Ninina plačana v gotovini
Stev. 215. Leto XII.
Maribor, petek 25. septembra 1938
Cena 1dfo
Položaj še vedno nevaren
Ogromne demonstracije v Pragi — Češkoslovaška dobila vlado generala Sirovega — Boji na sudetskem ozemlju — Grožnje Poljakov in Madžarov Angleži in Francozi odklonili madžarske in poljske zahteve — Demonstracije tudi v Londonu
Današnji dan bo odločilen
MARIBOR, 23. september. Dogodki, ki jih je sprožila evropska kriza zaradi ^skoslovaškega vprašanja, se razvijajo dalje z mrzlično naglico in položaj je še Vedno tako zapleten, da nihče ne ve, kako se bo končno razvil in rešil. Pod pritiskom javnega mnenja je morala vlada dr. Hodže v Pragi odstopiti. Novo je na zahtevo javnosti sestavil general Sirovjr. Vojaštvo, ki ga je Hodževa vlada pričela »mikati iz sudetsko-nemških krajev, se je po odredbi vlade generala Sirovega vr-tolo. Nastali so novi krvavi spopadi med Nemci in Cehi. V Godesbergu je angle-W ministrski predsednik Chamberlain odbil Hitlerjeve zahteve o odcepitvi tudi Madžarov in Poljakov od CSR. Odklonitev sta sklenili soglasno angleška in francoska vlada. V Varšavi in Budimpešti demonstrirajo dalje ogromne množice, ki zadajo razkosanje CSR. V enakem smislu piše nemški tisk. Na mejah Češkoslovaške se zbirajo vedno večje armade nemške, madžarske in poljske vojske. Ozra-je tako še vedno napeto, oči vse Evrope pa so danes uprte v Godesberg, kjer razpravljata in odločata Chamberlain in Hitler o bodoči usodi Evrope. Današnji an bo vsekakor odločilen za nadaljnji razvoj.
DEMONSTRACIJE V PRAGI.	NOVA	VLADA.
k p^AGA, 23. septembra. Od trenutka, j.° ie vlada dr. Hodže pod silnim ultima-Jnlm pritiskom Londona in Pariza spre-ij londonski angleško-francoski pre-okVa odcepitev vseh sudetskonemških J^iev s pretežno nemškim prebival-“•n, se je pričelo polaščati javnosti sil-,vznemirjenje in obupano ogorčenje, ki 1]; Je dalo duška v ogromnih in nepreki-pKnih demonstracijah v Pragi in drugod.
Cr^rajšnjim in včeraj so se valile po 8totisočglave množice, ki so vzkli-
1,^ Proti vladi, Angliji in Franciji. Raz ienje pa je doseglo višek, ko so mno-|Jj Zvedele, da je vlada že pričela umi vojsko in uradništvo iz sudetsko'
jašh kraiev> ki naj bi se odcepili. Volu ® je tudi v resnici že zapustilo Cheb . katere druge kraje.
J^Dstvo ZAHTEVA ODSTOP VLADE.
in^en,0nstrantl so vdrli pred ministrstva tfeoi r parlament< Obkolilo ga je nad sto st0p JK ,c' so soglasno zahtevali od-
tatur V e dr- Hodže in oklic vojaške dik-0*1 vodstvom vrhovnega inšpek-s- žkosl°vaške vojske, generala Ja-Piti ^0vega. Pred množico je moral sto-6ene|eneral Sirovy s predsednikom dr. rit m Ctn’ ki J'e ljudstvo vsaj deloma pomi-Hotižpap?vedano Je bilo, da je vlada dr. v{er^. 2e odstopila in da bo še tekom dne stavljena nova, ki bi aia zahtevam javnega mnenja.
apel°^ne je izdal prezident dr. Beneš ii je ja češkoslovaško vojsko, v katerem
POpo, ^ ^1 V svniettl in V imnnii tiumrfn
GOVOR DR. BENEŠA.
Jln v svojem in v imenu naroda *eii fnJJ ,fauparije in prepričanje, da bo v 2kih urah
disciplino in čuvati mir in red,
%anit.'".urah izpolnila svojo dolžnost: ^večer' .d‘SciPl‘no »n čuvati mir in red. 'Ir. Bens l9‘ uri Pa g°voril prezident dejaj Po radiju. V svojem govoru je a 80 sedanji dogodki zgodovinske \°n,Cna 1° so po vsej Evropi v teku kabremenil)e in ne #re torej le za Naj * 5e navidez zdi. Kar doživlja ;eSko8io„ Jaka §e druge države. Zato .:vcev 7. .o ljudstvo ne sme izgubiti
Pozno sinoči je bila končno objavljena lista nove vlade. Ministrsko predsedstvo in vojsko je prevzel vrhovni inšpektor češkoslovaške armade general Jan Sirov*. Zunanje ministrstvo je obdržal dr. Kaniil Krofta, notranji minister je postal Jan čemy, ostali ministri pa so: finančni minister Kalfus, prosvetni minister Engelbert Schubert, pravosodni minister Vladimir Paiman, minister za izenačenje zakonov dr. janiček, minister prometa inž. Kame-nicky, minister za oboroževanje general Nosal, minister za kmetijstvo dr. Edvard Reich, minister za socialno politiko dr. Bedrich Horak, minister za zdravstvo dr. Stanislav Menzel, minister za pošte Du-novsky, minister za propagando ing. Hugo Vavrečka, ministri brez portfelja pa so: praški župan dr. Peter Zenkel, starosta ČOS dr. Bukovsky in dr. Fric. Vlada predstavlja delovni kabinet pod vodstvom generalov. Resorni ministri so večinoma dosedanji načelniki posameznih ministrstev. Sestavo te vlade so odobrile vse stranke.
OSEBNOST GENERALA SIROVEGA.
Novi ministrski predsednik general Jan Sirovy je bil rojen 20. januarja leta 1888, v Trebičah na Moravskem kot sin čevljarja. Ljudsko šolo je obiskoval v domači vasi, gimnazijo pa je dovršil v Brnu. Bil je že v avstrijski vojski častnik. V svetovni vojni je pobegnil s fronte v Rusijo, kjer so mu Rusi kot odličnemu str* tegu prepustili poveljstvo posebnega polka. V boju je izgubil desno oko. L. 1818. je postal general in vrhovni poveljnik čeških polkov v Rusiji, katere je potem vodil čez Sibirijo in v domovino, kamor se je vrnil 12. junija leta 1920. Leta 1924. je postal namestnik poveljnika celokupne vojske, I. 1926. je bil tri mesece vojni minister, nato do leta 1933. načelnik gene ralnega štaba, od tedaj dalje do včeraj pa vrhovni inšpektor vse češkoslovaške vojske. General Slrovy je narodni junak Češkoslovaške in uživa velik sloves ter neomejeno zaupanje vsega naroda.
VLADA DISCIPLINE
PRAGA, 23. sept. Vsa češka javnost z velikim navdušenjem pozdravlja novo vlado armadnega generala Sirovy, ki je najpopularnejši narodni junak, češki listi poudarjajo, da je vlada Sirovega delovna vlada narodne solidarnosti, ki ima nalogo z močno roko zagotoviti v državi mir in red. Ta vlada ni vojna vlada, pač pa vlada, ki sloni na močnih organizacijah celokupno države, te sta tako združena v kabinetu vojska in narod. Ker so poverjeni skoraj vsi resori načelnikom posa meznih ministrstev, je dana garancija, da se bodo državni posli izvaševali z vso eksaktnostjo. Sirovy bo takoj stopil v stik s Slovaki, da bi bili tudi oni zastopani v vladi. Prvi korak nove vlade v javnost je bil poziv, da naj se nadaljne manifestacije opuste, ker dražava ne more živeti od demonstracij, ki bi bile le v korist sovražnikom.
Boji na sudetskem ozemlju
Hodževa vlada odpoklicala čete s sudetskega ozemlja, nova pa jih je poslala nazaj — Položaj skrajno napet
\] v ko *	115	a,|lv'
ta<la'le r 8lcer samo vse zapravilo.
« n> iinM°rala Postopati tako kakor je, u 8e ni n'.aJtlobene druge poti. Dejal je, v sedii bal za obstoj države in se <i5!"c PriJl ne.boiJ- Pripravil je načrte za ^•iai n Cr ,n ne dovoli, da bi ga kdo t-, nalJa^no pot. Ako se doseže d».^k<Kir v korist vsemu človeštvu ta Zato ,,arod ic izvrSn vellko vk‘ b..Pa mora ostati miren in mo-3 Že T\Cu je napovedal, da je nova ktrov ^ lJena in bodo imena novih 'nalu objavljena.
PRAGA, 23. septembra. Po odredbi vlade dr. Hodže se je pričelo včeraj dopoldne iz vseh sudetsko-nemških krajev, ki naj bi bili odstopljeni Nemčiji, umikati češkoslovaško vojaštvo in uradništvo. Umikanje se je pričelo peš, z motornimi vozili in vlaki. V izpraznjenih krajih so prevzela upravo nemška lokalna obla-stva, občine itd., podprta po tako imenovanih »rediteljskih četah«. Nova vlada pa je še pred svojim dokončnim imenovanjem odpoklic vojaštva in uradništva preklicala in popoldne ter zvečer se je vojaštvo z oklopnimi vlaki in avtomobili, tanki, topovi ter strojnicami vrnilo še okrepljeno v vse prej izpraznjene kraje in zlasti na mejo, kjer so čete itak že od prej ostale. Vojaštvo je takoj odstranilo lokalna oblastva in zlasti »rediteljske čete«. Ker se povsod niso prostovoljno pokorile In so nastopile z orožjem, je tudi češkoslovaško vojaštvo uporabilo orožje in razvili so se ponekod boji, ki so nekateri trajali vso preteklo noč in trajajo deloma še danes dopoldne. Gre zlasti za boje z legijami, ki so vdrle iz Nemčije na ozemlje CSR. Po nekaterih vesteh, ki pa so zasebnega izvora, je bilo v teh bojih ubitih že včeraj na obeh straneh okoli 50 ljudi, več sto pa ranjenih.
BERLIN, 23. septembra. Zaradi vrnitve češkoslovaške vojske v sudetsko-nemško ozemlje in zaradi bojev, ki so nastali z nemškimi »rediteljskimi oddelki«, je zopet več tisoč sudetskih Nemcev pribežalo v Nemčijo, dasi je beg zaradi vojaške zasedbe meje zelo težaven. Spopadi so se izvršili tudi na meji. Zdi se, kakor da je general Sirovy že pričel vojno. Položaj je skrajno napet in nihče ne ve, kaj prinesejo prihodnje ure. Potrpežljivost Nemčije pohaja.
ITALIJANSKI OČITKI CSR
RIM, 23. sept. časopisi pišejo o velikih uspehih, ki so doseženi v vprašanju Češkoslovaške. Mussoliniju pripisujejo veliko zmago ter povzdigujejo njegove zasluge
in njegovo taktiko, s katero je podpiral Hitherja. Listi očitajo ČSR, da se je naslonila na Francijo, namesto na Italijo.
VREMENSKA NAPOVED
Večinoma jasno, jutranja megla, še nadalje milo vreme.
Borza. C u r i h, 23. sept. Devize: Beo grad 10, Pariz 11.895, London 21.25, Newyork 441.375, Milano 23.25, Berlin
176.15,	Praga 15.15.
ZaglsM
Pomen danainjih dogodkov za bodočnost
Bazelska »National-ZeHumg« piše: V bodočnosti se bo pokazalo, da so nam bili Cehi ravnodušni kot narod, nikoli pa kot simbol zaupanja male države v obrambo in prijateljstvo velikih narodov. Simbolični pomen razmerja CSR do Francije in njegova usoda imajo izredno velik pomen za bodoče ocenjevanje dogodkov in prijateljstva v političnem svetu.
Konec zaveznlitev
Med malimi evropskimi narodi vlada preplašenost. Najbolj trpko se izražajo zastopniki držav, ki imajo s Francijo zavezniške dogovore. Mnogi govore o tem, da je Francija prenehala obstajati kot velesila. Zavezništvo Francije z Rusijo, ki je bilo sklenjeno na predlog francoskega generalnega štaba, je faktično prenehalo. (Ženevski dopisnik poluradnega bernskega »Bunda«).
Tolažba
»Times« smatrajo, da na prvi pogled francosko-britanski predlogi ne morejo biti simpatični Pragi. Češka pa je bila že dolgo prizorišče rasnih borb in »prva dolžnost češkoslovaške republike bi bila zadovoljiti manjšine«. Po rektifikadji meje bo češkoslovaška država »formirala bolj obljudeno državo kot so Švica, Belgija, Holandska in Danska«.
Izgovarjajo se
Konservativni »Financial Times«, ki so glasilo angleškega velekapitala in lond. Cityja, pišejo, da se ne sme prav nič prikrivati, da bodo nameravane korekture na miren način najmanje tako važne, kakor bi bile korekture, če bi prišle po vojni. Odgovornosti za obrambo mej ČSR ni prevzela Anglija direktno, ampak Francija in Rusija in Anglija je bila obvezana iti na pomoč Franciji le v primeru, da bi bila le-ta napadena.
Madžari pričakujejo konec Male antante
»Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Bu-dempešte, da je s tem, ker je prišla v diskusijo cepitev ČSR, vzhodni zavezniški sistem Francije nele razbit, marveč tudi definitivno likvidiran. Ta razvoj dogodkov pomeni tudi konec Male antante. Če Francija opusti teritorialno integriteto ČSR, potem se ne sme pričakovati od Romunije in Jugoslavije, da bi za integriteto ČSR nasproti Madžarski vlagale vso pezo svojih vojaških sil.
Ameriška glasnika
Ameriški senator Pittman je dejal, da imajo male demokracije pravico na podporo od strani držav, ki so odgovorne za njihovo ustanovitev. Lehman, guverner New Yorka, je dejal, da bi bili nespametni, če bi si zakrivali oči pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo diktature za demokracijo.
Kdo je napreden?
Napreden je — po mojem prepričanju
—	tisti, ki hoče biti drugim koristen. — (Vaclav Klofač.)
Nemčija povečala uvoz
DoČim je v prejšnjih mesecih nemška trgovska bilanca bila kolikor toliko uravnovešena, beleži v avgustu porast uvoza celih 61,500.000 mark. Povečal se je pred vsem uvoz surovin in poluizdelkov. Ves material gre na zaloge, ki so razdeljene po vsej Nemčiji.
Kdor ne riskira, izgublja
Odkod naenkrat takšen nepripravljen in nepredviden preokret pri vladah Anglije in Francije? En sam odgovor je mogoč: eden je riskiral, da udari. Drugi so na to umolknili. Kdor ne riskira, izgublja. (Vedeslav Vikier v »Novi Riječi«).
Maribor, 23. septembra.
V	teh usodnih dneh, ko sta nemir in zbeganost Evrope dosegla višek in ko kljub vsemu še vedno ne moremo z gotovostjo reči, kako se bodo končali, doživljamo eno izmed zaključnih dejanj tragedije, ki je zadela nesrečno polovičarsko stavbo Versaillesa. Morda mi sodobniki vsega še ne vidimo čisto razločno, morda smo bili sami še vse preveč sopriza-deti, da bi mogli pravično soditi in razsoditi, toda eno se nam zdi že danes gotovo: vse zlo, ki smo ga doživeli v teh povojnih dvajsetih letih, in ki ga po vsej priliki še bomo, poganja svoje kali iz Versaillesa.
Zmagovalci v svetovni vojni so bili leta 1918. postavljeni pred kategorično alternativo: ali urediti svet po načelih Wil-sonovih 14. točk, ali pa po stari praksi zmagovalcev, ki je vsebovana najbolj jasno v latinskem izreku »Vae victis!« — Gorje premaganim! Wdlsonova načela so predstavljala zadnji in najvišji nasledek absolutne demokracije, uveljavljajoče svoja načela po pravicah človeka kot posameznika tudi glede enakih pravic narodov kot kolektivnih etničnih individualnosti. V praksi je to pomenilo, da po svetovni vojni ne sme biti ne zmagovalcev ne premagancev, da mora vsak narod dobiti svojo lastno državo, da se mora vsakemu narodu in vsakemu njegovemu delu dovoliti pravica do samoodločbe, in da se mora končno vse sožitje, vseh tako osvobojenih ter popolnoma enakopravnih narodov, urediti v skupni povezanosti v Zvezi narodov, katere skrb bodi, da se nobeni mednarodni spori nikoli več ne bodo reševali z orožjem v roki.
Toda diplomati, ki so se zbrali v Versaillesu, da skroje Evropi in svetu novo usodo, so tičali še vse preveč v strasteh in navadah preteklosti, da bi se bili mogli dvigniti v celoti do tako visokih načel. kakor so bila Wilsonova. Na skrajni točki nasprotnikov Wilsonovih načel je stal pokojni francoski »tiger« Clemenceau s svojini geslom pravic zmagovalca. Z gromkim glasom je terjal uveljavljenje tega svojega stališča in bil vsaj tako glasen, kakor VVilson. Toda njuni stališči sta bili od večine polovičarjev enako zavrženi: zmagal je kompromis, ki ni bil ne svoboda ne diktat, nc pravica in ne krivica in žal tudi ne dokončna rešitev.
Namesto da bi se določale nove državne meje povsod in brezpogojno le po narodnih mejah, so se določile tam, kjer je šlo za koristi velikih, po njihovih strateških, gospodarskih in zgodovinskih željah, Narodnostno načelo je obveljalo le tam, kjer interesi velikih niso bili prizadeti. Namesto da bi se bila dala pravica samoodločbe vsem brez izjeme, se je dala le posameznim drobcem, za katere je bilo velikim vseeno, kam pripadejo. Pa še lam se je ta pravica pozneje večinoma kruto izigrala. In namesto da bi se bila ustanovila resnična Zveza narodov, kakršno si je zamislil WiIson, se je izoblikovala v Ženevi le neka doktrinarna družba brez iniciative in eksekutive, katero so potem veliki dvajset let izigravali po svoji mili volji za svoje namene in interese. Ta družba je znala samo eno: uveljaviti brezpogojno svojo voljo nasproti malim narodom, kadar pa je šlo za pravice in interese malih nasproti velikim, je vtaknila zadevne akte — ad acta. O tem nas prepriča najbolj razločno vse ženevsko reševanje zadev evropskih narodnih manjšin. Izmed sto in sto pritožb so bile rešene samo tri. in še te tri samo zato, ker so stale za njimi velesile.
Stavba, kakršno je zgradil Versailles, ni bila sposobna ustvariti novega sveta, nove človeške družbe, kolektivne varnosti in večnega miru. Ta stavba je sama omogočila nastanek in razrast nacionalizmov in iz njih izvirajočih imperializ-mov z novo strahovito oborožitvijo, »n dajala jim je tudi sama hraniva in netiva. Iz politike Versaillesa in njene Ženeve se ni moglo roditi nič drugega, kakor to, kar se je in kar nas je pripeljalo tia, kjer smo. Tako je versailleska diplomacija s svojim polovičarstvom med '■Vilsonom in Clemenceaujem popolnoma .ipravila vse, kar so pridobile zmage uvezniškega orožja po štirih letih straš-tega svetovnega klanja.
Na- bre/.iiačr.lne temelje postavljena stavba žc dolga leta ruši, in danes so
Pogajanja v Godesbergu
Zahteva Madžarov in Poljakov odklonjena
CHAMBERLAIN JE ODLOČNO ODVRNIL HITLERJEVE ZAHTEVE IN PREDLOŽIL SVOJE. — POLOŽAJ ŠE VEDNO NAPET IN NEVAREN.
LONDON, 23. septembra. Chamberlain je prispel včeraj ob 15.45 v hotel »Dresden« v Godesbergu, kjer se je sešel s Hitlerjem. Oba državnika sta se umaknila v prvo nadstropje in ostala sama. Razgovorov se udeležuje samo Hitlerjev osebni tolmač. Konferenca je trajala do
19.15,	ko se je Chamberlain vrnil čez Ren v Petershof ter stopil takoj v telefonski stik z Londonom in nato Parizom. Hitler pa je po sestanku dolgo konferiral z zunanjim ministrom Ribbentropom in drugimi osebnostmi. Razgovori med Chamberlainom in Hitlerjem so se danes nadaljevali. Oba državnika sta se sestala ob 11. uri v hotelu »Dresden« v Godesbergu, kakor včeraj. Kdaj bodo razgovori zaključeni, še ni znano, po prvi vesti se končajo že danes ob 16. uri, po neki drugi pa se bodo nadaljevala še jutri v soboto.
PARIZ, 23. septembra. Havas poroča, da je Hitler stavil včeraj Chamberlainu zahtevo, da se češkoslovaško vojaštvo in uradništvo takoj umakne z ozemlja, ki naj pripade Nemčiji. Obenem je zahteval, da se odcepi od ČSR tudi maržarsko in poljsko ozemlje, in sicer na enak način kakor nemško. Preostala češkoslovaška se mora absolutno nevtralizirati. Chamberlain je te Hitlerjeve zahteve odklonil
in zahteval v smislu londonskih sklepov, da se izvede nova razmejitev in razselitev pod mednarodno kontrolo. Nove češkoslovaške meje se morajo mednarodno zagarantirati. Madžarsko in slovaško ozemlje se pod nobenim pogojem ne odcepi, ampak se dovoli Madžarom in Slovakom le avtonomija v okviru ČSR. Dalje je Chamberlain odsvetoval Hitlerju vsako vojaško akcijo pred sporazumom. Kakor se zatrjuje, je bil v nadaljnjih posvetovanjih baje že dosežen sporazum
o	postopku in so eksperti že dobili nalog, da izdelajo danes elaborat v podrobnostih. Zdi se, da je Hitler opustil zahteve Madžarov in Poljakov. Vendar ta vest ni kontrolirana in je lahko samo kombinacija.
PARIZ, 23. septembra. S poučenega vira se izve, da sta v Parizu in Londonu protestirali proti ugoditvi madžarskih zahtev tudi Romunija in Jugoslavija. Pariz in London sta dala zagotovila, da v tem vprašanju ne bosta popustila v nobenem primeru.
LONDON, 23. septembra. Avala. Položaj se presoja v angleških merodajnih krogih še vedno kot zelo napet in nevaren. Nadaljnji razvoj zavisi od vseh mogočih dogodkov, vendar pa obstaja upanje, da se najhujše ne bo zgodilo.
Poljaki so pobesneli
SINOČI SO NA OGROMNEM ZBOROVANJU PREPEVALI TUDI MADŽARSKO HIMNO. POLJSKA BO Z OROŽJEM OSVOJILA TEŠINJSKO.
VARŠAVA, 23.. septembra. Sinoči je bilo na Trgu maršala Pilsudskega v Varšavi zopet ogromno zborovanje proti češkoslovaški, katerega se je udeležilo okoli 200.000 ljudi. Vsi govorniki so soglasno zahtevali priključitev tešinjskega ozemlja k Poljski. Polkovnik Dakowski je prečital resolucijo, ki so jo nato izročili maršalu Rydz-Smigliju. V resoluciji zahtevajo zborovalci brezpogojno priključitev tešinjskega ozemlja, kajti »ura svobode in trenutek rešitve tešinjskih Poljakov izpod tujčevega jarma« jc sedaj napočila. Dakowski je tudi dejal, da bo Rydz-Smygli zmagovito vodil Poljake, kakor jih je proti Litvi. Maršalu so
bile prirejene velike manifestacije. Po zborovanju so bile po mestu ogromne demonstracije proti ČSR. Demanstranti so peli tudi madžarsko himno in kričali, da zahtevajo skupno mejo z Madžari. Ustanavljati so se pričele tudi prostovoljske legije za »boj proti češkim sovražnikom«.
VARŠAVA, 23. septembra. Vest, da je Chamberlain v imenu Anglije in Francije v Godesbergu odklonil zahteve po priključitvi tešinjskih Poljakov k Poljski, je povzročila tu veliko ogorčenje in izjavlja se, da bo Poljska z vojsko zasedla to ozemlje, ako ji ne bo izročeno prostovoljno.
Madžari demonstrirajo
MADŽARSKA NOTA V PRAGI. PROGLAS SLOVAKOM S PONUDBO AVTONOMIJE V OKVIRU »SVETE OGRSKE KRONE«.
BUDIMPEŠTA, 23. septembra. Akcija za odcepitev Slovaške od ČSR in obnovitev ogrske meje na Karpatih se nadaljuje na zborovanjih in v tisku z vso srditostjo. Madžarska vlada je poslala po poljskem zgledu v Prago noto, v kateri kategorično zahteva revizijo meje. Izdan je bil tudi proglas na Slovake, v katerem jih Madžari vabijo, naj se priključijo njihovi akciji. V proglasu obljubljajo Slo-
vakom popolno avtonomijo »v okviru svete ogrske krone«. Demonstracije, ki so se doslej omejevale le proti Češkoslovaški, se obračajo sedaj tudi proti drugim državam in zlasti proti Angliji in Franciji, ker odločno odklanjata vsako zahtevo, da bi se tudi madžarski manjšini dovolila odcepitev od Češkoslovaške. Tudi položaj na češkoslovaško-madžar ski meji je napet.
Demonstracije v Londonu
VELIKE MNOŽICE ZAHTEVAJO ZAŠČI
ZUNANJEMU
LONDON, 23. septembra. Avala. Reuter poroča:	Pred	ministrskim predsed-
stvom v Dovvning Strcetu št. 10‘so se zbrale sinoči večtisočglave množice, ki so ogorčeno protestirale proti angleško-fran coskemu načrtu v češkoslovaškem vprašanju. Slišali so se vzkliki: »Nc bodite za Nemčijo! Bodite za Češkoslovaško!« Posebna deputaclja je odnesla v zunanje mi
TO ČEŠKOSLOVAŠKE. MINISTRU.
RESOLUCIJA
nistrstvo resolucijo proti okrnitvi češkoslovaške, a policijski kordoni so izroči tev preprečili. Množica je vedno bolj naraščala in je štela nazadnje dosti nad 10 tisoč glav. Slišali so se vedno znova klici proti Chamberlainu. Demonstranti so za htevali sklicanje parlamenta. Končno se je policija le vdala, in deputacija je sme la v zunanje ministrstvo.
v razpadanju že sami njeni glavni temelji: meje držav. Toda zopet se dogaja isto kakor v Versaillesu in v Ženevi, da imajo pravico do pravic samo veliki. Smrtni nasprotniki Versaillesa in Ženeve bijejo stvarilce Versaillesa in Ženeve z njihovimi lastnimi metodami, in oni nimajo nobene moralne opore, s Katere bi se lahko proti njim branili. Oropani te opore po lastnih grehih, klonejo in vpo-gibajo kolena v strahu, da bi utegnila' zadeti tudi njih same ista n,,cit. ki so ;o|
oni nekoč namenili drugim. Mi pa danes vemo bolj jasno kakor smo kdajkoli doslej, da je svetovna vojna bila zastonj!
loda prav tako, kakor so se sama uničila načela Versaillesa In Ženeve, se bodo nekoč tudi načela tistih, ki sc sedaj poslužujejo proti njim enakih. Tudi njihova, na nemoralnih temeljili grajena stavba se bo nekoč zrušila pod silo pravico, ki je in ostane večno samo ena,
—r.
Francoska vlada ni odsiopil3
PARIZ, 23. septembra. Uradno se zanikajo vse vesti, da bi bili nekateri mini* f francoske vlade odstopili in da bo sesta Ijena nova vlada pod vodstvom HerrioS'
Angleži beže iz ČSR
LONDON, 23. sept. (Avala.) Agencij2 Havas poroča: Angleško letalo, ki bi W° ralo danes dopoldne pripeljati v London člane Runcimanove misije in druge visoke angleške uradnike, se je po poroči lu, ki ga je dobilo med potjo po radiju-spustilo na ntirnberško letališče in tako] odšlo nazaj v Prago, da prepelje še drli ge člane angleške kolonije.
" PRAGA, 23. sept. (Avala.) DNB p°r°" ča:	Po	poročilih iz dobro informiranj
krogov se je izvedelo, da bodo člani an gleške kolonije v Pragi zapustili Češko slovaško s posebnim vlakom.
KOMITET OSTANE.
PRAGA, 23. sept. (Avala). Po izpj* tnembi vlade ni politični ministrski K°‘ mitet nič izpremenjen. Sestavljajo ga ,• Hodža, černy, Bechyne, Šramek 1 Franke. Komitet bo še nadalje sklePal rešitvi narodnostnih vprašanj.
PODMINIRANA PROGA.
LINC, 23. sept. DNB poroča: česK ' slovaške čete so podminirale železnis zvezo Line - Budjejovice na delu me> pri Oberhidu. V nekaj trenotkih je mož če pognati v zrak vso progo.
BALDVVIN PRI KRALJU.
LONDON, 23. septembra. Reuter P° roča: Angleški kralj Jurij VI. je sPre^3 včeraj v avdienco bivšega ministrske*! predsednika Baldwina. Baldvvin ie„^o razložil kralju svoje stališče glede <55 ki se ne strinja s politiko vlade.
PROTEST PROTI FRANCIJI- ,
BEOGRAD, 23. septembra. Bivši garski minister vlade Stamboliisk®g.’ Kosta Todorov, je včeraj preko tuKa Šnjega francoskega poslaništva vrnil v francoska odlikovanja v protest proti P stopanju Francije s Češkoslovaško.
CAR BORIS V BERLINU. -
BERLIN, 23. septembra. Semkaj je Pr spel bolgarski car Boris.
BOLGARIJA PRIZNALA FRANCA;
SOFIJA, 23. septembra. Bolgarska v da je uradno priznala nacionalist špansko vlado generala Franca.
Drobne vesti
Zanimiva pravda. Najemnik
Rl#jf
Petrač iz Šelenberga, obč. Guštani. ie javil orožnikom, da mu je posest ^ Antonija Erjavec, od katere ic^vZ%oO najem zemljišče, ukradla približno -kg raznega sadja. Vendar je _ naje*6v3 pogodba tako nejasna, da se Erja^ v upravičeno zagovarja, da mu je dal ^ najem le zemljo, ne pa sadja, ki h drevju najetega zemljišča zraslo, ^a a la se bo zanimiva civilna pravda, s oni za oslovo senco ...	.. -§j
Stavbeni oder se ie podrl. Pri p0.
v	Kejžarjevi ul. se je včeraj popoldn ij, 'drl stavbeni oder in le sreči je da sc ni zgodila večja nesreča. 1 so bili na odru trije zidarji in in!Zc0li pomočnik, ki so vsi razen enega *
7 m globoko. Ponesrečil pa se je le $ Ekart in sicer je dobil precejšnjo ra 3|i, desni roki in toži o notranjih bole p Ostali treje so ostali nepoškodovan • r nesrečo bo odgovarjal nadzorni ni j.a Nezgoda na Ruški cesti. K° jjIS Anica P. jc na Ruški cesti P 60-Ietno raznašalko časopisov j^j-no Lončaričevo, ki pa ni dobil* šili ran.	_	v	bli'
Kopico slame ie nekdo zažgal žini Betnavske ceste, na bivšem bergovem posestvu. Prišli so tudi borski gasilci, ki so požar omeji11-nik Feiertag trpi okoli 350 din škoa •
Mariborsko aledaMŠS
—■■■—	«	cfl
Otvoritvena predstava se bllz8, tatlo-teden, in gledališki hram odpre yr
vi	sezoni. Zato je te dni zadnji ca sedf čitve za abonma in za lažjo izb* ,v0rii' žev, kakor pa zadnji dan pre“
vij0<	i/blt°	V
Sedeži za abonma so šc na sa|c'
parterju, ložah, na balkonu in ‘
riji. .
Novice
Arheološke zanimivosti na Štajerskem
V	Rečici v Savinjski dolini poznajo 'P°leg novoodkritja keltskega grobišča Se eno zanimivost. Je to »kugla«, 10 m visoka, kakih 80 m dolga in 50 m široka somila, eliptične oblike, ki leži severno °d Rečice, v dolinici »Suhi« pod Goličko Planino. Prebivalstvo je do dandanašnjih časov ohranilo legendo o njenem postanku. Po tej legendi naj bi Turki v kapah znosili skupaj imenovano »kuglo«. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da celo narodno izročilo priznava »kugli« ne prirojen, ampak umeten postanek. Z druge strani treba omeniti, da v mariborski okolici, okoli Razvanja in pa v Slovenskih goricah često naletimo na predzgodovinske grobove, o katerih govori ustno izročilo, da so jih Turki napravili in v kapah znosili. Po vsem tem sodeč, lahko z veliko verjetnostjo predpostavimo,v dag re v pogledu rečičke »kugle« za ve-Jjko, skupno predzgodovinsko grobišče, Kakršnih najdemo na Dolenjskem in v •Tiar. okolici.
Naloga in dolžnost celjskega ali pa mariborskega Muzejskega društva je, da P° predhodni preiskavi geologov začne Spanje tega, zgodovinsko nad vse zanimivega spomenika.
Arheološki spomeniki teh krajev pa '^e niso izčrpani. Pol ure od Rečice nad vasjo Dobletina leži gomila, ki je narod ^°t tako ne pozna in ji tudi ni dal posebna naziva,
Ker je popolnoma nepreiskana, bi bila vsaka sodba preuranjena. V zvezi z njo j® treba reči nekaj besed še o griču, na katejem leži prijazna cerkev Marija Na« £ane. Stari arhivi in listine imenujejo ta *raj »Gradišče«. To je vsekakor prvotno ki so ga dali Slovenci hribu ob svo-!e>n prihodu.
Kot pribežališče je služilo tudi zname-
nito Štrucljevo »gradišče«. Da bi prišli do njega, je treba iti do vasi Prahove in zaviti proti Sv. Radegundi pod Mozirsko planino. Gradišče predstavlja imenitno naravno utrdbo, polja odnosno zemljišče, na katerem gospodari danes Štruclju, in voda v bližini pa so omogočila prebivalcem življenjske pogoje.
Po svoji legi in sestavu je zelo podobno »tinjskim« gradiščem na Pohorju, nad Slovensko Bistrico, »Velikem Kocijanu«, utrjeni naselbini pri Limbušu, Pošteli nad Mariborom in drugim sličnim tvorbam, deloma že znanstveno preiskanim, ki so nastale v 4. in 3. stoletju pr. Kr. Takrat so namreč preplavili naše in sosedne kraje Kelti. Iliri so zbežali v gore, napravili tu gradišča in s tem rešili svoj rod.
Eno izmed takih gradišč je tudi Štrucljevo. Naselbina je bila s treh strani že od same narave zaščitena. Sovražnik je moral poskušati srečo na severni, dostopni strani. Zato je gradišče tukaj zavarovano z dvema jarkoma in nasipi. Za temi nasipi so stale hiše.
Narodno izročilo ve povedati marsikaj o Štrucljevem gradišču, med drugim tudi, da je od Sv, Radegunde sem bil napeljan vodovod na gradišče. Strucljevi predniki so baje našli na njivi celo cevi, torej sledove tega vodovoda.
V	koliko so te trditve in ostale domneve točne, bodo vsekakor ugotovili arheologi.
Primer rečičke občine, ki jc sama omogočila razkopavanja, naj bo v vzpodbudo tudi drugim faktorjem, predvsem pa Muzejskim društvom, ki bodo vkljub skromnim sredstvom lahko še marsikaj storila za znanost in boljše poznavanje preteklosti naše domovine. B. Grilc.
Podeželske občine želijo tS km obmejni pas
V	zvezi z bodočimi jugoslovansko-^niškiml trgovinskimi pogajanji je podalo aktualno tudi vprašanje obmejnega ^u. Znano je, da uživa prebivalstvo v pinejnem pasu razne ugodnosti, tako fanzitne kakor'trgovske. Doslej je v ve-|ayi 10 km obmejni pas. Ker je prav se-Pred trgovinskimi pogajanji dana pri-•!*a, da merodajnf krogi izposlujejo te a°brine tudi našim obmejnim občinam, so ® tem vprašanju razpravljali na nedavčni sestanku slovenskih županov. Obline občine se bore za povečanje ob-
i	|nega pasu in predlagajo 15 km obmejni pas_ 'Tako j,-, v ta predel prišli naši ,!n°rodni kraji v mariborski okolici, ki ‘lahko prodajali grozdje in sadje pod ,e'o ugodnimi pogoji in brez carine. V olikor je na eni strani ta zadeva morda remjtne gospodarske koristi, najmanj to-. 0 Pa govori proti njej narodno-obramb-1 Moment.
Kožuhanje z ubojem zaradi plesalke
pričeta
jc doba kožuhanja in z njo obi-Dret' J>retepi- krvavi dogodek se je Slo l10^ Pr'Pet>'l Pri Sv. Jakobu v ky Veus*dh goricah. Pri nekem posestni-lje So kožuhali do pozne noči. Po opravil6111. delu je gospodar svoje delavce zai, ji! 2 in pijačo. Na gumnu je VrJr a harmonika in fantje so se zase .ll z dekleti. Okoli druge ure zjutraj in ie,zaradi neke plesalke vnel prepir Skuiv	razpoloženju je bil kraj.
p0s?m.a funtov se jc pred gospodarskim 17	stepla.	Pretep sta opazovala
^etr '* vinitariev sin Franc Zemljič od 2<j i . ?ri Mariboru in njegov prijatelj Krin k llllinarski pomočnik Franc Vo-ga Qr- . sfa videla, da pretepajo njunemu 'latelja, sta se vrnila med razbesnilo yantc !l°tcč jih pomiriti. Toda to je Da / 4 °.^a usodno. Pretepači so planili biij	in Vogrina ter ju s koli po-
Prer(,‘., • Eden je Zemljiču z nožem šteVj]n vrat’ drugi pa so Vogrinu zedeli za^odljaje po celem telesu. Na Ce- TodS° *)0'c'*cal' mariborske reševal-ie 2en y.	Predno je prispel avtomobil,
^epeli	'zkrvavcl, do&im so Vogrina
"ikj Ja ' v mariborsko bolnišnico. Orožr le ni,, pričeli s preiskavo in glav-‘etcpače prijeli.
Pasivnim krajem preti pomanjkanje
Po nekaterih delih Slovenije so povzročile letos vremenske nezgode veliko škodo. Spomladi je mraz uničil mnogokje mlado rast, potem so pa nalivi, toča in povodnji neizmerno škodovale našemu poljedelstvu. Največjo škodo so povzročile povodnji v ljutomerskem, dolnjelen davskem in murskosoboškem okraju. V teh predelih je Mura preplavila ogromen del ozemlja, na katerem jc zdaj uničen pridelek in krma. In kar je najhujše: naj bolj so prizadeti kraji, kjer je naseljeno revno ljudstvo. Škodo v teh krajih cenijo na 100 milijonov. — Toča je najbolj škodovala v brežiški, sromeljski in bizeljski občini, kakor tudi v občini Sv. Peter pod Sv. gorami v šmarskem okraju. Ti kraji so še ob boljših letinah pasivni, zato je letos pomanjkanje toliko večje. Že zdaj nimajo ljudje skoro nobene hrane ne zase ne za živino, kaj bo pa šele pozimi! Kljub temu, da je banska uprava podvzela a'k cijo za vsaj delno ublažitev bede, je potrebno, da pomaga oškodovancem vse prebivalstvo Slovenije!
Modernizacija Golnika
V	naše znano zdravilišče Golnik na Gorenjskem sc zateka vsako leto več bolnikov iz cele države iskat zdravja. Da bi j tli lahko čim več sprejelo in jim tudi nudilo čim večje udobje, jc zdravilišče v zadnjih letih marsikaj popravilo in izboljšalo. Da bi se pa še v naprej ne borilo s tesnobo, je tehnični oddelek banske uprave izdelal načrte za preureditev operacijske dvorane, ordinacijskih prostorov, ambulante in rentgenskih preiskovalnih Prizidati pa nameravajo Uidi veliko poslopje za bolnike, s čimer bo glavno zdravilišče močno razbremenje no. Poleg tega se je uprava bolniških fondov za državno-prometno osebje odločila, da bo na Golniku postavila pavi ljon za bolno prometno osebje, ki ga bo izročila v upravo vodstvu zdravilišča pod pogojem, da se bodo železničarji mogli zdraviti tu po režijskih cenah. Ta paviljon bo imel prostora za GO bolnikov.
—	Za vsa ta nova gradbena dela na Golniku bo v kratkem razpisana licitacija če bo ta uspela, je verjetno, da bodo vse nove zgradbe še letos pod streho.
Velika mednarodna manifestacija za zaščito mladine
Od 1. do 7. oktobra bo v Beogradu II. Balkanski kongres za zaščito kmečkega otroka, ki se ga udeležijo tudi Anglija, Nemčija, Francija, CSR, Italija, Švica in druge nebalkanske države, kakor tudi predstavniki Društva narodov, Mednar. urada dela in Mednarodne zveze za zaščito otrok. Kongres se bo vršil pod po-a-oviteljstvom Nj. V. kralja Petra H. in častnim predsedstvom Nj. V. kraljice Marije. Delo kongresa bo razdeljeno na dve sekciji: 1. Zaščita kmečke dece na Balkanu. 2. Formacija socialno-medicin-skega osebja za zaščito dece. Prva sekcija bo podrobno proučila položaj otroka v balkanski vasi, zlasti pa moralno, socialno in higiensko zaščito balkanskega kmečkega otroka. Druga sekcija pa bo proučila vprašanje socialno-medicinskega osebja za zaščito dece. Vzporedno s kongresom bo odprta tudi Mednarodna razstava otroške zaščite, ki se je bodo udeležile tudi vse omenjene nebalkanske države. Razstava je pri nas prva te vrste in sc je udeleži tudi naša država s prikazovanjem našega dela na tem področju, kakor tudi dela privatne iniciative. V pripravljalnem odboru so zastopani tudi Slovenci.
o. Mednarodna zveza potovalnih pisarn je začela danes dopoldne zborovati na Bledu. Po konferenci bodo zastopniki mednarodnega turizma prepotovali Jugoslavijo.
o. Zastopstvo slov. železničarjev je
sprejel trg. minister v Beogradu. Mariborsko podporno društvo žel. uslužbencev so zastopali S. Lorger, A. Pšeničnik, I. Wurzinger in nekateri drug!.
o. Velik ogenj je nastal na posestvu Janeza Kosirnika v Tunjiški mlaki pri Kamniku. Domači, ki so prihiteli z njive, niso mogli ničesar več rešiti. Posestnik je zavarovan za 20.000 din. škode ima pa nad 100.000 din, kajti v hiši je zgorelo tudi mnogo tisočakov prihranjenega denarja.
o. Stare grobove iz rimskih časov je
odkopal na svoji njivi posestnik Cirer pri Tržišču na Dolenjskem.
o. Svinjska kuga se je pojavila v zadnjih tednih v velikem obsegu v krajih Drvanjtt in lhova, obč. Sv. Benedikt v Slov. goricah, in po nekaterih predelih občine Sv. Ane v Slov. gor., predvsem v kraju Ledinek. Mnogim posestnikom so poginile vse svinje v enem dnevu.
c Obisk kopališča. Kopališče v novem Delavskem domu je obiskalo v torek 17, v sredo 16 in včeraj približno isto število ljudi. Zanimivo pa je, da se delavci tega kopališča najmanj poslužujejo, ker pač niti teh dinarjev ne premorejo.
o. V Žalcu bodo odkrili spominsko ploščo In odprli spominsko razstavo ob priliki lOOletniee rojstva očeta slovenskega hmeljarstva Janeza Hausenbichlerja.
o.	Sredi gozda je umrl bolni brezposelni natakar Zvonimir Štrus blizu Litije, rodom iz Trebeljeva. Nesrečni' natakar je zaman iskal službo po vsej Jugoslaviji.
o.	Ko se je sin vrnil iz zapora, sta se spoprijela z očetom J. Terglavčnikom iz Ogljenščaka pri Zg. Polskavi, Sin ga je napadel z nožem, na kar je oče zbežal in v obrambi ustrelil proti sinu iz samokresa ter ga ranil. Oba so orožniki aretirali in odvedli v slovenjbistriške zapore.
c V rudniku Pečovniku poteče 1. okt. kolektivna pogodba med podjetjem in delavstvom in se vrše pogajanja. V podjetju, ki zaposluje 160 delavcev, ima NSZ nad polovico članov in delavstvo zahteva povišanje mezd za 2 do 3 din na dan, ureditev kopalnice in 40 do 50 postelj za samske delavce. Doslej so vbile plačane ženske 25 do 27 din na dan, moški pa do 35 din.
c Most preko Savinje v Celju je v takem stanju, da ga morajo vedno krpati, radi česar zastaja promet, Včasi čaka pred mostom dolge minute več voz, avtov in kolesarjev, da se zvrste. Zato bi bilo potrebno, da se most čimpreje popravi — brezposelnih :e v mestu dovolj
—	ali pa se naj zgradi nov zasilen most, dokler ne bo dovršena regulacija Savinje in dana možnost za zidanje mostu, ki bo vreden mesta in ki bo odgovarjal potrebam Celja in daljne okolice.
n. Ministrstvo za telesno vzgojo bo
namesto odstopivšega dr. Buiča začasno vodil min. soc. politike Dragiša Cvetkovič.
n Crikvenica in Rab imata kljub pričetku jeseni izredno mnogo gostov. Največ je Nemcev, Poljakov, Madžarov in ekordno število Holandcev.
n. 13. kongres Zveze planinskih društev bo v Beogradu dne 1. in 2. oktobra. Odobrena je polovična vožnja.
n. Rektor zagrebške univerze dr. Edo Lovrič je z odlokom prosv. ministra upokojen. Njegov naslednik bo prorektor prof. dr. Stanko Hondi.
n. I. mednar. kongres arheologov-epi-grafikov se je vršil v Amsterdamu. Udeležil se ga je tudi prof. N. Vujič, ki je predaval o pomenu antičnih pisanih spomenikov za staro geografijo Južne Srbije.
n. Meč iz zlata in srebra je izdelala šola za umetno obrt v Sarajevu za Ni. Vel. kralja Petra II. Meč mu bodo izročili ob bližnji 50-letnici obstoja šole.
n. Nov vodovod in jez, ki ju bodo slovesno blagoslovili prihodnje dni v Kragujevcu, je stal 60 milijonov din. Zidati so pričeli že leta 1931. Zapora je ena največjih na Balkanu in je dolga 2000 metrov. Z vodovodom je Kragujevac mnogo pridobil v zdravstvenem pogledu.
n Po tridesetih letih je spregledala 80 letna starka Štrbič v Brčkem.
n. Zaradi spora med občino Sacurcem in tovarno cementa »Dalmacijo« so kmetje zasedli tovarno in prisilili direkcijo h kapitulaciji. Oblastva so napravila red in pogajanja se nadaljujejo.
n 12 letno dijakinjo je v Vinkov c ih usmrtil z nožem neki duševno bolan delavec. Nato si je še sam vzel življenje.
n Prijavil se ie državnemu tožilcu občinski uradnik Pašič v Foči, da je že več let jemal denar iz občinske blagajne. Prosil je, naj ga zaprejo, in soseveda njegovi prošnji takoj ugodili.
n 76 letna starka Vavlcer je pri Osjeku skočila v Dravo. Rešil jo je neki ribič, toda ko si je opomogla, se je vnovič-pognala v valovje in utonila.
n Zavojček s strupeno kačo je dobi!; po pošti neka profesorica mostarske gimnazije. Priložen je bil listek, na katerem je bilo napisano: »Kakor ima kača strupen sok, tako je strupena vaša duša. Kači jc mogoče odvzeti strup, vaše duše pa ne more nihče več očistiti« itd. Listek jc brez podpisa.
n. Dva bika sta stekla na posestvu L Budišina pri Vel. Kikindi, ker sta ju ogrizla dva psa. Ker sta bika, preden sta poginila, ogrizla nekaj živine, so cepili okoli 170 glav goveje živine.
n. Razpis zdravniških mest. Sl. Novinc objavljajo vrsto natečajev za zdravniški mesta v drž. službi, med drugim tudi mesto šefa notr. odd. drž. bolnišnice r Ljubljani.
n. Jugoslovansko-francosko zdravniško društvo priredi od 13. do 16. oktobra v Parizu »Medicinske dneve«. Predsedstvo vabi zdravnike iz Slovenije udeležbi.
n. Beograjčanke bodo smele prihajali v parter samo brez klobukov. Zt
koncem lanske sezone jc uvedlo beograjsko gledališče hvalevredno prakso, da je bil vstop k predstavam dovoljen samo prccl predstavo in dl odmorih. Letos so dodali k tej uredb še eno, v kateri prosijo Beograjčanke! da bi prihajali v panter brez klohir kov.
ii. Dom Borze dela so dogradili v Tuzli. Zgradba ima 30 postelj in druge higienične naprave.
Javna dela v Košakih bode poživljena
Poročali smo že, da zaradi slabit finančnih razmer košaška občina (ob čina viničarjev!) ni mogla v taki mer izvrševati javnih del, kakor to kra jevne razmere zahtevajo. Občina j' predvsem reševala socialno vprašanj' in nato šele javna dela. Seveda so bilt zalo v zastoju cestna dela, elektriff karija itd. Košaške ceste so potrebn' popravila, pa tudi elektrifikacija oh čine še ni popolna. Te dni je prejeli občina Košaki nakazilo 52.000 dinarje' od banske uprave iz naslova razni* doklad. Ta znesek bo uporabljen zt javna dela v košaški občini. Ce |> bo občina prejela še zaostale davščini, ki jih je pobirala mestna občina o! tovarn na košaškem področju v Melju, bo občini omogočeno posvetili javnim delom mnogo več^pažtne.
Maribor
tiariborski teden srozdia
KLJUB OVIRAM IN TEŽAVAM SE JE ZVEZI GOSPODINJ POSREČILO ORGANIZIRATI KORISTNO AKCIJO.
Na iniciativo Zveze gospodinj v Ljubljani, bo tudi mariborska sekcija organizirala teden grozdja, vendar brez vsakega pridobitnega namena, cilj grozdnega tedna je le pomagati revnim vinogradnikom in obenem omogočiti konzumentom nabavo grozdja po najnižji ceni. Dne 19. t. m. je imela Zveza sejo, katere se je udeležil tudi referent tržnega nadzorstva g. inž. Večerjevič in takrat je bil odobren načrt, po katerem naj bi se pričel teden že 1. oktobra. Zveza gospodinj v Mariboru naj bi nakupila grozdje v Halozah in Slovenskih goricah po okoli 2.50 din in ga nato prodajala v mestu po 3 do 3.25 din. S tem ne bo imela Zveza nobenega dobička, ker bo šla razlika za prevoz in embalažo. Za tako veliko akcijo pa je seveda potreben kapital, katerega pa Zveza nima. Zato se je obrnila na mariborske hranilnice, ki so pripravljene dati po-
trebno posojilo v znesku ca 20.000 din, vendar pa zahtevajo garancijo. Na tej toč ki je akcija nekoliko zastala, ker Zveza nima premoženja, s katerim bi mogla jamčiti. Danes zjutraj pa je dobila Zveza od ljubljanske centrale sporočilo, da ona jam či za posojilo z lastno hišo v Ljubljani. Tako je premagana tudi zadnja ovira, vendar se bo moral začetek grozdnega te dna premakniti na 3. oktobra. Zveza bo organizirala prodajo grozdja po šolah, uradih, kavarnah, zavodih in bolnišnicah. Prvi dan tedna pa bo na prometnem otoku iia Glavnem trgu stojnica in se bo tam prodajalo grozdje na drobno in na debelo, t. j. v gajbicah po 10 do 20 kg. S tednom grozdja bo Zveza mnogo storila za zdravje našega ljudstva, obenem pa tudi pomagala revnim viničarjem. S tem bo najlepše rešila svojo nalogo, ki je: vse za zdravje naroda in dvig gospodarstva!
Kodra prepeljali v Maribor
Z bliskovito naglico se je včeraj razširila vest, da so na Dolenjskem ujeli zloglasnega razbojnika Josipa Kodra, kamor je šel nadaljevat svoje roparske podvige, ko so mu postala tla na Štajerskem prevroča. Orožniška postaja iz Št. Vida pri Stični je bila opozorjena, da se na Primorskem klati neki moški, ki je zelo sličen Kodru. Patrulja je odšla takoj na lov in obkolila hišo, v katero se je razbojnik skril. Ko je videl, da je izgubljen, je pričel streljati, pa k sreči ni nikogar zadel. Da bi se izognil zasluženi kazni, se je hotel ustreliti, toda 9 mm vojaška pištola Sreyer, katero je ukradel Pintariču, je odpovedala. Takoj so mu samokres odvzeli in močno uklenjenega prepeljali v št. Vid. Po zaslišanju so ga prepeljali v Ljubljano, kjer se je zasliševanje nadaljevalo. Največ razbojstev pa je zagrešil na Štajerskem, zato so ga danes v spremstvu močne straže odpremili v Maribor. V varstvo ga je prevzela mariborska orožniška postaja, ki bo nadaljevala z zasliševanjem, nakar bo izročen sodišču. Z njegovimi izpovedbami bo pojasnjen marsikateri vlom in roparski napad zadnjih let, poleg tega se bo pa izkazalo, v koliko so Pintaričeve navedbe resnične, v katerih je Kodra močno obremenjeval.
Sprejem bolnikov v bolnišnico
S	1. oktobrom se po naredbi banske uprave razdeli kirurški oddelek tukajšnje bolnišnice v dva popolnoma ločena oddelka; I. vodi šef-primarij dr. Mirko Černič, II. šef-primarij dr. Vladimir Brezov-nik. V vsakem mesecu je odslej sprejem bolnikov naslednji:	na	lihe dneve se
sprejemajo bolniki na I. oddelek, na sode dneve pa na II. oddelek. Izjemo tvorijo ne glede na lihe ali sode dneve le oni bolniki, ki so izrecno napoteni na določeni oddelek.
m Umrl le danes zjutraj v Frančiškanski ulici trgovec in hišni posestnik Leopold Vukič.
m. Poročil se je g. Čižek Maks, posestniški sin, z gdč. Filipič Zofijo.
m Posebna deputacija obrtnikov je bila določena na včerajšnji seji Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, ki bo izročila pravosodnemu ministru spomenico, podpisano od vseh mariborskih obrtnih zadrug. V tej spomenici prosi naše obrtništvo za premestitev ali ukinitev obrtnega obratovanja v kaznilnici.
m Poroke v Mariboru. Pretekli teden so se poročili naslednji pari: Sovinek Anton in Pukmeister Justina; Hagendor-ier Franc in Adam Marija; Ledinek Karl in Ajdič Ivana; Jugovič Franc in Klobučar Angela; Nemec Ivan, posestnik, in Kovačič Amalija, delavka; Horvat Ant., posestniški sin, in Rižnar Katarina, posestniška hči; Sme Jakob, kovač, in Artnik Marija, tovarniška delavka; Saksida Ivan, prcdilec, in Hainz Amalija, na-peljavka; Rebernak Anton, šofer, in Cemač Neža, kuharica; Pieberl Franc, mizar in Fišer Marija, hči posestnika; Mohorič Vladko, organist, in Lamut Marija, posestniška hši; Blechinger Erih, zasebni uradnik iž Konjic, in Laurič Josipi-na, prodajalka; Kreslin Tomaž, mesarski pomočnik, in Kosi Matilda, navijalka; Pak Josip, delavec, in Puchmeister Rozalija, delavka, ter Kopše Franc, predi-lec, in kuharica Viher Jožefa.
m Kralja Petra trg bo razsvetljen. Te dni so pričeli na prometnem otoku na Kralja Petra trgu postavljati štiri kan-delabre za nove elektriške svetilke.
m Gospodinjski tečaj na Kozjaku. V Gradišču na Kozjaku se je pred dnevi pričel banovinski kmetijski Gospodinjski tečaj za dekleta. Poučujeta dve strokovni učiteljici. Kobanci so tečaja zelo veseli.
m Rojstva in smrti v preteklem tednu.
Pretekli teden je bilo število rojstev tudi večje od. števila smrtnih primerov. Rodilo se je 19 otrok, umrlo pa 17 oseb.
m. »O narodnem socializmu« predava v nedeljo ob 10. uri v Narodnem domu g. Lev Modic iz Ljubljane.
m. Mariborski kovinarji so na svojem sestanku naglasili, da obrtniška dela ne spadajo v delovno območje mestne občine, oz. mestnih podjetij, in ostro protestirali proti šušmarstvu. Z veseljem so sprejeli vest, da se pripravlja uredba o pobi janju šušmarstva.
m. Po 24 letih se je vrnil v domovino bivši vojni ujetnik S. Nesič iz Drinske banovine. Obmejni komisarijat mu je preskrbel vse potrebno in ga odpremil v domovinsko občino. Mož je pripeljal s seboj ženo in pet otrok.
m. Mesarski strokovni tečaj. Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopo-speševainega zavoda priredi strokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz mesta in okolice. Prijaviti se je v dopoldnevnih urah v obrtnozadruž-nem nadzorništvu na okrajnem načelstvu, kjer se zvedo tudi nadaljnja pojasnila.
m. Obrtniški tečaji. V obrtnopospeše-vatnem referatu na sreskem načelstvu se sprejemajo prijave za knjigovodski, mizarski, risarski in za računski tečaj.
m Novi obrtniški pomočniki. Pri zadnjih pomočniških , izpitih je z uspehom položilo izpit 6 kandidatov iz raznih obrtnih strok. S prav dobrim uspehom je napravil pomočniški izpit g. Pavel Heričko iz pečarstva, lončarstva in keramike.
m Predstojništvo mestne policije ponovno poziva vse lastnike orožnih listov, ki še niso plačali predpisane banovinske takse na orožje za leto 1938, da to store takoj, najkasneje pa do 1. oktobra 1938.
m. Zaradi male rane zastrupijenje. V bolnišnico so pripeljali 21-letnega mesarskega pomočnika Franca Galuna iz Krčevine, ki so ga zaradi zastrupljenja krvi na desni roki operirali. Galun se je pred enim mesecem vrezal in na rano ni pazil.
m. Nesreča vinogradniškega čuvaja.
Sinoči se je v nekem košaškem vinogradu hudo ponesrečil 25-letni vinogradniški čuvaj Ivan Muster. Ko je preizkušal puško, je naboj raznesel cev in jekleni drobci so čuvaju razmesarili levo roko. Poškodovanca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
m. Pri kopanju vodnjaka se je ponesrečil 56-lctni delavec Hinko Pivec iz Zg. Radvanja. Ko je bil na dnu vodnjaka, je nanj padla polna posoda kamenja in apna ter mu zdrobila levo roko. Mož se zdravi v mariborski bolnišnici.
m. Napad. Včeraj popoldne je šel 41-letni hlapec Konrad Muršec k svojemu gospodarju v Počehovo, ki ga je te dni odpustil iz službe, po obračun. Muršec pravi, da je dobil mesto denarja udarce s stolom po glavi, da mu je počila lobanja. Muršeca so rešilci prepeljali v bolnišnico.
m. 40 kg svinca je nekdo ukradel vodnemu mojstru J. čemeju iz Vrtne ulice pri kanalizacijskih delih na drž. mostu. Aretirali so delavca F. L. s Pobrežja.
m. Obstrelil se je v Račah 16letni dijak Alfred Offenheimer iz Gradca. Ko je s flobertovko streljal vrane, mu je razneslo cev in levo roko nevarno ranilo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m. Nesreča v predilnici. Preteklo 'i°c je predilni stroj zgrabil desnico 191etnega predilca Avgusta Ribiča in mu jo razmesaril. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m. Z roko v stroj. V Dragučovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici je 31-letni delavec Matija švajncar mlel jabolka. Med delom je dobil desno roko v stroj, ki mu je od« trgal več prstov. Poškodovanca so prc* peljali v bolnišnico.
Zaklepajte kolesa! Kovaču Schrei* nerju Franju iz Streliške ul. 1 je včeraj opoldne nekdo ukradel nezaklenjeno kolo izpred stanovanja. Kolo jc znamke „Victoria“ z cv. tablico štev. 106.707 in je vredno 1.300 din.
Kdo je vrgel Hrnčiča iz vlaka? Po* ročali smo, da je 17. t. m. padel oziroma bil vržen iz vlaka pri Račah neki Franjo Hončič. Preiskava pa • jc ugotovila, da se ponesrečenec ne pise Hončič temveč Hrnčič, ki je bil zaposlen pri gradb. podjetju Franjo Špes. Preiskava kaže, da je vrgel Hrnčiča iz vlaka neki Juričinee iz okolice Varaždina, toda skozi okno, ne skozi vrata. Vestno preiskavo vodi orožniška postaja v Ormožu.
*Omladlna JNS Maribor sklicuje z3 soboto ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma članski sestanek. Politično poročilo bo podal nar. poslanec g. M-iH11 Mravlje. Za odbor OJNS v Mariboru-Žiger, podpredsednik.
* Dva Rigoiis, akrobatska senzacij* Velika kavarna.
* Le še jutri v soboto do opoldne s* sprejemajo prijave za Putnikov izlet J avtobusom v prekrasne Slovenske ž°ri' ce za nedeljo, dne 25. t. m. Vozna cena le Din 50.— za osebo! Informacije in Pr!' jave pri Putniku, Maribor.
* Starši! Ali veste, da kupujetč Uah bolje in najceneje vse, kar rabi vaša de-ca v šoli, v knjigami in papirnici Tiskov* ne zadruge, Maribor, na Aleksandrov’1 cesti!
* Starokatol. cerkev, občina iavh® svojim vernikom in prijateljem, da °d' pade v nedeljo, 25. t. m., običajna sveta maša in da bo v oktobru služba božja o 9. uri v Nar. domu le prvo (2. X.), tret} (16. X.) in zadnjo nedeljo (30. X.)
* Pevsko društvo »Radost« naznaflj3 svojim članom, da se vrše pevske val6 vsak petek točno ob 20. pod vodstven11 g. Živka Vinka. Odbor.
* Razglas. Kot predsednik društva sem sporazumno z društvenim odboroh vsled nepričakovanih ovir p r e 1 o z za dne 25. t. m. določeno nadaljevanje 13 rednega občinskega zbora društva l3®' drž. vpokojencev v Maribora na nedeV, dne 9. oktobra 1938 ob 8. uri v Naro nem domu v Maribora z istim sporedon1-glasovanje itd. Maribor, dne 22. sept®11 bra 1938. Za tajnika: v. z. Koudelka >• Predsednik: Dr. Kronvogel 1. r.
Kino
Kino Union. Najveselejša, najzabavn^, ša šaloigra zadnjih let »Vzorni soPr Heinz Rtihmann, Heli Finkenzeller.
Grajski kino. Veliki pomorski fil>11 Gospodarji viharja. Nemški dialog, de: Uspavanka.
pri'
Kultura
Konstantin Petkanov
Sodobna Bolgarija napreduje z naglimi koraki na vseh področjih kulture in umetnosti, zlasti tudi literature. Lepa je vrsta bolgarskih pesnikov in pisateljev, katerih dela presegajo nekdanjo povprečnost in okorelost ter segajo višje v izraz sodobnega in svetovnega. Med take pomembne mojstre sodobne bolgarske literature spada nedvomno zelo vidno pisatelj Konstantin Petkanov, ki je izdal prav nedavno zopet dvoje svojih del, 252 strani obsegajoči roman »Valnolom« (Valolom) in 256 strani obsegajočo zbirko novel »Gmajno bile« (Omamno bilje).
Dočim je Konstantin Petkanov opisoval v svojih prejšnjih romanih in novelah večinoma trakiško podeželsko ljudstvo, si je v »Valolomu« izbral mestno okolje s slikarjem kot osrednjim junakom.
V	svojem novem romanu je prikazal Življenje bolgarske inteligence, uporabil socialne probleme z delavsko stavko, politične zmede itd. ter pokazal nazadnje tragiko zgrešenosti in propada. Njegova zbirka uovel na združuje dela, ki so bila
večinoma že prej objavljena v revijah, najdaljša novela »Njemata« (Nema), jc pa izšla leta 1932 tudi že v knjigi. Tu so zbrane njegove mojstrovine, ki so mu poleg nekaterih prejšnjih romanov ustvarile sedanji pisateljski sloves. Petkanov ni lirik, ampak epik v pravem pomenu besede in izvrsten pripovedovalec. Dobro pozna bolgarsko življenje in ga upodablja na neki robustno zdravi način. Prav tako izvrstno kakor ljudi, riše tudi pokrajinska okolja dogajanj. V bistvu pa je realist.
Konstantin Petkanov je izdal že lepo vrsto del. Pred vseni je treba omeniti njegovo trilogijo o bolgarski vasi, ki jo sestavljajo romani »Staroto vreme«, »Haj-duti« in »Vjetreči«. Izšli so v letih 1930 —1932. Leta 19.34 je izdal vojno zgodbo »Morava zvezda krvava«, leta 19.35 zgodovinski roman »Indžc vojvoda«, leta 1937 pa roman »Ide ot ravninata«, v katerem se je že začel odmikati od vasi in segati s svojo tematiko v mesto. Ko izdajajo naše slovenske založbe vsako leto vrsto prevodov iz tujih slovstev, bi bilo vsekakor potrebno ponašiti tudi vsaj eno izmed uspelih del Konstantina Petkano-
va.
-r.
k. Smysl češstvl. V založbi Jana Laich-terja v Pragi je izšla zanimiva knjiga prof. J. H. Hromadke »Smisel češtva« s podnaslovom »Boj za Masarykovo češko filozofijo«, ki osvetljuje češko miselno bit-nost in bo morda tudi pri nas koga zanimala.
k. Vojna in mir. Letos poteka 70 let, kar je izšel prvič veliki Tolstojev roman »Vojna in mir«, ki ga imamo prevedenega tudi Slovenci v izdaji Slovenske Matice. V Moskvi izide ob tej priliki roman v prvotni obliki, tako kakor ga je avtor napisal pred poznejšimi spremembami in korekturami. Te spremembe so bile baje znatne in tudi naslov se je glasil prvotno »Konec dober, vse dobro«.
k. Gabriele d’Annunzio. Tajnik »kneza Snežniškega«, osvajalca Reke, pisatelja, junaka in pustolovca, ki jc bil v povojni Italiji bolj popularen kakor vsak dragi pisatelj, Tom Antongini, jc napisal 822 strani obsegajočo knjigo »Vita Segreta di Gabriele d’Annunzio«, v kateri je opisal svojega gospodarja z anekdotične strani in dosege! s tem delom več zanimanja, kakor d’Annunzio s svojimi romani. To knjigo, ki je izšla žc v drugi izdaji, čita vsa Italija.
k. Izšla jc sedma številka »Delan ^
katero izdajajo bivši sodelavci sveta« pod vodstvom Edvarda Koc1D ki je napisal tudi uvodno razglablP11 ^ slovenskih političnih razmerah. » j.r> Canjkar piše o krščanski filologij' Trofenik pa o »Načelu stanovske 11 flj krajinske federacije v sodobni dr&rati* ureditvi«, kjer se zavzema za korp -v, vizem, vendar ne po vzorcu avtori nih režimov. Mirko Jeršič govori v gledu« o angleški politiki, Jože * .fll> pa o aktuelnem vprašanju vojne a» ^ »Književna poročila« prinašajo vec^-novih slovenskih knjig.	Mnrav*
k. Nemška knjiga o Benešu. V M r ski Ostravi je izšla 220 strani od t joča biografija »Der groBc E«11	0
Eduard Bencš«, ki jo je napisa* n ,a je publicist Heinz Stroli. Značilno ^ izšla prav v teh najbolj napetih “ ,vejši k. Študija o Pirandellu. Najzann ,^0. povojni italijanski dramatik, LuiK' . dcllo, ki ga pozna ves svet, Ic.Lvej^e še ni bil igran, je predmet na) sejjsi8 študije znanega italijanskega ^ Luigia Baccole. Izšla jc v Genov* p.r3n-straneh pod naslovom »Luig' dello«.
Šport
„ri.aiibor"--„Slavija“
Na igrišču Ra pida se bosta srečali v Prvenstveni tekmi moštvi Maribora in Slavije. Maribor je na papirju favorit, vendar nasprotnika ne bo smel podcenjevat, kajti Slavija je že ponovno dokaza-•a, da je lahko tudi izrazito favoriziranim nasprotnikom trd oreh. Oba nasprotnika sta odigrala v zadnjem času edine ofi-etalne tekme v okviru tekmovanja za Maverjev pokal, kjer je Slavija dosegla častna rezultata 2 : 5 in 0 : 1. Maribor v pogledu tehnike nasprotnika za precej Prekaša, a Slavija zna ta nedostatek nadoknaditi z izredno požrtvovalnostjo. Obeta se prav zanimiva borba; po nedeljskem rezultatu Slavije proti Železniku je pričakovati številen obisk občinstva. Tekma se začne ob 16. uri. V predtekmi bosta nastopili za prvenstvo rc-zcrvi obeh klubov.
ja. Tekma bo odločila o drugem mestu v jesenskem delu prvenstva.
..Železničar"—»Mura"
Železničar bo sprejel na svojem stadionu v goste Muro iz Murske Sobote, Ki bo na ta način prvič nastopila pri nas v novi sezoni, železničar je preteklo netijo šele vstopil v prv. tekmovanje, čc-Prav je izvojeval prav tesno zmago, je vendarle zadovoljil gledalce, ako izvzamemo napadalno vrsto. Ožja obramba in krilci bodo skoro sigurno vzdržali nasprotnikove napade; ako se bo znašel tl'di napad, na domačem terenu zmaga najbrž ne bo izostala. Mura se je razvila v klub, ki se danes že uspešno afirmira l11ed starejšimi prvorazrednimi klubi svo-,e skupine. Doma je dosegla v tej prv. sezoni že dva lepa rezultata, zlasti proti kaPidu. Privlačnost tekme bo gotovo Povečalo, da igra za Murine barve pre-Cei starih znancev mariborske nogomet-ne Publike. Začetek te zanimive tekme |e določen za 14. uro 45 min. — Predamo igrata dve moštvi subjuniorjev 'etezničarja. * . • ' '
••Maribor" juniorski prvak
Poslovni odbor LNP-a je ugodil pro-*«U Maribora proti verifikaciji tekme etezničar—Maribor (jun.), ki se je od-Srala dne 11. t. m, Ker je Železničar na-' °pil z igralci, ki so izgubili pravo tekmovanja v podmladku, je bila tekma s : 0 verificirana za Maribor, ki je po-al s tem jesenski juniorski prvak.
Drugi razred in juniorji
j. V Dolnji Lendavi bosta ob 16. uri igra-’ domača Lendava in ptujska Drava, ostvi sta prilično enako močni, zadnjič ■ a v Lendavi remizirali. Za oba kluba tekma odločilne važnosti, ako hočeta ,Sai kolikor toliko obdržati stik z Grajskim, ki je na čelu tabele. Tekma I-	j—G radjanski je po sporazumu
seh°V Pre'°^ena na 2- oktobra t. 1. in oo odigrala v Čakovcu, povratna tek-ij1 Pa v Ptuju. — V Mariboru igrajo ob h ‘ ,Uri dopoldne juniorji Železničarja in P'da prv. tekmo na igrišču Železničar-
s. Upravni odbor JNS-a je zaključil z Nemčijo dve meddržavni tekmi, ki se bosta odigrali leta 1939. v Berlinu, odnosno
1.	1940. v Beogradu.
s. Meddržavni tekmi Poljska—Jugoslavija in Romunija—Nemčija bosta sodila Šved Eklind in Francoz Capdeville.
s. 50-letnica nogometnega prvenstva. Prihodnje dni bo preteklo 50 let, odkar se je prvič začelo igrati nog. prvenstvo. Bilo je to v Angliji, sodelovalo je 12 klubov, igrali so na točke kakor še danes. Šele s prvenstvom se je interes za nogomet tako dvignil, da je postal najpopularnejši šport na svetu.
s. V češkoslovaški so za nedeljo prepovedane vse športne prireditve, med drugim tudi lahkoatletski dvoboj češkoslovaška—Jugoslavija.
s. 20-letnico bo slavil prihodnje leto Jug. nogometni savez, ki bo takrat priredil v Beogradu in Zagrebu več mednarodnih tekem.
s. Kukuljevič in Punčec sta odpotovala iz Forest Hillsa, prvi na turnejo po Kaliforniji, drugi pa na dvomesečno turnejo po Južni Ameriki.
s. Naša reprezentanca bo igrala v Varšavi brez Lešnika, ki ni dobil dopusta. Drugi p.olčas bo pribl, ob 16. uri prenašala beograjska radio-postaja.
s. V Solunu so naši zastopniki v tenisu dosegli že dva uspeha. Radovanovič je porazil Paraskevopulosa (G) 6 : 4, 6 : 3, Florijanova pa Grkinjo Angelakis
6	: 1, 6 : 0.
s. Srednješolsko plavalno prvenstvo se bo začelo v nedeljo ob 14. uri v kopališču SK Ilirije v Ljubljani. Tekmovalo se bo v plavanju, skokih in waterpolu. Na sporedu so sledeče točke: za gospo-
de: 100 m prosto, 100 m hrbtno, 50 m prosto, 100 m prsno, 3x100 m; za dame: 100 m prsno, 50 m prosto, 4x50 m prosto. LNP in SK Ilirija sta razpisala za zmagovalce dva lepa pokala, kar posebno poživlja zanimanje za to konkurenco.
s. Poverjeništvo s. o. LNP-a v Mariboru (službeno). Obvešča se savezni sodnik g. Turk, da je prv. tekma Ptuj—Gra-djanski preložena, tako da je delegiranje postalo brezpredmetno. — Poverjenik.
s. Sodniški odbor LNP-a je na podla gi par. 28-10 ponovno imenoval za poverjenika v Mariboru in Celju ss. gg. Ko-piča Rada in Reinprechta Emila.
s. Nedeljske prvorazredne tekme v mariborskem okrožju bodo sodili: železničar—Mura ss. g. Vrhovnik iz Ljubljane, Maribor—Slavija ss. g. Kopič (po sporazumu), ČŠK—Rapid ss. g. Veble (po sporazumu).
Gospodarstvo
Navodila za slaienje mošta
Na podlagi uredbe o razdelitvi sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta je finančni minister izdal obširno navodilo, kako se bo ta sladkor delil vinogradnikom in vinogradniškim zadrugam. Dovoljenje za izdajanje sladkorja iz državnih tovarn ali njihovih skladišč brez plačila državne trošarine bodo izdajala pristojna finančna ravnateljstva pod temi pogoji;
1. če krajevni kmetijski referent potrdi pod lastno odgovornostjo, da grozdje v tem kraju zaradi neugodnega vremena ni moglo zadosti dozoreti in da ga je bilo treba zaradi elementarne škode prej obrati. Finančna ravnateljstva bodo poslala vsako prošnjo kmetijskemu ministrstvu in bodo nato izdala dovoljenje.
2. Prizadeti vinogradnik mora po predpisih kolkovati prošnjo in ji brezpogojno priložiti potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih, izjavo, koliko in od katere državne sladkorne tovarne si želi nabaviti sladkor, in izjavo, da bo mešanje izvršil samo v navzočnosti pristojnih nadzornih organov. Vinogradniške zadruge prošnje za svoje člane lahko
pošljejo skupaj ali pa vinogradniki vsake občine kolektivno, vendar morajo plačati pristojbino 30 din za vsakega prosilca posebej. Prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov ali vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta in količine sladkorja, ki ga vinogradnik želi. — Seznam mora potrditi županstvo.
Vinogradniške zadruge, katere člani prodajo zadrugi ves grozdni pridelek v nadaljnjo predelavo in ki sami opravijo slajenje, plačajo za prošnjo pristojbino po št. 1 in 5 pristojbinskega zakona.
Slajenje se bo vršilo samo v navzočnosti organa finančnega nadzorstva. — Vsako dodajanje sladkorja brez navzočnosti nadzornega organa bo veljalo za tihotapstvo in se bo tako tudi kaznovalo. Dovoljene količine sladkorja za slajenje mošta ne smejo služiti nobenim drugim namenom in tudi ne za slajenje vina.
Glede dobave sladkorja, cene, plačilnih pogojev itd. se je obrniti do sladkornih tovarn na Belju in čukarici. Finančna ravnateljstva so dolžna izdati dovoljenje v roku 24 ur po prejemu prošnje.
Denarni zavodi in likvidacija kmečkih dolgov
Denarni zavodi so pričeli pritiskati na Privilegirano agrarno banko, kdaj bodo dobili drugo polovico 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Tozadevno sedaj sporoča PAB, da izdaja druge polovice obveznic ne bo prej mogoča, dokler ne bo prevzet ves kmečki dolžniški portfelj. To je sedaj v teku. Pri nekaterih zavodih je bilo to vprašanje že rešeno ter jim je dana na razpolago tudi druga polovica obveznic. Stvarno se je torej izdajanje že pričelo. PAS sodi, da bo končni prevzem izvršen najkasneje do konca tega leta.
Trgatev v Slovenskih goricah
se je že pričela pred dnevi. Vinogradniki obirajo že tudi poznejše sorte namiznega grozdja. — Bolje bi bilo, da bi še vinogradniki s trgatvijo raje počakali ob sedanjih toplih solnčnih dnevih, ko še grozdje najbolje zori. Zato ni čuda, da mnogi vinogradniki pridelujejo kislo vino, ker se z trgatvijo prenaglijo in trgajo še nezrelo grozdje, radi česar potem trpi kajpak trgovina. — Tukaj bi naj poskrbela banovina in določila primeren čas za trgatev in to vsaj 10. oktober, česar bi se morali vinogradniki tudi strogo držati.
g. Pravila Glavne zadružne zveze so
bila sedaj odobrena in tudi že registrirana na okrožnem sodišču.
Cena pšenice raste
Položaj na domačem žitnem trgu je zadnje tedne precej spremenljiv. Zaradi napetega mednarodnega položaja se cene žitaric čedalje bolj utrjujejo. Poleg tega pa je zanimiva okolnost, da je na trgu ponudba pšenice prav majhna. Producenti so v nadeji še nadaljnjega izboljšanja cen precej rezervirani. Zanimivo pa je še to, da mlini in privatni kupci kupujejo pšenico po višjih cenah kot jih je določil Prizad. Zadnje dneve je bila določena cena prekoračena že za 7 din. — Prav dobro notira na trgu tudi koruza, vendar pa ni tako iskana kot pšenica.
g. S sezonskega dela so se jele sedaj vračati velike množice našega sezonskega delavstva, ki je bilo v Nemčiji na delu. Pravijo, da letošnji zaslužek ni bil preveč izdaten.
g. Veliko pomanjkanje železa je zavladalo v Nemčiji zaradi porasta utrje-valnih del, ki jih Nemčija vodi na svojih mejah. Posebna odredba opozarja, naj prične prebivalstvo z zbiranjem starega železa.
g. Prizad bo pričel nakupovati suhe slive v vsaki količini. Zaenkrat je določena cena 450 din, ki pa se bo še tekoni časa formirala po kvaliteti.
g. Beograjske licitacije. V Beogradu je bilo več licitacij za nekatera javna dela v Sloveniji. Med drugim je bila odobrena licitacija za ljubljanski kemični institut ter zidavo novih stanovanjskih hiš. Neuspela pa je spet licitacija za delno graditev ceste Kranj—Naklo, ker se ni javil noben ponudnik; tozadevno bo razpisana v skrajšanem roku nova licitacija.
*	Apneni prah za gnojenje iz najboljšega apna dobavljajo apnenice Ant. Bi-rolla v Kresnicah občinam, korporacijam in poedincem po dnevnih cenah. Vprašati na: pisarna Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10.
g Sejmi 24. septembra. Slovenska Bistrica, Trbovlje, Celje, Brežice in Frankolovo.
Daljica marija romunska:	30
hteje^a živfyeHfa
pr ^)ruKi velik prijatelj zlatih malteških dni je bil naš bar ra”ec George. Deset let starejši od nas, je bil bra-src.-,ec George še vedno tako mlad, da se je počutil '*esa v paši družbi.
Vor-uT1 se n,i< da mu tedaj še nismo pravili vojvoda
,°rški,
adji ’ atllPak preprosto princ George. Služil je na st;J;.sAtexandra« pod poveljstvom mojega očeta. Moji
i—- •   ------------ -
vedn 80^lo■ ljubili; v San Antoniu je bila zanj 0 Pripravljena posebna soba.
’ij I, azal se je ob vsaki priliki kot ljub in drag tova-bi° n_^el je toliko vpliva, da je mogel naš uporni
Valili1' S P°"osom mislim na to, da sem bila njC' ji^ tenka in varovanka, o čemer tudi nikoli ni-*te'iiei i i,a' Kolikokrat nas je peljal na svojem dvo-
Ur L,laš° 'ljubo troiko«, kakor je dejal, vedno držati
s'°va n j!1' S P0"	'
tetn .tebljobka in varovanka, o čemer tudi nikoli ni-k°|n Vorr>ila. Kolikokrat nas je peljal na svojem dvo-te<tela ,0vskeni vozu na sprehod. Ena izmed nas je |t>da j- Ved"o spredaj pri njem, ostali dve pa zadaj, ’*t klCn^Zd!?nP dve sta se navadno spustili na kolena fyaUa,i kolikor je bilo mogoče s prvima dvema.
avl'rili smo tudi sijajne pojezde v njegovi ie ? ,0!{ov konj »Real Jam« je bil sijajna žival, in rlh^i,a^aP"stil Malto, ga je odpeljal s seboj v Sand-
H
'*tevja^ George se je. kadar je le utegnil, ude-teivja tJla*’b sobotnih piknikov. Rad je dejal, da se Vodui:ca* C*0st'	tnedsebojno	razume, ako jo
‘ ‘m se pa rad udeleževal naših izletov takrat,
kadar je bil z nami Allenby. Toda niti bratranec George niti nepridiprav Allenby nista bila z nami na nekem izletu, s katerim se druži za nas bridek in ponižujoč spomin.
Dogovorili smo se z mamo, lady Mary in njenimi hčerkami, da se bomo sestali na nekem osamljenem delu otoka k čaju. Me smo tja prijahale, dočim so se ostali pripeljali. Bil je lep sončni dan in vsi smo bili izredno dobre volje. Mama, ki je ljubila male izlete v neznano, je govorila s ponosom o svojem »odkritju«, nekem malem zalivu na nasprotnem bregu otoka.
Pot od kraja, kjer smo se sestali, do obale smo prehodile peš, ker je bila zelo vegasta in strma in se nam je zdelo po njej nevarno s konji ali z vozom. Ko smo sc pa od obale vračale, je mama predlagala, naj bi lady Mary, ki je bila nežna in so jo taki napori hitro utrujali, odnesel gori naš Tommy.
Tomtny je bil močan majhen konj in dovolj krepak, da bi lahko vzdržal težo lady Mary, toda priše-petavanja mademoiselle proti mamini prijateljici niso pri nas ostala brez nasledkov. Mamin nedolžni predlog je zato deloval kakor eksplozija: nabrana jeza je zagorela z vsem plamenom, in me smo soglasno protestirale in izjavile, da »ubogi Tommy« nikakor ne bi zmogel težo odraslega človeka. K temu nas je vzpodbudilo seveda tudi še dejstvo, da smo svoje konje, v katere smo bile tako zelo zaverovane, ljubosumno čuvale in jih nismo nikoli puščale iz rok drugim kakor hlapcem.
Užaljena zaradi našega nevljudnega nastopa, je mama naše ugovore odklonila in silila dalje lady Mary
naj sede na Tommyja. Sledil pa je neprijeten prizor: pobesnele od jeze smo zasramovale lady Mary vso pot, ko smo plezale za njima navzgor. Hčerke lady Mary so šle z nami, in sam Bog ve, kaj smo jim vse govorile o njihovi materi v svoji nepremišljenosti in divji jezi. Vse grde in izmišljene obdolžitve made-moiselline so nam zdrknile z jezikov; bilo je naravnost strašno.	■	•	i_-
Ko smo priplezali na vrh, je bil Tommy zopet izročen njegovi lastnici, in me smo se vse tri pognale v sedla.
Da nam pokaže svoje nezadovoljstvo, je mama sedla v voz ne da bi se ozrla po nas, in se odpeljala proti domu. Toda to je le še prililo olja v naš ogenj. Izpustile smo konjem vajeti, se v divjem diru pognale za vozom ter z iztegnjenimi jeziki in tuleč zmerjale lady Mary. To počenjanje je pa bilo na drugi strani gotovo tudi komično. Moral je biti svojevrsten pogled, videti tri neolikane male Amaconke v divjem diru poleg dostojanstvenega voza, katerega odlični pasažirki sta morali varovati videz, kakor da ničesar ne vesta o divjem špektaklju treh malih, tulečih furij z iztegnjenimi jeziki.
Dolga leta pozneje smo še dobili neko iz tistega časa izvirajoče Duckyno pismo s skicami teh scen.
Gotovo so v našem življenju ure, ko občutimo zadovoljstvo, da se moremo iznebiti dolgo nabirane jeze, toda kako sramoten ostane potem občutek spomina! Kadar se človek ohladi in postane zopet pameten, uvidi, kako nesmiselno in ponižujoče je bilo njegovo početje, in v prej jezno srce se vselita mir in kesanje.
Kako je nastala sudetska kriza
5 trpljenjem Sudetov niso imele in ni-|sko vlado in poslati v Prago spretnega, a majo te tri točke nič več skupnega. Na- neaktivnega politika, da bi tam posredo-videzni vodja Sudetov je postal v njih: val. Francoska vlada, ki je dobila isti zastopnik nemške države, oziroma za- j predlog, je vprašanje posredovalca odstopnik politike »Mojega boja«, katerega (klonila zaradi svoje povezanosti s Ceško-prvi namen je uničenje vseh francoskih slovaško.
zvez.
Svojim 8 + 3 točkam je dal Henlein še videz ultimata, ker je določil dobo, ko se morajo uresničiti. »Do državnega jubileja«, tako je končal svoj karlovarski govor, »mora biti sudetskim Nemcem ustreženo, sicer...« Kaj se bo sicer zgodilo, ni povedal. Jubilej — dvajsetletnica CSR
—	bo konec oktobra. Ultimat je imel torej rok štirih mesecev.
V	začetku maja je min. predsedniki Hodža izjavil, da se bo po volitvah, ki so se pripravljale, pogajal s sudetskimi Nemci. Sam je dal sestaviti osnutek narodnostnega zakona. Razen tega pa, tako je izjavil, služi za podlago lahko tudi 8 kar-lovarskih točk.
Od 21. maja do 4. junija so bile potem v treh obrokih občinske volitve v vsej državi. Priprava zanje je bila seveda v Nemčiji dolgotrajna, besna časopisna gonja. In za uvod jim je služila tudi kriza 21. maja: delna mobilizacija Češkoslovaške, prvi poseg Evrope v sudetsko nemško vprašanje. Nemška vlada je sicer tajila, da bi hotela uporabiti silo proti Češkoslovaški (pred potekom ultimata). Skoraj istočasno pa je Henlein govoril biez pridržkov o eventualnosti, da bi Nemčija uporabila silo. 2e 26. maja je Hitlerjev osebni poročevalec Ward Priče
Tretjega avgusta 1938. je prišel lord Runciman v Prago in se je takoj lotil dela. Sprejel je pojasnila praške vlade in zaslišal odposlance Sudetov, Še isti večer pa so se po drugi strani začela direktna pogajanja med praško vlado in poslanskim klubom sudetskih Nemcev.
Ko je prišel lord Runciman v Prago, je bil že narejen prvi Hodžev načrt, ki je obsegal osnutek jezikovnega zakona in osnutek o upravnih reformah. Vlada je poudarila, da ta dva osnutka nista zaključena, ampak da naj služita le za osnovo pri pogajanjih.
Sudetski Nemci pa so po svojem poslancu dr. Kundtu vložili že 7. junija v pisarni poslanske zbornice posebno spomenico, ki je bila v 14 točk razširjen in točneje opredeljen karlovarski program.
V ta položaj so udarile iznenada vesti o utrjevanju nemških meja; o pošiljanju ogromnega števila nemških delavcev v vsa obmejna ozemlja na temelju Gorin-govega delovnega zakona; o vzgajanju stotisočev rezervistov in nadomestnih rezervistov itd. Devetega avgusta je izšla v Berlinu »Rdeča knjiga o Češkoslovaški«, katere pisec Vietz je sudetski emigrant. Nemški listi so začeli spet polniti kolone z obdolžitvami o češkem terorju.
V tem ozračju je bila 11. avgusta dru-
seka nikakor ne predstavljajo predloga, va« izplačala na račun 750 din in neka)
tiskovin v vrednosti do 100 din. Le en je pozabil Satler povedati, da so podpisi, ki jih je predložil zavarovalnici, ponarejeni. Zato je prišel na zatožno klop.
Splavar in »lažni tajnik« Josip SotW je bil obsojen na 15 mesecev strogega zapora in na 3 leta izgube častnih državljanskih pravic. Vse je kazalo, da je prišel na koncu do prepričanja, da so drugi njega potegnili in ne on druge.
ki bi se ločil od dosedanjega češkoslovaškega stališča v osnovah in v dejstvih in se kakorkoli približeval stališču SdP...«
(Dalje sledi.)
S sodišča
Černevšek v Celju obsojen
Kakor smo že včeraj poročali, se je moral zagovarjati pred senatom petori-ce, ki mu je predsedoval ss. g. dr. Dolničar, Černevšek Rudolf radi umora in številnih prevar. Obtožnico je zagovarjal tožilec g. dr. Rus, obtoženca pa g. dr. Semec. Državni tožilec je zahteval za Černevška smrt, zagovornik pa je dokazal, da je Černevšek usmrtil Zajca v silobranu in da obtoženec ni morilec, temveč le goljuf. — Po pol urnem posvetovanju je razglasil predsednik senata razsodbo: Černevšek je kriv in se obsoja na 12 let robije, izgubo častnih pravic za vselej in povračilo škode. Černevšek se je sodnikom zahvalil.
prinesel v »Daily Mailu« pogovor s Hen- ga konferenca med ministri in zastopniki
leinom. Ta je v njem popisal tri možnosti »rešitve« sudetskega vprašanja. Prva možnost: da praška vlada gladko sprejme njegov karlovarski program. Druga možnost: plebiscit, če vlada programa ne bi sprejela. Tretja možnost: če praška vlada ne bo hotela ne tega ne onega, »bo nemška vlada prisiljena sudetske Nemce z direktno akcijo vključiti v mefle Reicha«.
Pristnost te izjave je Henlein potrdil. Ugotovil je le, da njegove besede niso bile namenjene javnosti.
Zaradi časopisne gonje proti Češkoslovaški in položaja, ki je zaradi tega nastal, se v Pragi pogajanja niso mogla začeti. Iz Nemčije so začele prihajati skrb zbujajoče novice o raznih ukrepih
sudetskih Nemcev. Prvi načrt vlade je bil odklonjen.
Za tretje pogajanje, ki je bilo 17. avgusta, je vlada izdelala nove predloge o jezikovnem in upravnem vprašanju. To je bil vladni načrt štev. 2. Sudetski zastopniki so se držali odklonilno, vendar pa so sklenili pogajanja nadaljevati.
Devetnajstega avgusta je Hodža obvestil angleškega posredovalca, da je vlada sklenila takoj postaviti na vodilna mesta poštne, železniške in pravne službe v sudetskem ozemlju večje število Nemcev. Dva glavarja so Nemci v svojem ozemlju dobili že nekaj prej.
Vzllc temu pa so prišla isti dan pogajanja v načrtu štev. 2 na mrtvo točko. Sudetski poslanec Kundt je izjavil: »Pred-
vojaškega značaja. Zlasti G8ringov za- loženi osnutki vlade in koalicijskega od-kon o delovni službi (22. junija) je raz-
Ce razgraja mesarski oomočnik
Mesarski pomočnik Kore lHunda je bil 26. maja letos malo vinjen. Razsajal je doma ter hotel pretepsti svojo mater; napadel je celo stvojo sestro Štefko. Mati je odhitela po stražnika, ki je prišel in napovedal Karlu aretacijo. Ali ta je bil že prehudo razkačen. Začel je kirčati nad stražnikom Janezom Štrekljem, da mu bo že pokazal, da se ne boji 50 takih, kakor je on in da ga bo že spravil iz službe; celo suval je stražnika. Stražniku Štreklju je moral priti na pomoč še. en stražnik, da sta potlej skupno odtrgala vinjenega mesarskega pomočnika od plota in ga odvedla na stražnico. Obtožnica pravi, da je bil Munda že trikrat pogojno kaznovan, a še to dvakrat pomilo-ščen, da bi bik) potlej razumljivo njegova predrznost.
Munda je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora m na 15 dni. Zagovarjal se je, da je zato »slabo ravnal« s stražnikom, ker je tudi stražnik z jim »slabo ravnal«. Munda je bil s kaznijo zadovoljen ter se je sodnikom zahvalil za razsodbo Gotovo' je prepričan, da bo tudi tokrat ušel kazni.
Amazonka
Energična 40 letnica Kotnik Antonija je dninarca na Kumnu. Junija je s se-
buril Evropo.
Osemnajstega julija je prišel nekdanji stotnik Wiedcrmann, eden Hitlerjevih osebnih prijateljev in zaupnikov, v London. Lordu Halifaxu, ki je imel prav tedaj polne roke dela zaradi odhoda angleškega vladarja v Pariz, je prinesel poslanstvo svojega vodje, ki je po verodostojnih pričah ponujalo Angliji celo vrsto koncesij, če se ne bo vmešavala v vprašanje sudetskih Nemcev. Angleška vlada je to odklonila. Ker pa so jo dogodki zelo vznemirjali, je sklenila med kraljevim obiskom obvestiti v vsem franco-
Sokolstvo
1 Zadnji telovadni nastop v letošnji se	...	_	.
zoni bo v nedeljo, dne 25. t. m., ob 15.36 vk^b temu obsT.od.lio na 5 »esecev stro uri v Kamnici. Nastop priredi odsek So-	Dnmarca	se s kaznijo ni
Dve tatvini
Ivana F. iz Počehove pri Mariboru še nikoli ni kradla in mogoče tudi letos februarja ne bi, če se ji ne bi tako slab° godilo. Bila je služkinja v Počehovi in v precejšnji stiski. Stara je komaj dvajset let, pa ima še enega otroka v rej‘> za katerega mora plačevati. Zato si j® hotela pogamati na nezakonit način. * nepristnim ključem je odprla kovčeg, ki ga je imela neka Terezija shranjenega pri njeni gospodinji ter odnesla iz njega ženskega perila v vrednosti do 780 din* Od ukradenega je prodala v starinarnici črno žensko obleko, a še to komaj za 20 din. Ostalo pa so našli orožniki na njenem stanovanju. Ivana je priznala in se izgovarjala s stisko.
Pred malim kazenskim senatom treh sodnikov, ki mu predseduje s. o. s. dr. Čemer, prisednika pa sta sodnika dr. T r a v n e r in L e š n i k, je Ivana izpovedala, da ji je gospodinja obljubila na borzi dela, ko jo je najela, da ji bo plačevala mesečno 150 din. Ko je pa prišfl mesec okoli ji pa gospodinja ni mogla izplačati več kakor 50 din, Ivana pa Je imela otroka v reji. Zato je bila prisili®" na, da je kradla. Sodišče se je oziralo na vse te okoliščine ter obsodilo Ivano na 3 mesece strogega zapora pogojno za dobo 3 let. Oškodovanka pa bo morala po civilni poti izterjati od Ivane denar..
Ivan M a r o h pa je že stari tat. N3 sodišču ga dobro poznajo, pa tudi on ve, kako se je treba izvijati, če pride s paragrafom v navzkrižje. Obtožnica ,llU očita, da je pomladi 1936. vlomil pri k°' vaču lljevicu Ivanu v Polani in mu torej odpeljal iz zaklenjene shrambe kolo, je bilo vredno okoli 300 din. Morah Pa pravi, da je kupil kolo od nečaka ter da to ne bi bilo tisto kolo, ki so ga oblastva prepoznala za ukradeno.
Sodišče se na razpravi ni moglo pre' pričati, da je Maroh kolo ukradel, ali Žj* je pa kupil, kajti njegov nečak Maro Ivan je izpovedal, da je kupil že 1934. 'e' kiro navalita na Mumija Franca, ker se ta kolo od delavca Majhna Alojza ter Sa je nekaj prepiral z njo ter jo udaril po jst0 leto prodal stricu. Kovač Zejevic glavi. Prerezala mu je kite na palcu. Antonija se sicer zagovarja, da je sekala po Mumlju v razburjenosti, ali sodišče jo je
kola Maribor matice, ki je bil pred kratkim ustanvoljen. Na ta nastop vabimo vsa sokolska in nacionalna durštva. V Kamnico bo povorka, zato je zbor ob 13.15 uri v Narodnem domu. Udeležba v slavnostnih krojih. Vozili bodo tudi avtobusi. Isti dan dopoldan ob 10. uri so skušnje za nastop za vsa društva na letnem telovadišču Maribor matice.
Mali oglasi
Službo clobi
Razno
HALO!	HALO!
Danes sveže morske ribe in pristno viško vino. Gostilna »Otok Vis«, Sodna 16.	1307
»GRIč«
sladki vinski inošt. fnrež. klobase.
grozdje,
1283
V nedeljo 25. t. m. bo VINSKA TRGATEV
v gostilni »Žižek« v Krčevini. Le pridi, grozdja dosti ’mam. — pa ga brez dmaria ne dam. — Klobase, hrenovka in sira, bo tudi velika iz-bira. Na svidenje! 1305
DIABETIČNI KRUH
za sladkorno bolne vsebuje zanesljivo 0.2% sladkorja in 18.5% škroba. Izdeluje mariborska pekarna Rakuša Karol, Koroška c. 24.	1247
Po—Sl
5TAVBIŠCE
2200 m2 ob Tržaški cesti pro da Oset, Orožnova 6.	1282
PRODAM HIŠO
tristanovanjsko. Ptujska cesta 187, Kolarič.	1281
DVE MALI PARCELI
poceni na prodaj na obroke. Pekre. Baraka.	1278
DVESTANOVANJSKI HIŠI
na prodaj na prometni legi zraven avtobusne postalo Kralja Petra c. TO. Saudenci. Cena 25.000 din.	1287
Prodam
V soboto bom prodajal na Vodnikovem trgu oa najnižji ceni svežo, mlado SVINJETINO IN GOVEDINO
Mesar Jakob Medved. 1286
DELAVEC
z letnimi spričevali se sprejme. Vprašati v upravi. 1271
zadovoljila ter je prav energično zatres-nila z vrati, ko je odšla s sodišča.
PRODAJALKA
se sprejme za trgovino z me šanim blagom. Vprašati v upravi.	1270
Sluibo lile
Laini tajnik
Josip S a 11 e r je že precej prileten splavar, da se človek čudi, kako je mogel na tako enostaven način opehariti zavarovalnico »Dravo« v Mariboru. Lepega dne marca letošnjega leta se je zglasil na zavarovalnici in prinesel kakih 50 novih članov. Povedal je, da je tajnik Društva splavarjev ter da mu je kot takemu omogočeno pridobivanje članov med splavarji. Povedal je, da bo odšel še nekam na Hrvatsko, kjer bo pridobil še več novih članov. Nima pa denarja. Tako mu je zavarovalnica »Dra-
pravi, da je prepričan in da ima priče z to, da jc ogrodje kolesa njegovo in d mu ga je starejši Maroh ukradel. Pf:' tožilec je predlagal na koncu zaslišal Majhna, tako da se bo razprava nada Ijeval danes 14 dni; takrat bodo tudi k lo prinesli na razpravo.
Radio
Sobota, 24. septembra. r.
Ljubljana, 12 Vesela glasba. — l8^ delopust. — 20.30 Pisan večer. — 22 N povedi, poročila, lahka glasba. —	^
grad, 12 Opoldanski koncert. — Vokalni koncert. — 20 Narodne pe®1 ' — 22 Napovedi, poročila, zabavna S a ba — Sofija, 19.55 Koncert. — PrasJ 20.35 Vojačkova opereta »Korzar«* Lyon PTT., 20.30 Prenos iz pariške op re. — Rim, 21 Operni večer. —
21 Cillejeva opera »Arlezijanka«.
Mlada žena išče službo POSTREŽNICE.
Naslov v upravi lista. 1285
Flaneli
za perilo
v čednih vzorcih pri
UMilni littltl
Maribor, Gosposka ul, 14
Po kratkem trpljenju je v Gospodu zaspal moj dragi, ljubljeni soprog, gospod
Leopold Vukii
trgovec in hišni posestnik.
Nepozabnega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku v nedeljo, dne 25. septembra 1938., ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Žalujoča DUŠANA VUKIC
Maribor, dne 23. 9. 1938.
in ostalo sorodstvo.
  _____________________________________________________________________________________________________________________________     ■	——■—t |4. url'
lzcluju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja ruzen nedeljo in praznikov vsak dan <> ^tayC Velja na niescc prejeniun v upravi ali p,o poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ccniku. Uredništvo in uprava: Murlbor, Kopališka ul. 6. Tclcion uredništva
št. 25,-67. Poštni čekovni račun šj;. 11.409.