řospo rs brti! • v naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tískarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl 80 kr. za cetert leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za éetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 29. oktobra 1862. Predpisi 9 kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugali. (Dalje.) naj v « zdravi in za varnost zdravja ljud živine skrbi oni santi pa naj vsacih osem dni, ce je pa manj pa ih 14 dni toliko casa pogledovat hodijo , dokler kuga ne mi in po postavi naj vselej spisejo, kaj so najdi Hazdeljenje kuznega kraja v okraje. Naznanovanje, da je živina zbolela. Da se morejo živinske kuge koj v začetka, posebno Ako je zivinska kuga kje bolj daljec razširjena (kar se pri goveji kugi dostikrat zgodi), naj se vsak okužen pa take, ktere s časom nalezljive postanejo, prav spoznati, kraj v manjse okraje razdelí, ktere je lahko mogoče pre-in da dalje ne sežejo , je vsak lastnik živine dolžan , tudi gledati; v vsakem okrajů naj se postavi kantonsk komisar potem, če v tistem kraju ali v soseski ni živinske kuge, zdravnik ali živinozdravnik in žandarmerijsk podoficir ali vselej koj županu naznaniti, kadar kaka živina za kako kak vojak kot komisija za okuženi kraj, kteri čujejo, da notranjo boleznijo zboli. Ravno to dolžnost ima tudi se vse natanko spolnuje, kar je za zatrenje živinske kuge čednik, če kako zboljenje živine na pasi zapazi, pa tudi in za varnost zdravja ljudí in živine treba. Ta komisija zivinozdravniki, ako se jim dozdeva, ali pa nalezljiva utegnila biti. da bi bolezen kužna naj ima, če je mogoce, v sredi svojega okraja svoj sedež hodi v posamne okužeue kraje pogledovat. in odtod naj Koj ko v kakem hlevu ali v kakem kraju sploh dvoje Da se bodo njene za zatrenje kuge potrebne naredbe na ali troje živinčet v tednu zboli, ima župan to politični go- tanko spolnovale, nima samo oblasti, kolikorkrat za potrebno sposki brez odloga vediti dati, ta čas pa , če več živinčet spozná , vojakov za pomoč tirjati, ampak tudi proti temu, zboli, za to skrbeti, da se vsa živina enega gospodarja v zastran tega pozneje zapisnik ali protokol svoji pred poseben hlev spravi iu posebej krmi. Vsak, kdor zoper te předpise delà 401 in 402 kazenske postave kaznovan. ? bo po postavljeni politični gosposki predlože, tište kteri so ali začetek kužne bolezni v svoji hiši zamolčali ali pa danih ukazov niso natanko spolnovali, z zaporom ali pa z glo- Dokler komisija ne pride, ima župan vse zdravnike, bami (ali kaznimi v dnarjih) pokoriti, in sicer z zaporom ki so v njegovem okraju, poklicati, da razsodijo, za ktero boleznijo je živina bolna, in storiti ima vse, kar je za zdravljenje in za obvarovanje zdravja ljudi in druge živine treba. • na tri dui, z globami pa do petdesetih goldinarjev. Odgovornost za storjene naprave Zdravniki in živinozdravniki za zdravljenje živinske Ako bi župan ne mogel pripravnih zdravnikov najti, kuge odbrani so za primernost svojih naredb, pridani po naj ukaže do tistega časa. da komisija pride, samo hleve litični komisar in župani pa za to odgovorni, da se naredbe zapreti, v kterih je bolna živina. Kaj ima gosposka o zivinskih boleznih storiti. natanko spolnuj^jo. Zdravniki , kteri so za zlo razširjeno živinsko kugo postavljeni , se imajo, kadar so na obhodu, prepričati, ali so naprave okrajnih komisij primerne ali ne ? Ko je kantonska gosposka naznanjenje přejela, da je in vse koj odpraviti, kar napčnega najdejo. tù ali tam živinska kuga, ima dotičnega kantonskega (Dalje prihodnjič.) zdravnika, ali kjer je zivinozdravnik, tega, nozdravnika ni. pa druzega pripravnega — če pa živi zdravnika ali živi nozdravnika s političnim uradnikom v tisti kraj poslati, kjer je živinska kuga; ti se imajo nemudoma tje napotiti, kugo pozvediti in storiti, česar je treba za zdravljenje živine in za varnost zdravja ljudi in druge živine, in c. k. kantonski S osposki vse naznaniti, kar so zvedili in storili. Kadar je sila, morajo kar soseske ali pa kantonske živalim. Du Chaillu * Natoroznanske reči. Mnogovrstne mravlje v Afriki. Tudi v Afriki so mravlje, ne samo pri nas; pa so drugačne iu hujše kot naše. Posebno dosti jih je na za-hodnem Afrikanskem, kjer so nektere nevarne ljudém in gosposke c. kr. deželnega zivinozdravnika poklicati se ima potem gledé časa, kteri pravi, da jih je 10 plemen. Naj kako dolgo ima v kraju kužne nevarniše so tište, ki jih imenujejo bašikuay ali ušunu, bolezni ostati, m zastran njegove razmere do zdravnikov po odločbah svoje inštrukcije ravnati. kterih se celó leopard boji. Te popotvajo najraje skozi Od časa do je treba gledat priti Ako od kraja zivinske kuge zdravnik ali zivinozdravnik, kteri je bil za pozvedenje živinske kuge poslan, predelječ stanuje in zavoljo tega ali pa zavoljo rnanjše nevarnosti živinske bolezni treba ni, da bi zdravniki sami živino zdravili, naj zdravnika ali živinozdravnika na mestu bolezni ali pa v sosesko postavijo , da živino zdravi, in ga z besedo ali pa, če je treba tudi pismeno prav natanko poduče, kako lesove. Včasi so jih kar cele rajde, več ur dolge in precej široke. Ob vsaki rajdi gredó velike mravlje, kot častniki in poveljniki , da zmirom v redu vzdržujejo celo trumo. Kadar dojdejo na poti v take kraje, kjer se ne morejo ogniti solncu , ktero jim sije nasproti, napravijo si cesto v zemljo in popotvajo dalje pod zemljo. Kadar so lačné , skupljajo se in v veliki dolgi in široki rajdi napa- Francoz Du Chaillu mnogo přehodil ekvat Afriko in nam sporoča marsikaj zanimivega o zamorcih in živalstvu. em Pie 366 na priliko, gorilla *'•*) in slona (elefanta), ktera Druga šola na tem učilišču je kmetijska šola za pred njimi, tako se jih bojita. Tudi zamorci kmetiške fante, ki se ratarnica imenuje smentano boje in beze pred njimi, zakaj kar one uplenijo vse in oberó do belih kostí. Struse, pse, v tej hiši; za vse plaćujejo na leto 120 Učenci ratarnice stanujejo in se hranijo (živež imajo) Učenje gold. rise, antilope te premagajo naenkrat in potlej jih oberó, v tej šoli trpi 3 leta in se začenja vsako leto o veliki noči. le kostí jim ostajajo. Učijo se fantje računati, brati in pisati, naravoslovja po Na poti so pa ponoći in podnevi te živali, in kadar se četkov merstva in posamesnih naukov kmetijskih, in sicer bližajo kaki vasi, puste zamorci vse, kar imajo, pa beze, tako, da vsaki dan pozimi tri ure, poleti eno uro se učijo mravlje pa se spravijo po hišah in pomoré iu oberó vse, učenci v šoli, sicer pa se vadijo djansko (praktično) na podgane y uiiši in kar je mesenega MPPPV H ■ Podgana, če je še polji in ostalih gospodarskih mestih pozimi 6, poleti 10 ur tako velika, oberó jo v malo minutah; rastlin se pa ne do- vsaki dan. taknejo. Pa skačejo za plenom, zgrabljajo ga s pilastimi Vsi nauki v višem učilišču in v ratarnici se razlagajo čutnicami in potlej objedajo. Kogar vgrizne kaka taka v hr vaško-srbskem jeziku, čisti slovenščini zlo podob mravlja, ga zeló bolí. Dišé pa hudo. Dolge so najmanjše nem, tako da jezik ne more nikogar naših ljudi strašiti 7 pol palca iu rudeče ali tamno rujave. V eni rajdi jih je da bi ob kratkem ne razumeli vsega popolnoma. veliko. Du Chaillu jih je gledal celih 12 ur, ko so šle __ mimo njega, in ni se pretrgala • V 111C. vece vrsta Pa neko drugo pleme je še teh mravelj. Te so pa se ; nahajajo se doli pod ravuikom (aequator) in so sivo- Nekaj liberalni in narodni stranki. da bele, glave imajo pa črno-rudeče in grizejo tako hudo , kar trgajo meso s plena; so pa počasnejše od unih in jih ni toliko. Nšellelay ali bele mravlje, te pa ne napadajo ljudi in živali, ampak živé od rastlin in ne morejo strpeti solučne Dobrovoljno premišljevanje za gospoda in kmeta. Kakor sege, svitlobe. Rudeče drevesne mravlje živé po drevji in ga obje dajo in obgrizujejo da se usuší drevo , nad ktero so se (Konec.) časi slavnih dob in zapada narodov, tako se v zgodovini vrstijo tudi idêje (misli). Malopridna, pozabljivosti vredna je doba, ktera nima nobene vodilne misli; zanimiva in slavna, ktero je vodila navdušenosti polna misel. Polasti se včasi celih narodov neka tiha nezavedena želja; posamesui možje jo uganejo in spravile. Spravljajo se nad veje najgostejse, lepijo liste in narejajo iz njih posodice, mošnji enake, in v njih potlej gnjezdijo. Teh se tudi bojé Ijudje in živali, zato ker bolí izustijo, izrečena misel postane narodno blago i n vo dilo v • • siri in vkljub vsem zaprekam in silnim sovražnikom se iu V • • siri i z gorečnostjo in pogumom navdaja cloveške i ce ugriznejo srca, iu ne dá se zatreti, ne dá se ustaviti, dokler ne do Ene so crne. Te gnjezdijo tudi po drevesih. Gnjezdo je dolgo 2 čevija , počez pa en čevelj; znotraj so mostovži, pota: na-nje ležejo jajca, na njih delajo in odgajajo mladi zarod. Da dež ne premoći gnjezda, napravijo nad-nj streho iz listja. vrší v zgodovini uiogočnih nepozabljivih djanj. Muojre o zgo dovinske dobe to očitno dokazujejo, kar nam bode v poduk. Nastopila je zdaj ideja narodnosti ; napočila srečnega dneva. Ideja že v svojem za- Bogmeí svitlega Podsroriski. Učilišce za gospodarstvo in pjzđnarstvo Križevcu na iírvaškem je zora četku tako razširjena, močna in budeča toliko navdušje mora imeti ne samo veliko, tudi bližnjo prihodnjost. Tista vlada pa, ki novo vodiluo misel, ktere tek iu utrditev no- , prva druge. la, bena sila ustaviti in le malo časa ustavljati more poprime in spozná, mora veliko veliko prekositi vse Kako bi Avstrija na podlagi te ideje se povzdigniti mog 77 Novice" so že několikrát omcnile, da v Križevcu na komaj z misii morem preseči; takrat bi se uresničile be Hivaškern je velika teoretično-praktična učilnica za vse sede o neusahljivih virih avstrijauske moči, — takrat bo razdelke kmetijstva (gospodarstva). Ker pa tudi mi Slo- vladala v deželi svoboda in ljubezen; unaujci pa bodo imeli věnci moremo veseli biti , da tako blizo nas imamo zdaj strah, razžaliti našo čast in naše moštvo. Kolikošen bi tudi tako važno národno šolo, kakor je dosihmal le ena v Avstrii bil upljiv Avstrije do splošne Evrope! Vrnili bi se tišti bila za N em ce, namrec v ogerskem Altenburgu, hoćemo o casi 5 ko je Y) felix Austria" v svojih rokah imela vadlje ev tem učilišču bolj na drobno govoriti, nadjaje se, da vpn- ropejskih držav. hoduje utegue marsikterega mladenča našega gospodarski Kaj pa nam more priuesti prenapeti centralizem? poklic doli v Križevec peljati, ki sedaj, kar se je zeleznica Naravuo je od nekdaj, da tište moči v državi, ki imajo odprla, Lambl s skušeno roko vodi ravnateljstvo obsega ni deleč od nas, in kjer slavni gosp. Drago tin kaj življenja v sebi in so po tem svojem bitji in značaji centralizacii nasprotne, se toliko bolj ustavljajo ji, kolikor tega učilišča. ki blizo 700 oralov različnih zemljišč. mocneje je prizadevanje, centralizacii veljavo pridobiti. Naj- Jelica!" povzame zdaj Osman » spoštoval sem zraku, tako dolgo je bil hajduk dva tri korake deleč tvojo vero io nikoli nisem terjal, da se pomuhamedanis za od njega. radi ljubavi. Al vse mine na svetu. Tudi Stambol se bo r> Pomagaj Bog srbstvu in naši pravoslavni veri" razrušil. kakor se je raznela tudi moja vera in zopet raz zagrmi Stojan. » topila v tvoji Ijubezni a n Ne zapusti me več!" jo začne prositi Osman. Idi Umri, oskrunjevavec žen naših!" vsklikne in plane ježen nad Osmana; al naenkrat so stali junaci okoli njega; pa Stojan mlati okoli sebe in izbije enemu z meno v dvorove mojih očetov; tukaj je žalostno; sami handžar iz roke, da odleti na stran in se zapikne v o boju in prelivanji krvi, ti niso za žensko srce. pogovori Idi, oj idi v bele sarajevske debel hrast. gradove, ktere so krona vseh n Ubite tega psa!" veli Osman svojim junakom y pa tr radov; tam ti bo prijetno in milo. Poslušala boš petje ki za-te zgrabi vši svoj plen, zavsede konja in oddirja v or » slavčkovo in pred nogami ti bo vedno tvoj rob, v Da Bog V • • Z1V1 srbstvo !" r • živi in umre. u „le sem. sem i robovi alkoranovi y ojzd. zakriči Stojan sopet uboge kukavice tistega Jela molči; on pa misli, da privoljuje v njegov predlog. islama!" in v eni roci z risanico, v eni s handžarom Zažvižga, in štirje junaci so na mestu, ko bi trenil. je mahal okoli sebe in presekal nosnice konju. Konj zacne y Ko dekle to vidi jeno reče: „Jez grem povzdigne glavo in neznano uzhit- umikati in spenjati se. No bratje! kaj so trije junaci enemu y moram s tebó! Sku8ila sem, hajduku? Kakor pleve na vetru, kteri jih raznese na vse kako mi je, kadar te nimam pri sebi. Ali ker si me od- strani, kadar potegue. tegnil moji domovini, pusti mi vsaj Boga , če ne , moram obupati o tvoji Ijubezni". Osman hoče že ž njo v na- Ena svinčenka mu je žvižgala nad Junaci skocijo na stran in ízpraznejo svoje pistole. druga premak- glavo , ročji zasesti konja, al ona ga ustavi : „Cakaj, ljubi moj ! nila fes čakaj. da ti povem, kaj me žene iz hiše, da grem s tebó. da bi Danes je prinesel k nam tisti glasoviti junak Stojan —" do žile. na glavi, ga tretja odsekala nekoliko ušesa, kakor kdo najlepše odstrigel. Ne ena mu ni prišla „0, saj ga poznam Cl reče Osman in vesel posmeh „Ho, ho!" se Stojan začudi" — saj muzlemini dobro se mu zaziblje okoli ust; „speljal sem ga na led, in da merite, za sami las je manjkalo, pa vendar vse!" Ko je bi mi ne bilo za-te in za najini zadnji snitek , jez bi mu to izustil, izderl je izza pasa pištolo in eden junakov je bil pokazal, po čim je okus; saj nisem bil od njega dalje zajeknil; pádel je s sedla in zvalil se pod konja, in kri kot dvajset stopinj". Listje zašumí; bilo je kakor da se je kdo va ali pa iz njega ustal. ulegel r> » Poslušaj !" Ne boj se! f« reče Jela. odgovori Osman tica se je pre mu je jela bruhati iz prs. Una dva sta pobegnila. Stojan ni udri za njima, ampak šel je na drugo stran, kjer se mu je bežeče Jele obleka zablisnila med hrastjem. Jela in Osman ništa bila še deleč; zakaj boj je trpel le malo časa. Stojan stopi še enkrat, primakne k ocem dolgo svojo puško y budila, ter zapušča svoje gnjezdo. Povej mi, kar si mi sproži in po vsi gori se je razlegal pok, ki je odzival in hotla povedati o Stojanu cc v Ko je prinesel tvoj turban" nadaljuje spet Jela 5? bila sem ravno v sobi, in čeravno nisem mislila, da ga odmeval od gore do gore, dokler se je nazadnje razgubil. Al Osman je dalje odjezdil na svojem konji. Ker je veselo zaukal, je bilo kazno, da je čul střel Stojanové je tebi vzel z glave, spreletela me je vendar neka groza puške. Al Jela? ne vé, kako in kaj. Pa saj ni bilo in nekako predčutje me je obhajalo. Moj brat mu je dal mogoče drugače! Zapustila je zdaj za zmirom zibelko roko, in da sem njega poznala prej kakor tebe, morala svojega dedinstva, ločila se je od brata, od sorodnikov bi bila ljubiti njega junaka nesrečnega naroda. Al svojih ločila se je od grobov dedov svojih in od njihovih y zdaj — jez moram pobegniti od svojega brata. Al pre- ostankov, pri kterih je do zdaj molila Boga. Ni je več za klinjal me bo, svojo nezvesto sestro; s pepélom bo potresel njo domovine, nič več stezic in ozkih potov, ne več nad y vse povsod, kjer sem bila in kodar sem hodila jez y ki solz y nič več ne veselega svita sem izdala domovino. Al nisem je nikoli izdala in zmirom odpovedala vsemu temu zaradi belega oh due. Jela se je y zaradi ljubavi! Za bom Boga prosila za njeno blagostanje! Zdaj pa idiva, voljo Ijubezni se je vrgla po veri zakletemu sovražniku idiva !" poprosí ga žarko srce se mi trese! ne y govoril o njenem Od ne n nisem je izdala domovine svoje!" Saj je ne boš nikoli več izdala!" se zadêre ne v narocje, člověku, ki je zanicljivo rešeniku; člověku, ki je v okove koval njene brate, in mučil jih, kakor je vedil in znal. Ali je morebiti toraj kdo za njima z moćnim glasom. Ona se prestrašena ozrè čudno, ker je padla v nezavest?! Nič čudno ni to V V . • « * * X* * -rn ě \ * • -m om m v - » « y • * » nic! in zapazi Cupiča, ki je sklenil se maščevati nad Turci, in Se več kot čudo je pa, da ji ni počilo srce, ko se je zani maral za Osman-bega ne za junake njegove. Samo na vedala in pomislila svojo preteklost in příhodnost, in da Jelo se je oziralo njegovo okó; al ona se je tresla kakor ni izdihnila duše, dokler je dihala še srbski zrak. Al na šiba na vodi, ker je vedila, da je grešila, da je za prazno Ijubezen zatajila svojo domovino, zatajila narod svoj. Osman in njegovi junaci so stali kakor bi bili primrz-Cudili so se predrznosti Stojanoví. Ni jim šlo v kako bi bil hajduk v stanu, da sam prekosi pet ob- svetu je vse mogoče, izdati tudi domovino in Boga! čudimo se tedaj temu! ne Stojan gleda v se malo za njima. Zagledal ju je bil y njeni pa sta mu zopet zginila izpred oči za hrastje. glavo, yy Prekleta veja ?cc zarentači Stojan vès ježen y in orozenih, in osveti izdajstvo drage domovine. Niso poznali začne zopet basati puško p ppmpjH^pjpjpmppp p Ijubezni, s ktero ljubi Srb svojo vero, svojo domovino. „Jela Todoroviceva!" — Stojan hladnokrvno reče — „ti veš našo postavo; veš, kaj caka izdajavko domovine. .Jez to pripuščam tvojemu bratu; idi z menó, da osodo zaslišiš iz njegovih ust!" — pa se ponosito spusti k Jela se izmakne Stojanu in išče zavetja pri Ijubljencu „Ubil me bo!" — kriknila je in kakor v neza-vesti ležala Osmanu v naročji. » morala sta ravno za tebe se skriti. E, pa zakaj tratim smodnik in dragi svinec?" Stojan se je zopet umiril; to vsaj se je vidilo; oprl se je zopet na svojo puško in zamišljen šeptal : bi jo bil tako ljubil!" Y> zakaj A jez nj' Od Dobrinje se sliši krik. Pripravljali so se za boj. svojem r> Kaj! i!« Osman se zadere » rob kaurski !" in Puška, ki je počila , spomnila je ze zbraně, da pojdejo v boj. Peter Todorovic bil je na čelu in urno je korakal pred svojim krdelom. Stojan si je z dlanjo obrisal lice in vrgel puško na jatagan njegov zvizgal je po zraku; svojega gospodarja, kakor razdražen pes n planil si na kaduno ramo. Bil je miren kakor kak drugikrat. Kako bi se mogla y ki se iz verige brati kaka srditost ali kako drugo čutstvo hajduku na licu, \ 370 sosebno pa nočajskemu zmaju po takem boju in rovanju, dobrot, kterih nam sam ponuja Ali se bomo zdra ker se še takrat ni nič změnil za to, ko je v krvavém mili kdaj? boji vidil svoje pobratime, da so vse na okoli padali? Zdaj poslušajte me , volivci iz Pliber škega okraja iz Kaple in Dobrle vesi ? zdaj nam veja In kakor ne bi bil čul stopinj približajoče se vojske, stopi! na tla visi; kadar se bo sprožila in odskočila nazaj i pre je k ubitému junaku, vpre oči va-nj in ga sune z nogo. pozno bode! Zatoraj zdaj zedinite svoje glase, da se ne čilni čas tudi za gospodarja tvojega , kteremu si pomaga! v Ti grdi rob!" posvětil sem ti. Al - pride pla bodo azleteli na drobne v • be gre ? Za Vaše ? zdaj Al veste , za kaj ne samo V pravice in srećo za sramotiti in zapeljevati naše zene! dragoceni plen, ki ga je Slabo sem zamenjal pravice Vaših otrok in k zdaj veljá Moža si odnesel vrag. naj ta mrha, naj se ga veselé tice, mravljinci in kace; žró enkrat tudi musleminovo meso, ktero že tako predolgo djanj Naj leži tù vsaj morate zvoliti, kteri Vaše potrebe pozná, kteri za žule vé, lodajo, kteri Vas ljubi, in to svojo ljubezen v ktei Vas tr kaže moža, kteri se ne boji strahopezdlj za pije kri vrlih srbskih sinov. Al škoda bi bilo, da to orožje Vas se pustim tù, potegniti, utegnem priposrni 1 in © mu kteri bo pogumno in možko besedo po-še potrebovati ga. Izustivši to se je stavil. In kdo je ta junak, kteri vse te tako potrebne iz- J^M mĚÉKĚÉĚtĚÍÉÍ^KKtKK dobro kteri. na vse strani učen. iskreno vzel pistole, rog s prahom vred , pa ga vrstnosti in čednosti v sebi zedinjuje? Poznate ga izsul v svoj rog. „V prid mi bo tudi ta" ..plača! sem si ona dva strela". In ko je mirno rece to dogo voril, ga poznate moz je gori m v • r Z1V1 SVOJ přišel je Peter Todorović s svojo vojsko. (Dalje prihodnjič.) vero in domovino, kteri ne le od letos za Vas ali lani, kteri že več kot petnajst let svojo glavo beli i svoje srce iu dnar za Vas daruj in se trudi da nobeden tako ne, kteri koroško deželo in njene potrebe Dopisi. pozna da pet nobeden tako ne kterega poznate po njegovih spisih in bukvah Iz Celja 25. okt.? po Y> Solskem" in -Slovenskem r» Nenadoma pozvan popoldne Prijatlu u po druztvu sv. Mohora, po njegovih izvrstnih 20. tega mesca v tukajšno okrožno sodnijo je bil gospodar Miha Vizjak kakor priča govornikov obletnice čitavnice ina- Stimmen aus Innerosterreich spoštujejo , spoštovati morajo , itd zato i V V ktere tudi Nemci ker je mož pravičen liborske; zvediti namreč je hotel preiskavni uradnik: je li vsakemu, ki ne obrača svojega plajščeka po vetru, ki ne dr. Toman res rekel, da Slovencov namen je, ako se mesto mariborsko z dobrim -za Slovenca ne vleče na obe ušesi, ampak stoji kakor skala nepremaklj podá, ga silovito raz naj burja še tako ljuto hruje, ki resnico očitno in nepre djati, in da dr. Bleiweis je na govornem odru rekel, da straseno pové, če je tudi kakemu visokemu pel kteri moramo Nemce iz Maribora zapoditi. Nihče bi se ne bil nevtrudeno delà kakor m nad jal, da smo imeli v tišti skozi in skozi pošteni in lo- mili slovenski narod jalni slovesnosti tako nesramne in brezvestne lažnjivce, prebla srca, iu ga kteri so si upali, crno delati iz belega in resnico tako se ne poganja za svoj ktereg ljubi i > čast i in le za Vai a ljubi iz vse bo do zadnjega za svoj pre- s voj ega močí ogromno vleči na krivico. Kakor grda je bila ta laž, ravno srečo Avstrije; tega izvolite, izvolite našega a dihljeja, kteri le za Vašo srečo in pa ljubega, našega tako tudi ta, da je gosp. Dav. Terstenjak gori omenjenega vrlesra ts gosp Andrej a Einšpielerja v Celovcu kmetiškega gospodarja naučil, kako naj govori pri oni slo Iz ^enožeške fare 16. okt Z Ceravno nam vesnosti. Gadni lažnik, ki ga je tožil kmet, ki bere že veliko let, kar se po svetu godi, nima v misli, da slovenski je mesca maja mraz vse polje pokoncal, toca pa 11. julija ravno ob žetvi rž in ječmen šestovrstnik tako ošibrala, da svojih možganih ničesa, kar bi znal tudi v kaki dvorani očitno je od rži le dvoje, od ječmena pa troje semen na njivah povedati. Slavni rr župnik Terstenjak imajo druzih opravil ostalo, dovelj, kakor da bi se ukvarjali s tem, tù ali tam govori; nazaduje bi jim še bistroumni mlinar ajdo nekoliko slana 16. septembra osmodila, in kaj naj ta ali uni potem še burja, zatiravka naše dežele, otresla in krompir crv hudo oglodal, moremo vendar reci: hvala Bogu! da smo Grabić kanarček bil, ki ga učijo svoje pesmice peti! razlag Na- al po srednjo letino spravili, razun sena, ki ga je bilo dosti manj kot lani. Pa kaj nam vsa ta letina pomaga , ker je bilo posled je preiskavni uradnik nameu čitavnice svoje, Vizjak pa po svoje, pa eden drnzega menda ni pre- treba skoro včs pridelek v Trst na prodaj dati deloma za veril; in tako je bilo preiskave konec. plačilo saj zastanih davkov, deloma za plačilo tište že v Iz Koroškega. S. Mohor 20. okt. Povedale ljubljanskem deželnem zboru pretresene, in za nas zlo ne so „Novice" ze da volitev deželnega poslanca za okraj srečne reške ceste, ktere nikoli rabili ne bomo, ceravno podklošterski, trbiški, St. mohorski in kotiški je bila od nas dosti stane? Nekdaj ko je kmet loze dihal, je po na-15. sept, predložena na 20. dan oktobra. Med volivci je vadi sosed soseda, kadar je bila ze letina pospravljena. si bil takrat skoraj le en glas: imenoval se je v kanalski, prašal: „sosed si li napolnil škrinje, kleti ali jame laški in zilski dolini naš slavnoznani rodoljub gosp. Ein- streho popravil, si se z drvmi za celo zimo previdel?" špieler. Al glejte! ta dolgi čas so naši nasprotniki po- če je vse to dovršel, ni se mu bilo bati zime. Dandanas rabili, da so podkopali našega ljubljenca. Dva gospoda sta je pa vsa druga. Škrinje, hrami ali jame so se spraznile, potovala in agitirala zoper g. Einšpielerja; celó neki ob-čnoznan slovensk pisatelj je — incredibile dictu! — délai zoper njega y strehe so slabe, ker ni moči jih popraviti, zakaj tudi slama se je mogla že o mlatvi prodati; kaj pa drva, kterih se je in pádel je. Ne bomo obširno popisovali kadaj za silo vozič ali dva v Trst prodalo? Te drva smo dogodb, ki so bile tako ostudné , da je neki časti vreden zgubili po zlo nesrečni razdelitvi naših gojzdov, in le sive volivec iz nemško-zilske doline po volitvi srdito zaklical: skale in prazne tla so nam ostale. Bojimo se, da ne bi Gospod Einšpieler bili v kratkem času brez drv. Kaj bo potem v teh mrzlih Mi nismo protivniki krajih brez drv? In odkod bomo jemali steljo? v Vi Slovenci kopljete sami sebi jamo dobil je po tem takem le 16 glasov. izvoljenemu gosp. Homan-u, c. kr. podklošterskemu okraj nemu predstojniku, ki je slovenskega rodu (Krajuec) in Ce gojzda ni i tudi stelje ni. Kmetijstvo pa brez stelje, namrec brez • 9 • V gnoja, nic ne veljá. Pa kaj bom nadalje to razlagal; saj sicer pošten in pravičen mož; al gledé na to, prijatelji Einšpielerjevi počeli zoper njega, vprašamo le: je li .to pošteno, je li to svobodna volitev? kar so ne- to vsak vé, da gojzd in kmetijstvo sta si v čisto ozki zvezi in kdor nam gojzd krati, nas podkopuje. Iz ipavske doline 23. okt. Z. Dolgo dolgo ze Iz Velikovškega volitnega okraja na Koroškem smo Ipavci zdihovali, da bi se sila strma in za voznike 26. oktobra. 4f (Koroski Slovenci pozor !) Koga bomo zlo nevarna vélika cesta čez Rebrnico v bolj zlozno pre volili v deželski zbor? 24. november se bliža, in naredila. Veliko prošinj je že o tem šlo v Ljubljano in tudi sopet bo bitva na ustavném polji. Ali se bomo mi kedaj na Dunaj, pa zastonj. Zdaj se je najdel moz ki se ^ y V vendar přijeli svojih pravic? Ali se bomo poslužili tistih je z vso resnostjo tega delà poprijel, namrec obce sposto 371 vam gosp Bile, c. k. inžeuir v Postojui. Že je na vrhu pote gnil je bila volitev določena, ker vsi drugi ti a Krajn (Rebrnic) namesti poprejsne neizrečeno nemarno izpeljane skem bivajoci kandidati so bili uradniki, le dr. Skedel ne. ceste lepa ravna cesta skoraj dodelana, in sliši se , da Čeravno je pri volitvah od ene strani hvalevredna taka do- imenovani inženir misli sčasoma vse bolj strme klance ločna edinost, po kteri se ne raztresejo glasovi , in ce njene v bolj zlozno pot prenarediti. Bog daj! ravno je res, da uradnik v deželníh in državnih zborih je lz Zeleznikov 22. oktobra. Prijetnih dni letošnje večkrat v hudi zadregi. da ne more služiti dvema gospodoma, mogli vse urad jeseni srno se bili že tako navadili pri nas, da se nam od vendar pa tudi to nikakor ne veljá, da bi treh dni sem večidel oblačno nebo in mrzlo deževje prav nike ven koš metati in da bi ne bilo tudi samostojuih, za zoprno zdi. Akoravno pa nam je bil precej nizko dol pobelil , nadjajo se sneg gorjanci včeraj zjutraj deželne in državne zbore sposobnih mož med njimi. Sicer naši vendar pa je cela trebanska volitev bila le volitev manjšine še lepega vremena in (nasproti drugim vremenskim prero- od blizo 200 volivcov prišlo jih je le 50 (iz dveh kantonov kom) mehke zime, kar iz tega sklepajo, letos rudeče jagode že v da dozorele so menda nobeden), deloma zato, ker je bilo vreme v nedeljo Tudi otavo so nekteri po- pred volitvijo grozno grdo, deloma pa tudi zato, ker nekteri polja dale so obilen plod, sadja, zlasti volivci imajo dan hodá deleč v Trebno, tako, da jih pot 2 drugo. kosili že dvakrat; hrušk je bilo na kupe, čbelice nanesle so bogato, z eno dni ali še več časa in dosti stroškov stane. Le iz bližnje besedo: vzroka imamo dovolj, Stvarniku hvaležnim biti za okolice so se snidli rnožje. Zoper to daljavo tolike obilue darove. — volitnega Tudi v oziru zdravja se nimamo okraja je zatiski okrajui . predstojnik posreduje s tem pritožiti; le otroke trpinči hud (oslovsk) kašelj iu nekteri protestira!, da je prinesel kakih 25 volitnih listkov seboj, ; sai reveki prav veliko trpe pred njim Loterijnih sreck, na ktere so volivci ondašnji zapisali svojo volitev ktere so sv. Oče papež v svojih dnarnih stiskah izdali spečalo se je v naši majhni fari dozdaj okoli 140. j drugac Ne si ne moremo misliti, da bi bil to storil, ker mora vendar postavo poznati , da k takim volitvam mora vsak vem i kaj je to, pri nas že več časa zlo manjka papirnatega volivec osebno priti. Toliko v razjašnjenje te volitve s drobiža , in to je v kupčijskih in obrtnijskih krajih velika tem pristavkom, da je gosp. dr. Skedel premalo znan ? nadloga ; i da pokaze se sicer včasih spet kaka srebrna šestica, pa revca tako dolgo koleduje okrog, da pride zopet bi mogli V ze zdaj o njem kaj reci. Vederemo ! Iz Vrhnike. 22. dne t. m. je nek s te kel lovsk pes kakemu stisnjencu v pest, kteri misli, da napol kufrena (brake) po tržaški veliki cesti, hudo razsajal. V Sinji go šestica in ..šmarni cekin" sta eno. 55 knezoškofa lavantinskega našimi gorami urno zdavuej ni bila med Slovenci od Smrt slavnoznanega rici. Blatni Brezovici, Slapu, Bevkah in Logu je med A. M. Slomšek-a razširjala se je psov popadel in tudi 2 mački, dokler niso sila veliko v Dragomeru kot blisk. Smemo pa tudi reči i da vstřelili. Se vé da vse popadene pse in mačke je gosposka visokega do nizkega kaka brž pokončati dala; al ker utegne biti i da je se kterega žalost tako obena , kakor o tej smrti. Bilo nam je pa to popadel j tudi nov dokaz, da narod naš stva in ljubezni. veze sočutje srćnega bratin- zijo, da kteri ni med pobitimi, naj ljudje pac skrbno pa- ki se vprihodnje čméru kaže in po se vsakega psa Kakor nas je potrla ta novica 7 tako kotih potika, brž znebijo. Steklina se letos prikazuje kakor nas je razveselila tista, da je car ruski poslavil za slo- kuga; v več deželah se sliši o nji vansko literaturo zaslužene inožé. 0 jomen sprejomeu! Kak šunder ugaujajo Iz Ljubljane. Přetekli teden so bile skozi tri dui veudar nekteri uemški prenapetneži, ako koneeletne preskušnje učencov, ki se učijo živinozdra-se le besedica o Slovanih črhne! Ce nemški vladarji Av- vilstvo. en dan pa učencov, ki se učijo umnega kme-strijancom podelujejo svetiuje, ne zine živa duša nic tijstva. Uni m preskušnjam se je podvrglo 15 ueencov, če pa slovanski vladar kaj enacega stori, oj kakošen hrup! tem pa 5. Z veseljem po vemo. da so večidel vsi prav Z silo nas hočejo storiti vladi protivne in nezveste 7 in dobro prestali svoje izpraševanja, kar nam bojo predsednik cr e? Terpinc, mestni župan gosp Ambroz vendar kdo je nasprotnik Avstrije? Mi Slovani smo ob kmetijske družbe hudih ravsih in kavsih djansko pokazali, da smo verni medicinální svetovavec gosp. dr. Srot, ki so s svojo pricu- gospodje radi izpraševali : reči kteri se ozirajo jočnostjo počastili preskušnje , in še drugi so Avstrijauci. Ali pa rnorejo to tudi tisti le čez meje avstrijanske ter zdihujejo po vesoljni Nemčii potrdili. Učence živinozdravilstva ko Judje po obljubljenem Mesiju in bi na vrat na nos radi vodja učilnice dr. Bleiweis, učitelj živinozdravilstva gosp spravili vse evropejske narode pod en klobuk, da bi bil le Skale in pa učitelj botanike g. Andr. Fleišman, „grosser das deutsche Vaterland". K sreči se bo menda kme tijstva pa: ueence gosp predsednik Terpinc iz praktičnega to zgodilo se le o tistem času kterega zvezdogledov v pratikah nimajo oni po krivdi svojih kmetijstva. 7 pri nas mu po domače gosp pravimo : ?5 o svetem nikolemu. Zdravo! Jos. Levičnik. gosp. prof. Mih. Peternel iz kemije in fizike, Fleišman iz sadjo- in murboreje, iz reje gojzdnega lesa in rastlinoznanstva, dr. Bleiweis iz živinoreje. Posebno mikavno je bilo slišati, kako bistro so fantje odgovarjali Iz Kranja. (ProšnjaJ) Po željah za ustanovitev gosp. Peternelu iz kemije, ki je podlaga mnogih druzih kranjske gimnazije mnogozasluženega kateheta boenika lj ub ni razglasujemo zivo prošnjo j b gosp vsi d Glo gospodarskih znanstev. Kdor potřebuje še dokazov ? da je k jsk jat c e d aj z a k pripravnih buk 7 p o s e b tud 7 b e r i 1 o g i m-kakoršnih naš jezik tudi za učene šolske reči popolnoma omikan, naj pride v to šolo poslušat. Iz Ljubljane. 1 Žalostněna srca smo že ene si o venskih, jih buk je kranjske darovati blag Ijejo naj jih liai ležno se bo vse več se pričakuje Iz Loke. F avnost gosp. katehetu v Kra nj Poš Hva krat se sami prepričali, da nektere cr uradnike (čast in hvala drugim!) tukajšrie c. k. pošte slovenski napisi pišem ali druzih po pošti poslanih reči nekako zlo v oči zbadajo, ces přejelo. Veliko se je ze dobilo, pa še da ne razumejo, kar je napisanega, in se ne obnašajo do od dajnikov dostojno. Ker se poštne marke plačujejo s de adodarnih rok. - Slavna deželna vlada d V • t Vredništvo. am je dovolila seticami, na kterih tudi po slovensko očividno zapisano stoji brez vseh over. Mislimo jo slovesno „deset n. krajcarjev", je menda vsakemu dopuščeno, to, kar dpreti brž ko bo mogoče. Ali bo naša kazina. ki nam je plača, tudi oddati pod takim napisom, ki je njemu všeč on zná. Zato očitno izrečemo željo, naj se opustijo ki se nikakor ne ujemajo s terjatvami se- nekako kljubovati hotla, v svojem siromašnem životarenj m obstala. ne ga emo. Vsakemu svoje Iz Trebnega 22. okt. Vam je znana. Ko je neki velj 7 V nikoli ne bo prepir vse ,3glosseu , Nasa predvceranjim danjega ustavnega casa in naj manj na naši pošti, ki je V ze • V • sedami volim V • kmet s svojimi be- pod vodsvom častitega gosp Uoffman-a dobila nad vratami „mozj n o b e i daj p le držim © dnik kupaj in ne m drugod slovenske napise in oklice. vse druge (38) sabo Ravnokar je přišel na svetio sloveuski koledar za 3?2 leto 1863, ki ga je pod naslovom „Slogaa v lični okliki na svetio dal gosp Miroslav V i 1 h a r. Razun navadneg koledarskega delà obsega mična knjižica priIj ud ne edna doklada na 20 odstotkov (percentov) p k . « » pesmice začelo pretresovanje zavoljo bank iz pese za leto 1863 od na 30. Potem se je k jih zdaja resnega in saljivega popadka } žaloigro v 2 djanjih dunajska banka. To je za dnarstvo naše prevažna stv pod naslovom „Slep ni lepu, in pa pesmico z napevom in kteri bo sledila brž potem druga važna reč, namreč d 2 polki za klavir Veljá le 40 soldov in se dobiva v buk k o vs k Ministerstvo je predložilo postavo, po kteri naj varnici Giontiniovi in Lerherj dobro došel ta koledarček tudi našim domoljubnim gospém in gospod Svesti smo si, da bode državni zbor sklene povišanje davkov za 3 prihodnj let in sicer mlj • v Današnjim „Novi glaša o z n a n i 1 o gosp. Fi ročamo posebni pozornosti pi r> Oglasnik Al na 5 dvanajstink (5/12 i (gruntni) davek naj se poviša to je za nekoliko manj kot za raz polovico dne g a davk doklad) , h • v raz Smrekar-ja, kterega pripo- redni davek, pridobitni davek in dohodk naših bravcov; našli bodo med naj bode še enkrat toliki kot dosihmal drugim v njem , da tisti , kdor želi to ali uno prodat ali posvetuje zdaj še le za to izvolj zbor tisti, kdor hoce kaj kupiti v tr ř? osp. Smrekarju ima posebno zdaj nek vec dezelnih poglavarj davek pa tej zadevi se Na Dunaji je različuih dežel. pripi in ročnega posrednika da jim ministerstvo daje sporočila za prihodnje d Cit tukajš se je přetekli teden, čeravno vse poslopje ni še doděláno, preselila v svoje novo stáno zbore cembra ? se imajo po nekterih novicah že mesca de v gosp va nje sproti kazini Souvanovo (popřej dr. Rudolfovo) hišo 9 na da > kteri po druzih pa mesca januarja začeti Sliši se ? ko pride nova tiskarna postava na dan, bojo cesar p tili vse vrednike časniko Danes sredo) poldne pride po železnici iz Du- stari postavi v ječo obsoj 9 ki so bili dosihmal po cesarica bode nek Presvitla naja Njih eksc. c. k. deželni pogl baron Schloissnigg cez zimo zavoljo mecjega zraka se podala Zeleznica iz Maribora v Celovec B e n e t k se bo vendar nek Novičar iz domačih íb ptujih dežel. V držav u em zboru se je přetekli teden godilo sledeče : Gosposka zbornica je v seji 22. t. m. z obža-Ijevanjem sprejela naznanilo smrti svojega uda g. knezo-škofa Slo mše ka; potem je v tretje pretresala postavo za leta in državne dohodke in stroške letošnjega svoje sklepe, ker so še nekoliko raz I o čni od sklepov zbornice poslancov, še enkrat poslala v obravnavo tej zbornici; dalje je potrdila nemško kupčijsko postavo za vpeljavo v našem cesarstvu, in ravno tako tudi dostavke, ki jih je zbornica poslancov naredila pri fevdni postavi. V seji 23. t. m. je zbornica gosposka brez besedovanja potr- dila predlog zastran tiskárně postave in kazeuskega ravnanja o tiskarnih zadevah in pa kazcnske novine 3 tako i kakor ga je nasvetoval odbor sostavijen iz udov spôske in doljue zbornice. Nobedeu v zbornici gosposki se zoper kázeňsko novino, po kteri so kazenske ni oglasil 5. postavne bukve dopolnjene, pa tudi zlo poojstrene. oddelek te novine, proti kteremu se je zbornica poslancov izprva na vso moč branila, pa ga v seji 22. t. m. z 75 glasov zoper 64 vendar-le sprejela , določuje , da v 487. . 760. 491. in -764. in 496. civilnega kazenskesra zakonika in 769 voj. kaz. zak. našteti pregreški in prestopki veljajo tudi takrat in se imajo službeno (sodno) zasledovati, kadeř je kdo čast razžalil državnega zbora, deželnega zbora, javne uradnije, cesarske armađe, cesarskega mornarstva; tudi ima zavoljo javnega prida ces. državni pravdnik pravico, z dovoljenjem razžaljenega ali njegovega predstavljenega , tožiti vsakega, ki je v časniku ali kakem drugem tisku po 493. kaz. zakonika razžalil kakega cesarskega ali druzega javnega uradnika ali služabnika, : kaj je Ako bi bilo vsigdar gotovo vojaka ali duhovna, razž a ljenje, kaj ne telja ne plašila, kteri ima toliko poštenja, da po krivici ali bi ta nova postava nobenega pisa 9 hudobii ne krati nikomur časti ocitno; al ker m ej a kdaj odkritosrčna beseda postane razžaljiva , utegne zdaj širja, zdaj ožja biti, vsak lahko zapopade prihodnji težavni stan časnikarstva; zato ni čuda bilo, da je 64 poslancov glasovalo zoper to novo postavo in le 11 več za njo. Smešno je bilo pri tej obravnavi viditi, kako je liberalec Kuranda, ki se je poprej zlo repenčil zoper to novino, peté od nesel, koje prišla vrsta na glasovanje, da je bil vsak poslanec z imenom poklican: ali je za ali zoper odpiia prihodnjo spomlad ali poletje; Korošci je pričakujejo . k. uradnikom. ki so na Hrva škem ze silno tezko. in v S1 a v o n i i vendar do konca služili in so prišli ondi ob službo, vživajo še celo svojo plačo teg leta pa ne bo ta cela plača po novem letu več ostala, ampak odměr jena jim bo po postavnih predpisih. Je Vrednik „Národ. ; pa Listov" v Pragi dr. Gregr je sel 27. dan t. m. v ječo nek spet tožen zavoljo 7 sostavkov. kristjanjenja Slovanov na Moravském po sv. Cirilu in Metodu bodo prihodnje leto neki tako-le obhajali: Praznik Tisucletnico po eno celo uro zvonili, ravno tako na novega teh dveh svetnikov bodo od 9. marca preložili na pripraven poletinsk dan. Poslednji večer letošnjega leta bodo pri vseh cerkvah leta dan 1863. Pri vsaki fari se bo celi teden popolnoma odpustek dobival. Na Velehradu bodo trpele svečanosti do konca leta 1863 obsodila Banska stolica, kot druga stopnja 9 rr je Kvaternika za 6 tednov v težko ječo in potem v izgon iz Avstrije. Zoper to razsodbo se je pritožil do ponareje- so v Genfu v Švajci zasačili; vise sodnije sedmorice vavca novih baukove v Zagrebu Nekeg dobili so pri njem 1000 bankovcov po 10 goldinarj Tako imenovani „kupcijsk nemški dan" v Monakovem od 14. do 18. t. m. ni bil colni zvezi avstrijanski ugoden V • zbora je sklenila, da se nikakor ne sme overati hitra kupčijska pogodba francozka. starem ; za Italijo veje iz P N Laške m je vse pri neprijazna sapa; ves Ijen je nek unidan kralj v ministerski seji ob mizo udaril Rim 9 rekši 9 gremo v 9 gremo da je ze sit tega cincanja; če ne nad Benetke. S temi besedami je zapustil sejo. nogi to operacijo pa Garibalditu gré slabo; zdaj vejo 9 da ima še kuglo v 9 nogo mu bo treba odzagati, pa teško, da bo přestal Naj • V novica poslednjih dni je pa ta 9 da je tako hud punt se vnel na Grškem, daje kralj Oto dpovedal se vladařstvu in s kralj red pustil deželo; kam je bezal, se ni znano. V imenu ljudstva in vojaštva se je nek ustanovila začasna vlada, ktera je o t kralj rodovino (parsko). Cei o tíná Grškein punti niso bele vrane, je vendar ta huda prekucija osupnila svet kteri še ne vé : kdo jo je vnel, kaj bo iz nje kako se bojo različne evropejske vlade ustavile proti nji, in ker je grškemu kraljestvu Turčija bližnja soseda, spet utegne orientalsko vprašanje od druge strani priti na vrsto. Vsem prijaznim Ljubljančanom, ki so mojega Alfonza novino. V seji 24. t. m. je zbornica poslancov soglasno na Božji vrt spremili, najsrčnejšo hvalo! z zbornico gosposko potrdila postavo, da se leta 1815 vpe V Ljubljani 24. okt. 1862. Miroslav Vilhar. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis* Natiskar in založnik : JoŽcf Blaznik*