r V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 10. 1. 1984 CENA 17 din Št. 2 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALfSTlCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Poudarki iz govora Franca Šetinca v Dražgošah »Tudi zdaj imamo fronto« • Gorenjci so v borbi, zlasti pa v dražgoški bitki žrtvovali vse: sebe, svoje sorodnike, druge najdražje, svoje imetje z vse bolj jasno zavzetostjo, da je boj za narodov obstoj in boljšo bodočnost mnogo več od borbe za preživetje, na koncu katere bi vendarle lahko še zmeraj ostali sužnji. To zgodovinsko zavedanje, ki se v Slovencih prvikrat pojavi v radikalni vojaški obliki, je dediščina najboljših družbenih in kulturnih tradicij, ki so se preko Trubarja, Prešerna, Levstika, Cankarja razvijale v predvojnih komunistih ilegalcih, da bi se strnile v Osvobodilni fronti in jekleni pesti slovenskih partizanov prav na teh področjih in strminah v nekaj več kot le boj na življenje in smrt. V tem smislu so bili Gorenjci tedaj, leta 1941, slovensko srce in slovenska pest in kot taki zgled vsem drugim Slovencem ter Evropi nasploh. • Pred štirimi leti smo rekli, da pri stabilizacijskih naporih ne moremo biti uspešni, če se ne bomo hkrati pripravljeni odreči nečemu, kako investicijo ustaviti, kak načrt spraviti v predal, kak proračun skrčiti, kako drago zabavo odpovedati. Skrajni ras je, smo rekli, da manj posedamo po pisarnah in neproduktivnih sestankih in več delamo v organizaciji proizvodnje.. . Prve uspehe smo že dosegli, a jih še ni toliko, da bi tahko hvalili dan. pred nočjo. Samo konkretni rezultati štejejo, vsak je vreden več kot sto blagozvočnih resolucij, napovedi in obljub, v katere ljudje tako in tako ne verjamejo, če jim kmalu, ne slede dejanja in č€ niso v skladu s stvarnimi možnostmi. • Tudi zdaj imamo fronto: fronto dela in premagovanja težav, fronto boja za večjo proizvodnjo in večji izvoz, fronto zaostrovanja odgovornosti in prav tako fronto spopada z vsem, kar poskuša skruniti veličino dejanf našega ljudstva, vrednot naših dosedanjih pridobitev in ciljev, za katere se moramo še naprej trdoživo bojevati. • Zdaj pa še nekaj o filmskem in televizijskem projektu Dražgoški bitka. Prekinitvi snemanja tega dela so botrovali predvsem organizacijski razlogi in dosti malomarnosti zlasti v okviru producenta Vibe filma, kljub temu pa je bilo precej vloženih družbenih sredstev koristno izrabljeno. Dobili smo »Slike 1941« in tudi televizijsko nadaljevanko 'Oblaki so rdeči«. In naposled: pridobili smo izkušnjo, ki govori, da je v prihodnje treba jasneje deliti strokovno in poslovno odgovornost od instrumenta družbenega vplivanja, ki ga predstavljajo družbeni sveti. Ti ne morejo in ne smejo nadomestiti odgovornosti poslovodnih organov. .. Neuspeh ne bo ostal brez določenih posh dic za odgovorne, kajti stvarem J moramo priti, kot se reče, do dna. I Ob 42-letnici dražgoške bitke Junakom borbe naj slede junaki dela Ko so se borci Cankarjevega bataljona z nadčloveškimi napori izvili iz sovražnega obroča, so se besni morilci znesli nad Dra-žgošami. Zverinsko so pobili 41 domačinov, številne odpeljali v taborišča, vas pa požgali in kasneje zravnali z zemljo ... V spomin na te dogodke pred 42 leti in v počastitev praznika škofjeloške občine so v nedeljo v Dražgošah in okolici potekale sedemindvajsete prireditve Po poteh partizanske Jelovice, ki so se sklenile s slovesnostjo pri spomeniku. Dražgoše — Čas ne izpere krvi hrabrih borcev, zastavonoš revolucije, ki so sejali seme upora in prižigali baklo svobode in lepše prihodnosti. Tudi po 42 letih v zavesti še živečih udeležencev bitke oživijo smrtnosni streli, krvavi madeži ob še toplih telesih borcev, pritajeno stokanje ranjencev ... »Ne more biti lepše oddolžitve dražgoški bitki, kot so vsakoletni pohodi mladih po poteh, kjer je hodil Cankarjev bataljon,« je v nedeljo pisani množici, v kateri so bili poleg predstavnikov našega družbenopolitičnega življenja še številni pohodni-ki, športniki, taborniki, vojaki, rezervne vojaške starešine, pripadniki enot teritorialne obrambe, milice, zamejski Slovenci in še živeči borci, spregovoril Franc Šetinc, predsednik republiške konference "SZDL Slovenije. »Ta spomin tudi letos prežema prireditve,« je nadaljeval slavnostni govornik,« saj potekajo pohodi pod gesli: Razvijajmo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, V pohodu na smučeh pripravljeni za boj, Junaški boj Cankarjevega bataljona je ponos mladih ... Povsod po teh strminah se vijugajo smučine in razi tisočev pohodnikov in tekmovalcev, da se ne pozabi, kod iri kam so vodile partizanske poti, da "Bi znali izmeriti razdaljo od tam, kjer smo bili, do tam, kamor hočemo priti .. . Nekoč smo rekli: junakom borbe naj slede junaki dela. Aktualno geslo današnjega časa se glasi: besedam naj slede dejanja. Vsakdo izmed nas mora storiti tisto, kar mu veleva dolžnost: biti zgled odgovornosti in doslednosti. Ne se izneveriti zaupanju ljudi; kjer pa je to že omajano, ga je treba z dejanji znova utrditi.« V nadaljevanju je Franc Šetinc pojasnil nekatere nejasnosti neuspelega snemanja filma in televizijske nadaljevanke Dražgoška bitka, iz katere smo dobili le »Slike 1941« in televizijsko nadaljevanko »Oblaki so rdeči«. Razmišljanje je sklenil z željo, da bi vendarle prišlo do nadaljnjih umetniških upodobitev te velike, enkratne epopeje in da bi tudi zanamci podoživljali usodne odločitve junakov velike bitke za narod, človeka, za njegovo dostojanstvo in ponos. Na slovesnosti, ki so jo popestrili s kulturnim programom, so podelili več nagrad in priznanj. Stane Kra-pež, dolgoletni predsednik prireditvenega odbora Po poteh partizanske Jelovice, je prejel zlato značko Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, Janez Lušina, pobudnik množičnih manif-jstacij v Dražgošah in okolici, pa priznanje krajevne skupnosti Dražgoše. Več učencev je prejelo nagrade za spise o narodnoosvobodilnem boju in dražgoški bitki. C. Zaplotnik Minute za naše zdravje Velika nevarnost za človekovo zdravje je pretirano dolgotrajno sedenje na delovnem mestu ali doma, ugotavljajo strokovnjaki s področja medicine in športa in priporočajo dnevno vsaj deset minut vadbe, med katero naj se žilni utrip povzpne do 130 na minuto. Izvedenci, ki se ukvarjajo z delovno storilnostjo, so v raziskavah dognali, da kondicijsko pripravljeni in vzdržljivi delavci dosegajo boljše'rezultate kot ostali, pa naj gre za umsko ali naporno fizično delo. Spet drugi (ortopedi) opozarjajo, da bi bilo precej manj poklicnih obolenj, če bi si redno odmerili čas za krepitev telesa. Če je varovanje zdravja naša ustavna dolžnost in ne le pravica, potem je prav temu pripisati tolikšen razmah športne rekreacije v Sloveniji in na Gorenjskem. Ko primerjamo koledarje množičnih prireditev zadnjih let, ni težko ugotoviti, da se število zimskih in letnih tekov, plavalnih preskušenj, kolesarskih akcij, organiziranih planinskih pohodov v Sloveniji nenehno povečuje. Koledar postaja vse bolj natrpan: lani je bilo vanj uvrščenih 72 prireditev, letos že blizu sto. Povečuje se tudi število udeležencev: na vseh lanskih preskusih vzdržljivosti (razen na enem) je nastopilo več ljubiteljev rekreacije kot leto poprej. V lanski vsestranski akciji Brazde vzdržljivosti je prejelo priznanja 450 slovenskih »grč« ali petina več kot predlani. Bržčas pa zgolj po številu prireditev in udeležencev ni mogoče soditi o razmahu športne rekreacije, saj se veliko občanov ne udeležuje trimskih tekmovanj, temveč organizirano vadi v krajevni skupnosti, šoli in tovarni ali neorganizirano skupaj z družinskimi člani, prijatelji in znanci. Minuli konec tedna so se na Gorenjskem pričele množične zimske prireditve. Na Jeprci so bili Zbiljski teki, na pobočju Jelovice pohodi in tekmovanja. V soboto bo v Hrastjah Štucinov kronometer, v nedeljo v Cerkljah tek Po poteh Gorenjskega odreda, teden kasneje spominski pohod na Stol in tek Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah, zadnjo januarsko nedeljo tek Po poteh kulturne dediščine v Lescah... V čem je bogastvo teh prireditev? Prispevajo k ohranjanju revolucionarnih tradicij, saj potekajo proge po partizanskih poteh in stezah ter mimo spominskih obeležij. Krepijo telesno vzdržljivost in obrambno sposobnost naroda. »Vzemimo za primer vojno in zimo z debelo snežno odejo in si zamislimo, kako hudo je hoditi po globokem snegu. In še nevarno, ker nič ne vidiš. Če pa vzameš tekaške smuči, v eni uri ali uri in pol .prehodiš in pretečeš razdaljo trideset kilometrov. In če nosiš orožje, Isi ves čas teka pripravljen tudi za boj...« so besede izkušenega tekača in borca Matevža Kordeža z Jamnika — besede, ki dovolj nazorno kažejo na pomen teka za rekreacijo ali za premer morebitne vojne. In nenazadnje: množične prireditve so preskus složnosti kraja in pripravljenosti krajanov za pomoč pri urejanju prog, razdeljevanju okrepčila, urejanju prometa. Spomnimo se samo preteklih cerkljanskih in dupljanskih tekov. Če je bilo le kanec upanja (beri: snega), je tudi po tristo krajanov, mladih in starejših, delavcev in kmetov iz vasi vzdolž proge nanašalo sneg in utrjevalo smučine. C. Zaplotnik V okviru sedemindvajsetih prireditev Po poteh partizanske Jelovice so bila v Dražgošah in okolici številna tekmovanja. Na sliki udeleženci odprtega prvenstva patrulj enot teritorialne obrambe. Smuči menjavajo lastnike Lani so na gorenjskih smučiščih ukradli 30 parov smuči, letos takoj po novem letu pa že 7 parov V nedeljo dopoldan so oživele številne poti, ki vodijo v legendarne Dražgoše. Ljudje so prihajali od vsepovsod — iz Soteske preko Jelovice, iz Krope preko Jamnika, iz Škofje Loke preko Križne gore, iz Kranja preko Čepulj, s Pasje ravni nad Poljansko dolino (na sliki). Med njimi so biLi tudi pohodniki iz Zagreba, Beograda ter zamejski slovenci iz Trsta. — Foto: F. Perdan Zanimanje za gradnjo na Beli Jesenice — V jeseniški Železarni se intenzivno pripravljajo na izgradnjo elektrojeklarne na Beli, za katero združuje sredstva Železarna^ vseslovenske železarne, kupci jeseniškega jekla, nekaj pa je bančnih kreditov naših bank in tujih posojil. Prizadevanja jeseniških železar-jev, da bi letos vendarle začeli z gradnjo na Beli, so bila dolgotrajna, saj je bilo treba preskrbeti vrsto mnenj in dokumentacijo. Obenem pa se morajo dogovarjati tudi z dobaviteljem opreme Mannesmann Demag za obseg dobav za prvo etapo izgradnje. Obnovili so tudi pogodbo za inozemsko posojilo s KFW Frankfurt in pripravili registracijo, prek Narodne banke Jugoslavije in zveznega izvršnega sveta pa poteka postopek za uvrstitey v kvoto Hermes še letos. Železarji so že objavili razpis za ugotavljanje sposobnosti izvajalcev gradbenih in montažnih del ter izdelave opreme. Za razpis za izgradnjo elektrojeklarne na Beli je v Sloveniji in v drjagih republikah veliko zanimanje in v. Železarno na Jesenice že prihajajo prve prijave, v katerih ponudniki zagotavljajo, da izpolnjujejo pogoje o tehnoloških sposobnostih in možnostih kreditiranja in združevanja deviznih sredstev ali skupnega izvoza. V okviru slovenskih železarn zbirajo sredstva in vse slovenske železarne ,so že združile okoli o34,5 milijonov dinarjev, od tega 199 milijonov dinarjev za jeseniško investicijo. Združena sredstva za izgradnjo elektrojeklarne so iz dneva v dan večja, tako da bodo jeseniški železarji lahko zbrali trenutno najbolj potrebna sredstva za pokrivanje obveznosti ob sklenitvi pogodbe z elektrogospodarstvom Slovenije. D. S. Kranj — Samo v nekaj dneh novega leta, to je od 2. pa do 7. januarja, je na gorenjskih smučiščih zmanjkalo 7 parov smuči s palicami vred. Lastniki so jih pustili naslonjene na hotelsko stavbo, sami pa stopili na čaj. Ko so se vrnili, seveda smuči ni bilo več: Izginilo je imetjefvredno od 15.000 do 35.000 din. To pa je vsekakor že vrednost, ki se krepko pozna na žepu. Vendar pa večina lastnikov, ki je prišla na postajo milice prijavit tatvino, ni vedela za številko smuči, znamka in barva pa je včasih res premalo za identifikacijo. Vendar pa niso na udaru le smuči, pač paHudi smučarski čevlji. Ko je hotelski gost v Kranjski gori pustil čevlje kar na hodniku pred sobo, da bi se posušili, jih seveda čez nekaj ur ni bilo več. Tat jih je odnesel skozi stranski vhod. Že lani je na gorenjskih smučiščih od februarja pa do konca zimske sezone zmanjkalo 30 parov smuči, od tega skoraj polovica — kar 14 parov na kranjskogorskih smučiščih. Večino smuči,so lastniki brezbrižno pustili kar na smučišču v bližini hotela ali okrepčevalnice in za pol ure ali tudi več povsem pozabili nanje. Morda bi zato kazalo tudi pri smučeh misliti na samozaščitno ravnanje. Če že pustimo smuči brez nadzorstva, potem imejmo pri sebi vsaj listek s številko smuči in opisom, čeprav potem, ko smuči enkrat ni več, tudi upanja, da nam jih bodo miličniki našli, ni posebno veliko. Zato je bolje poskrbeti za varovanje smuči, po- prosimo znanca, da jih za pol ure popazi ali pa jih odnesimo v hrambo v hotelu, kjer jih lahko zaklenemo. V zadnjem času so v hotelih takšno varovanje dobro organizirali, tako da kraj iz hotelskih shramb praktično ni več. Še vedno pa se lahko zgodi, da nam smuči nekdo vzame s prtljažnika avtomobila, če imamo si: stem brez zaklepanja. Pa tudi zaklenjene na prtljažniku niso absolutno varne. Lani je debelo pogledal lastnik prtljažnika z zaklenjenimi smučmi, ko ha avtomobilu ni našel ne smuči ne prtljažnika. Nepridiprav mu je odnesel vse skupaj, le avtomobil je pustil. L. M. OLA82 stran NOTRANJA POLITIKA TOREK, 10. JANUARJA 1984- PO JUGOSLAVIJI LETOS ŠE DESET NOVIH OBRATOV Proces združevanja dela in sredstev kot ena najpomembnejših oblik spremembe gospodarske sestave na Kosovu in povezovanje te pokrajine z drugimi deli države, se je lani pospešeno razvijal. Po zadnjih podatkih je kosovsko združeno delo doslej s kolektivi z vseh koncev Jugoslavije sklenilo 59 samoupravnih sporazumov o skupni gradnji novih in razširitvi starih gospodarskih zmogljivosti. Predračunska vrednost teh projektov znaša okoli 40 milijard dinarjev, ko bodo objekti nared pa se bo v njih zaposlilo 13.000 ljudi. Štiri tovarne, ki so jih zgradili z združevanjem, so že lani začele obratovati. Trenutno uresničujejo 17 programov na podlagi združevanja, za druge pa pripravljajo dokumentacijo. IMV STOPILA V MEŠANO PODJETJE ADRIA CARAVAN ITALIA . Delavski svet novomeške industrije motornih vozil je na zadnji seji potrdil vstop IMV v mešano podjetje Adria caravan Italiana. IMV je odkupila 20 odstotkov celotnega vpisanega kapitala, pomemben pa je tudi sklep, da se 40 odstotkov vsakoletnega dobička tega podjetja prenese v Jugoslavijo. DVIGALA ZA SOVJETSKE TOVORNJAKE Ribniški Riko bo prodal Sovjetski zvezi sto dvigal tipa M-3 za tovornjake. Montirali jih bodo na sovjetska vozila znamke kamaz. Nova pogodba o prodaji dvigal je del že utečenega sodelovanja, saj Riko prodaja Sovjetski zvezi vse vrste hidravličnih stiskalnic, cestnih valjarjev in kotlov za prevoz trdolite-ga asfalta. SUHOKRAJINSKI KONJI ZA ITALIJO Kmetijska zadruga Krka Novo mesto TZO Suha krajina Žužemberk je lani izvozila v Italijo 60 konj, ki so jih vzredili suho-krajinski kmetje. Čeprav so se v Suhi krajini precej časa nagibali k reji drobnice, so v zadnjem času takšno misel povsem opustili in se v vedno večji meri posvečajo reji konj, ki je bolj ekonomična. Letos bodo iz Suhe krajine v Italijo izvozili 100 konj. Rešeni (le) nekateri komunalni problemi Zaradi izpada sredstev v letih 1982 in 1983 Samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj ne bo mogla uresničiti programa do leta 1985 Kranj — Na zadnji lanski seji skupščne Samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj so delegati ugotovili dvoje: vsa planirana sredstva (razen sredstev iz čistega dohodka) so pritekala več ali manj v skladu s finančnim načrtom; zamude pri pripravi dokumentacije sicer niso bistveno vplivale na izvajanje programa v letu 1983, veliko bolj neugodne pa so posledice prepočasnega dotoka sredstev iz čistega dohodka. Prav zaradi izpada teh sredstev, lani in v letu 1982, Samoupravna komunalna interesna skupnost ne bo mogla v celoti uresničiti začrtanega programa do leta 1985. Za vzdrževanje komunalnih naprav skupne rabe v mestu ter cest v občini so lani precej naredili. Obnovljen je bil most čez Kokro na Bregu in Očanov most. Urejen je bil tudi usad v Javorniku, zgrajen propust na Škofjeloški cesti, urejeno odvodnjavanje na cesti na Rupo, pod betoniran most čez Kokro v Predosljah in zgrajen talni prag pod mostom v Predosljah. Začeli sta se deli pri urejanju Sejmišča in Gasilskega trga (kjer se je malo zatikalo), in se bosta nadaljevali letos. Postavljenih je bilo tudi nekaj tako imenovanih vzorčnih avtobusnih čakalnic v mestu. Najpomembnejši objekt iz programa gradnje in obnove cest je bila lani prav gotovo obnova in ureditev 1,7 kilometra dolgega cestnega odseka v Zgornji Besnici. Predviden je bil tudi začetek gradnje vzhodne obvoznice od Čirč do Primskovega, vendar pa dogovor o sofinanciranju s Skupnostjo za ceste Slovenije ni bil po programu sklenjen. Do konca leta pa so morali odkupiti tudi objekte na cesti Praše—Mavčiče—Podreča. ki jih bodo porušili zaradi gradnje hidroelektrarne Mavčiče. Po programu je potekala adnja ceste Iskra—Planika, ki se bo nadaljevala od Planike oziroma od Dino-sa do čistilne naprave. Zgrajena je bila povezovalna cesta med staro in novo Zasavsko cesto, za uspešno pa lahko ocenimo tudi gradnjo Likozar-jeve ceste. Za gradnjo Krožne ceste v Stražišču je bilo izdano lokacijsko dovoljenje, zbrane pa so bile tudi že ponudbe izvajalcev. Zaradi zamud pri pripravi projektov pa so naredili najmanj glede asfaltiranja pločnikov na cesti Staneta Žagarja in Jezerski cesti ter na Župančičevi ulici. Predvideno je bilo, da se bodo dela na Jezerski cesti začela še pred koncem minulega leta, vendar je tudi ta odsek počakal na letos. Pri preskrbi z vodo je bil nedvomno najpomembnejši vodovod za naselje Meja, ki je bil s sodelovanjem krajanov zgrajen v rekordnem času. H kraju gredo dela na cevovodu med rezervoarjem Stražišče in križiščem Orehek ter obnova rezervoarja Pivka. Pomembna za boljšo preskrbo z vodo pa so bila tudi lani začeta hi-drogeološka vrtanja v Povijah, ki se bodo letos nadaljevala tudi pri drugih zajetjih. Za kanalizacijo pa velja poudariti, da je bila večina sredstev namenjena za gradnjo glavnega zbiralnika GZ-1 v trasi Likozarjeve ceste od vzhodne vpadnice do Ceste l.maja. Za Kuratovo naselje na Kokrici je bil zgrajen kanal v okviru gradnje avtoceste. V skladu s programom pa so potekale tudi priprave na začetek gradnje čistilne naprave. A. Žalar Izobraževanje ob delu V jeseniški občfni skrbita za izobraževanje ob delu in usposabljanje Center usmerjenega izobraževanja in Delavska univerza — Tudi nove oblike usposabljanja Jesenice — Na Jesenicah skrbita za izobraževanje odraslih po določilih zakona o usmerjenem izobraževanju Delavska univerza in Center usmerjenega izobraževanja. Obe delovni organizaciji sta si program dela in izobraževanja odraslih razdelili tako, da med njima ne prihaja do nesoglasja pri razpisih glede enakih ali podobnih oblik usposabljanja. Delavska univerza bo letos skrbela za družbenopolitično izobraževanje in izpopolnjevanje družbenopolitičnih organizacij. Tako je v sistem idejnopolitičnega izobraževanja uvedla nove oblike kot so seminar za mentorje šole marksističnega izobraževanja, tematske in problemske seminarje in akcijsko usposabljanje članov ZK v osnovnih organizacijah krajevnih skupnosti. Obenem imajo GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, ŠkoJja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, i.ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik Andrej Žalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960-trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 550.— din. v programu izobraževanje samo-upravljalcev, izobraževanje ob delu ter možnosti za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, usposabljanje občanov za delovanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, strojepisne in druge teča- V centru usmerjenega izobraževanja pa predvidevajo predvsem usposabljanje ob delu-s področja pridobivanja predelave in obdelave kovin pO.skrajšanem programu, s področja metalurgije po srednjem in nadaljevalnem programu ter kovinarstva in strojništva po srednjem in nadaljevalnem programu. Načrtujejo tudi več seminarjev, tečajev, kvalifikacij za delo, jezikovne seminarje, organizacijo ekskurzij ter razne storitve. Center usmerjenega izobraževanja se torej opredeljuje za tiste programe, ki so v občinskih planih upoštevani kot prednostni in temeljijo na dejanskih potrebah združenega dela. Delavska univerza pa je sestavila svoj izobraževalni program po potrebah družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter upoštevala med drugim tudi osebne izobraževalne potrebe občanov. D. Sedej Zasedal izdajateljski svet Glasa Za nami je zahtevno leto Konec decembra se je v Kranju pod predsedstvom Mirka Birka iz Radovljice na 3. seji sestal izdajateljski svet našega časopisa. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava poslovanja Časopisnega podjetja Glas v letu 1983, uresničevanje uredniške politike oziroma razprava o položaju Glasa na Gorenjskem. Za kolektivom Glasa je zahtevno leto 1983, ki mu je bil kolektiv kos, za kar zasluži priznanje, je bila enotna ugotovitev izdajateljskega sveta. Stroški izdajanja časopisa so presegli vse razumne meje. Kljub zmanjšanemu obsegu je bilo stroškov leta 1983 v primerjavi z letom 1982 za 3 milijone več. Posebej nas razveseljuje podatek, da se je številp naročnikov v letu 1983 povečalo za 600. + " * Vztrajno pada delež družbene pomoči Glasu, kar je težko razumljivo, saj vztrajno ponavljamo izjemen pomen sredstev obveščanja v sedanjih razmerah. Ne pričakujemo, da bi bila ta pomoč pretirana. Morala pa bi se vsaj približati odstotkom, zapisanim v samoupravnem sporazumu med Glasom in ustanoviteljicami, občinskimi konferencami SZDL. Kolektivu Glasa je dobrodošta vsaka pobuda in tudi kritika družbe in njenih institucij, saj to prispeva k boljšemu delu. Nikakor pa kritike ne smejo biti neosnovane, brez poznavanja razmer, v katerih dela GlaSfOziroma časopisa Glas nasploh. Zato je izdajateljski svet menil, da je treba nanj nasloviti kritike, oblikovane na frontno sestavljenih svetih za informiranje pri občinskih konferencah SZDL. Tako zasnovane ocene so kažipot Glasu. Izdajateljski svet je sklenil, da bo na prvi letošnji seji temeljito obravnaval lansko poslovanje, letošnje načrte gospodarjenja, prav tako pa bo na tej seji ocenil uresničevanje lanske uredniške politike in sprejel letošnje programske usmeritve. Izdajateljski svet je na 3. seji potrdil osnutek oziroma okvire letošnjega gospodarskega programa, v katerem sta ponovno najbolj boleči točki skokovito naraščanje stroškov in padanje* deleža družbene pomoči. J. Košnjek Slovenci na Koroškem Avstrijsko odlikovanje Janezu Wutteju-Lucu Avstrijski zvezni predsednik ' dr. Rudolf Kirschlaeger že neku.i let podeljuje državljanom, ki so prispevali k osvoboditvi Avstrije izpod fašističnega jarma, posebna odličja — ČASTNI ZNAK ZA OSVOBODITEV AVSTRIJE. Precej koroških Slovencev je že prejelo to odlikovanje. Med letošnjimi dobitniki častnih znakov so tudi štirje koroški Slovenci: Janez Wutte-Luc, predsednik Zveze koroških partizanov in tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, doma iz Vesel pri Šentprimožu, Pavel Šei-ner iz Sinče vasi, Štefan Šturm iz Mokrinj in dr. Anton Wutte. Za znanega koroškega aktivista in partizana je častni znak posebno priznanje, saj je bilo težko priborjeno, prav tako pa podelitev sovpada z njegovo 65. obletnico. Janez Wutte-Luc živi bogato življenje. Je sredi življenja in boja naše narodnostne skupnosti na Koroškem. Odločen je kot predsednik Zveze koroških partizanov, pa kot tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, skratka povsod, kjer se Luc pojavlja in deluje., Trdo in naravnost pove svoje mnenje. V najtežjih trenutkih koroške zgodovine, v času nacizma, je odločnrmož vedel, kje mu je mesto. Kot partizan se je boril na najbolj nevarnem delu za partizanski boj — na področju severno od Drave, na Svinški planini. Luca poznamo kot graditelja povojnega boja Slovencev za pravice, gonilno silo gradnje otroškega vrtca in kulturnega .doma v Šentprimožu in kot steber akcij za obnovo ter postavitev mnogih spomenikov partizanskega boja na Koroškem. Luc pogosto prihaja tudi k nam na Gorenjsko, k svojim tovarišem partizanom, ter krepi vezi med nami in rojaki onstran Karavank. V imenu Gorenjcev in uredništva Glasa iskrene čestitke! J. Košnjek Sindikat pred zahtevnimi nalogami Socialna varnost delavcev, področje pridobivanja in razporejanja dohodka sta le dve od pomembnejših nalog sindikata v tem letu — V Kranju so kljub dobremu gospodarjenju v delovnih organizacijah še vedno nekateri delavci povsem na repu z osebnimi dogodki — Sindikat je ponekod predlagal spremembe pravilnikov o nagrajevanju, poleg materialne pa naj bi uvedli še moralne stimulacije delavcem za dobro delo Kranj — »V preteklem letu smo se v sindikatih bolj kot kdajkoli srečevali — posredno in neposredno — s problemi upadanja življenjskega standarda delavcev,« je ob ocenjevanju dela v pravkar minulem letu poudaril predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj Ivan Tor-kar. Ta problem še posebej izstopa v nekaterih delovnih organizacijah, kjer so bili delavci z izredno nizkimi osebnimi dohodki predvsem zaradi določenega sistema nagrajevanja. Do takšnega zaključka so pri občinskem sindikalnem svetu prišli ob številnih delovnih obiskih v delovnih organizacijah. Podatek, da je bilo v avgustu lani v kranjski občini nekaj več kot 200 delavcev z manj kot 10.000 din osebnega dohodka, ne pove zadosti. »V nekaterih delovnih organizacijah so sledili pobudam sindikata in so že spremenili pravilnike o nagrajevanju, s katerimi so v dokajšnji meri lahko popravili osebne dohodke tudi najslabše plačanih delavcem, vendar pa se tam, kjer je rast d< r ka zelo nizka, prav gotovo ne da veliko stori l. r čez noč. Ena od možnosti je seveda dopolniln elo, ki pa ga tudi vsi delavci z nizkimi oseb:.mi dohodki sne sprejemajo. Prav zato so se pri kranjskem sindikalnem svetu odločili, da bodu sicer še naprej spremljali gibanje naj- nižjih osebnih dohodkov delavcev, vendar pa ga bodo primerjali z dohodki na družinskega člana. Zanimivo je namreč, da je bilo med temi 200 najslabše plačanimi delavci v Kranju le nekaj takšnih, ki so izpolnjevali pogoje za pridobitev ene od oblik od socialnih pomoči, pri katerih je za dodelitev odločilen dohodek na družinskega člana, ne pa osebni dohodek posameznika. Čeprav ob upadanju življenjskega standarda pogosto začnemo razgovore s temo o osebnih dohodkih, pa bi. verjetno morali v delovnih organizacijah, še posebno tam, kjer le s težavo pridobivajo dohodek, in se jim to še kako pozna tudi na osebnih dohodkih, vendarle usmeriti zanimanje delavcev tudi na ostale pokazatelje gospodarjenja,« meni predsednik sindikalnega sveta Ivan Torkar. »To naj bi bila poleg drugih nalog v tem letu ena pomembnejših zadolžitev sindikalnih delavcev, še posebej ob trimesečnih ali še pogostejših pregledih gospodarjenja. Letos, ko začenjamo izvajati načrt dolgoročnega razvoja ekonomske stabilizacije, naj bi v vseh delovnih sredinah ugotovili ali imajo možnosti za večizmen-sko delo,kako so izkoriščeni stroji... V nekaterih delovnih organizacijah, kjer zaradi izvoznih nalog prihaja do velikih konic, delavci z razumevanjem delajo po deset ali včasih celo po 16 ur. kot na primer delavke v Iskri, ali pa proizvodnim delavcem priskočijo na pomoč tudi režijski delavci, kot je to primer v Alpetourovem tozdu Kmetijske mehanizacije. Drugje pa je treba veliko prepričevanja, da se zaradi takšnih nujnih nalog delovni čas podaljša. Prav zato menim, da je izrednega pomena uvajanje stimulativnega načina nagrajevanja, o čemer v sindikatih že zelo dolgo govorimo. Ob tem pa bi kazalo uvesti tudi različne oblike moralne stimulacije za najboljše delavce.« Sindikat si torej v tem letu zastavlja pomembne naloge, še posebej takšne, s katerimi si znova utrjuje svoj pomen. Že v preteklem letu je bilo zaradi težkega gospodarskega položaja značilno, da se je vloga sindikata v delovnih organizacijah bistveno spremenila, še posebej pa je zbledela tista vloga sindikalnih delavcev, ki je veljala pred leti .Takrat so namreč skrbeli le za ozimnico, rekreacijo in morda še kaj. Sedanje razmere terjajo tudi drugačno usposobljenost sindikalnih delavcev; zato so se v kranjski občini že odločili za krajše enodnevne seminarje za sindikalne delavce, v pomoč pri njihovem delu pa jim bodo tudi stalni delovni obiski. »Še posebej pa bo za učinkovito razreševanje pomembnih nalog v tem in tudi prihodnjih etm pomembna usklajenost delovanja vseh družne. nopolitičnih organizacij v občini,« pravi i van Torkar. Strogo ločevanje nalog ah pa naceio, aa se vsi lotevajo vsega, najbrž ne more dajai.^posebnih učinkov. Sindikat seveda ostaja pri m Katerih svojih osnovnih nalogah, kot je nje socialne varnosti delavcev ter seveda P°a™c-je delitve in ustvarjanja dohodka. V Kranju o^s takšnim načinom dela, ko posamezne bkcji« ' u* klajujejo med družbenopolitičnimi organj^ t*" mi, že dosegli dobre rezultate. S tem bo treba tudi nadaljevati. Le tako bo mogoče ugotavrjdu tudi, kdo je odgovoren za uspeh neke akcg TOREK, 10. JANUARJA 1984 NOTRANJA POLITIKA 3. stran O Tisoč novih telefonskih priključkov Pri Podjetju za ptt promet Kranj načrtujejo, da bodo letos vključili v telefonsko omrežje na Gorenjskem okoli 1200 novih telefonskih naročnikov — Denar le za najbolj nujne naložbe Kranj — V Podjetju za ptt promet Kranj predvidevajo, da bodo letos povečali število pošt za dve filialni pošti: na Planini pri Kranju in v Bistrici pri Tržiču, tako da bomo na Gorenjskem imeli skupno 48 pošt in 12 poštnih zbiralnic ali na 3.000 prebivalcev eno ptt enoto. Pošto Duplje nameravajo preseliti v nove adaptirane prostore, pripravljali pa se bo- Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — 23. decembra lani je izšla 27. številka Uradnega vestnika Gorenjske. V njej objavja predpise občina Radovljica. Med predpisi samoupravnih organov pa so objavljeni predpisi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Tržič, Občinske zdravstvene skupnosti Tržič in Krajevne skupnosti Čirče v kranjski občini. Poleg odloka o ustanovitvi komisije za odlikovanja, odloka o ustanovitvi komisije za občinska priznanja in odloka o spremembi in dopolnitvah odloka o priznanjih občina Radovljica objavlja tudi odlok o sprejemu zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice. Ta zazidalni načrt urbanistično urejuje prostor, ki ga omejujejo Kranjska cesta, Jalnova cesta, Ljubljanska cesta, Gubčeva ulica, Kolodvorska cesta, rob ježe nad Lancovim, Kajuhova ulica, prostor med Prešernovo ulico in Cankarjevo cesto, Cankarjevo naselje, Gorenjsko cesto, ulico Staneta Žagarja in Gradnikovo ulico. V tej številki pa je objavljen tudi sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in k statutu Telesnokulturne skupnosti Radovljica. Soglasje je dal izvršni svet skupščine občine Radovljica na seji 22. novembra 1983. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič objavlja ugotovitveni sklep o, višini stopnje, ki se združuje za vzdrževanje komunalnih Objektov in naprav pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Tržič za leto 1984. Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum in ^neks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana, so se obvezali, da bodo letos v Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Tržič združevali sredstva po stopnji 1,75 odstotka na bruto osebne dohodke; in sicer nepovratno iz dohodka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. _ Občinska zdravstvena skupnost Tr-*ič objavlja Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Tržič in Statut občinske zdravstvene skupnosti. V obeh dokumentih so opredeljene pravice in dolžnosti, organizacija, delovanje in poslovanje te skupnosti. Iz poročila o izidu referenduma za uvedbo podaljšanja krajevnega samoprispevka za dograditev družbenega doma v Čirčah, ki ga objavlja Krajevna skupnost Čirče, je razvidno, da je referendum 11. decembra lani v krajevni skupnosti uspel in da je za podaljšanje samoprispevka glasovalo 51,33 odstotka upravičencev. Na podlagi tega je krajevna skupnost sprejela tudi sklep o uvedbi podaljšanja krajevnega samoprispevka za dograditev družbenega doma v Čirčah. Samoprispevek bodo krajani plačevali od 1. januarja letos do 31. decembra 1985. Investicijski stroški za dograditev doma bodo predvidoma znašali 8 milijonov dinarjev. S samoprispevkom bodo zbrali okrog 6 milijonov dinarjev, preostali del pa bodo prispevali Občina iz združenih sredstev, delovne in druge organizacije ter občani s prostovoljnim delom. .Ste že naroči Uradni vestnik Gorenjske za leto 1984? Ce ga želite redno prejemati, nam pošljite naročilnico na naslov: CP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 s pripisom, koliko naslovov Uradnega vestnika Gorenjske želite dobivati v letu 1984. Posamezna številka Uradnega vestnika stane 100 dinarjev, celoletna naročnina za en izvod pa 2.000 dinarjev. Objava v Uradnem vestniku Gorenjske pa stane 54 dinarjev za kolonski centimeter. A. Ž. do na razširitev poštnih prostorov v Bohinjski Bistrici in v Gorenji vaši. Nabavili bodo opremo za filiaino pošto na Trati v Škofji Loki, ki bo začela poslovati v začetku leta 1985, medtem ko ostane pomembna naloga poštni center v Kranju. Gorenjski poštarji bodo avtomatsko telefonsko centralo v Kranju povečali za 40 priključkov in tako bo zmogljivost 240 priključkov nudila nove možnosti za nadaljnje vključevanje teleks naročnikov, saj je v zadnjem času za telegrafijo vedno večje zanimanje. Zmogljivosti avtomatskih telefonskih central se bodo letos povečale za 1.548 priključkov, od tega v Mojstrani za 40, v Gorenji vasi za 608 in v Železnikih za 900 priključkov. Ob koncu prihodnjega leta bo na Gorenjskem 28.500 telefonskih priključkov. Tam, kjer so še brez telefonskega omrežja, predvideva Podjetje za ptt promet Kranj namestitev novih javnih avtomatskih govorilnic, nabavili jih bodo 15. Vzporedno s povečanjem zmogljivosti avtomatskih telefonskih central se bodo povečale tudi spojne poti med posameznimi centralami, kar bo omogočilo večjo prepustnost telefonskega prometa in manjše število izgub v prometu. Gorenjski poštarji v letošnjem letu v planu naložb predvidevajo za odplačilo najetihf kreditov okoli 29 milijonov dinarjev, za naložbe republiškega pomena 30 milijonov dinarjev, za naložbe skupnega pomena na Gorenjskem pa 188 milijonov dinarjev. Podjetje za ptt promet na področju investiranja rešujejo sredstva interesne skupnosti za ptt promet, saj bo skupnost letos pridobila okoli 62 milijonov dinarjev, medtem ko bodo tudi gorenjske delovne organizacije prispevale sredstva v višini 105 milijonov dinarjev. Plan investicijskega vzdrževanja v višini 7,5 milijonov dinarjev obsega le vzdrževanje najbolj nujnih objektov. Zaradi odrekanj in stabilizacijskih prizadevanj bodo lahko pokrili le tretjino potreb, ki jih terjajo uporabniki ptt storitev na Gorenjskem. D. Sedej Zlata značka ZRVS Jugoslavije Stanetu Krapežu - Na slovesnosti ob 42 letnici drazgoske bitke je Stane Krapež, dolgoletni predsednik prireditvene a a odbora Po poteh partizanske Jelovice, prejel zlato značko Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Izročil mu jo je Janez Japelj, predsednik republiške konference ZRVS Slovenije. — Foto- F. Perdan Uspešno delo loških tabornikov Srečanje S duhovniki Radovljica — Komisija za odnose * verskimi skupnostmi pri Skupščini Občine Radovljica in koordinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica bosta v Sredo, 11. januarja pripravila vsako-*Hno srečanje s predstavniki verskih skupnosti v radovljiški občini. *Na srečanju, ki ga običajno pripravijo na začetku leta, bodo izmenjali poglede na odnose med samoupravo družbo in verskimi skupnostmi. *\>leg duhovnikov Rimokatoliške ^erkve so na srečanje povabljeni tu-5fi predstavniki Jehovih prič za območje Begunj in Radovljice ter predstavniki Adventistične cerkve. Škofja Loka — Delo v občinski zvezi tabornikov Škofja Loka je dobro utečeno in organizirano. Z občnim zborom so sredi decembra pregledali celoletno delo v organizaciji, ki v loški občini v petih odredih združuje približno 1000 pretežno mladih ljudi. Pregledali so delo v osnovni dejavnosti in podkomisijah ter se dogovorili za program dela. Predsednik zveze tabornikov občine Škofja Loka je na zboru poudaril napredek v delu. Delo v treh odredih je sicer pešalo, vendar sta odreda Zelenega Žirka iz Žirov in Selški odred iz Železnikov dobro zaživela in normalno delujeta zlasti po zaslugi izkušenih vodij, nekdaj zelo aktivnih tabornikov, ki so se ponovno vključili v organizacijo. V Gorenji vasi razmere žal niso urejene. Njihov glavni problem je pomanjkanje ustreznega prostora in vodnikov. Družina medvedkov in čebelic deluje zadovoljivo in se redno udeležuje vseh akcij, z vodstvom osnovne šole se bodo januarja dogovorili za prostor. Odred Svobodnega Kamnitnika dodeljena priznanja občine Škofja Loka *a leto 1983 Velika plaketa EGP in Gorenjski predilnici ^ škofja Loka — Na včerajšnji slovesnosti v počastitev praznika obči-~ ^ Škofja Loka so podelili priznanja Ločine Škofja Loka za leto 1983; velijo plaketo, malo plaketo, nagrado Očine in pismeno priznanje, j Veliko plaketo so letos podelili kolektivu delovne organizacije Emba-^žno grafično podjetje Škofja Loka ^ 25-letnico delovanja in uspešnega ^zvoja in kolektivu delovne organizacije Gorenjska predilnica ob 50-le-k*ici delovanja za dosežene uspehe ^.ri modernizaciji in širjenju proizvodnega procesa in uspešno vključi- ^V v mednarodno delitev dela. ^ Malo plaketo so podelili Vokalnemu kvintetu Jelovica za 15-letnico k^pešnega delovanja na glasbenem ^Odročju, Dragu Frelihu iz Škofje j Oke za izredne športne dosežke, ^ anu Kepicu iz Škofje Loke za pri-^devno delo pri razvoju komunalah dejavnosti v občini, Stanetu papežu iz Škofje Loke za dosežene ^pehe pri razvoju Avto-moto dru-V^a Škofja Loka in dolgoletno druž-t^opolitično delo in Dr. Bojanu Pe- ^ču iz Škofje Loke za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah in organih občinske skupščine. Nagrado občine Škofja Loka so prejeli Radio klub občine Škofja Loka za desetletne zasluge pri širjenju radioamaterske dejavnosti v občini, Ciril Pintar s Praprotnega za dolgoletno prizadevno delo na družbenopolitičnem področju, zlasti v krajevni skupnosti, Janko Porenta s Sv. Duha za uspehe v kmetijski ko-operacijski proizvodnji in aktivnosti v zadružnem samoupravljanju, Lojze Potočnik iz Škofje Loke za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo, zlasti v borčevski organizaciji, Franc Rant iz Reteč za požrtvovalno delo v občinski organizaciji Rdečega križa in na kulturnem področju in Franja Teržan iz Škofje Loke za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo, zlasti v Zvezi komunistov. Pismeno priznanje pa so podelili Francu Završniku iz Virloga pri Škofji Loki za dolgoletno prizadevno delo v proizvodnem procesu delovne organizacije LTH v Škofji Loki. L. B. iz Škofje Loke in odred Sorskega polja s Trate dobro delujeta in se njihovo delovanje odraža tudi v okviru krajevne skupnosti. Naloge, ki so si jih zadali lani, so uspešno uresničili. Glavna skrb je bila namenjena ureditvi zastarelega tabornega prostora v Fazani pri Puli, kjer se je v 23 letih zvrstilo več kot 10.000 tabornikov. Kadrovska komisija, komisija za taborjenje in gospodarska komisija so z dobrim načrtovanjem in marljivim delom uredili v Fazani novo kuhinjo, pokrito jedilnico in nove sanitarije s tuši, tako da je poskrbljeno za osnovne higienske potrebe in življenjsko raven tabornikov. Delno je bila obnovljena tudi taborna oprema, več pa jo bodo obnovili prihodnje leto. Velik dvig življenjskih stroškov in padec realnih osebnih dohodkov so povečali zanimanje za taborjenje. Tako je letos v Fazani taborilo več kot 700 tabornikov, v glavnem otrok in mladine iz taborniške organizacije, Partizana, mladih športnikov. Kot gostje so se jim pridružili mladi iz pobratene občine Sela na Koroškem in skupina otrok naših delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji. 120 tabornikov je taborilo v Fučkovcih ob Kolpi, kjer je taborjenje primernejše za izvedbo pravega taborniškega programa in je manj počitniško. Najpomembnejši tabor pa je na Pokljuki, kjer se je zbralo okoli trideset tečajnikov iz vseh odredov, ki so nabirali osnovne veščine in znanja, ki jih morajo poznati bodoči vodniki. Vzgoji kadrov je namenjenih precej sredstev in ogromno dela. Tudi v prihodnje bodo loški taborniki sledili temeljnim vsebinskim izhodiščem, med 'katerimi zavzema posebno mesto razvijanje in obujanje tradicij NOB, ki jih gojijo na različnih tekmovanjih in spominskih svečanostih. Pri taborniški vzgoji je glavni namen stik z naravo in okoljem, življenje in preživetje v naravi, te veščine pa so pomembne tudi v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za uspešno delo v naslednjem letu bo treba vložiti veliko naporov za vzgojo novih kadrov. Že v začetku leta bo organiziran vodniški tečaj, na katerem bodo izkušenejši taborniki dobili osnovno teoretično znanje, na podlagi katerega bodo lahko kasneje prevzeli vodstvo odredov. Druga velika naloga, ki so si jo zastavili, je posodobitev opreme za taborjenje in temeljita obnova taborniškega doma na Visokem ter v Škofji Loki. J. M. Prejeli smo V 94. številki »GLASA« dne 9.12. je izšel članek ki ga je napisala novinarka Darinka Sedej. Ker je prišlo v tem članku do dezinformacij oz. netočne razlage o kategorizaciji kmetijskih zemljišč v občini Jesenice, češ, da je Kmetijska zemljiška skupnost »vrgla« v nerazumljivo dobro II. kategorijo kot hrib, pod hribom pa je nižinska zemlja s poljem v slabi III b. Nadalje članek informira občane o II. kvaliteti zemlje, ki da je po novem v III b, daje Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti naslednje pojasnilo: Kategorizacijo kmetijskih zemljišč je izdelal Geodetski zavod Ljubljana v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani ter Kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Jesenice. Pri ^delavi je sodeloval tudi Komite za urejanje prostora in varstvo okolja pri SO Jesenice. .Kategorizacijo in nadaljnjo fazo conira-nje preverja v vseh občinah Medresorska republiška komisija, kar bo storjeno tudi v občini Jesenice. Študija je narejena po navodilih Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana. KZS se je pri delu strogo držala teh pravil oz. navodil. Geodetski zavod je nalogo izvajal tudi na osnovi aeroposnetkov in je v nekaterih primerih prišlo do napačnih interpretacij pri kabinetnem delu, vendar smo sproti usklajevali in odpravljali napake. Zato je kategorizacija narejena na strokovni osnovi in nihče od sodelujočih ni niti slučajno ničesar »vrgel« v to ali ono kategorijo. Dokument je na razpolago vsem zainteresiranim pri KZS občine Jesenice, Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja pri SO Jesenice in Geodetski upravi. Vsako drugačno interpretiranje in na drugem mestu ima lahko neželjene in težke posledice. Lažna informacija je dezinformacija in torej zgubi vsak smoter pravilnega informiranja. Zbudi sum pri bralcih, da vsakdo lahko dela kar hoče in kompromitira institucije, ki na problemu delajo, kompromitira tudi močno brani in popularni časopis »Glas« itd. Zato naj si zainteresirani za resnico ogledajo verodostojno dokumentacijo na pristojnem mestu, kjer bodo dobili tudi točna pojasnila. Pripominjamo, da IIIb kategorije ni, da nam je nerazumljiv termin II. kvaliteta — torej je članek s te strani napisan za preprostega bralca, nerazumljivo in si ga vsakdo razlaga čisto po svoje kakor ve in zna. Novinarki »Glasa« in vsem občanom so vrata pisarne Kmetijske zemljiške skupnosti odprta, njeno delo je javno in se vsakdo o resnici lahko vedno prepriča. Samo z resnico do pravice in pravilne obveščenosti javnosti. In še to: v polemiko okrog osnutka zazidalnega načrta za območje Selo se ne želimo spuščati. Povemo naj le, da je KZS občine Jesenice uradno zavzela stališče do osnutka zazidalnega načrta. Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Novatorji leta V jeseniški železarni so trem avtorjem tehnične inovacije podelili nagrado Novator leta — Povsem nova elektroda in prihranki, tehnološki proces pa se ni spremenil Jesenice — Vsako leto podeljujejo v jeseniški Železarni priznanja najbolj uspešnim novatorjem. Letos si nagrado Novator leta enakovredno delijo trije avtorji Ivan Mesec, Janez Zaveljcina in Jernej Markež. Nagrado so dobili za inovacijo pri zamenjavi hausmanita z železovim oksidom in leseno moko pri elektrodi Jadran. daja le jeseniška, ki so jo imenovali Jadran S. Le-to so odobrile in registrirale ladijske klasifikacijske družbe kot povsem novo elektrodo. Jeseniški inovatorji še zaslužijo še posebno pohvalo, saj se ob novi elektrodi tehnološki proces ni spremenil. D. Sedej Elektroda Jadran, piše v obrazložitvi, se v temeljni organizaciji združenega dela elektrode jeseniške Železarne izdeluje že več let. Zaradi velikega povpraševanja je proizvodnja stalno naraščala in pred to inovacijo narasla že na 3.000 ton letno. Poleg domačih surovin so za elektrodo uporabljali tudi uvožene surovine. Zato da bi znižali proizvodne stroške, predvsem pa zmanjšali porabo dragih uvoženih surovin, so avtorji opravili vrsto poskusov s surovinami in materiali domače proizvodnje in izvora. Po daljših prizadevanjih jim je uspelo, da so zamenjali uvoženi hausmanit z železovim oksidom, ki ga v železarni dobijo kot postranski produkt pri regeneraciji kislin v temeljni organizaciji združenega dela hladna valjarna in z višjim dodatkom lesne moke, ki jo železarjem dobavlja LIP iz Bohinjske Bistrice. S to inovacijo so avtorji izboljšali varilnotehnične lastnosti elektrode, ki je postala na tržišču cenjena in dosegla višjo prodajno vrednost. Skupni prihranek, ki so ga dosegli v proizvodnji elektrode, znaša od leta 1980 do 1983 skoraj 34 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je povprečni letni prihranek skoraj 17 milijonov dinarjev. Z novo elektrodo so nehali proizvajati in prodajati klasično elektrodo in zdaj se izdeluje in pro- Tudi to se zgodi Na zadnji seji skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj je v razpravi o uresničevanju programa komunalnih dejavnosti v občini za leto 1983 Tone Roblek pojasnil, da so si v organih skupnosti zares (in večkrat) prizadevali, da bi pravočasno uspeli dobiti dokumentacijo za ureditev pločnikov na Cesti Staneta Žagarja, Jezerski cesti in Župančičevi ulici. »Vendar nam kot zakleto to ni uspelo,« je rekel Tone Roblek. Ko smo v začetku minulega leta v Glasovi Okrogli mizi razpravljali o komunalni dejavnosti oziroma delih v letu 1983, je bilo postavljeno tudi vprašanje, kdaj bodo urejeni pločniki na Cesti Staneta Žagarja, saj so že prava kranjska sramota. Takrat je bil odgovor, da bodo pločniki zagotovo urejeni v letu 1983. In kaj zdaj? Kot zakleto se kranjska sramota lani ni dala in se bo posmihala tudi še letos. Še dobro, da vemo, da so bili minulo leto zanjo krivi projektanti. A. Ž. O LAS 4. stran_ Mirko Štifter, graver: Tudi obrt zahteva modernejše stroje GOSPODARSTVO TOREK. 10. JANUARJA 19) katerih so embalirani izdelki, imajo vse manj natisnjenih napisov. Večina opozoril je žigosanih. Ko je bil pred leti hud problem za kartone in so kartonaže oskrbovale delovne organizacije le s kartoni z določenimi vrstami opozoril, so se dogovorili, da bodo kartone opremljali sami po potrebi. Zdaj udarijo nanjo le tisti žig, ki odgovarja materialu, stroju v njem. To je velik prihranek, delo pa poenostavljeno. Zato dobiva Mirko vse vrste naročil za žige. Tudi v ruščini jih izdeluje in v drugih jezikih. Zanj so izvedele tudi razne organizacije, krajevne skupnosti, društva, zasebniki in naročil za žige ne zmanjka. Menda je edini izdelovalec žigov na Gorenjskem in ljudem, ki vedo žanj, ni treba več prosjačiti in celo večnost čakati nanje v Ljubljani. Povedati je treba le želje, po potrebi predložiti risbo, Mirko pa po posebnem postopku izdela gumijast žig¥ nalepljen na leseno ročko. Vendar so žigi postranska dejavnost Štifterjevih dveh, očeta Mirka in sina Zvoneta. Moderna graverska orodja pričajo, da tu opravljajo zahtevna graverska dela, posamezne dele orodij za nove dele strojev po naročilu delovnih organizacij. Graver-jev je danes v Sloveniji že kar dosti in delovne organizacije jih iščejo za svoje kooperante. Mirko Štifter je zadovoljen s svojimi »delodajalci«, Sami skrbijo za material. Postavijo mu ga, on naredi svoja graverska dela, izdelke odpeljejo. Veliko je vredno, če imaš delo tako organizirano, kajti velike težave so danes prav z graverskimi materiali. Pa ne le z graverskimi. Danes imajo težave z materiali prav vsi obrtniki, ki jih morajo kupovati sami. Graver pa mora skrbeti le za dobre stroje. Ce imaš dober, moderen stroj, je delo lažje. Vendar ti stroji niso avtomatični. Delati je treba z rokami, z očmi, prav te najbolj trpe. Če nimaš prave volje, potrpljenja, pa tudi roke, ne boš nikoli dober graver. Oči tudi Mirka najbolj skrbe. Močno se mu je že poslabšal vid;fpredvsem zadnja leta. Kakšen nov stroj bi moral nabaviti, razmišlja. Zunaj se dobe odlični, elektronsko vodeni. A kaj, ko pri nas obrtnik zdaj lahko uvozi le rezervne dela za stroje, stroja samega pa ne. Pa vendar bodo lahko kvaliteto pa tudi konkurenco držali le, če bodo imeli modernejše, bolj izpopolnjene stroje. Veliko ceneje bi lahko delali, predvsem pa bi bili kvalitetni. Kvaliteta je tu najpomembnejša. Še vedno upa, da bodo odgovorni sprevideli, do so novi stroji tudi za obrtnika nuja, ne le muha enodnevnica. D. Dolenc Mirko Štifter: »Zadovoljen sem s svojim delom. Delavnico sem si uredil, dela in naročil je dovolj, z materiali me oskrbujejo delovne organizacije, s katerimi imam kooperantske pogodbe, le nove, modernejše stroje bo treba nabaviti, da bomo obdržali kvaliteto.« — Foto: D. Dolenc Poznam ga še iz Save. V njegovo delavnico smo včasih nosili gravirat razne napisne ploščice za vrata, stroje, orodja, pri njem so dokončno obliko dobivali uvoženi ali doma narejeni kalupi za avtomobilske plašče. Precizno, natančno delo. Nekaj med orodjarskim in finomehani-čnim delom, se zdi. Oboje skupaj pomeni graverstvo. Izučil se je pri mojstru Hladniku v Iskri. Sposoben človek je bil, dober učitelj. Visoko umetniško obrtno šolo je imel za seboj, svoj čas je delal v državni kovnici. Pretanjene natančnosti so se naučili od njega, umetnosti lepega pisanja na kovino. Delo je potem delalo mojstre. 15 let je bil Mirko Štifter graver v Savi, 12 let pa je zdaj že samostojni mojster. Ko je šel na svoje, je začel z gravuro orodij za tehnične izdelke — za razne slovenske proizvajalce gumenih izdelkov, pa z osnovnimi graverskimi deli, kot so žigi za toplo žigosanje, zlasti tisk in podobno. Zadnjih pet let, odkar ima svojo delavnico na Bregu ob Savi, pa je začel tudi z izdelavo gumijastih žigov. Proizvajalci, ki so pri njem naročali ostala graverska dela, so ga nagovorili za to. Neverjetno, koliko vrst žigov potrebujejo danes delovne organizacije! Samo poglejmo kartonček pri volnenem puloverju, pri čevljih, pri obleki, pri gospodinjskem strojčku. Vrsta žigov je udarjena nanj. Sploh jih ne opazimo. Ko pa pregledujem knjigo žigov, ki jih je zadnja leta izdelal Mirko, se šele zavem, da so to v resnici le žigi, ne tiskani znaki. Natisnjena je le osnova, vsi ostali znaki, ki opozarjajo na širjenje, krčenje, na način pranja in čiščenja ali pa pri gospodinjskem strojčku na dovoljeno električno napetost, število obratov in podobno, vse to so žigi. Kartonaste škatle, v skupnost za zaposlovanje kranj Od vpisa do diplome Gorenjska po deležu kadrov z višjo in visoko izobrazbo občutno zaostaja. Tudi letošnji podatki o brucih ne kažejo, da bi zaostanek kaj kmalu ujeli - Na obe slovenski univerzi se je namreč v. študijskem letu 1933/84 v prvi letnik vpisalo 862 gorenjskih študentov za redni študij in 377 za študij ob delu. To je le osem več rednih študentov kakor leto prej, za študij ob delu pa se je odločilo 72 študentov več. Kaže, da je mimo večletno upadanje zanimanja za študij ob delu in da se bo utrdilo na novi, precej nižji ravni. Spodbudno je, da se je bistveno spremenil njihov sestav glede na študijska področja. Tako se je letos skoraj podvojilo število vpisanih na tehniško področje: 62 študentov se je vpisalo na strojništvo in metalurgijo, 61 na elektro stroko, 21 pa se jih je odlo- čilo za gradbeništvo, 19 za kemijo itd. Razpršitev rednih študentov po študijskih podi jih se dokaj ujerna s sliko, ki je značilna za našo republiko. Nekoliko višji deleži gorenjskih študentov so v zdravstvu, lesarstvu, elektro stroki ter družboslovju, kar pa je najbrž posledica večjega vpisa na Visoko šolo za organizacijo dela Kranj. Lahko pa se seveda vprašamo, koliko brucov sploh prišlo do cilja. Poglobljene raziskave Centra za razvoj univerze v Ljubljani kažejo, da jih mnogo med študijem omaga in da ne pridejo do diplome. Ko so devet let spremljali generacijo gimnazijcev, so ugotovili, da je po devetih letih študija prišlo do diplome prve in druge stopnje le slabih 60 odstotkov vpisanih. Franc Belčič Modernizacija proizvodnje in elektrarna V Jeseniški Železarni namenjajo denar tudi za druge naložbe, ki jih terja zastarela tehnologija — Nova hidroelektrarna na Javor-niku bo čakala turbino in generator dve leti, saj so dobavni roki tako dolgi Jesenice — V jeseniški občini je največja delovna organizacija Železarna, ki vsako leto razumljivo tudi največ denarja namenja za naložbe. Medtem ko na ostalih področjih industrije in drugih dejavnosti letos ne bo večjih naložbenih premikov, pa v Železarni predvsem z izgradnjo nove elektrojeklarne predvidevajo kar izdatna naložbena sredstva. Skupna vrednost investicij v Železarni znaša 3.372 milijonov dinarjev, s tem da predstavlja delež elektrojeklarne 2.412 milijonov dinarjev. Sorazmerno nizka sredstva je Železarna načrtovala v ostale naložbene projekte, saj se vsi zavedajo, da je iz- Delavci Gradbinca v tujini Kranj — Težak devizni položaj in odvisnost od uvoza terjata tudi od gradbenih delavcev hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Tako so se že lani v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi začela dela v Alžiru. Iz kranjskega Splošnega gradbenega podjetja Gradbinec predvidevajo, da se bo do aprila letos vključilo v delo v Alžiru okrog 30 njihovih visokokvalificiranih delavcev. Razen tega pa so sklenili dogovor tudi z delovno organizacijo Slovenija ceste Tehnika, da bodo v sedanji zimski sezoni Gradbinčevi delavci sodelovali tudi pri investicijskih delih v Iraku. V delovni skupini iz Gradbinca so-v Iraku zidarji, bageristi, upra-vljalci nakladačev, buldožeristi, vozniki, vzdrževalci in gradbeni delovodje. A. Ž. gradnja jeklarne na Beli nujna in prednostna naložba. Ko razpravljajo o uresničevanju investicijskega programa za lani, ugotavljajo, da niso bili najbolj uspešni, saj nekatere naložbe kasnijo. Predvsem elektrojeklarna, naložba aglomeriranih praškov, naložba v VAC žico in, sanacija lužilnice. Zaradi zamud razumljivo zaostajajo pri proizvodnji kvalitetnega jekla, investicije se hitro dražijo, lastna sredstva izgubljajo vrednost. Vendar pa brez investicijskih uspehov leta niso končali, saj je začela ob koncu leta poskusno obratovati naprava za vakuumiranje jekla v temeljni organizaciji združenega dela jeklarna. Prav tako se je izkazala naložba v stiskalnico za proizvodnjo diskov in rondel, zelo uspešno pa so sklenili tudi gradnjo naprave za luženje gredic. To je še posebej pomembno, saj so stroj projektirali in tudi izdelali železarji sami'v lastnih delavnicah. Največja naložba, ki jo železarji zdaj uresničujejo, je finalizacija debele pločevine. Zgradili so halo za proizvodnjo in odpravili ozko grlo, težave pa so imeli predvsem z dobavitelji. Železarji že leta in Teta vlagajo precejšnja sredstva v proizvodnjo lastne električne energije in zato so se odločili, da postavijo hidroelektrarno Javornik. Ta naložba je takoj dobila vsa ustrezna soglasja in hidroelektrarno so lani že začeli graditi. Naročili so opremo, vendar pa bodo lahko gradnjo lahko sklenili šele leta 1985, saj so dobavni roki za turbino in generator izredno dolgi, okoli dve leti, čeprav gre v železarskem primeru le za 1,2 MW agregat. D. Sedej Denar je zagotovljen Tik pred koncem minulega leta v republiški skupščini potrdili p] log zakona o obveznem plačevanji prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana. Tako bo zagotovljen denar za tekoče vzdrževanje tirnega omrežja in osnovnih sredstev železniških transportnih organizacij. Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet je ta denar skušala zbrati po samoupravni poti in sicer s sporazumom o temeljih plana financiranja. Sporazum je pred koncem minulega leta podpisalo okrog 70 odstotkov vseh kolektivov. V sedanjih težavnih gospodarskih razmerah je bil to prav gotovo uspeh in tudi dokaz, da združeno delo razume težave železnice po kateri naj bi v prihodnje potek levji delež tovora. Vendar pa je bi vseeno treba sprejeti zakon, saj le tako zagotovljen normalen predviden dotok denarja, ki ga žele niško gospodarstvo ob sedanji ob» menjenosti prog in vagonov nuj potrebuje. A. Z. Plakete RAST YU 83 Jesenice — Na minuli seji dela\ skega sveta jeseniške Železarne poleg Pantzove nagrade za življei^ sko delo na področju metalurgije in nagrade Novator leta podelili zaslužnim na področju inovatorstva tudi plakete RAST YU 83. Veliko srebrno plaketo je dobil predsednik poslovodnega odbora Boris Bregant, srebrno plaketo in diplomo za inovacijo Masa za premaz vmesnih ponev SM peči pa novatorji Friderik Oman, Franc Potokar, J^iko Tancar, Marjan Demšar in Henrik Zupan. Bronasto plaketo in diplomo za inovacijo Dodelava izvlačilne ve rige pa Janez Petefnel, Franc Hra-star, Miroslav Noč, Janez Rozman, Kari Koblar, Jože Filej, Franc Ravnikar, Edo Dolžan in Janez Kovač. 50 let Gorenjske predilnice Priznanje za moderno proizvodnjo V zadnjih desetih letih so bile investicije v Gorenjski predilnici namenjene boljšemu izkoriščanju zmogljivosti, odpravljanju ozkih grl v proizvodnji in izboljšanju delovnih pogojev Škofja Loka — Gorenjska predilnica, ki je včeraj prejela veliko plaketo občine Škofja Loka, letos praznuje 50-letnico delovanja. Prvi začetki segajo v leto 1934 in od tedaj se je razvila v moderno tekstilno organizacijo. Za svoje uspešno delo in razvoj je kolektiv Gorenjske predilnice že leta 1961 prejel veliko plaketo občine Škofja Loka. Ker pa delovna organizacija praznuje letos zlati jubilej, je bila zaradi doseženih uspehov pri modernizaciji proizvodnega procesa in uspešne vključitve v mednarodno delitev dela ponovno predlagana za najvišje občinsko priznanje. Najpomembnejši mejnik za delavce Gorenjske predilnice je izvolitev prvega delav-. skega sveta 10. septembra 1950. Od tedaj dalje, ko je delavsko samoupravljanje dobilo realno gospodarsko osnovo, se je začel vzpon tovarne. Delavci so vsak trdo prisluženi dinar vložili v obnovo, razvoj in razširitev proizvodnih zmogljivosti. Leta 1956 so stekli obnovljeni stroji v bombažni predilnici. V letih 1961 — 1962 so razširili proizvodni program, saj so začeli izdelovati tekstuirano prejo. Leta 1967 je bil uveden tehnološki postopek predenja akrilnih prej, v bombažni predilnici pa so dokupili česalne strbje, ki so omogočili proizvodnjo česane bombažne preje. Potrebe po izboljšanju kvalitete preje so narekovale tudi nakup strojev za avtomatsko previjanje in elektronsko čiščenje. V isto obdobje spada nova Hamel sukal-nica. Novi fiksirni stroji v kodranki, ukinitev viskozne predilnice in postavitev še ene polče-sane predilnice HB akrilnih prej pomeni novo gospodarsko prelomnico v Gorenjski predilnici. Od proizvajalca bombažnih prej in viskoze se je Gorenjska predilnica usmerila v izdelavo, kodranih filamentov in trikotažnih prej iz akrila, volne in mešanice. Logična posledica je bila izgradnja lastne barvarne, saj je bilo treba nov asortiman pobarvati. Barvarna pre-div je bila zgrajena v letih 1969—1970, s kasnejšimi predelavami pa je dosegla današnjo velikost. Nakup strojev za ukrčenje akrilnih prej v letih 1971 — 1972 pomeni novo kvaliteto v tehnologiji dodelave trikotažnih prej. Vse do leta 1972 se je Gorenjska predilnica razvijala in širila na že utečena področja proizvodnje in prodaje prej za reprodukcijo. Z nakupom pletilnih in plemenitilnih strojev ter klopkarjev pa se je odločila preizkusiti in uveljaviti tudi kot proizvajalka artiklov za široko potrošnjo jerseva in volne za ročno pletenje. Največja investicija v zadnjem desetletju je bila leta 1975 uvedba popolnoma novega tehnološkega postopka predenja bombaža in umetnih vlaken po takoimenovanem open end postopku, ki je pomenil za Gorenjsko predilnico opustitev dotedanjega postopka predenja bombažne preje po tricilindrskem postopku in prehod na povsem novo kvaliteto bombažne in sintetične preje. Ta način predenja je omogočil boljše delovne pogoje in bistveno večjo produktivnost. V tem času je bil na novo postavljen tudi obrat trgalnice z namenom, da se doma pripravijo Hjj mešanice v različnih razmerjih akrilnih vlaken. Z linijo za predelavo ostankov pa je Gorenjska predilnica dobila možnost, da precej odpadkov vrne v proizvod njo. Hitri razvoj je narekoval tudi organizacij ske spremembe. Samoupravna organizira nost delovne organizacije se je leta 1977 prila godila zakonu o združenem delu. Organiziral: so tri temeljne organizacije in delovno skup nost skupnih služb. Kot uvozno zelo odvisna delovna organiza cija se je Gorenjska predilnica začela dohod kovno povezovati z domačimi dobavitelji Su rovin in sovlagati v razvoj domače surovinske osnove. Tako je sovlagala v izgradnjo Yulon* Ljubljana, kjer je v letih 1980 — 1982 stekJ« proizvodnja poliamidnih filamentov po pc stopku POY. Zaradi potrebe po prilagodil strojnega parka v obratu kodranke je Gorenj ska predilnica še pred tem obnovila tekstuir ne stroje iz klasičnega na raztezno tekstuirt nje in kupila še dva najmodernejša tekstuir na stroja firme Riete. Modernizacija je omc gočila zmanjšanje obsega štiriizmenskega i> nočnega dela žensk ob hkratnem izboljšanj« delovnih pogojev. V zadnjih desetih letih so bile v Gorenjski predilnici investicije' usmerjene predvsem < kar največje izkoriščanje proizvodnih zrjtf gljivosti, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji in izboljšanje delovnih pogojev. V letih 1977 do 1980 je bila postopno rese na tudi stiska v skladiščih. Zgradili so sklad* šči za surovine in izdelke s 7.500 kvadratnu* metri uporabnih površin. Zlasti v zadnjih letih se je kolektiv skorti v celoti opiral na lastni investicijski dinar Kljub temu mu je uspelo slediti svetovni* tehnološkim dosežkom. Digitalno _ skupina* vodenje barvnih aparatov, modernizacija bar vne kuhinje in visokofrekvenčno sušenje st dijo med zadnje vrhunske dosežke tennike Ob vlaganjih v proizvodnjo niso zanernaff li družbenega standarda. Delovna organiza* ja razpolaga z 8.259 kvadratnimi metri stan« vanj, oziroma je na ta način rešila stanov, sko vprašanje 187 zaposlenim. S Pom°~io novanjskih posojil pa je omogočila gra< hiše ali nakup stanovanja 236 zaposleni Družbena prehrana je urejena vrsto let. za tovanja pa imajo na razpolago vec kot uo V žišč. B. TOREK, 10. JANUARJA 1984 KULTURA 5. stran glrast VLADIMIR KAVČIČ - GROHARJEV NAGRAJENEC Slikarjem se je pridružil pisatelj Združenje umetnikov Škofja Loka je tokrat Groharjevo nagrado podelilo pisatelju Vladimirju Kavčiču, rojaku iz Poljanske doline — Groharjevo štipendijo je dobil slikar Pavle Florjančič iz Škofje Loke Pisatelju Vladimirju Kavčiču je Groharjevo nagrado izročil Matjaž Cepin, predsednik škofjeloške občinske skupščine. Škofja Loka — Četrtič zapored je v petek Združenje umetnikov Škofja Loka podelilo Groharjevo nagrado in štipendijo, katerih namen je, spodbujati umetniško delo. Groharjevo nagrado za leto 1983 je prejel pisatelj, publicist, dramatik in kulturni delavec Vladimir Kavčič, rojak iz Poljanske doline. Groharjevo štipendijo je dobil slikar Pavle Florjančič iz Škofje Loke. Tako se je pisatelj pridružil trem dosedaj nagrajenim slikarjem: Francetu Miheliču, Gabrijelu Stupici in Ivetu Šubicu. Štipendijo je tako kot doslej prejel slikar, saj so bili tudi prej dobitniki štipendije slikarji: Janez Hafner, Tomaž Kr-žišnik in Mirna Pavlovec. Likovna umetnost, posebej slikarstvo, je na Škofjeloškem resnično doma. Tudi med člani Združenja umetnikov je največ slikarjev, tudi nekaj glasbenikov in literatov. Slovesno podelitev Groharjeve nagrade je spremljala otvoritev razstave likovnih del članov Združenja umetnikov, v glasbenem delu večera pa je nastopil violončelist Miloš Mlejnik in radijski pihalni kvintet iz Ljubljane, ki se je predstavil tudi z deli skladatelja Marjana Gabrijelčiča, člana škofjeloškega združenja umetnikov. Groharjev nagrajenec, pisatelj Vladimir Kavčič, doma s Podgore v Poljanski dolini, je začel pisatelje-vati že v študentskih letih. Njegovo mladost v podbleških grapah je zaznamovala vojna in vojni tematiki ter domačim ljudem je ostal zvest skoraj v vseh literarnih besedilih. Z njimi je poljanski človek ponovno stopil v ospredje slovenske be-letrije, kot je pred desetletji s Tavčarjevo pripovedjo postal literarni model. Vladimir Kavčič je med prvimi povojnimi slovenskimi pisatelji mlajšega rodu, ki življenja ni prikazoval poenostavljeno in zaprto v kalupe. Njegove zgodnje novele in romani (Čez sotesko ne prideš, Ne vračaj se sam, In ognji so potemne-li) vojno tematiko problematizirajo tako, da je v njih vsak lik iskal ali izgubljal svoj in skupni smisel. Utrdil jo je z naslednjimi romani, ki so izšli v šestdesetih letih: Tja in nazaj, Od tu dalje, Upanje, Onkraj in še dalje. Od zelo bralnega realizma je prešel v boj poglobljene, mi-^ selno zahtevnejše in slogovno sodobnejše literarno umetniške postopke. Četudi se je približal sodobnemu dojemanju evropskega člo- veka, je ostal trdno zasidran v svoji Poljanski dolini in v samotah hribovskih ljudi. V obsežni trilogiji Žrtve (1968—1970) je samosvoj oblikovalec in mislec, v njej spet živi medvojna Poljanska dolina, vendar v ospredju niso resnične zgodbe in portreti, temveč globlja spoznanja in sporočila o (nesmiselnosti človeške družbe ob velikih prelomih. Kavčičev roman Zapisnik (1973) je vrtanje v resničnost medčloveških odnosov, pri čemer spoznavanje globljih zakonitosti življenja vedno izhaja iz resničnega utripa konkretnih ljudi. Čeprav se za trenutek požene v svet domišljijskih možnosti, kot v romanu Obleganje neba (1979), že se mu strga mreža sanjsko-domišljijskih prividov in spet je sredi svoje podblegaške mladosti. Stvaren in domač je tudi, ko si JEbere davno, zgodovinsko snov. Roman Pustota (1967) je ver-* jetno dosedanji vrh in sinteza Kavčičeve pisateljske in umetniške ustvarjalne moči. Pustota je eden izmed najbolj uspešnih sodobnih slovenskih romanov, široko poznan, saj je bil ekraniziran, že leta 1979 pa preveden v srbohrvaški jezik. • Ameriško in angleško izdajo je doživela njegova zbirka pravljic in pripovedk Začarani vrt (1969—1970), ponatisnili so njegovo dokumentarno delo Mladost v boju, pravkar je iz tiska prišel ponatis trilogije Žrtve. Mlajšim bralcem je namenil knjigi Kaj mi je povedal ded (1977) in Živalski krog (1982). • V Kavčičevih delih je mnogo temnih človeških stanj, samote in pustote, vendar so vsa prežarjena s svetlobo, ki jo poznamo vsi, ko iščemo in verujemo v lastno in družbeno trdoživost. Groharjev štipendist, slikar Pavle Florjančič iz Škofje Loke je svobodni umetnik in je imel doslej že več samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih skupinskih ter se udeležil več slikarskih kolonij. Za njegovo slikarstvo je značilno novo likovno pojmovanje narave. Čeprav izhaja iz narave, njegovo slikarstvo ni enostavno kopiranje videza narave, temveč iskanje umetniškega in s tem smiselnega izraza za nekaj, kar obstaja. Čeprav so njegove slike ostro realistične ali celo fotoreaiistične, jih močno pod-črtuje slikarjeva osebnost, ki se odraža v izjemnem obvladovanju likovnosti kakor tudi najtežje tehnike klasičnega slikarstva. Groharjevo štipendijo je tokrat dobil slikar Pavle Florjančič. S knjižne police Priročniki iz. zbirke »Vaša domača delavnica« Tehniška založba Slovenije iz Ljubljane poleg tehniških revij in znanstvene fantastike izdaja tudi vrsto drugih knjig oziroma priročnikov, ki So lahko zelo koristni, predvsem pa utegnejo koristiti pri marsikaterem Popravilu ali drugačnem domačem Opravilu. Razveseljiva je vsebina knjižic, ki nam jih prinaša zbirka Vaša domača delavnica — čeprav Sre za prevode tujih originalov, so Priročniki zelo uporabni tudi za naše Razmere. Podstrejšje preurejamo v stanovanje je knjižica Dietmarja Lochnerja v prevodu Davorina Žitnika, ki nam s svojo vsebino svetuje, kako dograditi podstrešje enodružinske hiše. Avtor obravnava vse faze del od načrtovanja, tlorisa in oblikovanja prostorov do izolacije, instalacij in do- grajevanja. V knjigi je skoraj štiristo risb in skic, ki zelo nazorno prikazujejo posamezne faze del. Varčevanje z energijo je po originalu Karla-Heinza Boseja prevedel isti_ prevajalec. Vsebino priročnika seveda lahko predvidimo že vnaprej, kajti vprašanje varčevanja z energijo ni pereče samo pri nas. Upoštevati moramo naraščajoče cene posameznih načinov ogrevanja kakor tudi pomanjkanje določenih energetskih sredstev — oziroma njihovo neredno dobavo. Avtor v knjigi najprej primerja različne energetske sisteme, v nadaljevanju obravnava možnosti varčevanja pri že obstoječih energetskih sistemih, se pravi pri kaminskem, vodnem in električnem, če gre za manjše stanovanjske enote ali lastniške objekte. Knjiga je polna koristnih napotkov in kljub temu, da smo morda že sami postali kar se da varčni oziroma, da smo našli poti za varčnejšo porabo energije, bomo ob njenem prebiranju izvedli še marsikaj novega. O ostalih naslovih iz zbirke pa prihodnjič. Boris Bogataj Priznanja za ljubiteljsko delo Zveza kulturnih organizacij Slovenije in republiška združenja bodo tudi letos podelila Gallusova, Trubarjeva, Linhartova, Ažbetova in priznanja za folklorno dejavnost. To so priznanja, ki jih prejemajo ljubiteljske kulturne organizacije in posamezniki v vsem slovenskem kulturnem prostoru, za uspehe, dosežene na področju glasbene, knjižne, literarne, gledališke, lutkovne, likovne in folklorne dejavnosti, ne glede na to ali delujejo v okviru zvez kulturnih organizacij ali ne. Zveza kulturnih organizacij je v decembrski, (59.) številki Kulturnega poročevalca objavila razpis za ta priznanja. Revijo lahko dobite pri vsaki občinski zvezi kulturnih organizacij. Predlagatelji sp lahko občinske zveze kulturnih organizacij, krajevne skupnosti, šole, delovne in družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in organizacije ter društva, skratka vsi, ki se ukvarjajo tudi s kulturo. Predloge sprejema-Zveza kulturnih organizacij Slovenije do konca februarja. Nova knjiga Berte Golobove »Skrinja iz babičine bale« Šopek črtic iz včerajšnjega življenja V zbirki Liščki je pri založbi Borec izšla nova knjiga izpod peresa Berte Golobove, Skrinja iz babičine bale. Šopek črtic iz včerajšnjega življenja je mikavno branje za stare in mlade. Stari jih bodo podoživijali, mladim bodo nevsiljivo odgrnile zaveso pred življenjem in navadami v prejšnjih časih. Pisanje Berte Golobove je vselej dragoceno za mladi rod in tudi nova knjiga je neprecenljive vrednosti za šolo. Črtice — petindvajset je zbranih v knjigi — lahko označimo kot narodopisne. Vendar ne v strogem smislu, saj nekdanje življenje in navade zajemajo v najširšem smislu, brez kakršnihkoli pravovernih kalupov ali nostalgičnih vzdihovanj. Berta Golo-bova je sama zapisala: »V starih časih je bilo marsikaj drugače, kot je danes. Čeprav si jih ne želim nazaj, se mi zdijo zelo lepi.« Podobno kot že pri drugih njenih knjigah, posebej pri črticah »Sovražim vas«, občudujemo njeno izjemno življenjsko ravnotežja. Čeprav gre za njena osebna doživetja in prizadevnost, jih vseskozi spremlja izredno pisateljičino podajanje resničnosti. Splošnost je prepletena z določnostjo, ki se pojavlja na primer v imenu osebe, kraja, v anekdoti, nenehno odhajamo in se vračamo v njeno rodno vasico Struževo. Vendar je njeno pisateljsko pero povsem obvladano v odnosu do ljudi, dogodkov, preteklosti, nikoli je ne zanesejo osebna doživljanja. Tudi do same sebe je skrajno »pravična«. Njena deklica je do kraja resnična, nima samih dobrih lastnosti, saj je včasih tudi izbirčnfa, muhasta, trmasta, raz--posajena, predvsem pa radoživa. Radoživo je tudi pisanje Berte Golobove, enakovredna sestavina knjige je ob vsebini tudi jezik, često je poudarek prav na njem, ponekod zazveni celo kot pesem. Avtorica je v besedilo vključila veliko starejših, narečnih in pogovornih izrazov, gorenjsko zveneče seveda, vendar nikakor ne motijo vsesplošno slovensko razumljivost. Pisateljica je te izraze odločno in spretno vključila v tok pripovedi, zato ne motijo, temveč jezik le bogatijo. Ne le vsebina, tudi jezik črtic je naiodopisni. Vse skupaj domiselno podčrtujejo ilustracije Jelke Reichmanove. Za pokušino objavljamo eno od črtic. Fantovske reči Fantje so se najraje zbirali pod jesenom, ki raste prav sredi vasi in ga pomnijo že trije rodovi. Sestajali so se pozno pod noč, ko so v hlevu že vse poopravili in ko so v družinah odmolili rožni venec, dolgo molitev, na koncu katere je Kozlov ata dodal še prošnje »za vse tiste, ki po gorah in po vodah konec jemljejo«. Okoli desete ure so bili kmečki fantje že pod jesenom. Od bajtarskih so se jim pridružili le redki, tisti, ki so bili bolj družabni in so znali lepo peti. Fantje so imeli svoje pogovore. Najbolj so jim mešala glavo dekleta. Frickova Mara je imela lepo rdeča lica, na oknih pa najlepše nageljne. Čačkova Mici se je rada. šalila. Za obema je pogledovalo po več snubcev. Oglašali so se fantje iz sosednjih vasi, Mara in Mici pa sta jih vrteli okoli prsta. Njima je bilo namenjenih največ pesmi pod jesenom. Pa tudi Jančeva Pavla je bila fantom všeč. Kmečke hiše so bile nizke. Imele so zamrežena okna. Pri drvarnici je imel svojo kočo pes čuvaj. Butare in polena so bili samo zaradi njega na varnem. Pri nas vsa nismo imeli, pa nam je iz drvarnice in z dvorišča večkrat kaj zmanjkalo. Zaradi čuvajev si fantje niso belih glave. Kdor se je namenil k dekle: . pod okno, ga pes ni nikoli izdal. Pc znal je človekov vonj in korak. Če se je kljub temu oglasil, gaje vasoval po tihem poklical po imenu, pa ~ zagotovo utihnil. Fantje so imeli tako žilico, da so k dekletom prihajali na skrivaj, ko v vsi v hiši že spali* Vrgli so kamenrt v okno. prislonili lestev k zidu in s. še na različne načine pomagali, da so se z dekletom lahko pogovarjali. Če dekleta niso imele svoje izbe, s kramljanjem in snubljenjem ni bilo nič. Še tako so očetje in matere radi posegali vmes, posebno čese jim je zdelo, da okoli hiše voglari fant, ki jim ni bil pri srcu. V takem primeru so bili s hčerami strašno strogi. Fantje so bili ljubosumni na vasovalce iz drugih vasi. Včasih so katerega pričakali. Na hrbtu so mu skozi rokava suknjiča ali pa srajce potisnili fižolovko in ga nagnali domov. Z rokami si ni mogel prav nič pomagati. Moral je koga prositi, da mu je fižolovko izvlekel, to pa se je zanesljivo razvedelo daleč naokoli. Našli so se privoščljivci in tako je bilo med vaškimi fanti zmeraj dovolj priložnosti za pretepe. Najstarejša fanta v vasi sta bila Štembalov Tone in Jenkov Janez. Bila sta že pri petdesetih in vse je kazalo, da se ne bosta poročila. Tone se ni kaj prida udeleževal sestankov pod jesenom, Janez pa je bil glavni pobudnik vseh šal in nagajivosti. Marsikomu jo je kdaj zagodel na lastno pest. V tem mu je bil še najbolj podoben Dobretov Janček. Špenkovi Rozije skozi okno vrgel starega ježa. Dekleta so o takih darovih molčala kot grob, a se je kljub temu vse razvedelo. Dogodki so vzbujali smeh in povzročali zamere. Izzivali so opravljanje in obrekovanje in se kdaj prav žalostno končali. Pod jesenom je Jančev Janez raztegnil harmoniko in pod jesenom so ' se bolj zgodaj zvečer zbirali tisti fantje, ki v pravo fantovsko druščino še niso sodili, med otroke pa prav tako niso več spadali. To so bili Tone, Ivan in Ciril. Tudi ti so imeli svoje pogovore in načrte. Vendar nikoli niso postali pravi vasovalci. Hodili so v šole in so opicstili veliko starih navad. Pesem pod jesenom je počasi utihnila. V vasi je bilo zmerom več novih hiš in tovarniških delavcev. Skoraj vsak je že imel svoje kolo, ta in oni celo gramofon ali pa radio. Dekleta niso več spletala kit, nosila so kratko pristrižene lase. Ob nedeljah popoldne so s fanti zahajale v kino in to je bilo zanesljivo znamenje, da se je vaško življenje začelo spreminjati. GLAS6. stran GORENJSKI KRAJI IN UUDJE TOREK, 10. JANUARJA 1984 Štiri tisoč ton snega na uro PETER PORENTA, VODJA VZDRŽEVANJA V CESTNEM PODJElJU KRANJ: »16. decembra lani smo v delovni organizaciji začeli s tako imenovano stalno pripravljenostjo. Po naključju je tega dne začelo tudi snežiti, vendar nam je več težav kot sneg kasneje povzročil dež ... Za tiste ceste, ki jih doslej nismo vzdrževali mi, smo se v Radovljici, Škofji Loki in Kranju že dogovorili za posipanje in pluženje ... Mehanizacija je stara in vedno manj zanesljiva, zato se bojimo predvsem močnega sneženja in visokega snega ...« Kranj — Letošnja koledarska zima, ki se je tako rekoč šele dobro začela, bo za vzdrževalce cest v marsičem pomenila precejšnjo preizkušnjo. Se nikdar namreč ni bilo za zimsko službo oziroma vzdrževanje cest tako malo denarja. Razen tega pa je tik pred koncem leta na osnovi zakona o cestnem gospodarstvu prišlo na področju gospodarjenja s cestami tudi do nekaterih sprememb. Ustanovljene so bile namreč občinske skupnosti za. ceste, ki so sklepale samoupravne sporazume z izvajalci oziroma vzdrževalci cest. Vodja vzdrževanja v Cestnem podjetju Kranj Peter Porenta nam je s tem v zvezi povedal: »Ne glede na pomanjkanje denarja in organizacijske spremembe smo se v Cestnem podjetju Kranj pripravili na zimsko službo tako, kot da se ni nič spremenilo. Vreme se na take spremembe ne ozira in tako smo 16. decembra v delovni organizaciji uvedli tako imenovano stalno pripravljenost, ki vključuje neprekinjeno dežurstvo glede poledice in sneženja. Po naključju je tega dne dopoldne začelo tudi snežiti. Tako smo po ustaljenem postopku ceste najprej posolili. Ko pa je sol začela .prijemati', smo začeli s pluženjem. Sneg nas ni presenetil. Težave pa so se začele potem, ko je sneženju sledilo močno deževje. Zmrznjena zemlja ni sprejemala vode in posoljene ceste je dež hitro spral. Tako smo se na številnih odsekih borili najprej s snegom, kasneje pa z ledom in vodo.« Ali so letos pri vrstnem redu kakšne spremembe? Planinsko zgodovinsko gradivo na ogled — V objektu Sonje Marinkovič v Mojstrani, tik pred vstopom v Triglavski narodni park, naj bi planinci Zgor-njesavske doline uredili in razstavili zgodovinsko gradivo o razvoju in uspehih slovenskega planinstva. — Foto: F; Perdan Stalna planinska muzejska zbirka Prizadevni planinci si želijo stalne planinske muzejske razstave v objektu Sonje Marinkovič v Mojstrani — Dovolj zbranega gradiva Mojstrana — Planinci Zgornjesav-' ske doline si že vrsto let prizadevajo, da si v Mojstrani ustanovili stalno planinsko muzejsko zbirko, saj so v minulih letih zbrali veliko zanimivega zgodovinskega gradiva. Tako imajo na voljo že 165 raznih planinskih eksponatov, 300 knjig s plaain-sko tematiko, okoli 1000 slik, podatke' o prvih pristopih na Triglav in okoliške vrhove, sezname planinskih vodnikov, koč. Poseben muzejski odbor, ki ga vodi Avgust Delavec in deluje pri planinskem društvu Mojstrana, je letos organiziral deset razstav po različnih krajih Slovenije. Bile so dobro obiskane, saj zgodovina slovenskega planinstva ni zanimiva le za alpiniste in planince, temveč za vse druge ljubitelje gora. V zadnjem času si muzejski odbor prizadeva, da bi končno dobili ustrezne prostore za stalno razstavo in tako so se že pogovarjali s skupščino občine Jesenice o možnostih zanjo. Še najboljši prostori se ponujajo v objektu Sonje Marinkovič v Mojstrani, objektu, ki stoji tik ob cesti v Vrata in lokacija bi bila za razstave nadvse ustrezna. Objekt zdravilišča Triglav Sonja Marinkovič pa je že precej dotrajan in bi ga morali urediti. Odkupila naj bi ga skupščina občine Jesenice — njegova knjigovodska vrednost je 2 milijona 700.000 dinarjev — v zameno pa Triglavu ponudila zemljišče. Pri ureditvi muzeja naj bi odboru pomagali člani Muzejskega društva in muzeja iz Škofje Loke, ki so že do sedaj prizadevno sodelovali, vključila naj bi se tudi Triglavski narodni park in kulturna skupnost Jesenice. Stalno planinsko muzejsko zbirko ali vsaj del bogatega gradiva naj bi razstavili že prihodnje leto in upati je, da se pri denarju ne bo zataknilo in da se bodo uresničila že dolgoletna prizadevanja naših planincev. D. Sedej r VAS A PISMA NOVO LETO V KRANJU Ne moremo kar za vse kriviti stabilizacije, posebno ne tedaj, ko je prisotno naše delo in pomanjkanje organizacije. Nobeno povojno leto Kranj ni kazal tako žalostne zunanjosti za novoletne praznike kot letos. Le Merkur je sramežljivo okrasil zunanjost trgovine, nekaj malega je bilo tu in tam še v kakšni izložbi. Novoletni sejem organiziramo kar v začetku decembra, kdo bi se ob koncu leta ukvarjal z otroki, saj imamo dosti dela kar sami s seboj! Će bi še šole, vrtci in krajevne skupnosti skrbeli za naše malčke tako kot odrasli, ne bi bilo čudno, če ne bi bilo prostora za vse ob jaslicah in še kje, kjer vedo, kaj si otrok želi. Prva leta po vojni je bilo res težko in z današnjimi možnostmi se ne da primerjati. Ampak tedaj so organizatorji vedeli, kaj hoče- jo. Ali bi bilo res tako težko osvetliti drevesa, ki stojijo pred sindikalnim domom in občinsko skupščino? Vso napeljavo imamo že od prejšnjih let, morda bi bilo treba dokupiti le nekaj žarnic. Delovne organizacije niso bile pripravljene dati denarja za tistih nekaj smrek v mestu, saj mestu res niso bile v ponos. Lahko pa bi lepo ^okrasili vsa mestna pročelja in le nekaj besed z gozdarji, pa\bi imeli jelke ... Kaj bcrmo napravili v mestu tedaj, ko bdxto zaprto za promet in bo v središču velik prazen prostor? Nimamo pravice kritizirati tistih, ki s pridom izkoriščajo našo lenobo, zahtevati je treba več dela in odgovornosti od tistih, ki bi morali poskrbeti za novoletno veselje otrok. Ne smemo se skrivati za lažno stabilizacijo. Naši malčki so šli z mamicami v Ljubljano in tudi v Cerklje, da so videli dedka Mraza in seveda so mamice spotoma kupile to in ono za praznike. Andrej Babic, Kranj »Bistvenih sprememb ni. Naša delovna organizacija je na Gorenjskem zadolžena za vzdrževanje 610 kilometrov cest; 143 kilometrov jih je v prvi prioriteti, 377 v drugi, 45 v tretji in 45 kilometrov v četrti prioriteti. V prvi prioriteti so ceste, ki morajo biti stalno prevozne in so dovoljeni le manjši zastoji. To so Korensko sedlo—Podkoren—Ljubljana, Meja—Ljubelj — Podtabor, Rateče—Podkoren, Kranj—Jezersko—državna meja in Podbrez-je—(Zvirče)—priključek na cesto I/l a. Glede vzdrževanja v drugi prioriteti ni bistvenih razlik od prve; dovoljeni so le daljši zastoji. V tretji prioriteti so cestni odseki, ki jih plužimo toliko časa, dokler je to mogoče z normalno mehanizacijo (plugi). 'Na Gorenjskem so to: Ukane—Savica, Mrzli Studenec— Gorjuše, Krnica—Zgornja Rado-vna—Mojstrana, Kropa—Jam-nik—Dražgoše, Rateče—Planica in Podrošt— Petrovo brdo. V četrti prioriteti pa so ceste s stalno zimsko zaporo. Te so: Planica—Tamar, Erika—Vršič, Zgornja Radovna— Krmarica, Mojstrana—Vrata in Rudno—Vrsje. Kdaj pravzaprav greste s plugi na cesto? »Včasih je bilo pravilo, da je na asfaltiranih cestah moralo pasti pet centimetrov snega, na makadamskih pa deset. Zdaj pa na začetku sneženja ceste najprej posolimo. Začnemo seveda na Cestah prve prioritete in dokler je to mogoče, delamo tudi na cestah druge in tretje prioritete. Če sol dobro .prijemlje' (ob normalnih pogojih to traja kakšni dve uri), se s plugi podamo na cesto potem, ko snežna brozga začne že skoraj ovirati promet. Dokler moremo, delamo na vseh treh prioritetah hkrati. Ob močnem neprekinjenem sneženju pa mehanizacijo z višjih prioritet postopoma umikamo na prvo prioriteto. Takšen način vzdrževanja je že utečen in bo v praksi potekal tudi to zimo.« Zaradi organizacije so pri vzdrževanju nastale zdaj nekatere spremembe. Kako bo z vzdrževanjem tovrstnih cest? »Glede tistih lokalnih cest,- ki jih doslej ni vzdrževalo Cestno podjetje, smo se v Radovljici, Škofji Loki in Kranju že dogovorili, da se posipanje in pluženje le-teh izvaja kot doslej. Zanje so zadolžena komunalna podjetja, krajevne skupnosti ali zasebniki. Če pa bi se kje zataknilo, bomo posredovali mi. Predvsem v škofjeloški občini so na nekaterih odsekih zasebniki letos odpovedali. Zato bomo te odseke vključili v vzdrževanje pri Cestnem podjetju.« Ob zadnjih dveh sneženjih (16. decembra in 4. januarja) je bilo ponekod slišati pripombe o zimski službi. »Večjih težav ni bilo, kjer pa so se pač pojavile, je bil največkrat vzrok subjektivni faktor. Res pa je tudi, da je vsa naša mehanizacija stara in vedno manj zanesljiva. Zato se bojimo predvsem močnega sneženja in visokega snega. Če bi se ponovila zima iz začetka petdesetih let, bi imeli v nižini velike težave. Naše zmogljivosti za odmetavanje snega namreč znašajo okrog 4000 ton na uro. Ta mehanizacija pa je nastanjena predvsem na prelazih in jo v takšnih primerih tudi ne bo moč premikati. Želimo si torej lahko le sorazmerno mile zime, ne preveč padavin in če bo kje kakšen stroj včasih nepredvideno odpovedal, tudi nekaj potrpljenja.« ,A. Žalar POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč (49. zapis) V prejšnjem zapisu sem kar bežno navrgel še misel, da bi utegnilo krajevno ime Stare Oselice imeti svoj izvor v oznaki prvotnih, starih prebivalcih teh krajev, torej staroselcev. Opiral sem se pri tem na razmeroma pozno kolonizacijo teh krajev po bri-žinskih škofih, ki je bila zaključena šele v letu 1630. VLAHI - STAROSELCI No, kar ponudi se mi ime bližnje Volake, razložene vasice v jugozahodnem nodnožju Blego-ša. Vasica leži na višini 550 m in šteje blizu sto prebivalcev. No, za zdaj mi vzbudi pozornost le krajevno ime. Zgodovinarji so prepričani, da se ime Volake naslanja na oznako prvotnih, starih prebivalcev teh krajev — na Vlahe. S tem imenom so naši sjovenski predniki navadno imenovali stare tujerodce, ki so jih našli v krajih, ki so jih poselili. Le-ti, prvotni prebivalci, pa so se takratni povodnji novih prišlekov najraje umikali iz dolin v hribe! (Primerjaj tudi lego slovitih keltskih Vač visoko v gričevju nad Litijo.) Tako naj bi nastala tudi vlaška Volaka v strmi, težko, dostopni grapi. No, v Volako bom moral še stopiti. Tudi zaradi domnevnega gradu grofice Heme, ki je bila sicer lastnica velikih železovih rudnikov na Koroškem. Prav tu pa so tudi še v 17. stoletju kopali železovo rudo in jo nosili čez hribe v Seveda, tistega kamna, primernega za brusne osle, nisem zasledil... Čeprav so nekateri silili razlago krajevnega imena v tej smeri. Pot h koči pod Ermanovcem, ki je bila zdaj moja prva »postaja* na poti, se je od cerkvice sv. Pavla izvila iz senčne globeli na sončnato višavje. Sem in tja, v vijugah, a ves čas neka-ko »panoramska«. Prekrasen, obsežen razgled na obe plati. Prav srečen sem bil: tam v dalji plešasti Blegoš, po njim Gora in Malenski vrh, nekoliko bliže sramežljiva Leskovica. Vsepovsod samotni zaselki... Iz vseh hiš prihajajo šolski otroci, ure daleč do zbirnega avtobusnega postajališča, potem pa še kilometre daleč do šole v dolini. Kdove, kako bi se tod počutili mestni razvajeni otroci, ki jim je skoraj že pot čez cesto odveč in še zamujajo? OBELEŽJI NOB Komaj komaj sem se naužil prečudovitih razgledov z gorskih slemen — šele tu sem prav spoznal, kako širna je »loška dežela«, saj jo oko komaj obseže ... Tako raznolika, tako lepa ... Bilo je hladno, sončno, decembrsko poldne — kot praznik! A že me je trznilo. S prijateljem sva prispela na Presko tik pod vrhom Efmanovca. Manjši zaselek, ki pa je v času NOB dosti pretrpel. Saj so bila tod okrog prizorišča srditih bojev med partizani in okupatorji. Več domačij je bilo požganih. Naj- Nekoč mogočen kozolec — dvojak, danes le še okostnjak Železnike. Omenim še, da je potok Volaščica veljal tudi kot prva meja brižinskega gospostva 1. 973. — Zahodno odtod, tja proti Stari Oselici, pa so v miru in prostosti živeli staroselci ... Morda Staroselčani, to se pravi staroselci! DOLOMIT, SKRIL, KRAŠKI SVET Bistro oko ne sme zreti samo v višine in v daljave, tudi v tla k zemlji se mora ozreti. Saj tu svet ni enoličen, iz dolomita prehaja v kraški apnenec pa spet v prhke skrilnate plasti. Prav izpred cerkve v Stari Oselici sem se zazrl v izrazito kraško pobočje prisojne Osojnice! notranji Prikaz kulturne dejavnosti — V soboto so v Kranju predstavili svojo bogato dejavnost člani kultumoumetniškega društva Sava iz Kranja. Nastopili so tudi člani novega kvarteta, ki ga sestavljajo trije citraši in violinist (na sliki). — Foto: F. Perdan bolj tragična zgodba pa je ustreli tev 73-letnega gospodarja Franca lCle. menčiča pred domačo* hišo (17. novembra 1943). O tem govori bela marmorna plošča, vzidana v hišo pročelja. Napis se začenja: »Tukaj je padel naš ljubi oče ...« — Druga, v taisto hišo (Stara Oselica — Preska št. 60) vzidana plošča, pa govori: . »Na tem mestu in v bližnji okolici je dne 17. novembra 1943 padlo v boju z Nemci 8 borcev NOV in aktivist Klemenčič Franc. — Slava jim!« K prejšnjemu zapisu velja pripisati, da je na hiši Stara Oselica št. lo vzidana spominska plošča, ki pove, da je tu 17. novembra 1943 padel Milan Roje skupaj z osmimi borci in aktivisti NOB. Torej so omahnili v smrt istega dne kot junaki na Preski ... PLANINSKA KOCA ' NA ERMANOVCU Bolj prav bi jo moral imenovati: »Dom Triglavske 31. udarne divizije«. Koča resda še ni povsem izgotovljena, a za silo jo že od-pro planinskim popotnikom — saj je gospodar koče Planinsko društvo So-vodenj. Čas pa je tak, da ta prelepa postojanka v deviško ^istem Sorskem svetu ni tako strašno oddaljena od doline; iz Sovodnja je z vozilom komaj pol ure, iz Trebije pa le četrt ure daleč. Peš je seveda malo dlje, a lepše in bolj zdravo! Planinska koča, postavljena z udarniškim delom, gmotno pomočjo nekaterih podjetij in z dobro voij0 članov društva, stoji na višini yo4 ta, tik pod 1026 m visokim vrhom gozdnatega Ermanovca. Vendar na ugodni i prisojni strani — kot nalasc za planinske zbore. Obsežen raven prostorni koči in skrbno urejena okolica z novejšo umetno ozelenitvijo kar vabi. Vsekakor se bo o prireditvah ob tem domu gotovo še slišalo. DVA GLASBENIKA Stara Oselica ni rodila kakih po-membnih pesnikov ah pisateljev, pač je zibelka dveh nadarjenih glasbenikov: Franca Miguca (1855-1925) in Mateja V urnika (1866-1958). Oba sta znana predvsem kot skladatelja cerkvenm pesmi. Stvariteljskih kril nista mogla razpeti. Čas ni bil naklonjen preprostim orglavčkom ... TOREK, 19. JANUARJA 1984 NESREČE KRONIKA 7. stran O Znova v zapor Nezgoda na prehodu Kranj — V petek, 6. januarja, nekaj pred 6. uro zjutraj se je v križišču na cesti Staneta Žagarja pripetila prometna nezgoda. Voznik'osebnega avtomobila Janez Hočevar (roj. 1949) iz Velesovega je peljal proti križišču z Jezersko cesto in med vožnjo z roko čistil vetrobansko steklo, zaradi tega je tudi spregledal, da je ^a prehod za pešce stopil Janez Gra-šič (roj. 1932) iz Kranja. Hočevar ni ^hogel pravočasno ustaviti in je pešca zadel. Grašič je bil v nesreči le lasje ranjen. 2bil pešca Kranj — Na magistralni cesti v Naklem se je v petek, 6. januarja, ob «1.30 pripetila prometna nezgoda zakadi neprimerne hitrosti. Voznik °sebnega avtomobila italijanske registracije Mario Maestroni (roj. *941) iz Torina je peljal proti Podta-boru in v Naklem trčil v Sreča Vebra (roj. 1921) iz Tržiča, ki je izven prehoda prečkal cesto. Trčenje je bilo Uko hudo, da je Veber umrl na kra-Ju nesreče. i JfcČENJE na ozki *N ledeni cesti Rateče — V soboto, 7. januarja, ~b 16.30 se je na lokalni cesti v Rate-^^h pripetila prometna nezgoda na P*ki in poledeneli cesti. Voznik avtobusa Miroslav Šolar (roj. 1954) z Je-^nic je pri hiši št. 12 trčil z osebnim ^Vtomobilom, ki ga je iz nasprotne 2*neri pripeljal Stanislav Ipavec iz ^rovnice. V čelnem trčenju avtobu-^inosebnega avtomobila je nastalo E .5* 300.000 din škode, ranjen pa hi bil *>ihče; M. Kopač je bil doslej že devetnajstkrat obsojen in kot kaže se na prostosti nikakor ne more znajti — vedno znova najde pot za zapahe "^rije hudo ranjeni *i iTF^ " V nedeljo, 8. januarja, ! sv p° polnoči se je na lokalni četi Zalog—Cerklje pripetila promet-^ bW než§°^'-v kateri so bile štiri ose-^ huje ranjene. Voznik osebnega Avtomobila Silvo Žlebir (roj. 1958) iz Vorij se je zaradi neprimerne hitro-^Ji v križišču zaletel v hišo št. 9 na senični polici. v nesreči je bil voz-- ^k lažje ranjen, sopotniki Franc Je-■ h '• Mirko Z1ebir in Anton Hančič pa w Vie- tako da so jih prepeljali v Kli-I Mčni center. ^vto na pločnik ^Kranj — v nedeljo, 8. januarja, jj** 21.30 se je v križišču Ljubljanske, j^olodvorske in Gorenj esavske ceste ^ripetila prometna nezgoda. Voznik i Nebnega avtomobila Anton Langer-J^lc (roj. 1943) iz Kranja je peljal j^oti centru mesta, ko ga je pri zavi-^nju po desnem prometnem pasu *^ zasneženi cesti začelo zanašati, jjvto je zapeljal na hodnik za pešce y* trčil v varovalno ograjo. Sopotnica Emil in Marija Čoralič. Zupančič razd in Zdenka Seljak. Mulej MilaB Darja Kosmač, Arh Jožef m Lih* Poniž, Brinšek Vinko in L«opoIdinl Zgoše, Pretnar Janez in Draga Ki* dienst z Jesenic v Tržiču: Skumavc Bogomir in Na*» EWj Bodlaj Dušan in Veronika Kaoak, * pač Marijan in Marija BizjaK TOREK, 10. JANUARJA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA SSTRMOLrAS Sedemindvajsetič Po poteh partizanske Jelovice Množičnost pomembnejša od rezultatov Dražgoše — V počastitev 42-letnice I)ražgoške bitke in v okviru 27. prireditev Po poteh partizanske Jelovice je bilo v Dražgošah in okolici več športnih tekmovanj, nekatera pa so zaradi pomanjkanja snega odpadla. Na Mostah je pod geslom Razvijajmo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti potekalo prvo letošnje tekmovanje za jugoslovanski smučarski pokal Maršal Tito. Nastopile so reprezentance vseh republik z izjemo tekačev Vojvodine, Kosova in Bosne in Hercegovine. V odsotnosti najboljših jugoslovanskih tek- Afa trinajstem odprtem prvenstvu patrulj enot teritorialne obrambe je med ženskami zmagala ekipa TO Škofja Loka, za katero so nastopile Irena Do-hnc, Helena Dolenc, Nežka Žagar, Stana Gantar, Irma Šink in vodja Bojan -agar. — Foto: F. Perdan Med moškimi patruljami je na odprtem prvenstvu, ki ga je pripravil pokrajinski štab TO za Gorenjsko s pomočjo športnega društva Plamen iz Krope, *retje mesto zasedla patrulja Tržiča v postavi Bertoncelj Dobre Milan Rozman, Aleš Rozman, Globočnik, Bohinc in Bergant. - Foto: F. Perdan % iubileinem desetem tekmovanju mladincev in rezervnih vojaških stare-**n£ s vr^sZ vetih točk zmagala šestčlanska ekipa Radovljice, za fcate-^na^^^Zstular. Zvone Potočnik, Boris Mohonč, Samo Mohonč, Mladen Gradinski in Boris Pavlin. - Foto: F. Perdan movalcev je v teku na 15 kilometrov slavil član slovenske ekipe Ivan Sušnik, reprezentanca Slovenije pa je prepričljivo zmagala tudi v ekipnem tekmovanju. Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Gorenjsko je s pomočjo športnega društva Plamen iz Krope pripravil v Dražgošah trinajsto odprto prvenstvo moških in ženskih sedemčlanskih patrulj enot teritorialne obrambe, na katerem pa so nastopile tudi ekipe enot JLA in milice. Med 37 patruljami, ki so se pomerile v streljanju in teku na devet kilometrov, so velik uspeh dosegle gorenjske ekipe. Pri moških so zasedle prva štiri mesta, najboljša med njimi je bila patrulja iz Radovljice, medtem ko so pri ženskah slavile tekmovalke iz Škofje Loke. Štirideset občinskih ekip — sestavljene so bile iz treh mladincev in treh rezervnih starešin — so se pomerile v poznavanju topografije, taktike in zgodovine NOB, v orientaciji in streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanje, znano pod imenom Po poteh heroja Kebeta, je bilo že desetič zapored, uspešno pa so ga izvedli športno društvo Plamen, strelska družina Stane Žagar iz Podnarta ter občinska konferenca ZSMS Radovljica. S prednostjo petih točk je zmagala prva ekipa Radovljice. Rezultati — 13. odprto prvenstvo patrulj TO Slovenije — moški: 1. TO Radovljica (Cveto in Dušan Podlogar, Šolar, Sitar, Piber, Kotnik, Sedušak) 35.57, 2. TO Jesenice (Dovžan, Skuma-vec, Tajnikar, Uršej, Teraž, Rodman, Pristov) 38.58, 3. TO Tržič (Bertoncelj, Dobre, M. Rozman, A. Rozman, Bohinc, Globočnik, Bergant) 39.01, 4. TO Škofja Loka, 6. TO Kranj, 9. V. P. 1098 Kranj; ženske: 1. TO Škofja Loka (Do-lenec, Dolenc, Žagar, Gantar, Bojan Žagar) 28.26, 2. TO Kranj (Jošt, Rozman, Erzetič, Kavčič, Janez Krišelj) 30.13; patrulje TO: 1. Radovljica, 2. Jesenice, 3. Tržič, 4. Škofja Loka, 5. Kranj;- patrulje JLA: 1. V. P. 1098 Kranj, 2. V. P. 1098 Škofja Loka, 5. V. P. 1098 Bohinjska Bela; patrulje TO iz drugih republik: 1. Črna gora, 2. Makedonija, 3. Donje Stubice; patrulje UJV: 1. Zaščitna enota milice RSNZ, 6. UNZ Kranj; tekmovanje mladine in rezervnih starešin: 1. Radovljica I (Štu-lar, Potočnik, B. Mohorič, S. Mohorič, Gradinski, Pavlin) 580 točk, 2. Kočevje 575, 3. Domžale 572, 7. Radovljica II 559, 17. Škofja Loka 533, 26. Tržič 506, 27. Kranj 501; jugoslovanski smučarski pokal Maršal Tito: — posamezno: 1. Sušnik 38.19, 2. Munih (oba Slovenija) 38.52, 3. Hodžič (Srbija) 41.32; ekipno: 1. Slovenija (Sušnik, Munih, Sedušak), 2. Srbija, 3. Makedonija. C. Zaplotnik Med patruljami enot JLA je prepričljivo zmagala ekipa V. P. 1098 Kranj. — Foto: F. Perdan Šestnajsta skakalna turneja »Treh dežel« V Planici presenetil Bolgar Brejčev PLANICA — Letošnja skakalna turneja »Treh dežel« je v Planici na 90-metrski skakalnici doživela prvo presenečenje. Med stotimi skakalci iz štirinajstih evropskih držav in ZDA je namreč na tej planiški skakalnici za prvovrstno presenečenje poskrbel reprezentant Bolgarije Vladimir Brejčev, ki je z dvema lepima skokoma z 92,5 metri ugnal vse ostale. Po dopoldanskem uradnem treningu sicer to ni kazalo, saj so bili ostali le nekoliko boljši od poznejšega zmagovalca. Sama tekma je nato pokazala, organizator je bil SSK Ilirija iz Ljubljane, da bomo zmagovalca videli med reprezentanti Bolgarije, Norveške in Jugoslavije. Prva serija je vse do enajste številke potekala v normalnih okvirjih, saj je vseh enajst skakalcev pokazalo lepe skoke in solidne dolžine. Zataknilo pa se je pri številki dvanajst, ki jo je nosil Jugo*-slovan Matjaž Dolar, član SK. Triglav iz Kranja. Ta mladi Žirovničan je namreč doskočil pri enaindevetde-setih metrih in sestala se je mednarodna žirija, ki je nato menila, da je •bil to le predolg doskok. Zmanjšali so nalet in tekma se je ponovno začela. Tu je povedel Bolgar Brejčev, ki je imel tudi najdaljšo dolžino. Iz- jave udeležencev: društvo je prevzelo izvedbo dveh množičnih prireditev — tekmovanja mladine in rezervnih vojaških starešin ter odprtega prvenstva patrulj enot teritorialne obrambe, vna katerih je nastopilo več kot petsto tekmovalcev. Pri pripravi in izvedbi tekmovanj je sodelovalo 60 članov društva. Nikdar, ne letos ne kdajko-li prej nismo naleteli na to, da bi kdo odrekel pomoč. Vsi se zavedamo pomembnosti spominske prireditve in vsi i$di pomagamo. Skoda je le, da je zapadlo premalo snega, ker bi sicer lahko tekmovanja izvedli tako, kot so bila zamišljena.« • Marko Zadražnik, vojak V. P. 1098 Kranj: »Starešina Marko Pe-trič je dobro izbral ekipo, v kateri smo bili pretežno športniki — smučarji, tekači, odbojkarji. Nastopili smo v patruljnem tekmovanju in med ekipami enot JLA zasedli prvo mesto. V vojaški opremi, s puško na rami, smo pretekli devet kilometrov po strmih pobočjih Jelovice. Napori, ki smo jih doživljali, so bili bržčas le kanec tistega, kar so pred 42 leti tod skusili borci Cankarjevega bataljona.« •nadivokmru prireditev Po poteh partizanske Jelovice niso namenjeni le ottomn^lavne dni naše zgodovine, temveč prispevajo ^th^tm lesnih moči udeležencev in prijateljstva med njimi. - Foto: F. Perdan 9 Stanko Hahjan, član športnega društva Plamen iz Krope: »Naše • Vinko Hafner, eden izmed vodij pohoda Po poteh Cankarjevega bataljona: »Nekaj minut pred dvanajsto v noči s sobote na nedeljo smo krenili od Koširjeve kmetije na Pasji ravni, že predtem pa so udeleženci, večinoma člani planinskih društev od Trsta do Maribora in Zagreba, imeli za sabo že dve uri hoje. V Dražgoše smo prispeli po dvanajstih urah; med potjo smo se ustavili le pod Lubnikom, kjer smo na skromni slovesnosti petnajstim, k*i so še udeležili vseh dosedanjih pohodov, podelili zlate značke. Skrbi nas, ker se število udeležencev iz leta v leto povečuje. Letos.nas je bilo že 170, najstarejši je imel 75 let in najmlajši 18.« j kazali so se tudi naši, saj sta bila Baje in Tepeš ter nato Žagar, Globočnik in Dolar med prvo petnajsteri-co, ki naj bi v drugi seriji odločala o najboljših mestih. Toda vodilni Bolgar se ni dal presenetiti, saj je v tej odločilni seriji bil ponovno najdaljši in zmaga je bila njegova. Izkazali so se ponovno Jugoslovani, saj sta Baje in Tepeš dosegla taki daljavi, da sta na koncu zasedla tretje in četrto mesto. Dosti za njima pa nista zaostala tudi Žagar in Dolar. Nad osemsto gledalcev je torej lahko np koncu tekme, ki je štela za evropsl. si učarski skakalni pokal, lahko c.i .o s ploskanjem pozdravilo vse nastopajoče. Rezultati — 1. Brejčev (Bolgarija) 223,6 (92,5—92,5), 2. Braten (Norveška) 206,3 (86-86), 3. Tepeš 203,3 (83—89), 4. Baje (oba Jugoslavija) 201.1 (83—87), 5. Asphol (Norveška) 200.2 (84—87), 6. Wiegele (Avstrija) 198.2 (83,5-87,5), 7. Plamer (ZDA) 196.3 (84-85,5), 8. Walner (Avstrija) 193.5 (83,5—83), 9. Colin (Francija) 193.2 (83-85,5), 10. Sauerbrey (NDR) 192,7 (84-82), 11. Žagar 190,5 (83,5—83), 12. Globočnik 184, (82—81), 13. Dolar (vsi Jugoslavija) 182.6 (81—81,5), 14. Stranner (Avstrija) 180,8 (79—83), 15. Volmrich (ZDA) 179,6 (75,5-83). V TRBIŽU NAJBOLIŠA ITALIJANA TRBIŽ — Šestnajsta mednarodna skakalna turneja »Treh dežel« se je v soboto začela na 90-metrski skakalnici v Trbižu. Tu sta na prvih mestih pristala reprezentanta Italije Tomasi in Rigoni. Od Jugoslovanov sta se najbolje odrezala Vasja Baje in Tomaž Dolar, ki sta oba dosegla solidne uvrstitve in točke v evropskem pokalu. Rezultati — 1. Tomasi 218,7 (85,5—85), 2. Rigoni (oba Italija) 210.3 (84,5—84,5), 3. Braten (Norveška) 205,8 (84—82), 4. Brejčev (Bolgarija) 204,8 (84—85), 5. Stjerner (Norveška) 204,8 (82—85), 6. Petri (ZDA) 202,6 (83—82), 7. Pšersson (Norveška) 201,8 (81,5-82,5), 8. Sam-bugaro (Italija) 200,8 (83,5-83), 10. Colin (Francija) 199,1 (81-83), 10. Baje 196,3 (81-83),... 13. Dolar (oba Jugoslavija) 191,6 (82,5—81). D. Humer SANKANJE Pokal Jesenic avstrijskim sankačem Jesenice — Na naravni sankaški progi na Savskih jamah v Planini pod Golico sta bili ob koncu tedna mednarodni sankaški prireditvi — v soboto je bil drugi Jelovčanov memorial, v nedeljo pa še prvenstvo za 28. pokal mesta Jesenic. Na startu se je zbralo 70 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije in Italije ter iz naših klubou iz Železnikov, Tržiča, Idrije in Jesenic. Od najboljših so manjkali le Tolarjeva, Mi-klavčič in Klinar, ki imajo še vedno možnosti, da se uvrstijo v olimpijsko ekipo. Pri moških je bil oba dneva najboljši Prevc iz Železnikov pred domačinom Kraševcem in Tržičanom Čes nom, pri ženskah je bila od naših najhitrejša Tolarjeva, članica Iskre Železniki in pri dvosedih jeseniški par Kra-ševec-Meglič. Prehodni pokal so tokrat 'prvič osvojili sankači avstrijske ekipe Union pred tekmovalci Iskre Železniki. Tekmovanje na Savskih jamah je bilo tudi eno od.izbirnih za sestavo naše reprezentance, ki bo ob koncu tega meseca nastopila na svetovnem prvenstvu v ZRN. OLA8 10. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK, 10. JANUARJA 1984 ELEKTRO GORENJSKE, n. sub. o. Kranj Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO ELEKTRO GORENJSKA Kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehnične, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj, — da je samostojen, ustvarjalen, uspešen pri dosedanjem delu, — da je moralno-politično neoporečen in širše družbenopolitično aktiven. Kandidat bo imenovan za mandatno obdobje 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov do Elektro Gorenjska, Kranj, Cesta jla 6, v 15 dneh po razpisu. Industrijski kombinat Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet in DSSS objavljata prosta dela in naloge - vodenje domaČe nabave - urejanje socialnega varstva Za uspešno opravljanje del se zahteva: pod 1. — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in organiziranja , komunikativnost, poslovna sposobnost in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo; pod 2. — višja strokovna izobrazba socialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost. komuniciranja in uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo. Deli sta prosti za določen čas — nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 8 dneh po objavi. o izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko — Kranj razpisuje naslednja dela in naloge INŠPEKTORJA PARNIH KOTLOV Pogoj: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, -r- zaželene so delovne izkušnje s področja energetike, — opravljen strokovni izpit, — 3 mesečno poskusno delo. Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. Irfch SOZD LTH DO Tovarna hladilnih naprav n. sol. o. ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija na podlagi določil 86. člena statuta DO razpisuje dela in naloge KOMERCIALNEGA DIREKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da obvladajo en svetovni jezik, — da predložijo naloge in cilje, ki jih nameravajo doseči v skladu z razvojem DSSS in DO. Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovsko-social-na služba DO THN Škofja Loka, Kidričeva 66 in sicer 15 dni po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbora obvestili v 30 dneh po sklepu DS DO. Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8 razpisuje javno dražbo za prodajo BARAKE IN PARCELE ŠT. 398/2 IN 398/3 K. O. H RAŠE V LESCAH, BOŠTJANOVA 6. Izklicna cena za barako in parcelo je 236.292 din. Baraka je zasedena. Javna dražba bo 24.1. 1984 ob 11. uri na sedežu TOZD. Interesenti morajo pred pričetkom javne dražbe vplačati pri blagajni TOZD polog v višini 5 odstotkov od izklicne cene. Predkupno pravico ob enakih pogojih imajo stanovalci barake. Z ostalimi pogoji se interesenti lahko seznanijo pred dražbo v kadrovski službi TOZD. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Razpisna komisija pri delovni skupnosti Sekretariata za no-traje zadeve objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA JAVNI RED IN MIR za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo v upravnih organih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana višja šola pravne ali upravne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Kadrovska služba, Cesta maršala Tita'78, Jesenice. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Savska loka 4, Kranj Komisija za delavna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela in naloge EKONOMSKEGA TEHNIKA v računovodski službi Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana ekonomska srednja šola, — 4 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu Glas na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. U ŠKOFJA LOKA OBRTNIK ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA VODJE GRADBENE ENOTE Pogoji: — gradbeni tehnik visokih gradenj, — 2 leti delovnih izkušenj na področju zaključnih del v gradbeništvu, — 2-mesečno poskusno delo, — opravljen vozniški izpit B kategorije, — veselje do dela s strankami. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO Obrtnik, Blaževa 3, Škofja Loka. Kandidati bodo o rezultatu razpisa pismeno obveščeni. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komite za družbene dejavnosti in občo upravo Razpisna komisija Objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko izobrazbo pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — da je zavzet in družbeno aktiven pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema. Poskusno delo je 3 mesece. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izoolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 8 dni po objavi na naslov: KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. KOKRA Trgovska DO, n. sol. o. Delavski svet TOZD Engro, n. sub. o. ponovno razpisuje dela in naloge VODJE KOMERCIALE TOZD Poleg zakonitih in splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo višjo šolo eko-nomsko-komercialne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj na izobrazbo ali da imajo srednjo šolo ekonomske ali komercialne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na izobrazbo. Izbrani kandidati bodo imenovani za štiri leta. Prijave z dokazili sprejema Kokra, n. sol. o., SDS Skupne službe, razpisna komisija, Kranj, Poštna ulica 1, 30 dni po objavi v časopisu. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v roku 15 dni po dnevu izbire. DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. KUHARICE OZIROMA KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — KV ali NK delavka, — poskusno delo 1 mesec. 2. SNAŽILKE za določen čas Pogoji: — NK delavka, — poskusno delo 1 mesec. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. Vse informacije o delu dobe kandidati v domu. Osnovna šola MATIJA VALJAVEC Preddvor Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge - POMOČNIKA KUHARJA v kuhinji vrtca Preddvor za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavca ob odhodu v JLA). Nastop dela takoj. Pogoj: - PKV ali KV kuhar Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi v časopisu. tfcjj TRIGLAV \Jm\ KONFEKCIJA Itrlglav _ p. o. KRANJ Objavlja prosta dela in naloge NA ODDELKU ROBLJENJA Pogoj: osnovna šola in priucitev Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. "OREK, tO. JANUARJA 1984 MALI OGLASI, ZAHVALE 11. stran ql i» MALI oglasi tel: 27*960 Prodam I Prodam raztegljiv kavč, dva fotelja tapiserije. Tel. 50-852 80 Prodam 10 tednov stare rjave JARICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 40 Prodam dve okrogli vgradni pomi-V^lni KORITI iz nerjaveče pločevine, ^atjaž Peternelj, Frankovo naselje A24, Škofja Loka 96 . Prodam SOBNO CVETJE ŠAFLERA i^n meter). Ogled od 18. do 19. ure. ^rejič, Valjavčeva 10, Kranj 97 j Oddam PSA - NEMŠKEGA VOLČ-■A.KA; črnega. Stane Dolžan, Mlaka 47 98 R Prodam VOLA, težkega od 750 do 2*°kg. Mirko Glavati, Sp. Kokra 1, *^*ddvor 99 ^ Prodam brejo KRAVO, svetlolisaste p^sme. Strahinj 67 100 u. ^>ddam polovico mlade KRAVE. Pre *»čevo41 101 t Ugodno prodam PEĆ za eentralno, 5 000 cal., cena 1 SM. Telefon 21-773 102 t,. Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 18, ^*anj 103 0 Prodam 8 g ZLATA za zobe. Naslov v kasnem oddelku. 104 2^*0% ceneje prodam novo PEČ EMO *a etažno ogrevanje. Marija Štam-^ Lom 14/A, Tržič 105 Prodam KRAVO po teletu. Loka 22, ^l- 50-442 106 Prodam skoraj nov TRCSED, dva „ VTEUA, MIZO in FORD 15>M. Goi-J*M6, soba 210 - 107 jvj Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0,5. ^slov v oglasnem oddelku. 108 x» Ugodno prodam star angleški PIA- • f^NO, demontiran in HLADILNIK. In-rt Racije vsak dan po tel. 21-443 cd 13. Q°l4.ure -109 L. Prodam 120 kg težke PRAŠIČE. Ilov-9 4, Kranj 110 ^Prodam 14 dni starega BIKCA si- 111 ^ntalca. Ivan Perne, Zg. Besnica 20 L L. Prodam HLADILNIK »Gorenje«, ze gobro ohranjen. Telefon 25-005 112 Poceni prodam rabljen 80-litrski ^.AJLER in črnobel TELEVIZOR Ei ls. Telefon 25-432 popoldan 113 0 Vodarn balkonska VRATA »Jelovi-l~ *.-220 x 140. Vanja Gašperlin, Škofje- 39/A, Kranj l14 t^odam SMUČARSKE ČEVLJE, V^J0APARAT. moško KOLO in novo t^TROVKO št. 46 (nosi se na obe stra-LLončariček, Retnje 11, Križe 115 1 Prodam večjo količino suhega kvali-^^ega NAPUŠČA, PLOHOV in CO-i^PlC ter malo rabljen desni vzidljiv \£dILN1K. Telefon 77-996 116 prodam 6 tednov stare NEMŠKE ^ČARJE. Tomaž Bartol, Ul. bratov ^protnik 20, Naklo, tel. 47-364 117 prodam globok OTROŠKI VOZI-Borut Žagar, Ul. bratov Prapro-£20, Naklo, tel. 47-364 118 4 mesece brejo KRAVO in simentalca. Stegnar, Sebe-'^35, Tržič 119 Škodam PUJSKE, težke od 15 do t*3g in SVINJO, lahko tudi za pleme, *** r$° 42 k8 ter suhe smrekove PLOHE jM)LARICE. Popovo 4, Tržič 120 ns^i-odam KRAVO za zakol ali me-za KRAVO mlekarico. Jože Pravnik, Ljub n, 16,Podnart 121 i^p-odam 180 Kg težkega PRAŠIČA za ^V01- Franc Benedik, Tominčeva 41, P^žišče — Kranj i22 ^i^HGLE - tiger, prodam ali zame-^»ft za radiokasetofon. Telefon 79-460 123 »h, ^"odarn KRAVO po teletu ali brejo 2;* WCO ter češnjevo ŽGANJE. Polj če . V^egunje l24 trifazni enotarifni ŠTEVEC »Iskra« civotarifno preklopno uro »Tittel« ^^dnonemško, prodam. Beno Ple-, A). Prešernova 31. Bied 125 «0^toradio sanyo digital z zvočniki prodam. Tel. 27-921 152 jL%dam otroško POSTELJICO in %°ško ZIBKO z jogijem. Petar Sobot, I j|a Vidmarja 12, Kranj 148 5S^odam PRAŠIČA za zakol. Hrastje .K 149 *l^odam dve TELICI, težki po 350 kg. j^nova 38, Šenčur 150 *$upim___ **>$upim TRAČNO ŽAGO. Telefon £<$5 126 §*t^pim rabljen, ohranjen BETON-MEŠALEC; in PRODAM »KIM-spodnji del. Naslov v oglasnem ^tOUpim STREŠNO OPEKO trajanka f ^JVograd: 100 kosov grafitno sive, 20 grafitno sive - robniki levi, 20 nwpv grafitno sive — robniki desni. Ciperle, Dvorje 96, Cerklje 128 VVim globok otroški VOZIČEK PE w Naslov v oglasnem oddelku. 151 ^ZILA % ^>ceni prodam nevozno ZASTAVO letnik 1974, z rezervnimi deli. La-1 48, Cerklje n64 Hj>odam ZASTAVO 850, letnik 1981, V^oljšemu ponudniku. Informacije t\ ^1 23-344 po 15. uri £t>Jodam dobro ohranjen ^*h}0, letnik 1973, registriran K^ra 1984. Telefon 064-21-586 129 WART-do sep-130 FIAT 127, dobro ohranjen, prva registracija 1977, 18 M, prodam. Ogled v četrtek od 16.30 dalje. Breda Zagori-čnik, Partizanska 10/H, Kranj, tel. 23-983 132 Prodam 4 OBROČE in GUME za volkswagen. Mavčiče 40 133 Prodam V7ARTBURGA, letnik 1974, registriranega do aprila, dobro ohranjen. Ostoja Miloševič, Janeza Puharja 2, Kranj 134 Prodam ZASTAVO 750, nevozno, z i-ezervnimi pragi in podni. Franc Mlakar, Peračica 1, Brezje 135 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Stane Batagelj, Planina 2, Kranj 136 Prodam zadnje blatnike za tovorna vozila MAN in mercedes. Telefon 47-319 137 MERCEDES 11/13 tovorni kason, 6,20 m, s »cerado«, letnik 1974, registriran do Ll. 1985, poceni prodam. Informacije po tel. 064-76-491 138 Prodam VW 1300 kararnboliran, celega ali po delih. Ogled popoldan. Viktor Domitrovič, Tavčarjeva 9. Jesenice 139 stanovanja V Kranju iščem ogrevano SOBO ah GARSONJERO. Naslov v oglasnem oddelku. 140 Medvode—Kranj—Škofja Loka! Profesor išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Šifra: Kmalu 141 Prodam staro HIŠO z zemljo v Ga-brovki na Dolenjskem. Informacije po tel. 60-659 143 V najem oddam GARAŽO na Pianini — Ul. Veljka Viahoviča. Telefon 26-548 144 zaposlitve KAVA BAR »COKLA« v Tržiču redno zaposli NATAKARJA ali NATAKARICO. Informacije osebno v lokalu — dopoldan, Trg svobode 23, Tržič 84 Sprejmem KV ali PKV AVTOKLE-PARJA ali fanta, ki ima veselje do tega poklica. Ribnikar, Ljubljanska 5, Kranj 85 Čestitka Francetu PEGAM iz Topolj čestitajo ob rojstnem dnevu kolegice 145 poznanstva Razočaran in nesrečen Slovenec želi spoznati žensko' do 35 let v znamenju ribe ali raka, najraje Gorenjko za dopisovanje oziroma mogoče skupno življenje v tujini. Piši na naslov P. F. 1079, 8064 Zurich 14^ ZAHVALA Ob nenadni smrti moje drage sestre VIDE DOJČINOVIĆ rojene KOŠIR se iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mi pomagali v težkih trenutkih in stali ob strani, za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujem se vsem organizacijam za pomoč in cvetje, posebno pa tovarišu za poslovilne besede, pevcem in godbenikom. Hvala vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in ohranili v trajnem spominu. ŽALUJOČI BRAT TONE Z DRUŽINO Dornbirn, Britof, 4. januarja 1984 ostalo posesti Iščem zazidljivo PARCELO ali PROSTOR za obrt, 50. kv. m v Sp. Besnici. Pod šifro: Soliden plačnik 142 OBRTNIKOM pomagam sestavljati davčno napoved, vodim poslovne knjige in administracijo. Telefon 064-60-177 147 GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge 1. UPRAVLJANJE VISOKOTLAČNE KURILNICE Pogoj: — tečaj za upravljalca parnih kotlov in 6 mesecev delovnih izkušenj. 2. STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA (možnost dela v inozemstvu) Pogoj: — poklicna šola lesne stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj 3. LETVIČENJE LESA Pogoj: — tečaj za delavce v primarni predelavi lesa Delo pod 1. in 3. točko se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod 2. pa za določen čas s polnim delovnim časom. Interesenti naj se osebno zglase v kadrovski službi TOZD-ali pa pošljejo pismene prijave do 20. januarja 1984 na naslov: GRADIŠ, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete TEREZIJE TRATNIK roj. KAVČIČ iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji darovali toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se teti Oblakovi za pomoč pri negi. Posebna zahvala dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. VSI NJENI Kranj — Stražišče, 4. januarja 1984 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANICA ZIHERL < roj. KRISTAN Pogreb pokojnice bo v sredo, 11. januarja 1984, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. ŽALUJOČI VSI NJENI Srednje Bitnje, Žiri, 8. januarja 1984 ZAHVALA Ob smrti najine drage sestre JUSTINE HOJA i-ojesie KRČ se najlepše zahvaljujeva nečakinji Ančki Smrtnik in njeni družini za vso dolgoletno postrežbo in nego pokojnice, gospodoma župniku Marijanu Pozniku in patru Polikarpu Brolihu za opravljen cerkveni obred, slednjemu pa še posebej za globoke poslovilne besede.ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. SESTRA MINKA in BRAT VENCI KRČ Jezersko, Ljubljana, 6. januarja 1984 V SPOMIN Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, * % spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! 11. januarja mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož inati PETER ZUPAN Vsem, ki obiskujete njegov tihi dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Fani, sin Jani in hčerka Petra OBLETNICA 30. decembra je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož in oče ALOJZ BRENKUŠ Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje ali mu prižgete svečko. VSI NJEGOVI Sp. Besnica, 6. januarja 1984 i!HJ4. reieion uut prodam DIANO, december 1978. Ko \\*eva 5, Primskovo, Kranj (popol-# _ 131 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in brata • RUDOLFA AŽBETA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izraženo'sožalje. Zahvala delovnim organizacijam Color Medvode, gasilcem Colorja, Alpetour - Mehanične delavnice in DO Šport in rekreacija Škofja Loka za vence. Zahvala pevskemu zboru iz Poljan za zapete žalostinke, župnikoma Simonu Fortuna in Bogdanu Dolencu za lep cerkven obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Tončka, hčerka Tončka, sinovi Janez, Francel, Rudi z družinami Zaprevalj, 6. januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica JANEZA REŠKA * se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku ob grobu, pihalni godbi, praporščakom, kakor tudi vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Lesce, 4. januarja 1984 Telefon že po 75 tisoč dinarjev V številnih gorenjskih krajevnih skupnostih si še žele telefonskega zvonca, ki postaja presneto drag — Kljub temu da bodo zemeljska dela na Posavcu in v Otočah krajani opravili sami, bodo morali za priključek odšteti 75 tisoč dinarjev Kranj — Na Gorenjskem je kar precej telefonskih naročnikov, vendar so še vedno območja in krajevne skupnosti, kjer imajo malo telefonov. Skupaj s krajevnimi skupnostmi in s kar obilnim prispevkom posameznih naročnikov si bo Podjetje za ptt v Kranju prizadevalo, da predvsem dokonča naložbe v posameznih krajevnih skupnostih. Hitreje bo šlo tam, kjer bodo pripravljene pomagati tudi delovne in temeljne organizacije združenega dela. Kmalu bo dovolj telefonov v Žireh, kjer potekajo priprave za izgradnjo telefonskega omrežja že štiri leta. Ta gradnja je izredno zahtevna, razvejana in obsežna, ker vključuje vse okoliške hribe in zaselke. Precej denarja je prispevala krajevna skupnost — 40 milijonov dinarjev — poudariti pa je treba, da vsa gradbena in zemeljska dela opravljajo krajani sami. Prejšnji mesec so vključili 200 telefonskih naročnikov, kmalu še nadaljnjih 70, medtem ko jih bo ostalih 160 moralo počakati do gradbenega zaključka prihodnje leto. Medkrajevni telefonski kabel Škofja Loka—Železniki so že položili preko vseh prehodov preko Sore, saj so imeli delavci lahko delo zaradi nizkega stanja voda. V nadaljevanju del bodo preusmerili telefonsko omrežje iz stare centrale v novo avtomatsko telefonsko centralo v Železnikih, medtem ko bodo ostala dela potekala spomladi. Podietje za ptt promet Kranj se dogovarja z izvršnim svetom skupščine občine Tržič, da bi s pomočjo tržiškega združenega dela čimprej razširili telefonsko centralo Tržič in jo povečali s 1.000 na 2.000 priključkov. Predvidena vrednost naložbe je okoli 35 milijonov dinarjev, investicija pa je nujna, saj so sedanje telefonske tržiške zmogljivosti izkoriščene že 97-odstotno, razen tega pa so tu že zgradili telefonsko omrežje za vključitev okoli 500 novih interesentov za telefonski priključek. V Kranju se pogovarjajo s krajevno skupnostjo Hotemaže—Olševek in Preddvor za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja v Hotemažah, Olševku in Tupaličah. V prvih dveh naseljih bo po izgradnji vključenih 80 naročnikov, v Tupaličah pa bo telefon na voljo vsem interesentom z možnostjo vključitve Možjance. To krajevno omrežje bo začasno, vse do razširitve mreže Visoko. Dela se bodo začela spomladi, denar in kable pa so prispevali krajani. Kabli za telefonsko omrežje so bili huda ovira za dela pri izgradnji krajevnega telefonskega omrežja .Oto-če—Ljubno—Posavec. V akciji sodeluje 170 kfajanov, ki bodo morali prispevati po približno 75.000 dinarjev lastnih sredstev, razen tega pa opraviti tudi precej prostovoljnih del — izkopati 30 metrov vsak. Priključek je drag, zdaj so se podražili tudi kabli, vendar nameravajo z deli končati ob koncu letošnjega leta. D. Sedej Izumrla dejavnost — pridobivanje drevesne smole Nekdaj so tudi na Gorenjskem smolarili Naravna smola, pridobljena iz raznih vrst borov, je pomembna surovina za proizvodnjo terpentina, smol-nega olja, kolofonije, uporabljajo pa jo tudi v zdravilstvu, kletarstvu in ladjarstvu. Največji pridelovalec smole je Severna Amerika, kjer smolarijo na okrog 40 milijonih hektarov borovih gozdov in pridelajo tri petine vse smole na svetu. V Evropi je tovrstna gospodarska dejavnost najbolj razvita v Španiji, Romuniji, na Portugalskem in v Franciji, kjer je glavno območje za smolarjenje pokrajina Landes ob Atlantskem oceanu. Tu so pred dvesto leti pogoz-dili skoraj 800 tisoč hektarov zemljišča. Skromni bor je do danes docela spremenil podobo pokrajine. Po nekdanjih močvirjih in puščavah se vijejo široke asfaltne ceste, ob njih pa so zrasle tovarne, ki predelujejo smolo v izdelke. Dandes je danes ena najbogatejših francoskih pokrajin, ki ne nosi zaman imena »Zlata obala«. Bor, ki je pripomogel k temu blagostanju, pa je dobil ime »zlato drevo«. V Jugoslaviji so pridobivali drevesno smolo v nekaterih gozdovih Makedonije, v okolici Užic, Višegrada in drugod. Po osvoboditvi so zaradi velikih potreb po naravni smoli pričeli v večjem obsegu smolariti na rdečem in črnem boru tudi v Sloveniji — v Pomurju, na Dravskem polju, na Primorskem Krasu, na Gorenjskem pa v okolici Podbrezij, Žej, Na-kla, Hraš in Smlednika. Zgodovinski viri navajajo, da so, denimo, leta 1953 smolariL v gozdnem revirju Podbrezje—Niklo na 13.300 borovih drevesih, letni pridelek pa je znašal od 15 do 19 ton. Pridobivanje smole je potekalo po navodilih takratnega republiškega ministrstva za gozdarstvo. Na drevesih so smolaril^ tri -tlo osem let pred nameravano sečnjo. S posebnimi noži so v lubje zarezali pol centimetra globoke žlebiče, pod katere so namestili lončke s pokrovom in vanje se je izcejala smola. Delo v smolarskih okoliših gozdne uprave Preddvor sta vodila in nadzorovala logarja Jernej Eržen in Franc Šemrov iz Podbrezij. S pridobivanjem smole so na Gorenjskem prenehali pred 28 leti. Večina dreves, na katerih so smolarili, je že posekanih. Le sem ter tja žlebi-či v spodnjem delu borovega debla spominjajo na nekdanjo dejavnost v gorenjskih gozdovih. F. Jurhar Koča na Stolu Javornik — Javorniški planinci so že pred leti spoznali, da je Prešernova koča na Stolu zaradi vedno večjega obiska premajhna kot so to ugotovili tudi planinci ostalih planinskih društev, ki so bodisi adaptirali ali zgradili nove koče v naših gorah. Javorniški so se odločili za prizidavo Prešernove koče na malem Stolu, ki je na 2193 metrih nadmorske višine. Člani upravnega odbora so že'pred štirimi leti začeli s pripravami na zahtevno gradnjo. Začeli so z ustrezno dokumentacijo, z nabavo gradbenega materiala,, ki so ga morali znositi na Stol. Najprej je material prizadevno tovoril nosač postojanke Peter Papler, ki je dnevno dvakrat s tremi konji prinašal pesek iz Zabre-ške planine na Stol. \ »Delo pa je teklo zelo počasi,« ugotavlja zdaj Ivan Tušar, ki je eden izmed najbolj prizadevnih planincev in družbenopolitičnih delavcev na Javorniku in na Koroški Beli, »zato smo se odločili'za prenos s helikopterjem. Tak način je sicer drag, a če pomislimo na čas in količino prenesenega materiala še vedno cenejši kot klasični prenos s konji. Julija leta 1981 smo zasadili prvo lopato za izkop podaljška koče. Potem smo z delom nadaljevali vse do izgradnje tretje faze, delo pa je bilo naporno zaradi slabega vremena, saj je v tem času zapadlo dvakrat kar precej snega, da ne govorimo o burji in vetru. Naslednje leto so delavci pripravili deščice za leseni opaž za fasado koče. Tudi ta material so prenesli na vrh Stola s helikopterjem in koča je dobila svoj dosedanji videz. Izdelali smo pregradne stene, vzidali okna in položili tla v novi jedilnici in v kuhinji... Lani smo z delom nadaljevali in tako pridobili skupaj 128 kvadratnih metrov nove površine, predvsem ležišč za številne planince od blizu in daleč, ki se povzpnejo na Stol.« D. S. GLASOVA ANKETA V Kranju krvodajalska akcija Kranj — Od 4. januarja dalje poteka v Delavskem domu v Kranju krvodajalska akcija. Trajala bo do 20. januarja. Občinski odbor Rdečega križa -Kranj poziva krvodajalce k čim številnejši udeležbi. Bor z zarezanimi žlebički in s pritrjenim lončkom, v katerega se je izcejala smola. Almanah zimskih . olimpijskih iger '84 LJUBLJANA — Časopisno podjetje Pavliha, uredništvo Antene, je letos pred začetkom sezone alpskega smučanja izdalo posebno publikacijo Hura, naši f v kateri je mnogo zanimivega branja, predstavitev ter. dosežki naših alpskih smučark in smučarjev. V letu 1983 pa je urednišvo Antene vse ljubitelje smučanja presenetilo s še eno publikacijo. Izdalo je namreč Almanah pred štirinajstimi zimskimi olimpijskimi igrami Sarajevo '84. V tem res ličnem Almanahu, ki je postregel še z izrednimi barvnimi fotografijami, je*prava zakladnica vseh podatkov iz zgodovine zimskih olimpijskih iger. Lahko preberemo, kako bo potekal televizijski in radijski spored v času olimpijskih iger, še bolj pa so zanimive napovedi svetovnih asov alpskega smučanja, kdo so favoriti v vseh treh alpskih disciplinah moškega in ženskega dela tekmovanj. Nič manj niso zanimive skrite želje naših olimpij-cev. V tem Almanahu se bralec lahko seznani z zgodovino zimskih olimpijskih iger, z rezultati najboljših ter uvrstitvami naših predstavnikov. Cena Almanaha je le 200 dinarjev, dobi se v vseh kioskih po Sloveniji. -dh fčE STE NAROČNIK, ~^ ] PLAČATE MANJ j ZA MALI OGLAS. Modernizacije železniških postaj Zaradi pomanjkanja denarja so lani dela na modernizaciji oziroma rekonstrukciji železniške postaje Jesenice nekoliko zastala. Zato pa bodo letos nadaljevali z gradnjo osrednje postavljalnice, uredili pa bodo tudi varnostne naprave. Z denarjem iz predvidenega mednarodnega posojala pa bodo delno modernizirali in preuredili tudi železniški postaji Kranj in Škofja Loka. Posebno slednja predstavlja ob sedanjem naraščajočem prometu precejšnje ozkp^gi- Jo B. B. Smučanje je drago Smučišča na Gorenjskem so postala živahna, še posebej, ker so se za otroke, osnovnošolce in srednješolce ljubljanskih in mariborskih občin, začele počitnice. Bele poljane vabijo smučarje, ki si vsak po svoje iščejo poti in možnosti, da bi preživeli kar največ dni na snegu. Najbolj dostopni so seveda tečaji in enodnevni prevozi na smučišča, ki jih skupaj z avtobusnimi podjetji pripravljajo naši žični-čarji. Za enodnevni užitek na snegu je skupaj s prevozom treba odšteti okoli 400 dinarjev, kar seveda ni veliko, če upoštevamo današnje cene, kar precej pa, če je v družini več otrok, ki si vsi po vrsti žele na smučišče. Dolgih repov minulo soboto in nedeljo ni bilo, vsaj takšnih ne, kot smo jih bili vajeni minula smučarska leta. Zdi se, da postajajo bolj popularne tudi drsalke in sani. Težko je plačevati otrokom dnevne karte, ki so kar okoli 350 dinarjev. Povprašali smo tri smučarje na nedeljski smuki, kako se počutijo, koliko jih smučarija stane in kaj menijo o stroških popularne rekreacije. Janez Železnikar iz Ljubljane: »Otroci imajo počitnice, radi so na snegu, zato smo se tudi odločili, da preživimo teden dni na smučariji. Za vlečnico kupujemo »pike« vsak dan, otroci pa tudi radi tečejo na smučeh in drsajo, tako da nismo vezani le na smučišče. Mislim, da imajo letos otro- • ci nasploh še možnost, da odidejo na smučanje, saj so zanje organizirani številni tečaji.« ■s- Bogomir Vilman iz Mojstra »Zdaj, ko je dovolj snega in soj čitnice, je tudi pred vlečnice Mojstrani vrsta. Za otroke, kil di smučajo, so vozovnice kar di ge, enako za starejše, ki se prij ljejo na smučarijo z avtomobile z bližnjih Jesenic ali drvigih b jev. Če moraš kupovati vozov co, dopoldansko ali pppoldansi in če se zares želiš nasmuča moraš odšteti kar precej dens ja.« Igor Kovačič iz Ljublja* »Otroci so na počitnicah, pretf čišče imamo pri sorodnikih in ti itb nam bo glavni strošek v tedr dni predvsem prehrana. E>rug& ne bi mogli, kajti otroci nadv? radi smučajo. Veseli smo, da j dovolj snega in da bodo "prežive lepe počitnice, menim pa, da j danes izredno težko reči, da imeli vsi otroci enake možne*-za smučarsko rekreacijo. Da I jih vozili na smučišče starši, predrago, cenejši in dostopne ' so le šolski in drugi smučarski M čaji.« ! D. Sedej' Darjan Petrič imeniten v ZDA KRANJ — Na odprtem mednarodnem prvenstvu ZDA v petdesetmetr-skem bazenu v Austinu v ZDA je v disciplinah 400 in 8O0 metrov kravi Peti cerkljanski tek Prijave še do četrtka Cerklje — Za peti cerkljanski tek Po poteh Gorenjskega odreda, ki bo pod pokroviteljstvom Iskre Delta v nedeljo, 15. januarja, s pričetkom ob 9. uri, je po vsej Sloveniji veliko zanimanja. Do sobote se je prireditelju, Športnemu društvu Krvavec, prijavilo že več kot 400 tekačev. Prav zaradi velikega zanimanja se je organizacijski odbor odločil, da podaljša rok za prijave. Po pošti jih bo sprejemal še v četrtek, 12. januarja, sicer pa tudi v soboto, 14. januarja, od 9. do 16. ure v zadružnem domu v Cerkljah. Štartnina za odrasle na dan prireditve znaša 200 dinarjev, pred-tem pa 150 dinarjev. Udeleženci jo lahko plačajo po poštni nakaznici ali na žiro račun številka: 51500-679-72109 z oznako »štartni- .Kranjčan Darjan Petrič doseg nitne dosežke. Medtem ko 800 m kravi z novim državna j za zmagovalcem . nom Corbissarom,je v discipli kravi zmagal Darjan in se take valcu na 800 m kravi maščevs raz. *a Dat Jan Petrič, Borut Petrič ' r so nastopi'' tudi na 200: To disciplino je solidno odj Darjan, medtem ko sta Borut Jure Bučar dosegla slabše kot so jih načrtovali. Obema /godilo tudi na 400 m kravi. t- Hvala za voščila in dobre želje Delavci Časopisnega Glas smo za Novo leto pi vilna voščila za praznik za naše. nadaljnje uspeš Vsem, ki ste nam voščili, no zahvaljujemo v prepr da bomo tudi letos v težkih Sjih uresničevali svoje posl^