IP T
AME
SKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN r IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 256
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 1, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Sijajen demokratski shod v 23. vardi
Sinoči se je vršil v SND na St. Clair Ave. zopet eden tistih manifestalnih političnih shodov, kot smo jih vajeni v naši 23. vardi. Preko tisoč ljudi je napolnilo avditorij SND, ki so pazno sledili govorom številnih govornikov. Mr. Slapnik je oder lepo dekoriral, narod je bil dobro razpoložen, govorniki dobri in atmosfera demokratska.
Predsedatelj shoda je bil Mr. John L. Mihelich, ki je kmalu po osmih zvečer odprl shod, pozdravil navzoče občinstvo in se iskreno zahvalil narodu za tako številno udeležbo. Predstavil je najprej sodnika David Hertza, ki kandidira za zopetno izvoli-tev. Potem je bil predstavljen Stephen M. Young, ki kandidira za kongresnika at-large in ki je vedno zvest zagovornik Roose-Veltovih idej. Potem je bil predstavljen Herbert Duffy, generalni državni pravdnik države Ohio.
V tem pa prideta v dvorano Charles Sawyer, demokratski kandidat za governerja in naš stari znanec-in prijatelj, Ray T. Miller. Narod je priredil obema živahno ovacijo in burno pozdravljal našega bodočega go-vernorja in našega načelnika demokratov v Cuyahoga okraju.
Prvi je govoril Ray T. Miller, ki je imel ognjevit govor, v katerem je apeliral na narod, da voli za vso demokratsko listo. Mr. Miller je povedal, kako se zopet srečnega počuti, da je zopet med svojimi prijatelji Slovenci.
Mr. Miller je nato predstavil Charles Sawyerja, ki se je izrazil, da se čuti srečnega, ko vidi pred seboj tako lepo udeležbo slovenskega naroda, od katerega upa, da bo dobil vso podporo v torek pri volitvah. Vse skupaj nas je povabil naj pridemo v Columbus, ko bo ustoličen gover-nerjem.
Mr. Sawyer je predstavil Vic Donaheya ml. sina senatorja Do-naheya bivšega trikratnega governerja države Ohio, ki je tudi apeliral na prisotne, da pomagajo izvoliti demokratski tiket prihodnji torek.
cal telefionično iz Bellaire, O. in ga prosil, da ga pred narodom oprosti, ker se ne more udeležiti shoda.
Sodnik Lausche je v globoko zamišljenem govoru kazal na reakcijo, ki si prizadeva na vse načine, da bi porazila demokratske kandidate, hoteč s tem poraziti in onemogočiti nadaljni program predsednika Roosevelta. Sodnik Lausche je povedal, kako prosijo republikanci, naj se jih zopet izvoli v urade, da bo v deželo zopet prišlo veselje in bogastvo. Sko-ro 70 let so bili republikanci neprestano v uradu predsednika, pa niso v vseh 70 letih napravili toliko, kot je Roosevelt v petih letih — za preprostega človeka.
Potem je govoril Anton Veho-V3C, councilman 32. varde, ki je apeliral na volivce, naj volijo za demokratsko listo, ker to bo moralna podpora našemu velikemu predsedniku Rooseveltu.
Nato je spregovoril tudi John M. Novak, councilman 23. varde, ki je s ponosom poudarjal, da tako finih in odličnih kandidatov demokratska stranka v državi Ohio še ni imela, kot jih ima letos.
Predstavljen je bil tudi naš rojak Joe Poznik, ki se je zahvalil volivcem za lepo podporo v primarnih volitvah in je vesel, da mu je bila dana ta prilika, da se ljudem osebno zahvali.
Kot zadnji govornik na programu je bil državni poslanec Joseph Ogrin, ki je kandidat v ponovno izvolitev. Mr. Ogrin je priporočal v izvolitev vse demokratske kandidate, ker le tako bo možno stvoriti dobro vlado, ki bo skrbela za dobrobit ohij-ekega naroda.
Zatem se je Mr. Mihelich zahvalil občinstvu za vzoren red in vsem skupaj voščil lahko noč. — Res, bil je zelo lep in vzoren politični shod in ponosni smo na naše državljanke in državljane, ki so se odzvali v tako lepem številu. To je znamenje, da se zavedajo velike moči, ki jo imajo v svoji glasovnici.
-c-
Ker je bil senator Bulkley zadržan izven mesta, je govoril mesto njega Francis B. Cava-naugh, pomožni distriktni odvetnik.
Zatem je Mr. Mihelich predstavil senatorja Wm. M. Boyda, našega brata Hrvata, ki je žel topel aplavz. Mr. Boyd je povedal, kako naš župan Burton agi-tira okrog, da bi se porazilo demokratske kandidate, na drugi strani pa berači v Washingtonu za vladno pomoč mestu. Mr. Boyd je apeliral na narod, da izvolimo letos demokratskega governerja, drugo leto pa demokratskega župana v mestu Cleve-landu in ta naj bo naš odlični Slovenec — Frank J. Lausche. Burno odobravanje.
Mr. Mihelich je zatem predstavil našega rojaka Ralph Butalo, ki je v krepkem govoru prosil državljane, naj volijo za demokratsko listo. Mr. Butala je omenil. kako da je po dolgem času 23. varda edina za izvolitev vseh demokratskih kandidatov, kot že dolgo poprej ne.
Nato je pa predsedatelj predstavil v slovenščini našega sodnica Frank J. Lauscheta, katerega je avdijenca živahno in toplo pozdravljala. Sodnik Lausche je govoril v slovenščini in povedal, ga je senator Bulkley pokli
Zloraba imena
Philadelphia, 31. oktobra. — Predsednik Roosevelt je včeraj ostro protestiral glede zlorabe njegovega imena v kritični vo-livni kampanji v državi Penn-sylvaniji. Predsednikovo je ime je zlorabil sodnik Arthur James, ki je republikanski kandidat za governerja. James pridiga okoli, kakor bi imel indirektno podporo predsednika in da ima demokratski kandidat za governerja Earle "preumazane roke" od politike, da bi mogel predsednika zastopati." Proti tej frazi je predsednik protestiral.
Neprevidni Taft*
V	državi Ohio je še vedno kakih 500 takozvanih Townsend klubov, ki imajo skoro 50,000 članstva, in katerih zahteva je, da se plača slehernemu, ki doseže 60. leto starosti pp $200.00 na mesec. Včeraj so republikanskega kandidata za senatorja Robt. Tafta vprašali, kaj misli o Town-send klubu, in se je izjavil, da tozadevno še ni premišljeval in da sploh ne ve, kaj bi rekel. S tem si je odžrl najmanj 50,000 glasov.
Zadušnica
V	sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Joseph Sterle. Sorodniki in tprijatelji so vabljeni.
Tekom debate
Te dni sta, imela milijonar Rob. Taft, ki je republikanski kandidat za zveznega senatorja države Ohio, in sedanji zvezni senator Robert J. Bulkley javno debato. Senator Bulkley je očital Taftu kako silno visoke svo-te je zapravil za volivno kampanjo. Rekel je, da je bil prisiljen v to, ker so mu mnogi republikanci ovirali delovanje, nakar ga je demokrat Btdkley vprašal, če ga republikanci ne poznajo. Taft je na to začel govoriti o težkih stotisiočakih, katere je zapravil demokrat Martin Davey, pa je bil kljub temu poražen. "In tako bo tudi z vami, Mr. Taft," se je nekdo oglasil v dvorani. -o-
Sawyer trdi, da bo znašala večina 150,000 glasov
Charles Sawyer, demokratski kandidat za governerja države Ohio, je včeraj prerokoval, da bo znašala njegova večina v državi Ohio do 150,000 glasov.
Borba ki se vodi med Sawyer-jem in Brickerjem, postaja vsak dain ostrejša in bolj značilna. Opaziti pa je, da so zborovanja Sawyerja bolj številno obiskana kot pa shodi, katere prireja republikanec Bricker: Še pred enim tednom je republikanec Bricker prerokoval, da bo zmagal v Cuyahoga county s 25,000 glasovi, včeraj je pa priznal, da je Cuyahoga okraj za njega popolnoma izgubljen. Tekom nedelje in pondeljka je imel Sawyer šestnajst političnih zborovanj, katerih se je udeležilo skoro 50,000 državljanov.
-o-
Ramon Franco, brat poveljnika, ubit v aeroplanu
Burgos, Španija, 31. oktobra. Podpolkovnik Ramon Franco, star 42 let, brat vrhovnega poveljnika nacionalistične armade v Španiji, je bil ubit v zrakoplov-ni nesreči blizu Mallorca otokov. Na Mallorca otokih imajo nacionalisti svoj glavni pristan za vojaške zrakoplove. Obenem ž njim so bili ubiti trije drugi zrakoplovci nacionalistov. Pokojni Franco je bil eden najboljših zrakoplovcev na svetu. Leta 1926 je kot prvi zrakoplovec preplul pot iz Španije v Južno Ameriko. Zrako-plovni oddelek nacionalistov bo pokojnega Franca zelo pogrešal.
•-o-
Požar v Burton, O.
Zadnjo sredo je požar težko prizadel družino ''rojaka Joseph Adamiča, katerim je do tal pogorel hlev z vso živino vred. Bilo je 17 glav živine, na podu polno detelje in vse orodje, ki je bilo spravljeno tam. Zgorel je tudi silo. Reveži so ob vse, kar so si pridobili v zadnjih 20 letih trdega dela. Rešili so si samo hišo in svoje golo življenje. Goreti je začelo ob štirih zjutraj.
Sestanek
Danes zvečer ob sedmih se vrši sestanek veseličnega odbora mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Sestanek se vrši na 15819 Arcade Ave. Bodite vsi navzoči!
Res lep koncert
V nedeljo večer nas je prijetno presenetil pevski zbor "Zvon," ki je priredil koncert v SND na 80. cesti. Pevovodja, g. Ivan Zorman, je bil izbral za ta koncert zelo posrečeno variacijo na-nodnih in umetnih pesmi in skladb, katere je pel Zvon z res pravo dovršenostjo. Nekatere so bile težke kot na primer "Tam, kjer pisana so polja' ' od D. Bučarja, a jo je zbor z sigurnostjo pel. Pel je mešan zbor, moški in ženski, v duetu Josephine Sever in Mary Grozdanič, ki sta kaj ljubko zapeli ter dve soli, Silvester Paulin, ki je pel "Dekle na vrtu" in še eno na zahtevo, ter Mrs. Agnes Žagar, ki je zapela "Brezi," Zormanovo krasno delo in ono večno lepo "Popotnik pridem čez goro." Tako o Mr. Pau-linu kot o Mrs. Žagar se mora reči, da sc bili njiju glasovi čisti in so prišli do izraza v vsej veličini. Silvester Paulin nastopa šele zadnje čase v solih in se mu mora priznati, da si je glas že fino izgladil in vedno bolj pridobiva na popolnosti. Mrs. Žagar je pa že naša stara znanka na odru in se nam kar vselej bolj do-pade. Zdi se nam celo, da ima vedno krepkejši in izrazitejši sopran.
Zbor Zvon je fin zbor, zlasti se odlikuje s svojimi mogočnimi basi. Prav lep večer ste nam dali, fantje in dekleta, v nedeljo, čast vam kot g. pevovodji. Dvorana je bila napolnjena občinstva.
, . -o--Ž- ■
Barantanje o češki
Rim, 31. oktobra. Nemški minister za zunanje zadeve vor. Ribbentrop je včeraj zapustil Rim, kjer se je dva.dni posvetoval z laškim zunanjim ministrom glede nadaljnega razkosanja Češke, zlasti pa glede zahtev, ki jih stavi Ogrska napram češki. Oba državnika sta se sporazumela, da bosta nastopila kot posredovalca med Ogri in med Čehi. Iz Prage kot iz Budimpešte se poroča, da je ena kot druga vlada zadovoljna s takim posredovanjem. Kdaj se bo začelo ni znano. Obenem se naznanja, da je čehoslovaška vlada odpovedala prvotni dekret, glasom katerega je bilo v Čehoslovaški prepovedano čitati nemške na-cijske časopise, češka je sedaj preplavljena ž njimi.
—;-o-
Fanatični Bricker
Republikanski governerski kandidat Bricker hodi te dni po farmarskih naselbinah centralne Ohio in straši farmarje, da če bo Sawyer izvoljen, da dobi država Ohio komunistično vlado. S tem bo Bricker dobil seveda precej glasov, kajti farmarji že sedaj strašijo svoje otroke, če ne bodo pridni, da jih bo "John L. Lewis" vzel, toda temu nasproti deluje American Federation of Labor, ki povsod potom svojih govornikov trdi, da je Sawyer pravi prijatelj delavca in farmarja, dočim Bricker zločinsko izrablja delavsko ime v svoje nečedne namene.
Irski poslanik
V nekaj dnevih pride v Cleveland Mr. Robert Brenna, nov,i irski poslanik Irske svobodne države, ki je prideljen kot zastop nik diplomatskemu zboru \
Kapitalizem je danes na križpotju. Ali bo nadaljeval, ali bo vlada začela z javnimi deli
jenje starih podjetij in za ustvarjanje novih. Toda danes je želja po vložitvi novega kapitala v nova podjetja tako malenkostna, da je prišlo do usodepol-nega vprašanja: Ali naj kapital še nadalje ustvarja nova podjetja ali naj se tako ustvarjanje prepusti državi? Od vloženega kapitala j(? danes pričakovati tako malo profita, da ni dovolj privatnega kapitala na razpolago."
Russell Weisman, znani ameriški ekonomist, ki piše članke o financah v največjih časopisih, še je izjavil, da se bodo Zedinje-ne države morale v kratkem odločiti ali nadaljuje kapitalizem svojo pot kot doslej, ali pa pridejo vse javne zadeve pod vladno kontrolo, kar ni drugega kot fašizem.
Weisman je citiral znani Lin-colnov izrek, ko je slavni predsednik povedal, da ne more živeti polovico ljudi pod privatno kontrolo, polovico pa pod vladno kontrolo. In sedaj je čas, da pride do spremembe.
"Kapitalizem," nadaljuje Weisman, "je sistem, ki ustvarja nov kapital, ki se rabi za razšir- že branimo."
-o---
Senator Donahey je za absolutno edinost med demokrati. Demokratska stranka mora zmagati
"Naloga prihodnjega kongresa bo o tem temeljito razmišljati, ker sicer bo ekonomski položaj Zed. držav začel razpadati, ali pa bo morala vlada nastopiti in tedaj dobimo fašizem, kakor se ga
Columbus, Ohio, 31. oktobra. Sem je dospel drugi zvezni senator države Ohio Vic Donahey, ki je bil svoječasno trikrat izvoljen governerjem države Ohio, in je izjavil, da mora dekokratska stranka letos v državi Ohio na vsak način zmagati.
Senator Donahey je izjavil usodepolne besede, rekoč, da sedanji governer Davey nikakor ni več demokrat, ker se je sam izključil iz stranke, ko se je zvezal z republikanci in jim ponujal demokratske glasove.
Senator Donahey je potom državnega demokratskega ekseku-tivnega odbora razposlal volivcem države Ohio posebno pismo, v katerem navaja vzroke svojega nastopa. V pismu pravi, da je prvič v svojem življenju naslovil pismo na vse demokrate države Ohio.
Pismo se deloma glasi: Leta 1934 sem jaz bil kandidat za zveznega senatorja države Ohio, Martin L. Davey je pa kandidiral za governerja. Oba sva bila nominirana. Pozneje se je zbral eksekutivni odbor demokratske
stranke in neuspešni demokratski kandidati so vsi čestitali uspešnim k zmagi.
In leta 1936 je bil Davey ponovno izvoljen governerjem, dočim so mene izvolili senatorjem. Toda letos v avgustu je bil Davey poražen pri primarnih volitvah. Ali je Davey gentlemansko sprejel poraz? Nikakor ne!
Držal se je ves čas od primarnih volitev proč od demokratske stranke in zagrozil je državnim uslužbencem, da če bodo glasovali za Sawyerja, da zgubijo službo. Smešno! Ali je Davey diktator države Ohio?
Vsi državni uslužbenci so popolnoma varni. Davey je brez vsake moči. Gotovo pa je, da kdor bo držal ž njim, bo gotovo zgubil delo, kajti narod je odvzel Daveyu pravice do nadaljnega poslovanja.
"Kadar governer misli, da je več kot stranka, tedaj je tiran in čas je, da se ga vrže iz urada in pozabi nanj. Volite Sawyerja, Bulkleya, volite za čisto vlado in ne pozabite idealov Roosevelta.
Splošni protesti po Ameriki, ker se je ponoči dozdevno strasllo ljudi, da je sovražnik napadel Ameriko in začel moriti
Washingtonu. Mr. Brennan bo kot časten gost ob priliki velike narodne slavnosti Ircev; ki .jo priredijo ob otvoritvi Irskega kulturnega vrta.
New York, 31. oktobra. V noči med nedeljo in pondelj-kom je neka radio družba potom radio aparatov preveč idealistično vprizorila radio opis napada sovražne armade iz planeta Marsa, kar je prestrašilo milijone Amerikancev po Ameriki.
Po mnogih mestih je nastala panika, ljudje so začeli bežati iz hiš, napadene so bile policijske postaje, kjer so ljudje iskali zavetja in grozili, da se bodo pritožili na kongres, ki naj v bodoče prepove enaka radio izvajanja.
Tudi v Clevelandu ni bilo nič boljše. Stotine ljudi je planilo iz postelj, klicali so uredništva časopisov, policijske postaje, sodnijo, radio postaje, sploh vsakogar, o katerem so mislili, da jim pojasni vso zadevo.
Ljudje so klicali trgovine, če imajo plinove maske v zalogi, zahtevali so od policije, da po-gasnejo luči na ulicah. Stotine ljudi je begalo po ulicah in je prišlo do številnih nesreč.
Tisočerim je prišlo slabo, drugi so padli v omedlevico, tretji so hiteli v cerkve k molitvi, četrti so klicali po telefonu svoje sorodnike v oddaljenih mestih, hoteč dognati, ako so še pri življenju.
Seveda je bil ves radio program navadna igra. Toda igra je omamila tisoče ljudi. Potom radio so naznanovali: "Pri Grovers Mills, N. J., je padel na zemljo ogromen meteor. . . . Ne, ne, ni meteor, pač pa zrakoplov iz Marsa. . . . Tisoče ljudi ubitih.
"Država New Jersey je preplavljena s strupenimi plini. Vojaštvo Zedinjenih držav je mobilizirano. Sovražnik iz zrakoplovov ubija po vsej deželi."
Pričakuje se, da bo radio družba, ki je spravila omenjeno skico potom zraka med ljudi, tožena od tisoče prestrašenih ljudi. Stotine in stotine ljudi po vseh raznih državah je dobilo poškodbe v divji paniki, ki je nastala.
LOUIS DRASLER JE ODLOČEN DEMOKRAT
Že dolgo se namiguje, da je ukazal governer Davey držav-^ nim uslužbencem, da ne smejo delovati za izvolitev Charles Sawyerja. Baje se je governer Davey zvezal z republikancem Brickerjem. Mr. Sawyer to celo javno pripoveduje in dokazuje. Včeraj je prišlo pa v javnost celo to, da je governer Davey ukazal vsem dvanajstim inženirjem, ki so zaposleni pri državnem cestnem oddelku, da ne smejo delovati za izvolitev Sawyerja. Med temi inženirji je tudi naš rojak, naš odlični inženir Louis Drašler.
Kolikor je znanega dozdaj, se je deset izmed teh dvanajstih inženirjev uprlo gov. Daveyu, med temi tudi Mr. Drašler, ki so izjavili, da hočejo ostati še naprej demokrati in da bodo delovali za izvolitev demokratskega kandidata za governerja, pa če radi tega tudi izgube svojo službo.
Mr. Drašler je včeraj povedal časnikarskim poročevalcem, da mu je governer Davey ukazal, naj deluje za izvolitev republikanca Brickerja.
"Ako delujem za izvolitev demokrata Sawyerja, ne delam nič napačnega," je rekel Mr. Drašler. "Če bi bil republikanec, bi delal za republikansko stranko, če me bo governer Davey radi tega spodil iz službe, naj me, sam pa ne bom re-signiral," je odločno izjavil Mr. Drašler. "Kot pravi demokrat, ki verujem v demokratske principe, bom delal za izvolitev demokratskih kandidatov. Pri meni šteje stranka kot taka in ne ena posamezna oseba."
Tako se govori, Lojze!
Včeraj je bilo vseh teh deset državnih inženirjev poklicanih v Columbus k governerju. Šli so tje v trdnem prepričanju, da bodo bacnjeni iz službe. Pa čudo prečudno, nič se jim ni zgodilo — začasno. Videlo se bo, kaj se bo zgodilo- ž njimi po volitvah. -o--
V slučaju nesreče
Odvetniška zbornica v Clevelandu svari vse one, ki so na ulici zadeti od avtomobilov ali uličnih kar, naj se nikar ne prena-glijo in izročijo svojo zadevo prvemu odvetniku, ki se začne vsiljevati. Ako to storite, boste v največ slučajih brez vsake odškodnine, ker jo bo vam nepoznani odvetnik pogoltnil. Pokličite odvetnika, katerega dobro poznate in nikar se ne pobotajte takoj, pravi odvetniška zbornica, ker v prvih dnevih itak ne veste, kako hude poškodbe ste dobili. Glejte za sebe, ne za žepe nepoštenih odvetnikov.
Nove hiše
Mestni stavbinski urad je letos do 15. oktobra izdal 318 per-mitov za zgradnjo novih hiš. Lansko leto v istem času je bilo dovoljenih le 211 enakih permi-tov. To so vse privatne hiše, katere gradijo, dasi jih je tudi zvezna vlada precej zgradila. Vrednost novih hiš v letošnjem letu znaša $680,000, dočim je lanska vrednost znašala samo $343,000. Za prihodnjo sezono se obeta še mnogo boljše delo glasom načrtov, ki so bili vloženi za nove hiše v mestnem uradu.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 1, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «350. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 lor 8 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._
No. 256, Tues., Nov. 1, 1938
BESEDA IZ NARODA
— M
Izčrpek češke opere "Hubička" (Poljub)
Nemčija ustvarja imperij.
Evropa se še vedno nahaja v sredi mogočne revolucije, ki je doslej že razbila dosedanji politični sistem, moralne vrednosti in meje, ki so bile določene na versaillski mirovni konferenci. Krči te revolucije še vedno pretresajo evropski kontinent, toda iz vseh ruševin in kaosa prihaja en gotov in neoporočen faktor: Nemčija se radi te revolucije ni dvignila samo do velesile, pač pa svetovne vodilne sile, do vodilnega imperija ne samo v Evropi, pač pa po celem svetu.
Nemčija ustvarja te dni svoje lastno novo cesarstvo. Ne samo, kar obsega danes, pač pa je Nemčija že indirektna gospodarica vse centralne in vzhodne Evrope, skratka brez Nemčije se danes v Evropi ne sme ničesar zgoditi. Nemčija je danes v stanu zaustaviti vsak narod, ki bi kaj nameraval, kar ne bi bilo po volji Hitlerju. To so gola dejstva.
Takozvani "Monakovski mir" je značilen predvsem v temrker je bila na konferenci v Monakovem ustvarjena nemška hegemonija, to je nadvlada Nemcev nad vsemi drugi narodi Evrope. Anglija danes ni več zmožna biti posredovalka v mednarodnih sporih, ako Hitler tega ne dovoli, do-čim je Francija brez vsake besede. Enako Anglija kot Francija to dobro čuti, in ker sta obe državi brez vsake pomoči, morati seveda molčati. Brez Nemčije se danes noben narod ne more premakniti.
Berc'ntesgaden, Godesberg, Monakovo, to so ogromni stebri, kjer si je Francija razbila glavo in leži nezavestna ob cesti, dočim je Anglija zgubila sleherni vpliv na evropskem kontinentu. Nikdar več se ne bo Nemčija posvetovala z Anglijo kaj naj naredi. Nikdar več ne bo Anglija posredovala. Hitler je že pred ledni izključil Francijo kot Anglijo, da bi posredovali glede nadaljne delitve Čehoslovaške glede poljskih in madžarskih zahtev. Vse to bo v bodoče Hitler sam uredil in ne bo nikdar trpel vmešavanja od koga drugega.
Anglija v bodoče ne bo imela drugega dela kot oborože-vati se do skrajnosti, da bo v slučaju morebitnega napada vsaj za silo pripravljena odbiti napade. Nemčija se bo štela v bodočnosti kot svetovna sila, ki ima enako moč kot Anglija, Francija in Zedinjene države skupaj.
Hitlerja je vzelo štiri leta, da je Nemce tako zedinil, da jih ne more nihče več razkosati. Nemec je bil v Hitlerjevi šoli, kjer se je poudarjalo, da le neirfška doktrina je zmožna preživeti se. To se je zgodilo pod diktatorstvom, ko je moral vsak upor napram Hitlerju zginiti. Obenem je Hitler učil svoj narod, da je to prava demokracija, ako zna narod skrbeti sam za sebe in se ne naslanja na druge za pomoč.
Nadalje je Hitler tako reorganiziral nemško armado, da iuti pred svetovno vojno ni bila tako mogočna kot je danes. Poleg tega nemški vojak slepo posluša svoje poveljnike, ki mu vedno stavijo pred oči. da le skrajna disciplina more priboriti Nemčiji prvo mesto na svetu. Po Evropi je znana moč nemške armade, Angleži kot Francozi so to dobro vedeli, zato so tako hitro poslali svoje zastopnike v Monakovo in se poklonili Hitlerju.	__
Hitler si je tudi dobro zapomnil zgodovino Hohenzol-lerncev in Habsburgov, ki so neprestano grozili z vojno, končno so bili pa vsi skupaj poraženi. Hitler je znal ustvariti moralno silo za armado. Danes vse preostale države v Evropi hitijo, da orientirajo svojo politiko po nemškem vzorcu. Ni je države v Evropi, kamor bi se mogle obrniti centralne in vzhodne države, kot do Nemčije.
Ne bo dolgo, ko bo Turčija, Ogrska, Pojska, Jugoslavija, Grška, Romunska, Bolgarija in ostale male državice sprejemale povelja iz Berlina. Vse te države bodo prišle v tako gospodarsko odvisnost od Nemčije, da takoj propadejo, ako jim Hitler odkloni svojo moč.
Prihodnja zahteva Nemcev bo vrnitev nemških kolonij. Anglija in Francija sta že pripravljeni dovoliti vse, kar bo Hitler zahteval. Kot gospodar vse Evrope, se bo Nemčija silno dvignila in dobila sijajno bodočnost, dočim bodo ostali narodi odneseni v grob in v večno pozabljenje.
I. dejanje
Vroničina teta Martinka je vsa razburjena, ker vidi od daleč prihajati proti hiši snubce v osebi bivšega Vroničinega fanta Luka (sedaj vdovca) in nečaka Toma. Za njima gredo radovedni sosedje in sosede. Na njene klice prihitita Vronica in oče Traven. Deklica je vesela novice, toda ne tako čmerikavi očka, ki ni nič kaj zadovoljen, da bi se Luka in Vronica kdaj vzela. Vseeno hitijo vsi hitro pospravljat po sobi, nakar se Vronica po starem narodnem običaju skrije pred snubači ,oče pa sam slovesno pričakuje prišle-ce.
Prideta Luka in Tomo z radovednimi sosedi za petami. Razvije se daljši razgovor o tem in onem in seveda preidejo tudi na namen obiska — da bi namreč Luka rad zaprosil za Vroničino roko. Traven sicer privoli, toda nekako nerad. Na zahtevo Luke in sosedov, zakaj — jim pove, da sta oba namreč trmasta in svojeglava, da bi bila kdaj srečen zakonski par. Luki in sosedom je to seveda v zabavo in se smejejo, češ, saj sta vendar kakor ustvarjena drug za drugega. Očetu Travnu se muzajo in ga imajo za staro-kopitneža.
Starejšina Tomo privede Vronico in mladi par se topi v radosti od prevelike sreče. Kot bi trenil pa pahne Vronica Luko od sebe. Hotel jo je poljubiti, ona pa se je temu uprla, češ, da sedaj ni čas in prostor za to. Sledi splošna osuplost in radovedna veselost sosedov. Prisothbs:t;';duha stare j šine Toma pa reši dvojico iz vroče kaše s tem, da napije na njiju srečo in zdravje ter svetuje ostalim, da puste mlada človeka sama, da se pobotata. Med tem naroči Vronica nekaj šepetaj e Martinki in Barbki, nakar z ostalimi odideta.
In res, čim sta sama, pozabita Vronica in Luka prepir. Vronica zagotavlja Luko, da bo vedno čislala spomin njegove pokojne žene in skrbela za njeno dete, kot bi bilo njeno. V tem prineseta Martinka in Vronica zibelko z otrokom ter jo postavita sredi izbe. Luka
tem, kar uganja Luka na vasi. V pijanosti se je sklenil maščevati in je najel godbenike, da igrajo ter dobil nekaj deklet in sedaj se bližajo vsi skupaj Travnovi hiši. Hrušč zdrami Vronico, ki je vsa iz sebe, videvši kaj uganja Luka. In medtem, ko ga Barbka na-
Lepa prireditev mladine
Cleveland (Collinwood), O. — Hallowe'en party je za nami. V imenu pevskih zborov Ilirija Jr. in Hi se želim na tem mestu vsem in vsakemu posebej prav prisrčno zahvaliti za vse, v čemerkoli ste pripomogli, da je bil uspeh tega partya tako velik. Ne mislim na finančni uspeh, kajti na us-speh finance se sedaj ni gledalo, ker je bilo vse prosto. V
podi iz pozorišča, si poveže	.	, .
Vronica culo ter vsa žalostna I mislih	mor^
in obupana zapusti očetovo hišo.
II. dejanje
Temna noč v gozdu. Skupina tihotapcev se previdno pomika in plazi med drevjem in skalami. Pride Luka, ki je ves obupan nad tem, kar je storil. Sedaj uvideva, kako blag. in svet je bil Vroničin namen. Nikdar ne more pričakovati, da bi mu odpustila. V tem premišljevanju ga najde Tomo, ki je ves v strahu, da bi si v obupanosti Luka ne storil kaj žalega. Sedaj je potola-žen in skupno ukrepata, na kak način prepričata Vronico, kako hudo je Luki ker jo je tako osramotil. Matevž, vodja tihotapcev, ki je vsemu njunemu razgovoru prisluškoval, se ob njiju odhodu veselo za-krohota, češ, da bi rad videl, kako se bo Luka spokoril. V tem se tihotapska družba pomakne naprej in prideta Martinka in Vronica. Vronice je silno strah v temnem gozdu. Martinka pa jo kara, zakaj je prišla z njo, če je tako boječa. Na oddani signal se pojavi Matevž, ki odda Martinki .tihotapsko blago. Vidi, kako je Vronici hudo po Luki in odide ves vesel, da mu bo lahko
Xaj pravile!
"Mi v naši ameriški demokraciji nikakor ne moremo postati pesimistični in mirno požreti uspeh za uspehom, ki ga žanjejo evropski diktatorji nad demokracijo. Starodavna resnica je, da demokracija in diktatorstvo ne moreta živeti dolgo drug poleg drugega. človeško naravo šo vedno prevladuje ideja pravice. In ta čut pravico ,ki je trenutno zamrl, bo končno vzplamtel in postavil zavržsnega človeka zopet na njegovo pravo mesto na svetu." — ifaig Anlian.
» * •
Ali nismo lahko srečni in zadovoljni, ker živimo v Zedinjenih državah, kjer kupujemo muzikalne instrumente' in radio aparate namesto plinovih mask kot to delajo danes v Evropi? V Evropi danes sleherni z največjo hitrostjo naročuje vojno opremo. Tu v Ameriki se je pa prodaja glasbenih inštrumentov tekom zadnjih dveh let zvišala za 75 odstotkov. Malo sicer v ušesa bode, kadar začnejo ti inštrumenti piskati, toda umrl rad tega še nihče ni." — Jack Fulton.
peh, kateri pri teh pevskih zborih šteje več kot finančni.
To, kar sedaj matere oziroma starši žrtvujejo za to mladino, se bo prav gotovo obilno obrestovalo. Prepričana sem, da se bo. Kakor vam je ta mladina, ta mlada dekleta in fantje, že sedaj hvaležna za vse to, toliko bolj bodo znali ceniti te vaše žrtve v poznejših letih, ko bodo že dorasli. Zato pa čast ter zahvala materam, ker so se za ta party tako številno odzvale ter darovale. Naj le nekaj omenim, ker vsega mi ni mogoče, ker mi niso vsa imena znana, da bi vas mogla vse z imeni navesti. Vedite pa vse in vsaka, da gre vsa zahvala ter priznanje vam, drage matere. Dokler boste ve tako številno stale za tem pevskim zborom, se ni bati, da bi kar vidno ne napredoval. Zato pa še enkrat: čast ter zahvala vam.
Zahvalo naj prejme tudi naša častita duhovščina: msgr. V. Hribar, Rev. J. Celesnik in Rev. F. Baraga za njih poset. Zahvala vsem materam in ravno tako dekletom, ki so delale in dekletom, ki so vse popoldne okraševale dvorano.
V čast mi je sporočiti, da so te naše požrtvovalne mate-
sporočil veselo novico, da se j re prinesle skupaj nič manj tudi ona kesa, čeravno tega ne | kot 14 tort. Pa to so bile res prizna. Sledi zabavna scena s prave torte, da jih je bilo ve
stražnikom, katerega pretkana Martinka tako zmede s svojimi hruškami, s katerimi pokrije utihotapljeno blago v jerbasu, da revež celo hrušek kupi, mesto da bi ju prijel in odvedel v temnico. Stvar seveda ni tako zabavna za Vronico, ki se vsa trese že ob sami misli, da bi morala v ječo. Ponovno ji Martinka prigovarja, ' naj se lepo pobota z Luko, toda dekle noče o tem nič slišati.
2. scena
Pred Martinkovo kočo. Na pozorišče prihiti Barbka, ki tudi išče Vronice. Rada bi j) povedala veselo novico, katero ji je sporočil Matevž, da se Luka silno kesa svojega deja
j KJ puoiavittt o x v-vii — ~	. . j
je ginjen nad toliko plemeni- nja in da jo pride prosit odpu-tostjo srca, toda prigovarja ščanja. Toda vse njeno kli-Vronici naj pusti pri miru po- canje in trkanje je zaman. V ko j no ter se rajši veseli seda-; koči ni očividno nikogar. Barb-njosti. Zopet se ji približa,1 ka sklene počakati. V tem za-hoteč jo poljubiti, toda z is- čuje žvrgolenje skrjancka, ka-tim uspehom kot prvič. Vna- teremu zapoje veselo jutranjo me se prepir, katerega zaklju-' pesmico. Tedaj pa pridejo ze či prihod očeta Travna s svo-|Luka, Tomo, Matevž in drugi jo- "Kot sem dejal, tako je'vaščani. Tomo pojasni navzo-j)rišlo »	| čim, da se Luka kesa in da naj
V zadnjem poiskusu zaprosi bodo oni priče pred Vronico, Luka še enkrat Vronico, naj čemur Luka vestno pritrjuje, ga poljubi in ko še tedaj ne Oče pa je ves nataknjen in uspe jo ves srdit odkuri proti | tarna, kdaj bo že vendar mir v vaški krčmi. Vronici je hudo, njegovi hiši. Najprvo so mu sama ne ve kaj naj stori. Spo-, brenkali in plesali pred hiso, minja se onih krasnih dni, ko potem mu je usla hci in nato sta se ljubila v mesečini - se je moral vso noč ukvarjati onih sladkih poljubov! Goto- z Lukovim malčkom, ki je krivo jih tudi on še ni pozabil in čal in jokal v zibki. Le vza-jo vzlic vsemu še vedno ljubi, me naj Luka Vronico da bo Iz zatopljenosti jo zdrami vendar enkrat konec te babi-teta Martinka, ki je srečala Ionske zmede!	.
jeznega Luko in svari Vronico,! Vrneta se Vronica m Mai-da se ne bo iz tega skuhalo tinka. Prva je nepopisno ve-nič dobrega. Pove ji tudi, da sela, ko uzre Luko. Spozna
selje pogledati. To niso bili oni mali ameriški keksi, to so bile tako velike torte kot sta-rokrajske pogače. Ako pride-nemo k temu še par jerbasov krofov ter ono torto, ki je merila na vogale do enega metra ,in pa še prištejemo 20 ducatov drugih malih keksov, potem lahko vsak vidi, kaj so matere darovale za mladino, ki je pri pevskem zboru Ilirija. Meni je v veliko čast, da imam priliko tem dobrim materam izreči zahvalo, katero v obilni meri zaslužijo.
Zahvala tudi za vse drugo, kar se je v kuhinji rabilo. Hvala tudi za vse podarjene nagrade, katerih je bilo deset.
Končno hvala naši mladini, katera se je tako številno udeležila tega partya in pa ker so prišli 90% oblečeni v kostume, da je bil party res nekaj zanimivega in za mladino
koristnega.
Še enkrat: Bog plačaj vsem skupaj ter vsakemu posebej. Bog živi naše zavedne slovenske matere in pa naše pevce ter pevke pri Iliriji!
Margit.
IZ PRIMORJR
—Dve smrtni žrtvi avta. — II. Bistrica," septembra 1938.— V začetku septembra je tovorni avtomobil, last Girka iz Male Bukovice, pokopal pod seboj 8 delavcev. Vozili »o obdelan les po vojaški cesti na Gomanc. Na nekem mestu blizu Gomanca pa se je cestišče
pod-
udrlo pod težo tovora,
nič dobrega Fove ji tuai, ua seia, u«>- -----------porni zid je popustil m se P
bi dobUa rada kako pogumno da jo je končno le imel rad in	drl na zunanji strani ceste. To-dekle da bi ji pomagalo pri ga hoče poljubiti. V ponovno	vorni avto je zdrsnil pod zid. tihotapskem poslu. Biti mora razburjenje in razočaranje, pa taka, ki je ni strah noči niti jo Luka porine od sebe Po vetra in mraza. Vronica ne daljšem pregovarjanju, kdo je pozna nobene take in Martin- bil bolj v pravem, on ali ona	talih 6 pa je dobilo težje pota odido malo dovoljena od se končno v veliko veselje vseh	škodbe. Vsi P^Tž^ „je češ, da so današnja de- navzočih iskreno poljubita!	macini. Pogreb obehzrteNJc
k leta vse take, kot iz voska. I	--o--bil v Trnovem ob velik, udele-
PoToč Lukovemu detetu ljub- -Trst. Zaradi mleka pome-	žbi ljudstva. En ponesrečenec
Na avtu in prikolici je bilo tudi 8 delavcev, od katerih sta dva našla smrt pod avtom, os-
Foioc LUKOVemtl ueieiu »JU" 1 -iiat.	, .; ,	• TZ	in
ke uspavanke Vronica tudi sa- š,nega z vodo je bilo prijav-	je bil doma »' ^Bta^cnie in
ma zaspi. Medtem pa prihiti ljenih oblastem 16 mlekaric s	se je sele pred kratkim poro,
Barbka, ki je vsa iz sebe nad Krasa in iz Istre.	čil.
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
(Nadaljevanje)
Clairwoods monthly meetings are well attended — maintaining an average of approximately 50 members to a meeting, and going as high as 100. The meetings are well-planned and interesting. May we, at this time, extend a very cordial invitation to any officer or member of S. D. Z. to attend any one of our meetings. You will be heartily welcomed.
Our yearly program includes an Annual Summer Outing for members and their friends only. This outing is not a money making proposition, but a means of promoting good will and friendliness among our members — an opportunity for our members to get together for an entire day of good fun.
Clairwoods Annual Dance has become a traditional success. May we step aside for a moment to thank all the S. D. Z. lodges, especially the English speaking clubs for their support at our dances. All profits from these dances have been used to good advantage, being maintained as an expense fund for sports and other social activities.
We close this report with the assurance to the S. D. Z. Organization, that Clairwoods will endeavor to continue going forward not only in membership but in promoting good will among all the S. D. Z. lodges.
Društvo št. 42. Priporoča samostojno glasilo, šteje 123 v odraslem in 169 v mladinskem oddelku. Imam polno moč v vseh ozirih.
Društvo št. 43. Napredovali smo za 15 članov, tako imamo sedaj 49 članov. Društvo želi konvenciji obilo uspeha.
Lodge No. 44 is combined — Geneva and Madison, and hold our regular meeting at Harpersville Town Hall at 7 o'clock every second Thursday of every month.
The juveniles have then meeting first, which is followed by the adult class in the same evening.
The juvenile lodge if planing basketball team for the girls, so they are holding a barn dance at Klause's farm, South River Road, Geneva, Ohio, on Saturday, October 1,1938.
Modern Crusaders No. 45. The Modern Crusaders, the largest of the English speaking lodges of the SDZ, during the last four years have gained ninety-one Adult members. This shows that they are, today, under the presidency of Stanley Ravnahrib, one of the most active and lively of fraternals, giving their members what they ask for and getting their cooperation in return.
The Crusaders have something throughout the year to keep the interest of their members. The winter months are occupied by bowling and basketball for the athletic minded, which William Vicic has so capably managed. In the last three Junior League Olympiads the Modern Crusaders have been three time winners. Dances, socials, card parties and other forms of entertainment for the socially inclined. The summer months are spent in different-diversion? such as track, hikes and outings. One meeting a year is held in the Slovene language.
Our chorus, Tne Modern Crusaders Glee Club, holds the undivided attention of all the Crusader active members and others as well. At present, under the chairmanship of Adolph Somrack, it has sixty members in its mixed chorus who attend regularly every week. The Glee Club has kept its expenses down to approximately $40.00 a month under the careful budgeting of our present secretary, Mrs. Josephine Glavic.
Not only were the officers concerned with the Modern Crusaders, but also with their Juveniles and those of No. 23. Taken under their wings, with the help of the Supreme Board, they have organized a club of juveniles we are well proud of.
Their meetings are lively, with Juvenile President Harvey Savage presiding. With the intellect of grownups, their desire is to know and understand the SDZ. They are well under way to win the class E sandlot baseball title of Cleveland. The SDZ Juvenile Fund being exhausted they are to continue with their activities of the past. That is the proper SDZ spirit. They have a gain of 13 members.
The present executive regime consists of:
Stanley Ravnahrib, President; Adolph Somrack, Vice-President; Josephine Glavic, Secretary; Hermine Cernelich, Recording Secretary; Albert Bradac. Treasurer. It has a staff of publicity reporters to which much credit must be given. They are Joe Vraneza, Hermine Cernelich, Bill Vicic and Stanley Ravnahrib.
Društvo št. 46. Napredujemo povoljno in imam povabilo na konvencijo, ker je bilo naše društvo ustanovljeno ob času 6. redne konvencije v Lorain, O. takorekoč dar konvenciji in prihodnji mesec 16 .oktobra bomo obhajali deseto obletnico obstanka imam nalogo od društva, da povabim delegacijo 9. redne konvencije na našo prireditev. Društvo žo!i konvenciji obilo uspeha. Report of Lodges No. 47 and 58. To the Delegates of the Ninth regular Convention: In behalf of the Magic City Juniors No. 47 and Ljubljana No. 58 cf Youngstown, I wish to the Delegation of the Ninth Regular Convention a most .mccessiul Convention worthy of the grand
organization SDZ.
Wo will endeavor in the future to double the membership oi the Magic City Juniors No. 47 and Ljubljana No 58 by the time of the next convention.
Društvo št. 48. Imamo polno moč.
Društvo št. 49. Napredovali smo za 22 članov v odrasli in ' članov v mladinski oddelek, želimo obilo uspeha.
Društvo št. 50.	_	,
Cenjeni gl. odbor in ostala delegacija! Naše društvo je du ustanovljeno 2. aprila 1929 z 12 člani. Dasi jd pri nas bolj slovenska naselbina, v takozvanem newburskem okrožju, pa s ^ se zelo odlikovali že leta 1934. in sicer smo pridobili 17 ela'W odrasli in 64 v mladinski oduelek. Radi tega smo dobili v zlato zboroval no kladivo, katero nam bo služIlo v čast se v pozi
Slh ^ Naše društvo šteje sedaj 111 v odraslem in 106 v mladinskem oddelku. S pomočjo gl. odbora smo organizirah tudi m ad' ^ oddelek, kateri izvrstno napreduje pod imenom SDZ B»2o^> V čast si štejemo, ker imamo od našega društva eno gl. odboinie
Helen Tomažič.
(Dalje na tretji strani)
AMERIŠKA DOMOVINA, N0V2MBER 1,
2
ZAPISNIK KONVENCIJE SDZ
«:i»:!»»t»»iittiini»»t»mmmmnn»»»»»»»»»
(Nadaljevanje z 2. strani)
Končno želi društvo Naš dom št. 50 SDZ delegaciji obilo plo-aonosnega uspeha za večjo in močnejšo Slovensko dobrodelno zvezo.
Eastern Star Lodge No. 51.
As the delegate of the Eastern Star Lodge No. 51, organized in 1929, I wish to extend in their behalf greetings to this Ninth Regular SDZ Cenvention Delegates.
The members of our lodge have been fairly active in the past nine years, in social and athletic events and membership campaigns. The outstanding point of interest that I uncovered the past two days was the fact that the Eastern Star lodge was on par or surpassed fifty-one lodges in members gained the past four years. This is speaking on a percentage basis. In 1934 we had 46 member enrolled and now we have a membership of eighty-one. We have almost doubled our membership in these four years. If we continue to make these gains until the next convention we will have an approximate membership total of 192.
I am also proud to say that three of our mebers are on the executive board of the Junior League. They are: Sophie Kozely, Frankie Yankovic and myself.
In track we must commend Rudy Gor j up.
Although we lack the funds necessary in promoting athletics or social events, we can safely say that we have kept up with all the other lodges in these promotions.
We are slowly but steadily getting to the point where we will bo rated right on top with the rest of the top-notch lodges of our
great organization.
We owe sports and social activities sponsored by the SDZ, Junior League all the credit in our membership gains. With the re-adoption of sports in 1936 by our organization, prospective members were more easily convinced to join the SDZ.
Društvo št. 53. Je bilo častno ustanovljeno po gl. uradu m častni straži. Kljub slabim razmeram smo napredovali za 39 članov v odrasli in 30 članov v mladinski oddelek, želimo konvenciji kar največ uspeha in bratske sloge v korist S. D. Z.
Društvo št. 55. Društvo obstoji iz prekmurskih Slovencev m povoljno napreduje. Bilo je v tej krizi tudi prizadeto. Zboruje v popolni slogi. Priporočljivo bi bilo, da bi se rojaki malo vec za njihovo prireditve zanimali, čestitamo zborovalcem 9. redne konvencije in želimo obilo uspeha. ■ Društvo mi je dalo polno moč.
Društvo št. 56. Pozdravlja delegacijo zeli obilo uspeha.
Modern Knights No. 57.
Chairman and Delegates:
Modern Knights No. 57 SDZ celebrated their sixth anniversary
May 14, 1938.	'	'	,
They have built up their treasury during the past year and
intend to get more members in the near future.
Modern Knights wish to thank the Supreme Board for all they have done and suggest that at this convention they give the younger Slovenes a chance on the Supreme Board.
Društvo št. 58. Poročilo priloženo s poročilom št. 47.
Društvo št. 59. Ustanovljeno je bilo 1935 s 14 tirni člani, danes šteje 98 članov v odraslem in 35 članov v mladinskemu oddelku. Glasujem po svoji uvidevnosti.	w
Društvo št. 60. Naše društvo je aktivno posebno med mladino, ker ni nam samo zato, da prodamo zavarovalnino, ampak hočemo da člane tudi zainteresiramo za našo Zvezo, tako da bo še vedno živela društvena zavest tudi še potem, ko nas ne bo več. Zato se posebno zanimamo ze mladino in jo skušamo z raznimi športi tudi obdržati pri Zvezi, želimo obilo uspeha 9. redni konvenciji.
Ambassadors No. 62.
I am representing the newest lodge of SDZ — the Ambassadors No. 62.	'
For the past three years there had been some talk going on about organizing an English speaking lodge in Garfield Heights, however, nothing ever came of it until this year when through the tireless efforts of Mrs. Helen Tomazic the Ambassadors were brought together.
Our first meeting took place at her home on March 27, 1938, and ten new members were present. All these people with the exception of one were enrolled into the Ambassadors Lodge by Mrs. Tomazic.
' At the second meeting there were sixteen members, and by June we had 27 members, entitling us to a delegate for this convention.
One thing that I believe is outstanding in the Ambassadors lodge is the fact that these young people are not all Slovenian — there are several different nationalities represented.
So far we have only sponsored social affairs such as outings and gatherings, so that the members have a chance to become better acquainted. Our first financial venture will be a dance on October 22 to which we invite all the Delegates. From the cooperation we have received thus far I have every reason to believe that this affair is going to be a great success.
Rapid growth of this group is assured due to the willingness of the members to cooperate and the interest shown in sports activities that we trust the SDZ will continue to sponsor.
Mary M. Frank, Delegate No. 62.
Odmor 15 minut.
Nadaljevanje seje.
Br. Peiiko predlaga, da se vzame poročila društev na znanje. Br. Vehovec podpira. Sprejeto.
Predsednik opomni, da če kdo želi banketno vstopnico jo še lahko dobi.
Br. Rudi Lokar poroča kot urednik angleškega glasila SDZ
Delegates of the 19th Regular SDZ Convention:
In response to a request that I submit a report of my work as the Editor of the SDZ News, I'shall give you a brief outline of the duties incident to the editorship, since I assumed that office nine months ago.
It is not my purpose to give you a detailed report of all the work that falls to this office, and I shall not encumber you with lengthy reports as to how many socials I attended and subsequently made reports of, how many letters I was obliged to answer, how many stories had to be subjected to the various forms of journal istic technique. Let it be sufficient to state that the work involves many hours of concentrated work and effort to effect a journal '•hat pleases the many readers in the best interests of the organiza tion.
(Dalie prihodnjič.)
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
anu;m»:»:i:i»iiii»ii»»»ii!in»sm«c
JOZw GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
.......................................................................
Ta pa je zgrabil za puško, jo dvignil k licu in kričal:
"Away — proč —! I at-mak — I atmak — streljal bom —!"
Zapomnil si je nekje in nekoč, da se pravi "atmak" po turško "streljati."
Jadrno so se umaknili pogumni možje.
Starejšina je še najdalje od-skočil. Z negotovim glasom je dejal:
Tale človek je znorel —! Ne razume nas! Kje je neki njegov tolmač? Da bi vsaj njega imeli —! Povedal bi mu, da se zaman upira." Pristopil sem.
"Oprosti, starejšina, da te motim v tvojem uradnem poslovanju! Če potrebuješ tolmača, ti lahko postrežem."
Pogledal je po meni in za-povedovalno dejal:
"Povej temule konjskemu tatu, da je moj ujetnik!"
"Konjskemu tatu —? Motiš se! Tale effendi ni nikak konjski tat!"
"Je! Moj prijatelj Nirwan je tako rekel."
"Jaz pa ti povem, da je tale effendi Inglis, da je eden najbogatejših mož v svoji domovini, lord je, kar pomeni najmanj toliko kakor pri vas paša s tremi konjskimi repovi. Tak človek ne krade konj. Več jih ima v svojem hlevu, nego jih šteje vsa Rugova."
S poudarkom, pa zelo vljudno sem govoril.
Mojo vljudnost pa si je starejšina razlagal po svoje. Mislil je, kdo ve kako da se ga bojim. Ošabno je vzravnal svojo sloko postavo, nasršil obrvi kar moč uradno, me zaničlji-vo in uničujoče pogledal in se zadri:
"Molči! Tu velja le to, kar jaz rečem! Tale Inglis je ukradel konja, zato je konjski tat. Kaznoval ga bom. Povej mu to!"
"Tega mu ne bom povedal."
"Ne —?" me je grdo gledal.
"Razžalil bi ga tako hudo, da bi mi nikdar več ne odpustil. Moj prijatelj je, nočem se mu zameriti."
"Tvoj prijatelj je —? Konjskega tatu imaš za prijatelja? Sram te bodi!"
Pljunil je pred mene.
"Pusti to, starejšina!" sem ga svaril. "Vljudno sem govoril, ti pa si me opljuval! Le samo enkrat še stori to, pa bom drugače govoril s teboj!"
Žuti me je meril od nog do trlave po mojih ostrih besedah j mu smejemo, L je zakašljal in mignil kja- bo njemu nevaren Pd Je •	•	* - 1 Ni me čisto dobro razumel,
mu je tičal za pasom, mislil sem, da ga bo izdrl in planil nad mene.
Toda širokoustneži so navadno tudi strahopetneži, kadar gre zares. In tudi sloki starešina ni bil junak. , Obrnil se je k Zutemu.
"Ali boš mirno gledal, da me tale človek pesti, ker sem se potegnil za tvojo zadevo? Zadušnica je veljala prav za prav tebi, upam, da jo boš nemudoma maščeval!"
Karanirwan je neodločno pogledoval po meni pa spet po stare j šini.
Nasilen, brezvesten človek je bil, gotovo mu ni manjkalo poguma. Ampak da so nenadoma stali pred njim ljudje, ki je o njih bil prepričan, da so že mrtvi, to ga je oplašilo. Pa tudi naše samozavestno obnašanje. Orožje smo imeli v rokah, pripravljeno za strel, in videti nam je bilo, da se ne šalimo.
Zato se je zaenkrat potajil in dejal starejšini:
"Zaušnica ni veljala meni, ampak tebi! Ti si jo prejel in veš, kaj moraš storiti. Rad pa ti pomagam, da se bodo tvoja povelja tudi izvršila."
Spet je prijel za pištolo.
"Proč z roko!" sem dejal s poudarkom in pomeril na njega. "Nisi policist, ne boš mi grozil! Pokazal sem starejšini, uradniku, kako znam odgovoriti na nevljudno obnašanje, bom pač tudi znal odgovoriti na grožnje moža, ki je zasebnik in nima nikomur za-povedati.
Ce mi groziš s pištolo, se bom branil. Povem ti, preden jo dvigneš, te zadene krogla. Ne šalim se!"
Odmaknil je roko, pa jezno zavpil:
"Zdi se, da ne veš, s kom govoriš! Udaril si padišahove-ga uradnika, našega občinskega predstojnika, z orožjem nam grozite, — kaznovani bo-dete! Vsi prebivalci Rugove bodo prihiteli, da vas primejo. Po deželah padišahovih ni v navadi, da bi konjski tatovi grozili poštenim ljudem."
"Smešno je, kar govoriš! Nemudoma ti pokažem, da vem s kom govorim. Ne bojim se Rugovčanov, saj smo prišli, da jih rešimo šejtana, ki uganja že dolgo let sredi med njimi in po vsej deželi svoje posle. Ako nas tak ropar in morilec zmerja za konjske tatove, se toda naš smeh
Na kraljevi admiralski uni- bodo le grabili, pa nič prispe-
formi, ki je zložena na posebnem mrtvaško podobnemu odru so rjave lise povsem zasušene krvi, ki je vrela iz ran, ko je morilec izvršil svoje krvavo dejanje. S spoštovanjem sem stopil pred oder in tesno mi je postalo pri srcu, ko sem gledal okrvavljeno uniformo kralja Aleksandra, škoda, zelo škoda ga je bilo, sem vzdihnil pri tem pogledu, kajti Jugoslavija je ž njim izgubila najboljšega vladarja, državnika, diplomata in vojaka. Izguba kralja Aleksandra je zaenkrat nenadomestljiva, če jo bo sploh mogoče kdaj nadomestiti? Težko reči! Taki voditelji kot je bil on so zelo redki. Jugoslavija ga že danes zelo pogreša in bojim se, da pride čas, ko ga bo krvavo pogrešala, ter se bodo ozirali po Aleksandru tudi tisti, ki so ga neopravičeno in pretirano sovražili.
ji. Razumel sem njegovo kretnjo. Nahujskal bi bil rad stare j šino na mene.
In mož postav je pokorno ubogal. Še huje je zavpil: ■'Kako pa misliš govoriti z
menoj ?"
Tako, da bo primerno tvojemu obnašanju."
"Uradnik sem, z menoj smeš govoriti le vljudno. Vsako drugačno obnašanje in govorjenje bi moral najstrožje kaznovati.
Izpljunil sem pred teboj, ker se bratiš s konjskim tatom. Tak človek je zaničevanja vreden! Svoje zaničevanje sem ti pokazal in ti ga bom še enkrat. Glej!"
Spet je mislil pljuniti.
Brž sem stopil, segel in mu prisolil tako izdatno zaušnico, da je odletel in se zavalil po tleh.
V hipu sem imel samokres v rokah, tudi tovariši so zagrabili za orožje.
Žuti je prijel za pištolo.
"Proč z orožjem!" sem ga nahrulil. "Kaj tebi mar zaušnica?"
Nehote je ubogal. Tako se pač nihče ni govoril z njim.
Starejšina se je pobral. Nož
pa njegov glas je bil le nekoliko negotov, ko se je branil:
"Ali niste konjski tatovi? Tale Inglis jezdi mojega vran-ca, tistale dva pa šarca, ki nista njuna last. Ukradli ste konje!"
"Odkod pa veš, da šarca nista njuna last?"
"Vem, da sta last dveh mojih prijateljev."
"Tako —? Tvojih prijateljev _? Sam si se izdal! Tistih šarcev seveda nismo kupili, pač pa smo jih zaplenili razvpitim obcestnim roparjem, ki ju vsi poznajo pod imenom Aladžija.
Ali sta Aladžija tvoja prijatelja? Če to priznaš, si samega sebe obsodil!
Povej," sem se obrnil k starejšini, "ali ti ni znano, da jezdita Aladžija šarca?"
"Kaj me brigata Aladžija!" je odgovoril trmasto. "S teboj in z vami imam posla, ne pa z Aladžijema!"
"To mi je zelo ljubo! Rad bi namreč, da bi tudi nam posvetil pozornost. Pa seveda na drugačen način, nego si domiš-
1 ju ješ."
(Dalje prihodnjič)
Globoko nas je pretresla vest, ki je prišla kakor blisk iz Mar-seillesa, da je bil izvršen atentat na kralja Aleksandra in da je bil smrtno ranjen. Kar verjeti nismo mogli, da je to resnica in smo se tolažili, da je morda le težko ranjen in da bo okreval, kajti Jugoslavija ga tako nujno potrebuje. Toda kmalu za tem je prišla druga vest: kralj Aleksander je mrtev! Torej ga res ni več. Sleherni Jugoslovan, ki je vedel kdo je kralj Aleksander, kaj vse je storil in kakšne načrte vse je delal, da povzdigne Jugoslavijo v vrsto najboljših držav, je žalostno povesil glavo. Pa tudi takih, ki so se veselili kraljeve smrti je bilo dosti. Celo plesali in rajali so. Žalostno.! Meni se je zdelo tako početje nekako tako, kot če bi oče ležal na mrtvaškem odru, otroci pa—do kraja izprijeni— plesali od veselja, ker očeta ni več, da se jim ne bo treba več bati njegove graje ali tudi palice, ki je bila zanje edini pripomoček za poboljšanje in dobro vzorno življenje, ko so kradli, hodili po slabih potih in se potepali. Zdaj, ko očeta ni več, bodo pa lahko nemoteno nadaljevati s tem, kar jim je bilo prepovedano. Kako dolgo? Dokler jih ne zagrabi roka pravice, ter jih vtakne tja, kamor
taki spadajo.
Tako se mi je zdelo od takih, ki so ob kraljevi smrti rajali in plesali. Bog daj, da bi se to ne maščevalo, če se pa kdaj bo, bo zasluženo! Diktator je, so kričali, pa ni bilo nič drugega kot to, da ni pustil, da bi mu razbili novo zgrajeno državo, za katero se je prelilo toliko krvi, ter je bila zgrajena z velikim trudom. Napaka kralja Aleksandra je bila, da je bil predober in je hotel vsem ustreči. Nekaj časa se je trudil, gledal prepire, pri tem pa upal, da se bodo že počasi pomirili, ko se bodo strasti malce polegle. Ker prepirov ni hotelo biti konec, je sam prijel za vladno krmilo, ter s krepko roko vodil državo. .Ko je to napravil, je bilo pa krika in vika in zabavljanja, zlasti Hrvatje so kričali, da jih Aleksander "tuče." Tudi nekateri marksistično navdahnjeni Slovenci so imeli za kralja dosti graje. Vsem na čelu je pa prednjačil g. Lojze Adamič, ki je sramotil kralja Aleksandra pred ameriško javnostjo in je še potem pljunil na mrtvega kralja, ko je že ležal na mrtvaškem odru.
Tako so delali ti naši Jugoslovani: eni, da pridejo do "slo-bodnc republike," drugi, da postane Jugoslavija druga So vjetija, kjer bodo nemoteno širili rdeči evangelij, tretji, da
vali, česar pa Aleksander pri najboljši volji ni mogel napraviti, kajti država je bila za vse, ne pa ,samo za ene. Ker jim ni dovolil vsega, kar so hoteli, so skovali zaroto in ga ubili, v največje veselje sovražnikov Jugoslavije, ki so kar prežali, kako razkosati Jugoslavijo. Kralja Aleksandra so se bali, ker so vedeli, da je ne samo dober državnik in pa diplomat, pač pa tudi izboren vojak.
Kralj Aleksander je bil vojak in to pa danes, ko odloča sila in pa orožje, največ šteje. Kot tak je imel za seboj bogate izkušnje, udeležil se je balkanske vojne, iz katere je izšla srbska armada tako zmagovita in kmalu potem je moral zopet na vojno. Srbija je bila resno ogrožena, zato je stopil poleg očeta kralja Petra in drugih generalov ter branil domovino. Z vztrajnostjo je prenašal trpljenje svoje vojske na Krfu, ter potem zmagovit vkorakal v osvoboj.eno domovino. Preizkušen kakor jeklo je bil kralj Aleksander in zato so se ga pa sovražniki tudi bali, kajti če so bili pod njegovim vodstvom te-peni Avstrijci, Nemci in Bolgari, bi bil nemara še kateri drugi, ako bi silil v Jugoslavijo. Kot takega je bilo kralja Aleksandra najbolj škoda, ker on je bil zmožen, da organizira najboljšo armado, ki bi bila kos marsikateremu močnejšemu sovražniku. Tu v tem oziru je kralj Aleksander takorekoč nenadomestljiv. V vseh drugih mestih se ga še nekako nadomesti, v vojaškem pa ne. Med generalom, ki je dobil svoje znanje na vojaških vajah in pa med generalom, ki si je pridobil bogatih izkušenj v vojnUer =i jih je izpopolnil na bojišču, je velika razlika.
Zdaj ga ni več gospodarja in branitelja Jugoslavije, ki mu je bila vse. Nanjo je vedno mislil ter se trudil za njeno blagostanje in mislil, ko je umiral, ter so bile njegove zadnje besede: "Čuvajte Jugoslavijo!" Globoka žalost je objela vso Jugoslavijo, ko so zvedeli žalostno novico, da kralja Aleksandra ni več. Ves svet je pretresla ta novica, obenem pa razveselila sovražnike Jugoslavije, ko so mislili, da si bodo zdaj kar lahko razdelili to Jugoslavijo, kateri so vedno stregli po življenju. Tragični umor kralja je povzročil toliko ugibanja in pa prerokovanj, ki so bila vsa taka, da so napovedala Jugoslaviji le slabe stvari: da bo svetovna vojna, da bo Jugoslavija razpadla itd. "Pes je zginil in sedaj bodo prišle vse mačke na dan in mijavkale!" se je izjavil g. Lojze Adamič, ki je prerokoval, da nova vlada, ki je nastopila po smrti kralja Aleksandra, ne bo dolgo obstajala. "Ne verjamem, da bo sedanja vlada trajala do novega leta," je dejal.
Hvala Bogu, da so se vsa razna prerokovanja temeljito izjalovila in je združeni Jugoslovan pokazal, da je inteligenten, ter se je ob času največje žalosti, ko je izgubil svojega tako razumnega in dobrega gospodarja, tako mirno zadržal in je moško prenesel vse gorje, ter ni dal povoda ni za novo svetovno vojno in ne za notranje spore, ki bi mogli uničiti Jugoslavijo. Ves narod se je strni ob mrtvaškem odru s svojega kralja in jokal. Tedaj so še ublažile razne politične strasti; ostali so mirni in ob odprtem grobu kralja so mnogi spoznali, da so kralju Aleksandru delali krivico. Zato so poskušali, da sedaj to popravijo. Na krmilo
države je stopila nova vlada, da tako nadaljuje delo pokojnega kralja in izpolni zadnjo njegovo željo: da čuva Jugoslavijo. Leta so potekla od tedaj, a Jugoslavija mirno jadra naprej, dasi pogreša kralja Aleksandra, toda skuša napraviti vse, kar je v njeni moči.
Gledal sem okrvavljeno uniformo kralja Aleksandra, ter mu iz srca želel večni mir, Jugoslaviji pa njemu vrednega naslednika, združenim Jugoslovanom : Srbom, Hrvatom in Slovencem pravega edinstva in bratske ljubezni, h kateri naj jih spodbuja ta okrvavljena uniforma, v kateri je izkrvavel, lco je bil na misiji za blagostanje in mir Jugoslavije. Slava junaku balkanske in svetovne vojne, vitežkemu kralju Aleksandru I!
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
HUDA ZIMA?
Taki, ki trdijo, da to vedo, napovedujejo za letošnjo zimo dosti snega. Znanstveniki trdijo, da so suha leta za nekaj časa za nami, in da bomo imeli zdaj deževna poletja in zime z dosti snega. Se reče, bomo že spomladi bolj natančno vedeli, kakšna je bila zima.
Štirje obsojeni, ker so pomagali zločincu
Little Rock, Ark., 31. oktobra. Tukajšnji zvezni sodnik je obsodil štiri znane meščane, ki so dali zavetje svoječasno znanemu gangežu Alvin Karpisu. Med obsojenimi so: lastnica zloglasne hiše, policijski načelnik in dva policijska uradnika. Sleherni je bil obsojen na dve leti ječe. --o--
Daladier je postal francoski diktator
Paris, 31. oktobra. Kongres radikalne socialistične stranke v Franciji je pravkar odgodil svoje zborovanje in je dal svobodno roko francoskemu ministerske-mu predsedniku Daladier ju. Kongres je zavrgel nadaljno prijateljsko pogodbo z Rusijo. Da-ladierju je naročil, da uvede drastične ekonomske, družabne in socialne reforme v Franciji. To pomeni tudi, da se Daladierju ni treba ozirati na Ligo narodov, pač pa lahko direktno posluje z Nemčijo in Anglijo. S tem je Francija dobila popolno diktatorsko vlado in Daladier ima svobodne roke.
-o-
Nacionalisti poročajo o zmagah ob Ebro reki Hendaye, Francija, 31. oktobra. Nacionalistični viri poročajo, da so čete generala Franca včeraj izvojevale veliko zmago, ko so pognale sovražnika iz Bacallos gorovja, ki tvori ključ k prehodu reke Ebre. Prišlo je do posameznih bajonet-nih spopadov, in pritisk nacionalistov je bil tako strašen, da so se morali lojalisti na vsej fronti umakniti. Lojalisti pa poročajo, da so včeral vrgli stotine bomb v koncentracijska taborišča svojih nasprotnikov. Vijugasta reka Končno so vsi načrti za uravnavo vijugaste reke Cuyahoga urejene in že ta teden se bo začelo s prvimi deli. Vse delo bo veljalo $14,000,000. Vlada Zed. držav prispeva večino tega denarja. Delo bo vzelo tri leta.
MALI OGLASI
Concord mošt in grozdje
v sodih ali galonih, vsako količino. M. Cohodas, 1065 E. 61st St.
Tel. HEnderson 3391. (260) ______—...... -
Delo dobi
dekle v candy store. Vprašajte ra 6737 St. Clair Ave. (256)
V najem
se da štiri sobe in kopališče. Vpraša, se na 1130 E. 68th St.
(257)
4
AMERIŠKA DOMOyiNA, NOVEMBER 1, 1938
^fiSESS^SS^
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN

—Ko bi samo vedeli, kje se deček nahaja?
—Najbrže ga je prodala; trgovina z otroki cvete sedaj po celi Rusiji, a mali Vladimir je zelo lep deček.
Kardov je zopet začel upati.
še ni izgubljen, ako je Vladimir živ. Morda se mu posreči najti otroka prej, predno bo potekel rok.
—Prisiliti moramo staro, da nam pove, kaj se je zgodilo z dečkom, — reče on.
—To sem tudi sam mislil,— odvrne Ašinov, — radi tega sem tudi privedel častito Hijacinto Jankovič. v
—Ah, ali je tukaj na policiji?
—Zaprl sem jo v tajno sobo. Ali jo naj pripeljem?
—Da, privedi jo hitro. Reci ji, da jo bom dal pretepsti, ako bo lagala.
V nekaj minutah je privedel Ašinov Hijacinto Jankovič v pisarno svojega šefa.
Videlo se je na njej, da se je popolno navdala pijači.
Ko je stala pred Kardovom, se začne tresti.
—Ti1 trepečeš! — vzklikne policijski ravnatelj. — Tvoja vest torej ni čista. Priznaj resnico!
—Ne, Jezus ne.
—Ne mahaj z rokama. Poglej me,—huj, za vraga, smrdiš po žganju.
—Pila sem samo toliko, da se ogrejem. Mraz je, a mi siromaki nimamo denarja, da bi si kupili drva.
— Dobro, dobro. Odgovarjaj mi sedaj na moja vprašanja, toda jaz ti svetujem, da ne pozabiš enega: Pri prvi laži te bom vrgel v ječo, v kateri boš ostala, dokler ne boš umrla.
Ivan Kardov je znal izborno delati s takšnimi ljudmi.
—Ali si ukradla malega Vladimira? — vpraša on, — iz vrtnar jeve hiše, ko je gorela?
—Da, visoki gospod, dobila sem nalog.
—Nihče ti ni ničesar ukazal, coprnica,—zagrmi Kardov. — Na vsak način ni bil to nihče izmed naju dveh, ki naju vidiš tukaj.
Hiacinta Jankovič je bila dovolj pametna, da je takoj izjavila :
—Ta nalog sem dobila od neke tuje osebe.
—^ kaj si morala storiti s tem dečkm?
—rMorala bi ga umoriti.
—Kaj si torej storila?
HELD OVER SECOND BIG WEEK
PENN SQUARE THEATRE
EUCLID and 55th STREET
Continuous Showing Daily 2-4-6-8-10 All English Talking HEnderson 1070
IE OBLAK FURNITURE |
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978__
VLOGE v tej posojilnic
-j so zavarovane do H $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
' —Odšla sem z njim na obrežje Neve. Bila je noč in . . .
Starka omolkne ter se vrže Kardovu pred noge.
—Milost, — vzklikne ona,
—	milost, visoki gospod. — Otroka so mi s silo vzeli.
—Lažeš, — zagrmi Kardov in jo odrine z nogo. — Ti bi si ravno dala nekaj odvzeti s silo! Prodala si Vladimira, prodala si ga ciganom. Povej resnico !
—Res je, kar se mrekla, —
--je vpila Jankovičeva. —
Držala sem že dečka nad ograjo in ga hotela vreči v reko ko mi ga iztrga iz rok neki človek, ki je prišel. Zagrozil mi je da me bo izročil poliiji.
—Ali si poznala tega človeka?
—Ne, bil mi je popolnoma tuj.
—Aha, vidim, da lažeš. — Ašinov, naj jo odpeljejo!
—Milost, milost, — povedala sem resnico, toda oni človek, jaz ne vem, kdo je, toda čakajte — res, videla sem ga že — v hiši, kjer tudi jaz stanujem
—	hvala Bogu, sedaj se spominjam, on prihaja k grba-sti šivilji Petrovni. Mislim celo, da tudi stanuje pri njej.
Ašinov veselo namigne svojemu gospodarju.
•—Sedaj se stvar konečno razčiščuje, — reče on, — sedaj nam je vsaj znano eno ime.
—Poglej v našo knjigo, — zapove Kardov svojemu tajniku, — kdo je ta šivilja Petrov-na.
Ašinov pohiti k mizi, kjer je ležala neka ogromna knjiga vezana v črno usnje. Dolgo je listal po njej.
—Tu je, — vzklikne konečno,
—	Petrovna, šivilja, siromašna, neporočena, znano ni nič, kar bi škodovalo njenemu dobremu glasu.
Kardov pokliče Ašinov k sebi.
— Pojdi takoj k njej! — ukaže on. — Vstopi pri njej pod kakšno masko in poskušaj izvedeti, kdo je bil ta človek.
—A kaj naj storimo s to tukaj ? — vpraša Ašinov in pokaže na Hijacinto.
—Ona bo ostala tukaj, — odloči Kardov. — Ona ve preveč in bi nam lahko postala nevarna.
Ko je Jankovičeva slišala, da bo morala ostati v ječi, začne tarnati in prositi, naj Kardov spremeni svojo odločitev.
—Ne tuli, stara copernica— reče Ašinov. — Ne bo se ti hudo godilo pri nas. Če boš mirna, boš dobila dnevno čašo žganja.
Ašinov jo prime za roko in jo hoče odvesti. Toda Hijacin-ta se mu iztrga.
—Ne pustim, da me zaprete,
—	je kričala. — Ničesar nisem zakrivila. — Ah, jaz vem, kaj nameravate. Zapreti me hočete v podzemeljsko ječo in me nato umoriti; ko bom mrtva, se me ne bodete več bali.
—Stara copernica, — se nasmeje Ašinov, — če ne boš mirna, bom prinesel knuto. Ali ne vidiš, da hoče gospod policijski ravnatelj delati?
Ivan Kardov se je vsedel pred nekaj minutami ravnodušno k svoji pisalni mizi in začel listati po svojih papirjih. Izgledalo je, da ne sliši joka in tarnanja starkinega.
Hinacinta se je obnašala, kot da je zblaznela.
—Vi me hočete ubiti, — je kričala,— vem jaz to, — oh, ves svet ve, kaj dela naša sla-lyna policija, ako ji je kdo na
poti. Lahko vam je najti kakšen izgovor, da zgrabite nesrečnika, a oni, ki ga imate enkrat v pesteh, ne zagleda več sobica. Haha, petropavlovska trdnjava bi lahko marsikaj o tem pripovedovala.
Ivan Kardov se počasi dvigne in čudno pogleda staro Jankovičevo.
— Petropavlovsko trdnjavo, reče on zategnjeno, — si najbrže videla samo od zunaj, kaj ne, draga moja?
Hijacinta se prekriža.
—Bog varuj, da bi jo spoznala od znotraj, — vzklikne ona. — Ne, ne, raje naj ostanem tukaj. Ostala bom tako dolgo, kakor boste hoteli ma-gari tudi deset let, samo ne pošljite me v petropavlovsko trdnjavo, samo tja ne.
Ona se je tresla po celem telesu, ko je opazila, da Kar-dovov kratek nasmeh ne pomeni nič dobrega.
—Človek mora vse spoznati — reče Kardov porogljivo. — Zato se boš, draga moja Hijacinta Jankovič seznanila s petropavlovsko trdnjavo. Ašinov, poskrbi, da pride ta babnica takoj tja.
Jankovičeva se vrže na kolena.
—Milost, — zastoče ona. Milost! Jaz bom . . .
—Vem, kaj- mi hočeš pove-
dati, — odvrne Kardov. — Ti si zvita, a razen tega veš preveč o policiji, pa bo dobro, da te malo ločimo od sveta.
Ona mu je hotela objeti kolena, toda on jo odrine z nogo, da je odletela v kot.
Par minut pozneje jo odvedejo sluge, ki jih je poklical Ašinov.
Ko je bil Kardov zopet sam s svojim tajnikom, reče: (Dalje prihodnjič)


Kongresnih Harold G. Mosier iz Clevelanda, ki je član kongresnega odseka za preiskovanje aktivnosti na-zijcev, fašistov in komunistov v Zed. državah.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska fjp Katoliška Jednota
Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 105
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih, podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeft zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A'" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja.
člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član ail članic:; te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako^.
V	vsak' slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16 do 59. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
BOŽIČNI IZLETI
V JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA	26. novembra
DEUTSCHLAND......1. decembra
HAMBURG.........7. decembra
BREMEN............14. decembra
NEW YORK.........15. decembra
Izborno železniške zveze od Cherbourg«, Bremena aH Hamburga.
Strckovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce
Za pojasnilu vprašajte lokalnega agentu aH 1430 EUCLID Avp., CLEVELAND, O.
HAMBURG-AMERICAN LINE
Sp5J NORTH GERMAN LL0YD
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnim in potrtim srcem naznanjamo tužno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nam preminula in odšla od nas v prerani grob ljubljena soproga in ljubeča naša mati
MARIJA KUHAR
ROJENA UČJAK
ki je dne 1. oktobra ob pol peti uri popoldan previdena z sv. zakramenti za umirajoče za vselej zaspala v Bogu po dolgi in mučni bolezni.
Rajna soproga oziroma mati je bila doma iz Gornje stare vasi, fara šent Jernej na Dolenjskem.
Nje sprevod se je vršil iz hiše žalosti 18315 Rosecliff Rd. na Calvary pokopališče dne 5. oktobra 1938 ob veliki udeležbi teh, ki so jo ljubili in poznali dolga leta. Duhovnika Rev. Dr. Thomas A. Kirby in Rev. Max Sodja sta jo spremila z drugimi vred do groba.
Ob tej priliki si štejemo v dolžnost, da se od srca zahvalimo vsem, ki so v času težke bolezni in pa v času smrti in pogreba njej in nam izkazovali sočutje in naklonjenost. Prvo se zahvaljujemo za duhovno tolažbo župniku fare Sv. Križa, ki je redno skrbel z sv. zakramenti za bolnico in prinašal dušne tolažbe k bolniški postelji. Zahvalimo se tudi za lepo cerkveno opravilo in govor ob krsti in za spremstvo do groba č. č. gospodom Rev. Dr. Thos. A. Kirby-u župniku in Rev. Father M. Ivanko kaplanu od Sv. Križa in Rev. Father Max Sodji kaplanu od Sv. Vida.
Zahvalimo se prav iskreno tem, ki so jo številnokrat obiskali v bolezni njenim sestram Mrs. Josephine šetina in Mrs. Jennie Zagorc. Nadalje Mrs. Jennie Glikar, Mrs. Frances Jerman. Mis. in Frank Kuhar sinu in tako zopet Frank Kuhar in Albert Bachu, Frank Kaduneu ter Mr. in Mrs. Frank Godlarju. Za vaša velikodušna dela naj vam Bog obilo povrne kar ste storili zanjo v bolezni. Dalje se zahvaljujemo za številne in krasne vence: družinam John in Joseph Kuhar, nečaku Raymond Kuharju, Mrs. Frank Kuhar in sinu Franku, Sestram Mrs. Ana Godlar in Mrs. Uršuli Mazar (rojeni Kuhar), zopet sestri Mrs. Josephini šetina in sestri Mrs. Jennie Zagorc iz Man-tue, Ohio. Zahvaljujemo se za vence in udeležbo pogreba družini njenega brata Joseph Učjak, ki je dospel iz Winfielda, Pa. Bratrancu in sestrični Cvelbar, Anna in Martin Pitt, Penn., Mr. in Mrs. Glicker in družini, družini Mrs. Frances Jerman, bratom Bach, Mr. in Mrs. Jerry Jerman, Mr. in Mrs. James Whimple, Mr. in Mrs. Edward Jerman, družini Frank Lupšina, Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Kadunc, družini Frank Hočevar, družini Louis Petrovčič, Mr. in Mrs. James Mačerol, družini John Kramer, družini Budanovi, Mr. in Mrs. Jurečič iz Chicage, Mrs. Habinc in hčer, Mr. in Mrs. Mike Casserman, Mr. in Mrs. Art Baeder, Mrs. Černelič in hčeram, družini Mr. Mike Telich, Mr. in Mrs. Marv Strojin (Mary Lazar) Mr. in Mrs. John Steklasa, Mr. Frank Zaviršek, Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Mr. in Mrs. James Slapnik mlajši, družini Frank Laurich, družini Frank Marinčič, družini Kramaršič, Mr, Jack Obed, družini Sejatovic, Mr. in Mrs. Frank Ser-shen in družina, National Merchant Club, Family J. E. Weil, Kline Vinegar Co., Mr. in Mrs. J. G, Lombard, The United Fruit Co., Ward Bakery Co.
Zahvaljujemo se tudi društvu Sv. Cirila in Metoda št. 191 K. S. K. J. za venec in za spremstvo pogrebcev in za vse, kar je društvo storilo tudi poprej v bolezni z obiskovanji.
Prav tako iskreno se zahvaljujemo za obilne darove za sv. maše, darovali so Mrs. Agnes Gorisek. ki je dospela iz Pittsburgha tudi na pogreb, posebna zahvala za toliko požrtvovalnost Mrs. Gorisek! Dalje so darovale družine John in Joseph Kuhar, družina Frank Godlar, Mary in Emmeth Gerety, družina Ursula Mazar, družina J. šetina, družina Zagorc, družina Petrovič, družina Pajk, Mr. in Mrs. Joseph Omerzel iz Chicage, družina Frank Kmet, družina A. Grdina, družina Mr. in Mrs. Fajfar, Mr. in Mrs. Frank in Mary Kuhar, družina Theresa Kovačič, Mr. in Mre. Frank Cerne, Mr. in Mrs. Joe Knaus, Mr. in Mrs. John Videnšek, družina Lach, Mr. in Mrs. Macerol, Mr. in Mrs. Louis Perhne, Mr. in Mrs. Amigoni, družina žgajnar, družina Fred Jazbec, Mr. in Mrs. Jane, družina Math Arko, družina John Ladiha, Mrs. Frances Kozelv, John in Frances Lupsina, Mr. in Mrs. Math Kobal, Mrs. Mary Petrovčič, Mr. in Mrs. C. H. Ackerman, družina Ambrožič, Mr. Louis Sa-fran, družina John Sesek, Mr. in Mrs. Math Kovačič, Mr. A. Kovačič, Mr. in Mrs. Kubal, Mr. in Mrs. Rozman, Mr. in Mrs. John Kausek, Mr. in Mrs. Nick Popovic, Mr. in Mrs. John Jakus, Mr. in Mrs. Frank Zagorc, družina Zorko, Mr. in Mrs. Joe Zupančič starejši, Mr. in Mrs. Joe Zupančič mlajši, Mr. in Mrs. Frank Zupančič in družina, Mr. Jos. Zupančič iz West Parka, Mrs. Štefanija Nagel.	^
Nadalje se zahvaljujemo za vljudnost in naklonjenost vsem, ki so s svojimi avti vozili pri pogrebu in pripomogli; da je bil pogreb tako velike udeležbe. Iz srca se tudi zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli pokrepit in so čuli ob nočeh in molili in nam tako v tolažbo delali krajši čas v težkih urah žalosti. Iskreno se) zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vsestransko prijazne naklonjenost in za tako izvrstna vodstvo pogreba. Lahko smo pri tolikih imenih katero ime pregledali ali pozabili omeniti; naj velja tu tli tem prav tako iskrena zahvala. Ostanemo vam za vedno hvaležni in vas pozabili ne bomo nikoli.
Tebe pa, o draga mati, ljubljena soproga; krila bo zdaj hladna zemlja — tuja gruda, srce Tvoje za nas skrbelo in trpelo več ne bo; v grobu mirno bodeš počivala, srečo rajsko pri Bogu boš vživala.
Le srca naša bodo žalovala, tje k tvojemu grobu bodo uhajala, dokler se zopet snidemo vsi v srečni rajski večnosti!
Tvoji žalujoči ostali:
GEORGE KUHAR, soprog;
JOHN KUHAR, sin; MARY KUHAR, hči; JOSEPHINE SETINA, JENNIE ZAGORC, sestri; JOSEPH in JACK UČJAK, brata; v domovini MATIJA UČJAK, brat, več sestričen in bratrancev in številno sorodnikov tukaj in v stari domovini.
V Clevelandu, 1. novembra 1938 ob 30 dnevnici smrti ljubljene soproge in matere