Slovenski dom
t*;KW_____________
Poštnina pliitu ▼ lotorigC
rartiTMMli
Gem Lir 0.50
_8LOVEN8KI DOM* Izhaja vsak delavnik opoldne. Urejuje Javornik. Izdajatelj: inž. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno :.Tože K vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kopita
Telefon 4001 do 4005.
uprava: Ljubljan Mesečna naročnina 11 lir.
Mirko ramarič, ... Kopitarjeva S. za tujino 20 Ur.
V Ljubljani 10. avgusta 1943 ■ Leta VIII. ■ St. (80
Vojno poročilo št. 1171
Hudi boji v severni Siciliji
2 rušilca zadeta - Letalski napadi na nasprotnikovo zaledje
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo St. 1X71: I Etne razvijali le posamečnl spopadi, so
.. ,eT®rnem delu Sicilije se nadaljujejo hudi boji na postojankah, ki so jih zasedle Italijanske in nemške čete.
Naša letala so napadala kraje po nasprotnikovem zaledju.
Nemška letala so v otoških vodah uspešno zadela dva torpedna rušilca.
Angleško-ainerlškl pomorski In lotalskl oddelki so včeraj bombardirali obrežne kraje PO Siciliji ln Calabriji, a brez hudih posledic.
Berlin. 10. avgusta. B. Od 4. avgusta poroča Mednarodna poročevalska agencija v dopolnilu k včerajšnjemu uradnemu poročilu — poskušajo kanadske, ameriške in britanske čete z ogromnim številom oklepnikov, topov ln letal «a vsako ceno podreti Italijansko nemško obrambno črto, ki se vleČ6 vz(Jolž
verne obale Sicilije, ter tudi črte, ki se i°, ^ Etne. Zaradi junaškega mo*i	"!	ln vkl^ub številčni pre-
leten sprotnlka so vsi tl napadi spod-nTdaleo pa 3° imel vsak dan n„ ude izgube. Samo nemška dl-. .a «®rxnan Goeringr« je uničila ali zajeia ^26 nasprotnikovih oklepnikov. 62 Kiepnih avtomobilov, 236 avtomobilov, 80 kiH ojačeni z oklepi in preurejeni a prevoz čet, številna druga vozila in topove različnih mer. Vrh tega je navedena divizija zbila 63 letal in 1 velikih
brezmotornih letal.
Med predvčerajšnjimi nastopi na sicilskem bojišču, ko so se na področju
nasprotnikove čete pod poveljstvom generala Pattona na južnem odseku obale pri San Stelano z močnimi oklepnišklml oddelki In pehoto, ki je dobila podporo tudi od izkrcanih nasprotnikovih sil pri Sv. Agati, katerim je nastop varoval ogenj vojne mornarice, napadle obrambne črte in poskušale zasekati razpoko v vrste branilcev. V trdih bojih, ki so se čez dan spremenili v silne spopade, se je branilcem posrečilo vreči nasprotnika nazaj in zapreti cesto proti Rlverascl.
Včeraj zjutraj je nasprotnik z novimi, svežimi silami prešel v protinapad. O Izidu teh bojev še ni bilo nobenih poročil.
Šibke sile 8. britanske armade so se severno od Catanie lotile patrolnlh nastopov, toda povsod so bile takoj odbite. Posebno na severnem odseku bojišča so nemška bojna letala ves dan napadala nsprotnika in lajšala položaj Italijanskih in nemških čet. ki so bile zapletene v trde obrambne boje. Bombe iz teh letal so prisilile prednje amerikan-ske oklepne oddelke, da so se umaknili nazaj, povzročile pa so občutne Izgube tudi skupinam ameriške pehote.
Kakor je bilo že v včerajšnjem nemškem uradnem poročilu javljeno, je skupina nemških letal v dnevnem napadu na pristanišče Palermo zadela en nasprotnikov rušilec ln eno trgovsko ladjo za okroglo 8000 ton kakor tudi več lzkr-cevalnlh čolnov.
Mir je možen samo po italijanskih načelih
Zanimiva izvajanja rimskega lista o temeljnih razlikah v načelih za dosego miru
Rim, 10. avgusta, a. List »II lavoro Ita-Ilano« omenja, da ae zavezniki r svoji propagandi radi sklicujejo na leto »18. Toda pri sklicevanju na to leto ter pri poskusu, da bi pokazali domnevno podobnost med obema vojnama, Angleži ln Amerlkancl pozabljajo, da so leta 1918 ravnali po precej drugačnih političnih smernicah v primeri s svojimi Izjavami ln delom v tem žalostnem vojnem poletju. Tedaj so razglašali, da hočejo doseči mir na temelju WlIsonovlh 14 točk: mir brez zmagovalcev In brez premagancev, mir, ki bo spoštoval pravice narodov ter sl prizadeval uveljaviti svobodo morja.
V tej vojni so Šibko poskusili storiti nekaj podobnega s tem, da so avgusta leta 1J41 razglasili 8 točk Atlantske karte. Tako so se odrekli sleherni politiki, katere cilj bi bil doseči mir ne z vojnimi sredstvi, temveč z diplomatsko umetnostjo. Točke Atlantske karte so se kaj hitro Izkazale za Se bolj sploSne, kakor so bile WIlsonove točke. Ker so jih prehitro razglasili, ao takoj prišle v odločno nasprotje t bojevitimi zahtevami Angležev, z vojnimi načini Ame-rlkancev ter z vseslovanskimi težnjami Rusov.
Te točke sl torej niso osvojile svetovnega mišljenja In so Jih kaj hitro pozabili. Roosevelt ln ameriška propaganda sta jih prav kmalu nadomestila z Izjavo o štirih temeljnih svoboščinah za človeka.
Ko Je boj postajal vedno hujši ln trši, so ^merlkancl opustili evangelijsko govorico in prlSll z grožnjami iz Casablance. S
IM
Novi sovjetski napadi na vsej vzhodni fronti zavrnjeni
Obsežni letalski nastopi — Uspešno čiščenje nemškega zaledja pri Minsku
Hitlerjev glavni stan, 8. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Na kubanskem mostišču so nadaljevale sovjetske čete brez UBpcha svoje, B številnimi bojnimi letali podprte napade.
Od Mluaa ln srednjega D o n e a poročajo o krajevnih bojih.
Na področju pri BJelgorodu ln v Odseku, pri Orlu ao se Izjalovili Številni napadi močnejših sovjetskih pehotnih ln oklepnih oddelkov. Letalstvo je poseglo zlasti v obeh teh odsekih v boje na kopnem Ju uničilo poleg velikega števila oklepnikov ter topov nad 300 sovražnikovih motoriziranih vozli, ki «o bila uitMu > moštvom.
Tudi Jugozahodno od V j a z m c je sovražnik napadel a številnimi oklepniki. Vsi poskusi prodorov so bili v hudih bojih Odbiti. Sovražnikove izgube so velike.
Južno od LadoSkega jezera je bilo samo majhno krajevno bojno delovanje.
V obeh zadnjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 352 oklepnikov.
Pomen imenovanja komi~ sarjev v konfederacijah in strokovnih organizacijah
Bim. 10. avg. s. List »Messaggero« razpravlja o imenovanju novih komisarjev za različne zveze in pravi, da z njimi ne bodo v ničemer ogrožene delavske pridobitve. Lah-rečemo, zatrjuje list dalje, da se bo sindikalna organizacija po razpustu fašistične stranke osamosvojila, se razvijala v svobodi in se znebila vsega političnega varuštva in strankarjenja, tj je v preteklosti kvarilo pravo podobo sindikalnega gibanja. Imenovanje zveznih komisarjev pomeni, da se bodo kakor v času redne uprave pretresala in reševala delavska vprašanja v ozračju, ki bo prosto slehernega strankarskega vmešavanja. Za ta način dela nudi poroštvo osnovni program vlade, a tudi osebnost ljudi, katerim je bilo zaupano vodstvo konfederacij.
»Carta della scuola« odpravljena
Rim, 10. avgusta, a. Minister za narodno ■vzgojo je dne 27. julija vsem podrejenim ustanovam poslal naslednjo okrožnico:
»V št. 13. Uradnega lista za to ministrstvo je dne 28. marca 1939 bila objavljena listina, ki jo je odobril odpravljeni fašistovski veliki B»et pod naslovom »Carta della scuola«. Bajam na znanje, da 29 Izjav, ki sestavljajo to listino, ni nikdar imelo veljave kakih pravno obveznih načel. Vsekakor pa ne bo odveč opomniti, naj Vaše blagorodje smatra, kakor da teh izjav sploh več ni.«
Zaostritev odnošajev med Anglijo in Sovjeti
Berlin. 10. avgusta, s. Londonski dopisnik ličarskega lista »Dictat« poudarja, da v Londonu nihče ne skriva, da so se v zadnjih tednih odnošaji a Sovjetsko Rusijo znova za-0*t*lll. Angleški tisk ne posveča dosti' prodora tem znamenjem o napetosti med zaho-, d0B» in med vzhodom. Da pa odnoiaji b So-‘ h VzbuJ«° v angleškem Javnem mnenju skrb, kažejo razlage, ki so jih zadnje čase prinesli nekateri listi, med njimi »Timos«, »Observer« ter »News Cbronicle«.
Madžarska vlada Je preklicala zaporo nad Imetjem srbske pravoslavne cerkve v Bački. Za upravo tega premoženja so postavili posebno komisijo,
V kateri sta tudi dva srbska gkofa.
Nemške lahke pomorske edlnlce ao potopile na morju pri Novoroaljaku dva a trellvom naložena sovjetaka obalna parnika a sjcupno 140* tonami.
Na-ae v er nem odaeku sicilskega bojlSča je obnovil sovražnik ob obalni cesti z močnejšimi silami svoje napade. Boji so še v teku. Nemška brza bojna letala so pred severno obalo Sicilije uničujoče zadela en rušilec ln eno trgovsko ladjo s 7000 tonami.
Pri dnevnih prodorih maloštevilnih so-
lje ata bili sestreljeni dve britanski letali, nad Atlantikom pa štlrimotorno ameriško letalo.
Oddelki SS In policije so skupaj z oddelki vojske v zaledju vzhodnega bojišča zahodno od Minska zopet zaključili večji nastop proti številnim tolpam. Ob majhnih Ikstnlh Izgubah je bilo 4200 tolovajev ubitih, nad C000 ujetih alt zajetih. 1(1 banditskih taborišč ln 154 bunkerjev pa pnlčenlh. Poleg (0 topov je bil zajet velik plen v ročnem orožju ln ostalem vojnem
vražnlkovlh letal na zasedeno zahodno ozem- blaga.
Napadalni duh sovjetskega vojaštva peša
Berlin. 10. avgusta, a. O bojih, ki ae zdaj odigravajo na vzhodnem bojišču, je snočl DNB poročal naslednje: V trdih bojih, ki jih bijejo Sovjeti že več kot meseo dni na odseku pri Orlu, je sovjetski napadalni duh tako opešal, da le z največjo težavo morejo nadaljevati s čiščenjem, na katero se je nemško vrhovno poveljstvo že pred davnim pripravilo. Preden bi sovražnik mogel obnoviti svoje napade, se očitno čuti prisiljenega, umakniti svoje divizije izbranih strelcev ter brigade tankov, ki so že močno zrahljane, da jih nadomesti s svežimi silami. Ob takšnih okoliščinah je očitno, da so sovjetski napadi, s katerimi vzpostavljajo zvezo s postojankami pri Kromiju ln ki nameravajo Sovjeti z njimi prebiti nemško bojno črto ali vsaj pritisniti na Južni nemški blok, že od vsega začetka obsojeni na neuspeh.
Kakor pravi včerajšnje nemško vojno po-
ročilo, je na jugu in jugozahodu bjelgorod- uspeha.
skega odseka tudi predvčerajšnjim sovražnik popustil z napadi. V bojih, ki so bili tu pa tam nadvse zagrizeni, so nemške čete razdejale 92 sovražnikovih tankov ter preprečile vse poskuso za prodor, ki so jih izvedli Sovjeti. Oddelek sovjetskih oklepnih sil je bil dobesedno uničen, ko sa je ravno pripravljal, da prekorači neko reko.
Medtem sta se na vzhodnem bojišču prikazali dve novi poglavitni točki, proti katerima so Sovjeti usmerili svoje razbremenilne napade, in sicer odsek Kubanskega mostišča in področje pri Vjazmi. Čeprav je pet bitk, ki so se odigrala doslej na Kubanskem bojišču, veljalo sovražnika nič manj kot GOO tankov in nad 300.000 mož, ki so bodisi padli, bili ranjeni ali pa ujeti, Sovjeti v upanju, da bodo izločili ta prednji nemški branik, še vedno poskušajo s svojimi brezuspešnimi napadi, ne da bi pri tem dosegli količkaj
Nemci napovedujejo bistven preobrat v letalski vojni
Berlin, 9. avgusta. V vojaškem pregledu, objavljenem v tedniku »D a s Reich«, napoveduje dr. GObbels bistvene spremembe v izvajanju letalske vojne. Nemško ljudstvo doživlja sedaj podobno preizkušnjo živcev kakor angleško ljudstvo leta 1940. Kakor je angleška vlada takrat v odločilnem trenutku z radikalnim sklepom za Izdelavo posebnega napadalnega orožja spremenila položaj, tako se je sedaj tudi nemška vlada odločila za podoben odločen ukrep. Seveda ne moremo nič podrobnejšega povedati o teh pripravah, to pa ne spremeni dejstva, da so se priprave res načrtno začele. Ti tedni Intenzivnega boja pomenijo odločilno obdobjo vojne.
V prejšnji 6vetovni vojni Je bili Nemčija strta z blokado, ki Je Izstradala nemške žene In otroke. V sedanji vojni bi radi uklonili nemško ljudstvo s terorističnimi letalskimi napadi na nemško ozemlje. Nujnost civilno obrambe zahte-
va — nadaljuje dr. Gobbels — da se vso starejše osebe, ženske, otroci ter mladina, ki niso zaposleni v Berlinu, Izselijo v predele, oddaljeno od nemške prestolnice, katero bi v sedanjih okoliščinah sovražnik utegnil Izbrati za cilj terorističnih napadov. Seveda ne gre za popolno Izpraznitev prestolnice In nikdar ne bo sovražnik dosegel panike, kakor si jo želi angleški tisk. Naj bo kakor koli že. prebivalstvo samo mora pomagati vladi pri teh ukrepih ter so zavedati, da Imajo sedanjo težavo le prehodni značaj. Morala nemškega naroda Je v sedanji dobi odločilni člnllec. Nemško ljudBtvo Ima svetovni pomen in se mora temu primerno vesti. Angleži vedo, da Imajo opravka z odločnim ljudstvom, ki je pripravljeno v vsakršnih okoliščinah braniti svoje življenje in svojo svobodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi ter ao boriti za svoj obstanek do zmage.
Rodoljubno delo italijanskih škofov v sedanjem času
Rim, 10. avgusta, s. »Tribuna« piie, da sa neusmiljenemu nasprotniku, ki zahteva od Italije brezpogojno vdajo, ne sme pokazati nobena alabost, razdvojenost ln malodušnost, pač pa mora država dati »voje zaupanje maršalu Badogliu, da bi mu s tem pomagala prebresti ta križev pot Italijan-«kega naroda. Glasniki teh nujnosti ao postali italijanski škofje. Vnovič, plSe list, prihaja njihova beseda v tolažbo, v ohrab-rltev in v utrditev ljudstev v njihovih škofijah. 8 svojih prižnic italijanski Škofje delajo in govorijo Italijanom ln kličejo svojim vernikom v zavest dolžnosti, ki Jih sedanji čas od njih terja. Is njihovih pi-
sem in pastirskih besed žari, kakor zmerom, ljubezen do domovine. Italija in italijanska čast sta na kocki ln za rešitev Italije in italijanske časti se dvigajo k Vsemogočnemu molitve in kipe besede vere, katerih ni mogoče poslušati, ne da bi človeka ganile. Italijanski Škofje so na svojem mestu: oni so najplemenitejši ia naj-ponoanejši vzori skrajne vdanoati do domovine. Ti dušni pastirji ao sredi svoje črede ln se bolj kot prej trudijo za reSitev in varnost naroda ln vabijo vse k trezni presoji dogodkov, ko ima vsakdo dolžnost, da se zave svetosti atvarl, ki jo je treba podpreti in braniti. Njihove besede ao isto-
tem ao v prvih tednih letošnjega leta začeli govoriti In se vesti tako kakor sila. ki al obeta zmago, to je, delali bo tisto, kar so hoteli obsojati In kaznovati pri državah trojne zveze. In tako so se vrgli na železna pota Imperializma, pustili vnemar vsako diplomatsko poaredovanje In se odrekli sle-
herni politični poti, ki bi lahko pospešila mir.
V sedanjem trenutku vojna trpi zaradi globokega neskladja med nasprotniki ln za-radi njihovega nadvse razbrzdanega Imperializma.
General Moizo - novi visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
Rim, 10. avgusta, a. Z ukrepom, ki se že izvaja, je bil namesto Giuseppa Lombrasse, ki je odstopil. Imenovan za visokega komi-
sarja v Ljubljanski pokrajini general armadnega zbora gr. uff. Hiccardo Moizo. kr. senator.
Sicilija za Sovjete še ne pomeni druge fronte
Nove govorice o potrebi sestanka med Churchillomy Rooseveltom in Stalinom
Lizbona. 10. avgusta. Ker se navzlic vsem poskusom Nemčija in Italija nočeta ukloniti, naj bi se po glasovih iz Londona in Washing-tona zopet sešla Churchill In Roosevelt. »United Press« piše, da sta povabila na sestanek tudi Stalina, ker bi bili pogovori ne le vojaškega, ampak tudi političnega značaja. V povabilu na sestanek sta Roosevelt ni Churchill sporočila Stalinu, da se bo smel udeleževati razgovorov o vprašanjih zahodne Evrope edino pod pogojem, če njima dovoli vmešavanje v vprašanja vzhodne Evrope.
V Moskvi o vsem tem popolnoma molčijo, pač pa so na vso moč obnovili gonjo za »drugo bojišče«, češ da doslej zavezniki niso še nič resnega ukrenili.
Kakor poroča »Stampa aera« Iz Ankare, je objavila moskovska »Pravda« članek, v katerem trdi, da ne ovirajo ustanovitve drugega bojišča vojaški, pač pa politični krogi. »Pravda« ugotavlja, da so boji na Siciliji sicer velikega pomena, ne pomenijo pa pra-
vega drugega bojišča. Z velikim nezaupanjem do zaveznikov se omenjeni list sprašuje. zakaj zavezniki ne začnejo z velikimi nastopi in no omogočijo Sovjetom potrebnega olajšanja. »Pravda« pripomnija, da bi moralo biti odtegnjenih z vzhodnega bojišča najmanj 60 nemških in 20 zavezniških divizij in šele potem bi sovjetska armada čutila učinke drugega bojišča- (»Stampa sera«.)
Bern, 10. avg. s. Londonski dopisniki Švicarskih listov govore o nujni potrebi sestanka med Churchillom in Stalinom, dodajajo pa, da je še prej potreben posvet med Churchillom in Rooseveltom, kajti ne sme ae pozabiti, da Anglija Se vedno posreduje med Ameriko in Rusijo. V odnošajih s Sovjeti so razne težave In nekatere tisk tudi navaja. Sovjeti stoje na stališču, da je treba pred sporazumom o organizaciji Evrope rešiti vojaška vprašanja. Za olajšanje vzhodnega bojišča mu ni dovolj vojna na Siciliji, ampak je potrebno še vse kaj drugega.
Ugibanja o morebitnem sestanku med zavezniškimi poglavarji
Stockholm, 10. avgusta, s. London Se vedno ni niti potrdil, niti zanikal glasov o važnem sestanku med Rooseveltom, Churchillom In Stalinom. Na dobro obveščenih londonskih mestih pravijo, da jim o tem ni nič znanega — piše dopisnik »Alton Tidninge-na« iz britanske prestolnice. Pripominjajo pa, da ni izključena nova Casablanca, kamor bi prišla tudi Churchill in Roosevelt. Edino, kar je zelo dvomljivo, pa je, da bi so tega sestanka udeležil tudi Stalin, zakaj njegova udeležba bi bila nekaj presenetljivega, ker Stalin doslej še nikdar ni sprejel vabila na kak sestanek izven Sovjetske Rusije. Prizadevanje britanske propagande, da bi prikazala odnošaje med zahodnimi zavezniki ter med Sovjeti kot »skrajno odlične«, pomeni nekaj čisto obratnega. To toliko bolj, ker je neki londonski opozicionalnl list zadnje dni tožil, da ni mogoče doseči med zavezniki in Rusijo takšnega političnega in diplomatskega sodolovanja, ki bi lahko izpopolnjevalo vojaško sodelovanje.
Stockholm. 10. avgusta, s. Neki londonski Ust piše o možnosti sestanka med zavezniškimi voditelji in se sprašuje, o čem bi utegnili na takšnem sostanku govoriti. To podrobnem razmotrivanju toga londonskega časopisa naj Churchill ne bi razpravlja) z Rooseveltom samo o splošnem vojaškem položaju, temveč naj bi na njem zahteval od ameriškega zaveznika popoine rešitve tudi vprašanja, ki zadeva ureditev Indije. Končno naj bi ga Roosevelt obvestil o tem, kako poteka hoj za predsedniške volitve leta 1!M4., in kdo bi v primeru, če bi grozila nevarnost, da Roosevelt ne bi bil Izvoljen, prišel
Dobra letošnja letina na Poljskem
Varšava, 10. avgusta, s. Iz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da letina na Poljskem dobro kaže in da bo pridelek tako sijajen, da bo zagptovil domačemu prebivalstvu potrebno prehrano ter oskrbel z živežem tudi vojsko, da se bo lahko postavila po robu boljševizmu ter rešila življenje, lastnino in krščansko vero tega ljudstva.
na to važno mesto. To da bi Churchill nujno moral vprašati Roosevelta, zakaj zs britansko politiko da je največje važnosti zvedeti, v kakšne roke bo prišla vlada Združenih ameriških držav v zadnjem vojnem leta.
časno pomirljive In ganljive; govore jezik hrabrih, njihove poslanice so prežet« z milosrčjem in ljubeznijo in povedo, med kakšnimi čustvi dele vse bolečine * narodom. Hkrati pa kažejo te besede narodu pot časti toliko bolj, ker je pot zelo strma. Tudi v toj vojni smo jih videli, kako so znova stopili v prve vrste: toda danes dobiva njihovo poslanstvo Se večji odmev, ker govore kot Italijani Italijanom. Zmerom in vselej ao na svojem bojevniškem mestu, zmerom in voelej mod svojim ljudstvom in za ljudstvo, da z njim dele vse tegobe, trpljonje, nevarnosti in žalost. Vrh tega ao učitelji politične zavesti naroda, ki ga danes z ognjem ln svojimi poslanicami vodijo. Omogočili so s tem enoduš-nost države, kajti njena volja je volja vlade ln to je orožje, a katerim bo mogoče uspešno zaključiti boj. To je obramba domačih ognjišč, obramba italijanske časti ln obramba tiste svobode, ki je pogoj za narodno avobodo.
Vesti 10. avgusta
Za novega prefekta v Napoliju je bil Imenovan dr. Domenlco Sorrano, do zdaj prefekt v Aleksandriji. Njegov prednik v Napoliju, Vaccari, je bil poklican k vojakom.
Milanski denarni zavodi sporočajo, da shrambe za razne vrednotnice niso bile pri zadnjih letalskih napa,-dih nič poškodovane.
Angleška policija v Palestini Je začela z obsežnimi preiskavami, da bi našla skladišče orožja, ki ga uporni Arabci uporabljajo pri napadih na policiste ln njihove postojanke. Zaradi teh napadov so morali pripeljati v Palestino nova ojačenja.
Perzijska vlada Izdeluje načrt za nove omejitve v prehrani, ker Je bila letina zelo alaba.
Romuni so danes bolj kakor kdaj odločeni bojevati se za obrambo evropske omike, pravi Ust »Vlatz*«, ko v včerajšnjem uvodniku razlaga boljše-vlško nevarnost, ki grozi Evropi.
Indijski državni svet zahteva takojšnje gospodarske kazenske ukrepe proti Južno-afriški republiki, ln sicer v odgovor na zadnje ukrepe Južnoafriške vlade, ki Jemljejo tamožnjim Indijcem razne pravice.
Sovjetsko vrhovno poveljstvo Je moralo zmanjšati obroke hrane rdečim vojakom, Je zavezniški časnikarjem v Moskvi povedal podpredsednik . sovjetske vlade Višinski, švicarski listi pripominjajo, da to priča o zelo kočljivem položaju prehrane pri Sovjetih.
Zastopstvo španskih vlsokoSolcev Je prišlo na uradni obisk na Slovaško. Slovaki so Špancem priredili navduien 'sprejem.
Izredno oatre ukrepe proti nedovoljeni trgovini z mesom j» izdal bolgarski komisar za vojno gospodarstvo.
Protiboljševlfiko razstavo so organizirale bolgarske zasedbene oblasti v srbskem mestu Kruševcu. Doživela Je lep uspeh.
Zborovanje ob prvi obletnici Gandhijeve aretacije
Sangaj, 10. avg a. Ob prvi obletnici, ko so Angleži zaprli Gandhija. se je včeraj popoldne zbrala velika množica Indijcev, pa tudi veliko kitajskih simpatizerjev, v glavnem stanu šangajskega odseka za svobodno Indijo Na tem zborovanju ao imeli voditelji in člani združbe govore, v katerih so eno-dušno obtoževali nasllstvo Velike Britanije ter zahtevali za Indijo neodvisnost ter sodelovanje z Japonsko. Na koncu zborovanja so poslali brzojavko predsedniku Indijske zvezo za neodvisnost Čandra Boseju.
Stran X V
^SLOVENSKI DOM«, 'dne 10. argusTa 1943.
Stey. ISO.
A\A \ š I / i 11 i i i \ k i
0 modrecu, ki je v karveSt misli! in pel...
V travniški zčdell pa se nenadoma pojavi bela žena z zlatimi lasmi, planinska vila, ter jo tolaži:
»Pastarica kravarica, nikar ne žaluj! Zakladnikovo zlato bi ti bilo v veliko nesrečo. — Le meni verjemi!«
»Dejal mi je, naj trikrat zajmem! Tri prgišča zlatnikov, to zame ne bi bilo preveč! Od tega se ne bi mogla prevzeti!«
Je že bolje tako! — Zdaj pa pojdlve h kravam; bova pogledale, če imajo v vimenih že kaj mleka!«
In v nežni ročici je bela vila vrtela srebrno posodo, v katero bi si rada namolzla svežega kravjega mleku za svoj zajtrk.
fi' ‘ifeifc?''
tmwm
13.
Vila in pastirička sta stopala proti kravam; nekatero od njih so se nehale pasti ter so z repi muhale; druge so se prestopale in šemotale, ker jih je v polnih vimenih zelo iščalo mleko.
Kravarica se je tega Rilno razveselila:
•»'Dovolj mleka bo tudi z&te, dobra vila!«
»DOšlej bomo gradiščanske vile hodile k tebl*]Stf' mleko, ker sl dobrega in čistega srca! Posfčjsmo hodile po mleko drugam; toda ona dekla je na paši in pri molži tako preklinjala, da so bilo krave z mlekom vred že vse sklete in preklete. X Zato od nje ne maramo ničesar več!«
003
lij ubij an a
Koledar
forek, 1». vel. srpana: Lavrenclj, mu-čeneo; Asterija, devica in mučenica; Do-micijan, škof.
*— Duhovne vaje za dekleta bodo v Lich-tenturnu od II. do 16. avgusta. Pričetek 14. avgusta ob 6 zvečer. — Prijavite se na:
Predstojništvo Uch ten turno vega zavoda v Ljubljani.
— »Svet«. Naročite to zbirko knjig čim-prej, da jo boste dobivali vso leto po ugodni ceni. Naročila sprejema Ljudska knjigarna.
RADIO. Sreda, II. avgusta: 7.30 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini
— 13.12 Orkester vodi dirigent Gallim) — . — — —
— 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester Cetra vodi dirigent Segurini — 14.40 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17. 15 Koncert kvinteta harmonik:
Alox: Fips in Faps, Strauss: Pomladni zvoki, Jaegor: Anjuška. Beneš: S teboj plešem najraje. Kubinsky: Navihanka, Stelibsky-Alenka. Brahms: Ogrski ples št. 5 — 17.35 Pisana glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. Leben — 1945 Lahka glasba — 20 Napoved časa, poročila v ita-} lijanščini — 20.10 Orkester vodi dirigent Pe-tralia — 20.45 Orkostor vodi dirigent Se gurini — 21.10 Koncert čelista Čcndo Sedi bauorja, pri klavirju Marijan Lipovšek:
Vivaldi: Konoert v E-molu — adagio, alle-	■	,.	.■	,	.	,.	...
gro allegro, Krek: Domotožje, Bortkievlč: V sem premagovati ovire, ki bi se bile
Valček — 21.40 Popevke — 22 Sorgio Failonl	*	*	*	'	 -
na ploščah — 22.45 Znani valčki — 22.45
Ljubljana, 10. avgusta.
V zadnji, številki »Umetnosti«, posvečeni velikemu slovenskemu ustvarjalcu R. Jakopiču, najdemo med drugimi poučnimi in znanstvenimi odstavki spominski epilog Jos. C. Oblaku o velikem mislecu in modrecu, ki je bil kakor poudari pisec že v naslovu in v uvodu, modrec, ki je v barvah mislil in pel...
Pisec razpravlja o univerzalnem filozofskem duhu in iznajditelju Leonardu da Vindju in primerja njegovo delo z delom pokojnega slovenskega umetnika Riharda Jakopiča, ki Je — vsaj za nas
— ustvaril še več kakor ta svetovni učenjak: iznašel govorico barv, skozi katere nam govori priroda, iznašel poezijo barv, ki bi bile sicer gola, bedna materija.
Bil Je pesnik barv, obenem modrec in mislec. Nekoč Je dejal: »življenje Je in življenje je vse!«
Jakopič pa kot filozof ni bil tako abstrakten, ko je izrekel svojo tezo o žlvljenlu:	Vera, zadeva srca, čustva
— po Faustu — so mu bile vse. Lahko bi bil dejal: življenje je — priroda in — priroda Je vse! On Je hotel povedati še več: beseda priroda mu Je bila za to njegovo misel menda preveč materialna. Hotel je imeti za življenje poudarka v duhovnosti. Jakopič Je dejal: »Prav za prav je vsak človek po svoji naturi bolj ali manj umetnik in umetnost Je nagon, brez katerega bi človek ne mogel živeti, kakor no bi bilo življenja brez ljubezni...
Pisec nato razglablja o umetnostni kritiki in o sodelovanju tako imenovanega haska z umetnostjo ter zaključuje ta vprašanja:
»Vsi vemo, kako je bilo s Prešernom In njegovo sodobno kritiko. Danes Je lepota njegove poezije doumevna in dostopna najširšim plastem. Prava, resnična umetnina so prebije skozi vso kritike, simptomatično pa je, da skoraj noben resnično velik umetnik, da, celo znanstvenlk-odkrivatelj ni našel umevanja in priznavanja sodobnikov ... »Ge si kaj vreden, boš že živel.« Tako sem čul reči nekoč F. S. Finžgarja proti nekomu, in s tem je povedano vse. Tudi o Jakopiču. Kakor svoj čas proti Prešernu, Je stalo tudi proti Jakopiču občinstvo, vsaj velik del tako Imenovanih »merodajnih«, nemilostno nasproti, čeprav jo tudi Jakopič ustvarjal zanje. To ga Je bolelo, prav kakor Prešerna, prav tako kakor Cankarja ali katerega koli. In prav ima zopet Jakopič, ki pravi, da gre umetnik, resničen umetnik časovno nekoliko pred narodom, kakor je hodil pri Nemcih tudi Goethe. Skoraj simptomatično je, da, celo neka nujnost jo, da sodobnost odklanja njo presegajoče velike duhove ... Toda nič za to ! Saj to pomeni skoraj — zmago v bodočnosti ! Nepriznani Jakopič je s ča-»6m zmagal, kakor Je zmagal po pes-niku-ropotaču Koseskem »zlagalcc zaljubljenih pesmic«, ustvarjalec sonetnega venoa in ustvarltelj »Krsta pri Savici«. Kakor jo zmagal proti sodobni kritiki »megleni« Cankar ln toliko drugih njegovih duhovnih bratov pri nas in drugod, tako Je objela svetla zarja po prvi tomni dobi njegovega ustvarjanja tudi »nerazumljivega, meglenega« pesnika barv, kateremu Je bilo vso »življenje mistika in skrivnost, spričo katero nikjer ne obstajajo — jasne konture«.
Vsak človek občuti — ker mu jo to
— po Jakopiču — z umetniškim čutom prirojeno — prav tako kakor mojster bistvo čutnonravstvenega učinkovanja barv. Vsak laik ve nekaj o simboličnem pomenu barv, saj tudi preprosti narod govori o črni žalosti, beli nedolžnosti itd. Itd. Vsi ljudje občutijo v splošnem veliko veselje ob barvah. Of&veško oko jih naravnost potrebuje, prav tako kakor potrebuje luč. Zamislimo bo samo v radost, kadar po mračnem dnevu zasije sonce na del pokrajino in oživi barve. Barve očesu niso nekaj tujega, ne, ta čutni organ jo vodno v dispozlji, da tako rekoč sam proizvede barvo in ima prijeten občutek, čo so mu prinaša od zunaj nekaj, kar je v skladu z njegovo naturo. Posamezno barve povzročajo posebna občutja in nastroje. Kako vplivajo barvo celo na živali, ve vsak
otrok, ki jo dražil kdaj purana z rdečo ruto, kakor izziva bikoborec svojega živalskega nasprotnika.
Kakšne čudeže pa Je delal z barvami mojster Jakopič, vo vsakdo, ki se je poglobil v katero koli njegovih neštetih slik. Pa naj se zamislim v njegovo grandiozno sliko »Kristus tolažnik«, kjer nam barve povedo več kakor vsi glasovi : kriki obupa in pomirjajočo besede tolažbe, ali pa v katero koli pokrajinsko sliko, v kateri nam izraža značaj, nastroj pokrajine v katerem koli dnevnem ali letnem času. Delal je z barvami! prave čudeže, ustvarjajoč mistično razpoloženje kot pravi čarodej. Brez signaturo spoznaš njegovo sliko po njegovih barvah in načinu njegove kompozicije. To je Jakopič! V tem tiči vrod-nost in veličina umetnikov vseh vrst, da je vsakemu njegovemu delu vtisnjena neizgrešljiva njegova osebna nota, njegov osebni pečat, pa naj si bo to v literaturi ali glasbi.
Tolstoj pravi: Življenje je Bog, Jakopič: Življenje — je, ln , življenje je vsel Zato mu je bila tudi smrt le izraz življenja, da, ljubezni, ki se mu ni zdela strašna, ker jo kot nekaj dokončnega ni priznaval. Smrt jo samo izraz življenja, je lo oblika izmed tisočev oblik, v katerih se nam kaže večna priroda. In čo bi on s telesnimi očmi videl (z duhovnimi gleda in vidi vse v nas in skozi nas, ki smo vsi le delec enega neugonobljivega duha vesoljnostl), kaj se je godilo okoli njegovih tako imenovanih telesnih ostankov, bi šinil preko njegovega veličastnega obraza odklanjajoč posmeh. Ako pa bt videl v teh formalnostih le poklonitev veliki prirodi, ki terja v svojem večnem presnavljanju in življenju v njegovem smislu (življe-njo Je vse — tudi ta navidezna smrt) smrt posameznika, bi bil z nami — Eno! Duhovno bitje, kakor je to bil vso svoje življenje!
Z Gorenjskega
Smrt brata pisatelja Finlgarja. V soboto, 7. t. m., je umrl na Brezniei na Gorenjskem g. Janez Finžgar, brat našega pisatelja, člana Akademije znanosti in umotnosti g. F. S. Finžgarja. Janoz Finžgar je zapustil velik krog znancev in spoštoval-cev. Bil je izrazila gorenjska osebnost, krepak, plomcnit, dobrosrčen in gospodaren, posobno vnet organizator gasilcev. Mnogo lot je bil brezniški župan.
V Kamniku je bilo nedavno večerno šolanje, pri katerom je predaval dožolni svetnik dr. Doujak. Včeraj pa je bil sklipun zbor kamniške krajevno skupine,.
Na periferiji mesta Kranja gradi naj-vočje kranjsko podjetje za svojo uradnike in nameščence stanovanjsko naselbino večjega obsega. Delo je prevzela tvrdka »So-ravia« (Kischanek & Co.) iz Spitala. Kanalizacijska in vodovodna dela ima občina Kranj v lastni rožiji. Kanalizacija je žo izvršena, vodovod pa napeljavajo v poslednjih hišah. Onstran kokrškoga mostu, v prvem delu naselbine »Noues Hoimat«, je kranjska občina tudi že dovršila kanalizacijo in vodovodne naprave, v drugem delu pa bo to dovršeno v septembru.
Ogrci povzročajo Škodo. Gorenjski tednik boleži: Na polju opažamo letos pogosto po ogrcu povzročeno škodo. Zato priporočamo, da se tl škodljivci pri oranju in prekopava-vanju poboro, prihodnje loto pa rjavega hrošča pridno pobirajte in .ga čim več uničite.
Zaradi pomanjkanja opreme sta se v koroških planinah ponesrečili dve planinar-ki, in sicer učiteljica Jerica Brunnerjova in njena spremljevalka Hertp Schiitzova. obo z Dunaja. NI več upanja, da bi ju našli živi.
S Spod. Štajerskega
Umrl je v Marenbergn 62-letni posestnik Franc Modri. «- V Celju je umrla vdova hranllnlčnega ravnatelja Marija Korošec.
Poroiili ao se v Mariboru Frano Lobnik ln Matilda Malajnar, Viktor Vargazon in Ana Petrovič. Vilibald Drevenšek in Marija Pošavko, Ivan Žerjav ln Marija Kendrič.
Nesreče. Kolesar je povozil v Mariboru 74 letno Terezijo Roškar, ki si je zlomila
desno nogo, — 8 kolesa je padel 38 letni krojaški mojster Franc Škrabi z Belovske gore in sl zlomil desno nogo. — Na Rdečem bregu sl je zlomil desno nogo 76 letni Anton Schmidt
V priznanje marljivega dela v okviru Heimatbnnda so v nedeljo prejele zastave krajevno skupino: Šoštanj, Ituše in Šober pri Mariboru. V ta namen so bile v soboto in nedeljo v vseh treh krajih Bvečauosti.
Pri celjskem okrožnem vodstvu je bil 6. t. m. Bklican velik zbor funkcionarjev Ilei-matbunda. Bilo je govora zlasti o bližnji kontroli in izpremembah v posameznih krajevnih skupinah, celicah in blokih. Te dni bodo tudi v raznih krajih razdeljeno rdeče članske izkaznice Stranko.
Uiiteljiščniki in uiiteljiščnice iz Maribora nadaljujejo svoje koncertne in igralske nastope po spodnještajerskih krajih. Zadnji čas so se mudili v Mozirju in na Rečici ob Savinji.
Prosvetni urad Helmatbunda v Mariboru je objavil pregled svojega dela. Navaja, da je bilo v preteklem časovnem letu v njegovem okraju 62 različnih prireditev, ki jih je obiskalo 10.14.9 Mariborčanov.
O mavzoleju pesnika• Anastazija Griina na gradu Turnu pri Leskovcu je objavil mariborski dnevnik v nedeljski številki celostranski članek, opreinljon z več slikami.
Med sadjarskimi pokrajinami na Spodnjem Štajerskem jo na prvem mestu celjsko okrožje, ki šteje 122 milijonov sadnih dreves. Letos jo sadjarstvu posvečena posebna skrb in se vrši sistematično čiščenje. Na novo je bilo zasajenih 83 sadovnjakov z 9670 drevesi. Nadalje je bilo na novo ustanovljenih 34 sadjarskih in vrtnarskih društev, ki štejejo nad 6600 članov.
Vol je preparal gospodarja. Iz okolice Hartberga poročajo, da je 41-letni kmet Jože Hoffler šel mirit par volov, vpreženih pred brano. Vola sta bila silno nomlrna zaradi komarjev. Naenkrat je desni vol z rogom preparal gospodarjev trebuh in so se pokazala čreva. Smrtnonevarno poškodovanega kmeta so prepeljali v graško bolnišnico.
Z vlaka je padla 22-letna sprevodnica Ana Fliiglbauerjeva. 'Nesreča se ji je primerila v Lipnici, od koder so jo s pretresenimi možgani pripeljali v mariborsko bolnišnico. Tam leži tudi 40-letni Rudolf Cvilak iz Ruš, kateroga so našli na prolazu pri Selnici nezavestnega po padcu s kolesa.
£z Srbije
Nov slovenski grob v Srbiji. V Razbojnl, občina Dubci, srez Brus (kopaonički) je umrla 16. junija slovonska mati Ana Dež-manova iz Lancovega oz. Prodtrga pri Radovljici, stara 47 let V Srbiji je ostalo pet njenih otrok. Očeta so izgubili že pred prihodom v Srbijo. Naj bo pokojnici lahka zemlja, preostalim pa našo sožalje!
Lesene sandale za begunec in priseljence. Vavljevsko okrožje je dobilo od Komisariata za izbeglice In priseljence 1000 parov gotovih lesenih sandal (nanul). Na mesto Valjevo jih je odpadlo 200 komadov, od katerih jih jo dobila valjevska slovenska kolonija 40 parov v vrodnosti 9300 din. Ostalo je razdelil med srbske begunco v Valjevu tov. Cvetko Kristan, ki jo tudi blagajnik mestnega odbora za nastanitev beguncev v Valjevu. Vrednost vseh teh nanul za valjevsko okrožje jo 250.000 din. Sandale so bilo razde-
ljene brezplačno. — Prav tako je prišlo za ono begunce in preseljenoe, ki so nastanjeni v kmečkih in podeželskih občinah, milo in milni prašek. Na vsako osebo je prišlo 80 g mila in 100 g milnega praška. Tudi to blago je Komisariat za izbeglice in priseljence poslal na svoje stroške in se je dolilo brezplačno kot pomoč v blagu.
IzbegliSka kuhinja v Valjevu dobro posluje. Zdaj oddaja dnevno po 1200 porcij in je oddala v treh mesecih svojega obstoja skupno okrog 85.000 porcij. V njej se hrani tudi približno 135 Slovencev. S 1. julijem je bil nastavljen za nabavljalca to kuhinje bivši vodja slovensko kuhinjo in gospodar slovenske kolonije tov. Jožko Uršič iz Ptuja.
fz Hrvaške
V Zagrebu so se poročili: Edvard Kovač, trgovec, in Zdenka Kučera, Viktor Furdek, letalski nadporočnik, in Ana Varga.
Dobri zgledi za letoSnjo letino na flrva-Skem. V okolici Tuzle traja že deset dni žetev rži, ječmena in pšenice, kmalu se bo pa tudi pričela žetev ovsa. Pridelok je tako dober, da niti najstarejši ljudje nc pomnijo takega. Tudi vreme je zelo ugodno. Koruza in grah tudi dobro kažeta, tako da se ni bati pomanjkanja hrane, čeprav je vojna.
Izvrstna kakovost plenice. Zadnje dni je v križevskera mlinu velik promet, ker vozijo kmetje in ostali gospodarji zelo mnogo nove pšenice v mline. Pšenica jo zoto dobro obrodila. Posebno dobro je obrodila pšonica golica. Na mestnem področju žanjejo s stroji po od mestnega glavarstva določenem vrstnem rodu.
Prodaja sadja na debelo. Na zagrebški sadni trg na debelo v Branimirovl nlici so prinesli naprodaj od 18. do 24. julija naslednjo množine sadja: 3250 kg jabolk, 33.550 kilogramov hrušk in 26?fl sliv. To sadje so prinesli trgovci iz Samca in Brčega. Cena se je gibala od 80—35 kun za kg jabolk, 35 do 40 kun za hruške in 30—85 kun za slive za 1 kilogram.
Novi odbor Društva hrvaških knjlScvnt-kov. Društvo hrvaških književnikov jc pred nekaj dnevi imelo redno glavno sejo, ki jo je odprl v odsotnosti predsednika dr. Mile Bu« daka podpredsednik dr. Ante Bonifafič. Pozdravil jc hrvaško književnike, ki so se zbrali v velikem štovilu. Pregled društvenoga delovanja v preteklem letu je nato podal tajnik Vinko Kos, ki je živel v Škofji Loki dve loti In pisal tudi slovenske pesmi. Omenil je tudi, da zahtevajo hrvaški književniki 10—15 odstotkov za njihovo delo od založnikov, kar nekateri že delajo. Nato jo bil izvoljen novi odbor, ki ga tvorijo: predsednik je dr. Mile Budak, podpredsednik dr. Ante Bonifačič, drugi podpredsednik dr. Branimir Llvadič, tajnik Vinko Kos in blagajnik Zlatko Milkovič.
Novi doktorji. Prejšnjo soboto so na zagrebškem vseučilišču promovirali: Bogomir Sasso, Marijan Barč, Ivun Bogdanov-Tričkov, Neva Štrcalj, Zonon Aleksander Fa!endyš, Nikola Gromes, Vekoslav Ivanac, Zlatko Vol-gar, Marija Zdenka Bertok, Dimitrij Aleksandrov Dušev in Dragutin Modri,- vse za doktorje zdravilstva. Doktorji veterine so postali Zlatko Mohar, Željko Rukavinar in Krsto Milivoj Barbetti iz Kotorja.
Različna zguba. A.: »V 14 dneh sem zgubil strica in eno nečakinjo. — B.: iV življenju se'to rado pripeti. ,Taz n. pr. som zgubil v 14 dneh pet dežnikov.«
•.I.VAH SIKE:
KRIMINALNI ROMAR
»Hočeš torej reči, da Hani ni našel nožnice na hodniku?«
Namesto da bi odgovoril Je Vanče znova poklical Egipčana.
»Kjo ste bili našli tisto bodalovo nožnl-cot«, ga ,1o vprašal.
»V Salvetrovl spalnici, effendl, kakor sami prav dobro veste.«
Vanče Jo prikimal
»Povejte ml še, Hani, ali jo bil nocoj kdo pri teh vratih?«
»Ne, effendl, doktor Je še vedno v svoji delovni sobi
Vanče ga je z roko odslovil, nato pa nadaljeval;
»BUss je nesel nožnico v Salvetrovo sobo. potem pa zalučal bodalo v sprednjo stranico svoje postelje Takoj nato ml je telefoniral.
Ne da bi se hotel kaj hvaliti ali po-
20.IU ursesior voui nirigeni r e-	..	_.	,	’_______ ,	,	,	.
.45 Orkostor vodi dirigent Se-f stavljati, moram reci, da sem do tedaj ■ -	"	ie	večkrat	gledal	smrti	v	obraz.	Navajen
sem bil na najrazličnejše težave in moral
bodo vsi naročniki »Slovenčeve knjižni ce«, ki imajo naročnino že za vse leto poravnano ali jo bodo poravnali, lahko dobili prelepo nagradno knjigo
MARTIN KRPAN
z mojstrskimi ilustracijami slikarja Lojzeta Perka.
Ilustracije so v bakrotisku in so tudi tiskarsko lepo uspele.
Knjiga bo naprodaj tudi po vseh knjigarnah)
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini is prve svetovne vojne
35
morda komu drugemu zdele nemogoče.
Poročila "V itaUjanSčini-—" 23 Orkester vodij Posrečilo se mi je bilo celo,.da sem bil dirigent Angelini.	<	kos mukam v boljševiški »bleščeči se ce-
I* lici«. Toda priznati moram, da vse to ni bilo zame tako* težka preskušnja kakor
Od ponedeljka, 16. t. m., dalje;! !"£ %VL"BS 53S
L. J. «.r< nornitnilri « Sl rvzion/’oiro 1/nilTnlo .it Iv	11.	 !	    n	i!
kakšno delo mi mislijo zaupati zdaj. Da sem tedaj ostal miren in da se nisem niti z gibom ene mišice na obrazu izdal, kako mi je pri srcu, to se mi še danes zdi čudno in nemogoče.
Štefan Barin ni potem, ko sem povedal, da sem voljan 6toriti vse, kar zahtevajo od mene, nič več kaj dosti govoril. Dejal je samo še tole:
»Z jutrišnjim dnem bo?te postali uslužbenec našega urada za šifre. Zdi se nam, da bi edino vi utegnili razvozlati 11 skrivnost novega šifrirnega sestava, ki ga
(I uporablja japonsko vrhovno poveljstvo.«
Zdaj sem si bil že toliko opomogel od (•radosti in presenečenja, do sem se začel Bombažna letina V Turčiji (• malo hinavčiti. Dejal sem Barinu:
Kaže. da bo letošnja turška bombažna)	»Že... A kaj bo z mojim dosedanjim
letina za polovico večja, kakor je bila lan-l delom. Rad bi stvar s tist.mi radijskimi ska. Predlansko leto je vrgla bombažna le- oddajami dognal do konca.« lina 187 tisoč bal. Pač pa je turška indu-)	Barin o tem m maral nič	slišati. Re-
Rtrija za predelovanje surovega bombaža ke' mi je: _
tehnično šibka. So zmerom mora TurčijaI	»To zdaj m važno. Pokušnjo z ra-
precejšnje količine svojega bombaža odda-! dnskimi oddajami -ofte lahko »^alje-jatl v predelavo	V»li P°“e)e*	dostl bol) Potrcbu)elUO
vaše pomoči in sodelovanja v uradu za šifre.«
In bild sva zgovorjena.
18. decembra 1924.
2e štirideset dni sem dodeljen sovjetskemu uradu za šifre v Moskvi. To je eden najvažnejših oddelkov v boljševiški vohunski službi, zame pa pomemben zaradi tega, ker sem se že močno približal svojemu cilju. To se pravi, zdaj sem na kraju, kjer bom izvedel odločilni poskus, da storim tisto, zaradi česar me je naše vrhovno poveljstvo poslalo v Moskvo: da izmaknem ključ za razvozlavanje šifriranih poročil, ki jih japonska komunistična stranka dobiva iz Moskve.
V uradu za šifre so z piano in z mojim delom zelo zadovoljni. Kako tudi ne bi bili, saj se mi je prej kakor v štirinajstih dneh posrečilo razvozlati tista zagonetna japonska radijska sporočila.
Stvar zame ni bila posebno zapletena ali naporna. Brž sem uganil, da oddajajo tista sporočila po tako imenovanem man-tisnem načinu. Ta način za šifriranje je skoraj igrača in smo se ga v vohunski šoli japonskega vrhovnega poveljstva učili prav v začetku. Morda sovjetski strokovnjaki niso našli rešitve prav zaradi tega, ker je bila zadeva tako preprosta, dasi je bilo treba imeti za to delo precej temeljite podlage v račun-stvu.
Ko sem liste šifrirane brzojavke, ki jih je lovila sovjetska vouunska radijska služba, razvozlal ter. jih prepisal y na-
vadno pisavo, sem videl, da vsebujejo vse polno netočnosti in nejasnosti. Na prvi pogled sem uganil, da je vsa ta nejasnost hotena, kajti naše vrhovno vojne vodstvo je s temi brzojavkami hotelo speljati na led sovjet.tko pomorsko poveljstvo na Daljnem vzhodu.
Delo mi gre vsak dan bolje od rek.
Včeraj se komandant Aleksej Krma-rov, ki je moi predstojnik v oddelku, kjer so mi dali delo, ni mogel premagati, da me ne bi bi! udaril po rami ter mi dejal
»Ti si pa tovariš, da malo _ takih. Kje se je neki vzelo tako čudovišče, kakor si ti. Ti si za naš urad velika pridobitev! Vidim, da te bom zelo, zelo potreboval ,,.«
2. januarja 1925.
Zdaj uživam pri Kamarovu popolno zaupanje. Storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi se prikupil njemu in drugim, ki imajo v našem uradu besedo.
Tako se počasi, a vztrajno bližam dnevu, ko se bom moral lotiti poglavitne, prav za prav edine naloge, ki sem zaradi nje tukaj.
Škoda le, da se mi nikoli ne posreči napeljati stvari tako, da bi ostal vsaj za pol ure sam v tem zlodjevem uradu za šifre.
Zdaj pa zdaj se prav na naglo in bežno ozrem proti steni na moji desnici. Tam stoluje omara, na kateri se blesti velika črka F.
Ta -omara je cilj mojega hrepenenja in mojih načrtov.	tDalJe.Jj
In ko smo prUll. nam jo pripovedoval tisto zamotano, a duhovito zamišljeno zgodbo, kako ga Je neznanec vzei na muho.«
»Priznati morate, da Jo zelo dobro Igral«, Je pripomnil Hcath.
»Da, a samo navidez. Pozabil jc nekaj, kar je v psihološkem oziru zelo važno. Ce bi ga hll res napadel kak zločinec, m| gotovo ne bi šel sam telefonirat. Prej bi bil spruvll vso hišo pokonci.
»Res Je.« Markham Je postal nestrpen-»A tl sl potem So govoril o nečem, kar pri celotni sliki Se manjka .,.«
»O pismu« Vanče Jc vstal ln vrgel proč smotko. »To je tisto, kar je še manjkalo. Nisem mogel razumeti, zakaj včeraj ponoči ni stopil na plan tisti kos papirja s hieroglifi. Nadvse potrebno bi bilo. A nasprotno, niti sledu ni bilo o pismu ln to me Jo vznemirjajo ... Ko pa sem našel Scarlctta pri jldelu v muzejski dvorani, todaj mi Je postalo l> Jasno. Doktor je hotel na vsak način, da bi ml našli pismo (ki Je bilo začasno v predalu Pisalne nllze v muzeju) v Mcryt-Amlnlni sohi ali na kakšnem drugem takšnem kraju, da bi kdo zaradi tega prlSel v nevarnost. Ko jc od vrat svoje delovne sobe opazil, da v muzeju sedi za pisalno mizo Scarlctt, je zaenkrat pustil tisto pismo pri miru, da ga Izkoristi poznoje v primeru, če Salvetra po tistem napadu z bodalom no bi zaprli. In ko sc za tiste obremenilne dokazo proti Sal-vetru nisem nič zmenil, sem dobro vedel, da bo pismo kaj kmalu spet prišlo na dan. Bal sem sc, da bi Scarlett na kak način zadržal Izvedbo dr. Bllssovlh načrtov. Zato sem ga opozoril, naj se drži čimdalje od to hiše. Ne vem, kaj 1)1 mogel storiti Se več.
»Tudi Jaz ne«, sc Je oglasil Markham, kakor bi hotel samega sebe potolažiti. »Scar-f lett bi se moral ravnati po tvojem na-svetu.«
»A tega ni storil«. Je žalostno vzdihnil Vanče.
»Tl torej misliš, da je Scarlett slutil resnico?«
»Ilrcz dvoma. In še celo zelo zgodaj jo Je zaslutil. NI pa 1)11 tako zelo prepričan o njej. da bi spregovoril. Bal se jc. da bi doktorju morda delal krivico. In ker je on človek, ki da nekaj na čast, jc raje molčal. Mislim tudi, da Jc, potem ko je vso stvar precej dobro premislil, šel k dr. BUssu ...«
»Toda nekaj ga Jc moralo pripraviti do tega.«
»Bodalo, Markham. Bliss Jo s tem zagrešil hudo napako. Scarlett In Bltss sta bila edini osebi, ki sta vedelo za ta predmet. In ko sem ga pokazal Scarlettu In mu dejal, da so ga je nekdo poslužll za napad na dr. Bllssa, jc on kaj hitro spoznal, da je vso to stvar uprizoril doktor sam.«
»Nocoj naj bi bil torej prišel Blissa na« past...«
(Dalje)