PoftnlM pMim v gotovini Cmi P!n f- Stev. 76 V Ljubljani, sreda 3. aprila 1940 Leto V Govor angleškega ministrskega predsednika o izvajanju gospodarske vojne do skrajne možnosti Poostritev blokade okoli Balkana, Severnem morju in Tihem oceanu Nevtralne države morajo omejiti svojo trgovino z Nemčiio London. 3. aprila, o. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je predsednik vlade Chamberlain imel govor, v katerem je razlagal pomen sklepov, sprejetih na zadnji seji zavezniškega vojnega sveta. 0 skupni izjavi, ki je bila tedaj sprejeta, je dejal, da je izredno pomembna, ker določa sodelovanje med Anglijo in Francijo ne samo v vojni, marveč tudi pri ureditvi miru in vposta-vitvi novega reda v Evropi. V sedanji vojni ne more biti sklenjen noben mir, glede katerega bi se Anglija in Francija poprej ne sporazumeli, ko bi dobili stvarna poroštva za svojo varnost in za varnost drugih evropskih narodov. Pri sklepanju miru v Evropi bodo sodelovali tudi drugi narodi. Tudi ne bosta Anglija in Francija sklenili miru brez sporazuma s Poljsko, ki je njuna zaveznica. Na seji zavezniškega vojnega sveta so razpravljali tudi o položaju nevtralnih držav, na katere Nemčija pritiska z vso silo. Anglijain Francija strogo spoštujeta pravice _ nevtralnih držav, Nemčija pa brezobzirno uničuje nevtralno imo-vino in ubija nevtralne državljane. Grozi celo z napadom na nevtralne države, da bi zavarovala svoje koristi. Ta dejstva Anglija in Francija vidita. Če hočeta vojno končati s čim manjšimi žrtvami, morata Nemčiji vzeti sredstva »a nadaljevanje vojne. Zato bosta vodili gospodarsko vojno do skrajnih meja svojih moči. Sklenili sta v tem smislu že veliko trgovskih pogodb. Zdaj se pogajata z Jugoslavijo in Romunijo. Vsi ti trgovski sporazumi in pogodbe vsebujejo točna določila o izvozu iz teh držav v Nemčijo. Ta določila se nanašajo na rudnine, mast in olje, ki jih Nemčija za vojno močno potrebuje. Te predmete bosta Anglija in Francija skušali v čim večji meri pokupiti sami. Če bodo nevtralne države, ki so sosede Nemčije, skušale še nadalje neomejeno trgovati z Nemčijo, jim bosta Anglija in Francija onemogočili preskrbo s kolonijalnim blagom. Najmočnejše orožje v gospodarskem boju z Nemčijo je zavezniško brodovje, ki je izvedlo že nekatere korake, da onemogoči nemškim ladjam vožnjo iz skandinavskih držav v Nemčijo. Če bi si Nemčija skušala iskati za dovoz po morju novih poti, bosta Anglija in Francija tudi storili svoje. Zaradi tega sta začeli preiskavati tudi sovjetske ladje na Daljnem vzhodu, ker je bil sum, da vozijo prepovedano blago za Nemčijo. Nemška propaganda trdi, da mislita Anglija in Francija skaliti mir na Balkanu in jugovzhodni Evropi. To ni res. Ravno za ohranitev miru v teh državah je angleška vlada sklicala posvet poslanikov iz Turčije, Grčije, Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Italije. Ta posvet bo rodil koristne uspehe za skupni boj Anglije in Francije in za ohranitev miru v južnovzhodni Evropi. London, 3. aprila, m. Včerajšnji govor Chamberlaina jasno napoveduje, kakor dokazuje tudi članek »Timesa«, da bodo zavezniki nadaljevali in poostrili blokado nad nemškim uvozom in izvo- zom. Glede načina za izvedbo te blokade se še posvetujejo. Iz Chamberlainovega govora je razvidno, da bodo zavezniki poostrili blokado v treh smereh: 1. V Severnem mori« » •»*> »»eh «Hre*jrh tega morja. 2. Okoli Balkan«. 3. V Tihem morju. Istočasno je Chamberlain napovedal, da ne bodo države, ki ne bi omejile svojega izvoza v Nemčijo, dobivale več od Anglije kolonijalnega blaga. Zanimivo pa je, da je Chamberlain pozdravil bivanje podguvernerja jugoslovanske Narodne banke dr. Ivana Belina v Londonu, kakor tudi prihod romunske trgovinske delegacije. Kolikor je znano, bodo nadzorstvo v Tihem morju izvajale santo francoske vojne ladje. n — a ■----------a— -laLftjIniill VfliflfccU Podpora Angttfe in Francije za italijanske načrte na BaNtami? London, 3. marca. m. Britanska vteda je začela v skladu s svojimi napovedmi z veliko vsestransko diplomatsko akcijo. V zvezi s tem je lord Halifax poklical v London na posvet vse angleške diplomatske predstavnike iz jugovzhoda Evrope in z Balkana. Istočasno se trudi Velika Britanija, da bi dosegla sporazum s Sovjetsko Rnsijo za ureditev vprašanj v Črnem morju, francoska vlada pa bi po drugi strani imela nalogo stopiti v stik * Italijo in z državami v Podonavju ter ob Sredozemskem morju. Zavezniki u videvajo prvenstveno vlogo Italije za dosego sloge med temi državami, *-----— SviMIJI flftniTfll 11 JoSTIfl iljova sv"«*a,a Zavezniška vojska se zbira na vzhodu - zaradi Sovjetov Ženeva, 3. aprila, o. »Journal de Geneve« prinaša izjavo, ki jo je dal njegovemu dopisniku v Beyruthu vrhovni poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu general Weygand. Na vprašanje, zakaj je zbrana zavezniška vojska na vzhodu, je general Weygand odgovoril: »V zadnjih mesecih izvajajo Nemci m Sovjeti politiko, zaradi katere smo morali izvesti razne varnostne ukrepe. Mi smo tukaj zato, ker poznamo nemško vojskovanje.« Na pripombo dopisnika, da je vojska precej daleč od morebitnega bojišča, je general Weygand odgovorih »Imam« letala in vsa mogoča prevozna sredstva. Ob potrebi boiuo takoj na kraju spo pada. Mi Francozi spoštujemo pravice drugih držav, zato smo tudi tukaj na lastnem ozemlju. Mi ne napadamo svojih sosedov, kakor to delajo drugi. Jaz sem samo vrhovni poveljnik francoskih čet v Siriji. Vse drugo je izmišljeno in sovražna propaganda. Turška vojska je pod poveljstvom maršala Cakmaka. Vrhovni poveljnik vseh vojnih sil v Egiptu in Palestini je v Kairu. Hvaležen vam bom, če zanikate vse lažne vesti ter poveste, da je general Weygand same poveljnik sirijskih čet.« ztesti pa v Podonavj*. Francija in Yeiika Britanija nikakor ne bi radi videli, čeprav priznavate Italiji prednost, da bi se organizacija podonavskih in balkanskih držav izvedla pod dvojnim vplivom, to je pod vplivom Nemčije in Italije. Zato ni izključeno, da bosta predočili Italiji, da bi sc njene težnje v Podonavja in na Balkanu uresničile prej ob sodelovanju Velike Britanije in Francije, kakor pa, če bi se Italija za doseglo svojih ciljev venila s kaiero drugo velesilo — Nemčijo ali $»vjetdco Krnijo. Prvi uradni obisk jugoslovanskih ministrov na Madžarskem Belgrad, 3. aprila, m. Snoči sta odpotovala v B*dimpešto, kjer si bosta ogledala kmetijsko razstavo, minister brez portfelja dr. Konstantinovi? in kmetijski minister dr. Branko Čubrilovič. Naša ministra bosta danes sprejeta pri madžarskem upravitelju Horthyju, nato si bosta ogledala kmetijsko razstavo, potem pa bosta sprejeta pri predsedniku madžarske vlade grofu Telekjju. V spremstvu obeh ministrov je več kmetijskih strokovnjakov iz ministrstva, med njimi inž. Zidanšek, ker bodo pri tej priliki sklenili večje nakupe madžarske plemenske živine. Na čast našima ministroma bo v Budimpešti prirejenih več slavnosti in pojedin. Madžarsko časopisje poudarja pomen tega dogodka, saj je zdaj prvič, da prihaja jugoslovanski minister na uradni obisk v madžarsko prestolnico. Vojaški posveti pri Hitlerju Kopenhagen, 3. aprila, o. Danski tisk poroča, da je nemški kancler Hitler imel predvčerajšnjim dolge posvete z vodstvom nemške vojska. Posvetov so se udeležili: general Brauchitsch in Keitel, admiral Rae-der, maršal Goering, voditelj policije Himmler ter zunanji minister Ribbentrop. Na njej so razpravljali o tem, ali naj nemška vojska tvega to pomlad ofenzivo ali ne. Kancler Hitler je zagovarjal ofenzivo iz razloga, da je treba nemškemu ljudstvu pokazati, da se ni udarna sila Nemčije nič zmanjšala, da bo morebitni uspeh ofenzive odločujoče vplival na stališče Italije in Sovjetske Rusije :n da bi z uspešno ofeneivo Nemčija prekrižala zavezniške načrte na Balkanu in na severu. Proti ofenzivi pa so se izrekli vojaški poveljniki z maršalom Goeringom, češ, da sedanji položaj ne dovoljuje upanja na odločilen uspeh take ofenzive. 7a ofenzivo se je zavzemal poleg kanclerja tudi zunanji minister Ribbentrop. Strašne eksplozij« v angleški orožarni London, 3. aprila, o. Snoči je prišlo v veliki angleški tovarni za strelivo nekje na Škotskem do silovite eksplozije, katero so slišali 10 milj daleč. Eksplozija je bila tako močna, da so popokale šipe na trgovinah, ki so oddaljene 2 km od tovarne. Nekaj po 18. uri so delavci, ki so priha- jali na nočno delo, hoteli iti skozi glavni vhod, toda v tem trenutku so se stresla tla pod njimi in veliki kosi kovine so začeli padati od vsepovsod. Delavci so legli na tla. Eksplozija je bila strašna, toda zdi se, da je škoda, M jo je povzročila na glavnem poslopju, zelo majhna. Videli so, kako se vije dim iz poslopij tovarne. Dim je zajel vso luko. Eksplozija je nastala v oddelku, v katerem je delalo 12 delavcev. Nastal je najprej požar in nato šele eksplozija. Ko so prišli reševalci na kraj eksplozije, so takoj začeli razkopavati ruševine in reševati nezavestne in ožgane ljudi. Doslej so našli eno truplo. Reševalci so delali vso noč, da bi izkopali trupla ostalih delavcev. Besede o švedski pripravljenosti za obrambo proti napadu Stockholm, 3. aprila. Reuter. Švedski vojni minister je imel včeraj v Upsali govor, v katerem je dejal, da bo Švedska mobilizirala vse svoje sile, če bi kdo osporaval Švedski samostojnost, bodo Švedi prijeli za orožje in jo branili. Njena usoda v sedanjem spopadu, ko so se velesile spoprijele na boj na življenje in smrt, je negotova. Vsak trenutek lahko zagrozi resna nevarnost, tako da mora biti Švedska vedno pripravljena. Švedska je sicer mala država, toda njena moč zadostuje, da 6e upre, da bi bila zapletena v spopad. Če bi se vse severne države združile v skupno obrambno zvezo, bi bil njihov položaj zavarovan. Z vojskujočimi se strankami mora Švedska ravnati nepristransko. Bo|l v zraku in na morfu London, 3. aprila, o. Nemška letala so včeraj »pet napadla angleško oporišče Scapa Flow in vrgla eno bombo na kopno. Nemci pravijo, da je bito spet poškodovanih več angleških bojnih ladij. Nemci so napadli tudi skupino angleških trgovskih ladij v spremstvu, a so bili pregnani. En bombnik je bil sestreljen, posadko je rešilo drugo letalo. Na zahodnem bojišču so se spopadla francoska letala z nemškimi, pri čemer sta bili dve nemški letali uničeni, tri pa hudo poškodovana. Francozi so izgubili eno letalo. Nemška posadka je včeraj zažgala sama parnik »Minnehorn« v Severnem morju, ker ga je zasledovala neka angleška vojna ladja. Do sedaj so Manevri ameriške mornarice na Tihem morju Sandigo, 3. aprila. Reuter. Manevri ameriške visokomorske mornarice so se začeli opolnoči. Vaje bodo trajale 7 tednov. Udeležuje se jih 130 vojnih ladij. Dve nasproti mornarici, ena iz Kalifornije, druga pa s Havajskih otokov, se bosta srečali nekje na Tihem oceanu prihodnji teden. Operacije so razdeljene na tri glavna razdobja. Mornariški minister Edison bo spremljal manevre z admiralske ladje »Pensilvanija«, nekaj časa pa bo prebil tudi na drugih vojnih ladjah, da bi se prepričal o delovanju posameznih enot. Katastrofalna povodenj v Vojvodfni in Belgradu Novi Sad, 3. aprila, j. Donava pri Novem Sadu še naprej narašča in znaša sedanji vodostaj <>84 centimetrov, kar je 22 centimetrov nad naj-višjim vodostajem, ki ga je reka dosegla pred 14 leiti, ko so bite velike poplave. V Novem Sadu ojačujejo nasipe in utrjujejo obalo. Najbolj se je dvignila Tisa in sicer do višine 720 centimetrov. Kritično je zlasti stanje na področju petrovgradske vodne zadruge, kjer je v največji nevarnosti vas Bijelo Blato, odkoder so prebivalce že izselili. Voda je namreč od vseh strani začela prodirati v vas in je treba vsak čas pričakovati katastrofo. Vsa vas Libra pri Vrbasu je pod vodo. Sicer poročajo, da je Donava začela v Gornjem teku upadati, toda pri nas računajo še z večjimi poplavami, ker vse pritočne reke dovajajo v Donavo ogromne količine vode. Donava je pri Belgradu tako visoko narastla, da se Sava vanjo skoro ne more odtekati. Za Donavsko strugo je vode preveč, ker jo zaradi tesni požira in odvaja. To je tudi varok, da je Sava v Belgardu preplavila 15 ulic in vs6 predele ob savskem pristanišču. Slično je tudi z ostalimi rekami, ki se izlivajo v Donavo ali Savo. Letošnja povodenj je katastrofalna in je ljudje že več kot 60 let take ne pomnijo. Francoski minister za Mokado Monnet bo konec tedna dopotoval v London na važne posvete z angleškim blokadnim ministrom. Holandske oblasti so šest članov narodnosocialistične stranke postavile pred sodišče zaradi veleizdaje in vohunstva. Obtoženci so dajali Nemcem podatke o gibanju holandskih ladij, ki so vozile za Anglijo in so jih nemške podmornice potem potopile. Anglešlce oblasti so ugotovile, da je središče nemškega vohunstva za Anglijo na Irskem, kakor je to bilo že med svetovno vojno. Vesti 3. aprila Oton Habsburški je včeraj dopotoval v kanadsko mesto Toronto, kjer se bo sešel z voditelji kanadskih izseljencev iz Avstrije. Oton Habsburški je zanikal, da bi bil potoval v Združene države in v Kanado, da bi nabiral prostovoljce za posebno avstrijsko legijo v Francijij. Namen njegove poti je pridobiti Ameriko za ustanovitev podonavske federacije, kateri bi vladali Habsburžani. Ameriško zunanje ministrstvo je opozorilo vse ameriške lastnike ladij, da Nemčija ni nikdar dala Združenim državam uradnega zagotovila, da ne bodo njene podmornice potapljale tudi ameriških ladij. Vrhovno poveljstvo finske vojske je povišalo v podčastnika trinajstletnega fanta, ki je takoj prve dni odšel z vojaki na bojišče in služil kot sel med posameznimi oddelkki, pri čemer je desetkrat tvegal svoje življenje. Italijansko ------------- vseučilišče v Modem je za častnega doktorja prava imenovalo nemškega guvernerja na Poljskem dr, Franka. Dr. Frank je takoj po nastopu službe podpisal odlok o zaprtju vseh poljskih vseučilišč in o aretaciji profesorskega zbo-_ ra iz Krakova. Najnovejši in največji ameriški bombnik, 84 tonski Glen-Martin, lahko leti iz Združenih držav na Japonsko in nazaj brez vmesnega postanka. Na včerajšnji seji italijanske vlade so sprejeli med drugim tudi sklep o popolni mobilizaciji civilnega prebivalstva ob vojni. Mobilizacija bo zadela vse moške in ženske od trinajstega leta starosti dalje. Dalje so sprejeli sklep o prisilni prodaji vseh železnih ograj. Ograje bo kupil Narodni zavod za avtarkijo. Francoski in angleški torpedni rušilci so s pomočjo letal potopili spet eno nemško podmornico. Po vsem Finskem so začeli s prostovoljno oddajo Blatih prstanov in drugega nakita za obnovo države. GImšIo francoskih socialistov »Populaire« prinaša članek, v katerem zahteva, naj Anglija, Francija in Italija sklenejo posebno sredozemsko zvezo, ki bo temeljila na enakosti in bo dajala Italiji take pravioe, kakor jih imata Anglija in Francija. K temu članku je treba pripomniti, da je bil prav voditelj francoskih socialistov Blum tisti, ki je dosegel uvedbo sankcij proti Italiji za abesinske vojne in da je francoska ljudska fronta s svojo bedasto politiko pod vodstvom Bluma Italijo odgnala iz zveze z Anglijo in Francijo ter jo zbližala z Nemčijo, s čimer so bili dani pogoji za vse, kar se je potem zgodilo v Evropi. Angleški gospodarski strokovnjaki predlagajo rladS, naj s posebnimi uredbami omeji in začne razdeljevati na karte živež ter druge življenjske potrebščine. N* seji vrhovnega sovjetskega sveta, kjer so sklinili ustanovitev Karelijeke boljševiške republike, je govoril tudi predsednik zunanje-političnega odbora v rdeči zbornici Ždanov, ki je dejal, da je Karelija bila prej orožarna proti sovjetski državi, zdaj pa je postala kotiček mku . .. Pozabil je pristaviti večnega miru, saj ni na njej drugega človeškega kakor grobovi Sovjetska politična policija je zadnje čase izvedla v zasedenih poljskih pokrajinah obsežne aretacije, zlasti med poljskimi in ukrajinskimi razumniki, pisatelji in umetniki, od katerih so jih precej takoj postrelili... Tem bo v prihodnji številki ljubljanske rdeče »Sodobnosti« v smislu obrambe umetniške svobode in nedotakljivosti napisal lepo posmrtnico g. Josip Vidmar, veliki borec za absolutno prvenstvo čistih umetnostnih vrednot v življenju ter neutrudni preganjalec slehernega duhovnega nasilja, zadnje čase tudi pisec svobodoumnih uvodov v dela slovenskih marksistov, kulturnih zaveznikov boljševizma. 37.000 uslužbencev podzemeljske železnice v New-yorku grozi s tavko, zaradi katere bi b!lo prizadetih 4,000.000 ljudi, ki se dnevno vozijo s tem prometnim sredstvom. Da bi preprečil st%vko, je dal newyorški župan vse občinske nameščence, med njimi 20.000 policistov, mobilizirati. Na včerajšnji seji vrhovnega sovjetskega sveta so razpravljali o stanju izobrazbe v Rusiji Govorniki so ponosno poudarjali, da ima Rusija danes več šolarjev kakor Anglija, Francija in Italija skupaj, da pride v Rusiji ena knjižnica na 2000 ljudi, v Ameriki pa na 20.000 itd. Splošno omika v Sovjetiji mora biti torej zelo visoka, o čemer se je svet prepričal tudi na primer ob prihodu rdeče vojske na Poljsko, kjer so rdeči vojaki nosili ure brez koiesjn in bili prepričani, da so dobre, sovjetski častniki pa so vsako ročno prho v kopalnicah zaostalih buržujev smatrali za telefon. Ameriški zuianji minister Hull je včeraj prvič po 3 mesecih imel dolg pogovor sedanja jubilejna razstava uspela več kakor zadovoljivo tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. To razstavo vsakomur, ki mu je vsaj nekoliko za slovensko likovno umetnost, najtopleje priporočamo. Vsak dan več cvetja in zelenja Vedno lepše in vedno močnejše se začenja uveljavljati pomlad. Sneg je že do kraja pokop-nel, izginile so tiste lise, ki so se o zadnjem docela nepričakovanem metežu še držale po osojnih bregovih in dolinah. Toplo sonce jih je pospravilo temeljito v kraj. Vse je zdaj lepo kopno, vse pripravljeno za rast, za zelenje in cvetje. Dež je ozelenel travnike in livade in spomladansko cvetje je pokrilo hrib in dol. Na ljubljanskem trgu je zdaj iz dneva v dan več cvetja. Prinašajo ga kmetice, ki jutro za jutrom nosijo na trg, in otroci, ki ga nabirajo po livadah. Gospodinje, ki na živilskem trgu naku-pavajo dan za dnem živila za opoldansko in večerno mizo, se mimogrede po opravljenih nakupih ustavljajo še pri stojnicah s cvetjem, kjer kupijo vsaj skromen šopek, da bo okrasil doma mizo. Nežno spomladansko cvetje je najlepši okras, ki si ga moremo spomladi misliti v sobi, in kjer ni na mizi v sobi vsaj majhnega šopka, se zdi tudi ob lepem spomladanskem času pusto in dolgočasno. Cvetje napravi domovanje takoj prijaznejše, zdi se kakor bi se bil vanje od zunaj preselil dobršen kup veselega spomladanskega razpoloženja. To gospodinje tudi dobro vedo in zato jemljejo na trgu domov grede tudi nekaj pomladanskega cvetja, da polepšajo stanovanje in napravijo dom prijaznejši. Tako delajo seveda tisti ljudje, ki doma nimajo vrta. Kdor pa ima doma vrt, zdaj lahko že postavi sam domače cvetje na mizo. Zdaj že cveto celo narcise po vrtovih, pa tudi drugo cvetje že začenja sijati s svojimi krasnimi barvami. Ponekod so se že razcvetele kronike ter rumeni, beli, rdeči in plavi pomladanski žafran. Na vrtovih je zdaj postalo na vso moč živahno. Gospodarji so se spraviti na delo, pridno kopljejo in ravnajo, sejejo, obrezavajo sadno drevje itd. itd. Zdaj spomladi na vrtu zlepa ne zmanjka dela. Zlasti po ljubljanskih predmestjih, kjer je že od njega dni vrtnarstvo izredno razvito, je živahno. Ljudje se pripravljajo, da bodo o pravem času poskrbeli za to, da bodo z vrtom, odnosno z vrtnarskimi pridelki zaslužili kakšen dinar. Posebno intenzivno je to delo v Trnovem, ki je že od nekdaj na glasu kot kraj, ki zalaga mesto z zelenjavo in povrtnino vsake vrste. Zdaj je treba dobro zasukati rokave in krepko poprijeti za lopato, za motiko in za grablje, če naj se zasluži vsakdanji kruh. Smrtna žrtev podivjanih tujih delavcev Črnomelj, 2. aprila. Številni delavci, ki so se zbrali v naših krajih in dobili delo pri gradnji nove železniške proge od Črnomlja do Vrbovškega, so povzročili ljudem že marsikatero nevšečnost. Ti prišleci so radi zelo nasilni, posebno pa še takrat, kadar jih dobi alkohol v oblast. Tako so v nedeljo sedeli štirje domači fantje v gostilni Mihelič v Črnomlju. BiH so Štefan Vajs, Anton Švajger, Janez Švajger in njegov stric. Nenadoma pa se je pripodil v gostilno neki Niko Vojnovič, Ličan po rodu. Vojnovič je bil močno pijan. Začel se je zadirati v domače fante, ki pa k sreči na njegove psovke niso hoteli odgovarjati. Ko pa je Ličan zgrabil steklenico vina, ki so jo imeli fantje na mizi, in zlil vino na tla, češ da njihova brozga nič ne velja, in ko je potem naročil novo vino, se je spet razvnel, ker na ni dobil zasluženega odgovora, se je umiril. Ko pa je bilo treba plačati račun, je Vojnovič ponovno vzrojil. O plačilu ni hotel nič slišati, pač pa je domačine opsoval z izrazi, ki jih pač ni nič izbiral. Seveda so se mu domači postavili po robu. Vojnovič jo je hitro popihal, toda čez nekaj časa je pridrvel spet nazaj v družbi dveh svojih tovarišev Hlapčeviča in Rajnoviča, ki so bili vsi oboroženi s koli. Napadli so fante in zgrabili Janeza Švajgerja. Potegnili so ga ven, ga z udarci podrli in ga potem neusmiljeno klestili s koli. Razbili so mu glavo in polomili več reber. Napa- Oicbne doklade staro-upokofencev s popolno visokošolsko izobrazbo Po novi uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev z dne 15. marca 1940, štev. 7550/1, pripadajo državnim upokojencem, ki so bili upokojeni po prejemkih po zakonskih predpisih, veljavnih pred 1. septembrom 1923, če imajo popolno visokošolsko izobrazbo in če so bili upokojeni z več kot 20 leti priznane službene dobe, večje osebne doklade kakor ostalim staroupoko-jencem z enako pokojnino. Ker pa finančna direkcija o šolski izobrazbi staroupokojencev vobče nima nobenih podatkov, novih doklad staroupoko-jencem s popolno visokošolsko izobrazbo ne more priznati in izplačevati, dokler ne dobi dokazil o njih izobrazbi. Vsi staroupokojenci s popolno visokošolsko izobrazbo, ki imajo nad 3000 din letne pokojnine, naj tedaj finančni direkciji predložo sodno overjen prepis ali prevod listine o njih popolni visokošolski izobrazbi. Ce in dokler kdo takega dokazila finančni direkciji ne predloži, bo prejemal osebno doklado v izmeri, ki je določena za staroupokojence brez popolne visokošolske izobrazbe. I 12.000 poselnlhOv le v 4 dneh videlo najuovejši senzacijonalni film »kralja džungle« Ne odlašajte, da ne zamudite tega filma! TA|*VA|| lil ItifflflV ŠIBI Mino UnMMi tel.22-21 Ob 16., 19. in 21. uri 1 Ul Atili III ll|t*lgUf 9111 I dalci so takoj nato pobegnili. Gostilničar je brž poklical zdravnika dr. Malneriča, ki je dal nesrečnemu Švajgerju več injekcij in ga poslal domov. Zdravnik se je vso noč trudil, da bi nesrečnika ohranil pri življenju, toda zaman._ Švajger je včeraj zjutraj izdihnil, ker so bile poškodbe na glavi preveč hude. Orožniki so takoj začeli iskati napadalce in so Hlapčeviča takoj dobili. Hlapčevič je paznik nad delavci pri gradnji proge. Prijeli so tudi Vojnoviča, ki je delavec. Oba so orožniki odpeljali na kraj dogodka, da so ugotovili dejanski stan, nato pa so ju zaprli. Ubiti Švajger je zapustil ženo in dva otroka Tudi Hlapčevič mora razmišljati o svoji ženi in treh otrokib, ki bodo ostali brez rednika. Rajnoviča orožniki še niso dobili, ker je pobegnil takoj v gozd, kjer dela, od tam pa je menda pobegnil še naprej. Črnomeljčani pravijo, da naj bi morala oblast pregledati preteklost mnogih od delavcev in nepridiprave izgnati v domovinske občine, da ne bodo delali zgage pri nas. Iz policijske kronike Ljubljana, 3. aprila. Že včeraj smo poročali o zadevi umora ključavničarja Antona Hribernika iz Horjula. Danes lahko kratko povemo, da je umor v bistvu in v glavnih potezah že pojasnjen in da so zbrani vsi glavni dokazi proti morilcu. V interesu preiskave je, da danes Se ne moremo objaviti prav zanimivih podrobnosti. Hribernik je imel kritičen dan, ko je izginil s stanovanja v Rožni dolini, večjo vsoto denarja pri sebi. Računajo, da okoli 10.000 dinarjev. Sodno preiskavo vodi preiskovalni sodnik sodni pristav dr. Dremelj. Ježenski orožniki in organi kriminalnega oddelka policijske uprave so zadnje dneve izvedli prav zanimive, močno utemeljene preiskave, ki so prinesle lepe, pozitivne uspehe na dan. Policijska kronika je danes drugače prav suhoparna in zaznamuje le neznatne zadevice. Prijeli so včeraj 2 mlada berača. Prvi je poromal v policijske zapore Ivan B., doma iz Cerovega, občina Kojsko pri Gorici. Fant je brez stalnega zaslužka in nestalnega bivališča. Star je 24 let. Zaradi potepanja in beračenja je bil že 18-krat kaznovan. Je nepoboljšljiv in delomržen. Zašel pa še ni na pota hudih zločinov. Za 3 leta je bil izgnan iz Ljubljane, sam pa pravi: »Nikjer ne morem živeti. Samo v lepi Ljubljani lahko živim ko ribicaI« Drugi aretirani berač je starejši možakar. Doma je iz ljubljanske okolice. Star je 55 let. Krepak in zdrav. Vedno berači in nadleguje ljudi. Kar priberači, vse požene skozi grlo. Tudi on je bil že večkrat kaznovan. Na policiji je kratko modroval: »Kaj hočem? Brez dela sem. Zato je bolje beračiti ko pa krasti !< Neža je mlada, toda že popolnoma izprijena deklina, ki se klati po beznicah in išče tam svoje žrtve. Ponuja ljubezen, porabi pa priliko, da žrtev pošteno obere in okrade. Neki kmetič iz okolice je prišel po opravkih v mesto. Začel je popivati. In v neki gostilni se mu je pridružila Neža. Pila Ljudi so tfhotapffi čez mejo Maribor, 2. aprila. Orožniki v Št. Jurju ob Pesnici so razkrinkali tihotapsko gnezdo, ki se je bavilo s tihotapljenjem ljudi čez mejo. Te vrste tihotapstvo je bilo še lansko leto silno razvito. Na stotine in stotine mladih ljudi je v želji za boljšim zaslužkom bežalo v Nemčijo, odkoder so se potem sicer večinoma vračali razočarani, toda vseeno je ta pojav precej škodoval našim narodnim in državnim interesom. Oblasti so na meji strogo pazile ter se je posrečilo veliko transportov teh beguncev ujeti. Tudi so odkrili številne »podjetnike«, ki so čisto obrtoma vršili te tihotapske posle. Kljub temu pa se je tihotapstvo z ljudmi še nadaljevalo ter se vrši tudi.še danes. Ravno primer pri Sv. Jurju ob Pesnici je zopet obrnil pozornost javnosti na to tihotapstvo. Orožniki od Sv. Jurja so zasačili na meji skupino ljudi, ki so nameravali brez dokumentov ponoči priti v Nemčijo. V tej skupini je bilo 6 dalmatinskih krošnjarjev, katere so vodili neki domačini od Sv. Križa nad Mariborom. Bili so to sinovi posestnika Robiča — bratje Maks, Henrik, Aleksander in Franc Robič ter posestniški sin Karel Harih. Orožniki so jim njihovo tihotapsko »robo« zaplenili, tihotapce pa prijeli. Potem so se podali na preiskavo na Robičev dom pri Svetem Križu. Ko so se približali Robičevi hiši, je planilo iz hleva nekaj moških ter začelo bežati proti gozdu. Orožniki so se podali za njimi in jih res polovili. Bili so to štirje Dalmatinci, ki so čakali skriti v Robičevem hlevu noči, da bi se potem v spremstvu domačih podali čez mejo. Dalmatinci, ki so hoteli brez dokumentov v Nemčijo, so včasih krošnjarili po nemških krajih, ko pa je izbruhnila vojna, so se vrnili domov, pustili pa so v Nemčiji svoje krošnje in tudi izkupiček. Sedaj so prosili nemški konzulat za dovoljenje, da bi potovali v Nemčijo, pa tega niso dobili. Hoteli so zaradi tega skrivaj, brez potnih listov, čez mejo, da bi rešili svojo imovino, toda, ker je takšna pot prepovedana, bodo sedaj nosili zakonske posledice. O bratih Robič pa so orožniki prepričani, da se že dolgo bavijo s tihotapljenjem ljudi ter bodo zaradi tega poklicani na odgovornost Na vrtu zakopano otroško trupelce Maribor, 3. aprila- V ulici Kralja Matjaža št. 25 v Studencih je neki stanovalec začel urejati za spomlad svoj vrt. Začel je zemljo prekopavati, toda med delom je kmalu naletel na neki trši predmet. Oprezno je obkopaval in zagledal presenečen podolgovat, v cunje zavit predmet. Ko ga je odvil, je zagledal otroško trupelce. Po zunanjosti sodeč je bilo dete že precej razvito in je morebiti živelo kakih osem mesecev. V zemlji pa je moralo ležati že dva do tri mesece. Stanovalec je takoj obvestil domače orožnike, ti pa državno tožilstvo, ki je odredilo preiskavo in obdukcijo, da se bo videlo, kaj je bil vzrok otrokove smrti. Za absolvente srednjih tehničnih šol bo zagrebška univerza odprta Zagreb, 3. aprila, j. V uredbi za izvedbo proračuna banovine Hrvatske je med drugim tudi določba, da bodo smeli absolventi srednje tehnične šole z dovršeno maturo nadaljevati svoje študije na vseučilišču pod pogoji, ki jih bo odredil zakon o vseučiliščih, toda v 6tnislu § 4 zakona o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolah iz leta 1932. Učenci, ki so doma dovršili srednjo tehnično šolo, pa so se vpisali na katero tujih univerz kot redni slušatelji ali pa so tako fakulteto dovršili, bodo imeli dosedanje študije priznane, odnosno jim bodo vseučiliške oblasti dobljene diplome no6trificirale. „Na Hrvaškem ne sme biti nihče lačen S" V Hercegovskem Stolcu je oni dan govoril minister brez portfelja dr. Bariča Smoljan, ki je bil kot poslanec izvoljen v teh krajih. Dr. Smoljan je obširno govoril o borbi, o sporazumu in uspehih hrvaškega narodnega vodstva, pa tudi o tistih ljudeh, ki so vse skozi služili diktatorskim režimom, sedaj bi se pa radi vrnili med Hrvate. Razlagal je visoko številko preračuna banske oblasti v Zagrebu in rekel, da bo morala oblast izpeljati velika javna dela, da bo preskrbela ljudem zaslužka. Minister dr. Smoljan je dejal, da poslej »nihče na Hrvaškem ne sme biti več la-čan!« Posebno pa je priporočil Hercegovcem, naj skrbe za kakovost svojega tobaka, ki je njihov naj-večji vir dohodkov. sta in pela. Zvečer pa je kmetič opazil, da je popolnoma suh in da mu je izginila tudi denarnica. Sel je na policijsko stražnico in tam prijavil, da ga je v tej in tej beznici okradlo neko dekle, ki je z njim popivalo. Odnesla mu je baje okoli 100 dinarjev. Deklino so kmalu prijeli in jo pripeljali na stražnico. Odločno in ogorčeno je tajila tatvino. Pri njej tudi niso našli denarja. Najbrž je Neža denar skrila. 54 Smrt vznemirja Craigley College »Glejte, na primer, moje hlače ... Nato duhovniški tolar monsignora Lucasa, Mac-Pheyjev vrtnarski predpasnik in hlače gospoda Dodela! Celo pižama malega Lucasa lahko šumi.« Harveyjeve plave oči so se zableščale. »MaoPhey okna nobenih resnih obtožb proti gospej Bamard-Mose, Vse tisto, kar je navedel: podrobnosti o njenem zakonu, njeno prijateljstvo do mene, oporoka njenega moža, vse to, če bi tudi bilo resnično, je samo drugotnega pomena in ni treba, da bi imelo nujno zvezo z dogodki v Craigleyu.« »Razlaga, katero je MacFhey branil pred vami, ponavljam, je sijajno sestavljena. Toda ni nujno, da bi morale biti tudi najbolj pametno sestavljene razlage zares dobre in točne. Poudarjam, da ne obeojam Mac-Pheyja, ker je sestavil svojo razlago. Nasprotno! Občudujem ga, ker si je znal vse to tako lepo izmisliti. Toda, ker sem v njegova razlagi tudi jaz prikazan kot zločinec, se moram braniti in dokazati, da nima prav!« Harvey se je nato ozrl na ranjeno roko ameriškega detektiva. »Samotna obtožba je do neke meje resna,« je nadaljeval »To je obtožba, da je gospa Bernard-Mose včeraj zvečer nanj streljala, ko je stal pod njenim oknom, Mac Phey trdi, da je prav Mira streljala nanj! Toda poglejmo nekoliko položaj: detektiv j 2 stal v mraku in od vseh strani je bil izpostavljen napadom. Kako more potem vedeti, s katere strani je priletela krogla? Gospodična Santaiy vam je rekla, da sta samokres našla v cvetličnem lončku. Mac-Phey pa pravi, da je Mira skrila samokres v lonček. Ali 02 mislite, da je preveč ne-umeno skrivati orožje, ki lahko služi kot dokaz kazenskega dela tam, kjer ga lahko vsak najde? Ne pozabite, da je krčma javen lokal. Go6pa Bemard-Mose ni bila sama v tej hiiš, in cvetlični lonček je bil, če 62 ne motim, ob oknu. Mar nista Franc in Ana prav tako lahko skozi okno vtaknila samokres v cvetlični lonček? In to sta storila lahko prav z namenom, da bi vrgla sum na ženo svojega sovražnika.« Gospa Bernard - Mose in gospod Hiff sta podrsala z nogami. Razen tega slabotnega šuma ni bilo nič drugega slišati v sobi, v kateri je vladala grobna tišina. Tudi sir Willf:id je bil n en. in zmeden od pripovedovanja. Njegov rdeči obraz je izražal občudovanje. Pozabljeni monokel je visel na verižici t.r mimo počival na telovniku p drcijskega šefa. Harvey ie nepremično gledal v svoje iepo osnažpne čevlje. »Mislim,« je nadaljeval, »da vam je se- daj vse jasno, da vsi ti nepobitni dokazi proti Miri in meni niso ravno tako nepobitni. Vse, kar je bilo izrečenega proti nama, se lahko naprti tudi Francu in Ani.« Prijel je izrezek iz časopisa, ki je ležal na mizi pred njim. »Ali je stražnik, ki ste ga postavili pred vrata, še zmerom na straži?« je vprašal St>wndersa. Inšpektor je prikimal z glavo. »Dobro Prosim torej va6 vse, da za trenutek pristanete na mojo podmeno: da sta namreč zločina izvršila Hellerjeva. Potemtakem bi zdaj morali odkriti Franca ali /no ali pa obe! Mislim, da bomo tistega, ki ga iščemo, našli v tej sobi.« Med prisotnimi je nastalo vprašujoče muzanje in Harvey je nadaljeval: »Začnimo z odkritjem trupla v East Fiveru v Nawyorku... z odkritjem trupla b-c-z glave, trupla čigar indentiteto so ugotovili po pričevanjih sorodnikov in po obleki. Očividno je, da obleka ne pomen: nič, loaa v tem primeru ne pomenijo nič tudi izpovedi rodbine Pomembna pa je samo ena podrobnost- od telesa je bila odsz-kata glava z jasnim namenom, da bi bilo čim težje ugotoviti, čigavo je truplo. Hellerjeva sta ubila neko neznano osebo, ji odsekala glavo, da bi bilo težko ugotoviti, kdo je. Oblekla sta jo v Francovo obleko in vrgla v reko. Hellerjeva sto nas hotela I prtpričati o tem, da je Franc umrl. Da bi ■ to dosegla, sta izbrala omenjeni način. Vedela sta, da bo reka naplavila truplo, izlrala sto ta moment, da je lahko eden izmed dl urinskih članov ugotovil identiteto ter na ta način proglasil mrtvega brata Bruna Helbrja; to je veljalo vsaj za policijo. Ta način se zdi lahko precej nespreten, toda bil je uspešen! Vidite! Osebnost, s katero sem se včeraj po telefonu pogovarjal, ni bil znameniti »Pop« Bakster, temveč moj prvi oče.« Hervey se je prezirljivo nasmejat in pri tem gledal MacPheya. »Čeprav sem prej povedal precej neugodnih 6tvari o njem, moram vendar reči, da moj oče ni samo eden izmen največjih imdustrijcev v Ameriki, temveč tudi zelo podj Jen človek. Čim sem včeraj govori! z njim po telefonu, je stopil v zvezo s policijo, in danes zjutraj mi je poslal ka logram, v katerem mi sporoča, da je odkrita prava mdentiteta trupla brez glave. Spoznala ga je mati ubitega, in v njeno trditev se ne da dvomiti. Ubit je bil nedolžen človek samo zato, da bi Heller-ieva mogla na ti način z manjšo nevarnostjo izpeljati svoje načrte. »Vprašali me boste,« je nadaljeval, -kdo je bil ta človek, ki je padel kot žrtev Hekerjevih? To vam bom takoj pojasnil! To je bil človek, ki bi bil moral odriniti v Rvropo, človek, ki je bil po svoji zu-naniosti in letih precej podoben Francu Hrilerju tako da je ta lahko uporabil njegov potni list. Kajti Hellerja jz, tega ne 6mtmo pozabiti, iekala policija. Nemogoče mu je bilo takorekoč oditi iz Amerike. Tisti neznani človek ni bil nikdar v Angliji: zato je bilo Francu H41erju mnogo lažje, da se je tu zanj izdajal.« V t-em trenutku je pred vrati nastal rope t. Slišal se je glas policaja, ki je zavpil: »Hej ti!« Na ta vzklik je odgovoril tenek, pa ja-seo glas. Vrata »o se naglo odprla in pojavil se je skuštrani John Lucas. Bil je tako razburjen, da je pozabil popolnoma na vssk pozdrav in na strah pred policijo. N-ti svojega očeta ni pogledal. Ko je stopil v sobo, je stekel naarav-noet k Sofiji ter ji ponudil z mogočno kretnje papir, ki ga je držal v roki. »Gospodična Sofija! Gospodična Sofija! Našel sem! Iziuhtal sem ključ za šifro.« S pojočim glasom je razločno prebral: »Policija odkrila identiteto trupla stop Nevarnost stop Odpotuj takoj.« Vsi so bili nenavadno presenečeni in s:- z izbuljenimi očmi gl2dali v dečka. Samo Harvey ie ostal miren. »Čestitam, Lucas, odlično si opravil svojo nalogo!« Prijel je za papir in ga ponudil šefu po-kciie: »Nisem se nadejal, da bom tako nena-drma dobil nepobitni dokaz. To je besedilu kablograma, ki ga je Ana zjutraj poslala zločincu. To je verjetno zadnja stvar, ki jo je Se mogla opraviti, or:den so to prijeli.« Od tu in tam Več sto novih gojencev vojne akademije je dobilo pred dnevi čin podporočnika. Slovesnosti se je udeležil tudi vojni minister general Milan Nedič, ki je imel navduševalen. nagovor na novo častnike. Kraljev zastopnik pa je izročil najboljšemu gojencu kraljevo sabljo. Letos je dobil to ^ebljo Siovenec Milan Fajdiga. Istočasno je bil izdan ukaz o napredovanju velikega števila osta-‘■h častnikov in podčastnikov, kakor tudi o številnih odlikovanjih in pohvalah. Preiskava zagrebške policije o ponarejalcih nOO dinarskih bankovcev je dala nove rezultate. Cim je bil aretiran krojaški pomočnik Konrad Bezjak, kateri si je bil uredil pravcato tiskarno, ie policija spravila pod ključ še nekaj drugih grešnikov iz Slovenije. Policijo je potem najbolj zanimalo, kdo neki bi bil tinansijer ponarejalske družbe, kajti Bezjak sam bi si ne mogel urediti delavnice in si kupiti potrebne stroje. Bezjak je izdal svojega finasirja. katerega je potem prijela policija v Mariboru. Preiskava je spravila nazadnje na dan obširno razpredeno mrežo ponarejalcev, ki je imela največ članov v Sloveniji. K sreči pa je policija zločince odkrila prej, preden so mogli spraviti v promet ponarejene bankovce. Posebne vrste malomarnost se zrcali iz dogodka. ki se je pripetil te dni v Kosovski Mitroviči. Banska uprava je dala tam zgraditi novo bolnišnico. Urejeno je bilo vse tako, da bo bolnišnica začela poslovati že s 1. aprilom v novih prostorih. Res so večino inventarja in opreme prepeljali iz stare bolnišnice v novo. Čim so ljudje izvedeli, da je nova bolnišnica bolj prostorna, so začeli iz vsel okoliških krajev prihajati bolniki. Uprava pa jih je morala odklanjati, ker v novi bolnišnici še ni bilo centralne kurjave in vodovoda, kajti banska uprava se ni pobrigala za to. da bi dobila potrebne ljudi, ki bi kurili in dali v pogon motorno črpalko za vodo. Zgodilo se je nazadnje, da je morala bolniška uprava ne samo odgnati vse novo došle bolnike, temveč je morala poslati domov tudi vse bolnike v stari bolnišnici izvzemši štiri najbolj težke bolnike, ker jih tudi v starem poslopju ni mogla več imeti. Zaradi enostavne malomarnosti je kraj ostal brez bolnišnice. Poročila o povodnjih v Vojvodini in v okolici Belgrada so porazna. Ogromni kompleksi zemlje so poplavljeni v Vojvodini. Ljudje so se vozili s čolni na vsako daljavo. Le tu pa tam se dviga iz vode kak samoten otoček, ki še priča, da je bila pred tedni tod plodna zemlja in da so bila tam tudi naselja. Voda je pridrla tudi v Belgrad sam. Tisti deli mesta, ki so ob Donavi, so zaliti. V nekaterih ulicah je voda visoka tudi po pol metra. Promet je onemogočen. Več tramvajskih prog je ukinjenih. Po ulicah, kjer se poleti vse kadi od cestnega prahu, se sedaj ljudje vozijo s čolni. — V Petrovgradu je voda razrušila že 40 hiš. Naj-l>olj nesrečni pa so ljudje v Pomoravju, kjer imajo letos že četrto poplavo. Posledice bodo velike, kajti na opustošenih poljih ne bo mogoče posejati nič drugega kakor koruzo. Osiješko gledališče je gostovalo te dni ▼ madžarskem mestu Pečuhu z dvema predstavama. Kakor poročajo hrvaški časopisi, so imela gostovanja velik uspeh in so Madžari navdušeno pozdravili goste. Gez nekaj dni pa bodo prišli v Osijek v goste madžarski igralci iz Pečuha. Priredili jim l>odo slovesen sprejem. Vzajemna gostovanja so znak, da so se razmere med nami in Madžari ne-Jagliko zbistrile in da se bodo polagoma obnovili tudi kulturni stiki. Ciganska nadloga je za hrvaške kraje res prava nadloga. Zadnje čase so se cigani vrgli na pobiranje starega železa. Povsod stikajo za starimi kovinskimi predmeti in jih seveda večinoma ukradejo. Tako so v Križevcih na postaji ukradli nekaj rezervnih tračnic, več drugega železja in razno orodje. V bližnji opekarni so pokradli več kalupov za izdelovanje opeke. Cigani prodajajo nabrano staro železo v mesta, vendar pa spremlja vsak tovor po več ciganov, da obvarujejo svoje tovariše pred goljufijo ali pred drugimi nevšečnostmi. Nedavno je prišlo več takih ciganskih skupin v Križevce. Pri kupčiji pa so se stepli, nakar jih je policija vse prijela, pa naj so bili moški, ženske ali otroci. Vse skupaj so zaprli. Policija pravi, da bo začela skupaj z orožništvom odločno akcijo proti ciganom. Po drugi strani pa se stalno vrste predlogi, da bi bilo treba končno vendarle narediti konec pohajkovanju ciganov in urediti to vprašanje na trajen način. Na slovesen način so blagoslovili novo frančiškansko cerkev v Makarski v Dalmaciji. Stara cerkev, ki je stara čez 400 let, že ni bila več primerna. Zgradili so novo. K slovesnostim se je zbralo mnogo predstavnikov javnega življenja in več škofov. Posvetil je cerkev splitski škof dr. Bo-nefačič v družba nekdanjega belgrajskega nadškofa Rodiča, banjialuškega Gariča in šibeniškega dr. Mileta. Bana hrvaške banovine je zastopal poverjenik izpostave banske oblasti v Splitu Bulič. Svojo posebno stranko, ki se bo imenovala srbska radikalna stranka, je začel ustanavljati dr. Milan Stojadinovič. Tako je na primer prišel v Banjaluko njegov zaveznik in vneti prijatelj Bo-gica Kujundžič. Mož je stopil v stik s svojimi prijatelji in skušai pri njih doseči pomoč za ustanovitev samostojne stranke. Kakor pa poročajo listi, s® J?Uv,ie Poskus izjalovil, ker je malo kalinov, ki bi sli na Hm ljudem, ki jim za drugo ne gre, kakor za zgagarjenje. Javnost predobro ve. da je Stojadinovič pred svojim padcem jasno začel kazati svoje prave karte in je hotel zajadrati preveč na desno. 8000 dolarjev je zaplenila subotiška policija nekettnu kolonistu, ki je denarje pnistradal v Ameriki in si hotel z njimi kupiti posestvo. Mož je dolarje prinesel s seboj iz Amerike, ni jih pa prijavil oblastem. Ker je nameraval kupiti posestvo, je ponudil nekemu trgovcu dolarje v nakup. Ta pa je našel prijatelja industrijca iz Belgrada, ki je bil rabil dolarje. Preden pa je bila kupčija sklenjena, je prišlo vse skupaj na uho Policiji in posledica je bila, da so bili vsi skupaj Prijeti, delavcu pa je policija dolarje zaplenila. Tudi v podeželju na Hrvaškem so začeli zbiralci starega železa in kovin krasti spomenike. Nedavno je nekdo ukradel v Zagrebu spomenik znanega pesnika Domjaniča in hitro se je našel ponemovalec v Petrinji, kateri je snel ^bronasti kip nekdanjega hrvaškega bana Šokčeviča. Orožniki so čez nekaj dni našli kip, razbit na drobne kosce, pri nekem trgovcu za staro železo. Trgovec je bil kupil bron za 340 din. Prav tako so se zbiralci železja lotili tam okrog tudi vseh železnih ograj in nagrobnih spomenikov. Novosadska kmetijska zbornica prireja tudi letos veliko kmetijsko in živinorejsko razstavo, ki ima namen dvigniti raven naše ži-\ more j e m kmetijstva. Kmetijska zbornica je sklenila stalno prirejati razstave in bo zato zgradila posebno razstavišče s paviljoni in s športnim igriščem, kjer bodo konjske dirke in druge kmetijske prireditve. Tako bi se dobil prostor za stalne razstave in prireditve našega kmetijstva in živinoreje. Kmetijska zbornica v Novem Sodu je daia v ta namen 180.000 din. Prav živahne kupčije s starim želeiom Pretkana goljufija z angleškim dnom — Staro železo vedno dražje — Čedni posli In tatvine Ljubljana, 3. aprila. Zviteži, tatovi, sleparji in drugi kriminalni tipi pravijo, da mora biti človek v poslih izurjen in sposoben, da nakradene in prisleparjene stvari »pretopi« v denar. Dva taka zviteža sta se spravila na nedovoljene kupčije z angleškim činom, ki je prav drag in hudo iskan. Lojze Gradišek, roj. 1898 v Stahovici pri Kamniku, po poklicu ključavničar, stanujoč v Mojstrani na Gorenjskem, in bivši magistralni sluga Jože Prebil, rojen 1907 na Brezovici, samski, mizar, stanujoč v Ljubljani, sta prišla na idejo, da sta začela trgovati z angleškim činom, ki ga v prvi vrsti rabijo kleparji. Poskusila sta svojo srečo pri mestnem gospodarskem uradu. Dne 27. decembra predlanskim sta izpolnila formular nakaznice, s katero mestni gospodarski urad naroča pri neki veletrgovini z železnino od 100 do 150 kg angleškega cina. Formular je bil poprej že popolnoma izpolnjen in v redu, podpisala sta nekega mestnega nameščenca ter nato nakaznico za cin predložila neki veletvrdki, predstavljajoč se, da kupujeta za mestno občino. Tvrdka je njima izročila 141 kg cina v vrednosti 8900 din. Že 30. decembra 1938 sta zopet prišla k dotični tvrdki po 100 kg cina, zatrjujoč prav resno: »Kupujeva kot mestna uslužbenca cin za občino.« Izročili so njima v dobri veri 100 kg cina. Še isti dan sta stopila še k drugi tvrdki, ki prodaja angleški cin, in tam dobila 35.50 kg cina v vrednosti 2414 din. Vso zalogo cina sta nato prodala nekemu kleparju za 2500 din. Gradišek je izučen ključavničar, bil je zaposlen pri gospodarskem uradu. Nakupoval je različen material ter je imel dostikrat opravka z izpolnjenimi dobavnicami.'Ko je bil odpuščen iz službe, je iztrgal iz knjige nekaj nakaznic za blago odnosno dobavnic. Nastopala sta potem oba, Gradišek in Prebil, sporazumno in sta tako manipulirala, da je Prebil vstopil v trgovino s čepico mestnega uslužbenca na glavi, kakor da je Gradišek. Čepico sta vedno menjavala. Prvi, Lojze Gradišek, je neznano kam pobegnil in ga varnostne oblasti doslej še niso mogle prijeti odnosno Izslediti. Aretiran pa je bil Jože Prebil. Ta je bil obtožen zločina ponarejanja domačih listin in prestopka prevare. Pred malim kazenskim senatom je včeraj Prebil vse priznal m kratko opisal, kako sta manipulirala z nakaznicami. Bil je obsojen na 1 leto strogega zapora ter v plačilo 360 din denarne globe ali v 6 dni navadnega zapora. Proti Gradišku je bilu zadeva izločena. Zadnji čas so postale izredno živahne kupčije s starim železom. Pred izbruhom evropske vojne je bilo staro železo še lani razmeroma poceni. Nikdo ga ni marljiveje nabiral. V Ljubljani so se z nabiranjem starega železa bavili stari možje m otroci. Možje so imeli svoje vozičke in so navadno staro železje, stare železne piskre, preluknjane lavorje in drugo železno posodo pobirali po smetiščih na raznih travnikih v bližini mesta. Vozili so to železje raznim nakupovalcem starega železja, ki so dajali zanj takole od 0.25 do 0.50 din za kg. Višjo ceno je pač imelo boljše železje. Trgovina s starim železjem se je mirno razvijala. Trgovci so morali biti zelo previdni pri nakupu, kajti dostikrat se je primerilo, da so otroci pripeljali veliko množino tega blaga, ki je bilo kje pokradeno, in so se zadovoljili z vsako malenkostjo. Dostikrat so imeli trgovci tudi sitnosti zaradi nakupa ukradenega starega železa. Sedaj^ so cene staremu železu zelo poskočile. Po tem železju je povsod veliko povpraševanje. Akcija za nabiranje starega železja povoljno napreduje. Ljudje, ki so začeli prazniti podstrešja, so dostikrat tam našli mnogo starega železa, stare železne peči in drugo ropotijo. Prav čedno so jo sedaj prodali,^ kajti cene staremu železu so se dvignile na 1.50 do 1.75 din za kg. Boljše železo je celo po 2 din kg. Mnogi ključavničarji so imeli nabranih kupe pločevinastih in železnih odpadkov, ki jih sedaj spravljajo v dober denar. V Ljubljano so začeli kmetje voziti zvrhane vozove starega železa. Vse gre v denar. Izredno mnogo vagonov te robe je bilo že iz Ljubljane odpeljano na Jesenice k KI D, ki nakupuje to blago. Prav čedni stotisočaki so bili že v nekaj mesecih plačani za železo! Lito železo navadno kupujejo velike livarne. Vrše se pa tudi nedovoljene špekulacije s svincem in činom, kar kaže uvodoma omenjeni primer. Pri vseh teli kupčijah mora biti človek zelo previden. Otroke upijanili z iganfem Eden žalostnih primerov, ki |th je kriva obilica žganja ob dobrih sadnih letinah Maribor, 2. aprila. Letos se je v naših krajih skuhalo veliko zganja. Naravna posledica tega je silovito pijančevanje, ki je povzročilo že neštevilno zločinov in nesreč. Sodišče v Mariboru je imelo že veliko opravka z žalostnimi dogodki, ki so se zgodili kot posledica žganjekuhe in pijančevanja, toda takšnega primera, kakor se je obravnaval dane6, pa gotovo pri nas še ni bilo. Zagovarjala sta se oče in hčerka, ker sta upijanila z žganjem otroke. Na zatožni klopi sta sedela 41 letni posestnik Franc Erhatič in njegova hči 22 letna Antonija iz Sodin-cev. Dne 18. decembra lanskega leta so pri Erha-tičevih kuhali žganje. Zjutraj sta prišla mimo njihovega doma 12 letni Erhaičev nečak Skvorc Fric ter njegov 10 letni tovariš Ivan Munda. Oba sta bila namenjena v šolo. Ko sta šla mimo hiše, Mariborski Vajenca takoj sprejme Jake* Makovec, mar,, Maribor, Kralja Petra trg. Borzni tečaji, vclfavni za apvH Belgrad, 2. aprila. Finančni minister je predpisal tečaje za april 1940. Od 1. do 90. aprila t. 1. bodo veljali spodnji tečaji in po njih se bodo pobirale^ pristojbine po pristojbinskem zakonu in preračunavale v dinarje vse vsote, izstavljene v zlatu ali v tujih valutah: 1 napoleondor.....................din 360.— 1 zlata turška lira .... „ 998.30 1 angleški funt....................„ 195.— 1 ameriški dolar .... „ 55.— 1 kanadski dolar .... „ 54.80 1 nemška marka .... „ 14.80 1 belga........................... „ 9.30 1 pengb............................„ 8.70 1 egiptski funt....................„ 194.— 1 palestinski funt .... „ 193.50 1 urugvajski pesos .... „ 18.80 1 argentinski pesos ... „ 12.85 1 čilski pesos......................... 1.25 1 turška papirnata lira . . „ 34,— 100 francoskih frankov ... „ 110.— 100 švicarskih frankov ... „ 1.325.— 100 italijanskih lir .... „ 228.80 100 holdanskih goldinarjev . „ 2.926.— 100 bolgarskih levov .... „ 45.— 100 romunskih lejev .... „ 25.— 100 švedskih kron...................„ 1.312.— 100 norveških kron .... „ 1.246.— lOOpeset............................„ 540.— 100 drahem..........................„ 40.— 100 čeških kron.....................„ 150.50 100 finskih mark....................„ 86.50 100 letonskih latov.................... 720.— 100 iranskih rialov .... „ 100.— V teh tečajih je všteta tudi premija, tečaji se pa morajo uporabljati v tehle primerih: 1. Pri sprejemu suhega zlata, napoleondorov in zlatih turških lir na državnih blagajnah za plačilo davka in drugih državnih dajatev. 2. Pri prevzemu pristaniških pristojbin. 3. Kot obračunski tečaji za računanje izdatkov po preračunu za leto 1940 glede vseh državnih izplačil v tujih valutah. 4. Pri prevzemu obveznic naših povojnih državnih posojil v zlatu in v dolarjih. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Stara Loka V nedeljo, 7. aprila, ob pol 4 popoldne bodo v starološkem domu nastopili gostje iz Kamnika s prekrasno vojno dramo »Konec poti«. Dejanje se je odigravalo v zadnji svetovni vojni v kaverni sredi najhujšega streljanja, zato mora zanimati vse, tiste, ki so pri izvrševanju svoje dolžnosti že krvaveli na fronti, še bolj pa tiste, ki ne znajo ceniti trpljenja, ki ga doživlja pravi vojak v službi za domovino. Prvovrstni igralci, ki jih Ločani že dobro poznamo, nas bodo zadovoljili, zalo napolnimo staroioški domf ju je posestnik Erhatič poklical notri ter jima dal uiti žganje. Postavil je pred oba četrtliterski lonček žganja ter jima prigovarjal, naj pijeta. Ko sla to res popila, pa je prišla Erhatičeva hči Antonija ter jima lonček spet nalila. Dejala jima je, da dobita zastonj liter žganja, če bo Munda spil četrtlitrski lonček na dušek. Dečka sta res pila ter se popolnoma upijanila. Ko sta odšla proti šoli, so Škvorca zapustile moči ter je obležal nezavesten v snegu. Munda pa se je onesvestil v šoli. Škvorca so potem drugi šolarji prinesli v šolo. Poklicati so morali zdravnika, ki je oba dečka komaj ohranil pri življenju, ker sta imela močno alkoholno zastrupljenje. Oba brezvestneža je sodišče danes obsodilo, in sicer Franca Erhatiča na 5 mesecev zapora pogojno na 4 leta, Antonijo Erhatič pa na 4 mesece zapora, pogojno na 3 leta. Nffitei: Švica k: O (0: •) Z neprikritim veseljem pišejo vsi današnji zagrebški jutranji listi o včerajšnji tekmi med švicarsko in hrvaško nogometno reprezentanco. Rezultat 4:0 proti odličnim švicarskim reprezentantom pomeni zares velikanski uspeh hrvaškega nogometa in obenem tudi vsega jugoslovanskega nogometa. Včerajšnja zmaga v Zagrebu bo odjeknila po vsem svetu, kajti Švicarji so s svojim nogometom postali v zadnjih letih znameniti po vsej Evropi. Zlasti sta bili pomembni dve igri s svetovnim prvakom, italijansko reprezentanco; Švicarji so igrali eno tekmo neodločeno, v drugi pa so zmagali. Hrvaški igralci se v prvem delu igre nikakor niso mogli znajti; bili so nervozni in so brez smisla nabijali žogo po igrišču. Moštvo se nikakor ni moglo urediti in med posameznimi vrstami ni bilo pravega kontakta in pravega razumevanja. Krilska vrsta je v tem delu igre sicer skušala urediti vrste in jih povezati med seboj, toda ji to ni uspelo. Napad je bil pred nasprotnikovim golom neodločen in brezglav. Popolnoma pa se je izpremenila slika v drugem polčasu. To kar je igralcem manjkalo v prvem delu igre, tega je bilo v drugem polčasu v izobilju. Hrvaški igralci so zaigrali mirno in urejeno in vse bolj osvajali igrišče. Nasprotnik je od časa do časa zaradi sijajne in lepo povezane igre hrvaškega moštva igral sploh podrejeno vlogo. Goli so padli takole: v drugi minuti je levo krilo Matekalo na dolg predložek Jazbeca dosegel vodstvo. V 25. minuti je Cimermančič v zaletu s sijajnim udarcem z glavo povišal na 2:0. V 37. minuti je isti igralec dosegel rezultat 8:0, dve minuti kasneje pa je Lešnik postavil končni rezultat 4:0. Tekmo je sodil italijanski sodnik Scarpi; tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev, med njimi mnogo odličnikov. Tako senator dr. Krnjevič, ki je pred začetkom igre še nagovoril hrvaške igralce. Dva nova rekorda Newyork, 2. aprila. Finski tekač Maeky je postavil včeraj dva nova svetovna rekorda. Progo dve in pol milje je pretekel v času 11:45.8, progo dve in tri četrt milje pa v času 12:5.19. Repertoar Narodnega gedališia v Mariboru Sreda, 4. aprila: Zaprto. Četrtek, 4. aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Premiera. Premiera veseloigre »Trideset sekund ljubezni« bo v četrtek, 4. t. m. Tiče se za 150.000 lir odkupljenega poljuba. Nosilca dejanja sta Rasber-gerjeva kot Grazia Sirianijeva, Crnobori kot Piero Guarandi. Glavni soigralci pa so: Verdonik kot Grazijin mož, Gorinšek kot Verdenikov oče (general), Košič kot advokat. Glavno presenečenje za občinstvo je prav na koncu te tudi v inscenaciji imsrečene veseloigre. Odmor po drugem dejanju. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 5. aprila ob 20: »Gejša«. Gostovanje mariborskega gledališča. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-sko stanje Tempe- ratura v O' a » — « 5* ■c C I Sc št o Veter (smer, in kost' Pada- vine . /o ?! 05 . ** 73 = 5 S 5 Ljubljana 159-8 12-3 0-u 82 2 0 _ Mari bo/ 757-4 12-0 -31) 90 4 0 — — Zagreb 169-1 12-0 -3-0 90 L 0 — — Belgrad 759-6 10-0 l-C 50 5 NE. — — Sarajevo 7691, 10-0 -3t> 70 4 0 — — Vis 766-7 7-0 3-0 80 4 ENE, — — Split 766-i 14-0 5-0 40 3 NE, — — Kumboz 7641 11-0 6-0 40 4 N, — — Rab 766- 10-0 4-0 70 0 0 — — Oiapoioti 764-4 14-0 6-0 40 4 NE, — — Vremenska napoved: Spremenljivo, čez dan toplejše vreme. Porast oblačnosti. Najnižja toplota zraka na letališču —4.4° C. Koledar Danes, sreda 3. aprila: Rihard. Četrtek, 4. aprila: Izidor. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska o. 31. Obisk praškega velesejma. Obiskovalci praškega vzorčnega velesejma letos ne bodo imeli do sedaj običajnega popusta na železnicah. Pač pa bo izdajal nemški konzulat obiskovalcem sejma brezplačni vizum. Priporočljivo je oskrbeti ri za izdajo brezplačnega vizuma pripor čl jiv o zbornice za trgovino obrt in industrijo. France Novšak; Hudobni angeli. Roman otroka. Čitatelje lepe knjige opozarjamo, da je pravkar izšel novi roman Franceta Novšaka. »Hudobni angeli«, ki je vzbudil splošno pozornost. Do 30. aprila veljajo subskripcijske cene: izvod vezan v platno dobite za 60 din, izvod vezan v polusnju z avtorjevim podpisom pa 85 din. Naroča se v vseh knjigarnah. Univ. prof. dr. Mari) Rebek bo predaval danes o snovi: Premog in organska kemija. Ker bo gosp. predavatelj ves čas eksperimentiral, bo predavanje v kemični predavalnici I. real. gimnaziji v Vegovi ulici. Vhod z dvorišča. Začetek ob 20. Vstop pro6t. Poslovne knjižice. Vsi oni, ki so prosili do 30. marca 1940. pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani za nove oziroma za zamenjavo starih delavskih (pose Iških) knjižic, naj 6e javijo zaradi prevzema novih knjižic v mestnem domovinskem uradu, Mestn trg 2-II., 6oba štev. 50, med uradnimi urami od 9 dopoldne do 13 popoldne, in sicer: v četrtek 4. aprila 1940 oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črkami A — J; v petek 5. aprila oni, katerih rodbinska imena začenjajo s Črkami K — S in v soboto dne 6. aprila oni, katerih rodbinska imena začenjajo s črtami Š — konca. 12. aprila bo »Gledališče mladih« v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo igro »Lepa Vida«. Pianist Ivan Noč, ki spada med najizrazitejšo Izvajajoče naše umetnike, bo sodeloval kot solist na jubilejnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice v ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki unionski dvorani. Izvajal bo drugi klavirski koncert, ki ga je napisal slavni ruski skladatelj Rahmaninov. Delo je napisano za klavir s sprem-ljevanjem velikega simfoničnega orkestra, kar bo oskrbel pomnoženi orkester Orkestralnega društva pod vodstvom skladatelja Lucijan Marija Škerjanca. Orkester sam pa bo izvajal še Faurejevo Ouverturo po operi Penelopa, Škerjančevo najnovejšo sudto za godalni orkester in Saint-Saensovo II. simfonijo. Koncert bo v veliki unionski dvorani v ponedeljek, dne 8. aprila ob 20. Predprodaja vstopnic Knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo ua koncert pevskega društvm »Krekovo Trnovo«, ki bo v petek, 5. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu so samospevi, jih bosta pela solista Roman in Tone Petrovčič ter moški zbori, ki jih bo pel društveni pevski zbor pod vodstvom zborovodje Jožeta Hanca. Kot spremljevalec na klavirju bo sodeloval Drago Simoniti. Vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Planinci pozor! Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek 5. aprila 1940 ob 20 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Člani društva so vabljeni, da se udeleže zbora v obilnem številu. Album planinskih slik izda Osrednje društvo SPD v Ljubljani meseca maja. Objavljenih bo 50 prvovrstnih posnetkov z naših planin, dela naših priznanih najboljših planinskih foto-amaterjev. — Prednaročba traja do 1. maja t. 1. ter so v tem času nižje cene kot kasneje knjigotržne cene. Album bo okras v hiši vsakega planinca. Hitite s prednaročilom v društveni pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, I. nadstropje. Proslava »Dneva Podmladka Rdeiega krššo« bo letos v Ljubljani v nedeljo, 14. aprila. Vršila se bo v frančiškanski dvorani v času od pol 11. do 12. dopoldne. Jako zanimivi program akademije bodo izvajali podmladkarji srednjih, meščanskih in ljudskih Šol. cisti dobiček prireditve Je namenjen letošnji počitniški koloniji siromašnih ljubljanskih učencev. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — Zalet.k ob 20 Sreda, 3. aprila: Severna lisica. (Red A. Četrtek, 4. aprila: Asmodej. Red B (in poletni abonma). Petek, 5. aprila: Zaprto. (Generalka.) OPERA — Začetek ob 20 Sreda, 3. aprila: Adriana Lecouvreur. Red Sreda Četrtek, 4. aprila: Figarova svatba. Red Četrtek. Petek, 5. aprila: Zaprto. Drama s Za red B in Poletni abonma bodo igrali v četrtek delo člana francoske Akademije, Franooisa Mau-riaca: »Asmodej«. Delo je privedel Josip Vidmar. Sodobno dejanje, ki slika življenje na gradu v Lan-dih, pokaže kot osrednjo figuro domačega učitelja Blazija, psihološko izredno zanimivo oeebo. Konflikti, ki jih povzroči njegovo vmešavanje v rodbinsko življenje, tvorijo dejanje. Josip Daneš-Gradiš, najetarejši slovanski aktivni igralec, bo praznoval 9. aprila v glavni vlogi Hleria-kova 40 letni jubilej dela. Daneševo igralsko ime ne slovi samo v Ljubljani in Sloveniji, temveč tudi na . krajih, kjer je bil preje angažiran: predvsem v Za-j grehu in številnih hrvaških in srbskih gledališčih. I Daneš je igralec od »etare garde«, ki je poznala naj-I bolj trnjevo pot igralca v prejšnjih čarih. V svoji i knjigi »Za vozom boginje Talije« je opisal najzanimivejše dogodke iz 6vojega razgibanega življenja. Ooozarjamo, da bo premiera »Revizorja« krven abon- Gosenica, ki je rešila Avstralijo Mesto Činčila v jugozahodnem Queeoslandu v Avstraliji se ponaša z nenavadno zanimivostjo; v osrčju tega mesta ie bila zgrajena Spominska dvorana v čast neike drobne gosenice z visok o doneči m imenom Cactoblastis cactorum. Ta mačjkena živalca jfc rešila Avstralijo najhujše rastlinske kuge, ki jo poima ta celina — kaktusa, ki ga domačini imenujejo hruško bodljikavko. Hruška bodljikavka je doma v Južni Ameriki. Je to zelo slikovita rastlina z lepimi zlatorumendmi cvetovi in daje sladak sad, ki služi kot izborna jed :«■ ga zlasti rabijo za izdelavo marmelade in želeja. Toda ta hruška se je izkazala za prekletstvo vsaki deželi, v kateri 6e je bila udomačila, ker se izredno hitro množi ter uničuje ogromne plosk v 3 rodovitnega sveta. V Avstralijo so jo zanesli baje guverner Philip in zgodnji kolonisti v letu 1788. Prinesli so jo iz Brazilije v Sydney, kjer so ostali približno petdeset let. Leta 1839 pa je neka ženska, zapeljana po njenih lepih barvah, odnesla potikače bodljikavke v svojem cvetličnem loncu na svoj dom v srednji Novi Južni Wales. Mladike so hitro rasle in že nekoliko let pozneje je mogla srečna ljubiteljica lepote osrečiti s potikačami škodljive rastline svoje prijatelje in sosede, ki so upotrebljavali bodljikavko namesto žice v svojih plotovih. Hruška bodljikavka 6e je hitro širila in že 1. 1900 1900 je navzlic potrošenim desetisočem funtov v njen zator zavzela ogromne površine sveta. Samo v Quecnslandu in Novem Južnem Walesu jz prerasla tedaj že okoli deset milijonov oralov zemljišča. Nato je zavzemala vedno večje dimenzije, tako da je leta 1925 že pokrila pet in šestdeset tisoč oralov, to je približno dvojno površino Anglije te Walesa. Nad sto tisoč kvadratnih milj pašniške in izorane zemlje je poplavila neprehodna zelena džun- gla. Mnogo kmetov je moralo zapustiti svoje domačije zaradi tega kaktusa, ki jim je pognal korenine V6e do pragov njihovih hiš. Po btu 1925 se je ta kuga širila dalje tako, da je vsako naslednje leto zavzela približno milijon novih oralov sveta, in bati se je bilo, da bo kaktus prerasel vso Avstralijo. Nazadnje so se oblastva le zganila in začela iskati pomoči z biološko kontrolo. Odpravili so v Južno Ameriko, domovino bodljikavke, posebne uradnike, ki so imeli nalog, naj poiščejo naravnega sovražnika te zajedavke ter ga pri-neso v Avstralijo. Na ta način je bil odkrit kaktusov najhujši sovražnik — gosenica Cactoblatis cactorum. To mrčes so dobili v botaničnem vrtu v La Plata v Argentini. Dognali so, da požrešno žre bod-ljikaviko, zato so nabrali gosenic ter jih 2750 odpeljali s seboj v Oueensland, kjer so jih spravili v poseben laboratorij. Ondi so jih gojili in polsti leta 1927 so jih raztrosili 2,250.000 v okrajih, ki so bili najbolj prizadeti od te kuge. Gosenice so, kakor je bilo pričakovati, na mah napadle bodljikavko in prihodnje leto so jih raztrosih še pol milijarde po okuženih okrajih. Gosenice so se razmnožile ter napravile konec bodljikavki v Avstraliji, Še edaj je na bilijone tega mrčesa na delu in mnogo milijonov propasti zapisanega sveta je zopet obdelanega. Samo v Queenslandu je rešenih 23 milijonov zemljišča. Cactoblastis cactorum je oranžoordeče barve s črnimi križastimi progami. Dolga je približno dva in pol centimetra. Gosenica požrešno sika sladki sok bodljikavke, tako da pusti samo zunanjo kožo. Napada pa tudi korenine. Rastlina, ki jo nagrize gosenica, si več ne opomore ter usahne. Drugim rastlinam pa ta gosenica ni škodljiva, in če bi bodljikavka izumrla, bi morala, kakor so dognali, poginiti tudi gosenica, (g) Ali bo predsednik Združenih držav v tretje izvoljen? Vprašanje, ki danes razburja Ameriko in svet Ne samo v Ameriki, ampak po vsem svetu vlada veliko zanimanje, kdo bo letos splezal na predsedniški stolček Združenih držav, zlasti še, ko Nemci sedanjemu predsedniku Rooseveltu očitajo, da prav nič ne prikriva simpatij do zaveznikov. Naklonjenost Amerike do enega ali drugega vojujočih se pa (»meni v odločilnem trenutku zmago. Večina Američanov si želi. da bi volitve tekaile kakor vedno. Toda nihče ne ve, ali lt ponovno kandidiral, in če bo, ali lx> izvoljen. O tem se je že mnogo pisalo in no I«J se še bo, vprašanje Rooseveltove kandidature [m se bo najbrž rešilo šele zadnji trenutek. Republikanci in večina konservativnih demokratov so že dolgo rovarili proti njemu, da bi mu dokazali, da je bila njegova dolžnost, pokazati vnaprej svoje namene. Toda on je znal vse take namene opozicije prekrižati in se je zabaval na ta način, da je nasprotnike po časopisju speljaval na napačno pot in je karte tako spretno mešal, da ni mogoče prorokovati, na katero plat se bo Roosevelt odločil. Vzroki, zaradi katerih Roosevelt noče razkriti svojih načrtov, so jasni: Najbolj jasno je to, da še sam ne ve, kakšno bo tedaj razpoloženje javnosti. To bo odvisno največ od poteka vojne. Če bo čas skupščine vpadel v kakšno krizo kakor v finski krizi, potem bo Roosevelt prisiljen sprejeti od svoje stranke imenovanje, če pa bo položaj primerno miren, potem bo ameriško javno mnenje osredotočeno bolj na ameriške notranje zadeve in zgledi za Roosevelta ne bodo tako ugodni. Dogodki zadnjih mesecev so pokazali, da je Rooseveltov ugled zelo zrastel, to pa zaradi tega, ker je kot narodni vodja tako mojstrsko posegal v politiko doma in drugod. Sami njegovi nasprotniki so priznali, da jo je v boju /a spremembo zakona o nevtralnosti dobro in spretno vozil in njihovo spoštovanje si je pridobil tudi, ko se je dvignil nad vse strankarske prepire. Danes ga priznavajo kot edinega moža, ki ima toliko sposobnosti in ugleda, da more voditi usodo Amerike varno preko vseh vidnih in nevidnih nevarnosti sedanjosti in prihodnosti. Toda kljub vsemu temu je Rooseveltu nemogoče že zdaj povedati, ali bo kandidiral ali ne, ne da bi s tem komprimiiitiral sebe in vso Ameriko. Če bi že sedaj rekel, da bo kandidiral, bi g« takoj začeli napadati in sumničiti. Noben predsednik Združenih držav še ni bil predsed- nik več kakor osem let. Ta tradicija proti tretji izvolitvi je zelo močna in podprta z uglednimi osebnostmi kot sta Washington in Jefferson. Po drugi strani pa bi taka Rooseveltova izjava dala republikancem toliko časa, da bi lahko organizirali proti njemu boj in zbirali podatke. Če pa se bo za kandidaturo odločil šele v zadnjem trenutku, jim bodo ti podatki manjkali in ne bodo mogli izvesti nobene organizirane gonje proti njemu. Če bi pa rekel, da ne bo kandidiral, bi pri tem ugled Amerike v svetu zelo trpel. Kajti jasno je, da bi s tako izjavo svojemu imenu nepopravljivo škodil. Te mesece, ki so še pred njim, mora izdržati, pa naj pride kar koli že. Edini razumljiv slučaj, kjer bi odločitev predsednika samega bila najvažnejši oinitelj, je nabiranje, da ne bi mesta sprejel, če bi bil prav izvoljen. To pa se ne zdi verjetno. Nasprotno je verjetno, da misli nadaljevati tako kakor je začel, ker je prepričan, da je pot, katero je ubral, prava in da tako najbolje koristi svoji domovini. Če bo hotel obdržati oblast znova, ne 1» smel izvajati pritiska, kakor ga želi on. Morda se bo moral celo umakniti in se ukloniti volji naroda. Če bi se stvari tako razvile, ga bodo začeli nasprotniki obdolževati, da igra komedijo. Toda odgovora na to, ali bo še tokrat izvoljen, ne ve nihče. To bo pokazala bodočnost. (d) Kanadsko rudno bogastvo Pomoč Kanade Angliji v sedanji vojni je pomembna, saj Kanada pridobiva važne rude in prvine, ki so za vojno neobhodno potrebne. Kanadska rudniška produkcija je dosegla leta 1939. velik razmah in proizvajala za šest odstotkov več, kakor pa leta 1938. Dočim je proizvajala leta 1938. za 457 milijonov 359.092 dolarjev, je proizvajala leta 1939. za 470 milijonov 179.000 dolarjev, in sicer: 210.240 kg zlata (na drugem mestu v svetovni proizvodnji); 840.320kg srebra (na tretjem mestu); 113.544kg niklja (91% svetovne produkcije); 303,352.639kg bakra (na drugem mestu); 195,749.519kg svinca (na drugem mestu); 353.151 ton cinka (na drugem mestu); 7,743.300 sodov petroleja. Gornje številke nam povedo, da je kanadska pomoč Angliji izdatna in da zavezniki ne bodo prišli glede teh prvin v zadrego, ki pa same še ne bodo odločile vojne. Svetovni pridelek zlata Čeprav zlato ne predstavlja v vojnem času tistega absolutnega bogastva, kakor nekatere druge prvine (n. pr. petrolej), je vseeno njegova vrednost ostala ista. Leta 1939 je po naj nove jši statistiki dosegla proizvodnja zlata 39,300.000 unč, kar predstavlja 6.2% več, kakor leta 1938, ko je celotna proizvodnja dosegla 37,020.000 unč suhega zlata (unča je 31.1035 grama). Proizvodnja zlata v Jugoslaviji se je lansko leto tudi dvignila, ni pa dosegla višine iz leta 1936. V Italiji se proizvodnja rahlo dviga in je dosegla I. 1938 156 kg v vrednosti 3,320.000 lir. Prav tako raste proizvodnja zlata tudi v Angliji, čeprav je zapletena v vojno. Rudniki v Južni Afriki, Kanadi in Avstraliji ji dajajo približno polovico zlata, kar ga premore vsa svetovna produkcija. Rudniki Rand so n. pr. kljub vojni meseca novembra lani. producirali 1,103.135 unč, kar ni bilo nikdar prej doseženo: Kanada pa je 1. 1939 producirala 5,046.000 unč (leta 1938 4,725.117 unč). (m) Zgodovina radirke Kako nastane gumi, je dobro znano, ker vsakdo ve, da izločajo nekatere drevesne vrste kavčuk, katerega predelujejo v gumi. Kmalu po odkritju Amerike je tudi Evropa spoznala to raztegljivo snov. Z znanstvenim raziskavanjem gumija pa so pričeli šele v drugi polovici 18. stoletja. Do izkoriščanja - P* memo razvila industrija. v večji meri je prišlo t *ia. L akrat. ko se je pri- V prvi vrsti so začeli izdelovati iz gumija radirke. Kdo je prvi izdelal radirko, do sedaj niso mogli ugotoviti. Angleži trdijo, da je prvo radirko izumil njihov kemik Preist. Drugi narodi pa trdijo, da pripada ta zasluga Maghe-lantu, sinu slavnega morskega potnika Mag-helanta. Tudi letnice, kdaj je bila radirka izumljena. se ne strinjajo. Angleži trdijo, da je bilo to 1770, ostali pa 1772 leta. Prva tovarna za izdelovanje radirk v Italiji je bila ustanovljena v Milanu leta 1872. Če so točne trditve nasprotnikov Angležev, sto let pozneje, odkar so radirko izumili! Danes prodajo samo v Italiji okrog 15 milijonov radirk ietno, lahko si pa predstavljamo, koliko gumija se porabi za radiranje na vsem svetu! (m) Pregovori Ljudje so najprvo otroški, pozneje otročji. Kdaj bodo neki odrasli? »Moder človek živi v miru s svojo ženo, s svojo vestjo in s svojim želodcem«. — (Johnson). ■ Prvi dan v posetih si gost; drugi dan si že v breme in tretji dan si nadloga. — Nizozemska. Upanje je sonce življenja; obup pa je zaključek bedakov. — Disraeli. Zmagovalec v maratonskem teku pri olimpijskih tekmah leta 1896. v Atenah, Spyridon Luis, je te dni umrl v starosti 75 let. *. •«*>» ^ Radio Program radio Ljubljana Sreda. 3. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Fjodor Šaljapin poje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 Napovedi — 13.02 Slavni orkestri in dirigenti (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: Kaj prihaja na živilski trg — Iz mestnega urada za pregled živil (g. inž. Albin Nerima) — 18.40 Delavska ura: Kako zaposliti slovenskega človeka (g. Rudolf Smersu) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Hrvati v tridesetletni vojni (dr. Ernest Bauer, Zagreb) — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske opere v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnat. Vinko Ukmar). V II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 3. aprila: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Bratislava: 19.40 Slovaška gl. Praga: 19 Wagnerjeva opera »Lohengrin«. — Sofija: 20 Berliozova opera »Faustovo pogubljenje«. • • v ■ • i . >■ 5>* mmm Izvidniška četa v francoski vasi, ki spada v »pokrajino brez gospodarja«. u Moj oče je bil trd, priden delavec in je veljal za dobrega kmeta. Nasprotno kakor večina naših sosedov se je držal pravilne razdelitve časa pri poljskem delu, od sedmih do 12 in od ene do 6. Dosti je dal na to, da je oral ravne brazde in sadil koruzo ter krompir v vrste, ki so bile ravne, ko da bi ustrelil. Toda tičal je vedno v dolgovih (in vem, da je nakup mojih šolskih knjig in obleke zelo prizadel njegove dohodke. Kot najemnik je dajal delo, opravo in orodje, za to pa je obdržal polovico pridelkov s kmetije. Neprenehoma se je bojeval, da bi zlezel iz dolgov, katere je imel za sramoto. Toda vedno je viselo nad njim nekaj zadolžnic za konje, krave ali za orodje. Oče je imel saino nekaj let vaške šole s tremi osnovnimi predmeti. Pisal je redkokdaj in stežka ter je uporabljal staroverski »s«. Bral je zelo malo in kadar je, je nezavedno gibal ustnice ter zraven vsako besedo lahno izgovarjal. Pisanje mu ju zadajalo toliko muko, da sem v letih svoje odsotnosti do njegove smrti dobil komaj kakega pol ducata pisem, dolgih po slabo stran. Toda v luči poznejših skušenj zdaj vem, da je oče pri vsem pomanjkanju povprečne izobrazbe in književnega znanja bil odličen možak. V veliki meri je imel lastnost potrpljenja, ki jo na tem svetu tako redko najdeš, kakor mi je bilo usojeno zvedeti kasneje. Ne morem se spomniti, da bi bil oče enkrat samkrat govoril o kom slabo. Vsakogar je na prvi pogled imel rad. Sam je bil zelo pri- ljubljen in spoštovan. Celo če mu je kdo storil kaj hudobnega, se je zdelo,- da mu tega nikdar ne zameri. 0 naših prednikih nisem nikdar slišal kaj dosti, razen tega, da smo bili angleško-škotskega porekla in da smo prišli v Ameriko sredi 18. stoletja. Pozneje so prišli med nas pensilvanski Nemci. Sedmim mojih prednikom so Indijanci v zahodni Pensylvaniji leta 1790 sneli kožo z glave, drugi so pozneje šli proti zahodu v Indiano, izsekavali gozde ter se naselili v divjini kot kmetje. Moja prababica po materi »Plattovac, je šla v Oregon. Kadila je pipo, klela kakor dedec in doživela 104 leta. Iz vsega kraja sem si sposojal knjige sleherne vrste in sleherne vsebine. Gospa Ruth Whitejeva, ki je z možem prebivala v oddaljeni kolibi sredi gozda, je bila najbrž posredno odgovorna za to, da se je moje zanimanje obrnilo k naravi. Posodila mi je nekaj knjig, med njimi Thoreaujevega »Waldena«. Ko so pozneje odprli Carnegijevo knjižnico v Dowadiacu, sem začel brati več. Začel sem risati ptiče in zbirati njihova jajea. Na kmete nam niso nosili niti pošte, nismo imeli ne telefona, ne avtomobila. Ob sobotah se je oče vozil na trg v Dowadiac, da je prodajal maslo, jajca in druge reči ter nakupil vsega, kar je bilo potrebno za tisti eden. Druge dni je bil na kmetiji. Samo enkrat je bil v Chikagu, oddaljenem 100 milj, in sicer ko je potoval v južno Dakoto. Nekdo od sosedov se ni še nikdar peljal po železnici. Bilo ga je strah, da tega tudi hčerama ni pustil. Poleti smo se kopali v leseni kolibi, pozimi pa v kuhinji. Kopalnice, tekoča voda ali stranišča so bila v vsem kraju neznana. Razločno še čutim v spominu na bose noge ostre trske vedra, katero smo uporabljali za kopel v kolnici. Pozimi je mati pristavila na železno kuhinjsko ognjišče kotel vode in v njem se je vsako soboto kopala naša družina. Čez nekaj let smo sc selili na kmetijo Clarcnceja Mcrvina, pol milje dalje. Obsegala je 120 juter s hišo, ki je bila boljša kakor pa povprečne kmečke hiše, s skednjem, kaščo, sušilnico za koruzo in z mlinom na veter. Živeli smo v boljših razmerah in oče je dal narediti telefon. Govorili smo prvič po telefonu in nikdar ne bom pozabil razburjenja, ko sem skozi žico slišal človeški glas. Kmalu nas je zadel nov udarec: poginil je John. eden naših konj. Bil je razumen, zastaven, sivkast belec, najmiroljubnejše narave, katero sem kdaj srečal pri človeku ali živali. Če smo z njim orali, se je na koncu brazde izredno previdno obračal in ni s tež- kimi kopiti nikdar pohodil klasu. Njegov tovariš Dan, ki mu je bil zelo podoben, je bil zagrenjen, zlobno škileč sovražnik ljudi, z naravnost božanskim darom, da se je znal tajiti za delo. Natančno jo vedel, koliko mora zaostati, da bo Johna prisilil, naj vleče vse breme sam. Danu se je posrečilo, da je pri obračanju zlobno poteptal sleherni klas, katerega je mogel doseči. On in John sta bila tako različna, kakor le moreta biti različni dve živi bitji. Nikdar ne bom mogel pozabiti nesreče in tesnobne napetosti v naši rodbini tisto noč, ko je John zbolel in poginil. Čuli smo in kar naprej hodili vsi v stj-ahu v hlev, kjer je sedel oče s svetilko in opazoval Johna, ki je stokal od bolečin in bil na debelo napihnjen. Ko je bil John tik pred polnočjo mrtev, je oče z zbranim obrazom prišel v hišo, zmajal z glavo ter težko sedel. »John je mrtev,« je dejal nazadnje. Vsi smo molčali in odšli smo spat. Prihodnje jutro sem očetu pomagal izkopati jamo zadaj na dvorišču. Dan je moral Johnove ostanke, ki so jim okoli zadnjih nog ovili verigo, vleči od hleva do jame. Čutil je, da je izgubil tovariša, zakaj ni hotel in ni hotel od jame, dokler ga nismo odpeljali v hlev. Potem sva z očetom pokrila Johna z zemljo. Mojc oči so bile slepe od solza in tudi oče je moral večkrat zaihteti. Johnova smrt ni bila samo žaloigra v družini, temveč tudi gospodarska nesreča. Oče je bil za Johnovo kupnino dolžan še 65 dolarjev. Zgovorili smo se z WiIliamom McGillom, potujočim konjskim mešetarjem, da bo Danu preskrbel drugega tovariša. Podpisati smo morali menico za 125 dolarjev. Da bi pomagal našim financam na noge, sem pred začetkom šolskega polletja delal pri komisiji za ceste. Na vagone sem nalagal grušč, ki je bil določen za delo cest. Bilo je to enolično delo, ki je hromilo hrbet, zaslužil pa sem na dan pol dolarja in delal deset ur. Garali smo v jami, globoki 50 čevljev, in sonce je žgalo, da je bilo joj. Niti pih nas ni dosegel. Vsakdo se je slekel do pasu in se neverjetno potil. Hlače in čevlji so bili skozi premočeni. Popili smo pogosto po liter vode na uro in jo spet izpotili. Da smo se varovali sončarice, smo pokrivali klobuke z zelenimi listi, tilnik pa z listjem divje trte. Bilo je prvič, da sem moral opravljati stalno in urejeno dnevno delo. To je še bolj utrdilo moj sklep, da moram stran od kmečkega življenja in priti h kakemu časopisu, kjer je bilo več življenja in spremembe. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-111. Teleion it 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica