Jatraaja Maja. 38L StevniH. V ummi v neđeljo, Ae e. nmntai 1910. Cm* 4 vtaarle. Letolk XU1I. Jutru]* Izdala v Ll«bll**li irse leto...............K 12*— pol leta...............u 6*— četrt leta...............» 8"— na mesec...............» I'IO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflovi olici St. 5, (? jritltfja Icvo), telefti it 14. Izhaja vsak dan ^Jotr^J. F*sw»*uaa itevilka 4 vtmarl*. lasera ti: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri vcčkratni lnserdji po dogovora. Na pismena naročila brez istodobne vpostatve naročnine se ne ozira. J*tru|a tsiafa po poitt ia Antro-Ogrsko i vse leto...............K 18*— pol leta...............„ 9*— Cetrt leU................, 4 50 na mesec................, 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........M 28*— Ufuviifttft: Kitflora ilica 5, (špotaj, dv orliće levo)f telefon it.85. Najnovejšo vesti. — Brzojavna ln telolonaka poročlla „Slov. Narodu". Konee »veleizdajniškejga« procesa. R. — Zagreb, t>. novembra. Ka-ki>r je znano, je stol sedmorice razve-• ja vi i sodbo v »veleizdajniskem« pro-■ r>u in ukazal državneinu pravdni--tviu naj uvede novo kazensko postojanje. Državno pravdnistvo je uved-lo novo preiskavo, ki je že končana, tla bo torej »veleizdajniski« proces skoro iz^inil z dnevnoga reda. Državno pravdništvo bo namret* podalo izjavo, da je »veleizdajniski« pro-i es temeljil na lažnjivih informaci-jah in da se vsled tega ustavi vsako kazeusko postopanje. K državnozborskemu zasedanju. S. — Dunaj, 6. novembra. Pred-sednik državnega zbora Pattai je bil pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu, da sta se podrobneje dogovorila glede v zadnjem državno-zbvrskem zasedanju dolocenegra no-vembrskegra zasedanja državnega zbora. Kakor se v poučenih političnih krog-ih zatrjuje, bo predsednik državnega zbora Pattai sam določil dnevni red prihodnjih sej državnega zbora. Zborovanje odsekov obrtniskega sveta. O. — Dunaj, 6. novembra. Prvi odsek obrtniškega sveta je sklican k seji na 24. in 25. novembra, III. odsek obrtniškega sveta pa na 6. decembra. Priznanje baronu Gautschu. S. — Dunaj, 6. novembra. Današnja »Wiener Zeitung« prinese lastnoročno pismo cesarja baronu (Jautschu, v katerem mu cesar v jako laskavih besedah čestita k 251et-uici, odkar je baron Gautseh prvo-krat imenovan za ministra. Baron (fautsch je vstopil 5. novembra 1883 kot naučni minister v kabinet Taaffe in ostal na tem mestu do leta 1898. Lota 1893. je prevzel v kabinetu Ba-deni zopet naučno ministrstvo ter < stal na tein mestu do konca novembra 1897. 28. novembra 1897. je bil imenovan za ministrskegu predsed-nika ter kot tak posloval do 7. marta 1898. 31. decembra 1904 je zopet ]>revzel ministrsko pređsedništvo ter ostal ministrski predsednik do 2. maja 1906. Gautsehevo delo v zadevi voli! ne reforme je splošno znano. Položaj pri češko - nemških spravnih konfereneah. G. — Pragma, 6. novembra. Danes se o situaciji spravnih pogajanj na obeh straneh, na češki in roemški, do-kaj ugodnejše in mirnejše sodi. Po-fevetovanje neoficijalnega redakcij-skega komiteja je včeraj dokončalo obravnave o kompromisnih predlo-Kih glede spremembe deželnega reda, pri katerih se je dosegli obojestran-nki poi>olni sporazum. Glede naxod-nostnega ključa za nastavijence de-želnih uradov so Čehi predlagani na-rodnostni ključ pri poznali, vendar pa le pod tem pokojem« da pstanejo vsi dosedanji nradniki na svojih me-stih. Ne me i so se s to zahtevo zadovoljili in jej pritrdili. Od nem&ke strani se zahteva, da naj se, kor vsled kratkega časa ne bo niogoče doseči glede celega kompleksa spornih točk kompromisa, izvoli posebna permanenčna komisija, ki bo zboro-vula in obravnavala tuđi v času, ko bo češki deželni zbor odgođen. Čehi pa zahtevajo, da naj se obeueni do-voli vsaj za eno leto doklada na pivo. G. — Praga, 6. novembra. Voe-raj opoldne se je vršila konferenca načelnikov posameznih čeških in nemških deželnozborskih klubov. Vr tej konferenci se je poudarjalo, da bo prihodnji teden potreba sklicati plenarno sejo narodnostno - politične komisije in vseh pododsekov te komisije, da bode ratificirano vse dose-daj že obravnavano spravno gradivo. Poslanec Wolf je na tej konferen-ei poudarjal, da se Nemci nikakor ne morejo zadovoljiti z dosedaj sklenje-nimi predlogi glede rabe jezika pri posameznih avtonomnih oblastvih in zlasti ne glede enojezienosti niesta Prage. Češki deželni namestnik grof Coudenhove je izjavil v imenu vlade, da vlada smatra za potrebno, da si obe stranki potom medsebojnega kompromisa kolikor mogoče ogladi-te pet k rešitvi češko - nemškega vprašanja. 8e v seji je bil izvoljen posebni komite, ki bo obravnaval o zakonski predlogi glede rabe jezika pri avtonomnih oblastvih in posebno glede rabe jezika v Pragi. — Prihodnji ponedeljek imajo češki deželni poslanei zborovanje, na katerem se bodo bavili z vprašanjem varstva manjšin in zlasti z vprašanjem o manjšinskem šolstvn. Zborovanja se ndeleže tuđi zastopniki češke »Šolske Matice«. Izid volitev v Poštorni. F. — Dunaj, 6. novembra, Volit-ve v 4. volilnem razredu v Poštorni so končale ^ češko zmago. V 4. volilnem razr* In so bili izvoljeni bivši župan Ha liček, dalje Netapilik in Tichv. V ponedeljek se vrše volitve v 3. volilnem zboru. Shod rusinskih zaupnih mož v Lvovu. M. — Lvov, 6. novembra. Klub rusinskih poslancev je sklical za ponedeljek v Lvov shod rusinskih zaupnih mož, na katerem se bodo po-svetovali o nadaljnih korakib glede volilne reforme za galiiki deielni zbor na temelju poljsko - rusinske sprave. Dijački krav*H na Dunajq. S# — Daaajt 6. novembra. Pri včerajšnjih dijaških krav»lih, ki m> pokazali jako žalostilo sliko kultur-nega nivoja nemiko-nscijonalnih 9ta-dentov, so se doigrrali se sl«dHn, jako značilni dogodki- NemAd - nftoiJO-nalni studentje 90 v avli naptdli m železnimi pa li čami policijo, 12 ppll-cajem so razbili ielfute, 3 poUcoji »o lahko ranjeni, ed^fi iriiji Mjilpik * imenom S»j)6ik pa te#to. Pp*1«^* ^ moralm nsitny;tT * MP****** ffPM^I^1* da je raanrnala nMrij&o - ^^TO^I^ razgrajZ£. J>po » #e o^prnUH ti nemško - nacijonalni studentje tuđi proti nekemu nemškeniu klerikalne-inu dijaku, ki je sam pasiral špalir, ki so ga napravili nemški naeijonal-ci. Ko se je ta dijak nahajal ravno nekako v sredi nemško - nacijonalne skupine, se je naenkrat zaslišal klic: »Haut's ihn!« in v tistem hipu so že začele padati železne in lesene palice po glavi klerikalnega dijaka, ki je bil vfeled tega znatno poškodovan. Drugi nemško - nacijonalni dijaki, ki mu nišo mogli drugače do živega, so ga pa obmetavali z gnilimi jajci. Proti rektorju je bilo zaklicanih mnogo demonstrativnih vzklikov. Kolera v Italiji« B. — Rim, 6. novembra. V zadnjih 24. urah je obolela v rimski pro-vinci ena oseba za kolero, na Siciliji istotako ena in ena umrla. V ostalih južnih italijanskih provincah pa so obolele za kolero 3 osebe in ena je umrla. Kolera v Pet rog rad u. B, — Petrograd, 6. novembra. V zadnjih 24. urah so tnkaj oboleJe za kolero 4 osebe. Vsega sknpaj je dosedaj v Petrogradu 118 kolerasluča-jev. Protest saksonskega dvora pri papežu. F, — Draždane, 6. novembra. Saksonski dvor je dal pri papeški stolici protestirati proti neosnovanim napadom nekega, od papeža odliko-vanega katoliškega duhovnika, ki je v brošuri, v kateri je utemeljeval pa-peževo naziranje glede znane afere boromejske enciklike, oštro napadal saksonstkega kralja, katerega imenuje v tej brošuri »Ein Idiotenfiirst«, za katerega se nikdo ne briga. Virok obiska ruske^a carja nem-škema cesarju. F. — Parim, 6. novembra. Ko-respondent »Matina« javlja iz Pe-trograda, da je izvedel od jako visoko stoječe osebe, da je naloga carje-vega poseta nemskemu eesarju po-vsem ta, gotove težkoče, ki vladajo med Rusijo in Nemčijo odstraniti. Zlasti se bodeta oba vladar ja pogo-varjala o vseh perečih vprašanjih orienta in vzhodne Azije. Nemški socijalni demokratje proti ruskemu earju* F. — Berolin, 6. novembra. Vce-raj so priredili tukaj socijalni de-mokratje veliko protestno zborovanje proti navzočnoeti ruskega carja v Potsdamu. Zborovanje se je vršilo povsem mirno. Đolesen srbske^a prestolonaslednika AltiksuMinu B. — Belffrad* 6. novembra. Stanje pre&tolpnaflednttca Aleksandra se je znatno poslfMalo. Med pre-bivaUtvom vlada radi tega velika skrb za njegovo Uvijanje. Po mestu sv sf včeraj popoldne raztrosile ve-*th d* ?&m|rnlki v**xo sinje pr«- in da je v rftnici pololaj veliko hnj-ti. V dobro infortbirmnft krojfih m> zopet zatrjuje, da so te vesti popol-iioiiia neosnovane. Belgrad, G. novembra. Včeraj opoldne je bil izdan glede prestolo-naslednikove bolezni naslednji bule-tin. Prestolonaslednik je prebil noč precej mirno. Proti polnoči je njegova temperatura preoej padla, in si-cer na 37*5" C, žila na 76. l*roti jutru se je temperatura zopet zvišala in je znašala ob 7. zjutraj 39"3O C, žila 96. Ob 10. dopoldne so zdravniki j»reiskali prestolonaslednika in našli le minimalne znake bronchialncga katar ja in pa meteroisma. Tenipert-tura 37-8", žila 84, dihanje *J4. Srbski uiinistrski predsednik Pašie ne od stopi. B. — Belgrad, 6. novembra. Iz uradnega vira se zanikujejo vf^ti, kakor da bi hotel ministraki predsednik Pašič odstc>f)iti in «• nazivlje-jo kot popidnoina izmišljene. Pulitieen umor. B. — Belgrad, fj. novembra. Mladoradikalnega župana Frankovi-ća so v vaši Ripanj ponoči umorili. Xajbrže gre za politični umor. Bolgarsko sobranje. B. — Sofija, 6. novembra. VTče-raj se je nadaljevala adresna debata v bolgarskem sobranju. Različni go-vorniki so poudarjali, da Bolgarska proti Turski nima nikakršnih nepri-jaznih namenov, da pa od Turčije za-hteva, da z Bolgari, ki se nahajajo v Turčiji, ravna ravno tako, kakor z mohamedanskimi prebivalci. Baron ica Vaughan že zopet — ločena, A. — Pariz, 6. novembbra. Zakon baronice Vaughan, bivše sopro-ge umrlega belgijskega kralja Leo-polda II., ki se je, kakor znano, pred kratkim zopet poročila, je bil včeraj \ Parizu že razrušen. Turista prof. Dergane in inženir Himmelbauer že najdena, toda mrtva. G. — Gradec, 6. novembra. Oba dunajska turista, prof. dr. Antona Derganca in inženirja Himnielbauer-ja so že našli — kakor se poroča iz Gstatterbodna — ob severni steni Plauspitza mrtva. Druge podrobnosti pa dosedaj še nišo znane. G. — Gradec*, i\. novembru. Iz GstatferlRKlna so nadalje do&le sem-kaj vesti, da so našli oba jKniesreče-na dunajska turista popolnouia zmr-zla. Požar v norišniei. R — Frmnkobrod, 6. novembra. Iz New Yorita poročajo, da je v no-rišnici Brandom izbruhnil poiar. V hlaznici je bilo interniranih nad 600 ibolnikov. Nastala je strahovita panika. Odigrali so se strasni prtsori. Ka »tatine blazjiib bolnikov jo beža-lo zoie|aiiih v bliinje gozdnve na pol cbleeenih. Ker je zapadel Hi\e&y ae je bilo ba^i, da zjnrznejo.^ Blazni paci-jepti pa so se branili in bojevali s razni mi reeiteljt, ki so jth »kusali fprariti na varno. Deutschland hoch! V Busiji se je pričelo intenzivno slovansko gibanje, odkar je birokracija izgubila absolutno gospodstvo in bila j>oklieana v življenje gosu-darstvena duma. V sedeindesetih letih je bilo v Rusiji v evetu slovanofilstvo; kute-rega duševni voditelji so 'bili Akza-kov, Homjakov, Ignatjev in drugi. Dasi slovanofilstvo s svojinii temelj-nimi idejami samodrštva, pravoslav-ja in rusifikacije ni moglo biti simpatično zapadnim Slovanom, vendar je imelo to dobro stran, da je budilo v ruski javnosti zanimanje za sploš-no slovensko stvar in za posamiK* slovanske narode. Največja zasluga slovanofilstva je bila brez dvoma osvoboditev bol-grarskegra naroda izpod turškega jarma. V dobi pred rusko - tursko vojno je slovanofilstvo doseglo svoj vr-hnnec, koj po sklepu san štei'anskega miru in ]>o berolinskem kongresu pa se je pričel njega propad. Ko so pomrli duševni voditelji slovanofilstva. in ko je zavel jx> Rusiji zopet ostrejši absolutistiški ve-ter, je slovanofilstvo prenehalo biti mogooen faktor v ruskem javnem življenju in je jedva se vegitiralo. L. 1905. je dobila Rusija gosu-riarstveno dumo. Ru^ki narod je jei r.ekoliko svobodneje dihati in med njim se je zopet vzbudila slovanska ideja, ki je bila preje malodane že pozabljena. Najveći impulz za probujo slovanske ideje v Rusih pa so dali po-slanci dr. Kramar, Hribar in dr. Hljeboviekij, ki so se $|>omladi leta 3908. napotili v Petrograd, da pri-pravijo tla velikemu vseslovanske-mu kongresu. Od tega časa datira novejši slova nsk i pokret v Rusiji. Oživeli so zopet stari slovanofi-li, obenem pa so stopili na plan takozvani neoslavisti, ki zametujejo ideje starih slovanofilov in proglašajo načela svobode, enakosti in bratstva koi bistvene točke vseslovanskega programa. Xa stari slovanofilski program, v ka tereni pa je tretja točka o »izll-vanju slovanskih rek v rusko morje^ že znatno obledela, prisegajo ponaj-več konservativni in reakeijonarni elementi, dočim so vsi svobodoum-nejši in naprednejši življi na Ruskem pristaši neoslavizma. Vodilno vlogo v krogih slovanofilov igra ugledni petrograđski list »Novoje Vremja«, ki si je v preteklo-sti pridobil za splošno slovansko stvar že velikih zaslug. Ta list je z navdušenjem oznanjal slovansko vzajemnost ter neštetokrat clokazoval potrebo te vzajemnosti z r.evarnostjo nemškega »Dranga naeh Osten«, katerega izvor je v narašča-joči moči Nemčije. Sponi in jamo se, da je se nedavno tega »Novoje Vremja« priobčevalo serijo člankov, ako se ne motimo, iapod pereca Menšiko-va, v kaiterih je v najživejdih barvah slikalo nemško nevarnost slasti 1a Rusijo ter klicalo rusko javnost na odpor proti nemškemu navalu, ki ima svojo izhodišče v PrusijL Od tega je poteklo jedva nekaj tednov ali mesecev. Te dni pa se je sestal car Niko-laj -z nemškim eesarjem Viljemom. Ne tajimo, da bi ne bil ta sastali ek velike politične važnosti, vendar pa se nani zdi, da ni tako pomemben, da bi se komurkoli izplačalo vsled tega pljuniti na vso svojo preteklosi in na ideje, ki jih je đosedaj zastopal z vsem prepričanjem. To pa je st orilo »Novoje Vrem-ja«. List, (ki je preje oznanjevai slovansko vzajeinnost in v najtemnej-ših barvah slika 1 opasnost, ki grozi od Nemčije Rusiji in vsem u slova n-stvu, je sedaj ob sestanku car ja Niko-laja in cesarja Viljema napisal čla-rek, poln bizantinizma nasproti Nem-čiji, ter ga konca], itozabivši na slo-vanska svoja načela in na dejstvo. da je Nemčija vekovni sovrag Rusije in vsega slovanstva, z enifatlčniia vzklikom: »DeutschJ.-ind hoch!« Ne, to se ne striuja s pretcklost-jo »Novega Vremena c in se ne da združiti z ide jami, ki jih sicer zasto-ia »Novoje Vremja«. Tako bi lahko pikalo »Ruskoje Znamja«, glasilo »eeniosoteiiea« Pn-riškjeviča, ki zagovarju rusko zvezo z NtM:u'i in ki neče niti slisuti o slo-vanski vzujeimiosti, ne pa organ slovanofilov. In če vzklika »Novoje Vremja« ^amo: »Deutsehland hoch«, potem niina prav nobene pravrice obsojati tistih avstrijskih slovan.poslancev, ki so v svoji zaslepljenosti in z nepre-udarnostjo storili greh, da so v dele-gacijah odobrovali nemško - avstrij-sko zvezo in peli slavo politiki grofa Aehrenthala. Napredni volilci vsi na shod! Danes ob 10. dopoldne se vrši v »Mestnem domu« shod narodno-na-prednih volilcev ljubljanskih. Na tem shodu bodo govorili deaelni poslanec dr. Ivan Tavcar, dr. Karei Triller in Josip T u r k. Na shodu se bo govorilo o preteklem deželiio-zborskem zasedanju in o zakonih, ki se pred vsem tičejo Ljubljane. Zlasti se bo razpravljalo o novem cestnem zakonu, ki bi jo oškodoval, ako bi do-bil vladarjevo odobrenje, vsako leto za več sto tisoč. Gre se za to, da vse ljubljansko prebivalstvo glasno in odločno protestuje proti temu, da bi stopil v veljavo zakon, s katerim bi se naprtila neznosna bremena ljubljanskim davkoplačevalcem, ki že itak silno trpe pod pezo vedno bolj narašcajoče draginje. Zato kličemo vnovič: Komur je mar blagor Ljubljane, kdor neće, da bi se na rame ljubljanskih davkoplačevalcev navalile nove dajatve letno najmanj četrt- mllijraa kron, ta naj priđe na da-nataji shod v »Mestnl dom«! Parenje sloTenščine. Dobili smo v roke razglednico, ki predstavlja domobransko vojadnico. Napis je v nemškem, slovenskom in italijanskem jeziku. Dočim je nemški in laški tekst pravilen, je slovenski ostudno spakedran. »C. kr. Doms-bramska vojadnica«. Menda bi ta-kega pačenja ne bilo čisto nič treba, če bi gotovi gospodje vsaj nekoliko spoštovali naš jezik! Naš jezik jim smrdi. Na Dunaju se je osuo val odbor za pontavitev spomenika Rudolfu Habsburškemu. Da se ta spomenik preje postavi in da bo preje plačan, dovoljena je efektna loterija s prav beraškimi dobitki. Većina jih je vrednih samo po pet in deset kron. S srečkaini te loterije je omenjeni odl>or osrečil menda prav vsakega slovenskega uradnika. Nas bi ta du-iiajski sport čisto nič ne brigal in to tembolj, ker bo vsak slovenski u radnik vedel, kaj mu je storiti z oine-njeno posiljatvijo, toda inpertinenca je nadlegovati slovenskoga uradnika in sploh Slovence za dcnar, pri tein pa prezirati naš jezik. Na srečkah so namreč podatki, kdaj bo žrebanje in drugo v vsch jezikih avstrijskih, le v slovenskem ne. Naš jezik smrdi dunajski gospodi, zato ga prezira, pač pa ji diši naš denar. Te ljudi jo v tem slučaju prav lahko naučiti manire: vse srećke nazaj! Za današnji čast ni večer Davori na Jenkota opozarjamo slavno občinstvo, da si oskrbi vstopnice se tekom današnjega dneva, ker utegne biti zvečer na-val ol>činstva velik in bi bilo iste zvečer težje dobiti. Slovensko gledališče. Sclmitzler Artur »Ljubimkanjev< (Tama v treh dejanjili in Hermaii Sudermann »Fric« drama-enodejan-ka. Prvo je prestavil g. M. Skrbin-sek, drugo g. H. Nučič. Obe sta deli najboljsih novodobnih nemških pi-sateljev. Oba sta izšla iz iste sole, oba sta naturalista. Slikata nam življenje tako kot je, brez primesi, v polni nagoti; vse je laž, je misel »Ljubim-kanja«; vojaku mora biti čast nad vse, je misel »Frica«. Jako sorodna sta si ta dva pisatelja v izražanju sa-inega vsebe, a vendar po drugi strani po{)olnoma samostojna. »Ljubimka-nje« ljubavna tragedija, ki se jih odigra vsak dan nekaj, ravno tako >/Frie« o katerem se tuđi bere vedno v časopisih. Cisto, resnično življenje v ja'ko lepi obliki, v fini tehniki, v premišljeni motivaciji, v ozadju stoji pouk. Več psihološke^ra vsebuje vsekafko »Ljubimkanje«, vendar tuci i »Frie« ni brez zanimivosti, ki jo po\*zroča seciranje duše. Schnitzler ima to prednost pred Sudermannom, da v dijalogih ni niti sekunde nadle-žen, nasprotno zelo interesanten; v teli nam tk*le pove, kar inu je na du-^i. Igrali-u nudite oba zadosti gradiva, da lahko pokaže svojo umetnosi v kristalni luči. Vs**ka vloga je za-okrožena do najobćutljivejših fineg. G. Nučič je igral v »Ljubiinkanju« — Frica, resnega, glolx>kega človo-ka, — v »Fticu« pa naslovno vlogt), ki vtelesuje. mlađega poročnika, nad katerim se masčuje u soda za oče tove napake. Bil je eleganten, po«ebno je ugajal v di^igem dejanju »Ljubim-kanja«. Gdč. Wintrova nas je to ix>t preBenetila z gracijozno, globoko igro. Njena Kristina morala bi vspe-ti na vsakem gledališču. Isto volja o gdč. Šetrilovi, v 'kateri spoznavamo in ol>čudujemo njen nenavadni talent. To pot nam je podala pravo, brezskrbno Dunajčanko. 0. ftimaček bil je dober tako v vlogi Teodorja, dijaka-cinika, kakor kot jioročnik, Fricov prijatelj. Opažati je bilo le neko mučno odrevenelost, ki se naj je iznebi. Tako skrbnega in ljubečega očeta bi nani ne mogel nihče ustvariti, kot ga je g. Skrbinštk. Pohvalno moramo omeniti go. Dan ilovo. Će feo v resnici težke vloge, ]>otem so naj-težje one, ki zahtevajo j»redstavljati histerično, bolno žensfco. Vsa čast ge. Danilovi, zelo nam je ugajala. Ljub-kakot vedno bila je ga. lličičcva. Ma-jorju g. VerovŠku nimam ničesar pridejati. To pot je znal enkrat svojo vlogo. Hvala ravnateljstvu, isateljeina. Istotako hvala g. reži-serju H. Nučiču. Gl^lališce je bib> zelo slabo obiskano, toda to je razum ljivo, saj je ibila dramska predstava, b. Ponesrečil se je v mestu Kansas, Kans., Anton Miha-lič, doma iz Ospa v Istri. Nesrečnemu rojaku je stroj v mesnici zdrobil ro-ki in nogi, da je po dveurnih hudih bolečinah izdihnil. Pokojni Mihalič je bil navdušen Slovenec; preteklo leto je ust-anovil podružnico št. 2ve nad prostaki. Da se mora tuđi rezervist kakor vsak vojak priu-eiti vsemu potrebnemu v boju, stre-ljanju itd., zoper to niinanio nič, am-pak zoper šikani ran je moštva od strani korporalov odloeno protestiramo iu zahtevaino, da se odpravi. Ali ni uprav peklenska šikana, da mora gospodu korporalu ćela četa, to je okoli 50 mož, prihiteti prižgat ci-grareto, ee si on to poželiti blagoizvo-lif Kdor nima vžigalic ali kdor bi ne prihitel, naloži mu korporal vsega-mogoenost razne kazni, tako razlieno adj ust i ran je ali kaj drugega. Če se je prostaku odpel kak gumb pri žepu in zapazi to gospod korporal, mu gumb odreže in vrže skozi okno, rezervist pa pojdi potem drugega kupovat v kantino. Takih nad vse hu-dobnih šikan je polno, ker se go-s pod je korporal i kar kosajo, kdo bo l>olj trpim1 il svoje žrtve, ki jih po osmih tednih izgubi. Naravnost skandalozno pa je, kako ravnokar omenjeni gospodje šarži izžemajo uboge rezerviste. V tem oziru vlada taka korupcija, da bo treba, ee pojde tako naprej, izreći kje drugod odloč-no besedo. Plače vat i se mora korpo-ralom za pijaco, dajati jim mesnine, ee so ti jo {>oslali ali prinesli od do-ma, če pa tega ne storiš, našel bo korporal tisoč prilik, kjer te bo »i'ik-sal«. To izžemanje je zavzelo že take dimenzije, da so bili korporali od častnika vprieo moštva ozmerjani in da se je moštvu prepovedalo, kaj dajati korpo ralom. Seveda to ne poraa-ga, dokler je pri vojaštvu tak ustroj, da ima korporal vsegamogočno oblast nad prostakom, ki se ga mora bati kot živega vraga. Vendar me-nimo, da bi častniki tem ostudnim razraeram lahko napravili konec, saj disciplina pri vojakih ne more biti odvisna od same brutalnosti in korupcije. Slovence in Hrvat — zrakoplovca. Iz Zagreba nam pišejo: Zrakoplov, ki sta ga po svojih originalnih nacrt ih zasnovala Slovenec Knsjan in Hrvat Merčep, bo v najkrajšem času popolnonia dograjen. Čim na-stopi ugodnejše vreme, bosta aviati-ka takoj pričela z zrakoplovu i ni i po-izkusi, in sicer na vojaškem vežba-lišču, ki ga je jima dalo na razpola-go vojaško poveljstvo. V slučaju, da se jima poizkusi psrečijo, kar se trdno nadejata, nameravata prirediti zrakoplovne polete tuđi po drugih večjih niestih na slovanskem jugu. V tem oziru bi prišla v prvi vrsti v poštev ta - le mesta: Trst, Gorica (Rusjan je Goričan), Ljubljana, Re-ka in Sarajevo. Ves ta zrakoplovni nacrt pa postane aktualen seveda sele v slučaju, ako se prvi poizkus v Zagrebu posreći. V nedeljo, dne 6. t. tn. vsi na U voleir oarodao napredne stranke ki bo = ob 10. uri dopoldne = v „Mestnem domua. Porofiali bodo dežeini poslanci dr. Ivan Tavtar, dr. Karol THUor in Josip Tork. ••" Vsi na shod! "•• NajnovejSe vesti. Dr. Crippeiiava obaodba potrjtaa. B. — London, 6. novembra. 8o-diš6e je včeraj zavrnilo pritožbo na smrt obsojenega dr. Crippena. Dr. Crippen je navzlic temu jako miren. Napravil je oporoko, v kateri imenuje za svojo glavno dedinjo miss Le Neve. Zopetni požar na bruseljaki svetovni razstavi. F. — Bruselj, 6. novembra. V svetovni razstavi, v takozvaneiu starobruseljskem oddelku je včeraj zjutraj izbruhnil zopet požar, ki je uničil 3 hiše, na kar se je požarni brambi posrećilo požar uduŠiti. Ponesreeene demonstracije v Barceloni. B. — Madrid, 6. novembra. Po uradnih informacijah so se ■za včeraj napovedane velike demonstracije v Barceloni popolnoma ponesrečile. Zbralo se je le okoli 1200 stavkujo-čih delavcev, katere je pa meščanaka ^arda z lahJcoto razgnala. Stoletnica Frana Smolke. B. — Lvov, 6. novembra. Včeraj s# je tu proslavila stoletnica rojstva znanega poljskega politika Frana Smolke. V ta namen se je vršilo alav-nostno zborovanje, na katerem je imel slavnostni govor podžupan dr, Rutovski. Občinski zastop je sklenil, postaviti na tukajšnjem trgu, ki nosi ime Frana Smolke, le-temu spomenik. Velikodušnost. F. — Praga, 6. novembra. Tukaj je umri arhitekt \Vihl, ki je v svoji oporoki vse svoje premoženje, ki zuaša nekaj nad 1 milijon kron, zapustil češki aikademiji znanosti v znanstvene namene. Pred vsem se iz tega denarja ustanovi fond, iz kate-rega se bodo podpirala znanstvena raziskavanja na |>olju naravoznan-stva in tehničnih iznajdb. Enketa o vseslovanski razstavi. Ugledni češki tednrk »Maj« je pričel svoj novi letnik z zanimivo en-keto o vseslovanski razstavi v Pragi, ki ima biti praktična izvedba enega izmed najvažnejših sklepov si avansa kih kongresov v Pragi in v Sofiji. V prvih dveh številkah je obraz-ložil svoje nazore o vseslovanski razstavi dr. Jaroslav Preiss. Njegove članke smemo smatrati kot nekako sliko te razstave, dasi ob-segajo samo ogrodje programa. Glavne točke vseslovanske raz-stave bi naj bile: slovanska umet-nost, etnografija in umetna obrt. Umetnost bo obsegala: slikarstvo, kiparstvo, grafiko, glasbo, slovanske književnosti, gledališče, časopisje i. t. d. Arhitektura, ki bo predstavljala karakteristične tipe narodnih zgradb med poscirnnimi slovenskim i narodi, bo tvori I i po dr. Preissovem nacrtu prehod k etnografiji. Ta ofdelek razstave bi se naj iz-popolnil s serijo slovanskih pred-stav v »Narodnem Divadlu« in s ciklom Smetanovih, Dvofakovih in Fibichovih oper. Za širše občinstvo bo najzanimi-vejši narodnopisni oddelek. Tu bodo razstavljeni in predstavljeni stari slovanski običaji, narodne nose, način življenja, narodno pesniško blago in vse ono, kar po-eamne slovanske narode posebno ka-rakterizuje. Vsak narod bo imel svoj paviljon, ki bo v svoji zgTadtri odgovar-jal tradicijam dotičnega naroda. Narodopisni oddelek bodo izpo-I>olnjevale žive slike, ki bodo poset-nikom živo predodevale žitje in bitje dotičnega naroda, V oddelku za umetno ofbrt se bo razstavilo vse ono, kar služi umetni-bkim in literarnim «vrham popularizacije. Semkaj bi spadali vsi predmeti, proizvedeni vz zlata, srebra, kanina, gline, stekla, lesa, papirja itd. v kolikor i majo značaj umetnin. Tz povedanega je raavidno, da stremi Preissov nadrt la tem, da spoji akademsko zamišljen proferam razstave s praktičnimi cilji* da spoji kulturne in narodnogospodareke smotre. Nekateri če*i časopisi so se že obširno 'bavili % dr. Preissovim nacrtom in izrekli o njem polno priznanje. Ćelo glasilo socijalnih demokra-tov »Pravo Lađu« je pozdravilo nacrt kot dobro in realno zamišljeno stvar. Za kratek čas. Berač : Prosim gospod, naj mi kaj darujejo vbogajme ... Gospod : Meni tuđi nihče nič ne daruje. Berač : Seveda ne, ker ne prosi jo .. t Iidajatelj in odgovorni urcdulk: Raato Pustoelein&ek. S|e aaf kvplai <*oliro nroT Težko je med mnogi mi inserati ki vsi stoje ure hv:* lijo kot najboljše, izbrati pravega. Pnp<*ro-čati je cenj. bralcem, naj si laročc tr z-plačni cenovnik svetovno znane in poSrene firme Maks Đohnel, Dunaj IV, Margi-retenstr. 27/68. Zadostuje dofi^nica z na-tančnim naslovom zg.jrajSnje firme. Loterijskc Stevilke. Dvignjenc v soboto, 6 novembra 1910 Trst: 57, 35, 37, 20, 41. Borana poročila. Danaj, 6. novembra. Yrćeraj£na borza je 'kazala uitig-oče ^labše razpo-ioženje kaikor pa petkova. Kurzi so deloiua zopet popustili. Na vseh ]xj-ljih borzneg-a tr^a je vladalo veliko rezerviranje. Le alpinke in pa akcije »Assicuratione Generali« so vzbuja-le pozornost. Stavbinske vrednoeti so se znatno znižale. Divize so bile malo spremenjene. Loterijskc številke. Dvignjenc v soboto, 6 novembra 1910 Trst: 57, 35, 37, 20, 41. Borana poročila. Dunaj, 6. novembra. Yrćeraj£na borza je 'kazala uiogoče ^labše razpo-loženje kaikor pa petkova. Kurzi so deloina zopet popustili. Na vseh ]xj-ljih borzneg-a tr^a je vladalo veliko rezerviranje. Le alpinke in pa akcije »Assicuratione Generali« so vzbuja-le pozornost. Stavbinske vrednoeti so se znatno znižale. Divize so bile malo spremenjene. Lfrtllauka „Kreditna banka v Ljubljaniv Urttai kmni immijtkt Wnc 5. novembra Itll, HAlttftb#sl P^ElrJI- tami Bte(#vil 4°/« majevi renta .... 9315 9335 4-2«/0 srebrna renta .... 9675 9695 4«/# avstr. kronska renta . . 93 10 93a30 4°/o ogr. „ w . . 91*60 91 80 4% kranjsko deielno posojllo 96— 97 — A*U k. o. l&kt dež. banke . i 94 — 95* - Srećke Iz 1. 1860 ■/, ... 217— 223 — » » -1«64..... 318- 324-- n tlite ...... 15375! 15975 „ zemeljske 1. izdaje . 297 — 303 — IL M 276 50! 282 50 „ ogrske hipotećne . . 247 25 253 25 „ dun. komunalne . . 531* > 541 — M avitr. kreditne . . . £20*— \ 530 — M ljubljaMke .... 87751 9375 M av»tr. rdeč. krila . . 60 — 64 — m Off. M . . 36 75 ; 40 75 „ bazilika..... 27- 31- „ tmike...... 25525 258 25 Ljobljanake kreditne banke . 447— 448 — Avstr. kreditne« zavoda . . 665 '25 666 25 Dunajske ban&e drnibe . . 565— 556 — Južne železnlce..... 117*25 i 11825 Državne ždeznice .... 752* ' 7.'3 — Alpine-Montan..... 762— \ 763 — Češke sladkorne dražbe . . 252*— i 255 — Zivnoatenske banke. . . . 27225 273 25 Cekini........ 1137 1140 Marke........ JirSZ" nnZ" PranM........ 9535 95 50 Ure......... 94 85 95 05 RuNJI......... 25425 25525 Cekini Marke FrankJ Lire . RnbljJ. ZHnt oent w Budimpešti. Dne 5. novembra 1910. T • p ■ I n. Pšenica za april 1911... za 50 kg 10*59 Rž za april 1911 .... za 50 kg 774 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 5*54 Oves za april 1911 ... za 30 kg 8*32 Ef«ktlv. Vzdržno. Anton Šare Mm. tamm tta«. 5. MM HJteOft gfiH oprem za neveste. Vki (q|ai mlin prtunčiM najtopleje znano tkilnico za pisano in platneno blago Bratje Krejcar, DobruSka, Ste-vilka 9213, ČeSko. Predno sploh kaj naročite zahtevajte bogate zbirke imenovane firme, ki se Vam dopoštjej" zastonj in post ni ne prosto. Vsakdo se prepričaj in poizkusi. 671 Denarji in svetinje zlate, srebrne, brončeve starine, posamezne dobre kose in najdenine se po najviše mo-gočih cenah kupijo za gotovino; tuđi pismene ponudbe se reSijo takoj. Prevzetje razprodaj Izdajanje bogatih katalogov o zalogi. Bratje Egger, ztpriseteii izfedeaci c. ia kr. njv. dvorneft maršalskcgi onda in c. kr. trgtvikega s«dišća ni Dnntju, I. okr. Opcrsrinr 7. oezzuia. 178 Kupijo se bukovi in jasikovi hlodi dva in pol metra dolgi in od 30 cm dalje debeli, v vsaki množini. Ponudbe s kolodvora, kjer se vozovi nalože, proti takojšnjemu plačilu na M. 8. B*ta*r9 ▼•totrgoTlaa sitosoam, DunaJ n t Kais«r JoMfstrass« 3t. 227 Z tepa prostora pripravna za delavnice ali skladišča i« i L nt)Tembrom oddasta. Poizve se pri hišnem go»pf>darju Ituiv Kaioniaa, Kolodvorska ulica iL 6. 189 KonforislJnja obeh deželnih jezikov popolnoma zmožna, ki zna stenografirati in( strojepis ae sprejme a 15. nosi Tembrom t. L ai Ponudbe na pofttni prodal iiev. 5« Ljubljana. 5701 Perilo Pišite po cenovnik o moškem, darnskem in otroškem perilu, preprogah in po vzorce tkanega blaga na tkalnico in tvornico perila 0SVALD HfLIi^t Kopali**« Bolohrad (Ćotko). Cenovnik dobite z obratno pošto zastonj. Ceniki s koledtrjem zastoaj io poitaiae prosti. 1045 Pozor! Kdor teli meti dobro aro, oij uitevi z intmko jiiion" ker te are so atj- bolj trpežne ia aataačae, dobe se pri Fr. Čudnu Mrarj« In trg ovom v Ljubljani. Delaitar ia zattopiik ftvicarskla tovara „Uatoa' w lieli ia Ocnofi. Vhami, pratui, krUjaaitL . 8v«tovno mnmnm najfln«|i« blaajai I ■• naijiilAjln omnmh. I Prvi isttri •pfflr ia shtttnjak Dragotin Jurman __ Mtbljaoa, Seleabnffmra ollca It I. Več hiš ki se dobro obrestujejo, se pod prav ugodni mi pogoji pr*a*a« Natan^na pojasnila se dobe na Vodovodni cesti St. 26. 193 Varstvena znamka: Sidro. liniment. Capsici comp. Nadomestilo za PA1HEXPELLER s sidrom priznano izborno, bolečine tolažeče io ođvajalno mazilo ob prehlajenju ttd. po 80 h, K 1-40 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne stekle-nice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri „Zlatem levu" v Pragi. Elišiina i 5 ma. Proda mm kmetija sa 4.500 hrom. — Naslov se izve v upravoištvu »Slov. Naroda«. 200 peter Kobau sedlar in tapetnik v Kranju nasproti hotela „Jtova foita44 237 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tuđi vozove in sanke. Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. Velika izbira bek in crne zime po jako znižani ceni, kakor tuđi flaV morska trava. ~^| Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalomi od 30 kron naprej. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel glavno zastopstvo M W živlienske zavarevalolce. J najcenejši zavod na kontinentu. ^j Nadalje opozarjam, da preskrbujem kalantno X X vsakovrstna posojila in kredite * kakor: trgovske, stavbne, hipotekame, uradaiške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr. Ustanovljeno 1853. Q.Tophom&Co. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dunnl Xk Gadranstr. 159 grade za specialiteto: polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lesa I krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob- ljenje (Fr&smaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za odarje, transmisije. Prospekti; proračuni stroiko* oMak lai#alr|a ■aartaaf 192 vsana ura 8 dai na pohteSaJa. talka s Jtilpiiffl Z1I101 KaktvMt 1. vrste, 3 itefi, Mjc ćele ii pol mrt, tail i VMtmim stolpaia ivoacea steklea kualiik, kpo polira* «lLrogel okvir, 3§ ca freaera . . . . K ••— x svetlečia se kai. „ ••&• •krofU ara, 8 iai \UU.....i ~ Hajnvcjti m u likalo z bit)«, Milcn ii llasht. s prekrasao oaiarlc« iz ntr. efeaoviae, 75 cm vis., bije cde in aol are, badi ia igra aajlepie ftasbeae koaia4e oa aoljaaaeBi časa K 14 — Ista brez glasač s stal^aiai bit je« K 1f*— NeafajaJ^e se f 8 taeh fraaka ia aeaoikotovaao vxaaie ■aiaj Ia deaar takoj vrae. S leta aisaieae f araacije. Prva !■ mafv«i}ai iaUf av lak: Uieel. DeujIV^ largareteutr. 27 68. Uatnajte ■•! tdiki ceioviik s tti MH sliiiai, ki ga dobi vsakdo fraako in zastoaj. 191 Ker smp svojo veliko, novo tovarno opremili z najnovejSimi stroji, dobavljamo posebno lahko v priznano najboljši izvedbi parilie za kUjo traBsportable Stedilnike i kotli sirove ali emailirane, 216 i gUaior#xalc6 f repor ez nlco .stroje — drobilnike rte ia pio ' kakor vse druge poljedelske stroje v najnovejši in najboljši konstrukciji. Ph. Mayf arth & Co. Đanaj II., Taborstrasse 17. Zahtevajte obsežnecenike zastonj in poštn prosto. Kaatopnlkl in raz-prodai alci »• Učejo Noben Slovenec, ki priđe na Reko ne sme iti v drug hotel nego v slovanski ORAHD HOTEL B0HA1 Vodita ga vrla Hrvata gg. Niko in Teodor Mateljan in ima izvrstno kuhinjo, izborno vino, ter vrlo dobro pivo, poleg tega pa 56 zračnih in v vsakem pogledu čistih mebliranih tujskih sob. — Hotel stoji v mirnem kraju Reke, blizu parobrod, postaj in kolodvora. ^■^^■■■■^■^^HHM^B^aBaaaHM^BaaaaaaaaaaaaaaaBaaHBHB^B^BMBB^B^aaaaB^Bi Priporoča se M. Krlstofič-Bnčar Stari tog M. 88, LJaMfana, naaprotl »«»««^1 laf Zadnja moda ~^g BLUZE KRILA FINE KOSTIME — NOČNE HAUE na novo vpeJjan«, krasne VRHNE JOPE — PLAŠCl — PELERINE v vtaktm Magu, barvi in fazoni, tuall po mtri. MaT "ajflnojšo In kompletne ~^Q OBLEKICE — PLAŠCKI — PELERINCE W9m In kr«tn» oprava. HaM I Pcrilo, pređpasniki9 moderci, otroški kl oba čk i, kapice ta mako ra Glavni dobitek R 300.000. Spr«|MM ▼!•§• m k>JW«« !■ tate« rata* tor |Ui aft*aataja W aUtfk 4\*l* Član dnnajsklh in berolinsklh pre-voznikov poMStva. — Sarejcm vse v spedidjo spadajoCe arevoznine iz TMh ia v vse kraje, po P&Mk tarifih. — PrevjU* poliJtvo v novih patentov|4riB aotUtjnGBih vtieh m i .-. vse kraje, tuđi v Inozenutvo. .*. - —^———^—^ Spedipijsko podjetje lavfflfcifli ttf millliliAiiiMiiM Sprejenu u zalofo razno *Ugo, po-U*tvoM#.jbaa»a,na>inttt>«k4a-ttta so na razp«lifo. — jbbfrabri rnm* PmWWm <■ •*»*>• attopuvvten v*Qtt mtstik. MtJ mteonft m DmJ« Je Earl tavri, TSESn* «BT»NwWa« (hktfMt.