Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 30. maja 1937 Štev. 22 Cena 1 Din Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Gospodarska stiska. Vsi mi ešče jočemo pod težinov teške stiske. Gučati od toga i dokazüvati bi bilo odveč. Rajši poglednimo, što je njej vzrok i kak bi se ž nje kemprle rešili. Zgodovina nas vči, da nikaj ne nastane brez vzroka. Tak tüdi ne dendenešnja stiska. Bilo je že na sveti več gospodarskih stisk, ali takše, kak jo mi dnes preživlavamo, zgodovina ešče ne pomni. Eden od glavnih vzrokov dendenešnje stiske je kapitalizem i celi gospodarski red, šteri nosi ime „gospodarski liberalizemˮ. — Njegovi temelni navuki so: sloboščina v razpolaganji z imanjom, Sloboda obrti i trgovine, slobodna konkurenca, slobodne delavske pogodbe. Vsepovsedi Sloboda, vsakšemi slobodne vüzde ! Sebičnosti i brezpoglednosti v gospodarstvi trbe odpreti vrata na stežaj! Cio je, kemveč pridelati, a kak, to je postranska stvar. Smešno je — tak vči te gospodarski liberalizem — gledati na versko-jakostna predpise, ar je gospodárstvo neodvisno od vere i njenih jakostnih zakonov. Strašno dete toga gospodarskoga liberalizma je — kapitalizem. To je gospodstvo kapitala, gospodstvo penez nad Človekom. Kapitalizem je drüštveno-gospodarski red, v šterom Vlada kapital (penez) i mašin nad človekom, red, v šterom ne je cio gospodarstva človek i njegova potrošnja, nego kapital i proizvodnja. Kapitalizem ne gleda na nikše jakostne i drüštvene zakone. Njemi je edini cio: povnožiti kapital i povekšati dobiček. Te kapitalizem je Vpelao strahovlado v celom svetovnom gospodarstvi. Njegova deca so: proizvodnja brez računa na potrebe potrošnje, brezvestna konkurenca, vničenje malih obrtnikov i sploj srednjega stališa, osiromašenje, nemoralni karteli i sto drügih nevol. Te kapitalistični način gospodarstva mantra i pije krv kmetom, delavcom i malim obrtnikom. K betegi toga gospodarskoga liberalizma se je pridrüžila ešče strašna Svetovna bojna z vsemi svojimi žalostnimi posledicami i poglobšala skeleče i boleče rane na gospodarskom živlenji. Mi Znamo, da je bojna, iz štere so ravno bogatci i liberalci vlekli velke haske, prinesle s sebov Splošno osiromašenje, raztrganost i nezavüpanje med državami, velko kapanje i spremembo penez, zadužavanje, lehkomiselnost i povekšavanje državnih bremen i dač, nezaposlenost, neprestano naorožavanje narodov itd. Vse to so bridki sadovi svetovne bojne, šteri so poleg gospodarskoga liberalizma silno vplivali na gospodarsko živlenje i ga spravili v denešnje žalostno i skoro več nezdržlivo stanje. Nam se že Čüdno vidi, kak je to, da svet že tak dugo rešavle to stisko, pa je itak nikam nemre spraviti na bokše. Kak je to, da denešnji čas .napredka i uspehov poleg svoje modernosti i moči — je nemočen pri rešenji te drüštvene nevole? Čüdno je že to človeki, da se svet telko mantra, dela i trüdi — a zaman, brez uspehov! Svet dela račune brez krčmara. Gospodar nebe i zemle pa se smeje brezpametnim svojim stvorom, šteri delajo brez Njega i proti Njemi. Oh, zaslepleni sinovje zemle! Ali po telikih neuspehaj ešče ne vidite, da zaman „zidate hišo, če je Gospod ne zozida ?“ Lüdje i modrijašje etoga sveta iznašajo vse mogoče vzroke gospodarske stiske i iščejo vse mogoče vrastvo proti njej, samo ednoga ne vidijo i neščejo spoznati, da je najmre celoj toj nesreči krivo predvsem to, da je med lüdmi porüšen jakosten red. Kapitalizem je v svojoj bitnosti protiverski i nečloveči. Iz gospodarstva so izvržena krsčanska načela, v gospodarstvi je zavladao düh novoga materi- jalističnoga poganstva, düh pohlepnosti, sebičnosti i trdosrčnosti. Gotovo je, da je za gospodarstvo velkoga pomena tehnika i organizacija. Ali je tak tüdi istina, da mora gospodarstvo temeliti na krščanskih jakostnih zakonaj. Dokeč lüdje nedo prežeti s čütom pravičnosti, poštenja i lübezni do bližnjega, tečas ne pridemo do pravoga rešenja stiske. Katoličanstvo nas toti ne vči, kakši naj bodo financijski, carinski zakoni, ne guči od agrarne reforme, komasacije, od gospodarskih organizacij, od valut i spodobno. Ali ono vči, da v celom živlenji — morajo vladati Boži zakoni, tüdi v gospodarstvi. Edino katoličanstvo vči pravi navuk od človeka i od društva, od njihovih pravic i dužnosti. Zato, dokeč do modrijašje etoga sveta rešavati stisko brez vere, brez Boga, ne de uspehov. Brez vere, brez Boga nega pravoga rešenja gospodarske stiske, ar je do nje ravno zato prišlo, ar se je svet odmekno od Boga i spregledao verska načela. Zakaj sam napisao te vrstice? Zato, da bi našemi lüdstvi, našim kmetom ponovno stavo pred oči dve potrebnivi istini. Prva je ta, da si kmetje morajo sami pomagati iz stiske, v štero jih je pripelao kapitalistični, gospodarski liberalizem. Od brezverskih špekulantov i bogatcov zaman čakajo pomoči. To pa dosegnejo, če do močni, če do organizerani v svojoj kmečkoj organizaciji, to je v „Kmečkoj zveziˮ. Zato naj nede več niednoga našega kmeta, šteri ne bi kemprle Pristopo v to edino svojo pravo organizacijo i prek nje pomagao sebi i celomi kmečkomi stališi iz denešnje stiske — k boukšemi živlenji. — Drüga miseo pa je ta, da se mora tüdi v gospodarstvi poštüvati vera i Boži zakoni. Gospodarski liberalizem je zavrgo vero i Boga i zato je prišlo do te teške svetovne nesreče. Dozdajšnje žalostno izküstvo naj nas vse vči, da odsehmao nemo se več slepo dali vpreči v jarem brezverskim bogatcom i mogočnjakom, nego bomo se sami organizirali v kmečkoj zvezi, sami bomo vodili naše gospodarstvo i to po zakonaj, šteri so Pravični i poštüjejo Boga i našega bližnjega. Grački Vili Širite dober tisk. Mirno sam pred hižov sedo i pazlivo čteo, gda se mi približajo eden možak i me etak nagovorijo: — Na, gospod, ka čtete ? — Ja, nekše novine prebiram — sam odgovoro. — Ka pa vi mate naročeni kakši list? — Jaz ne čtem novin; to so stvari za takše vučeno lüdstvo, kak ste Vi, za nas kmete pa ne. Zato si pa jas nemrem razložiti, kak je to, ka sploj priporočajo, ka vsakša drüžina more dobivati kakši krščanski list, ka trbej širiti dober tisk. — Že razmim, zakaj tak gučite. Ne vejte, ka pomeni i ka lejko napravi dnesdén dober, krščanski tisk. Či se Vam ne müdi, si sedite doli i jaz vam na kratko vse razložim. Pogledni si malo v svet, pitajva velke i slavne može starih vekov i naših časov, naj nama dokažejo, či so resan novine tak potrebne i to ne samo za gospode, kak vi pravite. Novine se ne priporočajo zato, kak pravijo nešteri, ka bi radi peneze scecali z siromaškoga lüdstva; ali kak drügi pravijo, ka nemajo telko penez, ka bi je ta lüčali za novine. Ne je tak; što pozna dühovni hasek, šteroga človečanstvo dobi od dobrih novin, ne guči tak. Tertulij, velki modroslovec, šteri je živo v tretjem veki, je proroküvao, ka pride čas, v šterom de pisava pisatelov telko dobroga delalo, kelko dobroga je napravilo v prvih časaj krščanstva — krv mantrnikov, štera je bila seme novih krščenikov. Te čas je že prišeo. Vi sami Vidite pa čüjete, kelko slaboga napravijo z slabim tiskom brezverci i komunisti, kelko pristašov si pridobijo, zadosta je da mislite na Rusijo, Španijo i Mehiko. Zato, kak se z slabimi novinami telko slaboga napravi i se telko lüdstva prižene na slabo pot, tak se z dobrim tiskom lejko napravi vnogo dobroga. Dober tisk je dobro seme, štero se neprestanoma lüča med lüdstvo i štero naj bi sklilo, raslo v srcaj i dalo dober sad. Veullot, šteri je sam pisao dnev-nik je pravo: „Či bi jas znao, ka de vütro sodni den, znate ka bi najprle mislo ? Mislo bi na svoje novine i bi je včasi napisao za Prišestni, sodni den, ar znam, ka bi to delo melo svoj hasekˮ Wirdthorst je po navadi ponavlao: „Mogli bi šče meti edno šesto cerkveno zapoved: ne čti slabih novin i listovˮ. Z toga mislim, da razmite potrebo dobrih novin. — Razmim, liki predge jas v nedelo v cerkvi poslüšam! — V tom Vas hvalim, da ste dober krščenik i da redno hodite v cerkev. Mislite pa, da vsi tak delajo, kak Vi ? Kelko moškov Vidite v nedelo pri predgi? Malo. Pa ešče od teh malo, ki ostanejo v cerkvi, ništerni namesto da bi predgo poslüšali, dremlejo. Či bi šli v gostilno, bi jih dosta več najšli, ka poslüšajo oštarjašovo predgo. Nedete pride samo ednok na tjeden i Vi šče morete iti v cerkev; novine Vam pa lejko pridejo vsaki den, pridejo Vam šče na dom i je lejko čtete gda ščete. Zato so pa novine, či so dobre, najbolši predgar, šteri Vam lejko predgalo vsaki den. S tem ne pravim, ka ne trbe iti več v cerkev, to je prva dužnost, samo to pravim, da novine k vam hodijo domo. Vi znate, ka vam ostra zapoved zapovedavle pod smrtnim grehom v nedelo i svetek poslüšati sveto mešo. — Vidim, ka ste že skoro osvedočeni. Povem vam šče, ka mislijo sv. Oča, Kristušov namestnik na zemli, od dobroga tiska. Sv. Oča pravijo šče več: „Ne je dober tisk tisti, šteri ne guči proti krščanskoj veri, liki tisti, šteri širi krščansko vero i miseoˮ. Da bi se pa dober tisk vsigdar bole širo, so že lani v Rimi pripravili edno Velikansko razstavo katoličanskoga tiska. Mislim, da ste že čüli gučati od nje. Vsaka držáva je zastoplena z svojimi novinami: tüdi naši listi so izpostavleni. Pred vhodom v to velko dvorano se vidi eden velki kri ž i poleg sledeči napis: „ Anna veritatisˮ, to pomeni: orožje istine. Vse, ka je tam izpostavleno (knige, novine, listi) je orožje, z šterim se širi krščanska vera i z šterim se brani, gda je napaden ali zaničavana. Križ, šteri je pri napisi, ma svoj pomen. Dobro znate, ka je križ znak krščenika i zato tiste novine so orožje istine, štere so krščanske, štere branijo sv. Cerkev. To orožje je dnesden najbole potrebno. Brezi dobroga tiska vnogo lüdstvo, štero ne hodi v cerkev, ne bi moglo spoznati Kristušovih navukov. Sami sv. Oča šče pravijo: Brezi dobrih i katoličanskih novin, bi malo katoličancov poznalo miseo i žele sküpnoga očo: pape. 1 po istini, kelko jih je, šteri jih za-ničavlejo, kelko jih samo po navadi guči od pape. Za toga volo se telko priporoča, naj ma vsaka drüžina svoje novine. Tüdi v misijona] so novine najbole potrebna stvar. Te pridejo ta, kama nemre misijonar, ono seja dobro seme namesto dühovnikov. To vidimo posebno na Japonskom. Sam Lucifer je spoznao moč dobroga tiska, kak pravi edna legenda, štero Vam v kratkom povem. Ednok je Lucifer vse vrage vküp pozvao i njim je pravo: „Vidite, ka se vsaki den med svetom več dobroga dela, vsaki den nam düše vujdavlejo z naših škripcov. Moremo najti edno sredstvo, z šterim si celi svet pridobimo. Zato vsaki naj pove, ka misliˮ. Velka tihota je postanola i vsi so premišlavali. Naednok pa gor skoči eden vrag, šteri je meo jako špičasto rogle t je mogeo biti jako prebrisani. Znate ka, je pravo svojim tovarišom : .Vsa naša site se more vdreti v kloštre i v semenišča, moremo je sprazniti: gda nede več ne popov, ne redovnikov, ne cerkev, te mo mi gospodje celoga sveta. Vsi so se čüdivali. A Luciferi pa se ne dopadno predlog, ar je znao, ka to nigdar ne bi mogli napraviti. „Med svetom moramo deteti, je pravo i zato se mi najbolše sredstvo vidi brezbožen tisk, ki pride z lejka v roke vsakomi. Gda do vsake novine pisale proti Bogi, te do düše edne za drügov v pekeo kapaleˮ. Vsi so bili zadovolni, migali z repom, ar se njim je to vidla lejka stvar i začnoli so to delo med svetom. Z vsega toga, ka sam Vam povedao, razmite, ka so slabe novine Luciferova reč, šteri si šče düše žnjimi pridobiti, dobre novine so pa reč boža. Zato či smo dobri krščeniki, čtimo, Širimo i Podpirajmo dober tisk. — No, zdaj pa zaistino verjem na moč i potrebo novin. Ščem si je naročiti, so odgovorili možak, ki so pazlivo poslüšali. Povejte mi šče, kakše novine naj si naročim za svojo drüžino ? — Dosta dobrih listov ma naša domovina, liki za Vas bi bile najbolše Novine i Marijin list, štere so pisane ravno za naše lüdstvo. Čtite je, širite je i te deležni dete apoštolov. Kelko je našega lüdstva, ka šče tak misli, kak te dober možak, kelko pa je tistih, šteri čtejo brezbožne novine? Vzemimo si vsi v roke to orožje istine, kak pravijo Sveti Oča i borimo se, dokeč nede kralüvao v našoj lepoj Krajini samo Kristuš i Njegova sveta reč. Štefan Čiratnip. Jako važno za dužnike kmečkih dugov. Kmečkim dužnikom, šterim sküpni dug pri ustanova] po čl. 7 uredbe od likvidacije kmečkih dugov (peneznih zavodaj i kreditnih zadrugaj) presega 25.000 Din., morajo vložiti prošnje za znižanje duga pri pristojnom okrajnom sodišči do 1. junija 1937. i to na podlagi čl. 26 uredbe v zvezi s Predpisi finančnoga zakona za leto 1937—38. Opominamo dužnike naj se ravnajo po gornjem, ar inači zgübijo pravico do znižanja duga po določbaj uredbe i bodo morali poravnati ves dug, če zamüdijo gori navedeni rok. (Iz Priv. agr. banke). Praksa si je osvojila mišlenje, da morajo vsi tisti kmečki dužniki, šterih dugovje so znašali na den 20. aprila 1932 nad 25.000 Din. i da je njihov dug zavolo odplačila na den uveljavitve od likvidacije kmečkih dugov (25. septembra 1936) zmenšao pod 25.000 Din., lehko prosijo za znižbo na sodišči, ar je višina duga bite na den, gda je prvi zakon, to je od zaščite kmeta, stopo v valavnost. Ar je te način obračuvavanja vpoštevao v ednakoj meri marlive i nemarne dužnike, se je Glavna zadružna zveza v Belgradi obrnola na privilegirano agrarno banko s prošnjov, da to pitanje pretrese i poda svoje mnenje zavolo obračunavanja takših dugov. Priv. agrarna banka je stvar pretresla i je sledéčega mišlenja: Če je dug znašao na den 20. apr. 1932. nad 25.000 Din., pozneje pa je dužnik plačao teliko na glavnico, da je dug na den 25. sept. 1936. spadno pod 25.000 Din., potom takšim dužnikom ne trbe prositi za znižbo na sodišči, nego se jim dug avtomatično zniža za 50% Banka se je pri tom držala na uredbo od likvidacije kmet. dugov. 2 NOVINE 30. maja 1937. Tretjeredniškoga kongresa ne bo 6. junija v Črensovcih, ar so g. voditeo Klekl Jožef zbetežali. Zato se kongres odloži na sledkar. V Novinaj bo že pravočasno poročano._________ NEDELA po risalaj drüga. Evangelij (Lukač 14). Tisti čas je pravo Jezuš farizeušom priliko eto: Niki Človik je pripravo veliko večerjo, i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega vu vöri večerje, da bi povedao pozvanim, naj bi šli, ar so že vsa gotova. I začeli so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi: Marov sam küpo i potrejbno mi je vö idti i poglednoti ga, prosim te, zagovor! me. i drügi je velo: pet jarmov jüncov sam küpo, idem nje probat: prosim te, zagovori me. I drügi je pravo: Oženo sam se, i zato nemorem iti. I nazaj pridoči sluga nazvesto je eta Gospodi svojemi. Teda se razsrdivši hižni Gospodar velo je slugi svojemi: vö idi hitro na vulice i na varaške poti, i nevolne, i slabe, i slejpe, i plantave, esi notri pripelaj. I veli sluga: Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao i ešče je mesto. 1 veli Gospod slugi vö idi na poti, i med plote i prisili je notri iti: naj se napuni hiža moja. Velim pa vam, ka níšče onih lüdih, ki so bili pozvani, ne košta večerje moje. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in socialni stiski naših dni. — Priroda delo in kapital. Za gospodarstvo je treba treh reči: prirodne snovi, dela in kapitala. Človeško delo samo ničesar ne zmore brez prirodne snovi, a snov sama brez dela je neplodna. „V potu svojega obraza boš jedel krühˮ (1 Mož 3, 19). Res zemlja tudi brez dela nekaj rodi, a neobdelana kmalu podivja; stroje (kapital) pa sploh le človeško delo spravlja v obrat. Zato pristoji, če so snov, delo in kapital ločeni, neki delež tistemu, ki daje snov, a drugi tistemu, ki daje delo, tretji tistemu, ki daje kapital. Natančno določiti, koliko gre na račun Snovi, koliko na račun dela in koliko na račun kapitala, je nemogoče. Toda določili smo že po drugih načelih delež, ki gre delu, to je pravična plača. Kakor smo že rekli, je pravična tista plača, ki je „zadostna za vzdržavanje delavca in njegove drüžineˮ. Takšna plača gre delavcu na podlagi mezdne pogodbe. Mezdna pogodba ni nepravična, vendar „mislimo, da je v danasnjih razmerah bolj pametno, da se, kolikor je to mogoče, delovna pogodba nekoliko ublaži s socialno pogodbo, kakor se je že na razne načine začelo delati v veliko korist delavcev in lastnikov. Tako postajajo delavci in uradniki deležni lastnine in upraveˮ (Quadragesimo anno). Te besede nam jasno spričujejo, kako sv. očé odklanja kapitalistično miselnost, kako hoče, da naj se socialni odnosi urede v duhu socialne pravice in socialne ljubezni. — Stanovska ureditev družbe („korporacijaˮ). Vse to se bo tem lažje doseglo, če bi se gospodarstvo preuredilo po navodilih okrožnic „ Reumi novarumˮ in „Quadragesimoannoˮ. Posebno priporoča sv. očé Pij XI. Stanovsko Ureditev družbe (.korporacije). Današnje gospodarstvo je, kakor pravimo, individualistično, to je, vsak gospodari sam, kakor misli, da mu bo več neslo, za druge mu ni mar. Tudi med delodajalci in delavci ni nobene skupnosti. Ta individualizem je zanesel v gospodarstvo strašen nered. Prav zato hočejo nekateri, da bi vse proizvodne dobrine prešle v splošno last, češ, da bo potem vse gospodarstvo enotneje in občekoristno. Toda, kakor smo videli, tega (komunizma, kolektivizma, socializma) ni mogoče sprejeti. Je pa med to skrajnostjo in individualizmom še drug Socialni in gospodarski red, ki res omogočuje smotrno urejeno gospodarstvo, gospodarstvo po načrtu, to je ustanova korporacij. Liberalizem je zelo grešil s tem, da je raztrgal vse gospodarske združbe (cehe, gilde itd.), dasi niso bile brez hib, a bi se bile dale popraviti. Tako je nastal v gospodarstvu nered. Ta nered je mogoče naravno odpraviti zopet le z organizacijo. Vsi člani istih poklicev naj se združijo v samoupravne socialne organizme — korporacije —, le-te zopet v višje organizme, nad vsemi pa imej nadzorstvo država. Država naj se res ne vtika sama v posle, ki jih manjše in nižje organizacije lahko in boljše vrše; pač pa naj država čuva in brani te organizacije, da bodo mogle svobodno po vidikih socialne boginje urejevati svoje delovanje. Če se uresničijo prav urejene stanovske organizacije (korporacije), bodo nasproti državni oblasti jamstvo svobode, nasproti posameznikom pa jamstvo reda, skupnosti in vzajemnosti, in upravičeno je upanje, da bo nastala za človeštvo srečnejša doba, doba trajnega in trdnega blagostanja. — Prava pomoč: hotenje in dejanje. Jasno pa je, in to je drugo, da samo spoznanje ne zadostuje. Spoznanje je prvo, a spoznanju mora slediti hotenje in dejanje. Nov socialni in gospodarski red je treba ne le zamisliti, temveč ga treba tudi ustvariti in uresničiti. Nekatere države so že napravile prve poskuse s korporacijami. Sv. Oče pa takoj omenja bojazen za polni uspeh, ker si je država pridržala preveč oblasti; namesto svobodne dejavnosti bosta zavladala birokratizem in politika. Naloga gotovo ni lahka, da se tudi najbolje zamišljene ideje dobro uvedejo v življenje. Treba bo mnogo modrosti in praktičnega izkustva. Toda če gre za rešitev iz sedanjega neznosnega stanja, ne sme biti nič nemogoče in nič pretežko. Treba je torej imeti pred očmi res le občo blaginjo in blaginjo vseh, ne le koristi kake skupine, tudi ne samo moči države, saj morajo vse skupine in tudi država služiti obči blaginji. Treba bo premagati predsodke komunizma in z mirnim očesom motriti postavljeni cilj. Sodelovati bodo morali kajpada gospodarski veščaki in modri državniki, a tudi pametni gospodarji izmed ljudstva, kakor tudi preizkušeni industrijski delavci, saj je dalo zlasti zadružništvo tudi neučenim kmetskim možem in delo v strokovnih organizacijah tudi delavcem že mnogo dragocenega izkustva. Vsi bodo morali nesebično in neumorno delati, saj gre za ozdravljenje vseh gospodarskih in socialnih razmer, gre zlasti za rešitev delovnih stanov. S tem pa tudi hočemo reči, da ne smemo čakati, da nam nov družabni red sam pride in da nam samim prej sploh ničesar ni treba storiti. Treba je že zdaj pripravljati tla novemu redu in blažiti sedanjo socialno bedo, kjer je le mogoče in kakor je mogoče: s krščanskimi karitativni ustanovami, z dobrodelnostjo, z javnimi podporami, z javnimi deli itd. Seveda bo vse to le samo začasna pomoč, prave in trajne rešitve pa ne bo brez novega gospodarskega reda, ki bo po naravnem gospodarskem postopku in po krščanski socialni pravičnosti zvezal med seboj vse stanove v eno narodno in gospodarsko celoto. (Dalje.) Politični pregled. Za namestnika odsotnoga prometnoga ministra g. dr. Spahe je bio določeni g. dr. Korošec. 44 smrtnih obsodb v Rusiji. Najvišiše vojaško sodišče v Rusiji je obsodilo 44 nedužnih obtožencov, med njimi edno žensko, ki so prej bili proti bolševiškomi režimi i so delali za Nemčijo i Japonsko. Vseh 44 je bilo obsojenih na smrt i obsojenci so bili taki streljeni. Tü se vidi, da brezbožen komunizen ne verje v Boga, ar po krivičnom vmarja lüdi. Italija je izdala za Abesinsko bojno 30 milijard Din. Te račun so zdaj izračunao. Kelko de pa ešče koštala Italijo Abesinija, se ne ve. Italijanski krao na Vogrskom. Preminoči tjeden je obiskao Madjarsko italijanski krao Viktor Emanuel i kralica Helena. Sprejeli so jiva v velkom števili i na najsvečenejši način. Krala i kralico je pogostio predsednik Madjarske vlade Horthy, kde je bilo navzoči tüdi več viših gostov. Italijanski krao i kralica sta se pelala nad Ljubljano. Stalinova mati v cerkvi. Na vüzemsko nedelo je bila pri svetoj meši mati Stalina, ruskoga komunističnoga voditela. Pobožna je tüdi dala pri toj priliki jezero rublov na cer- kev. Gda je sin to zvedo, je taki pozvao mater na odgovornost i jo dao preseliti v edno ves, kde nega cerkvi. Kronanje Angleškoga krala, od šteroga smo že obširno poročali v preminočoj številki, prinašamo zdaj v slikaj. Upor v Albaniji. Preminoči tjeden je v Albaniji vövdaro upor med vladinovci i med komunisti. Glavni voditeo komunistov Etem Tot, je povzročo upor. Vladinovci so taki zadüšili upor. Vnogo smrtnih žrtev je bilo med uporniki. Vlada je začela ostro preiskavo i je že vnogo aretirala. Etem Tót, je odskočo prek meje. Nenapadalni pakt med Austrijov, Čehoslovaškov i Madjarskov. Angleško zvünešnje ministerstvo je dobilo obvestilo od avstrijskoga zvünešnjega ministra, da bodeta Nemčija i Italija z novov silov nadaljavali svojo ofenzivo v Srednjoj Evropi. To pa v primeri, če Anglija i Francija ne bodeta jasno izpovedale, da ne želita nobenih sprememb v Srednjoj Evropi i da sta pripravleni, da Avstrijo branita. V kakšoj obliki se bo pojavila ponovna italijansko-nemška ofenziva, se šče ne ve. Pri londonskih razgovorih so sklenili nenapadalni pakt Austrija, Madžarska i Čehoslovaška. Westminstrska opatija — nekdaj katoličanske opa-tija Benediktincov — kde bo krao Jüri Vl. maziljen i kronan. Kralevske kronanje v Londoni. Zlata kočija, v šteroj se vozita krao i kralica h kronanji med špalirom nekaj miljonov lüdi. GLASI SLOVENSKA KRAJINA. Lendava. Na Trojiško nedelo je bilo proščenje pri kapelici. Čeravno je vreme slabo obetalo, se je zbralo vnožina lüdi. Vse se je vršilo lepo mirno, odvečara je pa malo dešč poškropo, da so se po klanci škalili. Dolga vas. V nedelo 23. maja so naša Šolska deca napravila proslavo materinskoga dneva. Za uvod je gospa upravitelova v krasnom govori razložila, kak morejo dom, šola i cerkev sküpno delati pri vzgoji dece, če ščemo, da vzgojimo dobro deco. Sledile so razne deklamatorske i pevske točke — materi na čast i tak Iepo, da so se gledalcom zarosile oči. Takše prireditve pokažejo, kakši Zaklad so nedužna deca, ki jih je Stvarnik dao starišom, da jih v nedužnosti naprej vzgajajo. Matere so vredne vse dečinske lübezni i spoštüvanja, če so zaistino dobre matere. Takše potrebüje denešnji čas. Lendava. Pri nas že tri tjedne popravlajo cerkev. Törem se že malo ne zrüšo. Zdaj so vsega razdili i novoga napravijo nazaj, ravno takšega, kak je prle bio. Nato se Odzvüna vsa dol zdere i znova omeče; tüdi streha bo nova. Odznotra de poslikana, oltari prenovleni, tak da bo vsa nova, gda bo končano delo. Vso delo je prevzeo g. stavbenik Živic Ivan iz Maribora. Sobota. Preminočo nedelo so meli naši gimnazijci jako lepo akadedemijo, pri šteroj je bilo vnogo lüdstva navzoči. — Žensko i dekličko izobraževalno drüštvo v Soboti je priredilo preminočo nedelo izlet v Ljutomer. Toga izleta se je vdeležilo vnogo žensk i deklin. Želemo, da bi to mlado, komaj par mesecov obstoječe drüštvo melo vnogo uspehov. — Preminočo soboto večer je strela vdarila v hišo g. Franko Kalmana, zidara. Na srečo pa se je ne vužgalo nikaj. Če bi ogen nastao, bi zagvüšno razpepelio ništerne hiše, ar so jako blüzi edna poleg drüge. Blisk je tak domače kak i sosidove jako prestrašo. Žareči pepeo povzročo ogen, šteri je razpepelio domačijo. Pred preminočim tjednom je nastao na Tišini ogen, kakšega ne pomnimo. Od žarečega pepela, šteroga so domači odnesli na gnoj, se je vužgala domačija Vukani, njegovima sosidoma pa oslica slame. Vse je do tal zgorelo. Pri toj nesreči pa se je zgodila ešče drüga nesreča. Vukanova mati so najmre dobili teške opekline i so vmrli, oča so na smrtnoj posteli, sam sin je tüdi ne sposoben za delo, ar je tüdi dobo močne rane. Kelko škode napravi takša nepravičnost. Pri zrelostnom izpiti na sobočkoj gimnaziji je imenüvani ministerski odposlanec g. dr. Konstantin Draganič, gimnazijski ravnateo v pok. iz Zagreba. Ednodnevni tečaj od zatiranja bolezni i škodlivcov vinskoga trsa i od postnom deli v vinogradaj se bo vršo na Vinarskoj i sadjarskoj šoli v Maribori v četrtek 3. junija. Tečaj bo brezplačen, teoretičen i praktičen i bo trpo od 8—12 i od 14—18 vüre. 30. maja 1937. NOVINE 3 Na podporo naših listov so j darüvali: Bojnec Ana, Lendavske gorice, 10 Din. Bog plačaj ! Letošnji spomladanski velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobila industrija itd. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili strojna in kovinska industrija, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Naši napredni mizarski podjetniki bodo pokazali, da zmorejo ugoditi že najbolj razvajenemu okusu in najbolj praktičnim težnjam glede stanovanjske opreme. Bogato bo zastopana tudi mala obrt. Poleg splošnega dela razstave bodo prirejene letos tudi še sledeče specialne razstave: Gospodinjska v zvezi z modno revijo. Lovska, ki bo služila izbiri materijala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Avtomobilska, katera naj v cilju razvoja motorizacije v naši državi predstavi širši javnosti najnovejše modele svetovnih znamk. Na razstavi „Živalceˮ pa bodo rejci malih živali: perutnine, kuncev, kanarčkov in drugih eksotičnih ptičev pokazali kakih smernic se je treba držati pri reji teh živalic. Enkraten vstop na velesejmske prostore bo stal 10 Din., skupine bodo imele znižano vstopnino. Velesejemske legitimacije po ceni Din 25.- podo omogočale 20 posetov in nicer 10 dnevnih in 10 večernih na veselični prostor, kjer bo poskrbljeno za najraznovrstnejšo zabavo. Posestniki velesejma imajo 50% popust na železnici; pri postajni blagajni povejte, da greste v Ljubljano na velesejem, nakar dobite za Din 2.- še posebno rumeno izkaznico, da bo po obisku velesejma veljala vozna karta za brezplačen povratek. Na letalskih linijah 10% popust, na parobrodih „razred za razredˮ; Dekliški odsek Prosvetnoga drüštva v Beltincih. Na predavanji našega odseka so se povdarjale sledeče misli: Drage sestre ! Dnešnji svet je zablodo, blodi v tmici nevere i bogoskrunstva pa šče tüdi iz naših src iztrgali vero i jo zmetati v blato. Dekle ! Ne bojmo se teh krivovercov, bodimo posveti, ki kažejo jasno pot do Boga. Pribežimo pa k Mariji, kak sv. Oča želejo i ž njov pa potom nje pripelajmo na pravo pot blodne tovarišice. Naš dekliški krožek naj bo Bogi dopadliva Noetova barka, v šteroj najdejo zavetje vse naše mladenke. Katoliško prosvetno drüštvo v Lendavi priredi kak spominsko proslavo 20 letnice majniške deklaracije, predavanje v nedelo dne 30. maja ob 10. vöri predpoldnom v risalnici meščanske šole. Vableni vsi člani, prijatelje drüštva i vsi tisti, ki so pred 20 letmi majniško deklaracijo podpisali. Novine so narasle meseca maja za 39 komadov. Odpadnolo je 8 komadov. Čisti narastek 31 komadov. Marijin List je naraseo za 16 komadov. Ponizno se zahvalimo za to milost božima slüžabnikoma Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi pa prosimo sladko Srce Jezušovo po sv. Cirili i Metodi, da kemprle dobita Čast oltara. Poznate živlenje svetoznanoga arskoga plivanoša, sv. Vianneja? Če ne, te si naročite Mar. List. Od novoga leta do konca leta objavla njegovo krasno živlenje Marijin List. Čtite njegovo živlenje, ravnajte se po njegovih navukaj i ki ste v Franciji, obiščite, kda ste mogoči, njegov grob. Beltinci. V dobi najhüjšega JNS vladanja je naše lüdstvo dvakrat pokazalo pri volitvaj, da je vodijo katoličanska načela. Junija 6. bo isto pokazalo, gda bo volilo kandidata JRZ. stranke. — Tabor Prosvetnoga drüštva je preložen na jesen. Mladinski izlet se pa bo vršo 13. junija. Nova advokatska pisarna. Kak čüjemo, odpre g. advokat, ban. svetnik Bajlec v kratkom svojo advokatsko pisarno v Soboti v Kmečkoj posojilnici, gde je bila do zdaj pisarna g. advokata Kodra, šteri se v kratkom preseli v Ljubljano. Mladomi g. advokati, našemi bivšemi uredniki Novin i ban. svetniki, šteri je v našoj krajini vsešerom dobro poznani, Želimo pri njegovom advokatskom deli za dobro i pravice našega lüdstva, vnogo božega blagoslova. Nagrade za pokončevanje pižmovke. Sresko načelstvo v Lendavi je prejelo od Zavoda za primijenjeno zoologijo v Zagrebi peneze za izplačilo nagrad za pokončavanje pižmovke. Nagrade se bodo izplačüvale vsakši petek od 9 do 11 vüre predpoldnom na sreskom načelstvi i to 10 Din. po komadi. Prve nagrade bodo izplačane 4. junija i potom vsaki petek ob določenoj vüri. Nagrade bo izplačüvao sreski kmetijski referent soba št. 8. V drügih dnevaj se nagrade ne bodo izplačüvale. Kak dokaz, da je pižmovka bujta, mora vsakši predložiti rep bujte živali i ga predati sreskomi načelstvi pri izplačili nagrade. Vabijo se vsi prizadeti, da pižmovko pokončüjejo v kem vekšoj meri, da bi toga škodlivoga glodavca kem prle vničili. Turnišče. Maja 9., lepoga meseca Marijinoga, smo zakopali v 47 leti starosti mater častite sestre Lud-gardis Lebar. Kak dijakinja so bili v Gradci. Zdaj so pa v Leobeni pri betežnikaj v bolnici bili. 5. maja so napravili večno oblübo. 6. maja so prišli domo k betežnoj materi, štera so 8. maja za večno zatisnoli svoje oči. Sami sestra so njim podali Svečo pri zadnjoj vöri. 13. maja so pa vmrli č. Sestri njihov dedek. V tom kratkom časi so č. sestra zakopali mater i dedeka. Srce Jezušovo bodi pokojnima smileno. Č. Sestri i ostalim sorodni-kom pa izražamo naše sožalje. Kratki glasi. Velika nesreča pri Lepojglavi. Predpreminočo soboto je pelao autobus, šteri vozi med Varaždinom i Golu-bovcom, dijake na izlet k Lepojglavi. Proti večeri so se izletniki vračali z autobusom domo. Gda je šteo auto- bus prek železniškoga tira se pelati, prileti od nasprotne strani vlak, šteri je treščo v autobus i ga rivao pred sebov nekelko metrov, dokeč vlakovodja ne stavo vlaka. Potniki v vlaki so taki začnoli rešavati mladino, med šterimi sta bila dva mrtviva, osem teško i dvajset pa slabše ranjeníh. Autobus je popunoma vničeni. Zrok nesreče je bio to, ar je železniški tir ne bio razsvetleni i tak Šofer ne opazo, če se bliža vlak. Strašen viher i toča je povzročila dosta kvara. Kak poročajo listi, je v okolici Beograda i na Vogrskom v pondelek noč divjao strahoviti viher, šteri je napravo vnogo kvara. V Beogradi je viher i toča vničila vnogo konjov, ki so se s svojimi gospodari kesno v noč vračali na dom. Na poti jih je doletela ta nevihta i ne so mogli priti pod streho. Lüdstvi se je posrečilo rešiti svoje živlenje, a živina pa je Prejšla. Tüdi nešterne železniške proge so jako poškodüvane, tak da se promet stavo. — Na Vogrskom je v nedelo popoldnevi doli spadno eden oblak, šteri je povzročo dosta smrtnih žrtev na lüdstvi. Rockefeller vmro. Najbogatejši človek sveta je zdaj vmro v 93 leti starosti. Živo je v Ameriki i je ostavo strašno veliko imanje. Proslava 50 letnice kat. kapelice v Tešanovci. Tak jako lepi i nepričaküvani svetek nam Tešanovčarom ostane dugo v spomini. Obhajali smo najmre 50 letnico naše kapelice, štero so nam postavili naši stari očevje, šteri so že pokojni i očevje, šteri so šče živi i šteri so se z nami mladimi vküp veselili tomi lepomi svetki. Že v soboto večer so nam na-znanjali možarje iz Tešanovskih bregov veseli dogodek na jütrašnji den. Vreme nas je malo razžalostilo isti večer, a vüpali smo, da se nam vremen razčisti i da bomo lehko na najveselejši način proslavili naš tak zaželeni svetek. Čistile so se poti, postavlali jaličovje v znak lübeznosti do vernikov, ki so nas obiskali, kapelico so naše mladenke i tüdi dečki najlepše okrasili. Niti se nemre opisati to radost i veselje naših malo številnih katoličancov v Tešanovcih. Kak Včele smo bili zdrüženi. Pomagali smo eden drügomi, kelko smo mogoči bili. Delali i trüdili smo se vse na čast sv. Trojici, štera nam je tüdi Patrona. Nedela nam je prišla. Že rano v jütro so nas možarje prebüdili. Vreme se je pokazalo lepo, a hitro se je zaoblačilo. Prihajao je narod od vsej strani, da prisostvüje našoj proslavi. Č. g. plebanoš Berden iz Martjanec so meli božo slüžbo, pri šteroj priliki je ves narod popevao naše pobožne pesmi. Po meši je bila predga, štero so meli prefekt Martinišča g. Cigüt iz Sobote. Pomen njihove krasne predge je bio od sv. Trojstva i od vernikov, šteri so nam to kapelico dali gori postaviti. Ništerna oka je postala rosnata pri njihovoj predgi. Mi maloštevilni katoličanci nemremo se tak lepo zahvaliti g. plebanoši Berdeni i g. prefekti Cigüti, kak smo od srca čüteči za vso dobrotlivost, štero sta nam izkazala pri toj priliki. Zahvalnost moremo povedati tüdi bogojanskim farnikom, ki so nas v tak lepom števili obiskali s procesijov. Tü moremo povdariti, da je Šolska mladina z vsem vučitelstvom iz Bogojine prisostüvala toj procesiji i bila navzoča pri našoj proslavi. Tüdi Zahvalnost smo dužni povedati vsem ostalim vernikom, ki so nas obiskali i nam v kakšemkoli pogledi bili na pomoč. Lepo se tüdi Zahvaljüjemo g. Jelovšek Franci, bivšemi upraviteli sobočkoga Veleposestva za poklonjeno jaličovje. Kak lübeznivo i srčno je pozdravila gospode dühovnike mala Činčova Ilonka, nam ne ostane v nepozabnosti. Naroda je bilo nad 4000. Bilo je tüdi vnogo evangeličancov navzoči, šterim se tüdi lepo zahvaljüjemo za njihovo vdeležbo. Tešanovski kat. verniki. Den po kronanji je angleška kralevska dvojica s spremstvom obiskala tüdi vzhodni del Londona, kde stanüjejo najvekši siromacje. Tüdi tu sta bila krao i kralica deležna prisrčnoga sprejema. Izpiti v juniju 1937 na drž. realni gimnaziji v M. Soboti. A. Za privatne učence, 1. junija: Sprejemni izpiti. Začetek ob ½ 8. uri. Od 2. do 5. junija: Izpiti Čez I. razred. Začetek ob 7. uri. Od 6. do 9. junija: Izpiti Čez II. razred. Začetek ob 7. uri. Od 10. do 12. junija: Izpiti Čez III. razred. Začetek ob 7. uri. 13. in 14. junija: Izpiti Čez IV. razred. Začetek ob 7. uri. B. Za redne učence. 10. junija: Popravni izpiti za učence IV. razreda. Začetek ob ½ ll. uri 25. in 26. junija: Sprejemni izpiti. Začetek ob 8. uri. C. Za privatne in redne učence. Od 17. do 23. junija: Nižjetečajni izpiti. Začetek ob 8. uri. Prošnje za sprejemni izpit rednih učencev se oddajajo od 20. do 23. jun. GASILSKE VAJE. Uprava gasilske župe sreza Lendava, je na svoji odborovi seji dne 6. V. 1937 določila, da se bodo vršile župne vaje kakor sledi: 1. ) Dne 27. junija 1937 v Gornji Bistrici s sodelovanjem sledečih čet: Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica in Odranci. 2.) Dne 29. junija 1937 na Kapci s sodelovanjem Sledečih čet: Kapca, Gaberje, Gornji Lakoš in Trimlini. 3) Dne 4. julija 1937 na Benici s sodelovanjem Sledečih čet: Benica, Pince, Dolina, Čentiba in Petišovci. 4.) Dne 11. julija 1937 v Filovcih s sodelovanjem sledečih čet: Filovci, Bukovnica, Dobrovnik, Kobilje in Motvarjevci. 5. ) Dne 25. julija 1937 v Gančanih s sodelovanjem Sledečih čet: Gančani, Beltinci, Ivanci, Bogojina in Lipovci. 6.) Dne 1. augusta 1937 v Dolgi vasi s sodelovanjem Sledečih čet: Dolga vas, Lendava, Dolgavaške gorice, Mostje in Genterovci. 7.) Dne 8. augusta 1937 v Ižakovcih s sodelovanjem Sledečih čet: Ižakovci, Dokležovje, Melinci, Bratonci: 8.) Dne 15. augusta 1937 v Vel. Polani s sodelovanjem sledečih čet: Vel. Polana, Hotiza, Črensovci, Žižki in Trnje. 9.) Dne 22. augusta 1937 v Renkovcih s sodelovanjem sledečih čet: Renkovci, Turnišče, Gomilica, Radmožanci in Žitkovci. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Spored: 1.) Redovne vaje. 2.) Suhe vaje z brizgalno. 3.) Skupne vaje za napad požara. 4.) Sestanek častnikov. 5.) Mimohod čet. „Na pomoči!ˮ LUTAR ŠTEFAN l.r. NEMETHY ŠTEFAN 1. r. tajnik. starešina. Novi vozni red D. LENDAVA: Odhod iz Lendave ob 5.36,10.50,15.05,20.40. Prihod v Lendavo ob 6.19,9.05, 14.30,20.12. ČAKOVEC: Odhod iz Čakovca proti Lendavi ob 4.30,8.05, 13.35, 19.12. Odhod proti Ormoži ob 4.06, 6 38, 12.07, 16.10, 19.43. Prihod iz Lendave v Čakovec ob 6 24,11.58, 16.02, 21.48. Prihod iz Ormoža ob 7.49, 10.32, 13.30, 18.59, 23.43, ORMOŽ: Odhod iz proti Čakovci ob 7,22, 10.06, 12.57, 18.32, 2316. Odhod proti Soboti 7.27, 12,50, 16.53, 18.35. Odhod proti Pragerskom ob 4.33, 7.17, 12.45, 16.50, 20.22. Prihod iz Čakovca ob 4 32, 7.05,12.34, 16.37, 20.10. Prihod iz Sobote ob 7.00, 12.14, 16.32, 20.15. Prihod iz Pragerskoga ob 7.12, 10.05, 12.05, 12.43, 18.29, 23 14. M. SOBOTA: Odhod proti Hodoši ob 4.30, 14.55. Odhod proti Ormoži ob 5.23, 9.30, 14.45, 18.36. Prihod iz Hodoša ob 7.28, 17.41. Prihod od Ormoža ob 8.56, 14.29, 19,44, 20.05. HODOŠ: Odhod v Soboto 6.10, 16.25. Prihod v Hodoš ob 5.53, 16.09. MI IŠČEMO OSEBE! Ki ščejo za svojo širšo okolico taki edno podrüžnice ustanoviti. Ne pita se, kde stanüjejo ali kakše pozvanje majo! Odgovarja-joče delo pod vodstvom ravnitela ! V glavnom založništvo vrednosti ! Nikšega potüvanja ne ! Nikše nevarnosti! Dozdajšnje pozvanje se lejko obdrži ! Za odgovarjajočo okolico mesečno do 5000 Din. dohodkov — pa šče več. Točna navodila po HUPO, Klagenfurt, Austrija ! V vsakom jeziki se dopisüje. Vsem lastnikom mlatilnic se naznanja, da se v podpisanoj trgovini dobijo prave Böhler-Trommelove šinje v vsakoj dužini kg. 6 Din. 50 par, i se tüdi režejo, Vsakši lastnik mlatilnic si vse to lejko kupi brez vse zadruge fal i nema nikših stroškov. Nadale tüdi dobi letos v toj trgovini po preveč nisikoj ceni najbolše vrste mašinsko i ci-lindersko olje,kak tüdi vse vrste remenje, žnjore, štauierjei vse drüge potrebčine, yse falej kak v šterojkoli zadrugi, i vse brez stroškov. HEKLIČ ŠTEVANA, trgovina z železninov v MURSKOJ SOBOTI 4 NOVINE 30. maja 1937. XVII. LJUBLJANSKI VELESEJEM 40 razstavna prireditev 5.—14. junija 1937. Železniška izkaznica za polovično voznine se dobi pri blagajnah železniških postaj za Din. 2.- . Velesejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče. - Koristno-prijetno. Zdignimo glave. Vsi čütimo, da je človeča drüžba betežna, da je potrebna prevreditev drüžbe, v šteroj naj bi se lüdem kelko telko bolše godilo. Znamo, da je strašna zmešnjava, v šteroj se pa že glasijo zdravniki, šteri bi radi betežno človečo drüžbo Vračili i to z poganskim receptom, z nadütostjov, sebičnostjov i domišlavostjov. Če poglednemo okoli sebe, vidimo, da vero, katoličansko vero, či duže bole napadajo, izpodrinjavlejo iz vsega javnoga živlenja. Pri tom se posebno odliküjejo lüdje, šteri so pod vtisom slobodnozidarstva. Tej lüdje vse sile napenjajo i na vse grlo kričijo, da je vera zasebna zadeva, od štere se Odzvüna nikaj nesme znati. Že več let po načrti strašno i odločno preganjajo vsako versko miseo iz javnoga živlenja v segestijo, pravijo, da je tam mesto za vero, da se naj tam slobodno razvija pa dela. I tej sovražniki vere so napravili zahteve, pravilnike i odredbe, štere so brez Boga i ne samo, da so brez Boga, nego so napelane naravnoč proti Bogi i veri. Po visiki šolaj sedijo akademiki, v Srednjoj gimnaziji, v lüdski šolaj deca, vse to pa v določenoj dobi i tam morejo čteti celi osem, ali več let, knige štere so predpisane, v šterih pa dete celi osem let nezvedi od Boga, od vere nikaj. To se pravi, sovražniki vere so to spravili v segestijo, gda pa dobijo oblast popolnoma v svoje roke, te jo pa tüdi od tam spravijo. Poganstvo, štero je rodilo liberalizem, iz šteroga se je razvio kapitalizem, šteri je drüžbo, drüžabni red tak napravo, da zdaj nešterni jejo z vejačov, drügi z žlicov, tretji pa morejo čakati na ostanke ali pa na drobtine, štere spadnejo s prepunoga stola. To poganstvo ščejo tej novi zdravniki popraviti i ozdraviti z ešče bole strašnim poganstvom, to je komunizmom. To poganstvo je najprle kričalo po sveti, da je vera zasebna zadeva, zdaj pa to ščejo popraviti s tem, da na vse grlo kričijo, daje vera ne samo zasebna zadeva, nego da je vera strup, čemer. To düševno pa gospodarsko zmešnjavo, štera se je začela od tistoga časa, kak so Boga začnoli vö rivati iz vsega javnoga živlenja, iz šol, iz parlamentov, iz knig i novin itd., od tistoga časa naprej tej novi zdravniki ščejo vse popraviti i napraviti s tem, da Boga popolnoma odstavijo i odstranijo. Poganstvo se je polastilo kreta, skoro vu vsem javnom živlenji i toga kreta (štange) si ne püsti strgati iz rok. Za kret se bije že duga leta boj i poganstvo se poslüžüje vseh dovolnih i nedovoljenih sredstev, samo da si kret obdrži, kde ga pa ešče nema, pa da si ga pribori. Dozdaj je poganstvo zdržavalo številno stranke i drüštva, od šterih je vsaka mela svoja pravila. Dokeč je poganstvo bilo brez sküpnoga programa, smo mi katoličanci lehko preprečili njegov val. Zdaj pa je poganstvo dalo vsem svojim strankam, skupinam i drüštvam eden program, da tak ležej pride do kreta, i da kem prle dosegne svoj program, to je, da kem prle pride i izpela svoj cio, da düše odtrga od Boga z borbov proti Njemi i veri. Katoličanci se moramo poganskim zdravnikom, šteri vero i Boga ne poznajo, proti postaviti. Katoličanci moramo biti Odkriti i povedati istino. Kak smo že povedali, je dosta strank i sküpin, štere se bijejo za vpliv vu javnosti, borijo se posamezno navidez, a z ednim programom i z ednim cilom. Poznamo JNS, ki je podpisala izgon cerkvenih drüžb. Poznan nam je govor Titana, komunističnoga delegata za Jugoslavijo, šteroga je meo na Francoskom i šteroga so prinesle Novine v 14 št. gde pravi i priporoča da naj se naši lüdje držijo Mačkove stranke. V obema tema slučajoma je zastopana tüdi naša Slov. krajina, ka more biti za nas velika sramota. Naš sovražnik ma dosta imen, da bi katoličance s temi raznimi imeni ležej premoto. Ali znati moremo, da so vsa ta edna sama protikatoličanska vrsta, šteroj glavno ime je: lüdska fronta. To je naš katoličanski sovražnik, šteri se dao krstiti na nedužno ime lüdske fronte, mesto komunistične fronte, da preslepi katoličance. Lüdska fronta je Protiverska komunistična fronta. Katoličanci od teh mao, ka obstoji lüdska fronta, moremo iti v napad proti njej, moramo se potrüditi, da bomo na vsa javna mesta spravlali odločne krščanske može, da veri priborimo v javnosti ono mesto, štero njoj ide, da de tak lehko vršilo moje zvišeno poslanstvo za srečo i napredek človeštva. Pri vsakšem člo- veki moremo poglednoti versko Osvedočenje i na podlagi toga iskati njegovo politično i strankarsko ozadje i samo ga tak postaviti za župana, poslanca itd., če zaistino z vere žive. V strašnoj zmešnjavi, v strašnoj poganskoj zablodnjenosti i kmici dnešnjega časa more krščenikom postati Kristušova vera posvet i kaži pot, v vse javne zadeve, v parlamente, v sodišča i v občinske odbore. Vera i borba v javnom živlenji na njenoj podlogi nam more postati nekaj svetoga, zvišenoga, brigajočega i skrbečega, da ni eden zakon ali pogodba, šteri bi nasprotüvao veri, ne zagleda beloga dneva. Gda Kristušovoj veri priborimo v javnosti vpliv i mesto, štero njoj pripada, gda vera postane javna zadeva, samo te de se začeo vozeo, šteroga je poganski kapitalizem razmotao, odmetavati. Ne je zadosta, da bi bili katoličanci samo Pobožni, čeravno je prva dužnost to, nego moremo biti tüdi dobri, javni, krščanski i politični delavci, spüstili se moremo v boj i se polastiti kreta. Da če bomo samo Pobožni, vse drügo pa püstimo z misli, se nam nazadnje zgodi, da naše pobožnosti, naše verske dužnosti več nemo smeli opravlati, ar nam sovražni komunizem to zabrani. Ne dovolimo, da bi nas sovražnik napadno na našem najvekšem kinči. Zdignimo glave i spüstimo se v boj z Svetim osvedočenjom v srci i na vüstaj, da brez vere, brez Boga, brez krščansko vrejene drüžbe nega sreče, pravičnosti i medsebojne lübezni, nega blaženosti i mira na zemli. G. M. Poročilo o zborovanju sadjarskih podružnic soboškega in lendavskega sreza dne 18. aprila 1937 v Murski Soboti. Zborovanje je otvoril inž. Petkovšek Val. kot član glavnega odbora SVD, pozdravil zastopnike podružnic in zastopnike iz krajev, kjer se predvidevajo ustanovitve novih podružnic in druge došle sadjarje ter imenoval za zapisnikarja g. Škoberne Karola. Obžaluje, da podružnice v Lendavi ni mogoče poživeti ter bo potrebno organizirati povsem novo. Poroča o dosedanjih zborovanjih in sklepih podružnic drugih srezov, ki so že z delom naprej in po katerih se bo treba ravnati, dalje o stanju sadjarstva v obeh srezih, o statistiki števila sadnega drevja in izvoza. Tako je kljub ugodnim podnebnim razmeram in legam zlasti po Goričkem še zasajenega mnogo premalo sadnega drevja, a še to je zanemarjeno in neočiščeno. Precej se je to leto doseglo, ker se je zapretilo s kaznimi in deloma tudi kaznovato. V zadnjih letih zlasti po ustanovitvi banov, drevesnice se je precej dvignilo saditev sadnega drevja in zanimanje za to za gornji del Prekmurja skoro glavno panogo. Upanje je zato, da bo mogoče sedaj Vsaj glavne sadjarske predele preprežiti s podružnicami. Letos so se ustanovile tri nove in ko bo sedaj ustanovljen skupni odbor podružnic za Prekmurje, bo imel poleg drugih tudi to važno nalogo organizacijo novih. Predsednik podružnice G. Lendava g. Bačič Franc, poroča o obnovi poslovanja podružnice in predlaga za dvig sadjarstva za okoliš podružnice in Goričkega: 1) Za početek, ko tod še ni škropilnic, naj bi kralj, banska uprava nekaj več prispevala za te kraje, enako tudi več za zaščitna sredstva. 2. Banov, drevesnica naj oddaja za domača sreza drevesca po možnosti cenejše n. pr. po Din. 2, ker ima vsak tudi manjši posestnik več posaditi in kupuje privatno slabo robo. 3) Tudi v Mačkovcih naj se uredi postaja za nakladanje sadja, ker so Puconci preoddaljeni za dovoz in okoliša podružnice, 4) Da oblasti strožje izvajajo kontrolo o izvajanju predpisov izdanih o terminih za obiranje sadja. 5) Da se predvidena zborovanja skupnega odbora podružnic vrše menjaje se po posameznih krajih podružnic. G. Koglot š. uprav, in ustanovitelj te podružnice poda poleg splošnega pregleda program dela, katero čaka ta skupni odbor za dvig sadjarstva v tukajšnjih srezih: 1) ker je vse delo šele v povojih, naj se posebno tod v večji meri že v osnovni šoli vrši pouk v sadjarstvu ter v večjem obsegu ustanavljajo kmet. nadaljevala šole, 2) na teh naj se pa spomladi nadaljüje teoretični pouk v obliki praktičnih demonstracij, 3. ustanove naj se čimprej v vseh večjih krajih podružnice posebno še v: Bodoncih, Rogaševci, Pertoči, Cankovi, Šalovcih, Križevcih in na Ravenskem v Martjancih, Tešanovcih, dalje v Bogojini, Dobrovniku in D. Lendavi, 4) zato naj se že sedaj sestavi skupni odbor vseh podružnic, da vrši to delo, organizira potrebne tečaje in predavanja, sestavi celoten pospeševalni načrt za Goričko in Ravensko in dr., 5) podružnice naj ustanove svoje drevesnice, da bo lažji nadzor kot nad privatnimi. Zastopnik podružnice Beltinci poroča, da se je delovanje pri njih letos poživelo in so dobili člani tudi večjo množino drevja po znižani ceni, le škoda, da jim je srez poslal sorte, ki za ravnino ne odgovarjajo. Zastopnik novoustanovljene podružnice v Krogu poroča, da bo takoj občni zbor, ko dobi odobrena pravila in upa. da se bo društvo z ozirom na bližino mesta dobro razvijalo. Udeležba na razstavi v Mariboru. Sklene se, da vodi dela za udeležitev na tej razstavi skupni odbor, ki naj določi potem krajevne odbore ter organizira delo skupno s kmetijsko šolo nekako v obsegu, kot je bilo zastopano sadjarstvo na razstavi 1. 1934 v M Soboti. Nato se je izvolil ta odbor tako, da bodo zastopane v njem vse podružnice po svojih predsednikih ter sestoji: 1.) oba sres.met. referenta, 2) zastopnik kmet. šole g. Dular, 3) predsedniki podružnic: g. Bačič za G. Lendavo, g. Oman za Beltince, g. Horvat za Krog, g. Titan za Puconce, g. Smodiš za G. Petrovec ter g. Hribar za okoliš Tešanovce, g. Vaš za Fokovce, g. Poredoš za Pertoče. Krajevni odbori bodo posebno potrebni v Št. Jurski dolini, kjer bo predvidevno letos dobra sadna letina. (Dalje) DELAVSKE KNJIŽICE dobite najfalej pri Balkányi Ernesti v Lendavi. ŠTO ŠČE DOBRO KOSO, pravo törsko, švedsko, ali Mura-csikós koso meti i pravi tirolski kamen kcoj, pa vse garancije i po fal ceni, jo dobi z kamnom vred v trgovini Heklič Števana v Murskoj Soboti. Službena naznanila. OKROŽNICA. Vsakoletni nastop raznih bolezni in škodljivcev v vinogradih, zlasti peronospore in oidija, povzroča našemu narodnemu gospodarstva milijonsko škodo. Tako je v preteklem letu samo peronospora uničila dobro polovico in ponekod še več pridelka. Zle posledice te škode občutijo naši vinogradniki posebno letos. Da je peronospora lani tako katastrofalno nastopila, ni pripisovati zgolj slabemu vremenu in drugim vzrokom (n. pr. zaostali košnji)), temveč v veliki meri tudi pazlivosti in nepoučenosti nekaterih vinogradnikov Samih. Le redkim vinogradnikom se je z največjo pazljivostjo posrečilo, da so z naporom, pravočasnim in pazljivim ter natančnim škropljenjem rešili pridelek. Vsak vinogradnik je dolžan, da skrbno opazuje razvoj vinske trte, zlasti pojav bolezni in škodljivcev, pa naj bo to palež, plesen ati kišti črviček. Škropljenje je izvesti v smislu že izdanih strokovnih navodil z vso natačnostjo, S prvim škropljenjem z 1% bakreno-apneno brozgo je pričeti, preden se pojavi bolezen, ko so poganjki trsa za peden j, t. j. 20—25 em dolgi. Drugič naj se škropi kakih 14 dni poznejo pred cvetenjem, tretjič pa po končanem cvetenju pazljivo po kabrnikih odn. zarodu. S četrtim škropljenjem pričnemo 14—20 dni po tretjem, da ohranimo trti zdravo listje in mladje, kar je odločilne važnosti za poznejšo zoritev grozdja in lesa. Za prva tri škropljenje zadostuje l°/, za četrto 1½% škropivo; ob slabem vremenu pa je vzeti 1½ do 2% bakreno-apneno brozgo. Tudi žveplanje proti plesnobi se mora natančno izvesti in sicer: prvo ob lepem vremenu pred cvetjem, drugo po cvetju, tretje po potrebi kake tri tedne pozneje. Zatiranje grozdnega sakača (seneni in kišti črviček) pade tudi v ta čas. Najboljše je mehanično (z iglicami — ročno) pobiranje, pa tudi škropljenje z arzenikovimi (mišnico) preparati, ki jih primešamo pri drugem in poznejšem škropljenju bakreno apneni brozgi, n. pr. 100—120 gramov „Uraniaˮ zelenila, ali 300 gramov „Aresinaˮ ali „Meritola“. Paziti je treba na pravilno napravo škropiva in skrbno ravnanje s temi strupi. Vinogradniki ! Samo s skrbno prlpravljenim, preudarnim in pravočasno izvršenem škropljenjem morete obvarovati vinograde bolezni in škodljivcev. Le tako bodete dosegli večji donos svojih vinogradov. Ban: Dr. NATLAČEN. Pošta. Zver Ivan, Sobota. Oglas se plača po doblenoj položnici, ki jo mate tam. Györfi ma v Posojilnici 102 Din. 48 par. Izplača se te znezek po predpisaj zakona od zaščite kmeta v 14 odnosno 20 letaj. — Č. g. Oj. F. Klanjec. Na 1. 1936 vse plačano ino Polovica na 1. 1937. Na leto 1935. smo dobili 26. januara istoga leta dinarov 25 po položnici št. 23. Tak mamo zabeleženo. — Ropoša Jožef, Grad. Kranjec Ceciliji ste vl naročili Novine, ne vemo z štere vesi vaše fare je. Gda zvete, nam javite. Položnice poslali. w1 Penezi. Dinarov vala: Angleški fünt ................ 214—216 Nemška marka.......... ....... 16-86—17-50 Austrijski šiling..... . . ... 8 40 Vogrski pengő ... ._ .......... 8—8-76 Grčka lira........... ........ 3150 Amerikanski dolar ............ 43-80 Holandski goldinar _.......... 23—26 Švicarski frank__ ._ ....... 9—10 Belgijska belga j ............ 7‘37 Italijanska lira.............. 212 Francoski frank... .......... 214 Češka korona ............. ... 1-54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje §—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.50, teoci 6 —7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 90—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 100 do 115, grah 250—260 Din. Vreme: Jako vroče, vmes veterno, tüdi oblačno. Senje 31. maja Dobrovnik, 4. junija Križevci. Banque S. Baruch et Cie, U. Rue Auber H. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-22 Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava, — Izadajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok,