Teorija v zadružni praksi Zadružniki si bodo pomagali pri gnojenju s kompostom Dipl. ing. Zorec Egon Kompost je zmes organskih snovi, ki gnijejo z zemljo. Razni odpadki v go-spodarstvu, ki jih ni mogoče več upo-rabiti, kot n pr. pokvarjeno meso, dro-bovina in drug kJavniški odpadki. Hstje, pokvarjenu seno itd spadajo sem Jasno je, da ima,o ti odpadki svojo gnojilno vrednost, vendar ves ta material rastli-nam ne more takoj sluiiti kot hrana, temveč se mora poprej, strokovno reče-no, humificirati ;n mineralizirati. Humi-fikacijo in mmeralizacijo pa dosežemo prav s kamipostitaniem, V gospodarski praksi razlik.ujeoio dve vrsti komDost'ranja in sicer komposti-ranje hlevskega gnoja, ki recimo na pclju čaka na uporabo, in kompostiranje odpadkov v gospodarstvu. Glavna stvar, ki je nanjo potrebno najbolj paziti p^i kompostiranju je, da pripravimo naj-povoljnejše prilike za razpadanje organ-ske mater je tei da imajo mikroorganiz-mi, ki imajo sposobnost, vezati osnovn) dušik iz zraka, povoljne prilike za ziv-ljenje Zgodovina kompostiranja sega prav dale«"- nazaj v zgodovino, ker so kompost pripravljaii ne samo za upo-rabo na nj;vab kot gnojilo, temveč tudi za pripravljanje solitra za pridobivanje smodnika. Od načina pripravljanja komposta je odvisna njegova kvaiiteta, zato se je tr&ba ravnati po nekih izknstvih. Naj-važnejše je, da je podlaga, kjer pri-pravljamo kompost, nepropustna ter je najfooljša betonirana ali iz napropustne gline. V na&protnem slufaju se iz kom-posta odcejajo branilne snovi. Na ne-proipustna tla torej aalagamo sloj za sloiem orgartske odpsdke iTinenoma z mineralnimi, dokler kup ne doseže vi-šine 1 do 1.25 metra Sirina kujpa j« dva metra, dolžina pa poljubna. Kup pokri-jemo s slojem plodne zemlje, bogate z bakterjami Ta sloj mora biti rahel, tako da morejo delovati aerolne bakte-rije (te rabijo kisik za svoje živlienje). Perje, rogovi itd. le počasi rarpadajo, zato je treba poskrbeti, da imajo aerolne baikterije čim ugodnej^e prilrke .n da je njilaovo delovanie čim učinkovitejše. Kup pu&timo 2 do 3 mesece v miru, nato ga pa pretnešamo, kar pozoeje še več- krat ponovimo. Kompost mora biti na vlažnem, zasenčenem mestu, ker se na soncu osuš^ m bakter )e v njem ne mo-rejo deiovati Dež izpere vse organske %iovi. ki so se osvobodile organska vezi i mmeralizacijo. Dobro je tudi, če kompost večkrat polivamo z gnojnico. Kompost mca bit vedno vlažen, ven-dar zope1 ne preveč, kajti v njem se morajo procesi vršiti normalno. Ce je konipost že uporaben, spoznamo po nje-govi enoličTii vnanjosti. Dozoritev traja 2do 3 leta. Običajno vlagamo v kup drenažne cevi z namenom, da pospešimo zračenje, ker se sicei kompost preveč zbije, pr čemer se pa dogodi, da prično svoje delo anaerolne bakterije (te ne rab jo kisika za svoje tivlienje). ,. Dobro je tudi, če ckroo kuipa izkopjjemo jarke za odvod deževnice Če kompostiramo ma-terial, ki n ma nitrifikacijs.ko-nitrogenih bakterij, moramo te nadomestiti s cisii-mi kulturam; teh bakterij. Slamo, ki nima teh bakterij, moramo z njimi n-ficirati, najbolje s preparatom »Ader«, ki vsebuje bakteriie, ki mineralizirajo in pretvorijo slamo v dveh mesec h v grioj Pri kompo^tiranJTj odipadkov rastlin- s«kega izvora je treba paziti, da v kom- post ne pride seme kakšnega pleveJa. Zemlja, ki rpride v komDost, mora imeti dnvolj apna, če ga nima, ga, moramo dodati ali nadomestiti s cestnim bla- j tom. Priiporočljivo je zasaditi kup kom- ' posta s sončnicami, ki ga s svoiimi j širokimi li&ti 7dsenči'o i-n "onemogočijo rast plevela. To velja za poletje. spo- mladj in po^imi pa moramo kompost poikriti z deskami, da preprečimo izpi- ¦ ranje :n izparevanje. s čemer se izgubi mnogo kori*f.nih snovi. Vsakemu socialistiičnemn gospodar-stvu je priporofati. da napravijo 2 do 3 kupe komposta, ki zapor&doma dozo-revajo, tako da je eden v pripravi, dnigi pa se uporablja. Komipost hitro deluje, niegovo delovanje pa se izčrpa ! že v enem ^etu. Je izvrfit&n gnoj za vrtove in travnike. Je različnega sestava, kakor je različmega «estava ttt-di matp- ¦ rial, iz katerega ga napravljamo.