Ti -'ISTVC v LOL1AI1I Ljubljana, sreda 24. februarjal932 Upravništvo: LjuOUana. K-oatljeva ulica 5 - Teietoo št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inserami oddelet: Ljubljana, Selen-bursova ui 3 — Tel M92 in 2492. Podružnica Marbor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št- 2455. Podružnica Celie: Kocenova ulica št Z - Telefon št luTg-Gun-ther je doma iz K rakova. Svoje študije j« nadaljeval na pariški univerzi, kjer je dosegel doktorat kot profesor romanskih jezikov. Med vojno je prišel v rusko ujet> ništvo, kjer se je z izredno aktivnostjo udeleževal tamkajšnjega poljskega pokreta za zedinjeno in neodvisno Poljsko. Ko sš je po vojni vrnil v svobodno domovino, j« vstopil v diplomatsko službo. Služboval je v Ankari in Rimu, zadnja leta pa je b"l r varšavskem zunanjem ministrstvu šef noevropske sekcije, dokler ni bil lani v juliju imenovan za poslanika v Beogradu. Gosp. poslanik je veiak ljubitelj književnosti in umetnosti. Izpod njegovega peresa je med drugim izšla najboljša poljska študija o Molieru: agiLno je sodeloval ▼ odličnih poljskih in francoskih publikacijah in pred vojno je bil tudi sam urednik, znane revij« »Museum« v Krakovu. Podpora za delavsko deco Beograd, 23. febr. v. Na predlog ministra za socijalno politiko g. Ivana Puclja je ministrski svet odohril, da se izplača iz fonda za prehrano siromašnih slede v, ki j« naložen pri Državni biipoteEarni banki, dnuštvu za »varstvo otrok v Trbovljah 10 tisoč dinarjev, Kolu jugoslovenskih sester v Zagorju 5000 Din, m društvu za varstvo otrok v Y*ju.b!oaini 5000 Din za prehrauo otrok brezposelnih rudarjev in delavcev. Požar v državni tiskarni 1 Beograd, 23. februarja, p. Danes popoldne okrog 15.15 je nenadoma izbruhnil požar na podstrešju državne tiskarne. Državna tiskarna je nameščena v zelo starem po» slopju. Na podstrešju je bilo mnogo papirja in knjig. Iz poškodovanega dimnika so padale iskre na papir, ki »e je vneL Ogenj jo skoro v hipu zajel vso streho. Iv sreči so bili gasilci takoj na mestu in posrečilo so jim je ogenj omejiti in po parurnem delu docela pogasiti. Streha je zgorela, uničeno pa so tudi zaloge papirja in tiskovin. Škoda je precej velika. Ladislav Lukacs umrl Budimpešta, 23 februarja č. Davi ob 8, }e umrl bivši ministrski predsednik Ladislav Lukacs, znani politik Franca Jožefa, Dosegel je 82 let starosti. Rumunska delegacija Vseslovanski kongres za proučevanje otroka Beograd, 23. febr. AA. O binkoštih se bd vršil v Brnu prvi vseslovanski zbor za proučevanje otroka. V Brnu se je že sestavil poseben odbor, ki ima nalogo poskrbeti, da se zbora čim več delegatov udeleži in da obrodi čim boljše rezultate Zbora se udeleže tudi delegati naše države. Ce bi mu hotel prisostvovati še kdo drugI, naj pošlje prijavo g. Veljku Ramadanovi-cu, upravniku Doma slepih v Zemunu. N* čelu odbora, ki pripravlja ta vseslovanski zbor, stoji ravnatelj psihološkega instituta Masarykove univerze v Brnu Slovenec dr. M. Rostohar kot predsednik, tajnik pa i« privatni docent na Mssarvkovi univerz« dr. Uher. Razen njiju so v odboru naiod-ličnejše osebnosti, ki s • si proslavile svoje ime s proučevanjem otroških vprašani. Naslov odbora je: Pripravnv Vvbor. V. sjezdu po vyzkum deteta v Brne fsirotoi ul. č. 7, psvchologicky ustav prof. Ros to. bar). Split, 23 febr. č. Delegati kralja Karola so se odpeljali iz Beograda .proti Splitu z avtomobili. V Splitu so jih pričakovali ob 11. dopoldne, prispeli pa so šele ob 13.30. Gostje so se takoj odpeljali v vojašnico splitskega pešpolka, kjer jih je sprejelo •vojaštvo, častnašsi zbor ter godba, Ki je zaigrala romunsko in nato jugoslovensko fiim-no V hotelu > C en trak so imeli obed, ob 18. pa so izročili odlikovanje rmnun-skega kralja poveljniku splitskega polka Zvečer je bil banket Velike dobave municije za Rusijo Bukarešta, 23. februarja AA List »Lup-ta< poroča, da je v Constanzo prispel vlak municije. Po uradni izjavi je municija namenjena Turčiji, v resnici pa gre za dobavo RusijL Novo pristanišče v Ljeningradu Moskva, 23. februarja AA. »Pravda« poroča, da bo sovjetska vlada zgradila v Ljeningradu novo pristanišče. Namenjeno bo izvozu lesa. Pristanišče bo opremljeno s vsemi potrebnimi napravami in bo največje te vrste na svetu. Poljska V našem mesta se mudi odličen gost; poljski poslanik na jugosloven-skem dvoru, g. Scfnvarzburg-Gunther je službeno posetil Ljubljano, da bi-spoznal tretje kulturno središče Jugoslavije Ln stopil v stike s predstavitelji slovenskega gospodarstva in kulturnega življenja. Oficijelni obisk poljskega poslanika nas navdaja z iskrenim veseljem. Potovanje g. ministra Schwarzburga -Guntherja namreč priča, da poljsko poslaništvo v Beogradu ni zgolj strogo diplomatski urad, marveč je tudi posredovalec med poljskim in jugoslo-venskim narodom. Zastopstvo poljske republike se zaveda, da vežejo poljski narod z našim narodom še ožje, še globlje vezi nego so formalni prijateljski odnošaji med obema državama. Te vezi se kažejo pred vsem v skupni pripadnosti k veliki slovanski etnični masi. ki šele zadnjih sto let prihaja v Evropi do večjega vpliva, pa tudi v pararelnosti narodno-političnih in državnih interesov, ki nalagajo Poljakom in Jugoslovenom isto skrb za ohranitev pridobljene državne samostojnosti in narodne nezavisnosti. Poljski narod je delil z našim zgodovinsko usodo, da so ga jačji narodi razkosali in bolj ali manj ugonabljali. Živeč v spominih na svojo nekdanjo svobodo in moč, je več kot sto let gojil s kulturo in z zasebno organizacijo zavest svoje skupnosti, svoje narodne celote in pravice do državne nezavisnosti. Umljivo je, da je v svojem položaju. ki so ga komplicirale posebne razmere, moral do osvobojenja posvečati vso skrb svojim lastnim interesom. Tako si je n. pr. v Avstro-Ogrski ustvaril izjemen položaj med slovanskimi narodi, položai. zaradi katereea ie cesto žrtvoval interese, ki bi ga vodili na skupno slovansko fronto v dunajskem državnem zboru. Ta izjemni položai pa mu je omogočil, da je napravil iz starodavnega Krakova ognjišče vsepolj-ske misli in tako zaščitil svoje življenjske interese. Po osvoboieniu in zedinjenju je morala mlada poljska država šele najti trdnejšo politično linijo v svoji srednjeevropski usmeritvi. Mnogi naši ljudje so z obžalovanjem podčrtavali posamezne pojave, ki so kazali nagib poljskih simpatij zdaj na madžarsko, zdaj na italijansko stran. Obžalovali so, da se Poljska ne priključi Mali antanti in tako omogoči, da bi iz te taktične medna-rodno-politične združbe postala evropska velesila. Tudi v tem se je kazala za- motanost in posebnost poljskega položaja. Poljska je po svoji zemljepisni legi položena med dve veliki državi, ki imata posebno mednarodno - politično privlačnost in izjemen položaj v vsem povojnem svetu. Pod vplivom neurejenih notranjih sil, ki — kakor v vsaki mladi državi v tej izredno težki dobi — delajo preglavice celotni državni politiki, je poljska orijentacija v srednji Evropi nekaj časa res kazala sunkovite inklinacije, ki pa so bile samo poizkusi najti pravo pot in stabilizacijo v zunanji politiki. Danes je poljska usmerjenost že dovolj jasna in določna. Silno ojačenje nemškega imperijalizma in njegova taktična zveza s sovjeti ne moreta voditi Poljske drugam kot k trdni zvezi onih srednje-evropsko in vzhodno-evropsko zainteresiranih držav, ki se čutijo prizadete po vsaki temeljitejši premaknitvi evropskih političnih sil. Danes v Berlinu krogi, ki bodo nemara že jutri neposredno vplivali na usodo evropske politike, vprav svečano in z neorikri-tim sovraštvom obnavljajo svoj »Drang nach Osten.« Besede o »sezonskih državah« niso naperjene samo zoper Poljsko, marveč se tičejo tudi vseh ostalih držav, ki so se ustvarile po polomu centralnih sil 1. 1918. Ni treba govoriti o panslavizmu, ki je dejansko bil samo strašilo na Ball-platzu, niti poudarjati etnične sorodnosti. Poljsko in Jugoslavijo spajajo danes velike linije jutrišnje evropske politike. Spajaj ju ljubezen do lastne narodne svobode v odporu zoper mržnjo zanikajočega imperijalizma. Vzhodni Jadran in Baltik sta združena po nepo-bitni logiki političnih interesov in če se omaja Gdynia, bo ogrožen tudi Split. Vlic tej pararelnosti širokih državnih interesov pa moramo Jugosloveni in Poljaki gojiti tudi svojo slovansko skupnost, čustvene odnose, kulturne in gospodarske stike, ker bomo samo tako zadostno fundirali mednarodno politično linijo, ki nas zbližuje. V ozkem narodnem in državnem sporazumu Jugoslovenov s Cehoslovaki in Poljaki vidimo slej ko prej jamstvo, da se bodo živ-ljenski interesi nas vseh in vsakega naroda posebej upoštevali na torišču srednje in vzhodne evropske politike. Ljubljana, mesto, ki je dalo toplo zavetje poljskemu emigrantu Emilu Ko-rytku, pozdravlja v svoji sredi zastopnika poljske republike. Želimo samo, da bi naši praktični stiki obrodili kar največ sadu v prid nas vseh in naše bodočnosti. Sodba v Rimu Sedem obtožencev je obsojenih na tridesetletno, šest pa na dvajsetletno ječo — Skupna obsodba znaša 330 let v Gorici, karabinjerski poročnik Fantuzza in karabinjerski maršal Tindaro. Vsi so izpovedali obtožilno za obtožence. Šofer Josip Mahor, ki je vodil avtomobil, v katerem so bili finančni stražniki, je pripovedoval, da so v temi spočetka padli trije streli drug za drugim, njim pa je 'sledila salva. Rasteli je bil zadet bržkone od tretjega strela. Ko so pogasili luči in so se ozirali na obe strani ceste, da bi morda koga opazili, ni bilo nikogar več v gošči. Finančni stražniki Loi, Mocci, Calarese in Serri-tiello so izpovedali, da jim je gostilničar dal liter vina, ki ga niso naročili. Petega finančnega stražnika niso zaslišali. — Lojze Kofol je izjavil, da je videl obtoženca Juga, ko je šel iz gostilne po revolver*in potem z drugimi krenil po bližnjici na cesto. Videl je tudi Donata Lipicarja, ki je nosil puško. — Zaslišani sta bili šc dve olajševalni priči, nakar je bila okrog 20. ure razprava prekinjena- Proces se je nadaljeval danes dopoldne ob 9. uri. Po otvoritvi je predsednik general Stringalli-Casanova dal besedo državnemu pravdniku Fallaceju. V svojem govoru, ki je trajal okrog dve uri, je Fal-lace razglabljal o vzrokib atentata v Ko-privišču pri Kalu nad Kanalom. Obsodil je antifašistične elemente, ki ribarijo v kalnem in ki so si za svoja sredstva izbrali ljudi, kakršne sodi fašistično posebno sodišče. Obtoženci sami so izvršili atentat spričo svojega elementarnega sovraštva proti Italiji in njenim oblastem. Prave povzročitelje zločina bi moral zadeti meč fašistične pravice in streli braniteljev fašistične države. Za obtožence, ki jih je označil le kot izvršitelje atentata, je predlagal: po SO let kazni za Donata, Valentina in Leopolda Lipicarja, za Avguština in Štefana Močnika, za Rudolfa Preglja in Josipa Juga, po 20 let ječe za Leopolda I,an ga, Antona Lipicarja, Marka Močnika, Andreja Brezavščka, Leopolda Šuligoja in Josipa šavlija. V svojih zaključnih besedah je državni pravdnik izvajal, da zahteva tolikšno kazen zaradi tega, ker je treba ponojmo dokazati, da režim z železno roko brani osvobojene pokrajine in njihovo ljudstvo pred strahovlado antifašističnih elementov in da je fašistična pravica neomajna in vzvišena nad vsakim zarotniškim delom proti režimu, Italiji in njeni kulturi. Rim, 23. februarja, ž. Posebno sodišče za zaščito države in javne varnosti je včeraj popoldne ob 15. uri nadaljevalo proces proti .13 Goričanom. Na popoldanski razpravi se je zaključilo zasliševanje obtožencev in so bile zaslišane že tudi priče. Kot četrti obtoženec je bil včeraj zaslišan Andrej Brezavšček, ki je odločno izjavil. da je nedolžen. Res je le, da je bil usodnega večera v gostilni. Tudi, ko mu je predsednik prečital zapiske preiskovalnega sodnika, ki pravijo, da je Brezavšček priznal krivdo, je ta vztrajal na tem, da je nedolžen. Otoženec Josip Šavli je prav tako oporekal obtožnici in na predsednikovo vprašanje, če je streljal na finančne stražnike, je odgovoril kratko: »Ne!« Predsednik ga je pozval, naj vendar govori resnico, kakor je to storil pred preiskovalnim sodnikom, ker ga bo sodišče v vsakem slučaju sodilo. Toda obtoženec je vztrajal pri svoji izpovedi. Donat Lipicar je zanikal vsa sodnikova vprašanja. Tudi njegov brat Anton Lipicar je kljub temu, da je v preiskavi priznal, da je sodeloval pri atentatu, negiral vsako krivdo. Isto stališče sta zavzela tudi brata Leopold in Valentin Lipicar. V preiskavi sta sicer priznala, da sta sodelovala pri atentatu in da sta streljala, toda pred posebnim sodiščem sta včeraj izjavila, da nista kriva. Naslednji obtoženec Marko Močnik je spočetka prav tako negativno odgovarjal na sodnikova vprašanja. Tedaj pa je državni pravdnik Fallace prebral neko njegovo pismo, ki ga je pisal iz zaporov očetu in v katerem izjavlja, da je kriv in da je celo streljal na zahtevo gostilničarja Štefana Močnika. Državni pravdnik je vprašal obtoženca, če je to zares pisal. Obtoženec: »Da, pismo je moje.« Državni tožilec: »Zakaj torej vztrajate pri svojem negativnem stališču?« Obtoženec je'tedaj, kakor poročajo listi, priznal, da je sodeloval pri atentatu. Ob zaključku njegovega zasliševanja je prišlo do kratke konfrontacije med njim in obtoženim Štefanom Močnikom. Naslednji obtoženec Avguštin Močnik je prizna! le, da je bila v Močnikovi gostilni zbrana družba fantov, ki so pozneje odšli. Predzandnji obtoženec Leopold Šuligof, je (Tajal na sodnikova vprašanja zelo kontra-diktorne odgovore. Pripovedoval je vse mogoče, kar je povedal že preiskovalnemu sodniku, nato pa spet vse zanikal, tako da je bil predsednik prisiljen, da je izpovedal, da je bil obtoženec pred nekaj meseci odposlan v umobolnico v Reggiu Emiliji, od koder pa so ga nekako pred štirinajstimi dnevi poslali spet nazaj v zapore. Poslednji obtoženec Ivan Jug je prav tako vztraja? pri svoji izpovedi, da ni krh in da ni sodeloval pri atentatu in niti v za-rotniški organizaciji. Sledilo je zasliševanje prič. Zaslišani so bili goriški kvestor, organi javne varnosti Ob 11. dopoldne so 6e pričeli pledojeji zagovornikov, ki jih je bilo 11. Govori braniteljev eo se nadaljevali tudi popoldne. Državni tožilec ni govoril drugič, zato se je sodniški zbor ob 19.25 umaknil v posvetovalnico. Sodba ie bila proglašena ob 21.30. Sodišče je v celoti ugodilo zahtevam državnega tožilca. Obsojeni so na 30 let ječe Donat, Valentin in Leopold Lipicar, Štefan in Avguštin Močnik, Rudolf Pregelj in Josip Jug; na 20 let ječe Anton Lipicar. Marko Močnik, Leopold Lan-go, Andrej Brezavšček. Leopold Šuligoj in Josip šavli. Nova ureditev strokovnih sol M. Beograd, 22. februarja. Kakor znano, je minister za trgovino in Industrijo, v čegar resor spada strokovno šolstvo, predložil Narodnemu predstavništvu nove zakone, kojih cilj je enotna ureditev strokovnega šolstva za vso državo. Zakon o srectajLn trgovskih šolah in zanon o pomorskih akademijaj je Narodna skupščina že sprejela in bo sedaj o njih razpravljal še seoat, v sredo pa bo pričela razpravo o ostalih dveh zakonih, ki spadata v to skupino; na vrsti sta zakon o srednjia tehniških in moških obrtnih šo lah ter zakon o ženskih obrtnih in ženski a strokovnfa učiteljskih šolah. Osnovna načela in glavne določbe teh zagonov so: Srednje tehniške šole Naloga sredinjin tehniških šol je, dati učencem poleg splošne Izobrazbe v duhu jugoslovenskega narodnega ln državnega edinstva, teoretično in praktično strokovno izobrazbo. Srednje tehniške šole so pod vrhovnim nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo, a pod neposrednim nadzorstvom pristojnega bana šole imajo la nko po več oddelkov; število ln vrsto oddelkov določa minister za trgovino in ln d ustni jo po zaslišanju siveta za strokovni pouk. Srednja tehniška šola z zaključmim izpitom ima značaj poipone srednje šole z višiLm tečajnim izpitom. Absolventi srednjih tehniških šol lahko naclalj.uje.jo študije na tennični fakulteti. Pouk na srednjih tehniških šolah traja štiri leta. Podrobni učni in šolski program bo predpisal minister za trgovino ln industrijo. V prvi razred se lanko sprejmejo učenci s štirimi razredi srednje šole z nlžj.im tečajnim Izpitom in učenci, fci so dovršlM popolno meščansko šolo. V prvi razred srednji tehniški šoli priključene šole za mojstre ln delovodje se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 17 let ter so se Izučili kake obrti in napravili pomočniški izpit Moške obrtne šole Moške obrtne šole z zaključnim Izpitom Imajo za dotično stroKo značaj nlžije srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. V prvii razred moške obrtne šole, ki naj da primerno strokovno znanje za dotično obrtno stroko, se sprejemajo učenci z najmanj dvema razredoma srednje šole, dvema razredoma meščanske šole ali pa najmanj šestimi razredi osnovne šole. Absolventi moške obrtne šole, na kojih traja pouk dve do štini leta, lahko nadaljujejo študije na srednjih tenniških šolah, če so napravili obrtniški izpit in če napravijo dopolnilni izpit. ženske obrtne in učiteljske šole Cilj žensKrih obrtnih šol je, da dajo ženskemu naraščaju splošno strokovno izobrazbo ter ga usposobijo za samostojno delo v obrti, a ženske strokovne učiteljske šole naj vzgajajo učiteljice ženskih ročnih del. Obe šo'l imata oddelke za krojenje in šivanje perila in obleke, po potrebi pa se lanko osnujejo tudi oddelki za žensko umetno obrt, za klobučarstvo, umetno cvetličarstvo, tekstilno pletenje in umetno vezenje ter za tnanje preprog, ženske obrtne šole imajo položaj nepopolne srednje šole z nižjiim tečajnim izpitom, ženske strokovne učiteljske šole pa položaj popolne srednje šole. z diplomskim učiteljskim izpitom. Učna doba na ženskih obrtnih šolah je predvidena na 3 leta, in sicer d;ve leti v strokovnih oddelkih, tretje leto pa v šolskem ateljeju. Za učenke v starosti 12 do 14 let se lahko otvorijo tudi pripravili razredi. Na ženskih strokovnih uči-teljsKin šolah traja pouk pet let. Za uiporabo šolskih strojev in drugih učil morajo učenke plačevati primerno odškodnino. V pripravni razred ženskih obrtnih šol se bodo sprejemale učenke, ki so dovršile najmanj štiri razrede osnovne šole, v prvi razred pa absolventke pripravnia razredov ali učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole in šest razredov ljudske šole. Privatnih učenk na ženski obrtni in strokovni učiteljsKi šoli zakon ne dopušča. Vse te strokovne šole so lahko državne, banovinske alii občinske. Zakon dopušča tudi privatne šole, ki pa morajo imeti dovoljenje ministrstva za trgovino Zgradba novih carinskih skladišč na Sušaku Beograd, 23. februarja. M. Ministrski svet je na svoji današnji seji odobril licitacijo za zgradbo novih carinskih skladišč pri luški kapetaniji in za zgradbo poslopja za finančno kontrolo na Sušaku. Gradbena dela prevzame ljubljanska tvrdka inž. Dedek za vsoto 6,311.580 Din, del gradbenih del pri skladišču pa bo izvršila sušaška tvrdka Boren Emil. Stroški za zgradbo obeh teh skladišč se bodo krili z dohodki kaldrmin-skega fonda. S tem je rešeno eno življenjsko važnih vprašanj ne samo za Sušak, marveč sploh za naš izvoz. Kakor znano, so bila nedavno stara skladišča podrta, tako da so se pojavile velike težkoče zaradi vskladiščenja baga in so se morali mnogi naši izvozniki in uvozniki posluževati reške kike. Zato bodo ta sklep vlade gotovo z zadoščenjem pozdravili ne samo Sušačani, marveč tudi vsi naši gospodarski krogi. Naše vino ie šlo celo na Kitajsko Beograd, 23. februarja AA. Enološka postaja v Bukovu pri Negotinu je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poročilo o količinah leta 1931. izvoženega vina. Po tem poročilu se je leta 1931. izvozilo s področja enološke postale v Bukovu v Italijo 9 milijonov 402.258, v češkoslovaško 1,048.188, v Avstrijo 807.825, v Švico 771922, v Francijo 70.149. v Nemčijo 15.374, v Belgijo 658, v Gdansk 219. na Kitajsko 210 in ostale države 100.000 1 vina. Skupno se je izvozilo 12,216.803 1 vina. Uvozne omejitve v Italiji Beograd, 23. februarja AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je italijanska vlada z odlokom z dne 14. februarja t. 1. prepovedala razen uvoza svežih rib. bombaževih in volnenih tkanin tudi uvcz navadnega mila. Ta prepoved ne velja za države ki ima Italija z njimi trgovinske pogodbe, in tudi ne za one, ki ne delajo ovir izvozu italijanskih izdelkov. Komunistična podpora Hitlerju Po naročilu iz Moskve bodo komunisti podpirali hitlerjevce pri predsedniških volitvah, ker upajo, da bodo mogli kasneje v splošni desorganizaciji izvesti svoje prevratne načrte Pariz, 23. februarja. Pariški politični krogi posvečajo veliko pokornost predsedniškim volitvam v Nemčiji. Splošno sodijo. da bodo bodoče predsedniške vobtve v Nemčiji odločilne važnosti ae samo za nadaljnji razvoj odnosajev med Fra ^cijo in Nemčijo, marveč še bolj za usodo Nemčije same. Vse bolj se kaže, da bosta nastala v Nemčiji dva velika tabora. V enem bodo zmerne meščanske 6tranke in socialni demokrati. ▼ drugem pa ekstremni desničarji Ln levičarji, hitlerjevci in komuristi. Veliko pozornost je zbudilo razkritje glasila ruskih emigrantov »v^ozroždenje«. List objavlja dopis znanega berlinskega publicista dr. Gerlicherja, ki je črpal svoje informacije tz stenografskih zapisnikov centralnega odbora komunistične stranke in resolucije, sprejete na plenarni seji izvršnega odbora nemške komunistične stranke, ki se je vršila 15. decembra lanskega leta v Moskvi. Nemški komunisti »matrajo socialne demokrate za mnogo bolj nevarne nasprotnike komunizma kakor pa Hitlerje-jeve narodne socialiste. Voditelj nemške komunistične stranke Tellman je v svojem referatu nemške sekcije Kom interne na-glašal, da je nastopil v Nemčiji trenutek za komunistično revolucijo. Nemška komunistična stranka je oripravljena prevzeti vso odgovornost za uspešno izvedbo take revolucije. Glavno oviro komunističnega prevrata v Nemčiji pa predstavlja socialno demokratska strf.nka. Dokler bo ta stranka obstojala in organizirala v 6vojib vrstah nemško mladino in dokler ne bo strta tradicija socialne demokracije, toliko časa ni misliti na komunistično revolucijo v Nemčiji. Zaradi tega smatrajo nemški komunisti, da je predvsem treba naperiti glavno borbo proti socialnim demokratom, ker bo že s tem storjen prvi korak h komunistični zmagi. To stališče nemških komunistov pa je naletelo v Moskvi na velik odpor. Stal "Ti sam je ostro zavrnil Tellmana ter zahtevaj, naj nemški komunisti radikalna izpremene svoje. stališče. Po njegovem mnenju so glavni sovražniki komunizma v Nemčiji ne Hitler, temveč Brun ng, Hindenburg in Severing. Proti tej trojici je treba predvsem naperiti borbo, in sicer tem bolj. ker obstoja resna nevarnost, da bi se z ugodno rešitvijo reparacijskega vprašanja utrdil Briiningov položaj in sploh položaj sedanjega režima. Nemška komunistična stranka nosi na svojih ramenih svetovne naloge in ona mora prva pričeti s komunistično ofenzivo v Evropi. Ker je Hitler v opoziciji proti vSem trem jajnevarneišim nasprotnikom komunizma, ga morajo nemški komunisti po vseh Svojih močeh podpreti in mu omogočiti, da gre po Svoji poti ter da pride do oblasti. Kadar pa bo Hitler prevzel vlado, takrat bo napočil trenuteK. da stopijo nemški komunisti v akcijo. S prihodom Hitlerja na ob!ast. bo porušen temelj sedanjega meščansko-državnega reda v Nemčiji. S pomočjo Hitlerja bo mogoče Nemčijo tako desorganizirati, da bodo mogli nato komunisti brez velikih žrtev izvesti svojo revolucijo, ker je povsem gotovo, da bo Hitler z vso siIo navalil na iocialne demokrate. Nemški komunisti to osvojili ta Stalinov predlog in se obvezali, da bodo odslej podpirali Hitlerja. Izvajanje tega sklepa se že opaža in gotovo je. da bodo komunisti večinoma glasovali pri predsedniških volitvah za Hitlerjevega kandidata. Nova akcija za zbližan je Srednje Evrope Zanimiva konferenca v Brnu — Predlog o ustanovitvi šestih stalnih komisij, ki bodo podrobno proučevale možnosti čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja vseh nasledstvenih držav Brno, 23. februarja, v. V trgovski zbornici v Brnu se je vršila včeraj konferenca raznih srednjeevropskih zavodov za podpiranje gospodarskega in kulturnega zbii-žanja, posebno evropskih unij in evropskih carinskih društev iz nasledstvenih držav ob udeležbi 30 delegatov iz Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske in Poljske. Zastopniki Jugoslavije in Rumunije so poslali brzojavke. Namen konference je bil zaprositi vlade zainteresiranih držav, naj ne odlašajo več gospodarska sodelovanja, teic.eč naj nemudoma začno oficijelna pogajanja za uresničenje gospodarskega zbližanja vseh nasledstvenih držav. Posvetovanja je vod?! prof. dr. F. \Vev-er. Kot prvi govornik se je oglasil k besedi bivši minister dr. Hotowetz, ki je predlagal, naj konferenca apelira na vlade omenjenih šestih držav, da skličejo ofici-jelno konferenco, ki bi pripravila teren za čisto gospodarsko zbližanje. Predlagal je tudi ustanovitev šestih komisij, in sicer prvo za proučevanje komunikacijskih vprašanj s sedežem v Beogradu, drugo za pol ;e-delska vprašanja s sedežem v Bukarešti, tretjo za carinsko in trgovsko politiko 6 sedežem v Budimpešti, četrto za denar-stvo in kreditna vprašanja s sedežem v Varšavi, peto za industrijo s sedežem r.a Dunaju in šesto kot centralno s sedežem v Pragi, ki bi proučevala vse delo Drvih petih komisij. Bivši državni tajnik dr. Hantos iz Budimpešte je omenil, da ie treba postaviti to vprašanje na širšo podlago in ga obrav- navati na podlagi političnih dejstev. Po njegovem mnenju bi bila potrebna obojestranska preferenca in sicer za industrijske in agrarne države, poleg tega bi bilo pa treba opustiti dvostranske trgovske pogodbe, ki naj bi jih nadomestile večstranske, to se pravi kolektivne. K predlogom dr. Hotovvtza se je oglasilo še več govornikov, potem pa so bili vsi predlogi sprejeti. Konferenca je končno sprejela ;esoluci-jo, ki bo poslana vsem vladam nasledstvenih držav. V resoluciji se zahteva, naj češkoslovaška, jugoslovenska, madžarska, poljska, avstrijska in rumun®ka vlad« čimprej skličejo oficijelno konferenco 6vojih predstavnikov v svrho posvetovanja o gospodarskem zbližanju in sodelovanju vse'i držav in v Svrho uresničenja gospodarska unije, ki bi se mogla po možnosti izpopolniti z neposrednim pristopom drugih držav, posebno Francije, Italije in Nemčija Glavni vzrok sedanjega gospodarskega kaosa je po mnenju konference v Brnu politika pretiranih carinskih barijer med po-edinimi državami. Prizadevanja glede carinske unije, ki bi obsega'a vso Evropo, žal niso dosegla zaželjenega uspeha, ker so naletela na preštevilne in prerazlične interese. Nasprotno se je pa posrečilo skleniri gospodarske pogodbe med manjšimi skupinami držav in zato je dana možnost, da s? «klene pogodba med omenjenimi državami. ker 6e gospodarsko medsebojno izpopolnjujejo in ker ni med njimi nepremagljivih ovir. Korupcijski škandal na Madžarskem Budimpešta, 23. febr. č. Bivši državni podtajnik v ministrstvu za socialno skrbstvo in sedanji poslanec Emerik Dreber je bil v parlamentarnem disciplinarnem odboru zaradi poneverb in zlorab državnih funkcij obsojen na plačilo 82.725 pengov odškodnine. V političnih krogih je ta obsodba izzvala veliko senzacijo, ker nrevLa-duje mnenje, da je režim žrtvoval Dreher-je zaradi napadov opozicije proti zastopnikom Bethlenovega režima. Novinarjem je Dreher izjavil, da ne priznava obsodbe, ker se je izvršila, ne da bi se tudi on udeležil razprave. Pripravljen je zagovarjat! se pred neodvisnim madžarskim sodiščem. Budimpešta, 23. febr. AA. Predsednik vlade grof Karolv, ki je prevzel posle socialnega ministrstva, je na podlagi disciplinarnega postopanja kaznoval bivšega državnega podtajnika tega ministrstva Eme-rika Dreherja z odpustom iz službe. Dreher izgubi pokojninske pravice in mora vrniti državni blagajni 82.752 pengov. Sanacija nemških bank Berlin, 23. februarja, d. Finančni minister Dietrich.je včeraj popoldne izjavil zastopnikom tiska o sanaciji nemških bank: Nemško gospodarstvo je lani poleti doživelo velik vihar, čigar posledica je bila. da je bilo odtegnjenih 4 do 5 milijard mark gotovine, predvsem iz velikih bank. P* Kazalo je velik odpor, ki je brez primere, in je prestalo tudi ta vihar. To je najbolje razvidno iz dejstva, da je bil Akceptni in kreditni banki, ki smo jo osnovali pri zo- Eetni otvoritvi bank lansko poletje m na atero se niso obračale samo velike banke, vrnjen doslej že velik del kreditov nri čemer gre za stotine milijonov. Banke so sedaj temeljito očiščene svojih dolgov in kar je izgubljenega, je odpisanega Za to. kar je še ogroženega, so bile ustvarjene rezerve in varnosti Likvidnost je zagotovljena na ta način, da so država, državna banka m Akceptna ter kreditna banka pomagale deloma direktno, deloma pa so pripravljene še nadalje pomagati, v kolikor bo potrebno. Dogovor z inozemskimi upniki o podaljšanju kreditov ie končno '»d-stranfl tudi nevarnost, ki je pretila iz inozemstva. Odgovorni kap'tal. t. j. delniški kapital in rezerve, ki jamči vlagateljem, je zopet vzpostavljen. Burna stavka v poljskili premogovnikih Varšava, 23. febr. d. V dombrov&kem in krakovskem premogovnem revirju stavkajo rudarji že šest dni. Včeraj je prišlo do krvavih spopadov med stavkujočimi in policijo. V premogovniku »Ksaver« prr Bendzinu so komunisti nahujskali na zborovanju rudarje k napadu proti policiji. Policisti so najprej streljali v zrak, ko pa so bili napadeni s kamenjem in opeko, so pričeli streljati v množico. En delavec ie bil na mestu ubit, drugi pa je umrl med pre vozom v liolnico. Šest rudarjev je bilo hudo, več pa lažje ranjenih. Tudi dva policista sta bila lažje poškodovana. Tud; v premogovniku »Pariš« je prišlo do izgredov. Stavkujoči so vzeli seboj otroke, ki so jih postavili na čelo demonstracijskega sprevoda, da bi policija ne streljala. Močnemu policijskemu oddelku se je končno vendarle posrečilo razgnati demonstrante. Za danes so stavkujoči rudarji, ki so silno razburjeni zaradi spopadov, sklenili, da odpokličejo tudi ono moštvo, ki opravlia v premogovnikih še zasilna dela. To pomeni za premogovnike veliko nevarnost. Izgube industrijcev zaradi stavke znašaic na dan približno 100.000 zlotov. Ekspres prevozil avtobus Varšava, 23. februarja AA. Varšavski ekspres je pri Lovviczu podrl avtobus. Deset oseb je bilo ubitih in 12 ranjenih. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra dan«*s: Prehodno, še precej stalno, lahno oblačno ali vedro, bolj toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Centrum anticiklona se je zopet umaknil proti zapadu. barometrska depresija pa na vzhod Razdelila se je v dva centra. od katerih ie eden v severovzhodni Evropi. drugi nad Sredozemskim morjem. Pričakovati ie. da se bo prihodnje dni vreme spremenilo. Pritisk ie padel za 0.5 do 7 mm. najbolj na vzhodu, naimanj v južnem Primorju. Temperature so ostale brez večiih sprememb v Sloveniji in zapadni Hrvatski, drusod pa «o narasle za 10 do 13 stopinj na vzhodu, na zapadu in v primorskih kra-iih na za 1 do 7 stopinj. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah bolj oblačno, možnost padavin. Naši kraji in ljudje Oddaljenost delavskih stanovanj od obratov Zanimiva proučevanja z geografskega, gospodarskega In socialnega vidika — Zakaj Ljubljana ni dosegla 60.000 prebivalcev LJubljana, 23. februarja. Vsako jutro se zgrinjajo po vseh cestah preko Ljubljanskega barja m Ljubljanskega polja procesije pešcev in kolesarjev, ki •v mrzličnem tempu hitijo v Ljubljano. Natrpani vlaki, avtobusi in tramvaji brzijo od vseh strani in pošiljajo množice ljudstva na ljubljanske ulice in trge. Isti pojav se ponovi v večernem mraku, samo v obratni smeri in v nekoliko daljšem času. Vsakodnevno vrvenje ob zori in mraku v Ljubljani je dobilo prav za prav šele ssadnja leta velemestno obeležje. Prvotno je stanovanjski zakon prisilil marsikaterega delavca ali uradnika, da si je poiskal stanovanje na deželi. Visoke najemnine po odpravi stanovanjskega zakona na stvari ■niso nič spremenile. Cenene mesečne karte ma železnicah, avtobusih in na tramvaju iso ustvarile ekonomsko možnost stanovanja izven Ljubljane. Ta pojav se je prenesel tudi na dijaštvo. Pred vojno so vsi dijaki brez izjeme stanovali v Ljubljani. Danes se vozijo v šolo iz najoddaljenejših krajev, tako celo iz Radovljice. Univ. profesor dir. Anton Melik je začel •proučevati oddaljenost delavskih stanovanj od obratov z geografskega, gospodarskega in socialnega vidika. V ta namen je dal statističnemu odseku OUZD 16 akademikov geografskega instituta na razpolago, da so iz bolniško-statističnih listov (na katerih je zabeležen kraj obrata in kraj stanovanja člana OUZD) zbrali zelo zanimive statistične podatke o oddaljenosti delavskih stanovanj od obratov za 10 mest dravske banovine (Ljubljana, Celje, Maribor. Kranj, Novo mesto, Kamnik. Kočevje, Tržič, Ptuj m Murska Sobota). Nekaj važnejših rezultatov, ki se nanašajo na Ljubljano navajamo v naslednjem: Leta 1929 (torej r času najpovolinejše gospodarske konjunkture) je bilo v Veliki Ljubljani (t. j. Ljubljana, Gornja Šiška, Vič-Giince, Rožna dolina, Moste. Zelena jama in Vodmat) povprečno zaposlenih 19 •tisoč 95 delavcev (10.365 moških in 8.730 renskih). Od teh jih je stanovalo v Veliki Ljubljani samo 12.823 ali 67 odstotkov. Ostalih 6.272 ali 33 odstotkov je stanovalo izven Velike Ljubljane. Med temi je bilo moških 3.861 ali 37 odst in 2411 žensk. 28 odstotkov. Odstotek žensk, bi stanujejo izven Velike Ljubljane je nekoliko manjši od odstotka moških zaradi služkinj, katerih stanovanje je vsepovsod identično z mestom zaposlitve. Maksimalni radius oddaljenosti delavskih stanovanj je vsepovsod ob železniških progah, kar je po sebi umljivo, in sega na poedinih progah: do Rakeka (5 delavcev), do Podnarta-Krope (18), do Vrhnike (97), do Kamnika (17), do Litije (6), do Radoho-ve vasi (6), do Velikih Lašč (2). Predmetno statistiko OUZD bo g. dr. Melik izpopolnil še z analognimi podatki zasebnih m državnih uradnikov, ki niso zavarovani pri OUZD. Navajamo samo še par zanimivosti predmetne statistike. Marsikdo je bil presenečen, da Ljubljana ob zadnjem ljudskem štetju ci dosegla niti 60.000 prebivalcev. To razočaranje se je tolmačilo na ta način, da se je štetje vršilo med velikonočnimi počitnicami, ko so dijaki odšli domov. Drugi mnogo važnejši vzrok pa tiči ravno v dejstvu, da veliko ljudi stanuje izven Liubliane. Ako predpostavljamo, da ima vsak od gori navedenih 6272 delavcev — članov OUZD povprečno dva družinska člana, potem Izgubi Velika Ljubljana samo pri članih OUZD 20 tisoč ali Ljubljana sama nad 10.000 prebivalcev. Povprečno napravi vsak delavec dnevno nad 2 kilometra poti iiz stanovanja do obrata in ravno toliko nazaj. Pri ca 100.000 članih OUZD dobimo tako dnevno pot celih 400.000 km, torej znatno več, kakor iznaša oddaljenost meseca od zemlje. Povprečno porabi vsak delavec pol ure dnevno za pot iz stanovanja do obrata in ravno toliko za obratno pot; skupaj torej eno uro dnevno. Pri vsem članstvu OUZD leta 1929 je znašala dnevna izguba časa okr. 100.000 ur. Povprečni faktični delavski zaslužek na uro je znašal ca 4 Din. Dnevno izgubo zaslužka delavcev, članov OUZD moramo tako ceniti dnevno na 400 tisoč dinarjev. Ako prištejemo k temu stroške potovanja (vozne listke, kolesa, obrabo čevljev itd.), iznaša izguba dnevno nad pol milijona dinarjev. 5 pocenitvijo stanovanj v Ljubljani in g pocenitvijo mestnega življenja sploh bi se mnogo prihranilo na času in na stroških potovanja. Zdravstveno stanje Ljubljane je zadovoljivo Kaj pripoveduje poročilo mestnega fizikata Ljubljana, 23. februarja. Statistika mestnega fizikata o zdravstvenem stanju Ljubljane v preteklem letu izkazuje nekatere zanimive, deloma tudi prav zadovoljive podatke. Ljubljana šteje blizu 60.000 prebivalcev im se je lani rodilo 1909 otrok (ne vštevši 63 mrtvorojenih). Dečkov je bilo 954, deklic pa 892. Nezakonskih je bilo 300. Umrljivost stalno v Ljubljani bivajočih ni baš velika. Umrlo je 600 domačinov (302 moška tn 298 žensk) in 700 drugih, slednji pretežno v zdravstvenih zavodih, kjer so bolniki iz vseh krajev dravske banovine. Ljubljančani dosežejo razmeroma visoko starost in je tudi umrljivost otrok relativno na nizki stopnji. Sploh je umrljivost domačinov tako nizka, kakor le v najbolj zdravih mestih. Odstotek smrti v otroški dobi je v primeri s prvimi leti po vojni zelo povoljen, kar je pripisovati zboljšanju socialno higijenskih razmer. Porok je bilo 746 ali 12.4 na tisoč prebivalcev. Jetika je zahtevala v Ljubljani sami 67 J rte v, bolnikov iz drugih občin pa je umr-Jo 78. Dasi število za jetiko umrlih Ljubljančanov stalno pada, je vendar pričakovati izdatnejšega znižanja šele tedaj, ko izginejo nehigijenična, prenapolnjena zasilna stanovanja, ko preneha brezposelnost ter se zboljša v obče tudi prehrana. Za organizirani boj proti tuberkulozi je bil ustanovljen proti tuberkulozni dispanzer, v katerem ordinira specialist-fiziolog, v pomoč pa mu je zaščitna sestra. Raku je podleglo 50 Ljubljančanov. Desinfekcije so bile izvršene v 128 zasebnih stanovanjih. Mestna šolska poliklinika vrši zdravstveno službo na mestnih osnovnih šolah in mestni ženski realni gimnaziji. Vsi štirje mestni zdravniki so se tudi lani udeleževali vseh stavbnih, obrtnih in podobnih komisij mestnega načelstva. vršili mrliški ogled v mestu umrlih, pri- sostvovali vsem ekshumacijam ter nadzirali lekarne, drogerije, zdravilišča in obrtne prostore. V ambulatoriju za nepremožn« so zdravili 712 bolnikov. Vsi bolnik« eo dobivali na račun mestne občine zdravila, bolniško nego in druge pripomočke. Mestni fizikat je vršil trajno higijensko nadzorstvo nad vsemi gostilnami, hoteli, kavarnami, izkuhi in prodajalnami živil ter vršil preglede njihovega osobja. Mestni fizikat že dolgo naglaša nujnost zgradbe nove mrtvašnice na pokopališču pri Sv. Križu. Zahteva pa ostaja zaradi pomanjkanja sredstev le pri načrtih. Stara mrtvašnica pri Sv. Krištofu je dosegla skrajno mejo uporabnosti in že kaže znake razpadanja. Potrebna bi bila Ljubljani tudi zgradba nove infekcijske bolnice tn ponavlja mestni fizikat tudi letos svoj predlog, da se pospeši gradnja te stavbe * sodelovanjem banske uprave in občin, ki pošiljajo nalezljivo bolne v ljubljansko bolnico. O mestnem vodovodu velja poudariti, da izborno obratuje ter je bila voda iz mestnega vodovoda v vsakem pogledu neoporečna. Kanalizacijska mreža se je lani podaljšala za 7.890 m. Pobiranje in odvaža-nje smeti je še nerešeno vprašanje, toda tako je tudi v drugih mestih Javnih kopališč ima Ljubljana dovolj. Tudi na obeh stavbah se zahteva ureditev kopalnic po možnosti za vsako stanovanje, žal pa je ta zahteva večkrat neizvedljiva zaradi finančnih težkoč. Splošna čistoča v mestu je silno pridobila z znatnim povečanjem površine tlakovanih cest in trgov. Dasi je bilo lani na novo pridobljenih 516 stanovanj v novograjenih ali adaptiranih hišah, stanovanjska kriza še ni prešla. V mestu je potrebnih vsaj 200 do 300 novih cenenih eno- ali dvosobnih stanovanj za manj premožne prebivalce. I Prav resen problem je postalo zadnja leta za Ljubljano vprašanje, kako uspešno zatreti vedno rastočo podganjo nadlogo. Mnoga, ne baš čista naselja barak še izza časov svetovne vojne, odprti nedodelani kanali, neregulirana Ljubljanica in druge pomanjkljivosti so povzročile, da se je število podgan povečalo v pravcato armado. Nujno je potrebno sistematično pakonča-vanje skrajno nadležnih m škodljivih glodalcev. Mestni fizikat je preštudiral sisteme pokončavanja podgan v drugih velikih mestih ter bo v kratkem predložil mestnemu načelstvu elaborat s predlogom, kako bi se v Ljubljani ta higijenski nedostatek uspešno odpravil, seveda s sodelovanjem vse javnosti. Peter Wuiženi na oosestvu, je g. Pavlin preknjižil na svojo hišo. Taka je zadeva s Parašuhovim posestvom. Kdor jo presoja objektivno, mora uvideti, da je postopal g. Pavlin povsem nesebično in da je zapostavil lastne interese pred občinskimi, saj bi bil posestvo tudi lahko razparceliral in pri tem lepo izasfužiL Toliko v pojasnilo uvidevni javnosti. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvede-nja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elitni kino Matica Telefon 2124 DANES PREMIERA! Božanska GRETA GARBO v filmu ljubezni in najglo^jih čustev YV0NNE INSPIRACIJA Najnovejši Foxov zvočni tednik: Smrtna vožnja podmornice »M 2«. Vojni dogodki na Kitajskem Predstave ob 4., %8 In 9*4 zvečer Požig v Ihanu Ihan, 23. februarja. V nedeljo malo pred polnočjo je nastal požar pri posestniku Dioniziju Lenčku v Ihanu št. 21. Plamen je v kratkem času objel vse gospodarsko poslopje, hlev pod šu-po, drvarnico in shrambo za vožičke. Pogorelo je tudi več tisoč kilogramov sena. večina gospodarskega orodja in slamorez-nica. Domači gasilci so takoj stopili v ak-oijo ter so nekateri s pomočjo ostalih reševalcev najprej rešili živino, drugi pa so pomagali pri brizgalni. Čeprav je vse zmrzo-valo, je brizgalna takoj pričela delovati te je tri ure nepretrgano brizgala ostre curke. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Vira-Lenček ima veliko škodo, posebno še, ker mu je zgorela vsa krma, ima pa pet glav živine. Zavarovan je bil le za nizko vsoto, ki bo krila kemaj osmino škode. Ogenj je bil podtaknjen od zlobnega požigaica. k* ga za enkrat še ni bilo mogoče izslediti. Iz blejskega kota Bled, 23. februarja. Sedaj imamo pošteno mero snega! Velike preglavice nam dela mraz, ki je zače* prav po sibirsko pritiskati. Rekord je dosegel 13. t m., ko je narasel na —25 stopinj Celzija Čez dan sicer nekoliko popusti, vendar pa proti večeru in ponoči zopet narase. Sploh vlada po vsej Gorenjski mraz, podoben mrazu v L 1929. Skoda, da je led na jezeru pokrit s snežno plastjo. Vendar pa so si drsalci znali pomagati s tem, da so spravili na več krajih sneg raz led. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Bledu je po več letih zopet oživela in je imela občni zbor 21. t m. v osnovni šoli. Zbora se je udeležilo precejšnje število starih članov in več na novo vpisanih članov. Izvoljen je bil naslednji odbor: za predsednika Vovk Anton, za podpredsednika Plemelj Ivan starejši, x* tajnika Gradnik Rajko, za blagajnika Pin-tar Matevž, za odbornike dr. Vovk Bogdan, Rus Franc, Vidic Franc, Piber Matevž, Burja Jože, Rus Zdrav ko, Mlekuž Vladi-slav in Vrezec Milan, za preglednika Lebar Leopold in Ravnik Jurij. Po volitvah je predaval g. dr. Bogdan Vovk o pomenu sadjarskih podružnic in o sadnih škodljivcih in njih zatiranju. Naš agilni Sokol se marljivo pripravlja na proslavo stoletnice Tvrševega rojstva, ki se bo vršila 6. marca v Sokolskem domu. Upamo, da se bodo zavedni Blejjci udeležili te proslave v obilnem številu. Kulturni pregled Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta Ljubljana, 23. februarja. Slovenski vokalni kvintet tvorijo M. Šti-bernik (L tenor), M. Jug (II. tenor), A. Petrove«; (I. bas), R. Petrovčič (I. bas) in A. Sulc (II. bas). Nastopili so že nekajkrat ji a raznih prireditvah, na samostojnem koncertu pa — kolikor se spominjam — prvič v ponedeljek v FiHiarmonični dvorani. Ne samo, da je številno občinstvo prav simpatično sprejelo ta njihorv uvodni rwstop, marveč nam je budi predstavil tako celotno udruženje, kakor nekatere posamezne njegove člane v najboljši luči. Kvintet je kot celota dobro ubran in glasovno odtehtan; vse točke sporeda so bile prav vestno naštudirane in posebno v dinamiki ten-koslušne. Spored je obsegal skoro same slovenske skladbe in je navajal skladatelje Savina, Adamiča, Deva in Prelovca kot zborovske, ter Ipavca (B.), Lajovca, Oster-ca, Adamiča in mene za samospeve. Poleg tega pa so zapeli v kvintetu še po eno pesem Fibicha, Suka in Schumanna. Milan Jug je znal svoj glas iz prvotno drobnih početkov prav prijetno razviti in predstavlja danes že lepo pevsko kvaliteto. Njegov glas je mehak, prikupen, dasi ne posebno močan, kar pa itak ni edina zavidanja vredna lastnost dobrih pevcev. Njegov način prednašanja je lep m izvajanim skladbam primeren. Roman PetrOvžič je manj rutiniran in siguren v nastopu 1 ot Jug,^ odlikuje pa ga prav tako mehak in zvočen organ, ki ga je prijetno poslušati ter bo — ako 6e posveti s potrebno vnemo študiju — lahko kmalu pokazal večji glasovni razmah in izpopolnitev, ker so pogoji za to dani v naravni izenačenosti njegovega glasu. Skoraj isto bi rekel o tretjem solistu večera, Antonu Petrovčiču, ki je z izvajanjem Adamičeve »Kot iz t:he zabljene ka-pele« ter Osterčeve »Jurij in kača belouška« žefl toliko odkritosrčnega aplavza, da je moral dodati še Volaričevo »Ne žaluj«. Prav tako so bile tudi vse točke kvinteta živahno aklamirane in za lo-voljstvo publike 6e je stopnjevalo s Pre-lovčevim-' pesmimi »Nageljni rdeči« in »Fantovska«, ki sta zbog svoje narodnostne metodike prav posebno dostopni. Kvintet je moral dodati še dve pesmi, da se je publika, ki je topot v prav lepem številu posetKa koncert, razšla. — Vse točke solistov je s fino tenkočutnostjo in prilagode-nostjo spremljal pri klavirju prof. Anton Ravnik. L. M. S. „Seviljski brivec" v ljubljanski operi Se po slo letih smemo po pravici reči, da je »Seviljski brivec« neumrljiv. Neizčrpna glasbena iznajdljivost, vrveča, žuboreča, bleščeča, pristno italijansko-nacionalna mu-zika, rastoča sproti iz situacijske komike in veselega, razposajenega razpoloženja, drži poslušalca in gledalca v napetosti do konca. Med dejanjem in muzikalnim govorom ne čutimo nasprotja, vse teče naravno, celo vratolomne koiorature, virtuozna tehnika glasovnega aparata Rozine, Figara itd. se nam zdi popolnoma umestna in upravičena. Letošnja vprizoritev se razlikuje od prej§-cje po novi Menični razdelitvi prostorov. Ob istem času vidimo na odru pritličje, prvo nadstropje in ulico, kjer »e vidno odigravajo tudi dogodki, ki se sicer vriše za kulisami. Tudi ljudstvo posega v dejanje. Tako je »Brivec« v resnici zelo poživljen in dosti tx>lj z&nimiv. Enako ga je v glasbenem ozi-ru na novo zlikal ravnatelj g Polič. Vendar čutimo oni, ki smo »Brivca« slišali pred leti, da je kot Bartolo, četudi ni izrazit bas, vsekakor bolj primeren živahni in za komično-drastične vloge kakor nalašč ustvarjeni Zupan, ki ga je mnogokrat pel v neizmerno veselje publike. G. Rumplu te vrste vloge ne »leže«; nemara to čuti tudi sam. Po mojem mnenju bi uspešnejše nadomeščal g. Bet-teta v vlogi Bazilija. Naibrž bi bil uspeh obeh pevcev večji, če bi bila zamenjala vlogi, kot je bil sedaj. Prav močno se je uveljavila ga. Oberwalderjeva kot Rozina. Njen sicer že malo šibki glas je bil kos vsem silno težavnim, virtuoznim tehničnim nalogam; premagovala jih je brez napora, lahkotno in jasno. Ada Sari seveda ni, toda za naše razmere je ena izmed najboljših koloraturnih pevk bližnje prihodnjosti. Tudi poredno, živosrebrno Rozino bo kmalu podajala igralsko svobodnejše, ko se privadi situaciji. Figara je pel g. Primožič, morda petdeeetič, morda stotikrat! Njemu se je lahko smejati l Da pa bi ga bil naštudiral v slovenskem jeziku, za to mu ni mar, kljub temu, da je na našem odru že leta in leta. Tako se kaj redko dogaja, da slišimo starejše opere v jezikovni enotnosti, ki samo povišujejo uspeh podanega dela. Almavivo je pel g. Banovee prav prijetno in igral prav živahno. Tudi Marcelina, notar itd., vsi so se v veselo bufo-komediji oživeli in prinesli na od*»r koR zadostnega, ▼ postu predpust-nega življenja. —i. Za reformo naše srednje šole. Nedeljko Divoc je izdal razpravo »Naša srednja škoia pred javnošču,« v kateri ce zavzema za to, da naj sposobnosti srednješolskih dijakov proučuje 6talen šolski zdravnik, potrebno pa je tudi sodelovanje šolskih psihologov. Divac smatra, da so težkoče, ki jih delajo dijakom napake in slabosti učnega sistema odnosno profesorjev, prav neznatne v primeri s težkočami in negativnimi vplivi družabnih, družinskih, gospodarskih in moralnih činiteljev. Teh škodljivih vplivov ne bi mogel zatreti niti največji napor naših sicer dobrih in požtrvovalnih srednješolskih učiteljev. Srednješolska mladina in jngoslovenski pisatelji. Beograjska »Pravda« je priredila med zagrebškimi maturanti srednjih šol anketo o tem, katere domače pisatelje najrajši čitajo. Odgovorilo je 207 učencev in učenk, in ker so bili pisatelji razdeljeni po panogah, so odgovarjali za vsako književno panogo posebej. Med pesniki je dobil največ glasov (72) Dragutin M. Domjanič, med pripovedniki Vladimir Nazor (55), ki je med pesniki na drugem mestu (41), med romanopisci je odnesel prvenstvo Gjuro Vi lovi č (24), med esejisti pa Ljubomir Ma-rakovič (26). Anketa je pokazala tudi nekatere druge zanimivosti. Tako je n. pr. presenetljivo, da zagrebška mladina najmanj čita najbolj sodobne pesnike. Krleža je kot pesnik dobil samo 5 glasov, kot pripovednik 14, (še vedno manj od Gjalskega), kot esejist pa 13 glasov, manj kot Matoš in Neha-jev, ki nista tako kot Krleža izrazita pred-stavitelja sodobnega mišljenja. Presenetljivo ie, da je Vladimir Nazor odnesel prvenstvo kot novelist, ne pa kot lirik dasi je njegova največja moč v liriki. Ni nezanimivo, da ima n. pr. Gustav Krdlee med zagrebškimi maturanti toliko častilcev (ali častilk) kot R. Katalinič-Jeretov ali stari Peter Prerado-vič: namreč enega samega. V zgornji anketi se omenjajo tudi imena slovenskih avtorjev. Tako je 7 zagrebških maturantov in maturantk navedlo 0. Zupančiča, ki je spri- čo razdrobljenosti glasov prišel med pesniki na četrto mesto, eden pa se je odločil za Prešerna. Cankar je dobil dva glasova kot novelist in kot romanopisec enega, Ksaver Meško dva, Finžgar kot novelist enega, kot romanopisec dva. Med esejisti ni nobenega Slovenca, toda prav iz te panoge je bilo 72 vprašanj neodgovorjenih: mladina očitno ne polaga j>osebne važnosti na esejiste in nekateri prominentni, n. pr. SI. Jovanovid, Izidora Sekulič, M. Šufloj, J. Dučič in dr. so dobili samo po en glas. Grimmove pravljice t slovenščini. Jugo-slov. knjigarna v Ljubljani je pravkar izdala izbor pravljic brata Grimm (»Pravljice*. Prevel Alojzij Bolhar. Ilustriral Milko Bambič. 194 strani). V platno vezana knjiga stane Din 45. Pirandello o romanu. »L' Italia Lettera-ria« je objavila razgovor s Pirandellom o vprašanju, ali ima roman bodočnost. Pirandello ni odgovoril naravnost, dejal je le da ima umetnost svoje imanentne zakone vse drugo pa je izmišljotina kritikov. Pirandello pa odklanja tako zvani aktualen roman in pripovedništvo s političnimi tendencami. in to je prav za prav najzanimivejše kar je povedal. Tendencijozen roman, jt dejal, ne koristi ne politiki niti umetnosti. Politiki in njenim smotrom je veliko bolj pomagano z dokumenti, med tem ko se umetnost upropašča, če jo mešamo z vprašanji, ki so danes ua dnevnem redu, jutri pa lahko več niso. Pirandello je naposled označil tudi 6voje književne simpatije med današnjimi pisatelji: to so Joy-ce s svojim »Ulyssesom«, zatem Proust Lavrence in Paul Valery. Postani in ostani član Vodnikove dražbe 2 Domače vesti ♦ Imenovanje v želemiiki službi. Pri generalki direkciji drž. železnic v Beogradu sta postavljena za šefa personalnega odseka tLšoi tajnik Lovro Svetina, za referenta skupine sa prezic&ijalne iu obče personalne posle pa poverjeni« Kazimir Pretnar. ♦ Imenovanje v sanitetni službi. Dr. Valentin Ivane Je imenovan za sekundarnega zdravnika bolmice v Pakraeu. ♦ še en glas za neokrnjenost univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Prejeli smo: Dopolnilno k včerajšnja notici pod tem naslovom ae sporoča, da je bil na občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani dne 20 t m. »prejet dodaten predlog profesorja g. dr. Zalokarja, ki se glasi: >Ako bi prišlo kljub vsemu do ukl-njenja medicinske fakultete t Ljubljani. naj se namesto nje a« ta novi Institut za praktično medicino.« — Predsednik riZD dr. MeršoL ♦ Dom beograjskih novinarjev. Prihodnjo nedeljo 2S. se bo vršila izredna skupščina beograjske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja Na dnevnem redu tx> med dragim sklepanje o najetju posojila v znesku 1.500.000 Din v svrho gradbe Don a beosrrajskfh novinarjev ♦ Glavni odbor Rdečega križa bo Imel sestanek 6 marca ob 9. v poslopju Rdečega križa v Beogradu Glavni odbor tvori 24 članov iz Beograda in 15 iz države Odbor se sestane na eejo zato, da izvoli glavnega tajnika ln da bo razpravljal o vprašanjih, ki naj pridejo na dnevni red prihodnje u-tce skupščine Rdečega križa ▼ Beogradu konec aprila. ♦ Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da sicličejo občni zbor, novi odbor pa naznanijo družbi in »reškemu na-čeloištvu. Naknadno prejete prispevke za teto 1931. je poslati družbi ♦ Vložitev prijav za draginjske doklade državnih upokojencev. Dravska finanč. direkcija razglaša: Ker mnogi državni upokojenci, upokojenke, vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo pokojnine od te direkcije doslej še niso predložili predpisa nih ponovnih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi ponovno opozarjajo, da morajo najkasneje do 1. marca vložiti te prijave. Predipisane obrazce je založilo Društvo iržavnoh upokojencev in upokojenk v ■Ljubljani in se dobe pri društvu po 1 Din kos. Dobe se pa tudii pri tobačnih zalogaj in vsaj v eni trafiki povsod, kjer so sedež; olrrajnin sodišč. V Ljubljani jih prodaja Pogačnikova trafika na Dunajski cest! 14., t Cellu se dobe v trafiki Perovško-ve Alme na Kralja Petra cesti, v Mariboru pa r trafiki Svetkove Pavle t Gosposki ulici. — Vsii upokojenci, ki prijav še niso vložili se opozarjajo, da se jim izplačevanje dravinjskih doklad po predpisih uredb o dra-ginj-SRih doklad a a ustavi, če do 1. marca L l- ne predlože prijav odseku za računovodstvo dravske finanč. direkcije r Ljubljani, osebno ali po pošta. S prijavami je predložit! tudi vse potrebne dokazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navedeno Predložita je pa treba samo tiste listine, katere niso bile v minuli jeseni že predložene, vsi pa morajo priložiti potrd/Uo pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnem predpisa. ♦ Razp is. Priii planinski polk v &kofji Lokni potrebuj« 3 strokovnjake za popravljanje planin^fce opreme Popravila so potrebni v prvi vrsti železni deLi opreme ia imajo prednost mojstri (kleparji, ključavničarji), k, so biLi zaposlen! v tovarnah, ki so izdelovale specijalno planinsko opremo. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vlagati ua poveljstvo do 1. marca. Priglašeni bodo sprejet! ua 14 dnevno preizkusno dobo. nakar posta.ne.jo pogodbeni nameščenci m pozneje državni mojstri. ♦ Novi grobovi. Umrla je v Čatežu pr! Veliki Lolvii v visoki starosti 88 let splošno spoštovana ln priljubljena gospa Marija M i k 1 i č e v a, mati svetnlKa državnih že-1 ozn. i c g Mi klica v Ljubljani. Pogreb bo danes dopold.ne. — V Ljubljana je umrl g. Norbert Peča k, upokojenec drž. železnic. Pogreb bo danes ob 14. iz Aležovčeve ulice Film za staro in mlado! Mali 101et.nl Rolf Wenkhaus in te 300 otrok v velenapetem, zabavnem in zanimivem 17finem filmu EMIL in DETEKTIVI Fritz Rasp Dane« premiera! Ob 4., pol G., pol 8. in 9. uri zvečer IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številk« za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 »tanje barometra. 2. temperatura, 4. relativna vlaga ▼ %, 6. smer in brzina vetra 6 oblačnost 1—10 T. vrsta Dadaviu. g. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, dru^e na i nižjo temperaturo. 23. februarja Ljubljana 7. 767.3, __11.6, 80, En, 0, —, —; Maribor 7, 764.1, _5.0, 70, NW2, 0, Zagreb 7, 765.6. —11.0, 80, tiho, 0, -, —; Beoerad 7. 765.0. —2.0. 60, WSW2, 10, —, —; Sarajevo 7.770.5, —11.0, 80, tiho, —, _. —; Skoplje 7, 766.9, —20.0. 80, tiho, megla. —. Kumbor 7. 763.6, 3.0, 60, tiho. 0. —. —: Sp"t 7, 764.9, 1.0, 40, NE4, 0. —. _. Temperatura: Ljubljana 0.0. —12.6; Maribor 1 6. —7.0; Zagreb 0.0, —11.0; Beograd 1.0. —5.0; Sarajero —2.0, —12.0; SkotvMe — 1.0, —24.0; Knmbor —, 2.0; Split 8.0. 0.0. Sonce vzhaja ob 6.50. zahaja ob 17.3«, Luna vzhaja ob 19.35, zahaja ob 7.35. 20. t St. Križu. _ V Renčah pri Gorici je umrl v visoki starosti 83 let g. -Ivan S t e-p a n č I č, oče višjega kontrolorja d>rž. že leznlc g. Stepančiča v Mariboru. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno &oža lje! ♦ Smrt na plesni zabavi. Kolo srbskih sester v Srebrhiici je preteklo soboto priredilo plesno zabavo. Na zabavi je nenadno umrla predsednica omenjenega društva gospa Leposlava Popovičeva, žena prete Save Popoviča. ♦ Tragična usoda siromašne rodbine, V subotiške® predmestju Aleksandrovem so ie preteklo soboto pripetila usodna rodbinska nesreča. Skoro istodobno sta umrla mlinar Peter Franear, star 36 let, in nje srova žt*na Jelisava, stara 34 let. Zapuščata šest nei>res.krbljenih otrok Oba sta biia tuberkulozna Mož je umrl ob dveh ponoči, žena r>a ave uri pozneje. Tragična usoda nksretoe rodbine je izzvala v Subotici s&lefcn'-, aožaljje. zajtrk! Ovomaitine bi morala biti zajtrk matere, otrok, rekon-valescenta, ljudi v zrelejši dobi življenja in vseh onih, čijih organizem potrebuje okrepči-la, da zamorejo odoleti vsem težavam vsakdanjega dela. Nobena druga hrana razven Ovomaitine vam ne daje za enako ceno toliko hranilnih elementov, posebno potrebnih, da se ohrani zdravje in energija. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena malemu zavojčku Din 16.—. Dobiva se povsod. Dr. A. Wander, d. d., Zagreb OVOMM.T1IE! daje moč! ♦ Blazna ameriška rojakinja vrgla otroka v peč. V Afcronu v Zedinjenih državah Ie rojak rod a Ana Benkova, mati devetih otrok, vrgla svojega dva dni starega otroka v peč, potem pa mirno nadaljevala svode opravKe. Ko sta se opoldne oče otroka in njegov s.n vrnila, nista našla v stanovanju ne matere ne otr o k a. Začela, sta Iskati po hiši in našla mater v kleti. Na vprašani® no otroku nd odgovarjala Otroka so našli r peča že na pol sežganega. Nesreč®a žena je izvršila čin v blaznosti. ♦ Promet Zagreb-Split upostavljen. Direkcija drža/vnih železnic v Zagrebu razglaša, da je vsa železniška proga Za.greb-Sp.Ht že očiščena snega in da je predvčerajšnjim zvečer ob 22.35 bil dirigiran Iz Zagreba prvi vlak v Split. Včeraj pa se je pričel normalni promet na llški progi. ♦ Smrtna obsodba. V Osijeku je predvčerajšnjim sedel na obtožni klopii 31 le* stari strojniški ključavničar Mato Kneževič iz Babi ne Grede, ki je 31. oktobra lani Izvršil roparski umor nad starcem Franom Knezev-ičem Oče obtoženca je bil Franu Kneževiču dolžan večji znesek, katereza je po smrti dolžnika dal intaibuliratl na posestvo, k;! ga je obtoženec podedoval w» svojem očetu. Ta je upnika ponovno prosil. naj M dal izbrisati intabulaoljo. Ker se mu želja n! izpolnila, je Mato nekeea večera napadel Frana Kneževiča v njegovem stanovanju In ga z nožem zaklal. Sodišče je morilca obsodilo na smrt na ve-šalL* ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfubljane u_ Francoski Institut v LJubljani opozarja na predavanje francoske predavateljice ge Chevmol-Vukasovičeve v četrtek 2o. t. m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Naslov predavanja je »Marceline Desbordes-VaLmorec Vabljeni! u— Ada Sari. rodom Poljakinja, stalna članica velike opere (Scala v Milanu), je koloraturna pevka, naravnost fenomen. Kot pevka je učenka najboljše italina.n&ke šole, ki je tudi po njej proslavljena no vsem svetu. Njeni Koncerti pomenijo vselej umetniški dogodek. Mirno lahko rečemo, da je Ada Sari najpopolnejša pevka-umet-nica svoje stroke. Njen koncert v 'Ljubljani bo v torek 1. marca v an ionski dvorani. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni! po običajnih koncertnih cenah. u— Literarni večer, na katerem bodo trije mlad! novelisti: M.rzel-Frlgld, Grahor in Janež eitali svoje najnovejše stvari, bo nocoj ob 20. v beli dvorani hotela »Union«.' Vabljen vsasdo. u— Film o zatiranju sadnih Škodljivcev nam drevi ob 10. zvečer pokaže podružnica SVD v predavalnici mineraloškega Instituta na univerzi kot najnazornejše dopolnilo k seriji predavanj, k! so jih o tem najvažnejšem vprašanju za sadjarje imeli minuli teden izkušen! strokovnjaki gg. višja kletarsk! nadzora ik Gombač, tajJnU Kmetijske družbe Kafol hi nadzornik 8tre-kelj. Pouk o zatiranja sadnih škodljivcev je najbolj potreben lastnikom malih mestnih vrtov, ker jim razni živalskd ln rastlinski škodljivca napravo toliiko škode, da Izgube veselje do sadnega drevja, M bi jim lahko donašalo prav znatne korist! Iz takih zanemarjenih vrtov se pa škod-tfrtvoi Sirijo tudi po sosednjih in bližnjih ^feto amaietjtl Edini izhod za dober snimek dece ali športnih momentov je pri sedanji svetlobi 25° Schleisnerjeva plošča ali film. Prepričajte se in boste zadovoljni. Zaloga: FOTO TOURIST, šelenburgova ulica 6. vrtovih tn prav taki brezbrižni lastniki vrtov, ki ne skrbe za zatiranje škodljivcev. so sami največji škodljivci svojih sosedov in zato so tudi oblastva morala izdati prav stroge odredbe. Tajnik KD g. Kafol bo pokazal na živih slikan zatiranje škodljivcev pomladi, zlasti pa, kaKo pokonču-jemo zavijača, fci nam dela sadje piŠKavo, zimskega pedica, gobarja, prsten ičarja, cvetožera, krvavo uš in razne listne uši ter druge škodljivce. Film naj si ogledajo prav vsi lastniki vrtovi Na drugem filmu »Mali vrtnar« bomo pa videli obdelovanje vrta pomladi, torej pravilno gnojenje, sajenje, okopavanje itd., bar je tudi za Vv.nib-tjano zelo potrebno, ker smo zlasti zaradi Dabave gnoja v mestu večkrat v največji zadregi. F5!me je podružnici dala na razpolago Kmetijska družba, aparat pa ZKD. ki hoče tudi na tem polju pomagati Ljubljančanom V&top za člane in nečlane brezplačen. • u— »Današnja fotografija«, je naslov predavanju, ki bo pod okriljem Turistov-skega kluba »Skale« v četrtek 25. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela »Unionac. Priznani fotoamater g. Karel Koranek, k! je naše alpiniste in smučarje že neštetokrat povedel z lepimi predavanji v razne gorske masive, bo tolmači! tenniko današnje fotografije Mnogo je fotoamaterjev, ki se trudijo s svojim aparatom posneti zadovoljive slike, ki se jim pa ne posrečijo v oni meri, kakor bi želeli. Na tem predavanju bo imel vsak fotoamater priliko Izpopolniti svoje znanje. Zanimalo bo pa predavanje tud.i ostalo obinstvo, ker bo pokazanih nad 100 lepih, novih diapozitivov. Vstop k predavanju bo prost. u— Tauberjeva matineja ZKD v kinu Matici. V petek prinese ZKD prvo reprlzo lepega Tauberjevega filma >Ne verujem več nobeni ženskii<. V filmu poje Tauber prekrasne arije o materi," o stari pesmi in o morju. Ljubitelji sijajnega Tauberjevega tenorja bodo zopet imeli popoln užitek. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici v pete« in soboto ob pol 15. v nedeljo pa ob 11. Cene običajno nizke. u— JAD Triglav. Deveti članski sestanek bo drevi ob 20. v Kazini. Predaval bo g. Bratko Kreft o problemih operne režije. Udeležba je za članstvo obvezna. Gg. starešine vljudno vabljeni! u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov. Redni članski sestanek bo drevi ob 2. v areni. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje Udeležba je strogo obvez na. u— SJSU »Preporod« bo nadaljeval s serijo poirčnlh predavanj ▼ soboto 27. t. m. Predaval bo g Veri J švarjigar o temi »železniški problemi«. Preporodašl, udeležba je naša dolžnost. Vabljenii so tudi člani starešinske organizacije. u— ženski Pokret javld-a, da o<}pade ta teden predavanje, pač pa se bo vršilo v četrtek 25. t. m. ob 18. zelo važna seja, h kateri naj pridejo vse o ribarnice. u— Klub esperantistov v Ljubljani bo priredi'1 r četrtek 25. februarja ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne sklop ti čn o predavanje »O vulkanih«. Predaval bo v esperontskem jeziku g. dr. Reya, vodja meteorološkega zavoda Esperantristl udeležite se v oDilnem ŠtervIJu tega zanimivega predavanja, vabljena je pa tudi ostala javnost. Vstop prost VALČKOV VEČER SOKOLA I NA TABORU ★ V SOBOTO DNE 5. MARCA T. L. u— številni poškodovanci. Marjeta Ju- sitLnova, 33 letna soproga posestnika iz H.lepeev. je včeraj dopoldne sekala drva. Spodletela jI de sekira in se je ranila v levo roko. Marica Marnova, gostdlničarka na Tržašltil cesti .ima zelo hudega psa čuvaja. Ko mu je včeraj opoldne prinesla jed, jo je pes nenadoma pograbil in Ji hudo poškodoval desnico. 17 letni Pavel Avšlč z Dunajske ceste 89 si je včeraj pod Rožnikom pri sankanju občutno poškodoval desno nogo. Hlapčiou Francetu 1z Podnarta je pri vožnja hlodov padel težak hlod na desno nogo in mu jo zmečkal. Brezposelni hlapec Jože Kralj Iz Male vasi. se je včeraj mudil na jtolodrvoru v Velikih Laščaa in zašel v prepir z nekim neznancem, ki je nenadoma potegnil nož in ga sunil v prsa. Vilfan Franc, posestnik iz Gornje Senice pri Medvodah, je vozil včeraj na saneh ooeko. Med vožnjo so se mn splašill konji 1m 56 letn; mož je padel pod sani ter se hudo poškodoval na glavi. Neki upokojeni sodni sluga iz Zgornje Šiške je včeraj padel na cest.! In dobi! notranje poškodbe. V TOGALTABLETE Pri bolečinah v zglobih, protinu, is-hiasu se doseže dober uspeh s Togal-tabletami. Delovanje "»e naglo in učinkovito, brez škodljivih sporednih volivov. Vprašajte svojega zdravnika! Dobivajo se v vseh lekarnah. Odohreoo oStora«, je padel danes v tovarni tako nesrečno, da je dobil hude poškodbe in je bil prepeljan z reševalnim avtom v bolnico. — 66 letni sodni upokojenec Fran švajger iz Zg. šiške je spodrsnil na stopnicah in dobil hude notranje poškodbe. KroniKa beleži slednjič tudi poskus samomora. G.zela &tevančičeva, služkinja pri Ivanu Zakotnikn v Klečah. se je včeraj zastrupila z lizolom. Prepeljali so jo v bolnico. kjer so }i sicer takoj izprali želodec, toda do večera se še ni osvestila Kaj je bi,l vzrok njenega obupnega dejanja, se ni moglo dognati. Njeno stanje je kritično. Vsi navedeni poškodovanci so v oskrbi splošne bolnice. u— Pregled motornih vozil. Pri dosedanjih pregledih motornih vozi) se je ugotovilo. da se več kakor polovica lastnikov ril odzvala k pregledu niti opravičila svojo odsotnost Zaradi tega uprava policije v Ljubljani opozarja vse lastnike motorni.j vozil, da so po obstoječih predpisih dolžni privesti svoja vozila h komisijskemu pre gledu, ki bo te dni v Šiški (Triumpn-auto-garage), kakor je bilo to že v časopisin objavljeno Vsem onim lastnikom motornih vozil, ki se ne drže vrstnega reda pri pre gledu in ki bodo izostali od pregleda se bo prepovedala vsatta vožnja z nepregledani-mi voziH in se bo proti posamezniku pu-stopalo najstrožje po obstoječih prepisih Od opasnosti gripe, in-fluence in nalezljivih vratnih obolenj varujejo Dobivajo se v vseh lekar nah. Cana malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15. u— Dva razgrajača. Brezposelna Pele-grin C. ter Jože K. sta zaslužila par kovačev, fci sta jih hitela zapravit v dalmatinsko gostilno. Pomoči sta prišla na ulico dobro nasekana. Dobre volje nikakor nista mogla skrivati, zato sta začela rjoveti, nadlegovati pasante in uganjati vsakovrstne burke, ki pa ljudem ni.Kakor niso bile po volji. Naposled sta se sesedia na ulici v sneg, kjer sta čakala pomoči, ka je prišla v obliki stražnika, pozneje pa policijskega voza, ki je oba nadležna odpeljal v zapor. • u— Ljubljanska podružnica Slovenskega ovskega društva bo imela redni občni Eibor 5. marca ob 20. r 6podnjIh proetori/i Mikličevega hotela v Ljubljani. Spored je objavljenem v marčni številki >Lovca«. u— Sokol I. priredi tudi letos r vseh prostorih na Tabora svoj vsakoletni tradi-oijonelni valčkov večer. Vse ljubitelje In prijatelje valčka in starih plesov vabimo na ta večer u_ Preporodov« plesna vaja bo Izjemoma r petek 26. t. m. ob 20. Zaključna plesna vaja bo v soboto 5. marca Vršila se bo le kotiljonska četvorka, na.kar cenjene ple-aalke in nlesalce Izrecno opozarjamo. u_ Jadranove plesne vaje bomo zakljn- dill jutri s čajanko namesto običajnega venftka Za dobro zabavo in židano Toljo bosta skrbela >Odean jaziz< in dobro preskrbljen buffet. Na sviidenje t četrtek v Trgovskem domu. u— Elitni plesni tečaj v Kazini — drevi zaključni ve.nček. Vodstvo: Jenko. u_ Dancing, prvovrstni artistl v hotelu TIVOLI. Vsako noč odprto do jutra. Iz Celja e— Jugoslovensko - češkoslovaška liga (podružnica v Celju) je imela v ponedeljek 22. t, m. zvečer svoj občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Po pozdravu predsednika g. dr. Jura Hrašovca je poročal tajnik g. inž. Ozvald. Na lanskem kongresu lig v Sarajevu je bilo ugotovljeno, da so podružnice v dravski banovini najagilnejše. Naštel je dolgo vrsto proslav, ki jih je priredila oziroma se jih je udeležila podružnica v preteklem letu. Inž. Ozvald otvarja tečaj češčine za Sokole, enak tečaj pa vodi na gimnaziji za dijake g. prof. Orožen. Ob priliki vsesokolskega zieta v Pragi se bo vršil najbrž tudi kongres vseh lig. Po blagajniškem poročilu g. prof. Holečka se je g. dr. Hrašovec zahvalil tajniku, blagajniku in g. prof. Orož-nu za požrtvovalno delovanje. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik dr. Juro Hrašovec. podpredsednik prof Orožen, tajnik inž. Ozvald, blagajnik prof. Holeček, odborniki vi. sv. Lilek, nadsv. inž. Marek in inšpektor Didek, pregledovalca računov pa gg. dr. Milko Hrašovec in Tine Novak. Predaval je še minister v p, g. dr. Veko-slav Kukovec iz Maribora o slovanskih državah in problemu srednje Evrope. Navzočih je bilo lepo število poslušalcev, zlasti številno pa je bila zastopana mladina, ki je sledila zelo zanimivim izvajanjem z vso pozornostjo. e— Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, da čim prej prijavijo polne greznice za izpraznitev, ker se s tem izognejo plačila zvišanih taks, ki so določene za izpraznitev greznic v poletnih mesecih od maja do avgusta. Poleti se zviša taksa za vsak voz od 20 na 50 Din. Prijave se sprejemajo v sobi št. 1 na mestnem načelstvu. e— Gasilski dan bo tudi letos priredilo Prostovoljno gasilno :n reševalno društvo v Celju v nedeljo 5. junija, kar naj upoštevajo ostala društva pri določanju morebitnih svojih javnih prireditev. e— Uradni dan sreskega gremija trgovcev za člane iz gornjegrajskega sodnega okraja bo jutri 25. t. m. v Gornjem gradu od 11. do 16. v posebni sobi gostilne ge. šarbove. e— Sokolskj smučarski odsek ima svoj sestanek drevi ob 19. v mestni telovadnici. Razprava o župni smučarski tekmi. Sestanka naj se udeleže gotovo vsi tekmovalci in netekmovalci zaradi razdelitve funkcij. Za tekmo, ki bo v nedeljo 28. t. m. pri Celjski koči. so priprave v polnem teku. Zanimanje je zelo veliko. Število prijav je že preseglo 40. Ce bo vreme naklo- Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes premiera! Donglas Fairbanks ml. v filmu veJenapete vsebine Junaki teme Grozovita rudniška katastrofa Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Cene 4 in 6 Din. njeno, bo to ena največjih tekem v tekoč: sezoni. Zaenkrat »o snežne razmere pri Celjski koč: ^elo povoljne. e— Zopet smrtni izid nesreče. Poročali smo, da je v četrtek 38. t~ m. pri nakladanju hlodov spodrsnil na ledenih tleh 29-letni delavec Kar-^J Klikov č. uslažben pri g. Blažu Sodimi v Bukovem žlaku. Nekje v okolici Št. Vida pri Grobelnem se je zavalil nanj debel hlod in ga hudo poškodoval po prsnem košu in glavi. Kukoviča sc prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je kljub vsej zdravniški negi v ponedeljek popoldne podlegel. e— Nesreče. Pred dnevi je obležal v bližini Konjic 63-Ietni brezposelni delavec Iv. Zaje s Krke v snegu. S hudimi ozeblinami je bil prepeljan v celjskc bolnico, kjer so ugotovili, da ima popolnoma zmrzle prste na levi roki in desni nogi. — V bližini Vitanja je predvčerajšnjim hotel pognati motor v pogon 18-letni delavec Anton Kač s Spodnje Ložnice. Ročica za navijanje pa ga je udarila z veliko silo po desni roki in mu zlomila koželjnico Pri sankanju sa le zaletel 31-letni sprevodnik Rudolf Kumar Iz Celja v neko ograjo in si zadri vejo v desno stegno. Včeraj zjutraj pa J« bila pripeljana v bolnico 60-ietna delavka Franja Jugova. uslužbena v steklarni pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, ki je padla na poledici in si zlomila levo nogo. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni kulturni film »Pazi, Azila se budi.'« a— Ljudska univerza v Studencih. Jnfcrf ob 19 predava g. dr. Vinko Marin o spolnih boleznih. Predavanje b filmom je namenjeno samo moškim. Teden dni poznej« bo slično predavanje le za ženske. M!&to-letnim pod 18 leti n! dovoljen vstop. a— Mladina. V nedeljo, 28. t. m. prirertt Starešinska organizacija Napredka ob 10. dofpoldne v Narodnem domu v nada1ijevantn eikla predavanj »Pota mlade generaciji«*. Predava tov. France Gerželj iz Ljubljane, Predavanje je širšega Idejnega značaja ter skuša orisat! v najznačilnejših potezah duhovni in kcltumi obraz danešnje rola*i<» gfffieraoije, kakor tudi v osnovnih smereii pota v bodoče dni. a— šahovski odsek J. n. a. -lo nenadoma prerai.niilega posestnika s^ prepeljaiž v mrtvašnico ua ra-ivanjsko tk>-kopallšče. a— Nesreča prt naktadanju Nodov. I>»- lar/ca Franca Komenka je v Rnšaa prt nakladanja hlodov doletela težka nesreča. bel hlod mu je padel ca levo nogo in ma jo zdrobil v gležnju. Prepeljali so ga t mariborsko bolnico. a— Napad na ulici. Ko ee Je čer vračal domov po Meljstoi cest! sodarsk-mojster Oto Hvaleč, stanujoč na Grajskerm trga sta brez povoda navalila na njesvi dva pasanta. Eden napaidaJcer Je le*ei bajonet in ga ubadal na rokah In na glavi. Ko pr. eta suroveža zaslišala, da nekdo nahaja, sta pobegnila i-n izpustila žrtev. Moftj Rta prizadejala hude poškodbe na glavi In na rokah, tako, da je obležal na mestn ves krvav. Z rešilnim avtom po ga moralJ prepeljait.1 v bohiico. Za napadle! pa po^*-vedn policija Iz škofje Loke *l—članstvo škofjeloške podružnic« S PO se obvešča da maša članarina 25 Din. V smisla sklepov suupščlne In seje osrednjega odbora se Li osi rov strožje kontroie uvedejo letos nove enostavne izkaznice s tekočimi številkami in r veljavnostjo 3 leta Nova izkaznica stane 6 Din ln se bo dala direkciji državnih železnic r vidlra-nje. Stare legitimacije SPD so neveljavne. Član, ki želi novo Izkaznico, mora točno navesti! Ime. priimek, rojstne podatke, poklic in bivališče. .JtrJni zbor škofjeložks podružnice bo v začetku marca. šl— Dve nesreči na istem kraju. Pri Kožubovem skednju na Poljanski cesti je cesta posebno ozka In vrhu tega poledenela. Nič čudnega, da sta se v nekaj dr.eh primerili tam dve nesreči. Enemu vozni-ko'- je zdrsnili voz, naložen z lesom, po bregn navzdol ln je potegnil za seboj konje. V petek dopoldne pa se je zmuznil s ceste neki tovorni avto, naložen z ogljem. Zadnji del avta je obviisel kraj ceste. V«5, vreč z ogljem je pri tem popadalo po tleh. Obakrat so z velikim naporom in s sopo-močjo žerja^epa Jerica< je spisal ,{. Ptbrovec, plesne točke j*- naštudirala jrdč. Nada Segova, režijo je vodila gdč. Maj*ia Kramaršlčeva, obleke za nastopajočo deco eo napravile gospodične učiteljice. nabavo omenjenih predmetov in za razne šolske potrebščine skrbi šolsko vodstvo v vel i id meri samo ter se v tem po-srledu ne obremenjuje občina. K radiu je prifiperva! veleindustrljec g. Westen 1000 Din, g. Cvetko 100 Din. ga. županja 100 Din, gospa dr. Marčrfčeva 100 Din, g. Až-bim Konrad 100 Dia, duhovščina po 100 Din in učiteljstvo po svojih gmotmili razmerah. — Dne 26. t. m. ob pol 20. priredi šola zopet šolsko akademijo z novim pestrim sporedom pri »Jelenu« na Savi. čisti dobiček gre t korist brezposelnim. Iz Hrastnika h— Prijava brezposelnih. Županstvo poriva -se v Hrastniku bivajoče brezposelne, da se zanesljivo zglase še danes v občinski pisarni v Hrastniku. S seooj naj pnnuse vsak rojstne podatke svojih družinskih članov ter dokaze domovinstva. Popis brezposelnih bo zaradi statistike in je v interesu brezposelnih samih, da se sigurno prijavijo. h— Občni zbor Glasbenega društva se je vrši! y četrtek v Narodnem domu m ker je njegov zaslužni predsednik, rudnašKi nai-r jrnik i. inž. Persoglio premeščen v Kočevje, je bil izvoljen za novega predsednika rudniški ravnatelj g. inž. Drolz. h— Umrla je v Studencih nad Hrastnikom 76 letna gospa Marija Jenko, vdova po rudniškem pazniku, mati učiteljice gdč. Mi.cc m rudniškega nameščenca g. Ludvika Jenka. Pokopali sojo v ponedeljek na trboveljskem pokopališču. N. v m. p.! Iz Laškega 1— Gostilulčarska zadruga je preselila pisarno v poslovne prostore Gostilničarske pivovarne, d. d., v hotelu »Savinji«. Poslovne ure so dnevno (razen nedelj in praznikov') cd 9. do 12. I— Avtobusna zvenu* s Celjem. Z ukinitvijo dveh osebnih vlakov na progi Zidani most—Maribor namerava uvesti celjsko mestno avtobusno podjetje za zvezo Celje-La$ko in obratno nov vozni! red. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Srr-la. ^4.: Zdravnik p- razpotju. Red P>. Četrtek. 25.: Mekdo. Red A. Petek, 26.: zaprto. ¥ Druga repriza Shavovega najučinkovitej Sega dela »Zdravnik na razpotju« bo danes. Zasedba kot pri premijeri. Režija: Ciril Debevec. Molnarjeva izvrstna komedija »Nekdo« se ponovi jutri. Glavni ulogi igrata Nablocka in Levar LJUBLJANSKA OPERA Znčeteb ob 20. Sreda. 24.: Zaprto. Četrtek. 25.: »Trije mušketirji«. E. * Abonenti reda E imajo za svoj abonma jutri operetno predstavo »Trije mušketirji« y GostiČem, pečkom in Zupanom v naslovnih partijah. Ostala zasedba običajna. Premijera Osterčevih enodejank bo v soboto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODE® Zsčetek ob 20.15. V soboto, 27 febr: »Zadeva Kaiser«. V nedeljo. 28. febr.: »Zadeva Kaiser«. Gostovanje v sokoifken domu na Viču. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sreda, 24.: »Radikalna kura«. B. Znižane cene. Gostovanje 2. Jos. Daneša. Četrtek. 25. februarja ob 20.: »Groteska sedanjosti«. D. * Doboftškov» velfiabarna burka s petjem »Radikalna kura* 0e vprizori 24. t. m. V ctlavni vlogi Bombeka gostuje priljubljeni komik ljubljanske drame Josip Daneš. Znižane cene. — Drama pripravlja izvrstno kmečko veseloigro »Trije vaški svetniki«, ki v Ljubljani pobii hišo u hišo. Reiira J. Kovič. Iz Slovenske Bistrice sb— lOOletnico Tyrševega rojstva bo proslavil Sokoi s svečano telovadno akademijo 5. marca v dvorani Okrajne hranilnice. Sodelovali bodo vsi oddelki, ki že v ta namen dva meseca marljivo vežbajo. sb— Vinska razstaiva in sejem bo v dvorani Okrajne hranilnice od 18. do 20 marca. Agilna podružnica vinarskega društva pod vodstvom predsednika učitelja g. Mat-ka Janžekoviča vodi predpriprave in se smotreno trudi, da bi na tej prvi svojevrstni prireditvi dostojno prikazala izredno kvaliteto vin našega okoliša. Kupce opozarjamo, da ob tej priliki preizkusijo naša renomirana vina. vinogradnike vsega okraja va vabimo, da pravočasno pripravijo svoj pridelek za razstavo. Iz Konjic nj— Vinarsko društvo r Konjicah se bo v kratkem ustanovilo. Potrebo takega društva je pokazala zlasti zadnja vinska razstava v Konjicah. nj— »Konjiške gore zmaj«, lutkovno predstavo v 6 slikah priredi Sokol v soboto 27. t. m. ob 20. in v nedeljo 28. t. m. ob 15. na svojem lutkovnem odru v Narodnem domu. Igro je spisal domačin protesor 2. Branko Rudolf. Dejanje se vrši v Konjicah v srednjem veku. nj— Sokolsko četo ▼ Konjiški vasi ustanovi konjiški Sokol začetek marca. Dosedaj se je prijavilo za to četo 44 kmečkih fantov m posestnikov. Ez Šoštanja š— Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« je imelo v soboto 20. t. tn.^ v Zadružnem domu redni občni zbor. To društvo obstoja pri nas že nad 10 let in je v tem času mnogo doprineslo k splošni izobrazbi svojega članstva. Lani je društvo priredilo 2 dramski predstavi, plesne vaje, vinsko trgatev in nemški jezikovni tečaj. Prav agilen je bil tudi društveni tambu-raški zbor. »Svoboda* poseduje 105 slovenskih in 98 nemških knjig: naročenih ima tudi precej novih knjig, ker se namerava letos ustanoviti javna knjižnica. V programu za prihodnje poslovno leto ima odbor tudi serijo poučnih predavanj s skioptični-mi slikami. »Svobodaši« so izvolili tudi za bodoče leto za predsednika g. Leskovška. š— Tragična posledica ognja. Pred dobrim mesecem seno poročali o nesreči, ki je zadela delavca Jerneja Šumeondka v Druž-mirju. Njegov duševno zaostali sin Marko, ki je imel svoje ležišče v hlevu, mu je takrat z nerodnim ravnanjem s svetiljko zanetil ogenj, katerega so pa še pravočasno opazili in pogasili. Pač pa je nesreča zahtevala za žrtev 3 goveda in precej perutnine. Marko, katerega so po pogašenju ognja našli nezavestnega v jaslih, je umrl v nedeljo 21. L m. za posledicami zastrupijenia « plinom pri omenjeni nesreči. Iz Ptuja J— lz obrtnega registra. G. Hreaiko Janez je ps-ijavil mizarsao obrt na Miinorit-skem trgu 3. G. Kuder Jožef pa je prijavil.] obrt. za prevažanje ljudi * avtom v Krempljev! ulici 6. j— Ofertalna licitacija mesa za ptujsko garnizijo bo v pisarni komande mesta 27. t. m. ob 11. Kavcijo 5 % od ponudene vrednosti je položiti pri blagajni komanae istega dne do 10. j— Razpis poštne vožnje. Direkciia no-ste razpisuje oddajo poštne vožnje na progi Vurberg—Ptuj za dobo enega leta, po-čenši s 1. junijem 1932. Pogajanja bodo dne 8. marca v pisarni županstva ob .ne Vurberg. Iz Prekmurja _pm— Zborovanje učiteljstva. V soboto 27. t. m. bo zborovanje učiteljskega društva za dolnjelendavski srez v osnovni šoli v Lendavi. Predavala bosta 2. dr Lončar in g. Dimnik. pm— Sresk- cestni ocibor do!n jeJendcv-ski bo imel sejo 26. t. m. Na dnevnem radii bosta med drugim obračun za 1. 1931. in sestava gradbenega progrems dofco 10 let. pm— Pletarski tečaj ^ fo vryj v Cerne-'avcih Tečai je obiskovalo 40 tečajnikov. Ob zaključku tečaja se je priredilo razstava v orostorih župan* g. Titana v Cernelaveih. pm— Prijazen dolžnik. Kodila Aleksander iz Tešanovcev je prišel terjat dola k nekemu svojemu prijatelju, ki ga je pš« začel poditi iz hiše. Ker se Kodila ni hitro od stranil. ga je dolžnik prrjel in ga pahnil čez prag. Kodila i« na zamrzli cesti tako nesrečno padel, da si fa ob ledu razrezal vso roko in dobil hude poškodbe na elavi. Z nevarnimi ranami je bil prepeljan v bolniš-ttka. Obrtne zadruge in sistem zbornic Doslej od 50 zadrug le 4 aa loči^n« rborni-o. Prošlo nedeljo 90 se vršili na več krajih občni zoou ubitr.iii zadrug, na katerih se je razpravljalo o važnejših obrtniških vprašanih in sklepalo tudi o sistemu zboruic. Tako se je vršil občni zbor Sodarske obrtne zadruge za bivšo mariborsko oblast v Mariboru pod predsedstvom načelnika go&p. Gotčerja, Obrtne zadruge čevljarjev za celjski okoliš v Celju, Krojaške obrtne zadruge v Brežicah za Dolenje Posavje, Zadruge krojače v za Loški okoliš v Ložu, Obrtne zadruge sedlarjev v Ljutomeru, Mizarske obrtne zadruge v Mariboru. Zadruge pekov v Ptubi. Skupne obrtne zadruge v Miha-loveih, Čevljarske obrtne zadruge v Litiji, Obrtne zadruge čevljarjev v Trbovljah. Rokodelske obilne zadruue v Žalcu, Zadruge obrtnikov v Mokronogu in Ljubnem ter Obrlne zadruge za dravsko dolino v Vuhredu. Razen dveh zadrug Ljubno in Mokronog. kjer so bila mnenja deljena za ločene zbornice, so se vse ostale zadruge bodisi soglasno ali pa z veliko večino izjavile za sistem skupnih zbornic. Pri tej priliki se jo razpravljalo tudi o agitaciji za razbitje našega gospodarskega parlamenta dravske banovine in o netočnih številkah glede stroškov skupnih odnosno ločenih zbornic. Ugotovljeno je. da ima obrtništvo najkrep-kejšo podporo in zaščito v skupnih zbornicah « samostojnimi obrtnimi odseki, in da bi z uvedbo ločenih zbornic nastali mnogo višji stroški. Na teh občnih zborih se ie obrtništvo tudi bridko pritoževalo zaradi težkih bremen. gospodarske krize in pomanjkanja de-la. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo avtonomijo okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in poostreno zaščito obrtništva proti nelegalnemu obrtovanju. Kakor se vitli iz rezultatov obrtniških zborov, ie plebiscit zaradi sistema zbornic r dravski banovini dosedaj pokazal, da je prpk« 50 občnih zborov obrtnih zadrug podalo svojo iz.iavo za skupne zbornice in le v štirih primerih za ločeno zbornico. Ta rezultat je najboljši dokaz, da jc velika večina slovenskega obrtništva za sistem skupne zbornice. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani Dne 23. t m. se je vršila bilančna seja Kreditnega zavoda. Iz bilance je razvidno, da znaša stanje vlog na knjižice ob koncu leta 1931. nad 72 milijonov dinarjev, kredi tor ji 238 milijonov dinarjev, dolžniki pa 230 milijonov dinarjev. Računski zaključek za leto 1931. izkazuje 3.092.047.S2 Din čistega dobička. Upravni svet je sklenil predlagati, da se za leto 1931 izplača di-videnda v isti višini kakor lansko leto, t. j. 10 %, odnosno 10 Din na delnico. Občni zbor se bo vršil dne 15. marca t. 1. Na tem občnem zboru se bo tudi sklepalo glede povišanja delniške glavnice iz obstoječih rezerv. 207 Bilančna seja Zadružne gospodarske banke d. d« v LJubljani V ponedeljek, dne 22. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, ki ji je prisostvoval kot.državni komisar g. dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino in industrijo pri kr. banski upravi dravske banovine. Bilanca izkazuje čisti dobiček v znesku 1.568.746.92 Din, ki bi zadostoval za izplačilo iste dividende kakor je bila izplačana za leto 1930. Vendar bo upravni svet na občnem zboru, ki je določen na dan 17. marca t. L, predlagal izplačilo dividende nasproti 9% za leto 1930. Pri tej priliki bo predlagal, da se redni rezervni sklad dotira v smislu pravil z zneskom 78.437.34 Din in poleg tega z izredno dotacijo v višini 500.000 Din, tako da bo redni rezervni sklad s temi zneski vred znašal 5.211.493.62 Din. Tz zaključnih računov Zadružne gospodarske banke se vidi, da je ta zavod dobro prebrodil splošno denarno krizo, ki vlada v vseh državah Evrope in Amerike in ki je v jeseni lanskega leta zajela tudi našo državo. Klju-b krizi na denarnem trgu moremo ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se hranilne vloge na knjižice pri Zadružni gospodarski banki niso znižale, ampak napram prejšnjemu letu celo nekaj povečale. Naložbe na tekočem računu so se tekom preteklega leta znižale za cca 78.000.000 Din; ta številka jasno izraža dobro pripravljenost in likvidnost banke, ki je mogla tako velike vsote tako rekoč iz lastnih moči likvidirati, ker se je namreč vsota izkoriščenega reeskonta medtem le neznatno povečala. Tudi zakona o bilansiranju državnih vrednostnih papirjev se je Zadružna gospodarska banka le deloma poslužila, ker je eno tretjino računa tečajne razlike že odpisala. Višina tujih, temu zavodu poverjenih sredstev dosega brez reeskonta 444,000.000 Din. Reeskont je znašal 31. 12. 1931 8,800.000 Din. Celokupna bilančna vsota izkazuje znesek 473,677.104 Din. Doseženi uspeh je v vsakem oziru zadovoljiv in dokazuje, da je Zadružna gospodarska banka tudi v dobi največje denarne krize dokazala svoje tradicionalno likvidnost in zadovoljila vse zahteve svojih komitentov. Iz vsega tega je razvidno, da posluje zavod previdno tn oprezno in da zasluži tako sedaj kakor tudi v bodoče vsestransko zaupanje, ki ga uživa v najširših slojih našega naroda. 206 in jih je prevzela država, pa se si ožijo v razmerju 8:2. Istočasno je bila objavljena fuzija med hamburško Komen- und Privat-bank ter Barmer Bankverein. Na tp račin so nemške velebanke radikalno rusčistile položaj, ki je nastal zaradi hude denarne ia kreditne krize v drugi polovici preteklega leta. Splošno komentirajo te 6klepe nemških velebank, kot važen mejnik v razvoju in ozdravljenju nemškega bankarstva. = Tudi Avstrija hoče uvesti sistem uvoznih kontingentov. V ponedeljek popoldne se je vršila v Glavni zvezi industrijcev na Dunaju konferenca med zastopniki vlade in zastopniki industrije, na kateri se je razpravljalo o napovedani preosnovi avstrijske trgovinske politike. Večina industrijcev se je pri tem izjavila proti kakršnemkoli uvajanju uvoznih prepovedi. Predstavniki vlade so izjavili, da bi vrašanje uvoznih prepovedi postalo aktualno šele tedaj, če bi se izjalovil poizkus revizije obstoječih trgovinskih pogodb v smislu uvedbe uvoznih kontingentov. V tej smeri bo vlada že v prihodnjih dneh podvzela odločilne korake. — Finančno ministrstvo j* znižalo pr« račun mesta Zagreba. Kakor poročajo iz Zagreba, ie finančno ministrstvo vrnilo letošnji proračun mesta Zagreba banski upravi, da ga dostavi mestnemu načelst^u. Proračun je finančno ministrstvo bistveno reduciralo, in sicer za 15.8 milijona Din. od 146.7 na 130.9 milijona Din. — Izplačevanje dobitkov osmega pre-mijskega žrebanja obveznic za vojno škodo, ki je bilo 16. in 20. t. m., bo vršil v smislu pravilnika samo oddelek držuvn h dolgov in državnega kredita v Beogradu. Dobitki pod 100.000 Din se po tem pravilniku lahko predlože v izplačilo tudi preko davčne uprave, dobitke nad 100.000 dinarjev pa izplača neposredno donosilcu edino blagajna oddelka državnih dolgov in državnega kredita. Izplačevanje se začne 16 marca t. 1. Na podlagi zakona o izplačevanju vojne škode, se pri izplačevanju odbije 10 odst. za fond vojnih invalidov. Dobitki zastarajo leto dni po izvršenem žrebanju, torej 16. februarja 1033. — Vinska razstava v Ljutomeru. Vinarski podružnici v Ljutomeru in v Gornji Radgoni priredita v sredo 9. marca vinski sejem :n razstavo vina v dvorani g. Julija Strasserja. gostilničarja v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo vina iz vsega ljutomerskega sreza, pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center ljutomerskih goric in kot križišče železnic >za tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega obstoja za vinski sejem in razstavo v tem mestu veliko zanimanje, tako med vinogradniki kakor tudi med tuzemskimi in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomersko-ormoškega, gornje-radgonskega in štrigo\rskega vinskega okoliša, da razstavijo svoja vina, kajti na ta način se bodo vinski kupci lahko prepričali o izvrstni kakovosti letošnjega l.mtomerčana. Vinski producenti v omenjenih okoliših, ki žele razstaviti svoja vina, naj to prijavijo najkasneje do 25. februarja v pisarni mestne občine Ljutomer. Tam se tudi sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati do 5. marca, in sicer od vsake vrste 3 steklenice po 7/l0 I. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Na izbiro bodo izvrstna vina iz mešanih nasadov, kakor tudi sortirana vina in vse vrste najfinejših specijalitet iz vsega vinskega okoliša. Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce, gostilničarje in druge, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izborni kakovosti tukajšnjega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cenah. — Dobava. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje dobavo centralne kurjave in vodovodnih naprav za zdravilišče Radio-Terma v Laškem. Opozarjamo ua tozadevni oglas. — Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani siprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 1370 komadov grafikonov. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 65 komadov stolov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2500 kg tračnikov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg sive barve, 1500 komadov vijakov z maticami. 600 kg železa, 12 m; klobuč^vi- ne, ključavnic itd. Direkcija držamega rudnika Breza sprejema do 3. marca ponudbe glede dobave 100 m brodarskih verig, do 10. marca pa glede dobave 100 m transportnega traku. Direkcij« državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. marca ponudbe glede dobave 140 komadov iežajev, /00 komadov jeklenih lopat za premog. 100 komadov radarskih želez in 25 komadov rudarskih čohaL Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 17. marca --o-nudbe glede dobave instrumentov za -ner-jenje. Direkcija državnega rudaika Zenica aprejema do 24. marca ponudbe glede dobave stekel za bencinske svetif^e. Dne 21. marca se bo vršila pri upravf policije v Sarajevu ofertna licitacija glede tk-ba-^c uniform zn policijske organe. (Predrzni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOD Borze 23. lebr. Na ljubljanski borzi sta se devizi New-york in London danes ponovnp nekoliko dvignili. Tudi devize Amsterdam, Berlin. Praga in Trst »o bile nekoliko čvrstejše. Na zagrebškem efektnem tržišču notirn Vojna škoda nadalje nespremenjeno; promet je bil za kaso po 248 in 249, za marc po 247 in za april po 246 in 247. Za dolarske vrednote je nadalje precej zanimanja in so bili zaključki v 7°'« Blairovem posojilu po 46.50. 46.625 in 46.50 ter v 8» Blairovem posojilu po 52.75. 53.50 in 54. Trgoval«* so se še 6"/c begluške obveznice po -10 in 41. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2272.81—2274.17, Berlin 13?,1.59—1342.39, Bruselj 782.97 do 786.91. Curih 1095.85 — 1101.35. London 194.53 — 196.13. Nevvvork ček 5598.31 do 5626.57, Pariz 221.21-222.33. Praga 1.6G.22 do 167.08. Trst 291.85—291.25. Zagreb. Amsterdam 2272.81 — 22S4.17, Bruselj 782.97 — 780.91. London 194.53 do 1SG.13. Milan 291.S5—294.25, New-York kabel 5620.31—5G48.57. New-York ček 5598.31 do 5626.57. Pariz 221.21 - 222.m, Praga 166.22—167.08. Curih 1095.85—1101.35. Curih. Beograd 9.05. Parii 20.1875. London 17.80, New7ork 512.87, Bruselj 71.45, Milan 26.68. Madrid 39.50, Amsterdam 207.4P, Berlin 121.72. Stockholm 98.75. Oslo 96.50, Kobenhaven 97.70. Sofija 3.71. Praga 15.17, Varšava 57.45, Bukarešta 3.05. Elekti. Zagreb. Državne vrednote: Votna fkod* 248—249, za marc 246—24S, za april 246 dn 248. 7V» investicijsko 58 den., 4*/e agrarn« 28—31, 6Vo begluške 40.75—41.50. T0'« Blair 46.50—46.75. 8c'o Blair 53—53.50. 7°/« Drž. hip. banka 50.25—51.50 Beograd. Vojna škoda 247. 248 zakT]„ ra februar 247.50, 24S zaklj., 7*/» investicijsko 60.50. 61 zaklj.. 4«'« agrarne 31 zaklj., begluške 41.75—42. 8»'. Blair 55 bL, 7«'. Blair 47. 47.50 zaklj.. 7*'« drž. hip. banka 51 zaklj.. Narodna banka 4920—5000. Dunaj. Bankverein 11.40. EskomptegeseH. 1K, Dunav - Sava - Jadran 14.10. Staatsei-penbahngesell. 17.95. Trbovlje 33.50, Alpin«*-Montan. 13.40, Sečerana 26. Blagovna tržišča 7ATO + Chieago, 23. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 58.25. za maj 61.625, za julij 63.375, za september 65; koruza: za marc 36. za maj 40.25, za julij 43. m september 44.125; rž: za marc 43.125, za maj 46.375. za julij 48.50. za september 50. 4- TTinnipeg. 23. februarja. Začetni tef;i-ji: Pšenica: za maj 68.50. za julij 70; za oktober 72.125. + Novo?adska blagom* borza f23. t m.) Tendenca stalna. Promet 31 vagonov. Rž: baška 165 — 170. — Ove«: baški sremskt. banaSki 125 - 130 Jefmec: bašk in sremski «3'64 ks 125 - 130; baški in sremski. pomladni. 67/68 ks 150 — 1W. Koruza: baška 73 — 75; okolica Som bor 74 _ 75: sremska za marc - mai 79 — Si; banaška 71 — 73: sremska 73—75; premika parit. Sid 75—77. Moka: baška in banatska »O-zg«, baška in benat »0g< 360 do 380: >2 540 — 360; »5« 305 — 315; >6« 255 do 265: »7< 190 _ 200- vS« 122 50 - 127.50 -Otrohi: baški in sremski 85 — 90. banatski 80 _ 85 Fižol: baški. 9remski. beli. br»»* vreče 180 - 185 4- Somborska blagovna borza. (23. t tn.) Tendenca stolna. Promet 98 vagonov. Rž: baška 156—150. Oves: baSki, sremski, slavonski 125 — 150. Ječmen: baški in sremski. epomladm, 67-68 kg 150 <-.o IGO. Koruza: baške 73—75; ra marc-maj 78 do 80. Moka: baška »Og« in »Ogg« 300 — "580 »2« 340 — 360; »5« 305 — 315; »6< 255 do 265: »7. 190 - 200; »8« 122.50 — 127.50. Otrobi: baški 85 — 90. ■+• Budimpeštangka terminska bonea C23. t m.) Tendenca čvrsta, le ia rž slabša; pro-med sreden. Pšenica: za marc 12.42—12.43, za maj 13.42 — 13.43: rž: r.a marc 14.22 do 14.25. za maj 15.10 — 15.15: koruza; za maj 14.76 — 14.77. i Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! a Radikalna reorganizacij* nemških velebank. Po dolgotrajnih pogajanjih so bili v ponedeljke objavljeni sklepi glede reorganizacije nemških velebank. Deutsctie Bank Diskontogesellschaft, ki je kakor znano največja banka v Nemčiji, je pri svojih deb"torjih in na vrednostnih papirjih odpirala 275 milijonov mark. Ta odpis je bil izvršen zelo rad'kalno, in sicer iz tihih rezerv, odprtih rezerv, poslovnega dobička in deloma iz delniške glavnice, ki se ima zmanjšati v razmerju 5:2 ns 72 milijonov mark in zo-pot povišati na 144 milijonov mark. Ostali dvo videbanki D^rmstSdter und National-hauk /Dariatbank) in Dresd^nerbank. na katerih je sedaj v znatni meri udeležena država, sb združita v en denarni zavod, ki bo imel 220 milij. mark glavni«. Cb fuziji s« temeljna glavnica bank reducira v raz-inariu 10 : 3. Prednostne delnice Dresde-ner banke, ki ao bile izdane b»ni ▼ jeneuj Za šole in učitelje važno! OBJAVA • Veliki »Prosvetni šematizem«, t. j. šematizem resora ministrstva prosvete, knjiga L Osnovni pouk (ljudske in meščanske šole) je izšel. »Prosvetni šematizem«, knjiga L, vsebuje vse, kar spada v Osnovni pouk, tako: L Zakon o narodnih šolah s tolmačem, IL Zakon o meščanskih šolah, HI. Spremembe in dopolnila o zakonu o narodnih šolah, IV. Vse predpise, pravila, pravilnike in uredbe ministrstva prosvete, ki so danes v veljavi, V. Uradniški zakon, predpise o potnih in selitvenih stroških, predpise o ureditvi osebnih odnošajev učiteljstva, stanovanju in kurjavi učiteljev itd. itd., VI. Pravila o polaganju praktičnega učiteljskega izpita in drugo, VII. Prosvetno upriavo (centralno, banovinsko in inšpektorate), Vin. Prosvetne ustanove, IX. Staležko organizacijo J. U. U. napram Čl. 76 č. z., in za tem X. Državni šematizem celokupnega učiteljstva. osnovnih, meščanskih in nižjih strokovnih šol, z najnovejšimi razmeščenfi in nastavitvamL Ta šematizem obsega vse banovine, vključno upravo mesta Beograda s Pančevom in Zemunom in se odlikuje po absolutni točnosti, ker je revizija, statusa izvršena po šolskih srezih po stanju, zaključenem na dan SO. XL 1931. »Prosvetni šematizem« je največje delo te vrste dosedaj v naši državi, obsegajoče 1200 strani, a cena mu je za učiteljstvo in državne oblasti samo Din 60.— za komad brez poštnine. Kdor pošlje denar naprej, ne plača poštnine. Učitelju in šoli ni razen te knjige potreben več noben zakon aK kaka druga pomožna knjiga, ker je »Prosvetni šematizem« univerzalni priročnik, ki vsebuje vse, kar potrebujeta učitelj in šola v praksi. Razen tega se bo vsako leto tiskal na temelju tefa šematizma dodatek o nastalih spremembah v statusu, zakonih, uredbah itd. Knjiga je tiskana v latinici, v ekavščini. Zagreb, dne 20. februarja 1932. 2494 Iz uprave drž. pov. nakladne knjižare, Šolski oddelek Gunduli«eva uL 24 — Br. 6474/32. Iz življenja in mta Polet ▼ Afriko z Jeklenim letalom Jekleno letalo, s katerim sta poletela v Afriko znani prekooceanski letalec Coste in Sclmeider, glavni tajnik francoske zračne unije Dleta in osebnost AH bo prišel čas, ko bomo mogli spreminjati svoj značaj ali svojo osebnost z dieto? Cas, ko se spremenijo zagrenjenci, nezadovoljne® in skeptiki samo s smotre-»im zauživanjem slaščic v optimiste? čas, ko nam bo zdravnik zapisal samo določeno dieto, da bomo postali srečnejši, prilagodi jivejši, prijaznejši in prikupljive jši ? In ni tako fantastično, kakor bi se videlo na prvi pogled. V psihološkem laboratoriju Colgatske univerze se bavi dr. Do-nald A. Laird z vrsto eksperimentov, da bi dognal učinek znanih živil na osebnost. Za te poskuse so se mu postavili na razpolago študenti sami. Uspehi kažejo na -podlagi zapiskov in razpredelnic, da ob-a to ji jo dejansko določene zveze med našo hrano in našo telesnostjo ter duševnostjo. Dr. Laird pripoveduje naslednje: >Psihologi in biokemiki so ml poročali e kakšnih dve sto raziskanih primerih, ki »o me utrdiii v prepričanju, da sta kemija telesa in kemija živil v najtesnejši zvezi. Videti je, da so tako normalne kakor abnormalne poteze v značaju v mnogih primerih v zvezi s hrano. To vodi seveda do vprašanja, da-11 ima duh odločilen vpliv na telo ali telo na duha in da-11 sta duh hi telo le različna pojava iste stvari, ki jo imenujemo osebnost. A to je vprašanje, ki bo zanimalo prej filozofe in dokončni odgovor — če je dokončen odgovor sploh mogoč — ne bo spremenil čudovitih dejstev, ki jih je ugotovila znanost.« Zanimiv posledek raziskovanja ▼ tem področju je pred kratkim objavila ameriška Zdravniška zveza. V svojem poročilu pravi: -Ljudje, ki vodijo tako zvano dvojno življenje ali ki trpijo zaradi razdvojenosti sosebnosti, fcnajo običajr-» premalo kisiaa v živčnem sistemu, dočim lakirajo mnoge duševne bolezni od pomanjkanja žvepla in železa v možganih. Poskuse, ki so jih v tem smislu napravili ▼ bolnišnici sv. Elizabete v Washingtonu, so pokazali očitno, da se je stanje duševnih bolnikov, ki so jim dajali manjkajočih kemičnih prvin, znatno izboljšalo.« Dr. Laird je povedal še to: »Energična, živahna osebnost Je po sto-51 naravi odvisna od hrane, ki vsebuje primerne količine joda Ribe vsebujejo dosti joda in zato je mogoče, da je veseli družabnik prijatelj rib. školjk in rakov. Dr. Gilbert J. Rich je odkril, da kažejo razdražljive osebe alkalične reakcije v siliti kakor v krvi. Ali je mlajše pokolenje to razdražljivejše, ker vsebuje njegova vsakodnevna hrana preobilico p!ka!ič?j"h soli ? In bo razdražljiva oseba postala TuirnejSa, če bo začela zauživati samo še Iztrebijevalec moskitov Profesor Thomson, eden izmed odločujočih činiteljev pri družbi General Electric Company v New Yorku poroča, da je iznašel novo pripravo za iztrebljevanje moskitov. Boljši od V3eh tekočin in preparatov, ki se uporabljajo za zatiranje moskitov, je Thomsonovo električno brenčalo, ki posnema glas samic moskitov in jih privabi k sebi. Z brenčalom je zvezana naprava, ki proizvaja do 2500 stopinj vročine Fahrenheita. Thomson je delal lani posku-ske z moskiti in je dosegel, da so nasedali njegovemu brenčalu, nakar jih je pomoril z visoko temperaturo. Zdaj dela učenjak na napravi, ki se bo z lahkoto postavila v vsakem stanovanju, tako da bo mogoče nadležne moskite z njo popolnoma iztrebiti. Dovolj bo, da se bo zvezala z električnim tokom. jajca, na pol surovo meso, kašo, pšenico, riž in gnjat? Ta vprašanja je treba vzeti čisto resno, ker Richove posledke potrjujejo tudi posledki dr. Starra s Pennsyl-vanske univerze in dr. Rautha s Katoliške univerze. V laboratorijskih raziskovanjih »o dosegli najzanimivejše rezultate po eksperimentih s slaščicami, že pred temi poskusi je znanost razveljavila stari predsodek, da slaščice kvarno vplivajo na nas. Nasprotno je res. Kemiki in fiziologi so medtem še odkrili, da vplivajo slaščice dražilno na želodčne sluznice in tako pospešujejo prebavo, dalje pomirjajo utrujene živce in napravijo človeka veselejše-ga.« Dr. Laird veruje, da ima dieta po vsej verjetnosti velik vpliv na svetovno zgodovino, na mišljenje narodov, njih značaj in politiko. Na nekem mestu piše: »V ogljikovih hidratih je vsaj del razlage za razvijanje energij, aktivnosti in odpornosti proti utrujenosti. Ribe in ribje olje, ki so bistvena hrana Eskimov, tropska sadežna in mlečna hrana orientalcev pojasnjujejo vsaj deloma lenobo teh ljudstev, čeprav vplivajo pri tem seveda tudi drugi vzroki.« Trajnost časopisnega papirja Dnevni tisk pomeni glavni zgodovinski vir za umevanje naše dobe. Poznejši raziskovalci sedanjih let bodo predvsem navezani na dnevnike. Zato si delajo strokovni krogi v Evropi in Zedinjenih državah resne skrbi, ker ne vedo, kako bi ohranili to gradivo bodočim pokolenjem. Sedanji časopisni papir se pripravlja iz lesa, zato t kratkem času razpade v prah. Cez nekaj desetletij bodo vsi v knjižnicah shranjeni dnevniki nedvomno popolnoma uničeni. Državni kemični laboratorij v Zedinjenih državah je zdaj po večletnih poizkusih objavil, da ni sredstva, ld bi rešilo časopisne zaklade javnih arhivov. Ta ugotovitev je posebno usodna, ker pomeni, da se bodo kmalu sesuli v nič vsi dnevniki od leta 1873. naprej. Starejši dnevniki so se tiskali na močnem, iz platnenih cunj pripravljenem papirju, ki traja stoletja. V letih 1870. do 1873. ga je nadomestil papir iz lesa. Njegova življenjska doba je pri kraju. Samo nekateri ugledni dnevniki, kakor »Times« ali >Ma-tin«, natisnejo posebej za knjižnice po več izvodov vsakega letnika na trajnem platnenem papirju. Knjižnice poznajo samo en način obvarovanja dnevnikov pred razpadanjem. Prelepijo vsako polo na obeh straneh s prozornim japonskim svilenim papirjem. Tega sredstva se poslužuje wa-shingtonska kongresna knjižnica, kar pa Je zelo zamudno in drago. Zgodovinarji vseh panog bi bili jako hvaležni izumitelju, ki bi utegnil podaljšati življenje časopisnega papirja. Smrt le Buiisena V Londonu je preminil 80-letni s!r Mau-rice le Bunsen, ki je bil 1913 in 1914 angleški poslanik na Dunaju. JPokojnik Je bil nemškega rodu. Njegov ded je bil od 1852 do 1859 pruski poslanik v Londonu, njegov oče pa je služil v pruski armadi kot častnik. Maurice le Bunsen se je posvetil diplomatski karieri. Zastopal je Anglijo v raznih deželah Amerike in Evrope ter Azije. 1913 je prišel kot naslednik poslanika Cartwrighta na Dunaj, kjer je 13. avgusta 1914 po nalogu svoje vlade izročil Avstro-Ogrskl angleško vojno napoved. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Najbolj okreten avto Ameriški mehanik Erik Kjerp iz Michigana je predelal svoj stari Fordov voz tako, da se dado z volanom obračati hkrati s sprednjima tudi zadnji dve kolesi. S tem J« dobil avto tolikšno okretnost, da se lahko obrne na najskromnejšem prostorčku Zdravljenje zob brez bolečin V >ZahnM.rztliche Rundschau« piše prof. dr. Jung (Berlin) o novem načinu plombiranja zob, ki ga je izumil dr. Schroder. Na prvi pogled mora strokovnjaka osupniti, če prične kdo ruvati pri temeljih znanosti in je prav naravno, da so se tudi proti Schroderjevi metodi pojavili dvomi, saj je bila vendar najnatančnejša odstranitev zadnje sledi gnilobe glavni pogoj za žalitev zoba, da se preprečijo ponovna gnitja. Sam sem imel priliko, piše prof. Jung, pred kakim pol letom, da sem eden prvih dobil od Schroderja navodila in poizkusni material. Zato lahko poročam iz lastne izkušnje. Schroder je delal prve poizkuse tako, da je obesil za palec dolgo rezino te- Anglija izvaža zlato Prvič po ukinitvi zlatega standarda je poslala Anglija zlato v Amsterdam, pač dober dokaz za okrepitev angleške finančne moči lečjega mesa pod zamašek ▼ steklenico, ▼ kateri je bila raztopina smole kremenčevega estra, tako, da je segalo meso v raztopino. V 24 urah je raztopina prepojila meso, da Je izgledalo kakor kapnik iz podzemske jame: sivkasto bela in trda masa. Ta vpliv nekaterih kremenčevih spojin na organska tkiva je dal Schroderju pobudo k poizkusom, kako utrditi zmehčano in na-gnito zobnino in jo obvarovati pred nadaljnjim razpadom. Poizkusi so zelo dotoro uspeli in »o Imeli za učinek izdelavo preparata iz kremenčevega estra, ki ima to odlično lastnost, da prepoji brez bolečine ln brez vsake težave gnile zobne mase. Treba je le votli zob Izbrizgati s toplo vodo, ga posušiti s pivnikom in vročim zrakom, nato pa kaniti vanj kapljo Schroderjevega preparata, da se vleze v kariozno maso. V dveh do treh minutah se vkapanje še enkrat ponovi. Votlina se nato zamaši z namočeno vato in zapre s fosfatnim cementom. Pri plitvih zgnitnlnah pa vata lahko tudi odpade. Vložek ostane v zobu 24 ur do enega tedna. Ko ga odstranimo, vidimo, da je gnila zotmina sivorjava, otrdela in da je odstopila od robov še zdrave zobnine. Sedaj to maso odstranimo skoraj brez vsakih bolečin, sloj nad pulpo (živcem) pa pustimo kot za izolacijo na dnu votline. Zob zapolnimo s cementom in plomiba je gotova. Naravnost presenetljiv je poizkus na zelo gnilih kočnjakih šestletnega boječega otroka, kjer je bilo treba mnogo prigovarjanja, spretnosti in celo injekcije pri dosedanjih načinih plombiranja. Jasno Je, da je ta nova metoda prav prikladna za zdravljenje gnilih mlečnih zob. Posebna prednost novega sredstva pa je, da moremo brez posebnih bolečin ohraniti tudi zelo tanke in občutljive zobne vratove, jih utrditi in obvarovati pred razpadom. Po mnenju prof. Junga bo omogočilo novo sredstvo praktiku, da se preusmeri pri velikem Številu vseh bolnikov v prilog novi neboleči metodi. Novo sredstvo je že prišlo na trg in se prodaja pod imenom »tirana!«. iČJA SRAMOTA ZA ČLOVEŠTVO so in ostanejo poleg čarovniskih VAMPIRSKI PROCESI ki jih ne morejo zbrisati vsa bodoča tisočletja. Vera v vampirje spada med najstrahovitejše in najostudnejše izrodke človeške domišljije. JE VAMPIR? Vampir je mrlič, ki ne razpade v grobu, ki nima miru, zapušča zato svoje zadnje bivališče, straši in mnči ljudi in živali ter živi od njihove krvi. Vse to morete čitati izpod strokovnjaškega peresa v ilustrirani seriji člankov, ki prične izhajati v tedenski regiji »ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 in stane mesečno Din 8.-. trimesečno Din 20.—, posamezne številke Din z po vseh večjih trafikah. Indija še vedno ni pomirjena Domači policisti razganjajo demonstrante v Belhlu z bambusovimi palicami Duševno življenje žuželk Modema znanost Je povsem spremenila naše nekdanje naziranje o žuželkah. Nekoč so Jih postavljali v vrsto živali na razmeroma nizko stopnjo, a že njihovo visoke razvito družbeno življenje bd moralo govoriti tudi za visoko razvit tatelekt, ki morda ni last posamezne živali kot taktne, pač pa vse kolonije. Najnovejši poskusi pa » poka«* tnffl pri posamezni živali zadržanje, ki ga je treba označiti za tako jasen izraz razumnosti, kakršne ne bi iskali niti pri visoko razvitih sesalcih. Posebno zanimiv je poskus, ki ga je Izvršil dr. Frank Lutz z naravoslovnega muzeja v New Yorku. Vzel je ličinke neke muhe, ki žive v ▼odi in si tu gradijo kokonom podobna domovanja. Kokonl sestojijo iz svilnatih nitk in Jih ličinke ene vrste utrdijo s peščenimi zrnci in podobnim, druge pa z majhnimi koščki listov, vejic itd. Dr. Lutz je postavil sedaj ličinke, ki gradijo s peščenimi zrnci itd. v vodo, v kateri so bih koščki gnijočega lesa, listja ln podobno, ličinke druge vrste pa v vodo s samimi peščenimi zrnci, kamenčki itd. Milijonletja so ličinke prve kot druge vrste gradile izključno s svojim običajnim materialom in razmere, v katere jih je postavil raziskovalec, so bile prilično podobne onim, v katere bi zašel Hotentot, ki bi ga nenadoma prestavil na Groen-land in bi od njegp pričakoval, da si bo začel graditi snežno hišo kakor Eskimi. A vendar bo Učinke prehfi« to težko Izkušnjo. Zgradil® so si domovanje s pO' vsem neobičajnim materialom in podedovana navada se je kazala le t tem, da so ličinke, ki gradijo običajno s peščenimi zrnci, razgrizle liste ▼ drobne koščke, ličinke, ki gradijo z listjem, pa so dajale prednost kamenčkom bolj podolgovate ali široke oblike. Drug ameriSki raziskovalec. Ran je v gnezdo določen« vrste os položil oso ist« vrste, toda iz drugega gnezda« Domačinke niso storile tujki nič žalega, lahko s« je v gnezdo tudi stalno naselila. V nekem primeru je Rau celo opazoval, da so ose ranjeno tujko iste vrste skrbno negovale, dokler ni ozdravela. Da bi ugotovil kako daleč sega simpatija za žuželke iste vrste, je Rau položil v neki osir mrtvo oso, ki je že več let ležala v muzeju, ln sicer v ozračju, ki je bilo nasičeno z duhom po kreozotu. Večina domačink se za čudnega gosta sploh ni zmenila, nekatere so se malo razburile, a so ga kmalu ostavile in le neka samica je nenavadno dišeče truplo napadla in ga raztrgala, Cisto drugače pa Je bilo, če Je v gnez» do postavil oso druge vrste. Vse je planilo nanjo in če ni pravočasno utekla, J« bilo kmalu po njej. Tudi če je postav'! mrtvo, po kreozotu dišečo oso druge vrste v gnezdo, je vse skočilo nanjo. Smrt turškega vojskovodje Iz Carigrada poročajo, da Je umrl bivši turški vojskovodja Nuredin paša, ki je 1915 poveljeval turški vojski, ki je zavzela angleško trdnjavo Kut el Amaro pred Bagdadom in ujela njenega poveljujočega generala Townsenda. 1922 se je še enkrat pojavil v zgodovini in je oblegal v turško-grški vojni Smirno. Zadnje Wallaceovo delo Kakor poročajo lz Amerike, je pokojni Edgar VVallace v devetih tednih svojega bivanja v Hollywoodu izgotovil šest filmskih rokopisov. Trije od njih so že filmani. Podjetje, za katero Je delal, mu Je plačalo po 800 funtov tedensko, stavilo pa je pogoj, da mora oddati vsak teden gotov filmski rokopis. Zdravniško spričevalo pred poro*o Francoskemu senatu Je predložen zakonski osnutek, ki predvideva uvedbo obveznega zdravniškega spričevala pred poroko. Spričevalo bosta morala ženin in nevesta predložiti uradniku, ki ga bo zavrnil, če bo starejše kakor štiri tedne. Bat'ova čevljarska vas v Palestini Tomaž Bat'a, ki je nedavno letel v Indokino, se je medpotoma ustavil v Jeruzalemu. že poprej si je bil preskrbel nekaj zemljišča v Jeruzalemu. Tei Avivu, v Haifi in Nazaretu. Zdaj so Batfovl pravni zastopniki začeli pogajanja za nakup zemljišča v izmeri 200 ha v Haifi. kjer se bo začela graditi »čevljarska vas«. Bata namerava zgraditi tvornico ki bo proizvajala dnevno 2000 parov čevljev. V podjetju bo zaposlenih 700 delavcev. Ker imata Sirija in Palestina carinsko pogodbo, bo podjetje lahko Izvažalo čevlje iz ene države tudi v drugo. Da bi se ubranil propagandi, ki jo bodo nedvomno proti nJemu započeli domači trgovci, je Bata sklenil izvažati lz Palestine oranže za svoje delavce v Zlinu. Uvažal bo poleg tega tudi med, ki je v teh krajih zelo poceni. Dnevnik brezposelnega Zavod za narodno kulturo v Varša-ol Js. razpisal večjo nagrado za najboljši dnevnik brezposelnega človeka. Na ta razpis je prejel nad 700 pošiljatev. Posebna komisija bo zdaj začela prebirati dnevnike, odbrala najboljšega in ga daia natisniti v obliki knjige. Smrt in reklama Na Dunaju so te dni delili letake % na.« slednjim besedilom: Boj za šanghaj je dosegel višek Japonska izkrcava nove čete. To pa naj nas ne ovira, da ne bi vsak dan poslušali v točilnici X Izvrstnega jazzban-da. Vina v odprtih steklenicah! Nizke ca-ne! Odprto do 4 .ure zjutraj. Vsak dan ena »Zakaj pa nisi zakričala, ko te je poljubil?« »Saj vendar nisem trebuhijačica!« x a 46 Ma meji sveta Radost se Jo zableščala t njenih očeh. »Bolje bd bčlo — da bi bflo res — in da vse, kar Je resnica — ne bi bilo resic je nadaljevala s trudnim, obupanim glasom. »Življenje bi dala, da ne bi bila nič drugega kakor to, za kar ste me imeli na podlagi onega papirja: nspoštena vohunka in potuhnjena malopridnica. Skoraj vse drago bi bila rajši kakor to, kar sem v resnici. AH se vam začenja s vstati?« »Na žalost vas ne razumem.« Bol, ki j! je ležala na očeh kakor temna rosa, ga je grabila za srce. Čeprav je tajil, se je vendar bal neprijetnih odkriti?. »Razumem m vem samo to, da ste tu — in da sem tega vesel — bolj vesel kakor včeraj — ali davi — aii pred eno uro.« Nagnila je glavo. Sobice se je iskrilo v njenih laseh. N5ene dol-ce, od solz se leskečoče trepalnice so drhtele. A že se je zbrala. Mimo kakor prej je držala roke v naročju. »Ali se boste braniH, če vas poprosim, da mi najprej povejte svojo lastno zgodbo o Johnu Grahamu?« je tiho vprašala. »Nekoliko jo že poznam, mislim pa, da bi mi bilo vse laže, ca bi jo slišala iz vaših lastnih ust.« Vstal je, stopil k oknu in se spet vrnil. Mary se ni ganila; čakala je, da prične. V njenih očeh je bilo isto, vprašanje, ki so ga bile že n»*ne ustnice izrekle. Zelja ga je obšla,' da bi govoril z njo,tako, kakor še ni bil govoril z nikomur — da bi njej edini razodel stvari, ki jih je toliko let nosil skrite v duši. Mary Standisheva ga }e pričakujoče gledala. Tako je lepa bila. da je nehote pridušeno vzkriknil. Nato se je nasmehnil kakor v zadregi »Mislim, da vem, koKkartj je moral moj oče ljubiti mojo mater.* Je bpregororfl. »A ne morem si predstaviti, da bi ram to dopovedal. V to moja moč ne zadošča. Tako mlad sem še bil, ko im je umrla, da mi je ostala le krasen sen. A za očeta ni bila nškoH mrtva, zmerom je živela v njegovih mislih. Ko sem doraščal, je na najinih potovanjih vedno govoril o njej, kakor da naju doma pričakuje m naju bo pozdravila, ko se vrneva. Zmerom bolj živa je postajala njena sRka pred menoj. In srce ni nikoli dalo mojemu očetu, da bi bil predolgo ostal daleč od kraja, kjer ie bila pokopana. Dolinico, kjer je ležala ob znožju nekega hriba, je imenoval svoj dom. Poleti Je tam prepeval slap, nešteto ptic m cvetlic ji je dragovalo — in ves tisti veliki, divji svet, ki ga je tako rada tmela okoli sebe. Tam je stala tudi koča — tista kočica, v kateri sem bil rojen. S hrbtom se je naslanjala na veliki hrib in vse v njej je bilo še tako, kakor Jo je bila pustila mati. Oče je tam glasno govoril se smejal in pel. Imel je jasen glas, ki ga je bilo slišati še visoko v hribu. Časih me je obhajal čuden strah, kadar sem videl, kako resnična je bila tukaj pokojna mati mojemu očetu. Bilo je, kakor da bi mu odgovarjala, in on je smehljaje se stregel na njene besede. A nekam preplašeni se mi vrdite, gospodična Standisheva! Te reči utegnejo biti zdaj res dokaj pošastne za tuje uho, m priznam vam, da sem tudi takrat nekatero noč bedel in želel, da se ne bi lnie nikoli zgodile.« »Tedaj ste se pregrešiti,« je zašepetalo dekle. »Želela bi si, da H kdaj kdo tako čutil zame, kakor je čutil vaš oče za vašo mater.« »A prav to je bilo povod kasnejši tragediji — zgodbi, ki ste jo hoteli slišati od mene,« je rekel Alan in počasi skrčil pesti. »Moč in lakomnost sta kljub pravici neprestano prodirali v najino malo, oddaljeno dolinico ob znožju hriba. Toda oče ni slutil dogodkov, ki so kmalu prišli nad nam. Ko mi je bilo osemnajst let, me Je prvikrat vzel s seboj na potovanje v Države. Pet mesecev sva ostala z doma — njemu je bila ta doba kakor pekel. Vse dni in vse noči Je žaloval in koprnel po moji materi in po našem domku pod hribom, fa ko sra »e vendar že vrnila.. x Spet je stopil k oknu; a to pot nI videl ztotega solnca in tndi Tautuka ni slišal, ki Je kričal pri staji. »Ko sva se vrnila,« je trdo m hladno ponovil,« »ie bil vdrl v mali raj mojega očeta gradbeni oddelek — sto mož — in se v njem maborU. Koča je bila izginila. Izkopali so bili prekop, ki ga slap hranil z vodo, in ta prekop je šel ravno preko mesta, kjer je bil grob moje matere. Oskrunili so ga bili, kakor so od tistih dob oskrunili in razdejali na desettisoče indijanskih grobov. Materine kosti so ležale raztresene v pesku in blatu. In od tistega dne, ko je oče videl te reci, ni zanj več vzšio solnce na nebu. Njegovo srce je umrlo — a on je še živel — vsaj nekaj Časa še.« Mary Standisheva Je bila skrila obraz med dlanmi. VMeJ Je njena ozka ramena, kako so drgetala. »In mož, ki je bdi storil ta zločin, je bil John Graham!« je rekla s čudno brezstrastnim glasom, ko ga je spet pogledala. »Da, John Graham,« je pritrdil. »Bil je tam, zastopal je veHke ameriške interese. Vodja gradbe in mnogi izmed delavcev so se upirali tej oskrumbi groba; nekateri, ki so poznali mojega očeta, sc celo pustih dek), da ne bi bili v nikak j zvezi s tem zločinom. A Graham je imel zakonita pooblastila. Delavci so povedali, da se je ob misli, naj bi ga grob in koča zadržala na njegovi poti, smejal, kakor da bi šlo za dovtip. In smejal se je tudi, ko sva prišla z ode* tom, da bi govorila z njim. Da, smejal se je. Smejal se je s svojim tihim, umazanim smehom — prav tak je bil videti kakor strupena kača. Našla sva ga med delavci. Ne morete si misliti, kolikarfj *©m ga sovražil! Velik Je bil, močan, zabuhel, verižica mu je bingljala na telovniku. Bulječ v očeta, mu je dejal, da je norec, če misli, da bi ga mogel takle grob, ki nikomur nič ne koristi, zadržati pri njegovih delih. Ubil bi ga bil, a oče mi je trdno in mirno položil roko na ramo, rekoč: ,To je moja dolžnost, Alan. Moja dolžnost!' Naši akademiki smučar?! v Švici Nekaj rezultatov o akademskih snročar-»kifc tekmovanjih, ki so se vršila v Grindel- wa4da, smo že priobčili. V naslednjem hočemo podati nekoliko podrobnosti o teh tekmovanjih, katerih so se udeležili, kakor znano, tudi naši akademiku Tekmovanja se je udeležilo 16 moitev, med njimi znana imena, v ostalem pa elita smučarjev akademikov. Mai spor v mednarodni studentski konfederaciji, morda tudi kriza in tudi to, da je težko doseči uspehov na taki elitni prireditvi, je povzročilo, da ni bila udeležba večja. Vsa zahvala pa gre naši javnosti in predstavnikom oblasti, ki >o z denarno podporo omogočile, da se je teh tekmovanj udeležilo tudi moštvo iz Jugoslavije. visokošoloi z ljubljanske univerze. Na naše akademike po Davosu niso več računali. Naši akademiki so se uveljavili po svojih najboljših močeh in gotovo mnogo pridobili na mednarodnem ugledu. Teh tekmovanj se moramo udeležiti vsako leto, ukazati moramo naš napredek zlasti sedaj, ko je na naši univerzi izvedena smu-larska organizacija. Vseh prijavljenih udeležencev je bilo 122. ■ ase visokošolce so zastopali Bervar, Jen- ,, Dečman, Baebler in Kukovec. Prispeli so na predvečer tekme v smuku v Grindel-"w«rid, močno utrujeni od vožnje. Kukovec je prišel šei<} drugi dan. S tem je bilo mo-itvo kompleino za štafeto. Prvi dan je bil smuk. Višina 1200 m na 5 km daljave. Od naših je startal samo Kukovec s startno številko 43. Izmed 5>l tekmovalcev jc bii prvi Neuner iz Inomosta v času 6.10.1. Nadvse častno je odrezal naš Kukovec, ki se je plasiral na 13. mesto v času 7,49. Zadnji je vozil skozi cilj Zum-brunn iz Ženeve v času 13.42.5. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, ie čaja ni bilo, ki so ga bili vsi potrebni. Če primerjamo Kukovčev rezultat z on m najboljšega, treba reči, da je zelo dober. Tekmoval je takorekoč takoj, ko je stopi! z vlaka, dočim so drugi že preje tre-Eiraii na progi. V teka na 15 km so starta!! Baebler kot 7., Bervar kot 10„ Dečman kot 14. in Jenko kot Proga je bila akademsko speljana brez jarkov in ovir z višinsko razliko nad 400 m. Snežne razmere so bile idealne. Na zmrznjeno podlago je zapadlo 15 cm suhega snega. Temperatura je znašala 20 sto« pinj pod ničlo. Naši so bili v modrih dresih z jugoslovensko troboinico na levi roki ter so izzvali splošno zanimanje. Teka se je udeležilo 45, na cilj pa jih je prispelo 37. Prvi je bil, kakor smo že poročali, Holzner Guglijelmo (Turin) v času 1.11.48.2. Naši tekmovalci so prispeli na cilj skoraj vsi skupaj. Prvi od naših se je plasiral Bervar v času 1.22.47.3 14. mesto in Baebler v ča-ko e v času 1.22.30.9 zasedel 13., Dečman v času 1.22.47.3 14. mesto in Beabler v času 1.23.29.1 16. mesto. Najslabši čas dneva je bil 1.33.13.3. Ta čas očividno ni več primeren za Jugosiovene. Ti časi so minuii. Uspeh naših je dober. Dečman se je pritoževal nad slabim mazanjem, istotako^ tudi Baebler. Jenko je omrznil in zaostal. Velika nadmorska višina, oster zrak, prehlaienje in stara napaka, da vedno prepozno prihajamo na mednarodna tekmovanja, vse to je povzročilo, da nismo dosegli boljšega uspeha. Pri stafetne-m teku na 30 km je startalo 9 sta tet. med njimi tudi naša v postavi Baebler , Dečman, Jenko, Bervar, Kukovec. Proga je izpeiiana izredno težko ter je vodila do najvišje točke 2.367 m in do najnižje višine 1.300 m. Prvo mesto je dosegla štafeta milanske univerze s časom 2.42.30.4. Sledile so Inomost 2.45.31.4, Monakovo 2.50.52.S, Eth I. 2.56.42.1, Ljubljana 3.02.07, Cur h 3.06.55. Eth II. 3.09.34.8. Izven konkurence je štafeta SC Grindelwald dosegla čas 2.49.42.6 in štafeta iz Brna 3.0920. Pripomniti je treba, da je Beabler, ki je starta! kot prvi v ljubljanski štafeti, pomagal prvemu konkurentu bernsko štafete, ki se ie na progi ponesrečil. Zaradi tega Je precej izgubi! na času, toda ostali so se dobro držali in tako je ljubljanska štafeta zasedla častno peto mesto. Naš državni prvak v umetnem drsanju Pa!o Schvvab, ki je bil tudi v Grindelwaldu, ni mogel pokazati svojega znanja, ker je bilo tekmovanje v umetnem drsanju odpovedano. Akademska Smučarska organizacija. 4. marca bo tekma v smuku z Zelenice. Prijave tekmovalcev na naslov Stane Brvar, univerza. V zvezi s to tekmo bo relet na Koroško (Kanze^hohe) Odhod iz Ljubljane 3. marca ob 730. povratek v ponedeljek zvečer. Vožnja bo do meje četrtinska prenočišče na Zelenici po 8 Din. Vsi. ki se mislijo izleta udeležiti, naj se brezpogojno vpišejo v Slov planinsko društvo, katerega legitimacija z oblastvenim potrdilom velja kot propustnica. Prijave za izlet sprejema Zdenko Rupnik, univerza. Pri njem se dobe tudi potrebne informacije. Smučarska sekcija Ilirije. Sestanek vseh članov danes ob 18.30 v kavarni Evropi. Po sestanku ob 19. seja odbora. Pol-noštevilno! Službeno iz LNP. Danes v sredo re vsi, da 6e sigurno sestanka udeleže. Oni, ki imajo še opremo doma, moraio isto brezpogojno prinesti 6eboj. Vsi polnoštevilno. §okoI Celjska sokolska župa Celje, 23. februarja. V nedeljo dopoldne se je vršila v rWi dvorani Narodnega doma letošnja glavna skupščina celjske sokolske župe. Od 58 Je poslalo zastopnike 52 društev. Starosta br. Smertnik je pozdravil saveznega zastopnika br. Lacka Križa iz Zagreba m vse ostale navzoče. Z enomimutnim molkom je bil počaščen spomin preminulih sokolskih bratov Scheinerja, dr. Mergenthalerja, Alojzija Urši ta, Branka Palčiča, Maksa Detička, Janka Lešničarja in Ivana Krajn-ca. Krona vsega dela in truda žuipne up. a ve je bil sijajno uspeli župni zlet, ki se ie vršil lani junija v Celju Starosta je nato podrobneje opisal razvoj župe in včla~je-nrh društev. Velik napredek je bil dosežen s sinotrenim, res vzornim sokolskim delom. Poročila Strpnih funkcijonarjer eo bila »prejeta večinoma brez debate. S posebno pohvalo so navzoči sprejeli izvajanja tajnika br. Franceta Cepina, načelniško br. Toneta Grotbelmka in načtlničino s. Almi-re Grudnove. Nato je bilo v debati poročilo blagajnika br. Wltavskega, ki mu j«s skupščina izglasovala absolutorij, enako vsej upravi. Odobreno je še bilo poročilo matrikarja br. Stanka Perca, nakar se je vršila razprava o številnih tehtnih predlogih, ki jih je i znesla pred skupščino župna uprava. Sklenjeno je bilo, da se letošnji župni zlet sploh ne bo vršil, pač pa okrožni. Župa je razdeljena n« 5 okrožij, ki pa nimajo lastnega tehničnega in upravnega vodstva. Vršili ee bodo okrožni zletl po sporedu, ki ga bodo določila okrožja sama. Za tekoče leto je bil določen prispevek žu-pi po 5 Din za vsakega člana. Breziposolni člani v slabem po'ož«ju so prispevka oproščeni, kar se bo skušalo doseči tudi glede saveza. Skušalo se bo tudi organizirati sokolsko pevsko žiupo po vzorcu gorenjske posestrime. V kratkem se bo vršila v Celju konferenca vseh društvenih prosvetar-jev celjske župe. Župna uprava je ostala 6koro nespremenjena, župni načelnik je br. Rudolf Poljšak, I. namestnik br. Tone Grobelnik, drugi pa br. France Klim iz Zagorja. Novi prosvetar je br. Branko Žemljic i-z Celja, predsednik razsodišča pa br. dr. Neodl. Na področju celjske župe je bilo prirejenih 47 javnih nastopov, obstoja 7 Sokolskih domov, trije se pa še gradijo. Prav lepe rezultate so dosegle lani čanice, ki so s tem pridobile trdno podlago za praški zlet Vendar pa bo pri članih in pri članicah potrebno veliko vaje in volje, da bodo dostojno predstavili naše Sokolstvo pred severnimi brati in tudi pred mednarodnim telovadnim svetom, ki bo navzoč v Praigi. Z upa šteje 3964 članov in 1704 članice, 870 RAZPIS Županstvo občine Dobrnlče, srez Novo mesto, razpisuje mesto OBČINSKE BABICE s sedežem v Dobrničah. Letna nagrada znaša Din 1.800. Kolkovane prošnje je vlagati pri županstvu do 15. marca 1932 in jih opremiti z običajnimi dokazili. Županstvo občine Dobrnlče 20. februarja 1932. 2506 Zupan: GRMOVŠEK. moškega in 555 ženskega naraščaja. 1976 moške in 1766 ženske dece, skupaj tedaj 10.835. Radio Izvleček iz programov Sreda, 24. februarja. . LJUBLJANA: Opoldanski program odpade — 17.30: Salonski kvintet _ 18.30: ' Morje. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna I ura. — 20: Uvod v glasbo. — 20.30: Prenos ' delavskega prosvetnega večera iz Delavske zbornice. — 21.30: Komorni večer: ga. Brandlova, ga. Lobe - Folgerjeva in g. Stn-tof — 22.15: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12:05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. _ 20: Narodne pesmi. — 20 30: Klavir. — 21.20: Nabožna •dasba. _ 22.30: Poročila. — Lahka godba. 1 ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Popoldanska glasba — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 16.10; Koncert iz Mor. Ostrava. — 19.20: Prenos lz Brna. — 20.20: Pesmi. — 21: Estonski večer. — BRNO 16.10: Koncert i* Mor. Ostrave. — 19.20: Godba na pihala. _ 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.30: Lahka glasba. — 20.15: Zborovska petje. — 21.15: Orkester. _ 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kvartet _ 12.40-Plošče — 17: Holandska glasba. — 20.0o: Šlagerji. — 21.15: Nabožna glasba. — 22.20: Godba ra ples. - BERLIN 20: Orkestralen koncert iz filharmonije, _ 21.10: Mešan program. — 20.30: Operete. 23.30: godba za ples. KONIGSBERG 15.15: Dunajska glasba. — 18.25: Zborovsko petje. — 20: Opera. - 21.10: Lahka glasba. _ 22.30: Iz Berlina. — MUHLA-CKER 17.0®: Popoldanski koncert — 20.0o: Operetna glasba. — 21: Literaren program. _ 21.35: Orkester. - BUDIMPEŠTA • 20.30: Dramski večer. — 22.30: Plesna glasba. — RIM 17.80: Vokalen in instrumentalen koncert — 20: Plošče, — 21: Prenos opere iz gledališča. Zobje bolj beB tri nijanse v treh dneh IfKemr at M} mopmefm k« fct m zobj« gr bw« a»H umlnt paste u Bob«. M)«« ugocaMja tw mikrobe in beli »Mm m > ntj&nae r S dneh. &> t»t— ter Koijn<»a na, mM HeOuei m •obe. V fcnMHrtk« m pMtt pretrari r »attMpt&oo pea» v aanrel«, ki popolnost* čisti io ■kiM ywok baletni. Uporabite ta pe*topek: Vaš io odkril Vaie rtUU*. a»>briiui spričevali, iščem }<ogo.?no spričevalo od g. -upnika, da je pošten in -.r-ezen delavec. Tovarniški c elarci so izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Štev. 24«. 6330-1 Dežnikarskega pomočnika 'a 2 mesecev, proti 7-511 Din tedensko plačo «p?»jmem takoj isv«a Lj uhane. Na&iov oove osladni -»Idelei »Jutra«. 6240-1 Knjigovodinjo •amostojao, veščo sloven-SKtga,, srbohrvaškega ta ■lemškega jezika, stenografija ter strojepisja, išče and-jetrijsko podjetje. Upo-itevale se bodo le ponudbe * navedbo referen« in za-bf-rv, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigo-»odkinja«. 6258-1 Žensko pridno in pošteno, ki bi iuhala za 2 »sebi in po-drugih del delala tu--i vrtna ter opravljala 2 kravi, sprejmem s 1. majceni v stilno službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6263-1 Šiviljsko pomočnico samostojno, z dobro prakso v konfekciji, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddoiak »Jutra« pod šifro »219«. 6219-1 Modist. vajenko sprejmem takoj. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 6233-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega bubi štuc«rja sprejmem pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šitro »g-oštanj«. 62&&-1 Majerja poročenega, bres otrok, sprejmem takoj na posestvo K-rautbergar, Začret — Celje. 6300-tl Gospodično z zna-njem srbohrvaščine, nemščine in začetnega pouka v klavirju, išče družina v Subotici. za vzgojo dveh fantkov. Ponudbe s pogoja in fotografijo na oglas. oddelek »Jutra« pod »Subotšca«. 6306-1 Potniki Kdor išče mosta pol sika, plača u mak« b-jsedo 50 par; «a dajanj« ki,- lova »ii aa iifro 3 Dw. — Kdor sprejema potnike, pla 6a W-*lja.Da, Stari trg št. 21 115-6 Avtotaksi! V večjem Industrijskem mestu Slovenije se proda dobro vpeljano avtotaksi 6-clllndersko Limuzino, zelo dobro ohranjeno s koncesijo, po dogovoru tudi uporabo garaže ln sobico za stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 6097-6 Orehovo jedilnico razno drugo pohištvo ia dobro ohranjeno starinsko garnituro (Medallion) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5855-6 Pozor kmetovalci! Za spomladansko gnojenj* proda mavec (gips). do kier zaloga traja, po Din 25.- za 100 kg Rudoll Dergan, trgovec, Laško. 5943-6 Sopotnika za potovanje po Sloveniji z avto-limuzino, z majhno kolekcijo sprejmem proti majhni odškodnini. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Ugodna prilika«. 6293-5 Zaslužek Kdor t » « « tasluika, plača ta raako besedo 50 par; ia naslov ali Šifro S Dio. — Kdor a a d i taaiuiek, pa ia vsako besedo 1 Din. ca dajanj« oaslova aH sa iifro pa S Dia. (S) Vsi ld iičete zaslužek, pridite aii pišite na: >Kasofix«, Ljubljana, Salendrova 6, za prodajo »Rasofii« za britje brez britve in aparata. 6275-3 Pouk tfesHMla l Dia: j. Naslov v •.-»e lasnem cddelkn »Jutra« 6270-1 Služkinjo «wejm-em v kuhinjo. — Štreliška ulica štev. 10. 6271-1 Oglasi trg. značaja p« 1 Dia be*eda; aa aa ;a7t je naslova aH ta Šifro 5 Din. — Oglasi »obalnega inačaja pa vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za šifro pa 8 Din. fffl Valvasor Kupim vezan aLi nevezan IV. zvezek. Prodam pa cel iz-i-od, tudi posamezne dele. Naslov pove oglasni oddelek »Ju-tra«. 6237-8 Knjigo dr. Vošnjaka »Pobratirni in Spomini« kupim. Ponudibe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »St. 25«. 6292-8 Edgar Rice Burroughsj Tarzan, kralj džisnslr 138 Ko Je postreli! puščice, Je Tarzan obnovil svojo zalogo in se v ta namen vrnil v vas, ob času, ko so imeli črnci krvavo Iju-dožersko slavje. Ta novi dokaz, da jih zasleduje nevidna meč, jih je navdal s silnim strahom. Na povratku Je Tarzan srečal levinjo Sabor in Jo ubil z eno svojih strupenih puščic. Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vr®ta k^ po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Dio in čisti puh kg "sija po poštnem povzetja L. po 250 Din razpošilja Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 22-6 Stensko ogledalo veliko in lepo, kakor tudi mizo za krojenje obojo primerno za modni atelje, pooeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6236-6 Peki! Preie po ugod.ni ceni proda Borjaočič, Mo«te — ob Mladinskem domu. 6254-6 Novi pulti ia manufakturne steiaže poceni naprodaj radi selitve. Pojasnila daje Franc Kovačid Y Vojniku pri Celju. 6297-6 Radio Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« ossSora aH iifro pa S Dio. (9) Detektor z 2 flnšalkama prevzamem Dopis« na oglasni od d »lek »Jutra« pod »Detektor«. 6107-9 »Ford« limuzino model 31, s 4 vrati, vože-jm> 16.000 km, prodam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 5854-10 Limuzina »Reo« šesteilinderska, štarised-ežna zelo ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6296-10 Službe išče Vsaka beseda SO par; ta dajeajo oaslova ah ta iifro pa S Din. (Z) Hotelska kuharica perfeiktna, z letnimi spričevali ia dobrimi priporočili. išče m-esto. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Lepa služba«. 6196-2 Kot pestunja ali za pomoč v kuhinji iščem službo. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 6243-2 Starejši vrtnar dobro izurjen, išče nameščen je. Ponudbe na naslov F. Zuck, vrtnar, Dravograd, Jugoslavija. 6245-2 Šivilja ki zna opravljata tudi vsa druga hišna dela, išče zaposlitve. Ponudbe prosi oglas, oddelak »Jutra« pod »Zaposlitev«. 62S2-2 Prvovrstna šivilja išče službo. Začasno sprejme vsako delo. Ponudbe na oglasni oddelek JutTa pod »Samostojna šivilja«. 62SS-2 Sedlarski in torbar. pomočnik zroofcen izdelovanja žog, maip, šolskih torbic itd., išče aluzbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6187-2 Izprašan strojnik in kurjač, mlad, samski, ■izučen ključavničar, zaposlen več let pri večji lesni industriji, zmožen v&eh popravil pri strojih za obdelovanje lesa, ki je bii že pet let zaposlen kot tkalni mojster ter samostojno nadzoroval različne statve za izdelovanje najtežjih jadrovin, od navadnega suikna do najfinejših tkanin, i š 6 e primerno aameSSenje Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Moj-ster«. 6253-2 Mladenič zmožen kavcije, želi službo sluge ali skladiščnika v Ljmbljani. Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlad sluga«. 6202-2 Postrežnica išče mee-to za takoj ali s 1. marcem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6272-2 Kupim Pohištvo Vsaka beeeda 1 Din: ta dia jan j« naslova ali aa Mfro pa 5 Ko. (131 Pohištvo dobro ohranjeno kopi Polše, Mala vas štev. 40, Ježica. 6190-12 Kdo« a a d t prehran« plača u vsako besedo 1 Dia; kdor iHm prehran« pa za besedo 50 par; za daja«je na šlova ali šifra S Din. mirama i Djn. (14) Čevljar, delavnico lep lokal, prodam na zelo prometni .to m dajanj« naslova aH tu iifro pa 5 Dia. (33) 6170-38 Vsaka t>«wd» 1 Din, ta dajanj« naslova ali ta iifro pa 6 Din. (10) Velik lokal t izložbo io skiadiSčetn za 800 Di.n oddam v Flo-rijanski ulici 19. 6278-49 Separirano sobico t oskrbo poceni oddam. Istotam sprejmem na brano abonente po 12 Din dnevno. kova ulica 17 (ccaa t 1«ž-no dolino). 6163-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in brano ali brez takoj oddam v Gosposki ulici štev. 10t. 6251-23 Lepo sobo oddam s 1. marcnm. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6žj47-2s Opremljeno sobo v I. nadstropju blizu sodišča oddam. Ogledati med 11. in 16. uro. Naslov pove ogla&Di oddelek »Jutra« 6261-2 Sobo z 2 posteljama in prostim vhodom od lam Naslov v oglasnem oddelku »J nirai. 6253-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, elektriko in jjarketom takoj oddam na Miklošičevi cesti. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6367-23 Opremljeno sobo lepo rn veliko, a predsobo, balkonom in vhodom s stopnjišča oddam boljšemu gospodu na Bleiweisovi cesti 9/H. 6269-23 Gostilno dobro idočo, v kateri iztočim 20 hI mesečno, oddam. Potreben kapital Din 15.000. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Dobra gostilna«. 6291-19 Trgovino z mešanim blagom, debro idočo, kompletno, t širokim krogom od jemalcev j sredi mesta Celja takoj pr-odam radi nastalih razmer. Cenjen« ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sigurna eksistenca«. 6299-19 Društvene prostore po mogočnosti v pritličju, iščemo v centru mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Lokal 86«. 6310-10 ¥ najem Vsak« OttMrfU 1 Din; ta lajanj« oastora aH ta iifro pa 5 Dia (17) Vinotoč z dellkateso ali branjarijo tudi točilnic« čez ulic«, t inventarjem aH brez vzamem takoj v najem. Ponudbe oa naslov: Dragica Kralj pri Ganža, Križevci pri Ljutomeru. 6344-17 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: aa dajanj« naslova aa ta Kfr« I Dia. (21-a) Stanovanje en«- ali dvosobno iščeta 2 gospodični, ki sta ve« dan odsotni. Ponudbe pod šifro »Maj« na oglasni oddelek »Jutra«. 6042-21/a Stanovanje 3 velikih sob, kuhinj« hi pritiklin iščeta solidna zakonca z odraslim sinom, ▼ bližini tehn. srednje šole s 1. aprilom. Natančne ponudbe z najmiij« najemnino in pogoji (no po dogovoru) ter ali je v stanovanju elektr. razsvetljava, vodovod in parket, takoj na naslov: Mih. H a n a k, Kočevj«. 6172^L'a Stanovanje 2 »ob in kabineta iščem s 15. marcem v e e n t r u mesta. Ponudbe na ogla«, oddeiek »JuAra« pod šifro »Cena«. 6273-21/a Stanovanje er»o- ali dvosobno i i 8« mirna in snažna tričlanska družina. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Bežigrad ali Sp. Šiška«. 6304-21/a Sobo odda Vsaka beseda SO par. aa dajanj« naatov* aH n iifro »Dan. (23) Opremljeno sobo svetlo in zračno, oddam s 1. februarjem mirni go spodični — tudi dijakinji, kateri »e nudi tudi dobra domača hrana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6209-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 6016-23 Dve sobi lepo opremljeni, strog« se parirani, vsaka z majhno shrambo in elektrik«, ev. z zajtrkom ter postrežbo oddam na Mirj-n. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 8248-23 Krasno sobo Jedilnega krompl .a _____ kupim vsako količin« pro- opremljeno, t posebnim vfco- ta kojinjemu plačilu. Co J— "— na frank« vagon. »Vtkfco dom. oddam solidnem* gospodu s 1. marcem na Kon — —---- ■—v™• ' *—o i. juvuram m nja«, Zagreb, Kraljice Jo- greonesn Im S/l. desno, lene 4. *" ---- «240-26 Sostanovalca sprejmem v lepo m zračno sobo na Vid-ovdanski ce-atd št. l/I. 6274-23 Brezno ob Dravi Pismo, poštno ležeče. — Čakam. 6231-24 Prosim, 5. marca Te želi videti vedno Tvoja 62&4-24 Spremljevalka 58 Dvigni pismo — Jescaiice 6305-24 Vsaka beseda 8 Din: ta o^janj« nasjova ali šifre pa S Din (25) Vdova s posestvom ter sedlarsko in tapetniško delavnico, se ieii poročiti s pni bližano 35 let starim sedlarjem, ki ima nekaj premoženja. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«. 6246-25 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ali ta Kfr« pa 5 Din. (261 Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite pu globok« znižanih cenah pri »Muzika«, Sv. Petra c. 40 Najceneje Izposojuje, po pravlja in ugiašuje 2738-26 Informacije Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam s 1. marcem v bližini Tabora. Wisiak, Prisojna al. št. 3/IH-12. 6277-23 Lepo sobo z dobro hran« oddam dvema boljšima gospodičnama v Flori jonski ulici 38/1 — vbod as Hrenove ulice. 6280-23 Prazno sobo ulično, velik« sn zračno, • posebnim vbodom, pripravno za pisarno ali stanovanj« oddam v podna-jem na Mestnem trgu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6286-23 Sobo s popolnoma sepairirudm vbodom oddam boljši osebi blizu glavnega kolodvora — Maistrova ul. 14 6307-33 Sobo za 2 osebi oddam blizu bolnice po zmerni ceni. Na Kodeljovo it. 13. 6301-23 Prazno sobo a posebnim vbodom, oddam v centru mesta. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 6902-33 Izgubljeno Vsaka beseda 80 par; ta dajanj« naslov« ah M iifro pa S Din. (28) Najditelj barvaste listnice izgubljene v nedeljo aa poti Sv. Križ—Jesenice— Sava, je naprošen, da »to proti nagradi -vrne v podružnici »Jutra« na Jesenicah. 6330-38 Dopisi Vaaka beaeda S Din. 1 aa lajuj« niala»i t aH I Uh* pa i Dia. gojjs k g po Dia 130— in čisti puh kg po Dia 259—. C BROZOVld. ZAGREB Ilica <2. UL Osrednji urad za zavarovanje delavce* v Zagrebu, zastopan po Okrožnem ura dir za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo odda! v svojem zdravilišču Radio-Therrna Laško v Laškem dobavo in montažo centralne kurjave trt vodovodnih naprav z vsemi pomožnimi zidarskimi deli Ponudbe, kolkovane s kolkom Din 100 m z vsemi prilogami naj viože ponudniki r posebnih zapečatenih ovojih z napisom; »Ponudba za izvršitev centralne kut^av« in vodovodnih naprav v Radio-Thermi, Laško« v vložišču podpisanega urada v Ljut>= Ijani, Miklošičeva cesta št. 20. do 15. marca 1932 do 10. ure dopoldne. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem ras-pisnim pogojem, kakor tudi vse naknadna došle ali brzojavno odnosno telefonsko najavljene ponudbe sc n e bodo vpoštevale. Odpiranje ponudbe se vrši dne 15. marc* 1932 ob 10. uri dopoldne v pisarni podpisanega urada, soba št. 200. Okrožni urad si izrecno pridržuj« prav-crs prosto izbirati izmed prejetih ponudb si to brez ozira na njih višino. Ravno tako sit pridržuje pravico razveljaviti licitacijo, »« da bi bil dolžan dajati ponudnikom kaJr^j pojasnila. Ponudbe, kakor tudi vs« predpisane p ti loge morajo biti spisane na uradnih tiskovinah, ki se dobe v pisarni podpisanega urada, Miklošičeva cesta št 3?, soba »t. 2(11 proti odškodnini Din 50.—. Okrožni urad za zavarovanje delavcev »» Ljubljani, dne 22. februarja 1932. Čitaite tedensko revijo »ŽIVI FN QVJ7Tr{ r - . - -- Umrl nam je naš srčno ljubljeni očka. brst, stric, tast in svak, gospod Norbert npokojenec drž. lel v ponedeljek, dne 22, t m, ob 19. nri, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 24. februarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Ale-ševčeva ulica 29, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. februarja 1932. Globoko žalujoča sinova NOBBEBT, OSKAR te ostali sorodniki 2423 INSERIRAJTE V „JUTRU" Razpis Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo ključavničarskih del za železna smučna okna v razglednem stolpu v nebotičniku. Vsi potrebni načrti, razpisi in proračuni se dobijo od dneva razpisa dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu v Gledališki ulici 8-II1. v Ljubljani. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je vložiti do 1. marca 1932 do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu. K ponudbam je priložiti 5-odstotno garancijo. Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno rt. d. kot Uskarnana Franc Jezerdek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi e LmbJian«.