COLOUEVE EIFO^mACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV. MAREC 1985 2 6 3 5 6 0 St. 3 (150) l.mm Pozor, pripravljeni, smuk ... (smučarsko prvenstvo (85) Stopetdeseti številki na pot Sedim za mizo in zamišljeno strmim v zajeten kup pred menoj — vezane letnike Colorjevih informacij. Trinajst let, trinajstkrat dvanajst številk, v katerih se prepletajo poročila, novice z obratov in oddelkov, sindikalne in športne vesti, doživetja z izletov začinjenega s pravim lokalnim humorjem; obrazi novodošliii se mešajo s tistimi, ki so odšli v pokoj ali pa so se prezgodaj poslovili. Vse skupaj povezujejo fotografije, ki so najverodostojnejše pričevanje — pravi dokument časa in prostora. Od prve številke, ki je sramežljivo pokukala v Colorjev svet januarja 1972, pa do danes, se je spremenilo veliko stvari. Ko prebiraš bele liste in se srečuješ z obrazi, kar ne moreš verjeti, da čas tako brezšum- no odteka skozi razprte dlani. Kakor da bi se v teh trinajstih letih zamenjala generacija, se nam dozdeva. Vendar je takrat tovarna v Preski že krepko izvažala tone smol in premazov, mi pa ji še vedno pravimo Nova. Prav zato so informacije vedno dragocenejše, ne le za peščico sodelavcev, katerih nemirni duh ni dopustil, da bi začeto delo propadlo: od ustanoviteljev: Rika, Francija, Janine in Janeza, pa do zvestih dopisnikov, ki niso znali odložiti peresa vse do danes. Posebno pozornost tudi izven Colorjevih meja so vzbujali članki naših strokovnjakov — lahko bi jih imenovali kar barvarska enciklopedija v malem. Ne moremo mimo vloge, ki jo informacije imajo pri povezovanju bivših članov kolektiva. Z njimi so kakor z rdečo nitjo zvezani s tovarno, ki jim je dolga leta rezala vsakdanji kruh. Zavest, da niso pozabljeni in da lahko svoje občutke z letovanj ali vsakoletnih srečanj objavijo, je vedno več kot le osem ali dvanajst potiskanih strani. Zadovoljstvo je v srcu kmeta-go-^ spodarja, ko stopa čez sveže zorane in posejane njive, saj ve, da bo znoj, ki ga je prelil v grude prsti, obrodil stoterno, ko pride čas. Tako je tudi s poslanstvom našega glasila, z natiskanimi besedami, ki morajo biti in ostati izraz naše Colorjeve biti. franc Seminar za trgovce na Brdu Končno smo tudi v Colorju spoznali, da brez sodobne obdelave tržišča ne bo šlo, še zlasti na področju široke potrošnje. Prvi korak v tej smeri je bil seminar za trgovce iz vse Jugoslavije, ki smo ga priredili na Brdu 19. in 20. marca 1985. Povabili smo predstavnike vseh grosističnih prodajnih organizacij prvi dan za srbohrvaško govoreče področje, drugi pa za slovensko področje. Dnevna udeležba je bila okrog 130 gostov, ki so ob propagandnem in tehnično-in-formativnem gradivu spremljali predavanja o naših izdelkih in sistemih široke potrošnje: Unicol, Lesol, Co-lomin, Colofas in zidne disperzijske barve, laki za parket, Syntol avtore-paraturni in nov program za mala plovila (Jaht program). Predavanja, ki so bila bolj informativnega kot strokovnega značaja, so ob strokovnem gradivu (diapozitivi, grafoskop) pripravili razvojniki in terenci. Po predavanjih, ki jih je zaključil ing. Janez Svoljšak — predsednik organizacijskega odbora, je bila diskusija, skupno kosilo in ogled dela Brda z zanimivo floro in favno ter protokolarnimi objekti z rezidenco, umetnimi jezeri in parki. Končna ugotovitev vseh sodelujočih in opazujočih je bila, da mora taka oblika stikov s kupci postati tradicionalnega značaja in da moramo v tem času še bolj tenkočutno prisluhniti trgu ter čim bolj izkoriščati moderne metode ekonomske propagande. Bistre in iskre z Brda — Glede na simpatični zunanji videz brhkih Colorjevk v recepciji bi bilo potrebno izobesiti vsem dobro viden napis: »-Hostes, prosimo, ne otipavajte !« — Predstavniki močnejšega spola, zlasti tisti nižje rasti, so imeli v prostorih za olajšanje dokajšnje težave. Najbrž so inštalaterji ob montaži preveč dobesedno vzeli priporočilo, (Nadaljevanje na 3. strani) COLOR 2 Gospodarski načrt za leto 1985 Vzporedno z obravnavo zaključnega računa in poslovnega poročila za leto 1984, smo na podlagi predhodne informacije na zborih delavcev in širše razprave na DS dne 26. in 27. 2. 1985 sprejeli gospodarski načrt za leto 1985 z nekaterimi spremembami glede na predloženi predlog. V nadaljevanju vam podajamo glavne podatke in obveze za delo v tekočem letu: PRODAJA: V primerjavi z izvršitvijo za leto 1984 se plan prodaje v letu 1985 zviša: — v TOZD Smole za 6.011 ton oz. 60 % — v TOZD Premazi za 3.313 ton oz. 14 % — v DO COLOR za 9.324 ton oz. 28 % Pregled prodaje po grupah izdelkov: v tonah Grupa Naziv grupe Izvršitev 1984 Plan za leto 1985 Index 85 :84 TOZD Smole: 30 Alkidne smole 2.900 32 Nasičeni poliestri 103 33 Nenasičeni poliestri 5.497 58 Dodatki za smole 600 Skupaj eksterna prodaja 4.955 9.100 184 30 Alkidne smole 6.415 33 Nenasičeni poliestri 585 Skupna interna prodaja 5.134 7.000 136 SKUPAJ »TOZD SMOLE« 10.089 16.100 160 TOZD »Premazi«: 60 Impregnacije, laki, lazure 2.199 61 Kiti, mase 1.260 62 Emajli in vmesne barve 2.146 63 Pokrivne barve 15.774 64 Redčila 3.980 Ladijske barve 355 Skupaj eksterna prodaja 22.933 25.714 112 63 Pokrivne barve (Colpoly) 672 99 Ostalo 78 Skupaj interna prodaja 218 750 344 SKUPAJ »TOZD PREMAZI« 23.151 26.464 114 DO »COLOR«: Skupaj eksterna prodaja 27.888 34.814 125 Skupaj interna prodaja 5.352 7.750 145 SKUPAJ DO »COLOR« 33.240 42.564 128 Pregled eksterne prodaje na domačem trgu in izvoz: V tonah Izvršitev Plan za Index 1984 leto 1985 85 :84 TOZD »Smole«; — domači trg 3.089 6.600 213 — izvoz 1.866 2.500 134 od tega: kliring 20 — — konvertibila 1.846 2.500 134 Skupaj 4.955 9.100 184 TOZD »Premazi«: — domači trg 20.306 22.014 108 — izvoz 2.627 3.700 141 od tega: kliring 1.527 2.300 151 konvertibila 1.100 1.400 128 Skupaj 22.933 25.714 112 Izvršitev 1984 Plan za leto 1985 Index 85 :84 DO »COLOR«: — domači trg 23.395 28.614 122 — izvoz 4.493 6.200 138 od tega: kliring 1.547 2.300 149 konvertibila 2.946 3.900 132 Skupaj 27.888 34.814 125 PROIZVODNJA: Za realizacijo plana prodaje je potrebno v letu 1985 izdelati naslednje količine: TOZD »Smole« 10.089 16.100 160 TOZD »Premazi« 27.463 29.373 107 SKUPAJ DO »COLOR« 37.552 45.473 121 ZAPOSLENI: (stanje 31. 12.) TOZD Smole 118 125 106 TOZD Premazi 353 377 107 DSSS 189 196 104 DO COLOR 660 698 106 SKUPAJ TOZD: 1. Celotni prihodek 9,148.440 16,188.027 177 2. Dohodek 1,353.783 2,644.137 195 3. Cisti dohodek 995.231 2,043.459 205 — Osebni dohodek 287.362 455.947 159 — Skupna poraba 81.734 111.934 137 — Poslovni sklad 548.301 1,376.426 251 — Rezervni sklad 73.194 93.765 128 — Za druge potrebe 4.641 5.387 116 DSSS 1. Celotni prihodek 202.826 326.673 161 2. Dohodek 152.316 243.339 160 3. Čisti dohodek 131.174 209.021 159 — Osebni dohodek 117.614 184.241 157 — Sklad skupne porabe 13.560 22.820 168 — za druge potrebe — 1.960 — (Nadaljevanje z 2. strani) da naj dobro opravijo, saj bodo hotel obiskovale samo visoke živine. — Kot zanimivost je bil med predavanji prikazan tudi film o Colorju star borih 25 let. Organizatorji so iz »bogate« zbirke naših filmov izbrali prav tega, ker že v napisu poudarja, da je bil posnet leta 1960 ob 125-let-nici Colorja. Čudno, mi se pa pred dvemi leti nismo nikakor mogli odločiti, naj praznujemo 75-letnico ali ne. — Za relaksacijo so predavatelji posegli po različnih pomirjevalih, od šaha, branja časopisov do ta-kratkih izza tečajnega pulta. — Da atu Smukcu ne bi bilo dolgčas pri barvanju igluja s Colofasom pri —15° C mu je Andrej drugega dne dodal še Smrketo za pomoč pri samočiščenju fasade. — Eden od predavateljev je omenil, da delamo po občutkih. Zlobni poslušalec z domačih vrst je takoj pripomnil, da je današnje stanje v Colorju res lepa potrditev te trditve. — Razlika v mentaliteti torkovih in sredinih obiskovalcev je bila velika. Gostov z juea že v sejni dvorani ni bilo mogoče utišati, še manj na avtobusu, le pri diskusiji so nekako onemeli. Domačini pa so se vse do konca predavanj držali dokaj i ezer-virano, šele pri diskusiji so napadli. Za obe strani se je vihar končal brez žrtev. — Nekateri so opazili, da je generalni boljši govorec v srbohrvaščini, komercialni pa v slovenščini. Treba bo torej ukrepati, so menili. iskril se je fr. PLAN POTREBNIH SUROVIN IN EMBALAŽE ZA LETO 1985 Opis Količina v tonah Vrednost v 000/din domače konvert. kliring skupaj domače konvert. kliring skupaj TOZD »Smole«: 1. Surovine 9.156 9.226 — 18.382 1,587.830 2,001.026 — 3,588.856 2. Embalaža — — — — 112.073 — — 112.078 3. Skupaj: 4. Int. nakup v 9.156 9.226 — 18.382 1,699.903 2,001.026 — 3,700.934 TOZD Premazi 750 — — 750 223.700 — — 223.700 SKUPAJ TOZD »SMOLE«: 9.906 9.226 — 19.132 1,923.603 2,001.026 — 3.924.634 TOZD PREMAZI: 1. Surovine 11.111 6.680 2.310 20.101 1,629.859 1,925.635 508.235 4,063.729 2. Embalaža — — — — 850.262 — — 850.262 3. Skupaj 4. Int. nakup v 11.111 6.680 2.310 20.101 2,480.121 1,925.635 508.235 4,913.991 TOZD Smole 7.000 — — 7.000 2,156.062 — — 2,156.062 SKUPAJ TOZD »PREMAZI«: 18.111 6.680 2.310 27.101 4,636.183 1,925.635 508.235 7,070.053 COLOR3 To čudo — marketing Ekonomisti naj bi si bili edini, da je leto 1911 začetek znanstvenega raziskovanja tržišča in da gre torej za pomemben mejnik v zgo-govini svetovnega gospodarstva. Charles Cooldige Parlin je namreč v tem letu zasnoval prvi oddelek za komercialno raziskavo v ameriškem podjetju »Curtis Publishing Co.« ter tako začel z dejavnostjo, ki se je hitro razvila v posebno ekonomsko' disciplino, nadvse pomembno za obstoj in delo industrijskega podjetja in gospodarstva na sploh. In kaj naj bi torej bil »marketing« ? Kako naj bi mu rekli po naše? Prevajalci ekonomskega jezika so si močno razbijali glave, da bi ta večvsebinski pojem prenesli v naš jezik, kar jim je le delno u-spelo. V vsakdanji rabi srečujemo pojem, kot so: trženje, trgovanje, analiza tržišča in več ali manj podobna poimenovanja. Končno je obveljala inačica nemškega (Markt-forschung), francoskega (Tetude du marche) in italijanskega (ricerche di mercato) prevoda, ki prevzema pojem »raziskava tržišča«, oziroma »raziskave marketinga«. Marketing je angleška beseda. V najširšem smislu izraža razmerje delovne organizacije do tržišča, njeno tržno aktivnost. Ima pa besede lahko tudi drugačne pomene, vse je odvisno, kje jo uporabljamo ali v kakšnem kontekstu se je poslužujemo. Morda je prav, da se malce zadržimo pri njenem etimološkem razvoju. Po slovnični strani sestavljata »marketing« dva dela: market + ing. Market — tržišče je beseda se-vernofrancoskega porekla, iz latinščine mercatus — trgovina, tržišče, trg, katere koren leži v mere — merx, blago. Beseda »market« (kar smo navajeni prevajati »tržišče«) ima zelo širok pomen. V najsvobodnejšem pomenu besede pomeni področje, kjer se srečujejo kupci in prodajalci, pri čemer sile ponudbe in povpraše- COLOR 4 vanja vplivajo na oblikovanje cen; v naj ožjem smislu pa je market mesto, kraj, kjer se blago prodaja. To je lahko specializirana prodajalna določenega proizvoda (meat market — mesnica), lahko pa se nanaša na geografski pojem (world market — svetovno tržišče). Market lahko pomeni tudi priliko za prodajo (a good market for — dobro tržišče za ...). Market pa ni samo samostalnik, lahko je tudi glagol: to market — delovati, poslovati na tržišču, ponuditi blago za prodajo na tržišču. V ožjem smislu gre pri glagolu za pojem »prodajati«, pa čeprav zaokrožuje razne dejavnosti, katerih končni cilj je prodaja. S končnico »ing« pa se market ponovno spreminja v samostalnik — »marketing« ter v tej obliki dobiva nove pomene. »Ing« je glagolska ali pridevniška pripona iz srednjeangleškega jezika, ki je nastala kot alternacija na sta-roangleški — ende. Rabi za oblikovanje deležnika sedanjega časa, kot tudi za izpeljavo besed, podobnim deležniku sedanjega časa, ki pa ni glagolskega izvora. Končnica »ing« ima mnogo pomenov in bi bilo preveč zadrževati se pri vseh. Ostanimo le pri nekaj zanimivejših, ki zaznamujejo n. pr.: akcijo ali proces (running — tek od run — teči); proizvod ali rezultat nekega dejanja ali procesa (a meeting — sestanek, od meet — srečati; earnings — zaslužek, od earn — zaslužiti); nekaj, kar se uporablja v neki akciji ali procesu (a bed co-vering — pregrinjalo za posteljo); akcija ali proces, povezan z nekim specifičnim pojavom, nekaj, kar je vezano na proizvodnjo ali rabi proizvodnji določenega predmeta (scaffol-ding — odri v gradbeništvu) itd. itd. Tako smo »skrivnostno« besedo malce razkoprenili, da bi se je ne bali kot ptiči poljskega strašila. Iz gornjih seciranj pa lahko razberemo, da sestavlja marketing cela vrsta najrazličnejših aktivnosti in funkcij, ki jih srečujemo v delovni organizaciji. Metode, ki se jih poslužuje za dosezanje ciljev pa so del integralnega marketinga. Osnovni smisel samega pojma predpostavlja obveznost, da se kot proizvajalec poslovno obnašamo, kar pomeni, da sprejemamo smotrne, razumne in v prihodnost naravnane odločitve. Gre torej za ravnanje, ki ga pogojuje najbolj dognana oblika vedenja, obveščenosti, vsezajemajoče evidence o stvareh, ki so pomembne, in če ne celo usodne, za življenje in razvoj delovne organizacije. Da bi se tako lahko obnašali, so nam potrebni mnogoteri podatki, ki so nepogrešljivo gradivo za uglašeno opravljanje stroja, ki mu pravimo delovna organizacija. Računalniški ekrani, nabiti s programi in podatki so vsekakor izredno pomagalo, dosežek sodobnega sveta, zaži- ve pa le samo pod človeškimi rokami. Tudi pri človekovih kvalifikacijah in sposobnostih ni dosti drugače. Zdravnik lahko opravi vrhunsko operacijo ali najzahtevnejši klinični pregled, lahko daje samo aspirine ali pa vodi administracijo. Tudi računalnik lahko posreduje na strelovit način vrhunske podatke, razrešuje najtežje računske in druge operacije, lahko pa samo sešteva ali pa je navaden kos lepo obdelanega jekla. Z drugimi besedami, za vse marketinške dosežke, za vse podatke, ki naj bi jih na ta način prejemali in obvladovali, za delovanje marketinške koncepcije so potrebni ljudje, ki marketinško mislijo. Ne moremo pa marketinga ocenjevati samo skozi prizmo koncepcije poslovne politike, temveč moramo v njem videti določen sistem. Skladno načelom, na katerih se ta sistem gradi, je potrošnik — kupec žariščna točka marketinga. Potrošnik — kupec se nahaja izven delovne organizacije, ta pa si prizadeva, da ga zadovoljuje v prostoru in času, da ga obvladuje, ocenjuje in obvešča. Prodaja mora stremeti, da nadvlada in premaguje vse ovire ter se v optimalni meri prilagodi potrošniku. Ob teh hotenjih vzpostavlja najpreciznejšo informativno službo, ki je sestavni del marketinške koncepcije. Ena takih kompleksnih informacij je n. pr. zbir podatkov o določenem proizvodu ali grupi proizvodov, ki zajema količinsko proizvodnjo proizvoda ali skupine proizvodov, vrednost, strukturo vrednosti (pokritje, parametre stroškov, domači in uvozni material in podobno), delež pokritja v skupnem dohodku/prihodku, prisotnost deviznega deleža glede na recepturni okvir, delež v proizvodnih kapacitetah, kolikšna finančna sredstva taka proizvodnja angažira, kolikšna glede na koeficient obračanja, kolikšen je distributivni republiški delež, kolikšen po posameznih področjih, industriji in trgovini, posameznih trgovcih in trgovinah, t. j. prometnih organizacijah, kakšen delež naproti konkurenci, v celoti in po republiških področjih, kakšni so trendi doma in v tujini, kakšen odziv je na tržišču, kakšni so substituti in še vrsta drugih podatkov in informacij, ki predstavljajo osebno izkaznico proizvoda ali skupine proizvodov. Zaradi vseh takih informacij, brez katerih ni poslovnega odločanja in ustrezne ekonomske strategije, delujejo danes po svetu terminali, govori elektronika, automatizacija in delujejo teamske, organizirane, mnogopro-filske strokovne sile, ki nadomeščajo včerajšnjega individualca. Danes v delovni organizaciji skoro da ni izoliranega problema. Če ga izolirano rešujemo, smo se odločili za izgubo časa in denarja. Če naj bi o strokovni zadevi, ki zadeva šest ljudi, odlo- čal en sam ali nemara dva, se bo zadeva, ko jo bodo naknadno dopolnjevali ostali štirje, vračala v izhodišče. S kratkimi stiki, neusoglašeni-mi mnenji in sklepi taka zadeva »leži«, se v obrokih rešujejo in venomer na nekaj čaka. Razna taka »čakanja« se začno prepletati, v nepreglednosti zadev in interpretov se organiziranost in metodičnost umikata improvizaciji, ki ta nesistem postavlja za sistem. Ob takih razmišljanjih se nam nehote samo po sebi vsiljuje ena od številnih primerjav med včerajšnjo (individualistično) in današnjo tržno (marketinško) organizacijo, ki spričo provokativnega primera namenoma kaže hrbet vsej zveneči in visoki frazeologiji. Mislim na branjevca, ki s fičakom pripelje povrtnino na ljubljansko tržnico. Tu začenja in konča marketing v eni sami glavi. V branjevčevi glavi. Pozna tržišče za svojo solato, ve kje je, pozna ga že leta nazaj, za desetletje, ve, koliko solate so še z vprego vozili na trg, ko je bil še oče živ. Ve, kdaj je sezonski čas, kdvj nesezonski, kdaj gre solata bolj v denar, kdaj manj, koliko ga stane bencin in za koliko mu obremenjuje solato. Vračunava pristojbino za prodajni prostor, zanima se za cene sosedov, pozna stalne stranke, jim daje boljo mero, popušča dinar, dva, neguje domačnost in dvakratno prijaznost. Ocenjuje »promet« in kal-kulira, če bo prihodnje leto potrebno zasejati gredo več. Skratka ve m računa z vsem. Misli tržno, obnaša se tržno in vse ima v glavi. Branjevski primer bi mogel obveljati tudi /a obrtnika, kmetijo, nemara tudi manjši pozd. Gospodarjenje ene same glave pa odpove, ko gre za večje dimenzije, ko gre za raznotere dejavnosti, vezane na en sam cilj. Ne gre več za nekaj gred, nekaj njiv, gre za indu- strijske trakove, za številne stroje, za mnogo številk in mnogo podatkov. Tega ena sama glava več ne zmore, zmešalo bi se ji. Na plan stopijo različne strokovne službe, ki nadomeščajo vedenje ene same glave. Vse te službe integrirane v eni sami organizirani službi, razporejene okoli tržnega jedra, predstavljajo marketing, raziskavo tržišča. Gre torej za organizirani »vem«, vezan na danosti in zahteve trga in način, kako bom tako potencialno znanje, vedenje vnovčil v lastni organizaciji za napojitev trga. V nasprotnem primeru bi bili podobni človeku, ki si je kupil karto za Zagreb in se v vlaku sprašuje, zakaj se vozi tja. Ali pa postavljaš kapacitete, za katere pozneje iščeš tržišče, medtem ko v marketinški koncepciji tržne danosti narekujejo kapacitete. V prvem primeru gre za statiko, v drugem za kroženje. Marketing je torej globinsko poznanje samega sebe in tržišča, kate- remu služiš. Zato moraš poznati vse karakteristike tega trga. To pa pomeni, da si vedno v prvi vrsti, da si vodilni med izdelovalci določenega proizvodnega programa. Če nisi, zaostajaš. Če zaostajaš, izgubljaš tržišče, če izgubljaš tržišče, izgubljaš ime, izgubljaš denar, tu začenja poslovno vegetiranje, ki je pogosto začetek konca. Marketing pa ni samo obvladovanje trenutne situacije, še bolj je nemara pomembno, da veš, kam greš. V tem je vsa moč marketinga. Perspektiva, najti svoje mesto in oceniti svoj delež v celoti in kje so odprtine, da se lahko še razširiš. Gre za znanstveno zvrst v okviru ekonomike delovne organizacije, za instrument, ki je nepogrešljiv za racionalno vodenje poslovne politike. Gre za specifično filozofijo, na kateri se gradi poslovna politika. Ta filozofija je diametralno nasprotna dovčerajšnji praksi, ki izhaja iz tehnično-tehno-loških možnosti proizvodnih danosti, v iskanju optimalnega asortimana, da bi se maksimalno izkoristile kapacitete in se prodajo obvezuje, da prodaja. V marketinški koncepciji gre za obratno pojmovanje. Služba, ki dominira s proizvodnjo, je orientirana na tržišče, na potrošnika. Celotno proizvodno aktivnost podreja potrošniku, tržišču in narekuje proizvodnji popolno prilagajanje potrebam trga. Taka filozofija poslovanja revolucio-nizira proces proizvodnje, saj zahteva od njega izredno prilagodljivost. Tako marketing ni samo dominantna, temveč osnovna funkcija v delovni organizaciji. S tem pa tudi prodaja prevzema počasi funkcije drugih dejavnosti, njene odgovornosti rastejo in s tem tudi njen vpliv na poslovanje delovne organizacije v celoti. Izkoristiti mora vse možnosti, ki jih ponuja tržišče. Lahko pa jih izkoristi, kolikor je njena dejavnost integrirana, usklajena z ekonomsko propagando, raziskavo tržišča in razvojem proizvodov. S takim gledanjem prihajamo počasi do spoznanja, da marketinga, ne moremo vključiti v današnji komercialni sektor, imamo marketing ali pa komercialni sektor. O marketingu so bile napisane že debele knjige, znanstvene razprave in učbeniki. Slej ko prej pa ostaja eno samo spoznanje, da je marketing samo eno od razvojnih obdobij orientacije in poslovne aktivnosti delovne organizacije, ki deluje po pogojih tržišča. Proizvodna in komercialna orientacija, ki smo ju v začetku kot proti-pol marketingu že omenjali, sta bili po razvojni logiki predhodnica marketingu. Marketing je samo naslednja faza in zato zgodovinska nujnost, je posledica razvojne moči neke družbe in je zato višja obiuta organizacije, ki je prerasla proizvodno-komereialni tip odnosov v delovni organizaciji. Začeli smo s trditvijo, da marketing ni nikakršno čudo. Ob koncu lahko ugotovimo, da res ni. Še vedno se ogrevam za primerjavo z branjevcem. Prožnost hitrega ukrepanja ene glave presaditi v industrijski mehanizem. To je vsa modrost. S. Sedlak ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem humanem gestu — novčani prilog poslat »Crvenom Krstu« — Skopje povodom prerane smrti moga supruga. Darinka Makraduli Predstavništvo — Skopje COLOR5 Tokrat vam predstavljamo Predstavništvo »Colorja« v Skopju Nekaj let je minilo, odkar smo predstavljali naša predstavništva bralcem »Colorjevih informacij«. Obiskali smo že skoraj vsa, ostalo nam je le še predstavništvo v Makedoniji, republiki na najbolj jugovzhodnem delu naše države, ki je morda prav zaradi velike oddaljenosti prišlo na vrsto nazadnje. Ing. Dimitrij Fidanovski Predstavništvo je v samem centru mesta Skopja, za bivšo železniško postajo, ki je bila v katastrofalnem potresu leta 1963 skoraj popolnoma porušena, ter je od tedaj niso več uporabljali. Postavili so popolnoma novo železniško postajo na drugem mestu, stara pa naj bi ostala taka kot je bila v trenutku potresa, kot spomenik. Toda žal zdaj ne več v tem smislu, ker nihče ne skrbi zadnjo in jo čas uničuje še naprej tako, da je zdaj že bolj sramota za mesto in njegove prebivalce kot pa nekakšen spomenik. No, in za tem »spomenikom« se nahaja naše predstavništvo — za bivšim dvanajstim tirom. Prostori so v baraki, ki je bila postavljena takoj po potresu za začasno stanovanje, vendar pa stoji in se uporablja še danes. Prostore delimo s predstavništvom ljubljanske »Metalke«. Naša tovarna ima predstavnika v Makedoniji od 1. januarja 1970, svoje prostore v Skopju pa imamo od 1. 6. 1971. Od vsega začetka je vodja predstavništva ing. Dimitrij Fidanovski, administratorka je Da- COLOR 6 rinka Makraduli, čistilka in kurirka pa Ljubica Stamatovska. V lanskem letu je predstavništvo prodalo na področju Makedonije 9911 naših proizvodov v skupni vrednosti ca. 280 milijonov din. Druga njihova skrb pa je tudi pomoč pri izvozu v Grčijo in Bolgarijo. Z Bolgarijo teče kompenzacijski posel že štiri leta, izvoz v Grčijo se je odprl lani, vendar smo ga morali zaradi rekonstrukcije sinteze prekiniti, letos pa se ponovno odpira. V predstavništvu se trudijo, da našim kupcem v Makedoniji ponudijo vse naše izdelke, vršijo pa tudi tehnične prikaze uporabe naših proizvodov z demonstracijami, skupaj z našimi serviserji. Naši izdelki se prodajajo v industriji in v široki potrošnji. Lahko rečem, da je v prodajalnah v Skopju videti precej naših izdelkov, mogoče več kot v bližnji okolici Medvod, Ljubljane, itd. Vedeti pa je treba tudi, da je na področju Makedonije zaradi oddaljenosti težje plasirati naše barve, saj je že sam prevoz do 1000 km oddaljene Makedonije precejšen strošek, ki zviša ceno izdelkom. Še nekaj besed o samem predstavništvu in delavcih v njem. Prostori so bili kupljeni v tej baraki za 150.000 din, v izmeri 70 m2 ter so za predstavništvo popolnoma neprimerni, čeprav je to v Skopju. Material je v času od postavitve barake leta 1963 do danes dotrajal in že na samem vhodu obiskovalec vidi, da se vrata ne odpirajo normalno, okolica je neurejena, v prostorih so nekdanje zelene zavese na poteg in izgledajo že kot rešeto, pragov vrat skoraj ni, ali pa so se posedli in so za ca 10 cm pod nivojem tlaka, itd., itd. Zato je treba predstavništvo ali obnoviti, ali pa kar bi bilo ceneje, dobiti zanj nove prostore. Vodja predstavništva Dimče je obenem gospodar hiše in komercialist, svetovalec, itd. Največja njegova skrb v tem trenutku pa je, da obnovi prostore, da se že s samim izgledom predstavništva pokaže, da tovarna »COLOR« res nekaj predstavlja, da je to solidna firma. Skrbi tudi za to, da ima čim nižje režijske stroške (telefon, voda, elektrika, itd.). Darinka pravi, da je postala že skoraj inventar predstavništva. V njem je od vsega začetka in se iz njega ne premakne ves delovni dan. Veliko sodelavcev iz matične tovarne pozna le po glasovih (telefonsko), osebno jih je spoznala le peščico, to so tisti, ki so prišli v predstavništvo. Slišala je veliko o »Colorju«, o Medvodah, o Sloveniji. Večkrat sliši o srečanjih delav- cev v tovarni, skupnih proslavah, izletih, ki bi jim rada prisostvovala, vendar je to zaradi velike razdalje nemogoče. Tovarišica Ljubica poskrbi, da v zimskem času pred pričetkom delovnega časa vključi električne radiatorje, na pošti dvigne pošiljke ali jih odpremi, popoldne pa še pospravi prostore. A. M. Predstavništvo v Skopju Izvršljivi sklepi skupne disciplinske komisije JOŽE BUKOVEC, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Smole, je odgovoren, da je bil dne 10. 11. 1984 na delu močno vinjen, ter se z žalitvami in grožnjami zoperstavljal odstranitvi. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 13. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen u-krep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 6 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku šestih mesecev po dokončnosti tega sklepa ne bo storil nove hujše kršitve. LOVRO BELClC, na delih in nalogah — izvrševanje prevoza z viličarjem v TOZD Smole, je odgovoren, da je bil dne 19. 10. 1984 na delu močno vinjen in bil vsled tega ob 11.00 uri odstranjen z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 13. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 3 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku treh mesecev po dokončnosti tega sklepa ne bo storil nove hujše kršitve. CEDOMIR STOJlCEVlC, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del v TOZD Premazi in bil že v postopku je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela 14. avgusta, ter 13. in 14. septembra 1984. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN. ANDREJ KASTELIC, na delih in nalogah — izvrševanje prevozov z viličarjem v TOZD Premazi, je odgovoren 1. da je dne 18. 10. 1984 ob 8.40 z dovoljenjem za krajši privatni izhod zapustil organizacijo in se vrnil vinjen ob 12.05. Zaradi daljše odsotnosti in vinjenosti svojih del ta dan ni opravil in s tem povzročil zastoj v procesu dela, ter, 2 2. da je dne 31. 10. 1984 (na dan inventure) brez dovoljenja zapustil delovno mesto ob ca. 11.00 uri, odšel iz organizacije ni se vrnil ob 13.00 uri. Z dejanji, navedenimi pod točko 1., je storil hujšo kršitev — neizpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti ter hujšo kršitev — vinjenost na delu, ki sta navedeni v 133. členu pod točko 1. in 13. pravilnika o delovnih razmerjih. Z dejanjem, navedenim pod točko 2., je storil lažjo — zapuščanje del in nalog brez dovoljenja po 134. členu točka 3 pravilnika o delovnih razmerjih. Za navedene kršitve mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 3 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa pa se odloži pod pogojem, da delavec v roku treh mesecev po dokončnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. EMIL MESARIC, na delih in nalogah — izvrševanje prevozov z viličarjem v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren: 1. da je dne 18. 10. 1984 ob 8.40 z dovoljenjem za krajši privatni izhod zapustil organizacijo in se vrnil vinjen ob 12.05. Zaradi daljše odsotnosti in vinjenosti del ta dan ni opravil in s tem povzročil zastoj v procesu dela, ter 2. da je dne 31. 10. 1984 (na dan inventure) brez dovoljenja zapustil delovno mesto ob ca. 11. uri, odšel iz organizacije in se vrnil ob 13.30. Z dejanji, navedenimi pod točko 1. je storil hujšo kršitev — neizpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti ter hujšo kršitev — vinjenost na delu, ki sta navedeni v 133. členu pod točko 1 in 13 pravilnika o delovnih razmerjih. Z dejanjem, navedenim pod točko 2., je storil lažjo kršitev — zapuščanje del in nalog brez dovoljenja po 134. členu točka 3 pravilnika o delovnih razmerjih. Za navedene kršitve mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA — pogojno za dobo 3 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da delavec v roku treh mesecev po dokončnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve. FRANJO HORVAT, na delih in nalogah — opravljanje težjih skladiščnih del, v TOZD Premazi in bil že večkrat v postopku, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela 6 delovnih dni, ter da je bil dne 8. novembra 1984 tako močno vinjen na delu, da je moral biti odstranjen. Z navedenimi dejanji je storil hujše kršitve delovne obveznosti po 133. členu točka 13 in 15 pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. — Delavec je v zakonitem roku podal ugovor, katerega je delavski svet zavrnil kot neutemeljenega in potrdili sklep skupne disciplinske komisije. Glede na začeto zdravljenje alkoholizma in več kot dvajsetletno delo v organizaciji, je delavski svet sprejel sklep, da se delavca ponovno sprejme v delovno razmerje na dela in naloge primerne njegovim sposobnostim po uspešno zaključenem zdravljenju, kar bo dokazal z ustreznim zdravniškim spričevalom. Delavcu preneha delovno razmerje z dnem vročitve dokončnega sklepa. JANEZ KUŠAR, na delih in nalogah medfazno kontroliranje izdelkov v TOZD Premazi in bil že v postopku, je odgovoren: 1. da je dne 8. marca in 20. julija 1984 neopravičeno predčasno zapustil delo, ter 2. da je neopravičeno izostal z dela dne 21., 22., 23. in 24. avgusta ter 3. septembra in ponovno od 13. do vključno 28. septembra 1984 — skupno 19 delovnih dni. Z dejanji navedenimi pod točko 1. je storil lažjo kršitev po 134. členu tč. 2 in z dejanji pod točko 2 hujšo kršitev delovnih obveznosti po 133. členu tč. 15 pravilnika o delovnih razmerjih. Za navedene kršitve mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Sklep je postal dokončen v decembru in ker se delavec do konca disciplinskega postopka ni vrnil na delo, mu je, v skladu z določbo 154. člena pravilnika, prenehalo razmerje s 13. septembrom 1984. Odprto pismo Colorjevemu Janezku Cilj vsakih tovarniških športnih iger je vključiti čim več delavcev. To pa zato, da bi se srečali med sabo, se malo rekreirali v športnem duhu in se malo sprostili. Toda v Colorju so prišli do drugega sklepa. Važno je da igre so in da na njih lahko sodelujejo delavci, ki niso vezani 8 ur na delovno mesto. Kdor pa dela za strojem ali je vezan na proizvodnjo in dela na izmene ta pač ne rabi rekreacije, ker jo ima preveč že na »šihtu«. To pa se je pokazalo na Colorjevem veleslalomu na Starem vrhu. Prevoz in karta zagaran-tirana za minimalen denar, toda dan in čas izbran po prej navedenem sklepu v petek ob 13.00. Tis .i, ki delajo za stroji ali dobijo smene jo ob 13.00 še nimajo, tisti ki delajo pa popoldan pa tako ali tako ne morejo iti. Upam, da boš ti kot Colorjev Janezek uspel priti do odgovornih in se pogovoriti z njimi. Upam tudi da boš odgovor objavil. Lep športni pozdrav! Brane Škulj P. S.: Odgovor bo objavljen v prihodnji številki... Janezek COLOR 7 Dosežki v gospodarstvu v občini Ljubljana-Šiška v letu 1984 Prvo četrtletje 1985 je že skoraj za nami, za nami pa je že tudi obravnava zaključnega računa za leto 1984, kjer smo v podrobnostih analizirali naše delo, naše uspehe in tudi neuspehe, sprejeli pa smo že tudi gospodarski načrt za tekoče leto. Da bi dobili malo širši vpogled, kako je naša DO gospodarila v širšem prostoru, vam v nadaljevanju podajam rezultate gospodarjenja v občini Ljubljana-Šiška za preteklo leto 1984. V letu 1984 so se že odrazili rezultati naporov pri izvajanju nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije kot posledica visoke angažiranosti delovnih ljudi in občanov na osnovi spoznanja o resnosti družbenoekonomskih razmer in nujnosti opiranja pri nadaljnjem razvoju na lastne sile. Osrednja pozornost je bila namenjena izpolnjevanju plansko dogovorjenih nalog v zvezi z izvozom, ohranjanju rasti industrijske proizvodnje, povezovanju dela in sredstev, sanaciji izgubašev, uveljavljanju drobnega gospodarstva, produktivnemu zaposlovanju, prestrukturiranju gospodarstva, tehnološkemu razvoju in napredku, delitvi po rezultatih dela, krepitvi kmetijstva, obvladovanju vseh oblik porabe, uveljavljanju svobodne menjave dela, krepitvi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja, itd. Industrijska proizvodnja se je v letu 1984 povečala za 7,8 % naproti letu 1983 in tako presegla resolucijske okvire za 4,3 %. Najvišjo rast proizvodnje so imele proizvodnja električnih strojev in aparatov, zagotovljenih tekstilnih izdelkov, industrija' tekstilne preje in tkanin ter industrija kemičnih izdelkov. Tako visok porast industrijske proizvodnje (najvišji med vsemi ljubljanskimi občinami) je omogočila boljša oskrbljenost industrije s surovinami in reprodukcijskim materialom ter nekatere dokončane investicije (Iskra Mikroelektronika, Donit, Color). Oskrbljenost industrije se je v letu 1984 izboljšala glede na predhodni leti. Do bistvene spremembe v oskrbljenosti je prišlo šele v drugi polovici leta, medtem ko je bila oskrbljenost v prvem polletju 1984 na ravni leta 1983. Stanje naročil za domači trg se je v letu 1984 poslabšalo, zlasti v (Nadaljevanje na 9. strani) COLOR 8 Prijave za letovanje v počitniških enotah „D0 Color" Odbor za družbeni standard je sprejel sklep o objavi letovanja za delavce DO »Color« v počitniških domovih v Crikvenici, Pelegrinu in v prikolicah, ki bodo locirane v avtokampih: — Novalja—Straško na Pagu (8 prikolic ) — Sirena v Novigradu (4 prikolice) — Mareda v Novigradu (2 prikolici) Izmene za letovanje na Pagu bodo v terminih od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu, v Novigradu pa od 1. do 11., od 11. do 1. in od 21. do 1. v naslednjem mesecu. V Crikvenici in Pelegrinu bodo izmene predvidoma na 7 dni (odvisno od števila prijav), in sicer ob petkih. Zaradi lažjega razporejanja navedite vsaj dva možna termina letovanja, pa po možnosti tudi dva kraja letovanja, v kolikor lahko koristite samo enega od terminov (daljši kolektivni dopust zakonca ali druge obveznosti), dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje. Obvezno pa se dogovorite s sodelavci, s katerimi ne morete letovati v istem terminu zaradi nemotenega poteka dela v tovarni. Za letovanje v Crikvenici se po možnosti dogovorite s sodelavcem, s katerim bi želeli letovati v istem stanovanju (v Crikvenici v enem stanovanju dve družini uporabljata isto kuhinjo, dnevni prostor in sanitarije). Zato tudi prijavljajte samo najožje družinske člane, torej zakonec in otroci, da po nepotrebnem ne obremenjujete skupnih prostorov. Navedite točne podatke, sicer prijave odbor za družbeni standard ne bo upošteval. PRIJAVE POŠLJITE DO VKLJUČNO 15. 4. 1984 v kadrovsko splošni sektor Marjeti Štrukelj. Evidentičarke so zadolžene, da obvestijo tudi delavce, ki so v času objave odsotni (dopust, porodniški in bolniški izostanki itd.). V vseh počitniških enotah, kjer velja obračun nočitev na osebo, letujejo otroci do sedmega leta starosti brezplačno, otroci do 14. leta pa po polovični ceni. Da ne bo nesporazumov — domači gostje so: — zakonec delavca DO »Color«, — otroci delavca (nepreskrbljeni, torej otroci, ki še niso zaposleni), — starši delavca. PRISPEVKI ZA LETOVANJE, izračunani na osnovi poslovnika o koriščenju počitniških zmogljivosti DO »Color«, za leto 1985: Gostje Sezona din Pred- posezona din Cena za: Pelegrin domači 170 90 nočitev tuji 400 250 na osebo Crikvenica domači 100 50 nočitev tuji 400 250 na osebo terme Čatež — prikolica domači 110 nočitev tuji 650 na osebo — kontejner domači 170 nočitev tuji 700 na osebo POC. PRIKOLICE — Pag in Novigrad domači 230 120 dnevni pavšal tuji 500 360 za prikolico Višine turistične takse za posamezni kraj še niso znane. Za letovanje v Pelegrinu, Crikvenici in Cateških toplicah jih bomo obračunali v DO Color, v avtokampih v Novigradu in na Pagu pa jih boste poravnali po zaključenem letovanju v recepciji. (Nadaljevanje z 8. strani) zadnjem trimesečju, v primerjavi z letom 1983. Dobro stanje naročil za domači trg je imelo v povprečju leta 1984 83 °/o organizacij združenega dela. Tudi stanje naročil za izvoz se je v letu 1984 poslabšalo glede na leto 1983, vendar se je zadnja dva meseca v letu 1984 pričelo stanje naročil za izvoz izboljševati. Stanje glede plačanih računov je bilo v prvi polovici leta 1984 slabše kot v letu 1983. V drugi polovici leta 1984 se je stanje glede plačanih računov izboljšalo, zlasti v zadnjih treh mesecih. Skupni izvoz blaga v letu 1984 v občini Šiška je znašal 23.674 milijonov din oziroma 189 milijonov $ in je po absolutni vrednosti izvoza na prvem mestu v ljubljanski regiji. Od tega je znašal konvertibilni izvoz 15.085 milijonov din (121 milijonov $), klirinški pa 8.589 milijonov din (69 milijonov $). Konvertibilni izvoz je bil do konca novembra približno na resolu-cijski ravni (12,7 % dejanski, 15 °/o resolucija), v obdobju januar—december pa je kljub porastu za 16 % napram obdobju januar—november, kar je skoraj 2 krat več od povprečne mesečne dinamike, porasel le za 6,2 °/o. Primerjava vrednosti izvoza na konvertibilno področje v decembru kaže,? da so organizacije združenega dela v decembru 1984 izvozile za 21,4 % manj kot v decembru 1983. Na vse to so vplivale omejitve v maloobmejnem prometu, priznavanju deviznega priliva direktno dobaviteljem surovin in povečanje kooperacijskih del. Dodaten vzrok za nedoseganje konvertibilnega izvoza je bil izpad in kasnitev oziroma prenos nekaterih že sklenjenih poslov v leto 1985. Še vedno ostaja dejstvo, da deset organizacij združenega dela (Iskra Center za elektrooptiko, Slo-vin DO Slovenija vino, Litostroj, Lek, Iskra Avtomatika, Donit, Iskra ŠP TOZD TV Pržan, Color, Aero TOZD Tovarna Celuloze in papirja in Dekorativna) ustvari skoraj 83 % konvertibilnega izvoza občine, vendar so občutni rezultati tudi v drugih organizacijah združenega dela, ki so izvoz na konvertibilno področje povečale več kot dvakrat. Le 47 organizacij združenega dela v občini ni direktno ali indirektno vključenih v izvoz (komunalne in energetske OZD). Skupni uvoz blaga je v letu 1984 znašal 34.159 milijonov din oziroma 274 milijonov $, uvoz s konvertibilnega področja pa 13.722 milijonov din (110 milijonov $). Uvoz s konvertibilnega področja se je povečal za 14 %, kar je več kot je bilo predvideno z resolucijo. Tako povečanje je predvsem posledica večje operativnosti inozemskih kreditov. Skupni devizni prilivi od izvoza blaga, storitev in po kreditnih odnosih v letu 1984 so znašali 17.679 milijonov din in so v primerjavi z lanskim letom višji za 2,3 °/o. Prilivi s konvertibilnega področja so znašali 10.037 milijonov din in so za 10,9 % višji v primerjavi s predhodnim letom. Porast konvertibilnih prilivov je bil celo za 4,7 odstotka večji od porasta konvertibilnega izvoza. Skupni devizni odlivi so v letu 1984 znašali 24.657 milijonov din in so se v primerjavi z letom 1983 zmanjšali za 10 %. Odlivi na konvertibilno področje so se povečali za 13 % in so znašali 10.443 milijonov din. Saldo deviznih prilivov in odlivov je negativen in znaša — 6.977 milijonov din, saldo konvertibilne devizne bilance je tudi negativen in znaša 405 milijonov din. Brez upoštevanja Petrol — DO Zemeljski plin pa je saldo devizne bilance pozitiven in sicer 6.225 milijonov din, prav tako tudi saldo konvertibilne devizne bilance v višini 601 milijonov din. Rezultati gospodarjenja so bili doseženi ob 1,4 % rasti zaposlenih naproti preteklemu letu. Število nezaposlenih (369), ki so pretežno mladi (117 iskalcev prve zaposlitve) rahlo upada (indeks 91 %) pri čemer pa se obseg nadurnega dela v organizacijah združenega dela ni bistveno zmanjšal, vendar ne predstavlja visokega odstotka. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini se je v 11 mesecih 1984 povečal za 49 % in je znašal 28.899 din. Realni čisti dohodek na delavca pa je bil za 9,7 % manjši kot v 11 mesecih leta 1983. Povprečni osebni dohodki so se v 11 mesecih povečali v gospodarstvu za 48,8 % in so znašali 28.942 din, v negospodarstvu pa so se povečali v istem obdobju za 51,7 % in so znašali 23.555 din. V gospodarstvu ne dosegajo ravni občinskega povprečja zlasti na področju gradbeništva (poprečni OD za 11 mesecev 22.658 din) in na področju gostinstva (poprečni OD 22.250 din). Razen OZD v gradbeništvu in gostinstvu imajo nizke osebne dohodke zlasti še naslednje organizacije združenega dela: Unitas (povprečni OD 22.820), Tiki (povprečni OD 20.285 din), Dekorativna (poprečni OD 21.339), Dežnik (poprečni OD 20.537 din), Varnost — TOZD Varovanje premoženja (poprečni OD 21.954 din) in Komunalno obrtno podjetje (poprečni OD 21.648 din). Gospodarstvo občine Ljubljana-Šiška je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja (visoke obveznosti za odplačilo dolgov, manjše možnosti dodatnega zadolževanja v tujini, nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem, visoka inflacija, slaba likvidnost itd.) doseglo sorazmerno dobre rezultate v letu 1984. Prijava za letovanje Podpisani ........................... se prijavljam za letovanje v • -.-...-...........-. ali v ..._.................., v času od ...._.... do ........., oziroma od ........ do ......... Člani družine, ki bodo letovali z menoj (navedite starost otrok): V terminu zaradi nemotenega poteka dela ne morem letovati z naslednjimi sodelavci: Lansko leto sem — nisem letoval (ustrezno podčrtajte). V Pelegrinu sem nazadnje letoval(a) leta 19.... Medvode, dne.......................... 1985. Podpis: COLOR 9 Fotokronika smučarskega prvenstva ’85 Se zadnji posvet pred tekaško preizkušnjo Samotna startna vratca čakajo na Colorjeve alpince Pred tekmo nasmejana, le kakšna bosta na cilju? Lepo je teči, še lepše počivati — zmagovalcu Ljubo-tu trinajstica ni prinesla smole Delitev startnih številk — gneča in nobenega reda COLOR 10 Najnežnejši spol pred startom Rezultati, sekunde, desetinke, nekateri so bili le nekaj stotink prepočasni Županovo najljubše opravilo PRAVNI KOTIČEK x9%6 ~ Pri tem bi morai, -r V/ • ^idševati dobre izkušnje sa-^-^^^iT^^rtdtjpravne prakse, ne pa dovolje-vati, da vsak tozd ali delovna organizacija sama zase poskuša spet odkrivati Ameriko; SAMOUPRAVNO ODLOČANJE: pretiran formalizem na tem področju (delovne organizacije imajo po 40 in več samoupravnih aktov, ki jih sprejemajo delavci na referendumih ali v samoupravnih I organih) pomeni že poneumljanje i delavcev, saj se v takem pragozdu | predpisov ne morejo znajti več niti I strokovne službe. Zato bi morali j zmanjšati neposredno določanje v | tozdih (temu v prid govori tudi vse I več referendumov z negativnim izi-I dom) in delovnih organizacijah, da bi delavci z neposrednim izjavlja-| njem odločali res o najbolj po-j membnih življenjskih zadevah in jih j ne bi smeli preobremenjevati s formalizmom. SAMOUPRAVNE INTERE- ' ’nMOSTI: nesAisclno je, nov tam. uvedba z elektrike Tako b» elektrik prvega vico i 2. strt ločit V°C SN Lojze Dežman razstavljal V sejni sobi smo imeli priložnost videti razstavo slikarja amaterja Lojzeta Dežmana iz Kokrice. Avtor se je pri iskanju slikarske motivike naslonil na objekte naše kulturne dediščine, upodobljeni kmečki vozovi, kozolci in seniki pa so vzbudili našo pozornost. Nasledil j i9 prosim... Objavljamo izvleček iz poročila s seje predsedstva CK ZKS v zvezi z uveljavljanjem in razvojem političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Poročilo je DELO objavilo na prvi strani. Po našem mnenju je vsak komentar odveč. S 1. 5. 1985 bo urnik dela zobozdravstvene ambulante naslednji: Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek ure ure od 13.00 do 19.30 od 13.00 do 19.30 od 13.00 do 19.30 od 6.30 do 13.00 od 6.30 do 13.00 Zadnja sobota v mesecu od 7.00 do 19.00 ure (dežurstvo). Prizor na fotografiji je iz nove zobozdravstvene ambulante v Medvodah. Dr. Nils Scagnetti, sestra in zobotehnik se že ukvarjajo z našim zobovjem. Prvi vtis, pravijo, da je porazen, zobovje (vsaj dosedaj pregledanih) zelo klavrno. Toda, volje do dela jim ne manjka in z našo pomočjo bodo popravili, kar se popraviti da, potem pa bo tudi več nasmejanih, kajne! COLOR 11 Delovni sestanek skupine izvajalcev ter investitorja v tozdu Smole NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 3 (150), 1. 14. marec 1985. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 ie glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. aprila 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA L*« s K J*** K 4 o M /V R & %% K / O T o R r Z. 9 -S 1MU! S5 O """ K T Wj 1 L / 1 i N U SU K N 5 -t / G /V R C <«•!*« M u R E N £ M U U R R N O -S K O -p E? t R E O M E R R £ R N R T E M R : / L o N O E N / G čl R r D L ■K ?.t'A U Er °Kar*M 'M xV 7S1VH Bgr E i {S E G- R L / T E ‘ST Er r E N O R J E E T’ Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 54 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prostorih razvojnega oddelka (RG —1). Komisija v sestavi Marjan Kerže, Marija Dražumerič in Joži Novak je za dobitnika prve nagrade 500 din izžrebala Antona Kršinarja, drugo nagrado 300 din prejme Anica Pevec, tretjo nagrado 200 din pa Pavel Kavčič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Počitniške prikolice na zimovanju