UPOKOJENEC
GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI
Št. 7.	Ljubljana, dne 28. julija 1937.		Leto II.
			
Delo delegatov banovinskih društev
upokojencev
Na seji delegatov bratskih društev iz Splita, Sarajeva, Ljubljane, Banjaluke in Sombora, ki je bila dne 15. julija 1937 v prostorih društva državnih in samoupravnih upokojencev Savske banovine v Zagrebu v nazočnosti gg.: Golfa Lavoslava za Primorsko, Palandžiča Mata za Drin-sko, dr. Ivana Vrtačnika za Dravsko, Mijuškoviča Ilije za Vrbasko banovino, delegiranih predsednikov društva, ter gg. Jambreca Zvonimira in Dokmanoviča Sime, delegatov za Savsko banovino, ter g. Kalašiča Lovra, referenta za finančne predmete, so se obravnavale aktualne zahteve upokojencev vseh vrst in kategorij in se je po vsestranskem razpravljanju sklenilo:
1. Da se sprejme načrt predstavke, ki ga je izdelalo bratsko društvo v Splitu, z malo dopolnitvijo. Ta načrt točno kaže ne samo bedno, temveč najbednejše stanje državnih uslužbencev in upokojencev, v katero so zašli z znižavanjem prejemkov po uredbi iz leta 1935.
2. Da se takoj izdela in po delegatih v Beogradu izroči predstavka o nujnem povišanju doklad, kakor to zahtevajo današnje že nevzdržne razmere življenja in današnji mnogo slabši položaj življenja, nego je bil pred znižanjem doklad.
3. Da se takoj izdela nova predstavka o tem, da se vsi staroupokojenci vendar enkrat, toda gotovo in neodložljivo prevedejo na pokojnine po zakonu iz leta 1923. in da je pri tem poglavitno skrbeti za to, da se prevedba izvrši po njihovih faktično dosluženih letih in po položajih, ki so jih imeli ob času aktivne službe.
4. Da se že vendar enkrat odstrani to nesrečno stanje, da upokojeni uslužbenci pridejo v položaj, da mesece, pa tudi čez leto dni ostanejo brez vsakih sredstev
samo zato, ker administracija ne funk-cijonira tako, kakor bi bilo potrebno, in da se izdela in izroči predstavka v tem smislu, da se upokojeni osebi izplačujejo aktivni prejemki dotlej, dokler se ji pokojnina faktično in nesporno ne nakaže. Prej je bilo upokojevanje urejeno tako, da se je uslužbenec upokojil z naprej določenim terminom in je imel časa dovolj urediti vse tako, da se mu je s faktičnim pre-stankom aktivne službe in aktivnih prejemkov takoj in neprekinjeno nakazala pokojnina in sicer tako, da ni bilo niti en dan presledka med prejemanjem zadnjih aktivnih prejemkov in prve pokojnine. Tak način in postopek z uslužbenci je najboljše ogledalo dobro urejene države, kar želimo mi vsi doseči, ker nam ni ljubo, da se država napada prav zaradi takih neurejenih razmer države nasproti njenim uslužbencem, ki so bili skozi desetletja njen soliden temelj.
5. Da se izdela predstavka o pravičnem tolmačenju čl. 11. uredbe o osebnih dokladah glede oseb, ki prejemajo miloščino in dr. To je potrebno zato, ker vsaka finančna direkcija drugače tolmači ta člen in zaradi tega je nebroj tožb in pritožb, kar je vse nepotrebno.
6. Da se izdela nova predstavka, ki bo obsegala vse upokojene častnike kraljevine Jugoslavije, da bi se prevedli po za-
konu iz leta 1931. Kolikor bi na to ne pristal gospod minister vojske in mornarice, da bi se v tem slučaju prevedli vsi nekdanji avstroogrski častniki, bodisi, da so služili v naši vojski ali ne, po zakonu iz leta 1923. z razlogom, ker so vsi srbi-janski in črnogorski častniki prevedeni po tem zakonu. Pooblašča se vodilna uprava, da v tem smislu izdela in izroči pred-stavko pristojnim gg. ministrom.
7. Da se dela na tem, da more v eni banovini z istim imenom, isto vsebino in istim namenom biti samo eno banovinsko društvo upokojencev.
8. Da se deluje pri banovinskih in finančnih direkcijah na to, da se ne dovoli tujim osebam intervencija v poslih glede pokojnin, temveč samo zainteresiranim osebam in obstoječim banovinskim društvom. To je potrebno za to, da se prepreči izkoriščanje siromašnih in nepoučenih upokojencev po nepozvanih osebah.
9. Da društvo v Zagrebu kot poslovo-deče društvo v imenu vseh navzočih delegatov z ozirom na točko 7 posreduje pri mariborskem društvu, da najde kak .,modus vivendi“ z banovinskim društvom v Ljubljani, ker bi sicer vsa društva po izraženi želji vseh delegatov bila prisiljena prekiniti stike z mariborskim društvom, kar bi bilo vsekakor na škodo celokupnemu delu, zlasti pa na škodo mariborskemu društvu, ker bi samo za sebe moglo delati mnogo manje ali pa nič, kakor če se nahaja v kaki kompaktni celoti.
(Dalje prih.)
Poročilo o delu delegatov na raznih pristojnih
mestih v Beogradu
Dne 30. VI. so se sestali delegati po določenem programu ob 9. uri v hotelu Slavija v Beogradu in sicer gospodje: Golf Lavoslav, predsednik društva upokojencev za primorsko banovino; dr. Vrtač-
nik Ivan, predsednik društva upokojencev za dravsko banovino; Palandžič Mato, predsednik društva upokojencev za drin-sko banovino; Mijuškovič Ilija, predsednik društva upokojencev za vrbasko banov!-
no; Jambrec Zvonimir, podpredsednik društva upokojencev savske banovine, in urednik Dokmanovič Simo.
Delegatje so sklenili, da pred odhodom v Narodno skupščino gredo v ministrstvo financ, Predsedništvo ministrskega sveta in v Ministrstvo vojske in mornarice in da tam javijo prihod delegacije v Beograd in izposlujejo sprejem delegatov.
V ministrstvu financ se je reklo delegatom, da bi bilo najbolje oditi v Narodno skupščino, ker je gospod minister celi dan tam, in tam izposlovati sprejem delegacije, v predsedništvu ministrskega sveta pa se jim je reklo, da bodo dobili delegatje telefonsko obvestilo v hotel Petrograd, kdaj bo mogla biti delegacija sprejeta.
V ministrstvu vojske in mornarice se je takoj določil sprejem delegacije za naslednji dan ob 11. uri dopoldne.
Delegacija je čakala v hotelu Petrograd na obvestilo iz predsedništva, ki ga pa ni bilo. Nato so delegatje sklenili, da se drugi dan sestanejo v hotelu Petrograd ob 9. uri zjutraj.
Dne 1. VII. se je sestala delegacija ob določenem času v hotelu Petrograd, kjer je delegat dr. Vrtačnik sporočil, da se je sestal z narodnim poslancem dr. Šemrovom, ki je pozval delegacijo, da pride v Narodno skupščino, kjer bo on deloval na to, da bo delegacija sprejeta na pristojnih mestih.
Delegati so odšli v Narodno skupščino, kjer jih je pričakoval narodni poslanec dr. Šemrov. Tu so delegatje poiskali posamezne poslance in delili spomenice, pa niso mogli najti mnogo poslancev. Delegatje so zaprosili za sprejem pri g. dr. Korošcu, ministru za notranja dela, in se jim je po posredovanju poslanca dr. Šemrova reklo, da je sprejem v Narodni skupščini zaradi skupščinskega dela nemogoč, temveč da bo gospod dr. Korošec sprejel delegate ob pol 7. uri zvečer v svojem kabinetu.
Delegatje so tudi nadalje ostali v Narodni skupščini, iskali posamezne poslance in čakali na eventuelni sprejem ter so odšli šele tedaj, ko je bilo povsem gotovo, da s sprejemom vsaj za ta dan ne bo nič.
Popoldne ob 6. uri so delegatje odšli h gospodu ministru Korošcu, ki jih je sprejel ob 7. uri. Gospod minister je izjavil, da se splošno dela na povišanju draginj-skih doklad in da bi bilo to že rešeno, ako bi bilo kritje na razpolaganje. Sedaj dobi vlada izrednih dohodkov okrog 300 milijonov dinarjev in se nadejajo, da bo mogoče iz tega povečati doklade. Gospod minister je naglašal, da vsi odločujoči faktorji dobro ved6, kako bedno je stanje upokojencev in da so vsi za ureditev, oziroma izboljšanje tega stanja. Napotil je nadalje delegacijo, da pride drugi dan v skupščino, kjer bi se eventuelno mogel najti način, da delegacijo sprejme g. predsednik vlade in g. minister financ, kolikor bo to dopuščalo skupščinsko delo.
Razen tega je gospod minister Korošec v nadaljnjem razgovoru pokazal veliko zanimanje za vse naše predstavke in je obljubil, da jih bo na merodajnih mestih zagovarjal.
Pred sprejemom pri ministru gosp. dr. Korošcu je sprejel delegacijo tudi gospod minister Krek, kateremu je delegat dr. Vrtačnik v imenu delegacije podrobno obrazložil vse predstavke in ga prosil, da jih na merodajnih mestih zastopa, kar je gospod minister s popolnim razumevanjem naših razmer in z dovršenim poznavanjem naših želj tudi obljubil.
Delegati so se dogovorili, da se sestanejo drugi dan zjutraj v hotelu Petrograd in določijo nadaljnje delo delegacije.
Dne 2. VII. ob 9. uri zjutraj so se sestali delegatje in, ker ni bilo nikake vesti iz predsedništva, so odšli naravnost v Narodno skupščino, v katero so mogli vstopiti to pot šele po posredovanju poslancev. Dasi so delegati čakali celo dopoldne, jih ni mogel sprejeti niti predsednik vlade,
niti minister financ zaradi velikega in važnega dela v Narodni skupščini.
V	tem času je delegat g. Jambrec še z 2 delegatoma odšel k sprejemu pri ministru vojske in mornarice g. Mariču. Tu so delegacijo prosili, da naj bi bila zaradi pičlega časa zastopana samo po enem delegatu. Gospod minister vojske in mornarice je pokazal popolno razumevanje za vse naše potrebe in posebej še tudi veliko zanimanje za izenačenje vseh naših častnikov staroupokojencev in je naglašal, da že dalje časa dela na tem in da bo še nadaljeval to svoje prizadevanje.
Delegacijo je sprejel Šef kabineta predsednika vlade, ki je izjavil, da je njemu natančno znano, koliko in kakšne zahteve prihajajo od vseh strani glede povišanja doklad, kakor mu je znano tudi to, da sta g. predsednik vlade in g. minister financ naklonjena temu in da se najresneje vršč priprave za to. Hkratu je na ponovno zahtevo izjavil, da bo vendar še poskusil doseči sprejem delegacije pri g. predsedniku, vsaj za 1 ali 2 minuti, toda tudi to ni bilo mogoče doseči radi prevelikega dela v skupščini.
Nato se je delegacija sestala s poslancem g. Prekorškom, ki je izjavil, da je popolnoma pripravljen iti na roko željam delegacije in ko je prejel naše predstavke, je obljubil, da bo storil vse, kar mu je mogoče. (Vložil je že interpelacijo o tem, kakor so že poročali listi z dne 7. t. m.)
Potem je sprejel delegacijo po posredovanju g. Palandžiča g. minister Kožulj, ki je izjavil, da je tudi on v načelu za to, da se prošnji upokojencev ustreže ter da se kuluk za državne uslužbence in upokojence sploh ukine; kolikor pa bi to ne bilo mogoče, da se oprostč vsi, naj se bi oprostile plačevanja kuluka vsaj vdove upokojencev, kakor tudi tisti upokojenci, ki so prekoračili zakoniti rok za obvezo kuluka.	(Dalje	prih.)
Opozorilo vsem članom (članicam)!
Današnji številki „Upokojenca“ so priložene položnice za vplačilo zaostale članarine.
Ker bi bilo tehnično zelo otežkočeno, če bi se hotele položnice poslati samo tistim članom, ki so zaostali s članarino, so se položnice zaradi enostavnosti poslale vsem članom; zato prosimo tiste člane, ki so članarino že poravnali za celo leto ali ki jo plačujejo po naših poverjenikih, da prihranijo pridejano položnico za vplačilo članarine za prihodnje leto.
Kdor ni na jasnem, koliko še dolguje, naj pošlje poljubni znesek in zapiše na zadnji strani položnice (brez znamkel) željo, da se mu naznani višina dolžne članarine do konca leta. Takim članom se bodo poslale položnice z navedbo zaostanka. Sicer pa lahko vsakdo pri vsaki poštni upravi kupi položnico, samo da jo mora še izpolniti s številko društvenega čekovnega računa 12.131.
Interpelacija
senatorja Ivana Hribarja na g. ministra za gradnje dr. Marka Kožulja
Gospod minister!
Z objavo v »Službenih Novinah" z dne 13. maja 1929, br. 110/XLV, je stopil v veljavo zakon o samoupravnih cestah z dne 8. maja 1929.
Ta, v izvenustavni dobi uveljavljeni zakon, pa neke določbe in odredbe, ki so v nasprotju z logiko in ki bi gotovo ne bile prišle vanj, ako bi bil ta zakon predmet razprav v kakem zakonodajnem telesu.
Ne da bi se spuščal v naštevanje teh neskladnosti, smatram za potrebno Vas, gospod minister, opozoriti na očitno krivico, ki izvira iz ene njegovih določb za veliko število državljanov.
Obveze osebnega dela, ki jo uvaja ta zakon, lahko po določilu § 71, odstavek 6, minister za gradnje na prošnjo osvobodi tisto oblast, ki je izgradila svoje ceste in ki iz rednih sredstev v pravilnem stanju vzdržuje svoje že obstoječe ceste.
Tega določila se je poslužila Dravska banovina in je odpravila osebno delo ali kuluk. Namesto njega je uvedla banovinsko doklado, ki jo morajo plačevati tudi nameščenci in upokojenci, ako so obvezniki takega državnega davka, od katerega se odmerjajo samoupravne doklade.
Po tem bi moralo biti popolnoma naravno, da so vsi prebivalci Dravske banovine oproščeni osebnega dela, kakor tudi denarnih dajatev za osebno delo. Temu pa ni tako. Novela k zakonu o samoupravnih cestah, to je zakon o izpre-membah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930. (Službene Novine z dne 10. junija 1930, Br. 128/XLIX M. g. Br. 40.082) je namreč izpremenila § 71 prvotnega zakona v § 67, čigar zadnji odstavek je po nerazumljivi nepazljivosti, ker je v nasprotju z elementarnim pravnim pojmovanjem, dobil dodatek, po katerem morajo tudi tedaj, ako se z dovoljenjem ministrstva ukine osebno delo na samoupravnih cestah, osebe, naštete v četrtem odstavku § 38, torej med ostalimi državni nameščenci in upokojenci, vseeno plačevati tam določeno odkupnino.
Jasno in očitno je, da je to določilo velika krivica za državne nameščence in "upokojence, ker morajo kljub ukinitvi osebnega dela na samoupravnih cestah vendar plačevati odkupnino za tako delo, in to samo oni, ne pa tudi privatni nameščenci, kakor bančni uradniki in uradniki industrijskih podjetij, dasi so dvakrat in
večkrat bolje plačani nego državni nameščenci. Ta krivica se povečava s tem, da morajo v banovinah, ki so se poslužile pooblastila iz § 71 zakona, oziroma § 67 novele ter so ukinile obvezo osebnega dela in namesto njega uvedle posebno doklado, javni nameščenci in upokojenci plačevati to doklado, od plač, oziroma pokojnin pa se jim odbija tudi še „kuluk“. Na ta način vplačujejo za samoupravne ceste dvakrat, dočim ravno javni nameščenci gotovo najmanje kvarijo ceste.
Vam, gospod minister, so gotovo znana tukaj navedena dejstva in zato Vas prosim, da ste tako dobri in podvržete zakon o obvezi osebnega dela reviziji in da predložite Narodnemu predstavništvu take izpremembe, ki bodo slonele na logiki, pravičnosti in — predvsem seveda — na pravu.
Kar se pa posebej tiče tukaj popisanega položaja glede kuluka v Dravski banovini, Vas prosim, da izvolite izjaviti, ali nameravate predložiti Narodnemu predstavništvu predlog za ukinitev dodatka v § 67 novele od 30. dne maja 1930, da bodo tako, kakor so ostali sloji, tudi
javni nameščenci in upokojenci oproščeni obveze osebnega dela in plačevanja odškodnine v tistih banovinah, ki so oproščene osebnega dela na javnih cestah, ker jih iz rednih sredstev vzdržujejo v pravilnem stanju.
Odgovora prosim ustno v senatu.
V	Beogradu, 6. julija 1937.
Iv.
Hribar s. r.
senator.
Gospod senator Ivan Hribar, ki se je že večkrat zanimal za težnje upokojencev, je vnovič pokazal svojo naklonjenost s tem, da je vložil gornjo interpelacijo na ministra za gradnje, ki se bo prečitala tudi v senatu, kadar bo minister dal odgovor na interpelacijo. Mi upamo, da bo imela interpelacija g. senatorja Hribarja popolen uspeh in da bodo končno uvideli v ministrstvu za gradnje veliko krivico, ki se godi zaradi odbijanja kuluka državnim nameščencem in upokojencem, zlasti v dravski banovini. Vsi upokojenci pa morajo biti gospodu senatorju Ivanu Hribarju iz srca hvaležni za njegovo neumorno delo v prid upokojencem, ki ga vrši kljub visoki starosti z uprav mladeniško energijo in vnemo.
Društvena
Delo naše delegacije
kronika
V	prvih dveh člankih današnje številke poročamo o sestanku delegatov društev upokojencev v Zagrebu, ki je bil dne 15. junija v prostorih zagrebškega društva, in navajamo vse sklepe, ki so bili sklenjeni na tem sestanku. Hkratu poročamo o delu delegatov v Beogradu, iz katerega naj izvolijo naši člani razvideti, kak „križev pot“ je tako posredovanje in kako težavno je priti v stik z merodajnimi pristojnimi osebami.
Pri tej priliki so delegati izročili v Beogradu na raznih mestih in raznim osebam naslednje pred-stavke:
1. O upokojevanju državnih uslužbencev (zaradi točnega nakazovanja pokojnine).
2. O izenačenju pokojnin.
3. O izpremembi in dopolnitvi uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev.
4. O izenačenju pokojnin častnikov kraljevine Jugoslavije.
5. O tolmačenju predpisa čl. 11 uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev.
6. Prošnja za ukinitev plačevanja kuluka.
7. Posebno pismo na g. ministra financ za povišanje prejemkov državnih nameščencev in upokojencev.
Posmrtni sklad
Na odborovem sestanku dne 16. t. m. se je razpravljalo med drugimi stvarmi tudi o osnutku pravilnika za posmrtni sklad. Izvolil se je poseben odsek, ki bo izdelal dotični osnutek in sklenila so se navodila temu odseku. Meseca septembra ali oktobra namerava upravni odbor sklicati izredni občni zbor, na katerem bi predložil osnutek pravilnika za posmrtni sklad.-Toliko vsem našim članom na razna vprašanja v pojasnilo s prošnjo, da naj potrpijo dotlej, ker v poletnih mesecih niso vsi odborniki navzoči v Ljubljani in ker je bilo doslej tudi obilo posla zaradi delegacije, ki je posredovala v Beogradu in o katere delu poročamo na drugem mestu.
Posvetovalnica — informacije
Železniške legitimacije za 1.1938
V junijski številki „Upokojenca“ z dne 22. junija smo v članku ,,Naročanje železniških legitimacij za leto 1938.“ opozorili svoje člane, naj
takoj naroče legitimacije za prihodnje leto. Navodila finančne direkcije se glase;
»Železniške legitimacije za državne upokojence in upokojenke. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša:
Konec leta 1937. prestane veljavnost železniških legitimacij za upokojence v platnicah sive barve. Državni upokojenci in upokojenke, ki prejemajo pokojnine od dravske finančne direkcije v Ljubljani, naj naročč nove železniške legitimacije za leto 1938. zase in za svoje rodbinske člane že sedaj. Finančni direkciji naj pošljejo nove doprsne fotografije v velikosti 6 cm X 9 cm. Fotografije jih morajo predstavljati v civilni obleki. Na hrbtu slike je treba razločno napisati rodbinsko in rojstno ime. Rabljene slike bo direkcija vračala. Poleg slike naj pošljejo upokojenci za vsako legitimacijo 20.— Din v gotovini. Znesek morejo plačati tudi na čekovni račun finančne direkcije, št. 10.011 po čekovni položnici, ki jo dobe pri Davčni upravi za 25 par. Na položnici naj označijo, čemu pošiljajo denar.
Za rodbinske člane veljajo žena ali vdova in zakonski otroci. Sinovi uživajo vozno ugodnost do polnoletnosti, hčere pa do omožitve, če jih starši vzdržujejo. Da so hčere samskega stanu, dokažejo upokojenci s potrdilom župnega urada, da jih vzdržujejo, čeprav zanje ne prejemajo več rodbinske doklade, pa s potrdilom pristojne občine.
Zena in otroci uživajo vozno ugodnost samo, če žive z uslužbencem v rodbinski skupnosti. Rodbinska skupnost obstoji tudi tedaj, ko žena ali otroci iz opravičenih razlogov ne živč v istem kraju, kjer živi uslužbenec. Rodbinska skupnost se mora dokazati s potrdilom pristojne občine ali policijske uprave.
Vsa potrdila, ki niso zavezana taksi, se morajo priložiti fotografiji.
Dosedanje železniške legitimacije, izdane po pravilniku iz leta 1930, preden je stopil v veljavo občni pravilnik o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936., bodo morali državni upokojenci v januarju 1938. poslati finančni direkciji, da jih vrne direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo upokojenci iz njih odstraniti.“
Da se pozivajo državni upokojenci in upokojenke na naročbo legitimacij že sedaj, je vzrok v tem, ker bi se pri velikem številu državnih upokojencev izdaja legitimacij zakasnila, če bi vsi zaprosili zanje šele ob novem letu, in bi s tem državni upokojenci trpeli škodo.
Na razna vprašanja opozarjamo svoje člane, da je brezpogojno potrebno, da predložijo državni upokojenci za rodbinske člane (ženo in otroke) zahtevana potrdila pristojne občine ali policijske uprave o rodbinski skupnosti.
Taka potrdila so v zmislu čl. 6 t. z. v zvezi s § 102 in 105 zakona o državem prometnem osebju takse prosta.
Ljubljanski upokojenci se opozarjajo, da do-bč ta potrdila pri socijalno-političnem uradu mestnega poglavarstva v Mestnem domu.
Fotografije morajo biti brezpogojno nove. Za vsako legitimacijo se mora poslati v gotovini 20.— Din, torej ne v kolkih ali v znamkah. Položnice se dobč tudi pri vsaki poštni upravi, samo da se morajo izpolniti s številko čekovnega konta prejemke nakazujočega urada (n. pr. Finančne direkcije štev. 10.011).
V	Ljubljani in okolici stanujoči člani naj osebno izročijo svojo naročbo finančni direkciji oziroma prejemke nakazujočemu uradu).
Poverjeniki v drugih krajih naj po možnosti po teh navodilih pošljejo naročbe skupno za svoje člane ali vsaj za več skupaj s primernim izkazom (seznamom), ki vsebuje vsa imena prosilcev. Kjer ni poverjenikov, naj to storijo posamezniki ali v svrho zmanjšanja poštnine več članov skupaj. Dopis, oziroma seznam je takse prost.
Prosimo vse člane, naj ne pošiljajo naročb našemu društvu, ker s tem ničesar ne prihranijo na poštnini in tudi ne prejmejo prej željenih legitimacij. Društvu je pa prihranjeno nepotrebno in zelo zamudno delo.
Uživanje dveh pokojnin
V	„Upokojencu“ z dne 25. marca 1937. smo pod naslovom ..pokojnina državnega upokojenca v samoupravni službi" na str. 3 objavili, da smejo državni upokojenci uživati pokojnino od države in pokojnino od samouprave, če so si to pravico pridobili pred 1. aprilom 1933.
S finančnim zakonom za leto 1937/38 je ta ugodnost ugasnila za vse državne upokojence.
Po določilih točke 3 § 94 Fin. zak., ki je stopil v veljavo 1. aprila 1937, ne sme nihče od tega dne dalje uživati dveh osebnih pokojnin, ali pa eno osebno in drugo rodbinsko pokojnino, če eno teh dveh izplačuje država iz svoje blagajne, drugo pa samouprava (banovina ali občina) iz svojih sredstev. Kdor prejema dve pokojnini, se mu izplačuje tista, za katero se sam odloči.
Dve rodbinski pokojnini ne prideta v poštev.
Kako postaneš društveni član?
Na razna vprašanja, ki se redno ponavljajo s strani upokojencev, ki želijo pristopiti k društvu, objavljamo, da ni potrebno nikakih poseb-
nih formalnosti za pristop. Pristop je mogoč vsak mesec in se lahko prijavi na dopisnici, naslovljeni na „Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani", Miklošičeva cesta 22/11, ali pa tudi ustno v društveni pisarni v Ljubljani ali po kakem odborniku ali društvenem članu.
Pristopnina znaša 3 Din, članarina pa 3 Din na mesec, ki se pa naj plača vsaj za eno četrtletje, torej ob pristopu najmanj 3 in 9 Din, to je 12 Din. Prijavljencu pošlje društvo položnico, da more vplačati pristopnino in članarino. Kdor želi pravila, jih lahko dobi v društvu in stane izvod 3 Din. Takoj po pristopu bo član prejemal društveno glasilo ..Upokojenec" brezplačno, ako je plačal članarino; deležen pa bo tudi vseh drugih ugodnosti, ki jih nudi društvo.
Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine
Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: „Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1937/38, že v juliju ali v začetku avgusta 1937.
Prošnjam, kolkovanim z 10.— Din, naj pri-ložč za potrdilo kolek za 20.— Din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 Din..
Razgled
Italija zviša plače uradništvu In delavcem
Koncem junija so poročali listi iz Rima, da je bila dne 21. junija seja Italijanske vlade, ki se je je udeležil tudi Musolini. Sklenilo se je povišati delavske mezde in zvišati plače uradnikom s 1. dnem julija za 8%. Upokojenci bodo dobivali polne pokojnine po odtegljajih državne blagajne. Razen tega se je sklenilo, da se ukine znižanje plač za duhovništvo iz leta 1936. Od tega sklepa bo imelo korist okoli 1 milijona državnih uradnikov in upokojencev, državne blagajne pa bodo obremenjene za 500,000.000 lir več nego doslej.
Omiljenje odbitkov od prejemkov državnih uradnikov v Češkoslovaški republiki
O znižanju odbitkov od plač državnih uradnikov, ki ga je sklenil ministrski svet češkoslovaške republike, so poročali listi.
Po prvotni nameri naj bi se odbitek od plače pri pokojninski podlagi od 7.200 do 9.000 Kč znižal na 0.8% 'Odbitne podlage, vlada pa je sklenila, da ta odbitek sploh odpravi, tako da se vse povrne v stanje, kakršno je bilo po prvem zakonu o varčevanju v decembru 1932.: Da se namreč odbitki gačnejo šele pri odbitni podlagi čez 9.000 Kč. Slično jje td ipri Upokojencih, kjer sploh ni odbitka, ako podlaga ne presega 9.000 Kč. Tu je odbitna podlaga vsota pokojninskih užitkov brez doklade za otroke, vzgojevalnega prispevka itd. Tb izboljšanje pomeni, da bo celokupni potrošek znašal nekako 162,000.000 Kč. Nova ureditev bo veljala od 1. januarja 1937. do konca leta.
Pri pokojninah češkoslovaških upokojencev se podaja po tej uredbi naslednja slika: Do 6.000 Kč, kjer se je doslej odbijalo 2%, odpade vsak odbitek. Pravtako odpade odbitek pri pokojninah od 6.000 do 9.000 Kč, kjer je doslej znašal odbitek 4%; pri pokojninah od 9.0(X) do 12.000 Kč, kjer je znašal ta odbitek 9%, se zniža odbitek na 5.8%. Pri pokojninah od 12.600 do 14.00 Kč se zniža odbitek od 12% na 8.8%. Pri pokojninah od 14.000 do 33.600 Kč se zniža od 14% na 10.8% itd.
Po uradnem obvestilu finančnega ministrstva k tej uredbi je določeno, da se razlika za mesece januar do junija izplača v julijskem terminu. Samo za tiste državne uradnike in upokojence, katerih pokojnina je manjša nego 9.000 Kč, se izplača doplačilo šele v mesecu avgustu. Prvotno bi se naj bilo tudi pri teh prejemnikih pridržal majhen odbitek. V zadnjem stadiju pogajanj pa se je posrečilo prejemke do 9.000 Kč popolnoma oprostiti odbitka. Vendar se izplačilo zaradi tehničnih težav ni moglo pravočasno izvršiti, tako, da se je izplačilo moralo preložiti na mesec avgust.
OGLASI
Lepa priložnost za upokojence I
Šestsobno stanovanje — da se tudi deliti v dve stanovanji — se odda takoj. Parketirano, kopalnica, velik vrt, dva balkona, v lepi vili v Zgornji Šiški. Cena 800 Din. Vpraša se Streliška ul. 26-
Izdata DruStvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vsi v Ljubljani.