Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 13. aprila 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 15. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota, Telefon št. 28. Ka piše „Domovina“ od far Turnišče i D. Lendava. „Domovina“, glasilo bivše samostojne demokratske stranke se je postavilo za sodnika v cerkvenih zadevaj. V 11. številki ma neštere trditve, štere moremo istini na drago popraviti. Te so sledeče: 1. „Štraus Florijan je zapüsto dolnjelendavsko faro, ar neje obvladao našega je- zika“. — Ta trditev neje istinita. G. Straus, č. kanonik je zavolo starosti zapüsto svojo faro i šo v davno zaslüženi pokoj. Pripomnimo pri tom, da je odišli, čeravno Madjar, bio jako lojalen naš državljan, si je s celim srcom prizadevao, da se navči našega narodnoga jezika i je kazao do naše oblasti tak cerkvene kak civilne vsikdar najvekše poštüvanje. 2. „Obe kaplana, Herman i Hauko sta vüpala, da dobita faro v Dolnjoj Lendavi. Bili so njima načrti prekrižani, imenüvan je tretji g. Jerič. Neštere vesnice so zahtevale za plebanoša g. Hermana, drüge pa g. Jeriča. Na vse strani so šle ponovno deputacije, vsaka s svojimi zahtevami. Med tem je pa g. Herman premeščen ka kaplana v Dobrovnik. Boj v Lendavi je takši kak v Turnišči.“ Ta trditev Domovine se etak more popraviti: Fara v D. Lendavi neje bila razpisana, zato niti g. Herman, niti g. Hauko nesta mogla te prositi i meti vüpanje, da jo dobita. Niedna občina se ne potegüvala, da bi bio ali g. Herman ali g. Jerič plebanoš v D. Lendavi. G. Herman je premeščen v Dobrovnik, ar je to štela cerkvena oblast i nikdar ne na prošnjo g. Jeriča. G Jerič nikdar neje proso mesta v D. Lendavi, nikdar nikše deputacije nikam ne je zato vodo ali poslao i je cerkvenoj oblasti naznano, da je pripravleni vsako vüro iti z Lendave, naj se razpiše fara, naj jo dobi, što jo šče. To je istina, vse drügo je jaž. Ka je en šereg lüdi demostreralo proti g. Jeriči, kda je g. Herman bio premeščen, je bilo to narejeno po hujskariji, ki bi se mogla ostro kaštigati. Pred temi hujskarijami oblast ne sme ostati nema, čeravno so te že minole. — G. Herman i g. Hauko smeta zato še nadale meti vüpanje na Lendavo, ar ta fara še ne razpisana i kda se razpiše jo lehko prosita, ar mata oba izpit. 3. „Greif je „prišlek“ in zaradi tega je bilo vse proti njemu. Za Hauka pa se je osobito potegoval g. Klekl.“ Prva trditev, da je bilo vse proti Greifi, ar je „prišlek“, je edna najnesramnejša laž. Da so bili vsi proti njemi i so dnes den ešče bole, to je istina. A grda laž je, da bi to nerazpoloženje bilo zato, ar je g. Greif „prišlek“. Zakaj je törjanske fare pretežna večina proti g. Greifi, so povedali i povejo njihove pritožbe na višjo cerkveno oblast. Tü so samo cerkveni zroki, ki se tičejo düšnoga zveličanja. Ka naš narod ne sovraži „prišlekov“, nego je poštüje i lübi, svedočijo sami prišleki gg: Lipovšek, dr. Bratina, dr. Farčnik, Meško, Oberžan, Osterc, Horvat, Žalar, Sagadin, Klajnšček i Vnogi drügi, bodisi dühovniki ali v vojaško-žandarskoj, uradniškoj ali privatnoj slüžbi. Sam g. Greif je svedok za to trditev s svojimi kaplanskimi letami v Turnišči. Ka se je g. Klekl potegüvao za g. Hauka je istina. Ali nikdar ne prle, kak ga je patrona predlagala i nikdar ne zato kak da bi bio proti g. Greifi kak prišleki. G. Klekl je trdio i ž njim vsaki pravico lübeči človek, ka g. Hauki ide po cerkvenom i civilnom pravi fara v Turnišči, zato ka ga je patrona imenüvala, prezvišeni g. knezoškoj so izjavili, da nemajo nikšega zroka proti g. Hauki, ki je dühovnik „brez graje“, civilna oblast pa tüdi zavolo državnih zakonov ne mela i ne mogla nikaj meti proti g. Hauki, zato ka ga nikdar ne zavolo prestopka zakona kaštigala. Če bi svecka oblast kaj mela proti njemi, bi ga že zdaj stokrat lehko na odgovornost pozvala. Vse to svedoči jasno kak beli den, da če što rovari proti g. Hauki, rovari proti pravici i podira tisto dobro razmerje, štero more med domačini i prišleki vladati i štero se je en čas že tak lepo vtrdilo. 4. „Tisti, ki so šteli g. Hauka za plebanoša v Turnišče, so to miseo opüstili, kda se je spraznila fara v D. Lendavi i se bilo za to, do dobi mesto v D. Lendavi g. Jerič, ki je komaj pet let dühovnik, ne pa g. Hauko, ki si zaslüžo D. Lendavo.“ V redi. Če je g. Hauko dober za D. Lendavo, štera neše razpisana, te je stokrat bolši za Turnišče, štera fara njemi ide po cerkvenom i civilnom zakoni. Veseli nas, ka naših narodnjakov list priznava, da si je g. Hauko zaslüžo D. Lendavo i da neje nevarnost za državo, če de po večini madjarske fare on plebanoš. Veseli nas to i zato z najvekšim vüpanjom pričaküjemo, ka nedo hodili tisti gospodje več se tožit proti g. Hauki na civilno i cerkveno oblast, ki so že hodili i ka de list „Domovina“ dosleden i de zato vüpao povedati i zahtevati, ka g. Hauko tembole more dobiti Turnišče čisto slovensko faro. Povdarimo šče dvojo reč: G. Jerič je naš narodni mučenik, ki je vnogo i vnogo smrtnih nevarnosti i trplenja prestao za naše narodne pravice; je eden najbolših dühovnikov: zato pa nemre biti proti njemi nihče, ki se čüti za narodnjaka i nihče ki se čüti za katoličana. G. Hauko je v velkoj nevarnosti podpisao deklaracijo za Jugoslavijo, je pretrpo sramotenje i vozo pod bolševiškov oblastjov za svojo versko i narodno osvedočenje, nikaj ne je delao protizakonitoga, da dobi faro Turnišče. Gospod Hauko je zaproso faro samo na podlagi cerkvenih zakonov i se točno držao civilnih zakonov. Zato pa ne samo ka ne sme biti nihče proti njemi, nego vsaki narodnjak; vsaki katoličanec je domačin, ali prišlek, ga mora podpirati, da dobi Turnišče, štera fara njemi ide po božoj i človečoj pravici. 2 NOVINE 13. aprila 1930. Kalendar. april (30 dni) 16. teden. Židovski: 14—20. Pessach. Senje: 14. Cankova, Sv. Benedik, 16. Križevci, 17. Dolnja Lendava. Vreme: Spremenlivo, kak dozdaj. Vozni red: Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210,1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M, S. ob 726, 1024, 1 502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v. odh. v. D. L. ob 420, 8, 12. 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Ka novoga v Belgradi ? Smrt patriarha Dimitrija. V nedelo ob pol treh popoldnevi je vmro v 84. leti starosti Dimitrije, prvi patriarh prenovlene srbske pravoslavne cerkve. Pokojni patriarh si je pridobo v živlenji dosta zaslüženja za pravoslavje. Znani je bio tüdi kak pisateo. Zavolo svojega dobrotlivoga srca je bio jako prilübleni, zato je zbüdila njegova smrt tak v Belgradi kak tüdi indri velko žalost. Poštna ravnatelstva. Poštni minister je izdao odlok, v šterom določa, da bo v državi odzdaj naprej 7 poštnih ravnatelstev. Poštno ravnatelstvo za našo banovino bo v Ljubljani. Zakon proti konkurenci. Preminoči petek je Njeg. Vel. krao podpisao zakon proti nelepoj konkurenci v trgovini, obrti itd. Namen zakona je, da takšo konkurenco zabrano. Novo odlikovanje. Njeg. Vel. krao je podpisao zakon od novoga od- likovanja, štero se bo zvalo: „Red Jugoslovanske krone.“ Svetovna politika. V Rusiji vre. V nedelo se je vršila v Moskvi izredna konferenca voditelov komunistične stranke i političnoga urada. Govorniki so ostro nastopili proti vladnoj politiki, posebno proti predsedniki Stalini. Ar jih je začno zavolo toga grajati, so ga napadnoli i je malo falilo, da ga neso bujli. Londonska konferenca. Duge tedne se je delao na londonskoj konferenci mir, nazadnje pa so se zastopniki držav tak razšli, da neso prišli do prave soglasnosti. Francija ino Italija se nikak nesta mogli sporazmeti. Do posebnoga dogovora je prišlo med Amerikov, Anglijov i Japonskov. Poroča se, da se bo vršila še edna seja proti konci toga meseca. Murska Sobota Naša gimnazija. Što je pregledno v banovinskom proračuni „Prosvetni oddelek“, je med drügim tüdi lehko čteo: „Podpore za vzdrževanje gimnazij v Murski Soboti in drugod 200.000 Din.“ S tem je naša gimnazija tüdi nadale rešena. To smo vzeli vsi z velkim veseljom na znanje i se na tom mesti prav toplo zahvalüjemo tak g. bani, kak tüdi vsem drügim, ki so se pobrigali, za to naše kulturno svetišče. — Proračun cestnoga odbora. Zvedeli smo, da znaša proračun srezkoga cestnoga odbora poldrügi miljon Din. — Pondelkovo senje v Soboti je bilo preci dobro obiskano. Blaga kak tüdi živi- ne je bilo preci, pri küpčijaj pa se je jako poznalo pomenkanje penez. Hazena-tekma. Preminočo nedelo se je vršila tekma med hazenov Mure i hazenov ljubljanske Atene. Tekma je ostala neodločena. Vreme je bilo tak slabo, da se ne mogla razviti prava igra. — Nesreča pri klanji. Merklin Karla, mesara v mesnici g. Benka je zadela preminoči teden preci hüda nesreča. Edna svinja je bila nekša divja. Zgrabiti jo je šteo z obema rokama, zato je nož spüsto v tok. Ar se je to zgodilo naglo, je ne opazo, da je nož mimo spadno. Med tem je šteo pokleknoti. Komaj pa je sklüčo nogo, se njemi je nož zarezao v litko i njemi je napravo kakših 15 cm. dugo rano. Prerezani sta dve žili. Merklin se zdaj vrači v bolnici. — Obredi velkoga tedna. V farnoj cerkvi se bodo vršili obredi v sledečem redi: na velki četrtek i petek bo sv. meša ob pol 9. vöri. V petek po meši bo tüdi predga. Na velko soboto bo: ob pol osmoj vöri sv. meša, ob 12. vöri žegnjanje mesa, večer ob 6 vöri goristanenje. — Vsi verniki se vabijo, da se v velkom števili vdeležijo cerkenih obredov, zednim pa se prosijo, da se dostojno obnašajo. — Tombola. Nižji poštni i brzo- javni uslüžbenci v Murskoj Soboti priredijo dne 27. aprila 1930 popoldnevi ob 2 vöri na Glavnom trgi velko tombolo. Glavni dobitki so: 1.) 1500 Din. v gotovini; 2.) 750 Din. v gotovini; 3.) 1 vreče mele; 4.) drva; ino 500 različnih, vekših i menših dobitkov. Čisti dobiček je namenjeni za betežne, onemogle, dovice i sirote poštnih uslüžbencov. Ar naši poštarji jako požrtvovalno vršijo svojo težavno slüžbo, jim pokažimo svojo zahvalnost s tem, da küpimo vse tombolske karte. Slovenska krajina Vsi v Kmetijsko drüžbo! List „Kmetovalec“ je prineso poročilo, da ma K. dr. že 25 jezer kotrig 10 jezer več kak pred dvema letoma. Vsakši, ki je kotriga tak močne organizacije, je lehko ponosen. Od K. drüžbe pa ma tüdi vsakša kotriga dosta haska. Zato se ponovno obračamo na ves kmečki narod. Vstopajte v K. drüžbo! V vsakoj občini ali konči v vsakoj fari se naj zbere 20 lüdi i si naj ustanovijo podrüžnico. To naj potem javijo K. drüžbi v Ljubljani. Vsakša kotriga plača 20 Din. letne članarine. Za te peneze dobi list „Kmetovalec“, ki je za vsakoga kmeta zlata vreden. Ar bodo mele letos volilno pravico samo tiste kotrige, ki do 15. aprila plačajo 20 Din. članarine, opominamo vse, naj nihče ne odlaša z ustanovitvov podrüžnice. Kem prle se ustanovi, tem bolše je. Kmečki stan bo samo tak močen, če bo meo močno organizacijo, zato pa naj nihče ne pravi, da so to samo prazne reči, nego naj postane kotriga K. drüžbe. — Kde i za kelko so narasle Novine s 1. aprilom Južna Amerika več 1, Francija več 3, Nemčija 5, Gančani več 33, Ižekovci 3, Lipovci 23, Melinci 1, Črensovci 1, Srenja Bistrica 12, Gornja Bistrica 10, Velka Polana 8, Odranci 40, Cankova 1, Čikečkavas 1, D. Slaveči 1, D. Lendava 1, Domašinec 5, Filovci 3, Gardinovec 6, Krašče 1, Lokavec 1, M. Sobota 2, Pečarovci 1, Palovec 1, 13. aprila 1930. NOVINE 3 Rakičan 6, Rankovci 1, Srdica 8, Štrigova 1, Strehovci 1, Tropovci 4, Trdkova 1, Turnišče 5, Lipa 1, Renkovci 1, Brezovica 1, Inozemstvo 1, Vančaves 2, Veščica 1, Zagreb 1 sküpno 199. HVALA i ZAHVALA Vsem, ki ste joj dvorili v betegi, vsem, ki ste jo počastili po smrti i ki ste nam bili dobri pri zgübi naše predobre mamice, gospe Ivanke dov. Šömen roj. Slepec, prisrčna hvala. Bog Vam bodi plačnik, mi pa ostanemo Vaši hvaležni dužniki. M. Sobota, dne 2. aprila 1930. Dr. Šömen Ludovik Ana, Viktor, Marija, Ilonka i Janoš deco ino žalüjoča rodbina. — Genliva naročitev. Camplin Jožef iz Bogojine je naročo i plačao 3 prijatelom v Filovcaj Novine. Za siromaškejše lüdi bi tüdi potrebüvali takše prijatele, ki bi njim pomagali plačati na mesec dva dinara. Vsaki ma pravo za drügoga plačati i mi drage vole vzememo naročnino i obvestimo siromaka, ka je to . . . plačao za njega. Prosimo darovnike za naročitev Novin siromakom. — Širite Novine, ka prido bar na vsako drügo hišo v Slovenskoj Krajini! Uprava. — Avtopromet Lendava — Sv. Jürij. Avto, ki vozi med D. Lendavov i Sv. Jürjom je čüdna stvar. Par dni vozi, potem pa cele tedne ne, rekši, da ednok cesta ne dobra, drügoč pa je avto v popravili. Kakšteč je, edno je gotovo: zavolo toga vnogo trpi poštni promet i lüdje se vnogo čemerijo. Da se odpravi edno i drügo, bi bilo jako-jako dobro, da bi nam drüžba poslala še eden avto, ki bi vozo, kda bi bio te v popravili, ali pa da pošle eden velki, dober avto, šteroga ne bo trbelo davati vsakši mesec v popravilo. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 46 — Pomočniški izpit čevlarskih vajencov. Po sklepi Strokovne zadruge čevlarskih majštrov v Turnišči, se vrši pomočniški izpit za drügi frtao leta 24. aprila predpoldnom v zadružnoj pisarni v Turnišči. Kotrige komisije se pozavlejo, da se izpita vdeležijo. — Nagla smrt. Nepričaküvano je pobrala v D. Lendavi smrt trgovca, Bader Hermana. Preminoči teden se je odpravlao od doma, da bi obiskao sina v Trsti. Večer si je vse pripravo i drügo jütro je šteo odpotüvati. Jütra pa ne dočakao. Po noči ga je zadeo boži žlak i se več ne prebüdo. — Posojila pri Priv. agrarnoj banki. Stranke, ki želejo posojilo od priveligirane agrarne banke, se opozarjajo, da lehko dobijo za to tanače tüdi pri sreskom kmetijskom referenti v Murskoj Soboti i v Dolnjoj Lendavi v uradnih dnevaj. Interešna mera znaša za dugoročna hipotekarna posojila 9%, za kratkoročna posojila i menice pa 10%. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Carine prosti uvoz plemenskih živali. Što žele brez carine uvažati plemenske živali, n. pr. čistokrvne bike, kanžare itd. dobi potrebna navodila pri sreskom kmetijskom referenti v M. Soboti vsako sredo, v D. Lendavi vsaki drügi i štrti petek v meseci. Oglasiti se trbe najmenje mesec dni pred uvozom. — Brezplačne dragocene dare je vpelala svetovna razpošiljalna tvrdka vör H. SUTTNER za svoje odjemalce. Natančnej od toga pove nova velka ilustrirana domača kniga, štero dobijo popolnoma brezplačno tüdi čtitelje, če jo enostavno z dopisnicov zahtevajo od strokovne vörarske tvrdke H. SUTTNER v Ljubljani št. 945. Ta domača kniga vsebüje v ostalom brezštevilne zanimive slike moških i ženskih vör, lančekov, prstanov, okrasnih predmetov i darov vseh vrst. ZA NEDELO. Cvetna nedela. Evang. sv. Mataja vu 21 táli. V onom vremeni: Gda bi se približávao Jezuš k-Jeruzálemi, ino bi prišao kBethfági k-bregi Olivetánskomi: teda je poslao dvá svojiva Vučenika, govoréči njima: Idta vu kašteo, šteri je pred vama; i preci nájdeta soraarico privézano, i žerbé žnjov, odvèšta jo, i pripelajta meni: i či de što vama kaj pravo, povejta, ka Gospod njé potrebüje i preci je odpüsti. To je pa vse včinjeno; da bi se spunilo, ka je povedano po proroki, govoréčem: povejte čéri Sionskoj: ovo Krao tvoj ide tebi pokoren, sedéči na somarici i žerbéti pod bremen navajene somarice. Idočiva pa vučenika, včinila sta, kak je zapovedao njima Jezuš. I pripelala sta somarico i žerbé i djalá sta na njidva opravo svojo i njega sta gori posádila. Velika pa vnožina prestérala je gvant svoj na pot: vnožina pa, štera je naprej šla i štera ga je nasledüvale, kričala je, govoréča: Hozanna Sini Dávidovomi! blagoslovleni, ki je prišao vu Iméni Gospodnovom. Razgled po domovini. Mlin zgoro. V Petrovci blüzi Novoga Sada je v mlini Fridrika Pfli- fera vövdaro grozen ogenj, ki je vničo celi mlin. Gasilo je na jezere lüdi i gasilci iz vseh sosednih občin, a pomagati neso mogli, ár je sfalila voda. V mlini je zgorelo dosta zrnja i mele. Škoda znaša več miljonov. 5 kozličov ceca küfico. V Mostari je skotila koza Lazara Vukašinoviča pet kozličov. Ar jih nemre nadajati, so jim küpili cecke i zdaj cecajo kak deca. Iz sveta. Smrt švedske kralice. Preminoči petek je v Rimi vmrla švedska kralica Viktorija. V Italijo je prišla na zdravlenje i tü jo je zadela smrt. Frtao jezeroletja star. Na ednoj kitajskoj univerzi je predavao od svojega živlenja nekši starec Li-Čin-Jung, ki trdi, da je star že 250 let. Oženjeni je bio osemkrat, a vse žene so njemi že vmrle. Dece je meo 46, žive pa samo najmlajši i je star 86 let. Kratnoga lista starec nima, zato jih je vnogo, ki ne verjejo, da bi bio tak stari 18.000 belic potrtih. V Budapešti se je avtomobil, na šterom je bilo naloženih 18 jezer belic, zaleto v cestno železnico. Vdarec je bio tak močen, da so se vse belice strle. Pred ženitvov zaspao. V mesteci Wiltheu na Saškem bi se mogla vršiti ženitev že starejšega meščana z deklinov, ki tüdi ne več mlada. V cerkvi so se že zbrali vsi: plebanoš, školnik, botri i skoro vso mestno prebivalstvo. Samo „mladoga“ para ne bilo. Kda so se že načakali, so šli na mladožencovo stanovanje, kde so ga najšli v globokom popoldnešnjom spanji, sneha pa je sedela polek njega i potrpežlivo čakala, ne da bi motila slatki sen svojega izvoljenca. S tem je pred vso občino pokazala, da bo mirna i potrpežliva drüžica svojega moža. Čüden odjemalec. Nekši kmet v Libavi je opazo, da je edna zmed njegovih koz, štera njemi je do nedavnoga preci mleka davala, naednok pa je hanjela z mlekom. Mislo si je na svojega soseda, da prej on po noči doji njegovo kozo. To pa tüdi ne mogeo razmiti, zakaj se njegov sosed proti njemi tak čüdno i dostojno obnaša. Gotovo bi zadeva prišla do neprijatelstva med obema sosedoma, če bi ne opazo ništeri den lastnik koze svojega prašiča, kak ceca kozo i te je znao, da je ne kriv sosid, nego njegov prašič, ki je vsikdar dupliško hrano meo. 4 NOVINE 13. aprila 1930. Agrarne zadeve. Občni zbor v Črensovcih. Dnes tjeden se je vršo občni zbor v Črensovcih, ki je trpo tri vüre. Iz 32 občin Lendavskoga sreza so bile navzoče kotrige pa bilo je zastopano tüdi Medjimurje. Občni zbor je počastio s svojim obiskom tüdi g. srezki načelnik Dr. Farčnik Anton po naročili banske uprave v Ljubljani. Občni zbor je skleno vnogo važnoga, ka v pridočih številkaj popišemo. Pri tak slabom vremeni je prišlo do 400 zastopnikov vküp. Tak lepoga občnoga zbora že dugo nesmo meli i tak važnoga tüdi ne. Red je bio vzoren, ka se je sam gospod srezki načelnik izrazo, kda je odhajao pred načelnikom zadruge: „Čestitam k disciplini, ki jo drži zadruga.“ Najvažnejši sklep občnoga zbora je te, ka se ne küpi agrarna zemla, nego se počaka na agrarni zakon. Uradni list agrarne zadruge po 49. § pravil je tednik „Novine“. Tak je od začetka zadruge. Občni zbor je skleno na predlog Žerdin Martina iz Žižkov, da si bar vsakivi dve kotrigi naročita Novine, ka pride na mesec ednoj ne več kak eden dinar, decembra dinar i pol za plačati. Kde nemate našega uradnoga glasila, tam se včasi javite za njega, ka zvedite vse potrebne sklepe zadruge i ste informirani od živlenja í dela zadruge. Odposlanci javite nam, što ne bi meo naročenoga glasila zadruge. Zadosta je, če mata dve kotrigi edne Novine. Sekulacija svinj. Do konca aprila javite odposlanci, keliko svinj jé za sekuleranje i kde ščejo dati cepiti. Oba srezkiva veterinara sta zadrugi javila, ka ta dva dinara falej cepila zadrugarov svinje kak drügih. Če pa dobimo od države, ka smo po g. srezkom načelniki prosili cepivo, de ešče falejše ceplenje. Ceplenje plača zadruga za svoje člane. Agrarni odbori razpüščeni, ustanavlajte zadružne odbore. Ministerstvo je razpüstilo agrarne odbore. Ti zato več nemajo nikše moči i nikšega dela. Ka pa ostane med kotrigami i vodstvom zadruge, naj v vsakoj občini, kde ma zadruga kotrige, te zvolijo, kak pravila predpišejo, odposlance i tej naj sestavijo eden odbor. Te odbor de javo vse zadrugi v Črensovce, kotrige pa nedo hodile v Črensovce, nego se javile svojemi odbori odposlancov. Naslov naj majo ti odbori: „Odbor odposlancov agrarne zadruge v občini .... Gospodarstvo Vüšiva živina. Vüši so za živino velka mantrača. Vsakši gospodar se trüdi, da bi kem prle odpravo to nevolo. Najbolši pripomoček za odpravo vüši je sledeči: Do 125 gramov navadne žajfe se naj raztopi v pol treh litraj deževnice i to naj zavre. Vrela voda se vlije v posodo, v šteroj je že 5 litrov petrola. To se meša do 5 minot. Kda ščeš to nücati, zmešaj to tekočino z vodov tak, da na eden del toga pride 9 delov vode (m. pr. na 1 žličo 9 žlic vode). V V toj mešanici moči krpo i ribaj vüšivi del kože. Pospešüvanje kmetijstva. V zadnjoj številki smo objavili, kelko je banska uprava v proračuni določila za pospešüvanje kmetijstva. Velko skrb je posvetila tüdi gospodarskim zadrugam i šolam. Za mlekarske, živinorejske, vinarske, kletarske i drüge zadruge je določeno 650.000 Din, za podporo kmetijskim strokovnim organizacijam 100.000 Din., za ustanovitev stalne kmetijskogospodinjske šole 300000 Din., za podporo kmetijskim šolam, drevesnicam itd. pa 6 miljon 47 jezer 401 D. Na kaj pazimo pri sajenji krumpišov i kukorce? V prvejših letaj so tak krumpiše kak kukorco sadili vse povprek brez vsakšega reda. Dnesden delamo rende. To je velkoga pomena že zavolo okapanja. Ma pa to tüdi drügi pomen. Krumpiši i kukorca se naj sadijo v vednakoj razdalji, tak da bo mela vsaka sadika vednako velki prostor. To je potrebno zavolo toga, da se vsaka mlada rastlinica ednakomerno lehko razraste. Nadale je to potrebno tüdi zavolo zemle same. Pri zemli trbe naime gledati na to, da se vsa ednakomerno izhasnüje, to pa je mogoče samo tak, da se zemla ednakomerno razdeli med sadike. Vednake rende pa so njivi tüdi v lepoto. Človek z veseljom pogleda takšo njivo, na šteroj je vse v tak lepom redi, kak da b i bilo zmerjeno. Cene: Penezi (3. aprila.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·—(debele do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 200, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 45, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. Pošta uredništva. Mataj i drügi Petanci. Povest „Kraljica Estera“ je čtelo že do 100 jezer lüdi prle, kak je začnola izhajati v Novinaj i to z veseljom, ar je posebno proti konci jako lepa. J. Ciffer. Novi Sad. Vganke samo pošlite. Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 5 Lepo posestvo obstoječe iz stanüvanske hiše: 3 sobe, kühinja, jedilna shramba, skladišče i klet, gospodarsko poslopje, 7 plügov dobre zemle, večinoma vse okoli hiše z sadnim drevjom 5 minut od kolodvora, 10 minut od farne cerkve, se zavolo drüžinskih razmer po ceni oda. Zve se pri PAVEL ZEMLIČI, Godenince, pošta Središče ob Dravi. 1 V markiševskom hatari se oda prek 3 i 3/4 plüga loga. Več se zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti. Delavci pazite! Podpisani sam skleno pogodbo z državnim imanjom Belje za tekoče leto. V mojem imeni se lehko zglasite pri sledečih gazdaj: Horvat Peter i Palatin Aleksander čevlar Pečarovci, Süšlek Franc Tešanovci, Tompa Ivan V. Polana, Žalig Jožef, Tompa Matjaš Črensovci, Nemeth Mihal Čentiba, Gabor Štefan Odranci, Hozjan Stefan Dolga vas. Delavci se lehko vsaki den zglasijo i si naj vsaki priskrbi delavsko knigo s kepom i do 10. aprila naj bode pripravleni za prvi transport, za drügi transport pa se lehko zglasijo pri dotičnih gazdaj ali pa pri Borzi dela v Murskoj Soboti, ar ona tüdi nabira po nalogi ministerstva socialne polike. 300 lüdi ide 12. aprila, drügi pa okoli 25. aprila. ANTOLIN KORNEJ Črensovci prevzematelj dela na Državnom imanji Belje. Obrtno drüštvo za Prekm. sedež v Beltinci. Ma svoj redni letni občni zbor 21. aprila v Kroni gosp. Cigüta v Beltinci ob 9½ vöri predpoldnom. Vdeležite se vsi obrtniki občnoga zbora tüdi šteri je nekotriga. Vabi Odbor. Na Aleksandrovoj cesti poleg lekarne se da v najem velika, za TRGOVSKI LOKAL vporabna soba, s 1. majom t. l. Poizve se v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. 4 NOVINE 13. aprila 1930. Za naše male. Vogrin Št. Rakičan: Od Pepeo Jančeka. Ednok je živela mati, ki je mela tri sine. Starejšiva dva sta se z mlajšega smejala i ga dražila, rekši, da je Pepeo Janči. To pa zato, àr je vsikdar na ognjišči sedo. Ednok so zvedili tej trije sinovje, da se ženi grofoska hči i jo samo tisti dobi za ženo, šteri de z njov tak dugo gučao, da jo spravi v smeh. Najstarejši prosi, naj njemi mati spečejo za pot pogače, da de on šo svojo srečo probat. Mati so njemi spekli pogače i so njemi dali en glaž vina za pot. On se je napoto na to dugo pot. Kda je vse pojo i spio te je prijeo nazaj domo. Zdaj se je palih napoto srednji sin. Tomi so mati tüdi dali za pot pogače i glaž vina. On ide ide i kda je vse pojo i spüo, je prišeo nazaj domo. Zdaj se je pa trücao te najmlajši Pepeo Janči, da de zdaj palik on šo probat srečo. Mati pa brata sta se trnok kregala rekši: „ti norček ve pa či sva miva ne mela sreče ve pa je te ti tüdi bole ne boš meo.“ Da se je pa Janči li trnok trücao so si ne znali kaj i so ga püstili. Mati so njemi dali za pot falat trdoga krüha i glaž vode. On je pa to, ka je dobo, djao v torbo i se je odpravo na pot. Dugo je že hodo. Ednok je samo do ednoga križa prišeo i si je tam doli seo, da bi jo. Komaj se je hapo jesti vidi, pa proti njemi ide eden trnok stari oča. Da je prišeo do njega, se njemi je poklono i si je pri njem doli seo. Janči se je zdaj hapo jesti i te stari Človik ga je proso naj njemi tüdi malo dá, ar je ločen, Janči njemi pravi: „E oča, kak te to vi jeli, da jaz komaj grizem té trdi krüh“. Starec njemi pravi naj njemi samo da, da de on že nekak jo. Janči njemi resan da malo krüha i sta te jela. Kda sta se najela, sta se palik napila. Zdaj Janči gori stane i pravi: „Ja, jaz morem iti, moja pot je ešče duga.“ Zdaj starec tüdi gori stane i ga pita: „Kakše plačilo zdaj želeš meti za to, da si me nahrano? Janči si friško zmisli ino pravi: „Nikaj drügo si ne želem kak edna zlata kola i konje, zlati bič i edno zlato jabuko, ka što se ga tekne, se gorizgrabi.“ (Dale.) Dobro se je odrezao. Dedek veli vnükeci: „Tü maš kupico! Idi i prinesi mi pivo.“ — Vnükec: „Dajte mi peneze! — Dedek v šali odgovori: Za peneze prinesti pivo je lehko, ali probaj prinesti brez penez.“ — Vnükec je odišeo za nekaj časa pa je prišeo nazaj i je na sto postavo prazno kupico. — „Tü mate dedek“. — „Stari gleda i se čemeri. „Kak bom pio, če je kupica prazna.“ Vnükec se je zasmejao. „Ja, dedek, s pune kupice je lehko piti, probajte pa piti zdaj iz prazne!“ VGANKE. Predzadnja številka. Dobili smo 25 rešitev. Vseh šest vgank so prav rešili: Gjörek Ana Martjanci, Žižek Tinika Bratonci, Horvat Joško Črensovci, Kološa Jožef M. Sobota, Grabar Geza Moravci ino Flegar Marija M. Sobota. Vsi drügi neso zadeli 2. vganke. Za nagrado sta izžrebaniva: Gjörek Ana i Grabar Geza. Prva dobi povest: A njega ni, drügi pa povest: Lektov grad. Zadnja številka. Zavolo pomenkanja prostora odzdaj naprej vgank ne bomo po dvakrat objavlali. V ednoj številki objavimo vganke, v naslednjoj pa samo rešitev. Što vganke rešüje, naj Novine eden teden čuva. Rešitev: 1. Nos, 2. Pšenica, 3. Lastovica, 4 Cestni nadzornik. 5. Razvrsti litere tak, da dobiš vodoravno vkumes iste reči. (Poslao Št. Vogrin, Rakičan.) mena rešilcov objavimo v prihodnjoj številki. Nove vganke: 1. Dva brata po noči zevleta po dnevi pa meso glodata. Što sta? 2 Kde je tisto mesto, štero je sunce samo ednok obsijalo. 3. N. Pikuž Ka je te mož? 4. S šterim številom povnožiš 123.456.79, da dobiš 222.222.222? (Vogrin Št. Rakičan) 5. go ja dne on ko njo što spa v mi ple sam mo drü Slovenski pregovor. 1. števnik 2. vodna žival 3. se nüca za metle 4. del vüst 5. veselje dece 6. v vsakoj majo 7. polska rastlina 8. stvar napravlena iz pol. rastlino 9. žival 10. čas v leti. 11. mesec 12: den v tedni. Litere, ki pridejo namesto križov, dajo lep pregovor. (Poslao Kranjec Ivan dij. Celje.) Za pravilno rešitev vseh ugank razpišüjemo lepo nagrado. Za kühnjo. Čokoladna torta. Dobro se zmeša: 5 dek sirovoga žmočaja, 2 belici i 18 dek cukra. K tomi se doda 25 dek fine mele 4 deke kakaoja i 1 pecivni prašek. Toj mešanici prilej telko mleka, da dobiš gosto tekoče testo. Speče se v okrogloj posodi. Kda se torta ohladi, jo vreži na dvoje. Eden falat naamaži z lekvarom (kremov) i položi na njega drügi falat. Namaži tüdi drügoga i ga posipli s kakaojom. Nadeto pišče. Na vüzemske svetke si pri nešternih hišaj že lehko privoščijo letošnje piceke. Jako dobri so nadeti piceki. Napravijo se na sledeči način: Piceka lepo očisti i osoli. Pri šinjeki ga odpri s prstom, nadeni i zašij. Nadeni tüdi prsa, bedre, vse zašij i speči. Kda je pišče pečeno, potegni vö niti i meso razreži. Nadev se napravi tak, da se zmeša nekelko sirovoga zmočaja, 2 belici, malo v mleki namočenoga krüha, drobtin, malo razsekanoga petrežela i soli. Točenje alkoholnih pijač. Vsi, 'ki ščejo odpreti kakši točilni obrat: krčmo, restavracijo, delikatesno trgovino, vinotoč pod vejov, priložnostno točenje itd. naj vložijo od zdaj naprej svojo prošnjo, opremleno z vsemi listinami i drügimi potrdili, ki jih za otvoritev takšega obrata predvideva pravilnik od gostiln (Uradni list št. 1/1 iz leta 1928), pri tistom oddelki finančne kontrole, v šteroga okoliši se naj točenje vrši. Oddelek finančne kontrole prošnjo pregleda i jo taki predloži finančnomi ravnatelstvi v Ljubljani v odločitev, če bo opremlena z vsemi zahtevanimi potrdili. Če so prošnje pomenklive, bo oddelek finančne kontrole pred odposlanjom ravnatelstvi zahtevalo njihovo ispolnitev. Komi ne očivestno, kak se pridobi najhitreje točilna pravica, se naj pravočasno obrne po pojasnila med dopoldenskimi uradnimi vörami na finančno ravnatelstvo ali pa na vsako davčno upravo, kak tüdi na vsaki oddelek finančne kontrole. Pisarna finančnoga ravnatelstva v Ljubljani. 6 NOVINE 13. aprila 1930. Oda se hiša primerna za trgovino, gostilno i gospodarstvo. Ma tri vulične sobe, kühnjo, kamro, shrambo, pivnico, velko štalo, hleve za svinje, kolarnico, prostor za seno: vse novo, zidano i s črepom pokrito. Pripada njoj dva i pol plüga sadovnjaka. Vse to je v D. Lendavi poleg kolodvora. Oda se zednim vekša količina sena, plüg, brane, dvoja kola, gospodarsko orodje vseh vrst, en auto marke „Talbot“ z novimi gumiji, parna mlatilnica 5½ magyar állami firma z vsemi pripadajočim orodjom i deli. Vse se oda zavolo smrti i napüstitve gospodarstva iz slobodne roke. Javite se küpci pri mehaniki FRITZI v Dolnjoj Lendavi. Kramarsko, živinsko i konjsko senje se vrši na Cankovi po cvetnoj nedeli na drügi den v pondelek to je 14. aprila. Pridite vsi, ki ščete kaj küpiti ali odati. 1 Občinski odbor. Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESENOV najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. V GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene nakűpovalce v vseh krajih. 4 RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 15 Vaš prvi pogled pri küpüvanji vöre naj bode posvečen zaščitnoj znamki. Staroznane znamke „IKO“, „OMIKO“ i „AXO“ iz švicarske tovarne vör tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da küpüjete solidno odporno vöro. Vöro za celo živlenje! Ar se vporabla samo izbrani materijal velike finese í trajnosti. Že za 44 Din dobite pravo švicarske Anker-Remontoir žepno vöro št. 120 i same 58 Din stane prava švicarska RemontoirRoskopf vöra št. 121. s Ia strojom, s svetečim se radium-številkami i kazala. Že za 98 Din dobite zapestno vöro št. 3720 s kožnatim remenom, dobrim strojom i dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-büdilka št. 125 stane samo 49 Din. Vsaka Suttnerova vöra je točno pregledana, zapira se proti práhi sigurno i pošila se jo po povzetji, z več letnim jamstvom. Rizike nega, ar to ka se ne dopadne, se vöodmini, ali pa se povrne penez. Tüdi Vi dobite brezplačno novo veliko ilustrirano, domačo knigo ženskih i moških vör, lančekov, prstanov, vühanov, okrasnih predmetov pa zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še dnes svetovnoj razpošilalnoj tvrdki: H. Suttner, Ljubljana št. 945. Z glavov v zid bi vdarili, če nas ponovno popadne naš zobobol . . . Či tüdi vi trpite od toga, te samo nekelko kaplic prijetno dišečega Fellerovoga Elsafluida na pamuk i v piškav zob, a na lice obkladek z Elsafluidom i bolečine prenehajo! „Elsafluid“ zavarüvan z zakonom! Že 33 let je povséd cenjeno, to preizküšeno narodno sredstvo i kozmetikum. Posküsite ga pri ublaženji bolečin pri revmatizmi, protini, prehlajenji, nervoznosti, kak obrambo proti gripi; notrašnje na sladkori proti želodčnim krčom, slabosti i kašli. To pomaga! V lekarnah i v vseh spodobnih trgovinah: posküsna stekleníčica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din. Po pošti: najmenje 1 zavoj z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi, ali 2 specijalnivi steklenici staneta 62 Din. Dva takšiva zavoja s poštninov in zavojom samo 102 Din. Naročila na naslov : EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Centrale 146. Če pa potrebüjete dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, te zahtevajte Fellerove Elsa kruglice, 6 škatlic 12 D. Kmečka posojilnica v Murskoj Soboti Ček. rač. št. 15229. r. z. z n. z. V lastnoj hiši. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje od 8%—9%. Za vloge je dobroga stanja že več, kak 30,000.000 Din. Posojila dovolüje na poroke i knižbo (tabulacijo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko kaso, štera podpira v stiski naše lüdstvo. 6. aprila 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. Še enkrat se je ozrla po ljubki sobi, kjer so ji v sreči potekali dnevi; zadnji pogled ji je padel na onemelo harfo in je brez besede, s sklonjeno glavo, tresočimi se ustnicami, omahovaje šla iz sobe. Vojaki so obsojenko nehote pozdravili. Iz nasprotnega konca Ženske hiše so preplašeno zrle haremske dame; niso si mogle misliti, kaj se je zgodilo. — Kraljica! — je bolestno vzkliknila Fajdime. — Idi v sobo! — je mrko ukazal Šahazgaz. Stopil je na kraljičino stran, na drugi strani je šel Arbatanos, za njimi oboroženi vojaki. In ko da je Kserksova palača izumrla, na dolgih hodnikih ni bilo videti žive duše. Šli so po veži, ki so jo krasili levji stebri s človeškimi glavami. Kraljica je že dvignila glavo in tako korakala med vojaki. In ko so dospeli do nove stavbe, kjer je stanoval kralj, se je neizmerno žalostno, a mirno ozrla na Kserksovo okno. Bilo je prazno. ( — Bog, bodi z menoj . . .) Za glavnim stebrom visokega balkona je negdo stal. Bil je Aman. Z ledeno zaničljivostjo se je smehljal Kserksovi zlati roži. VIII. Norec. Mestne kupole so se ovile v zlato paro in polagoma so se zabrisali tudi temnorujavi kameni — zidovi. — Suzan je bil ko neka motna, siva slika, ko se je pregnana kraljica ozrla nazaj izza hribov. — Ali si trudna? — je vprašal Arbatanos. — Ne zelo . . . — Oprosti, jaz sem hotel, da bi te v nosilnici nesli, toda Šahazgaz ni dovolil. — Nikakor mu nisem pustil, da bi kraljevi trobentač ljudstvu razglasil tvoje ponižanja, a Šahazgaz je dejal, da je to Kserksova volja. — Zgodilo se je — je šepetala kraljica — bogovi bodo že kaznovali one, ki so povzročili mojo pogubo. Arbatanos je vzdihnil. — Kako daleč me bodete peljali? — Ukaz se glasi, da te pri trojni skali Štrauša duha pustim na samem . . . — Ali je to še daleč? — Še tritisoč korakov od tukaj. Ta veliki skalnat vrh nam zakriva trojno pečino. Po kraljičinem obrazu se je valila solza. — Kaj bo z menoj! Kje naslonim glavo k počitku? In kdo me bo branil? Arbatanos ni odgovoril, da bi vojaki ne slišali, le z mečem je pokazal proti nebu. Zakaj nisi prinesla s seboj toplega plašča? Noči so hladne in se prehladiš . . . — Oh ko bi le umrla, da bi sodila nad menoj Štrauša in Mithra! Arbatanos jo je sočutno gledal. Usoda ti sedaj ni prijazna, lahko pa se zgodi, da bo tudi drugače. Često je največji udarec mati največje sreče. Udaj se v svojo usodo. Mesto je že izginilo s palačami in revščino; z veliko boljo in malimi radostmi se je skrilo za hribe. In odprla se je božanska palača proste narave z zelenimi preprogami mahu. Vasti se je v resnici dozdevalo, da bog biva tukaj, stene njegove palače so veliki hribi, tla cvetlična dolina, strop sinje nebo, nepremični služabniki drevesa, godci ptice — pevke in globoka bol se je nekoliko zmanjšala, saj jo je hrepenenje vedno vleklo sem . . . Nehotni smehljaj pa je le malo časa sijal v očeh; dušo ji je zopet objela tema bolečin. Počasi je omahovala med vojaki. Breskvini gozdovi so zaostajali in zavili so v visok drevored, ki je vodil k trojni pečini Štrauša duha. — Kaj bo z menoj? je šepetala nehote. Arbatanos se je nagnil k njej, da vojaki ne bi slišali: — Svetoval bi ti, da se obrneš nazaj, kakor hitro te pustimo tukaj, zaviješ krog mesta in greš nekam daleč, kjer te ljudje ne poznajo in . . . — Kam bi mogla iti, ko solnce vzhaja in zahaja v Kserksovi deželi! Njegova oblast je ravnotako velika in vzvišena, kakor je velika in žalostna moja zapuščenost. In zakaj naj bi šla? Vseeno je: ali umrjem tu, ali kje drugod! — Morda kraljev srd mine in te zopet milostno sprejme in popravi vse . . . — Ni mogoče. — Takoj bomo tam! — je dejal Arbatanos glasneje. — Zelo, zelo se mi smiliš, a ne morem storiti ničesar, ker sem vojak in se moram ukazu pokoriti. Bogovi ti bodo pomagali! Dolina je zavila in v pretrganih črtah se je prikazal trojni hrib Štrauše. Pred kraljico se je razprostrla krasna pokrajina, kakršno vidi človek le v sanjah. Bila je divja, cvetoča in mogočni gozdovi so pričali, da biva na tem kraju v resnici božanstvo ali od boga izvirajoč mogočen duh. Arbatanos se je zopet nagnil h kraljici. — Rečem ti, da bodo bogovi tebi gotovo pomagali, Kserksa pa bodo tepli . . . — Zakaj? — je vprašala kraljica začudeno. — Radi trinoškega srca ! V Arbatanovih očeh je gorel temen ogenj in ta skriti zadušeni ogenj je pred kraljico razsvetlil poveljnikovo dušo. In Arbatanos je še kimal, ko da je hotel reči: ne žalosti se, za vse pride čas in da pride dan obračuna, bo moja skrb . . . ! — Kaj si rekel? Bledi Vastin obraz je pobarvala ponosna rudečica. — Kako upaš tako govoriti pred menoj o svojem gospodu in kralju? Ne pozabi, da sem jaz tudi v nesreči kraljica, žena onega kralja, kateremu s temnim pogledom žugaš! Pazi! Arbatanos je obledel in več ni govoril. Kakih tristo korakov so še šli med gozdovi; potem je ukazal vojakom, da se ustavijo, stopil je pred kraljico in ji je hladno dejal. — Vršim kraljev ukaz! Zadnji vojak je stopil naprej in je ponudil kraljici majhen zavojček. — Hrana za en dan! — je dejal Arbatanos. Mrzlo je pozdravil in odšel z vojaki. — Najvišji bog, bodi z menoj! — je privrelo iz kraljičinih prsi, ko so Kserksovi vojaki na koncu gozda izginili. — Usmili se me in me ne zapusti, v tem trenutku me vzami k sebi . . . Zgrudila se je na ploščnat kamen in zajokala. — Dobrotljivi bogovi, s čim sem se pregrešila zoper vas, da tako ravnate z menoj? Kraljica sem bila in postala sem begunka, nimam moža, ne domovine, dasi me ne teži greh . . . ! Gosta trava je zašumela in kraljica je pogledala kvišku. (Dalje prihodnjič.) 8 NOVINE 13. aprila 1930. POSOJILO. PREKMURSKA BANKA D. D, v Murski Soboti je znova vpeljala dolgoročna posojila na zadolžnice (dužna pisma) proti vknjižbi ali poroštvu po zelo ugodni obrestni meri. Posojilo na zadolžnice je najbolj ugodno za kmetovalce, ker ni treba ponavljati, kakor pri menicah, vsakega čert- ali pol- leta in odpadajo s tem vezani stroški. Posojilo-jemalci izrabite to ugodno priliko, ki Vam jo nudi najstarejši in največji zavod Prekmurja. 1 Odam posestvo na Murskom poli obstoječe iz zidane hiše, pokrita s črepom, edna prednja i edna zadnja soba, kühnja, preklet, štale zidane pokrite s črepom, 5 svinjskih hlevov, pokriti s črepom, hüta pokrita s črepom, drvarnica i žitnica, stüdenec pri hiši, celo gospodarsko poslopje v jako dobrom stanji, šteromi pripada 7 plügov jako dobro obdelane zemle, pri hiši lepi sadovnjak z ogradom i z nasadom izabele, posestvo leži poleg glavne ceste i od železniške postaje kakših 100 metrov. — Posestvo se oda z inventarom pa tüdi brez inventara. K inventari spadajo 3 lepe, dobre vozne krave, 7 svinj i nad 20 kokoši, dvoja nova kola, eden ščista novi plüg za orati i še vnogo drügoga potrebnoga gospodarskoga orodja. — Cena vsemi je 95.000 Dinarov. — Sto želi posestvo küpiti, naj se oglasi pri odajalci g. Franci Kristl, davčna uprava v Ljutomeri; (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 46 — Seme Seme vsakovrstno, kak travno, detelčno, repno i vrtnarsko seme (za korine) v najbolšoj kakovosti se dobi pri staroznanoj trgovini M. BERDAJS, Maribor USTANOVLENO LETA 1869. Pišite po cenik i si potem naročite seme. 1 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC