Kranj, petek, 2. oktobra 1987 GLAS GLASIT i"» socialIštTcne ZVEZE _ DELOVNEGA —-» LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO MLADINSKE STRANI: DEL HICE V SOCIALIZMU V 0 B 0 D A TISKA Skorja Loka, 30. septembra — Poskusno proizvodnjo na Prenovljeni, drugi proizvodni **niji bodo morali v škofjeloški Termiki podaljšati, saj še niso Postavili manjšega dimnika silnih komor. Postavljajo pa večji, 50-metrski dimnik, ob njem bo čistilna naprava za čiščenje dimnih plinov kupolk in sežiganje ogljikovega monoksida. Direktor Termike Janez Deželak obljublja, da bo kljub kasnitvam, program tennološko-ekološke sanacije letos v celoti uresničen in da W» čistilno napravo odprli ob škofjeloškem občinskem Prazniku, 9. januarju. Vendar P8 vse ne poteka brez zapletov, je vrhovno sodišče Slovenije odločilo, da bi krajevni skupnosti morali biti stranki v Postopku, občinski upravni organi pa pa so jih pri izdaji gradbenega dovoljenja Preprosto izpustili. Več o tem na 2. strani. M. V. - Foto: F. Perdan Riznice pri posredovanju znanja fomoč učeči se družbi li J2qq" oktobra — Zanesljivost, aktualnost in hitrost — te tri besede sWoSniuC. ns^a »tovarna« slovenskih knjižničarjev, ki v šolskih, dvod ln specialnih knjižnicah obračajo kar 14,5 milijonov knjig, U». nevnem strokovnem posvetu na Bledu sprejela za svoj mo- Nezrelo jabolko ekološke zavesti Mogočno, pokončno drevo, iz katerega poganja bujno vejevje, obarvano močno zeleno, je znak tretjega mednarodnega festivala ekoloških in etnoloških filmov v Kranju. Zelena je narava, tista prvobitna narava z vsemi svojimi drevesi, življenji, ki je še ni oskrunila človeška nespamet. Človek je edina napaka Narave, trdi modrec. Napaka, ki s svojo brezbrižno nespoštljivostjo do matere stvarnice niza vedno nove napake: s strupeno, umazano industrijo, spomenikom svojega uma in pohlepa, uničuje zrak, zemljo, vodo, bitja, ki v njih žive, podira naravno ravnovesje, piše sam sebi smrtno obsodbo. O mnogoterih človekovih pretkanih pomorih pa tudi o njegovi neoprostljivi nevednosti pripovedujejo festivalski filmi. Svarijo, rotijo človeka, to veliko napako Narave, naj se vendarle osvesti. Medtem ko človek napredne industrijske družbe že spreminja svoj odnos do narave, poskuša z njo spet zaživeti v sožitju, jo kot edino resnično dediščino ohraniti za svoje otroke in vnuke, pa se naša ekološka zavest šele v krčih prebuja. Samo en ekološki film sodeluje na festivalu! Samo trideset, štirideset prodanih vstopnic za dveurno predstavo! To je klavrna podoba naše, tudi kranjske, ekološke in sploh kulturne zavesti. Festival, bolj čislan v tujini kot doma, najbrž še nekaj prihodnjih let ne bo imel toliko gledalcev kot cenene seksi komedije in kriminalke s potoki krvi. Za festival in za vse druge kvalitetne, a manj gledane filme, bi v Kranju nujno rabili komorno dvorano s stotimi, kvečjemu stopetdeseti-mi sedeži. In še tretje, kar pritrjuje trditvi da problem onesnaženja še ne jemljemo dovolj resno; pogovora o jedrskih odpadkih in njihovem hranjenju, ki je bil v okrilju festivala, se je sicer udeležilo veliko uglednih Slovencev, ki so veliko in dolgo govorili, a se — kot že ničkolikokrat — spet razšli brez konkretnih rešitev. Naše zeleno drevo, okuženo s kislim dežjem, strupi in zajedal -ci, že umira. Ne pustimo, da bi prekmalu ne zelenelo samo še na obledelem festivalskem plakatu! Naj nezrelo jabolko naše ekološke zavesti čim prej pordi! H. Jelovčan SnSJJ!?*' ki se je začel da-?>. s* ^ld.ne v Festivalni dvora- levS* udelež i2 iĐnezuJe 350 knjižničar-so slovenskih knjižnic. ;reverijT se Predvsem zato, da SbWostSV°Je z«anje in uspo-ts° PodnLZa delo v računalnikom f^6™ knjižno informa- B *• dS6"111' kl trka tudi na . *>*»re$ n 1 v razvoju. Danes je Sanice ■°vna naloga vsake 6?L*i«>»boli?K!foieva,cu omogo- *£8r«divik mU »nformacijo o stalno Ponuditi hitro in še tT°kovit' jjazv0j večine strok je r*2voi r°st°Pnost zapisov, ki JP°spešUje, je nujna. Na dopoldanski slovesi otvoritvi posvetovanja, katerega gostitelj je gorenjsko društvo bibliotekarjev, so podelili tudi Čopove diplome in nagrade Kalanovega sklada. Slavnostni govorec je bil dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, nizal pa je predvsem kritične misli o naši bralni in splošni kulturni zavesti Posvetovanje se danes nadaljuje. H. J. Foto: F. Perdan Sodobna elektronika v Ljubljani Previden poudarek na poslovnosti Ljubljana, 30. septembra — V ponedeljek, 5. oktobra bodo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli 34. mednarodno razstavo Sodobna elektronika 87, ki ima letos previden poudarek na poslovnosti. Nove stvari so mikavne, ljubljanska razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatike, robotike, računalništva in nuklearike vselej privabi množico ljudi, zadnja leta je bila gneča že neznosna. Zato so prireditelji letos razstavo razdelili na dva dela, prvi trije dnevi bodo poslovni, namenjeni predvsem poslovnežem in strokovnjakom, zadnja dva dneva pa množičnemu obisku. Prve tri dni bo zato vstopnica veljala 4 tisoč dinarjev, zadnja dva dni 2 tisoč. Letos bo razstavljalo 680 razstavljalcev, 9 odstotkov več kot lani. Med njimi bo 214 domačih izdelovalcev, ostali so tuji, ki jih bo letos 6 odstotkov več kot lani. Največ izdelkov bo sodilo v tako imenovano profesionalno elektroniko. Povsem specializirano razstavo robotike in fleksibilne avtomatizacije JUROB pa bodo zaradi pomanjkanja prostora na Gospodarskem razstavišču postavili v športni dvorani vojašnice Ljuba Sercerja na Topniški ulici. Cenjeni bralci! Današnji Gorenjski glas je spet izšel v »normalnem« obsegu. Pomeni, da bomo do konca junija spet izhajali na 12 straneh ob torkih in 20 straneh ob petkih. Prinaša pa tudi novost: mladinske strani. Gorenjski glas namreč z letošnjo jesenjo posebej odpiramo mladim. Enkrat mesečno bodo na eni ali dveh straneh sami pisali o svojih dejavnostih in problemih. Tokrat pišejo o mladinskem festivalu v Celju. Sredi oktobra bodo spet izšle tudi Odprte strani. V prvi številki se bomo pogovarjali s Svetom Kobalom, Marko Jenšterle pripravlja članek o pogledu Beograda na Slovenijo, izpod peresa Janeza Svoljšaka smo dobili zanimivo razmišljanje o narodnostni sestavi Jesenic. Če pa ste pri volji in če menite, da bi lahko povedali kaj novega in zanimivega o vaših gledanjih na razmere pri nas, primite pero v roke in nam pišite. Leopoldina Bogataj to 'eso ne bo dražje ^oTiT«'i 1 okto»ra - Elektrik a se ni podražila, tudi dr«»£ja Ze'eznica se ne bosta. Danes, ko bi že morala biti ^edveV"10 izvede». da nista. Kajti zvezna vlada je na Pred dnGr i ok*ODra sklenila, da se ne smeta, kakor je da h^V Ze zavrru'a podražitev elektrike. Boji se seve-le že Z? te podražitve preveč razpihale inflacijo in oklesti-Prava n ? .avrn° življenjsko raven. Je zamrzovanje cen 8o vnJl? . gospodarskih teržav ali ne, pa je seveda dru Drobno gospodarstvo in industrijska kooperacija Po oceni tako dogovor Kranj, 1. oktobra — V torek se je sestal organizacijski odbor sejma drobnega gospodarstva in industrijske kooperacije.Letošnja prireditev je uspela. Seje odbora, ki jo je vodil predsednik Jakob Piskernik, so se udeležili tudi predstavniki republiške in medobčinske gospodarske zbornice. Ugotovili so, da je letošnja prireditev drobnega gospodarstva in industrijske kooperacije v Kranju bila med najuspešnejšimi do zdaj. Kljub dokaj zahtevni usmeritvi, je prireditelju uspelo, da ni zdrsnila na kramarsko povprečje. Tašna ocena pa bi morda sodila za letošnjo sejemsko prireditev v Celju. Odbor je sklenil, da bo prireditev prihodnje leto zasnovana na enakih izhodiščih kot letos. Do takrat pa bi morali pripraviti in razdeliti seznam posameznih področij in razstavljalcev iz drobnega gospodarstva ter industrijske kooperacije. Se vedno pa je najbolj nejasno in hkrati odprto vprašanje predpisov oziroma zakonodaje s področja drobnega gospodarstva. Neurejenost na tem področju se med drugim odraža tudi pri tujih firmah, ki se prav zato tudi ne udeležujejo tovrstnih sejemskih prireditev pri nas. Organizacijski odbor za pripravo 13. sejma drobnega gospodarstva in idnustrijske kooperacije, ki bo prihodnje leto v Kranju, bo še naprej vodil Jakob Piskernik. Oceno in usmeritve pa je potrdil tudi izvršni odbor republiške gospodarske zbornice. A Ž Dovžanova soteska — narodni spomenik Zaradi edinstvenega nahajališča endemičnih paleozojskih okamnin, edinega nahajališča mahu Ptilium erista castrensis v Sloveniji, slikovite soteske Trži-ške Bistrice in pestrosti njenega toka, je bila Dovžanova soteska pri Tržiču predlagana za naravni spomenik. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine SRS je zanjo naredil študijo in predlaga, da bi v širše območje prišlo okrog 140 ha površin, v ožje pa 44 ha površin. Seveda pa imenovanje soteske za naravni spomenik prinaša s seboj tudi vrsto prepovedi posegov vanjo, posebno še v ožje zaščiteno območje. Izvršni svet občine Tržič je v sredo, 30 septembra že obravnaval osnutek odloka o razglalsitvi Dovžanove soteske za naravni spomenik in predlagal zborom krajevnih skupnosti in združenega dela ter kutlruni skupnosti, da ga dajo v javno razpravo. Tržičani bodo imeli mesec dni časa dajati svoje pri-Dombe na osnutek.- Foto: D. Dolenc (S®m®sgaj©iEHGLAs 2. stran. NOVICE IN DOGODKI PETEK. 2. OKTOBRA Podražitve železnice in mesa še ne bo Zvezni izvršni svet je sklenil, da zaradi gospodarskih razmer v di -ža\i, izredno visoke rasti cen in velikega pritiska na cene, ostanejo cene železniških prevozov in mesa nespremenjene. Zvezni izvršni svet bo v najkrajšem času obravnaval skupni gospodarski položaj železniškega prometa in klavniške infustnje in predlagal ukrepe. • Spremeniti odnose z Mednarodnim skladom Zvezni sekretar za finance Svetozar Rikanovič je na zasedanju jugoslovansko-amenške^a gospodarskega sveta dejal, da namerava Jugoslavija prekiniti sodelovanje z Mednarodnim denarnim skladom, saj se je opredelila za konstruktivno sporazumevanje s tujim kreditor-jem, pri čemer.Jugoslavija išče nove rešitve. Jugoslavija bo morala v prihodnjih štirih letih odplačati 68 odstotkov vseh dolgov tujini, zato je naravno, da pričakuje zmanjšanje teh obveznosti. Jugoslavije je morala v zadnjih petih letih plačati 23,5 milijarde dolarjev, da bi servisirala dolg 19 milijard dolarjev. • Najbolj, številčni so izstopi iz članstva ZK Statistični podatki kažejo, da se članstvo v ZK osipa in stara. Najbolj pogosta oblika je izstopanje iz članstva. Zato so na minuli seji člani komisije za organiziranost, razvoj, kadrovsko politiko in idejnopoli-tično usposabljanje pri CK ZKS menili, da se bo o tem treba temeljito pogovoriti na oktobrski seji CK ZKS. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je v ZK vstopilo 74 novih članov, v istem času pa je odšlo 454 članov. • Katere so »slabe« banke? Že dolgo se šušlja, da je na nekakšnih tajnih seznamih kar 60 jugoslovanskih temeljnih bank, ki jim ne kaže pretirano zaupati. Beograjska Politika je objavila, da imajo v Ljubljanski banki — Gospodarski banki Ljubljana seznam 18 bank, ki da so nezanesljive kot avalisti. V Ljubljanski banki priznavajo, da v teh finančno negotovih časih tudi poslovne banke preverjajo finančno sposobnost ozdov, vendar zanikajo, da bi bile vse banke, ki so se pojavile v seznamu Politike, nezanesljive. Pokojnine za nazaj Po novem bodo vsi upokojenci v Jugoslaviji prejemali pokojnine na koncu meseca za nazaj. Ta predlog so sprejeli po hitem postopku saj so menih, da bi v nasprotnem primeru izplačilo pokojnin postalo vpras jivo, saj so imele skupnosti pokojninskega zavarovanja v državi ob pol etju za 25 5 milijarde dinarjev izgub. Na nov način bodo prešli po šestih mesecih, da bi tako zavarovali standard ene najbolj ogroženih družbenih kategorij. Tako bodo vsi upokojenci v enakem položaju saj vsi tisti, ki so se upokojili po 1. januarju 1983, že dobivajo pokojni-ne za nazaj. Kranj, 30. septembra — Včeraj zvečer se je s performancom v Prešernovi hiši odprla razstava del poljanske skupine Ne bom oprala teh krvavih madežev. Ob 18. uri se je pred Prešernovo hišo zbrala množica ljudi, ki so začudeni gledali kup gnoja na cesti. Člani skupine so ga ob spremljavi nabožnih starih pesmi razmetali, dejanje pa pripeljali do absurda s teptanjem lutk in njihovo utopitvijo v čebru krvi. (pš) Onkološki bolniki bodo zborovali Ljubljana, 30. septembra — V okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se bo v četrtek, 8. oktobra, ob 11. uri, sestalo Društvo onkoloških bolnikov. Na občnem zboru se bodo pomenili o skupnih težavah, za vse pa bo najbrž najbolj zanimivo predavanje gospe Francine Timothv, mednarodne svetovalke za program pomoči in rehabilitacije pri American Cancer Societv. Dvorana in prenovljeni prostori Godešič — 14. oktobra bodo v krajevni skupnosti Godešič že devetič proslavili krajevni praznik. Več različnih prireditev so letos pripravili. Slovesno pa bo že to nedeljo, 4. oktobra, ob 17.30, ko bodo odprli dvorano in prenovljene družbene prostore. Po otvoritvi se bodo krajani razvedrili ob prijetni glasbi in humoristi-čnem programu. MoMEHGLASđt Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Us^n<>v»tfljice GorenJskega glasa so občinske konferen ce SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultdra), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 38-463, mali,oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Radovljiško zdravstvo v težkem položaju Za plače bodo morali najemati kredite Radovljica, septembra — Občinska zdravstvena skupnost Radovljica je zavoljo interventnega zakona, in z njim povezane blokade presežkov, že vse leto v težkem finančnem položaju. V prvem polletju je imela 120 milijonov dinarjev izgube. Polletna bilanca še ne vsebuje računov za junijsko izplačilo. Ocena finančnega poslovanja občinske zdravstvene skupnosti za prvo polletje je glede na dejanski priliv sredstev in oceno stroškov negativna: v višini 482,635.000 dinarjev; lanska izguba pa še ni pokrita. Zdravstvo je v prvem polletju sicer poslovalo brez izgub, bojijo pa se, da ob tričetrtletju zaradi nelikvidnosti ne bodo. Zdravstvena skupnost, po izračunanih presežkih 230.626 dinarjev, septembra izvajalcem v občini in na Gorenjskem ne bo mogla zagotoviti tekočih finančnih dvanaj-stin. Pomeni, da bodo spet največji problemi v osnovnem zdravstvu. Za izplačilo njihovih osebnih dohodkov bodo prisiljeni najemati kredite; obresti pa predstavljajo še dodaten strošek. Že med letom so dvanajsti-ne deloma plačevali z menicami, ker pa je občinska zdravstvena skupnost septembra ostala brez kritja, to ni več dopustno. Občinska zdravstvena skupnost Radovljica že nekaj časa lahko plačuje izvajalcem zunaj regije le zato, ker gorenjske zdravstvnee skupnosti združujejo vsa sredstva na skupni zbirni račun pri Medobčinski zdravstveni skupnosti Kranj. Za Tržičem je Radovljica finančno najslabša. Na Gorenjskem so se dogovorili za združevanje sredstev za vse vrste stroškov pri izvajanju zdravstvenega varstva, občasno pa tudi za izplačilo dvanjastin. Doslej je radovljiška skupnost prispevala denar tudi za potrebe jeseniške in škofjeloške zdravstvene skupnosti. Zdravstvena skupnost Radovljica je 11. septembra izkazovala primanjkljaj 272,505.133 dinarjev do regijskega združevanja, pri tem pa tudi ni sposobna zagotoviti denarja za dvanjasti-ne regijskim izvajalcem. Zato je ob devetmesečnem obračunu pričakovati, da bodo regijski in občinski izvajalci izkazali izgubo, s tem pa jih lahko doletijo posledice zakona o sanaciji.JR Blejska gostinska šola v finančni zagati Kdo se boji osmošolcev?___ Septembra na končni izlet Kranj, 30. septembra — Ni še preteklo veliko let, ko so časopisi z bom_ bastičnimi naslovi poročali o vandalskem obnašanju šolarjev na čnem izletu. Po tistem smo se lahko še velikokrat zgraža"' starše, glavne grešnike pri vzgoji otrok, razumevajoče kimali ^ skim upravam, ki so začele skupine šolarjev zavračati, obenem olajšujoče oddahnili, češ, hvala bogu, da naši, gorenjski otroci takšni vandali... Očitno pa se okužba ne ogne niti naših šol, naših šolarjev. Epidemije na srečo ni, posamezni primeri pa le opozarjajo-Osmi razredi osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča Prl Kranju, na primer, so se podali na končni izlet že pred dnevi, na pragu zadnjega šolskega leta. Zakaj tako zgodaj, zakaj ne šele junija? Ker se je eden lanskih osmih razredov na kon-čnem izletu obnašal tako nevzgojeno, nič ni slišal za mije prošnje in stroge ukore svoje razredničarke, da v šoli nočejo več tvegati. Ali zdaj, ko imajo osmošolci pred sabo še celo leto učenja, ko se ne bodo upali pretirano zameriti učiteljem prav strah gotovo ni najboljše vzgojno sredstvo) ali nikoli! Morda ne bi bilo tako hudo narobe, če bi pretehtal nikoli-Kakšen smisel pravzaprav ima končni izlet, če se učitelj boji otroke za dan ali dva peljati od doma, če jih ni sposoben obdržati na vajetih? Izlet ni obvezen, je le prijateljsko slovo, p** na i osmim šolskim letom. Učitelj svoj razred pozna (če ne, Je slab učitej), ve, kaj lahko pričakuje tudi na končnem izletu, ko zavore rahlo popustijo. In morda bi veljalo razmišljati o drugačni zasnovi končnih izletov. V dveh dneh, ki jih šolarji preživljajo brez posebnega programa, ko jim je učitelj samo tovariš, pač ni čudno, če si brezdelje preganjajo tudi na nedovoljene načine. Če bi jih učitelj zaposlil z ogledi, športnimi tekmami, družabnimi igrami ali čem podobnim, najbrž ne bi imeli časa za popivanje in razgrajanje... H. J- Sola si bo za boljši pouk še sama služila denar Zadnje leto se je blejska Srednja šola za gostinstvo in turizem znašla v težkem gmotnem položaju, tako da se že bojijo, da bo trpela kakovost pouka. Ne gre le za posledico sicer težkih gospodarskih razmer in intervencijske zakonodaje, temveč tudi zaradi občutno večjega vpisa na to srednjo šolo, ki mora zdaj poučevati na treh lokacijah. Se pred tremi leti je bilo na šoli le 187 učencev, zdaj jih je 307, namesto treh oddelkov so jih letos vpisali pet. Materialni stroški so seveda občutno večji. Šola je svoje poslovanje sicer kar najbolj prilagodila normativom izobraževalne skupnosti. Najbolj pa zaradi materialnih sredstev, ki jih šoli priznava izobraževalna skupnost, trpi kvaliteta pouka strežbe in kuharstva. Letos na oddelek dobijo mesečno 160 tisoč di- narjev za vse materialne stroške od kurjave, komunalnih storjtev do hrane in pijače, ki ju učenci uporabljajo pri praktičnem pouku. Težišče izobraževanja bodočih gostincev je v tretjem in drugem letniku ravno na pripravi jedi in točenju pijač. Zaradi varčevanja lahko večina učencev sodeluje pri tem le teoretično, le majhna skupina pripravlja hrano in streže, kar pa bodoče gostince seveda močno siromasi in bodo iz šole prišli preslabo praktično usposobljeni. Sredstva, ki jih izobraževalna skupnost namenja za praktični pouk kuharstva in strežbe, pokrivajo le 40 odstotkov materialnih stroškov, potrebnih za sedanji učni program. Gostinska šola na Bledu varčuje, kjer se le da: zmanjšala je porabo surovin pri praktičnem pouku, transport- ne stroške, ustavila investicijsko vzdrževanje, ne kupuje več strokovne literature in podobno. Vendar je le varčevanje ne bo rešilo. Zato se je rodila zamisel o pridobivanju lastnih sredstev. Tako bo šola opravljala nekatere storitve za opatijsko hotelsko fakulteto, organizirala pouk za že zaposlene gostince brez ustrezne izobrazbe, če bo seveda kaj zanimanja, prirejala bo seminarje — denimo za vodenje bifejev, za lastnike zasebnih sob. Tudi gostinske delovne orga- nizacije, ki sodelujejo s s so predlagale nekaj rešitv-penditorji so pripravljeni kaj prispevati za kritje mat ^ alnih stroškov, šola pa J3' zoni dala na voljo združene delu nekaj učencev za stre in delo v kuhinji. Taka »sv^ bodna menjava« dela bi b'^. prid obema stranema. &\\ najo, da bi morali na tak drugačen način zbrati vsaj s , to milijardo, da bi pouk v s skem letu 1987/88 normah tekel. D z Žlebir Loški sindikat terja odgovor Kje je pravi vzrok inflacije Škofje Loka, 30. septembra — »Pred nami je ocena gospodarjenja v prvem polletju, ki smo jo v sindikatu temeljito pretresli. Čeprav nas izgube ne pestijo, četudi zastojev v proizvodnji ni bilo in že nekaj mesecev tudi ne prekinitve dela, pa je vse v redu le na površju,« je dejal predsednik loškega sindikalnega sveta Sandi Bartol. Denarja za akumulacijo je namreč v prvem polletju le za 31 odstotkov več, ugotavljajo v sindikatu. Padanje je prisotno že nekaj let, o čemer zgovorno pričajo številke. Še v letu 1985 je bil delež akumulacije v dohodku loškega gospodarstva 24,5 odstotka, lani 19,9 in v prvi polovici tega leta 11,5. Temu primerno padajo tudi naložbe. Iz podatkov Službe družbenega knjigovodstva je razvidno, da vse, kar gospodarstvo plačuje iz dohodka, narašča občutno hitreje kot njihov dohodek. Sindikat svari, da tako padanje utegne privesti v popoln finančni in razvojni polom nekaterih tovarn, s tem pa tudi ogroziti socialno varnost delavcev. Zato se tudi ne strinja z zaključki izvršnega sveta k polletnemu gospodarjenju, v katerih izvršni svet »poziva« in »priporoča« vse kolektive, naj se potrudijo za čim večjo proizvodnjo, izvoz, dohodek. »To so abstraktni zaključki, ki nikogar ne obvezujejo,« pravi Sandi Bartol: »Sicer pa je ocena zelo temeljita.« V loškem sindikatu so trdno odločeni, da bodo storili vse za preporod gospodarstva in čim varčnejšo porabo, kar je v njihovi moči. Da pa bi bila prenova gospodarskega sistema res celovita in učinkovita, terjajo od republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in prek delegatov v zboru združenega dela slovenske skupščine jasen odgovor, kje so resnični vzroki visoke inflacije. Teza, da nanjo vplivajo samo »visoke« plače, ne zdrži, saj je bila inflacija najbolj poskočna ravno v času realnega zaostajanja plač ter zamrznitve cen. »Naše vprašanje utegne biti klic vpijočega v puščavi,« je dejal Sandi Bartol, »čeprav bomo vztrajali, da odgovor dobimo. Če hočemo v sindikatu obdržati zaupanje delavcev in izpolniti njihova pričakovanja, moramo prekiniti s stereotipnimi parolami o prestrukturiranju gospodarstva, ampak jasno povedati, kaj je z našim gospodi', stvom narobe.« H. Jelovčan Vroče delegatsko vprašanje S polno odgovornostjo? Skofja Loka, 30. septembra — Poskusno delo prenovljene druge proizvodne linije bodo morali v Termiki podaljšati, saj ekološka sanacij« kasni, vendar obljubljajo, da bo program letos uresničen. Občinski skupščini pa je bilo minulo sredo postavljeno vroče delegatsko vprašanj«' kajti gradbeno dovoljenje je še zmeraj sporno* saj nima soglasja krajevnih skupnosti, ki bi morali biti udeleženi v postopku, kakor je odločil0. Vrhovno sodišče v Ljubljani. Kakšna je torej polna odgovornost? Vroče delegatsko vprašanje je ostalo brez odgovora, Anton Jenko je kot predstavnik občinskih upravnih °r' ganov dejal, da sodbe vrhovnega sodišča še niso prejeli, delegatsko vprašanje pa dan poprej in da torej odgovora še ne morejo dati. Pričakujemo ga torej lahko na prihodnji seji občinske skupščine. Vroče je seveda zato, ker terja odgovornost za (ne)vede spregledano dejstvo, da mora biti krajevna skupnost pri izdaji takšnih dovoljenj stranka v postopku, kakor jasno pravi odločitev vrhovnega sodišča v LJubljani. Delegatsko vprašanje, ki ga je zastavila delegacl" ja in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Trata, podpisana pa je tudi sosednja krajevne skupnost Sv. Duh, namreč pravi, da so občinski upravni organi to naredili zavestno, saj je predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora, decembra 1986 na se; ji izvršnega sveta izjavil, da če bosta krajevni skupnost vztrajali, bosta pravdo na koncu dobili, medtem pa druga linija v Termiki že rekonstruirana. Dodali so, »a so v Gorenjskem glasu decembra lahko prebrali, da *f tem dovoljenjem stoji občinska vlada s polno odgovor nostjo in z vsemi morebitnimi posledicami. Krajevni skupnosti zdaj zahtevata, naj se "f4*^-posebna komisija, v kateri bodo tudi njihovi Preds n0st ki, najkasneje vmesecudni pa naj se ugotovi odgovor občinskih upravnih organov in posameznikov. „ove-Kako se bo stvar razpletla, je seveda težko ny^s\ii dati, žalostno pa je, da se zdaj iskre krešejo v 0 irni med krajevnima skupnostima in občinskimi "Plf^jki organi, potem, ko se je tudi ekološka sanacija v Ter ^Q po dolgoletnih praznih obljubah vendarle začela, * J prvi dimnik že postavili. M. Volčj8*^--" !£§K. 2. OKTOBRA 1987 NOVICE IN DOGODKI .3. STRAN @®II^S5oIJ©IESGLAS Blejski LIP je že vrsto let pri vrhu lestvice slovenskih lesarjev Posekan les v gozdu čaka na višjo ceno in propada Bled 2fi , je l.\^\SePtembra — Slovenski lesarji se kopljejo v težavah in izgubah, gorenjski poslujejo nekoliko bolje, najboljši med njimi pa 'esu k •'k"* m to ze dolgo vrsto let. Cesto slišimo: lahko je LIP — u, saj ima dovolj lesa. Vendar, vsa skrivnost ni in ne more biti v prod naPraviti je treba dober izdelek, ki gre v denar, ne le doma, tudi na tujem, kar postaja vse bolj pomembno, saj se doma dvan*1,8 u.stavlia- Skušali smo jo razkriti v pogovoru z direktorjem Francem Bajtom, ki mu v LIP-u teče že več kot trideset let, «"»ajst let pa ga že vodi. °irekt( or LIP-a Franc Bajt "i^kaj je LIP tako uspešen?« »Zaradi proizvodnega programa, stabilne organizacije, koli-*0r je le mogoče, sledimo razvoja tehnologije, vsak izdelek sku-Samo narediti tako, da ga lahko Prodamo doma ali izvozimo, prijazno 40 odstotkov jih izvozimo, Kakovost proizvodnje ne niha, Pomembni so seveda tudi pravi Oudje. Vendar tudi nas dostikrat Kakšen ukrep udari po glavi in P° rezultatih, ki niso več takšni, *°t so bili, vendar se še vedno držimo v sredini zgornje tretjine.« »In to že dolgo vrsto let?« »Dolgo vrsto let, to je res. Vse °a krize leta 1974 naprej, razen rahlega padca okoli leta 1980 Večjih težav nismo imeli.« »Rekli ste stabilna organiza-a? Ali to pomeni, da večjih re ^ja? Ali nlla,i'zacii' ki s® Pri nas tako ,Vdl!>bilo?« l97i ¥stvu Je enaka že od leta stab'l k° rečem, razmeroma tozd Seveda smo ustanovili ge ' *°da v bistvu niso nič dru-strif i, ■ nakdanji lesno indu-kratt 0brati ali tovarne. Pred na vk? S™° ukinili tozd Trgovi-da]0 K1Ju^ili smo go nazaj v pro-kot w,na domačem trgu, kamor maloprodaja tudi sodi.« VeČjoaV pr°dai* posvečate vse te JJ°20rnost» čez cesto gradi- prodajni center?« proi 0sl^j smo veliko vlagali v gii0 v°dne programe, v tehnolo-bom Prostore, tega seveda ne njem zanemarili, vendar v zad-Sredst vec investicijskih Gradi namenjamo prodaji, borno ° Prodajni center, ki ga ,D odprli maja prihodnje le- to. V njem bomo združili vse prodajne in projektivne službe, ne gre torej le za maloprodajo, temveč za marketing in inženiring, saj trg vse bolj zahteva celoten pristop, projekt, naj bo to pri prodaji lesnih izdelkov ali obdelovalnih strojev in naprav.« »Lesarji krepko občutite manjšo kupno moč, se tudi vam domača prodaja ustavlja?« »Pozna se manjša kupna moč, prav tako zmanjšana stanovanjska gradnja. Zato se vse bolj obračamo v izvoz, k sreči imamo izdelke, ki jih tuji trg sprejema.« »Izvažate že dolgo, mislite torej na kakovost izdelkov?« »Na kakovost in na proizvodni program. Usmeritev v izvoz je v LIP —u prisotna že od nekdaj, z vrati smo šli na tuji trg sicer kasneje kot z opaži, vendar smo zdaj tam tako zasidrani, da nas ni strah. V izvoz gre 70 odstotkov opažev, vrat nekaj več kot polovica, po tej poti gre tudi pohištvo in drugi izdelki.« »Pohištvo izdelujete iz masivnega lesa, ki je tudi pri nas na pohodu, na tujem pa že poprej cenjeno?« »Da, to je bio pohištvo, čeprav ga tako ne reklamiramo. To je res čista masiva, le kakšna pregrada ali zadnja stena je plošča. Pri nas je pohištvo še vedno v pretežni meri izdelano iz ivernih plošč, masivno je šele v zadnjem času bolj iskano. Mislim, da se bo to uravnovesilo, tudi iverka bo še ostala. Res pa jo mi malo uporabljamo, nikoli je nismo, le za suhomontažne podboje pri vratih, sicer pa ne. Živimo vendar na območju, kjer je les doma, tega želimo sami predelati.« »Dostikrat slišimo, lahko je LIP-u, saj ima dovolj lesa?« »Lesa je praktično vse manj, vse slabša je njegova kakovost, problemi so. Pozna se vetrolom v letu 1984, po njem pa napadi škodljivcev. Gozdarji se trudijo, da bi kakovost izboljšali s teko- Primerjalni podatki povedo, da je tudi lani LIP posloval bolje, kot je znašalo povprečje lesne industrije. Toda vzemimo še bolj sveže podatke letošnjega polletja. V LIP —u je dohodek na delavca znašal 3.643 tisoč dinarjev, v lesni industriji Slovenije 2.889 tisoč dinarjev. Akumulacija na delavca je v LIP — u znašala 361 tisoč dinarjev, povprečje lesne industrije Slovenije je znašalo 135 tisoč dinarjev. Povprečni osebni dohodek v osmih mesecih je v LIP —u znašal 215 dinarjev, avgusta pa 275 tisoč dinarjev. Na celovitost ponudbe se pripravljajo pri opažih, uvajajo izdelavo nosilcev in kupcem bodo ponudili in sprojektirali celoten opaž za betoniranje. Računajo, da bodo s tem lažje prodajali opazne plošče in ohranili vodilno vlogo pri izdelavi opažev na jugoslovanskem trgu. čo izdelavo in hitrejšo dostavo, v zasebnem sektorju pa je vse bolj opazno, da ljudje špekulirajo, češ, posekan les malo počaka, pa bo dražji, s tem pa se kvari in izgubljamo vsi.« » Gozdarji pravijo, da je les prepoceni?« »Veste, ta pesem da je les prepoceni ali predrag, to je stara pesem. Sodeč po naših rezultatih v prvem polletju, lahko rečem, da je bil rahlo predrag. Seveda pa je to le eno merilo. V tako nestabilnem gospodarstvu kot je naše, ob tako visoki inflaciji, je resno to težko oceniti. Pomembno je le, "kdo je hitrejši, prodajalec ali kupec, gozdar ali lesar. Še bolj žalostno je, da inflacija škodi tudi kakovosti lesa, ljudje špekulirajo, razmišljajo, zakaj bi danes prodal za sto, če bom lahko jutri za stodvajset. Seveda pa bo lahko jutri tudi kupil za stodvajset ali celo več.« »Ob tako visoki inflaciji se ljudje pač nenormalno obnašajo?« »Bojim se, da se normalno ne bomo več znali, da se bomo tako navadili in inflacijsko razmišljali še naprej, četudi se bodo razmere normalizirale« » Veliko poslovnih stikov s tujino imate, kako jih bremene naše razmere?« »Vsi ti problemi z odplačevanjem tujih kreditov, plačilnim prometom, pa še Agrokomerc in splošno nezaupanje v jugoslovansko gospodarstvo nam pov-zrožajo veliko težav, bržkone dražje plačujemo nekatere materiale, vsak prodajalec v ceno vkalkulira večje tveganje. Več težav imamo pri nabavi kot pri prodaji v tujino, vsaj pri nas je tako. Naši kupci so dolgoletni poslovni partnerji, poznamo se, vzpostavljeni so osebni stiki, zaupajo nam.« »Devizni zakon je torej naredil veliko škode?« »Hitro se je pokazalo, v letu in pol, da je neustrezen in zdaj ga popravljamo, deloma naj bi se vrnili na stari način. Mislim, da je bila to draga šola, veliko naporov bo potrebnih, da se bodo razmere normalizirale, da bodo takšne, kot so bile pred sprejetjem tega zakona.« »Kaj tuji poslovneži pravijo o Agrokomercu ?« »Seveda ima odmev, sicer pa, tudi drugod se dogajajo podobne stvari, saj poznamo primere.« LIP-u se je pred časom pridružil bohinjski Filbo, ki se je na začetku lanskega leta preselil v nove prostore. Deloma je ostal pri starem proizvodnem programu, uvaja pa izdelavo strojev za lesno industrijo. Oktobra bo narejen stroj za dolžinsko spajanje lesa, ki ga bodo namestili v LIP-ovo tovarno v Mojstrani. Novembra pa bodo na beograjskem sejmu predstavili stroj za dolžinsko optimiranje lesa, ki je opremljen z računalnikom. »Ste dobili kakšno Agroko-merčevo menico?« »Eno smo imeli, za 11 milijonov dinarjev, oddali smo jo že pred afero, zdaj pa so nam jo na žalost vrnili, tudi mi jo bomo vrnili predhodniku.« »V teh časih ni lahko biti direktor, kaj vas najbolj moti?« » Veliko preveč se ukvarjam s tekočo problematiko, s preživetjem, mislim, da je to poguba za prihodnost. Kajti s sedanjostjo naj bi se ukvarjali ljudje v proizvodnji, v prodaji, skratka tisti, ki so zadolženi za operativo. Vrh, cvet kolektiva pa naj bi se ukvarjal s prihodnostjo. Na žalost pa se moramo vsi s sedanjostjo in le bežno lahko razmišljamo o prihodnosti.« M. Volčjak Sl^ttum lz Krope vse težje prodaja vijake Gneča na trgu Kropa to§uje' sePtcmbra — Kroparski Plamen vse težje prodaja svoje izdelke, v osmih mesecih le-do°nih; j*?^e Pr?daja upadla kar za 900 ton. Izvoz ni privlačen, saj so cene vijakov in po- izdelkov na svetovnem trgu nizke. z^tat^ru razlog skromnega poslovnega re-stotn- V letošnjem prvem polletju je 8 od-trgu 1 Padec prodaje, predvsem na domačem visin a ^ koučinsko proizvodnega načrta v 2aost r ' ton mso dosegli, za načrtom so skirn za odstotke, v primerjavi z lan-2a47prvirn polletjem je bilo izdelanih ton sk0 m0cistotkov manj. Vendar pa je količinskoj; anJši obseg proizvodnje v glavnem po-a spremenjenega izbora izdelkov. 9oo y 0srnih mesecih je bila prodaja že za So in^^^^Jša kot lani v tem času, čeprav ^roizv \s.sP°razumi in pogodbami letošnjo tttrevV°dnjo takorekoč prodano. Kupci na-Vij0 dopovedujejo dobave, v Plamenu pra-Hud'a5a tucu zaradi nelojalne konkurence udar k zaracu nelojalne KonKure ki imask?_metalurškega kombinata Zenica, PodoKn . tovarne vijakov, v dveh izdelujejo jih vehi? • V Plamenu- v preteklih letih so Več d 'zvozili v Sovjetsko zvezo, letos ne Več! V 7na*em. trgu Jih Je tako 6 tisoč 1011 magajQ ^nici jih seveda skušajo prodati, po- >r k š ku ZtVezano trgovino, po principu, da kar pot k ^Se' kar izdelujejo, ne le tisto, tfovoijp re Ješ- Vezana trgovina seveda ni na, toda nihče je ne preganja. Trgov- ci, ki imajo s kombinatom sklenjene pogodbe, so polni zalog vijakov, pri drugih izdelovalcih jih ne kupujejo več, težko jih namreč tudi prodajo, pozna se kriza v gradbeništvu. Kroparskemu Plamenu je tako letos uspelo trgovcem prodati pol manj izdelkov kot pred letom ali dvema. V Plamenu skušajo vijake izvoziti, vendar se z gnečo srečujejo tudi na svetovnem trgu. Izredno nizke cene vijakov narekujejo izdelovalci iz Kitajske, Južne Koreje in Tajvana, kjer je delovna sila poceni, polovico ceneje kot na evropskem trgu pa uspejo kupovati žico kot osnovno surovino. Nizkim cenam azijskih vijakov se prilagajajo izdelovalci iz Češkoslovaške, Poljske, Romunije in Bolgarije, ki jim nato iz državnega proračuna pokrivajo izgubo pri izvozu. Skratka tako na domačem kot na tujem trgu je prava poplava vijakov in v tej gneči je seveda težko uspeti. Pri nas pa, namesto da bi tovarne iskale nov proizvodni program, gradimo nove tovarne vijakov. Prav zdaj ena od članic zeniškega kombinata v Mrkonjič Gradu bistveno povečuje svojo zmogljivost. M. V. V Gorenjski predilnici dobro poslujejo Skofja Loka, septembra — Predvsem zaradi hitrejšega obračanja sredstev so bili v škofjeloški Gorenjski predilnici poslovni rezultati v letošnjem prvem polletju dobri, vendar pa že občutijo težave pri prodaji izdelkov, ki so namenjeni široki potrošnji V primerjavi z lanskim prvim polletjem, ko so bili poslovni rezultati v Gorenjski predilnici nadpovprečni, lahko rečemo, da so bili v letošnjem dobri. Izboljšali so ekonomičnost poslovanja, čeprav je novi obračunski sistem s prevrednotenjem sredstev dal 1,26 milijard dodatnih stroškov. Poslovni rezultat je dober predvsem zaradi hitrejšega obračanja sredstev, saj je bil v letošnjem prvem polletju kar za 38 odstotkov višji kot lani v tem času. Vendar pa v Gorenjski predilnici ocenjujejo, da do konca leta 4,3 krat-nega obrata sredstev bržkone ne bodo uspeli obnoviti, kajti že koncem junija so občutili težave pri prodaji izdelkov, ki so namenjeni široki potrošnji. Vse bolj se pač pozna manjša kupna moč ljudi. Njihovi kupci pa vse bolj kasnijo pri plačevanju računov, še posebej kasnijo s plačilom obresti. Delavci ponovno glasovali proti Tržič, septembra — 2e več let si v Peku prizadevajo, da bi v prav vse delovne enote uvedli nagrajevanje po delu, da bi bila še posebej ovrednotena kvaliteta dela in ustvarjalnost posameznika. Za 70 odstotkov delovnih mest so tako nagrajevanje že uvedli, vprašljivih je le še preostalih 30 odstotkov. A ti so, kot kaže, trdovratni... Prvi referndum za sprejem skupnega samoupravnega sporazuma o osnovah za delitev osebnih dohodkov za celotno delovno organizacijo, je bil izveden že 3. julija letos, a je bil uspešen le na nivoju delovne organizacije. Zanj sta glasovali dve tretjini zaposlenih v treh delovnih kolektivih, v tozdih Orodjarna, Komerciala in Delovna skupnost pa referndum ni uspel. Ves ta čas so v tovarni vodili vrsto aktivnosti in ugotavljali, kaj je bil vzrok takšnemu odklanjanju sprejetje novega sporazuma. V petek, 25. septembra, so referndum ponovili in tokrat je uspel tudi v tozdu Orodjarna, v ostalih dveh delovnih enotah pa so mu še vedno nasprotovali. Glavni cilj novih osnov za delitev osebnih dohodkov in dograjevanje sistema nagrajevanja po količini in kakovosti dela je, spodbuditi kreativnost posameznika in dati več prostora tistemu delu osebnega dohodka, ki je odvisen od delavčeve ustvarjalnosti. Zakaj takšno nasprotovanje lahko vso delovno organizacijo prikuje na 80-odstotne osebne dohopdke? V Peku pravijo, da je verjetno večji del vzrokov iskati v splošni gospodarski situaciji, v nizkih osebnih dohodkih, nemalo pa tudi zaradi dejstev, da je za režijska delovna mesta, ki so v teh dveh delovnih enotah v večini, težko najti prava merila za merjenje dela in ustvarjalnosti. V Peku si bodo seveda še naprej prizadevali, da bi skupni samoupravni sporazum o osnovah za delitev osebnih dohodkov delovne organizacije vendarle dobili potrditev prav v vseh tozdih in da za osebni dohodek ne bo osnova opis del in nalog, temveč količina in kakovost opravljenega dela. To je, pravijo, edina pot. D. Dolejic IZ C0SP0PARSKECA SVETA Papirničarji uspešno izvažajo Slovenska papirna industrija ima v celotni jugoslovanski proizvodnji papirjev po količini približno 30 odstotni delež. Razvojni programi posameznih tovarn se v glavnem ne prekrivajo, večina pa jih predvideva korenite posege v posodobitev proizvodnje še v tem ali pa v naslednjem srednjeročnem obdobju. Uvršča se med uspešne izvoznike, letno na konvertibilni trg proda za okoli 100 milijonov dolarjev izdelkov. Sozd Slovenija papir, ki zaposluje 10.700 delavcev, se ponaša z dvotretjinskim deležem jugoslovanskega izvoza papirja, celuloze in kartona. Posebno pozornost zasluži Tovarna celuloze Obir v Železni Kapli na Koroškem, sozd je lastnik 98,5 odstotka zmogljivosti v Avstriji, ki znašajo 40 tisoč ton beljene sulfitne celuloze. V tovarni dela 216 ljudi, v glavnem za potrebe slovenske papirne industrije. Lanski promet je znašal 1,2 milijarde šilingov, s posodabljanjem in dograjevanjem opreme ga sproti povečujejo. Proizvodnja manjša za 3,4 odstotke Po podatkih zavoda za statistiko Slovenije je bila industrijska proizvodnja na Gorenjskem v osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 3,4 odstotka. Avgusta je bila glede na julij večja za 21,5 odstotka, kar je zaradi julijskih kolektivnih dopustov seveda razumljivo, glede na lanski avgust pa je bila manjša za 5,4 odstotke. v Sloveniji pa se je obseg industrijske proizvodnje v letošnjih osmih mesecih glede na enako lansko razdobje povečal za 0,8 odstotka. V desetih panogah, ki predstavljajo več kot 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je upadla kar v šestih, večja je bila le v štirih panogah. Najbolj, kar za 10,3 odstotke, se je obseg industrijske proizvodnje povečal v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov, za 5,8 odstotka se je povečal v živilski industriji, za 2,9 odstotka v predelavi kemičnih izdelkov in za 1 odstotek v predelavi kavčuka. Najbolj se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal v proizvodnji končnih lesenih izdelkov in sicer za 16,3 odstotka, v preostalih pa je padec manjši kot 10 odstotkov: v proizvodnji obutve je 9,1 odstoten, v proizvodnji električnih strojev in aparatov 7,9 odstoten, v kovinsko predelovalni dejavnosti 3,2, v črni metalurgiji 1,8 in v proizvodnji tekstilne preje in tkanin 1,3 odstoten. i* N 0 ¥ 0 S T Nova drsalka in polnilna linija Na nedavnem celjskem sejmu obrti sta nagrade za inovacije prejela tudi dva obrtnika z Gorenjske. Brusilec Janez Jenko, član obrtnega združenja Jesenice, je prejel za novo tekmovalno drsalko četrto nagrado za inovacije. Novost je plod njegovega sedemletnega dela v vrhunskem drsalnem športu. Nova drsalka ima drsno ploskev, ki omogoča različne obremenitve na drsalko ob izvajanju različnih likov (skoki, zaustavljenje) in predstavlja novost v svetu. Avtor jo je zaščitil v ZDA, Kanadi, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in seveda Jugoslaviji. Tisti, ki so jo preizkusili, trdijo, da jo bodo kmalu uporabljali vsi vrhunski drsalci. Priporočilo sovjetskega trenerja olimpijskih zmagovalcev vzbuja zaupanje v novost obrtnika z Jesenic. Obrtnik Edvin Ribiči iz Zgornjih Pirnič pri Medvodah pa je prejel peto nagrado za inovacijo in srebrno plaketo mesta Celje za polnilno linijo, namenjeno polnjenju posod z manjšo prostornino in sicer steklenic in plastenk s prostornino od 0,1 do 0,3 litra z vsemi vrstami tekočin, tudi s kislinami. Linija deluje avtomatsko s pnevmatsko opremo, njena zmogljivost pa je od 600 do 2.400 enot na uro. Na celjskem sejmu je razstavil polnilno linijo za polnjenje konkreturnih sredstev, lakov in barvic v plastenke s prostornino 20 mililitrov. Naprava avtomatsko dodaja v plastenke še mešalne kroglice, testira raven polnjenja, dodaja otiralce čopičev in vijače zaporke s čopiči. Napravi je mogoče dodati tudi avtomat za etiketiranje. Izdelek je zanimiv za vse proizvajalce, ki izdelke polnijo v majhno embalažo, odlikuje pa ga poleg nizke cene in domačih rezervnih delov tudi smotrnost pri izrabi prostora. @®m®KHJ©)EIIGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI Do praznika še okolica — Prebivalci Preddvora, Brega ob Kokri, Tupalič, Možjance, Potoč, Hriba, Nove vasi in Mač v krajevni skupnosti Preddvor se 3. oktobra za krajevni praznik spominjajo ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora na levem bregu Save med vojno. V zadnjih letih so v krajevni skupnosti poleg drugih akcij obnovili in uredili tudi dom družbenopolitičnih organizacij v Preddvoru, do letošnjega praznika pa tudi okolico oziroma parkirni prostor pred domom. Jutri, 3. oktobra, ob 19. uri bo v domu slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. — A. Ž. Spominska plošča okrajnemu odboru OF Koprivnik — Na Koprivniku v Bohinju bo občinska konferenca SZDL Radovljica v nedeljo, 4. oktobra, priredila priložnostno slovesnost ob odkritju spominske plošče okrajnemu odboru osvobodilne fronte za Bohinj. Svečanost pred stavbo krajevne skupnosti se bo začela ob 11. uri. Prireditelji vabijo na svečanost preživele člane vaških odborov OF, gospodarskih komisij, slovenske antifašistične zveze žensk, nekdanje člane zveze slovenske mladine, člane celic KP in aktivov Skoja, kurirje, pripadnike Vosa in narodne zaščite, borce Jeseniško-Bohinjskega inKokrškega odreda ter domačine. JR V nedeljo svečanost v Tunjicah Tunjice — Pri šoli v Tunjicah v občini Kamnik bodo v nedeljo, 4. oktobra, ob 14. uri odkrili spomenik umetnostnemu zgodovinarju dr. Francetu Steletu. Prostor pri šoli, kjer bo spomenik domačinu, na katerega so prebivalci te krajevne skupnosti še posebno ponosni, so uredili sami. Spomenik pa je izdelal Steletov učenec akademski kipar Stojan Batič. V krajevni skupnosti razmišljajo, da bi po dr. Francetu Steletu poimenovali tudi podružnično šolo v Tunjicah. Na nedeljski svečanosti bo v kulturnem programu poleg tunjiškega okteta, šolarjev in dramskih igralcev nastopil tudi pevski zbor Lira iz Kamnika. A. Ž. Srečanje z najstarejšimi Kranj — Sredi septembra je bila v krajevni skupnosti Kranj-Center proslava ob krajevnem prazniku. V okvir praznovanja pa sodi tudi vsakoletno srečanje z najstarejšimi krajani. Letošnje srečanje z najstarejšimi, več kot 80 let starimi Kranjčani, bo danes (petek) ob 17. uri v prostorih društva upokojencev v Kranju. Cerkljanski lovci so se izkazali Štefanja gora — Minulo nedeljo je lovska sekcija turističnega društva Cerklje v okviru krajevnega praznika pod Krvavcem pripravila tradicionalno lovsko športno tekmovanje v streljanju na umetne golobe in v tarčo na srnjaka. Zbralo se je kar lepo število lovcev iz cele Slovenije. Prehodni pokal krajevnih skupnosti pod Krvavcem pa je tokrat osvojila ekipa LD Udenboršt I. Do sedaj so ga branili lovci iz Celja. Drugo mesto je osvojila ekipa Šmarna gora I, tretje pa Udenboršt II. Med posamezniki je bil najboljši Zdravko Urankar iz LD Kamnik, drugo mesto je osvojil Franc Barbič (st.) iz LD Šmarna gora, tretje pa Zvone Udovč iz Celja. Še posebno pa so se v streljanju umetnih golobov na izpadanje izkazali cerkljanski lovci, ki so med prvimi petimi osvojili kar tri mesta. Ivan Jenko je bil prvi, Stare Ludvik tretji in Peter Slatnar peti. V tekmovanju na slepo tarčo pa je bil najboljši Ivan Škoda iz Cerkelj. Zmagovalnim ekipam in posameznikom so podelili tudi pokale, medalje in praktične nagrade. Skrb in pozornost za zgled Skofja Loka — Tako vodstvo kot sindikalna organizacija v Kmetijski zadrugi Skofja Loka sta lahko marsikateremu našemu kolektivu za zgled. To še posebej velja kar zadeva skrb in pozornost za nekdanje, upokojene delavce zadruge. Redno jih vabijo na novoletna srečanja, prireditve in druge svečanosti, pomagajo pa jim tudi pri nabavi ozimnice. V četrtek, 24. septembra, pa je sekretariat zadruge skupaj z osnovno organizacijo za svoje upokojence pripravil tudi izlet po Dolenjski. Ogledali so si Novoteks v Novem mestu, muzej v Kostanjevici na Krki in Formo vivo.Veliko zaslug, da je bil izlet zares prijeten, imata Mira Primožič in predsednica sindikalne organizacija Kmetijske zadruge Skofja Loka. F. G. Nova informativna turistična tabla — Turistično društvo Kranjska gora je postavilo v središču Kranjske gore pri hotelu Prisank in na avtobusni postaji elektronski informacijski tabli za vse tiste, ki prihajajo v Kranjsko goro kot turisti. S pritiskom na gumb je mogoče takoj zvedeti, kje se v Kranjski gori kaj nahaja. Tabla pri Prisanku označuje tudi kranjskogorske sprehajalne poti. Lani so zanju odšteli okoli 5 milijonov dinarjev.— Foto: D. Sedej Skupno praznovanje pod Krvavcem Povod je bila telefonija Cerklje, 1. oktobra — Ze od nedelje se tako rekoč na celotnem cerkljanskem območju pod Krvavcem vrstijo različne prireditve. Za skupno praznovanje so se letos odločili v petih krajevnih skupnostih. Jutri ob 18.30, pol ure pred začetkom slavnostne akademije v počastitev praznika, pa bodo v domu v Cerkljah slovesno podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi, organiziranosti in delovanju skupnosti krajevnih skupnosti Cerklje, Brnik, Grad, Pože-nik, Senturška gora, Velesovo in Zalog. Skupno praznovanje v petih krajevnih skupnostih pod Krvavcem v kranjski občini v spomin na 4. oktober 1944, ko je drugi bataljon Šlandrove brigade v Bolkovi hiši v Zalogu uničil štab črne roke, že do zdaj ni bilo posebnost. Da razmišljajo o tesnejši povezanosti in drugačnem delovanju, pa so mi povedali že lani. Takrat je namreč predsednik . sveta KS Cerklje Janez Martinčič skupaj s predstavniki organizacij razlagal, da razdrobljeno in zgolj posamično delovanje, ki so mu bili priča prejšnja leta, ne vodi nikamor. Spomnil sem se, da so uspešno drugače organizirani in povezani na primer v Medvodah. Potem smo se še nekajkrat pogovarjali o tem in letos do praznika je ideja dozorela. »Tokrat sicer še praznujemo v starem obsegu petih krajevnih skupnosti, brez Velesove-ga in Grada, v prihodnje pa bomo morda tudi praznovanje razširili na celotno območje sedmih krajevnih skupnosti,« je ta teden razlagal Janez Martinčič. »Sicer pa segajo začetki skupnega sodelovanja krajevnih skupnosti na cerkljanskem, ki ga bomo jutri tudi formalno potrdili s podpisom samoupravnega sporazuma, že v obdobje gradnje telefonije. Pa tudi pred tem so že bili poskusi o skupni organizi- Gradnja mrliških vežic je tudi pravi začetek skupnega sodelovanja ranosti in tesnejši povezanosti. Druga akcija, ki pa nas je dejansko združila in lahko rečem, da bo zato tudi uspela, pa je sedanja gradnja mrliških vežic. Sest krajevnih skupnosti oziroma 16 vasi, v katerih je okrog 1000 gospodinjstev, sodeluje v njej.« Pol ure pred jutrišnjo akademijo, na kateri bo slavnostni govornik predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, se bodo s svečanim podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti sedmih krajevnih skupnosti odločili, da bodo poslej na celotnem območju za- govarjali skupne interese in potrebe, kar zadeva prostor pod Krvavcem, urbanistično načrtovanje, varstvo okolja, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, rekreacijo in druga področja dela in življenja. »Pobudo in predlagano rešitev skupne povezanosti v sporazumu, ki smo ga na podlagi izkušenj krajevnih skupnosti v Medvodah prilagodili našim možnostim, so obravnavale vse krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL,« pravi Božo Janež, predsednik Po današnjem popoldanskem teku po ulicah Cerkelj in slavnostni akademiji ter zabavi s plesom jutri zvečer bodo praznovanje sklenili v nedeljo, ko bo ob 8. uri v Lahovčah ribiško tekmovanje, v Poženiku tekmovanje na rolkah in v Cerkl ah tekmovanje traktoristov. Sklepna svečanost pa bo potem ob 14. uri pri spomeniku NOB v Lahovčah krajevne konference SZDL Cerklje. »Posebnih pomislekov tokrat ni bilo. Se več, zj" Čela so se že razmišljanja, <** bi po nedavni izgradnji telet«" nije zdaj tako povezani šli v ponovno akcijo za razširi**^ telefonskega omrežja na cfJ lotnem območju. Prvi poda* iz ankete namreč kažejo, da J* še najmanj 400 interesentov za telefon.« In kako kaže trenutno skupna akcija za izgradnjo »ruških vežic? »čeprav smo na začetku precej kasnili zaradi zbiranj* vse potrebne dokumentacije in dovoljenj, me zdaj ne skrbi več, da ne bi izpolnili obljuba ki smo jo dali krajanom <* zbiranju prispevkov. Zgrajen« bodo do konca tega meseca m predvsem sem tudi prepričan' da bo to lep objekt, taksen, »J bo sodil v okolje,« pravi tajni* gradbenega odbora Marjan Prosen. •Čeprav se napovedi kaj rad« izrodijo, pa tudi nehvaležen« so, pa ob podpisu samoupravnega sporazuma o sodelovanju krajevnih skupnosti n» cerkljanskem, če ne drugo, gotovo lahko ugotovimo to, a» so zastavili korak, ki za celotno območje marsikaj obeta. A. Žalar Še posebno delovni so mladinci Drago vzdrževanje postojank Gorje, septembra — »Imamo dve visokogorski planinski postojanki: Planiko na 2408 in Dolič na 2120 metrih. Vedno več pa imamo julija, avgusta in septembra težav z oskrbovanjem,« je povedal predsednik planinskega društva Gorje Lojze Jan. Planinsko društvo Gorje pri Bledu je bilo ustanovljeno pred 58 leti. Danes ima okrog 800 članov, med najbolj delovnimi pa so mar-kacisti ter člani v alpinističnem in mladinskem odseku. Med nedavnim obiskom v krajevni skupnosti smo se pogovarjali tudi s predsednikom društva Lojzetom Janom. »Vedno več težav imamo z oskrbovanjem dveh visokogorskih planinskih postojank, in sicer Planike ter Doliča. Stroški tako naraščajo, da se sprašujemo, koliko časa jim bomo kos. Čeprav pri oskrbovanju veliko pomagajo mladinci, ki so zares delovni, nas na primer velja prenos enega kilograma hrane s Krme do postojank že 400 dinarjev.« Vendar pa v vodstvu planinskega društva ugotavljajo, da se s tovrstnimi težavami spopadajo tudi drugi. Zato bo prej ko slej na tem področju treba nekaj narediti. Trenutno pa delovni in zavzeti planinci z Gorij obnavljajo nekdanjo karavlo pri Planiki. Na površini osem krat osem metrov bo spodaj neke vrste gospodarski objekt, v zgornjem delu pa nameravajo urediti 40 skupnih ležišč. Precej prostovoljnega dela so že opravili člani planinskega društva, sodeluje pa pri tej akciji tudi Planinska zveza Slovenije. »Upamo, da bomo z gradnjo še letos prišli do prve plošče. Vendar pa so prevozi gradbenega materiala s helikopterjem precej dra- gi,« ugotavlja Lojze Jan. A. Žalar Zakaj tokrat drugače? Gorenjski delegat inž. Ivan Kepic, ki je tudi član predsedstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije, je na nedavni seji predsedstva, ko je le-to obravnavalo težave pri preskrbi z vodo v slovenskem Primorju, vprašal, zakaj v koprskem primeru ne rešujemo problema iz komunalnih in bančnih sredstev. Tako delajo namreč po vsej Sloveniji. Opozoril je, da bi soudeležba območnih vodnih skupnosti Slovenije, ki naj bi po predlogu prispevale 3,5 milijarde dinarjev za izgradnjo vodovoda JAižana-Koper, zelo zamajala dejavnost Območne vodne skupnosti Gorenjske. Gorenjska skupnost je namreč že letos pristala na sofinanciranje čistilnih naprav na Savi med Ljubljano in Vrhovim v občini Laško. Denar vodnega gospodarstva je namenjen za iskanje vodnih virov in ureditev le-teh, ne pa za polaganje cevovodov, je poudaril inž. Ivan Kepic. S. J. Velika razstava ptic Kranj — Kranjsko društvo za gojitev sobnih ptic Lišček, ki deluje že osem let in ima okrog 30 članov, je znano tudi po tem, da ob koncu leta prireja v Delavskem domu v Kranju stalne razstave ptic. Letos pa je društvu zaupana organizacija državnega in republiškega prvenstva. Prireditev bo v Delavskem domu v Kranju od 11. do 20. decembra. V društvu, katerega predsednik je Alfonz Kern iz Spodnjega Brnika, se že nekaj časa skrbno pripravljajo na prireditev. Upajo, da jim bodo pri tej odgovorni prireditvi priskočile na pomoč tudi delovne organizacije in zasebniki iz občine. Prijave za sodelovanje na republiškem in državnem prvenstvu bodo začeli zbirati sredi oktobra. Pričakujejo, da se bodo na prvenstvu v Kranju predstavili gojitelji iz cele države s preko dva tisoč sobnimi pticami. A Ž. Ocenili bodo škodo po toči Kranj — Kmetje lz vasi Breg ob Savi so kranjski davčni upravi sporočili, da jim je neurje s točo,v noči od 2. na jj* september, povzročilo škodo na polju in seveda vprašali, če so upravičeni do davčnih olajšav. Občinski izvršni svet je že imenoval posebno komisijo, ki bo škodo ocenila, ocena pa bo služila uveljavljanju zahtev po davčnih olajša' vab. Priznavajo jih tako, da se katastarski dohodek tak« parcele zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je n* njej zmanjšal donos, katasterski dohodek pa se zmanjša za ustrezen znesek, če je zmanjšanje več kot 20-odstotno• Stiska na pokopališču — Na pokopališču v krajevni skuP|% sti Lom pod Storžičem ni več prostora. V krajevni skuP^VrL so se že lani lotili priprav, da ob starem pokopališču uJeT^t novega. S prostovoljnim delom so že uredili temelje. Zdaj F£ kot pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lovr ^ čak, jim manjka še približno tri milijone dinarjev, da W zg^\ dili ograjo. »Kakorkoli že, vendar moramo letos postaviti v ograjo. Prihodnje leto pa bomo morali vsi skupaj razmis tudi o mrliških vežicah...« — A. 2. TRN V OČESU_ Padli na izpitu Priznanje in pohvalo zaslužijo člani Hortikulturnega o štva Kranj in posebnega odbora za urejanje kanjona Kokre seveda vsi tisti — od deklet Ekonomske srednje šole do voja garnizije Staneta Žagarja — ki so se udeležili sobotne akc J Naslednja bo prihodnjo soboto, 10. oktobra. jja Tale dva posnetka pa smo naredili na večkratna 0PoZ°ma-v uredništvu. Poškodovani robnik prometnega znaka je v se ^. forskem križišču v Čirčah, plevela, ki je prerasel zelenice V žiščih, pa je kolikor hočete ob kranjskem vzhodnem Pri.^ilUa0j-na avtocesto, v šenčurskem križišču in tudi ob novi cesti Kr ^ Britof. Gre res samo za denar? Prej bi verjeli, da so tisti, K lastniki oziroma upravljalci, padli na izpitu. 2. OKTOBRA 1987 KULTURA .5. STRAN @®mSS$JJ©ISnGLAS V ponedeljek odprt, drevi sklenjen festival ekoloških in etnoloških filmov- SKUPNA ZAVEST PRETEKLEGA ZA NAJBOLJŠE PRIHODNJE REŠITVE 30. septembra - pravno bo pet dni tretjega mednarodnega .e^ivala "»«mo mimo besed, izrečenih na ponedeljkovem svečanem odprtju v ^^»^»SJJSS'. !g.1ŽZ opredelnjejo za ohra- terjajo spoštovanje in ohranjanje človekovega okolja in celotne narave.« °dnos d© ekologije in okolja — Foto: F. Perdan Umestnosti povezave ekologe in etnološke tematike se je dotaknil tudi slavnostni govorec J-omaž Vuga, predsednik republiškega komiteja za varstvo ?*olja in naravne dediščine, ko 3 u aeJal, da gre preprosto za ohranjanje skupne zavesti prebega, da bi v njem črpali moči ln najboljše rešitve prihodnjega. »Narava sama nas je prisilila, (P smo se zavedli resnosti posledic našega brezbrižnega rav-nai»ja. Cena za njihovo odpravo J* visoka. V Sloveniji bi samo za ^jbolj žgoče probleme morali v slednjih desetih letih namenjati dva do tri odstotke družbena proizvodu. Pa ne gre le za nenar,« je poudaril Tomaž Vuga, »potrebno bo spremeniti marsikatero navado, ki počiva na miselnosti, da narava lahko sprejme in popravi vse, kar človek zagreši in da so njene zmogljivosti neomejene. Prav v tem os-veščanju je vloga tako privlačnega medija, kot je film, zelo pomembna.« Bera filmov na letošnjem tretjem festivalu v Kranju, ki si je kljub svoji mladosti že utrl mesto v svetu in dobil podporo mednarodne konference kratkega filma, je dokaj bogata. Producenti so poslali 65 filmov, in to iz osemnajstih držav. Res, da je številka za deset filmov skromnejša kot pred dvema letoma (pozna se predvsem naključni izpad Amerikancev in Francozov, katerih filmi so še na carini), a kakovost zato ni nič slabša. Z njo posebej izstopajo Čehi, Poljaki in Avstralci — zlasti velja izpostaviti njihov sinoči predvajani film Mama, kako se napiše Gorbačov — medtem ko si Jugoslovani namesto pohvale zaslužimo veliko črno piko. Samo po en film v vsaki zvrsti, skupaj torej dva, pričata o nizki kulturni zavesti, dokazujeta, da nam je čisto vseeno, kaj se dogaja z našo sicer bogato kulturno in naravno dediščino. Skromen obisk v dvorani Centra to samo še dodatno potrjuje, saj je domala več festivalskih gostov in novinarjev kot ljudi, ki kupijo karto. V petih dneh se bo v dveh večernih predstavah, ob 18. in ob 20. uri, zvrstilo skupaj 28 filmov iz trinajstih držav, ki jih je izbrala selekcijska komisija (Stanka Godnič, Marjan Maher in Tone Frelih). Filme ocenjuje mednarodna žirija (predsednik dr. Boris Kuhar), ki bo drevi razglasila najboljše in podelila nagrade. Vzporedno s festivalom je bilo v torek dopoldne na Brdu tudi večurno posvetovanje o jedrskih odpadkih in njihovem shranjevanju, v avli kina Center pa so Mladinska knjiga, Partizanska knjiga, Slovenska matica, Mohorjeva družba in Slovenski gledališki in filmski muzej pripravili priložnostno razstavo Originalna slovenska etnološka literatura. Drevi svečan zaključek in razdelitev nagrad Kranj, 2. oktobra — Tretji mednarodni festival ekoloških in etnoloških filmov bo drevi ob osmih za dve leti zaprl vrata gledalcem. V zadnji predstavi bo na ogled švedski film Ljudstvo Inughujev, ki mu petčlanska mednarodna žirija podeljuje zlato medaljo grand prix letošnjega festivala. Srebrno medaljo bo prejel poljski film Vsaka živa stvar, bronasto medaljo britanski Električna gora, posebno nagrado za najboljši ekološki film danski Černobilska jesen in posebno nagrado za najboljši etnološki film češki Večni hrast. V žiriji so: dr. Boris Kuhar, Ni jaz Abadžič (Jugoslavija), dr. Renato Morellli (italija), Charles Hedges (V. Britanija) in Tue Sten Miiller (Danska). Kot rečeno, bo tretji festival zaprl vrata drevi ob 20. uri, ko bo nagrajence pospremil še zadnji film iz sporeda: švedski film Ljudstvo Inughujev, eksotična pripoved o arktičnih Eskimih, ki žive med preteklostjo in prihodnostjo. Tudi mi vsi smo na razpotju: bomo znali ohraniti, kar so nam zapustili predniki, bomo danes znali najti čim boljše rešitve za prihodnje življenje narave, katere del smo? Morda so nam katero od rešitev nakazali prav festivalski filmi? H. Jelovčan Predstavitev proze Valentina Cundriča V VIŠAVAH DUHA TAKO KOT NA DOMAČEM DVORIŠČU ndrič eva proza je bila predstavljena na literarnem večeru v salonu Dolik — Pesnik išče navdih v konkretnih okoljih, dogodkih in doživetjih: Blejski kot, Pokljuka, v otroštvu... peSnj»^ntm Cundrič je bil — in je se — predvsem pesnik. Njegov ■ 1980 «iPUS ^e ec*en najobsežnejših na Slovenskem, saj je samo po kakov 1 t sk°rai 50 zbirk. Razumljivo je, da pri tolikšni produkciji njih z zaostaja za številom. Besede, osamosvojene svojih vsakda-zije ' em6ljskih funkcij, se v brezzračnem prostoru Cundričeve poe-n.jeil; n.0zično oplojujejo in razmnožujejo. Za potrebe svojega pešpoti znJe ^undrič izumil celo svojo lastno etimologijo, seveda ne po (beri- anstvenega raziskovanja, pač pa po poti pesniške imaginacije tudj uSamov°lJnosti). Poleg gostobesednosti je za to poezijo značilna Cun(j ?rmetičnost. O čemer je Holderlin samo pobožno sanjal, to je fiŠču i^. Se8eh po višavah duha se sprehaja kot po domačem dvo-njin nj Jegove pesmi so kemično očiščene vsega pozemskega. Na ^rnatem&^e^ev krvi. sperme, znoja in solza. Spominjajo nas na pa-Pravjj0v roze, zalivane z destilirano vodo. (Izjeme samo potrjujejo neni^rp^r^eva Proza> vsaj tista, ki je bila predstavljena na literar-?*avdih *aU sePtemDra v salonu Dolik na Jesenicah, je drugačna. ^^tjih-ni6 ^n ^a tucn naJ^e) v konkretnih okoljih, dogodkih in do-£?•). O eJ.s.ki kot. Pokljuka, pesnikovo otroštvo v vasi P. (Poljšči-Mv0je(/e gle mize niso dobro pripravljene, ve dijo se kar tako, ad hoc, dva gosta s» med seboj pogovarjata, medtem JJ je članstvo na ravni mladinskih JJ*. cionarjev. Občutek imam, kot da " bili krožkarji OZN - a. Tukaj se nfl» razvilo nekaj posebno novega. n°j^ nega posebnega spektakla ne bo . en festival več« PETEK, 2. OKTOBRA 1987 CELJE 87 7. STRAN @®SISSaJJ©IESGLAS TONE ANDERLIČ V PRIČAKOVANJU BURNE POLITIČNE JESENI ^'festivala smo poiskali Toneta Anderliča, prvega človeka slovenske mladinske organizacije, ki je bil v teh r~7/*sttvalskih dneh zelo zaposlen. Prvi in zadnji dan je vodil plenarna zasedanja in pogovore z gosti, v soboto pri-j7™ftval nekaterim okroglim mizam, prav tako pa tudi sklical sejo predsedstva republiške konference ZSMS. Na lli L morali potrditi novega glavnega urednika Mladine Roberta Botterija. vendar seja ni bila sklepčna. Tone Ander-* »m Je povedal nekaj končnih vtisov s festivala in nadaljnjem delu mladinske organizacije. Koliko po tvoje ta festival odra-Čn "i"8*' drugačni, demokrati-"eJS| in bolj odprti način dela ^Minske organizacije? ^»slim, da se potrjujejo priča-vanja, da gre festival v smeri Piranja organizacije oziroma opiranja političnega in družbena delovanja naših političnih rganizacij. To se je pokazalo na aznih okroglih mizah, plenu-st h 'n sPremIJaJ°*m dejavno-ti h ^rav ta^° moramo poveda-. da je v primerjavi z lanskim nadVal°m v Novi Gorici« tista v jr^radnja, ki sem jo pričako-* • d°sežena in dobiva neko no-,Vsebino, ki razbija tradicio-nf n° 4°-letno politično delova- st, da pridejo do izraza razli-«00 razmišljanja, da se oblikuje-K ?eobvezna stališča itd.« ^ako boste rezultate oziroma gotovitve letošnjega festival« uporabili pri samem delu mladinske organizacije? »Zdi se mi, da je ravno to najpomembnejše. Po lanskem festivalu smo praktično vse ideje in zahteve uspeli vgraditi v naše akcije skozi vse leto. Cela vrsta vprašanj je dobila prav na festivalu neko širšo podporo, pa čeprav je nekatere to tudi vznemirjalo, govorili so tudi o eks-cesnih pojavih itd. Pri tem je šlo za štrajke, civilno družbo, civilno služenje vojaškega roka, štafeto itd. Pričakujem, da bo tudi letos tako. Teme so bile take, da odpirajo vsa družbena vprašanja v najširšem smislu. V pričakovanju burne politične jeseni, bi to lahko bila dobra osnova za naše delovanje vnaprej.« Za konec še vprašanje, ki leti na splošno nestabilnost v državi. Ali je po vseh padcih, odstopih in aferah, ki so se zgodile v zad- njem času, ZSMS stabilna? V mislih imam tudi kadrovsko vprašanje. »Mislim, da vse bolj, kajti v celotni organizaciji se prepričujemo, da smo vendarle odprli celo vrsto vprašanj, ki so v negativnih konsekvencah dobila potrditev v javnosti. To nas utrjuje v prepričanju, da ob raznih odklonih (levo, desno, naprej, nazaj...), obstaja neko zdravo jedro, ki bi lahko vleklo naprej. Verjetno je bilo to vprašanje namenjeno tudi meni osebno. Seveda nisem pod nič manjšo kritiko ali celo pod večjo kot ostali. Vendarle pa pričakujem odprto besedo, odprto kritiko in v kolikor se bo pokazalo, da je potrebno odgovarjati zahtevam časa in trenutka, bo tudi čas za posege na kadrovskem področju.« Petra Škofic DELNICE V SOCIALIZMU KMETIJSTVO Kriza socializma zahteva kore-JJJto ekonomsko reformo. Njen *«n»elj je uveljavitev tržnega gospodarstva in znotraj tegp tudi ■JP kapitala in vrednostnih panjev. pU> so mladi v Celju poslušali "j spraševali udeležence okro-*■« mize o delnicah glede mož-nJ>sti uvajanja vrednostnih papirjev pri nas. Ob potrebi za več-1° mobilizacijo družbenih in pristnih sredstev so delnice pri nas sporne, ker vzbujajo strah Pred preveliko privatizacijo. Bolj Kovač je zavrnil ta strah s patkom, da je v Veliki Brita-n,i» samo 10% delnic v privatnih ^ah, ostale namreč pokupijo ?°°i«tja in institucije, ki imajo sredstev. Jože Knez je go-*°n> o usodi podobnih pobud v i^leklosti« posebno v letih 2J5~1»72, Skupaj z ostalimi "aeleženci se je vprašal, ali bi iik današr»jiri ekonomski pogo-snl lfinflaclia. finančni kaos) Ploh našel podjetje, v katerega investieral sredstva. Tone Florjančič in Robert Cerne sta spregovorila o delu skupine v CK ZKS, ki pripravlja analizo tega področja in pričakujeta zaključke prihodnji mesec. Raz-pravljalci so se strinjali, da za trg kapitala in vrednostnih papirjev potrebujemo tudi nove institucije, ki jih sedaj nimamo. Zavrnili so misel o novih »socialističnih delnicah« in zahtevali, da vrednostnim papirjem damo pravo ime. Odgovora na vprašanje, kako združiti pravice upravljanja, ki izhajajo iz delnic, z našim sistemom, niso našli. Osnovna pridobitev socializma je, da pravica do upravljanja izhaja iz dela in ne iz lastništva. Igor Omerza poleg fleksibilnega kapitala pogreša fleksibilnost pri ustanavljanju novih delovnih organizacij in njihovem ukinjanju ter podjetnost posameznikov. Srečo Kirn je dodal misel klasikov marksizma, da bomo zares v socializumu, ko bomo vsi kapitalisti. Ob vseh problemih gospodar- stva je velika škoda, da trga kapitala zaradi političnih in ideološki razlogov ne razvijamo tako, kot to zasluži. Razlika med obveznicami in delnicami je predvsem v tem, da delničarji dobivajo hkrati tudi pravico upravljanja s sredstvi, ki jih (lajajo za nakup vrednostnih papirjev. Obveznice pomenijo preprostejšo obliko združevanja sredstev, spodbujanja akumulacije in njene učinkovite alokacije. Delnice so nasplošno učinkovitejše sredstvo združevanja lastninske, podjetniške in finančne funkcije, bolj motivirajo in ekonomsko prisiljujejo k racionalnejšemu gospodarjenju s finančnimi sredstvi kot obveznice. Ker delnice zahtevajo soupravljanje (nadzor nad upravljanjem) dejansko nasprotujejo našemu dosedanjemu razumevanju samoupravljanja in načelno izključujejo vsakršno obliko zunanjega nadzora. S. Hudobivnik V okviru mladinskega festivala je pod vodstvom Adrijane Zupan potekala tudi okrogla miza o kmetijski problematiki. Časovno je bila gotovo med najdaljšimi, vendar ugledni strokovnjaki ljubljanske in mariborske univerze, Zadružne zveze Slovenije in ostali, niso prav rešili problemov, ki so jih prek vprašanj razgrnili mladi uddleženci. Razloga temu ni iskati v premajhni odzivnosti, temveč v dolgih, predavateljskih, morda premalo konkretnih, odgovorih ter medsebojnih dialogih razpravljal -cev. Teze za razpravo so bile podane že pred festivalom in so nakazovale smernice po katerih naj bi stekel pogovor. Mladi so se predvsem oprijeli vprašanja trenutnih razmer v kmetijstvu, tako zasebnem kot družbenem, ki so vsekakor premalo perspektivne in celo neprivlačne, tako za kmečko mladino, kot tudi za mlade, ki prihajajo iz kmetijskih šol. Poudarili so družbeno- politično inštitucionaliziranost zadružništva, saj je osnova za ustanovitev zadrug družbena lastnina, interes zadrug pa preveč sloni na pridobivanju lastnega prihodka. Zato bi bila potrebna reorganozacija, kajti le tako bi dosegli, da bi kmetje verjeli, da je to njihova organizacija, v kateri bodo enakopravno odločali o proizvodnji, ne pa le poslušali navodila, kaj je rentabilno pridelovati in kaj ne. Kasneje pa se potem to izkaže za nepravilno. Tako se tudi postavlja vprašanje vmešavanja države v kmetijske zadeve in problem uvoza koruze ter mesa, čeprav ju je pri nas dovolj. Mlade moti tudi neenakovredno nastopanje udeležencev v kmetijstvu v organizirani politični moči, torej politično priznanje, socialna in nacionalna ogroženost kmeta, večja kre-ditiranost družbenih od zasebnih kmetijskih objektov, velike terjatve pri zasebnem kmetij- stvu, zapostavljenost kmetijstva v pedagoški ustanovah, špekuli-ranje s kmetijskimi zemljišči itd. Odgovori so bili glede na predavateljski odnos do mladih, kar preskopi in na vprašanje zakaj se zvišujejo, davki in dajatve (npr. katastrski dohodek, socialno zavarovanje) so odgovorili, da je kmetijstvo pač del reprodukcije, čeprav se ve, da prihodek iz kmetijskih prehaja tudi v nekmetijske panoge. Poleg rešitve zadružništva z njegovo reorganizacijo in priznavanjem kmetijstva kot stroke, so mladi predlagali tudi dodelitev družbene zemlje, ki se nerentabilno izkorišča, v roke zasebnim kmetom. To pomeni, da bi vrnili podruž-bljeno lastnino, povečali zemljiški maksimum predvsem na čistih in proizvodno uspelih kmetijah ter jih ustrezno kreditirali, trg pa reševali s subvencijami. A. Povh SPEKTAKEL ii Ljubljane, stu- Sfti2 'e 'e v redu ker sem sele Pri" mb niSem še bil na nobeni Otatf in iV. C8r me zanima samo Laibach ,n Miladojka Youneed« Primož Bizjak iz Nove Gorice: »Prišel sem zato, da bi slišal, kaj imajo povedati. Zanima me okrogla miza o svobodi obveščanja, ker svobode pač ni Mislim, da je festival dobra stvar. 0 marsičem se ne sme govoriti, festival pa je način, da mimo institucij govoriš o tem, o čemer sicer ne smeš Bil sem tudi na Laibac-hu, vendar se mi je koncert zdel slabši kot tisti v Ljubljani« NI BIL Neznana CelJanka: »Sem domačinka in zame je to tema. Mesto je že na pol mrtvo, spimo, sploh ne vemo, kaj bi se tukaj lahko zgodilo, da bi bilo drugače. Skoda. Bila sem na pogovoru z Milosavljevi-ćem, vendar to ni bil pogovor, ampak branje. Tudi na koncertu Laibach sem bila. To je »pribit« narod.« Tomaž Glažar, Republiški center kluba OZN: »Program je vsebinsko zanimiv, tudi veliko mladih je tujka, tako da se mi zdi kar v redu. Včerajšnje predavanje Miloša Milosavljevića ni opravičilo naših upanj. Na razpravi o delnicah je bila precej dobra razprava s konstruktivnimi predlogi, ki so se zaključili z ugotovitvijo, da smo zaenkrat nemočni. Upam, da bodo nadaljnje razprave konkretnejše in boljše od Milosa-vtjevićevega predavanja« P. Škofic (S@IMiSSyj©IESGLAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 2. OKTOBRAJ987 ^^^K^^^^^ jb^^J^J^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ KUHINJE I SEDEŽNE I SPALNICE 1 DNEVNE GARNITURE oktobra SOBE ugodna prodaja pohištva na 6 mesečni brezobrestni kredit v salonu pohištva Globus, Dekor Kranj, ZALA Gorenja vas in SLON Žiri r~-\ Že sedaj mislite na hladne zimske dni — oskrbite se s kurjavo! S TAKOJŠNJO DOBAVO VAM NUDIMO zelo kakovostne uvoz iz Avstralije 22,44 MJ/kg 5.300 ccal/h 0,3% 1,8% 107.477 din/t • visoka kurilna vrednost • majhna vsebnost žvepla • zelo malo pepela • Prodajna cena PREMOG - OREHOVE C (Zenica) • Kurilna vrednost • Prodajna cena NAROČILA IN VPLAČILA SPREJEMAJO PRODAJALNE: • Kurivo, Naklo tel.:47-000 • Univerza!, Jesenice tel.:81-484 • Železnina, Radovljica tel.:75-670 • Železnina, Bled tel.:77-359 • Mercator, Tržič tel.:50-894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8, ob sredah od 13. do 18. ure. 18,06 MJ/kg 4.300 ccal/h 86.260 din/t MERKUR kranj J -> Nič več z vrečo denarja v nakup pohištva....! PRODAJA POHIŠTVA VSEH VRST, TALNIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV... na 6 mesečno obročno plačilo Posebno ugodna cena sedežne garniture Delfin in sestavljivega pohištva DEA V SALONU POHIŠTVA MERCATOR TRŽIČ Bračičeva 1a, tel.:50-898 Delovni čas: 7 - 18, ob sobotah 7-12 ■f \ DAMSKI SALON Ina Pezdevšek 64000 KRANJ-ČIRČE Gregoričeva 26 Cenjene stranke obveščam, da imam novo telefonsko številko — se priporočam! NOVO! ® 34-485 Združena lesna industrija Tržič po. ZLIT ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ p.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. STRUŽENJE Pogoji: kovinar (strugar), 2 leti delovnih izkušenj, čas uvajanja 2 meseca Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Združena lesna industrija Tržič, Ste Marie aux Mineš 9 komisija za delovna razmerja DO. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po obravnavi komisije za delovna razmerja DO. KULTURNA SKUPNOST KRANJ Svet za razvoj objavlja razpis za velike in male Prešernove plakete, ki jih podeljujejo kulturnim skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo Občinska konfernca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij ter organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnosti. Predlogi (s splošnimi podatki o kandidatu in s kratko utemeljitvijo predloga) z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje do 15. oktobra na naslov: Kulturna skupnost Kranj, Poštna 3, Kranj. ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ SKRBI ZA VAŠO LEPOTO IN ZDRAVJE frizerski salon masaža savna kozmetika FRIZERSKI SALON PIRC Staneta Žagarja 40 VAM NUDI POSEBNE USLUGE: — VEČERNE FRIZURE — MAKE UP VSAK PETEK IN SOBOTO OD 19h DO 22h ZA OSTALE DNEVE SPREJEMAMO NAROČILA NA TEL: (064) 26-984 žEim em lepe? IMAH ZVEČER ZMENEK. VEČERJO ALi PA GRESTE NA PUS. V DISCO? Ali SE PRED OGLEDALOM TRUDITE, DA BI IZBOLJSAU SVOJ IZGLED ZA TAK VEČER ZA TO POSKRBIMO MM ALPETOUR IZOLA. Simonov zaliv, vikend-paket po ugodni ceni za zaključene skupine ISTRA, (Poreč, Vrsar) jeseni in pozimi, za posameznike, ugodno OHRID , več dvo- oz. trodnevnih izletov, od 8.10 naprej RIM-FIRENCE , letalo-bus, odh. 26. in 29. 11 CARIGRAD , posebno letalo, odh. 26. in 28. 11 CSSR (Praga, Brno, Bratislava), za zaključene skupine v oktobru in novembru Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. p= zavarovalna skupnost triglav ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupno* Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. IZTERJAVA, FAKTURIRANJE IN KNJIŽENJE ZAVAROVALNE PREMIJE DRUŽBENEGA SEKTORJA 2. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ZrVLJENJSKlH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU: - KRANJ-STRUŽEVO -DUPLJE 3. ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ZrVLJENJSKlH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU — KRANJ — Vodovodni stolp Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom zfl nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: da ima končano srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in da ima 3 leta delovnih izkušenj pod 2 in 3: da ima končano srednjo ali najmanj poklicno šolo (V ali IV stopnje) neopredeljene smeri, da ima 1 leto delovnih izkušenj, da je star najmanj 18 let in da ima (moški) odslužen vojaški rok, da ima veselje do terenskega dela in dela z ljudmi ter, da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj lastoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokaz' ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8 dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega rok«- SGP J GRADBINEC H, 2. OKTOBRA 19T87 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 9. STRAN @®II^IrM©IESGLAS TV SPORED 2. oktober 10.00 Tednik 00 Po sledeh napredka n.40 P. O. Enquist: Avgust Strindberg, ponovitev 4. dela švedske ic ... "adaljevanke 545 Videostrani '6.00 Tednik 17 °° po sledeh napredka '40 Vukov kotiček. 5. del n ce otr°ške serije TV Beograd "•55 Dr. Who: Maščevanje pločevincev, 9. del la-in angleške serije Več veselja z vrtom, 4 . oddaja 845 Risanka oXX Pr°Pagandna oddaja »00 Obzornik ' Jf TV sporedov Ji' Propagandna oddaja ' 5 Zrno. vreme J 30 TV dnevnik 1» 55 Propagandna oddaja ^■05 j. Jakes: Sever jn jug 2. 20 e« anwiške nadaljevanke f" 50 Propagandna oddaja ^55 Zakon ljubezni, 4. del angleške dokumentarne 21 a ser,'e o, ;jj Glasbeni ropot, ponovitev jIH TV dnevnik *«■*) Ciklus Clauda Chabrola: Znamenje ponosa, ^ francoski film °°25 Videostrani ——^jdajniki II. TV mreže 17'S TeSt '■30 »Fazoni i fore«, otroška SS ^ S'S a sanka {KS številke in črke-kviz »00 Alpski večer, 6. oddaja i* 30 TV dnevnik E.Wolf-Ferrari. Zvedave ženske, predstava Opere 25 m lNG Liub|iana "•'U Dežela Kalmar, švedski 25 -»c film **-35 En avtor, en film 8.20 8.25 8.55 '0.30 10.35 12.30 16.00 17.10 17.30 18.00 TV Zagreb I. program Poročila »Fore i fazoni«, otroška oddaja TVvšoli. Kdo dela, kako dela; Živimo z glasbo, Nemščina, Književni TV vrtiljak Poročila TV v šoli: Helenizem, Risanka, Vukov leksikon, Južni Slovani, Risanka, Iz naših krajev, Zadnje minute Poročila TV v šoli: Nemščina, Književni TV vrtiljak Kronika Reke »Fore i Fazoni«, otroška oddaja Znanost 1830 Risanka 18.40 številke in črkekviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Čigav otrok, avstralska nadaljevanka 21.00 Kviz 22 00 TV dnevnik 22 20 Kulturni magazin 23 50 Poročila 23.55 BIS — nočni program 3. oktobra 8.00 Videostrani 8 10 Kljukčeve dogodivščine, ponovitev 6. dela lutkovne serije 8 25 Moj prijatelj Piki Jakob. 6. del otroške serije 8 45 O. Župančič: Naslikam Tičko 8 55 Narodni parki: Skadarsko jezero, oddaja TV Zagreb . 9.25 Aktualno: Enake pravice -različne možnosti 10.25 Videostrani 14.10 Videostrani 14.30 Laurence Oliver-Življenje, 2. del. angleškega filma 15.50 Kratki film s 3. mednarodnega festivala etnološkega in ekološkega filma-Kranj 87: Vsaka živa stvar, poljski in Stiskanje olja v Hetesu, madžarski 16.20 Glasovi zgodovine: Kvarne Nkrumah 17.00 DP v košarki (m) Bosna : Zadar 18.26 Na zvezi 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Knjiga 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Pop satirikon: Marjana Deržaj 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Ugrabljeno letalo. ameriški film 22.35 Tv dnevnik 22.50 N Shute: Mesto kot Alice, 3. del. avstralske nadaljevanke 23.45 Videostrani Oddajniki II. TV mreže 14.15 Test 14.30 Kako biti skupaj 15.00 Kralj brez srca, finski film 16.30 V registraturi, ponovitev dramske serije 17.40 Prvošolci, otroška predstava 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19 30 TV dnevnik Erotični film Perverzna služkinja prihaja iz Italije. Govori Annj kj je poučena 2 Giacomom, državnim tožilcem, levi-. arjem, ki pa nima veliko časa zanjo, zakon je brez otrok. Pri J^1 je služkinja Angela, ki jo je, kot se izkaže, sama strast. Bo Se 'e' da bi zanosila in morala nazaj domov na deželo. Ko jo «koč Ana zaloti v nerodni situaciji, se ji Angela prične dobri kati l na svoj način. Njun odnos postane erotični Angela vse 0,l dobiva oblast nad svojo gospodinjo, ko se Ana vendarle QOrr»isli, kako ji bo kos.. Phenomena - nadnaravni pojav pa je italijanski film ri °*8 Trinajstletna Jennifer, hči slavnega igralca, pride v Z0-, "jh, da bi se šolala v privatnem pensionu. V tem kraju pa ne-^7° že dlje časa ubija m'ada dekleta, a Jennifer se znajde sre-n lega dogajanja. Zahvaljujoč svojim nadnaravnim sposob-tev**'™ ^enn'*er predvidi kraj naslednjega zločina in novo žr Tn ^a vse l'ste- ki ^e n'ste videli odličnega akcijskega filma ni,£Pun' 00 n'm na sporedu v kinu Center v Kranju v petek, 2. °k,obra, ob 16. uri. v soboto, 3. oktobra, ob 16., 18. in 20 uri er v nedeljo, 4 oktobra, ob 15. uri. II Spadijer - nako življenje pa je domači film, ki je bil v Pu- j. nagrajen z nagrado lista »Mladost« in proglašen za najboljši 1 rn mladega režiserja. Režiral ga je Miljenko Dereta Film go g™ 0 Časlavu špadijerju, tridesetletniku z novinarsko diplo-°, ki pa nikakor ne more dobiti dela kot novinar, zato prime a vsako delo. Doma ima bolno hčerko Ismeto Časlav spozna I ravko, ki ima za seboj tudi že ponesrečeni zakon, moža v aku. Začneta skupno življenje A dela pravega zanj ni, vedno °'j je na tleh, kaže tudi, da se bo vrnil Zdravkin mož, in ko se a počitnicah hčerki nevarno poslabša bolezen, mu odpove srce... . X torek, 6. oktobra, ae v kinu Center v Kranju začne revi-|a filmov, ki bodo na sporedu leta 1988. Prvi dan bo na spo-°du film Veterani v akciji, v sredo, 7. oktobra Modri žamet, lY*etrtek, 8 oktobra Piramida strahu, v petek 9 oktobra film "•'koli te ne bom pozabil, v soboto 10 oktobra Maščevalec JjV nedeljo, 11. oktobra Trinita. Vse predstave bodo ob 20 20 15 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine 87, prenos zaključnega večera 1 dela koncerta 21.15 Včeraj, danes, jutri 2130 Koncert, prenos 2 dela 22.20 Feljton 22 50 Jazz na ekranu 23 20 Športna sobota _TV Zagreb I. program (2)9.00TV v šoli 10 30 Poročila 10 55 Jajinci; prenos komemorativne svečanosti 12.00 BIS 13.20 TV koledar 13.30 Narodna glasba 14.00 Sedem TV dni 14.45 Boks 17.00 DP v košarki Bosna Zadar 18.30 Dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.15 Boljše življenje, humoristična serija 21.05 Sedem veličastnih, ameriški film 23.10 TV dnevnik 23.30 Zabavni program NEDELJA 4. oktobra 8.00 Videostrani 8.10 Živ žav: Risanke, Sršeni v panju 9.10 Dr. Who: Maščevanje pločevincev, ponovitev 9. dela angleške serije 9.35 N Shute: Mesto kot Alice, ponovitev 3. dela avstralske nadaljevanke 10.25 Pulj 87, 2. oddaja 11.35 Na zvezi, ponovitev 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.00 Videostrani 15.20 Videostrani 15.35 N. V. Gogolj: Mrtve duše, 5. - zadnji del sovjetske nadaljevanke 17.00 Čez širni Missouri, ameriški film 18.15 Slovenci v zamejstvu 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 D. Ugrešič - R. Grlić. To ni moje življenje, to je samo začasno, 1. del nadaljevanke TV Beograd 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Zdravo 22.15 Videostrani Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Oklopni vlak, jugoslovanski film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 12 15 Opoldanski koncert 17.15 Vaterpolo, turnir, finale 18 15 Finale mladinskega boksarskega turnirja za zlato vojvodinsko rokavico 18 45 črnogorska kulturna zakladnica 19.30 TV dnevnik • 20.00 Avtomanija. poljudnoznanstveni film 20 25 Mali koncert 20 40 Včeraj, danes, jutri 21.00 Therese Humbert, francoska nadaljevanka 22 00 Mejaši, dokumentarna oddaja 2245 Poezija PONEDELJEK 5. oktobra 10.00 10.20 16.50 17.05 17.25 17.40 17.45 18.15 18.45 18.55 19.00 19.12 19.17 19.25 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 21.40 21.55 Zrcalo tedna Poljsko cvetje, kanadski film Videostrani TV mozaik — ponovitev Radovedni Taček: Pes Pamet je boljša kot žamet, 1. oddaja: Lepilo iz krompirja Slovenske ljudske pesmi, gledališka predstava Naša pesem, 11. oddaja Risanka Videostrani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja K. Follet: Ključ do Rebeke. 4 -zadnji del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Aktualno: En korak naprej TV dnevnik Videostrani Oddajniki II. TV mreže 16.35 Test 16.50 Številke in črke 17.10 TV dnevnik 17.30 Radost Evrope, prenos otroške prireditve 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 20.30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Najlepša jama na svetu, poljski kratki film 21.20 Popoldanski sestanek, angleški film 23.05 Znanost TOREK 6. oktobra 10.00 TV mozaik Šolska TV: Psihologija — Otrok in šola: Učenec in učitelj. Naravoslovni dan Človek proti gozdu 11.05 Angleščina XVIII. 11 35 Francoščina I 16.30 Videostrani 16 45 TV mozaik 1750 Ta čudoviti notni svet, 3 del oddaje TV Sarajevo 18 45 Risanka 1855 Videostrani 19.00 Obzornik 19 12 Iz Tv sporedov 19 17 Propagandna oddaja 19 25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Ž Kozinc A Stojan: Suha Veja, drama 21 00 Propagandna oddaja 21.05 Integrali 21.45 TV dnevnik 22.00 Videostrani Oddajniki II Tv mreže 17.30 Angleščina XVIII 18.00 Francoščina I. 18.30 Mostovi - Hidak 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije. Danes Narodni muzej Ljubljana 20.35 Žrebanje lota 20.40 Legenda o sedmih morjih, tunizijski kratki film 21.00 DP v košarki (m) /(-) Jugoplastika :Cibona, prenos 22.30 Glasbeni program: Portret Ide Gamulin in Gorana Končarja 23.35 Pristop k umetniškem delu, izobraževalna serija 17 30 Otroška serija 18 00 Josip Pančič, izobraževalna oddaja 18.30 Športni kratki film 18 40 Številke in črke kviz 19.00 TV koledar 1910 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena dogajanja 21.30 Poročila 21.35 Izredni športni pregled 2150 Umetniški večer: Shakespeare na TV: Kar hočete ČETRTEK 8. oktobra 10 00 Šolska TV: Umetnostna zgodovina Stili, obdobja, življenje: Srednji vek — Romanika Glasbena vzgoja -Glasbeni inštrumenti: Saxofon, Kulturna dediščina - Govorica slovenske kmečke noše 11.00 Smrtna kazen, ponovitev ameriškega filma 16.15 Videostrani 16.30 Tv mozaik - šolska TV, ponovitev 17.30 Batujina škatlica, oddaja za otroke 17.55 Pisma iz TV klobuka 18.25 18 45 1855 1900 19 12 19.17 19.25 19 30 1955 20 05 21.05 21.15 22.15 22.30 00.00 Potrošniška porota Risanka Videostrani Obzornik Iz TV sporedov Propagandna oddata Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Tednik Vegetina kuhinja in propagandna oddaja P. O Enquist: Avgust Strindberg, 6. - zadnji del švedske nadaljevanke TV dnevnik Kronika Video CD 87 Videostrani Oddajniki II TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Zlata ribica, otroška oddaja TV Ljubljana 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke - kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Športni kratki film 21.00 Informativna oddaja 21.05 Dokumentarni večer 22.35 Odprta knjiga SREDA 7. oktobra radio žiri 10.00 Mostovi 10.30 Ž. Kozina - A. Stojan: Suha veja, drama 15.55 Videostrani 16.10 TV mozaik - ponovitev 16.40 Tuji jeziki - Angleščina, ponovitev 17.10 Tuji jeziki - Francoščina, ponovitev 17.40 Kljukčeve dogodovščine, 7. del lutkovne serije 1755 Moj prijatelj Piki Jakob, otroška serija 18.15 Tovarna prihodnosti: Procesno računalništvo, 1. del izobraževalne serije 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedopv 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Ti, pasje življenje, madžarski film 22.05 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.30 Rezerviran čas 23.00 Videostrani Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TV dnevnik Žiri in Poljanska dolina na Skofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja. 4. oktobra 9.00 Napoved programa -EP in melodije za vas —Gradnja blagovnice v Železnikih 10.00 Odmevi na javno razpravo o kriterijih za financiranje telesne kulture v občini 11.00 Novice in dogodki - Minute za šport in rekreacijo — Stik s poslušalci 12.00 Čestitke in pozdravi Torek, 6. oktobra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Odprto za vaša vprašanja — steklina 18.00 Novice in dogodki — Gospodarski komentar, Zgodba iz radijske skrinjice — Napoved programa za četrtek Sreda, 7. oktobra 16.00 Napoved programa — EP-17.00 Glasbena lestvica obvestila Četrtek, 8. oktobra 16.00 Napoved programa - EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Pogovor z obrtnikom — Zdravstveni nasveti 18.00 Novice in dogodki — Pet minut za požarno varnost 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 2. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -10 05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov — 19.45 Pojemo in godemo — 20.00 Mladi mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 3. oktober Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali — 10.05 Sobotna matineja — 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči -00.05.5-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 4. oktober Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Promenadni koncert - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 5. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka - 8.40 Pesmice na potepu -9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž — 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba TOREK, 6. oktober Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi — 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 7. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo — 9.05 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obve- stila in zabavna glasba - 20.00 Koncert za besedo - ljubezen - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 8. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Koncert za mlade poslušalce — 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant -14.45 Naš gost - 1555 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja -17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Večerna podoknica -22.30 Znane melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba KRANJ CENTER 2. oktobra: amer. barv. akcij, film TOP GUN ob 16. uri, ob 18. uri Mednarodni festival 'ekolo-škihin etnoloških filmov — 1. Sistemi ekološkega ravnovesja (ČSSR), 2. Gnezda kožokrilcev (ZRN), 3. Kultura in napredek (Indija), ob 20. uri SLAVNOSTNI ZAKUUČEK MEDNARODNEGA FESTIVALA EKOLOŠKIH IN ETNOLOŠKIH FILMOV: 1. Ljudstvo Inughujev (Švedska), 3. okot bra: amer barv. akcij, film TOP GUN ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. erot. filma PERVERZNA SLUŽKINJA ob 22. uri, 4. oktobra: amer. barv pust. film TARZAN ob 10. uri, amer. barv akcij film TOP GUN ob 15. uri, amer barv. akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 17. in 19 uri, premiera ital. barv. srhljivke PHENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 21. uri, 5. oktobra: amer barv akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 16., 18. in 20 uri, 6. oktobra: ital barv. srhljivka PHENOMENA - NADNARAVNI POJAV ob 16 in 18. uri, Revija »Zvezda filma« iz programa za leto 1988: amer barv akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 20 uri, 7. oktobra: ital. barv. srhljivka PHENOMENA - NADNARAVNI POJAV ob 16. in 18. uri, Revija »Zvezda filma« iz programa za leto 1988; amer. barv. erot. film MODRI ŽAMET ob 20. uri, 8. oktobra: Revija »Zvezda filma« iz programa za leto 1988: amer. barv. spektakel PIRAMIDA STRAHU ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 2. oktobra: amer. barv. komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 16., 18. in 20. uri, 3. oktobra: amer barv. pust. film TARZAN ob 16., 18. in 20. uri, 4. oktobra: amer. barv. komedija LJUBEZEN V RIU ob 14. uri, ital. barv. erot. film SUŽNJA PREGREHE ob 16., 18. uri, premiera jugol. barv. filma ŠPADIJER - ENO ŽIVLJENJE ob 20. uri, 5. oktobra: ju-gosl. barv. film ŠPADIJER -ENO ŽIVLJENJE ob 16., 18. in 20. uri, 6. septembra: nem. barv. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 16., 18. in 20 uri, 7. okto bra: amer. barv. komedija LJU BEŽEN V RIU ob 16., 18. in 20 uri, 8. okotbra: hongk. barv. film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 2. oktobra: ital barv akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16. in 18. uri, premiera ital barv. srhljivke PHENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 20. uri, 3. in 4. oktobra: amer. barv. akcij, film KARATE KID II. ob 16., 18. in 20. uri, 5. oktobra: amer. akcij film KARATE KID II ob 16. in 18 uri, amer. barv. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri, 6. okotbra: hongk. barv. akcij, film VVOHUNOVIH KREMPLJIH ob 16. in 18. uri, amer. barv. erot. film MODRI ŽAMET ob 20. uri, 7. oktobra: ital. barv. erot film SUŽNJA PREGREHE ob 16. in 18. uri, amer. barv. spektakel PIRAMIDA STRAHU ob 20. uri, 8. oktobra: ital. barv. erot. film SUŽNJA PREGREHE ob 16. in 18. uri, amer. barv. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri KAMNIK 2. oktobra: amer. barv. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 18. in 20. uri, 3. oktobra: 3. oktobra: ital. barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 16., 18. in 20. uri, 4. oktobra: ital. barv. akcij, filmm SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 15. in 17. uri, nem. barv. erot. film ORGIJE V CARSKI VASI ob 19. uri, pred-premiera amer. barv. akctj. filma VETERANI V AKCIJI ob 21. uri, 5. oktobra: ital. barv. erot. film SUŽNJA PREGREHE ob 18. in 20. uri, 6. oktobra: ital. barv. akcij, film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 18. uri, ital. barv. erot. film SUŽNJA PREGREHE ob 20. uri, 8. oktobra: amer. barv. akcij, film TOP GUN ob 18. in 20. uri TRŽIČ 2. oktobra: amer. barv. pust. film TARZAN ob 17 uri, premiera amer. barv. komedije MALO ČEZ LES ob 19 uri, 3. oktobra: ital. barv. akcij film OBRAČUN NA ZLATI JADRNICI ob 16 uri, amer barv. komedija MALO ČEZ LES ob 18. in 20. uri, premiera amer barv komedije KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 22. uri, 4. oktobra: amer. barv komedija MALO ČEZ LES ob 15. in 17. uri, franc. barv. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 19. uri, premiera amer. barv. akcij, drame COTTON CLUB ob 21 uri, 5. oktobra: amer. barv. akcij, drama COTTON CLUB ob 17 in 19.15, b. oktobra: amer. barv. komedija LJUBEZEN V RIU ob 17. uri, predpremiera amer. spektakla PIRAMIDA STRAHU ob 19. uri, 8. septembra: hongk. barv. film VVOHUNOVIH KREMPLJIH ob 17. in 19. uri DUPLICA 3. oktobra: amer. barv. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 18. uri, ital. barv. srhjljivka PHENOMENA - NADNARAVNI POJAV ob 20. uri, 5. oktobra: amer. barv. komedija KLOŠAR IZ BE-VERLY HILLSA ob 18. in 20. uri, 7. oktobra: amer. barv. akcij, film KARATE KID II. ob 20. uri, 8. oktobra: ital. barv. erot. film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 20. uri KRANJSKA GORA 2. oktobra: hongk. barv. akcij, film V VOHUNOVIH KREMPLJIH ob 18. in 20. uri, 6. oktobra: amer. barv. akcij, film TOP GUN ob 18. in 20. uri RADOVLJICA 2. oktobra: amer. barv. zabavni film HOT DOG ob 20. uri, 3. oktobra: slov. barv. film ČAS BREZ PRAVLJIC ob 18. uri, kanad. akcij, film TA PARK JE MOJ ob 20. uri, 4. oktobra: kanad. barv. akcij, film TA PARK JE MOJ ob 18 uri, nem. barv. film NAJSTNICA ob 20. uri, 5. oktobra: slov barv. film ČAS BREZ PRAVUIC ob 20. uri, 6. in 8. oktobra: nem barv film NAJSTNICA ob 20. uri, 7. oktobra: kanad. barv. akcij, film TA PARK JE MOJ ob 20. uri BLED 2. oktorbra: jugosl. barv. film RAZVEZA ZA DOLOČEN ČAS ob 20. uri, 3. oktobra: jugosl. barv film RAZVEZA ZA DOLOČEN ČAS ob 18. uri, amer. barv. film HANAH IN NJENE SESTRE ob 20. uri, 4. oktobra: amer. barv. film HANAH IN NJENE SESTRE ob 20. uri, amer. barv. film STRASTI ob 20. uri, 5. oktobra: nem. barv. film NAJSTNICA ob 20. uri, 6. in 8. oktobra: amer. zabavni film HOT DOG ob 20. uri, 7. oktobra: slov. barv. film ČAS BREZ PRAVLJIC ob 20. uri BOHINJ 3. oktobra: amer. barv. film STRASTI ob 20. uri, 4. oktobra: franc. komedija MAŠČEVANJE PERNATE KAČE ob 18. uri, jugosl. film RAZVEZA ZA DOLOČEN ČAS ob 20. uri, 8. oktobra: kanad. zabavni film TA PARK JE MOJ ob 20. uri SKOFJA LOKA 2. oktobra: angl. drama 1984 (ORvVELL) ob 18. in 20. uri, 3. in 4. oktobra: amer film ULICA STRAHU ob 18. in 20. uri, 6. in 7. oktobra: amer akcij, film ZAKON MOLKA ob 18. in 20. uri, 8. oktobra: amer. grozljivka ŽRELO - 3D ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI 2. oktobra: amer film ULICA STRAHU ob 20 uri, 3. oktobra: jugosl. drama SREČNO NOVO LETO 1949 ob 20 uri, 4. oktobra: angl. drama 1984 (ORvVELL) ob 18. in 20. uri, 7. oktobra: amer. akcij, film RAMBO ob 20. uri POLJANE 4. oktobra: amer. akcij, film RAMBO ob 18. uri, 6. oktobra: amer grozljivka ŽRELO - 3D ob 20. uri, 9. oktobra: amer. akcij, film ZAKON MOLKA ob 20. uri (g@IS@3mF©IEHGLAS 10. STRAN ZANIMIVOSTI PETEK, 2. OlttOBRAjj!?? Najmlajši jeseniški politik Igor Mežek pravi: ^ »V mladih moramo poiskati odkrite sogovornike« Jesenice, 1. oktobra — Igor Mežek, sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice: »Saj smo že svetovni prvaki v analiziranju razmer! Zveza komunistov se mora »rehabilitirati« pred ljudstvom, ki mu je odgovorna. Kaj pa naj v tem trenutku mladim pokažemo razveseljivega? Na Jesenicah se je preveč podlegalo mitu tradicije. Način, kakršnega so bili \z- Igor Mežek, sekretar občinskega komiteja ZKS Jesenice, je s svojimi 32 leti najmlajši jeseniški politik. Doma je iz Žirovnice, zaposlen je bil kot inženir strojništva v Železarni: najprej kot asistent in vodja vzdrževanja in nato kot vodja obrata strojne in remontne delavnice. Za pogovor z njim smo se odločili predvsem zaradi pobude predsedstva jeseniškega komiteja, da naj CK ZKS oceni, če bi bilo v teh razmerah morda primerno sklicati partijski kongres. A z Igorjem Mežkom se nismo pogovarjali le o tej pobudi, temveč tudi o drugih vprašanjih. • Zakaj so člani predsedstva govorili prav o možnostih za sklic kongresa in ne o kakšni drugi, bolj konkretni »potezi« partije? »V demokratični zvezi komunistov je nujno, da prihaja do raznih pobud, tudi take. Morda smo se člani predsedstva odzvali preveč čustveno, kar pa je razumljivo, saj so prav tedaj postale znane razne afere in goljufije. Če se že ugotavlja, da zdaj celo »oblast« ne spoštuje zakonov, potem mora slediti res odločen poseg in tudi ZK se mora moralno »rehabilitirati« pred ljudstvom, ki mu je odgovorna. Saj smo že svetovni prvaki v analiziranju razmer! Osebno mislim, da je to zelo konkretna aktivnost. Na Jesenicah smo že izdelali dodatni program za programsko-volilne seje. Ne sedimo križem rok, iščemo poti, da bi komunisti in delavci resno spregovorili o razmerah v njihvoem okolju.« • Kakšna je moč komunistov na Jesenicah? »Podobna kot drugje v Sloveniji. Če pogledamo forume, se trudimo, da se najhitreje odzovemo (Iskra, slabi polletni gospodarski rezultati, karavanška poslovna skupnost), a zavedamo se, da je to za temeljito spreminjanje razmer premalo.« • Mladih ni, ne vstopajo v zvezo komunistov. »Mladi res ne kažejo pretiranega interesa za vstop v ZK\ kar je do neke mere razumljivo: kaj pa jim v tem trenutku lahko pokažemo razveseljivega? Odlagajo se dolgovi, da bodo bremenili še generacije za nami. Prevelik je razkorak med tistim, kar smo se dogovorili in tistim, kar smo uresničili. Sodim, da je mladina dobra, sam se veliko z njimi pogovarjam. Moramo pa napraviti veliko več, da bomo mlade navdušili za poštene ideje in našli v njih enakovredne sogovornike.« • Mladinske organizacije na Jesenicah ni kaj prida čutiti. »Kot mladinec sem se poleg šole veliko ukvarjal s športom, zato aktivnosti mladinske organizacije v mojih mladinskih letih nisem spremljal in je tudi ne morem ocenjevati. Zdaj nekoliko bolj poznam organizacijo, ki pa se srečuje s podobnimi problemi kot vse družbenopolitične organizacije.« • Mladim očitajo preveč profesionalizma. »Profesionalizem v smislu velikega števila zaposlenih v forumih ni značilnost le mladinske organizacije. Temu je podvržena vsa družbena nadstavba, od političnih organizacij do sisov, skupščin in upravnih funkcij v gospodarstvu. Vendar pa to ljudi v »dobrih časih« niti ne moti, v trenutkih krize pa obračajo pogled na te ustanove in radi zaključujejo z ugotovitvijo, »češ, delijo si dobre osebne dohodke, ostalo jih pa ne zanima«. To je le spretna politika tistih, ki želijo na ta način kompromitirati predvsem vodstva družbenopolitičnih organizacij.« Čim više je kdo, večjo odgovornost nosi % Jeseniško gospodarstvo je v težkem položaju, 4.000 delavcev je zaradi izgub socialno ogroženih. »Jeseniško gospodarstvo je resnično v hudih težavah, tudi zaradi strukture gospodarstva. Na Jesenicah se je vse preveč podlegalo mitu tradicije. Nove industrije v svetu uspevajo tam, kjer niso obremenjeni s tradicijo.« • Strokovnjaki odhajajo... »Za fluktuacijo strokovnjakov je v veliki meri kriv osebni dohodek, a velikokrat pravim, da je denar veliko, ni pa vse. Ostajajo tudi druge spodbude (šolanje, dobri medsebojni odnosi, točno določene naloge). Strokovnjaki morajo imeti občutek, da je njihovo delo potrebno in pomembno za boljše rezultate, ne pa, da se vsi ukvarjajo z vsem.« • Zakaj je Železarna v tako hudi izgubi? Zaradi nove Jeklarne? »To je bolj vprašanje za izvršni svet in vodstvo Železarne. Razmer v novi Jeklarni ne poznam tako dobro, da bi jih lahko odgovorno ocenjeval. Rečem lahko edinole to, da je ob obravnavi polletnih rezultatov vodstvo Železarne zatrdilo, da proizvodnja v Jeklarni 2 ne vpliva negativno na celotni uspeh Železarne.« • Kako iz železarskih težav? » Kadri, urejena kadrovska politika in dosledno vztrajanje pri tehnološki disciplini! Še vedno se čutim »fabrčana,« zato želim da Železarna proizvaja zares kakovostno jeklo. Na vseh odgovornih mestih, ne le v Železarni, bi morali preveriti, ali človek »drži« s tovarno ali ne. Pripadnost kolektivu v nekaterih — ne pa vseh — primerih postavljam med prve zahteve. Kako to pripadnost ugotoviti, pa dobro vedo strokovnjaki družboslovnih ved. Za tako stanje smo odgovorni vsi. Četudi to zveni kot oguljena fraza in se marsikdo s tem ne bo strinjal, je res tako. Odločno trdim, da odgovornost ni za vse enaka: čim više je kdo, tem večjo odgovornost ima.« Ukinitev proizvodnje kot šok • Kaj ni za številne probleme v Železarni kriva tudi prekategorizacija delovnih mest? »Kakšen bo izid spora v prekategorizaciji v Železarni, bo povedalo sodišče. Osebno pa mislim, da jabolko spora ni tu. V praksi smo se do onemoglosti pripravljeni prerekati o upravičenosti cele vrste meril, ki naj bi odločali o delovni uspešnosti posameznika. Tudi tu bi morala prevladati preprosta kmečka pamet.« • Komunisti ste se prvi odzvali na probleme v Iskri na Blejski Dobravi, a vendar reševanje poteka mimo vaše volje in vaših sklepov. »Res je, da smo se prvi odzvali in sprejeli dobre sklepe. Pri prestrukturiranju gospodarstva si moramo biti na jasnem, da se bodo taki primeri še dogajali, toda način, kakršnega so si izbrali v Iskri, je skrajno neodgovoren. Iskra kot sistem je najbolj odgovorna za stanje in za nadomestne perspektivne razvojne programe. Prav pri Iskri pa se ne kažejo le ekonomski, ampak tudi drugi problemi. Osnovna organizacija zveze komunistov v Iskri na Blejski Dobravi je doživela ukinitev proizvodnje kot šok, zdaj pa se odločno bori za pošteno rešitev. Zaposleni, predvsem tisti, ki ne vidijo perspektive, jo podpirajo. Nastajajo problemi, ki so podobni skoraj v vseh osnovnih organizacijah: s stališči in opredelitvami v organizirani obliki pred samoupravnimi organi ne nastopajo odločno. • Politika-ekonomija? Kako gledate na to, da se odločno zahteva ločitev politike od ekonomije? »Ekonimija je sestavni del politike. Res se vedno bolj poudarja, da je treba ločiti politiko od ekonomije. To drži, a je treba določiti, kako. Mislim, da imajo ljudje v mislih posege politikov oziroma avtoritet v gospodarstvo (Agrokomerc itd), s takimi razmišljanji pa se tudi sam popolnoma strinjam.« • Kakšen je za vas lik komunista? Kdo je bil na Jesenicah zgled pravega komunista? »V stališčih za prenovo partije smo prav jasno napisali, kakšen mora biti komunist. Poleg osebnih kakovosti mora znati ustvariti pravo vzdušje za pošten in odkrit dialog. Postaviti se mora tako v vlogo govornika kot v vlogo poslušalca. Zdaj ne morem nikogar izvzeti, vem pa, da je na Jesenicah še veliko dobrih in poštenih komunistov« D. Sedej Popularni na Gorenjskem MARJAN OGRIN Ce si popularen, so ti nevoščljivi Slehrnemu Gorenjcu (in Slovencu), ki se vsaj malo zanima za glasbo, je ime Marjana Ogrina, vsaj zadnjih pet let, dobro poznano. Ta čas je namreč šef narodnozabavnega ansambla RŽ, ki si zdaj ustvarja ime tudi v tujini. Ravno te dni se je ansambel vrnil z gostovanja po Nemčiji. Ko smo se z J* srečali v našem uredništvu, je ravno povil svoje tretje dete, ploščo in kaseto »Tretja žetev«. Kaj je bilo pred Ržjo? »Pred Ržjo sem bil v Kristusovih letih. Bil sem glasbeni pedagog, pa novinar, kasneje direktor gostinske delovne organizacije. Ves čas sem igral pri raznih ansamblih, a vedno le kot nekakšna rezerva. Tako me je zamikala samostojna glasbena pot.« Kako uspeti? »Dve poti sta. Lažja in hitrejša, če si reproduktivec. Vendar tu ne napreduješ. Rž ne igra muzike drugih ansamblov, šli smo svojo pot. Lastna glasba, tu je dinamit! Za dober ansambel ni zavor. Za Rž lahko rečem, da je danes uspešno podjetje, v katerega tudi veliko vlagamo. Vendar finančni uspeh prva leta ni enak popularnosti, a tudi to sčasoma pride.« Marjan Ogrin je uradno samostojni kulturni delavec, sicer pa manager, psiholog, diplomat, skratka človek številnih vlog, da mu uspe držati skupaj ansam- Kakšni so bili načrti in zakaj je vaš predlog propadel? »Propadli smo zato, ker smo mudili rok prijave. Sicer pa srJ{ se nameravali organizirati K društvo, ki bi v brniškem gaj" ,j na opuščenem letalu P"1"^ glasbeni, otroški, športni gram, vključili bi domačo » vensko kuhinjo, organizirali^ dijske in TV oddaje v živo. r*Ul ta projekt je še vedno vroč.« Kaj je pri vas cena za popularnost? bel. Nedvomno je za narodnoza-bavni ansambel, izviren kot je Rž, na slovenski glasbeni sceni dovolj dela, vendar Marjanu Ogrinu samo glasba ni več dovolj. Zvedeli smo za njegove ambicije, ko se je poleti prijavil na natečaj za oživitev brniškega gaja. »Zavist usi avist tistih, ki morda ^ peli, razni nizki udarci lZ..-va' konkurence, lažna in '^vS set> propaganda... No, pa tuC^.zahotf no življenje, ki ga žrtvuješ s businessu. Zaradi slednjega ^ trenutno spet 'srečen samec^ to me ne vzemirja, saj račun da ne bo vselej tako.« uir D.Z.Žleb»r Pri Košancovih v Dobju Njihov dom najbolj poznajo ribici Dobje, 27. septembra — Katarina Dolinar, stara 89 let, in njen brat Ivan, pet let mlajši, iz Dobja pri Poljanah, sta 1985. leta prejela odlikovanje tretjega reda Ribiške zveze Slovenije za vestnost pri ohranjanju spomina na prof. Ivana Franketa. Za rože je treba imeti roko Vodenka je vedno žejna Sem in tja vidim na oknih lepe, pisano cvetoče vodenke. Toda tako bogate, kot jih ima na svojem gostilniškem vrtu Lojzka Aleš z Brega ob Savi, je redkokje videti. Polna so jih okna in kot poseben okras stoje tu tudi stare sani, ki so en sam vodenkin cvet. Že njena mama Franca, doma v Zakobilj-ku, je rada imela vodenke. Hvaležne rože so bile, pa se je nanje zdaj spomnila še Lojzka. Lagala bi, če bi dejala, da je potaknjence sama vzgojila. Ne, v vrtnariji jih je dobila, skrbi pa zanje sama. Tudi čez zimo jih bo skušala ohraniti, da bodo spomladi spet tu, prav tako lepe in košate, kot so jih letos gostje vajeni. Na severni strani hiše jih ima, kjer je veliko sence in imajo sonce le dopoldne. Raje imajo senco, čeprav piše, da bolje cveto na sončni legi, kjer pa potrebujejo še več nege in vlage. Vodenka je ves čas žejna in gospodinje jo imajo včasih med drugimi rožami že zato, da jim pove, kdaj je treba rože zaliti. Tudi prst morajo imeti dobro in rodovitno, najraje ilovnati kompost. Rastejo pa zelo hitro in cveto dolgo v jesen. Zato je treba pri mladih rastlinah odstranjevati poganjke, ker se s tem podaljša čas cvetenje. Dišijo ne, privlačijo pa s svojo barvo. Tekoče gnojilo jim je treba dodajati vsaj enkrat na teden. Pozimi, ko roža počiva, je zalivamo le vsakih 10 dni po malo. Pustimo, da se prst posuši, v nasprotnem primeru nam lahko začne gniti. Spomladi je ne postavimo prehitro na prosto, ker je občutljiva na mraz. Razmnožujemo jo lahko tudi s semeni. Morda še to zanimivost, da je vodenka (Impatiens sultanii) doma v Aziji in Afriki in da jih je okrog 500 vrst; večina je enoletnic ali dvoletnic. ± ^ , Katarina Dolinar ■ V več kot dve stoletji s4*?1-,*.-šancovi hiši se je namreč 16Tvan ja 1841. leta rodil Prof-, egf> Franke, starosta sladkovodn^j ribištva, kateremu v čast so P^. osmimi leti na pročelju hise ^ krili spominsko ploščo. jn ta je za dom, vpisno knjig obiskovalce skrbela KatiJ Dolinar, ko je od starosti osl » la, sta ji priskočila na Porl p brat Ivan, tedaj že upokojen, žena Frančiška. cflll! Ivan Dolinar zaupa, da nikoli ni bil ribič, da pa z v ^ ljem prelista po Ribiču, K'j^ brezplačno dobivajo v ^°riJ\o' kot otroci smo kar z rok**|* vili postrvi v Dotensto 8.^, Zdaj jih ni več. Potok samo pol leta je v njem v0^j pol leta je suh. Ivan Frankf«^ njegove družine je moj stan °T\ kupil hišo, se je prvi **~\< ukvarjati z umetno vzrejo r»«K njegov nekdanji dom, zdaj " prihajajo ribiči na izlete P* larji in turisti.« Sedanji Košancov, Ivan k. t nar, ima sicer največ op1"?*,^, nekaj zemlje in parom z|rat*' žena skrbi za hišo, sestra ^ Jfina pa je, kot sama pove, č ^jj kot noč. Tudi drugače ni zdrava. Iz hiše ni šla že tri i, ker ji je nerodno pred »Ogovorijo me, pa jih ne sl st0v' se brani. Še vedno urnih P ^ in dobrih oči kleklja &VZ daja na postajo Domf \e0» * nah. Tudi bere rada W levizijo. H. JeloV ZANIMIVOSTI 11. STRAN (MM&MEHGLAS v DELOVNI HALJI Da pozimi ndbo ledu PVfe h*}J,dencev' kot «ih teće z Dobrče, le redko kje najdeš. Zato so J-!". ***** pod gorami na veliko krajih kar naprej mokra. Saj kobM i«* PrePust>' a *o nekje dotrajani, drugje zamašeni in Ja-« "teglič iz Leš in Albin Valjavec iz Bistrice pri Tržiču, delavca iT^ega podietia Kranj, imata polne roke dela. PETKOV PORTRET Festival športnih in turističnih filmov je tedaj, 1982. leta, ko je postal direktor Interfil-ma, stopal po že zglajeni poti. Festival ekoloških in etnoloških filmov, ki se je rodil naslednje leto, pa je njegov »otrok«. . Na koncu Zadnje vasi sta urejala jašek, ko sem ju našla. Star Propust je bil na tem mestu narejen še takrat, ko je bil na cesti s* makedam. Plastične cevi so bile takrat vstavljene, za pro-met, ko je le kakšen voz ali taksi Peljal tod; teža tovarnjakov pa ]ih je verjetno zdrobila in voda 1« našla pot na cesto. Kot sta ta dan ugotavljala, bosta morala tu Postaviti nov jašek, vložiti cementne cevi. Takšnole polivanje vode po cesti je najbolj nevarno Pozimi, ko je cesta kar naprej ledena. Vsaj še tri takšne jaške ?osta morala proti Begunjam to lesen urediti. Skrbeti morata za ^stood Bistrice do Begunj. Zi-^a bo tu mimogrede in poskrbe-41 bosta morala za pesek za posipavanje, očistiti koritnice, obko-Pati podporne zidove, obsekati S^ovje, pozimi bosta posipala. na ovinkih odmetavala sneg. Čez leto pa ju pošljejo tudi na druga delovišča po Gorenjski, kamor je pač potrebno. Sicer sta čisto zadovoljna z delom, pravita, na zraku sta, ni živčne napetosti, tudi osebni dohodki niso tako zelo slabi, čeprav pri tej draginji niso nikoli dovolj visoki, nerodno je le zaradi prehrane. Ni toplih malic, hraniti se ie treba po trgovinah, gostilnah. Ce pa prineseš rnaiico od doma, pravi Albin, je pa, kamor jo postaviš, mrzla. Zdaj sta si v bivši avtobusni postaji v Le-šah, kjer imata orodje, postavila star štedilnik, da si vsaj takrat, kadar delata na domači cesti, pogrejeta malico. Saj se človek vsemu privadi. Le dobro voljo je treba, pravita. D. Dolenc Met Bat. | Bomo Zamisel zanj so dali pravzaprav precej številni avtorji, ki so pomešali etnološke pa tudi ekološke filme s turističnimi. In ker so bili ti filmi praviloma dobri, mu jih je bilo škoda zavreči samo zato, ker niso sodili na športno-turistični festival. K rojstvu festivala je pomagala tudi ekološka osveščenost, ki se je vse glasneje prebujala posebno v Zahodni Evropi. Sprva rahla bojazen, da filmov s to vsebino vendarle ne bo dovolj za pošten festivalski program, je hitro zbledela. Da imajo filmi, zlasti ekološki, svojo prihodnost, sta dokazovala tudi najuglednejša evrop-sa ekološka festivala v Ostra-wi in Freiburgu. Žalostno pa je, toži Tone Frelih, da jugoslovanski fil-marji ne premorejo več ustvarjalne potrebe po izražanju v ekološki in etnološki zvrsti. Veliko govorimo o raznih nevarnostnih nacionalizma, ne potrudimo pa se, da bi narodne običaje, po katerih se posamezen narod spozna, bolj poudarili. Naši ekološki osveščenosti pa tako ali tako ni mogoče pripeti nagelj na. Kranjski festival bolj cenijo zunaj kot doma, opaža Tone Frelih, sicer ne bi kar 65 pro-ducentov iz tujine želelo sodelovati na festivalu s svojimi filmi. Čeprav na tujih festivalih nikogar ae škrbi.če se gledalci ne pulijo za vstopnice, vendarle z rahlim pesimizmom in razočaranjem gledajo skoraj prazno dvorano kina Center. Za koga pravzaprav delajo festival, on in sodelavci, za koga se trudijo, da bi ga obdržali, ga naredili čim boljšega, čim bolj zvenečega. Ljudi res ne more za roko vleči v dvorani, posebno, če tega nočejo. S posebnim žarom je v torek zvečer opazoval osmero mladih, ki so sklenili, da bodo spremljali cel festival. Čez štiri leta jih bo namesto osem morda že osemdeset, upa. Mladim je treba dati možnost; naj spoznajo, da Top Gun ni edino zveličavno, kar je vredno gledati. Treba jih je naučiti, da zahtevajo več, kot daje pogrošna kultura (če to sploh je kultura). Festival ima sicer velik odziv med šolami, ki pa žal, ostajajo v izoliranem getu dopoldanskih ogledov, namesto da bi s svojo prisotnostjo na rednih predstavah dale festivalu utrip življenja. Če je ogled »vsiljen«, je kaj verjetno, da šolar nikoli ne bo čutil potrebe po kulturni prireditvi. H. Jelovčan vsi poleteli? i Foto: M. Ajdovec lz ZGODOVINE N0B Italijanski partizanski brigadi na Loškem v letu 1945 Letos, 11. septembra, bo obči-r*Skofja Loka ponovno, po 42 *bh, sprejela borce dveh italijanskih partizanskih brigad, ki se borili na njenem ozemlju le*a 1945. . Preteklo je tudi 50 let, odkar £ Umrl znameniti italijanski *°retik marksist Antomo yramsci. Tretjega oktobra, leta JJ*4. pred 43 leti torej, je bila v J7nečiji ustanovljena 158. italijanska- partizanska brigada, ki je nosila ime tega revolucionarja. Istega leta je bil v loški občini ustanovljen Škofjeloški odred. Nad Rovtom, kjer blegoška cesta napravi oster ovinek okoli Mladega vrha, sta 24. marca 1945, z ramo ob rami, prebila čvrste nemške obroče, Škofjeloški odred in brigada Gramsci. V spomin na ta junaški preboj in na padle borce bosta, 11. septembra, odkrita na obstoječem S*ff BREZ BLEŠČIC er £°!P jaz, bo tudi on...« Hudo to n«iJe.' ^e človek prejema topo ko ji ' Ukc vi; i^-°]n^, da komaj preži-^orat*0.' ' če z eno pokojnino tedaj ,ZlYeti dva- Najhuje pa je neozdr Je v družmi ostarelih gne že^Alva bolezen, ki ju ute- Pef6 ^Utr' neizProsno ločiti, eter Doda iz Kranjske gore druži kot nieg°va življenjska muiJia Približuje osemdesete-j^j ®lv> starosti. Koliko je pretr-Pacii ^oda med vojno okužbo«0 **edo le tisti- ki so izkusili sti k- če smrti Mathaussen, ti- loo Jih mučili ustaši in be-gsaroisti Peter, ki se je oslabel V KraZat*et Vrnil iz v0Jne d°mov Vs«»rv> n]sk° goro, se ni nikoli po-Sem Pozdravil. T^U^stnaistkrat (e že bil v ^&2JŠH bolnici, a vedno zno-y^^^9azelela imeti doma, fravi žena. »Ne zau-^ISS^77' dobro vem. da §f; °StaSanlJiV0 j6' kak0 drobna in zenica čvrsto vztraja, da hoče na vsak način in pod vsakim pogojem imeti moža doma. Čeprav ji ob vsakdanji negi bolnega moža nekoliko pomagajo le sosedje — za tako nego na domu naše zdravstvo pač nima denarja — in čeprav si komaj upa od doma v trgovino, bolnega moža v bolnico noče in noče pustiti in se od njega ločiti. Mož prejema okoli 130.000 dinarjev pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo. S tem zdaj živita oba. A grožnja in stalna bojazen, da bi enkrat zares ostala v domu oskrbovancev (če bi potreboval stalno dnevno zdravniško oskrbo), ženico na moč bega in vznemirja. Kaj bo potem z njo, kako bo živela in preživela? Prav bi bilo, ko bi v takih življenjskih stiskah — če se le da — pustili ostarele ljudi v okoljih, ki so jih vajeni. Že res, da bi bilo zdravstveno najbolje, ko bi bolnik ostal v vsakodnevni bolniški negi v ustanovi. A tam ničesar ne more nadomestiti domačega okolja in zakonske družice, občutka varnosti, tople besede in skrbne domače roke. Zanj in zanjo je torej najbolje, da sta — dokler se le da in še zmore — skupaj. Njen obupni klic, »kjer bom jaz, bo tudi on,t je presun-ljiv klic življenjske stiske in bolečine starke, ki se bo ločitvi do zadnjega upirala... D. Sedej spomeniku nad Rovtom napisa v italijanščini in slovenščini. Tedaj je padlo okoli 10 borcev te brigade, od tega trije iz njenega poveljstva. Padel je tudi njen politični komisar Manfredi Maz-zocca—Gordo (1918 - 1945), sin znanega zdravnika iz Čedada. Predsednik italijanske republike Pertini ga je posmrtno odlikoval 21. 6. 1971, z zlato medaljo, najvišjim vojaškim odlikovanjem kot italijanskega narodnega heroja. Pokopan je v skupnem partizanskem grobišču pri Lenartu nad Lušo. Ko se je brigada Gramsci zadrževala in bojevala v loški občini (od 8. februarja do 9. aprila), je izgubila več kot 30 borcev. Njihova imena — prav to leto pospešeno iščejo. Padli-partizani te in 20. udarne brigade Gari-baldi Trieste počivajo v Leskovi-ci, na Hotavljah, v Dobju pri Lenartu nad Lušo in v Zalem Logu. Tisti Italijani, ki so se borili v naših partizanskih enotah, pa počivajo še na Dobračevi, v Novi Oselici na Trebiji, v Škofji Loki in v Železnikih. Ob odkritju spominskih napisov v Rovtu bomo objavili nekaj spominov na dogodke v zvezi z omenjenima italijanskima brigadama. KDO JE BIL ANTONIO GRAMSCI? (1891-1937) Italijanska kultura prišteva AntonjaGramscija med največje marksistične mislece tega stoletja. Ta ocena je po 50 letih njegove smrti več kot potrjena v svetovnem tisku. Rodil se je 22. januarja, 1891, v Alešu (provinca Cagliari) na Sardiniji, kot četrti otrok v sedemčlanski družini. Gramscijev rod izhaja iz albanskega Epira. V Italijo so se preselili leta 1981, med osvobodilno vojno Grkov proti Turkom. Antonijev ded se je poročil z ženo italijansko-španskega rodu, Antonijeva mati pa je bila po očetu in materi Sardinka. Gramsci je junija 1922 odšel v Moskvo, kjer je kot delegat v izvršnem komiteju komunistične internacionale prisostvoval številnim posvetom mednarodnega komunističnega gibanja. Po dveh letih se je vrnil domov ter postal član izvršnega komiteja italijanske komunistične partije, ki so ga v njegovi odsotnosti razredičile aretacije vse bolj razbohotenega fašizma. Na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno glasilo KP Italije Unita. Gramsci pa je pričel neposredno voditi dejavnost partije. V letu 1924 je bil Gramsci izvoljen za poslanca v parlamentu, prav tedaj se je po vsej državi že razlivala fašistična poplava, ki je končno tudi zmagala. Kot narodni poslanec in šef komunistične parlamentarne frakcije je iz tribune parlamenta razkinkoval politiko faišistične-ga režima in njegove nasilnosti. Hkrati se je bojeval za ponovno vzpostavitev enotnosti italijanskega delavstva in teoretično obdeloval temeljna izhodišča njegovega boja. Na večer 8. novembra 1926, so aretirali Antonija Gramsci kljub njegovi poslanski imuniteti. Vlačili so ga iz zapora v zapor, do procesa 28. maja 1928 pa v Pa-lazzo della giustizia (justično palačo v Rimu). Fašistični tribunal ga je istega leta obsodil na 20 let zapora^Že prej bolehen, je v zaporu zelo trpel. Čeprav je bil brez prave zdravniške pomočije v ječi napisal svoja glavna dela (rokopisi so izšli po vojni). Napredni svet se je zavzemal za njegovo izpustitev, med njimi tudi veliki francoski mislec in napredni pisatelj Romain Rol-land. Nekaj dni po vrnitvi iz zapora, 27. aprila 1937, je zaradi izčrpanosti njegovo življenje ugasnilo v domači bolnišnici na Sardiniji. Umrl je mlad, star šele 46 let. Gramscijeve posmrtne ostanke so po vojni prenesli na rimsko pokopališče. Po razpadu fašistične Italije so italijanski vojaki — protifašir sti ustanovili v Albaniji svojo prvo partizansko enoto z imenom Antonio Gramsci. Ta enota se je občasno bojevala tudi na ozemlju naše države. Leto za tem je bila v Benečiji ustanovljena partizanska brigada z istim imenom in je v letu 1945 delovala tudi na Loškem, predvsem pa v Poljanski dolini. Marijan Masterl Tržnica ali pralnica rIlm V mestih, ki sem jih obiskal, sem si v lastno zadovoljstvo in ZCL0kT0ŽitV£ njihove podobe Ogledal tudi živilski trg. V Splitu mije bil tako všeč, da sem skoraj zamudil hidrogli-ser na Vis. V mestu Brezno na Slovaškem s tako revno ponudbo, da preprosto ne bi verjel, če ne bi z velikimi Črkami pisalo, da je to mestna tržnica. V Varaždinu tako pristna, da sem se iz kupca prelevil v prodajalca. Tisti, ki si pa v Kranju zažele pravega utripa življenja in ponudbe ter povpraševanja, si ogledajo kranjski »semenj« na dvorišču nekdanje gostilne »Pri Petrčku«. Komaj deset arov prodajne površine se na tržne dni napolni do zadnjega kotička, tako da se brez prerivanja in hoje v gosjem redu v eno smer ne moreš gibati. Že ob samem vstopu s poštne strani te vse poletje pozdravlja neznosen smrad iz smetnjakov. Tik poleg ima običajno prodajno klop prodajalec grozdja in lubenic. Muhe in čebele se selijo z ostankov v smetnjakih na sadje in nazaj. Niti kičasta cvetličarna z umetnimi rožami ne more olepšati te idile. Na izhodu s trga proti Prešernovemu spomeniku stojijo kontejnerji za odpadke s trga, katerih smrad je še veliko hujši. Da pa smrad po gnijočih odpadkih ni tako pristen, skrbi zanemarjena ribja restavracija in prodajalna rib za dodaten močan vonj po ribah. Tudi ob zahodnem izhodu proti gostilni »Stari Mayr« so v veži posode za smeti vseh stanovalcev prvega nadstropja » hiše ob tržnici. Verjetno samo takrat, ko je tržnica prazna, stepajo predpražnike in preproge na tržni prostor. Sadje prodaja, ne glede na skromno izbiro, res veliko število prodajalcev. Večina je mladih, nekaj celo otrok. V sezoni prodajanja paprike se njihovo število skrivnostno podvoji. Glede na jezik, ki ga govorijo med seboj, in na vprašanja, od kod je pripeljano blago, hitro ugotoviš, da so iz Makedonije, Kosova, Bosne. Nekaterim se pozna, da so za prodajnim pultom le slučajno in da ne poznajo najosnovnejših pravil prodaje. Oblačila imajo močno zamazana in so brez delovnih halj. Ko ti nalagajo sadje v vrečko, ki jo imajo ali pa tudi ne, imajo pogostoma cigareto v ustih — Cigaretni pepel med grozdjem ni nič neobičajnega. Kaj bi šele odkrili, če bi videli, kje prespijo v času bivanja v Kranju. V zasteklenem kiosku za sadje je sicer čistoča in urejenost prodajalcev boljša, toda kakšne reklame, da je njihova organizacija PIK Vinkovci, ne pokažejo. Že celo poletje je tabla z napisom podjetja založena z gajbicami nekje na zadnji steni. Od grozdja imajo ponavadi le eno vrstp belega. Najboljšega namiznega grozdja »hamburger muškat« nimajo in ga kljub opozorilom ne mislijo nabaviti. Sploh je izbira vrst grozdja pod nekim skritim monopolom prodajalcev in daleč od izbire v Ljubljani ali še dalj od zasebne tržnice s sadnjem v Škofji Loki. Svetla izjema kakovostne ponudbe zelenjave je zakonski par z Brd in nekaj prodajalk povrtnin in semen iz okolice Kranja. V poletnem obdobju je tržnica odprta tudi ob nedeljah dopoldne. Trudijo se fantje iz Vinkovcev. Samo nekaj metrov proč pa so si istočasno omislili pralnico svojih avtomobilov. Avtomobile spirajo s curki vode iz cevi, ki jo priključijo na pipo nad koritom za spiranje sadja. Tako so naenkrat prali kombi in osebni avto. Tla so bila vsa bela od šampona, poleg pa se je prodajalo sadje. Samo tržnico preletavajo in obletavajo jate golobov — letečih podgan, ki s svojimi iztrebki onesnažujejo vso okolico in se spopadajo z odpadki v kontejnerjih. Gnezdijo na podstrešjih hiš ob tržnici in pod streho cerkve. Tržnica ob koncu prodajnega časa, ko prodajalci odidejo, spominja na smetišče, po katerem brskajo zanemarjeni golobi. Po večletni podobni sliki sem si utrdil mnenje, da je odgovornim ljudem v Kranju kaj malo mar za osnovne higienske norme prodaje in kakovostne ponudbe na kranjski tržnici. Nisem še videl nobenih sledov dela tržnega inšpektorja. Komunalna taksa za prodajni prostor se pobira po ustaljenih navadah. Sanitarije uporabljajo prodajalci v gostilnah soseščine. Mislim, da bi se kljub slabim pogojem, ki jih nudi tržnica, moralo marsikaj urediti. Res nam ne bi smelo biti vseeno, kakšno blago, iz kakšnih rok in od kakšnega človeka kupiš. S podrobnejšimi nasveti sem kranjskim tržnim inšpektorjem na razpolago, o kakovosti ponudbe sadja in zelenjave pa naj se prepričajo sami na zasebni ali družbeni stojnici v Škofji Loki pri Nami. Ukrepajo naj hitro, kajti Kranj je tudi njihovo mesto. Marjan Štempihar glas za vas m 12. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 2. OKTOBRA 1987 Z DIMNIKI IN BREZ KOLEKTORJEV Graditeljem v »graditeljskem kompleksu« Drulovka je bilo oni dan pojasnjeno, da ne bodo gradili varčnejše skupne kotlovnice in da bi sončni kolektorji na strehah hiš kvarili Izgled »graditeljskoga kompleksa.« Graditelji se zdaj sprašujejo: kdaj so družbena prizadevanja za varčevanje z energijo tako nenadoma presahnila, da se gradijo dražja zasebna kurišča in prepovedujejo' sončni grelci? Ml SMO VEDNO SKLEPČNI! Muzejsko društvo v Škofji Loki je imelo občni zbor. Prišla je le polovica članov, zato so počakali petnajst minut in navzočim pojasnili: »Po pravilih našega društva smo zdaj sklepčni. V pravilniku namreč piše, da je ob morebitni nesklepčnosti treba počakati petnajst -minut. Takoj nato lahko začnemo ter veljavno sklepamo...« Nenavadno? Lahko da, lahko pa tudi ne: če bi taka pravila sprejeli tudi drugod, se ne bi vsak dan polovica Jugoslavije selila iz ene na drugo nesklepčno sejo. Rezultati odločanj iz »baze« pa itak vedno manj veljajo... KJE KAJ ■■■DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI • JOŽE ZIDAR Jože Zidar, nekdanji odličen jeseniški smučarski skakalec, je danes star 60 let in dela v jeseniški Železarni. Po letu 1955 je bil trikrat slovenski prvak in dvakrat državni prvak v smučarskih skokih. Sam pa za svoj največji uspeh šteje smučarske skoke iz leta 1950, ko se je z domače skakalnice na Kresu, kjer je lahko skočil največ 27 metrov, preselil na plani ško skakalnico in naenkrat skočil 101 meter. Rad se spominja tudi leta 1952, ko je zasedel v močni mednarodni konkurenci prvo mesto v Celovcu ter leta 1956 21. mesto na olimpijskih igrah. V Cortini je bil s tem rezultatom najboljši jugoslovanski smučarski skakalec. »Smučarski skoki so mi dali veliko odločnosti, samozavesti, delovnih navad, samodiscipline,« pravi danes Jože Zidar. »Tedaj je bilo drugače kot danes. Sam, podeželan s Koroške Bele, sem nenadoma prišel med mestne fante in se izredno slabo počutil. Če le to povem, kako nerodno mi je bilo držati jedilni pribor pri mizi, saj tega sploh nisem bil vajen! Manjvrednostni kompleks, ki je dobro znan vsem tistim, ki prihajajo s podeželja, me je pri skokih še bolj spodbujal. Ko smo tedaj skakali, smo dobro vedeli: če si padel, si bil v bolnici. Oprema je bila silno preprosta, veliko manj varna kot danes. Na vrhu vsake skakalnice in pred vsakim svojim skokom je moralo biti z mojo obleko in opremo vse v redu. Nikdar nisem gledal skakalca pred seboj, ampak po določenem redu, ki se ni nikdar spreminjal, nataknil smuči, rokavice. Če v žepu nisem začutil gumba, je bilo z mojo koncentracijo že konec! Vedno je moralo biti vse na svojem mestu, nihče me ni smel zmotiti... Ko letiš po zraku, prav dobro veš, koliko boš skočil. Občutek te nikdar ne vara: »Že v luftu sem videl, če sem jih nažgal« kot pravimo Gorenjci. Nihče, prav zares nihče ti na skakalnici ne more pomagati, sam si, vse je odvisno od tebe. Skakati nikoli ne pozabiš: še pred nedavnim sem skočil, še vedno znal in bilo je vse v redu. Vso energijo, ki jo imaš, ko nehaš skakati, moraš nekam vložiti. Sam sem jo v izgradnjo rekreacijskega centra Kres na Koroški Beli. Ko nehaš, te nihče več ne pogleda, zato se moraš sam znajti. Vedno pravim, da je lepo biti športnik, a težko je potem živeti.... Mladim pa bi rad dopovedal: človek veliko ve in zna, če »po-grunta«, da nič ne zna...« D. Sedej Nori dan na Gorenjskem sejmu I \ CRAZYDAY +Ji J V dvorani gorenjskega sejma v Kranju bo v nedeljo, 4. oktobra ob 17. uri — Nori dan kluba Primadona. Nastopili bodo: Agropop, predstavili bodo lestvico slovenskih diskotek, izbrali najboljšega disco plesalca Jugoslavije pod vodstvom DY Milana Mlakarja, uradno najboljšega DY Jugoslavije, izbrali bodo Miss duba Primadona, nastopila bo »slovenska Madona« Andreja Makoter. Na prireditvi Nori dan bodo tekmovale plesne skupine, tiste pa, ki še želijo sodelovati na tem lepotnem tekmovanju, se lahko prijavijo po telefonu 064/68-468. Vstopnice dobite v predporodaji po 3.500 dinarjev v baru Tenis v Radovljici, v Tržiču v baru Cokla, v Kranju v Kavki, Meloni in Orli baru, v Domžalah v Galeriji Metulj in na Trebiji v klubu Primadona. V predprodaji bodo vstopnice s kuponom Nedeljskega Dnevnika 3.100 dinarjev, v prodaji pa 4.000 dinarjev. V dvorani Gorenjskega sejma se torej obeta zares nori dan! M fll 1 ESII U t J.: sa Jjp===^§§i Ureja: Vine Bešter 1 DRUGA GODBA ffl Pred zelo kratkim časom smo govorili posredno o Drugi godbi, danes nameravamo zopet. Pa ne da bi izplačevali stare grehe, nameravamo vam predstaviti kaj kanijo storiti tja do novega leta pri Centru interesnih dejavnosti mladih v Ljubljani. Zoran Pistotnik in ekipa okoli njega je tudi to pot zastavila sila resno, sicer pa preletimo njihove načrte. Otvoritev koncertne sezone se predvideva skupaj s Cankarjevim domom in sicer s koncertom na klavirju ameriške pianistke Marilvn Crispell, ki je poleg samostojnih projektov poznana tudi po sodelovanju z glasbniki tipa Braxton, Ko-walo. 29. oktobra bo pri pas mlada petčlanska zasedba z Danske, ki sliši na ime Hunk AL V okviru evropske turneje se bodo ustavili tudi v Ljubljani in na lastne oči-ušesa se bo mogoče prepričati o njihovih, zunaj opevanih, kvalitetah. Eugen Chatbourne bo 10. novembra pripravil solistični recital. Z odra bodo odzvanjali njegovi pogledi na hard-core varianto ameriškega countrvja, protestnih pesmi in improvizirane godbe. Po vsej verjetnosti bo z njim tudi Buthole Surffers, ki zase trdi, da izvaja co-untrv-punk... Petnajst dni pozneje, predvidoma v sodelovanju s Cankarjevim domom, pride k nam Kakondo Sty-le iz Velike Britanije. Na čelu skupine je pevka Kazuko Hohki, ki s svojim glasom in tradicionalnim načinom petja daje njihovemu zvoku povsem razpoznaven pečat. Preostalih šest glasbenikov prihaja iz različnih predelov angleške alter glasbene scene, njihove izkušnje z glasbo pa so sila raznolike. Poleg naštetega si pri ljubljanskem CIDM-u prizadevajo še do konca leta pripeljati k nam predstavnik aktualnega afriškega etno-popa ali reggaeja, dogovori so v teku. V začetku decembra naj bi zopet prišel med naše meje Reggie Xorkman, da bi preko Glasbene delavnice dokončal lani začeto delo. Še ena zanimivost, ki jo velja obelodaniti — v prihajajočem letu bodo vse glasbene aktivnosti CIDM-a nosile naslov Druga godba, zaključni, zgoščeni, že tradicionalni teden glasbe pa se predvideva koncem maja. Odpadki v gozdu Drulovke so vestnega in ekološko zagretega krajan* tako vznemirili, da jih je zbral in postavil tablo: Vsak naj svoje odpelje — HVALA! Ob vsesplošni nemarnosti bi zares radi vedeli ime občana, ki se je potrudil, da je vso nesnago znosil na kup in po svoje, nazorno in zgledno P°* kazal, kako mu ni vseeno, kakšno je naše okolje... ALPETOUR 4c • ALPETOUR VAS VABI V RIM Novembra bo turistična agencija Alpetour organizirala dva zanimiva izleta v Rim. Po prvem programu bodo udeleženci z avtobusom krenili v večno mesto 26. novembra in si v štirih dneh ogledali vrsto zanimivosti in znamenitosti, tako v Rimu kot na poti. Drugi izlet pa pripravljajo za 29. november, vendar bodo udeleženci potovali v Rim z letalom. Cena izleta je 99.900 dinarjev za osebo, v ceni pa je vračunan prevoz s posebnim letalom, letališka taksa, prevozi s posebnim avtobusom, cestnine, gostinske storitve in nočitve ter stroški organzacije in vodstva. Prijave sprejemajo vse Alpetourove poslovalnice do L oktobra ali do zasedbe prostih mest v letalu in avtobusih. v. PRIJAZEN,« NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDjS gostinstvo in šla je skozi njegov trdo gostinsko šolo. Tudi danes, ko je začela na svoje na »r^anh;, pri Veri«, kot je poimenovala ° fe na kegljišču, je ostala dobr^ prijetna natkarica Vera, kot jo gostje vajeni z Brega. »Danes je povsod premalo pfj jaznosti,« pravi, »če se pa odl° čaš za gostinski poklic, pa n?0. raš prijaznost nositi v sebi. SaJ tudi tebi prekipi, vseh vrst lj* dje se ti zvrste pred šankom, P* mizah, toda razumeti jih moras-Vedno! Ljudje so razočarani, si niso lahki, prihajajo na koz£V,' ček piva, vina, šilce žganja, da » potešili svojo tegobo, in če bi Š še ti z muko in kislim obrazorP postregel, ja, saj bi jim bilo z scagat. Tudi sama imam težave, kako ne, iz nič sem začela na no; vo, toda zavedam se, da moj gostje ne smejo vedeti, da ima"1 kdaj slab dan. Saj me tudi ujeze. posebno, ko zmanjkajo kozare to in ono, toda vedno je treba ljudmi zlepa. Če pride do kaksn neprijetnosti jo je treba le zgia diti. Nič postavljati na špic0; Slab je gostinec, ki vse skupaj še podkuri. Zlepa je treba, z dO bro besedo, s šalo, s prijaznii" nasmehom.« Res je, če kdo, Vera to zna. D. Dolenc »Ampak ne napišite »gorenjski« nasmeh, mi dopoveduje Vera Dišič, ki je bila dolgih štirinajst let natakarica pri Aleševih na Bregu ob Savi, zdaj pa je začela na svoje na kegljišču na Po-dreči,« lahko napišete samo »prekmurski«, kajti jaz sem in bom ostala Prekmurka!« Res je Prekmurka, prijazna, vesela, uslužna, z gostinstvom v duši, v obrazu in srcu. Kako tudi ne, mama je gostinka, vrsta gostincev je v žlahti. Špilak, sloviti direktor Podvina, je njen mali stric. Prav on jo je navdušil za Male gorenjske vasi: Slatna Piše: D. Dolenc Voda je imela okus po železu Sem vedela, da mora biti neka voda tu vmes. Štefka Potočnikova, doma v prvi hiši v vasi, ko prideš v Slatno z begunjske strani, mi je vedela povedati, da je včasih le malo nad vasjo tekel studenec, ki je imel poseben okus po železu. Kot bi železno žlico dal v usta. Veliko železa je imela v sebi ta voda, poleti je bila hudo mrzla, pozimi toplejša in ljudje so radi hodili ponjo vse dokler se kmet, čigar zemlja je bila tod, ni razjezil zaradi poho-jene trave in studenec zasul. Zdaj spominja nanj le še ime vasi Slatna. Kot je pripovedovala Štefkina stara mama Ivana Ple-melj, se je vas imenovala najprej Svatna, potem Slatina, za časa Avstrije je bila Zlatna, med vojno so jo Nemci poimenovali Slatin, no zdaj je pa Slatna. Grad Klane Nič kaj posebnega ni danes vasica, vsaj na prvi pogled ne. Okrog 14 hiš ima, vsega 42 pre- bivalcev, le dva, Ždovin in Boštjan sta še čista kmeta, vsi ostali so pa po službah. V Elanu in v Peku največ delajo. Vasica leži ob cesti Begunje-Tržič, pod Do-brčo, 633 m visoko. Z roba vasi je enkraten pogled proti Begunjam, če se pa dvignete malo v breg, pa vidite vse do Kranja. Ima pa kraj tudi svojstveno zgodovino, kajti tik nad vasjo je včasih stal grad Klane. Dobro so še vidne razvaline. Otroci iz Slatne so se včasih še igrali po njegovih prostorih, govorilo pa se je tudi o zakladu, ki da ga skrivajo ruševine in še je videti tri velike jame, ki so ostale za kopalci zaklada... Tudi o grajski hčeri se je govorilo, ki da se je spremenila v kačo in varuje zaklad. Sosednji grad je bil Lam-bergarjev grad Kamen v Dragi. Kako je grad Klane prišel v last Kamna, mi v vasi ne vedo povedati, verjetno pa da ga je bojevi-.ti Lambergar osvojil in ga naredil za svojo pristavo. Bila pa je včasih med gradoma trdna meja in zapisi še govore o carinarnici v Blatni lesi v bližini Slatne. Zdaj pravijo tu »cegelnica«, kajti tu je bila odlična ilovica za strešno opeko. Še v prvi svetovni vojni so jo delali, vsaka opeka pa je bila označena s »P«, ker je bil to svet Palovšnikovih iz Slatne in del izkupička je šel tudi njim. Prav tu, pod hribom Cegelnica, so bila včasih postavljena tudi vešala, namenjena nepo-kornežem. In prav tu v bližmi so bile pred drugo svetovno vojno zgrajene vojaške barake. V njim so bili obešeni prvi štirje talci iz Begunj. Ne ustreljeni, kot piše na spomeniku malo pred vasjo Slatna, temveč obešeni. 2. avgusta 1941, se je to zgodilo. Gasilci skrbe za vodovod Slatna je tudi ena od gorenjskih vasi, ki so med prvimi imele svoj vodovod. Saj tu kar mrgoli studencev, ki izvirajo izpod Dobrče, toda dolga leta je bilo v vasi eno samo korito. In ko je kmalu po prvi svetovni vojni pod Boštartom gorelo, si ljudje niso mogli nič pomagati. Že takrat je Franc Mežek, Štefanov novi go- Vse hiše v Slatni so stisnjene ob cesti Begunje-Tržič. spodar, naprednjak, udeleženec ruske revolucije, sklenil, da vas mora dobiti svoj vodovod. V Poljčah je bil svoj čas hotel pri Šturmu, kamor so hodili na počitnice minister dr. Žerjav in drugi mogotci, ki so hodili na lov v Dobrčo. Tu je Štefan poprosil dr. Žerjava, da bi jim pomagal. In res je njegov prijatelj Sonnensc-hein, Žid po rodu, ki je imel na Češkem tovarno vodovodnih cevi, poslal vse cevi brezplačno. Bilo pa je treba plačati zanje 12.000 dinarjev carine, kar je bilo za tiste čase silno drago. A so vaščani zbrali ta denar, zgradili rezervoar za 20.000 litrov in 1926. leta je bil vodovod odprt. Med zadnjo vojno in po njej so vaščani dodali še dva dovoda in Slatinčanom vode nikoli ne zmanjka. Gasilci upravljajo z njo. Sploh gredo vse akcije v vasi skozi gasilce. Vsi so v društvu. Že kakšni dve leti po odprtuju vodovoda so si, vasi pod gorami, zgradile v Slatni gasilski dom, ki so ga zdaj povečali in obnovili. Janez Jane iz Zadnje vasi je bil glavni pobudnik za obnovo. Trgovino bi radi vsaj za kruh Razen gasilskega doma in ceste nima vas nič: najbližje trgovina, pošta, šola in gostilna so v Begunjah. Telefone imajo že Tončka Noč-Hafner, gospodinj* pri Zdovinu: »Le majhno tfjffij nico bi radi, da bi vsaj nekajk« na teden dobili kruh.« Foto: Dolenc plačane, le to ne vedo, k^aj * jih bo kranjska pošta usrtll!iari Pa avtobus gre osemkrat na p skozi vas: štirikrat proti TrZotj in prav tolikokrat nazaj Pf ,0 Begunjam. Otroke vozi v «'< kombi. Pa bi bilo prav, da bi ^ imela vsaj toliko trgovinice., ., bi se parkrat na teden d° , kruh, in tisto najnujnejše, Pj'^ Tončka Noč-Hafner, gospod m pri Ždovinu. Za gostilno že n» ko hudo. 5ffiL_L OKTOBRA 1987 RAZVEDRILO 13. STRAN ®@IMlSSJJ©IEnGLAS NAŠA STARA NAGRADNA IGRA V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali: koliko je v Kranju na leto sejmov? . _ Dobili smo veliko odgovorov, žal precej nepravilnih. Prvo nagrado (stalno vstopnico za ogled vseh šestih sej- ' mov v Kranju) dobi Igor Rener, Golnik 112, 64204 Golnik. Po eno vstopnico za ogled prihajajočega sejma stanovanjske opreme pa prejmejo: Veronika Glavač, Jama 19, 64211 Mavčiče, Jože Frančeškin, Planina 8, 64000 Kranj in Spela Poklič, Hotemaže 91, 64205 Preddvor. Naša nagradna igra! •Odlična jabolka za ozimnico V današnji nagradni igri vas sprašujemo: *ken^ na've*J' Planu*žni nasad jabolk na Gorenj- Verjetno odgovor ni težak, saj nasad že dolga leta slo-y^ P° izjemno kvalitetnih jabolkih, ki jih Gorenjci kupujejo za ozimnico. Nagrada je lepa. Največji gorenjski nasad jabolk vam 2* pravilni odgovor poklanja: Dva zabojnika najkvalitetnejših jabolk za ozimnico. Jabolka danes niso več poceni, zato je nagrada tudi j vrednostno privlačna. I Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 7. oktobra, ?fJJaslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, ,»4000 Kranj, na dopisnici. Če bo več pravilnih odgovorov j oomo žrebali. ŽELITE VIDEO FILM Poklanjamo vam film Platoon, če... - če boste znali odgovoriti na dve vprašanji, ki vam jih pojavlja Video Studio Bled, Gregorčičeva 5, Bled. Vprašanje se glasi: kakšen je slovenski prevod naslova "Ima Platoon in kdo ga je režlral? Če pa veste, kdo nastopa v 8'avnlh vlogah, bomo tudi ta odgovor upoštevali kot pravilnega. TOP LESTVICA NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV VS BLED \- TOP GUN, «■ IRON EAGLES (TOP GUN II) 3 PLATOON CROCODILE DUNNDE 5- BANDITI BMX J- POLICE ACADEMY IV. DEL BEVERLY HILLS COP II. DEL $• AMERICAN NINJA II. DEL 9- PRETADOR (A. SCHVVARZENEGGER) 10- RUDNIKI KRALJA SOLOMONA II. DEL Video Studio Bled vam poklanja video kaseto s filmom P|atoon, ki ga za zdaj v Ljubljani niso odkupili, vrtijo ga le v "•ogradu. Pravilne odgovore pričakujemo do petka, 9. oktobra, na dopisnici in s kuponom Video studio Bled na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Če bo več pravilnih odgovorov, bomo žrebali. ISKI PREGOVORI ZA OKTOBER JjH suhoten obeta, "»»slednjega leta. I^fžen, mrzel Luka, sneg prikuka. tj^šno vreme Urša prinese, ^ zima rado obnese. Ljubljanska banka. Temeljna j banka Gorenjske v oktobru, j mesecu varčevanja K«J želimo skupaj z vami: *- Izboljšati kvaliteto bančnega || servisa || ^ specializirati nekaj bančnih okenc za hitrejši || dvig gotovine ?ž ^ uveljaviti posamični pristop varčevalca k ban- gg čnemu okencu §: ^ Zapreti vse neaktivne vloge in |: račune % T* Povečati obseg varčevanja višje obrestne mere za vezane vloge jg A,j ste že bili v zadredi, ko ste na bančnem okencu § reševali vaše denarne in s tem tudi osebne zadeve, || Pa so pri tem hote ali nehote sodelovali tudi ostali || 12 vrste? % v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenj- § Kranj želimo doseči raven storitev, ki % j]0 omogočala oseben in zaupen odnos med % dančnim delavcem in varčevalcem. Pričakujemo vaše sodelovanje! ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NASA GLASBENA LESTVICA Nataša Bešter 6. DEGAZELAS Tokrat prvič začenjamo z našo glasbeno lestvico, ki jo bo pripravljala in urejala Nataša Bešter Lestvico lahko poslušate vsako drugo sredo na radiu Žlri ob 17. uri. Danes objavljamo predloge za domačo in tujo lestvico, bralci Glasa pa boste s svojimi glasovnicami izglasovali vrstni red skladb. • DOMAČA LESTVICA: 1. MARIJAN SMODE - SOLZE 2. AGROPOP - ŽIVELE SLOVENKE 3. OBVEZNA SMER - MAJ 4. VLADO KRESLIN - ŠE JE ČAS 5. SIMONA WEISS - ZADNJI PLES RITEM V ZRAKU 7. GU-GU - ČAU, BAU 8 TEREZA - ZAPJEVAJMO PRIJATELJI 9 MIŠO KOVAČ - JA NEMAM VIŠE RAZLOGA, DA ŽIVIM 10. MASSIMO SAVIĆ / JURA STUBLIĆ - ZAMISLI ŽIVOT U RITMU • TUJA LESTVICA: 1. EUROPE - CARRIE 2. BRYAN ADAMS - IN HEAT OF THE NIGHT 3. SAPHIR - I FELL GOOD 4. DAVID BOWIE - DAY IN DAY OUT 5. SUSANNE VEGA - LUKA 6 STARSHIP — NOTHINGS GONNA STOP US NOW 7. WHITNEY HOUSTON - I WANNA DANCE WITH SOMEBODY 8. FERRY AID - LET IT BE 9. U2 - I STILL HAVENT FOUND WHAT I M LOOKING FOR 10. SPAGNA - CALLME GLASOVNICA ZA GLASBENO LESTVICO Domača pesem: Tuja pesem: Novi predlog: Moj Naslov: Glasovnico pošljite na dopisnici v sedmih dneh na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Med glasovalci bodo pri vsaki oddaji izžrebali enega poslušalca, ki bo za nagrado dobil ploščo ali kaseto, vse ostale glasovnice pa bomo shranili in vsake tri mesece izžrebali glasovalca, ki bo naš gost v studiu in bo izbiral glasbo. Vsake pol leta pa bo Gorenjski glas poklonil enemu izžrebancu polletno naročnino za Glas. * Gorenjski ML_&LAS_— C L A S I L O OKIAJMCCA O O • O ■ A O f K ■ AN J # Kranjski radiatorji so najcenejši Stanovalci na Planini bodo v naslednjih treh mesecih oproščeni plačila za ogrevanje, saj so bili akontacijski zneski nekoliko višji,kot so bili stroški ogrevanja. Poprečni dejanski stroški na kvadratni meter so znašali 5,16 dinarjev. Pri Vodovodnem stolpu je presežka bolj malo in bodo stanovalci le en mesec plačevali manj, medtem ko bo nekoliko dražje ogrevanje v nebotičniku. Dražje ogrevanje bo tudi v objektu H-8, kjer so stroški na kvadratni meter 11,08 dinarjev, Cene ogrevanja, ki so zaradi smotrnega gospodarjenja in dobre organizacije dela v kurilnicah nižje kot so bile pred nekaj leti, so najnižje v Sloveniji. Gorenjski glas, leta 1977 LJUDSKI OBIČAJI • »Španiš muhe« za ljubezenski napitek Včasih so dekleta, ki so se želela poročiti, uganjala različne čarovnije. Veliko je slovenskih čarovnij, omenimo le nekatere. Če si dekle želi pridobiti ljubljenega fanta, mu mora v kozarec z vinom primešati nekaj svoje krvi. Če se je dekle zaljubilo v fanta, ki je ni maral, je cvrla močerada tako dolgo, da so ostale same kosti. Ena močeradova kost je podobna grabljicam in to kost je morala vzeti ter ljubljenega fanta z njo (ne da bi on to vedel) pograbiti po hrbtu. Včasih pa se je zgodilo obratno: fant bi rad imel dekle, ki ga ni maralo. Če dekleta niso marale za fante, so si fantje nalovili muh na bezgu, ki jim rečemo »španiš muhe«, potem so jih posušili in zmleli v prah. Po taki pijači so dekleta kar norela za fanti. Nasploh je na slovenskem najbolj razširjena vraža, da je dekle svojega bodočega moža ugledala v potoku, kamor se je morala napotiti v noči med 24. in 25. decembrom. Dahnili so da: V Škofji Loki: Vera Buh in Roman Malovrh s Hotavelj; Stoja Dukić in Drago Tomic iz Stare Loke; Mateja Jezeršek in Marjan Raztresen iz Škofje Loke; Andreja Žbontar in Vinko Sesek iz Škofje Loke; Marija Ba-šelj in Robert Garnter iz Reteč; Vida Jošt in Janez Mrak iz Železnikov; Marjanca Benedičič in Drago Zgaga iz Železnikov. Nagradna križanka NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke: stolet, tamatave, abesinec, non, mako, maribor, dar, kalota, stražar, ip, ro, ut, prevara, nec, gati, lina, evtanazija, aka, saar, trajan, votek, iton, sska, ilorin, eeden, ad, to, ariadna, astma, eratosten, dralon, vaso, aero, banana. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce nagradne križanke: 1. nagrada: Refija čordić, Titova 100, £4270 Jesenice; 2. nagrada Tone Intihar, Cankarjeva 29, 64240 Radovljica; 3. nagrada Matevž Kožlar, Dovje 90, 64281 Mojstrana. Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 7. oktobra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. MTM6ANT PREČNI JEKLENI ■OttJEC SKLON Gfarnv IZBRANA DRUŽBA MANJŠA SONATA Češka pritr DRJMCA NIKO GRA FENAUER ANGL DOLŽIN SKA MERA ITALU PISATELJ (UIMERT0 ROŽE« DANSKI DRAMATIK AKU JAPON SMUČAR SKAKALEC lAKIflA) OTRE SANJE PO0AU SANJE PREBIVALEC LATINSKE AMERIKE. MEŠANEC KENUSKI TEKAČ (MIKE) VRSTA LEPILA REKA V J VICI PRVA ŽENA ARGENT POLITIKA PERONA AFRIŠKA OKROGLA VAS BRANKO POLHAR NAKLON MADŽ ŽEN IME SL. PUBLICIST IN DRAMATIK (MARJAN) (POKUŠANJE JEDI. PIJAČ [okrajš AM M0Š IME GORA V JULIJCIH (BOJI V PRVI SVET VOJNI) GRŠKA BOGINJA MAVRICE SP0PA0 NARODOV TITANOV OKSID SKANDIN DROBIŽ SKUP. IME N0RDU BOŽANSTEVl RAZVLA ČENJE NEVARNO OBOLENJE ANTON AŽBE SINJINA. BREZO BLACNOST ČLOVEŠKA OPICA FRANC MESTO V GASKONJI ZBIRKA KNJIZI V NIH 011 AVTOR KRIŽANKE R NOČ T ANDREJ STOJAN SLOV. REVUA ZA MLADE 100 MESTO V ROMUNUI MESTO V ŠVICI LJUBU. VELEBLA STAR SLOVAN REKA NA KAVKAZU ANG FILM REŽISER ICAROl) OZEK ČOLN $«•01 Vf SLI HRASTA Gt. MESTO KITAJ. PO -KRAJINE SINGHAI ŽGOOOV KRAJ V SUTJESKE KOCSEH LUKAV IZRAELU LAKOTA (g@ISIlSSyj©IEIIGLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 2. OKTOBRA 1 M7 Trener ženske košarkarske ekipe Kladivar iz Žirov Miro Bogataj Uvrstitev v zgornjo polovico lestvice Žiri, 30. september — Enako kot vsi ligaši se tudi košarkarice Kladivarja iz Žirov vneto pripravljajo za nastope v prvi slovenski ženski košarkarski ligi. Njihov trener je štiridesetletni domačin Miro Bogataj, ki že petnajsto leto vodi žensko košarko v Žireh, svoje delovne dolžnosti pa opravlja v DO Kladivar. Računajo, da se bo ta ekipa v novi sezoni 1987/88 držala v vrhu slovenske lige Le zgodnje priprave so pravi porok za dobro uvrstitev v vseh ligah. S takim delom so začeli tudi pri ženskem košarkarskem moštvu Kladivar iz Žirov. Že petnajst let kot trener za dobro žensko košarko v tem koncu Gorenjske skrbi Miro Bogataj. Njihova pot, da so prišli iz anonimnosti, je bila dolga. Zavzeto so delali iz pionirskih vrst naprej in prvi sadovi rezultatov so bili kaj kmalu vidni. Ni preteklo dosti Sore in ženska ekipa, kot selekcija Gorenjske Al-pina, se je v letu 1975 uvrstila v prvo zvezno košarkarsko ligo. V tej selekciji so igrale košarkarice Kranja, Loke, Jesenic in Žirovske. Pet sezon je nato ekipa Kladivarja nastopala v drugi ženski košarkarski ligi. V sezoni 1987/88 pa bo to njihova peta sezona v republiški ženski ligi. »S treningi in nabiranjem kondicije smo začeli 1. avtusta. Naše igralke so trikrat tedensko vadile v Žireh. Bili smo na šestdnevnih pripravah v Stenici pri Jablancu. Tu so nabirale potrebno fizično in psihično kondicijo. Nato smo s pripravami enako kot prej nadaljevali doma v Žireh. Bile so to priprave za nabiranje splošne telesne pripravljenosti. Treniramo v telovadnici OŠ v Žireh. Prvo kolo bo na sporedu 10. oktobra in doma se bomo pomerili za prestriž z Odejo iz Škofje Loke. Kako močna je ženska košarka v škofjeloški občini, pove že to, da imamo dve ekipi, ki bosta nastopali v prvi republiški ženski košarkarski ligi. V tem Času smo odigrali tri prijateljska srečanja. Problem pri nas v Žireh je v tem, da smo zgolj sami. Res nas vabijo na razne turnirje in tekme, ki si jih tudi udeležimo, a tu se konča. Nihče nam ne vrne obiskov. Prav zato smo bolj sami. ZTKO iz Škofje Loke in naša želja je v tem, da naj bi se uvrstili v sam vrh te republiške lige. Če bi bili prvaki, ne bi šli v drugo ligo. Problem je tudi v tem, da imamo sicer člansko ekipo, ki pa je po višini ena od najmanjših v ligi. Toda imamo tako peterko, ki vedno dobro meče na koš iz trojk. Te trojke nam prinašajo tudi zmage. Za drugo ligo pa so za nas preveliki denarni stroški. V tej sezoni bodo za ekipo Kladivar Žiri igrale: Mirjam Bogataj, Marja Govekar, Romana Jereb, Vesna Jereb, Lili Poljan-šek, Sanda Kopač, Irma DOlinar, Darja Pečelin, Duša Pečelin in Jana Peternel. D. Humer Foto: G. Šinik Ob zaključku gorenjske teniške lige Tenis je šport za vsakogar Golnik, 29. septembra — Na pobudo Davorja Žnidarja, predsednika strokovne komisije TZ Slovenije, so letos že drugo sezono organizirali gorenjsko teniško ligo, v kateri je nastopilo enajst ekip iz vse Gorenjske. Več kot osemdeset igralcev vseh starosti je dokazalo, da ima tenis tudi na Gorenjskem veliko privržencev. Teniška ekipa Golnika: Bogdan škofic, Marko Milačič, Žiga VVe-issesen, Boris Urbane, Gorazd Jereb — Foto: G. šinik »Nobeden izmed teh klubov oziroma ekip, ki so igrale v gorenjski ligi, ni registriran pri Teniški zvezi. Toda s svojo igro, ki je resnično na zavidljivem nivoju, se imajo prav vse ekipe možnost vključiti v slovensko ligo. Lani je igralo v gorenjski ligi devet, letos pa že enajst ekip. Tenisači se zberejo skupaj v okviru športnega ali kakega drugega društva, ponekje pa kar samo sestavijo ekipo. Pred začetkom igranja v ligi smo imeli le en skupni sestanek, nato pa se je spomladi začelo igrati. Igralci so vse organizirali in financirali sami, prejšnji teden pa smo ligo zaključili. Kljub precejšnji izenačenosti ekip so največ borbenosti pokazali tenisači Golnika, ki so zmagali kar na desetih od enajstih tekem. V ekipi so nastopili: Boris Skofic, Marko Milačič, Žiga V/eissei-zen, Boris Urbane in Gorazd Jereb, pravi Davor Žnidar, ki je nase prevzel organizacijski del tekmovanja, tenisačem pa rad pomaga tudi s strokovnimi nasveti. Poleg ekipe Golnik-Storžič so tekmovali še Zaka-Bled, Golf-Bled, Križe 1, Križe 2, Jesenice, Kres-Jesenice, Skofja Loka, Zari ca, Pod« in in Bohinj. V ekipah so bili tekmovalci stari sede-manjst let pa tudi več kot dvakrat starejši, saj pravijo, da je tenis šport za ljudi vseh starosti, poklicev, velikosti, kajti pri igri poleg kondicije odločata tudi tehnika in borbenost. V ekipah je tudi precej nekdanjih in še aktivnih športnikov, na primer Poljanec, Tišler, Gorišek in Žan, vsem pa je skupno, da imajo tenis radi in da zanje pomeni sprostitev. Kapetan zmagovalne ekipe Golnika, Gorazd Jereb pa pravi: »Na Gorenjskem je precej teniških igrišč, tudi na Golniku imamo dve. Vendar pa je zanimanje za tenis vedno večje in najbrž bomo morali na Golniku razmišljati še vsaj o dveh novih igriščih. Naša zmaga v ligi je bila zslužena, saj smo zadnjo, odločilno tekmo, dobili celo na tujem igrišču.« Vedno bolj popularna teniška igra se torej uveljavlja po vsej Gorenjski, ambicije pa so z organizacijo mednarodnih tekmovanj še večje. Konec tedna bo na Bledu mednarodni tenis turnir za pokal »Panonija«, pri TZ Slovenije pa razmišljajo tudi o različnih drugih turnirjih. V. Stanovnik V nedeljo finale klubskega prvenstva Slovenije za pionirke ______ Sava Commerce startala na prvo mesto Kranj, 30. septembra — V nedeljo "bo dvorana na Planini v Kranju prizorišče letošnjega finala za klub Slovenije v košarki. Na tem finalu bodo nastopile štiri najboljše ekipe pionirk. V tem finalu sta tudi dva predstavnika Gorenjske. Za prvo mesto se bodo potegovale tudi pionirke Odeje iz Škofje Loke in Sava Commerce iz Kranja, ki je tudi organizator. Že od pamtiveka naprej se vse sko delo ga je pripeljalo tako da- začne razvijati od mladih nog in rok ter pameti. Tega se zavedajo tudi pri športu. In s takim tempom dela delajo vsi naši klubi in posamezniki. Enako je tudi v košarkarskih vrstah pri Odeji iz Škofje Loke in Sava Commerce iz Kranja. Prav ti so vsi začeli z delom iz pionirskih vrst. Prav zato ni odveč, da se bosta v nedeljo v dvorani na Planini v finalu klubskega košarkarskega prvenstva za prvaka Slovenije med pionirkami borili tudi dve ekipi z Gorenjske. Ta sta Odeja iz Škofje Loke in Sava Commerce iz Kranja. V tem finalu bosta nastopili še ekipi Marles iz Maribora in Šentvida. Trener pionirskega moštva pri Savi Commerce je Anton Er-lah. Prav njegovo dobro trener- leč, da je bil z ekipami pionirjev dvakrat prvak Slovenije, v tem letu pa je s pionirkami prvič v finalu za klubsko prvenstvo Slovenije. Sam pravi, da je že to uspeh, da sta v nedeljskem finalu dve ekipi pionirk iz Gorenjske. Za Savo Commerce bodo igrale: Žnidar, Čarman, Moho-rič, Cegnar, Troha, Podrekar, Ergaver, Omejc, Perčič in Poklu-kar. V tej ekipi so tudi tri repre-zentantke pionirk Slovenije Žmidarjeva, Trohova in Alenka Podrekar. Alenka Podrekar je skoraj najvišja pionirska slovenska reprezentatka, saj meri v višino kar 186 cm. Stara je štirinajst let in dijakinja prvega letnika srednje ekonomske šole v Kranju. Sicer je doma iz Tržiča. Priznanje za Polono Frelih in Janeza Stareta Ljubljana, 30. september — V Ljubljani je bila redna konferenca Namiznote-niške zveze Slovenije. Podelili so tudi priznanja najboljšim posameznikom in posameznicam ter trenerjem za leto 1986-87. Priznanja je podelil predsed-- nik Namiznoteniške zveze SLovenije mM Vlado Šlamberger. H f|' Najboljši v minuli sezoni so bili W:i J(I jL med člani - Jože Urh (Polikem Olim-pija), med članicami Vesna Ojsteršek (KTI Kemičar, pri mladincih Robi Smerkar, pri mladinkah Polona Frelih Merkur Kranj, med pionirji Janko Ori (Sobota), pri pionirkah pa Tanja Nišavič (Ilirija). Denarne nagrade sta dobila Jernej Zalaznik (JLA), dobitnik bronaste kolajne na SP in Polona Frelih za uspehe na evTopskem prvenstvu za mladinke in sredozemske igre v Siriji. Posebno priznanje sta dobila tudi Stanko Rebolj iz Kranja za plodno delo v NTZ Jugoslavije in Janez Stare za uspešno trenersko delo pri NTZ Merkur Kranj in reprezentanci za mladince in mladinke. Čestitamo. tj j_j Vabila, obvestila, prireditve Cooperjev test v Kranju — V nedeljo, 4. oktobra, ob 9. do 12. ure prireja Partizan Kranj test aerobne pripravljenosti vsakogar, ki bo prišel na stadion Stanka Mlakarja in se preskusil v 12-minutnem teku na novi tar-tanski stezi.Otroci se bodo lahko poskusili v posebnem petminutnem teku. Preizkušnja je brezplačna.vsak udeleženec dobi kartonček z rezultatom in oceno pripravljenosti ter čaj za okrepčilo. — R. Bogataj Trimsko balinanje Pante 87 — Trim klub Sava Kranj prireja v nedeljo, 4. oktobra, ob 9. uri na naravnem travnatem balinišču pri gasilskem domu v Stražišču 7. trimsko balinanje Pante 87. Tekmovanje je ekipno za moške in ženske, brez starostne omejitve. Konjske dirke v Komendi — Konjeniški klub Komenda vabi v nedeljo, 4. oktobra, na zanimivo konjeniško prireditev. Ob 13. uri se bo začelo prvenstvo v preskakovanju ovir, ob 15. uri pa velika kasaška dirka. Tako kot običajno seveda ne bo manjkala dirka kmečkih konj, prireditelji pa bodo poskrbeli tudi za prijetno vzdušje po dirki. — M. V. Občinsko prvenstvo v krosu — V sredo, 7. oktobra, ob 15. uri bo na nogometnem igrišču V Tržiču občinsko prvenstvo v krosu v 20 starostnih skupinah, tekmovalci pa bodo tekli od 400 do 5000 metrov. Pravico nastopa imajo vsi občani Tržiča, ki se bodo prijavili v pisarni TKS, Bračičeva 4, do srede, 7. oktobra do 12. ure ali vsaj pol ure pred začetkom na startu. Tekmovanje bo izbirno za reprezentanco Tržiča, ki bo branila svoje odlične uvrstitve zadnjih let na krosu Deia v Titovem Velenju v soboto, 17. oktobra. — J. Kikel Nogomet ob koncu tedna — Vsi gorenjski predstavniki v slovenskih ligah so v tem kolu domačini. Triglav igra s celjskim Ingrad Kladivarjem, Jesenice s Stolom, Naklo pa z vodilno Slavijo. Vse tri tekme se začnejo v nedeljo ob 15. uri. Mladinci Save igrajo v nedeljo ob 10.30 z Usnjarjem iz Šoštanja. Nadaljuje se prvenstvo v občinski ligi Kranj. Spored tekem: člani, sobota ob 15.30 Kokrica : Sava, Grintavec : Preddvor, Zarica : Podbrez-je, Trboje : Mavčiče, Visoko : Podgorje, Primskovo : Velesovo; kadeti, sobota ob 10. uri Primskovo : Naklo, Visoko : Polet, Sava : Bohinj, Triglav : Jesenice; pionirji, sobota ob 14. uri Mavčiče : Sava, Kokrica : Primskovo, Zarica : Naklo, Visoko : Preddvor; mladinci, nedelja ob 9.30 (pokal ZSMS) Primskovo : Naklo, Mavčiče : Visoko, Zarica : Trboje. — D. Jošt »Sama sem košarko začela igrati v pionirski ekipi Sava Commerce v Kranju, ki ga trenira in vodi Anton Erlah. Za košarko sem se odločila prav zato, sem precej velika in imamO?*" po, ki je prijateljska drušci^ Veselje imam do celotnega sp° . ta. Igram tudi v kadestki eWP in sem v slovenski repre«n*Jr Na tem finalu v dvorani na nini pričakujem, da bomo Pj osvojile prvo mesto in da b°.s s to ekipo nadaljevali naprej tako zagnanostjo kot doslej. trdim delom od mladih nv°2.g naučiš kako se igra koš*1**' Začetek finalnega turnirja b° v nedeljo ob 9.30. V predtekn^T vanju se bosta prvi pomerili ekipi Odeja Šetvid, ob 10.45 pa Savj Commerce :Marles. Ob 13. un J tekma za tretje mesto, ob l*-*" pa za prvo. D HuITier Foto: G. Sini« Marjana Zore prvakinja Gorenjske Kranj, 30. september — Gorenjska kegljaška zveza je v tej * gljaški sezoni pod streho spravila že prvenstvo Gorenjske za mt>s pare in posamično prvenstvo za ženske. Udeležba na prvenstvu rj bila pri ženskah skromna, a vseeno so vse kegljačice pokazale, da dobro pripravljene za to sezono. _ Naslov je po pričakovanju zasluženo osvojila članica kegljaš ga kluba Triglav iz Kranja Marjana Zore, ki je bila kar za petind*aJ set podrtih kegljev boljša od sotekmovalke Virantove. Prvih s*? uvrščenih se je uvrstila na republiško prvenstvo, ki bo 10. in 1L 0 tobra v Ljubljani. . c Rezultati - 1. Zore 1.677, 2. Virant 1.652, 3. Zaje 1.624, 4. S. r»V 1.567, 5. Fleischman 1.534, 6. Gašpšerin 1.508, 7. H. Pire (vse Trigl«v' 1 4™ D. H. Avto rally Zmaga Oblaka in Prosena v Titovem Velenju Titovo Velenje, 29. septembra — V soboto je bil v okolici T. Velenja sedmi rally za državno prvenstvo. Na startu 276 km dolgega rallvja s 15 hitrostnimi preizkušnjami se je zbralo 40 posadk, do cilja pa je prišlo le 23 posadk. Po pričakovanju je v skupni uvrstitvi zmagala posadka Kiizmič-Banič (KH, renault 5 GT turbo) pred Pirjevcem in Zupanom (INA, citroen visa mllle pistes) in Romano Zrnec z sovoznikom Nartnikom (KH, renult 11 turbo). S to zmago je Brane Kiiz-mič prevzel vodstvo v točkovanju za DP v skupni uvrstitvi. Zelo dobro so se na rallvju v T. Velenju odrezale tudi tri gorenjske posadke. V razredu do 850 ccm. sta člana AMD Skofja Loka Oblak in Prosen s pamet- Kros za dan pionirjev Šolarji so tekli Kranj, 30. septembra — Tako kot večina osnovnošolcev, so tudi učenci šole Bratstvo in enotnost na Planini včerajšnji dan pionirjev proslavili s tekom v naravi. Tekli so različno dolgo pot, primerno njihovi starosti oziroma telesnim sposobnostim; od 400 metrov v prvem in drugem razredu, do največ tisoč metrov v sedmem in osmem. Dino Cvitkovič iz 8. c je bil med fanti četrti. O teku je dejal: »Rad tečem, čeprav doslej nisem bil med najboljšimi, ampak v zlati sredini. Sicer se s športom precej ukvarjam. Pri mladincih Triglava igram vaterpolo. Preteči tisoč metrov po gozdni in travnati poti je kar naporno. Mislim, da bo šlo najhitrejših sedem iz vsake starostne skupine na občinsko prvenstvo v krosu.« Ivo Jerala iz 7. e: »Tečem še kar hitro, zmagal pa doslej še nisem. Raje kot teku se posvečam strelstvu. Hodim v strelski krožek. Dvakrat na teden vadimo na Hu-jah. začel sem lani, tekmoval pa že na občinskem in gorenjskem prvenstvu.« Tači šengil, 7. a: »Proga za kros je predolga, zato se ga ne veselim posebno. V cilj pridem upehana, rezultat pa ni posebno dober, nekje na sredini. Mislim, da kros ni najbolj primeren način počastitve dneva pionirjev. Bolj navijam za športne igre, na primer, v košarki. Včasih sem igrala košarko, zdaj sodelujem v novinarskem krožku in na plesnih vajah.« H. J. Foto: G. Šinik Skofjeločana Oblak in Prose" atraktivno vožnjo do ztfl ge.— Foto: Franci Perdan no vožnjo zmagala in imata tjjjj še teoretične možnosti, da 1® . osvojita naslov državnega ka. Na zadnjem rallvju v CrlK y niči bi morala zmagati, vodu" . tem razredu Trček pa odstop ? Na dobro drugo mesto sta s velikim zaostankom zaradi z ta s proge in večkratnega vr nja v ovinkih in z močno PoS -j9 dovanim avtomobilom uvrfjai' Žirovca Mlinar in Mlakar. bolj ogorčen boj za zmago s° Pj^ novno bili tekmovalci v razr*Lel do 1150 ccm. Potem, ko je Ko" odstopil in je Polanc P°n razbil fiat 127, je dokaj nepr1 kovano zmagal Zagrebčan "OF^ vič pred Bucikom in P°s£l(tao AMD Skofja Loka Matjaž - Oto Luznar. Tudi v tem raz du je boj za naslov prvaka se V" polnoma odprt, čeprav infl^K sedmih rallvjih Popovič 10 ^ prednosti pred Flegom, °ba pfl sta letos že dvakrat zmaga'3' r bi osvojil naslov državnega^ vaka mora Flego v Crikvf. v zmagati, oziroma mora b,.^n vsakem primeru bolje uVT^1fl»-kot Popovič. Med AMD )e \^ gala Donit-Olimpija 8 50 V* p mi pred Kompas-Hertzom * .^j Škofjo Loko 32, med de,0hVnfl J organizacijami pa Avtotenn s 35 točkami pred Alpeto^j. 35 in Ino delto 5 z 28 to^j) Naslednji (verjetno tudi za \fi rally za državno prvenstv 10. oktobra v Crikvenici- ^ !5§K. 2 OKTOBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU od 1. do 15. oktobra 1987 POSEBNA PONUDBA • riž z vedrom 47,50 Sch • kava TROJAN 1 kg 56 Sch ' • kava BRASIL 1 kg 59 Sch • jedilno olje 10 litrov 99 Sch • radio budilka 298 Sch ]r. moške in ženske ure po 30 Sch J 1 • velika izbira kasetofonov in avtoradijev Vse dni brezplačna skodelica kave za vsakega obiskovalca! Vsi, ki boste do 15. oktobra 1987 pri blagajni marketa oddali izpolnjen objavljen kupon, boste sodelovali v velikem žrebanju, ki bo 16. oktobra 1987. Nagrade so prva — radio z dvojnim kasetofon, druga — radio budilka, tretja — pločevinka (10 litrov) jedilnega olja, četrta — 2 kg surove kave, peta — 1 kg praže-ne kave. Rezultate bomo objavili. —x SPAROVEC Struga - Strau Ime........ ........................................................................................................... Bival isce OBVESTILO Jadranfilm iz Zagreba obvešča krajane Mestnega trga in okoliških ulic, da bo sredi oktobra približno deset dni na Mestnem trgu in v okolici Ja-dranfilm iz Zagreba snemal film. Tehnična ekipa bo začela delati že konec septembra. Dovoljenje za snemanje je dal Republiški komite za kulturo. Mislijo, da mora tako občina kot KS oziroma krajani v snemanju tega filma videti možnost za Predstavitev Škofje Loke širši javnosti. Snemanje bodo namreč spremljali tudi poročevalci televizijskih in časopisnih hiš iz Jugoslavije in tujine, saj bo to koprodukcijski projekt z Mešano igralsko zasedbo v režiji Dušana Makavejeva. Film 00 prikazoval vzdušje v bivšem avstroogrskem mestecu po prvi svetovni vojni. Univerzialnost dogajanja bo nakazana s tem, da bodo sicer gotsko oblikovani napisi, s katerimi bo opremljen celoten Mestni trg, v angleščini. Razen vrveža, ki 8a bo snemanje povzročilo, bosta edini posledici delno spremenjen režim dostave in prometa na Mestnem trgu in večja zasedenost parkirišč, o morebitnih posegih na posameznih stanovanjskih hišah in dostopih do njih pa se bodo predstavni Jadranfilma pogovorili z lastniki oziroma stanovalci. OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ Kidričeva 51 Komisija za delovna razmerja OŠ Helena Puhar Kranj, Kidričeva 51 °bjavlja prosta dela in naloge SpKC. PEDAGOGA za določen ras 2a delo v šoli s prilagojenim programom pisne prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh na 8°rnji naslov. .15. STRAN ®5)IgJlKIcJJ©ISIGLAS ABC PO MURKA HTDO »GORENJKA« Jesenice TOZD Žičnice Kranjska gora Borovška 107 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 4 STROJNIKOV VLEČNIC Pogoji: končana IV. stopnja zahtevnosti poklica strojne oz. eklektro smeri, eno leto delovnih izkušenj, predpisani izpit za strojnika, izpit za varstvo pri delu za žičničar-je, poskusno delo traja tri mesece, delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1 KLJUČAVNIČARJA Pogoji: končana IV. stopnja zahtevnosti poklica strojne smeri, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja tri mesece, delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom 12 POMOČNIKOV STROJNIKA Pogoji: končana osnovna šola, izpit za varstvo pri delu za ži-čničarje, delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom 1 STROJNIKA VLEČNICE Pogoji: končana IV. stopnja zahtevnosti poklica strojne oziroma elektro smeri, eno leto delovnih izkušenj, predpisan izpit za strojnika, izpit za varstvo pri delu za žični-čarje, delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom 1 KLJUČAVNIČARJA Pogoji: končana IV. stopnja zahtevnosti poklica strojne smeri, eno leto delovnih izkušenj, delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom 2 DELAVCA ZA BLAGAJNIŠKA OPRAVILA Pogoji: končana IV. stopnja zahtevnosti poklica, pasivno znanje enega tujega jezika 3 REDARJEV Pogoji: končana IV. stopnja zahtevnosti poklica, izpit za redarja, znanje smučanja Kandidati, ki izpita za varstvo pri delu za žičničarje nimajo, bodo lahko izpit opravili v TOZD Žičnice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: HTDO»Gorenjka« Jesenice, TOZD Žičnice Kranjska gora, Borovška 107, s pripisom »Odbor za medsebojna razmerja«. Lfch 8 TEKSTILINDUS WM 1J;KSTILNA INDUSTRIJA t K K STILINDUS KRANJ ^orenjesavska c. 12 0 Javlja prosto delo oz. naloge v SKUPNE SLUŽBE °nomski sektor PKOGRAMlRANJKI P°8oji; VI. stopnja zahtevnosti (organizator dela ali ekonomist), tri leta delovnih izkušenj na strokovnih delih v tekstilni proizvodnji ali strojni obdelavi podatkov, poznavanje informacijskega sistema, banke podatkov, računalniške opreme, organizucije poslovanja in poznavanje najmanj dveh programskih jezikov, trimesečno poskusno delo j* r Pis" > Qt'' k' izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje naj oddajo sekf6 ^r'Jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski ■ or delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi, izbirji iC*ttte k°mo 0 izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni TIKO Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme, p.o. Tržič, Koroška c. 17 Razpisna komisija delavskega svega delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati pogoje, opredeljene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič in naslednje pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo strojne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili, ali — da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne ali ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj na opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili — da imajo ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so jih izkazali pri dosedanjem delu Pismenevloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: TIKO - Tržič, Koroška c. 17 — za razpisno komisijo. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Na podlagi 89. člena statuta delovne organizacije Železarna Jesenice objavlja razpisna komisija javni razpis prostih del in nalog VODJA CENTRA ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom opredeljenih pogojev za vodja centra za samoupravljanje in informiranje izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola družboslovne usmeritve, — pet let delovnih izkušenj na področju samoupravljanja, novinarstva in informiranja Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za vodja centra za samoupravljanje in informiranje«, v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovski sektor Železarne Jesenice, c. Zelezra-jev 8, 64270 Jesenice. LTH DO THN Skofja Loka kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge v komercialnem sektorju 1. PRODAJNEGA REFERENTA II Pogoji: višja šola tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj s področja komercialnega poslovanja, aktivno znanje srbohrvatskega jezika, opravljen vozniški izpit B kategorije 2. VODJA SKLADIŠČA 62 Pogoji: srednja šola tehnične ali ekonomske smeri, obvladanje poslovanja skladišč, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 3. REFERENT ZA PRODAJO NEKURANTNEGA MATERIALA Pogoji: srednja šola strojne smeri, poznavanje trgovinskih uzanc, 3 leta delovnih izkušenj, šoferski izpit B kategorije v tehničnem sektorju KONTROLOR MEHANSKIH POŠKODB SKRINJ Pogoji: dokončana osnovna šola, tečaj za kontrolorje, do 1 leta delovnih izkušenj v TOZD Hladilstvo LIČARJA Pogoji: poklicna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih Za vsa navedena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov LTH — DO THN Skofja Loka — kadrovsko socialna služba. Kandidate bomo o rezultatu obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa kadrovske komisije. Centrani svet TOK — Zasedui sektor gozdarstva Bled, n.sub.o. Radovljica, Šercerjeva c. 37 razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA temeljne organizacije. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri, — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje, — da predložijo koncept svojega dela za mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOK — zasebni sektor gozdarstva Bled, Šercerjeva c. 37, 64240 Radovljica »za razpisno komisijo.« Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1 TOZD OBRT o.sub.o. objavlja prosta dela in naloge KV MIZAR - 1 delavec za delo v obratu Trata pri Velesovem Pogoji: poklicna šola lesne stroke oz. IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja smer lesar. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati za zgoraj navedena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD obrt, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa. ELEKTRO GORENJSKA Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. v službi RP1: VODENJE PROJEKTIVNEGA BIROJA Pogoji: dipl. el. ing., 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. 2. v finančno-računovodski službi: SALDAKONTI KUPCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE Pogoji: ekonomski tehnik, 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločep čas. REFERENT ZA INVENTURE Pogoji: ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj. Cesta JLA 6/111 v 8 dneh po objavi. MoFglESGLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 2. 0KT0BRAJ9E SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA S0Ij\ SKOFJA LOKA Objavljamo prosta dela in naloge: RAČUNOVODJE Pogoja: višja izobrazba — ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj Delo razpisujemo za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Nastop dela v začetku oktobra. Pisne prijave sprejemamo z dokazili o izobrazbi 8 dni od dneva objave. Sprejetega kandidata bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE DELAVSKA UNIVERZA »VIKTOR STRAŽIŠAR« JESENICE, Trg Toneta Čufarja 1 Razpisna komisija za imenovanje direktorja TOZD Delavska univerza razpisuje prosta dela in naloge: DIREKTORJA TOZD DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Pogoji: kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene s 147. členom zakona o usmerjenem izobraževanju, in sicer — imeti mora visoko šolo družboslovne smeri — strokovni andragoški izpit — izpolnjevati mora druge pogoje, določene z družbenim dogovorni o oblikovanju in urejanju kadrovske politike v občini Jesenice Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov VIZ — TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar, Trg Toneta Čufarja 1, 64270 Jesenice, za razpisno komisijo. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija regulacijsko — merilnih in stikalnih naprav Kranj, n.sol.o Na osnovi sklepa samoupravnega organa TOZD MEHANIZMI LIPNICA razpisuje dela in naloge VODJA TEHNIČNE PRIPRAVE DOKUMENTACIJE Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, znanje tujega jezika, 5 let delovnih izkušenj s področja vodenja Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta. Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoje, določene v DD o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica. Kandidate vabimo, naj pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, TOZD Mehanizmi Lipnica, Lipnica 8, 64245 Kropa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu delavskega sveta. cilmiro ALMIRA z. n. sol. o. 64240 Radovljica, Jalnova 2 objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Pro izvodnja pletenin Radovljica prosta dela in naloge L VZDRŽEVANJE STROJEV V PLETILNICI 2. PLETENJE NA MOTORNIH PLETILNIH STROJIH 3. ŠIVANJE PLETENIH 4. MIKANJE - PREDENJE Za Predilnico v Kranju (stavba tekstilne šole, zaželeno bivanje v Kranj) 5. PREDENJE 1 del. Po sklepu odbora za delovna razmerja pri skupnih službah pa: 6. VRATAR 1 del. 1 del. 3 del. 3 del. 1 del. Pogoj Pod 1 pod 2 pod 3 pod 4. pod 6.: : triletna .šola kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju ali podobnih delih, poskusno delo 3 mesece : triletna šola tekstilne smeri — tekstilni mehanik II, 3 leta delovnih izkušenj .: triletna šola tekstilne smeri — tekstilni konfekcionar II in 1 leto delovnih izkušenj in 5.: triletna šola tekstilne smeri - predilec in eno leto delovnih izkušenj (možna priučitev) končana osemletka dodatne zahteve: sposobnost komuniciranja, vestnost in natančnost Prijave z dokazili za dela od 1 do 5 sprejema Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica, pod 6 pa Odbor za delovna razmerja pri SDS skupne službe Almira Radovljica, Jalnova ul. štev. 2. konec glas za vas m aH C* bled LIP BLED TO I^esna predelava Podnart Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: SORTER ŽAGANEGA LESA Pogoji: III. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 3 mesece delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah 2. GASILEC - KOTLOVNIČAR Pogoji: šola za poklicne gasilce in 2 leti delovnih izkušenj 3. TEHNOLOG III Pogoji: V. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in opravljena pripravniška praksa 4. POMOČNIK PRI USLUŽNOSTNEM RAZREZU Pogoji: II. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 3 mesece delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave do 12. oktobra 1987 na naslov: LIP Bled, TO Lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Podnart. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po končani objavi. DO ASTRA—ALMERIA TOZD Trgovina Proleterskih brigad 284, 41000 Zagreb Komisija za delovna razmerja TOZD Trgovina v sestavi DO Astra—-Almeria, Tovarna usnja in obutve, Zagreb, Nova Ves 11, objavlja naslednja dela in naloge: 1. PRODAJALEC V PRODAJALNI ASTRA OBUTEV Kranj, Titov trg 22 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: srednja strok. izobrazba/KV, trgovska ali ekonomska smer, delovne izkušnje niso potrebne, dvomesečno poskusno delo Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v 8 dneh od dneva objave v prodajalni Astra—Čevlji, Kranj, Titov trg 22. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po objavi. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI « Podružnica 51500 Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. PRIPRAVNIKA ZA PODROČJE INTERNE KONTROLE v ekspozituri Tržič za določen čas s polnim delovnim časom, do opravljenega pripravniškega izpita (Po uspešno opravljenem izpitu možnost zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom:) Pogoji: VI. stopnja — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec, aktivno znanje slovenskega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo SDK, podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. nama NAMA IJUBLJANA n.sol.o. 61000 Ljubljana, Tomšičeva 1 TOZD Veleblagovnica Skofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. KUHAR Pogoji: gostinska šola — smer kuharstvo (IV. stopnja), izpit iz higienskega minimuma, zaželene so delovne izkušnje Poskusno delo bo trajalo 60 dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah, občasno tudi zvečer in ponoči. 2. SNAŽILKA ponovna objava Pogoj: nedokončana osemletka (I. stopnja) Poskusno delo bo trajalo 30 dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v popoldanskem času ali deljen delovni čas. Možen je tudi skrajšan delovni čas. 3. EKSPEDITOR II ponovna objava Pogoji: poslovodska šola (V. stopnja) in dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali šola za prodajalce in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, izpit iz varstva pri delu Poskusno delo bo trajalo 90 dni. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah. Od kandidatov pričakujemo sposobnost za vodenje in organiziranje dela in sposobnost dela z ljudmi. Kandidati naj vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: TOZD Veleblagovnica NAMA Skofja Loka, 64220 Skofja Loka, Titov trg 1, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavnem postopku. S stanovanjem TOZD ne razpolaga. Željene informacije lahko kandidati dobijo osebno v tozdu ali telefonsko na št. 064/61-581. ABC POMURKA Trgovska delovna organizacija Golica, o.o. Temeljna organizacija Rožca o.sub.o Jesenice, Delavska 11 Na podlagi določil 161. člena statuta TO in sklepa delavskega sveta TO razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi poobia stili in odgovornostmi VODJE RAČUNOVODSTVA TO za 4-letno mandatno obdobje začetek dela 1. januarja 1988 Pogoji:— višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu — aktiven odnos do samoupravljanja, poznavanje i spoštovanje finančno-knjigovodskih predpisov Ponudbo z dokazilom o izpolnjevanju pogoja zahtevane stro kovne izobrazbe naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpis na naslov: TDO GOLICA — Kadrovska služba — Jesenice, fj tova 22. Prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o imeno vanju v 30 dneh po končanem postopku. SŽ VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavi]3 prosta dela in naloge 1. DELOVODJA VZDRŽEVANJA TRANSPORTA 2. DELOVODJA GRADBENIH DEL Pogoji: . , pod L: strojni tehnik, 3 do 4 leta delovnih izkušenj, strojni u lovodja, 3 do 4 leta delovnih izkušenj ali strojni inž^!?e. pod 2.: gradbeni tehnik, 3 do 4 leta delovnih izkušenj, 8r^5* nj ni delovodja, 3 do 4 leta delovnih izkušenj ali gradbe inženir Kandidate naj vložijo pisne prijave v 10 dneh po objavi na na slov: SŽ Veriga Lesce, Alpska c. 43, Lesce — kadrovskais^ žba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dn po preteku prijavnega roka. SOZD MERCATORKJT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE I Bffi n. sol. o., KRANJ, JLA 2 Delovna skupnost skupnih služb oglaša prosta dela in nalogi 1. EKONOMISTA, ORGANIZATORJA DELA ali INŽENIRJA NARAVOSLOVNIH VED za organiziranje in programiranje obdelav na računalniku Pogoji: 1 leto delovnih izkušenj na področju AOP, PaS'v"£ znanje angleškega jezika, opravljeni tečaji za orga zacijo in računalništvo 2. DELAVEC S V. STOPNJO STROKOVNE IZOBRAZBE RA* ČUNALNISKE SMERI operaterska dela v računskem centru Posebni pogoji: eno leto delovnih izkušenj na področju AOP-pasivno znanje angleškega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. ALPETOUR SOZD ALPETOUR DO GOSTINSTVO SKOFJA LOKA TOZD HOTELI BOHINJ Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: A/ Za zimsko sezono 1987/88, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom: 1. VEČ NATAKARJEV Pogoji: IV. st. zahtevnosti gostinske usmeritve, 1 leto delovn izkušenj, znanje dveh tujih jezikov 2. VEČ KUHARJEV J Pogoji: IV. st. zahtevnosti gostinske usmeritve, 1 leto delovn izkušenj 3. VEČ RECEPTORJEV 2 Pogoji: V. st. zahtevnosti gostinske usmeritve, 1 leto delov izkušenj, aktivno znanje dveh tujih jezikov 4. VEČ POMOŽNIH DELAVK - DELAVCEV _ ,e,a za čiščenje, pospravljanje, pomivanje in za razna fizična (nosač) Pogoji: končana osnovna šola 5. KUHARSKI BIAGAJNIK v Pogoji: V. st. izobrazbe (ESŠ), 1 leto delovnih izkušenj. al'in' st. zahtevnosti gostinske usmeritve in 3 leta delo izkušenj 6. NOČNI RECEPTOR z. Pogoji: V. st. izobrazbe — turistični tehnik, 1 leto delovnih i kušenj, aktivno znanje dveh tujih jezikov 7. VODJA STREŽBE ^ Pogoji: V. st. zahtevnosti gostinske usmeritve, 4 leta ^}°^njb izkušenj ali tehnik strežbe z dvema letoma delo izkušenj, aktivno znanje dveh tujih jezikov B/ Za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pos delom 3 mesece: 8. VODJA APARTMAJEV TRIGLAV (oskrbnik) 'trežba Pogoji: 4. st zahtevnosti gostinske usmeritve (smer s ,veh ali kuharstvo), 4 leta delovnih izkušenj, znanje O tujih jezikov Pisne prijave /. dokazili sprejema 15 dni po objavi kadi o služba Alpetour Hoteli Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero- <-> ^ ri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku pnJa roka. kusni ?*TEK\2. OKTOBRA 1987 OBVESTILA, OSMRTNICE 17. STRAN ©S)mHSSS©ISlGLAS TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO JIVILA KRANJ, n.sol.o. NAKLO, Cesta na Okroglo 3 TOZD TRGOVINA BLED, Bled, Ljubljanska c. 13/a razpisuje na podlagi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) in sklepa 5. seje delavskega sveta TOZD-a z dne 15.9.1987 JAVNO DRAŽBO ** prodajo poslovne stavbe v Spodnjih Gorjah št. 25/a s površno 109,73 m2 in pripadajočega stavbnega zemljišča v izmeri «0 m*, pare. št. 21, k.o. Spodnje Gorje, pod naslednjimi pogoji: — začetna izklicna cena je 13.790.497 din; — udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% začetne izklicne cene in sicer s Plačilom na žiro račun TOZD Trgovina Bled, št. 51540-601-15260. Dokaz o vplačani varščini je peti izvod virmana, ki ga je treba predložiti na dan javne dražbe; — udeležencu, ki uspe na dražbi, se varščina vračuna v ceno, ostalim pa se varščina vrne v 15 dneh po dražbi brez obresti; — varščina zapade v korist prodajalca, če kupec odstopi od ponudbe, potem ko je že uspel na dražbi; — kupec je dolžan plačati izklicno ceno za poslovno stavbo in pripadajoče zemljišče ob podpisu pogodbe. Pogodba bo Podpisana v 5 dneh od opravljene dražbe; — kupec je dolžan plačati prometni davek in stroške cenitve. Javna dražba se bo opravila 17.10.1987 s pričetkom ob 9. uri in sicer na sedežu TOZD Trgovina Bled na Bledu, Ljubljanska c. 13/a. Ogled nepremičnine je možen v dneh od 12. do 16.10.1987 in sicer v dopoldanskem času. ŽIVILA 1 TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ŽIVILA KRANJ n.sol.o. NAKLO, Cesta na Okroglo 3 objavlja javni razpis 2a izbiro najugodnejšega izvajalca za rušenje stavbe na Golniku, Golnik 56 !• Opis stavbe: Stavba je pritlična z mansardnim stanovanjem in je solidno grajena: betonski temelji, opečnati zidovi, dvokapna streha, vezana okna, vrata s polnili, sanitarna oprema, kotel za centralno ogrevanje z radiatorji in ventili, dvotarifni števec z. °bseg rušenja: Predmet rušenja so celotna stavba, razen njenih temeljev, ter temelji nekdanjega rastlinjaka izven stavbe. *• pogoji: — izklicna odškodnina iz naslova vrednosti gradbenega materiala in opreme ob upoštevanju stroškov rušenja in odstranitve: 400.000 din; f— rok za zbiranje ponudb: 5 dni od objave v časopisu: ~~ izbrani izvajalec je dolžan plačati ponujeno odškodnino najkasneje 12.10.1987. Z rušenjem lahko prične takoj po njenem plačilu, pri čemer mora biti rušenje vključno z odvozom materiala in opreme zaključeno 23.10.1987, če ni drugače dogovorjeno; ~~ izbrani izvajalec postane lastnik materiala in opreme z dnem plačila odškodnine, razne kritine (salonitne plošče), žlebov, odtočnih cevi in stranskih obrob, ki ostanejo v lasti °0 Živila Kranj; ~~ v kolikor izbrani izvajalec ne izvede rušenja v roku, je dolžan plačati vso škodo, nastalo zaradi njegove zamude. V grirneru nepravočasnega odvoza materiala in opreme si DO Živila Kranj pridržuje pravico, da opravi prevoz na stroške »zbranega izvajalca. Ogled stavbe je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure. Po-r°bnejše informacije lahko zainteresirani izvajalci dobijo g» investicijski službi DO Živila Kranj, tel.: 47-260, int. 92 ali ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE VOGELNIK Majčeve mame Vsenallepše zahvaljujemo za vso pomoč, za darovano cvetje in in °?.*a'° predobrim sosedom, sorodnikom ter vsem znancem stePriJateljem. Iskrena hvala g. župniku, pevcem ter vsem, ki jo spremili na zadnji poti. Za dolgoletno zdravstveno pomoč pa še posebna zahvala dr. Černetu. njeni domaČi Radovljica, 28. septembra 1987 Kran) KOKRA, trgovska DO, Kranj Delovna skupnost skupnih služb Poštna ulica 1, Kranj Razpisuje po sklepu DS z dne 24.9.1987 javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila mercedez 200 D z izklicno ceno 2,000.000.- din. Javna dražba bo v četrtek, 8. oktobra 1987 na dvorišču skladi-ščno-poslovnega centra Kokra Kranj na Primskovemv coni C s pričetkom ob 10. uri. Ogled osebnega avtomobila je možen 2 uri pred javno dražbo na istem mestu. Javne dražbe se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Interesenti morajo pred javno dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene z gotovino oz. bariranim čekom na blagajni DO in predložiti pooblastilo za zastopanje pravnih oseb. Na izklicno ceno mora kupec plačati prometni davek. Kupec mora kupljeni avto prevzeti takoj in odpeljati na lastne stroške in odgovornost. Prodaja bo potekala po sistemu videno — kupljeno. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju ALOJZIJA ZUPAN roj. 1905 Od nje smo se poslovili v četrtek, 1. oktobra 1987 ob 16.00 uri na pokopališču v Šenčurju SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Veličastne ste planine, čar mi biser domovine, ko me vleče vrh planine čutim, da planin sem sin. (Gregorčič) Ob boleči izgubi našega ljubega JANKOTA SEKNETA iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno dr. Mariji Jenko, g. župniku Slabetu, JGD Sava Kranj, pevcem za zapete žalo-stinke, praporščakom in vsem skupaj ter vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža, očka in brata IVANA BERNIKA se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem iz delovnih organizacij Elektro Gorenjska, Gorenjski tisk, trgovina ONA-ON ter organizacije ZB NOV v krajevni skupnosti Zlato polje, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju oddelka 600 bolnice Golnik ter zdravnikom ZD Kranj, še posebej pa dr. Mariji Ravnihar za posebno pozornost in pomoč med njegovo boleznijo. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in prijateljstvo v poslovilnih besedah ter pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 23. septembra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in praprababice FRANČIŠKE KERŠIČ roj. Zorman se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Alenki Pegamovi in sestri Antoniji Finci za lajšanje njene težke bolezni, podjetju Vodovod-Kanalizacij a Kranj, ZB Vodovodni stolp in Zvezi slepih Kranj. Hvala pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Iskrena hvala. VSI NJENI Rupa, 16. september 1987 ZAHVALA To kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili Ob smrti drage žene, mame, babice, sestre in tete ANČKE SAJOVEC roj. Dolhar se iskreno zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali veliko cvetja in jo številno pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, govorniku pred domačo hišo in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Lojze, sinova Lojze, Milan, hčerki Marinka, Anica z družinami in ostalo sorodstvo Visoko, 17. septembra 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 21. letu starosti v tragični nesreči zapustil delavec našega kolektiva DENIS KRIŽAJ kovinostrugar v VES I. Od vestnega sodelavca se bomo poslovili v petek, 2. oktobra 1987 ob 16.30 izpred mrliške vežice na pokopališču v Naklem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delovni kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilindus Kranj Kranj, 2. oktobra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica in tasta ANDREJA PAVLINA Ještinovega ata iz Sp. Veterna se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju Petra Držaja, ZB Križe, KS Senično, gasilcem, hvala govorniku Martinu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, kvintetu bratov Zupan za zapete žalostinke, sodelavcem kolektiva Kuhinja — Golnik. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Tržič. Žalujoči vsi njegovi Veterno, Naklo, Gorice, Tržič, Jesenice, Ljubljana, 18. september 1987 JOKRAJINSK1 ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMbo Gorenjske KRANJ, Sejmišče 4 °bjavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORKE Pogoji: srednja izobrazba IV. V. stopnje ustre-znanje ali zne smeri, strojepisja elovno razmerje bomo skle-11 za nedoločen čas, s pol- im delovnim časom. Pisne £°nudbe z dokazili o izpol-dat^UnJU pogojev naj kandi- atke pošljejo na gornji na-Slov v 8 dneh po objavi. OSMRTNICA Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta in starega očeta RUDIJA KAVČIČA cementarskega mojstra v pokoju Od njega se bomo poslovili v petek, 2. oktobra 1987, ob 15.30 uri iz mrliške vežice v Naklem Žalujoči: žena Jožica, hčerki Olga in Ema z družinama, hči Irena, sinova Rudi in Darko z družinama ter ostalo sorodstvo Polica pri Naklem, 30. septembra 1987 ZAHVALA Ko tvoja luč mi sije, svetal mije obraz, ko žar mi tvoj zatone, obda me mrak in mraz. (Gregorčič) Po težki bolezni je v 74. letu starosti dotrpela naša draga mama FRANCKA BOGATAJ roj. Lampreht, pd. Jakopova mama, iz Podgore Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnje počivališče in ji darovali toliko lepega cvetja. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Ne bomo pozabili prizadevanj Centra slepih iz Škofje Loke v zadnjih mesecih njenega življenja. V hvaležnem spominu nam bodo ostale lepo zapete žalostinke, govor sovaščanke in župnikovo slovo. Zelo jo bomo pogrešali. Sinova Tine in Tone z družinama Podgora, 16. septembra 1987 dOS^S&MEIIGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA MALI OOLASI tel.:27 960 terta JtAte apatail.rtfojl Prodam novo trajnožarečo PEČ, kamin tobi 6. Tel.: 24-438_ Prodam rabljen mizarski tračni brusilni STROJ Tel.: 39-674_16245 Prodam glasbeni center gorenje z zvočnikoma. Tel.: 38-500_16249 Prodam brezžični TELEFON znamke sanvo za 200.000 din. Pavel Peternelj, Leskovica 11, Gorenja vas 16251 Prodam dvoredni PAJK, star eno leto. Stefanja gora 11, tel: 42-464 16258 Ugodno prodam COMMODORE 64 kasetofon dve ročki, novo. Tel.: 50-733, zvečer 16259 Mizarski kombinirani STROJ, prodam (širina 500 mm, 4 operacije). Lavtar, Bukovica 32, nad Škof jo Loko 16263 Prodam novo motorno ZAGO husqar-na 266 SE, 10-odstotkov ceneje Stane Petrovič, Savska 4/a, Lesce 16264 Nov pralni STROJ gorenje za 15-od-stotkov ceneje. Tel. 27-826 16273 Prodam tračno ŽAGO za kovino in delilno mizo -rundtisch 0 300. Naslov v ogl. oddelku 16275 Prodam barvno TELEVIZIJO gorenje, starejši letnik za 15 SM. Kern, Betono-va 34, Kokrica Kranj 16276 Prodam VIDEOREKORDER za 30 SM. T Fajfarja 43, Cerklje 16280 Poceni prodam pisalni STROJ, štedilnik na drva, trajnožarečo PEČ in rabljeno strešno OPEKO 1000 kosov. Tel.: 47-203_16283 Prodam starejši barvni TV gorenje in barvni prenosni TV samsung. Tel.: 26-945 16300 vzgojnovarstvena organizacija kranj OBVESTILO Vzgojnovarstvena organizacija Kranj prireja v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Kranj OSREDNJO PRIREDITEV v počastitev TEDNA OTROKA na Trgu revolucije v Kranju od 5. do 8. oktobra 1987, na temo OTROK IN GLINA. Otroci WO kranj bodo ustvarjali od 9. do 11. ure__ RADIOKASETOFON malo rabljen, prodam za 7 SM in cross KOLO z veliko dodatne BMX opreme za 6 SM. Grošelj, Begunjska 16, Lesce, tel.: 74-203_16303 Prodam črno-bel TV gorenje, star dve leti in avtoradio, cena po dogovoru, janko Jeram, Gor vas 238, tel.:68-610 _16314 Pralni STROJ gorenje, nov, zapakiran, prodam 10 ceneje. Tel.: 47-635 16319 Pralni STROJ gorenje v okvari, poceni prodam Vehovar, Zbilje 50/a, Medvode_16327 Prodam črno bel TV, star dve leti, ča-jevec 878, ekran 60 cm Tel.: 34 165, od 10. do 16. ure_16434 Poceni prodam bas KITARO goodvvin made for USA, malo rabljena Tel.: 25 602_16436 Prodam VERIGE rifarice 14-16/28 ali zamenjam za navadne 18,4/32 ali za zadnjuo planirno desko Tel : 68 007 16443 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZ NICO ultra 3. Anton Slatnar, C. Ignaca Borštnika 10, Cerklje 16465 Prodam TV grunding super color, ekran 66 cm, prodam za 20 SM in kor-ting barvni ekran 66 cm s teletekstom, prodam za 60 SM. Tel: 81-746 16470 Prodam TRAKTOR IMT 533 s kabino, letntk 1977 Prebačevo 36, Kranj, tel.: 36 442_15396 Ugodno prodam prenosni pisalni STROJ unis deluxe Tel 22 048 16476 Prodam nov molzni STROJ vitrex viro vitica, 10 odstotkov ceneje Tel : 42 618 16487 Prodam rabljen pralni STROJ ei za 100 000 din Seljakovo nas. 41, Kranj Stražišče 16494 Prodam VIEDO KOMPJUTER sistem atari 2600, s 6. kasetami, cena 18 SM. Milan Potočnik, Koritno 7, Bled 16511 Prodam VIDEOREKORDER beta si-stem s kasetami po ugodni ceni in športni vozičke, marela za dvojčke. Tel.: 61-716_16512 Prodam plinsko napravo, tip Bedini. Tel.: 67-056_16525 Pletnilni STROJ singer memomatik, prodam. Tel.: 49-124_16536 Ugodno prodam barvni TV iskra medi- teran. Tel.: 37-953_16543 Prodam lahek zadnji NAKLADALEC za gnoj, hladilno skrinjo 340-litrsko in macesnov opaž. Pšata 2, Cerklje 16544 Ugodno prodam tovarniško nov pralni STROJ ei niš. Trdič, Žanova 36, Kranj 16556 gradbeni mat. Prodam novo dvojno zastekleno OKNO 60x90 za 27.000 din Nova vas 1, Radovljica Prodam 80 m2 lamelnega PARKETA. Tone Eržen, Sr. Bitnje 20. tel.: 22-525 _16209 Ugodno prodam 2500 kosov rabljene strešne OPEKE špičak, širine 34 cm. Tel.: 80-429__16246 prodam 150 m2 6 valne SALONITKE. Tel.: 51-290_16279 Prodam dve toni CEMENTA. Jane, Se-benje4, Križe 16281 Prodam rabljena dvokrilna OKNA z ro-~ letami v izmeri 130 x 160 cm 2 kosa in 120 x 160 1 kos. Oprešnikova 82, Kranj, tel.: 26-945_16306 Prodam vsa štiri rabljena VRATA za osebni avto MERCEDES, dva rezervna kolesa in snežne verige za 10 SM. Tel.: 83-339__16315 Ugodno prodam zunanje okenske POLICE, kamsanar, širine 20 in 24 cm. Ivica Gracelj, Ljubljanska 29, Bled 16329 • Prodam suhe plohe hrast, smreka, sle-menjake dravograd, radiator 80 x 55 (enocevni). Tel.: 61-504 16332 Prodam 90 m2 cementne OPEKE špi-čak. Tel.: 22-463, popoldan 16337 Prodam betonsko ŽELEZO 0 8, 10, 12 in betonsko MREŽO 6 x 2 m. Bodešče 17, Bled_16356 950 m CEVI (nemške) za talno gretje s sponkami in ventil. Tel.: 65-023, po 20. uri 16363 Prodam rabljena trodelna zastekljena OKNA 3 kose. Lado Bukovnik, Trboje 87_ _16396 Prodam borov NAPUŠČ. Tupaliče 59 _16398 Prodam 2 toni CEMENTA, nove RADIATORJE trika, JADRALNO DESKO high fly in teniški lopar. Tel.: 60-986 16410 Prodam smrekov OPAŽ, letve 4x5 cm in 14 kosov špirovcev, dolžine 8 m. Kri-žnar, Žiganja vas 60/b, Duplje 15971 Ugodno prodam 1400 kosov sive cementne TRAJANKE. Informacije vsak dan do 12. ure in po 17 uri na tel.: 45 046 16435 Lipova vhodna VRATA širine 92 cm, mini kuhinjo( pomivalno korito, 2 električni plošči in hladilnik) ter kovinsko levo korito z odcejalnikom, prodam. Tel.: 77-675 _ 16448 Prodam nov betonski MEŠALEC, 10 odstotkov cenje. Tel.. 33-409 16450 Prodam 30 vreč PERLITA 10-odstotkov ceneje. Zlato Šuler, Trboje 87 16468 Rabljeno OEPKO (male salonitke), okoli 400 kosov, rabljeno strešno OKNO pural 85 x 112 in še nerabljeno pokončno OKNO z okovjem in škatlo za roleto (svetloba 51 x 106), prodam Tel: 25-468 __16523 Prodam 3 m3 suhe smrekove DESKE (colarice) in nekaj plohov Ogled so boto popoldan in nedeljo. Edvard Si-mončič, Voglje 93 16529 Domopren sivo barvo za beton in razredčilo, ugodno prodam Tel : 75 931 16549 Prodam CEMENT. Sr. vas 41, Šenčur _16554 Prodam rabljeno OPEKO bobrovec Vi harnik, Jezerska c. 35, Kranj, tel.: 26 987 _16579 Prodam KRAJNIKE iz ostrešja, primer ne za izgradnjo gradbene barake ali brunarice in SLAMOREZNICO starejši tip. Naslov v ogl. oddelku 16587 prodam DIMNIK za centralno kurjavo Marija Potočnik, Selca 46, nad Škofjo Loko, tel 66 105 16589 Prodam 2000 kg CEMENTA in 500 kg APNA Eržen, Bukovica 4, Selca, tel.: 64 142_16600 Prodam 2000 kosov strešne OPEKE dravograd 10 odstotkov ceneje Tel : ^8 389 16620 DEŽURNI VETERINARJI OD 2. DO 9. OKTOBRA 1987 Živinorejsko . veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občino Kranj: Janez Teran, dipl.vet , Kranj, Bntof 414. tel.:36-121 za občino Skofja Loka: Davorin Vodopivec. dipl. vet., Skofja Loka, Gorenja vas, tel.:68-590 za občini Radovljica in Jesenice mag. Anton Globočnik. dipl vet . Lesce. Poljska pot 3/a, tel.:74-627 za občino Tržič Borut Sajovic. dipl.vet , Naklo. V Rejca 1, tel. 47 063 ah 79-055 Prodam 500 kosov strešnik trajanka, siv, nov. Kovačičeva 5, Kranj 16639 Z ugodnim popustom prodam: nerabljeno PEČ za centralno kurjavo ktk, kombinirano, 33.000 kal. in nova dvižna garažna VRATA lip bled. Tel.: 22-520, dopoldan. Ogled Jarška 15, Bled 16648 Prodam nove ŠPIROVCE 12 x 14, dol-žine 8 m in 3 tedne starega BIKCA. Praprotna polica 21 16654 razno prodam Prodam zbirko NAŠA BESEDA - 92 knjig za 110 SM in 83 knjig zbirke 100 ROMANOV za 40 SM. Naslov v oglasnem oddelku Prodam 30 m2 PLOŠČIC, banjo, unival-nik, 50-litrski bojler vse novo. Naslov v ogl. oddelku_16250 Prodam eno leto star kiippersbusch za 8 SM in klubsko MIZICO. Tel.: 23-309 _16272 Prodam navadni ŠTEDILNIK gorenje na drva, desni. Popirnica 17, Skofja Loka _16287 Prodam ŠTEDILNIK na drva zopass in plinski štedilnik gorenje in električni štedilnik iskra. Tel.: 77-138 16288 Ugodno prodam dve leti rabljeno trajnožarečo PEČ in 80-litrski kombinirani BOJLER, nov, privat izdelave, za kopalnico. Miha Močnik, Milje 37, Šen-čur, tel.:43-127_16191 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kuppersbusch. Tel.: 26-685 16295 Prodam ŠTEDILNIK, primeren za več-je gospodinjstvo, znamke tirolija, za ogrevanje tople vode in priključek štirih radiatorjev, cena 120.000. Leon Pe-čar, Podkoren 8/a _16302 Prodam rabljeno PEČ stadler z bojler-jem 30.000 ccal. Tel: 21-948 16308 Ugodno prodam sedežno garnituro kofee. Tel: 26-152_16325 SPALNICO malo rabljeno, prodam. Tel.: 21-012, od 16. ure dalje Kocjano-va 6, Kranj_16326 Prodam KAVČ in dva fotelja. Gorečan, Mlakarjeva 20, tel: 24-645 16342 Zamenjam enosobno STANOVANJE z bivalno kuhinjo 42 m2 (tele4fon, centralna) novogradnja na Bledu, za enako ali večje v Kranju-Vodovodni stolp (telefon). Tel.: 21-942, popoldan 16347 Ugodno prodam novo KUHINJO daNa. Tel.: 74-135, popoldan_16349 Poceni prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika. Tel.: 82-457_16350 Prodam francosko POSTELJO (ena ■ oseba) in dirkalno KOLO senior (10 prestav). Redžepovič, tel : 23-332 _16353 Ugodno prodam TROSED in dva fotelja. Cvetkov, Gosposvetska 17, Kranj _16354 ZAMRZOVALNIK mali, 60 litrski, nov in mali HLADILNIK 90-litrski, rabljen, brezhiben, ugodno prodam. Tel.: 22-991 16358 Prodam kuppersbusch štedilnik s pečico. Matija Repinc, c. 1. avgusta 1, Kranj_16360 Ugodno prodamo tri dobro ohranjene peči na kurilno olje potez, rjavo barvane ali emajlirane železne dimne cevi (0— 12 cm, ravne in kolena) ter stare okenske okvirje. Kranj, Komenskega 1, tel : 21 573 ali 24 449 16361 Ugodno prodam posteljo z jogijem in otroško posteljo z jogijem. Ivan Pokom, Sr. Bitnje 103, Žabnica 16369 Poceni prodam trajnožarečo PEČ gorenje. Tel.: 26-678_16375 Prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje, kombiniran 2 elektrika in 4 plin. Pavla Lenart, Hrastje 84, Kranj 16378 Prodam skoraj novo okroglo MIZO s štirimi stoli Tel: 35 437 16399 Malo rabljeno kuppersbusch PEČ in emo KAMIN, ugodno prodam. Janez Vogelnik, C.talcev 9, Kranj 16403 Prodam POGRAD in otroško KOLO Podvršček, Gubčeva 1, Kranj, tel.: 37-140 16404 Ugodno prodam dvodelno OMARO, 2 fotelja z mizico in jogi vložek. Troha, J.PucIja 5, tel : 36 842 16409 Prodam HLADILNIK gorenje. Fabjan, Škofjeloška 38/d, Kranj Stražišče _16423 Skoraj novo 380 litrsko hladilno SKRINJO, prodam za 20 SM Tel 60 392 16444 Ugodno prodam trajnožarno PEČ emo plamen (6000 kcal/h), PEČ za etažno ogrevanje emo central (15 000 kcal/h) ter štedilnik kuppersbusch. Franc Lan-gerholc, Stara Loka 139, skofja Loka, tel 60-476 16475 PEČ kuppersbusch poceni prodam Cesta na Rupo 11, Kokrica Tel. 25 556 16483 Prodam dve leti staro dvižno posteljo, velikost 1,90 x 2,00 m Tel 51 619 _16503 Prodam dve trajnožareči PEČI in ter moakumulacijsko peč 3 KW. Sušnik, Bohinjska Bela 82 16509 Prodam kuppersbusch in trajnožarečo PEČ Tel 79 836_16533 Prodam rabljen HLADILNIK za 20 000 din Tel 38 100, petek po 18 uri 16535 Prodam nov kuppersbusch, 20 odsto tkov ceneje in rabljen električni ŠTE DILNIK Ogled sobota in nedelia Ka lan, Frankovo naselje 164, stanovanje 15. novi bloki, Škofia Loka 16538 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in HLADILNIK Smiljana Novakovič, Koroška 23, Kranj 16553 Prodajam KOMPRESOR uvoz 350 litr ski in vzamem v račun manjšega cca • 150 litrskega, ter elektromotor 12 kon moči 1420 obratov, elektromotorje 6 kon moči 1420 obratov Vzamem v račun elektromotorje 1,1 KW 940 obra tov (mec) iz Tekstilindusa Gustel, Zg Brnik 127 16575 Prodam rabljen pralni STROJ ei niš in kuppersbusch Tel 26 987 16578 Poceni prodam malo rabljeno PEČ KUPPERSBUSCH. Franc Mohorč, Zgo-ša 30, Begunje_ Ugodno prodam CISTERNO za tekoče gorivo (4000 litrov). Jankovec, Suha 37, Skofja Loka_16590 Prodam nov RESKAR kitv s pomično mizo za epljenje, os 30 mm, motor 1,5 KW, 6200 obr/min. Tel: 60-245 16593 Ugodno prodam komponente tuner in ojačevalec 2 x 70 W in zvočnike 2 x 60 VV. ogled popoldan. Klemenčič, C. na klanec 20, Kranj_16633 ugodno prodam dovigelni overlock singer profesional in 2,5 KW termoa-kumulacijsko PEČ. Tel.: 62-193 16634 Prodam ali zamenjam hladilno SKRINJO 410-litrsko gorenje za hladilno omaro. Tel.: 36-416_16561 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK. Kmeta, J.Gabrovška 30, Kranj 16571 Ugodno prodam termoakumulacijsko 6 KW PEČ in 2 m3 colaric desk. Dvorje 8, Cerklje_16577 Prodam malo rabljen jogi 190 x 80, rabljene umivalnike komplet in odlično ohranjen pomivalni stroj boseh. Jan, Jelovška 6, Bled, tel.: 78-015, po 14. uri _16584 Prodam šest gostinskih miz in .24 stolov. Brane Stanonik, Reteče 78, Skofja Loka 16603 Prodam sedežno GARNITURO, avto sedež za otroka in dve zimski gumi za Z 750. Tel.: 24-425_16621 Prodam etažno PEČ 20 CAL in kombi-niran bojler 100-litrski, vse novo. Milka Žemva, Zg. Gorje 52 16622 Prodam 10-odstotkov ceneje trosed ležišče kavč in dva fotelja, ogled vsak dan dopoldan, sobota, nedelja ves dan. Boža Kirin, Cankarjeva 12, Radovljica 16623 Prodam PEČ emo central, 23.000 kal. Tel.: 66-689 16646 GOSTILNA PRAPROT Reginčeva 4, Kranj Nudimo vam: • divjačinske specialitete • druge specialitete po naročilu • izbrana vrhunska vina • poročna in poslovna kosila — do 25 oseb Za obisk se priporočamo! Prodam ZELJE v glavah in rdeči KO RENĆEK. Škofjeloška 33, Kranj 16567 Prodam bukova DRVA. Tel.: 42 865 _16569 Prodam KROMPIR za krmo Zapoge 33, Vodice_16572 Prodam italjanski kombininirani VOZI ČEK, cena 150.000 din. Tel.: 26 098 16574 Prodam KROMPIR igor jedilen semen ski in droben. Gasilska 35, Šenčur _16581 Prodam suha DRVA Boštjanova 6/a, Lesce, tel : 74 006 16583 Prodam drobni KROMPIR za krmo Sp. Brnik 61, Cerklje 16598 Prodam ZELJE v glavah Halovec, Strahinj 135_ 16616 Prodam lepo ohranjen italijanski globok otroški VOZIČEK Tel : 24 842 _16616 Prodam PRIKOLICO adria 380 in barvni TV gorenje starejši letnik. Draksler, Sv. Duh 20 (pri cerkvi), Skofja Loka _16617 Prodam silažno KORUZO. Britof 34 _16626 Ugodno prodam SADIKE sliv, hrušk, češenj in jabolk Tel : 23 157 16643 MZ TZ 250, 1978 (66 SM), oklep za MZ (18SM), čelado ( 5SM in 0,5 SM), RADIOKASETOFON (9 SM), kolutar (20SM), doxa (3 SM), prodam Kupim staro: zamrzovalno skrinjo, hladilnik, pralni stroj in kisik acetilen bombe Tel (061)340 053 16649 Prodam droben KROMPIR Strahinj 10, tel 47 093 Prosen 16265 Prodam KROMPIR za krmo Pirih, Pod brezje 63, tel 70 057_16277 Prodam KAMIN, TV color ei niš in dva otroška, zimska kombenizona za 3 le ta Kristina Perko, Pristava 43. Tržič __ 16316 Prod.im semenski m |(><1ilni KROMPIR igor Milan Debeljak, Podbrezje 72, tel 70 069_16321 Prodam kuppersbusch, BOJLER elek tnčni m akvarij za ribe Tel 66 182 ._16324 Prodam suha bukova DRVA m suhe BUTARE Sp Bela 11. Preddvor 16333 Prodam drobni KROMPIR za krmo Sr Bitnte 115_16334 Zelo poceni prodam lepo žensko GAR DEROBO št 38 do 42 M Pi|ade 17. stanovanje 9 16357 Domač CVIČEK iz kvalitetnega grozd ja, minimalno potrebno škropljenega, prodam Tel 81 380. od 20 do 22 ure 16383 NA ODDELKU POSODE V II. NADSTROPJU . — velika izbira porcelana, keramike, ognjevarne posode, duralex steklo — vse iz uvoza — posoda MUNDUS iz nerjaveče pločevine z ojačanim dnom v kompletu: kuhanje brez maščobe v lastnem soku pri temperaturi pod 100°, vitamini se ne uničijo, možnost kuhanja različnih živil skupaj istočasno — v samopostrežni do 17. oktobra: ozimniški paket suhomesnatih izdelkov MIP Nova Gorica — 20 % popust veleblagovnica nama Skofja loka _=^ Poceni prodam nove volnene PREPROGE jambolie. Krejič, Valjavčeva 10, Kranj_16389 Prodam silažno KORUZO. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 16393 HARMONIKO, 72 basov, melodija, ugodno prodam. Tel.: 36-005 Urša ________16395 Prodam drobni KROMPIR. Luže 46 _16397 prodam skoraj nov, zložljiv kombiniran otroški VOZIČEK aico iz uvoza, cena 8,5 milijona. Tel: 60-955_16408 Prodam, oziroma zamenjam novo dia-tonično HARMONIKO za barvni TV nov ali malo rabljen. Drago Goričan, tel.. 47-334_16411 prodam ohranjen gumi VOZ 14 col, primeren za konjsko vprego. Dolar, Želeška 4, Bled, tel : 77-516 16432 Prodam pralni STROJ, KOLO senior na 5 prestav, sesalec iskra, narodno nošo žensko gorenjsko. Tel.: 61 -058 _16441 Prodam silažno KORUZO in zamenjam dvobrazdni PLUG batuje BTP 2 za manjši Pangerc, Sp. Otok 1, tel.: 79-952_16445 Prodam uvoženo belo dolgo poročno OBLEKO št. 46 z vsemi dodatki, primerno za močnejše postave ali nosečnice. Vsak dan od 13. do 15. ure po tel: 74 140 16446 Prodam drobni KROMPIR. Predoslje 28, tel : 36-361 16452 Prodam suha bukova DRVA. Prevoz zagotovljen. Tel.: 68-114, int. 356 16458 Poceni prodam globok otroški VOZIČEK in otroško posteljico. Tel.: 74-569 po 19. uri 16467 ENICO marinka primerno za setev prodam in KOZOLEC (2 okna) betonski, podarim tistemu, ki ga razstavi in odpelje Tel: 62 043 16474 Prodam jedilni KROMPIR igor in dezi re po 180 din in novo nerabljeno PEČ TVT 23 central za 28 SM. Janez Zupan, Šercerjeva 11, Radovljica, po 15. uri _________ 16486 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 70-115 _16513 Prodam večjo količino prvovrstnega sena in otave. Brez dognojevanja z mineralnimi gnojili Jože Pretnar, Zg. Dobrava 5, Kamna Gorica 16548 Zobno ZLATO prodam. Tel : 675-931 _16550 Prodam suha DRVA, molzni stroj alfa laval in domače ŽGANJE Franc Puša vec, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič 16552 živali Prodam KRAVO simentalko 8 mese cev brejo, ter TELIČK0 staro 5 tednov, od dobre mlekarice Sr vas 18, tel 46 026 Prodam PRAŠIČE, od 40 do 120 kg tež ke Posavec 123, Podnart_14283 Prodam MLADIČE neške ovčarje z ro dovnikom Milic, Preddvor 8 1 5474 Prodam dve KRAVI breji simentalki Kokalj, Brezje 41 /a_16162 Prodam en teden staro TELIČKO si mentalko Podbrezje 18 16261 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si mentalko Čirče 31, Kranj 16266 Prodam KRAVO z mlekom, lahko tudi za zakol Dobravec, Koprivnik 12, Boh Bistrica_16270 Prodam dve KRAVI za rejo Jeraj, hra Se 18, Smlednik _16278 Prodam KRAVO, ki bo v začetku okto bra telila ali zamenjam za telico za za kol Tel 79 598_16282 Prodam PRAŠIČKE, težke od 15 do 30 kg Sp Brnik 15_16292 Prodam črno belo KRAVO in TELICO, breji sedem oz devet mesecev Vinko Trisov, Hraše 30 16298 PRAŠIČKE, stara 7 tednov, prodam Sebenje 36, Križe_16301 Prodam PSA i rodovnikom kratkodlaki istrski gonič Predosl|e 85/a 16309 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 35 kg Trboje 30_16331 Prodam zelo mirno 6 let, staro KOBI LO. 550 kg težko, 8 mesecev brejo in kobilo staro 5 let Pipanova 40, Šenčur 16344 Prodam ŽREBICO hafhnger, staro 2 le ti Valentin čarman. Topol 27 16370 Prodam ali zamenjam jalovo KRAVO za brejo ali s teletom in drobni krom pir Vopolie 7. Cerklie 16385 Prodam PRAŠIČE težke 50 kg i" Jjjjj še. Sp. Brnik 60 ___~—-—^>- prodam črno koker ŠPANJELKO ^ dovnikom, staro 7 tednov. Anusa ^. kar, Begunjska c. 23, Lesce, 75-320____ Prodam TELETA bikca simentalca^. rega 2 meseca. Franc Fabja"; "'^g405 niča 50____— Prodam en teden staro t^LI|9qk0Š| mentalko in eno leto stare K -ci nesnice in kokoši za zakol. Cefl 15416 1, Naklo, tel.:47-226 ^-J^Ta -■---:-Trnlad8 Ljubiteljem PSOV podarim « J,0|d» kužke mašance, majhne pasme- . Mravlja, Sv. Duh 87, Skofja Loka «■ tel.:60-130 — Prodam velikega sanskega KO rabljene SALONITKE 60 x 40. yo°y$ 7, Zg. Gorje J646J Prodam PRAŠIČA, \ežkegaW> Wfc zakol. Tel.: 57-197 _____ Prodam 6 tednov starega ^\Q\l nadaljno rejo ali za zakol. Okrog - —_____26 Prodam več PRAŠIČEV, težke o" do 130 kg. Olševek 2, Preddvor" 3 ---— Z' Prodam KRAVO po teletu. Zg Begunje____—"(ja- Prodam mlado KRAVO po teličku ^d brijel Eržen, Strmica 8, Selc«^ Škofjo Loko Prodam KRAVO in silažno Gasilska 1, Šenčur Prodam TELETA za pleme~ali za Sr vas 45, Šenčur________— Prodam KRAVO s teletom in Blj£ mesecev starega. Hlebce 14, LeS1g522 _——Stan**^ Prodam ZAJCE ožgani kunec 5l"g54fl Žagarja 40, Kranj_______""Ćiće- Oddamo ZAJČKE, psičke in *]£fr Šmartno 29, Cerklje ___-—-"^'z Prodam PSIČKO. nemško!5v7AR*0,ri rodovnikom, odličnih staršev, st ^ mesece Marinšek, Sp. DupIJ6 popoldan -"—T^ieto^' KRAVO simentalko s prvim e|c« teličko ali brez nje, prodam ^"jfill Setina, Zbilje 20, Medvod_____^~--^ Prodam mlade breje OVCE in «J|*J 3, jagnjeti Vinko Klemenčič, Zabi'e^ Selca, tel 66 344________ Prodam TELIČKI težki TšTin 1 *^9 Sr vas 6, Begunje Prodam mlado KRAVO 9red 1 \^ A kontrola Urbane, Zadra_ajj__^<|| Prodam več črno belih BIKCEV, s^jfl 10 dni Jezerska c 92/a Prodam več brejih TELIC sime^. Dorfarje16 ^^<^a Kupim BIKCA, težkega 200 do Tel : 70 119 vozila Prodam ZASTAVO 101, let. 77. čeva 6, stan 14, tel 28173_ °rodam FIAT 750. letnik 1982 44-133 VW 1303 S, ugodno prodam poldan 25 189. Klančnik^ DYANA GLC, le novljena, ogled Sebenje 83, Križe _______^-"jSO Prodam Z 101, letnik 1980, cena SM. MusičTeofik, C.Železarjev ^jj senice____________—S^TTa' Prodam avto OPEL MANTA S ■ d „ rambohran, celo ali po delih_ soboto Medja, Jereka 33, o° )6j63 Bistrica __^pfS letnik 1979, Prod ed popoldan Ne,624j IvlERCf Prodam odlično ohranjen 200 D, letnik 1974 Tel 60 1t __T^rr^ Prodam Z 101 confort, !etn|K ,6 rt>. strešno KONSTRUKCIJO 6 m ]6fl> železna Voklo___en_u_______-0'''^ Prodam MOPED APN 4 Tel 77 ^ R 4 GTL, letnik 1983, ugodno P^ Smolej, Kovor63, Tržič, tel 5' l6g7j Prodam ZAPOR02CA7~le»nlk_ ,o, zamenjam za Z 750 Mlekarska će, Kranj_____-~7tf&>% Prodam Z 750, letnik 1976 * ^ Dvorje 92 ____ Prodam Z 750, letnik~T976 reg< ^0 do juhja 1988, za 50 SM Ogle" ^1 to popoldan Andrej Mandei). ^W ška 15. Radovljica__—-—^073^^' Prodam I ADO 1200 letnik £obraV<£ stnrano do decembra 198/ ]6/_^ Koprivnik 12 Boh Bistrica. OKTOBRA 1987 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN '(SM GLAS Prodam VIVO 1250, letn.k 1974, prva trac,ja 1977, ohranjeno in registr,--no, nujno prodam za 115 SM Kam-^oj_aJ_5 16271 r'cd-:T: ivvr,;r,; zsiz 0" :;c:;tc 55. 5 Slrni-"1?*'" H°čevar. Partizanska 41, ^£l!aJ_________16286 'odam Z 1300, letnik 1978, po delih. pP^g^ 106, tel 40-674 16290 7o5J?'t2 850' le,mk 1979- prodam za ,_SMje_ 24-135 16294 JJJ 13°0 'n PEUGEOT 304 nujno pro Kokrica. Golniška 28. tel : 23341 .p^i?_jJc__c_c__n_ /odam Z KOMBI, registriran do sep-_^jg_j_Tel: 26-945 16299 randrm 2 7&0. 'etnik 1985, karamboli-ranc" Koren, Titova 3. Jesenice —__16304 reoiiITR0EN- ,etnik 1981. ohranjen, 1981 an m SUZUKI 750 GSX. letnik registriran, prodam Tel : 28-647 ^--________16305 temK,m,» 16 Ts> registriran do sep ShSJJf8' aM »'"Wm "Z750 __16310 aI?darT[2~IOi: letnik 1979. Jože Šve _~______P__liška 28, Kokrica 16312 •SS,"1 d°bro hranjeno Z 101. regi-60 (ion l 'uli'a 1988' prevoženih Krani . . • Slavko Skrbič, Planina 26, j£_______j_5____16313 do°dfm 2 750' le,nik 1978> registriran skr, 5 en?bra 1987 za 65 SM in italijan-SM Trkalno KOLO na 12 prestav za 10 gpJ^!_LJI_38_. dopoldan 16315 Srna P 1?1 GJL- letnik av9ust 1984 _^__[______ 9a 9lavci. Prodam Franc Podobnik, Tri " avska 53, Rade Jovljica, tel : 74-651 16365 Kobf^ 2 75°. letnik 1976. Rudi Košir, pp^__£______2^^_16366 ^ertlr1/? 4' odlično ohranjen. Pavel ,J- Gozd Martuljek, Jezerska 29 p^~—____________16367 tole tm 2 J01, letnik 1981 Sandi Ber Poldar,re2nica 4/a' Žirovnica, ogled po p7^I1_______16368 tnik 1070^^^- dobro ohranjen, letni .""a Boifln Qn.rfo,. Cr Pol. At tel .Bojan Snedec, Sr Bela 43, *S"229 16372 trnuoo, Pr°dam ohranjen GOLF, le rovnm, Bo9dan Pristov, Vrba 18, Ži 16373 1970 r"' Ceni 0PEL KADETT, letnik DET registriran do aprila 1988 in KA-dan tn,k 1978 Tel.: 51-416. popol p^p-—______16374 tenaij^ ^OTOR za spačka, komple k°mDlBt° elih in motor za JAVVO 350, p^~^!___J__odam.Tel.:4^ 16376 *a 1 3 m 'epo ohranjen R 4, letnik 1979 P^-^Sjel 21-894 16379 7°dam~ 2 loi j Prenovljeno in lepo ohranjeno _ra joi_, 1977. registrirana do okto Skofja i , Jafiez Mrak, Virmaše 38, Pr7^j-J^ki__tel.: 61-914_16380 l9'9*T_i F?RD TAUNUS 1,6, letnik p^Ll^3 642 16381 ha°U 6LV!SP°. 'etnik 1987 Božič. Su Uj_^!l0jl_____ka^_16382 Vs° ODrPr0dam 2 101- ,etnik 1975- z r*t\JI 0 in avtoradijem. Marij-r>a) Kr»r Vska 21 • Stražišče (opeka r~~i--~-rnl 1R-M 16384 LuskoCl5 I50 Le' letmk november 84 P?^T-^£^!__h'ni 47 16388 Hudo X ^°?ED~APN 4 M.rko Ž P7o^-^l!!!l__' 57 152 1 _9 657^ R 12 Predoslje 175, uran, 16391 teT: 16392 '•hkoturt m •'»•'ambolirano Z 101, OpPkc 8 de,e ,8r 200 kosov r8b|1e 45-8l2 *P'ćak Olševek 43. tel: r~-^—--- 16394 °dam 7 "- do iulii« il2L letnik 1976> registrirano Pred0sifi1,_8 za 85 SM (dopoldan) ^o^n--__!«?! ""4. letnik 1978 Tel 37 628 P.odam FIAT 125 P. letnik 1976, izred no ohranjen, z dodatno opremo. Tel.: 27-923_16412 Prodam GOLF bencin, prva registraci ja 1982. dobro ohranjen, z dodatno opremo niče 'lecniK, nazgieana n. s.r3~ 16413 Prodam dobro ohranjen APN 6, letnik 1984. markun. Preddvor 105. tel : 45-055 16414 Prodam Z 128 in APN 6. oba letnik 1982 Pristava 18. TRŽIČ_16415 Prodam ETZ 250, letnik 1983, športno opremljen. Tel: 27-614 16417 Prodam LADO 1600, bele barve , letnik 1977, po ugodni ceni. Tel.: 33-044 _16418 Prodam Z 750. letnik 1979. Milan Džu-kanovič, Kovor 27, Tržič 16420 Ugodno prodam R 4 GTL. letnik 1982 Tel : 38-332_16421 AVTO M ATI K rdeč MS 3, letnik 7/86, dodatno opremljen, prodam. Tel.: do- poldan 28-960_I5729 Prodam Z 750 de lux, letnik 1978, ob- novljen. Tel.: 37-312_15760 Prodam MOTOR APN 6 Golnik 93. tel.:46-532_16422 Prodam Z 101, letnik 1976. lahko tudi na posojilo. Žiganja vas 32 16424 FIAT REGATO 70. letnik september 1986 zamenjam za GOLF JX diesel. Tel. 26-402_16426 APN 6 december 1985, ugodno prodam. Jože Zaletelj. Cegelnica 49, Na- klo, tel.: 47-321_16427 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1977. Tel.: 75-406_16428 Prodam Z 101 po delih. Tel.: 47-9180 _16430 prodam R 4 TLS, letnik 1978. Matjaž Januš, Pristava 96, Tržič 16431 . Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1982. Ogled pri Jože Krpic, Križe 133 _16438 Prodam karambolirano športno ŠKO-DO. Rjaveč, Pot na Joštqaw 45 16442 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1978. Tel.: 75-611_16447 Prodam Z 101, letnik 1976. Tel.: 26-721 _16451 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, temno moder in dodatno opremo za 400 SM. Tel.: (061)612-018_16453 Poceni prodam 6 letnih GUM za hrošča 1200, malo rabljene. Tel.: 33-753 _16455 Z 750, letnik 1981, ugodno prodam. Tel: 68-114, i nt. 356_16459 Prodam Z 101 confort, letnik 1980. Tel.: 39 318_16460 Prodam Z 101, letnik 1979. Kokrica, Partizanska pot 17 16461 Menjam Z 101 za JUGO 45. Roman Štular, Zg Bitnje 139, Žabnica (pri Puškami) " 16464 Ugodno prodam ŠKODO 120 LS, le-tnik 1979, registriran do julija 1988 Studen, Breg 7. Križe Tržič 16466 Ugodno prodam FORD CAPRI 1700, zaleten Janez Štete, Predoslje 12, Kranj_16469 Prodam R 4, letnik 1980. Jože Čačič, Boštjanova 14, Lesce 16471 Prodam GOLF diesel, prva registracija april 1987 Venčka Kuralt, Zg. Senica 4/a, Medvode_16473 Prodam motorno KOLO tori. Mlaka, Dolenčeva pot 9 16477 Prodam Z 101, letnik 1974, neregistri ran. Naslov v ogl. oddelku 16478 Prodam VW 1600 variant in PEČ za centralno (zrenjanin). Britof 186 16479 Prodam OPEL KADET, letnik 1974 Pe trič, Trnovlje 36, Cerklje_16480 Prodam GOLF (nemški) 1976 v nevoznem stanju. Tel: 74-368 Lesce 16481 Prodam R 4 TLS, letnik 1977, po gene ralni, obnovljen, registriran do avgusta 1988. Tel. 33-361_16482 Prodam Z 750, letnik 1975. Popolnoma obnovljeno, registrirano do oktobra 1988 in Z 750, starejši letnik za rezer vne dele. Darko Svetina, Koritno 9, Bled_16490 Prodam R 4, letnik 1978, prevoženih 64.000 km Ogled petek popoldan Kocjanova 16 Stražišče 16492 Prodam FIAT RITMO 65, letnik decem ber 1979 Ana Šifrer, Gradnikova 97, Radovljica__16493 Skorajn novo tovorno PRIKOLICO s cerado in enkrat rabljen ŠOTOR bled za 5 oseb, prodam Tel : 42 622 16495 Prodam Z 101, letnik 1976, karoserija letnik 1981 in trokrilna, garažna vrata 260 x 210 Informacije v petek in sobo to popoldan na tel.: 69-418 ali Selo 14, Žiri_16496 Prodam Z 750, letnik 1975, po zelo ugodni ceni. Tel: 66-931 16497 R 4 TL, november 1978, prodam za 60 SM Tel : 33 876_16498 Prodam Z 101 confort, letnik 1980. Pogačnik, Njivica 2, tel : 40 591 16500 VW, nemški, letnik 1971. registriran do septembra 1988. prodam Tel 22 802 _16502 Prodam nove GUME 13/135 in pralni STROJ gorenje Tel : 82 765 16507 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1979, registrirano do okto bra 1988. Ogled popoldan Peter Krni čar. Zg Gorje 19_16508 Z 750, starejši letnik, odlično ohranjen, prodam. Zlato polje 15 16515 Prodam JUGO 45. letnik avgust 1985. registriran aprila 1986. 17.000 km, do bro ohranjen Tel : 69-033, v petek popoldan 16516 Nujno prodam R 4 GTL. letnik 1985. dobro ohranjen. Behek, Gradnikova 4, Kranj 16518 H 4 tT—-_____ lb4lW -:--:--——— "U8m p/J~l------ jr>aja 19_J*' 'etmk 1977, reg.striran do ?9'ed no"' .'8rad' okvare na motorju S sobe o?°ld8n Peco '"J©*, Golnik 46, 16406 Prodam FIAT 126. letnik 1977, cena 80 SM Tel : 28 780_16520 Prodam R 5 GTL. letnik 1978 Tel : 74 522. po 17 uri 16557 Prodam CITROEN SUPER 1,3, letnik 1979, registriran do julija 1988. Perko, Frankovo nas. 176, tel.: 61-861, int. 52 _16521 Prodam 126 P, letnik 1980 in OPEL KA- uc,', .'Smili l"uu. !£■' CJ-t!", k" •'- _16526 Prodam Z 101. letnik 1979. Tel.: 66-903 _16527 Prodam Z 750, letnik 1980 Zg.Brnik 146 v bližini cerkve 16530 Prodam AVTOMATIK izvozni model, cena 65 SM Tel : 21 -068_1653_ Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1983. Brane Čelik, Virmaše 55, Skofja Loka_16532 Prodam Z 750, letnik 1974, vozen za 25 SM Tel : 79-085_16534 Ugodno prodam OPEL KADET B, letnik 1974, dobro ohranjen Tel. 46-423 __16537 Prodam GOLF, letnik 1980. Lenart Pire, Staneta Žagarja 40, tel : 26-984, Kranj _16539 OPEL MANTA, registriran do julija 1988, 98.000 km, prodam za 230 SM ter SPALNICO in otroško sobo. Po-» čkaj, Šorlijeva 3, Kranj 16542 Prodam AMI 6. Pšata 2, Cerklje 16545 Zelo ugodno prodam Z 750, letnik 1972. Škofjeloška 45, Stražišče 16546 Prodam APN 6, star eno leto. Brolih, Hotemaže31 16547 Prodam Z 750, letnik 1980. Ogled po-poldan, Cvijič, M.Pijade 14 16551 Prodam APN 6, letnik 1987 in APN, le-tnik 1983 Damjan Škoda, Godešič 70, Skofja Loka_16555 Ugodno prodam 126 P, letnik 1977. Tel.. 24-904_16558 Prodam OPEL KADET, letnik 1978, rdeč prevoženih 60,000 km. Branjič, Jelendol 9, tel.: 51 -101, popoldan _16559 Prodam Z 101 confort, potrebno manjšega popravila, cena 145 SM. Tel.: 33-441 16560 Prodam Z 750 za 65SM in nov tomos AVTOMATIK. Brane Sitar, Sr. vas 9, Šenčur 16563 Prodam Z 750, letnik 1980 in otroško POSTELJICO z vložkom. Ogled v ne-deljo. Tel: 46-426_16564 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. Pe-ter Kruševac, Deteljica 8 16565 FORD CAPRI 1700, cena 50 SM. Tel.: 24 892_16566 R 4, letnik 1977, dobro ohranjen, pro-dam. Tel.: 51-619, popoldan 16570 Prodam R 4 TLS, letnik 1980, z obnovljeno karoserijo. Bobič, c.4.julija 49, Tržič, tel.: 50-840_16576 Prodam obnovljen R 4, letnik 1976. V račun vzamem malo rabljen MOPED. Mrak, Žiri, tel: 69-476_16582 Prodam Z 128, letnik 1984. Tel.: 50-117, ogled v soboto in nedeljo 16585 Ugodno prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977 in MOTOR MZ 150. Tel.: 66-340_16586 Prodam 1300 LADO S, letnik 1985 Podblunik 164, Skofja Loka, tel.: 62-706_16588 Prodam Z 750, letnik 1978, obnovljeno. Jelene, Virmaše 100, Skofja Loka _16592 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do 16. septembra 1988. Košir, Koširje- va 8, Skofja Loka_16594 Prodam Z 1300, registrirano do 17. avgusta 1988. Ivo šabič, Podlubnik 162, Skofja Loka (stan. 53)_16595 Ugodno prodam MZ ETZ 250, letnik 1983. Tel: 61-273_16596 Prodam OPEL KADET, letnik 1979 in tomos motor APN 4. Andrej Oman, Suha 40, Skofja Loka_16597 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, za 430 SM. Tel.: 60-175_16599 Prodam TOVORNJAK mercedes 312, letnik 1967 jaka Potočnik, Godešič 129, Skofja Loka_16601 Prodam dirkalno KOLO rog senior na 10 prestav, mizo za namizni tenis, računalnik zx spectrum. Tel.: 62-140 _16602 Ugodno prodam Z 101. Tel.: 64-089 _16604 Prodam PONI EKSPRESS, cena 10 SM Danijel Šmid, Zali log 36, Železni ki_16605 Prodam OPEL KADET, dobro ohra-njen, letnik 1976 za 225 SM. Tel.: 61 297 _16607 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972, re gistrirano do marca 1988 Tehnik, Sta ra cesta 2, Skofja Loka_16608 Ugodno prodam VvARTBURG kara-van, obnovljen Cena po dogovoru, z možnim kreditom Janez Dobravec, Titova 22, Jesenice 16609 Prodam SUZUKI 1100 cm3, letnik 1981, odlično ohranjen, ogled možen vsak dan od 19. do 22. ure. Sašo Horvat, Zlato polje 3/b, Kranj 15833 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do septembra 1988, za 80 SM Ogled popoldan. Jenkole, Mavčiče 22, tel.. 40 080_16611 Prodam odlično ohranjen MOPED APN 6. letnik 1986. Golniška c. 20, tel.: 23 542_16614 Poceni prodam Z 101, letnik 1976, regi strirano do februarja 1988 Tel : 57 190 ___16615 Ugodno prodam Z 101, letnik 1974, obnovljena, registrirana, prvi lastnik. Tel.: 50 714_16618 OPEL KADET, letnik 1969, ugodno pro-dam Zdenka Šušteršič, Stara cesta 17. Skofja Loka_16619 Prodam avto Z 125 P, dobro ohranjen, letnik 1980. Tel : 27 237_16625 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1977. Drago Kavčič, Pristava 86/a, Tržič_16627 Prodam dobro ohranjeno Z 101 Tel.: 23-414_16628 Prodam 4 GUME 175/70 x 13 in 2 gumi 155 x 13, vse semperit, malo rabljene in anteno s ključavnico za avtoradio. Tel 57 197 16630 Prodam Z 128, oktober 1985. Rozman, Predoslje 85/c, Kranj, tel.: 23-754 _16632 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1986. Branko Dolenc, Savska 11, Lesce, tel.: t * 252 22 15 "ri 1K535 Prodam SCHIROCO GT in sprednja blatnika za športno škodo. Tel.: 83-848, od 15 do 18 ure_16636 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1979. Tel. 42-249_16637 prodam VESPO P 200 E, 3500 km, metalne barve, z veliko opreme. Tel.: (061) 342-362_16638 Prodam dobro ohranjeno LADO 1500 SL, 46.000 km Tel : 39 650 16641 Ugodno prodam R 4 TL, prva registra-cija 1980. Tel: 61-107_16644 Prodam rabljen MOTOR za Z 750 in različne rezervne dele. Zg Bitnje 211, tel : 22-289. dopoldan_16645 Prodam Z 750. Darko Zidar, Voglje 54/a_16647 Prodam R 4 TL, letnik 1977, 60.000 km, v odličnem stanju. Breznica 21, tel.: 80-053 16652 prodam Z 101 mediteran, letnik 1980, karambolirano, vozna in SPAČEK, letnik 1973 ter DIANO za dele. Lojze Debeljak, Nova vas 6, Radovljica 16653 Prodam APN 6, star eno leto. Tel.: 39-692_16655 Prodam LADO LS 1500, letnik 1978. Tel.: 51-169_16656 Prodam ESCORT 1,3, letnik 1983, 51.000 km. Vehar, Kalinškova 5, Kranj, tel.:39-445 16658 Prodam Z 101 GTL, staro 10 mesecev in Z 101, letnik 197" Golniška 48, Kranj. Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975. re-gistriran do maja. Ogled v soboto in nedeljo. Trebušak, Stara c. 11/a, Kranj __15888 Prodam nov tomos AV.OMATIK ter 2,5 m3 jćvorjevih DESK. Gasilska 20, Šenčur, tel.: 41-089 15«88 kupim V Kranju kupim garsonjero, plačilo deloma v devizah. Tel.: 35-934 16348 Kupim dobro ohranjen PIANINO ali klavir ter novo ali dobro ohranjeno školjko za Z 750. Ponudbe s ceno. Ludvik Sedej, Kidričeva 25, Jesenice, tel.: 81-936, po 20. uri 16425 Kupim diesel motor za traktor pasqua-li ali TV 14-15 ali 18 konj. Tel.: 74-859 _16429 Kupim TELEVIZOR v okvari. Tel.: 21-267_16437 Kupim ješenove deske plohe 3 cm in debelješe. Mizarstvo Šivic. Dobro po- Ije 3, Brezje, tel.: 79-839_16463 Kupim jalovo KRAVO in do 20 dni starega teleta simentalca. Tel.: 60-734, zjutraj_16488 Ob avtocesti Ljubljana-Kranj kupim hišo ali gospodarski objekt, lahko v gradnji ali zazidljivo parcelo z vso gradbeno dokumentacijo v vel. od 1200 do 2500 m2. Šifra: Takoj 16524 rtanatanja Prodam STANOVANJE 62 m2 in 42 m2. Milic, Preddvor 8_15475 Lastništvo za lastništvo, dvosobno STANOVANJE, vizavi pošte Šiška, menjam za večje ali del hiše od Vdovskega - Ičiči. Tel.: (051d) 31-059, delovni dan od 10. do 20. ure 16174 Nujno rabim sobo za moškega, garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice. Šifra: čimprej 16215 Iščem SOBO ali garsonjero, smo družina brez otrok v Kranju ali okolici. Slavko Kurobasa, Oprešnikova 12, Kranj_16257 Končujem glasbeno akademijo v Ljubljani (klavir in orgije) ter iščem sobo v Škofji Loki ali bližnji okolici, ker že poučujem v Škofji Loki. V zameno sem pripravljen poučevati klavir ali angleščino ali proti plačilu. Tel.: (063) 27-786, ob sobotah ali nedeljah lahko na naslov: Aleš Studen, Ljubljanska 58, Celje_16284 Zakonski par brez otrok išče stanova nje v okolici Škofje Loke ali Kranja. Fe-himi Mehoni, Cesta talcev 5, Skofja Loka_16285 Zamenjam trosobno STANOVANJE, centralna, telefon, garaža za večjo hišo z večjim vrtom ali zemljiščem. Šifra: Doplačilo 16343 ISKRA TELEMATIKA, vzame za svoje strokovnjake v najem opremljeno hišo in garsonjero v Kranju ali okolici. Ponudbe pod Iskra Telematika, kadorv-ska služba, Ljubljanska 24/a, Kranj, tel.: 28-861, int. 2663_16346 študent iz iz tujne, z družino, išče sta novanje v Kranju ali okolici. Nudi 7 do 9 milijonov na mesec. Tel.. 27-960 _16377 Prodam takoj vseljivo enosobno STANOVANJE 372 v Ljubljana Šiška. Tel.: (061)211 590_16407 Fant in dekle iščeta stanovanje v Kra nju ali okolici. Tel.: 34-776_16440 Stanovanje na relaciji Skofja Loka Bled, iščeta zakonca, izobraženca. Tel (061) 268 963, int. 15 dopoldan ali pod šifro: Oktober 16485 Mlad fant nujno išče majhno sobo v Kranju. Erik Peterka, Dijaški dom. Ki dričeva 2, Kranj 16501 Enosobno STANOVANJE menjam za dvosobno ali večje. Tel: 39-338 16505 Enosobno STANOVANJE na Jeseni cah ali okolici najamem Možno pred plačilo Tel.: (061) 554 963, popoldan _16562 Stanovanje ali garsonjero na relaciji Radovljica. Lesce, Bled, najamem za določen čas. Šifra: Predplačilo 16631 HIŠO najamem, nudim predplačilo. Kokrica Golniška 28, tel.: 23341 int.: 79, dopoldan_ Na Planini III, prodam novo, takoj vseljivo enosobno stanovanje 41 m2 s telefonom Tel 36-929 ali 39 993 15888 zaposlim oSJSvCS eir!c.!rC'»'steiatersKe stroke v okolici Škofje Loke Šifra Te-ren _16591 Zakonski par išče kakršnokoli honorar no zaposlitev Mož-šofer, PK kuhar, PK natakar, žena-papirni tehnik, lasten prevoz Šifra: Zaposlitev 16126 Iščemo mlajši upokojenki, kuharico za delo v popoldanskem času in osebo za pomoč v kuhinjo, dopoldne Tel.: 75-504__16166 Za prodajo najnovejšega knjižnega programa Mladinske knjige (ENCIKLOPEDIJE, ATLASI, itd). HONORARNO ZAPOSLIMO ZASTOPNIKE, izkušene in neizkušene. Pogoj: delo sobote in nedelje, lasten prevoz. Šifra: Odlično plačilo 15965 Sprejmem šivanje na dom, lahko od privatnika ali DO, delam tudi po lastnih zamislih. Šifra: Šolana 16307 Čistilko za čiščenje hodnika, iščemo Štimac, Gubčeva 5, Kranj 16386 Mlade vabimo k sodelovanju za prodajo najbolj uspešnih priročnikov in izkušene akviziterje za vodenje skupin. Za vse najboljša stimulacija. Tel.: 38-688 16472 Iščemo kuharico, redno ali honorarno. Tel: 35-904 16489 na Gorenjskem najamem hišo z vrtom m telefonom Šifra: Pes čuvaj 16612 OBVEITIIA posesti Prodam GARAŽO v Šorlijevem naselju ter sedežno GARNITURO ter garderobno OMARO Tel.: 28-327 15888 Najboljšemu ponudniku prodam novo visokopritlično mansardno HIŠO v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Hiša je primerna za gostinstvo ali drugo obrt. Naslov v ogl. oddelku 15576 Prodam hišo v Sp. Dupljah 74, tel.: 38-337, Tavčar_16274 V Dragi pri šentrupertu na Dolenj-skem, zamenjamo staro hišo z vrtom 10 a, dovoz je asfaltiran, za primerno zazidljivo parcelo ali staro hišo v bližini Radovljic aii Kranja. Tel.: 51-242, po 21. uri 16293 Oddam v nsjem HLEV in velik sadni vrt Naslov v ogl. oddelku 16297 Prodam zazidljivo parcelo 970 m2. Tel.. 42-866_16341 Prodam PARCELO v Puli. Tel.: 25-615 __16419 Prodam GARAŽO na laborah. Tel.: 33-800_16439 Prostor za mirno obrt na področju Radovljice ali Bleda vzamem v najem. Tel.: 74-462_ 16517 Prodam manjši LOKAL v centru Šen-čurja. Tel.: 27-510, ali 24-434, od 7. do 14. ure 16568 Hišo v Kranju ali okolici najamem. Tel.: 28-636_16610 Prodam 1000 m2 ZEMLJE, primerne za obdelavo ali sadovnjak. Ostalo po dogovoru. Tel: 34-940 16624 Iščem kupca za novo spalnico. Difra: .._______;; iKfl«p uyuum puyuji 1"~~*» ROLETE IN ŽALUIJE NAROČITE ŠpT-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel : (064) 75-610. kakor tudi popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor 12229 V območju Škofje Loke ŽAGAM DR-VA na domu z bencinskim motorjem. Jereb, Partizanska 45, tel 62 226 __15736 Sprejmem naročila za večja ZIDARSKA DELA in vse vrste fasade s vojim odrom Tel : 39-385 15851 Popravljam tranzistorske sprejemnike, "gramofone, kasetofone Staneta Žagarja 57, pri plinarni 16311 Ansambel Jevšek, igra vsak petek in soboto pri ŠPANU v Ljubljani! 16362 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, obvešča, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Tel.: 40-347. SE PRIPOROČAM! 16371 Izdelujem strešnike za antenske dro-gove.Tel.: 34-468_16433 Če se vam je pokvaril pralni STROJ, t štedilnik, bojler ali kak drug gospodinjski aparat-pokličite servis GA. Andrej Žepič, tel.: 57-066 16456 Plesni tečji v Škofji Loki v dvorani PO-DEN v petek, 2. oktobra 1987 ob 19oo uri- začetni za mladino ob 20.30 uri-začetni za starejše Vpis v dvorani Po-den VABI VAS PLESNI KLUB! 16613 NOVO! ZAŠČITITE SVOJO IMOVINO PRED KRAJO! zanesljive alarmne naprave za zaščito: stanovanja, hiše, avta, delavnice, garaže, vikenda ... Informacije in naročila na telefon (064) 28-576 16642 V najem vzamem GARAŽO v bližini Gubčeve ulice v Kranju. Tel.: 33-290 __16255 Iščem starejšo osebo oziroma upokojenega učitelja za pomoč pri učenju otrok ( dva 5. razred), na domu C. 1. maja 69, cenjene ponudbe na tel.: 25-400_16289 Iščem varstvo za leto in pol starega dečka. Po dogovoru lahko samo nekaj ur dopoldan in začasno. Kikelj, R. Pa-peža 5, Kranj, tel.: 39-765_16318 Nudim proste zmogljivosti vrtanja in rezkanja, izdelava manjših orodij. Šifra: Blizu Kranja 16457 Otroku nudim varstvo popoldan ob sobotah in nedeljah. Tel.: 47-638 16127 najdeno Prosim najditelja kavbojske jakne, izgubljene med Žagarjevo in Oldham-sko cesto, 8. septembra, da jo proti nagradi dostavi na Žanovo ul. 34, Kranj_1625? Izgubil se3m očala od Zlatega polja do avtobusne postaje. Naprošam najditelja, da mi jih vrne na naslov: Ivan Pin-tar, 1. avgusta 7, Zlato polje 16400 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Tehnični in kemični izdelki IVAN SEKNE roj. 1930 Od njega smo se poslovili v soboto, 26. septembra ob 16.00 uri na pokopališču v Šenčurju Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre ANE POLAJNAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Hriberniku, g. župniku in pevcem. Žalujoči: sestra Lojza z možem Lojzetom in sestra Lucija Sr. Bela, 14. september 1987 V SPOMIN ANI BALAŽIČ Mineva leto žalosti, bolečine in praznine v naših srcih VSI NJENI v Čirčah, Drulovki, Zlatem polju, Goricah, Jesenicah, Mariboru, Gradcu, Sečovljah in Melburnu NOVICE IN DOGODKI Niko Grafenauer: Nosu na nosu piše, da se rad vtika v tuje stvari Kranj, 29. septembra — Ljudje, ki bolje poznajo dogajanja okrog razvpite 57. številke Nove revije in vlogo Nika Grafenauerja kot njegovega glavnega urednika, bi se ob naslovu lahko spotaknili, češ, ta mu je pa prav na kožo (nos) pisan. A ne gre za kakšno zlobno namigovanje. Verz je iz ene od Grafenaurejevih pesmi za otroke, s katerimi se je na praznik pionirjev predstavil učencem osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. mladinske pisatelje in pesnike, običajno ob podelitvah bralnih značk. »Priznam, da pesmi ne berem, tudi sam še nisem nobene spesnil. Grafenauerja doslej nisem poznal, bilo pa je zanimivo, čeprav se bolj navdušujem za košarko, nogomet in taborništvo kot za knjige.« Niko Grafenauer ni bil njihov edini gost. Razen njega sta prišla še Jože Snoj in Ivo Zorman, ki ju mladi knjižni molji dobro poznajo. Z vsemi tremi pa je v šolsko avlo pripotovala tudi Mladinska knjiga z bogato razstavo svojih knjig, slikanic in kaset, namenjenih šolarjem različnih starosti. Gostje literati so se, vsak v drugi učilnici, pogovarjali s svojimi mladimi gostitelji. Stopili smo v glasbeno sobo, kjer je bil Niko Grafenauer obkrožen z grupo radovednežev. Ko je predstavil del svoje poezije, so deževala najrazličnejša vprašanja: zakaj ni postal učitelj, kje dobi nenavadna imena za svoje pesniške junake, kot na primer Pedenjped, kje je bil rojen, kje je odraščal, kaj dela v prostem času, ko ni urednik v Mladinski knjigi, kako nastane knjiga, zakaj se je odločil skovati sonet, ali ima vzornike in še in še. Pesnik je potrpežljivo, na način, ki je blizu otroškemu dojemanju, odgovarjal. Če vas zanima, kaj vse je povedal, povabite ga medse. Sedmošolec Mitja Jaku pak je povedal, da imajo v Žagarje-vi šoli večkrat v gosteh znane Petra Bolčina iz osmega razreda namerava postati učiteljica slavistike, zato jo književnost bolj privlači. »Mlajše slovenske pesnike slabo poznam, o njih se bomo učili šele proti koncu šolskega leta. Pred obiskom Nika Grafenauerja smo dve uri pouka posvetili njegovemu življenju in delu, dogovorili smo se tudi, kaj ga bomo vprašali. Srečanje z njim mi je bilo zelo všeč.« H. Jelovčan Slovenija poravnava dolg Skofja Loka — V nedeljo, 11. oktobra, bo v Rovtu v Selški dolini odkrito spominsko obeležje skupnemu boju italijanskih in gorenjskih partizanov v zadnji ofenzivi marca 1945. Poleg številnih naših borcev je padlo tudi 50 italijanskih pratizanov, med njimi tudi politkomisar brigade »A. Gramsci« Manfredi Mazzocca, ki ga je predsednik Pertini posmrtno odlikoval z najvišjim italijanskim vojaškim odlikovanjem »zlato medaljo repuiblike«. V Rovtu bo obnovljeno obeležje odslej spominjalo tudi na padle italijanske partizane, pri Lenartu nad Rušo pa bo odkrito spominsko obeležje heroju Manfredu Mazzocci. Oba napisa bosta dvojezična. Pobuda, da je potrebno beležiti tudi padle cev Škofjeloškega odreda Tone Volčič, »je prav italijanske partizane na škofjeloškem področju, je prišla od škofjeloških raziskovalcev dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe, ko so pripravljali knjige o pomnikih na njihovem ozemlju. Skupnost borcev Škofjeloškega odreda je z vsem razumevanjem prevzela to nalogo, saj je odred skupaj z italijanskimi borci preživel eno svojih najtežjih borb, ko je v zadnji ofenzivi ščitil 9. korpus in cerkljansko kotlino pred vdorom Nemcev. Obkoljeni so se skupaj z italijanskimi partizani prebijali iz obroča. Preboj nad Rovtom, 23. marca 1945, je terjal največ žrtev. To mesto, kjer že stoji obeležje, so se dogovorili, je treba posebej obeležiti tudi za padle italijanske partizane. O svojem sklepu so borci Škofjeloškega odreda obvestili tudi svoje soborce in člane A. N. P. I. v Italiji, ki so to našo gesto sprejeli z veliko zanimanja in hvaležnosti. O obeh obeležjih, ki jih pripravljamo v Sloveniji, se je razpisal tudi italijanski napredni tisk. Skupnega sestanka, na katerem so se predstavniki skupnosti borcev Škofjeloškega odreda in italijanskih partizanov dogovarjali o skupni akciji okrog obeležij, se je udeležil tudi sam komandant italijanske divizije »Garibaldi Natisone«Mario Fantini-Sasso. »Če danes obeležujemo že posamezne padle borce,« pravi predsednik odbora skupnosti bor- in pošteno, da obeležimo tudi padle italijanske borce, ki so prav tu, skupaj z nami preživljali najtežje trenutke vojne. Italijanski partizani počivajo na več mestih, v Leskovici, Hotavljah, Dobju, Lenartu nad Lušo, Zalem logu, na Do-bračevi, v Novi Oselici, na Trebiji, v Škofji Loki in Železnikih. Iolijanski partizani niso bili tu le v svojih, temveč tudi v naših enotah. Padlo je okrog 50 borcev. Samo v preboju na Sklepeh nad Rovtom, 23. marca, jih je padlo enajst italijanskih partizanov, trije od njih iz poveljstva brigade. »A. Gramsci«. Odkritje obeležij italijanskim partizanom na Sklepeh nad Rovtom in pri Lenartu nad Lušo, bo drugi primer v Sloveniji, ko so se spomnili svojih soborcev z one strani meje. Tak spomenik stoji v Velikem Korinju v Suhi krajini. Ob odkritju obeh spominskih obeležij pričakujejo organizatorji velik obisk italijanskih partizanov iz Trsta, Gorice in Videmske krajine, pa tudi od drugod. Že sedaj je prijavljenih 250 nekdanjih borcev in članov A. N. P. I. Odbor skupnosti borcev Škofjeloškega odreda in družbenopolitične organizacije v Škofji Loki se na sprejem skrbno pripravljajo. Za pokrovitelja odkritja spominskih obeležij so poprosili Ljubljansko banko — Združeno banko. D. Dolenc Kranjska gora Gorenjka dobila v Sarajevu Jesenice, 1. oktober — V tem kolu prve zvezne hokejske lige so lep uspeh dosegli hokejisti Kranjska gora Gorenjka. Gostovali so v Sarajevu in dobili srečanje z domačo Bosno. Jeseničani so doma igrali s Cinkarno iz Celja in tekmo tudi visoko dobili. Partizanu iz Beograda ne gre in ne gre. Tudi v tem kolu je izgubil z Vojvodino iz Novega Sada, Kompas Olimpija pa je dobila v Beogradu s Crveno zvezdo. V soboto ob 18. uri v dvorani Podmežakljo gostijo Crveno zvezdo, Kranjska gora Gorenjka gostuje v Celju. D. H. Tehtnica v novi tovarni Železniki, septembra — V soboto, 3. oktobra ob 10. uri bodo odprli nove prostore Tehtnice v Železnikih, pravzaprav novo tovarno, saj so z novogradnjo, stare, dotrajane prostore podrli. Končna vrednost naložbe je 991 milijonov dinarjev, pridobili pa so 4.600 površinskih metrov. Približno 65 odstotkov naložbe so porabili za gradnjo, ostalo je šlo za opremo. V naložbi imajo bančni krediti 40 odstoten delež, 20 odstotkov je lastnih sredstev, preostala sredstva pa so združili. Največ je prispevala ljubljanska Metalka, katere tozd je Tehtnica v Železnikih, kjer izdelujejo precizne tehtnice in drugo laboratorijsko opremo. Spominska plošča na Koprivniku Bohinjska Bistrica — V nedeljo, 4. oktobra, bodo ob 11. uri odkrili spominsko ploščo okrajnemu odboru OF Bohinj, ki je na Koprivniku, pred stavbo krajevne skupnosti Koprivnik — Gor-juše. Na svečanosti vabi okrožni odbor aktivistov OF jeseniškega okrožja. D g. »Sramota, kakšno pokopališče imamo« Kranjsko goro poznamo po letnem in zimskem turizmu, saj ima približno 3.000 hotelskih in drugih prenočitvenih zmogljivosti. Vendar pa v Kranjski gori leto in dan živijo tudi domačini, ki bolje kot vse turistično gospodarstvo opažajo, kaj vse je v kraju narobe in kaj njim kot turistom greni vsakdanji dan Kaj torej pravijo nekateri Kranjskogorci o turizmu in o svojem kraju? Starejši Kranjskogorec, ki se v svojem gnevu niti predstaviti ni hotel: »Prava sramota je novo pokopališče! Narejeno je na pol in vsi Kranjskogorci se zgražamo, kako je to mogoče, saj se na takem pokopališču ne sme več pokopavati. Umrla mi je žena in takega zadnjega slovesa, kakršnega moramo doživljati na novem pokopališču v Kranjski gori, nikomur ne želim! Ni ne mrliških vežic, ne križa, ne kapelice, kanalizacija je vsa zamašana... Pokopališče je odraz kulture naroda, zato je nesprejemljivo, nedopustno in naravnost sramotno, kar se zdaj v Kranjski gori dogaja. Le kje je denar, ki smo ga zbirali?« Jože Košir iz Kranjske gore: »Mislim, da je eden izmed precej hudih problemov to, da moramo po vsak že-belj in po vsak kilogram barve na Jesenice. Včasih smo imeli trgovino z železnino, a zdaj je ni več — v teh prostorih so turistični spominki. Vsi domačini želimo, da Kranjska gora turistično živi , a tudi domačini bi radi doma kupili potrošni material, saj ni, da bi se vozil po vsako žarnico na Jesenice.« Gizela Robič iz Kranj; ske Gore; »Kar precej časa smo se Kranjskogorci pritoževali nad avtobusno postajo, ces. da je preveč odda"«' na, posebno za starejše ljudi in da je P«*' malo zaščitena P1*0 vetrom in dežjen*-Zdaj smo se sprijazru-li, še posebej, ker v neposredni bližini avtobusne postaje gradijo novo okrepčevalnico, kjer bomo v primer« neviht ali mraza našli zasilno pribežališč«: Mislim, da turisti radi ostajajo v Kranjs*1 gori, saj tu najdejo veliko miru za dopustni-ški počitek.« Silva Žagar iz Kranjske gore: »Velika po* dobitev za Kranjsko* gorce bo nova trgovi; na, ki jo gradijo W vstopu v kraj in UP*" mo, da bo kmalu kon* čana. Dolgo časa na« je hudo motil silno nevarni ovinek pri Zw»* terju, saj je bil nepregleden. Ko bodo tud to uredili, bomo zadovoljni. Kranjskogorci smo tudi vedno bili pripravljeni prispeva" denar za ureditev svojega kraja in tudi vn«* prej bomo.« D. Sede] Štipendije iz združenih sredstev še čakajo zamudneže Pritisk na štipendije raste Kranj, 30. septembra — Rok za oddajo prošenj za pridobitev štipendije iz združenih sredstev j« D'V &» 5. september, vendar v skupnosti za zaposlovanje še čakajo zamudnike. Bistvena letošnja noVO? S\e& je cenzus s 55-ih povečan na 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v pretekle na člana družine. S tem so zajeli pas družin, ki so bile v pretelih letih tik nad cenzusom in, ki jih po grobi oceni, ni tako malo. Glede na številne klice in vprašanja, ki v skupnost dežujejo kot še nobeno leto, NESREČE S prehitro vožnjo v smrt_ Breg, 30. septembra — Brezglava hitrost je botrovala prometni nesreči, ki se je okoli 18. ure dogodila na Bregu ob Savi in je terjala smrtno žrtev. Anton Jeras, star 34 let, iz Vodic, je z avtom pripeljal iz mavčiške smeri. Nasproti mu je, po sredi ceste pripeljal 21-letni Denis Križaj, doma s Cegelnice. Jeras je zaviral, pri tem pa je njegov avto odneslo na sredo ceste in avtomobila, ki sta bila oba prehitra, sta trčila. Voznik Križaj je na kraju nesreče umrl, ranjena pa sta bila sopotnika, 21-letni Janez in 17-letni Zoran Kešar, doma z Jame. Zbil mopedista_ Radovljica, 29. septembra — V križišču alpske, gorenjske in regionalne ceste za Kropo se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen voznik kolesa z motorjem. Mopedist Rudi Ahlin, star 16 let iz Radovljice, je po kolesarski stezi pripeljal iz smeri Lesce, iz radovljiške smeri pa je pripeljal avtomobilist Jože Intihar, star 32 let, prav tako iz Radovljice. V križišču je izsilil prednost mopedistu in zavil levo. Vozili sta trčili, pri tem pa je mopedist padel na streho avtomobila in nato na tla ter se hudo ranil. Voznik Intihar, ki je vozil vinjen, se je ustavil šele nekaj deset metrov od kraja trčenja. Avto se je vžgal_ Ribno, 30. septembra — Med vožnjo skozi Ribno se je nenadoma vžgal osebni avto, znamke citroen cx, ki ga je vozil Zoran Sodja, star 35 let, iz Lendave. Vzrok požara, ki je docela uničil avto, je verjetno kratek stik na električni napeljavi. Ogenj so pogasili gasilci prostovoljci z Bleda. D. Ž. Štipendije love inflacijo S 1. oktobrom so štipendije v Sloveniji višje za 40 tkov. Tako je osnova kadrovske štipendije za zadosten usk*" 26.975 dinarjev za učence v kraju bivanja in za odlien *^ 57.263 dinarjev. Razen tega učenec dobi povrnjene stro*k, n. vožnjo nad 2450 dinarjev. Štipendija za zadosten uspeh uCgr ca, ki se šola zunaj kraja bivanja, poslej znaša 75.720 d»n ^ jev, za odličnega 106.008 dinarjev (prvim letnikom se usp*5 ne šteje). Pri š do 125.000 dinarjev za Pri štipendijah za študente je razpon od okroglih 4 - ^0 vozače, ki bivajo doma, in od ^•v'Lo' skoraj 170.000 dinarjev za tiste, ki bivajo v študentskih don vih ali kje drugje. jef»ci* H kadrovski štipendiji se prišteva še dodatek na u tarnosti poklica, ki je največ 18.930 dinarjev za vse šo'fv. £y Osnovna štipendija iz združenih sredstev znaša §d* narjev. Nanjo se odbija razlika glede na gmotni P°'°*?Lieri pendistove družine, prišteva pa se za prav dober in od uspeh. _y> lahko sklepamo, da je štipendija iz združenih sredstev družinam skoraj nujna pomoč pri šolanju otrok, in to navzlic bistveno povečanemu številu kadrovskih štipendij, ki jih je za to šolsko leto na Gorenjskem okroglo 3400. Kadrovske štipendije naj bi namreč sčasoma nadomestile sklad štipendij iz združenih sredstev. Vse bolj pa kaže, da bo ta začasnost še trajala. Pri štipendijah iz združenih sredstev velja načelo »popolne solidarnosti«, kar pomeni, da vsota za razdelitev ni omejena. Podelijo to- rej toliko štipendij iz zdrn nih sredstev in razlik n*. drovskim štipendijam, K ^ kor je upravičencev. De ^ se steka iz polovičnega ^ stotka kosmatih osebnih hodkov zaposlenih. Ka*' ^ ostane, gre v republiko- . Gorenjskem je tega odi. povprečno, za polovico. y^ no se, kasneje, vrača v 0 ne s Titovimi in Kraigh^j vimi štipendijami, z re^**7jj) ran jem prehrane učence ,Q študentov, drugo P°rafej0 občine, ki same ne z}>e $ potrebne vsote za štip^ ste iz združenih sredstev"« H. Jelovča0 Prihodnji teden bo Teden otroka Kranj, 1. oktobra — Prvi ponedeljek v oktobru je vni dan otroka, ki letos poteka pod naslovom Streha za. Jci domce. V Jugoslaviji smo otrokom namenili Teden 0f5°njih,' bo, na temo »Otrok v demografskih in migracijskih gibanj potekal od 5. do 12. oktobra. , Temo svetovnega dne otroka smo prilagodili našim ^ beno-gospodarskim razmeram in naši zasnovi družbene za otroke. V razvoju prebivalstva pri nas so prišli na P° rjji številni negativni pojavi, kot je prevelika rodnost v ne fxanje delih države in kritično nizka v drugih, ponovno naras v smrtnosti otrok, preseljevanje v tujino in v razvitejše k ^ domovini ter z vasi v mesto. Migracijski boom je P°v£TCL\etfle' zaposlenost, stanovanjsko stisko, velike socialne pr° vse to pa najbolj boleče občutijo otroci. j_e) K' Teden otroka je priložnost, da vse družbene dejavni jjj ^ skrbijo za otroka, znova spodbudi k prizadevanjem, d* g rah razvijali v zdrave ljudi. V- ' otroci v ustreznih razmerah