3 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Jubilej, Branko Marušič 60-letnik Znanstveno delo zgodovinarja Branka Marušiča je usmerjeno predvsem v raziskave zgodovine go- riških Slovencev v 19. in v začetku 20. stoletja. V svojem delu skuša prikazati vsestransko in celost- no podobo preteklega življenja na Goriškem. Branko Marušič se je rodil 4. februarja 1938 v Gorici, danes pa živi v Solkanu. Po maturi (1955) se je sicer najprej vpisal na študij medicine, nato pa je presedlal na zgodovino. Objavljati je začel že kot študent. Po diplomi in odsluženi vojaščini se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja, leta 1965 pa se je vrnil na Goriško. Postal je kustos Go- riškega muzeja in nato njegov ravnatelj. Iz časa službovanja v Goriškem muzeju je med njegovim angažiranim delom omembe vredna ureditev rojst- ne hiše Simona Gregorčiča na Vršnem (1966), or- ganiziranje več muzejskih razstav in prireditev. V Novi Gorici je bil pobudnik ulice slavnih rojakov in postavitve spominskih plošč nekaterim ljudem in dogodkom. Kot predsednik Zgodovinskega dru- štva za severno Primorsko si je prizadeval pri- bližati rojakom njihovo lastno zgodovino, zato je bil med pobudniki izdajanja Goriškega letnika in Berila Goriškega muzeja. Za delo na muzejskem področju je leta 1983 prejel Valvasorjevo nagrado. Je urednik številnih priložnostnih izdaj publikacij, ki so nastale ob stoletnici čitalnice v Solkanu, v Ri- hemberku, ob stoletnici tabora v Brdih, piše pa tu- di spremna besedila za zgodovinske knjižne ob- jave, ki govorijo o Goriški, njenih rojakih in o pro- blemih prve svetovne vojne, ki je izrazito zazna- movala to ozemlje. Svoja dognanja o Primorski in Goriški ter njunih ljudeh v 19. in 20. stoletju predstavlja tako domači kot tuji javnosti na raz- ličnih simpozijih ter v domači in tuji strokovni literaturi. Tako je z objavo zbranih zgodovinskih spisov Primorski čas pretekli (1985) spregovoril o temeljnih vprašanjih primorske zgodovine 19. sto- letja in začetkov 20. stoletja. Druga pomembna knjiga, ki načenja raziskave o delu in življenju primorskih političnih in duhovnih buditeljev je delo Z zlatimi črkami: življenjske usode in dela velikih primorskih mož (1987). Leta 1987 je doktoriral in se istega leta zaposlil na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC S AZU. v Novi Gorici vodi posebno enoto tega in- štituta. Leta 1991 je bil izvoljen za znanstvenega svetnika. V tem času je svoje raziskave o zgo- dovini Goriške in njenih ljudi še poglobil s sode- lovanjem s podobnimi zgodovinskimi ustanovami na drugi strani meje. Ob tem velja omeniti po- zornost, ki jo posveča eni od najbolj zapletenih osebnosti slovenskega in primorskega polpre- teklega političnega življenja, dr. Henriku Tumi. Pod njegovim budnim vodstvom je leta 1994 izšlo delo Henrik Tuma: Pisma. Osebnosti in dogodki (1893 - 1935). Dopolnil in za ponatis je pripravil ter uredil knjigo Henrika Tume Iz mojega življenja: spomini, misli in izpovedi (1997). Njegove ra- ziskave o življenju in delu Henrika Tume se opi- rajo na zapuščino tega politika, ki jo hrani enota Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v Novi Gorici. Intenzivno je sodeloval pri nastajanju in izhaja- nju Primorskega slovenskega biografskega leksiko- na, ki je začel izhajati v Gorici leta 1974, prav tako pa je tudi zvest sodelavec Enciklopedije Slovenije. S problematiko gospodarskega, kulturnega in političnega življenja na Goriškem v polpreteklem času, pa tudi v 18. stoletju seznanja današnje bral- ce tudi z daljšimi in krajšimi članki v domačih in tujih zgodovinskih časopis in revijah, pa tudi s poljudnimi članki. Eva Holz 116