\ 32.
V Gorici, v cetvrtek 6. avgusta 1874
Tecaj IV.
„Soca" izhaja vsak cetvrtek in velja a posto prejeritana ali v Gorici na dom posiijana:
Vse leto   .....   f. 4.50
Pol leta       .......2.30
. 4Cetvrt Ieta       ....    ,,1.20
Pri oznaniliih in ravno tako pri ,,juo lanicah" se plat'iiiezanavadnotristojino vrsto:
------    8 kr., to se tiska 1 krat
7   ,.    „   „   ,.      2 krat
«   „   „   „   ,.     ii krat
Za vK't*    i-iko pi» prostoru.
SOČA
Posainezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Govici pri Patevnolliju in So harjn; v Twtu v tolmkarnicah „Via del Bolvfilore 179" in „Via della caserma fiO" ,
Narocnina in dopi8i naj se blago voljno posiljajo pod naslovom: Uwl-nijstvo oziroma upravnijStvo v Pator-"nollijcvi tiskavni v Gorici. ¦— Rokopisi-se ne vraGajo; dopisi naj so llagovoljno frunkujejo. — Dclalcem in dmghn ne-p.-oniuznhu se narocnina ziii^a, nko Be oglasc pri urednijStvu,
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Nova organizacija pripravnic
za iieit^Ije in iiMteljlt'u na javnih ljudskih Solah
Avstrije.
(Vpeljanaaraspisoni c.k. uaudnega lniiiistewtva dne 20, raaja 1874)
Ker je vrlike vaznoeti m uoeco se mladino in tudi za starse, da boijo nataneno poznajo novo organiza-eijo pripravnic, kateru smo omenili v Uopisu iz Cioriee v zadojem liatii, se nam zdi jako potrebno, da nekatere bolje vazue odstavke to postave priobfeimo.
§. 3. te novo osnovno postave pravi, da neni jozik na pripraviiicah, kolikor dezelne postave kaj druzega no zahtevajo, odlu&uje ministeratro no predlogu dezelne solsko oblastnije (dez. solskega sveta.)
Kder je potrebno naj se da prilika uceneem, da so navadijo tudi kaeega druzega dezulnega jeziku tako, da morejo poducevati v njem.
§. 4. Vsaka popolnoma uredena pripravnica ob-staja redoina iz 4. 'te&ajev in iz vadnieo, po okolnostih tudi iz enegateeajaza pripmvljanje (Forberoittingseurs.) Btevilo ufeneev na pripravnicau i.'i vadnicah no smo biti cez 40, v tocaju za 'pripruvljenen pa ne fez oO.—Na tern zadnjem tecaju so dopuSeene tudi paraielke, na vadniei pane; kedaj in kakose imajo vpeijati in obziromade-*/Aui jeziki v omenjene paraielke, odloti minister v po-r.izunm z dez. solskim svetom.
Da se odgoje u«iteiji, je dopu§fiena osnova tudi takili pripravnie, ki obsegajo nekatere dele popohiih pripravnie, posebao p.i se zamorejo vpeljali taeaji za pripravljeneo (Vorbereitungsclassen) tudi na drugih Ijud-skih solali.—Pri teh so dopuSeane paralelke in veljajo za nje tiste odlo&be, katere veljajo za dotiene enake razrede na popolnih pripravnicah.
§. 5. Poduk v pripravnem teeaju in sploh na pripravnicah hi posebuih teeajih je brezplaeen. i7Iede placa-nja soluiue na drzavnih vtidnicah odloei minister z obzi-rom na okoliseine soiskega kraja.
§. 6. Olede Solskega   leta,   semestrov in   poetinie na vseh tell solali veljajo odloebe za c. k. srednje sole. §. T. gov»ri  ol»  osimvi  javnih   in   privatnih   sol in itua to vazno dolocbo:
Po drzavt osnovan*1 sole so javnc in j.j smejo obi-skovati vsi I»r*rz raziorka g!eM: vere, saino da dokuzejo /.adostno po posfnvi tirjamo zmoznost.
§. H. Potrebno zmozn^st za sprejem v pripravnico se more doseei v za ta natuen osnovanih priprav-Ijalniii    tefajih,     (Vor bereitungsklas sen)    v
mwL
3P«».
Spis. o njegovej petstoletniei F r a n j o Z a k r aj S e k, Nabrezmski.
(Daye.)
S. Oeravno mn je v Avinjonn krasotica (njeno ime nij prislo do nas) povila sina i hier, vendar ne da bi ga bila ljubezen do Lavre le koliekaj minila; so le s eeialje hujlimi plameni je gorela v njegovih prsih. Zato sklene I. 18B7 preselitr se v samotno dolino „Val-ehiflsa", vsled pesnij i drugib spisov, katere je tukaj zlo^U, zelo iaieniten kraj. Polne du§e iseejo samote> «rte isietjelovstvo i posvetnt Sunder po mestih, kder zeva grozovita praznota oskrnnjajoca, vi§im obcutkom i mislim posveeenega dnha se svojo morilno vsednostjo.
„Tukaj-pi§e-sera zlo^il pesni o mladenslrih mojih mnkah, katerih me je sedaj sram.14 Petrarca torej ravno teh pesnij, koje so mu pridobile neusahljiv venee biave, se v fislih imel nij. Znano je, da so ga v Bimu javno prod ljudstvom, ki je vpilo; „Viva il Campidoglio, evviva il Poeta \* ovenSali slovesno z lovoricnim vencem; a ta Cast ga je doletela zavoljo druge ve2e peseni BAfl&icaaf §e le pozneje, ko je videl svoje pesni (katerih ga je bilo sram) toliko povzdignene in obeudovane, pisal je o njih :
inestjanskih solah (liiUgersehulen), na spodnjih gimna-zijah in na spodnjih realkuli. Prod vsem je potrebno za sprejem, da je kandidat dobro podkovau v raeuustvu in da dobro pozna ueui jozik (Tih-litigo Vorbereitnng in dor Unterrichtsspracho nnd im Rochnen.)
§. 9. Glavni namen pripravljalnega teeaja (Vor-bereitungskhiHSo) jo, da se ueenei pray^dobro nauoe jezi-ka in da postanejo popolnoma vesei v raeunstvu. (Tiieh-tige S^raehbildung u. (Sieherheit im Reehnen.) U^enei se imajo oglasiti za sprejom pismeno aii nstmono pri dotif*nem ravnateljstvu. Za sprejom so potrebno te-le lastnosti: a) Povr&itev 14. leta,'6) lizifna krepkost in nravna neomodo^enost, c) sprifievaio dovrSene ljudske ali mestjauske sole.—Pri sprejemu se najprvo ozir jem-lje na tiste prosilee, ki so dovrsili mestja'nske §ole z do-brim uspehom ; drugafio je merodajna vrsfca naznanilra. Ueenei, katoro spozna uSiteljska konferenea po prvem trimestrii za nesposobne, se morajo odstraniti.
NB. IT^onci, ki so zmo%ni in naprediyejo, dobe Sti-pendije in bodo sploh zrir&avani od diiave ves ftas, do-kler dovrsijo ,studij(! (tako smo zvodeli po v tern obziM podtnleni osobi. IJred.) §, 10 do 12 govori ob uenem naLrtn. namrecj. kaj, kako in koliko vsake nwterije se ima predavati. — §. 1$ dolofiuje preskusnje in sprieeva-la ter se glasi: V tistih pripravljavnih teeajih, ki so sve-zani z pripravnicami na ufiitelje in uMte^ico, bo konee Solskega leta rodna preskulnja, katera v slucaju presto-pa v pripravnieo nadomestuje sprejemno proskuSnjo za I. leto pripravnieo. Pri kiasirtkaeiji se ima obzir jemati tudi na zadr^aiye in delovanje mej letom, redi iz pisanja, risanja, pefcja, igranja na gosli in telovadbe pa so imajo le z obzirom na skozletno delovanje in na-predovanje vpisovati v sprieevala.
Tisti neenei pa, ki so dovrsili pripravljalni teeaj naslonjen na kako drugo §olo (tudi na de?.eli) do»e sprite vala na podlagi svojega delovanja mej Solskim letom in isolske klasifikacije, ampak taka sprieevala ne da-jo pravice za vstop v pripravnieo brez poprejSnje sprejemno preskusnje.
§. 14, govori o sprejemanju v pripravnieo za uci-telje in ueiteijiee in se glasi: Kedor hoee biti sprejet v prvo leto pripravnieo, mora dokazati dovrSeno 15. leto, fizieno krepkost, nravno zadrzanje in postavno tir-jano predodgojo. Zraven tega je zelcti nekoliko muzi-kalient- znanosti.
Pokaz prirnerne predodgoje ali zadostne znanosti se vrsi po nataneui sprojenini preskusnji, oziroma po koneeni solski preskusnji omenjeni v §. 13.—Rednospre-jemanje ueencev se vrsi neke dneve prod zaeetkom Sol-
s' io avessi pensato che si care Fossin le voei de' sospir miei in rima, Fatte 1' avrei dal sospirar mio prima In numero pivi spesse, in stil pin rare." To je pa menda ravno velika sreca, da jih Petrarca nij toliko eenil, ali prav za prav, da nij I njimi MI prepriden; zakaj bri ko ne bi jim bil vzel ono narav-no samoobsebnost, vsled katere toliko shijejo pD vsem omikanem i Cutecem svetu. AH to je lirika, to so mi-sli,to je pesniska dikeija! Tu nij sarno onih medmetov, ah, oh, jojmene, ki so prav za prav le govoreSa spri-Cevala miseljska uboStva. 3 takimi li§pajo nokateri svoje pesni, ali ker jim je susa v glavi, ali ker prema-lo i preplitvo Cutijo. Kedor ne gori, ne uXiga. Le kedor prav 5uti, zna ubirati najboljo skrite sr&ie stru-ne v ptujih prsih. Zraven tega mora pa biti pesnik tudi ueen, ne zato, da neposrednje uci v svojih pesnih (taka poezija se nij mogoSe), raarve6, da si odpre v znanostih bogate vire, iz kojih more zajemati pomockov sluXecih mu na pravem raestu. Xi torej bolj smegoe-ga na svetu, ko, ee kedo trdi, da pesniku nij treba ueenosti, €e8, da mu prijde to tako. Ta hudobni sta-vek zapeljuje nekatere mladoneo nfcefco se, ako imajo tudi zilo toliko slavjeno, da vsled onega in v neki pre-napetej domi§ljivosti prekoristne nauke zan^marjajo. Bavno kedor ima l\\o, ta naj bi se tern marljiveje ucil, pa tudi iskal uU zgodaj spoznavati seLe i svet. Saj, ee ima v resnici ono zmoznost, bo potem zdatneje kori-
skega lota. Ravnatnljstva imajo za to skruoti, da so Rpre-jemui dtiovi na posoben na^in in a pravem ffasu javno naznanijo. Nazjianila oziroma prosnje za sprejom se dado ustmono ali pismono dotieneinu ravnateljstvu. ProSnji s • mora priiljati: a) zadnjo Solsko sprifievalo, b) krstui list, o) sprienvalo popoinega zdravja. Pisnenso glede tirjane starosti nijso dopufieene.—-Mej Solskim letom nij redno dopuseeno sprejemanjo ufioneov, vendar pa Be to izjemoma lohko zgodi po uejteljski konferoneiji, Spreje-manje izvanrednih nkmmv jo prepovedano.
Bprejemui izpit za prvi razred pripravnieo se rav tegno na eledo&e predmote: Religija, u6ni iezik,f eogrft-fija in zgodovina, raftunstvo, geometrija (goometrisehe formonlelire), naravoslovje.
Glede prodmetov so imajo stavfti take zahtove, ka» tero so priimrno naueni nalogi pripravljalnega totaja (Vorbereitungselasse.) Iz uenega jesika in raeunsfcvaje treba napraviti iistmeni in v pismoni izpit. i/- vsih dm-zih prodmetov pa samo ustmeni.—
zjarad sprejema odlofei nSiteljske konferenea na podlagi rezultatov narejenih proskusenj.
§. 10. ()g prosilee za sprejom doka^e kako vifio prodogojo (Vobildung) in postavna leta, tako ga nfiitelj-ska konferenea lebko sprejmo v kak viSji razred pn-pravnice. Vonlar pa je treba po strogem izpitu proprl-eati so, da ima prosilee potrebne znanosti v taki meri, da nij <lvomiti nad njegovim napredovanjem. Prosilei, kateri so skazejo se eprieovalom z^elosti (matnro) kake srednje sole, se sprejmejo brez vsake sprojemne preskufi-njo v najvisi razred pripravnieo.
§§. 17, 18. obravnavata naueni naLrt, h katerega posnamemo samo vazno naredbo o hospitiranju in o solskih vajah. Vse leto hospitirajo (poslusajo) priprav-niki na vadniei, v prvem semestru po ono, v dragem pa po % uri na tedon. Hospitiranje, poslusanje ufibe na vadniei zacne s prvim razredom in nadaljuje skoro vse razrede. Po mogoLesti ima hospitirati posebno v za-6etku vos razred pripravniee v enem samem razredu vadniee. Ucenei morajo podncevanje natanjko opazovati in si vse opazke zapisati. Pripravnik mora 6ez vsako tako uro izdolati kratek popis kako ucitolj vadniee po-du6uje.~-Ti popisi so podlaga razgovorom, (Hospitir con-ferenz) ki se morajo drzati vsak tedon onkrat po eno uro.—To konferenco vodi ravnatelj in morajo biti pri njej navzoeni: uciteljsplo8nometo.likonapripravnici, potem doticni ueitelji vadniee in v drugem semestru tudi vsakikrat ucitclj speeijelne metodike elementarnoga vazreda.
stil. Kar poglejmo Homera, ali prav za prav one gr-§ke pesni, katerim se prilaga ono imo, poglejmo, pra-vim njega, ki je zvan druga uarava. Homer je teolog, filozof, historik, zemljeznanee, naravoslovec, kipai, malar ltd. Petrarca, da o drugih molcini, nij bil samo poet; on je bil tudi modrijan, govornik, arheolog, zem-Ijeznanoc, poiitik. Toliko politicnega upliva je imel, da je s papezi obceval, kralje, cesarje spodbadal, in v slavnem znanji ^ivel z najbolj imenitnimi prvaku tacih, ki preratli spregledajo v lirienih pesnih celo Se, kar je nespameti sijajno podobno, ees, da sme lirik govoriti ravno kukor preopit elovek. To, eo nij redko, pa je brez dvombe ^elo smeSao. Je, gotovo jo tudi v poe-ziji o«tra logika, ki pa prihaja na videlo drugaee ka-kor v prozi. Kako se ima obelodaniti, to nareka pesniku doloma njegova zmoXnost, doloma pa tudi obsto-jeca pravila,
Tukaj sem nekoliko govonl glede na glasovito Pelrarcovo zbirko: „Canzonierea. Pozneje bom ge ob-sirneje o njen.
9. Leta 1348. je gospodinjila po Evropi straSan-ska kuga, o katcrcj imamo ^ec zalostnih popisov. Lav-ra, uteleseni ideal nafiega pesnika, jo bila ena , lzmej nrvih njenih 4rtev. Tzgubil je Petrarca Xivenja svojega solnca s to zensko. Kako bridka je takosma izguba, naj sam popiSe: „Laura, illuslre per le sue virtu, e lunsameute eo' miei versi celebrate, apparve per la prima volta agli ocehi miei well1 ota mia pm fresea. \ an-
V drngem semestru morcjo pripravniki tudi po-magati pri poduka, njih naloga pa je le bolj pazenje Da red v Soli.
Solska vaja (Schulpraxis) se vrsti precej z v III. razredu obravnavani speeijelni metodiki elemeniar-nega razreda, po tern y IV. razredn z pri posamezmh ucnih predmetih nadaljevanim poducevanjem speeijelne raetodike in se bode skoro celo leto posredovala: a) po pripravljavnih razgovorih, b) po prakticnih vajah pri-pravnikov v vadniei, c) po  pagovorih,  (razgovorih ob
opazovanju v poducenih razredih.).....
Vpripravljavnih razredih se doloei pod predsednistvom ravnatelja v navzoeosti ueitelja za specijalno metodiko in uelteljev na vadniei naert za 1 teden za prakticne vaje, katere se nanasajo na poducevanje na vadniei. Pri tern je treba to paziti, da posluje v tistera easu po mo^osti dosti pripravikov in da ima vsak pripravnik raof letom dovolj prilike praktiSno vaditi se v vseh od-delkih in se z predmetom enega in istega obsega dalje ko je mogoce poeati. Pripravniki naj se za prakticne vaje tudi pismeno pripravljajo.
Poskusi v podufievanji naj bodo skupni pod vod-stvom vadniskih ueiteljev, kateri so tudi dolzni, da na konec pripravnikom tudi svoje opazko in misli povedo. (3 ore na teden.)
Ysak teden so tako poskusi v prieo vseh priprav-nikov pod vodstvom ravnatelja in v navzoenosti ucitelja specijalne mctodike, kakor tudi dotienega vadniSkega u&telja (2 uri na teden.)
Ta poskusna prodavanja imajo priti v razgovor konec tedna, pri katerem sodelujejo vsi pripravniki in doticni ufiitelji. Na to sejo naj se oklene se razgovor o najvaznejSih Solskih dogodbah minolega tedna v ta na-men, da se pripravniki v solsko odgojo in upravo prak-tiSno vvedejo, in da se seznanijo z dolznostimi ueiteljev (pripravljalne in nasledovalno razgovoro 2 uri na teden.) Kder razmere dopuSeajo, naj pripravniki pod vodstvom ufiiteljev tudi dnige ljudske Sole v blizini obiskujejo.
Od telovadbe sme le ravnatelj na podlagi zdrav-niSkega sprifievala oprostiti in to le tako, da pripravnik sicer ne sodehije pri vajah, toda navzoeen mora biti in se theoretienih vaj deleziti.
Iz ufinega naerta je Se omeniti § 32, kateri zapo-vedttje, da se imajo pripravniki VI. leta po mogoeosti seznaniti z organizacijo vrtov za otroke in otrocjih Sol. Tudi imajo dez. solske oblastnije za to skrbeti, ds vsi preparandi dobe potreben poduk v plavanju. Po tern zapopada tudi §50 nekaj vaznega, ondi namrec, kder .pravi, da eisto predavalno poducevanje, narekovanjo, kakor tudi mehanieno ufienje se na pamet naj se po vsakera nacinu opusti.
Nadalje je tudi § 53 vazen, ker zapoveduje, da mora imeti vsaka pripravnica svoj kos zemJjisea da se v njem vad:jo pripravniki v poljedeljskih uelih (Schul-garten), katerega vrta oskrbovanje je skrb ucitelja za poljedeljstvo. — § 55 zapoveduje da ima ravnatelj za to skrbeti, da so pripravnikom posamezni solski pros tori ves dan odprti, cEa lehko v njih delajo, se vadijo vraz-nih receh in 6itajo privatne knjige. Po mogoeosti se more napraviti tudi delalniea za napravljenje ucnih pripomoekov iz lesa, ila, kartona i.t.d. v kateri delal-niei naj se uSencem podeluje tudi uk vrezanji in dru-gaenem napravljenju raznih form. — § 59 prepoveduje ucencem udeiezevavnje pri drugtvih in tudi osnovanje druStev mej seboj. Izjeme so mogoce lo po dovoljenji dezelne solske oblastnije. §63 pa obravnava eno naj-vaznejsih * reci, namree podpore. Ubogi, pa duSevno obdarovani ueenei, ki se zavezejo podokoncani skusnji zre-Iosti 6 let podueevati na javnih solah, dobe drzavne stipendije, katere se podelujejo po dez. Solski oblast-niji. Prosilei morajo poloziti prosbe pri ravnateljstvn in ugiteljska konferenea ima glede prosileev staviti predio-ge dez. golski oblastniji.—
otipendisti, ki po dobrem ucenji in vedenji poka-zejo, da so vredni podpore,  uzivajo   nepretrgano   svoje
no 1327, il sesto di di aprile, nella chiesa di Santa Chiara d' Avignone, nelV ora prima del giorno. E nella stessa citta, nello stesso mese. nello stesso giorno, e nell' ora prima medesima, fu sotratta a quosti occhi, mentre-io era a Verona, ignaro ohime! deila mia sor-te.... Quel eastissimo e beliissimo corpo fu sepolto nella chiesa dei Francescani lo stesso di della sua mor-te, a vespro... Gustai- un' amara dolcezza scrivendo in questo luogo, che riveggo sovente, la memoria di tanta perdita, onde rifletta che nulla ha diritto omai di piacermi!" — Strupa polna kupica pa nij Se bila iz-praznena! Y taistem letu mu ukrade smrt tudi naj-draSega prijatelja i zastitmka kardinala Colonna *).
Eako 2ivo je hrepenel Petrarca po redu v svojej domoyini, kder je vladala in osobito v Rimu najhiiga anarhija, videlo se je o primerljeji, ko je glasoviti Cola di Bienzo v Eimu proglasil: „il buono stato." Ne more se popisati, kako je Petrarco ta dogodek naudn-Seval m vzrocil, da je novemu tribunu pa tadi Rimlja-nom pisal, naj nikar ne omahnejo v hvalevrednem podv-zetji.   ,
_j_________________                *    (Konee prih.)
i Jtn^t*!?8^ ^milien» je^ta pravega prijatelja, bo skusil i toW le om, ki je zmoien to catiti i kije izvedel po takei izcu-b^kjko resmCenjeuzesicergiSki xek: „;Oi pleistoi ton autfitopon
drz. stipendije : v dvomljivih slucajih razsodi } o na-znaiiilu nciteljske konference dez. Solski svet. Stipendije se izplai'ujejp v 10. mesecnih obrokih proti po di-rekeiji potrj^nih pobotnicah. Oe kak siipendist pred dovrSenjeni svoje dolznosti zapusti svoj stan, mora drz. blagajnici povrniti prejeto podporo. — Ucencem pripravljavnih razredov more dez. solski svet podeljevati podpore. — § 69 govori o dolznostih ravnatelja in uciteljev ; ravnatelj mora namrec podnfevati 10 ur nadnci telj na pripravni 20 ur in ucitelj aii uciteljica na vadni-ci25 ur na   teden.
To sogiavni §§ zadevajoci znnanjo urodbo nciteljskih pripravnic; vsidrugi se nanasajo le na ecni natrt, o katerem bomo mordapriprilikigovorili, cose ne oglasi noben strokovnjak. Nov ncni red kaze na- vsak nacin, da je pri nas v Avstriji obveljala prakticna sistema podn-cevanja, —Po S letni speeijelni metodiki se bodo nasi pripravniEi «v 4. leta le praktieno ucili po vajah, je pa do zdaj veijala skoro gala teorija, ki nij ma glede dobre metode nobenega uspeha, ker si je moral dozdaj vsak ucitelj skoro vstvariti svojo mftodo.
Na tej podlagi s^ osnovane tudi zenske sole in mi v (iorici dobimo Se letos tako /.ensko Solo. — Sumo to je obzalovati, da bo ta Sola z nemskim ucnim jezi-kom. kakor smo zadnjift omenili.—Zenske solo pa i-majo Se oddelek za otrocjevrte (Kindergarten), ki so ja-ko dobra naprava za otr»ke in mocno popesnjejo ele-mentnrni podnk in redoljubje otrokt in oddelek za zen-ska dela. — Nova postava je tedaj prav dobra, nasi do-bi primerna in se posebno ozira na to, da setyo stipen-dijfth in razsirjenju pedagogicnih pripravljavnic po vsej dezeli, pomaga prav hitro pomanjkanjii uciteljev. — Za-tore] se nadejamo odslej boIjSega uspeha na naj vuz n»«j-Sem poljni ljudskega duSevnega in vslwl tega tudi mater-jalnega i>lagostanja.
Dopisi.
V Mirnem 31. julija. (Tzv. <lop. Prcmalo inoder sein, da hi mogel svetii raztolmaciti, kedo da je zakri-vil, zvozda repatica, dolga susa, ali kaki drugi element ono cudno prikazon, v naSej zupaniji; da prav z lahko vestjo moram pripisovati volitev obcinskega zastopa, in ono zupanstva „Cudnej prikazni". J)a svi't zvv, knko so se vrSile volitve, naj mi bo<lo dovoljeno tukej povrS-no povedati, kako in kaj. — Po dvnkratiiem pozivu se-Slo se je bilo 27. t. m. nekaj cez 00 voliieev na vo-liSce, in volilo so je ,,redno" tako, da nekterim jo bila volilna praviea odrecena, ker nijso bili v voliliii listi zapisani (dasiravno so se o praveru casu pri g. tajniku kot davkoplacevalei oglasili) drngini pa, koji so bili v volilno komisijo izvoljeni, po dvakrat voliti pripusceno. Zakaj to, je zastavica. Pred vsem moram pa omeniti, da pri prvi volitvi obfc. zasfcopa (odbora) so bili tudi taki, ki so bili v 26. letih prvikrat na volisci; zaradi tega mislili so, da oni odbornik, koji naj vec glasov dobi, postane koj nacelnik (zupan) in pokazalo seje,da domacin in posten narodnjak g. Ivan Faganelj uziva naj veci zanpanje v obcini in to ker izmej 44 volilcev tretje skupscine, dobil je 41 glasov. Pri volitvi zupit-nain podzupana, bil je cutlen izidl Kjer poprejsnji gosp. zupan Scalettari se je bil pri eni zadnjih sej izrekel, da zaradi lastnih preobilnih opravkov ne more in note vee zupanovati, bilo je splosno mnenje di g. Faganelj bode naS prihodnji zupan: ali gloj ! skesal se je Sea-lefcari in na skrivnem prevzel kandidaturo za zupana ter se priporocil 3-4 agentom, kateri so za njega se marljivo potezali in tudi zmagali, in voljen ji» bil v cetrto za zupana, kar seje koj poproeitan'ju listkovse stroljanjem moznarjev in nabivanjem zronov v stolpu, ysej soseski na znanje dalo. Nepostenosti g. Scaletari-ju ne moremo ocitati; ^ da so pa zupamjski opravki popolnoma zanemarjeni, izvira od druge strani, kar mu tukej prav gorko na sree polagamo, da oni nared in one napake v znpanijskt pisarnici odstrani, ak«> hope si Se vefie zaupanje in spostovanje pri obcinarjih pri-dobiti. Nadejamo se, da bode g. zupan c. k. o'kr. gla-varju slovesno storjeno obljubo tudi spolnil, in zelfnio v zmislu dopisa iz Mirnega v si. Narodu od 21 t m.. da bi mu bila: slovenska, liarodnost, praviea in sploh obc. interesi nar svetejsa dolznost.
^ Iz Sela, 3. avgusta (Izv. dop.) X predzadnji- St. «Soce^ je zopet en dopis iz crniske zupanije, katerega sem sicer hotel ignorirati, a ker se dopisnik sam straS-no po zobeh bije, s^ ae moram kaj, da ga na njegove nedoslednosti opozqrim. Vse, kar dopisnik v svojem dopisu navaja, vse 'date in razlozenja govorijo le za me. Iz tega dopisa samega bi se dalo lehko dokazati, da je razdelitev pasnikov po enakih delih, kakor je dozdaj dopisnik zahteval, nemogoea; a kaj pomaga slepcu o barvah govoriti. Zarad tega hocem v tern obziru mol-cati in le obcinstvo na nedoslednosti raojega nasprotni-ka opozoriti, katere bi lehko z roko prijel.
V zadnji poslanici pise dopisnik iz Sela mej dru-gim od besede do besede sledece: .sicer pa jaz ne tr-dim, da se mora po enakih delih deliti, temuc zahte vam, da se do pravicnega pride, kakor uze veckrat omenjeni Vrtovinci i. t. d." V St. 23. tudi ravno tisti dopisnik z vso resnostjo, da .so Vrtovinci pasnike na enake dele (t. j. na dele enake veljave)  razdelili, ter v
25. St. So6e pravi, da pri nas nij mogoce pasnikov dru-gace razdeliti, kakor v Vrtovinn. Toda jo zahteval dopisnik naj prej razdelitev paSnikov na enake dele, zdaj pa pravi da tega nikakor ne zahteva. .,0 ljuba doslednost, oj kde si doma?-*—
Gospod dopisnik, a nijsem jaz zmiraj zahteval, da naj se pasniki po vesti in pravici razdelijd? Zakaj se prav za prav prickate? Ce sami ne veste, kaj hi radi, zakaj tratite cas s taki mi dopisi?
Da si domiSlujete, da ste nam marsikaksno zasoli-li in bi jo nam Se zasolili, ko bi prostor pripuscal, tega otrocjega veselja Vam nocem nikakor kaliti. Srecsn, kdor sladko sanja.                                 En  posestnik.
Iz Toimina, 1. avgusta. (izv. dopis.) C'itnl sem, v ^Soci- majhen dopis iz Toimina, kateri prav Siro-koustno citalnico pa tolminske pevee hvali, da se slisi zopet njih ubrano petje v citalnicni dvorani doneti. Ko bi jili clovek osobno ne poznul, bi skoro verjel tern vrsticain, postdmo pa, h'Y so nekudaj kot izvrstni pevci dalf-c ulvoli slo\>Ji. Itak se je tudi vitalniea k prvim tedanjini citalnicaui pristevala, k»«r nas je prav pogo-stotna s prav lepimi zabavami kratkoiiasila, k katerim je vsakopot veliko gospo'le zahajato, posebno veliko 1p-pih gospodicm. Komu neso bili ta cas krasnodonnci glaso'vi lolminskih pevcev znani? 1 kateremu gre cast zarad tega? (Jospodu Furianiju, tedanjemu tolminskemu ucit<djtit katernga jr pred nedavnim casom mati zem-Ija v svoje narocjc sprcjcla. Lehka mu zemljica!
Ta je bil isti, kateri je z velikim trudom nevski zbor osnoval, kateri je pod njogovim vodtsvoin vrlo na-preili)val, kateri nam je veliko krasnih vec -rov napravil, za kar hvala naj mu' bode. Kakor mu je bilo tia sreu citalnisko petje. itak je skrbfel tudi za cerkveno petje; bil jc a kratka Ijuhljeuec petja.
Mislim. undo trgov imelo je ta cas tako cerkveno petje, tako nbrane glasove, kakor ravno Tolmin. Da, radi se spominjamo i se bomo se spominjali nam prezgodaj umrlega ucitelja.
A, zaliboze, kam so pa sedaj naSi pevci zabreli, in z njiini tudi citalnica. Vclik korak. vA ne misli. dragi citatelj, korak napn-j, nogo nazaj. (Jo pridoS to case kedaj v Tolmin, prijateljv prosim to, fie je ravru neslelja, ne zmimdi iti tudi v cerkev rajskega petja poslu-Sat. i kaj boS zaslisal? Nic druzega, nego raztrgan glas naSega ucitelja, kateri orglje i v*^ kar je v njih z svojim grbastim grloin prcupije, da si boS skoro mi-slil. da si na kakem roinarskem potu, ob katerem od solncnih zarkov opecen slepec nvojo ^kraljico vseh pa* trijariiovu prepeva. I kedo je vzrok vsega tega? Nas ucitelj g. F. Mesto, da bi pevski zbor zopet skupej spravil, kar je prav lehko, ker fantjc i nekateri inoJ-.jij so se vedno za to vneti, in Jill vsak vecer vsaj pol ure ucii. se raji sprehaja. To vam je ucitelj! Nij euda po-tfiin, da je tukaj vso propadlo, citalnica i petje! Kako hocete, du bo !o po tem takem lantje za petje vneti, ce neiuajo U-gA, kateri jih k tenm spodbuja? Kako se bodo v petji uriii, ce neinajo za to sposobnega ucitelja. Sposoben je uze tudi na.s ucitelj F„ ko bi le hotel. Pa kaj, danes povabi pevce, naj se zberejo v tej in tej dvorani, da bodo kaj peli, kar se tudi zgodi. Prvi vecer jib pride tof no ucit. drugi vecer uze malo pozneje, tretji vecer ss mu pa uze ^kca**!! zakaj, to je znano.
Uze proti meni so se fantje veckrat j)ritozevali, da jim je prav zal. da nernajo no'beiipga. da bi jih petje ucil. odkar so zgubili ranjega Ftirlanija. To je znamenje, da fantje imajo veselje do petja, kar tudi jaa popolnoma priznavam ; b* vo litelja jim manjka. Tedaj Tolminci na noge, i potezajte se za Vase cast i dobro ime. Tukej nij tn-ha gledati na osebo, nego na blagor celo obcine, da bomo v vsakem obziru napredovali. t'e ne, kde bo nasa cast!
V Ljubljani, 2. avgusta. (Izv. dopis.) (Kegljanje v citalnici.— Nova slovenska politicna bro* Sura.—Konec Solskega Uita.—„Narodno drust-vo*— .Slovenec.-4 — Dr. Uleiweis.j
Pretekli mesec je bilo v tukajsnji citalnici kegljuu-je n;i dobitke na korist -dramaticnega druStvar katero je trajiilo 14 dnij. Prodanih je bilo pri tej priiiki okoli 3300 st-rij po 20 kr., tako da je kegljanje .dramftt. dnistvir 405 gl. ci>tega denarja doneslo :—gotovo lepa vsota! Politicna broSura -Slovenci in drzavni zbor leta 1873 in 1874" je dovrsena in so ravno razposilja. IJazsirila se bode v 5000 iztisih. Namesto da bi bili nasi poslanci—kakor je v astavoih drzavah navada—letos svoje volilee sklicali in jim o svojem delovanji porocali, so prisli na izvrstuo misel, pismeno svvjim volilcem raeun o svojem delovanji poloziti. Ta knjizica, katero najtoplejse nasim rodoljubem in posestnikom priporo-t-amo, se ilobi v vseh bukvarnah za 30 kr. Naj nikedo ne zamudi. jo prav marljivo prebirati, da se bode lehko sam preprical, kde je prava ljubazen do nase slovensko domovine. kde posteno delovanje za blagor nasega naro-da in kdo hinavScina in nezmoznost. — Vceraj so tukaj-Soje srednje sole delovanje za leto 1873-4 dokoncale. Po navadni slovensnosti v stolni cerkvi so se uuenci v raz-lienih razredih zbrali, kder so svoja spricala dobili ter potem razsli, da se bodo po dvamesecnih pocitnicah zopet sesli in dusevno in fizicno okrvjpeani novo delo j^aceli.
Po stari navadi je izdalo ravnateljstvo tukajSne c« k. viSjo gimnazije tudi letos letno porocilo, iz katerega se razvidi, da je bilo koncera Solskega leta  373   ncen*
eev na gimnaziji, izmej katerili je 288 Sloveneev, 87 Nemcev in 1 Hrvat. lirez privatistov inm 00 ueeneev prvi red z odliko, 209 prvi, 24 drugi iu 27 twtji red, dva nijsta biia izpraBana, 51 jih ima dovoljmije za po-navljanje skuSenj iz raziicnik predraetov. Tedaj je bli-zu 85 °/0 zadostovalo trjatvara sole, 15 °i„ jili jo pa propalo. Izpitu zrelosti se je podvrglo 28 uceneev, izpit dostalo le 20.— Porocilo prinasa na prvein mestu nemSki sestavek „o quadratnih enacbalr, katerega je spisal g. dr. Xejedlt.
Iz porofcila c. k. visje realke povzameno sledece date: Koneem leta je bilo na realki 509 uceneev, izmej ten 142 Nemcev (?), 145 Sloveneev, 0 Hrvatov, 13 Italijanov, 1 Magyar, 1 Franeoz in 1 Cob. Spricalu pr-vega reda z odliko je prijelo 20, prvega n>da -185,-dru-gega 23, tretjega 34 ucencev: eden uij bil izpraSan, 4li°jili more iz posameznih predmetov izpite ponavljati. Xezadostuje toda terjatvain Sole okoli 20 °[0. Abiturjim-tov je bilti na realki 12, izmej ten so trije prod izpitom odstopili, pet jih je dobilo sprtfalo zrelosti, stirje so propali. Porofilo pri nasa tudi nemski sestavek „o votli-ni sodov." katerega je spisal g. prof, Berbue.
Politicno „narodno drustvo" bodo imelo 15. avg. obcui zbor, v katerem se bode konstituiralo. Do zdaj je uze precej udov ogla&enib, a iz Gori&kega, kakor ftujem, le malo. Naj «e tudi goriski Slovene! v to vseslovensko drustvo vpisujejo.
Farowski list, ki si nadevlje „Sloveneevo" ime, pol-ni, kakor inorda vidifc, svoje prostoro samo z grobimi in neotesaiiuni polemikami proti „Slovenskemu Narodu" in napada same osobe, od dr. Vosnjaka in Razlaga po-fensi noter do biv-.ega nadolzncga kurektorja „S1. X." Ta klerikalna metoda politikovauja so jo uze tudi celo kranjskim duhovnom prignjnsiia in celo kope BSlov«nea" po po&ti nazaj hodi ter so uzo njegovi ustanovniki vsa veselje do lista izgubili. Drug drugemu mej snhuj ne-zmoznost in lenosi ocitajo.
])i\ Rleiwis je boleliav. Brati ne more ntf, ker zarad bolnih oeij ne vidi. Vendar pak je tako siton in nervozen, da je baje sam „narodni zabr, Ale.sevcu, dik-tiral oui Manek, ki ste ga ta teden brali, in v katerem strup brulia na dr. Vo.tyjaka, od klerikaleev najbolj sov-razeiu'ga,— a najbolj delavncga in za narodno stvar najbolj po/,rtvovaln«'ga narodnjaka liberalno slovenske stranke.                      _^——.
Politieni pregled.
Vse novine go bile polne, da bosta graski iu mariborski skof protestira a s pusobnitn pismnni, ka-wro bodo podpisali vsi duhovni obeli skofij, proti ktmfessijoMilniiii posts vain. A mariborski Skof sain je to vest dementiral in zdaj Se celo „Vater1and" pravi. da je razpor mej klerikalci, ter jili spodbuja k edinosti, da zmagajo liberalce in je ukrotijo.— Siwr pa je miu'ster Streniayor tako popustljiv in l:rotek nasproti .skofom, da skofje sami menda ne mislijo vet" ua resen npor, .se mauj pa lioi'pjo posta-ti mu^ntki po vzgledu nemskih kolegov.—
Xa Oeskem bodo kmalu zopet volitvo, in sicer n\ drzavni zbor, ker so, kakor znano, vsi w»ski poslanci zopet zgubili svoje, mandate za lescnjairo. C'ehi so t»«daj vihIuo na \olis«:i in >e \\a navelicajo, kar je dokaz njilt politiriiR zrelosti in discipline. —Kedaj poj-taueino mi Siovenci tako zavestni, kakor IVhi ?
Xa Morav>kPin. kder bo volitev dez. poslanca namesto Belkredija. je moravski narodui klub izdal proklam, v katerem volilce oponiinja, naj ne volijo Belkredija, kateri je samo klorikalec in fevdalec in se drzi peditike iiecirmesti. Morarski Cahi so, kakor znano. veeinoraa drze politike Mladoechov, ker se udelezujejo dez. in dez. zbora. Mladooeh Dr. Ed. Uregr je izdal brosuro, v kateri zagovarja z mimo besedo politiko in postopanje Mladocehov: ta bro-hura je zadnji eas predmet razpravljanja raznih fesnikov vsake barve. — Cesar pride najbrze v Prago, a tezko bo eeski narod vsled tega obiska kaj dobil. Mogoc« pa je uze, da se v dvornih krogih kaj novega nepricakovanega snuje, saj je priSlo tudi Kollerjevo imenovanje kar nenadoma.— Rusko prijateljstvo, ogrskc fiuancne zadrege, katere so zdaj Se veeo, odkar noce Rotschildov konsorcij vec placevati v dez. blagajnice obrokov ogrska po-sojola brez garaucije tudi na Gislajtanske drzavne polovice, nadvojvodov Albrehtov velik upliv in Se Tece Setanje, vse to kaze, da je inogog in bitten prevrat avsi^rgske politike i sicer v Slovauoin ugod-nem pomenu.
Ker cesar nij potrdil volitve Stojkovi^a za metropolita srbskega, se je kongres v Karlovei ze-dinil in zvolil z veliko veCino rnmunskega metro-polita IvaSkovic-a tudi za srbskega metropoMta. — Kakor  se slisi, bo cesar potrdil to volitev in Srbi
vendar onkrat pridejo do svojih pravic. Belgrad.ska sinoda je Skofa StojkoviCa proglasila kot sismatika, ali odpadnika ortodokisnih 'pravororciv. — Tudi v grski eei-kvi so zeloti, Ce le nij t»\ mauever ogr-ske vlade. — Mejnarodni sanitarni kongres na Du-naja je zaklju.-il zborovanje. — Sklenil nij nifi po-sebuo vaznega, razen uekaterih naredob glede za-branjenja Sirenja kng^ i.t.d. —. Ogrski drz. zbor je koiitfal volilno po.stavo in bode to dui do 20. oktobra zakljoden. Francoska narodua skupscina je vsled sklepa ne razpnSgena, am pak odlozena od u. ^^.?.^P_0.w(^bm.._P.red_.odidoni-so...poslanci se volili permanentno komisijo, ki bo vlado nadzo-royala; v to komissijo nij voljen noben Bonapar-tist in imajo v nji skrajni iegitimisti in republi-kanci skup vefino, oboji ti bodo lehko odbijali na-kane Orleanistov, ki so zdaj zopet na povrsji in se mofeo gibajo. Gambetta' p v eni zadnih sej imel tak fulminanten govor, da je % njim vse ne-prijatelje republike morali^no pobil, ker mu nihfie nij mogel odgovoriti. Gambetta je tudi vladi ob-ljubil, da bo ostro nadzoroval vsak njen korak. Govor Gambettov je bil ie od drugafie miMle^ih pohvaljen in je po vsom Francoskem napravil naj-boljSi vtis. —
PariSki nadSkof Guiberfc, vmiv§i se h Rima, izdalje pastirski list, vkate.'em stra§uo zabavlja 6ez ilalijansko vlado, posebno 6ejs ital. Solstvo, katero imenuje brezbo^no, ki zadu^uje nioralo iu vero v mladini. —. Francozka vlada je hitela nad^kofa po-karati in vladtii listi so ga na vso moe" grajali, da ne nastane uapetost z itatijansko vlado. — Zdaj pa italijaoski in posebno francoski listi povdarjajo, da vlada mej obama drzavama najve^a prijaznost.
NaSo. cesarica, ki jo zdaj na Anglo^kem jo to dui obiskala anglozko kraljico v Osbornu.
* Xa Spanjskem nij nift posebuo novoga, razen tega, da jo Spanjski poslanik na Francoskem to vlado opominjal, naj boljse varujo svoje meje proti Spanjskenm in da je zdaj skoro gotovo, da bodo vse velevlasti priznale spanjsko ropubliko ™ Noindka eskadra je u^o na strazi v spanjskih vodah. —
Pri federal item strcljanju v« st. Gain na ftvi-carskem je kanonik Ghiringlioli imel govor proti vatikanu in papezu in za svobodo vestt in verstva.— Omenil je, da je Svicarska pokazala se svobodno in neodvisno, ko je upornim skofom in pape^evemu po-slaniku podpisala potni list.
Bruseljski kongres se do zdaj le kratkocasi in nij se zaCel resnega delovanja.
Razne vesti.
(WroraHudoirA Attcmiin,) 0 katerem sini zad-njio poroLali, da jo zapustil dolga okoli 140 tinoo in pobegiiil, §tf danes tiijtua policija v rokah, ce tudi se je bda novira razuesla, da so ga v Livornu vloviii. Polcija je bil.i ineiila prihitra pri izdavanji svojega sieckbrifa. Danes se govori u2e, da dolg 2iiaSa nad 200 tisod gold, kar je za Gorico drugi ma!i borsni polotn. Cudno je pri tern to, da, akopram je vsaka dusa vo-dela, da grofovo premozenjo je toliko kolikor nic, je vendar. od vseb krajev si vedel denar pridobivati. Gro-fovakje bil vos v obnasanji, a iskal je'lenar tudi prini-zem, slazecera osobji. Doklo in hlapci so tudi nj(>g.)va zrtva Kar pise ^Cittadino," (kateri je po o'iSem listu novost povzelj da je ubezruk bil ud klenkalno stran-ke, nij res, mi nijsmo tega tudi nikedar trdili, a tie moremo se kaj cuditi, da ga „jhonzo* h svojim Steje, ker on je bil brez programa, in da je prisel v m<?stno starelinstvo, se ima zahvaliti edino le svoji radodar-nosti s tujun  blagom.
(.,«avia«uo l'«io"j bode izdal nam. ucitelj g. Fra-njo Orelec v Celji. Knjiga bode obsegala lepoznaiiske sestavke v pro/.i, pa tudi pesaiske izdelke. Pn tej knji-gi, ki bode stitla 00 kr. bod) p >.*ebno solelovali g. OreSeo, celjski dijaki in goriski pripravnik Janko Le* ban. Kedor ho^e kaj vec izvedeti, nai se obme do za-dnje imenovanega gospoda. -
(Celjski iiijaki) napravijo 30. avgusta veliko besedo v shivskt citalnici. Program je jako obsireu in zanimiv, ker bode petje, godba, govori, dramati&ie predstavein na.zadnje v poncdeljek tudi izlet vsolfiavskeplanine. —
(HIovenNki umetnik v f^arlci). Mladi slikar, g. Ljudevit Grilec iz Idrije, se mudi uzo vee casa v Go-rici in je napravil nekoliko slik za kapucinsko cerkov v Goriei in za cerkev Franeiskanov na Kostanjevci; te slike so prav lope in jih v obee hvalijo. Napravil je pa tudi mnogo portretov po fotografiji in po nnravi od gorifike gospode; mi smo nekatere   videli   in  nioramo
re5i, da so naslike osob popolnoina zadete in delo samo tako pwcizno in lepo, da si Stejemo v «nost mladega slovenskega slikarja javno pohvaliti ra prtoo-ro(;ati si. obcinstvu, posebno kor je tako diskreten in pnden, (la nobon drug, v Goriei tako. — On namrec napravi lep portret za 20 do 25 gold., kar vsaka ko-licivaj lopa oleogranja stam. - Pripordfiamo rodoljubom, da mladygji, slovensk<»ga nmetnika podpirajo. — Grilee una svoj atelier via del gi-irdino pubblico, nasproti re-alki v Tabajovi hisi.
(^uriikn kmi^ijsiia «iiu>i»a) »aznanja, da bo -do v kratkein javni poduki za mladeni^e v poslopii glnhoi^mih o sadjereji. V ta namen so tudi stipendjjo po 10 gld. razpisane. Natanjfineje poroGilo pniM'semo prihodnjifi.
(W.11MMI110 iiruSiw.) v Ljubljani bo imelo s^voj obfini zbor v soboto lo. avgusta tin. ob 8. uri popoludne v pruatonh ,. Narodno tiskarnftu. Dnovnl red: 1. Poro-fiilo osnovalnega odbora. 2. Volitev prodHednika, taj-nika, donanii&arja iu sest odbornikov. Za osnovalm 0,lbor:                                               Dr. VoSnjak.
((JitAlnii-iiiefra Isletn) ]c Rel)ku s0 ho mnogogo. spode udek>2ilo; d>/.daj se jib |je naznando 30.—Be So ki'do 2eli udole^iti so izleta, mora to naidaHfie do so-bote naziianiti.
(Vrij» odbarniki; banko Slovenji mej njimi g. M, /jvaniit iz Twta, so se odpovedali odbomiStvu.^-Eni pravijo, da zato, ker ravnatolj Hlaschke tiria, da akeijonarji vplakjo na novo na mosto U)\ 80 \ m vsako delnieo.—
17. t. m. bo obfini zbor akcijonarjov v Ljubljani; tain bo menda pnla kaka granka bosodn, a kakor so sligi, je vendar vefeina nkuijonarjnv za to pridobUentt, da se banka zdiii.—
(i»(>kHn f j»iirijnn) iz Vipavo se j6 odpovedal doJ5. posiaiujtvu; n« vemo, kaj pomenja ta odpoved; a wli se nam, da jo zaSela na Krunjskem noka apatija ?a jav-no3t.
(Iz pod Cavna) — Citai Bom o dobri letini, ki se v voc krajib nabaja v naSem cesarstvu, (y;ital sem tudi v listu „ Sooe tt 80. julija da se je nadojati dobre leti-uo skoro po vsem Gonakom; vosoli me kaj tacega po casoikib oitati, prav jo, saj tako ubogi kmetovalot 80 morali veliko ubostva in pomajnkanja v preteceuih sla-bih  lctinah   pretrpoti.
Ali 2ulibo/.e vesel sem od ene strani Citati o dobrib letinab, katere v mnogih krajih kazejo, na drugi straui me pa zalost sprekaja videti ubogo naso dolino, ki je po majnikovi borji tako unidena, da se je bati slabe letiue.
Itavno ko je grozdje aajbolje cvelo, priSIa jebor-ja, kakorsno uze zdavnej ne pametimo, ktera nam je skoro tri cetrtinke grozdnjega zaroda na tla pomendrala in trtne miadike tako poskodovala, da nam nij Se za naprej niti zanasati na dobro vendimo; le pod kakSrii-mi zidovi v zavetju uiu je bovja prizanesla, pod kterim se pa prav lepo in zdravo grozdje nahaja.
Krompir nam je slana poparila in pobrala, tako da stari ljudje ga manje ne pametijo, fizola §e se-> mena ne bo, kterega nam jo borja, potem pa duSa, ktera je ce^ tri tedtic trajala poSkodovala. TurSica dicer lepo kaze, pa tudi ta je ie v bozjili rokah zavoljo neusimljene bt>rjc, ktera vedno pn nas roji. Naj bi tudi slavna cenilna komisija na to ozir imela.
POSLANIOE*)
Neki A. F. v dopisu h. Mavra v zadnjem HGlasiiM mej drugimi surovostimi tudi niene napada s besedami: rVi g. A. Kozianzig, nekdanji Xupan in Vi g. Ernst Klavfcar, nekdanji nag tajnik in dez. uradnik poznata na-§o se nezacoljeno rano.—Mogoce da)U se nam bo ponujala prilika, odgruiti to odejo."— Priliko Vamdajam jaz ; od-grnite to odejo!
(k tega ne storite, je dokaz, da ste mo hoteli perli-dno pred svetom sumniciti in da ste no^ramni obre-kovalee, kajti le nepoStene in poredno osobe sumnifcijo ljudi brez vsacega dokaza.—
Pa vso to  slepo  in strastno mtihanjo je nasledek blanwzo in propada ubozega mladepifia pri zadnji volitv! v Podgori.                                                             • _________     And. Koejancie.
Iz Crai6v 28 Julija. V 29. §t. lista ,.So6e" sem Citai dopis iz Ornic, kteri dopis napada z lazmi poStene ljudi. Bil bi rad ufce poprej na to odgovorii, ali fiakal sem, da dopisnik iz Ornifi v 29. St. j,SocV se bode zd-pet kaj oglasil se svojimi grdimi la^mi; ker pa vidim, da je ze celi zol6 iz sebe razbljuval, in da nijma nobene zolfine sokrvicc v sebi, torej sem se namenii v krat-kih besedah njegove Ma veeai cast, citateljem „Sofiea v pogtenje celega naSega stareSmstva z zupanom vred po-jasniti in na b;d svet spraviti. Uzo «?amo .urednifitvo „So6e" je v svoji opazki pokazalo, da so dopisnik -bltt-mira, ker pravi da kova&ja onega dopisa je v ClrnrSH a ne v Selu. jaz pa reeem da dopisnik iz Sela vJtpy. . 30. lista jo je pravo zadel z besedami, da ,;mjn Se . , .
srajea viseti mora, ker za voljo svoje zanikrnosti in le-nobe bodi si po gdah alirdrugih z* levah, v ktorik bi se moral svojih moeij poshiziti, bi se knaalo by tacega pri-petilo. Iz slabosti ubogi Don Quixotek sam n» ve, kaj eenea, in po hinavsko napada se svojimi laimi tistih ki so se naveli&ali rait kruha dajati, ees da on s tem jira kakor strupeni gad, kader se mu na rep stopi, pikne, in jeli vjsnemin.- Bavno za to mi m >ja dolznost teg.i ne pripuSea, da bi jazto v nemar pnstil in zainolcal posebno pa  dopisnku  v 29. St. Soee.
Dopisnik pravi: — ,,Kedo nosi obe. breraena. kakor za cerkev, solo, poti, i. t.-d. Na to mu olgovor-. jam, da za cerkev stroskov nijinaino nie, ker se sama se svojim premozenjom in z dohodki vzdrznje. Dnhov-nikorn plaenjemo vsi v enaki meri, zato ker oni za vse ennko delajo.
Za vzdrzevanje in popravljanje poslopij, favroza, kapianije, lire, zvonov in vseh rirngih obeinskih reeij, al? se iiijso tudi vsdej in sieer v starili t-asih po navadnih obrokili v vefi razrcriih plafevnle? Zdnj pa vee let^ sem so pa te knkor tutli vse diuge refri na davke nakladajo; tnko jn tudi za solo.
Knr kva.siie o konhViranjn mitaseine, konfiseirana je le 0(1 tistega, kateri jo jo imol pravico konfiseirati, iiamref si. dezelni odbor v Ouric.i sprovidel je volike stroSko v obfeini za bolni&uico, torej je to miloscmo obrnil ravno v korist nbozim; torej tudi vidito, kain stavimo miloseino rove/.ev; ali tedaj nij prav, da je mi-loSeina revezev na ta nacin konfiseirana ? I'a ali zado-stujo ta miloSeina 69 fl. sedanjim ogromnini bolniskim strbgkom, katorik jo od J 20 do 250'fl. na leto in se vefi, in tako od lota do leta veci priunjajo: plaealo so je v pretecenem leta za bolnisko stroske 5(i6 fr. 25 kr, in se je na eloign ostalo 119 fr.05 kr. Ali se nijso ti plaeali poviskom davkov?
Nadalje pravite, da obrinski pasnik so vzivali v starih easih brez razloeka vsi enako. Tudi to nij res; ali nijso bili nasi pradedjo do lani del paSnika v Sest razredov moj so pred GO leti razclelili, da jo tamkej vsa-ki obeinar svoj deloz iinel, ali nij Se do dan (lanes oeiten dokaz, da iniajo nektori bolj skrbni ob&inarji svo-je hraste lamkaj, kteiiji se ne hhiu nobuduu drugi ob-cinar sobi prisvojiti? (Ui bi pa Vi dopisnik hotoli od paSnika govoriti, v kterom zmislu je vasi in moj na-men, bi morali saj tukajsno ljudstvo bolj primcrno na-govarjati, da bi so cden drugemn ndali, in eden druge-mu prizanesli, ker potom takem, bi si gotovo razdelitov izvrsila in koristila vsej obcini. Naso staresinstvo se je dosta potegrvalo za razdelitov, in v zadnji seji je skle-nilo razdelitov, in sicer polovico na vse enako, polovieo v 8 razredov po davkih.
Sklep je podobon dezelnozborSkemu naertu, ker je stareSmstvo dobro vedelo, da, 6e sklep nij v tem zmislu, in de dosti pritozeb pride, ga si. dez\ odbor ne bode pod-piral. Zali bo^e, da je cez taistega nze vee pritozeb priSlo. In takih pritozeb so menda naj vee krive take kwk& I Zato pa se ne ve, 6e bo si. dez. odbor to raz-delitev po tem naeinu dovolil; zeletl bi bilo, da bi jo. Kar pa tudi od finanfinega stanja kvasite, se vas prav ni6 ne bojimo, ne zdaj in ne v pribodnje. Raeuni so- od_leta do leta bili navadno reseni, in nij bilo pod sedanjim zupanstvom in staresinstvom naj majnso na-pake v denarni zadevi najti.
Se nekaj I dopisnik se jezi po onih dopisih, od ka-terih. meni kovaS nie znan nij; da beseda fevdalee nij t urnieah znana, to mu dam prav.
GospodiS, ali va§e latinske besede „quos bonus" i. t d. so pa tukajSnemu Ijudstvu kaj znane? Hvala bogu, da pa vender vi ste v 15 ietih, ee po 2, 3 leta v eno §olo, vendar do tega prisli, da nam kaj z latin-s6ino poveste.
Ali bi ne bilo bolje, da bi vi, gospodine, za svoj napredek skrbeli, ne se tukaj v Urnieab po kotih skri-vate, z laenim trebuhom se po obeini klatite, ali no veste, da vas je vsa obeina uze do grla sita ?
J_________________                                Pravicoljub.
*) Urednijstvo nij odgovorno ne za obliko, ne za   zadrzaj.
Listnica uredni^tva
ft,rt .7 f?1?.1- *te?m "Glasa" si Je wednijstvo tega lista svoio &%S S^1Vei ^WPS™"" De,iol2ne listaice r 30. itey sj! ?fl, in^, ^ nck°Vko ohladil0' da J"e PwAwem nekaj prav oteot SL"        °i lhi Psrk ,na na§0 adress» "Wo, po t in r^ do
m, ker je.mogpee, da na nje veruje tudi kak posten ilwek
je znano,
i,S-   Pn'ega, s>vk:l P°zivlJamo  urednijstvo  „GIasa«  nai menuje ono nikdino, kateri mi 8V0j Hst Liljajemo  - NaS
mor „Glas . znano m dokazano je tadi, da f,Glasovci'«   vsacegi
vsacega
Lastnik: VIKTOR DOLENEC;"
mladega „Selun>lI^ija" z veseljeni s-prejraejo in da takim mla-denicera prav radi odlooijokak ,3chmoUwioket-' v „Ulasu" ; ampak resnicno nboga je le tista inladina, katere znacaj je taiko pokvar-jen, da se da mbiti za spijonstvo in ki odgojena po fauaticnih hi pokritMi, postaja zrtev lunavstva.
Glede druzega stavka pa raoramo pred vsetn konititirati, da se mi ne brigain<» za t>>, kar se godi v Mailmgovi tiska.ni; kaj bi nas tudi moglo interessirati, saj nam prvi kierikaliu list, sam „Vaterland" pritrdujti, da „Glas" je jako plitsv list in ..Olas.*' tudi jesaru to obsfcil. ko odgovarja „Vaterlandu*' iti moleduje, naj se ga usmilija gospodje in naj mu pit"> vodene cianke.
Mokarskn uceno=t vendar se nij doeaVala tacega lepegsi pri-znanja od svojc lastne stranke, kakor pa ueenost ^tilasovih'* pis-nioukov, ki s«» (L.zdaj v polemiki dosc-gii k vecema zmoznost kake-ga zabitega bahara. - Fae p« je u*c dokazauj* in lehfco se doka-zemo, da so ggg. Glasovci oni, ki se razumejo na spijunstvo in se prav marljivo brigajo za vsak nas korak. Po rGIa<u" s-o nie sami eestokrat bot^li ocniiti nas z dogodkir kateri suvr pntiraiii, so jim bili sporoceni po spijunih ingostoljubnuKtskrnujaiojoeih ljadfh;v Ulasu smo pred ne dolgo citali crno na ln-lfin reznltati* nizkeg.i, skodozcljiioga iipijoiiatva, ^nekateri gospodju'* so javno prtviligi-rati, da se celo zapovedali nemoratno vohunstvo ; ti gorfptMlj.' se men-da celo policijskih aktov ne sramujejo; poli.ijanauirt'c po tiskarnah isee manuskriptov in oni dan jc popraseval neki stavei- iz Mailui-gove tiskarne v Pateruulli-jevi tiskarni po roanuskriptu one lisrni-ce, ki je Glasovcem tako v iivo segla, da so se po t-in nepretais-Ijeno zaleteli. Mi obzalnjemo, da smo uuicili oni !tmnu*k!ipt in tadi ne bomo vee unieili nobene Hstnice, da se bodo oni gr>sp«nljf Ichko okoristili in prcpricali, da zadostuje, vee ko zadoatujf nn.-karska uconost, kadar je treba naslikati obcinstvu boniest in ni/,-kost glavnih „ueenjakovu onega lista, katerega glavno stalis«}e jf grda iaz in kristjansko-katoliako obrekovanj«».
ilztt veckrat smo te gospode pri lazi zasitcili; vendar p;i nijsrao mislili, da rjihova nesraumost nijma mej; v t.-jo smo .si-motili in smo nekoliko casa se provec dobro mislili o njih. A n.-kaj casa sera, od kar so jim vsi grdi uakani proti nam >|M>dlvti>li, so zaeeli „<Jlasovei" na8Fnajpopreje skrivno opravljati, da sin» od vladc podpirani i. t. d Oast ii.ita, ki je od prvtrga zac»-tka branil neutrasljtvo narodne prav ice tudi pioti vladi, katiri je nie take resnice V zobe povedal, da bi za kaj tacega ,,Gkisu" ]iriinanjkalo pogiuna,— cast nasegalista in nase stranke j.' b ibis tem razxaljena —Vendar pa smo mi dozdaj molcali in si mislili, kedor za brbtom grtvori,govori—.Denes je rcc drngncna: Glas je v zadnjetn li.^tn izre-kel,danaj mi iz vladnega „dispositionsfon<L,u kaj vec poilelimo svojim ucenjakom, s katerimi be.sedarni je javno izrazil se in n;is obrekoval, da mi dobivamo po.lporo od vlale.—Ti> je ta n-;i»dvi-sen list najvece razxalje-nju in mi si za denes stejemo v di>l7.uo.>t gospode od (ilas-a pozvati, naj nam dokazejo, da smo mi le e it krajcar potegnili iz omenjmiega "dispositionsfouda."w0e iiarndiika-zejo le en krajcar, po tem poloziwo pero na stran. (Je pa tega ne storijo, ostanejo v liaSili in v oceh \sacega po^teneg.i cloveka, najiiizji oi»roko valci in l;ii n ji v e i t<jr popoluoma ne-podtenMjudje.
J^alostfio j(J sieer, da je treba gospode od Gla.su, ki so veei-delj tonzurirani, pred svetom skalpirati s pi>eal<>m nievrednosti; a mi smo bili hudo provocirani in bomo, ce dokazov ne bo, tie iz-datnejse postopali.
Muoge dopisnike, katcrth dopisi se nijso bili v listn, prositno, da potipijo ; vse pride na vrsto. kar je dobrega.
G. Z. v Nabi*. Posljite nam do pomleljka prav gotovo konec listka. da si ne bo treba drugace pomagati.
na goriskem trgu, G. avgusta*
Psenica kraska,
„     gorska
„     goriska
Tursica domaea
„     ogrska
Jeemen eel
,,     pehan Oves laskt
„   ogrski Fi?.ol laski
„    gorski Ri
Krotupir Bene Slama Slanina [spehj domaea        cent
,,          amerikanska    ..
Vino C-rno, vedro [Eml
„   belo,       „                .      .
Pivo gradsko „ _______.
cent
Uii I. vrste po 13 II. vrste po 12.— III. vrste po 11.50 IV  vrste po 10.50 V. vrste po   8 1
Moke is liitterjevih mlinov v Stmckah. Se zakljemr St. I. po 14.20 St. II. po 13.70 St. 111. po 12.40 St. IV. po 10.40 St. V, po   9.70 VI. po 8.50. Brez zaklja:   Otrobi  drobni po 2.40 otrobi debeli po z.20 tt.
1
_r
x
0%MAMIIi<»
Naznanja se s tem, da bode prihodnji somenj
v Nabre^ini kyatrni cetrtek septembra      "^
(i ta dan vsako leto naprej!) letos 17. dne imenovanega meseca, h kateremu somnju, ker je po navadi pray ^ivalien, slavno ob^insfcvo vlj&dno vabi podpisano. ^apaustvo v Nabrezim due 26. julija J.ief Grucen
_L
_r
T.
„SLAVIJA"
VZAJEMNO-ZAVAROVALM BANKA V PRAGI.
Diilznost inoja je. vsestransko znanej zavaro-vaiuej banki ,.SLAVIJI" za iiatancno preiskavo pozarno skode pri mojiii p.».-j!opjih, ti-r za jako bitro podeljpuo mi placilo javiso zahvaliti s»:t t«*r tudi nje glavni z:ist»p za juzm; uvslrijskH knijf v Trstu'xseinii nlsivniMiiu «dh-iijhtvu najgnrki-ji* pripo-roMti.
Jane% Coinolll U-.
poseftiiik v Podp->i"i pri Vrhniki.
Prva ob5na zavarovalna banka
„SLOVBNIJ A"
v Ljubljaui
si dovoljuje s tem i?estitemu obf'iustvu naznanjati. da je sprejela gospoda
Ivaiia Pavletlda
za potujoiSega zantopnika na Goriskem iu priporaca g. znpanom in g. doliovnom omenjega zastopnika pri njesrovem delovanji podpiratt.
h
Zavarovalna banka
99m Mm J!^. V JC m*~ -A.««
v Pragl,
Oznanilo.
Naznanja   se  slavnemu   obcinstvu,   da smo poublastili gospoda
I9teL»m^ UMCc^Ssi
¦ €*3»
kot zastopnika banke BSLAVOEa na Gori-ikem iu uljuduo prosimo, da bi se ome-njeaema gospoda izreklo mej vsemi prija-telji, ki se zels zavarovati, popoloo zaupa-nje.
in za pednij§tvo odgovoren:   ALOJZIJ VALEHTIKCiC. - Tiskar: PATEENOLLI v   Gorici,