalnih dneh. V oddajah nastopa vrsta uglednih strokovnjakov: dr. Janez Pečar, dr. Ljubo Bavcon, dr. Jože Lokar, dr. Franc Brine, Silvo Kozlevčar, Franc Mlinarič, Alenka Jelenc, Biserka Debeljak, dr. Darko Maver in drugi. Z Vesno Marčič sem se pogovarjala o razlogih, ki so jo spodbudili za pripravo oddaje. »Razlogov je več. Prvič je to tema. ki medijsko še ni obdelana. Drugič je to tema, ki ljudi vedno zanima. Tretjič, ko smo začeli snovati niz oddaj so bili časi taki, (in so še) da se je in niz oddaj je zahteval temeljite priprave. »Priprav je bilo precej. Precej zato, ker je to tematika, s katero se ukvarja cela vrsta znanosti, od kriminalistike, kriminologije, penologije, kazenskega prava do zgodovine. Sicer pa gre pri snovanju daljše serije za dve vrsti priprav. Najprej tema: treba se je odločiti, kako široko zajeti določeno temo, kako jo razvrstiti v več oddaj, ob tem pa razmišljati o vizualizaciji. Ko imaš strokovno osnovo, napišeš scenarij. Potreben je ogled terena, izbereš kraje snemanja, ljudi, ki bodo nastopili, izbereš sode- Prizor iz serije Državno nadzorstvo tema sama ponujala. Pomembno je bilo tudi to, da je takrat dr. Janez Pečar napisal knjigo z naslovom Državno nadzorstvo, ki je bila dobra osnova za pisanje scenarijev. Seveda pa v oddaji govorimo le o najpomembnejših mehanizmih državnega nadzorovanja: policiji, sodiščih, tožilstvih in zaporih.« Odločila si se za tematiko s katero se prej nisi ukvarjala lavce za realizacijo, o marsičem se je treba pogovoriti... Zagotoviti je treba dovoljenje za snemanje. V zaporih ne moreš snemati, kakor bi se ti zahotelo, prav tako na sodiščih, s policijo je bilo treba uskladiti čas, da s snemanjem nismo motili njihove redne dejavnosti.« Kaj ste snemali? »Snemali smo v glavnem dokumentarno. Vsega seveda nismo mogli tako posneti. Za kri- slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO minalistično preiskavo umora smo posneli markiranta. Tudi za kazensko razpravo na sodišču smo vzeli za resnično kazensko zadevo, vendar smo spremenili imena. Veliko smo snemali z različnimi policijskimi enotami, pomorsko, letalsko, zaščitno enoto milice, mejno milico. Posneli smo tudi utrip življenja v zaporih: Dobu, Igu in Zaporih Koper. Zaprte ljudi smo snemali neprepoznavno.« Snemali pa ste tudi hrvaške zapore? »Na Hrvaškem smo imeli štiri snemalna mesta. Okrožni zapor v Zagrebu, ker je najsodobnejši zapor v naši bližini, zapor v Lepoglavi, ker je zgrajen po panotičnem principu, v obliki zvezde. Potem smo snemali tudi v bolnici KPD v Zagrebu, ker je ta poleg podobne stanove v Beogradu edina tovrstna ustanova v bivši Jugoslaviji. To je bolnišnica, v kateri se zdravijo le tisti, ki jim je odvzeta prostost in ima tudi psihiatrični oddelek. Ta nas je zanimal, ker v eni od oddaj govorimo tudi o psihiatriji. Goli otok, sinonim najo-krutnejše politične represije v povojni Jugoslaviji. Ministrstvo za pravosodje v Zagrebu smo prosili za dovoljenje, vendar so nam odgovorili, da ga ne potrebujemo, ker je Goli otok, odkar ni več kaznilnica, odprt. Vendar smo tam lahko posneli le še podobo razpadajočih zgradb, ki pričajo o ne tako davni preteklosti. Bolj kot Goli otok je name napravil vtis sosednji otok. Sveti Grgur. Tudi tam je bila kaznilnica v času informbirojevskih čistk, kar je javnosti manj znano, in še danes so tam razvaline barak iz tistega časa.« Maja lani ste začeli snemati, medtem so bile kadrovske spremembe, kako so te vplivale na potek? »Res je, da smo začeli sodelovati s policijo in ostalimi institucijami, ko so bili na vodilnih mestih drugi ljudje. Vendar to neposredno ni vplivalo na naše delo. In to zato, ker smo se ukvarjali s stroko. V odda; jah govorimo o daktiloskopiji in o preiskavah v drugih krimi- nalističnih laboratorijih. Govorimo o metodah dela, o strokovnih dognanjih, ne pa o tem kako je ta ali oni laboratorij uspešen. Prav tako nas ni zanimalo ali je zapor v Dobu organiziran dobro ali slabo. Zanimal nas je zapor kot tak, njegova totalitarnost in posledice, ki jih povzroča. Z vodilnimi ljudmi so bili dogovori načelni, o konceptu in tem, katera služba bi lahko pokazala kar smo potrebovali. Ko se je vodilna garnitura zamenjala, smo že sodelovali s strokovnim delom policije in doslej ni nihče posegel vmes. Lahko rečem, da smo posneli tisto, kar smo si začrtali. Pomagali so nam, pomagal pa nam je tudi dr. Pečar, kadar smo morali koga prepričevati, da ni treba skrivati tega, kar je napisano že v vsakem kriminalističnem učbeniku.« Poglejmo še na kratko vsebino oddaj, ki bodo na sporedu v terminih rezerviranih za dokumentarni program. »Prva oddaja govori o odnosu mehanizmov državnega nadzorstva do oblasti, njihovem poslanstvu in odvisnosti od oblasti, o političnih zlorabah v zgodovini. Z najbolj neposredno obliko nadzorstva se ukvarja policija, ta z odkrivanjem določa vsebino in obseg dela vsem ostalim — o tem v drugi oddaji. Tretja govori o zgodovini kriminalistike in o znanosti in tehniki na tem področju, ukvarja se z dilemo, koliko znanosti in tehnike" dopustiti v rabo nadzorstvu, da ne bo ogrožena zasebnost. Različne oblike kriminala razkriva četrta oddaja, ki bo govorila tudi o uspešnosti odkrivanja in preiskovanja. V peti oddaji bo tekla beseda o kaznovanju, predvsem o prostostnih kaznih in zaporih, o posledicah zaporne kazni in socioterapevtskih prevzgojnih metodah v zaporih, Zadnja pa bo pojasnila številne dileme ob javnem poročanju o kriminalu in tudi o javnem nadzoru nad mehanizmi državnega nadzorovanja.« L. O. 2* veliavni zakon, komentar in primere kako urejati posamezne < £ pravice. Cena 230 SLT 5 5 Naročila pošljite na izdajatelja: CZP enotnost. Ljubljana, Dal- JJ ^ malinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 311-956. / 2 i 5 NAROČILNICA < / Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4. nepreklicno naroča- J £ m(o).... izvod(ov) brošure STANOVANJSKA RAZMERJA PO < V NOVEM. 5 $ > £ Naročeno pošljite na naslov:............................. ^ Ulica, poštna št., kraj:................................. i Ime in priimek podpisnika:........................... £ ? C 0 1.) račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig £ 2.) naročeno pošljite po povzetju ^ J 3.) Telefonsko naročene knjige pošiljamo po povzetju. £ | ...........žl8........................f KNJIGE Riba je prašiča V času, ko smo na slovenskem visoko-kulturnem polju vedno bolj priča cehovskim kregarijam med pomembneži, se proč od njihovih globokoumnih besed odvijajo drugačne reči. Nekateri pač ne sprejemajo takšne igre in se, zavedajoč dejanskega stanja, borijo s kulturo. Oziroma s knjigo nad knjigo. Misli, ki se nam porajajo, ko beremo roman Potrpežljivost ribe ali ponovni razkroj (založba Lokvanj) EVROPE MAJAL, kar je psevdonim mariborske pisateljice JADRANKE ŽIBERNE, ki je prejela prvo nagrado v natečaju za literarni prvenec (organizirala sta ga Katedra in Mladinski kulturni center), izbran med 54 prispelimi deli, nas peljejo prav v tej smeri. Parafrazirajoč njen odnos do sveta, ki ga na nek način zaslutimo v očitno kontradiktornem naslovu (potrpežljivost — razkroj), pridemo do »subverzivnega« romana, ki nas ne more pustiti neprizadete. V svojem eksistencializmu, v katerem vzpostavlja lastne nazore in zelo radikalno opravi s tradicionalizmi, ki se jih oklepajo ostali: od privatnega do javnega polja. Venomer si želi prebiti led, ki tišči človeka, oziroma v njenem primeru glavno »junakinjo« Ribo, ki jo tudi imenuje žena R., k individualnim tlom ter v cilju višjega, družbenega zapre kletko enkratnosti posameznika in posameznice. Na tem popotovanju skozi čas, ki je pri njej ponazorjen v nenehnem gibanju kot nasprotju družbeni statičnosti in »trohnobi«, saj Riba ves čas »plava« iz dogodka v dogodek, iz razmišljanja v razmišljanje in iz predstave v predstavo, ji je sam kraj dokaj nepomemben in abstrakten. Razbijanje spon »klasičnega (cankarjanskega) pojmovanja ženske« z vsemi znanimi atributi izpelje tako intenzivno in razkrito, da dobesedno začutimo njen meč, ki si ga porine v nožnico na svojem begu pred »torturo matere prašiče«. Ekspresivnost refleksij nas zadene naravnost. Pri tem se poslužuje raznih literarnih stilov, od romaneskno povednega, do dramskega in tudi poetičnega ter celo zvočnega (onomatopoetskega), ko ji je proza pretesna za vpitje. Preprosto minimalistično zunanjo opremo, ki skriva tekstovno vrenje, pa v notranjosti odprejo fotografije Gorana Bertoka, ki se s pisanjem zlivajo v skupno telo. Peter Tomaž Dobrila NAŠ PRIJATELJ - VAŠ COST Do 22. decembra — pogovori z znanimi Slovenkami in Slovenci na Radiu Šmarje pri Jelšah. S sodelovanjem v nagradni igri si lahko zagotovite eno od 20 privlačnih nagrad naših pokroviteljev. Med nagradami 7-dnevni najem apartmajev za 5 oseb na Golteh, Turistične agencije DOBER DAN iz Šempetra v Savinjski dolini. MEŠIČ jteijčan &| Štraus Smaiie pn Jelšah 063/821 312 TRGOVINA KAVA BAR ZDRMUSCE ATOMSKE TOPLICE 63254 PODČETRTEK POSODA doo HIŠNA ENERGETIKA doo biodHJ’111 d o o trgovsko podjetje Celje maximarkat blagovnica Zreče TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA Nagradni kupon z izpisanim geslom, ki ga postavite iz naslednjih črk: TŠONŠAEVIJAJLPATSGR pošljite na naslov: Radio Šmarje, 63240 Šmarje pri Jelšah, najkasneje do 30 decembra 1991. Javno žrebanje z neposrednim radijskim prenosom bo v torek, 31. 12 1991 GESLO: Naslov:_ TEST NOVE DOBE Srce in krvni obtok 1. Ali lahko tudi zvečer brez težav obujete čevlje? a) Da. brez težav b) Samo širše, razhojene čevlje c) Ne 2. Koliko vzglavnikov potrebujete za spanje? a) Lahko spim na ravnem, nimam težav z dihanjem b) Potrebujem dva, da dobim dovolj zraka c) Spim v pol sedečem položaju (0) (5) (10) 3. Kolikokrat morate ponoči na zrak? a) Ponoči moram samo na stranišče, če zvečer preveč popijem (0) b) Najmanj dvakrat (5) c) Vsaki dve uri (10) 4. Ali se vam ob naporih zvrti? a) Ne (0) b) Samo pri večjih naporih (5) c) Da, vedno (10) 5. Ali kdaj tečete z dvema polnima nakupovalnima vrečkama v drugo nadstropje? a) Brez problema (0) b) Ostajam brez sape (5) c) Boli me v prsih (10) OBREMENITEV Z NITRATI Vitamin C za solato Seštejte točke, ki so na koncu vsakega odgovora. (0) 0-10 točk: Z vami je vse v redu. (5) 15-30 točk: Obstaja možnost, da zbolite na srcu. Pazite se! (10) ve£ 30 točk: Pojdite takoj k zdravniku!!! .•.V.V.V.V. V.‘.•■•••♦V. v. v. MI=KX TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o CELJE AVTOTIŠHNIKA B0ŽIČN0-N0V0LETNI SEJEM V HALI GOLOVEC OD 13.12. DO 22.12.1991 UGODEN NAKUP - VOZIL GOLF, CIMOS-CITROEN, REVOZ RENAULT IN ŠKODA - BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, BARVNI TELEVIZORJI, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI, KOLESA ROG, MOTORNE ŽAGE TOMOS, SMUČARSKE VLEČNICE, ELEKTRIČNO ORODJE BLACK&DECKER. - SNEŽNE VERIGE, SEDEŽNE PREVLEKE, PRIKLOPI IN ŠE KAJ. B0ŽIČN0-N0V0LETN0 NAGRADNO ŽREBANJE 23.12.1991 OB 11. URI NA RADIO CELJE. NAGRADE: - GORSKO KOLO - VIBRACIJSKI MASAŽNI APARAT - AKUMOLATORSKI SESALEC 1. NAGRADA 2. NAGRADA 3. NAGRADA VAŠ NAKUP V AVTOTEHNIKI V VAŠE IN NAŠE ZADOVOLJSTVO. PREHLADI Mešanica lipovih cvetov in mete Pri prehladih s suhim žgečk Ijivim kašljem zelo pomaga čaj iz lipovih cvetov, ki mu primešamo nekaj mete. Na 80 gramov lipovih cvetov, damo 20 gramov metinih listov. Priprava: Zvrhano jedilno žlico mešanico prelijemo s skodelico vrele vode in pokrijemo. Pustimo stati 10 minut, nato precedimo. Dnevno popijemo najmanj tri skodelice takega čaja, ki ga sladimo z medom neposredno pred pitjem. JU. Skoraj vsa doma vzgojena zelenjava, predvsem tista iz steklenjakov, vsebuje do tri grame nitratov na en kilogram. Da bi preprečili zdravstvene težave priporočajo po zažitju takšne zelenjave ali solate preventivno jemanje vitamina C, ki ga dobimo' v lekarni, poleg tega pijemo še mineralno vodo. Vitamin C nevtralizira nitrate. Če pa zaradi vitamina C uživate citronske sadeže, potrebujete sok dveh limon. ZA VSAKOGAR ...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE... Več avtorjev MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Vsebina: - Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja - Prenehanje potreb po delu delavcev - Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev - Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Sodno varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Pravice za primer brezposelnosti - Zdravstveno varstvo - Socialno varstvo - Mesta sindikalno-pravne pomoči Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja. Cena 145,00 dinarjev. Naročite jo lahko pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 321-255, 110-033. 1 '+*++****+********■*******i \ PETROL. tafičnippr^l&|rafiMMrkeIin|liiikoyanje JPilr Simona Vovk Cesta na Ostrožno 113. 63000 Celje. Telefon & fax: 063r34.222 Bliža se NOVO LETO. To je čas, ko lahko vašim poslovnim partnerjem in prijateljem izkažete pozornost. Mi vam v ta namen lahko ponudimo naslednje artikle, seveda z vašo reklamo: * žepne koledarje * namizne koledarje v obliki bloka * stoječe namizne koledarje * stenske koledarje * novoletne voščilnice * vžigalnike * kemične svinčnike 1 1 1 \ z vami na poti J INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Zidanškova 27, Celje To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila. Pridite in sc prepričajte! HVALA ZA ZAUPANJE ROGAŠKI ZDRAVILIŠKO-TURISTIČNI CENTER Zdravilišče Rogaška že leta slovi kot zibelka zdravega aktivnega oddiha. Tukaj vam ponujamo ali pa vas naučimo razgibanega življenja, saj imamo v naravnem okolju za športno rekreativno dejavnost vse možnosti. Nekaj korakov od zdraviliškega jedra se pod vznožjem Janine razprostira Športni park. katerega del je tudi Tennis camp International. Ta zajema zunanja igrišča z osvetlitvijo, kakor tudi pokrito dvorano. Center je najsodobneje opremljen in vključuje ugledno teniško šolo, ki jo vodi učitelj s profesionalno ameriško licenco USPTR. V ta namen vam ponujamo vveekend tenis program, hkrati pa vam zagotavljamo tudi bogato večerno življenje (glasba za ples, kulturne prireditve, casino). TENIS VIKEND PAKET VKLJUČUJE: - 6 ur igranja tenisa - 1 jutranja gimnastika - 1 masaža celotnega telesa - 1 sauna - svečana večerja - ples v kristalni dvorani - kopanje v pokritem bazenu v hotelu Donat naše darilo za vas 1 ura igranja tenisa gratis ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 63250 ROGAŠKA SLATINA TELEFON: (065) 814-605, 814-411 TELEX: 36561 ZRS TELEFAA: (065) 814-636 SD UNIOR CELJE IN ANSAMBEL FARAONI VABITA NA TRADICIONALN! SMUČARSKI PLES V DVORANO NARODNEGA DOMA V CELJU DNE 21. 12. 1991 OB 20. URI PREDPRODAJA VSTOPNIC KOMPAS, MONTENEGROTURIST IN UPRAVA DRUŠTVA KOVINOTEHNA KOVINOTEHNA, Mednarodno trgovsko podjetje d.d. Celje Mariborska 7 VABI POSLOVNE PARTNERJE IN VSE DOBRE GOSPODARJE K NAKUPU DELNIC II. IZDAJE Če še niste naš partner, priporočamo, da to postanete čimprej. Še več: postanite naš solastnik! To vam omogoča nakup delnic KOVINOTEHNA d.d. CELJE. Nudimo vam navadne imenske delnice s pravico upravljanja. Celotna emisija delnic II. izdaje je 7.00 0.0 0 0 DEM v apoenih po 100 DEM Navadna imenska delnica prinaša pravico do udeležbe na dobičku delniške družbe. Dividenda se bo izplačevala v višini, ki jo bodo določili delničarji na skupščini delniške družbe najkasneje 30 dni po sprejemu zaključnega računa. K nakupu vabimo vse pravne in fizične, domače in tuje osebe. Vpis in vplačilo delnic bosta potekala od 23. 12. 1991 do 22. 5. 1992 Delnice je možno vpisat i na naslednjih vpisnih mestih: KOVINOTEHNA Fina n c e , M ariborska 7, Celje KOVINOTEHNA Prodajni center Hudinja, Mariborska 162, Celje KOVINOTEHNA Prodajni center Prevalje, Pri postaji 4, Prevalje KOVINOTEHNA Prodajna enota Fuilnar, Ul. Maršala Tita I, Jesenice Vpis je možen tudi pri pismeno pooblaščenih zastopnikih izdajatelja, ki vas bodo obiskali osebno v vašem podjetju. Delnice ^o vplačljive v tolarski protivrednosti DEM po srednjem uradnem tečaju na dan vplačila. Podrobnejše inlor.acije. o nabp, delnic dobite Brez predhodnega vpisa je vplačilo delnic neveljavno. llllllggj . prospektu, ki je na voljo na vs'eli vpisnik mestih Vse Mene inlormacije posredujemo tudi telefonsko, poklišite nas med S. in ,5. uro na številkah 063 37 368 ali 063 34 711/354 ali pa se oglasite osebno pri nas v službi Financ na Mariborski 7 v Celju. NENAVADNE OBTOŽBE ITALIJANSKE DIREKTORICE ZAPORA Ljubimka ujetnikov »Nikoli ne bom spremenila svojih metod dela. Prinesla sem malo plemenitosti med zaporne zidove,« trdi 38-Ietna direktorica Clorinda Bevilacqua. ki je pred tremi leti končala v vihri zaradi poslovodstva zapora v Avellinu. Proti njej so se sprožile številne obtožbe: orgije v zaporu, zlorabe oblasti, grožnje sodelavcem... Privlačna 38-letna Clorin- kazenskih zavodov. De Milina da Bevilacqua je prva ženska v Italiji, ki so ji poverili ravnanje z zaporom moških ujetnikov. Trenutno sedi na ukaznem mestu zapora v Salernu. Pred tem je na istem delovnem mestu delala v Avellinu in Brindisiju. V času, ko je na koncu osemdesetih let ravnala z zaporom Bellezzi Irpino v Avellinu, je doktorica Bevilacqua postala simbol reforme zapornega sistema. oziroma humanizma v zaporu. Veliko ljudi v Avellinu je govorilo o njej kot o »sveti ženski«. Potem so se začele govorice in čar'se je razbil. Malo kasneje je postala samo »dobra ženska«. Po skrivnem samomoru nekega čuvaja v zaporu, se je proti ravnateljici obrnila tudi zaporna straža. Tista, ki so jo prej definirali za angela jetnikov, je bila opisana kot njihova »metresa«. Hiša — vzorec, kot so imenovali zapor, katerega je upravljala, se je nenadoma v povestih njenih sovražnikov spremenila v luksuzno javno hišo, seveda, samo za tiste, ki so mogli plačati to razkošje. Govoricam so prispevala tudi Clorindina prijateljstva z znanimi osebami, kot so Ni-colo Amato. glavni direktor žena, don Ribaldi in Raffaela Cutolo. Vendar je za Clorindo bil fatalen odnos z Pipetto Ma-resca, znano kot »Madam Ca-morra«. Po prijavi, ki jo je podal Clorindin veliki tožilec, Amedeo Vechione, agent varstva v irpinskem zaporu, ie junakinja italijanskega zapornega sistema na vsak način favorizirala »kraljico camorre«, v času ko je ta bila »gostja« v zaporu Bellizzi Irpino. Dovolila ji je namreč dolge telefonske pogovore, pogosta srečanja z družino in izlete z avtomobilom. Od nje je pa v zameno sprejemala darila. V tem času je bila atmosfera v zaporu Bellizzi zelo prijateljska. Manjkalo ni niti gostinsko omizje. V aprilu leta 1984. naj bi se svečane večerje udeležil celo glavni pravdnik, Antonio Gagliardi. Ta večerja se je menda končala z »rožnatim plesom«. Seveda, vse je plačala »Madam Camorra«. Tako je trdil Amedeo Vechione. Vendar lista grehov strastne Clorinde s tem ni bila končana. Obtožili so jo še, da je dovolila zlorabo oblasti, da je grozila agentom varstva, ker niso razodeli prave pobude samomora čuvaja in ker so preselili tiste. ki so vstali proti njej. Po škandalu domnevnih »rožnatih plesov« v Avellinu Clorinda Bevilacqua, je na kratek čas bila odstranjena iz službe. Ko se je hrušč pomiril, je bila premestena v Brindisi, kjer je tudi upravljala z zaporom. Medtem ko so jo v Avellinu sodniki obsodili na leto zapora in prepoved dela v javnih službah, je vsiljiva in blebetava direktorica sedela na glavnem mestu kazenskega zavoda v Brindisiju. Delala je z navadnimi metodami, ki so jo pred tremi leti ko je bila direktorica zapora v Avellinu, stali težkih prijav. Pripisovali so ji namreč, da je storila takšne reči, da bi prebledeli celo najbolj pretkani goljufi: zasebni interesi v službenem dejanju, zasebno nasilje, ponaredbe v javnem dejanju, spodbujanje na zločin, oziroma prestopek, zloraba obla- sti in podobno. Medtem, od vseh teh obtožb je ostala samo »ideološka ponaredba«, ki ni preprečevala, da bi Clorinda nadaljevala upravljanje z zaporom v Brindisiju, kjer je bila premeščena po začasnem odpustu iz službe. Pred kratkim so ji zaupali upravljanje z zaporom v Salernu. Skratka, za problematično direktorico je to bila neka vrsta promocije. »Kaj reči o tej sodbi?« je vedro komentirala doktorica Be-vilaqua, ki se ni pojavila na sojenju v Avellinu. »Po vseh velikih besedah o »rožnatih plesih« in slabem ravnanju. Dom seveda vložila pritožbo. Zakaj nisem bila na sojenju? Ce bi se pojavila v sodni dvorani, bi nekdo lahko rekel, da je doktorica Bevilacqua bila tam, da bi plagirala sodnike. Kriva sem samo zaradi tega, ker sem prijavila pravdniku, da so fa- Clorinda je prijateljica veliko znanih oseb, med njimi je tudi Carmen Russo, slovita plesalka možno večerjo ponudile stra- Pred kratkim je namreč ne-žarke zavoda. Seveda, nisem ki skesanec pripovedoval, da je spremenila svoje metode dela. večerjal v zaporu (kjer je Clo-Prinesla sem in vedno bom pri- rinda delala) s tremi znanimi našala malo človečnosti v zapo- kaznjenci. Takoj so sledili dis-re. Jetniki so mi hvaležni žara- ciplinski ukrepi, vendar je bilo di tega«, pravi Clorinda, ki se ugotovljeno, da takrat direkto-pogumno brani. rica s temni imela nič.Večerja Verjetno bi šlo tako še na- se je održala zahvaljujoč usluž-prej, če ne bi nekdo tudi nosti dveh čuvajev, v Brindisiju, skušal pobegniti. Zoran VlajiČ Protest otrok »Prosimo vas, ne ubijajte nas«. »Dajte nam jesti«, »Živi smo — kako naj živimo«, »Če je to volja vseh, nas ubijte javno«, »Hočemo kruha, ne smrti«. Takšnega protesta Rio de Janeiro še ni videl. Tisoče otrok in mladoletnikov je odšlo po ulicah brazilskega mesta in zahtevalo od vlade, naj jih zaščiti pred napadi raznih »komitejev«, organizacij za likvidacijo, katerih člani sistematično ubijajo male berače, žeparje in druge otroke po ulicah Rio de Janeira in ne- katerih drugih brazilskih mest. Morilci v glavnem delujejo v imenu raznih trgovcev, ki obtožujejo te male prebivalce ulice (večinoma so ti brez staršev ali pa živijo samo z materjo), da jim uničujejo trgovanje s svojim beračenjem, tatvinami in že s svojo navzočnostjo. Letos je bilo ubitih več kot 350 otrok v omenjenem mestu, v zadnjih nekaj letih pa kar nekaj tisoč. Pred nekaj dnevi je nek plačenec z vrvjo zvezal in ubil enega za drugim sedem otrok (najstarejši je bil star 13 let), ker so »hoteli krasti«. GOTOVA ZMES ZA FINO KVAŠENO TESTO Iz gotove zmesi BONI lahko pripravimo odlične krofe ali druge slaščice iz finega kvašenega testa. Gotovi zmesi dodamo le vodo. kvas in maščobo (margarino) ter zamesimo gladko testo. Testo naj počiva 10 minut, nato pa oblikujemo pecivo ali krofe in jih pustimo vzhajati. Ko so dovolj vzhajani, pecivo spečemo v vroči pečka krofe pa ocvremo. Gotove slaščice potresemo z mletim slackorjem. v___________________________________________________________________________________s BIOLOŠKO-DINAMIČNI NAČIN PRIDELOVANJA HRANE Kmetujte z nami IZREZUJTE Z NAMI Nadaljevanje iz prejšnje številke Živali kot škodljivci Če nam neko živo bitje dela škodo, moramo najprej ugotoviti, zakaj je to bitje postalo škodljivec. Spoznati moramo njegove življenjske navade in šele nato lahko preprečimo njegov nadaljnji pretiran razvoj. Če škodljivcev ne moremo zatreti, jih spravimo v naravne meje z njihovim pepelom. Pri tem upoštevamo napotke v Setvenem koledarčku. Za pripravo škropiva iz pepela pri miših, ptičih in podobno zadostuje že kožica nekaj primerkov. Dotično žival ali ptico ubijemo in jo odremo in tako pridemo do kožice, ki jo potrebujemo. Pri pticah uporabimo tudi perje. Kožico upepelimo na lesu, najbolje v peči. Pepel dinamiziramo in ga razredčimo z vodo do osme potence, D8, po homeopatski metodi. Škropimo razpršeno, najbolje 3 večere zapored. Pri žuželkah, polžih in podobnih živalih vzamemo 50-60 primerkov in jih ob najprimernejši zvezdni konstelaciji sežgemo in delamo iz njih škropivo, kot je opisano zgoraj. Polžev se lahko znebimo tudi na kakšen drugačen način. Lahko jih naberemo in napravimo z njimi rižoto. Polži so visoko cenjeni v francoski kulinariki in današnjih časih si lahko z malo truda pripravimo kraljevsko hrano kar sami in to zastonj. Tla v vrtu ali na njivi lahko poškropite s kremencem (preparat 501). Preparat 501 moramo v vodi mešati 1 uro. Mešamo tik pred škropljenjem ali zalivanjem, to pa delamo čez poletje 3-krat in to v času. ko stoji Luna pred Rakom (Setveni koledar!). Na ta način pa števila polžev ne razredčimo, le preženemo jih tja, kjer ni bilo tako škropljeno. Njihovo število zmanjšamo, če naberemo 60 do 80 polžev in jih vržemo v krop. Kuhamo jih kake pol ure, ohladimo, nato pa z vodo zalijemo tla v vrtu. Kuhane polže pripravimo po receptu ali pa jih vržemo kokošim ali na kompost, po lastni želji. Napad glivic Glivice so rastlinski paraziti, v naravi razkrajajo odmrlo življenje. Zato lahko pri napadu glivic govorimo o posledici neke bolezni, ki jo je rastlina morala imeti, saj so se glivice lahko naselile le na odmrlem tkivu rastline. Glivične bolezni se torej ne pojavljajo same po sebi Rudolf Steiner je v Poljedelskem tečaju leta 1924 o tem povedal naslednje. »Če so Lunine sile, ki delujejo čez vodni element, v zemlji premočne, ker je denimo preveč deževelo. se glivice iz zemlje dvignejo v rastlino. Nazaj v zemljo jih lahko spravimo tako, da s čajem njivske preslice (Equisetum arvense) škropimo prst, na kateri rastejo napadene rastline.« Do napada glivic lahko pride tudi zaradi nezrelih organskih gnojil ali nezrelih kompostov iz živalskih sestavin. Če spravljamo seme ob neugodnem času, to pogosto povzroči napad glivic v naslednjem letu. Seme je najbolje spravljati takrat, ko je Luna pred ozvedjem Leva in je čas za sajenje. Več o glivicah lahko preberemo v knjigi gospe Thun »Unkraut und Schaedlingsreguli-erung«. (se nadaljuje) POLJEDELCI, VRTIČKARJI IN ČEBELARJI! Izšel je setveni koledar 1992 Marije in Matthiasa Thun z napotki za biološko-dinamično pridelovanje. Kupite ga v knjigarnah in semenarnah. Naročila tudi po telefonu (061) 226-773 Cena v decembru 200 tolarjev MALI OGLASI Nova doba uvaja največjo tržnico na Slovenskem. Iz slovenskih regijskih časopisov brezplačno poobjavijamo tisti del objavljenih malih oglasov, ki po našem mnenju tudi vas zanimajo. Pri izbiri bodite pozorni na klicne številke telefonov, ki so po regijah različni. V Novi dobi objavljeni mali oglasi pa so še naprej zastonj. Vaše sporočilo izpišite le na objavljeni formular in nam ga pošljite do zadnjega dne v tednu. Uspeh vas bo presenetil. VESTNIK POSEST PARCELO na Rožičkem Vrhu ob asfaltni cesti v bližini trgovine, velikost 20 arov, z zgrajeno kletjo 7 x 7,. vodovod in elektrika v kleti, z vso dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše in plačanami soglasji ugodno prodam. Nemec, Boračeva 46, p. Radenci V CENTRU MURSKE SOBOTE prodam garažo. Tel. 21-069 VINOGRAD (laški rizling - šipon) z vinogradniško hišo ali brez nje, 2 km oddaljen od Ljutomera, prodam, cena po dogovoru. Tel. 81-882, zvečer VINOGRAD, 430 trsov, s počitniško hišico, v Radomerščaku, prodam. Ljutomer, Postružnikova 6. ŽIVALI TELICO, brejo 8 mesecev in pol, kontrola A, prodam. Boconci 33. KRAVO, po prvem teletu, prodam. Kobilščak 21, Kapela KRAVO, visoko brejo, prodam. Ferčak, Renkovci 22:' DVE VISOKO BREJI TELICI, kontrola A, prodam. Satahovci 54 tel: 26-042 TELICE, plemenske, po izbiri, prodam. Šalamenci 65. KRAVO, starejšo, pripuščeno, prodam. Gor. Bistrica 191. KRAVO, 9 mesecev brejo ali telico prodam. Borejci 30, Tišina. MALE PUJSKE prodam. Petanjci 57, tel: 45-652 MLADO KRAVO, po izbiri, brejo, prodam. Žalik, Velika Polana 23, tel: 70-841 2 KG PIŠČANCE prodamo, Križ-na ilica 13, Tropovci DVE SVINJI za zakol prodamo. Tel: 23-932 zvečer. RAZNO VDOVODNO ČRPALKO VC 405, prodam. Anton Kaučič, Ptujska cesta 15/a, tel: 62-004 OKNA, tridelna, z roletami, notranja in zunanja vrata prodam. Markovci 70. RAČUNALNIK SCHNEIDER, tipkovnica, disketnik in igrice, barvni monitor r, prodam, tel.: 921-196 SINTHESEIZER KORG Ml, ROLAND D-50, zvočnike EV-15, mikrofon ugodno prodam, tel: 49-084 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ VERITAS in trajnožarečo 'peč Kiippersbusch ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-690 ali osebno: Prešernova 32, M. Sobota KRZNENE DOLGE PLAŠČE, mink, nutrija, rakun, usnjene moške jope in pozlačen jedilni pribor prodam. tel: 48-335 KAVČ in dva fotelja, spalnico, omaro, petdelno dobro ohranjeno, ugodno prodam. M. Sobota, tel: 23-875. TRIDELNO okno z roletami. trajnogorečo peč in električni štedilnik ugodno prodam. Tel. 24-665. RESNI KANDIDATI ZA IGRO FAIR PLAV - zaslužek 5.000 DEM tel: (062J 303-607. ZVOČNIKE BASE JBL 4 KOSE, srednje TONCE JBL, 4 kose, troblje JBL 2 kosa in elektronske bobne Roland prodam, tel: 976-556 DVA JOGIJA in pralni stroj Gorenje, nov, prodam. Vegi Žitkovci 45. Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na poklicni obrtniški šoli v Radencih leta 1983. Slavko Šneider. Sodišinci 37/A. VIDEOREKORDER SAMSUNG. tel. Panasonic in tel. tajnico audiolinc z biperjem prodam, tel: 041-790 PROSTOR za trgovski lokal, približno 100 m2, z velikim parkirnim prostorom dam brezplačno v najem za 20 let. Pogoj je le primerna nagrada v DEM. Nemec Boračeva 46, Radenci. PARCELO, primerno za zidavo, gozd, travnik in nekaj vinograda v Lendavi prodam. Tel: 75-914, po 20/* uri. NJIVI v Črenšovcih, 4884 m2 in 5780 m2, prodam. Tel. 061/221-284. primorske novice POSEST KRZNENO JOPO, bizam, prodam tel: 32-590 BAS KITARO HOHNER prodam, tel.: 70-038 ŠTEDILNIK na trda goriva Gorenje in Emo Central 201. oba nova ugodno prodam. Dobrovnik 160, tel: 79-050 RAČUNALNIK ATARI 520 STM, disketnik SE 314 in miško prodam za 550 DEM, tel: 23-437 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU, kovinarska smer, leta 1988. Andrej Sarjaš Trnie 18. Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SCTPU, kovinarska smer — leta 1988. Jožef Halas, Žiški 77 UPOKOJENEC, VDOVEC, DOBREGA IN POŠTENEGA SRCA, STAR 68 LET, ŽIVEČ NA DEŽELI, S HIŠO IN NEKAJ ZEMLJE ŽELI SPOZNATI ŽENSKO DOBREGA SRCA, PRIDI NA MOJ DOM, NE BO TI ŽAL. Naslov v upravi lista pod PREKMUREC TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW prodam. Avgust Ro-gač, Nuskova 13/A TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW prodam. Tel: 26-790 po 13. uri TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, prodam, 2,5 KW, tel: 41-469 RAZNO NOSILCE 5 m, 8 kosov, 30 odstotkov ceneje prodam. Tel: 45-127 DVE GUMI ZA AVTO 145x13, zimski, profil na platiščih in v vlečno kljuko za zastvo 101, prodam. Škra-ban, B. Ziherla 15, tel: 22-572 PREKLICUJEM VELJAVNOST hranilne knjižice št. 41890-5 izdane pri HKS Panonka. Jože Puhan, Bogojina 25. BUČNICE GOLICE IN SORTI-RAN FIŽOL odkupujemo. Agria, tel: 48-075 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, št. 1934/5v. izdane pri HKSF Panonka. Branko Žižek, Hotiza 195. IŠČEM SOIGRALCE ZA EURO GAME. Enkratno vplačilo 2.000 ATS v Murski Soboti. Tel: 26-325 NOVO ŠTIRINITNO »ENTLA-RICO« privileg 4000 prodam za 9.500 ATS, tel: 61-871. BOBNE s činelami Paineste nove, prodam. Tel: (062) 644-019, (062) 644-576 HRASTOVE PLOHE, široke, suhe, dolžina 4 m, debelina 5 cm, okrog 3 m\ prvorazredne, ugodno prodam. Breznik, Stavešinjski vrh 43, Sp. Ivanjci RAČUNALNIK COMMODORE 128 in orgle prodam, tel: 23-165 PRODAM 50 LITROV MEŠANEGA ŽGANJA. CENA 150 SLT. BERNARD CANKOVA 66 GOSTIŠČE OSMICA HOTIZA, vabi na slastne pice, ribe in kozarček rujnega vinca, tel: 76-008, vse to tudi za domov STANOVANJSKO HIŠO na odlično lokaciji v Murski Soboti prodam. 061-181-289.. DVOINPOLSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE kupim. 25-053 od 7. do 15. ure. Zvonko. GOZD 50 arov v Prosečki vasi prodam. 26-005 50-ARSKO NJIVO v Dokležovju prodam. Ravenska 6 Beltinci. Jelen. 35 AROV BUKOVEGA GOZDA prodam ali zamenjam za traktor večje konjske moči. Krnci 1. GARAŽO v stari ulici prodam 21-834 MEŠANI GOZD 1,2 ha v Prosečki vasi in rezervoar za škropilnico 340 1, prodam. 24-802. STANOVANJSKO HIŠO na izred-no ugodni lokacikji v središču M. Sob-bote. primerno tudi za manjšo gospodarsko dejavnost prodam. 21-827 2 HA obdelovalne zemlje in 45 arov gozda v Strukovcih prodam 810-256, po 18. uri. V ŽEROVCIH pri Ljutomeru prodam hišo z gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje. Čedna po dogovoru. Tel: 65-021, dopoldan. VINOGRAD. 15 arov, v Čentibi, prodam. 75-424, dopoldan. STANOVANJSKO hišo, 55 m2,2,5 km iz Kopra, vseljivo, telefon, gretje, asfaltni pristop, 50 m2 podstrešja, vrt 1700 m , prodam. Tel.: (066) 31-923. TRAVNIK, 9000 m2, med Stranami in Šmihelom, prodam. Tel.: (065) 65-466. V OBRTNI coni v Ajdovščini oddam opremljen poslovni prostor (50 m2). Tel.: (065) 61-114. 3.400 nr ZEMLJIŠČA v Stari gori prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »30«. V centru Ajdovščine oddam v najem lokal za trgovino ali poslovne prostore ter zemljišče s skladiščnim objektom prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »dogovor takoj«. PARCELO, 2300 m2, (gozd, travnik) na Damberju (Kekec) z razgledom na Novo Gorico prodam. Inf. po tel. (065) 21-300. Živali PRAŠIČE, ca 170 kg, prodam, ogled Moraž 31, Slov. Gračišče. Tel. (066) 63-041. IRSKI SETER, star tri mesece, čistokrvni, prodam. Tel. (066) 75-573 od 10. —12. ali po 18. uri PET MLADIH KRAV, prodam, Emil Lozej, Ivanji Grad 11, Komen. SAMIČKO dobermana, staro 4 mesece, Tel. (0531) 76-115 ali (066) 36-553. AMERICAN PIT BULL terier mladiče, z rodovnikom prodam. Izredni za osebno obrambo. Tel. (001) 231-002, po 17.30, Trst. KRATKODLAKE istrske goniče, z rodovnikom, stare 2 meseca prodam. Tel. (067) 55-502, popoldan. Stanovanje ODKUPIM stanovanjsko pravico za stanovanje ali vrstno hišo. Tel.: (065) 57-076. po 16. uri, Sonja. DVOSOBNO lastniško stanovanje v Subotici zamenjam za enosobno v Novi Gorici oz. njeni bližnji okolici. Tel.: (065) 26-594. NAJAMEM dvo ali večsobno stanovanje v Novi Gorici. Tel.: (065) 26-594. TRČLANSKA družina najame stanovanje s telefonom v Novi Gorici. Pisne ponudbe pod šifro »januar 92« pošljite na novogoriško uredništvo. GARSONJERO v Ajdovščini, 22 m2, prodam. Tel.: (065) 67-088. Stanovanjska oprema SPALNICO meblo maja, bele barve, nerabljeno, prodam. Damjan Žejen, Cankarjeva 3, Nova Gorica, tel.: (065) 21-728. ZAZIDLJIVO parcelo, 1100 m2, v Hrvatinih prodam. Tel.: (066) 32-958. VIKEND - starejšo hišico s številko, na Jezerskem, z nekaj zemlje zamenjam za nekaj podobnega na slo venski obali, od Kopra do Sečovelj Tel.: (061) 861-077, od 8. do 22. ure KUPIM hišo ali stanovanje v Porto rožu ali okolici. Ponudbe na ogl. od delek Koper pod šifro »1000«. HIŠO, popolnoma novo, končano, 3 km iz Kopra, prodam. Tel.: (066) 51-118. STANOVANJSKO hišo, blizu Grgarja, 8 km od Nove Gorice, (parcela 1800m:),prodam. Tel.: (066)24-374. GOZD v izmeri 6 ha, 35 arov in 84 m2, prodam. Zdenko Hladnik. Javornik 2t Črni Vrh nad Idrijo. HIŠO, starejšo, na Kozini, z 1,4 ha zemlje, prodam. Tel.: (066) 59-604. ZAZIDALNO parcelo, v bližini Ilirske Bistrice, ob glavni cesti, prodam. Tel.: (067) 81-919. Stanovanja SOBO, s posebnim vhodom, oddam. Tel.: (066) 34-483. DVOBOSNO stanovanje, v Luciji, oddam za daljši čas. Tel.: (058) 584-585. STANOVANJSKO pravico, za enosobno stanovanje, 40 m2, v Pivki, od 18. do 20. ure. APARTMA v Piranu, oddam. Tel.: (062) 631-653. DVOINPOLSOBNO KOMFORTNO stanovanje, v Kopru-Semedela. 55” m2, garaža, klet in vrt. prodam. 1.400 DEM/nr. Tel.: (066) 24-801. TRISOBNO stanovanjc, na Markovcu zamenjam z doplačilom za večje stanovanjc ali hišo z vrtom, v Kopru ali okolici (do 6 km). Tel.: (066) 33-551. ENOSOBNO, komplet opremljeno stanovanje, telefon, v Izoli, oddam. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »dalj časa«. V ILIRSKI BISTRICI ali Postojni, najame stanovanje ali hišo, par brez otrok. Možen kasnejši odkup. Tel.: (067) 23-640, zvečer. STANOVANJE, 50 m2, v Kopru, prodam. V zameno odkupim trosob-no stanovanje v F-^pru. Tel.: (066) 32-531. ENOSOBNO, lastniško stanovanje, v Semedeli zamenjam za večje v pritličju. Nagrada enosobno stanovanje. Tel.: (066) 35-593, zvečer. ENOSOBNO ah dvosobno komfortno stanovanje na področju Koper--Markovec, iščem. Tel.: (066) 36-736. SPLIT - NOVA GORICA. Dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, VSF, zamenjam za enako v Novi Gorici, inf. po tel.: (065) 81-149, po 19. uri. ZAMENJAM garsonjero v Idriji za garsonjero ali večje stanovanje v Novi Gorici oziroma odkupim stanovanje na obroke. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »Gorica«. DVOSOBNO stanovanje, 62,50 m2, v centru Nove Gorice, centralno ogrevano prodam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »december«. KUPIM stanovanjsko pravico za garsonjero ali enosobno stanovanje v ožjem centru Nove Gorice ali Šempetra. Nudim nagrado v DEM (zdomec). Tel.: (066) 36-550. TRISOBNO, lastniško stanovanje (vrstna hiša), 74 m2, prodam za 72.000 DEM. Tel. (066) 33-202. STANOVANJE 100 m2, s prostorom za delavnico ali dve garsonjeri, z vrtom in sadovnjakom, zamenjam za vrstno hišo. Izola, tel.: (066) 62-827. MANJŠE stanovanje, v občini Piran, iščem. Nudim pomoč starejši osebi. Tel.: (066) 73-971 ali (066) 73-384, med 19. in 21. uro. DVOSOBNO družbeno stanovanje, v Semedeli zamenjam za večje v Kopru ali Izoli, s predplačilom do 5.000 DEM. Nudim visoko nagrado za odkup stanovanjske pravice. Tel.: (066) 24-928. ZADAR-KOPER, dvosobno družbeno stanovanje zamenjam za odgovarjajoče v Kopru ali na slovenski obali. Tel.: (066) 63-451, od 16. ure dalje. V PORTOROŽU oddam, opremljeno dvosobno stanovanje, centralna, telefon. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »celo leto« STANOVANJSKO pravico za odkup dvosobnega stanovanja Semedela, zamenjam za trosobno. Tel.: (066) 22-910. TRISOBNO stanovanje, starejše, adaptirano, veliko klet zamenjam za enako ali dvoinpolsobno. Tel.: (066) 24-233. TROSOBNO STANOVANJE, v centru Pirana zamenjam za manjše, bilo kje na obali. Tel.: (066) 15-161. MLAD PAR brez otrok, išče garsonjero ali manjše stanovanje za dalj časa z mesečnim plačilom. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Solidna cena«. ŠTIRISOBNO stanovanje, novo, neopremljeno, ugodno prodam. Tel.: (066) 31-475. ZAMENJAM eno štirisobno stanovanje, 92 m2, na Markovcu za dva manjša ali eno dvosobno stanovanje, z doplačilom. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Marko«. STANOVANJSKO pravico, ku-Dim. Tel.: (066) 31-&6. MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. DELO STORITVE INŠTRUKCIJE MATEMATIKE, tel. (066) 24-754. ZIDARSKA DELA, večja, manjša, vam opravi mojster s kupnino hitro, kvalitetno, poceni. Tel. (066) 74-050. SLIKAM vitraže in okrasne motive na steklene izdelke (kozarci, vaze). Tel. (066) 59-144. INŠTRUIRAM matematiko za srednje šole. Tel. (066) 58-285, popoldan. INŠTRUIRAM matematiko, mehaniko, fiziko in energetiko, za srednje in osnovne šole. Tel. (066) 36-766 INŠTRUIRAM matematiko. Tel. (066) 23-502 ZAMRZOVALNA SKRINJA spušča, ledi, rosi, obnova dotrajane izolacije. Tel. (066) 36-392. SERVIS hladilnih naprav in pralnih strojev ter zamenjava izolacij. Tel. (067) 72-927. INŠTRUIRAM angleščino za vse šole. Tel. (065) 23-578. HITRO in poceni postavljam zidno oblogo in parket. Tel. (067) 78-202. INŠTRUIRAM matematiko za srednje šole. Tel. (065) 23-568. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV »EXPRES« GORENJE, LTH,OBODIN.,. .Tel.(066)62-990 Ženitne ponudbe OSAMLJEN fant, brez obveznosti, mirnega in poštenega značaja, želi spoznati resno dekle ali mamnico, z enim otrokom, staro do 45 let. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Resno upanje«. PRIMORKE, mlade in starejše si želite partnerja in prijetno silvestrovanje? Pokličite AFRODITO ženitno posredovalnico, tel. (064) 324-258. MEDICINSKA SESTRA z večletnimi izkušnjami v negi odraslih in otro.^vter °Pravljanju gospodinjskih del išče delo v Italiji. Pisne ponudbe pod šifro »prijazna in poštena« pošljite na novogoriško uredništvo. PRODAJALCE za ekskluziven artikel, iščemo. Pridite danes 13. 12. 1991 na KS Žusterna, Dolga reber 5. TRST — CENTER - iščem stalno hišno pomočnico, Slovenko, od 30-50 let, brez družinskih obveznosti, za pomoč bolni osebi - samostojni. Zaželeno dobro znanje italijanskega jezika, priporočila, vozniško dovoljenje. Nudimo primerno mesečno plačo in posebna komfortna soba. Tel. (066) 32-263, sobota popoldan. FAIR —PLAY: ČE BI RADI IGRALI IN NE NAJDETE SOIGRALCA, POKLIČITE NA Tel. (062) 29-117. PRIDNO TRGOVKO, za mini delikateso, iščem. Tel. (066) 36-585, petek od 16. do 18. ure. V topli, ogrevani garaži, 18 m2, sprejmem kakršnokoli delo, tudi za več članov. Tel. (066) 32-562. DVA fanta za delo v Pizzeriji iščem. Šola ni pogoj. Tel. (066) 83-601. OPRAVLJAMO notranja in zunanja finalna zidarska dela. Tel. (065) 67-539, zvečer IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo tekstilnega blaga na območju Tolmina, Nove Gorice in Idrije. V nedeljo pokličite po tel. (065) 81-960. NATAKARICO za pomoč v bifeju v bližini Nove Gorice, zaposlim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »bar«. GRADBENA NOTRANJA DELA Obrtništvo Vidmar. Tel. (065) 88-667, v sobotojn nedeljo od 14. do 18. ure. ZAPOSLIM prijetno dekle za pomoč v gostinstvu. Tel. (065) 81-191, popoldne. IŠČEM varstvo za 6-mesečno deklico. Nudim sobo, zavarovanje in dobro plačilo (zdomec). Tel. (066) 36-550. RAZNO BIKA in TELICO po 400 kg, prodam. Inf. Branko Pisk, Gradnikove brigade 9/stan. 8, Nova Gorica, v petek popoldne in v soboto ves dan. TELICO prodam. Tel. (065) 68-061. POL TELICE prodam. Tel. (065) 69-054. PAPAGAJE par rdečih rozel ugodno prodam. Tel. (067) 72-282. KRAVO, brejo, prodam. Tel. (065) 23-475. POL BIKA prodam. Tel. (065) 67-469. AKUSTIČNI APARATI VIDEOREKORDER Panasonik national (slika sliki, 4 glave...) in COMCORDER SHARP ZOOM 8, novo, ugodno prodam. Tel. (065) 26-14Q 1 PORTNA OPREMA SMUČI »Elan« compreks XE 205 z avtomati tirolija 380, tekmovalni, zimske smučarske čevlje (pancerje). št. 37-39. vse novo, prodam. Tel. 067/ 67-709. po 20. uri. DOMOVIP 100% volna merino, za 2 osebi in DAK Citroen, prodam. Tel. (066) 24-895 od 20. do 22. ure MONTAŽNO GARAŽO in stanovanjsko pohištvo, ugodno prodam. Ogled popoldne, tel. (066) 52-362. RIBIŠKO barko batano, 3,5 m, 65, brez motorja, prodam. Cena po dogovoru, iščem delo natakarja. Tel. (066) 33-121. GARAŽO NA MARKOVCU, od-dam za 5 DEM. tel. (066) 21-370. ELEKTRIRČNI AGREGAT, nov, feroza Daihatsu 4x4,20.000 km, puško »Borovlje«, kombinirko, s sul-montažo, daljnogled svarovski, kal. R-65 in cevi 12x12, prodam. Tel. (066) 34-394. POROČNO OBLEKO, dolgo, roza barve, št. 40, 50% ceneje, prodam. Tel. (066) 23-849. POSLOVNI PROSTOR v Tubljah pri Hrpeljah, oddam v najem ali sprejmem partnerja — trgovska ali gostinska dejavnost. Tel. (066) 35-963 ali (066) 33-267 TRAKTOR ursus z motorjem zetor kristal, 80 KM, 350 delovnih ur, prodam. Tel. (065) 61-188 in 62-995. MOLZNI stroj, italijanski, prodam. Tel. (065) 45-261. IMT 642, 800 delovnih ur, prodam. Robert Markočič, Krasno 12, Dobrovo TRAKTOR TV 420, prodam. Tel. (066) 56-172. BRANO traktorsko, 3 Krka, novo, prodam. Bavčer, Lokavec 189, Ajdovščina. MIXSER HH 12 stereo, prodam za 800 DEM. Tel. (066) 54-690. DIATONIČNO HARMONIKO CFB, ugodno prodam. Tel. (067) 21-071, dopoldan, Branko. TENOR saksofon selmer, ugodno prodam. Tel. (066) 25-760. DIATONIČNO harmoniko, novo, prodam. Tel. (067) 65-766. PIANINO »Petrof«, ugodno prodam. Tel. (066) 35-527. AKAI komponente gramofon in radio, prodam. Tel. (064) 215-919. PC 286/16, prodam. Inf. po tel. (065) 67-342, po 18. uri. KAMKORDERJI sony, najnovejši modeli, popolnoma novi, z garancijo, najceneje prodam. Tel. (064) 312-385. TV HITACHI, barvni, nov. srednje velikosti, prodam za 3.500 SLT ceneje, Žigoni 93 VIDEOKAMERO Sony CCD V-30 E ugodno prodam. Tel. (065) 48-739. ŽENSKO krzneno jakno NU-TRIA, temno rjave barve št. 48 s kučmo ugodno prodam. Tel. 066/22-304 ZDRAVNIŠKO SVETOVANJE. Tel. 066/51-654 in 066/58-678. JUGO 45, letnik 83. komplet garnituro za avtogeno varjenje in zamrzovalno skrinjo »Gorenje« 210 1, prodam. Tel. 066/23-134 SVINJSKO MAST IN ŠPEH, prodam. Tel. 066/30-255, v nedeljo in ponedeljek. V POSTOJNI ali Ilirski Bistrici najamem ali kupim lokal oz. prostor primeren za lokal. Tel. 067/23-640, zvečer. GARAŽO ali manjši poslovni prostor, v Kopru, Olmu, Prisoje, Semedeli, iščem. Tel. 066/36-392. JELOVE ODPADKE, za kurjavo prodam. Tel. 065/69-213. GARAŽO na Cankarjevi ulici prodam. Inf. po tel. 065/21-416. BUKOVA DRVA prodam. Tel 065/62-452. HRASTOVA DRVA prodam. Vr-tovin 24. LITA PLATIŠČA canonica. 14 eolska prodam za peugeot in lord. Tel. 065/53-817 PIŠČANČJO FARMO dam v najem. prodam oziroma nudim večji prostor za skladiščenje in karkoli. Tel. 067/79-110. ZADNJE LUČI. nove za golfa, starejši letnik, prodam. Tel. 065/32-592. ODPIRATE gostinski lokal. Nudimo vam rabljeno opremo za kuhinjo. Tel. 065/65-182. SUH DOMAČ kraški pršut prodam. Tel. 065/65-797. ZASTAVO 101 GT 55. letnik 83. tehnični do maja in bika. težkega 600 kg. prodam. Marjan Koren Budanje 6 tel. 065/65-710. HRASTOVA DRVA prodam. Tel. 065/69-203. BIVALNIK, nov. namenjen za obrt v izmeri 240x600x260, prodam. Tel. 065/56-854. po 16. uri. BALIRANO SENO, kupim. Tel. 065/25-064. RISALNO DESKO Reis in radijsko vodeni avtomobilček 1:10, prodam. Tel. 065/54-232. 061 POSEST? Prodam GARAŽO na Planini. Tel. 324- 328 V Ljubljani ali Kranju z okolico kupim zazidljivo PARCELO ali opuščeno HIŠO. Tel. 45-550 Prodam GOZD pri Škofji Loki. Tel. 63-939 Starejšo HIŠO dam v najem. Kranj. Naklo. Tel. 213-338 HIŠO Z VRTOM, cca 1.200 nr, v okolici Kranja, prodam. Tel. 218-131, po 17. uri GARAŽO v Šorlijcvcm nas. prodam. Tel. 218-254 od 5. do 6. ure V Šorlijevem naselja prodam ali oddam GARAŽO trijplex. Tel. 212-706 Oddam GARAŽO na Planini. Tel. 325- 256 Komunalno opremljeno PARCELO v Žireh prodam. Tel. 622-906 Zazidljivo parcelo, 490 m2, v vikend naselju nad Trstenikom, prodam. Tel. 213-826 PARCELO^ z gradbeno dokumentacijo, 600 m2, v bližini Kranja, prodam. Tel. 216-964 Na Povljah, 5 km od Kranja, prodam TRAVNIK, 18.000 m2, z malo gozda. Možno na obroke, menjam tudi za stanovanje ali avto z doplačilom. Tel. (061) 314-506 Zazidljivo PARCELO v okolici Kranja, kupim. Tel. 328-002 PARCELO. 1000 m2, s starejšo hišo. primerno za obrt. v okolici Šk. Loke. prodam. Tel. 328-002 STANOVANJA Po ugodni ceni prodam raztegljiv KAVČ in 2 FOTEUA. tel. 632-310 Prodam OMARO za dnevno sobo in plinski ŠTEDILNIK Kekec. Tel. 310-749 Ugodno prodam GARSONJERO na Planini, primerno za odvetniško pisarno ali mirno obrt. Tel. 326-162 Lepo GARSONJERO z balkonom, centralnim ogrevanjem v okolici Kranja, prodam. Tel. 061/343-592 Oddam 1-sobno STANOVANJE, opremljeno, v Šk. Loki, za 140 DEM v protivrednosti. Šifra: UGODNO Lepo GARSONJERO v Lescah, 31,5 m2, s svojim vhodom, primerna za vikend, prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 74-538 Takoj vseljivo manjše 2-sobno STANOVANJE v Šk. Loki oddam v najem. Tel. 061/72-738 V najem dam STANOVANJE razgledanim ljudem. Tel. 212-406 Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE s telefoom v Krškem za podobno v Kranju. Poleg železniške postaje. Šifra: BOLJŠA BODOČNOST Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE za večje. Tel. 329-961 Opremljeno SOBO oddam moškim stanovalcem. Stritar, c. na Klanec 31, Kranj 2-sobno STANOVANJE, 60 nr v Podlubniku, prodam. Tel. 622-615. Prodam STANOVANJE, 52 m2, na Planini. Tel. 327-003 STANOVANJE. 1-sobno s kabinetom. telefonom, kabelsko anteno, drugo nadstropje, na Planini III. menjam za 3-sobno oziroma 2-sobno z dvema kabinetoma, po možnosti atrijsko, ni pogoj. Tel. 329-290. Poceni prodam stanovanjsko HIŠO z vrtom na Murovi cesti na Jesenicah ali jo zamenjam za stanovanje z doplačilom na področju Jesenic, Bleda ali Radovljice. Tel. 81-638 LOKALI Vpeljano trgovino \ najetem prostoru oddam \ najem. Tel. 326-285, po 18. uri Iščem samostojni OBJEKT za delavnico v okolici Kranja. Tel. 328-685 Oddam POSLOVNI PROSTOR. 30 m2, v Hotemažah. Tel. 312-385 Mizarsko DELAVNICO z dvema prostoroma. 120 m2, s stroji in orodjem. dam v najem. Informacije 14. 12. 1991. ves dan, Škofja Loka, Jegro-vo predmestje 13, T. Margoč Oddam ali prodam LOKAL, 40 m2. Tel. 50-026 V Kranju z okolico iščem poslovni PROSTOR. Tel. 213-236 Najamem LOKAL za gostinsko dejavnost na območju Lesc, Radovljice ali Bleda. Tel. 74-768 V Šk. Loki Podlubniku oddam PROSTORE, primerne za garažo, skladišče, obrt ali poslovne prostore. Tel. 622-781 V Kranju oddam v najem mizarsko DELAVNICO z vso opremo in centralnim ogrevanjem. Tel. 310-577 Oddam najemniški TRGOVINSKI LOKAL, 20 m2, z odkupom inventarja v centru Kranja. Tel. 323-165, 13. do 15. ure V Kranju v souporabo nudim opremljen pisarniški prostor s faxom. Tel. 325-729. ZAPOSLITVE Če ste ostali brez zaposlitve ali imate prosti čas, poizkusite kot zastopnik DŽS. Tedenska izplačila prowzije. Tel. 622-343, danes od 10. do 12. ure. OZG - Zdravstveni dom Tržič takoj zaposli ZOBOZDRAVSTVENO AŠISTENTKO ali srednjo medicinsko sestro za nedoločen čas. Telefon 50-141, tajništvo ZD Tržič Iščemo KUHARJA za honorarno DELO v Pizzeriji v Kranjski gori. Uvajanje zagotovljeno. Tel. 329-820, od 20. ure dalje Prodaja zanimivega ARTIKLA, Plačilo takoj. Tel. 241-795 Iščem DELO na dom. Na voljo imam prostor. Tel. 73-057 Honorarno zaposlim DEKLE za pomoč pri strežbi. Tel. 214-420, popoldan Rabim AKVIZITERJE za prodajo čistil. Tel. 73-094 Zaposlim KV TRGOVKO. Šifra: TRGOVKA BEAUTV CENTER v bližini Kranja zaposli KOZMETIČARKO ZA SAMOSTOJNO delo. Prijave in in-formacije na tel. 212-451, v nedeljo Ekskluzivno! Tehnični artikel iz uvoza (ZRN), ki si ga želi vsako gospodinjstvo. Provizija 42%. Tel. 802-080 Honorarno zaposlim OPERATER-JA-KO za vnos podatkov MDS Rekorder. Gašperič, Pot na Jošta 34, Kranj Kava bar Lev Preddvor sprejme v redno delovno razmerje, mlado, simpatično in vestno DEKLE za strežbo. Tel. 45-360 Kava bar in diskoteka Primadona Tregija sprejme v redno delovno razmerje več mladih, simpatičnih in vestnih DEKLET za strežbo. Tel. 45-360 Želite dodaten ZASLUŽEK? Prodaja zanimivega artikla, niso knjige. Tel. 43-526 Zaposlim samostojnega AVTOKLEPARJA. Šifra: KRANJ STORITVE OBLIKOVANJE krošenj, podiranje drevja. Tel. (061) 263-437 RTV SERVIS Porenta. Breg ob Savi 75. tel. 401-347 ODMRZUJEM vodovodno instalacijo. Tel. 327-323 POLAGANJE keramičnih ploščic in marmornatih stopnic. Tel. 49-521 Mikrovalovne PEČICE vseh vrst POPRAVLJAM. Tel. 74-331 VODNOINŠTALACIJE vseh vrst! Tel. 218-428 Lastniki vozil CITROEN, peugeot, obnavljam odmične osi. Tel. 216-705 MONTAŽA centralnih kurjav. Tel. 65-817, zvečer KROVSKO KLEPARSKA dela opravimo kvalitetno. Tel. 79-043 IZOLIRAM cevi za centralno kurjavo, poceni. Tel. 79-043 OBLIKOVANJE krošenj, podiranje drevja. Tel. (061) 263-437 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA ali polovico. Trboje 30, Kranj ŠARPLANINCE, mladiče, ugodno prodam, rodovnik. Tel. 49-326 Prodam KRAVO z drugim teličkom in dve teleti po 200 kg. Stahinj 7, Naklo Prodam PRAŠIČA - domača krma! Velesovo 45 Prodam BIKCA. Zg. Binje 30 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mače 3, Preddvor Prodam TELIČKO, staro 8 tednov, za rejo. Zupan. Kupljenik 16. Boh. Bistrica Prodam BIKCA in TELIČKO črno-bele pasme, stara 6 dni. Hraše 30. Lesce Prodam polovico BIKA. Voglje. Na vasi 24 Prodam SIMENTALCA. 130 kg za rejo. Zalog 51. Cerklje PURANE za zakol prodam. Pokopališka 22. Kokrica. Kranj Prodam mlado KRAVO za zakol ali menjam za brejo. Rakovec Ivan. Dolenja vas 30. Tel. 64-071 PONY žrebiček, star 18 mesecev, rjavo bele barve, prodam za 950 DEM. Tel. 691-117 Prodam TELICO za zakol ali menjam za brejo. Praše 14. Mavčiče Prodam brejo TELICO ali menjam za jalovo. Virmaše 42. Šk. Loka Prodam črno-belega BIKCA, starega 1 teden. Goriče 11. Golnik Prodam mlado, težko KRAVO za zakol. Sp. Brnik 60 Prodam PRAŠIČA ali menjam za TELETA. Tel. 421-872 Prodam PRAŠIČA, 160 kg, domača krma. Tel. 79-619 Kupim več TELET, težkih 100 kg. Tel. 422-719 v r Prodam 2 PRAŠIČA za zakol. Mihelič. Černivec 11, Brezje Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Tel. 65-026 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Nasovče 15, Komenda Prodam PRAŠIČA. Tel. 421-530, Velesova 42 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 97, Žabnica Prodam KOBILO. Tel. 73-917 Prodam SVINJO, težko okoli 150 kg. Tel. 64-150 Prodam PRAŠIČA za zakol. Češnjeve k 11, Cerklje Prodam 2 TELICI, breji in eno KRAVO, brejo, vse simentalke. Vinko Rozman, Šmledr.ik 10 Nemškega OVČARJA, rodovnik, prodam. Tel. 76:341 Prodam PRAŠIČE za zakol, krmljeni z domačo krmo. Kurirska pot 11, Kranj za Primorsko Prodam KRAVO za meso ali menjam za brejo. Kupim do deset dni starega TELETA simentalca. Olše-vek 22, tel. 43-353 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 200 kg, Čirče, Kranj. Prodam 20 kg težke PUJSKE, tel. 79-690 Prodam polovico BIKA. Tel. 061/ 621-126 Prodam PRAŠIČA ZA ZAKOL, domača krma. Golniška 1, Kokrica Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg, TELIČKO SIMENTALKO IN POLOVICO MLADE GOVEDI. Strahinj 65, Naklo Prodam 14 mesecev staro TELIČKO. Tel. 325-298 Zamenjam mlado težko, jalovo KRAVO, za brejo. Rudno 8. Telefon 66-053 Poceni prodam psičke KRAŠKEGA OVČARJA. Tel. 51-259 Prodam PRAŠIČA. Nova vas 6, Radovljica Prodam PRAŠIČA za zakol. Tel. 78-754, popoldan Prodam TELETA simentalca. Zg. Brnik 73, Cerklje STANOVANJSKA OPREMA Otroško POSTELJO z jogijem, 190 cm in pisalno MIZO, poceni prodam. Tel. 324-488 Prodam 3 leta staro KUHINJO Marles, s štedilnikom in jedilnim kotom. Tel. 622-525 2 POSTELJI z omaricami, prodam, 5.000 SLT. Tel. 633-752 Ugodno prodam SPALNICO in el. ŠTEDILNIK. Tel. 324-688 Ugodno prodam skoraj novi zložljivi POSTELJI. Nova vas 1, Radovljica Prodam dobro ohranjena notranja VRATA, 5 kosov. Tel. 621-500, Šk. Loka Poceni prodam pomivalni PULT z dvema koritoma in odcejalnikom. Tel. 83-950 KUPIM Kupim več BIKOV, težkih 100 kg. Tel. 49-002 - 22834 Kupim MOTOR za Jugo 45, star do 3 leta. Tel. 46-572 - 23151 Kupim par PAVOV. Tel. 422-646 - 23159 TROSILNIK hlevskega gnoja Tajfun kupim. Tel. 70-227 — 23317 GLASBILA Po ugodni ceni prodam 80-basno HARMONIKO. Tel. 632-310—22986 Prodam klavirsko HARMONIKO Hohner, 120-basno, zelo dobro ohranjeno. Tel. 323-871 - 23143 Prodam PIANINO Petroff. Tel. 81-655, popoldan - 23229 Prodam star dunajski KLAVIR. Tel. 216-602 - 23236 ŠPORT Prodam moške DRSALKE Adi-das. št. 38. Tel. 327-239 SMUČI 150 cm in PANCERJE, št. 39. prodam. Tel. 43-230 Prodam smučarske PANCERJE, št. 40 in 41. Tel. 43-121 Prodam SMUČI, dolžine 160 cm. Tel. 43-121 Poceni prodam 2 para SMUČI z okovjem. Tel. 50-702 KOLESA Prodam pele PLAŠČ Bizam, nov, srednja postava. Tel. 211-882 Ugodno prodam AVTOMATI K A3 ML. Partizanska 50, Šenčur OTROŠKA OPREMA Ugodno prodam otroški VOZI-ČEK Aico. TEI. 44-554 Prodam športni otroški VOZIČEK McLaren in zložljivo POSTELJICO. Tel. 328-685 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK Chicco. Tel. 328-254 PRIDELKI Božične JASLICE, posamično, prodam. Tel. 218-062 Prodam 21 g ZLATA za zobe. Tel. 631-758 Prodam staro poslikano kmečko SKRINJO. Tel. 64-115 Prodam suha DRVA. Praproše 1. Podnart Prodam novo tuš KABINO. Tel. 76-303 Prodam 15 m jesenovih DRV. Tel. 329-891, popoldan ali 241-528, dopoldan. Prodam večjo količino krmilnega KROMPIRJA. Dolinar, Sveti duh 47, Škofja Loka Krmilni KROMPIR prodam. Voglje. Tel. 49-252 OBVESTILA Imate TEŽAVE s pritiskom ali sladkorno? Tel. 802-581 OBRTNIKI! Vodim poslovne knjige in vam sestavim davčno napoved. Tel. 49-367 Ženska zimska oblačila V and S Trzin vrši v prostorih Tekstilindusa, obrat 2, dne 13. in 14. 12. 1991 od 9-18. ure akvizitersko skladiščno PRODAJO. Plašči, 6.600 SLT, jakne 5.100 SLT, kostimi 6.100 SLT, pelerine 3.580 SLT. Vse na 3 obroke. Vabljeni! Za hitro in solidno popravilo vaših gospodinjskih aparatov se priporoča SERVIS ŽEPIČ. Tel. 57-695 Za darilo ob upokojitvi se krajanom Kokre iskreno ZAHVALJUJEM. Lustek Jožek. POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket ter POLAGAM tople pode, itisone, tapisome in pluto. Tel. 622-065 Iščem EKIPO za izvajanje notranjih in zunanjih ometov. Tel. 32-221, int. 2568 IZOLIRAM cevi centralne kurjave z aluminij pločevino in mineralno volno, hitro in poceni, reg. obrt. Tel. (061) 485-360 Prazniki se bližajo, praznujte jih v dvoje. Pokličite AFRODITO, ženitno posredovalnico iz Kranja. Tel. 324-258 ali 51-245 do 22. ure V mirnem koncu mesta Vam varujem OTROKE. Tel. 217-238 Študent išče DRUŽBO za najdaljšo noč. Tel. 310-628 RTV SERVIS Baltič, Sr. Bitnje 65, popravilo radio — tv - video aparatov vseh vrst. Tel. 325-589 Za posojilo 20.000 DEM vam nudim visoke obresti in garancijo. Možno tudi partnerstvo. Tel. 217-891 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in silvestrovanje nudi duo. Tel. 421-498 DUO igra na ohcetih in manjših zabavah. Tel. 46-137 RAZNO PRODAM Moški PLAŠČ, koža, rjav, številka 52-54. Tel. 802-581 Kalupe za jaslice in JASLICE, prodam. Tel. 242-331 Na razpolago še nekaj MREŽIC za Braun aparat. Tel. 802-581 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči in jeklenko. Tel. 215-941 Prodaih usnjeno moško JAKNO in moški plašč. Tel. 215-941 Prodam KROMPIR za krmo. Tel. 312-293 _ Prodam ALUMINIJASTE PLOŠČE različnih dimenzij in različno ORODJE za vrtalni stroj. Tel. 214-531 Prodam rabljeno otroško SPALNICO. barvni TV Grunding, avtoradio — kasetar in POLNILEC akumulatorjev. Tel. 328-202 OSTALO Prodam SLADKOR v 50 kg vrečah po 40,00 SLT. Tel. 47-491 Prodajamo božična DREVESCA, tudi večje količine. Tel. 403-167, Kalan Janko, Zg. Besnica 74 RAZNO NUDIM varstvo otrok od 1 do 7 let. Tel.: 39-542 ROLETE in žaluzije v več barvah izdelujem in montiram. Tel.: 24-296 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in boj-lerjc za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tel.: 39-878 PROSTOR za frizersko stroko v Draži vasi iščem. Pisne prijave na naslov: Jurij Berdnik. st., Loče 61/a, Loče pri Poljčanah ŠTUDENTKA angleščine in slovenščine poučuje, inštruira in prevaja. Tel.: 063/ 776-585, popoldan INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko za vse stopnje. Pridem tudi na dom. Tel.: 714-730 068 _ POSEST PARCELO (13 a), za vikend, na Vrhu nad Mokronogom in gozd (1,2 ha) prodam. Tel. 063/35-071. VEČJO NJIVO na Prelogih pri Se-mišču in večji skedenj (za prestavitev), prodam. Tel. 23-695. VINOGRAD in zidanico v Radoviči. na lepi sončni legi, poleg ceste, prodam. V zidanici je elektrika In voda, vinograda je 20 a ali 600 trt. Kuz-mijak, Bojanja vas 30, Metlika. Tel. 068/60-105, popoldne. MEŠAN GOZD na Uršnih selih, k. o. Dobindol, prodam. Tel. 068/21-234 ali 73-192, popoldne. NJIVO v Dobrniču-Preska, v izmeri 3.248 m2, prodam. Cena 170.000 SLTali4.250DEM.Tcl.061/346-643, od 8. do 14. ure, razen nedelje. PRODAM PRODAM 2 PRAŠIČA (150 kg). Železnik, M. Brusnice 10. ODDAM V NAJEM najboljšemu ponudniku posl. prostor, 65 m2, s tel. cent. gretjem, skladiščem ter parkiriščem za kakršno koli obrtno ali gostinsko dejavnost ali trgovino v Trebnjem. Tel. 068/44-100. NOV BOJLER (8 1), ročni stroj za precizno brušenje in graviranje prodam 30% ceneje. Prodam tudi motorno kolo BMW 500. Tel. 28-518, zvečer. Pletilni stroj BROTHER, enored-ni, prodam. Tel. 25-632. RAČUNALNIKE IBM-AT 386, IBM-XT in osciloskop »Hameg« prodam. Tel. 0608/79-375. TELEVIZOR črno-beli poceni prodam. Tel. 26-317. PRODAM črno-beli televizor in manjši pisalni stroj, nov. Tel. 25-597. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,5 kW) ugodno prodam. Tel. 068/65-036. DVA PRAŠIČA, težka okoli 120 kg, prodam. Tel. 26-191. ZAMRZOVALNO OMARO (200 1). brezhibno, prodam ali zamenjam za 50-litrski zamrzovalnik. Tel. 068/ 20- 291. OVERLOCK PFAFF - entlarico, 4-nitno, novo, nerabljeno, z garancijo, ugodno prodam. Tel. 064/215-650. PEČ ZA CENTRALNO KURJA-VO za etažno ogrevanje Emo central, 23 ccal prodam. Tel. 0608/61-580. PRODAM 2,5 ha mešanega gozda v Jehovcu pri Mirni. Tel. 061/329-930. ARTIČE! Hišo z gospodarskim poslopjem in garažo na 28 arih zemlje, vodovod, elektrika, telefon, poceni prodam. Tel. 0608/65-531 VIKEND na Ljubnu prodam. Tel. 86-265 ZAZIDLJIVO PARCELO v Brus-nisah prodam. Tel. 22-148. SADOVNJAK,651 m2,v Orešju nad Šmarjeto, primeren tudi za vikend. prodam. Tel. 21-161. PARCELO s hišo v IV. gradbeni fazi, na Regerških košenicah, prodam za 140.000 DEM. Tel. 25-539. PARCELO za vikend, v okolici Sevnice, prodam. Tel. 0608/82-652. STAREJŠO HIŠO v Prečni št. 14 ob cesti prodam. Tel. 24-414, zvečer. PARCELO pri Beli Cerkvi, primerno za vinograd in zidanico, prodam. Tel. 24-535. Novejšo ENOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom (116 m2), na lepem kraju na Senovem, prodam. Tel. 064/ 218-565. PRI TREBNJEM, Škovec 1, prodam podkleteno hišo, gospodarsko poslopje in 4.600 m2 zemlje. Tel. 061/ 192-229, 061/192-369. NJIVO IN TRAVNIK v izmeri 8.600 m2, 4 km, iz Dol. Toplic, ugodno prodam. Tel. 26-600. PRTLJAŽNIK za avto (nosilce smuči) R 18 in fiat cromo prodam. Tel. 21- 367. SEMENSKI KROMPIR dezire in rezi (beli) prodam. Ažman, Suha 5, Kranj. Tel. (064) 43-010. ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH (380 1), novo prodam za 22.500 SLT. Ogled v petek, Blažič, Ždinja vas 1. Po ugodni ceni prodam BIFE prikolico z lokacijo, menjam tudi za osebni avto. Tel. 24-792. KRAVO, staro osem let, brejo 4 mesece, prodam, Kocjan, Butoraj 2, Črnomelj. BREZŽIČANI TELEFON, domet 5 km in dometa 200 m, prodam. Tel. 21-079. AVTOPRIKOLICO IN ELEKTRIČNI BOJLER (80 1), nov. prodam. Tel. 84-712. KRZNEN PLAŠČ BIZON, rjave barve, dobro ohranjen ugodno prodam. Tel. 24-946. PRALNI STROJ CANDY. dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 24-946. KOMPRESOR in CO: varilni aparat. nov ali po naročilu, prodam 60% od nove cene. Tel. 25-894. PRODAM stroj za strojno vezenje, z 8 glavami za 10.000 DEM. Tel. (068) 60-004, popoldan. SMREKOV LADIJSKI POD prodam. Tel. 42-293. ZAPOSLITEV TAVERNA V KRŠKEM zaposli dekle brez obveznosti za delo v strežbi. Tel. (0608) 32-224. DEKLE za delo v butiku iščem. Možnost stanovanja. Tel. 28-501. ZAPOSLIM KV avtomehanika z najmanju 10 let delovnih izkušenj na osebnih avtomobilih ali trgovca s prakso za delovno mesto trgovca avtodelov. Servisno prodajni center Janez Molek, Gradac v Beli krajini. NATAKARICO za delo v kava-baru zaposlim. DVOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju zelo ugodno prodam. Tel. (068) 51-629. ENOSOBNO STANOVANJE (45 m2) v Novem mestu zamenjam za večje zaradi odkupa. Tel. (068) 27-208. V SEVNICI ali okolici vzamem v najem neopremljeno, takoj vseljivo dve do trisobno stanovanje za dobo cca dveh let. Tel. (0608) 81-750, v petek od 8. do 14. ure. STANOVANJE v Novem mestu kupim. Tel. 23-136. V CENTRU Dvora pri Žužemberku prodam lastniško obnovljeno stanovanje. veliko 60 m2. Možnost poslovnih prostorov. OBVESTILA V AGROMEHANIKI. v Hrastju pri Kranju lahko kupite najcenejše akumulatorje (12/55 za 2.139 SLT. 12/ 97 za 3.442 SLT, 12/135 za 4.462 SLT,) avtoprikolica pa od 12.900 SLT dalje. TRGOVINA ROGELJ, na Rdečem Kalu nudi čreva vseh vrst. TRIDNEVNO SILVESTROVANJE na Češkem v Brnu, 2 polpenziona, prevoz s turističnim avtobusom, novoletna večerja za 170 DEM. Pal-matours Metlika, Cankarjeva 12, Metlika Tel. 58-056. RAZNO ROVOKOPAČ SKIF BN 79. letnik 1984 in traktor DEUTZ 60. s pri-kolico, letnik 1987, prodam. Tel. 068/ 52-66, po 18. uri. PROSIM vse slučajne očividce, prometne nesreče, ki se je pripetila 15. oktobra 1991 ob 14.15 na križišču Mačkovec pri Novem mestu, da se mi javijo pod šifro »RESNO«. PROSTORE (31 m2), primerne tudi za poslovno dejavnost, v središču Sevnice, oddam. Tel. 0608/81-731, od 20 do 22. ure. ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu damo v najem. Tel. 068/25-161 ali 25-160. ZA VEČ LET oddam poslovni prostor za vsako dejavnost v strogem središču Novega mesta. Prodam tudi kiosk Imgrad A element. Ponudbe po tel. 068/21-948. V CENTRU NOVEGA MESTA oddam opremljeno trgovino. Tel. 25-193. NOVI TEDNIK RADIO CELJE 065 POSESTI NOVO hišo v VI. fazi, v Preboldu, ugodno prodam ali dokončam po dogovoru. Tel.: 713-002, od 18. do 22. ure GRADBENO parcelo v bližini Celja, prodam ali vzamem v račun osebni avto golf, star do 3 leta. Tel.: 37-204 DVOSTANOVANJSKO hišo z delovnimi prostori, ne popolnoma dokončano, prodam. Tel.: 063/711-304 STAREJŠO hišo v Celju, prodam. Ponudbe pod Šifro: DEČKOVO NASELJE VINOGRAD, hišico, klet na sončni legi, blizu Zibike, prodam. Tel.: 744-140. od 7. do 19. ure. STAREJŠO hišo na relaciji Podčetrtek, z gospodarskim poslopjem, 3 ha zemlje, zraven glavne ceste, zelo ugodno prodam. Primerno za takojšnje stanovanje. Informacije dobite vsak dan pri Frančiški Šerg. Globoko 2, Šmarje pri Jelšah GOZD, 58 a, primeren za vikend, prodam. Krajnc, Pod vreo 25. Šentjur HIŠO z velikim vrtom, prodam. Jože Oberžan, Razgledna 19, Celje HIŠO z zemljo ob cesti Lcsično-—Kozje, prodam. Tel.: 063/29-824 GRADBENO PARCELO 917 m2 v Medlogu pri Celju, prodam. Rel.: 26-553 ali 714-352. v večernih urah LOKAL v centru Celja. 60 m2 s 110 m2 vrta. izredno primeren za gostinstvo, prodam. Tel.: 063/24-908 NJIVO 3000 m2, travnik 5000 m2, prodam Drešinja vas. Tel.: 711-691. 776-411. od 12. do 16. ure HIŠO, v Žalcu, primerno tudi za obrt ali poslovne prostore, prodam. Tel.: 711-644 KUPIM POZOR! Če že imate pogodbo za odkup stanovanja, ki ga ne mislite odkupiti, ga namesto vas odkupim in vas nagradim. Šifra: DECEMBER 91 HRASTOVE suhe deske, kupim. Tel.: 37-520 NAD 100 let staro pohištvo, tudi poškodovano (omaro, vitrine, mize. stole, itd.) in ostale drobnarije, kupim. Pišite na naslov: Vlasta Bari, Glavni trg 25, Maribor. Tel. 062/34-404 STANOVANJE odkupim namesto vas ter vas bogato nagradim. Tel.: 35-431. ŠTEDILNIK — centralni, nerjaveč, kupim. Franc Recko, Javorje 39, Gorica pri Slivnici ZAPOSLITEV HONORARNO zaposlim mlado dekle za strežbo v lokalu. Strmec pri Vojniku. Tel.: 772-202, od 8. do 12. ure PRIVATNO podjetje iz Celja išče sposobne ljudi za delo na terenu. Obvezen lastni prevoz. Tel.: 441-795 DO lepega zaslužka tudi brez avta s prodajo artikla za vsako gospodinjstvo. Tel.: 736-102, v petek od 17. do 18. ure HONORARNO delo v trgovini dobi urejeno, pošteno in marljivo dekle, staro nad 22 let. Inf. na tel.: 441-380, popoldne ali zvečer ZAPOSLIM šiviljo in voznika z B ali C kategorijo. Šifra: REDNA ALI HONORARNA ZAPOSLITEV ZAPOSLIM dekle z znanjem strežbe (gostinska šola). Ponudbe pod šifro: LJUBEČNA ZAPOSLIM delavko za delo v gostilni. Tel.: 736-013 PARTNERJA s poslovnim prostorom (30 m2) v Velenju, iščem. Šifra: POHIŠTVO BUTIOUE otroške konfekcije honorarno zaposli dve šivilji. Možno tudi delo na domu. Tel.: 731-870, zvečer 731-527 VGRADNI hladilnik gorenje, nerabljen, 140 1, tip HTV 103, prodam. Tel.: 27-951 OTROŠKO sobo, zelo ugodno prodam. Tel.: 722-634 ZAKONSKO posteljo 140x190, prodam. Tel.: 39-105 PEČ emocentral 23 z grelno ploščo, prodam. Tel.: 776-218, popoldan ŠTEDILNIK — 2x plin, 4x elektrika, prodam. Tel.: 35-319 DVE termoakumulacijski peči. AEG, 10 1 bojler elin in pralni stroj gorenje, prodam. Tel.: 24-184 OTROŠKO posteljico z jogijem, stajico in gugalni konjiček, ugodno prodam. Tel.: 28-646 OMARO z drsnimi vrati, novo, prodam. Tel.: 26-483, po 17. uri PLINSKO peč Iskra, prodam. Marta Vrečar, Tremarje 6, Čelje, tel.: 25-795 KLASIČNO spalnico (svetlo), prodam za 10.000 SLT. Tel.: 37-642 KOMPLETNO opremo za živilsko trgovino in za mesnico, rabljeno eno leto, prodam. Tel.: 34-556 PRALNI stroj gorenje, rabljen, prodam za 200 DEM. Tel.: 27-013. STANOVANJA TRISOBNO stanovanje 78 m2 v Novi vasi, komfortno, zamenjam za dvoinpol, tri ali več sobno v centru ali Otoku. Tel.: 35-055 TRISOBNO komfortno stanovanje na Hudinji zamenjam za manjše, kjerkoli v Celju. Tel.: 31-037 ING. gradbeništva najame v okolici Žalca starejšo hišo ali večje stanovanje. Možna manjša adaptacija in delno predplačilo. Tel.: 711-698 od 18. do 20. ure. OGREVAN prostor oddam mlademu fantu, nekadilcu. Tel.: 25-370 DVOSOBNO stanovanje v Celju menjam za enosobno ali garsonjero (pritličje ali dvigalo) v Žalcu. Inf. na tel.: 712-240 DVOSOBNO stanovanje v Celju oddam. Plačilo vnaprej za tri leta. Informacije na tel.: 841-049 IZREDNO ugodno. V zameno za garsonjero ali enosobno stanovanje nudim možnost odkupa trisobnega družbenega stanovanja, 70 m2 v Celju. Tel.: 066/73-389, po 20. uri NOVEJŠE dvosobno prodam ali menjam za starejšo hišo. Tel.: 39-275 GARSONJERO 27 m2 prodam ali zamenjam za enakovredno v Ljubljani, ob obali ali v Kranjski Gori. Tel.: 28-944, zvečer. DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje na Otoku, prodam. Tel.: 36-672, od 19. do 20. ure. ENOSOBNO centralno ogrevano stanovanje na Otoku, prodam. Tel.: (061) 311-954 DVOINPOLSOBNO lastniško stanovanje s telefonom in centralnim ogrevanjem, v Celju, prodam ali oddam. Tel.: 063/27-747 KLASIČNO dvoinpplsobno stanovanje, 68 m2, prodam. Šifra: DOLGO POLJE . . GARSONJERO v Žalcu, 33 m , centralno ogrevano, opremljeno, prodam. Tel.: 063/712-240 VIOLINO, prodam. Tel.: 731-086, zvečer DIATONIČNO harmoniko, novo, melodija, G-C-F-B, prodam. Tel.: 35-290 KLARINET, znamke adler, za 400 DEM, prodam. Arnejčič, Babna reka 20, Loka pri Žusmu ŠPORTNI REKVIZITI SMUČARSKE vezi marker, zelo ugodno prodam. Tel. 741-613, po 15. uri SMUČI elan 1,8 in 1,7 m, komplet s palicami in čevlji, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 776-525 ŽIVALI PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo hrano, prodam. Mastnak, Na griču 10, Ljubečna PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. Slomšek, Primož 20, Šentjur KRAVO, brejo, prodam. Cena po dogovoru. Ignac Petek, Lindek 4, Frankolovo TELIČKO, sivorjavo, staro 20 dni, prodam. Jel.: 779-182 TELIČKO brejo osem mesecev, čr-nobelo iz A kontrole, prodam. Martin Rezar, Grajska vas 27 ali tel.: 063/ 726-358, po 19. uri POLOVICO prašiča, prodam. Sitar, Gabrovec 9, Vojnik TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, po izbiri, prodam. Martin Kopitar, Vrhe 61, Teharje NEMŠKE mlade ovčarje in kozo, prodam. Tel.: 39-076 PRAŠIČA za zakol, prodam. Hedvika Cizej, po domače pri Ropan, Ljubčena 77 SVINJO rejeno za zakol, prodam. Tel.: 772-470 PRAŠIČA domače krmljenega, 120 kg ali polovice, prodam. Košir, Goričica 25, Šentjur PRAŠIČA za zakol, prodam. Ana Oset, Črnolica, Šentjur ČISTOKRVNEGA nemškega ovčarja, starega 5 mesecev, prodam. Tel.: 701-500, int. 279, od 6. do 14. ure PRAŠIČA ali polovico, krmljen z domačo hrano, prodam. Naglič, Poljska pot 6, Ljubečna OPREMA PLINSKO peč za ogrevanje, malo rabljeno, prodam. Tel.: 28-144 HLADILNIK in štedilnik, rabljen, ugodno prodam. Tel.: 714-173 ŠTEDILNIK v dobrem stanju, bel in sobno peč dobro ohranjeno, prodam. Emilija Dravžbaher, Šempeter 65, Šempeter PLINSKO peč in kombiniran otroški voziček za dvojčke, ugodno prodam. Tel.: 063/37-797 RAZNO VDOVA, 65, urejena, ne morem sama obdržati dvosobno stanovanje, zato sprejmem gospoda 60-80 let v oskrbo. Možen zakon in odkup stanovanja. Šifra: POMAGAJMO SI! VDOVEC, nad 66 let bi rad prišel k samski, dobrosrčni, s premoženjem. Ponudbe pod šifro: RESNO, POŠTENO ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. Tel.: 25-031 Obvestilo bralcem Prihodnja izdaja Nove dobe bo dvojna številka na 48 straneh in s TV sporedom za štirinajst dni. Na prodajnih mestih in v prosti prodaji jo boste lahko kupili že v torek, 24. decembra 1991. GARAŽO v bližini hotela Merx na Ljubljanski cesti, oddam. Tel.: 25-717 ŽALUZIJE in rolete popravljam in montiram. Tel.: 31-776 IZDELUJEMO in popravljamo zvočnike in akustične naprave. Elek-tromehanika Kranjec, tel.: (063) 21-148 ODDAM v najem manjši opremljen lokal s telefonom. Inf. na tel.: 063/31-209 INŠTRUIRAM matematiko, fizi-ko, angleščino za vse stopnje. Prevajam angleško literaturo. Tel.: 37-315 ODDAM poslovne prostore za mirno obrt v bližini Celja v velikosti 100 m2 s telefonom in centralnim ogrevanjem, za daljši čas. Tel.: 21-151 in 24-968, vsak dopoldan IŠČEM varstvo za enoletnega otroka. Tel.: 33-553 ODDAM poslovni prostor ca. 50 m2, v centru Šentjurja. Informacije na tel.: 37-535, proti večeru KNJIGOVODSTVO za obrti storitvene dejavnosti, po ugodni ceni, vodim. Tel.: 063/25-979, do9. in 15. ure dalje ŠAMPINJONI omogočajo zaslužek vse leto. Gojenje enostavno - navodila natančna. Tel.: 061/453-853 VARSTVO za 2-letnega fantka v Šempetru iščem. Tel.: 701-642, Lučka Prislan, Šempeter 55, 63311 Šempeter v Sav. dolini OSTALO PLINSKI štedilnik, nov, rtioški in ženski podložen plašč št. 48 in 38, škarje za pločevino in še kaj, prodam. Tel.: 37-797 AKVARIJ z opremo in aparat za povečavo slik, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 713-450, po 12. uri GARAŽO, zelo funkcionalno urejeno, z elektriko na Hudinji, prodam. Tel.: 35-326. Ogled in informacije vsak dan MOŠKE jakne in plašče iz skaja, ugodno prodam. Informacije: Kersnikova 8, stanovanje št. 6 KOZOLEC štiriokenski, prodam. Andrej Bolčina, Radoblje 3, Laško ZAMRZOVALNO skrinjo 2101 in originalni prtljažnik za peugeot 205, prodam. Tel.: 853-924 GARAŽNA vrata dimenzije 2,40 x 2,70 m in agregat za varjenje, prodam. Tel. 701-652 DIANO 6, registrirano do julija 92 in Cd gramofon, ugodno prodam. Tel.: 36-485 GARAŽO elektrificirano, 20 m2, ob Plavi laguni, prodam. Tel.: 27-882, popoldan KOŽE navadne lisice in kune, prodam. Tel.: 063/770-117, popoldan ZX aura, nov, dobava konec januarja 92 in IMV prikolico 1,1 t z nalet-no zavoro, prodam. Tel.: 063/701-373 GRELNO napravo (vibastor) 24 V, 60 W na plinsko olje, novo, ugodno prodam. Tel.: 779-257, po 15. uri USTROJENE črno-bele zajčje kože, 25 kom., ugodno prodam. Tel.: 063/39-849 KOTEL za žganje 100 1 in alfo 60 1, prodam. Alojz Maček, Babno 7 OSCILOSKOP EO 213, prodam. Tel.: 713-450, po 12. uri VOLNO raznih barv za ročno ali strojno pletenje, 30 kg, prodam enemu kupcu. Tel.: 26-880, 714-615 ZIDARSKE, kovinske podpornike z navojem in 64 m2 blejske plošče ter feroterm peč z bojlerjem, 40 tisoč call., ugodo prodam. Tel.: 47-844 GARAŽO, v Vojkovi ulici, v garažni hišk prodam. Tel.: 063/25-778 STRUŽNICO in gumi voz 16 col, prodam. Ivan Basic, Ojstriška vas 26, p. Tabor CISTERNO za kurilno olje — pločevina 4 mm, 3000 1 in avtoradio z zvočniki, prodam. Tel.: 821-225 BOROVE plohe - ca. 1 m3, suhe 50 mm in kuhinjski štedilnik kiippers-busch, prodam. Tel.: 714-342 BARVNI TV, gugalni stol, okroglo mizo in akvarij za ribe, prodam. Ernest Kovač, Pucova 5, tel.: 35-715 ŽELEZNE cevi, malo rabljene, 5 1/4 cole, 70 m in dobro ohranjeno moško Rogovo kolo, ugodno prodam. Franc Hribovšek, Drešinja vas 8, Petrovče, tel.: 776-456 AVTOMOBILI VUGO 45, prevoženih 77.000 km, prodam. Tel. (063) 36-522 VUGO 45 A, letnik 1986, prodam za 3.300 DEM. Tel.: (063) 32-034 SUZUKI SWIFT GL, bele barve, letnik 1991, prevoženih 8.000 km, prodam za 15.000 DEM. Tel.: (063) 772-661 OPEL KADETL, letnik 1977, garažiran, dobro ohranjen, pravkar registriran, prodam. Tel.: (063) 882-705 CHEVROLET MONZA, ameriško limuzino, neuničljivo, letnik 1978, avtomatske prestave, servo volan, registriran do 10/ 92, prodam za 700 do 800 DEM ali zamenjam. Tel.: (063) 701-636 LADO 1200, letnik 1977, vozno, teh. pregled., ugodno prodam. Cena po dogovoru. Anton Božič, Poženelova 7, Laško 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen, registriran do 8/92, prodam, cena 1.500 DEM. Tel.: (063) 714-418, popoldan VETERANI! Motorno kolo DKW 250 cm3, letnik 1952, vozen, prodam. Tel.(063) 713-967 OPEL VECTRA 1,6 i, 5 vrat, metalik, nov, registriran, prodam. Tel.: (063) 31-791. Z 750, letnik 1976, registriran do 5/92, športno urejen, izoliran, prodam, cena 1000 DEM. Lipnik Željko, Pustike 5,63252 Pristava pri Mestinju. ZA LEVA VRATA Jugo 55 A kupim trikotno steklo (ki se odpira). Tel.: (063) 28-564. PEUGEOT 309, letnik 1986 prodam ali zamenjam za manjše vozilo, novejše. Tel.: (063) 24-602. PRODAM ALI MENJAM za R4 GLT Zastavo 125 PZ, letnik 1988, registriran do 4/92, pet prestav, zimski plašči, radio za 3.900 DEM. Prodam še plinsko napravo in ročno črpalko za pretakanje plina v avto za 210 DEM. Tel.: (063) 853-656. arni VELEPRODAJA OTROŠKIH ARTIKLOV: - stekleničke, dude, plenice, igrače... Skladiščno transportni center Celje Kidričev^ 36 Tel.: (063) 38-594 delovni čas od 9. do 14. ure OSTALO STANOVANJE trisobno lastniško, super komfortno s telefonom v Celju — Nova vas, prodam ali zamenjam proti vašemu doplačilu, za dvosobno ali enoinpolsobno v Ljubljani. Tel.: (061) 781-096. TELETEKST za TV Gorenje prodam. Tel.: (063) 821-708. ODDAM OPREMLJENO SOBO v Velenju s souporabo sanitarij, kuhinje in telefona, sam- zirp d.o.o. podjetje za posredovanje nepremičnin Titov trg 4, CELJE (hotel EVROPA) Tel.: (063) 24-208, int. 321, Fax.: (063) 24-126 od 8. do 12. in od 14. do 18. ure POSREDOVANJE NEPREMIČNIN POSREDOVANJE PRI ODKUPU STANOVANJSKE PRAVICE IMP0RT- EXP0RT GROSISTIČNA PRODAJA IZDELKOV ŽENITNA POSREDOVALNICA DETEKTIVSKE STORITVE ski ženski ali paru. Tel.: (063) 853-432. PLETILNI STROJ PFAFF 80 Duomatic Deco sistem skoraj nov, prodam, cena 1.000 DEM. Tel.: (064) 218-524. SEZONSKO SMUČARSKO VOZOVNICO za Golte prodam, cena 7.500,00 SLT. Tel.: (063) 855-043. DVE PNEVMATIKI novi, Sava 155 SR 13. prodam, cena 4.500,00SLT. Tel.: (063)28-466, po 20. uri. SLOVENSKA DRUŽINA gre na večjo kmetijo - možnost preužitka. Tel.: (061) 372-944. CENTRALNO PEČ Uni Stan dard, 35.000 kalorij, nova, nerabljena z vgrajenim kotlom, prodam 20% ceneje, cena cca 48.000 SLT ali po dogovoru. Tel.: (063) 772-035. Mednarodna firma išče sodelavce za predstavitev in zastopanje v svetu visoko priznanega izdelka. Nadpovprečni zaslužek v tuji valuti. Tel.: (062) 37-902, (062) 301-130 SPALNICO s francosko posteljo, luster s šestimi lučmi in tapisom 16 m2, vse v kombinaciji modro-bela barva, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Cena po dogovoru. Miro Raruza, Titova ulica 11, Laško KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, trosed — posteljo, kavč, ugodno prodam. Aparat za kavo dam v najem ali prodam. Tel.: (063) 24-293 FRIZERSKO HAVBO, angl 2.000 SI. stopnje, ženske drsalke št. 37, ženske škornje - št. 38, dve otroški bundi - št. 38, 40, otroški podložen semiš plašč (7 let), perzijsko preprogo 3,5 x2,5, prodam. Tel.: (063) 25-283 PSIČKI - KRAŠKI OVČARKI z rodovnikom, stare devetnajst tednov, poceni prodam ali menjam za druge stvari. Franc Brusnjak, Florjan 64, Šoštanj PARCELO v bližini Žalca, lega ugodna, prodam. Tel.: (063) 856-902 VIDEOREKORDER, star 2 leti, prodam. Cena je 14.000,00 SLT. Tel.: (063) 33-846 VIKEND, nov, opremljen, na Sviščalah pri Ilirski Bistrici, ugodno prodam. Tel.: (051) 274-623 GORILEC za centralno peč, uvožen, malo rabljen, prodam za 2000 DEM. Smuči Elan Ranger, smučarske čevlje Alpina (št. 41) - prodam za 150 DEM (dobro ohranjeno). Igor Šolman, Grobelno 66, Grobelno AVTODVIGALO, štiriste berno, 2,5 tone, za mehanično ali kleparsko delavnico, prodam. Tel.: (063) 35-078 SOBNO PEČ na trdo gorivo »kamin Emo 5« prodam. Tel.: (063) 731-608 (popoldne) KULTIVATOR Progres La bin, diesel, s koso, frezo in plugom, ugodno prodam. Tel.: (063) 27-558 NEMŠKE OVČARJE, lepe, stare osem tednov, ugodno prodam. Tel.: (063) 732-149 FOTOAPARATE: Canon AE1 (ohišje). Zenit avtomat-K, bajonet, s 50 mm in 35-200 mm objektoma, Vashica FRI1 s 55 mm objektivom in vvinderjem, filmski kameri 2x8 mm (Ouartz 2 M), super 8 mm (Sankyo ES 66 XL), bliskavice, filmsko luč, prodam. Tel.: (061) 313-137, od 19. do 20. ure - Janez TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,25 kW, prodam. Tek: (063) 32-733 KNJIGE s področja grbov, zastav, pečatov, rodoslovja, kovancev, bankovcev, odkupim po zmerni ceni. Tek: (061) 313-137. od 19. do 20. ure ali pišite na naslov Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana NOVA OKNA, Glin Nazarje, nezasteklena s polknami 120x120 cm. Tek: (063) 28-113 MESEC DECEMBER - MESEC POPUSTOV! POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST! Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849 MORDA IMATE stare srečke, čekovne kartice, hranilne knjižice, kartice podarim-dobim, sploh vse papirje, povezane z bančništvom? Odstopite mi jih ^ ali jih pošljite na naslov: Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 61000 Ljubljana. Tel. (061) 313-137, od 19. do 20. ure. PSE ROTVAJLERJE, z odličnim rodovnikom, prodam. Tek: (063) 38-989 PRODAJALEC za novoletni sejem v Celju ali Mariboru, pošten, zanesljiv, izobražen, vam zagotavlja dobro prodajo, če ga pokličete na tek: (063) 772-035, od petka dalje LESTENEC, lep, sodoben, šestdelni, za dnevno sobo, prodam. Kupim domača jabolka. Tek: (063) 31-328 ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, v kompletu z vrečo in torbo, prodam. •*. Tek:(063) 21-218 RAČUNALNIK Amstrad CPC 464, star eno leto. prodam. Tek: (063) 731-222 ROVOKOPAČ - kombinir-ko, prodam za 13.000 DEM. Tek: (063) 43-059 AVTORADIO-KASETO-FON, nov Blaupunkt. vrhunske izdelave Coburg SQR 49 digitalni kodo Ari. PS. avtoreverz ^ 2x20 W ali 4x 15 W, quick izved-be in telefon prodam. Cena po dogovoru. Tek: (063) 850-678 VEČJO HIŠO, v kateri je gostišče, s cca 500 arov zemlje, prodam ali zamenjam za temu primerno hišo z zemljo. Rudi Leljak, Proseniško 3, Štore « KAJ DELAJO MESARJI PRI SV. JURIJU OB JUŽNI ŽELEZNICI S klobaso v Evropo Danes se mesarji v Šentjurju smeje hvalijo, da so oni edini v državi Sloveniji, kijih reklamirajo Srbi. Alije mladi ekonomist Rado Tržan v resnici slutil in predvidel, kaj se bo na Balkanu dogajalo? Zakaj o šentjurskih mesarjih v javnosti danes več ni slišati, še nedolgo tega pa so zaradi svojega nezadovljstva polnili strani časopisja? Dokler se prepiraš, ni napredka Anekdoto v uvodu o tem, kako Srbi reklamirajo mesarje v Šentjurju, nismo izbrali slučajno. Gre za primer, kako lahko umno izkoristiš prazen prostor na trgu. Da bi vso reč pojasnili. naj anekdoto strnemo v dejanski okvir. V neko podjetje, konkretno v klavnico v Šentjurju, po »kadrovski« zasnovi premestijo mladega ekonomista. V našem primeru je šlo za Rada Tržana, ki je po končanem študiju vodstvo sozda Merx »motil« s svojimi pogledi na gospodarske razmere in takratne načine reševanja. Zato nismo daleč od resnice, da se ga je vodstvo otreslo s premestitvijo v šentjurski kmetijski kombinat, kjer je prav tako mlad ekonomist in direktor Stane Lesnika radodarno sprejemal mlade, »tečne« strokovnjake. Skupaj s Tr-žanom sta se lotila urejanja razmer v tedaj povsem razklopo-tani mesariji. Bilo je to v času, ko je uradna politika to klavnico odpisala, ker bi naj po neki teoriji bilo v Sloveniji samo nekaj večjih klavnic. Na celjskem varjati, razlagati ali na strokovni osnovi prepirati. Jaz trdim, da se da v naših razmerah, to velja tudi za takratno obdobje, več in hitreje doseči z manjšo asociacijo. Zato sem sprejel pobudo, da prevzamem vodstvo razpadajoče klavnice.« Menda vas Srbi še dandanes vsak dan reklamirajo. »Da, če mislite na našo blagovno znamko. Ob sanaciji klavnice smo pritegnili k sodelovanju tudi strokovnjake drugih področij, ki bi naj poskrbeli za novo blagovno znamko. Med širokim izborom najrazličnejših predlogov smo se odločili za staro osnovo, ki temelji na starem imenu današnjega Šentjurja, na Sv. Juriju ob Južni železnici. Za izhodišče smo vzeli črko J in jo razvili v podobo Y, oziroma grafično podobo dveh hrenovk in dobili znak, ki ga še danes uporabljajo Zavodi crvena zastava iz Kragujevca oziroma znak, ki ga danes imajo vsi njihovi avtomobili in ne samo oni za Ameriko. Naš znak je zaščiten, vendar...« Jih boste tožili? »O tem ne razmišljamo, zdaj gre za dve državi, povrhu pa »V boj za obstanek se lahko spustiš le v primeru, da se boriš za tisto, v kar verjameš. Z začetkom obnove in modernizacije dotlej nenehno odpisovane klavnice so delavci začeli verjeti, da niso odpisani. Vodenje sem prevzel, ko je bila že obnovljena klavna linija. Torej je nekaj že bilo narejenega. Kljub temu pa moram priznati, da je bila pomoč lokalne politike do pred leto dni samo - verbalna. Zato nas tudi banke niso podpirale. Ves razvoj smo tako gradili počasi na osnovi poslovno tehničnega sodelovanja z dobavitelji in kupci. Vendar se je premikalo in to na boljše. Navzgor.« S trga ste skoraj povsem izginili. »Da, ker smo, kot rečeno, gradili novo klavno linijo. Toda to je že zgodovina. Posledice te, skoraj enoletne prekinitve so se odrazile na ekonomskem področju. Upadel je obseg proizvodnje. Naj navedem samo to, da smo v tem času proizvedli komaj 300 ton izdelkov.« Nato se je pojavil Yurij. »Medtem so se spremenila že tudi razmišljanja o naši gospodarski politiki, saj je tudi lokalna srenja spoznala, da načrt samo šestih klavnic v državi Sloveniji zaradi naših specifičnosti ni realen. Zaradi nekdanjih težav smo bili deležni tudi nekaj predno- Trije, ki so po tolikih letih upanja končno doživeli svetlejše dni območju ena velika, ena za potrebe opevane kunčje reje ... Gospod direktor, v Mere ste prišli v času, ko je gospodarska politika slonela na viziji velikih. »Da. takrat je bilo to nekaj novega, šlo je namreč za prepričanja, da dosežeš večje učinke razvoja z združevanjem. Šlo je za spogledovanje z Zahodom po korporacijah, velikih koncernih. ki lažje obvladujejo in vplivajo na trg. Istočasno pa je šlo spet za primer, da se neke tuje tehnologije ali ekonomije ne da kar tako precepiti v naš prostor in čas. V tistih časih se je bilo težko in nevarno o tem pogo- imamo še kaj pametnejšega za postoriti.« Vodstvo podjetja ste prevzeli, ko so ga pretresale same težave. »Nezadovoljstvo zaposlenih je bilo upravičeno. Težki delovni pogoji, slabe plače, nikakršna bodočnost. Jaz sem šel med delavce z znano ugotovitvijo, da s prepiri ne bo napredka. K sreči me je večji del zaposlenih razumel, delavci so prisluhnili in verjeli v moj načrt rešitve.« Staro ime, stari recepti, dobra kvaliteta Kolikšna je bila pomoč lokalne politike? sti, namreč, imel sem proste roke pri izboru kadrov, izbiri sodelavcev. Mi se ne branimo šolanih, nasprotno, nenehno jih iščemo. S to ekipo se neobremenjeni ubadamo z dolgoročno sanacijo podjetja. Zato smo se na trgu pojavili z novo znamko »Yurij«. Zanimivo je, da ste trg opozorili nase z vrsto izdelkov, ki sodijo v višje cenovne razrede. Poleg že znanih šentjurskih klobas s polsuhimi in suhimi izdelki, ki nosijo zanimiva »Pred časom je bil neki tihi dogovor, da posamezne klavnice proizvajajo posamezne vrste izdelkov in da si zato znotraj zavarovalnica tricjlav Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja '7//7/////////////////////////////////////////Z/Z///////////Z/S////7//Z//////////////Z/ZZZZ////////////////////////////Zj tega prostora ne bi smeli konkurirati. Da bi ohranjali, naj mi bo oproščeno, neke vrste monopole. Medtem ko so se družbena podjetja uspavala na osnovi teh dogovorov, se je čez noč pojavila vrsta privatnih podjetnikov in prazen prostor začela uspešno zapolnjevati. Najverjetneje si sam ne bi mogel nikoli odpustiti, če bi mi to odpustili sodelavci in delavci, da bi stal križem rok in brez poštenega boja prepustil, da si najboljšo klobaso razdelijo drugi, nam pa bi naj ostalo manjvredno blago. Znano je,v da so posamezni mesarji iz Šentjurja že pred mnogimi leti opozorili nase z nadvse kvalitetnimi izdelki. Mene ni sram priznati, da smo nekaj časa porabili za odkrivanje teh starih receptur, receptov in načina proizvodnje. Ko so naši strokovnjaki s testiranjem na trgu prišli do prepričanja, da je to to - kar je mogoče nekoč že bilo in je danes dobro — smo šli na trg. Presenečeni smo ugotovili, da je odmev nad pričakovanji. Tako smo se z našimi klobasami in salamami postavili ob bok najbolj znanim in najkvalitetnejšim proizvajalcem tovrstnih izdelkov.« Mar to pomeni že spogledovanje z Evropo? »Ne. Vsaj za zdaj še ne. Ga-vrilovič je eden in Ogrska salama je lahko samo .ogrska1, če- Dipl. oec. Rado Tržan je po končani gimnaziji sprejel štipendijo trgovskega podjetja Tkanina v Celju in se odločil za študij ekonomije. Ko je »odslužil« štipendijo, so ga v takrat velikem sozdu Mere predvidevali za pomoč v Kmetijskem kombinatu Šentjur. Po dobrem letu dni se je vodstvo kombinata odločilo, da bi sprejelo Tržanovo zamisel o sanaciji tamkajšnje klavnice, kjer je bilo poleg nenehnih socialnih nemirov in stavk potrebno vse obrniti na glavo. Za eno leto so ga postavili za vršilca dolžnosti direktorja. dicionalna selekcija črede sta že od nekdaj privabljali tuje kupce. Znano je, da sta imela njega dni izredno ceno ,bloški in planinski volk Šlo je za sejem živine na Planini pri Sevnici in na Blokah. Danes so razmere na trgu rij med stroški vzreje in vloženim delom ter med stroški predelave in trgovine. Če bi b-,la ta razmerja pošteno postavljena, bi se lahko na vseh segmentih ubadali s pocenitvijo, saj gre na koncu koncev za povečanje lastnega profita. prav imata oba nešteto ponaredkov. Mi nismo in še dolgo ne bomo tako veliki, da bi z našo proizvodnjo pomenili nekaj v slovenski izvozni bilanci, kaj šele upoštevanja vredno blagovno znamko v tujini. Ne, naš prostor je tu, doma, jutri pa v našem turizmu. Jaz sem namreč trdno prepričan, da se te balkanske peripetije morajo že enkrat končati in da bomo prihodnje leto zaživeli v miru. To tembolj, ker bo kar nekaj let trajalo, da vzpostavimo ravnovesje in si zacelimo rane ter povrnemo zaupanje.* Zakaj ne bi izkoristili naših naravnih danosti Slovenija ima malo možnosti za prodajo hrane. »Drži. Nekaj pa je le ima. Vinogradništvu in sadjarstvu že vračamo sloves, tu je še hmelj, za kaj več pa ni naravnih danosti. Vsaj za ekonomično proizvodnjo ne. Pri živinoreji pa je zadeva nekoliko drugačna. Naše sred-njegorje, planinska paša in tra- nekoliko spremenjene. Tujec, predvsem Italijani segajo čez našo državbo, ker je tam meso cenejše. Vzhodnoevropske države se na račun pomanjkanja doma s prodajo mesa skušajo rešiti dolgov. »Vse to je res. Prav tako pa je res, da Slovenci še nismo izkoristili naravnih danosti. Desetletja napačne kmetijske politike so izpraznila naše vasi, opustošila hribovska ognjišča. Z ustrezno agrarno politiko se morajo razmere spremeniti.« Oprostite, tudi vaš razvoj gradite na domači, kmečki vzreji živine, kmetje pa vse od vojne sem niso zadovoljni z obstoječimi odnosi. »Pričakoval sem tovrstni očitek. Nekoč je bil še bolj na mestu, kot je danes, čeprav smo še daleč od časov, ko bi naj bili vsi v agro verigi zadovoljni. Pri nas z zamikom izplačil kasnimo do mesec dni. Tudi pri ceni smo že nekoliko višji, kot so drugod. Osnovni razlog nezadovoljstva je v nedorečenosti razme- Toda niti eden v tej repro verigi ne more narediti sam nič pomembnega.« Kako to potem uspeva vse množičnejši brigadi privatnih mesarjev? »Dokler bomo drug v drugega upirali prst in se med sabo zmerjali, bo imel korist tretji. Mi v Šentjurju ali v Juriju smo naravnani tako, da skoraj 90 odstotkov proizvodnje vežemo na slovenski trg. Tu se lažje borimo, ker imamo prednost pred velikimi in malimi. Z zasebniki se lahko kosamo s stroko in kritično maso. Za prodor in vztrajanje na trgu moraš biti podkrepljen s kvaliteto in ekonomsko propagando. Torej imamo prednost. Zdaj je na nas. če te prednosti izkoristimo. Mi smo odločeni, da prednost v največji meri izkoristimo. V šali v začetku ste me zbadali s tem, da smo edini v Sloveniji, ki jih Srbija reklamira. Če je temu tako, žal Zastavina vozila niso najkvalitetnejša, ni vrag, da skupaj s Srbi ne bi zmagali. ..«