3 KRONIKA
46
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1998
Jubilej,
Branko Marušič 60-letnik
Znanstveno delo zgodovinarja Branka Marušiča
je usmerjeno predvsem v raziskave zgodovine go-
riških Slovencev v 19. in v začetku 20. stoletja. V
svojem delu skuša prikazati vsestransko in celost-
no podobo preteklega življenja na Goriškem.
Branko Marušič se je rodil 4. februarja 1938 v
Gorici, danes pa živi v Solkanu. Po maturi (1955)
se je sicer najprej vpisal na študij medicine, nato
pa je presedlal na zgodovino. Objavljati je začel že
kot študent. Po diplomi in odsluženi vojaščini se je
zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja, leta
1965 pa se je vrnil na Goriško. Postal je kustos Go-
riškega muzeja in nato njegov ravnatelj. Iz časa
službovanja v Goriškem muzeju je med njegovim
angažiranim delom omembe vredna ureditev rojst-
ne hiše Simona Gregorčiča na Vršnem (1966), or-
ganiziranje več muzejskih razstav in prireditev. V
Novi Gorici je bil pobudnik ulice slavnih rojakov
in postavitve spominskih plošč nekaterim ljudem
in dogodkom. Kot predsednik Zgodovinskega dru-
štva za severno Primorsko si je prizadeval pri-
bližati rojakom njihovo lastno zgodovino, zato je
bil med pobudniki izdajanja Goriškega letnika in
Berila Goriškega muzeja. Za delo na muzejskem
področju je leta 1983 prejel Valvasorjevo nagrado.
Je urednik številnih priložnostnih izdaj publikacij,
ki so nastale ob stoletnici čitalnice v Solkanu, v Ri-
hemberku, ob stoletnici tabora v Brdih, piše pa tu-
di spremna besedila za zgodovinske knjižne ob-
jave, ki govorijo o Goriški, njenih rojakih in o pro-
blemih prve svetovne vojne, ki je izrazito zazna-
movala to ozemlje. Svoja dognanja o Primorski in
Goriški ter njunih ljudeh v 19. in 20. stoletju
predstavlja tako domači kot tuji javnosti na raz-
ličnih simpozijih ter v domači in tuji strokovni
literaturi. Tako je z objavo zbranih zgodovinskih
spisov Primorski čas pretekli (1985) spregovoril o
temeljnih vprašanjih primorske zgodovine 19. sto-
letja in začetkov 20. stoletja. Druga pomembna
knjiga, ki načenja raziskave o delu in življenju
primorskih političnih in duhovnih buditeljev je
delo Z zlatimi črkami: življenjske usode in dela
velikih primorskih mož (1987).
Leta 1987 je doktoriral in se istega leta zaposlil
na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC
S AZU. v Novi Gorici vodi posebno enoto tega in-
štituta. Leta 1991 je bil izvoljen za znanstvenega
svetnika. V tem času je svoje raziskave o zgo-
dovini Goriške in njenih ljudi še poglobil s sode-
lovanjem s podobnimi zgodovinskimi ustanovami
na drugi strani meje. Ob tem velja omeniti po-
zornost, ki jo posveča eni od najbolj zapletenih
osebnosti slovenskega in primorskega polpre-
teklega političnega življenja, dr. Henriku Tumi.
Pod njegovim budnim vodstvom je leta 1994 izšlo
delo Henrik Tuma: Pisma. Osebnosti in dogodki
(1893 - 1935). Dopolnil in za ponatis je pripravil ter
uredil knjigo Henrika Tume Iz mojega življenja:
spomini, misli in izpovedi (1997). Njegove ra-
ziskave o življenju in delu Henrika Tume se opi-
rajo na zapuščino tega politika, ki jo hrani enota
Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v
Novi Gorici.
Intenzivno je sodeloval pri nastajanju in izhaja-
nju Primorskega slovenskega biografskega leksiko-
na, ki je začel izhajati v Gorici leta 1974, prav tako
pa je tudi zvest sodelavec Enciklopedije Slovenije.
S problematiko gospodarskega, kulturnega in
političnega življenja na Goriškem v polpreteklem
času, pa tudi v 18. stoletju seznanja današnje bral-
ce tudi z daljšimi in krajšimi članki v domačih in
tujih zgodovinskih časopis in revijah, pa tudi s
poljudnimi članki.
Eva Holz
116