VALVASORJEMA KNJIŽNICA AVTokiš/v DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fax: 068/341-600 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT ČASOPIS Z CESTA KRŠKIH ŽRTEV 26 8270 KRSK0 AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 P.S.C. ŠKOFLEK Vadnalova 8, Dobova Tel: 67-043, fax: 61-940 Poštnina plačana pri pošti Krško ^.53* TERME ČATEŽ Topliška c. 35, 8250 Brežice ,, Dan kakovosti v malih podjetjih Certifikat kakovosti ISO 9000 podjetju Alpves d.o.o. STRAN 4 Anonimna prijava nas je pripeljala na sled: Odkrili smo pridno četico in 6.000 krofov ISSN 1318-7791 9 "771318"7790181 KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA AD0 CKŽ 23 KRŠKO Tel.: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJEPRI PRODAJI - IN NAKUPU NEPREMIČNIN Tel.: 0608/21 522 Tel.+ Fax: 0608/22 906 Mobitel: 0609/614-460 Brezina 25a, Brežice Tel: 0608/62-970 RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna. Sava, Mercator. Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.: 0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG S, TEL.: 068/321-225 R splošno gradbeno podjetje V Brežicah gradimo SREDNJO ŠOLO POSAVJE SEVNICA po. in v sklopu tega prodajamo Sevnica, Trg svobode 11 Informacije na telefon: 0608/41-481 POSLOVNE PROSTORE s parkirišči K.u.t. GAS v Termopolisu Čateške toplice, 7. februarja -Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Termah Čatež, natančneje v Clubu Termopolis nastopila skupina K.u.t. GAS, ki jo v veliki večini sestavljajo posavski glasbeniki. Kot je že v navadi, so tudi minuli petek navdušili svojo publiko, tokrat dijake in dijakinje brežiške gimnazije. O zgoščenki Erotika, njihovem prvem nosilcu zvoka, smo se pogovarjali s frontmenom ansambla, Rudijem Strnadom. Več na zadnji strani, Ob kofetku. Varnostna akcija v gostinskih lokalih Mamila prisotna tudi med mladimi Tema tedna: Država stopa na prste privatnim zdravnikom? Ste že kdaj videli skrivno reklamno tablo? Oglejte si jo pri dr. Sakaču v Brežicah! Stran 5 STRAN 8 -yr ~~-~? *, 9 ^ff ' ^t __j^ r-fc v""*3Bi jj^pP*"' j .j&» »**. ^' ¦2^-*<"-'- :Ww' HE ¦§ ._____ PBnmmmMMHMNMHI j^* ¦ j, ,1 ¦~-r?*«S3 ¦ JRM0.iv. |B *'¦<&», Krško - AFP Dobova 2:0! STRAN 7 u H tnGuest d.o.o. §|| prodiMAflJf««!"!^! &n lON, Tel/F«: 0658787-568 Mobitel: 0609/625-087 9771318779018 DRUGA NAŠ GLAS, 5 -13. FEBRUAR t997 Statuti krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti so sprejele svoje statute in so jih dolžne na podlagi Statuta občine predložiti občinskemu svetu v potrditev. Občinska uprava je poslala vsem KS osnutek - vzorec - statuta, ki naj bi služil kot pripomoček za sestavo lastnega statuta. Namen tega vzorca je predvsem v tem, da omogoči vnesti v te statute tista določila, ki jih morajo le-ti imeti zaradi skladnosti z državno zakonodajo in občinskim statutom. Občina Krško je v svojem statutu določila KS razmeroma velike pristojnosti. KS so pravne osebe, razpolagajo s svojim premoženjem, imajo svoj razvojni program, dajejo mnenja in soglasja k prostorskim planom in izvedbam, delujejo samostojno ali sodelujejo pri razvoju komunalne infrastrukture, razvoju kulture, športa, izobraževanja -skratka so aktivni dejavnik na vseh področjih družbenih dejavnosti. Imajo svoj finančni načrt, ki ga oblikujejo s sredstvi občinskega proračuna, svojimi prihodki in drugimi finančnimi viri. Res je sicer, da veliko pristojnosti iz različnih vzrokov ni uresničenih. Vendar, iz povedanega izhaja, da je občinski svet s statutom prenesel na KS poleg pristojnosti, ki jih določa zakonodaja, tudi del občinskih pristojnosti. Takšna, modra rešitev je bila sprejeta po daljših razpravah v delovnih telesih občinskega sveta. Prevladalo je mišljenje, da je glede na različnost KS in velikost občine potrebno dati KS, čim več pristojnosti, ki %o podprte z ustreznimi finančnimi sredstvi. Le na takšen način, bi lahko KS lažje uresničevale svoje naloge in bi v okviru usklajenega razvojnega plana občine - ki ga tudi še nimamo -zagotavljale svoje razvojne cilje. Upoštevaje seveda svoje posebnosti in potrebe, ter načela skladnega razvoja občine kot celote. Krajevne skupnosti v naši občini so v različnih položajih, tako glede komunalnega razvoja, pogojev življenja, stopnje urbanizacije, proizvodne usmerjenosti, posebnih lastnih ali skupnih funkcij in tudi glede raznih geografskih, zgodovinskih in drugih značilnosti. Vsem pa je skupna upravičena želja storiti čim več za boljšo raven življenja svojih prebivalcev. Razumljivo, ob lastnih naporih in aktivnostih in ob sodelovanju širših družbenih skupnosti, zlasti občine, pa tudi države. Prav zato je možno, da se tako različni interesi lahko rešujejo s primerno decentralizacijo pristojnosti na KS. Seveda pa je vprašanje, v kolikšni meri in na kakšen način so uspeli sveti KS, vnesti v svoje statute poleg formalno pravnih določil, ki jih odreja zakonodaja, tudi tiste posebnosti, ki so značilne za posamezno KS. Niti dve KS nista enaki, vsaka ima svoje potrebe, svoj način reševanja problemov po svojem prednostnem redu, različne so možnosti bolj ali manj samostojnega urejanja zadev. V nekaterih primerih bo morala občina s svojim strokovnim sestavom prevzemati pobude in izvrševanja posameznih zahtevnih projektnih nalog, drugje pa bo šlo bolj za sodelovanje občinskih organov. Različna je tudi stopnja organiziranosti dejavnikov v KS. Vsekakor menim, da bi morale v statutih KS najti svoje mesto vse tiste posebnosti, ki bodo omogočale učinkovito delovanje svetov KS in njihovih organov. Kot primer navajam predlog statuta KS Krško. Ta KS je tipični primer velike krajevne skupnosti, ki pokriva področje mesta Krško z okolico. Mesto je sedež občine, eno od središč Posavske regije, mesto z mnogimi skupnimi kulturnimi, gospodarskimi, športnimi in izobraževalnimi funkcijami, mesto, ki bo letos praznovalo 520-letnico podelitve mestnih pravic. V predlogu statuta ni opredeljeno ničesar, kar bi vsebovalo navedene posebnosti te Krajevne skupnosti, razen, če izvzamemo naknadni pripis v 1. in 4. členu, da gre za "status mestne krajevne skupnosti Krško" -verjetno je mišljeno za "KS mesta Krško", ter prepisano besedilo iz občinskega statuta o posebnih nalogah KS Krško. In vendar gre za celo vrsto konkretnih nalog, ki bi jih moral ta statut vsebovati, če želi odražati vso barvitost življenja in dogajanja v tem starodavnem mestu. Škoda, ker se sestavijalcem ni zdelo vredno vnesti v statut takih posebnosti. Morda je še čas. Krajevne skupnosti naj bi pred dokončnim sprejetjem svojih statutov temeljito preučile bistvene naloge, odnose, specifičnosti in cilje svojega okolja in tako dale svojemu statutu poleg formalno pravnih okvirjev tudi tisto življenjsko vsebino, ki je podlaga za ustvarjalno delovanje. Silvo GORENC občinski svetnik "Višja šola" za vinarje Posavska dediščina in kulturni praznik Namesto voščila ob kulturnem prazniku, ki ga zaznamuje datum Prešernove .smrti, se vsi uvodni govori začenjajo z velikim In največjim dosežkom naroda, z državo. Vanjo so uprta mnoga naša pričakovanja. Saj gre za uresničenje tisočletnih prizadevanj v pogledu samostojnosti in samobitnosti. Za številčno majhen narod to ni majhna stvar. Osmi februar ne pomeni zgolj organizacije kulturnih prireditev. Za delujoče In zaposlene v kulturi pomeni neke vrste "inventuro" kulturne ponudbe. Le-ta natančno odslikuje stanje, ki ga določata kulturno in šolsko ministrstvo. Drugi dejavnik pa predstavlja lastna živost in uspešnost umetniškega področja, katerega vitalizem ima povratne učinke. S tem naj bi se odražala potrebna samozavest naroda. V ta namen so za mlade obiskovalce v novejšem času nastali posebni pedagoški programi v okviru galerij in muzejev. Muzejsko pedagoška služba ima namen prikazati vrednost, uporabnost in metodo likovnega pouka, ki temelji na delu po galerijskih predlogah. Moč in plemenitost nove muzejske prakse se skrivata v tem, da se muzejska služba nenehno prilagaja spreminjajočim se potrebam prebivalstva. Kulturno Ijubiteljsvo je v mestu Krškem zgodovini odigralo pomembno vlogo. Tam je namreč nastalo prvo muzejsko društvo (sedežem v cerkvi Sv. Duha), skromna zbirka, ki se je leta 1946 preselila v brežiški grad. Žalostno je, da danes Krško nima niti svoje galerije. Tako župan občine Danilo Siter kot tudi Vida Fritz kažeta veiik Interes in pripravljenst za oživitev mesta. Potrebno je motivirati pripravljenost občanov, kar bi omogočilo večjo participacijo in delež države. Odsev stanja naše dediščine v Krškem je nednomno Valvasorjeva hiša in cerkev Sv. Duha, edini, vsaj delno primeren razstavni prostor, bba objekta sta dotrajana in čakata na obnovo že več kot deset let. Načrti za sanacijo so že zdavnaj narejeni, vprašanje je, kje in kdaj se bo našel denar. Kulturni praznik ne more rešiti problemov, lahko pa opozarja nanje. V posavskem prostoru ni literarne revije, ki bi se posvetila vprašanjem družboslovja, duhovnosti, ekonomije, ekologije... Pohvaliti velja novomeško televizijo Vaš kanal, kjer je večina oddaj posvečena kulturi, umetnosti in izbraževanju. Radijske hiše dolenjsko posavskega prostora poročajo o kulturnih dogodkih. Zdi se, da se poročila prilagajajo domnevi, da ljudje ne razumejo in nimajo zanimanja za umetnost. Ta domneva je popolnoma rteosnovana. Poizkus, ki bi odgovoril na vprašanje, kakšen je vpliv radia na narodno ustvarjalnost bi bila prav gotovo hladen tuš za vodstvene osebnosti na radiu. Avditorij, ki daje kruh tisočim ljudem - s svojimi oglaševalskimi in oblikovalskimi storitvami - vanj stopa kultura skorajda neopazno. Nekako tiho je šla mimo nas tudi Stovičkova 100-obletnica, čeprav bo naknadno obeležena na brežiškem gradu. Pohvalno, toda za tako velikega in ta prostor zaznamujočega kiparja in medaljerja vsekakor premalo.- Svetovnega tekmovanja v vojaškem padalstv v Cerkljah julija '96 ni spremljala nobena temu trenutku primerna kulturna manifestacija. Med udeleženci iz držav celega sveta je bilo veliko uglednih gostov. Gostov, ki ne pričakujejo samo ponudbo pokušanja domačih vin, jedi in etno zbirk, temveč Izstopajoč promocijski kulturni dogodek. Kostanjevica, ki ima svetovno priznano Formo Vivo - nima sprotne ustvarjalnosti. Saj ni potrebne družbene skrbi ohranjanje umetr produkcije, kaj šele za novo. Umetnik posameznik je prej ali slej poslednji člen v verigi. Ta se predvsem ukvarja z ustanovami in njihovimi dejavnostmi, ki združujejo pod svojo streho več sopotnikov, kot pa samih ustvarjalcev. Grenko je tudi priznanje, daje večina domačih umetnikov zapustila naše I (Agata Pevec) Vinarski laboratorij na Bizeljskem je zaživel. Na veliko zanimanje lokalnega prebivalstva je kazala že množica ob otvoritvi novega objekta Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko jeseni 96. V objektu je urejen zgleden laboratorij, katerega srce predstavlja analizator, ki v povezavi z računalnikom daje takojšen izpis rezultata in oblikovanje baze podatkov, ki bodo zelo pomembni za ocene posameznih vinorodnih leg in sort. Delo v laboratoriju vodi izkušeni enolog Vlado Kovačič, ki svoje izkušnje in znanje takorekoč razdaja vinogradnikom. Kot je povedal, so doslej analizirali 200 vzorcev, od katerih jih je 15 % imelo napako, 65 % jih uvršča v srednji kakovostni razred, 20 % pa je bilo vrhunskih vin. Zadnji letnik v povprečju vsebuje preveč kislin. Vzorce prinašajo predvsem vinogradniki iz občine Brežice, nekaj pa jih je iz Bistrice ob Sotli in hrvaškega Klanjca. Vinogradniško-vinarska zadruga Bizeljsko je 3.2. v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Brežice, ki ima tudi svetovalno pisarno v novem objektu na Bizeljskem, pripravila predavanje o napakah v vinu. Enolog g. Vlado Kovačič je slušateljem zelo natančno in nazorno opisal dogajanja v vinu in najpogostejše napake pri predelavi grozdja in negi vina. Najboljša šola za vse prisotne je bilo pokušanje vin z napakami. Predavatelj je ob vsaki napaki tudi razložil možne ukrepe za izboljšanje vina, vseeno pa je dovolj poudaril opozorilo, da je treba napake preprečevati, kajti z zdravljenjem vina poleg bolezni odstranimo tudi marsikaj dobrega. Vsekakor je bilo predavanje zelo koristno in potrebno, če sodimo po številnih vprašanjih vinogradnikov. Najpogostejše napake in bolezni v dosedanjih vzorcih so bile: kan, cik, vlečljivost in maslenokislinski cik. Dokaj pogosti so tudi tuji okusi v vinu, od katerih izstopa plesen. Kljub temu, da je Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš zelo bogat, saj številni vinarji dosegajo najvišja priznanja na domačih in tujih ocenjevanjih, imamo še vedno preveč vinogradnikov in kletarjev, ki ne znajo niti posode za vino dovolj očistiti. Žal so med njimi tudi tržni pridelovalci, ki s prodajo nekakovostnih vin najbolj škodijo posavskim vinarjem, zato so tovrstna predavanja zelo potrebna. Morali bi le še najti metodo, s katero bi na predavanja privabili zares najslabše. Strokovnih srečanj se namreč udeležujejo predvsem tisti, ki si želijo strokovno pridelati vino, o tem nekaj že vedo in so prav zato že uspešni, njihovo vino je dobro. Znanja pa ne iščejo tisti, ki bi ga najbolj potrebovali, saj pridelujejo takorekoč neužitno vino. Seveda pa lahko pogledamo na to še z druge plati. Še vedno najdemo pivce, ki so slabo vino pripravljeni piti. Če bi teh zmanjkalo, bi tudi slabi kletarji izgubili delo. Ampak potem mogoče ta svet sploh ne bi bil več tako zanimiv, vrhunsko vino pa bi postalo navadna pijača. Bojan JEVŠEVAR, Brežice 1 11 m «-fi Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah in Krškem. Čisti Računi - Dobri Prijatelji! "^^Nova KBMdd s~ SrfPH lak'I af g J NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine -Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krškod.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10 ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS. 5 -13 FEBRUAR 1997 OB KULT PRAZNIKU Praznovanje slovenskega kulturnega praznika Podeljene srebrne in bronaste Prešernove plakete, ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------©---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ki so jih prejeli: Bojan Jankovič, Metod Vodeb, Manica Sunta, Branka Pire, Aleksandra Macur, Damjan Kozole in Niko Pavlic. Krško in Senovo, 7. februarja -Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Kulturnem domu Krško osrednja slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik dr. Janez Dular, minister za kulturo. V kulturnem programu so nastopili Ženski oktet Brestanica, Oktet Deseti brat iz Ljubljane in Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Podeljene so bili tudi Prešernove plakete, in sicer je srebrno prejel Bojan Jankovič, bronaste pa so pripadle Metodu Vodebu, Manici Šunta in Branki Pire. Bojan Jankovič je polnih trideset let aktivni član društva DKD Svoboda Senovo. Že ves čas igra v domačem pihalnem orkestru, pogosto so mu kot odličnemu trobentaču zaupane solistične vloge. Poizkusil se je tudi v zabavni glasbi, ko je igral v ansamblu VIS Galeb. Sodeluje v dramski sekciji kot igralec, še bolj pa se odlikuje v izdelavi izvirnih scenskih pripomočkov. Nepogrešljiv je pri kreiranju in organiziranju kulturnih prireditev društva, zlasti pa je cenjen med godbeniki, saj s svojim optimizmom vzpodbuja k reševanju tudi najtežjih nalog. Nedvomno je Bojan Jankovič eden tistih, ki so največ prispevali k odličnim uspehom pihalnega orkestra. Metod Vodeb je član Pihalnega orkestra Videm Krško. Izhaja iz prve generacije učencev prof. Draga Gradiška, ki so začeli oblikovati današnjo podobo orkestra. Bil je tudi med prvimi člani Big Banda Videm. Posebno vlogo ima pri razvoju sekcije tolkal, saj je bil med prvimi tolkaiisti, ki so obvladali več instrumentov. Ob njem se je razvila ena najmočnejših in najboljših sekcij tolkal pri tovrstnih orkestrih v Sloveniji. Še danes je aktiven v big bandu, prav tako pa je tudi član skupine KUT GAS, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja. Manica Šunta je članica Pihalnega orkestra Videm. Bila je ena izmed prvih flavtistk, okoli katere so se gradile ostale članice orkestra. Je ena izmed tistih, ki so začeli tvoriti novo podobo pihalnega orkestra. S svojim optimizmom in dobro voljo je vedno pozitivno vplivala na celoten kolektiv orkestra, kar je pripomoglo k homogenosti in dobrim medčloveškim odnosom, ki so za uspešno delovanje eden najpomembnejših dejavnikov za dobre rezultate dela. Poseben prispevek k razvoju orkestra je dala z delom v upravnem odboru, v katerem je aktivno delovala štiri leta. Branka Pire poje v Mešanem pevskem zboru Svit Krško. Njena ljubezen do petja, volja, zagnanost ter moč pri ohranjanju in gojenju zborovske pesmi, se dopolnjujejo tudi s korektnostjo medsebojnih odnosov v skupini. Izjemna je njena vloga pri organizaciji nastopov, še posebej spretno pa je znala navdušiti za petje tudi mlajše pevce, ki so dali zboru novo svežino in navdih. Najprej kot blagajničarka in sedaj kot predsednica zbora je svojim vrstnikom vzornik in pravi prijatelj. Že drugič ta dan so se zbrali številni Senovčani v Domu XIV. divizije in prisostvovali proslavi v počastitev obeh praznikov. Pred 53-timi leti je legendarna XIV. divizija napadla Senovo in poškodovala rudniške naprave ter tako za nekaj časa sovražniku onemogočila izkoriščanje našega premoga. V spomin na ta dan KS Senovo praznuje svoj krajevni praznik. Slavnostni govornik Tone Petrovič, sicer predsednik sveta KS je spomnil prisotne na svetle trenutke zgodovine, pa tudi na črno sedanjost te doline, te KS. Povedal je, da si svet KS in večina krajanov prizadeva, da situacija ne bi bila tako črna, žal pa predvsem v občini vedno naletijo na gluha ušesa. Zadali so si cilj, da v najkrajšem možnem času Senovo postane samostojna občina. V drugem delu je predsednik ZKO občine Krško Janko Avsenak podelil bronaste Prešernove plakete. Prejeli so jih: Aleksandra Macur za dolgoletno delo v dramski sekciji DKD Svoboda Senovo, kjer je odigrala vrsto karakternih vlog. Poznamo pa jo tudi kot prijetno in spretno komentatorko in voditeljico programov in predstavitev, pa tudi režiserko in mentorico v dram skem krožku na šoli. Damjan Kozole, eden najmlaših kandidatov za to kulturniško priznanje. Gre za najbolj vsestranskega člana DKD Svoboda Senovo, saj se pojavlja v pihalnem orkestru, folklorni skupini in dramski sekciji. Je študent glasbe in je v zadnjem času prevzel tudi vlogo zborovodje na OŠ Senovo. Niko Pavlic igra v pihalnem orkestru od leta 1981. Je odličen klarinetist in s svojo vztrajnostjo in zanesljivostjo veliko prispeva k uspešnosti tega glasbenega kolektiva. Igra tudi v spremljajočem ansamblu pri folklorni skupini. V čudovitem kulturnem programu so sodelovali: senovski oktet, dramska skupina OŠ Senovo, folklorna skupina in pihalni orkester DKD Svoboda Senovo. (GAIex. Toni) V KS Senovo počastili krajevni in kulturni praznik Knjižica Jekleni hrast -pesniški prvenec Iva Umka Senovo, 7. februarja - Predvečer kulturnega praznika je bil pravšen čas za predstavitev nove pesniške zbirke domačega avtorja Ivana Umka. Dvainštirideset pesmi v treh tematskih razdelkih: Ruda, Jeklo in Zemlja, so samo nekatere od mnogih, ki jih je napisal. Nekatere so uglasbene in jih prepevajo Brodniki, spet druge so objavljene v rudarskih ali kovinarskih glasilih. Na predstavitvenem večeru so recitatorji Aleksandra Macur, Tone Petrovič in Branko Margon predstavili nekatere izmed izbranih pesmi. Posebno doživetje je bilo, ko je avtorja predstavil Franc Šali, ki je tudi napisal spremno besedo. Ivo pravi: "Pišem iz potrebe In ne po naročilu. Pesem se mi sama poraja. Včasih je plod veselja, razigranosti, včasih pa žalosti, razočaranja in jeze. Največ pesmi je delavskih, ljubezenskih in domovinskih. Pišem to, kar čutim. Da je res tako, pričajo pesmi, tudi naslednja: Premalo je lepih besed Premalo je srčnih besed, preveč so srepe oči, prevečkrat kri ponori, mrzel, premrzel je svet. Premalo je topline v očeh, prehitro vse se skali, prevečkrat v duši boli, le redko slišiš še smeh. Kaj je z nami ljudje ? Ob koncu predstavitve se je Ivo zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri izidu in predstavitvi te pesniške zbirke, še posebno pa Francu Šaliju in Zoranu Šolnu iz Zavarovalnice Triglav. (Toni) Priznanja najprizadevnejšim ustvarjalcem ljubiteljske kulture Brežice, 6. februarja ¦ Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala v četrtek v dvorani brežiškega prosvetnega doma. Slavnostni govornik, predsednik občinskega sveta dr. Alojzij Slavko Sušin je med ostalim poudaril pomen pisane besede za ohranitev slovenščine ter izrazil veselje nad dejstvom, da je amaterska kultura v občini izjemno dobro ravita, bil pa je tudi kritičen do današnjega odnosa javnosti do slovenskega jezika. V nadaljevanju je predsednik ZKO Ernest Ferk najprizadevnejšim delavcem in društvom s področja amaterske kulture podelil šest občinskih priznanj ter eno plaketo. Priznanja so prejeli: Ivan Bostele, ki že 18 let nadvse aktivno deluje v moškem pevskem zboru Sromlje, Tone Bukovinski, za 50-letno ukvarjanje z zborovsko glasbo, Ivanka Zupančič, ki v ženskem pevskem zboru Orlica iz Pisec vedno znova dokazuje, da smo Slovenci pevski narod. Skupinska priznanja so dobili Lovski pevski zbor Globoko, ki je letos označil 25 let delovanja, Osnovna šola Artiče, ki je vsa povojna leta gonilna sila kulturnega življenja v svojem kraju ter Vaška skupnost Loče, kjer vsi vščani tako ali drugače pomagajo svoji godbi na pihala. Na slovesnosti je bila podeljena tudi ena plaketa, prejel pa jo je Branko Bogovič iz Loč, ki se z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo ukvarja že od mladih let. Že zdavnaj je v Dobovi in Ločah postal gonilna sila na dramskem, likovnem in glasbenem področju. Vrsto let dela kot predsednik tamkajšnjega kulturnega društva, vedno pa si je prizadeval tudi za zagotavljanje boljših pogojev za ljubiteljsko kulturo ter ima veliko zaslug za ohranitev in uspešno delovanje gasilske godbe Loče. Podelitvam je sledil kulturni program, v katerem sta občinstvo naravnost očarala brežiški rojak, dramski igralec Slavko Cerjak ter glasbena skupina Tolovaj Mataj, katere poslanstvo je to, da s pomočjo starih inštrumentov ohranja izvirno staro ljudsko glasbo iz različnih koncev in krajev Slovenije. In to počno tako dobro, da občinstvo med in po njihovem nastopu res ni štedilo svojih dlani. (ES) šolski literati, instrumentalisti in pevci poskrbeli za primerno vzdušje, kateremu je poseben pečat dala pesnica Maurerjeva. "Ta proslava pomeni spoštovanje vseh pesnikov in vseh ostalih ljudi, ki s kulturo plemenitijo naš svet in nas vračajo v zgodovino, da je ne bi pozabili," je v uvodnem nagovoru obiskovalcem rekla ravnateljica brežiške osnovne šole Milena Jesenko. (ES) Neža Maurer pri brežiških šolarjih Brežice, 5. februarja - Slovenska pesnica Neža Maurer je v sredo obiskala brežiško osnovno šolo, kjer se je pogovarjala s tamkajšnjimi učenci o tem in onem, še največ pa o pisanju pesmi. Popoldne so vsi skupaj poskrbeli še za prijetno urico druženja v prosvetnem domu, kjer so na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika mladi Kulturni sok Brežičani smo v tednu slovenskega kulturnega praznika vsekakor doživeli kulturni stres, saj smo imeli vsak dan kakšno priredite, med katerimi je zanesljivo vsakdo našel nekaj za svoj okus. Ob vseh doživetjih bi meni bila najbolj všeč prireditev osnovne šole Brežice, če bi na njej ne doživel šoka, zaradi katerega še vedno ne vem, kam spadam. Začelo se je s pesmimi Neže Maurer, ki so jim svojstven čar dali prav otroški glasovi z vso raznolikostjo čustev, ponosom in zadrego, predvsem pa veseljem ob doživetju. To je zame najvišja kultura, preprosta otroška igra. Sledil je ravnateljičin nagovor, pesniški skoraj tako kot vse ostalo, pa recitacije in pogovor s pesnico Maurerjevo samo. Že sem si pripravil suknjo, da odidem sanjav in poln spominov na svoje otroške nastope in vročico, ki me je ob njih grabila, ko je prišlo tisto, zaradi česar sem obsedel z odprtimi usti. Zadnja točka. Navijačice ŠKL. Žena mi razloži, da kratica pomeni šolsko košarkarsko ligo. Osnovnošolke žarečih lic, nasmejane in razigrane, se postavijo na oder in tu je SHOVV ZA SLOVENMENE. A SO AMERIŠKE NAVIJAČICE DEL SLOVENSKE KULTURE? Odplesale so svojo točko ob ameriški popevki, vendar se mi za razliko od vseh prejšnjih točk ta ni zdela srčkana, otroška, preprosta, temveč primitivna, odsev slovenske potrošniške pritlehnosti. Kriv pa je tisti učitelj, ki je to točko dodal programu, učitelj, v kakršnem je menda Cankar nekoč videl zagotovilo, da slovenski narod ne bo izumrl. Mogoče res ne bo, videti pa je, da se bo kar asimiliral in to na svoji zemlji, ALI AMERIŠKE POPEVKE SODIJO NA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK? Mislim, da ne. Ali pa me je že čas povozil? Mogoče je čas, da se tudi sam nekam asimiliram, tja v tri krasne balkanske... Bojan JEVŠEVAR, Brežice Domačin Vlado Kopinc se predstavi Brežice, 5. februarja - V galeriji Posavskega muzeja se je preteklo sredo s svojimi slikami predstavil predstavnik naivnega slikarstva, Vlado Kopinč iz Mihalovc pri Dobovi. Čeprav se ta likovna zvrst, slikanje na steklo, v Sloveniji ni posebej uveljavila, pa je na Hrvaškem naredila pravo revolucijo. Tudi Vlado Kopinč je pravzaprav predstavnik hrvaške naivnoslikarske šole, saj je večji del svojega življenja delal v Zagrebu. Toda umetnik vendar skuša svojim slikam dodati avtohtone, lokalno zaznamovane poteze, od katerih dobijo nekatere že kar etnološki značaj (kovačija Kopinč). Upokojeni inženir organizacije dela Vlado Kopinč se je s slikarstvom začel ukvarjati zelo pozno, leta 1975, sedaj pa mu barve krajšajo zimske dneve, medtem ko poleti raje mizari in se za slike skorajda ne zmeni. Njegove pejsaže, vaške posebneže, slike iz življenja na vasi odlikujejo optimistično žive barve, razstavljena dela pa so ravno tako kot njihov avtor za številne obiskovalce otvoritvenega večera, na katerem so za kulturni program poskrbeli učenci brežiške glasbene šole, pomenile nadvse prijetno presenečenje, saj ni bilo veliko tistih, ki so za skromnega umetnika sploh kdaj slišali. Razstava bo odprta do 26. februarja. (ES) Vlado Kopinč (v sredini) je obiskovalce s svojimi slikami naravnost navdušil. Še o prireditvah Brežice, 9. februarja - Da se Slovenci zares zavedamo pomena ohranitve svoje kulture in jezika, so potrdile številne prireditve po domala vseh krajih brežiške občine. Tako so z verigo prireditev že v torek, 4. februarja pričeli brežiški srednješolci, člani KUD Franjo Stiplovšek z uprizoritvijo Shafferjeve Črne komedije, v četrtek je bilo slovesno tudi v telovadnici cerkljanske osnovne šole, kamor so učenci povabili še domača moški pevski zbor in recitatorsko skupino, pridružili pa so se jim tudi vojaki iz bližnje vojašnice. Na sam praznik so se z lepim programom potrudili tudi v Pišecah, kjer so se ob treh odraslih pevskih zborih in učencih domače osnovne šole predstavili tudi plesalci folklorne skupine Duplo iz Pisec, naslednji dan pa je moški pevski zbor iz Sromelj vse popoldne prepeval dobesedno od vasi do vasi. (ES) Učenci brežiške šole veselo prepevajo In recitirajo pesmi Neže Maurer. Pohod po poteh 14. divizije Senovo, 8. februarja - V soboto se je pred spomenikom pri ambulanti na Senovem zbrala večja skupina pohodnikov in se odpravila na petnajst kilometrov dolgo pot, ki jih je vodila do koče na Bohorju, kjer so se pohodniki okrepčali in nastavili že precej toplemu soncu. Pohod je bil organiziran v spomin na akcijo borcev 14. divizije, ki so v noči z devetega na deseti februar požgali separacijo in onesposobili rudniške naprave ter tako kar za nekaj časa preprečili sovragu izkoriščanje senovskega premoga za svoje temne nakane o "dokončni rešitvi problema." V spomin na ta dogodek Senovčani še vedno praznujejo krajevni praznik. Po počitku pri koči so pohodniki odšli čez Jevšo in Ravni Log in nato naprej v dolino. Udeleženci pohoda so pohvalili organizatorja (KS Senovo) in novega oskrbnika koče na Bohorju, ki je poskrbel za okusen partizanski pasulj in pustne krofe. (VP) GOSPODARSTVO NAŠ GLAS, 5 -13. FEBRUAR 199? © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Preizkus strokovne usposobljenosti za osebo odgovorno za prevoze V zvezi s pridobivanjem licenc za prevoze v cestnem prometu in opravljanjem preizkusa strokovne usposobljenosti obveščamo prevoznike, da morajo tisti, ki želijo pridobiti licenco, dokazati, da je oseba, ki je odgovorna za prevoze, opravila preizkus strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljala preizkusa za pridobitev licence za prevoze v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 33/96). Po določbah navedenega pravilnika vsebuje preizkus splošni in posebni del, opravlja pa se pred posebno komisijo, ki jo je imenoval minister za promet in zveze. Za izdajo licence mora imeti opravljen preizkus odgovorna oseba za prevoze, ki je v primeru samostojnega podjetnika -posameznika on sam, lahko pa je tudi prokurist ali pa kdo izmed delavcev, ki je odgovoren za prevoze. Izjeme v zvezi z opravljanjem preizkusa strokovne usposobljenosti, ki jih vsebuje pravilnik, so: - če je oseba opravila preizkus znanja v eni od držav EU in komisija oceni, da gre za enako obliko preverjanja znanja ali ima kandidat končano višjo ali visoko strokovno izobrazbo prometne smeri in komisija oceni, da ima s tem enaka ali podobna znanja, se preizkus znanja osebi prizna; - za prevoze oseb in stvari za lastne potrebe v notranjem cestnem prometu in avto-taksi prevoze se opravlja le splošni del preizkusa znanja; - pooblaščena oseba, odgovorna za prevoze, ki je na dan uveljavitve pravilnika (6.7.1996) opravljala ta dela neprekinjeno najmanj pet (5) let, opravlja le splošni del preizkusa znanja. Pri samostojnih podjetnikih - posameznikih, ki ponavadi opravljajo tako delo voznika kot tudi odgovorne osebe, je potrebno pri izdaji licence dokazovati izobrazbene pogoje za voznika, t.j. ustrezna poklicna izobrazba oziroma neprekinjeno opravljanje del voznika od 13.12.1983 in tudi opravljen preizkus strokovne usposobljenosti oziroma potrdilo o priznanem preizkusu strokovne usposobljenosti. Cestni prevozniki Mednarodne dovolilnice iz leta 1996 za prevoze stvari preko Avstrije so veljavne do konca meseca februarja (28.2.1997). Univerzalne dovolilnice za prevoze preko Avstrije od številke UN 26051 do UN 26300 (nagradne za uporabo oprtnega vlaka iz leta 1996) pa veljajo do 31.3.1997. Na meji Ruske federacije od 1. februarja 1997 ne bodo več izdajali dovolilnic za cestni promet. Od 1. decembra 1996 beloruski mejni organi kontrolirajo dovolilnice za vstop v Rusko federacijo ter jih anulirajo na meji Belorusije (izjema le dovolilnice za izvengabaritne tovore, težkih in nevarnih mineralov). Prav tako vršijo evidenco tujih vozil, ki prečkajo mejo. Plastičarji Sekcija plastičarjev pri OZS bo za svoje člane organizirala seminar, ki bo 21. in 22. marca 1997 v Zdravilišču Atomske toplice v Podčetrtku. Na seminarju bodo obravnavane naslednje teme: davčna zakonodaja (tudi prihajajoči zakon o davku na dodano vrednost), možnosti vključevanja enot drobnega gospodarstva v EU, pomen kakovosti (ISO 9000), materiali - pomembne lastnosti za predelavo in uporabo, brizganje - tehnološke pasti in napake, orodja, predstavitev materialov in opreme s strani dobaviteljev, novosti pri ekstrudiranju, pihanju, termoformiranju... Kotizacije za seminar ni! GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Elektronska oglasna tabla Obveščamo vas, da bo s 1. marcem 1997 prenehala obratovati elektronska oglasna tabla • BBS GZS (NFOLINK). V centru za informacijski sistem (CIS) že nekaj časa deluje poleg oglasne table tudi internet strežnik GZS (WWW.gzs.si). Na svojih internet straneh ponuja zbornica vrsto informacij in tudi storitev, strateška usmeritev na ta nesporno uveljavljeni način komunikacije s članicami in okoljem pa pogojuje stalno rast obsega in kvalitete njihove vsebine. Zanimivost informacij, ki jih objavljamo po eni strani, po drugi pa močan razmah uporabe interneta v Sloveniji, ki je posledica njegove privlačnosti in boljše računalniške opremljenosti, privablja vedno širši krog uporabnikov. Med informacijami dosegljivimi preko interneta so praktično vse tiste, ki smo jih objavljali na BBS. Glede na to lahko naše uporabnike elektronske table razdelimo v tri skupine. Prve, ki so že popolnoma prešli na naše internet strani, druge, ki alternativno uporabljajo oba medija ali imajo vsaj to možnost, in zadnje, ki trenutno nimajo dostopa na internet. Na osnovi opravljene vzorčne telefonske ankete med aktualnimi uporabniki BBS-a sklepamo, da so zadnji v manjšini. Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje Ponovno vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo na seminar Priprava na preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodje. Vse dodatne informacije dobite na GZS - OZ Posavje, tel, št. 22 387. Sejem "PROMO 97" V Tuzli bo od 22. do 26. aprila 1997 potekal mednarodni pomladno - gospodarski sejem "PROMO 97". Organizator sejma je INTERMEDIJ iz Tuzle. Dosedanji pokrovitelji so bili: Ministrstvo gospodarske Vlade Republike Bosne in Hercegovine (1994), Vlada R BIH (1995) in Vlada federacije BIH (1996). Leta 1996 je bilo prisotnih 410 gospodarskih organizacij, ministrstev, gospodarskih zbornic,... Od tega je bilo 52 odstotkov domačih razstavljalcev in 48 odstotkov razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, ZDA, Turčije, Avstrije, Švice, Italije, Madžarske, Nemčije, Švedske, Danske, Francije,... Sejem je lansko leto obiskalo preko 30.000 obiskovalcev. Sejemske aktivnosti bodo obsegale sejemsko razstavljanje, promocije, prezentacije, degustacije, obiske, modne revije, kongresne aktivnosti in še in še. Letošnji pokrovitelj sejma je Veleposlaništvo lokalne demokracije in Helsinški parlament prebivalstva. Sejem se bo odvijal na cca. 20.000 m2 zaprtega prostora in 25.000 m2 odprtega prostora. Dodatne informacije dobite na GZS OZ Posavje, tel. št. 22 387. Sejmi v Sloveniji v februarju in marcu CELJE, od 26. februarja do 2. marca: FLORA 97 - 2. specializirani sejem za vrtnarstvo, sadjarstvo in krajinarstvo; CELJE, od 18. do 21. marca : 4. sejem EKO - Gospodarno ravnanje z odpadki in varovanje okolja LJUBLJANA od 19 do 22. februarja: MODA -FASHION LJUBLJANA, od 4. do 9. marca: ALPE ADRIA-DOM -36. mednarodni sejem salonov: vse za dom LJUBLJANA, 18. do 22.februarja: ALPE ADRIA - 36. mednarodni sejem sodelovanja na področju turizma, športa in umetnosti. Dan kakovosti v malih podjetjih Certifikat kakovosti ISO 9000 podjetju Alpves d.o.o. Kostanjevica na Krki, 6. februarja - Sistem celovitega obvladovanja kakovosti postaja nujen pogoj za obstanek in konkurenčnost na trgu. Eden izmed pokazateljev, da podjetju visoka raven poslovanja ni tuja, je tudi certifikat kakovosti iz serije ISO 9000. Ker se prav kakovosti v zadnjem času vse bolj zavedajo tudi v malih podjetjih, je Združenje podjetnikov Slovenije pri GZS pripravilo Dan kakovosti v malih podjetjih, ki so se ga udeležili predstavniki številnih podjetij, ki so že pridobila certifikat kakovosti ali pa to še nameravajo. Znani podjetnik Emil Vehovar, sicer podpredsednik GZS - OZ Posavje in predsednik posavskega združenja podjetnikov, je kot vodja projekta ISO 9000 pri GZS - ZPS v uvodu povedal: "Razmere, ki so oblikovale gospodarski prostor pred nekaj leti, so prisilile slovenska podjetja, da so svoje izdelke in storitve začela intenzivno tržiti v tujini, kar je pomenilo ne samo težave pri iskanju novih kupcev, pač pa tudi težave pri izpolnjevanju bistveno višjih standardov v kvaliteti blaga in v samem poslovanju podjetij. Veseli smo, da so prvi rezultati končno pred Emil Vehovar, vodja projekta ISO 9000 pri GZS - ZPS nami. Težko smo prišli do njih, zato menimo, da tako pomemben projekt, kot je pridobitev priznanja o kvaliteti poslovanja po mednarodnih merilih, ne sme iti mimo nas kot nek nepomemben in samoumeven dogodek." Na letošnji prireditvi Dan kakovosti v malih podjetjih, ki naj bi postala tradicionalna, je bil podeljen certifikat kakovosti ISO 9000 podjetju Alpves d.o.o. z Rake, ki ga vodi prav Vehovar. Certifikat je mag. Jožko Čuk, predsednika GZS, predal namestnici direktorja in hkrati tudi ženi Emila Vehovarja, ki je po njegovem mnenju tudi najbolj zaslužna za zagotavljanj kakovosti v njihovem podjetju. Gospodarska zbornica Slovenije si namreč že vrsto let prizadeva za dvig kakovosti proizvodov ter splošne ravni kakovosti poslovanja v slovenskem gospodarstvu. Prav zaradi tega se je pred dvema letoma na Združenju podjetnikov Slovenije porodila tudi ideja o podpori podjetjem, ki želijo poslovati kvalitetno. Zastavljena je bila projektna naloga, katere namen je pospeševati proces uvajanja sistemov po standardih serije ISO 9000, še posebej za mala podjetja. Organiziran pristop k projektu je potekal pod strokovnim vodstvom Centra za tehnološko usposabljanje, ki je k sodelovanju pritegnil najboljše strokovnjake na tem področju. Ideji se je pridružila tudi Obrtna zbornica Slovenije in kasneje še država s svojimi ministrstvi. Po Vehovarjevih besedah je najtežje že za njimi, in sicer začetek. Trenutno prva skupina 60-ih podjetij že zaključuje projekt, z delom pa so pričele tudi naslednje skupine. Kot zatrjujejo v Centru za tehnološko usposabljanje je odziv podjetij izreden, zaznavajo pa tudi izredno visoko motivacijo za učenje in sodelovanje vključenih podjetij. (GAIex) Ustanovitev bančne skupine Banka Celje in Hmezad banka skupaj Žalec, 6. februarja - S koncem januarja so se zaključili razgovori, ki sta jih Banka Celje in Hmezad Banka pričela v letu 1996. Rezultat vsega skupaj je bila ustanovitev bančne skupine Banke Celje in Hmezad banke d.d. Žalec. Pogajalca sta izhajala iz dejstva, da imata obe banki sedež v isti regiji, da imata podobno dejavnost, pa vendarle zadovoljujeta različne potrebe komitentov in da jim bosta združeni lahko zagotovili večjo varnost, boljše storitve ter raznolikost ponudbe. To je osnovno sporočilo današnje tiskovne konference, ki so jo sklicali v Žalcu. Hmezad banka d.d., ki posluje od leta 92, je uspešno zaključila že dve emisiji delnic in z njima zbrala 811 milijonov osnovnega kapitala. Za pridobotev vseh pooblastil za poslovanje na tolarskem področju (ustanavljanje agencij tudi zunaj regije) pa je potrebovala 2.040 milijonov tolarjev jamstvenega kapitala. Ta sredstva je pridobila z lansiranjem delnic v višini 933 milijonov tolarjev. Novo emisijo so delno (938 mio SIT) formirali iz sredstev statutarnih rezerv Hmezad Banke, oblikovanih iz dobička za leto 1994. Večji del delnic, ki so v prodaji (581 mio SIT) pa je (z dovoljenjem sveta Banke Slovenije) kupila Banka Celje, ki je s tem pridobila 40-odstotni lastniški delež v Hmezad banki. Tudi ostale delnice so skoraj v celoti prodane in pričakujejo, da bo emisija zaključena pred rokom, 1. dobičkom v višini 122 mio SIT. Leto 96 bo zaključila z 18,3 odstotkov višjo bilančno vsoto in verjetno z nekaj večjim dobičkom kot ga je imela leto pred tem. Bančna skupina bo zaživela po zaključeni 3. emisiji delnic Hmezad banke, torej marca. Vodilna banka bančne skupine bo Na tiskovni konferenci sedijo od leve: Jože Veber, novi direktor Hmezad banke, Nlko Kač, generalni direktor Banke Celje, Stana Tillnger, pomočnica direktorja Hmezad banke in Mihael Galičnik, (takrat še) direktor Hmezad banke. marcem 97. Hmezad banka je zaključila poslovno leto 1995 z bilančno vsoto 8.591 mio SIT in z Banka Celje, sicer pa bosta banki za uspešno delovanje med seboj usklajevali tekočo in razvojno politiko, predvsem kar zadeva kapitalske naložbe, emisije vrednostnih papirjev, politiko izplačevanja dividend, širjenje poslovne mreže, skupen nastop obeh bank pri dogovorjenih poslih in komitentih, informacijsko tehnologijo, izdajanje plastičnega denarja, razvoj bankomatske mreie in bančnih storitev, marketing... Hmezad banka bo po dokapitalizaciji povsem samostojna pravna oseba in bo tudi samostojno komunicirala s centralno banko. Odslej bo imela možnost poslovanja po vsej Sloveniji in povsem bo samostojna pri ponudbi, obrestni politiki, pri plasmajih in zagotavljanju virov. Še naprej se bo tudi ukvarjala samo s tolarskim poslovanjem -zaradi racionalnosti. Na svoji zadnji seji je upravni odbor Hmezad banke sprejel odstop direktorja Mihaela Goličnika, ki na lastno željo odhaja delat in živet v Ljubljano. Postal bo namreč pomočnik direktorja glavne podružnice Banke Celje v Ljubljani. Na njegovo dosedanje mesto (do prvega naslednjega zbora bančne skupine bo v. d.) so za direktorja Hmezad banke imenovali Jožeta Vebra. (Ika) Naši podjetniki: CVET d.o.o. na MDBpod Leskovcem ponuja: Keramika in kopalniška oprema -italijanska kakovost Družinsko podjetje Cvet d o o je pod Leskovcem, na MDB 7 odprlo maloprodajno trgovino s keramiko in celotno kopalniško opremo. Darko Martine, direktor: "Gre za večinoma zelo kakovostno blago. Sodelujemo tudi s slovenskimi In hrvaškimi proizvajalci v nižjem cenovnem razredu, a kakovost je temu ustrezna. Iz Italije uvažamo blago, ki sodi v vrh srednjega razreda." Ta hip se v prodajalni Cvet d.o.o. postavljajo s široko izbiro kopalniških ploščic in pohištva. Italijanske ploščice so od 2.500 - 3.000 SIT dalje za kvadratni meter, nekaj pa je vedno tudi cenenih ploščic za kleti in podobno. Imajo pestro ponudbo ploščic iz prešanega poliranega granita (greš). Greš ploščice so uporabne v notranjosti in zunaj, odporne so na zmrzal in sonce. Martine: "Naša prodajalna sodeluje s polagalci, ki pri nas naročeni material vgradijo, da lahko za kakovost dejansko jamčimo. Imamo okrog 3.000 vzorcev ploščic različnih italijanskih proizvajalcev in na podlagi njih lahko stranka naroči želeno blago. V kratkem pričakujemo še banje, tuše in ostalo opremo, da bo program popoln in bo prodajalna videti lepša." Pri njih kupljeno blago seveda pripeljejo na dom, ne glede na razdaljo. V Cvetu trdijo, da imajo izbiro kopalniškega pohištva, kakršne ni nikjer v Krškem. Prodajajo kopalniško pohištvo znamke Idea, sanitarno keramiko izdelujeta Dolomiti in Senesi, kabine za prhanje so Ideal standard in Novellini, kopalniške kadi so znamke Jacusi, Terevitta in Teuco, keramika pa Ma-jorca in Coli. Granitne ploščice (greš) so znamke Fiandri in Keope, pipe so italijanske (Mamoli), imajo pa tudi izdelke iz programa Kolpa san. Plačilni pogoji? V poštev pridejo vsi stanovanjski krediti za graditelje, sicer pa lahko dobi stranka kredit tudi pri LB, Novi KB Maribor ali stari Hipotekami banki Brežice. Ob naročilu blaga kupec plača 15 odstotkov predračunske vrednosti, ostalo pa ob prevzemu ali do 30 dni kasneje - odvisno od dogovora. Kvalitetno, hitro In po ugodnih cenah vam izdelamo: - vse vrste In vseh dimenzij računalniški papir in tiskovine, virmane, položnice, kuverte . - tiskovine, brošure, skripta, knjige koledarje, vizitke, etikete, prospekte. - komercialno embalažo, škatle za pizze, podstavke . NAŠ GLAS, 5 -13 FEBRUAR 1997 TEMA TEDNA Ste že kdaj videli skrivno reklamno tablo!? Država jih uporablja v borbi proti zasebnim zdravnikom Seveda mora država skrbeti za javne bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, ker s tem skrbi za najširše sloje prebivalstva, ki ne morejo plačati zasebnega zdravnika, a pretiravati vendarle nikar!___________ Brežice, februarja - Ko je dr. Ivan Sakač 15. junija 95 odpiral zasebno kirurško ambulanto (bil je prvi, ki se je v Posavju odločil za to), gotovo ni predvideval take vrste težav, s kakršnimi se srečuje danes. Začelo se je že pri zavrnitvi prošnje za koncesijo, utemeljeni na spoznanju komisije iz domačih krajev, češ da je v Posavju zdravstvena mreža dovolj popolna in da dodatna zasebna kirurška ambulanta s koncesijo ni potrebna. Drugi udarec, ki je čakal Sakačeva, je bilo (po njunih besedah) zakonsko določilo, ki prepoveduje zasebnim zdravstvenim ambulantam, da bi na radiu ali v časopisih oglaševale svojo dejavnost več kot dvakrat na mesec. Določila so menda zasebnim zdravnikom sila neprijazna in lahko bi rekli, da jim onemogočajo preživetje, saj jim prepovedujejo kakršnokoli učinkovito propagiranje svoje dejavnosti. Obvestilne table smejo (na primer) biti velike 30 x 50 cm, ne smejo biti kontrastnih barv in vpadljivega videza (kje ste pa še videli skrivno reklano tablo!?), ne smejo štrleti iz zida, ne smejo stati ob prometnicah ... Ob tem, ko sta najela prostore in v njih uredila sodobno, prijetno, dobro opremljeno kirurško ambulanto! V vse skupaj sta vložila za okrog 120.000 mark opreme, a v sedanjih pogojih poslovanja lahko le pokrivata stroške. Kakor je pač kateri mesec uspešen, z več ali manj pacienti. Zakonca sta se vendarle zanesla na dejstvo, da je bil doktor Sakač dolga leta med boljšimi kirurgi brežiške bolnišnice, da je z lastnim izpopolnjevanjem v Davosu, po desetletni praksi v zagrebških bolnišnicah v to ustanovo prinesel in začel prakticirati travmatološko kirurgijo (povezovanje polomljenih kosti s kovinskimi oporami), da je delal tudi na abdominalni kirurgiji, kot pravi sam. Devetdeset odstotkov njegovih sedanjih pacientov je oskrboval že prej ali pa so to njihovi družinski člani. Vedenje o njegovi ambulanti se širi takorekoč z ustnim izročilom. Zadovoljni pacienti ga priporočijo znancem in prijateljem. A to je treba preživeti, predvsem finančno. s Del problema predstavlja seveda tudi strah ljudi pred stroški. Ker vedo, da je njegova ambulanta samoplačniška, da nima koncesije, se je izogibajo. Ksenija Sakač: "Ti ceniki so seveda velik nesmisel. Če bi imela koncesijo, bi za opravljeni pregled lahko dobila povrnjenih od zavarovalnice do 6.000 tolarjev, kolikor tudi stane pregled v drugih specialističnih samoplačniških ambulantah. Tako zaračunava in morava shajati s tremi tisočaki, saj veva, da ljudje nimajo denarja. Najine cene so v bistvu polovične. Manjši operativni poseg (bradavice in ostale kožne izrastline, ateromi, vraščeni nohti, šivanje manjših ran...) stane 5.000 -8.000 SIT odvisno od porabljenega časa in materiala. Večji posegi, kot je odstranjevanje deformacij palca na nogi (klesanje kosti), stane 500 - 700 DEM. Največji posegi, ki se jih v naši ambulanti lotimo (krčne žile, odstranjevanje kovinskih elementov s kosti, odstranjevanje izrastlin s kosti, kile, pretrgane mišice, skrčeni prsti, ahilove tetive), stanejo med 40.000 in 60.000 tolarjev. Celo pregled ali obisk na domu izven delovnega časa plača pacient po normalni ceni. Imava sodobno opremo, preko 159 je osnovnih inštrumentov za kirurško ambulanto, električni rezalnik je dovolj močan za velike operacije, ima različne dodatke, potrošni material je namenjen le enkratni uporabi, sterilizirava le inštrumente..." Vse preglede in posege opravlja dr. Sakač samo v lokalni anesteziji, saj bi za popolno narkozo potreboval tudi popolno ekipo, on pa ima ambulanto in ne klinike. Kljub delu le v lokalni anesteziji, se le manjšina pacientov ne odloči za predlagani kirurški poseg. Predvsem zaradi stroškov. Sicer pa se dr. Sakač s pacientom pred operacijo pogovori in mu natanko pojasni njen potek. Tistemu, ki ga je preveč strah raje priporoči operacijo v popolni narkozi - v bolnišnici. Predvsem pa se ogiba načrtovanim operacijam z lokalno anestezijo pri otrocih. Sakačeva vesta, da so, čakalne dobe za preglede in posege na krčnih žilah v rednih zdravstvenih ustanovah dolge. Ivan Sakač: "Sevničani in del Krčanov hodijo v celjsko bolnišnico. Na pregled čakajo leto in pol in ravno toliko tudi na operacijo. Marsikdo bi se vendarle odločil za mojo kirurško ambulanto, če bi vedel, da sploh sem v Brežicah. Pa kaj, ko se ne smem reklamirati. Pravijo, da nismo zabavišče ali cirkus. Sedaj čakava sprejetje novega zakona, ki bo na novo zasnoval zdravstveno mrežo v Sloveniji (Zdravje do leta 2.000) in po tem lahko zopet računava (upava) na pridobitev koncesije. Tako so nama napisali v obrazložitvi k zavrnjeni prvi prošnji. Zakon naj bi bil sprejet letos. Zasebno zdravstvo naj bi novi zakon obravnaval čisto drugače, koncesija pa bi morala biti tudi na prepihu konkurence. Če namreč zdravnik ne dela dobro, prihodnje leto preprosto lahko ne dobi koncesije . pri zavarovalnici." Dr. Sakač športnikom - amaterjem ne računa pregleda, ampak samo materialne stroške. Pregledi in nasveti so zastonj in to šteje kot svoj prispevek k razvoju športa. Razen normalne kirurške opreme ima na voljo tudi veliko ortopedskih pripomočkov, od opornic dalje, zato mavčnih oblog sploh več ne uporablja. Namsto mavca ima obloge iz kovine in lahkih materialov. Tako opornico lahko pacient sname, si umije poškodovano okončino in nato vse skupaj namesti nazaj. Cena take opornice je med 5.400 in 5.700 SIT. Ksenija Sakač: "Ogromno prodamo opornic za kolena ali gležnje, saj ko se meniskus enkrat izmakne, ni več miru z njim. (Ika) Poskus oživitve lokalne avtobusne proge v Krškem: Za tretjino cenejše vozovnice v predprodaji Krško, februarja - S februarjem so pri krškem Izletniku vpeljali novost: cenejše vozovnice za prevoz na lokalnih, mestnih progah. Za vožnjo med krško avtobusno postajo, Reso, občino in nakupovalnim centrom bo potnik namesto dosedanjih 150 moral odšteti le 100 tolarjev. Prvi teden bodo te cenejše vozovnice prodajali tudi na avtobusih, potem pa bo treba ponje na blagajno krške avtobusne postaje. Po sklepu gospodarske zbornice namreč petkilometrska proga ne sme stati manj kot 150 tolarjev, zato si v krškem Izletniku skušajo pomagati s predprodajo vozovnic. Vozovnica bo veljala na vseh Izletnikovih avtobusih, ki bodo pripeljali mimo in bodo vozili na tej liniji. To je začetek in organizatorji akcije upajo, da Na Izletniku se pritožujejo nad tem, da le s težavo dobijo podatke o tem, kdaj bi bili avtobusni prevozi potrebni. Ne vedo namreč niti tega, kdaj je največ učencev popoldne v glasbeni šoli, ne kdaj imajo srednje šole začetek in konec pouka. Ne vedo marsičesa, kar bi pomagalo njim in potnikom. Zato vabijo vse, ki imajo kaj sporočiti (o potrebah po avtobusnem prevozu), naj to storijo na telefonsko številko 0608/22-242 ali pisno. Predloge sprejema vodja PE Izletnik Krško, Tatjana Lubej. bodo sčasoma lahko naredili še kaj več za lokalne prevoze v Krškem. Vozne rede bodo še bolj prilagodili potrebam potnikov, sicer pa gre v začetku za lokalno progo, na kateri je avtobus že vozil. Sprva bo vozil samo dopoldne, če pa se pokaže potreba, bodo prevoze razširili tudi na popoldanske ure. Veliko je namreč otrok, ki se popoldne vozijo v glasbeno šolo, ljudje hodijo nakupovat, pa nimajo vedno na voljo avtomobila... Potnik bo lahko kupil tudi po več vozovnic hkrati, na zalogo. (Ika) študentski servis maribor Krško, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel: 0609/610-455 v§? Štipendije in posojila Posredovanje dela Ponedeljek, 9. januarja - Zjutraj smo skušali na fotografiji ohraniti stanje (nered), ki ga na krški avtobusni postaji pustijo za seboj obiskovalci čez konec tedna. Čistilki sta ravnokar zapuščali sanitarije, torej so bila stranišča že pospravljena. Na ploščadi, kjer avtobusi pobirajo potnike, je bilo še vse polno papirčkov, uporabljenih vozovnic in nepogrešljivih cigaretnih ogorkov. Na tleh, ob košu za odpadke, v katerem je bilo še nekaj prostora, vrečka od čipsa. Streljaj daleč, za avtobusno postajo je pred bloki še en koš za odpadke: smeti v njem malomarno nametane, ob njem še kup smeti, pa še vse daleč naokrog nastlano z vrečkami, papirčki, ovitki, ogorki... Skratka: fotografija nam ni uspela, ker nam je fotoaparat zatajil, a to niti ni bistveno. Dokler ne bodo Krčani in njihovi človeški mladiči pričeli sami za seboj pospravljati in paziti na to, kam odmetavajo svojo svinjarijo, toliko časa ne bo mogla biti urejena niti krška avtobusna postaja. Pa če se njeno osebje razpoči. Pač: morda bi pomagalo, če bi vsakemu obiskovalcu odredili uradnega spremljevalca, ki bi za njim pobiral odvržene smeti. Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23 174, 323 300 Telefax; +386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. Kaj pravijo pacienti? ^OB^^t Dušan Skočaj iz Brežic: "Letos sem Jfl P)b bil operiran pri dr. Ivanu Sakaču kar ^^HH dvakrat. Za samoplačniško zdravljenje pri njem sem se odločil na podlagi **• >Mf zaupanjavanj kot v vrhunskega strokovnjaka na področju kirurgije. Žalostno in resnično je tudi dejstvo, da naša družba oziroma zdravstveno >r-^. zavarovanje ne sklene z njim koncesije, JL tMj saj bi le tako lahko prišli do tako dobre ^k I oskrbe tudi ostali pacienti, ki verjamejo ^L ^k I vanj, pa zaradi finančnih sredstev ^^. ^^B I opuščajo to zamisel. ¦»»¦¦¦¦¦•*»¦—j***""""" Operiran sem bil v sodobni in čisti ambulanti, brez čakalne dobe in na splošno sem imel občutek, da sem res pacient in ne le številka." * Vera Muha iz Brežic: "Moja družina in jaz se zdravimo v javnih zdravstvenih ustanovah in smo kar zadovoljni s pomočjo, ki smo je bili deležni doslej. Ordinacijo dr. Sakača sem obiskala zaradi zdravnika samega, saj sem od znancev slišala le pohvalne besede o njegovem delu. Kljub temu pa nisem pričakovala tolikšne skrbi za pacienta. Gospod zdravnik je hčerko obiskal tudi na domu, redno je klical po telefonu in se zanimal za njeno stanje oz. stanje njene noge. To mi je bilo zelo všeč in imela sem občutek večje varnosti. Želim si, da bi lahko svojim in sebi vsaj ob določenih težavah lahko omog očila takšno zdravljenje." Franc Sotošek iz Sevnice: "Zakaj sem se odločil za obisk v kirurški ambulanti dr. Sakača? Slišal sem od znancev, da je dober kirurg z dolgoletno prakso in izkušnjami. Ker sem imel že več let težave z venskim sistemom v nogah sem se odločil za obisk v njegovi zasebni ambulanti v Brežicah. Po podrobnejšem pregledu sva se odločila za kirurški poseg z lokalno anestezijo. Z izidom in načinom posega sem zelo zadovoljen, predvsem pa je zame pomembno, da je bilo vse skupaj storjeno v dogovorjenem dnevu. Tako nisem bil obremenjen s čakanjem, saj sem vedno v stiski s časom. Delo, ki ga opravljam, je namreč vezano na veliko poslovnih razgovorov in potovanj. Anonimna prijava nas je pripeljala na sled: Odkrili smo pridno četico in 6.000 krofov Krško, 7. februarja - Saj je res predpust in v tem času smo vajeni marsičesa, saj nam tudi sicer ljudje po telefonu sporočajo marsikaj prijaznega in tudi skrajno neprijaznega. Tokrat je zvenelo kot past, namenjena samoreklami. Pa smo vendarle ocenili, da ima tisti, ki nas je poklical po telefonu in se nI hotel predstaviti, prav. V krškem nakupovalnem centru (no ja, v Šopingu) četica pridnih punc dela tristo na uro, da krofi kar frčijo iz olja. Mojca Četrtič, poslovodkinja Mercatorjevega bistroja pri nakupovalnem centru: "Vsako leto pred pustom pečemo krofe. S puncami se zmenimo, kdaj je treba začeti in takrat pridemo. Ob dveh, treh, štirih zjutraj, ali pa (pred pustnim torkom) celo noč, če je treba. Delo si razdelimo in ne pridemo vse hkrati, saj gre za proces in tri ure traja, predno pridejo prvi krofi iz olja." Ni pa zadeva preprosta. Maso mesijo ročno, saj so prepričane, da je v tem čar domačega krofa. Osemkilogramsko maso mesijo običajno kar po tri hkrati, saj je včasih treba zamesiti tudi po 10 ali 15-krat zapored (v predpustni noči, recimo) in to je v resnici naporno. Mojca pravi, da mesijo z rokami in s srcem, zato zmorejo tudi to. Krofe pečejo vsako leto mesec dni red pustom. Ko je enkrat pust mimo, tudi krofi niso več zanimivi. Običajno pripravljajo tudi kremne rezine in jabolčne zavitke. Predvsem kot sladice k malicam, če pa stranke želijo, sijih lahko naročijo in odnesejo. Mojca Četrtič: "Zaposlenih nas je osem, a Jožica in jaz greva pomagat v kuhinjo ali v strežbo, kadar je treba in treba je skoraj vsak dan vsaj med malico. Vsak dan pripravimo po tri vrste malic (za 370, 400 in 450 SIT) in te so gostom na voljo tja do 13. ali 14. ure. Tudi sedaj, ko imamo akcijo s krofi, ni nič drugače. Ostalo delo teče normalno. Krofi so vsako jutro ob sedmih na voljo." Skupno napečejo preko 6.000 krofov, samo na pustni torek (čez noč) jih je bilo približno 2.500. (Ika) UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8-13 URE BRKZHLAČNA DOSTAVA IN A l>OIVI MERVIN Bs1>»"T*' JKpS»~ Salon pohištva MERVIN d.o.o.. Mostcc f>. K257 Dohovu. tel.: