Fo.šiuiuu pidcana v gotovini
IXIO LX
V Ljubljani, v sredo 27. aprila 1932
Štev. %
Cenn I Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo +o Din — ne-del|ska iz<feija celoletno % Din, za inozemstvo l2()Din
Uredništvo je v Kopitar jevi ul. b/lll
Teletom uredništvu: dnevna služba 2030 — nofma 2«m 29<t4 in 2050
COVENEC
Cek. račun: Ljub« Ijana št M).65(> in 10.344 za mserate; Saraievo štv. "5b3, Zagreb št« 39.011, Praira-Diino i 24.797
Uprava. Kopitarjeva t>, telelon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dau zjutraj, razen poiuleljka id dneva po prazniku
Pravo slavni cerkveni zbor
V zadnjem času — kakor tudi že tolikrat preje — so se pojavili iz vrst pravoslavnih glasovi, da pripravljajo pravoslavne cerkve vesoljni cerkveni zbor. Z ozirom na te vesti in zlasti na predsinodo, ki se bo letos že drugič vršila v samostanu Vatopedi na gori Atos, smo prejeli od posebne strani naslednji velezani- j miv članek.
Vesoljni cerkveni zbor — to jc že davno zaželena rešilna zvezda pravoslavnih cerkva zadnja nada pravoslavnih duhovnikov in vernikov, ki pričakujejo rešitve iz jarma zastarelih tradicij. Vesoljni cerkveni zbor je namreč edina vrhovna oblasl pravoslavne cerkve, vrhovna oblast v verskih, moralnih in cerkvenopravnih vprašanjih. Pravoslavne cerkve se ponosno nazivljajo cerkve vesoljnih cerkvenih zborov Zato je skoraj tragično, da že nad tisoč let ni bilo vesoljnega cerkvenega zbora na pravoslavnem Vzhodu. Koliko važnih vprašanj nuino čaka rešitve! Rešitev more dati samo vesoljni cerkveni zbor. A tega že nad tisoč let ni bilo.
Umljivo je, da pravoslavni verniki, duhovniki iu škofje v tako željnem pričakovanju radi pretiravajo vesti o bližnjem cerkvenem zboru in da se tako pojavljajo glasovi, da se že pripravlja in že skoraj snide vesoljni cerkveni zbor. Take vesti so širili leta 1923 ko je v Carigradu zborov 'a vse-pravoslavna cerkvena konferenca. A veselje je bilo kratkotrajno. Prav tako kratkotrajna je bila zmagoslavna radost, ko so imele pravoslavne cerkve leta 1926 skupno posvetovanje na gori Atos. Predlansko posvetovanje v samostanu Vatopedi na Ato-su tudi ni izpolnilo nad pravoslavnih cerkva, marveč je še resneje dokazalo težavni položaj pravo-slavja. Letos o binkoštih bo v istem samostanu na Atosu zopet zborovala konferenca pravoslavnih cerkva. Zopet se pojavljajo vesti o sklicanju vesoljnega pravoslavnega cerkvenega zbora, zopet se pojavlja mnenje, ki hoče omenjeni konferenci dajati značaj vesoljnega cerkvenega zbora. A vprav dejansko izkusivo zadnjih vsepravoslavnih konferenc najbolj pobija pretirane vesti o pravoslavnem cerkvenem zboru.
Resnično je, da pravoslavne cerkve živo čutijo potrebo vesoljnega cerkvenega zbora. Resnično je, da pravoslavni škofje, zlasti v srbski cerkvi, svoje duhovnike in vernike, ki nestrpno zahtevajo reform, tolažijo z vesoljnim cerkvenim zborom, ki se mora že skoro sniti. Kes je, da jc predlanska konferenca na Aiosu razpravljala o pripravah za vesoljni cerkveni zbor. Res je, da naj bi letošnja konferenca pripravljala sklicanje vesoljnega zbora; zato se imenuje prosinodalna, predzborna konferenca. A kolikor bolj se bližajo vprašanja vesoljnega cerkvenega zbora, toliko bolj se bude resni dvomi o dosegljivosti tega smotra. Oglašajo se trezni glasovi, da o tem sploh ni mogoče razpravljati, dokler se teh razprav ne bo mogla svobodno udeleževati ruska cerkev, največja vzhodna cerkev. Pred cerkvenim zborom je treba rešiti vprašanje bolgarskega razkola. Carigrajski patriarhat je pred BO leti izobčil bolgarsko cerkev, a sedaj mu je že jako mučno, ker se bolgarska cerkev zaradi onega izobčenja ne more udeleževati skupnih pravoslavnih konferenc. Vrhutega je vprav sedaj skrajno neprijeten že tri leta trajajoč notranji razkol v an-tijohijskem patriarhatu in grozeči razkol v jeruzalemskem patriarhatu. Končno še razkol v ruski cerkvi!
Pa to še ni vse. Kolikor bolj se razpravlja o vesoljnem cerkvenem zboru, toliko bolj se oglaša vprašanje, bodo-li pravoslavni verniki sploh hoteli sprejeti njegove odloke. Kdor nekoliko pozna sedanje pravoslavno bogoslovje, ta ve, koliko S" pravoslavni teologi trudijo, da bi rešili vprašanje, po čem naj se spozna, kateri zbor je resnično vesoljen. Po večini se nagibljejo k mnenju, da to odločajo verniki sami; če ga verniki prizna-v.-iio in sprejmejo za vesoljnega, potem je res ve-sc jen, drugače pa ne. Težko je pričakovati, da bi \ teh razmerah cerkveni zbor mogel doseči svoj mmen. naj bi si še tako prisvajal vesoljni značaj. Končno bi mogel cerkveni zbor povzročiti še nove boje in razkole. Pravkar je ruski bogoslovni profesor Kartašicv v Parizu o tem izdal knjigo: »Na potih k vesoljnemu zboru«. Rezultat njegovih resnih raziskav na podlagi vzhodne zgodovine in teologije je, da je vesoljni zbor v sedanjih razmerah nemogoč; da pravoslavna cerkev sploh ni zrela za sklicanje vesoljnega zbora in da bi ga verniki ne sprejeli kot takega.
Zato je vsako ugibanje o posledicah pravoslavnega vesoljnega zbora še prezgodnje, še bolj neumestne so skrbi pravoslavnih škofov in patri-arnov, poet katerimi pogoji naj bi papeža povabili na cerkveni zbor. Pravoslavne cerkve morajo najprej napraviti red v svojih vrstah.
Res je, da se v balkanskih pravoslavnih cerkvah dviga zavest, ponos in borbenost kot posledica nekega ojaeenja po hudih krizah povojne dobe. Res je, da tudi razmišljanja o pripravah za vesoljni cerkveni zbor porabljajo za ojačevanje verske zavesti. A konsolidacija še ni tako daleč dospela, da bi pravoslavni škofje mogli z viška gledati nn katoliško Cerkev in jo samozavestno pozivati, naj se i-vrtie« k edinosti s pravoslavjem. Ko pa so pravoslavne cerkve same tako tieedine! Zelo neumestno je da izzivajoče proglašajo, kako se bodo o binkoštih posvetovali o zbližanju z angjikanci, protestanti in starokatoličani, a da izrecno odklanjajo vsak sporazum s katoliško Cerkvijo. Grški listi prinašajo ponosne izjave carigrajskega patriarha o jiogojih za papeževo udeležbo na vesoljnem zboru. Te izjave so prenagljene. Vesoljni pravoslavni cerkveni zbor je še v tako megleni daljavi, pravo-slavje je še v tako težavnem položaju in se bliža še tolikim hudim krizam, da ni pametno in ume-
Pruski kabinet odstopil
Hitlerjevci se bodo morali izjavili, če so za zahonilo delo
Berlin, 26. aprila, tg. Pruski kabinet Brau-na je danes sklenil, da odstopi. Ta svoj sklep bo sporočil novemu deželnemu zboru 24. maja. Po ustavi mora dosedanji kabinet ostati na vladi do volitve novega ministrskega predsednika, ki pa se more izvršiti najprej koncem meseca maja. Presenečenje za Nemčijo pomeni današnji sklep v tem. tla je bil prvi deželni zbor sklican tako kmalu. Dosedaj se je namreč pričakovalo, do bo imel novi deželni zbor svojo prvo sejo šele sredi junija. Sedaj so nn rnzpolngo samo še štirje tedni za težavna poga janja o sestavi vladne večine. Pri tem bodo morali narodni socialisti, ki razpolagajo od 422 mandatov s Hc mandati, podati nedvoumne izjave o njihovem stališču glede ustave in obstoječih zakonov. Jasno je namreč, da se cen trum. kateri bi edini lahko sestavil vladno večino z narodnimi socialisti, ne bo spuščal v pogajanja s Hitlerjevimi ljudmi, ne dn bi narodni socialisti dali primerna jamstva za to. da bodo držali svoje obljube za sodelovnnje na podlagi ustave. Narodni socialisti so že načeli razgovore s rentrumom. ki pa se bodo lahko zelo dolgo znvlekli.
Borbenost centruma
Berlin. 26. apr. Od zmernih strank sta edino katoliški stranki, to je centrum in bavarska ljudska stranka ohranili in celo utrdili svoje postojanke. Centrum se je sijajno obnesel v Porenju. Tako je bilo oddanih za centrum v Kolnu 109.155 (pri državnih volitvah 14. septembra 1930 : 99.434). V vo-livnem okrožju Koln-Aachen je bilo oddanih za centrum 482.757, to je skoraj 60.000 glasov več kakor pri volitvah leta 1930 (425.273).
Mnenie angleških listov
London, 26. aprila, ž. »Times« ugotavljajo, da je bil pri zadnjih pruskih volitvah že tretjič odbit napad na nemško republiko, da pa se Hitler vseeno zelo približuje svojemu cilju, s čimer se mora v bodočnosti resno računati, ker dobiva čedalje večji vpliv. Vse to pa jc bolj notranjepolitičnega pomena, ker v zunanji politiki dr. Briininga in Hitlerja prav za prav ni velike razlike, Ključ položa ja leži v rokah centruma. »Daily Teiegraph« je prepričan, da bo prišel Hitler v Prusiji na oblast samo pod pogojem. če ne bo delal nobenih stranpotov. Laburistični iDailv Herald« zelo hvali socialne demokrate, zlasti pa ministrskega predsednika Brauna in notranjega ministra Severinga, ki sta vztrajala do zadnjega v borbeni črti socialne demokracije. Toda ni sc čuditi, da so v današnji kritični dobi prišli do izraza ekstremisti. List se samo boji, da bodo volivni rezultati v Prusiji vplavali na Francijo, kajti tukaj leži vsa nevarnost.
Francoski desničarski tisk o nemških volitvah
Pariz, 26. apr. AA. Snočnji listi obširni komentirajo volitve na Pruskem in ne prikrivajo vznemirjenosti.
»Intransigeant« piše, da se je nevarnost v Nemčiji znatno povečala in da ta nevarnost kliče k opreznosti.
»Temps pravi, da je Nemčija izgubila vsako možnost kontrole nad samo seboj. Vprašati se je treba, pravi list, ali morejo sedanji dogodki v Nemčiji, ki so v znamenju dvojne nevarnosti, hitlerjev-stva in komunizma, pomeniti za rekonstrukcijo Evrope in miru v Evropi kaj pozitivnega in ali morejo dati Nemčiji stabilno vlado.
»Journal des Debats« vidi v zmagi liitlerjev-stva dogodek, ki bo imel velike posledice za vso Evropo, dogodek, ki ga bo treba vzeti v račun pri diskusijah o razorožitvi.
Fran c. levičarski karte1 za koncesije Nemčiji
Pariz, 26. aprila, ž. Levičarski tisk se po volitvah v Priisiki zelo zavzema zn hiter sporazum z Nemčijo in sicer na široki bazi. Radikalna »Republiquc«, kateri stoji zelo blizu bivši ministrski predsednik Daladier. piše, da je rezultat volivnega izida v Pruski naravna posledica gospodarskega propadanja in nacionalnega obupa nemškega naroda. Francija lahko hladno sprejme jača.nje nemškega nacionalizma, toda samo takrat, ako spremeni sedanjo smer svoje zunanje politike. Razvoj Nemčije je mogoč samo v sporazumu. Nemčiji se v prvi vrsti mora iti nn roko v razorožitvenem vprašanju s čr-
stno. ako pravoslavni škofje samozavestno sedajo na sodni stol ter k sodbi kličejo katoliško Cerkev iu njenega poglavarja.
S popolno gotovostjo smemo trditi: pravoslavnega vesoljnega cerkvenega zbora še dolgo ne bo. To bodo pravoslavne cerkve toliko jasneje uvide-vale, kolikor resneje se bodo o tem vprašanju posvetovale. Ko pri tem že toliko razpravljajo o katoliški Cerkvi in o rimskem papežu, naj prouče, kaj o tem
ucc vesoljni cerkveni zbori do devetega stoletja. Naj se poglobe v nauk vzhodnih cerkvenih očetov, ki so tudi naši veri očetje. Potem se jim bodo odprli novi vidiki, bolj soglasni s cerkveno tradicijo in z duhom Kristusovim --w " > 'pV * ' '	• - i
, t * - ' • . - * - * ' v
t« m ji reparacij in z vrnitvijo enega dela njenih kolonij in poleg vsega tega sc mora najti mo-dns vlvendi v tnko zvnnem ,wljskem koridorju.
Zato bi imela Francija pravico, da pričakuje od Nemčije, da skrbno s svoje strani vodi račun o franeoskih interesih. Samo na ta način bi v Nemčiji lahko prišlo do ojačenja resničnih republikanskih strank in do notranje državne organizacije. Vsaka druga politika bo imela katastrofalne posledice. Levičarska »Volonte« se zavzema za ustvaritev inodtisa vivendi z Nemčijo in sicer ne na versailleski j>odlngi. Če bo Francija še naprej zastopala stališče statusa cjuo, so težke katastrofe neizogibne. Odločitev pa leži v rokah francoskih volivcev.
Odmev v Ženevi
Ženeva, 26. aprila, tg. Današnji dnevni razgovor je bil o tem, ali pride Tardieu v Ženevo ali no. Čuje se, da ga MacDonald, dr. Briining in Stim-son pričakujejo nujno. Do tedaj bo dr. Briining nadaljeval svoje pripravo za lozansko konferenco. Danes bo sprejel češkoslovaškega zimanjoga mini-! sira dr. Beneša, ki je včeraj razpravljal o donav-! skem načrtu svoje države in pri tem zavzel Nem-I čiji prijazno stališče. V francoskih krogih se jx>jav-I lja vedno močnejša utruja, ki iz rezultatov nedelj-) skih volitev v Prusiji sklepa o tem, ali je Nemčija | sposobna za mednarodna pogajanja.
Itaiijjansko-jugoslovanska trgovinska pogodba podpisana
Rim, 36. apr. Dne 25. aprila so minister za zunanje zadeve Grandi, ki je pravkar dospel it Ženeve, in pa jugoslovanski delegati Rakič, jugoslovanski poslanik v Rimu, ter Milivoj Piljn, načelnik v ministrstvu i a trgovino in industrij« v Belgradu, sklenili dodaten sporazum k trgovinski in ntorcplomi pogodbi med Jugoslavijo in Italijo iz leta 192-1. Pri podpisu so bili navzoči italijanski
minister za korporaeije Bi>ttai in drugi jngoslovan-ski kakor tudi italijanski uradniki ministrstva z« zunanje zadeve, finance, kmetijstva in korporarij. V teku minulih pogajanj o tej pogodbi sta obedve stranki spoznali za potrebno, da se imenuje mešana italijansko-jugoslovanska komisija v svrho proučevanja onib sredstev, ki bi mogla poglobiti in razširiti trgovske odnošaje med obema državama.
Nove povodnji
Zaradi naraslih bosanskih rek Sava zopet narašča
Belgrad, 26. aprila. 1. Nenadno naraščanje bosanskih rek, ki so v zadnjih 24 urah narastlc z bliskovito naglico in sicer Kolpa za 1.26 m, Una za 1.50 m, Vrbas za 45 cm. Bosna za 1.60 in Drina za 98 cm, jc povzročilo, da sc jc položaj v poplavljenih sremskih in mačvanskih pokrajinah zopet poslabšal in ila so sc ponoči zgodile nove ne«rrfe.
. Na nesrečo je prihrumrl še močan vibar, ki je za-ganjal valove v Sremski Mitrovlci in Kači ob slabe hiše ter jih ponovno porušil v Sremski Mitmvici 12, v Rači pa 85. Nesreče šc ni dosti. Kmetje so namreč zgradili v sektorju Bosanski Samac— Žn-panja celo mrežo začasnih, a trilnhi, takoimeno-vanih zajčjih nasipov, ki so zadrževali vood. Snočnji vihar pa je butnil vodo s tako silo ob tc nasipe,
da jih jc na več krajih poplaknil in dal vodi prosto pot na poljane. Kmetje sc nahajajo zdaj v istem strahu kot prejšnji teden ter ne mučijo, da l>i škodo popravili, kajti ponovna burja, ki teke m nocojšnje noči ni izkljnčcna, bo podrla tc zajčje nasipe in odprla savskim vodam pot do 2800 oralov slavonske zemlje, kjer «c nahaja fifl bogatih naselbin. Ljudctvo je šc veilno prostovoljno mobilizirano pri obrambnih delih. Vojaške oblasti so odredile, tla vojaštvo ostane šc nadalje na kraju nesreče.
Donava jc svoje zlo očividno ie izvršila in stalno pada. Toda ponoči sc jc razbesnela Tisa ter začela rušit obalo in širiti strugo na škodo velikih kompleksov roilvitne zemlje.
Jugoslavija in Podonavje
Vprašan e Podonavja se ne sme vezati z reparacijami
— Belgrad 26. apr. 1. Iz krogov zunan jega ministrstva poročajo, da je podonavsko vprašanje ponovno stopilo v ospredje diplomatskih razmotri-vanj v Ženevi. Razgovori se vršijo zelo živahno med francoskim, angleškim in nemškim ministrskim predsednikom ter med poljskim zunanjim ministrom. Državniki bi radi, da bi se sestala posebna podonavska konferenca, če mogoče, nekoliko pred sklicanjem reparacijske konference, ki se bo vršila 16. junija. Zaenkrat se namerava sestaviti samo strokovna komisija, ki bo vsa podonavska vprašanja, posebno potrebe Podonavja. podrobno proučila. Baje obstoji namen, da se v strokovno komisijo imenujejo, ako se bo zdelo velesilam potrebno, tudi zastopniki petih podonavskih držav. Nadalje bi v komisiji sodelovali tudi zastopniki onjh velesil, ki imajo finančne interese v eni ali več podonavskih državah. Strokovnjaki bi do reparacijske konference izdelali svoje predloge in velesile bi na reparacijski konferenci gotove ugodnosti vezale na ustanovitev podonavskega gospodarskega bloka. Tako bi se zvezalo vprašanje nemških reparacij z gospodarsko ureditvijo srednje Evrope. Velesile bi bile eventuelno bolj popustlji-ve napram Nemčiji, ako bi dobile prej koncesije v srednji Evropi. Tukaj prevladuje mnenje, da je ta teza za podonavske države nesprejemljiva, kajti podonavske države, v kolikor se sme govoriti o zemljepisni enoti, nočejo nikakega vmešavanja velesil pri ureditvi medsebojnih odnošajev. še manj pa hočejo dovoliti, da bi služile za napitnino, s katero bi si velesile kupile gotove privilegije.
V kolikor se naše države tiče, je voljna rešiti reparacijsko vprašanje sama v pogajanjih z Nemčijo. Mednarodni forum naši državi v vprašanju reparacij ni šel na roke. Velesile naših protestov proti Hooverjevemu moratoriju niso poslušale. Baselska banka nam denarja, kateremu se nismo odrekli in do katerega imamo pravico, še ni nakazala. Zalo smo upravičeni, dn vprašanje našega dela reparacij skušamo rešiti brez mednarodnega foruma z neposrednimi pogajanji v Berlinu. Dozdeva se, da je naš poslanik t Berlinu dobil tozadevna navodila. Podonavje je eno, reparacije so drugo, med seboj se ne dajo povezati. Predvsem pa je jiotrebiio. da čuvamo našo svobodo.
Reparaci$sha konferenca 16. junija
Berlin, 26. apr. tg. Angleški veleposlaniki v Berlinu, Parizu, Rimu in Tokiu ter angleški poslanik v Bruslju so predložili tamkajšnjim vladam note svoje vlade, v katerih Anglija oficielno vprašuje, ali so te vlade za to, da se reparacijska konferenca skliče v Lausanne dne 16. junija. Nemčija hoče temu predlogu pritrditi. Po poteku ženevskih pogajanj je pričakovati z gotovostjo, da
se bodo tudi druge vlade izrekle za ta termin reparacijske konference, tako da je smatrati, da ie navedeni datum kolikor toliko gotov. K tej konferenci bodo pritegnili potem še Portugalsko, Grčijo, Poljsko, Romunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na konferenco bo vabila Anglijn, ker so nn lanski londonski konferenci vse države soglasne dale Angliji to vlogo.
Odoodena konferrnca MA
Buknrešf. 26. aprila, ž. Konferenca zunanjih ministrov Male antante, ki bi morala biti 6. ma ja je odgodena do začetka julija. O razlogih te od-goditve se ne poroča ničesar, misli pa sc, dn hočejo vlade počakati uspeha zasedanj v Ženevi in Lausanneu._
Dunajska vremenska napoved: Najprej jasno, podnevi pa se bo bolj pooblačilo, posebno v južnih alpah.
rexhibna
poli
.sveža kot pepček
ako rabiš dnevno-
ELI DA
CREME
de chaque heure
Stran 2h
»SLOVENEC/, dne 27. aprilu 1982.
«|HV, !ltl
Minister n. r. DuSan Sernec:
»Narodno premoženje"
Dne 10. marca 1932 je g. prof. dr. Milan Vidmar predaval v društvu > Merkur« o elektrifikacij-skem problemu v dravski banovini. Dasi se z izvajanji in naziranji g. profesorja v nobensm oziru ne morem strinjati, prvotno nisem nameraval spuščati se z njegovimi izvajanji v polemiko. Pokazalo pa se je, da je imelo to predavanje gotov vpliv na javnost, ki si je o problemu elektrifikacije ustvarila napačne pojme.
Predstavljajoč zgodovino eleklrifikacijskega problema precej po svoje, prihaja g. profesor do zaključka, da je ideja elektrifikacije potom banovine zgrešena in je začasno potrebna samo organizacija obstoječih privatnih elektrarn s sodelovanjem banovine v nekaki mešani družbi. Kot enega glavnih argumentov za lo svoje naziranje navaja, da vsled napak, ki so se zgodile, izgubljamo narodno premoženje, češ, da to narodno premoženje v obliki vode pada neizrabljeno čez jezove v Fali in na drugi strani v obliki neizrabljenega premogovnega prahu, ki bi se lahko vporabljal za produkcijo električnega toka v elektrarni Trboveljske premog, družbe, pa odteka po Savi. Ta njegov argument je učinkoval pač najmočnejše, dasi ni v nikakem oziru utemeljen, in zaradi tega se hočem predvsem baviti z vprašanjem, koliko na-rbdnega premoženja odteče neizrabljenega čez fal-. ske jezove in koliko narodnega premoženja odteče po Savi iz trboveljskega premogovnika.
Pri tem moram predvsem poudariti, da za narodno premoženje smatram ono premoženje, katero je domača last in služi v eni ali drugi obliki splošnemu blagru, ne smatram pa za narodno premoženje onega tujega kapitala, ki je na en ali drugi način prišel v last premožnejših objektov na ,lasem domačem ozemlju in stremi le za tem, da odvaja kolikor mogoče velike dobičke v tujino.
S tega vidika ni narodno premoženje niti ona voda, ki bi eventuelno neizrabljena padala čez falske jezove, niti ni narodno premoženje oni premogovni prah, ki ga Trboveljska premogokopna družba spušča v Savo. Voda v dravski strugi je sicer v splošnem narodno premoženje, toda v tre-lotku, ko pride do falskih jezov, služi ista v prvi vrsti tujemu kapitalu, ker jc koncesijonirana lastnina švicarskega kapitala. In trboveljski premogovni prah je enako last tujega kapitala.
Že s tega vidika je popolnoma pogrešeno, če je g. profesor govoril o tem, da se na način, označen od njega, gubi narodno premoženje. Kolikor mogoče velika emancipacija od tujega kapitala mora biti cilj vsake narodnogospodarske politike. Proti tej emancipaciji pa dela oni, ki skuša povečati dobičke tujega kapitala.
Toda tudi brez ozira na pravkar navedeno, kar moramo imeti menda pred očmi kot aksijom svoje gospodarske politike, izguba vode na falskih jezovih in izguba premogovnega prahu na_ Savi rlista tako tragični, kakor sta bili naslikani.
Falska elektrana je praktično popolnoma izrabljena, kadar je tovarna dušika v Rušah v pol-lem obratu. Množine neizrabljenega toka v času, ko je tovarna v Rušah v polnem obratu, so tako majhne, da se o njih komaj izplača govoriti. Zaradi tega sploh ni mogoče govoriti o tem, da pri Fali velike množine vode padajo neizrabljene čez ^jezove. Če se je vsled začasne omejitve obrata v -'Kušah to začasno izpramenilo in začasno pada .'•uečja množina vode neizrabljena čez jezove, to "ne more biti merodajno, ker lo ni trajen pojav. Vsled tega brez ozira na spredaj navedeno, ni mogoče niti trditi, da luje premoženje pada trajno neizrabljeno čez jezove.
Nekoliko bolj komplicirana je zadeva s pra-Som TPD. Premogovni prah, ki tvori zadnji osta-lek pri pranju, oziroma separaciji premoga, TPD že od nekdaj spušča v Savo, in to kljub temu, da so oblasti že opetovano skušale prisilili TPD do tega, da tudi zadnji prah dovede konsumu in opusti onečiščenje Save.
Posledica tega, da se premogovni prah spušča v Savo, je ta, da je savski pesek, pomešan s tem premogovnim prahom, neposredno neuporaben za mešanje s cementom. Dalje, da so izumrle v Savi ribe, kar tudi pomeni izdatno škodo. Tudi tujskemu prometu je onesnaženje Save s premogov-
nim prahom izdatno v kvar.
Če ima torej premogovni prah, ki se odvaja v Savo, tudi sam na sebi kako vrednost — in to ima — bi bile koristi, ki bi se dosegle, če naj se
ta prah več ne spušča v Savo, ampak uporablja za produkcijo električne energije, res velikega pomena. Tuje premoženje bi bilo povečano z vrednostjo premogovnega prahu, narodno premoženje pa bi se povečalo s tem, da bi pridobil na vrednosti savski pesek, vsled česar bi bile vse betonske stavbe, zlasti v Zagrebu, mnogo cenejše, da bi se v Savi vnovič zaredile ribe, ki gotovo pomenijo del narodnega premoženja, in ,da bi oživel in se pomnožil tujski promet na lepih savskih bregovih.
Ti momenti na prvi pogled navidezno res govore za pravilnost izvajanj g. predavatelja, dasi g, predavatelj na stvar ni gledal s tega vidika, ampak izključno z vidika uporabljanja premogovnega prahu v svrho produkcije toka v korist TPD.
Če se gleda na stvar z vidika, s katerega je gledal na isto g. predavatelj, toda nekoliko globlje, p^a je ista tudi drugačna, kakor se je slikala.
Gotovo je, da ima prah, ki odteka po Savi, sam na sebi gospodarsko vrednost. Ta prah bi se dal v gospodarstvu gotovo izkoristiti. In ludi za naše narodno gospodarstvo bi mogel imeti gotov pomen, ako bi TPD istega zadržala ter ga dovedla konsumu. So industrije, ki bi mogle uporabljati ta prah kot cenejše kurivo. S tfem bi bili produkcijski stroški teh industrij zmanjšani, kar bi za narodno gospodarstvo gotovo ne bilo brez pomena, , Toda v tem slučaju bi TPD menda težje prodala dražje vrste premoga, in imeli bi škodo od tega, in ker ji ta škoda ne gre v njene račune, spušča prah v Savo.
Kako važnost polaga TPD sama na ta premogovni prah, se najbolj vidi iz tega, da ima ista kompletno elektrarno, ki ne obratuje, dočim TPD odjema za svoje potrebe električni tok od falske elektrarne, in sicer približno 30 milijonov KW letno po circa 25 par, kar znaša letno okoli 7 milijonov 5CO.OCO Din. Če bi bilo TPD na tem, da se njen premog izrabi do zadnjega prahu in se s tem napravi usluga našemu narodnemu gospodarstvu. bi ista s prahom, ki ga spušča v Savo, pač za svoje potrebe spravila v pogon svojo lastno elektrarno. S tem bi koristila tudi našemu narodnem gospodarstvu, kar je razvidno iz spredaj navedenega. Toda to bi ne bilo v skladu s politiko cen TPD, kajti opravičen je zaključek, da jemlje TPD električni tok od Fale le zato, da falska elektrarna ne prodira v kraje, kamor dobavlja TPD svoj premog.
Pred leti je podjeten inženjer napravil na Savi priprosto napravo, v katero je lovil premogovni prah, ki ga spušča TPD v Savo. Za la premogovni prah je dobi! prav ugodne odjemalce. I oda TPD se je temu uprla, ker je bilo to v kvar cenam njenega premoga, in odkupila mu je njegovo napravo ter dalje spuščala prah v Savo.
To je pač jasen dokaz, da TPD v prahu, ki odteka po Savi, ne vidi niti narodnega, niti svojega premoženja. In veliko je vprašanje, če bi TPD ta prah porabila za produkcijo električne energije, če bi se realiziral načrt g, prof. dr. Vidmarja in bi ITD sodelovala pri produkciji in prodaji električne energije.
G. profesorju ne prija prav, da se banovina v izvedbi svojega električnega načrta naslanja pred1* vsem na premogovnik v Velenju, Tudi v Velenju gre za izrabo premogovnega prahu v svrho produkcije električne energije. Pri tem pa g. profesor ne vidi, da je premogovni prah v Velenju v resnici narodno premoženje, kajti rudnik v Velenju je državna last, in vporaba velenjskega premogovnega prahu skoro ni mogoča drugače kakor s tem, da se isli uporablja v svrho produkcije električne energije na licu mesta.
Med izrabo prahu velenjskega rudnika in med izrabo prahu trboveljskega rudnika je torej z narodnogospodarskega in narodnega stališča ogromna razlika, ki jo je g. profesor popolnoma prezrl.
S tem pa popolnoma pade njegov glavni argument, ki ga navaja on za pravilnost svojega načrta, argument, ki je na lajike v veliki meri vplival.
Dve žrtvi dolgoletne mržnje
Pavšalne takse za mline
:a mesec maj in lunu
Belgrad. 20. aprila, i. Minister za trgovino in industrijo je danes določil pavšalne takse za mline za mesec maj in junij. Naredba se glasi: V smislu S 4 zakona o promeltt s pšenico od 31. marca t. I. in čl. 8 pravilnika za izvršitev zakona o prometu s pšenico od li. aprila t. 1. predpisujem za maj in junij za mline, ki meljejo žito in ki spadajo pod kontrolo gori omenjenega zakona, sledeče takse: Tehnična kapaciteta mlinu do 10t)0 700 Din mesečne pavšalne takse, do 2000 1400. do 3000 2200, do 4000 3000, do 5000 4000, do 0000 oOOo, do 7000 300O. do 8000 7000, do 9000 8500, do 10.000 10.000, do 11.000 10 800, do 12.000 11.600, do 13.000 12.400, do 14.000 13.200, do 15.000 14.000, do 16.000 14.800,
do 17.000 15.600, do 18.000 16.400, do 19.000 17200, do 20.00J) 18.000, do 21.000 19.000, do 22.000 20.000, do 23.000 21.000. do 24.000 22.000, do 25.000 23.000, do 30 000 28.000, do &5.000 81.000, do 40.000 34 000. do 45.000 36.000, do 50.000 38.000, do 60.000 46.000, do 70.000 52.000, do 80.000 61.000, do 100.000 76.000 Din. Mlinarji morajo prednje pavšalne vsote plačali v smislu čl. 8 pravilnika za izvršitev zakona o prometu s pšenico, in sicer prvo polovico do prvega Vsakega meseca, drugo polovico pa do 16. vsakega meseca na račun Privilegirane izvozne družbe št. 56.026 potom čekovnih nakaznic Poštne hranilnice.
Ljubljana, 26. aprila.
Na Dunajski in na Gosposvetski cesti se je danes proti večeru dovršilo zadnje poglavje mrž-nje med dvema človekoma, ki je bila vsega obžalovanja vredna. Na Dunajski in na Gosposvetski cesti so padali streli, ki so jih izzvale strasti v človeku, predvsem strasti, porojene iz mržnje in iz pretirane užaljenosli.
Žalostna drama, ki je na teh dveh najbolj prometnih cestah šla mimo občinstva skoraj tako, da je v prvih urah po njej izvedel zanjo le malokdo — kar bi bilo v manj prometnih ulicah nemogoče —, se je izvršila v nekaj minutah na način, ki mora osupniti vsakogar,
Na Dunajski cesti št. 19, v pritlični hiši, je že dolga leta lokal ene najstarejših ljubljanskih usnjarskih in sedlarskih delavnic, Jc» Kohler, družba z omejeno zavezo, zaloga raznih usnjenih izdelkov. Pokojni Kohler, eden najstarejših usnjarjev v Ljubljani, je umrl že pred leu, tvrdko pa je vodila njegova hčerka Roza, roj. 1. 1897 v Ljubljani in poročena z Ivanom Delakordo, uradnikom Trgovske bolniške blagajne. Oba stanujeta v sosednji hiši na Dunajski cesti 17-11, Pri tej tvrdki je bil od leta 1904 pa do leta 1927 uslužben sedlar Alojzij Breceljnik, ki je bil obenem dolga leta poslovodja te tvrdke. Breceljnik je najbrže pred leti upal, da sam prdvzame to ugledno ljubljansko tvrdko. Razne zadeve, ki so prišle vmes — sam se je izrazil, da je Kohlerjeva hčerka, to je nova lastnica Roza Delakorda bila temu največja ovira —, pa so njegov up onemogočile. Lojze Breceljnik se je leta 1927 osamosvojil in je na dvorišču restavracije pri Levu na Gosposvetski cesti imel lastno delavnico. Vseh pet let do danes ni sam nikoli prestopil praga svoje bivše delavnice in če je imel z njo kaj poslovnega stika, je poslal tja svojega uslužbenca. Mržnjo do Dela-korde je Breceljnik gojil ves čas, odkar je moral zapustiti tvrdko.
Tudi v poslovnik stikih je najbrže prišlo med obema tvrdkama t. j. med Kohlerjevo in Brecelj-nikovo do nasprotja, oziroma vsaj do ostre konkurence. Vse to je pogrelo užaljenost Lojzeta Bre-celjnika.
Tej mržnji je dal Breceljnik danes malo pred 6 zvečer duška, in sicer na način, ki mora vzbuditi obžalovanje in obsodbo vsakogar. Malo pred 6 je vstopil z nabasanim revolverjem v lokal Koh-lerjeve tvrdke. Kakšen razgovor je bil med obema, če je sploh do njega prišlo, nocoj še ni mogoče ugotoviti. Breceljnik je oddal v lastnico tvrdke, ki je bila sama v trgovini, za povrstjo več strelov. Zadel jo je v desno ramo, v prste leve roke in v trebuh. Nekdo, ki je slišal te strele, trdi, da je Breceljnik oddal celo štiri strele. Vse to se je moralo dogoditi z bliskovito naglico, nakar je lireceljnik hitro izginil iz lokala. Čez nekaj minut po 6 se je že pojavil v svoji delavnici na Gosposvetski cesti.
Roza Delakorda je bila še teji'io pri moči, da je pritisnila na signal za zvonec v svojo delavnico, ki je na dvorišču. Delavnica je od lokala oddaljena približno SO metrov. V delavnici je bil tedaj delovodja tvrdke France Savenc. Ta je slišal signal zvonca, ker pa je bil ravno zaposlen z delom, je za nekaj minut počakal. V tem pa je že pritekel nekdo v delavnico in zakričal: »Gospo so ustrelili!« Savenc ni pa brat lastnice Arnold KVh-l«?r, ki je skoro v istem trenutku prišel v delavnico, sta jiitro stekla v lokal, za njima pa še ostali delavci tvrdke. Ranjena gospa je povedala takoj: •»Lojze me je ustrelil!« Vsi so takoj razumeli, da je bil ta »Lojze« Breceljnik, ker so vsi poznali staro mržnjo med obema. Gospej je lila kri iz roke. Savenc je stekel v bližnjo Ebenspangerjevo pisarno, odkoder je telefoniral po reševalni avto, nato pa obvestil stražnika. Reševalni avto je bil takoj na kraju nesreče in je prepeljal resno ranjeno gospo v bolnišnico. Spremljal jo je njen hrat Arnold.
Prvi reševalni avlo je bil še na poti v bolnišnico, ko se je na telefonu zglasil pri reševalni postaji stražnik izpred Figovca in sporočil, da je na dvorišču restavracije pri Levu nekdo izvršil sa-moumor z revolverjem. Drugi reševalni avlo jo odhitel Ija,
Ustrelil sc je v svoji delavnici napadalec na Rozo Delakordo sedlar Alojzij Breceljnik. Ta je neposredno po svojem dejanju na Dunajski cesti prihitel v svojo delavnico. Svojemu pomočniku Josipu Osredkarju je naročil skoraj v mirnem tonu, kakšno naj bo njegovo delo za danes in jutri, naročil, naj dovrši predvsem v delo izročeno aktovko. Med tem ko je pomočnik pregledoval aktovko, ie Breceljnik za njegovim hrbtom posegel v predal in napolnil svoj revolver s patronami. Osredkar jc naenkrat zaslišal za svojim hrbtom dva strela. Preplašen se je obrnil in dejal mojstru, ko je videl, da se je mojster ustrelil v prša: »Mojster, kaj pa delate!« Ta je pa naperil proti njemu revolver, češ, izgini! Pomočnik je stekel klicat ljudi na pomoč. Breceljnik pa je med tem, čeprav ranjen, vnovič napolnil svoj revolver in si je oddal v prsa ponovno več strelov. Pomočnik ga je še vjel v naročje. Pod glavo mu je položil nogometno žogo, tako da je imel glavo na mehkem. S težavo, vendar pa pri polni zavesti, je Breceljnik naročal pomočniku Osredkarju: »Pozdravi ženo in otroka, zbogom moja ljuba delavnica!« Ves čas pa ni omenjal niti z besedico dejanja, ki ga je izvršil malo prej v Kohlerjevi trgovini. Stražnik, ki ga ie o dogodku ob vestil Osredkar, je med tem naročil reševalni avto, ki je Breceljnika prepeljal v bolnišnico. Še v reševalnem avtu je Breceljnik naročal pozdrave za svojo družino.
V bolnišnici so oba ranjenca položili takoj na operacijsko mizo, vsakega v posebni dvorani ki-rurgičnega oddelka. Stanje obeh je zelo nevarno, posebno težko pa jc Breceijnikovo, katerega življenje visi tako rekoč na nitki.
Na razvalinah življenja
Umor v Gruševi. — Zločince že imajo.
Maribor, 26. aprila.
Včeraj smo poročali, da so našli v GrOšovi ubitega posestnika Matijo Tivadarja. V izredno kratkem času se je posrečilo orožnikom pojasniti zagonetni umor ter razkriti strašno ozadje zločina. Posestnik Matija Tivadar je živel v velikem sovraštvu s svojo 441etno ženo Marijo, odkar je ta prodala svojo posestno polovico nekemu sosedu. Prepiri in tožbe so bile na dnevnem redu in v soseščini se je govorilo, da bo iz tega življenjskega pekla pri Tivadarju gotovo še nastala nesreča.
V nedeljo zjutraj so našli Tivadarja ob pešpoti, kakih £00 korakov od njegove hiše, mrtvega. Glava je bila sama krvava kepa, Čisto strta in razbita od strašnih udarcev z nekim topim predmetom. Vest o strašni najdbi se je hitro raznesla po vasi in vsi so govorili, da -je umor v zvezi z
družinskimi prepiri v Tivadarjevi hiši. Orožništvo od Sv. Marjete je zato takoj uvedlo preiskav^ v označeni smeri. Kmalu so imeli v pesteh 4 osel e, ki so priznale zločin. Prijeti so bili 371etni ocenjeni delavec Anton Vauda, 231etni delavec Janez Laih, 201etni delavec Anton Kaloh, 531etni delavec Franc Majhenič, vsi doma iz Gruševa. Prijeti so priznali, da so ubili Tivadarja po naročilu nie-gove žene. Napadli so ga v nedeljo zvečer, ko je ležal pijan ob pešpoti, ler ga ubili s koli. Zaradi te izpovedi so orožniki prijeli še Tivadarjevo ženo Marijo. Vseh pet so prignali v sodne zapore v Maribor.
Pri ponovnem zaslišanju pa so aretirani zanikali svojo prvotno izjavo, da bi bila naročila zločin Tivadarjeva žena, pač pa' so priznavali, da so ga sami ubili. Danes popoldne se je vršila sodna obdukcija na pokopališču v Sv. Petru pri Mariboru.
Pravilnik o mojstrskih izpitih
Zločinski požigalec prijet
22 letni hlapec na Po shavi ima na vesti 26 požigov
Slovenska Bistrica, 26. aprila.
Kakor blisk je preletela danes Polskavo in okolico vest, da se je orožnikom posrečilo izslediti in prijeti požigalca, ki je vršil svoje strašne zločine od novega leta dalje. Vest je zvenela skoraj tako neverjetno, da so vsi dvomili, tembolj, ker je živelo prebivalstvo teh krajev v zadnjem času v mrzličnem stralru pred požigi ler je, v vsakem tujcu že videlo požigalca. Ko so pa orožniki privedli do prvih pogorišč močno zvezanega in zastraženega hlapca Trgleca, ki je služil pri posestniku Lesjaku ter so prišla zločincu iz ust prva priznanja, se jc polastilo ljudi brezmejno ogorčenje. Le močni orožniški straži se ima zahvaliti zločinec, da ga ljudje niso raztrgali na drobne kose.
Trgleca so imeli orožniki že dolgo na sumu, da ima svojo roko pri zagonetnih požarih. Od no-ega lela so se v Polskavi in okolici pojavili noč sa nočjo požari. Goreti je začelo vedno gospodarsko poslopje. Ni minil teden, da ne bi planil proti nočnemu nebu plamen ter bi ne pričelo plat zvona nuditi prebivalstva. Ljudstvo Je bilo silno preplaši no in ogorčeno, ker se nI posrečilo požigalca izsledili. Občani so saifli organizirali straže, ki so obšli vsako noč vsa naselja, toda vse je bilo zaman. Požari, so se vedno ponavljali in zločinski požigalec je imel celo to drznost, da jih je naprej napovedal s pismom. Kadar je dobila od njega izvoljena žrlev zloveščo pismeno napoved, se je polastila ljudi velika bojazen. Stražili so noč iu dan, toda prej ali slej se je pojavil rdeči petelin na strehi. Prišlo je tako daleč, da ni hotela nobena zavarovalnica prevzeti v Polskavi jti okolici zavarovanja. Vsega skupaj je gorelo odslej od novega leta okoli Polskavo 26 krat.
Orožništvo ie bilo mrzlično na dolu in vedno
bolj se je pričel zgoščevati sum okrog imenovanega Trgleca. Trglec je bil često v občinski požarni slraži. čestokrat se je sam ponujal, da prevzame namesto drugih stražo in nekateri so ga celo najemali za la težavni in nevarni nočni posel. In kadar je stražil Trglec, takrat je gotovo kje gorelo. To m li je bilo v pogubo, ker so spravili naposled njegovo stražo v zvezo s požigi. Orožniki so pričeli pazili nanj, ler so mu pripravljali zasede. Zadnje 1 tri dni je noč in dan neprenehoma pazila orožniSka patrulja nanj, da ga ulovi pri svežem delu, ker bi mu drugače ne mogli ničesar dokazati.
V nocojšnji noči je imela zaseda popolen uspeh. Orožniška patrulja je oprezala v bližini hleva, kjer je Trglec spal, in nenadoma so orožniki opazili, kako se je dvignil ter se napotil h gospodarskemu poslopju svojega gospodarja. Imel je namen požgali lastnega gospodarja. Ko pa je hotel svoj peklenski namen izvršiti, mu je padla na ramo težka orožnikova roka in pred očmi so ge pojavili naperjeni bajoneti. Ko je videl, da so ga ujeli, se je v hipu zrušilo v njem vse. Tajiti bi bilo zaman in Trglec je pričel priznavati, najprej en' požar, potem druge in končno 23 požigov, Ostale Iri pa trdovratno Taji.
Danes so ves dan gonili požigalca od pogorišča do jiogorišča in povsod je moral pripovedovati svojo žalostno zgodbo. Povsod so ga pričakovale stisnjene pesti pogorelih sirot, katerim jc uničil vse imetje. Vsi orožniki Slovenske Bistrice in Pragerskega so ga spremljali jn komaj zadržavali množico, da se ni polastila zločinca ter ga llnčala. Šele pozno v noči so ee vrnili orožniki in komisija v Slovensko Bistrico, kjer so spravili zločinca na varno ter ga zveslo stražijo. Kakšni motivi so gnali fanta k temu strašnemu počelju, šc ui doguano.
Belgrad, 26. aprila. AA. Na podlagi čl. 322 obrtnega zakona z dne 5. novembru 1931 jc trgovinski minister po zaslišanju zbornic predpisal pravilu o delanju mojstrskih izpitov.
Mojstrski izpiti se lahko delajo iz vseh obrtnih strok, izvzemši tiste, ki so navedene v točkah S3 do 87 čl. 23 obrtnega zakonu, za katere se izdajo posebna pravila.
Izpit lahko tlela, kdor dokaže z obrtno knjižico. da je bil po uspešno absolviranem pomočniškem izpitu zaposlen kot pomočnik ali pa tovarniški delavec najmanj 3 leta v dotični obrti ali v istem tovarniškem podjetju. Prav tako lahko delajo izpit ljudje, ki so obiskovali in uspešno končali šole, določene v čl. 26 obrtnega zakona, če dokažejo, da so v teh šolah prebili toliko časa, kolikor to zakon določa.
Izpiti se delajo pred izpitno komisijo, ki jo za posamezno obrtno stroko ali skupino strok imenuje ban pri podrejeni zbornici, okrožnem odboru, obrtnim društvom ali strokovni šoli.
Predno se odloči za imenovanje izpitne komisije pri okrožnem odboru ali strokovni šoli, zahteva ban predlog od pristojne zbornice.
Izpitna komisija sestoji redno iz treh članov s predsednikom.
štiričlanska komisija s predsednikom on ise postavi pri leh-le. obrtih: pri podkbvalcih, izdelovalcih muiiicijc iu razstreliv, instalaterjih vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav.
Prav tako sme na predlog zbornice nan določiti štiričlansko izpitno komisijo s predsednikom ludi pri drugih obrtih, kakor pri pušknrjili in izdelovalcih strelnega orožju, ključavničarjih i. t. <1.
Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje ban za 2 leti. Ban imenuje tudi ostale člane komisije s . fakultetno izobrazbo in elanc-strokovnjake. ki niso mojstri. Ti člani .se imenujejo za leto dni.
Člane mojstre voli vsako leto zbornica odnosno okrožni odbor i/, vrst mojslr.ov nu področju zbornice.
Pri strokovnih šolali imenuje vse člane izpitne komisije ban.
Za člana izpilile komisije se sme poslovili samo <lržavlja,n kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten in ni pod va ruftlvom ali pod stečajem. člani izpitne komisije ne morejo biti osebe. ki so v sorodstvu s kundidalom.
Dolžnost članstva iznitne komisije ie obvezna in se ne sine odklonili brez. telihicgn razloga, če član izpilile komisije brez. tehtnega razloga noče vršiti svoje dolžnosti, ga sme predsednik komisije kaznovati z denarno ^lobo do 500 pip
Za mojstrske izpite iz obilnih strok jc
pristojna komisija pri zbornici in okrožnem odboru obrtnih društev, nu čigar področju je pomočnik bil na delu zadnjih 6 mesecev pred izpitom, ali pa, čc ni delal, če je v tisti dobi bivol nn področju zbornice ali pa okrožnega odbora
Delanje izpita pred nepristojno komisijo
dovoljeno.
Tujim državljanom določi kraj, kjer bodo del"!i izpit. ban.
Prijavo za mojstrski izpit predloži kandidat neposredno pristojni zbornici, okrožnemu odboru ali pa strokovni šoli. Prijava sc predloži pismeno.
Sprejeto prijavo prouči pristojna zbornica in če je kandidat izpolnil pogoje, se sklene sklicati komisija najkasneje v roku 15 dni.
Rok za delanje izpita ne sme biti daljši od 30 dni od sprejetja tega sklepa, vendar sme ban določiti za posebne stroke posebne termine.
Kandidat mora plačati pred izpitom pri pristojni zbornici, okrožnem odboru ali strokovni šoli le-le tekse: za obrtne delavnice za štiričlanske komisije do 230 Din. za ostale obrtne delavnice za tričlanske komisije do 200 Din. Iz teh faks .se plača odškodnina članom izpitne komisije z;i izmibo časa in za izdatke, katerih višino odredi ban po zaslišanju zbornice. Iz te takse sc tudi krijejo t roški za diplomo.
Razen omenjene takse se od kandidatu ne sme zahtevali niknka druga laksa v korist zbornic. okrožnih odborov ali strokovnih šol.
Iziiit je javen in sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela.
_ Nu mojstrskem izpilil morit kandidat dokazali svojo svojo praktično in teoretično sposobnost za samostojno delo in izdelovanje predmetov iz svoje obrti. Predme!, ki ga mora kandidat izdelati, določi komisija.
Kandidatu, ki napravi iznit. izda zbornica, okrožni odbor nli strokovna šola mojstrsko izpričevalo, iu sicer najkasneje v osmih dneh po izpitu.
Če kandidat ni zadovoljen z oceno izpitne komisije, se sme \ roku 8 d,ni pritožiti pri pristojnem banu.
Čc kandidat nu izpilil ne ustreza, ise smo izpil ponoviti v roku, ki ga določi komisi|,i, vendar ta ro4 ne sme biti krajši od 3 mesecev.
Na področju, kjer je prej veljal obrtni /.okon z dne 29. junija 1910, sme pristojni !>au odredili, da smejo obstoječe izpitne komisije za mojstrske izpite še nadalje vršiti svoje delo, dokler ,se no ustanove okrožni odbori odnosno jzpilne komisije teli odborov.
'Iu pravilu stopijo v veljavo, ko se razglase v Službenih noviimli. Tedaj izgube veljavo prejšnja pravila o delanju mojstrskih izpitov.
štev. 06.
»SLOVENECc, dne 27. aprila 1932.
Stran 5.
Rudarski shod v Zagorju
Zagorje, 26. aprila.
V soboto se je vršil na prostem pred rudniško restavracijo delavski shod. Govorilo je več domačih govornikov in eden iz Hrastnika. Udeležencem so razložili dejanski stan, v katerem se nahajajo oni, ki so v seznamu odpuščenih t. maja. Kadi krivičnih, pristranskih redukcij je povsod veliko ogorčenje. V seznamu odpuščenih, ki je že teden dni na pregledu, kot strašni memento, je skupno 112 delavcev odbranih za redukcijo. Med njimi je mnogo družinskih očetov 7. več otroki, ki nimajo ne imetja ne drugih sredstev, od katerih bi mogli na kak način životariti. Vendar se je za te toliko do-
seglo, da bo v sredo definitivno sklepna seja delavskih zastopnikov in zastopnikov TPD, na kateri bodo skušali tako urediti, da bodo vsaj oni še ostali na delu, ki imajo večjo družino in ki nimajo nobenih sredstev, od katerih bi mogli živeti.
Ker ie bila nevarnost, da odpuščenim, ki so v rudniških stanovanjih, odpove rudnik stanovanja, je šla deputacija, ki so jo tvorili g. župan Grčar, g. svetnik Sitar in g. Čobal k ravnatelju in ga prosili naj ostanejo prizadeti v rudniških stanovanjih, ker jim sicer ni mogoče dobiti privatnih stanovanj za toliko ljudi, ki jih tudi niso zmožni plačevati.
V letalu nad poplavljenim Posavjem
Izvirno poročilo »Slovencu"
Belgrad, 24. aprila.
Obedska bara, to je staro plemenitaško lovišče, je danes brez svojega znamenitega vrbja, v katerem so se navadno skrivale milijarde čudovitih ptic. Vse so se danes izselile. Tudi ptice so storile kakor so storili ljudje: umaknile so se na bolj vzvišene kraje in se skrile v vrhove gozda, ki ga voda že ni zalila.
Iz ogromnega morja vre danes na stotine doslej neznanih rek in potokov, ki so bili ustvarjeni čisto nenadno. Kako strašna in obenem veličastna slika! Te reke in potoki, med katerimi se še vendar v obrisih vidi stara in znana globoka savska struga kakor širok pas, se danes zlivajo, prelivajo in vlivajo druga v drugo ter se zopet razlivajo na vse strani, grabeč po novem ozemlju, kar z letala vidiš pod seboj, kakor da bi z živimi barvami risal po belem papirju čopič v roki igrajočega se otroka. Kako to divno in strašno vidiš takole z višine tisoč metrov!
Pa zastonj iščeš s svojimi očmi pod seboj kako vas, katere se ne bi bila dotaknila voda. Voda, ki se je razlila tja do obronkov Fruške gore, ne dovoli niti najbolj trdni kolibi ali hiši vzdržati se na zmehčanem temelju. Vse je porušeno in podrlo. Kdo ve, morda za vedno; kajti nihče ne more nikogar prisiliti, da naj na novo gradi podrte koče. Obnova? Veliko vprašanje! Kdo bo sploh mogel obnoviti vse tako, kakor je bilo prej? Kdo bo dal toliko denarja, da bodo ljudje zopet mogli pozidati porušene hiše, ki so kljubovale vojni in drugim nesrečam, da se bodo zopet ponosne in bele dvigale na zeleni in topli sremski ravnici? Mrtvo morje, mrtve razvaline hiš. Morda niso to edini mrliči.
Nad srbskim Verdunom
Tako ploveva po zraku, nad nesrečo. Najini vtisi so vedno težji in neznosnejši. Pa še večja je radovednost: Kakšen je Šabac? Veliko široko mesto nizkih hišic, značilnih srbijanskih, torej belili, brez okraskov, stanovanjskih domov za ljudi in živino. A sedaj se je lo ogromno naselje spremenilo v stotine otočičev, ulice v stotine kanalov. Po glavnih ulicah predmestja drvi voda kot da bi hotela pograbiti vse pred seboj. Pod hišnimi okni šumi na metre globoka voda in vdira v hise, odnašajoč s seboj vse. kar so ljudje leta in leta hranili in varovali kakor svetinje. Nikjer nikakega znamenja življenja. Samo tam na trgu, kjer je ostal košček suhe zemlje, se nekaj giblje, kakor da bi se bili zapuščeni ljudje rešili semkaj, da bi sami sebe slepili z lepoto solnca in pomladnega dne. Nekaj vlačilcev neino stoji zraven hiš in vanje leno vlačijo dele rešenefii pohištva. A okrog in okrog voda, ki je kilometre daleč napravila nekako vodno trdnjavsko obzidje okrog tega nekdaj utrjenega mesta. In vse se nama zdi, da je to mesto danes najbolje in najtrdneje utrjeno. Kdo ve, če bi bila taka ogromna vodna sila ob Času vojne stala okrog Šabca, alj bi ga bil sploh kdo mogel zavzeti. Topovi bi ga bili ležko dosegli. Kdo bi bil prebrodil vodo? Pontoni? Glej jih. tam jih leži nekaj razmetanih po savskem jezeru; čolnov v tej vodi nihče ni mogel krmariti.
V smrtno nevarnem ovinku sva se spustila nižje, da bi kje zagledala ljudi pri njihovem delu. Toda vsi. ki so zbrani na teh otokih rešenja ali v čolničkih pred zalitimi hišami, so kakor oka-meneli, nepremični, kakor črne lutke. Zdi se nama. kakor da se ne bi hoteli niti premakniti s svojega okamenelega prostora. Kakor da bi ti ljudje niti ne mislili na navadne dnevne stvari, na jed, na obiske, na svoje črne kave. na svoj pazar, na svoje sorodnike in prijatelje, kakor da jih je prevzela težka resignacija in razmišljanje o naravi in njenih silah. V tem hipu sem se spomnil, kako se midva bistro premikava v zraku, kar more te ljudi samo žaliti, da naju zavidajo in sovražijo. Pod nama blodi še eno vojaško letalo, iz katerega nama nekdo maha z roko. In strašno je, dn je to edini človeški gib v vsem tem prostoru ogromnega obzorja. 0 Bog, ali si more človek misliti kaj bolj groznega?
Gozdovi pod rodo
Pričenjajo gozdovi. Pa kakšne slike: So gozdovi in niso! Samo vrhovi debel mole iz umazane kaluže, temni, mirni kakor trupla utopljencev, ki jih nič več ne veže na ta svet. In ti gozdovi, ogromni in veliki, nekdaj ponos pokrajine, so sedaj žalostni in zaliti z vodo. Komaj jih ločiš od motno kaluže. Niso podobni ponosnim drevesnim deblom, ampak umazanemu perilu, ki ga je zlobna roka nalašč pometala v umazano vodo. Tukaj na obronkih teh šum so se nekdaj pasle cele črede krav in prešičev. Tukaj so bile posejane pastirske kolibe, salaši in gozdarske hiše. Niti ene nI več. Niti dimniki niso ostali, da bi pričali o spominu. Vse je do temeljev zrušeno. Na stotine takih koč je izginilo morda za vedno. Nihče jih ne bo smel več zgraditi, nihče jih no bo znal več zgraditi. Treba je namreč računati s strašnim razpoloženjem, s spominom na strašno hitro minljivost stvari in življenja. Morda te hišo ntso bile ugledne, bile so majhne in poceni, ampak bile so edino imetje siromakov. Morda so bile dober del leta prazne, pozimi zavetišča volkovom, vendar so bile važna zatočišča, važna za poletno gospodarstvo in končno dostojen okra«. Kako strašno si je misliti, da bo kultjvizacija teh gozdov sedaj zopet zastala, kdo ve, za kako dolgo.
Pa nesrečne srne, jeleni, divji merjasci, zajci in druga zverjad tega brezkončnega gozdnega prostora? Kam so so rešile, kam pobegnile? Morda jih bomo srečali na cesti pri Čukarici in jih lovili, preplašene, z rokami... Žalostno je gledati potopljeno naselje. Vendar morda ni nič bolj žalostno. kakor gledali v globino gozda, ki ni več gozd, iz katerega curljajo smrdljive vode.
Potopljene vasi
Na zemljevidu pred nama se tako lepo vidijo /asi s pdmi, stezami, cestami: Skela, Trnovo, Novo selo. Surčin. Kupinovo, Platičevo, Nikinci. Te vasi iz raznih občin, okrajev in celo iz raznih banovin. Vasi same zase, dobro urejene, ena lepša, druga grša, vse pa dobro uspevajoče in polne pesmi na
ustih dobrodušnih pivcev. Kaj so sedaj? Koralni otoki? Predzgodovinske kolibe na koleh? Izgubljeni čolni na Oceanu? Strašna slika propadlih gred, streh, ki so padle v vodo, plavajočih omar jn voz in pohištva in hišnih vrat, ki brodijo po vodi kakor majhni splavi — vse plava po umazani vodi med hišnimi zidovi, ki so nekateri že porušeni, nekateri čisto zrušeni, nekateri še celi. Črni okrogli predmeti brze po tej ogromni kaluži, zadevajoč drug ob drugega, plavajoč drug čez drugega. To so trupla živine, ki je potonila. Nekje še štrle pokonci brzojavni drogovi, čeprav nad polovico v vodi. Pa redko jih vidiš, po večini so izginili, da ni več sledu o njih. ne 6ledu o zvezi s svetom. Tudi v tem je morda del žaloigre teh osamljenih vasj. Ničesar ni. kar bi kazalo in vzdrževalo zvezo s suho zemljo. Čolni se ne premikajo. Vanje so se stisnili otroci in žene in čakajo, kdo ve, morda na čudež, da morda voda v tem hipu splahne in izgine. Zdi se mi, če bi se zgodil ta čudež, da bi ti ljudje, vajeni hudega in strahot, takoj šli v svoje hiše in rekli: »Mara, dej, skuhaj nam čorbo!« Pa bi niti ne mislili več na povodenj. Kakor vedno: naj se nam godi dva dni dobro, pa je vse dobro.
Edino dobro znamenje: štorklje znova postavljajo svoja gnezda na strehah, ki so ostala nad vodo. in na dimnikih. In ker ljudstvo ve in čuti, da so ptičj in druge živali kaj občutljivi preroki prihodnjosti, so morda ravno ta gnezda za uboge kmete tolažba in upanje, da bo voda vendarle kmalu splahnela. In verujejo, da bodo te strehe ostale. Kaka sreča za obupano dušo!
Hiše plavajo
Spustiva se višje, da bi videla, kako velike so te vasi. Ne morem reči, da bi se zdele tragične, ne morem niti rečj, da bi bile grde. 30 km kaluže in rečne vode. V njej ee belijo zidovi in črne strehe na eni strani, na drugi strani je vse rdeče od opeke. Tam pa, kjer ni teh živih barv, veš, da je izginilo vse pod vodo. Morje s hišami, kako nenaravno! Poldne je minilo in nekaj čolnov se premika po strugah. Morda iščejo brata, ki se je izgubil, ko je šel lovit ribo za večerjo. Po nervoznem premikanju teh čolnov slutim, kako črne misli roje v glavah veslačev. Pa morda prihajajo, da med ruševinami hiš poiščejo še kak stol ali mizo, ki jo je bila odnesla voda. ko je kakor neznan rsz-bojnik skozi okno vdrla v hišo. Na tisoče in tisoče hiš plava tako po vodj (zdi se ti, kakor da bi se premikale). A med njimi nekoliko čolnov, ki iščejo. Ali ni to premalo življenja v teh krajih, kjer bi se v tem času po travnikih morala gibati ogromna čreda jn kjer bi po njivah neštcvilni plugi morali rezati brazde?
Budjanovci, Putinci, Golubinci, Kraljevci, Vo-ganj, na oni strani pa razmetane mačvanske vasi brez imena in znaka, kako ogromno ozemlje, vse pod vodo! Tisoče in tisoče hektarov zemlje brpz-močno počiva pod to kalužo, brez upanja, da bo kmalu osvobojena. Kmetje so večinoma pobegli brez glave. Kdor je vzel s seboj kaj popotnice, so jo že davno pojedli otroci. Kdo bo preživil vse te na obronkih hribčkov, kamor so pobegnili?
Pred MitroTiro
V tem ogromnem delu dežele so bili sijajni sadovnjaki in hmeljniki, ki so v Časih, ko sem se po isti progi vozil z letalom, gledali iz zemlje, polni lepote jn ponosa, zčleni in svetlobe. Sedaj nič. Kako strašna množina vode je morala biti, da je pokrila popolnoma te sadovnjake in da je pustila tu pa tam samo kak oreh, ki s svojim vrhom, kakor z zeleno zastavo moli iz ogromnih voda. Motor vse močneje rjove. dvigava se. večava hitrost, kakor da bi hotela zbežati iz te žalostne slike ogromnih razmer, slike, ki na obzorju nima vidnega okvira. Hitiva gledat tragedijo Mitrovice, ki kliče na pomoč. Hitiva, da bi nad njenimi stolpi in strehami videla vso veliko žalostno množico, ki je pobegnila iz vasi ter sedaj tam stoji ali sedi na trgih in čaka na čudež, na negotovo rešitev. Glej, pred nama se dviga vrsta njenih zadnjih hiš, ki še drže svoje težke strehe in se komaj ustavljajo temnemu rovanju vode v kleteh In pritličjih.
In sedaj najtežje znamenje: tovarniški dimnik, nem in grozen, kaže nekaj nenavadnega: Samega sebe! Kje so njegove široke delavnice?
Dragan Aleksič.
f Jurij Žak
Šoštanj. 25. apr.
Varujte svojo steklen i no
in porcelan,
J
II
uporabljajte VIM
Z malo Vima na mokri krpi boste očistili hitro, blesteče svetlo in okusno čisto steklo in porcelan Vim je popolni prašek, kateri nesnage ne ostrga, temveč jo razkroji in je dober tako za vsa težja ka kor tudi za lažja čiščenja v hiži in kuhinji.
V\M &sVWse
Umnim »»'»S'1 llm»«»»
J V A
Žrtve Krke
Čeprav je bito .Juriju Žaku že blizu 70 !et, vendar ni nihče slutil, da se 1» tako nenadoma poslovi! od zemeljskega življenja. Pred devetimi dnevi ga je priklenilo na bolniško postelj. Ni se več dvignil. V nedeljo 24. t. m., na dan svojega krstnega patrona, je z vdano pobožnostjo, ki je bila pri njem svojstvena, poslednjič sprejel hrano Gospodovo, naslednji dan zjutraj pa je zatjsni! trudne oči.
Pokojni Jurij Žak je bil znan in spoštovan po širni šmibelski župniji. Lokovica, njegova do mača vas, izgubi ž njim odločnega krščanskega moža in vzornega kmetovalca. Mnogo jih je, ki so pri njem iskali in našli nasvetov in naukov. Bogate so njegove zasluge pred vsem na njivi zadružništva. Pred 25 leti, ko je bila ustanovljena tukajšnja hranilnica in posojilnica, je bila la njiva še dokaj neobdelana. Potrebovala je delavcev in sejavcev. Žak je bil med onimi redkimi možmi, ki so spoznali potrebo zadružnega delovanja. Z nezlomljivo ljubeznijo in navdušenjem se je poprijel dela v hranjlničnem zavodu, katerega steber je ostal kot član načelstva do smrti. Bil je tudi odbornik katoliškega Prosvetnega društva, ki je z njegovo smrtjo izgubil velikega prijatelja in podpornika katoliške prosvete. Z veliko vnemo in aktivnostjo
Zgoraj: Jez na Krki, kjer so utonili trije novomeški dijaki. — Spodaj na levi Ciril Rus; na desni Stanko Skotic; nad njim Stanko ErJte.
Novo mesto, 25. apr.
Poročal! smo že obširno v »Slovencu* dn je z ponedeljek 11. t. m. popoldne našlo smrt v razjarjenih valovih močno narasle in deroče Krke, trojo mladih življenj. Trije pridni, veseli in živahni dijaki Stanko Eršte, Stanko Skolic in Ciril Rus. so utoniti, slednji celo pred očmi precejšnje množice ljudi, potem ko je skoro tričetrt ure klical in piosil pomoči iz čolna, katerega so valovi gugali in butali t. njim ob jez. Ljudje na obrežju so bili vsi zbegani in nikogar ni bilo med njimi, kateri bi bil z mirno besedo in pametnim nasvetom prevzel vodstvo reševanja. Če bi se bjle to zgodilo, bi bil mali Rus čisto gotovo rešen. Edini ki je obranil mirno kri in ki se je pokazal res junaka, je bil kakor smo že omenili v prejšnjjh poročilih g. Švara, ki je tvegal lastno življenje za nepoznanega dečka, katerega pa se mu žal ni posrečilo rešiti daslravno je za njegovo rešitev zastavil vse sile. in bi bj| pri tem kmalu ludi sani utonil. — V petek, dne 15. t. m. zjutraj Je bita v frančiškanski cerkvi za pokojne dijake sv. maša zadušnlca, katere so je udeležila vsa gimnazija.
Ker Je Krka zahtevala že toliko žrtev in jih še vedno hoče — kajti skoro nn mine leto. da ne bi kdo utonil —, povdarjamo še enkrat in to ' glasno, da je nujna potreba ustanoviti — najbolje ! sestaviti kar iz gasilcev — reševalni oddelek ln ' ga dobro opremiti z reševalnim orodjem, čolni, i lestvami, vrvmi, rešilnimi pasovi itd. Par mož tega oddelka pa bi moralo biti zlasti po leti. ko se to. liko ljudi koplje, v slrogi pripravljenosti in v slučaju nesreče hitro morda s sireno na poseben način sklicati moštvo na pomoč. Seveda bi mora! biti reševalni oddelek sestavljen iz samih trezno in hitro mislečih, ler prevdarnih in pogumnih ljudi. Ker pa v našem nesrečnem slučaju nismo imeli ne reševalnega odseka in tudi ne takih ljudi, ki bi v tem reševanju bili izvežbani, zato se je pa
se je pri društvu udejstvovnl zlasti v letih, ko se je gradil Slomškov dom. ognjišče šaleške prosvete. Povsod, kjer je bilo treba podpreti dobro stvar, je pomagal pokojni Jurij Žak
Juriju Žaku, kremenitemu možu krščanskih načel bo zato ohranjen časten spomin!
zgodila lako usodna nesreča. Zato pa ponovno povdarjamo in zahtevamo, da se reševalni oddelek v Novem mestu takoj osnuje!
Vseh treh žrtev do danes kljub večkratnemu iskanju še niso dobili pač pa bi se bila na ravno-istem kraju kjer so se vsi trije dijaki ponesrečili, dogodila v nedeljo popoldne kmalu druga nesreča.
Zločinski požigi
na Dravskem polju
Ljubljana, 20. aprila.
Pod naslovom »Zločinski požigi na Dravskem polju — 8 poslopij žrtev zločinsko zanetenega požara v Hajdinu pri Ptuju« smo v štev. 82 z due 10. aprila 1032 priobčili članek, ki sicer resnične dogodke pretirano opisuje. Z-nzirom na to poročilo smo od merodajne strani dobili sledeče obvestilo, ki ga objavljamo na ljubo resnici:
Požar je po uradni ugotovitvi uničil posestniku Zupaniču Mihaelu 4« m dolgo in 6 m široko s slamo krito poslopje, ki je vsebovalo poleg lesenih stanovanjskih prostorov še hlev, skedenj in kolarnloo. Poseslntci Nadelsberger je uničil pritlično stanovanjsko hišo, hlev, dve kleti in dve kolarnlcl; vse to pod eno s slamo krito streho v 44 m dolgem in tj m širokem poslopju. Škoda se eeni približno nn 100.000 Din; zavarovalnina znaša 105.000 Din En pogorelec je bil še posebe zavaroval pohištvo in obleko zn 9.200 Din. Zgoreli sta torej dve, ne osem poslopij.
Preiskava nI dognala, da bi bilo požar pri pisovati zločinski roki. Bolj opravičena je dom neva, da je ogenj nastal iz neprevidnosti. Pre iskava so Se vedno vsestransko nadaljuje. Zato j» bilo tudi vsaj prezgodaj govoriti o rnzburjenjo preblvlstva, ker da se doslej nI posrečilo odkriti požigalcev.
Tri divie prešičke ujel
V nedeljo, dne 24. t. m. so se odpravili na lov nn divje svinje v Leščevje pri Uršnih selih zakupniki tamkajšnjega lova. gg. Jakše Ivan. Klobučar, Blatnik. Ilrovat in Kuinp. Ko hodijo po gordu, jim naenkrat pride nasproti pet divjih prašičkov, nn katere sr pa lovci niso toliko brienli, ker so si mislili, kjer so otroci tam je tudi mati in so čakali, da bi se odkod pokazal« >starn«. Precej časa so čakali, toda od nikoder je ni hotelo biti. Medtem pa so mladiči pritšli nazaj in lovci so ujeli tri. dva pa sta se izgubila v gozdu. Tudi ta dva bi bili poiskali, fe bi ur ne bilo zmračilo.
Okoličani pravijo, da je v gozdovih okoli Drsnih sel precej te zalege, tako nekako 15 kosov in da so najbrže prišli iz gozdov kneza Auer-noren. Največ sreiV med z to raj omenjenimi lovci je ime! g. Klobučar, ki je dosedaj nostrelil že 7 divjih mrjnscev. od trli lotos dva. V sredo, dne 20. t. m. so ustrelili svinjo, ki je tehtala "0 k sr. Enega od ujetih mladičkov je g. Jnkše nos!,-i! v Novo mesto jr. Bergntnnnn. Ta ga j c nakrmil in odposlal zoološkemu institutu v Zagreb.
Ptuj
Nezgoda. Dijak čedomir Mirni« rovič- iz Belgrada, ki stanuje nn Hnjdini, so jc udaril pri sekanju drv z ostrino po palcu leve roke ler si Fn popolnoma razmnsaril. Zateči sc je. moral v bolnišnico, kjer so mil nudili prvo pomoč ter ga obvezali.
Zaplemba tehtnic. Oh priliki sobotnega kra-marskega sejnin je policija zaplenila tehtnice nekaterim mariborskim slaščičarjem, ker niso odgovarjalo predpisom, odnosno so bile prikrojene na tn način, da bi bili kupci prikrajšani. Zadeva je prijavljena oblusti.
Vrača se znova nazaj. Martin Sedlaček. do-Invcc, pristojen v Podlchnik, je stanoval nekaj let v lllapovcih. kjer je bil viničar. Radi raznih pregreškov ga jc občina lllapovei izgnala i? svojega okoliša, pn sc je vedno iznova vračal v lllapovce in tamkaj razgrajal; prvič je bil radi tegn kaznovan s 14 dnevnim zaporom. Radi ponovnega povratka je bil 25. t. m. zopet pred sodiščem in zopet je dobil kužen, tokrat en -scc zapora. Pa ie že pri razpravi izjavil, da bo zopet povrnil nazaj v lllapovce.
mesec sc
Stran 298.
»SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932.
štev. 94.
Ljubljana
Smrtna nesreča
na Dunajski cesti
Ljubljana, 20. aprila.
Včeraj smo kratko poročali o hudi avtomobilski nesreči, ki sc je pripetila v ponedeljek ob tri-četrt na 9 zvečer na Dunajski cesti blizu Stadiona. Tam se je razbil avtomobil, v katerem se je vozil ljubljanski obrtnik in občinski svetnik g. Ivan Mihelčič, dalje njegovi hčerki Marija in (j letna Frančiška, zaročenec Marije Mjhelčičeve trgovec Franc Prevc iz Prezida pri Čabru, zaročenka g. Ivana Mi-lielčiča mlajšega, ki je šofiral avtomobil, Cirila Schmidtova, hči posestnika iz Dražgoš pri Železnikih.
Avtomobil je bil firme Chevrolet- jn že starejši. Vsa družba je napravila izlet v ljubljansko okolico ter se je zvečer vračala domov. Pri Stadionu je nasproti Kovačičeve gostilne avtomobil naenkrat zavozil preveč na desno, tako da se je blatnik zadel v obcestni kamen. Avtomobil se je zaletel še nekaj metrov naprej in se zadel ob drugi kamen. Pri drugem sunku je vrglo iz avtomobila Ivana Mihelčiča st., šoferja Ivana Mihelčiča ml., Marijo Mihelčičevo in Friderika Prevca. Ranjenci so pričeli klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje ter jim nudili prvo pomoč, obenem pa tudi hitro telefonirali po reševalni avto. Reševalci so prepeljali v bolnišnico Mihelčiča st., ki je imel veliko rano na glavi in poškodovan ves obraz. Ril je nezavesten. Obenem so prepeljali tudi njegovo hčerko Marijo, ki jo je razbita šipa ranila na glavi, ter je ponesrečenim dobila pri padcu tudi hude notranje poškodbe, in lažje ponesrečenega Prevca. Mihelčič je v bolnišnici kmalu zatem umrl. Hčerka Marija pa se ves čas do danes popoldne ni zajedla in je tudi njeno stanje zelo nevarno. Pri nesreči so bili lažje ranjeni še šofer Ivan Mihelčič ml., Frančiška Mihelčič in Cirila Schmidtova. Te je prepeljal na dom trgovec Franc Kham, ki je vozil malo pred Mihelčičevim avtomobilom in ki >e je po nesreči takoj ustavil. Trgovec Prevc je bil le lažje ranjen in je bil takoj nato iz bolnišnice odpuščen.
Težko je ugotoviti vzrok nesreče. Mihelčič miki je šofiral avtomobil, ni vozil s preveliko hitrostjo. Vozil je namreč z. naglico 40—50 km. Izgubil je najbrž za trenutek oblast nad volanom, ko mu je privozil nasproti avtomobil z odprtimi žarometi. Avtomobil je precej pokvarjen, zlasti je pokvarjena streha, odbila sta zadnji desni blatnik in stopnica, razbita je karoserija, enako so zelo poškodovani tudi drugi deli avtomobila, kakor volan. diferencijali in vzmeti.
Pokojni Ivan Mihelčič je bil star 57 let. Doma je z Vrha pri Sv. Trojici, fztičen je bil čevljarstva, v Ljubljani pa je vstopil v službo pri mestni elektrarni. kjer ie ostal 2") let. Pred leti je osnoval samostojno elektrotehnično podjetje. Leta 1927 je bil izvoljen kot kandidat tedanje SDS v občinski svet. V občinskem svetu je z govori nastopal le redko, kadar pa je nastopil, sp je običajno zavzemal za ugodnosti in pravice svojega stanu, lo je obrtnikov. V višjo politiko se ni spuščal. Bil je član gradbenega in obrtnega odseka itd. Zelo agilno se je udejstvoval tudi pri Zadrugi elektrotehnikov, ki jo je prod sedmimi leti sam ustanovil in katere načelnik je bi! ves čas. Bil pa je tudi predsednik Zveze obrtnih zadrug.
Pogreb bo v sredo ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice v bolnišnici. Blag mu bodi spomin!
Kaj bo danes ?
Drama: Leda«. Premijera. Izven.
Opera: /.aprta.
Palača Grafika: Občni zbor Skale . Ob 20.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Re--fjeva c. 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 25 in mr. Stanko Kmet, Dunajska e?sta 41.
3 Strokovna zadruga kouc. elektrotehnikov za
dravsko banovino v Ljubljani poživlja svoje člane, da se polnošiev ilno udeleže pogreba g. Ivana Mihelčiča. ki bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. — Načelstvo.
© Likvidator Zveze obrtnih zadrug Filip Pri-stou vabi vse obrtništvo, dn se udeleži pogreba blagopokojnegn načelnika Zveze g. Iv. Mihelčiča st., ki bo v sredo, dne 27. t. m. ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške vežo Splošne bolnišnice.
0 Obrtniško društvo v Ljubljani vabi najvljudneje vse svoje člane in ostale gg. mojstre, da pospremijo na zadnji poli prerano umrlega bivšega zaslužnega člana iu fuiikcijonarja društva g. Ivana Mihelčiča star. v čim večjem številu. Pogreb bo v sredo, dne 27. aprila I. 1. ob pol 5 izpred mrtvaško veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
0 Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino obvešča članstvo da se vrši pogreb smrtno ponesrečenega podpredsednika g. Mihelčiča Ivana v sredo ob pol 5 iz mrtvašnice Splošne bol- j nišnice.
0 Koliko lepoti čja porabi Ljubljana? Precej | razvito je v Ljubljani tihotapstvo raznih parfumov
iu kozmetičnih sredstev. Mnoge dame nosijo parfumu v malih količinah v mesto, zato jo težavna kontrola teh tihotapk. Ljubljana je lani uvozila za 12.203 kg raznih kosmetičnih predmetov, v prvi vrsti parfumov, kolinske vode in raznih barvil. Če povprečno računamo, da je veljal kilogram najmanj 200 Din, je pač Ljubljana izdala za te luksuzne predmete nad dva milijona dinarjev. Prav poučno je tudi dejstvo, da je lani po rednem potu bilo v Ljubljano uvoženih samo 85 kg raznega dragocenega iu finega krzna, lina jo potratne dame navado, da se vozijo v inozemstvo s starimi plašči. Tam kupijo novo krzno, ga prišijejo na plašče in tako brez plačila carine in mestne trošarine prinašajo v mesto inozemsko krzno.
© V splošni bolnišnici pravijo, da ni nič novega.
0 Živa modrasa, ujeta pri Otočah na Gorenjskem si lahko vsakdo ogleda v trgovini Alojzija Klavžarja vogal Cojzove ceste in Krakovskega pristana.
0 Odbor Mojstrske bolniške blagajne v Ljubljani se je na svoji seji konstituiral tako-le: predsednik Filip Pristou, podpredsednik Erjavec Alojzij, blagajnik Kersnič Ivan, odborniki: gg. Letnar Ivan, Kosec Ivan, Černe Ludv. ml., Ižanc Maks, Kezele Stanko, Rebek Josip ml., Iglič Fran, Kune Frane, Gorupec Josip; namestnik: gg. Žigon Anton, Molk Ivan iu Kralj Ivan, preglednika računov gg. Rozman Ivan,. Gjud Aleksander mL, Eber Egi-dij ter njih namestniki gg. Lekše Lovrenc, Reisner Franc in Zupančič Anton. Ob tem sporočilu izraža Odbor bolniške blagajne samostojnih mojstrov vsem bivšim gg. odborniokm iskreno zahvalo zn njihovo delo v tej humanitarni ustanovi.
9(resa( Pavel družba z0.z.
Pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo Rotrta dolina c. IV/4 pri Ljubljani delo solidno, cene nizke, se priioroča
JLL
0 Pregled motornih vozil. Uprava policije objavlja. da se vrši poslednji naknadni redni letni pregled motornih vozil za Ljubljano iu vso dravsko banovino nepreklicno dne 28. aprila 1932 ol> 9 in M v Ljubljani na Celovški cesti 38 (garaža Tri-umph-Auto) ]K) običajnem vrstnem redu. Uprava policije poziva lastnike motornih vozil, ki jih doslej iz kateregakoli vzroka še niso pripeljali h komisijskemu pregledu, naj jih pripravijo in pripeljejo gotovo dne 28. aprila 1932 k pregledu, kjer jim bodo obenem tudi zamenjali in plombirali evidenčne tablice. Uprava policije opozarja, da je lo poslednji letni redni pregled za 1932. leto. Po leni pregledu, to je od dne 28. aprila 1932 dalje bo vsaka vožnja z evidenčno tablico iz leta 1931 prepovedana. Proti krivcem se bo postopalo po ministrski naredbj za zaščito javnih cest in prometa na njih, Ur. list št. 273 04 iz leta 1929. Motorno vozilo, ki ga bodo zalotili v prometu po 29. aprilu 1932 brez pravilnih evidenčnih tablic za I. 1932, bodo nadzorovalni organi (polic, varnostna straža in orožniki) ustavili. Ostalo bo na licu mesta toliko časa, dokler ga bo komisija pregledala. Stroški komisije za tak pregled gredo v breme lastnika dotičnega motor, vozila. Lastniki vozil, ki bi event. prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati v smislu banovinskih predpisov dvojno takso za pregled (2 X 00 Din za vsak avtomobil odn. 2X30 Din za vsako motorno kolo) in krili ludi druge event. >1 roške komisije, ki bi se na poziv stranke morala >estati. Posebna povabila (pozivnice) na ta pregled se ne bodo razpošiljala.
0 Starček skočil v Gruberjev prekop. Razburljiv dogodek se je pripetil včeraj okrog pol 2 popoldne na obrežju Gruberjevega prekopa nižjo špicet. Tam se je pognal v vodo v samomorilnem namenu neki starček. Njegovo dejanje pa so opazili ljudje, ki so prihiteli takoj na pomoč. Z grab-Ijami in drugimi pripravami so starčka potegnili iz vode, ker ga voda šeni zanesla v sredo toka. • Id Ogrinu so telefonirali po reševalni avto in reševalni avto in reševalci so starčka, ki se je med-liMn že nekoliko zavedel, pripeljali domov, namreč v mestno zavetišče za onemogle, v Japljevi ulici. Starček, ki si je hotel na ta način vzeti življenje, je 03 letni mestni revež Andrej Žitnik, Zakaj si je starček hotel vzeli življenje pa ni znano.
0 Huda nesreča pri delu. Davi ob 8 je odhitel ljubljanski reševalni avto na Borovnico, i<amor ga je telefonično klicala lesna tvrdka Ivan Petrič. V Borovnici so delavci le tvrdke valili hlode na žago. Težak hlod pa se je zavalil 37 letnemu delavcu Jakobu Pristavcu iz Borovnice 88 na levo nogo. Hlod je Pristavcu zlomil nogo nad kolenom. Reševalni avto ga je prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki
P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18.
Maribor
Kmetijska eksportna zadruga razpuščena
Razpust je odredila banska uprava
Maribor, 26. aprila,
Dne 6. februarja t. 1, je izšel odlok banske uprave, da se mora podvreči poslovanje Kmetijske eksporlne zadruge preiskavi. Odredba je vzbudila v javnosti ogromno zanimanje, ki se je še stopnjevalo po objavi rezultatov te preiskave. Ko pa je dobila zavarovalna sekcija zadruge komisarja, jc zopet vse potihnilo. Voditelji zadruge so bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora in kmalu se je pojavilo v nekem tukajšnjem listu celo poročilo o nekem izrednem občnem zboru zadruge, na katerem je bila izrečena vodstvu za njegovo poslovanje zaupnica.
Sedaj pa je vnovič posegla v zadevo banska uprava ter odredila te dni oblastven razpust zadruge. Banska uprava opira svojo odredbo na dejstvo, da je zadruga prekoračila svoj delokrog, ker ni predvidevala v svojih registriranih pravilih za-
varovalnih poslov. Izvrševala je posle, ki spad&jo izrecno v delokrog zavarovalnih družb, ne da bi bila zaprosila za tozadevno dovoljenje. Vršila jc zadružne posle pri nečlanih, ker zavarovanci niso plačevali zadružnih deležev.
Ker bi se z eventuelnim nadaljevanjem poslovanja do pravomočnosti odločbe odnosno do odločitve za primer priziva mogel izigrati efekt odločbe ter bi zamogli biti oškodovani interesi zadružnih članov, je banska uprava odredila, da se brez odloga stavi premična imovina, denarna sredstva, poslovne knjige in poslovni pripomočki pod zaporo. Zaporo izvrši dosedanji likvidator zavarovalne sekcije zadruge, okrajni podnačelnik dr. Vrečar. Poverjen je z nalogo, da brez odloka za-sigura interese čianstva ter vrši samo one posle, katerih ni dopustno radi koristi zadružnikov in zadruge odložiti.
□	Kako bo 1. maja? Na prvega maja v nedeljo so v smislu sporočila predstojništva mestne policije oblastveno prepovedane vse povorke, obhodi, manifestacije, zborovanja, koncerti in druge zabave, kakor tudi skupni izleti. Opozarjajo se vsa društva, da ne vlagajo tozadevnih prošenj, ker ne bodo ugodno rešene.
□	Mojstrsko delo. Mariborski mojster pasar in zlatar K. Tratnik je te dni napravil za župno cerkev v Št. Vidu pri Ptuju prekrasen kelih. Načrt za lo delo je napravil znani kipar umetnik iz Ljubljane France Gorše. Za podlago načrta je vzel lotosov cvet. Iz lepo oblikovanega podstavka se dviga steblo, okrašeno z ametisti, ki prehaja v široke enotne liste, ki objemajo kupo. Kelih s pa-teno je krasno mojstersko delo, ki hvali našega odličnega mariborskega mojstra.
□	Smrt kosi. Na Aleksandrovi cesti 46 je umrla v starosti 41 let soproga bančnega služitelja ga. Marija Hagendorfer, Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes popoldne ob pol 4 na frančiškansko pokopališče. — Na Frankopanski cesti 37 je ugrabila smrt blago ženo Marijo Losch, ki je dosegla visoko starost 80 let. Bila je vdova po strojevodji. Pokopana bo danes popoldne ob pol 5 na mestno pokopališče. — Naj počivate v miru, žalujočim naše iskreno sožalje!
□	Da ne bo po nepotrebnem sitnosti. Vse obiskovalce obmejnega Kozjaka je treba opozoriti, da je meja strogo zastražena po obmejnih četah ter jc dovoljen radi tega obisk raznih obmejnih postojank samo s potrebnimi izkaznicami, ki morajo biti za Mariborčane vidirane od' policije. Najprimernejša je legitimacija SPD, katero potrdi tudi policija, ker drugače ni veljavna. Povsem zado-
Naznanila.
Liubljana
Koncert Marijinih pesmi bo priredilo društvo ukademičark Savica v petek, dne 29. aprila ob 8 zvečer v stolnici. Proizvajale bodo predvsem izbrane slovenske Marijine pesmi ob spremljevanju orgel in vijoline. Prostovoljni darovi za Dom aka-demičark , se bodo hvaležno sprejemali.
Vscuč. prof. dr. A. Gosar bo v sredo 27. I. m. ob 18 v zbornični dvorani univerze predaval o »socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme.« (Konec).
Francoski institut v Ljubljani vabi na skiop-tično predavanje v francoskem jeziku, ki ga bo imel v četrtek, 28. I. m. ob 21 priljubljeni predavatelj g. prof. R. \Varnier iz Zagreba. Govoril bo o pesnikih NIN. stoletja od llugo-ja de Baudelaira. Predavanje se bo vršilo v društvenih prostorih v Narodnem domu.
»Gospej.....lruštvo krščanske ljubezni sv. Vi ne.
Pavel.« ima letos — ob 50 letnici svojega obstoja — svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 2. maja 1932 ob poludeseti uri dopoldne, v društvenih prostorih nn Poljanski c. št. 10. Odbor vljudno vabi vse člane, dobrotnike in prijatelje društva.
Maribor
HAYDNOVA PROSLAVA
3. in 4. maja v Unionu. Čisti dobiček v korist po-plavljencem. Predprodaja vstopnic Brišnik, Cirilo-va knjigarna, Hčfer.
Krščanska ženska zveza ima na Kristusov vne- | bohod, dne 5. maja v baziliki Matere Milosti ob Šestih zjutraj sveto mašo s skupnim svetim obhajilom. Popoldne ob Ireh sv. blagoslov z darovanjem. Članstvo naj se pobožnosti udeleži polnošte-vilno in z društvenimi znaki. Zveza bo obhajala ; dne 8. maja 30 letnico obstoja društva. Natančen j spored bo objavljen v časopisju in na društvenih I tablah.
stuje tudi potni list, ker je itak izdan od policije ter ne potrebuje še posebnega vidiranja. Vsak, ki bi na primer poskušal napraviti turo od Sv. Križa na Sv. Duha, pa nima primerne legitimacije, je v nevarnosti, da ga bodo obmejne straže ustavile, ker imajo pravico izvršiti celo aretacijo. Da ne bo nepotrebnih sitnosti in jeze, je treba v naprej skrbeti za zadostno legitimiranje.
□	Povožen. Mizar železniških delavnic Franc Findlstein je postal včeraj v Jan Kolarjevi ulici žrtev nesreče. Na poljski poti, ki vodi iz Studencev, je prišel pod voz ter zadobil težje poškodbe.
□	Nepošten inkasant pred sodniki. Pred okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal bivši inkasant mariborskega trgovskega gremija Ivan K. Obtožen je bil protipravne prisvojitve tujih premakljivih stvari ter zavajanja v zmoto z lažnim predstavljanjem. Zakrivil je s tem prestopek utaje v dveh slučajih in prevare v enem slučaju. Ivan je bil nastavljen pri trgovskem gremiju kot inkasant pristojbin za novo ustanovljeni inkaso oddelek gremija. Inkasiral je večje vsote, od teh pa je le del oddal, drugo si je pa pridržal. Poleg tega je oškodoval lastnika Marstana Pirca, pri katerem je bil zaposlen, za manjši znesek. Ko je pobiral članarino za gremij, ga je naprosila neka poštna uradnica, naj jo vpiše v trgovsko samopomoč, kar je seveda storil, ne da bi bil pooblaščen, ter inkasiral v svoj žep pripadajočo pristojbino. Ivanu so za njegove grehe prisodili na sodišču 2 meseca strogega zapora in dveletno izgubo častnih pravic.
□	Goveje meso poceni. Danes v sredo se bo od 7 zjutraj naprej prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po 5 Din, in sicer na osebo do 2 kg.
Narodna odbrana ima svoj družabni večer dne 4. maja in ne 30. aprila kakor je bilo svojčas objavljeno. Večer se vrši v dvorani Zadružno gospodarske banke.
Ljudski oder. Jutri v četrtek dne 28. t. m. ob osmih zvečer sestanek na odru. Točno!
Gledališče. V kratkem gostuje v burki Trije vaški svetniki« popularni ljubljanski komik Ivan Cesar. — Danes v sredo Casanova«, jutri vf-ee-trlek Begovičeva Brez tretjega s.
Celje
■er Krajevna bratovska skladnica v Celju jo
sklenila na izredni skupščini v nedeljo, 24. t. in., da se priključi brezposelni fond javnim borzam delu. Ta fond, ki je bil ustanovljen I. aprila, .se je vodil pri bratov škili skludniculi.
-©- Izgubljeno. V ponedeljek, 18. t. in. je bila v popoldanskem vlaku med Celjem in Žalcem pozabljena aktovka s številnimi račuui. Najditelj se naproša, da odda aktovko pri predstoj-ništvu mestne policijo ali pa pri postajcnačel-uiku v Žalcu proti večji nagradi. — V ponedeljek, 25. t. m. jc bila izgubljena v mestu temno-rumeua ženska ročna torbica, v kateri je bilo 8 bankovcev po 10 Din in žepna svetiljka. Najditelj naj jo odda pri predstojništva mestne policije.
gr Prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Olimpom v nedeljo, 24. t. m. je končala r. zasluženo zmago Celju v razmerju 5:1 (2:1). Med tekmo jc prišlo do nepotrebnega incidentu, ko so nekateri drukerji Olimpa zaradi izključitve Olimpovega igralca Uršiču udrli nu igrišče. Kasneje jc bil izključen desni half Celja, tuko da sta igrali obe moštvi z 10 igralci. Sodnik dveh golov Celja ni hotel priznati iz neznanih ra logov, tuko da je izgledalo, kot da bi hotel s tem pomiriti razdražene drukurje Olimpu. Po našem mnenju se tako izkušen in star sodnik kot je g. Deržaj ne bi smel spuščati v kaj takega.
JSr Sm rt lin kosn. V Polulah je umrla v ponedeljek. 25. t. in. v visoki starosti 87 let zasebni-ca Marija Kranjčeva. Naj počiva v miru!
Kulturni obzornik
PLCCINIJEVA TURANDOT prvič v ljubljanski operi.
Ves Puccini, samo še ostreje poudarjen. Zgodba je kitajska, glasba hoče tudi laka biti, zato skladatelj zlasti v melodiki rabi veliko tujih, vzhodnjaških prvin, med drugimi zlasti pogosto staro kitajsko pelerotonsko glasbeno vrsto in novejši dvanajsterositopni celfonski sestav. Seveda zalo l»Mje in orkester dražljivo, nenavadno tuje, pa vendar mikavno zvenita. Dasi je ta glasba polna naturalističnih snovi, silno barvita je prav zaradi uporabe omenjenih glasbenih positopov brez primere krepkejša kakor n. pr. tista, ki barvitosti išče v prelivanju samih poltoneklh tvorb. In ludi znosnejša; posebno še zalo, ker je orkester jasen; instru-mentacijn pregledna, glasbila zelo previdno rabljena, lako da se jih nikdar preveč ne nakopiči. Za kar bi kdo porabil vsa, jih Puccini rabi čudno malo in vendar bolj in bolje učinkujejo. Posebno sprelno deluje s praznimi kvintami, kvartarni, sekundami. Seveda pa ne sinemo lega prezreti, da je v njegovem delu veliko spretno izrabljenih vzorcev, ki si jih je sicer sam ustvaril, pa jih rabi bolj iz izrazitega čuta za zunanjo učinkovitost kot iz notranje umetniške potrebe.
Gost tega večera, ga. Vilfan-Kunčeva, je bila sijajna. Glas ima v vseh legah poln, izdaten, pa hkratu prožen in zvonek; igrala in pela je izvrstno, s plemenitim zanosom. Poskrbela je tudi za zunanjo razkošnost, pa bi — menim — njeno petje in njen nastop enako dovršeno vplivala, če bi prav nastopala kot skromna pastirica ali raztrgana sužnja. — Ga. Gjungjenac se je, odkar smo jo pred sedmimi leti slišali kot novinko, zelo
izpopolnila; prav točne sodbe si pa še nismo mogli pridobiti. Hvale v reden je bil R u m p e 1, dobre poje in igra, glas ima obsežen, v vseh legah voljnega, sočnega. — G. Ivič je junaški pel; pa ga kot pevca natančno še nismo mogli prepoznati. V igri pa z rokama čudno krili, kakor svoje dni pripadniki nekega telovadnega društva med hojo. — 3e marsikaj je bilo dobrega; posebno skrbno je bil pripravljen orkester; saj glasbe sicer ne poznamo, vendar se liani zdi, da je Neffat vse izrazne možnosti pozajel. Tudi zbor je svojo obširno in težko nalogo priznavanja vredno izpolnil. Oprava je bila blesteča, kar prebogata, razsipna.
Vse je bilo v prelepem soglasju, plemenito je dejanje potekalo, dokler uprava ni poslala tistih treh — le tega ne vem, čemu vsemu plemenitemu nastroju v obraz bijočih, vso dotedanjo in poznejšo lako umerjeno dostojnost brezobzirno teptajočih golih^ prikazni. Ali uprava res nima nobenega čuta več za človeško, pa če ga za lo nima, vsaj za umetniško dostojanstvo? Pa če lega ne, ali'se ji nič ne smili njeno lastno delo, da ga s tako netešanim pljunkom omadežuje? — Saj se more tudi zapeljevanje uprizoriti, pa ne na lak surov način. Čemu le ljudi lako poniževali? Uprava mora viteško ravnati z vsako, ludi zadnjo uslužbenko in njeno čast ščititi. — Kar ne moremo doumeti, zakaj je upravi ta prizor tako uredila? Komu na ljubo? Umetnosti? Zunanji učinkovitosti? Robat udarec v plemenito lice je. — Morda pa izživetim izinozgancem? Nizkotnim poltnim nagonom? če bi uprava hotela tem streči, bi bilo bolje, da opero zapre.
K.
NOČEV KLAVIRSKI KONCERT.
, Velikansko spretnost, prozorno jasnost ima, v najhitrejšem begu se mu noben ton ne izgubi. In poleg tega širok, mogočen glas, če ga prav včasih nekoliko bahavo podčrtuje. Pa zna, če treba, tudi
na omamno mehke strune udariti; zato ni čuda, če je bilo cvetja in ploska obilo. — Spored je bil kaj pester. Prvi del so zavzemali zastopniki treh največjih glasbenih dob: baročni Bach, klasični
Mozart in novoromantik B r a h m s _ pa v
preobrnjeni vrsti, tako da smo prvo slišali vzneseno Brahmsovo rapsodijo v es-duru, svoje globoko bogastvo mogočno pred nami razgrinjajočo. Za njim je prišel ljubko zgovorni Mozart, čigar lahna, zlasti v koncu gibka govorica, čeprav je stara, ima še vedno dovolj moči, da resnično užiga. -— Silovit je bil Bachov orgelski koncert v c-duru, ki ga je Noč sijajno priredil za klavir, da je ob napeti pozornosti poslušalcev zvenel mogočno kot polne orgle. Vsak ton je bil krepek, odločen, kakor iz kremena ukresan. Srednji del je pel nepričakovano čuvslveno, harmonski kar sodobno. Da je skladba polna življenja, za zlodeja težka, naj samo mimogrede omenim, kakor to, da se koncert preko tega izrazitega viška ni dvignil,
Drugo polovico so napolnili Slovani. Poljak Chopin s tremi skladbami: s poskočnimi Škotskimi plesi (zakaj le piše po francosko — in še to ne prav: Eccossaises — pravilno: Ecossaises), ki nam jih je kot bleščečih se biserov nadrobil! da se nam je kar pred očmi kakor živo blisketajoč utrinjalo. Dalje s silno sočno božajočo Vajo v es-duru, v kateri je pokazal menda največ toplote — in z mestoma nekoliko železno zvenečo Vajo v as-duru. Škrjanček Rusov Balakireva in Glinke je ljubka, izpočetka se nekoliko obotavljajoča stvarca, ki sc šele pozneje razživi. — T a j č e v i č je Balkanec z dušo in telesom. Njegovih Šestero balkanskih plesov ima tako izrazit vzhodnjaški značaj, kakor še nismo izlepa nanj naleteli. Čudno tuj, kakor iz pravljičnih dežel prihajajoč je zven njegovih skladb.
Če si kdaj v temno noč slišal iz dalje pridušeno mrmraioči prečudno otožni spev preprostih
črnogorskih gosli, ki mu še takrat, ko se mu še izza vesele razposajenosti venomer prikazuje bridko, trpeče lice, pa boš malo vedel, kakšni so ti plesi«, čeprav je melodika navzlic balkanskim prvinam in čisto svojski obdelavi, vendar le že pre-ce, poevroplieni; saj pa tudi drugače mogoče ni, ker melodičnih postopov, kakršne rabijo naši južni sodržavljani pri petju in godbi, klavir ne more prav nič posneli. Čudno neskladne reči in neka prvobi na divjost včasih zaveje. Zadnja n, pr. se glasi, kakor da neukročeni hajduki plešejo svoj besni ples, ki se konča, kakor da plesalci, po smrtnih sovražnikih presenečeni, divje kvišku pla-ne]o, se razbeže in kakor v zemljo udero. Vmes so pa zopet globoko vase zamišljene reči, da sa komaj še gibljejo — kakor sem nekoč iz Cetinja na Lovčen gredoč v temno, gluho noč zaslišal iz dalje dekliško pesem, ki jo vse življenje ne pozabim, in bi ne vem kaj da!, če bi jo še kdaj slišal, Več neifo četrtinko ure sem stal kot ukopan saPo zadrževal, da je uho ujelo opojni spev, gibajoč se — nisem mogel spoznali, v kakšnih razlikih (intervalih), naš glasbeni čut je za take potankosti veliko preotopel — med h, c in des torej v obsegu zmanjšane terce. Trudna omotnost je iz skrbno zatajevanega, samo z najrahlejšo senco naznučenega, skrivnostnega čuvslvovanja legla na dušo. Skrajno enoviti, tako rahli, občudovani, čuvstveni spev svečenic v »Aidi« je prava roba-tost proti temu. — Roderika L a b u n s k e t' a Fantastični ples je v glasbo prenesen »divji lov«, kakor si ga v vsej slikoviti divjosli in raz-brzdanosti predstavlja živahna domišljija našega človeka, ko se vragovi in čarovnice besno pode in neugnano v pogin drve. — Bolgar Pančo V 1 a -d i ge r o v je napravil F o x t r o t , ki je sicer mednarodnega značaja, pa vendar bolgarski pobarvani je svojski, dražljiv, zelo barvit.	K,
štev. 06.
»SLOVENECc, dne 27. aprila 1932.
Stran 5.
Dnevna kronika
Šotske takse in šolnina
Belgrad; 26. aprila. AA. Na podlagi pooblastila v § 45 zakona o izpremembali in dopolnitvah zakona o taksah in v soglasju s prosvetnim ministrom je finančni minister predpisal pravilnik o šolnini. Po tem pravilniku je Ireba takso za šolnino plačati v gotovini pri upravi šole, kjer se učenca vpiše. Vsak učenec, oziroma oseba, ki ga vpiše v šolo, mora predložiti potrdilo pristojne davčne oblasti o višini neposrednega davka, ki ga plačajo roditelji (očetje iu matere) in učenca, če plačuje davek. Takso odmeri šolska oblast po višini davka.
Učencem državnih in samoupravnih (banovjn-skih in občinskih) uslužbencev, ki poleg svojih prejemkov niso obremenjeni s kakšno drugo davčno obliko (z rentnim davkom, z davkom na nepremičnine itd.), izda potrdilo o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer roditelji plačo prejemajo. Če so ti uslužbenci obdavčeni še po kakšni drugi davčni obliki, pa morajo o tem predložili davčno potrdilo. Šolnina se bo določila na podlagi skupne davčne vsote. Prošnje in potrdila o višini davka so podvržena taksi.
Za učence na univerzah, na gospodarsko ko-mercijalni visoki šoli, na visoki pedagoški šoli in na drugih šolah iste stopnje, je treba šolnino za drugi semester plačati na podlagi potrdila, predloženega za šolnino v prvem semestru.
Privatni učenci morajo po sprejemu k izpitom, vendar pa še pred delanjem izpita plačati takso za šolnino. To šolnino pobere upravitelj (ravnatelj) šole, oziroma oseba, ki jo določi. Šolnino je treba vpisati v poseben dnevnik. Pobrani denar po tem dnevniku izroči šola pristojni davčni upravi s posebno listino. Šolnino je treba izročiti državni blagajni (davčni upravi) drugi dan po končanem vpisu. Šole, ki pobranega denarja ne morejo hraniti do konca vpisa, ga lahko izroče vsak dan. O pobrani šolnini morajo šole izdati pobotnico o plačani šolnini. Dnevnike in pobotnice za šolnino bo natisnil davčni oddelek finančnega ministrstva in jih bo dostavil šolam preko davčnih uprav.
Koledar
Sreda, 27. aprila: Zida, mučenica; Peter Ka-fiizij; Peregrin, spoznuvaiee.
Novi grobovi
•f Na Vrhniki je v visoki starosti 89 let mirno v gospodu zaspala gospa Ivana Bricelj. vd. Verbič. Pogreb bo danes ob popoldne na župno pokopališče nu Vrhniki. Blag ji spomini Žalujočim naše sožalje.
■f" V Ljubljani je umrl g. Ludovik Ošaben, elektrotehnični vajenec. Nuj počiva \ miru! Preostalim naše sožalje!
Osebne vesli
z= Diplomirali so dne 26. t. m. na tehnični fakulteti Aleksandrove univerze v Ljubljani za inže-njerje rudarstva gg. Iglic Slavko iz Ljubljane, Vr-tačnik Vojmil iz Ljubljane in Zaleskj Miroslav iz Splita. Čestitamo!
—	Dodelitev podčastnikov. Intendanci jiovelj-stva dravske divizijske oblasti so dodeljeni na enoletno poskusno službovanje v svrho napredovanja v čin voj. pisarja IV. razi-, peh. naredniki-vodniki Ivan Jelen, Jože ltožanc in Ivan Leskovšek; topniški uarednik Anton Živec ter peh. narednik Karlo Rihter.
Osla le vesti
—	Sleherna župnija v Sloveniji se pripravlja zu proslavo 60 letnice rojstvu dr. A. Korošca. Na številna vprašanju sporočamo, da priredijo to proslavo posebni pripravljalni odbori, nikakor pu ne Prosvetna ali izobraževalna društva. 'I varino t. j. deklamaeije, govor in alegorijo dobijo pripravljalni odbori po pošti. Naj ne bo župnije, k jer se ne bi vršila tu slovesnost, bodisi 8. ali pa 14. o/. 15. maju.
—	Za romanje na Trsat in za izlet z ladjo po morju na otok Krk, ki ga priredi Sveta vojska zadnjo nedeljo maja, se še lahko prijavite. — Posebni vlak bo vozil iz Ljubljano in iz Maribora. — Izkaznice za polovično vožnjo so letos samo po 40 Din. — Zastonj pošljemo romarski list Preporod: r. vsemi pojasnili vsem, ki so se že prijavili in vsem, ki nam javijo svoj naslov. Javite se za 1 i—t tudi vsi, ki ste romali lansko leto na Trsat. — Naslov: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesla 17.
—	Sirole — revni otroci. Kdor ne more preživljati svojih otrok iu bi jih rad oddal \ dobro kmečko družine, kjer bi se navadili dela in bili dobro vzgojeni, naj se zglasi v pisarni društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, Komenskega ulica 12.. II. nadstropje. Obonem naznanja društvo. da ima nu razpolago "> deklico in enega dečku v starosti 12. 10 7 in 2 leti starih. Vse družine. ki bi jih blagovolile sprejeti \ oskrbo, prosimo, da se zgluse pismeno ali ustno v pisarni >Dobrodelnosti«, Ljubljana, Komenskega ulica 12.
—	Filliarmonična družba v Ljubljani jc razpisala nagrado za slavnostno overturo s slovenskim narodnim obeležjem. Po preteku termina jo bilo vloženih 9 del. Jurija, sestoječa iz gospodov: ravnatelja Poliča, kapelnikn Neffata iu Štritofa je vsu dela pregledala ter izjavila, da »ta najodličnejši doli oni, vloženi pod geslom »Festival Glasbene Matice« in llvmnus slavi-rus«. Odbor Filhurmonične družbe jc včeraj obema deloma priznal razpisano nagrado. Ostale p. n. gospode, ki so se udeležili s svojimi skladbami razpisa, prosi odbor, da dvignejo skladbe v pisarni Glasbene Matice.
—	Velikodušen dar brezposelnim nn Jesenicah. Tvrdka A. Žibcrt v Ljubljani je poklonila po gospej Justini Marčičevi, soprogi zdravnika, 42 parov sandal liajllbožnejšiin brezposelnim na Jcisenicah. Posnemanja vredni velikodušni duro-valki prisrčna hvala.
—	Binkoštni izlet Jadranske straže na merje. Opozarjamo vnovič, da se jc treba prijaviti za la izlet najkasneje do 30. 1. m. Plača se pa lahko po prvem maju 1. I. Prospekte in informacije daje izletna pisarna Jadranske Straže v Ljubljani, Gledališka ul. 8. v popoldanskih in večernih urah. Rezervirajte si pravočasno mesta!
—	Požar. Dne 24. aprila ob pol desetih je jelo goreli pri sllrovatu; v Davči št. 47. pri Železnikih. Pogorel je hlev z gospodarskim poslopjem vred in na hiši streha. Ostali so pa stropi pri hiši in notrajččina hiše. lliša je na samoti in ni bilo drugega doma kakor fant France in dekla, ki sta bila že oba pri počitku, še čuječi France je prvi 7apa7.il požar. Rešiti sc v hlevu ni dalo več vse živine. Zgorela jc junica iu en prešič. Škoda je /eljka. Požar je zanetila zlobna roka.
—	V prilogi »Službenih novin« št. 94 na str. 46" je objavl jen »Pravilnik o plačevanju šolskih taks za razna izpričevala, šolnino itd-«
—	Telefonski promet. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se otvori telefonski promet na progi Maribor, Celje, Bled, Ljubljana in Sv. Janez (Boh. jezero) z mestom Mullnitz na Koroškem. Taksa zu triminutni razgovor je 4.20 zlutih frankov.
—	Pismeni esperantski tečaj. Vsem udeležencem pismenega esperantskega tečaja sporočam, da ne stanujem več na Jesenicah. Naloge naj se pošiljajo na naslov: Golobi« Peter, šol. upravitelj, Primskovo, p. Šmartno p. Litiji. — Prijav ne sprejemam več, ker nameravam jeseni otvoriti nov tečaj za začetnike.
—	Iz plesne dvorane v smrt. Na Sušaku se je preteklo nedeljo vršil v Hrvatski čitalnici ples. Plesa se je udeležil tudi policijski uradnik Josip Pavičič. Plesal je z neko gospodično, sredi plesa pa je nenadoma popustil svojo plesalko in odšel iz dvorane. Čez nekaj časa so ga našli mrtvega v stranišču. Ustrelil se je v srce.
—	Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, mig-ljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, neraz-položenosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučili-ških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmeroma kratki dobi. — »Franz-Jcsef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Brat ubil brata. Iz Banja Luke poročajo: V Kozarcu pri Prijedoru sla se sprla brala Omer in Džemal Bašlagič zaradi neke n jive. Omer je med prepirom navalil na svojega brata in ga s sekiro udaril po glavi. Džemal je hotel vzeti bratu sekiro, v tem hipu ga je pa brat ponovno udaril po glavi s tako silo, da se je Džemal mrtev zrušil na tla. Omerja so zaprli .
—	Razne igrice na prostem, deklamaeije, dvogovore, popevčice jn podobno, posebno pripravno za izlele Marijinih vrlcev, je zbrala Ženska zveza. Naroča se pri Ženski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
—	Izognimo se nesreči. Vsak dan beremo o nezgodah z avtomobili, motocikli in tovrstnimi vozili. Vzrok teh tako pogostih nesreč so največkrat nevešči vo/uiki. Knjiga šofer in samo-vozae, katero je spisal inž. Josip štolfu, obsega \sa pojasnilu glede konstrukcije, delovanja in stroge avtomobila kakor tudi slovar tehničnih izrazov. Opremljena je / mnogimi slikami. Ta temeljita knjiga, ki išče sebi enake v vsej strokovni literaturi te vrste, je neobhodno ]iotrebna vsakemu šoferju, tako samovozaču in lastniku avtomobila. Cena v celo platno vezani knjigi je Din 140,—, in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Čevlje okrnnite uajdalje s PALMA-OKMA gumijastimi podplati. Trikrat trpežnejše od najboljšega usnja in poleg tega elastični in udobni pri hoji. Kdor je v resnici varčen, naj zahteva pri svojem čevljarju PALMA-OKMA gumi ped-I late.
Stanje Narodne banke
Pravkar je objavljen izkaz o stanju Narodne banke za 22. april 1932, ki kaže, da je podloga banka narastla, ravnotako posojila in obveznosti po vidu.
V podlogi je zlati zaklad narastel za 0.065 na 1763.13 milij., valute zn 0.6 na 2.5 in devize za 9.1 na 204.1 milij. Dm, skupno je torej podloga narasla za 9.75 na 1969.5 milij. Tudi devize izven podloge so narasle za 1.3 na 82.8 milij. Din. Med posojili banke je eskont narastel za 4.3 na 1938.9, lombard pa za 0.2 na 253.3 milij. Din, skupno so se torej posojila povečala za 4.5 na 2192.1 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.3 na 1803.2 milijona Din radi izdajanja novih blagajniških zapisov.
Program« Kadio-Liubtiana»
Sreda, 27. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Mirko Kragelj: Kako duhovito kratkočasim sebe in družino. — 19 Dr. Nik, Preobražcnskij: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Iz XIII. zv, Cankarjevih zbranih spisov (prof. Fr, Koblar). — 20 Hochreiterjev večer — izvaja Satt-nerjev zbor. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar.
—	21 Haydnova glasba, izvaja salonski kvintet. — 22 Čas in poročila.
Četrtek, 28. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr .S. Gogala: Etičnost in socialnost. — 19 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr, M. Rupel: Srbohrvaščina. — 20 Pero Horn: poglavje iz vzgojeslovja. — 20.30 Klavirski koncert gdč. Jadvigs Poženel. — 21.30 Pevski solistični koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella, pri-madone Ijublj. opere. — 22 Fantje na vasi (pevski kvartet). — 22.30 Čas in poročila.
Drugi programii
Četrtek, 28. aprila.
Budapest: 12.05 Balalajke. 19 Operni prenos.
—	Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.40 Reportaža »Razbojniki«, drama, Schiller. — Praga: 20 Instrumentalni koncert. — Langenberg: 20.30 Sieg-fried, 111. dej. Nočna in plesna glasba. — Rim: 20.45 Koncert italijanske glasbe. —• Belgrad: 20 Cerkveni koncert I. belgrajskega pev. društva. — Berlin: 21.10 Godalni kvintet. 22.30 Koncert ob 501etnici obstoja berlinskega konservatorija. — Toulouse: 20 Violinski koncert. 21.45 Vojaika godba. 22.45 Moderna simfonična glasba. — Milano: 19.05 Izbrana glasba. 21 Operni prenos. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. 22.40 Lahka glasba. — Trst: 19.05 Radio kvintet, 20.15 Izbrana glasba. 21 Operni prenos.
Poizvedovanfp
Izgubil se je double-zlat ščipalnik od Ljubljanskega' gradu do restavracijo na Golovcu. Najditelj naj ga prinese v našo upravo.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20. Sreda, 27. aprila: LEDA. Premijera. Izven. Četrtek, 28, aprila: KER HOČETE. Red C. Petek, 29. aprila: Zaprto.
Opora. • Začetek ob 20. Sreda, 27. aprila: Zaprto. Četrtek, 28. aprila: VEČNI MORNAR. Red E.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 27. aprila ob 20: CASANOVA. Ab. A. Četrtek, 28. aprila ob 20: BREZ TRETJEGA. Ab. B.
Pred tiskana ročna dela za vse!
Stenski nrtl 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrob Ueui IU I)in, prljSki od 1 Din naprej, blazino milje etc I>.ovi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Mate k & Miheš, Ljubljana
polog hotela .štrukelj. Vezcn.io 7avcs, perila, monogramov etc. Entlanjo, aau riranje, — "-Breda« žepni robci komad 2 Diu,
Monopolizaeija šolskih zvezkov
Ministrstvo prosvete je izdalo meseca januarja I. il. odlok o izvedbi monopolizacije šolskih zvezkov, ki bo vsekakor prizadela trgovstvo in tudi industrijo, ki je zaposlovala mnogo delavstva. Z izvedbo monopolizacije, proti kateri so se trgovske organizacije in institucije mnogo let borile, pa so je popolnoma odvzela trgovcem pravica do prodajo šolskih zvezkov.
Iz naredbe kr. banske uprave IV. št. 126/13 z dne 26. februarja t. 1. sledi, da se mora odlok ministrstva prosvete glede monopolizacije šolskih zvezkov striktno izvajati.
Zvezke je naročiti idi neposredno pri državni tiskarni v Belgradu, ali pa pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. Šolski upravilelji jih naroče, kakor jih je <xl slučaja do slučaja treba, nakar jih raadele razrednim učiteljem, da jih prodajo učencem. Zbrani denar naj nato upravitelji pošljejo na državno tiskarno, odnosno na banovin-sko zalogo šolskih knjig.
Zveza trgovskih gremijev, ki Je sodelovala v akciji proti monopolizueiji šolskih zvezkov, je proli odloku pod vzel a energično akcijo pri ministrstvu prosvete in drugih merodajnih faktorjih, da so škoda, ki bo s tem prizadetemu trgovstvu nastala, prepreči.
Z uveljavljenjem odloka ministrstva prosvele se je popoinoma odvzela pravica trgovcem prodajati določene vrste šolskih zvezkov. To pomenja na eni strani, odvzeti iz proste trgovine zopet enega izmed važnih predmetov, oškodovati trgovca in pri nas dokaj razvito tozadevno industrijo, na drugi strani pa nastaja pereče tudi vprašanje, kaj naj storijo trgovci s sedanjimi zalogami, ki jih ne smejo razprodati. Škoda bi znašala samo v Sloveniji nekaj stotisoč dinarjev.
Zveza je v svojem ponovnem protestu proli inonopolizaciji zahtevala, da se odlok o izvedbi monopolizacije razveljavi, ker je povsem nemogoče, da bi se t monopol izacijo razvrednotile sedanje pri trgovcih nahajajoče se velike zaloge šolskih zvezkov. —
Zahtevala je nadalje, da se prodaja šolskih zvezkov prepusti trgovstvu ludi v bodoče proti običajni proviziji.
V sedanjih težavnih časih, ko se vse gospodarske stroke bore z velikimi težkočami, pomenja vsaka monopolizaeija predmetov, iz katerih je črpalo trgovstvo, delavstvo in industrija svoj zaslužek, upropaščanje in velik korak v poslabšanje občih prilik. To vsekakor ni v skladu s smotrenim pospeševanjem gospodarske delavnosti m niti z načelom, naj državna uprava ne bo konkurent zasebni iniciativi, iz katere črpa v glavnem svoje dohodke.
Nov član uprave monopolov. Belgrad, 26. apr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog finančnega ministrstva postavljen za člana upravnega odbora samostojne monopolske uprave državnih monopolov g. Pavle Aleksič, inženjer iz Belgrada.	f
Uvoz popolnih instalacij. Belgrad, 26. aprila. AA. Zaradi reklamacij, predloženih finančnemu ministrstvu o uvozu popolnih instalacij zatvomice, je carinski oddelek finančnega ministrstva izdal lole pojasnilo: O uvozu popolnih instalacij za gradnjo jovarn jo izšla okrožnica finančnega ministrstva C št. 39.200, SI. Nov. št. 205, dne U. sept. 1926. S tem je dana možnost, da se vsakdo seznani z njenimi določbami in da je vsakomur, ki je nn tem interesiran, na prosto dano, da izbere način za predložitev predpisano taksirane prošnje s potrebnimi listinami. Prošnjo lahko predloži z neposredno izročitvijo aH pa preko pošte. Zato za predložitev prošnje niso potrebni kakšni posredniki, prav tako pn so nepotrebno tudi kakršnekoli intervencije. (Iz carinskega oddelka finančnega ministrstva.)
Borza
Dne 26. aprila.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili vsi devizni tečaji nižji kot včeraj, edino Curih je ostal nespremenjen. Kakor pišejo belgrajski listi, s 1. majem ni pričakovati ukinjenja deviznih omejitev.
Ljubljana. Amsterdam 2288.02—2299.38, Berlin 1338.92—1349.72, Bruselj 790.10-791.04, Curih 1097.35—1102.85, London 205.24-206.8-1, Nevvvork 5621.13—5649.39, Pariz 222.45—223.57, Praga 167.22 —168.08, Trst 289.55- 291.95.
Na zagrebški in belgrajskl borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je noliral še Newyork kabel 56.4313—56.7139.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 121.481 Din.
Curih. Belgrad 9, Pariz 20.28, London 18.775, Ne\vyork 515.75, Bruselj 72.10, Milan 26.40, Madrid •10.20, Amsterdam 208.50, Berlin 122.25, Stockholm 94, Oslo 94, Kopenhageit 103.20, Sofija 3 73, Praga 15.24, Varšava 57.65, Atene 6.20, Carigrad 2.42, Bu-karešta 3.07, Helsingfors 8.70.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.20.
Vrednostni papirji
Danes jc l)ila tendenca za dinarske državne papirje slabejša in so tečaji jiopustili. Tudi dolarski papirji so bili danes nižji. Prometa je bilo v dinarskih državnih papirjih malo, dočim je bil promet v dolarskih državnih papirjih v Zagrebu srednji, v Belgradu pa slab. V Zagrebu so bili ti-Ie zaključki: vojna škoda 200 kom., 7% Blerovo posojilo 2000 dol. in 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 8000 dol. V Belgradu pa je bilo zaključeno: vojni* škode 336 kom., begi. obveznic 10.000, 7% posojila Drž. hip. banke 11)00 dol. Dalje je bilo zaključenih 90 delnic Privilegirane agrarne banke.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 54 bl„ 7% Itler. pos. 48 bi., Stavbua 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% in ves!, pos. 58 blago, agrarji 25 —27, vojna škoda kasa 201—201 (203), 5. 205 bi., 6. 208 hI., 8% Bler. pos. 54 bl„ 7% Bler pos. 47—47.75 (49), 7% pos. Drž. hip. banke 51—51 (53), 6% begi, obv. 35.50-36.
Belgrad. Narodna banka IIHKI bi.. 1'riv. agr. banka zaklj. 232, 230, agrarji 26 den.. vojna Skoda 202—203 (202), 6',; begi. obv. zaklj. 35. ,x'v, Bler. pos. 52—51, 7% Bler. pos. 17.50 den., 7posojilo DHB zaklj. 52.50.
Med pasivi je bil obtok bankovcev zmanjšarv za 25.1 na 4849.0 milij. Med obveznostmi po vidu so državne terjatve narasle za 30.3 na 42.3 rrfilij., računi državnih gospodarskih podjetij za 4.8 na 48.3 milij., dočim so žiroračuni padli za neznatno vsoto 0.6 ua 440.1 milij. Skupno so torej obveznosti plačljive po vidu narasle za 36.3 na 525.7 milij.
Obveznosti banke z rokom so narasle radi izdajanja novih blagajniških zapisov za 2.8 na 1201.75 milij. Din. Skupna vsota obtoka iu obveznosti po vidu je narasla za 0.9 milij. na 5375.3 milij. Diu. Ker je istočasno podloga narasla, se je skupno kritje povečalo od 86.53 na 86.64%, samo zlato kritje pa se je neznatno zmanjšalo od 32.86 na 32.80%.
Dunaj. PcKlon.-savska-.jadr. 72, Wiener Bank-verein 11, Escompteges. 102, Aussiger Chemischo 80.50, Mundus 89, Alpine 10.30, Trboveljska 19.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca prijaznejša. Promet: 56 vagonov.	»
Sombor. Pšenica: Prlv. izvoz, dr 160, bč. okol. Sombor 78-79 kg 132.50—135, gorbač. 79-HO kg 132.50—136. sr„ slav. 78 kg 130—132.50, bač. poljska 80 kg 134—135, ban. 79 kg 132.50—135, koruza bač. nova 98—100, bač. maj, junij 100—102, fižol bač. uzaučni 235—245. Vso ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijaznejša. Promet: 124-'J vagona.
Budimpešta, Tendenca: pšenica stalna, ostalo slaba. Promet miren. Pšenica maj 12.33—12.40, zaključek 12.39—12.40, junij 12.77—12.86, zaklj. 12.85 —12.86, rž maj 14.80—15.05, junij 14.75—11.80, zaključek 14.60—14.65, koruza maj 16.10—1G.60 zaključek 16.10—16.15, julij 15.40—15.65.
Ckicago. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 57, julij 59.75, sept. 61.125, koruza maj 31.875, julij 85.125, sept. 37.625, dec. 38, oves maj 22.125. sept. 23.25. rž maj 41, julij 43.50.
■\Vinnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 62.375, julij 64.50, okl. 67.
Živina
Mariborski sejem 26. aprila. Na današnji živinski sejem jo bilo prignanih: 12 konj, 11 bikov. 179 volov, 231 krav, 8 telet, skupaj 341) glav. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.75—4.50, poldebeli voli 3—3.50, plemenski voli 3—3.25, biki za klanje 3 do 3.50, klavne krave debele 2,75—4, plemenske krave 2—2.50, krave klobasarice 1.50—1.75, mlada živina 3—5, teleta 5—6 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 167 glav. Mesne cene so bile: volov-sko meso I. 10—12, II. 6—8, meso bikov, krav in telic 4—6, telečje meso I. 10—13, 11. 6—8, svinjsko meso sveže 8—16 za kg mrtve teže.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 7557 pršutarjev in 4290 špeharjev, i/. Jugoslavije 2681. Cene: špeharji najboljši 1.42, I. 1.38—1.40, H. 1.35 —1.37. kmclski 1.35—1.15, pršutarji 1.40—1.80, najboljši 1.85. Tendenca: Špeharji so se podražili za 8, pršularji pa za 5—10 grošev.
Tudi v današnjih časih kupite najceneje
BIRMANSKA DARILA
ure in zlatnino pri
FR. P. ZAJEC
LJUBLJANA, Stari trg 9
Stole, mize sn klopi
zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, ccsta II šf. 6.
Trojno ondulaciio
na prvovrstnem aparnlu s širokimi ali ozkimi valovi izvršuje damski salon IVAN POLANC', Ljubljana, Kopitarjeva ulica šl. 1. — Posebno opozarjumo e. dame na reklamno znižane cene!
RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE.
Radiocm.mici jsko termalno kopni iaie
DOLENJSKE TOPLICE
zdravi sigurno reumatirem. išlas, ženske bole/lit i. i. Sezona od 1. inaja ,10. septembra. Stanovanje, brana in kopel j v kopališkem domu
50 Din dnevno.
Postaja: Straža-Topliee. Zahtevajte brezplačen prospekt.

Naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni sin in brat, gospod
Ludvik Ošaben
eleklrotehn. vajenec
dne 26. aprila po kratki, mučni bolezni mirno umrl.
Pogreb bo v sredo 27. aprila ob pol 3 popoldne od doma žalosti, Zalokarjeva ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. aprila 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
»SLOVENEC«, dne 27. aprila 1932.
štev. 96.
Veličasten pogreb kardinala Piffla
Glave ženevske konference
i Po smrti kardinala Piffla je postal starosta in ■ kot tak vodja avstrijskih Škotov praški knezo-škof dr. Pavvlikovvski
Dunaj, 2ti. apr. tg. Dunaj se je danes poslovil od svojega pokojnega vrhovnega dušnega pastirja kardinala, knezoškofa tir. Piffla s tako velikimi pogrebnimi svečanostmi, kakor jih Dunaj že 16 let ni več videl od smrti cesarja Franca Jožefa. Pogreba so se udeležile najvišje oblasti države, cerkve, najvišji zastopniki diplomacije, družbe in znanosti, dočim je bilo v sprevodu 35.01)0 osel), naj manj 320.000 oseb pa je delalo špalir. Že v dopoldanskih urah so se začele zbirati množice in ol« t popoldne je imela policija že veliko dela. da je vzdrževala red v notranjem delu mesta. Več kot 500 stražnikov je opravljalo službo že dopoldne, dočim se je moralo popoldne zvišati njihovo število do 1200.
Ob 11 dopoldne je prvič blagoslovil truplo pokojnika kancler stolnega kapitla monsg. VVagner. Nato se je poslovil od vrhovnega pastirja celokupni stolni kapitel, nakar so krsto zaprli. Popoldne ob 2 je kapitelski vikar naslovni škof dr. Kamprath drugič blagoslovil truplo v knezoško-fijski palači.
Ob 3 popoldne pa se je začel pravi pogreb. Vse ulice okoli cerkve sv. Štefana so bile tako nabito polne ljudstva, da ni bilo mogoče priti do cerkve sv. Štefana. Močna policijska straža je zaprla Rothenturmstrasse, da so mogli po njej voziti neštevilni avtomobili z oficielnimi osebnostna. Pred cerkvijo sv. Štefana je tvorilo častno stražo 100 častnikov in 200 vojakov. Neprestano so prihajali avtomobili s poslaniki Amerike, Anglije, Italije, Madjarske, 'Češkoslovaške, Francije, Jugoslavije itd. Vsi so prišli v svečani uniformi. Za njimi so se pripeljali bivši zvezni kancler dr. Scho-ber s policijskim pod predsedstvom dr. Brandlon, potem dunajski župan Seitz, člani vlade in visoki cerkveni dostojanstveniki. Okoli 14.30 so se v nadškofijski palači vršili zadnji cerkveni obredi ob zvonenju vseh zvonov Štefanjske cerkve. Naslovni škof dr. Kamprath je prišel z vsemi člani stolnega kapitla pred katafalk. Ogromni sprevod je šel okoli cerkve sv. Štefana in potem po Kiirtner-strasse in Aegentinierstrasse proti Giirtlu. Na čelu sprevoda so nosili križ iz Marija Zella in zastave katoliškega shoda, nakar so v nepreglednih vrstah po 12 mož korakali člani katoliške mladine, skavti, dekliške in ženske organizacije, moška društva in katoliški telovadci. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki nemškega viteškega reda, trinitarijcev in grške unijatske cerkve, nato je sledilo 47 prelatov in infuliranih proštov, za njimi pa so korakali vsi avstrijski škofqe, v prvi vrsti srraški knezoškof dr. Paulowski v spremstvu celovškega škofa dr. Hefterja, dalje finski škof dr. 'jfiillner in naslovni škof dr. VVeitz, apostolski ad-linistrator Tirolske in Vorarlberške. Za avstrij-»iini škofi je korakal nadškof grško katoliške
Priprave za komunistični pohret na Portugalskem
Udar bi se imel izvršili I. maja
MIROLJUBNA NEMČIJA
l'o vsej Nemčiji so nedavno priredili poskusne alarme za slučaj plinskih napadov mest v zaledju. Prebivalstvo je dobilo plinske maske in se moralo ab alarmu vesti primerno slrogim odredbam. Tudi iz drugih priprav se vidi, da je nemška miro-)jubno9t le bolj na papirju.
Madrid, 26. aprila. AA. Iz Rilbaa poročajo, da jo tam ponovno prišlo do spopadov med republikanci hi nacionalisti in da je pri tem padlo z obeh i strani nad 200 strelov iz pušk. Nato so se nasprotniki še stepli. Ranjenih je več oseb. '51 ljudi pa je aretiranih.
Duhlin. 23. aprila. /. Snoči jo prišlo do nel jubega incidenta na nekem družnbnrin večeru v francoskem poslaništvu. Ko je prišel angleški generalni guverner Mac Neville s svojo ženo v dvorano, sta demonstrativno odšlo iz dvorane irski minister iu namestnik ministrskega predsednika O. Kri I v in finančni minister Aiehen. Ta dogodek je izzval senzneijo \ družbi.
Odesa, 26. aprila Ig. V Odeso sta dospela do- ' poldne turški ministrski predsednik Izmet paša in zunanji minister Tevfik Ruždi hej v spremstvu 15 turških poslancev in časnikarjev.
Dunaj, 26. aprila. A A. VViener Allgemeine | Zeitung doznava, da je dobila dunajska policija j brzojavko iz Opatije, po kateri so tam aretirali grofa Bersevicija, glavnega organizalorja in voditelja dunajske aristokratske slikarske kvartaške družbe. Aretirana je po tej vesti tudi njegova žena.
PRAZNIK I'ST ANOVITVE VEČNEGA MESTA
V večnem mestu Rimu so letos proslavili nn izredno svečan način po legendah izročeni dan ustanovitve Rima. Po tem izročilu je letos minulo 2700 let od ustanovitve.
Lfsbona. 26. apr. ž. Policija je prišla na sled komunistični organizaciji, ki je pripravljala atentate zu dan 1. maja, da bi izzvala v Portugalski nemire. Vlada je poverila vojaštvu in policiji zaščito javne varnosti. Prepovedane so vse javne prireditve, zborovanja in tudi športne prireditve, med katerimi je prepovedana tudi tekma med repre-ceniancama Portugalske in Jugoslavije. Uradni organ portugalske vlade poroča, da je posebna policija iz notranjega ministrstva izvedela, da nekateri eksti»mni elementi pripravljajo 1. maja celo vrsto atentatov. Policija je takoj napravila racijo ter prjjela skupino ekstremistov, povečini komunistov. ki so v nekem skrivališču izdelovali bom-
Jugosl. delegacija na medn. delovni konferenci
Ženeva. 26. apr. AA. Aktivnost naše delogacije na mednarodni delovni konferenci v Ženevi zbuja splošno pozornost. Ravnatelj mednarodnega urada za delo g. Albert Thomas je v svojem včerajšnjem govoru jasno pokazal na koristnost predloga jugoslovanskega delodajalskega delegata g. Čurčina, ki se nanaša na takozvano premirje zlata s preprečevanjem nadaljne nepravilne in neugodne cirkulacije zlata.
Po tem predlogu g. Curčina bi se moralo vsako gibanje zlata, ki bi bilo škodljivo za ene in koristno za druge, kompenzirati, to je tisti, ki zlato izgube, morajo dobiti posojila pod ugodnimi pogoji, kar bi bilo posebno važno za podunavske države.
be. V tem skrivališču so našli veliko množino eksplozivnega materijala. Ko je policija odkrila skrivališče eksplozivnih snovi, so ekstremisti vrgli proti nji bombo. Policiji je s pomočjo vojaštva uspelo, izvršili napad mi ekstremiste, pri čemer se je razvila bilka z bombami in strojnicami. Ekstremisti so nato zbežali na vse strani, kljub temu pa se je policiji posrečilo, da jih je prijela 11 ter zaplenila velike množine razstreliva.
Dunaj, 28. apr. AA. Dunajski listi prinašajo poročila iz Ovieda, ki se zelo pohvalno izražajo o igri jugoslovanske nogometne enajstorice. Listi pravijo, da pomeni rezultat za Jugoslovane velikanski uspeh. Španci so se morali borili kot levi, da so dosegli zmago in jo do konca igre ohranili.
Pa tudi govor vladnega delegata g. Jeremiča, ki ga je imel po poročilu g. Alberta Thomasa, je zbudil veliko zanimanje. G. Jeremič je med drugim orisal položaj Jugoslavije v mednarodni organizaciji dela glede na delavsko zakonodajo, pri čemer je naglasil veliko brezposelnost v Jugoslaviji in hude razmere, v katerih živi naš kmet. G. Jeremič je navedel razliko, ki vlada med življenjskim nivojem raznih drugih, industrijsko močneje razvitih držav in naglasil potrebo, da potrebnim državam dovolijo denarno pomoč velesile
Jugoslovanski delegat g. Krekič je v svojem govoru navajal, kako se zlorablja sindikalna svoboda in dolžnost držav do spoštovanja mednarodnih pogodb, v katerih določilih je ta sindikalnn svoboda tudi našteta.
Načrt resolucije delovne konference, pri kateri sodeluje v imenu naših delegatov dr. Topa-lovič. predvideva prvič javna dela, drugič reparacije in vojne dolgove, tretjič načrt za enotni denarni sistem namesto več sistemov, in četrtič prireditev mednarodne konference za organizacijo gospodarstva.
C>klon v Amerihi
London, 26. aprila. AA. Iz Memphiaa v USA poročajo, da besni v ameriških državah Tennessee, • Kentuekvju in Alabaml hud ciklon, ki je poruval drevesa s koreninami vred in napravil na poljih veliko škodo. V državi Tennessee je ubilo 7 in ranilo več ljudi.
Drobne vesli
cerkve na Dunaju. Takoj za njimi je korakal apostolski nuncij dr. Sibilia, ki se je udeležil pogreba kot papežov delegat, spremljala sta ga kardinal dr. Faulhaber iz Miinchena in madjarski primas kardinal dr. Szeredy. Za njimi je nosilo krsto 12 mož, katere je obdajalo 48 šarž dunajskih katoliških študentov. Za krsto je stopal zvezni predsednik Miklas, veliki mojster malteškega viteškega reda, zvezni kancler dr. Buresch, predsednik narodnega sveta dr. Renner, podkancler VVinkler, vojni minister Vaugoin, socialni minister Resch, kmetijski minister Dollfuss, pravosodni minister Scbuscbnigg, finančni minister VVeidenhofer, trgovinski minister Heinl in prosvetni minister Czer-mak. Njim so sledili številni bivši ministri, držav-n poslanci, zastopniki parlamentarnih klubov itd. Za njimi so korakali številni zastopniki znanosti in umetnosti, dunajske družbe itd., v prvi vrsti 1 rektorji in dekani dunajskih visokih šol v slavno- | stnih oblekah, sledili pa so jim deželni poslanci , in občinski svetniki pod vodstvom krščansko so- j cialnega poslanca Kunschaka. špalir na obeh stra- . neh ulic je bil dolg 11 km. Sprevod se je ustavil , pri cerkvi sv. Elizabete. Tam so krsto naložili na ovz in jo odpeljali v Kranichsberg pri Glognitzu, kjer bodo pokojnega pokopali v lastni grobnici. Pogreb je trajal do 6 zvečer.
Hugh Gibson, ameriški delegat na ženevski konferenci, ki je predlagal skoraj popolno razorožitev.
Sir John Simon, angleški zunanji minister
Bodočnost Praštedione
Ustrelil svoiega ravnatelja
Varšava, 26. aprila, tg. Danes opoldne je odpuščen nameščenec velike francosko-poljske tekstilne tovarne v Zyrardowu ustrelil francoskega ravnatelja te tovarne Kellerja na eni najživahnejši in naj-elegantnejši varšavskih ulic. Morilca so takoj prijeli in izročili policiji. Ker je tovarna odpustila mnogo delavcev in nameščencev, je prišlo včeraj v Zyrardowu do velikih delavskih nemirov. V poljsfc javnosti so že dalj časa ostro napadali francosk« ravnatelje in delničarje te tovarne radi njihovegj nesocialnega postopanja.
V SPOMIN ŽRTEV TITANICA
Ob priliki dvajsete obletnice največje nesreče ni morju, to je potopitve Titanica, so na svetilnik« »Titanic« v Nevv Yorku opravili žalno službo božj« v spomin 1563 žrtev te strašne nesreče.
V DUHU ČASA Prijatelja razgledujeta znamenitosti Pariza. Ustavita se pred veličastnim spomenikom.
Prvi (čita); »Tukaj počiva znameniti politik is poštenjak.«
Drugi: jKako so mogli pokopati oba skupaj?!«
V GOSTILNI Prvi akademik: »Natakar, jaz bi rad plačal!« Drugi akademik: »Prijatelj, nikar ne laži I«
DOBRA VEDEŽEVALKA Vodeievalka: >... v zadnjem času dobivate neprestano pisma od neke gospe .. .<•
Mož: j-Prav imate; šivilja neprestano terja.«
PRAVI VZROK
»Skoraj utonili bi bili?! Kako je bilo vendar to mogoče? Ali je bil čoln prenapolnjen?« »Čoln ne, marveč veslači.«
Belgrad, 26. apr. Zastopnik trgovinskega ministra dr. Juraj Demctrovič je danes podal daljšo izjavo o Prvi hrvatski štedionici. Uvodoma je govoril o vplivu lanske in letošnje krize na banke in posebej na Praštediono. Ugotovil je, da je pri navalu na blagajne Praštedione razen splošne gospodarske krize vplivalo tudi umetno ustvarjeno defetistično razpoloženje. Zato teh pojavov ni bilo pri Srpski banki v Zagrebu in Mestni hranilnici. Toda Praštediona, ki je razširjena po vsej državi, posebno po hrvatskih krajih, ima klientelo, ki prelahko nasede defitistični agitaciji in vidi v vsem neko tendenco proti Hrvatom in postane potem nezaupna nasproti samemu sebi in svojim lastnim denarnim zavodom ter naposled podleže neutemeljeni paniki. Minister je nadalje ugotovil, da je Narodna banka dala Praštedioni direktno kredita okoli 310 milijonov, indirektno za razne njene stranke z njenim žirom pa okoli 86 milijonov Din. Sedaj je na mestu, da se vsi dobri Jugoslovani zlasti pa Hrvati, ki so se doslej redno posluževali tega zavoda, obrnejo z novim zaupanjem vanj. Kajti le to novo zaupanje bo omogočilo zavodu normalno poslovanje. Končno je minister govoril o določitvi obrestne mere za vlagatelje Praštedione na 4J4 %. To ni bilo določeno zaradi posebne olajšave zavoda, temveč zato, da se zviša njegova likvidnost, na drugi strani pa urede pogoji njegovega nadalj-nega poslovanja. Naše gospodarstvo namreč ne prenese tako velikih dobičkov, kakor so bili pri nas običajni za dobe ugodne konjunkture. Potrebujemo nov zakon o hranilnicah in bankah. Po-vratek zavoda k normalnemu poslovanju bo v glavnem odvisen od tega, v kakšnem obsegu se bodo vznemirjeni vlagatelji zopet vrnili k zavodu in do kakšne mere bo mogla Praštediona zopet Izterjati od svojih dolžnikov svoje terjatve. Cim več bo vlagateljev, tem krajši bo ta povratek. Ko bo pa prišel čas, ki je določen v uredbi, bo lahko Praštediona sama doma in v tujini dobila potrebna sredstva za svoje normalne potrebe, tako da bo postala uredba odveč.
Skupščina Pomočniškega zbora
Ljubljana, 26. apr.
Pomočniški zbor je danes imel v Delavski zbornici svoje zborovanje, katerega so sc udeležili od Gremija trgovcev podnačelnik Stane Vidmar, tajnik Šmuc, ter gg. Bahovec, Verbič in Breznik. Kompromisna lista, v kateri je bila zastopana tudi Strokovna zveza privatnih nameščencev Jugo-slavje. je dobila 134 glasov. Zveza privatnih nameščencev je nastopila samostojno in je dobila samo 49 glasov. Udeležba je bila zelo dobra, občni zbor pa je bil zaključen precej burno.
Zagrebško posojilo
Zagreb. 26. apr. ž. Danes dopoldne je imel sejo t Belgradu gospodarski komite ministrskega »veta in je odobril posojilo v znesku 100 milijonov Din. ki naj bi «a najelo mesto Zagreb s predstavniki »agrebškeca gospodarstva. Rešitev finančnega ministrstva se pričakuje te dni.
Stev. 90.
>SLU VENEC«, ane 27. aprila llJ32.
Stran :7.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra in nad vse ljubljena mamica, babica in prababica, gospa
Ivana Ericelj vd. Verbič
dne 26. aprila v 89. letu starosti boguvdano mirno umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 27. aprila ob 3 popoldne od doma žalosti na domače pokopališče. Vrhnika, dne 26. aprila 1932.
Žalujoče rodbine:
ing. Bricelj, Vrhnika, Verbič, Vrhnika, Verbič, Logatec, Verbič, Vrhnika-Sap, Knaflič, Šmartno, Knaflič, Kamnik, ing. Kobler, Litija,
Domicelj, Maribor.
p^Z&tirafib-.V'.*»i'.•'
POSLOVNI ODBOR ZANATSKE BANKE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, A. D., PODRUŽNICE V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je njegov bligi član, gospod
elektrotehn. podjetnik, posestnik, občinski svetnik itd.
dne 25. aprila nenadoma umrl.
Zvestega sodelavca ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu! Ljubljana, dne 27. aprila 1932.
STROKOVNA ZADRUGA KONCESIJONIRANIH ELEKTROTEHNIKOV ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI javlja, da je njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod
elektrotehn. podjetnik, posestnik, občinski svetovalec itd.
nenadoma umrl.
Velezaslužnemu ustanovitelju in neumornemu sodelavcu ohrani zadruga trajen hvaležen spomin!
Ljubljana, dne 26. aprila 1932.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA javlja, da je nenadoma umrl občinski svetovalec, gospod
Ivan Nlihelči
elektrotehn. trgovec, hišni posestnik itd.
Zaslužnemu javnemu delavcu bodi ohranjen trajen časten spomin! Pogreb bo v sredo, dne 27. aprila ob pol 5 popoldne iz tukajšnje splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. aprila 1932.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

Sporočamo pretužno vest o smrti gospoda
Mihet CtCtM Ivana
podpredsednika in soustanovitelja Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, upravnega svetnika Zanatske banke, občinskega svetnika, bivšega načelnika konces, elektrotehnikov, bivšega načelnika »Zveze obrtnih zadrug« itd. itd.
Pogreb bo v sredo 27. aprila ob pol 5 popoldne i z mrtvašnice splošne bolnišnice.
Ljubljana, dne 26. aprila 1932.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino
v Ljubljani.
Šivalne stroje
speciialne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano. Priporoča se: Emil Klobčaver, speoijalni mehanik, Sv. Petra c. 47.


dobre lastnosti ima VITEKOVA .VAREKINA' I. da prihrani kuhanje perila,
II. da pere snežno belo, K III. da perilu absolutno ne škodi.
Gospodinja! En sam poskus Vas bo prepričal.
Dobi se povsod.
IIIIUIIIIIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIII1IIIIIIIUIIII
Vsem obrtnim zadrugam in društvom sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl gospod
elektrotehnik, občinski svetnik itd.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 27. aprila ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice.
Vzornemu obrtniku, ki si je kot predsednik Zveze obrtnih zadrug, načelnik Zadruge elektrotehnikov in obrtniški organizator pridobil za obrtniški stan nevenljivih zaslug, bodi ohranjen časten spomin!
Likvidator Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Filip Pristou.
ME
ene.'
It ean—MD

» <
tfum
KO
sn
evmmmhs
Roland Dorgeles:
Leseni križi
21
Namah se obrnejo vsi pogledi na Bouffioux-ja. Dvesto vedrih obrazov, ki se že vnaprej muzajo, zre nanj. Konjski trgovec zardi do ušes, pa kljub temu zakliče:
, Tukaj!-
Al i'znate kuhati?- vpraša Cruchet.
»V m ilu sem bil kuhar, gospod stotnik.
Tedaj je prasnila vsa stotnija v smeh. Brouche se je vil od smeha in se skoraj zadušil. Celo serge-auti se niso mogli premagati, dasi je bil še vedno pozor . Srdit je moral Cruchet ukazati odmor.
Ko sem prišel zopet v kuhinjo, kjer so veselo gorele parketne deščice, ki so jih bili iztrgali iz poda, se je nas stari kuhar, črn kakor kak Savojard, ravno pripravljal, da pred zbrano desetnijo preda svojo kuharsko oblast Bouffioux-u Slovesnost je bila pri leni zelo enostavna. Fouillard, ki je ravno s frtnim kolom mešal jed, je lo orodje izročil svojemu nasledniku:
»Tu imaš kuhalnico. Zdaj ti ni treba drugega, kakor pogrniti mizo. Nocoj že lahko pičo sam skuhaš. Ampak jaz se bom napokal klobase, saj veš, da si ti toliko za kuharja kakor jaz za mežnarja.
Krik in vik pa grozanski grohot je pritrdil Fouil-lardu. Bouffioux pa je z resnim obrazom slekel plašč.
Le nič skrbi za to malo kuharije,« je odvrnil pohlevno.
Sulphart, ki ga je dobrodušno motril, ga je sunil pod rebra.
Ej, ti govedina, pravijo, da se ti tresejo hlače pred strelskimi jarki; nemara jc bil takrat vetroven dan, ko si bil rojen, a?::
B6uffioux je začel mirno mešati jed.
Kaj bi tisto! Dokler se mi še svedrijo lasje in
se mi trebuh ne gubanči, me reč nič ne skrbi...« # * *
Predstavljam si, da pri divjakih kuhajo tako.
Solznih oči in prilično natreskan leži Bouffioux na kolenih pred svojim kotlom; obraz mu je ves sajast in blesteč od potu. Na vse kri pi je si prizadeva, da bi začelo goreti ter iz polnili pljuč piha v kadeče se mokro poleno. Poleg njega stoji Vairon, držeč pokrov čez laket kakor ščit, pa meša s kolom gulji
Napolu goli in razcapani Broucke s sekiro razsekuje lepo rdeče zmrznjeno meso in tuli flamske pesmi. Človek bi dejal, da razkosava kakega raziskovalca, ki je bil zašel med ljudožree. Previdno meče zmrznjene rezine na krompirjevo vrečo, ki je blatna kakor slamnati odrgač.
Okrog ognjišča se gnetojo tovariši s sumljivim zanimanjem, držeč roke v žepih. Muzajo se komaj vidno. Grizejo si ustnice, da bi premagali svojo ve-selost; oči se jim svetijo in na napihnjenih licih je videti, da pokajo od smeha.
ter piha in
Bouffioux je še vedno na kolenih piha; vmes kašlja in pljuje črn sluz.
:>Na, tak daj, no, le daj,: ga vzpodbuja Vairon, »saj že skoraj vre.«
Potem skrivoma pomežikne tovarišem in hudo resno nadaljuje:
Veš, kaj bi ti svetoval, fantiček? ... Guljaž bo dosti boljši, če prideneš še nekoliko riža; omaka bo bol j gosti jata.
Oni ga ves krmežljav osupnjeno pogleda: Koga, riža?«
čepeč tako na kolenih kuštrav in ves sol za n pa od vrha do tal umazan, je bil videti kakor obsojenec, ki v zadnjem trenotkil, predno ga začno živega peči, prosi svoje rablje milosti.
Kajpak, riža, je hinavsko pritrdil Fouillard, ki se kaže, kakor da hoče iti Bouffioux«ju s svojo izkušnjo nu roko. Potem je stvar liolj voljna, veš, in se z njo lahko postaviš.
Tovariši se od veselosti duše iu drug drugega butajo pod rebra.
»Hja no, pa še riža, pristane Bouffioux in se s težavo spravi na noge.
Potem gre, zagrabi polni prgišči riža in ga vrže v lonec. Eden kuharjev se skrije za službujočim desetnikom in si maši usta z robcem; nič več že ne more.
,. Še Dočil boni... To bo mineštra za Delok
Stran 302.
»SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932.
štev. 94.
Vsaka beseda 50 par ali prostordrobnevrstice 1'50Din Najmanjši inesekSDin Oglasi nad 9vrslic se računajo višje Zaoqla*e strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vntica 20m
Najmaniši znesek 100in.Pristojbina za šifro2Din V»akogla) treba plačati pri naročilu Na pomena vprašaja odgovanamo le(čej«priložena tnamka.ček.račun Ljubljana 10.3S9.-
II
Službeiičejo

Beseda samo 50 pat Dekle
tzučena pletilja, išče službo. Sprejme vsako službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5987. (a)
Potnik
z lastnim avtom, verziran v mešani stroki, dobro vpeljan pri strankah, išče odgovarjajoče nameščenje. Cenj. ponudbe na uoravo »Slovenca« pod 5999. (a)
Hlapec
vesten, zdrav in močan, vajen vsakega dela in konj, išče stalno službo z 10. ali 15. majem. Naslov v upravi »Slovenca« it. 5992.	(a)

Beseda samo 50 par
Vajenec
se sprejme takoi v tesarsko stroko. Fran Marti-nec, Ljubljana, Prule 8. v
Frizersko vajenko
i primerno šolsko pred-tzobrazbo takoi sprejme Ivan Dorčec, frizer, Dalmatinova ulica 13, Ljubljana.	(v)
muli a
Beseda samo 50 par
Prodajalce
agente, potnike, išče takoj Marmorna industrija, Komenskega 17.	(b)
Večji hotel
išče več spretnih sobaric. Začetnice niso izključene. Istotam se sprejme vzgojiteljica. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridnost« št. 6039. (b)
Kmečki fant
priden in pošten — za kmečko delo — se takoj sprejme na večje posestvo. Štrukelj Ivan, Pržanj št. 2, p. Št. Vid nad Ljubljano.	(b)
Beseda samo 50 par 100.000 Din
privatnega posojila iščem proti vknjižbi na hišo v Ljubljani in 10% obresto-vanju. Ponudbe pod »Hipoteka« št. 5989 na upravo »Slovenca«.	(d)
4000 Din posojila
iščem. Potnik dobi stalen zaslužek. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod »Sigurnost- št. 5993. (d)
Beseda samo 50 par
ODDAJO: Lepo suho stanovanje
se takoj odda obrtniku, kakor mizarju ali slično, na željo z delavnico vred v prometnem kraju sredi Savinjske doline v Št. Pavlu pri Preboldu. Vpraša se pri Ernest Marine — Celje, Zrinjskega ul. 4. (č)
Dvosobno stanovanje
komfortno, solnčno, kopalnica, vrt, se takoj odda. Poizve se pri Perhavc, Glince, Milarna.	(č)
Sobo in kuhinjo
oddam od 1. VI. Mencingerjeva 39, Kolezija. (č)
Beseda samo 50 par IŠČEJO:
Lokal
za čevljarsko delavnico prevzamem v najem v poljubnem krajn Slovenije. A. Babic, p. Velika Loka, Roje.	(m)
ODDAJO: Gostilna v Ljubljani
se odda v najem s 1. majem t. 1. Poizve se pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana. Emonska 2. (n)
■■I Loče
Manjše posestvo
ečjim vrtom, če mogoče v bližini vode, ku-Beseda samo 50 par P'm ali vzamem v najem.
j Sedanji lastnik ostane la-Naprodaj	I hko po dogovoru na po
Beseda samo 50 par Gramofon
v Kutini (blizu Zagreba)	sestvu Točne ponudbe z
nosestvo s samo hišo ali	navedbo cene na upravo	Kovček, nov,	se za vsaKo
posestvo s samo niso au	g. . »Pose-	ccno proda.	Miklošičeva
z gostilno m trgovino me-	a5990POtl	cesta 7/111.	M
šanega blaga Leži ob glavni ccsti in železnici. Obširno dvorišče in vrt. Pojasnila daje: Bož. Mar-cius, Kutina.	(p)
Posestvo
lepo arondirano, pri Žalcu v Savinjski dolini, v izmeri 9 ha 74 a 57 m5, naprodaj. Lepa stanovanjska- hiša in veliko lepo gospodarsko poslopje, — Poleg tega je tam naprodaj tudi moderno urejena opekarna s 3 ha 82 a 25 m' zemljišča. Plača se lahko tudi s hranilno knjigo denarnih zavodov. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5549._(p)
Kupim hišo
novozidano, v Ljubljani ali neposredni bližini. — Plačam do 160.000 Din. -Ponudbe pod »A. L.« št. 5962 na upravo »SI.«, (p)
Malo posestvo (vilo)
primerno za letovišče, v bližini Kamnika ali Kranja, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« z natančno navedbo lege, velikosti, cene, po možnosti s sliko, pod šifro »Petrovo« št. 6040.	(p)
Parcela
400 m2, na Kodeljevem — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6036.	(p)
Beseda samo 50 par
Preklicujem
vse, kar sem govoril o g. Karlu Jančarju iz Laz kot neresnično in se zahvalju-lem, da je odstopil od ;ožbe. Oto Jemec iz Laz it. 26.	(o)
Preklic!
Preklicujem in obžalujem, kar sem žaljivega govorila o g. Janežiču Ivanu, krovskem mojstru v Ljub-liani. Švabičeva ul. št. 7, ki se mi- obenem najlepše zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ljubljana, 25. aprila 1932. Sušnik Amalija, žena krovskega mojstra v Ljubljani. (o)
Štiri krasne parcele
po 500 mJ za vile in dve parceli po 500 m" za dvonadstropni hiši — proda skupno ab posamezno po ugodni ceni blizu Sv. Krištofa »Posest«, Miklošičeva 4.	(p)
Trgovino
galanterijsko iu modno oddam vsled bolezni na nji lepega vrta. — Cena
Kupim hišo
z vrtom v bližini ceste ali železnice v Savinjski dolini do zneska 30 000 Din. Plačam takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša 30.000« št. 6009.	(p)
Prodam
poleg Zagreba lepo malo imetje, hišo in vse gospodarsko poslopje s 300 sež-
najprometnejši cesti Ljubljane proti prevzemu blaga in mesečnemu odplačilu. Stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Galanterija« št. 5997.
75.000 Din. M. Cvetkovič, Vrabče, »Trafika« pri občini.	(p)
Malo lepo posestvo
osem minut od kolodvora, (n) . 10 minut od župne cer-i--" i • i i T- ~ I kve v Poljčanah, s hišo Trgovski lokali \z ivema stanoVanjema, s
lepi, novi, pripravni za posebnim vhodom, ora-vsako trgovino ali obrt, iom dobrega vinograda in tudi za vinotoč, se oddajo dvema oraloma zemljišča, v najem. Izve se pri Jos. proda Kiss Matilda, Polj-Prelesnik, les. trg., Ljub- čane.	(p)
liana 7, Janševa ul. (n) ,	TJ	~-
Nova vila
dvodružinska takoj naprodaj za 88.000 Din v Ptuju. Naslov v podružnici »Slovenca« v Ptuju, p
Kupim hišo
na periferiji Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod: »Ugodno« št. 5996. (p)
Dnevnik
Slovenec
naibohe informiram list!

(p)
I
Beseda samo 50 par NIČ
(g)
KLAVIRJE
pokvarjene in razglašene popravlja in uglašujc strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g
Vas ne stane krasna foto- r,,	,	,,
risba, ki jO dobite poleg, | Stare cerkvene orgle če se fotografirate za 6 naprodaj. — Naslov pove
razglednic za 100 Din. — Foto Josip Pogačnik — Ljubljana, Mestni trg 5/1.
(r)
Pošljite
2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup fo-to-potrebščin pri Foto-meyer, Maribor.	(r)
Za brezposelne!
Pomagati brezposelnim -lo je Vaša dolžnost. Še danes naročite srečke Lotrije za pomoč brezposelnim in gladnim. Srečke po 10 Din se naročajo v Beogradu, Kosmajska ul. št. 53.	(r)
uprava »Slovenca« št. 5980.
pod (g)
Pozor hotelirji,
gostilničarji, restavraterjil Nov, en mesec rabljen visoko frekvenčni štiricevni radio aparat, priključljiv na električno omrežje, ter s priključkom na gramofon, s krasnim, izredno
([JJJJTJJ^I
Konfekcija — modal
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št 14. Ljubljana._(1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kfl in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po postnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, (lica 82. Kemična čistilnica peria
Damske trenčkoate
za pomlad od 390 Din naprej, črno- in temno-mo-dre rips plašče od 440 Din naprej, razne bolj navadne že od 195 Din naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo.	(1)
Patent, peč 150 Din
zrači in greje brez posebnega kuriva. Najcenejše ogrevanjel Aljančič, Bistrica, Podbrezje. (1)
Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice. kravate nizke cene. samo pri
PETELINC*u
Ljub! ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Novi obrtni zakon
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Sega — Cankarjevo nabrežje
št. 5/1._(t)
Dolomitni pesek
ki Vam ga dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Stari trg, tel. 2845, Ljubljana.	(1)
Furnir
oreh, češnja, hruška, bukev, brst, javor po ugodni ceni naprodaj. Lesna industrija Fran Martinec, Ljubljana, Prule 8. (I)
Leš
za zasipavanje jam oddamo zasionj v Kolinski tovarni d. d., Ljubljana. (1)
10]
Beseda samo 50 par Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste Dri gostilni Možina
Jedilni krompir
bel, izbran, kupimo vsako količino. Na ponudbe brez cene se ne ozira. »Viktorija«, Zagreb, Kra- i Beseda samo 50 par l|ice Jelene 4.	(k)
se naroča pri Komandit-, ni družbi M. Jankole — glasnim elektrodinamičnim šelenburgova 6/II. (1)
zvočnikom, poceni proda I----------
Ivan Sekavčnik, Slap lil, | »Styria« damsko kolo
^ skoraj novo — naprodaj. I Herbersteinova ulica 24 (koncem Stadiona). (1)
Orehova jedrca
na drobno po 12 Din kg nudi Sever & Komp. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	(1)
Suhe deske
i 50 do 60 vagonov para-j lelnih monte desk, 13 do 50 mm debeline, in pet vagonov koničastih desk na drobno in debelo naprodaj. - Fran Martinec, lesna industrija, Ljubljana, Prule 8.	(1)
Črno prst
humus za vrtove - Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska c. 38, telefon 33-82. (1)
Beseda samo 50 par Taks ameter avto
Bakland«, poceni proda Florjančič, Nunska ulica it. 3.	(1)
asi
Beseda samo 50 par Vrtnice, marelice
visoke in nizke, v najnovejših različnih barvah — proda Ivan Brecelnik, Velika čolnarska št. 21. (I)
Otrobnate vreče
Spalnice
9 delne, smrekove, ples-za debele otrobe, dobro kane, a 2200 Din, nudi ohranjene, kupi mlin Na- . pohištveno mizarstvo An-stran, pošta Radomlje, k ton Bizovičar, Glince II-l.
__(t)
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(!)
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, Šelenburgova 6/II.	(k)
Železne cevi
stare, tudi neporabne (re-na), ca 10 cm premera, od po! metra dolžine naprej, kupimo. — Valjčni mlin. Podbrezje.	(k)
Stekleno omaro
za delikateso kupim. Jon-ke, Bohoričeva ul. 13. (k)

	Naročajte
	siomm
	najcenejši slovenski dnevnik
Beseda samo 50 par Fotoamaterji!
po najnižji ceni razvija filme, plošče in izdela kopije z visokim leskom Josip Pogačnik, Ljubljana Mestni trg 5/1.	(t)
Alojz Grebene
nakup in prodaja vreč
LJUBLJANA Dunajska cesta št. 36.
Modroce
otomane divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje lonacil Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
iCrušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
t.iubbana Stari trg št 32,
Zatiflrsha dela
vseh vrst Vam solidno in ugodno izvrši stavbno pot'>tje
IVAN VIŽINT1N
Ljubljana Močnikov« ul (zadaj za vojaško bolnico)
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Za več
kot polovico
ceneje!
Skladiščna odprodaja j _ , . *, . ,.,	,	Pavel Strgnlec
Vsled likvidacij firme Ljubljani, Gosposvetska cest al3 prodajamo od danes naprej aluminijasto posodo, servise, kavne garniture, zajemalke, džezve, cerkvene predmete itd. pod polovično ceno, samo za gotovino. Samo sedaj je prilika!
Posteljne žične vloge
» lesenih ali železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno ločno po naročilu Ivrdka
Zahtevajte IirczplaCni cenik!
Trboveljski cement
betonsko železo, nosilke stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina želpznine, Dunaiska cesta 9 (poleg nebotičnika).	(1)
DRVA
Trgovina s kurivom
iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon 2951
PREMOG
Debele
Minasteotrobe
kupile naireneie pri trrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva r*sta 24.
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor.
Hitro in poceni Vas preseli »LEVANTE« Kolodvorska nI. .30
telelon 21-17 -
Modno krojaštvo
Delo solidno. Nizke cene. Popravila, čiščenje, lika
.nje in obračanje oblek. Ttf>lpfOfl 2fl^Q NOVA JUGOMETALIJA	izvriuje točno ' v 1 " "vav
v likvidaciji, Ljubljana 7, | Družina Gabrijel
Splošno torbarstvo
Lastni izdelki in popravila brezkonkurenčne cene
J. Karlo Maribor, Trg Svobode 6
(p;>leg Radio Starkel)
Egidij šušteršič
sobni slikar. Ljubljana, Križevniška ulica 6, tele!, št. 81-01, izvršuje vsa v soboslikarsko stroko spadajoča dela v mestu in na deželi po najmodernejših vzorcih.	(t)
Žibertova ul. 27, dvorišče
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno
Ljubljana, Florjanska 31.
Trajno kodranje!
na najnovejšem Henkel-pletenje in ročna dela oo novem aparatu — model

Premog sulia drva
Pogsčn.ii, Bohoričeva ulica 5
najnižiih cenah pri tvrdki I 1932, po primernih cenah. ! <*-J|« i»*» in čii-ito Kar! Prelog, Ljubljana -! Mirko Zaletel, frizer, vo-P ,,aJle	S,» ,le
♦♦♦♦♦♦♦♦,>♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦«♦ Židovska ul. in Stari trg. gal Rimske ceste 24.
»Slovenca«!
Znižane cene!
Nogavice, rokavice, moško in damsko perilo nudi izredno ugodno FE«DO KOBALD
Ljubljana. Miklošičeva t. (palača »Grafika«)
Prepričajte se!
Super visokovredrii
PORTLAND CEMENT
Znamke: »Colossus? - ^Hammerbrand« - »Temple«
PORTLAND CEMENT
•Salona-Tower« - »Excelsior« - »Titan« - »Prima« -Lion-Brand«. V vsaki množini stalno na skladišču.
»Alpeko«, trg. ind. družba. Ljubljana, Masarykova cesta 23.
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Ivan Mihelčič
elektrotehn. trgovec in občinski svetovalec
dne 25. aprila nenadoma umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 27. aprila ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
V	Ljubljani, dne 26. aprila 1932.
Frančiška Mihelčič roj. Balant, soproga; Ivan, Franci in Stanko, sinovi;
Marija, Ivanka in Francka, hčere; Ana Mihelčič, mati; Marija, Rozalija, Marjeta in s. Viridijana, sestre — in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

•'-. v.
r .V. .v. - r-'.:,v
Za Jugualovanako tiskarno « L jubilant: Karal Cei.
Izdnintali: l»an Kako ved.