140. Jtevllhn. 0 Udomi, v fetrtrt. ZL janijo 1906. HX1I leto. ■ ^^aĐ^flk ^Bfls a^fl^B H^L^H ^a^HH^H^HB H^H^Hr^^^^ b^b^hI^b^b^b^b^H ^^H^H^aV H^b^H^H^H^hV b^b^HH b^b^b^H^H^H^H^HI b^H^bV ^b^b^bm ■^b^b^HP^^H^H^bV b^b^B b^b^B L^a^B b^b^HH I f^ia.i* Tsak dan zvećer, ieimši uodeij« ta pruntk«, t«r ▼•Jj» po pošti pro)emaix sa ftvatro-ogrsfc* dežtsle s« vati leta tb K, sa pol leta ;.3 K, sa Četrt let* 6 K 60 h, za eu meea« t K no b. 21a LJublJano a pofiUiaujem na dom ea ▼■« Utt I |4 K. sa pol leta 13 K, sa Setrt leta 6 K, sa en meaee 2 K. Kdor hodi sam pouj, plača aa ¥se leto '<& K, xa pol leta 11 K, »a Setrt leta 6 K 60 h, sa en meseo 1 K ftO b. — Za tuje deiel« toliko več, kolikor znaš* poštnina. — Na naroČb« I |rts istodobne TpoSUjatre caročnine se ne osira. — Za oznartlla ae plačnje od peteroetopne petit-vrste po 12 h, če ne osoanilo tiaka enkrst, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali Tečkrat. — Dopisi naj se izvoli frankorati. — gekspisi ie ne rračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Enaflovih ulieah št. 6, in sieer uredništvo ▼ I. nadatr., upravništvo pa v pritličjn. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati aaročnine, reklamacije, osnanila, t. j. administrativne atrarl« Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". [ Uredništva telefon st. 34. Posamezne itovllke po 10 h. Upravni&tva telelon št. 89. 1 Nentšbe zahteue radi Ko-I čeuskesa mandata. I Dne 19. t. m. posvetovali so se I v>i elani nemških strank, spadaj oči v I od?ek za volilno reformo, o taktiČnern I pestopanju za bodočnost. Pri tej pri-I ^iki so se izrekli vsi soglasno, da I uorajo zahtevati za kočevske Nemce I en mandat in izrekli so se tuđi prin-I cipijalno za to, da se v kompenzacijo I kranjskim Slovencem dovoli še en I mandat, tako da bi imeli Slovenci na I Kranjskem vseeno 11 mandat ov, Če I bi tuđi od sedanjega števila en man-I ,1afc Nenacem ali Kočevarjem prepu-I .tili. I Že to dejstvo, da so Nemci na- I rram Kranjcem brez pravega po- I voda tako naklonjeni postali in jim I še en mandat ponujajo, docim Štajer- I cem ali pa ćelo Korošcem nič konce- I V"rati nočejo? je jako sumljiv znak za to nepricakovano nemško popust- ivost. Kaj pa sele poreče slovenska javnost, če izve, da je ta nemška popustljivost napram Kranjcem sad :štili dogovorov, kijihjeirael Šusteršič že z Gautschem in Hohenlohejem radi kranjskih. nandatov. Znano je, da je on pro-člal interese KorošČev in Štajercev vladi oziroma Nemcem proti temu, da mu je vlada izročila vso Kranjsko z ineščanstvom in z napredno stranko pod njegovo oblast. In ravno se-laj pa zopet z nemškimi kolo-vodji neprestano spletkari oziroma mešetari radi nem-skega mandata za Kočevce in je pripravljen dati jim ta mandat proti temu, daše njemu ^oda še en mandat za Kranjsko, tako la bi on gospodaril z 11 mandati. Njemu je vseeno, kaj Slovenci k tej i-ajnovejši barantiji poreko, njemu se zre za nadvlado in če makari še Nem-em 1 mandat odstopi. Samo da ga naprednjaki ne dobe. Na ta način je inogoce umeti, da so se vsi zastop-niki nemskili strank izrekli pripravljenim, prepustiti kranjskim Slovencem en nov mandat, samo da nemški Kočevci dobijo svoj mandat. Torej prav umazana kravja kup Čija je to, kakor jo je Šusteršič za hrbtom slovenskega naroda pričel in iz te kupčije je poštenost Šusteršičeve politike, katero lažnjivi rSlovenecu tako hvalisa, do jasnega razvidna. Ves slovenski narod mora se s studom od tega političnega šarlatana obrniti in ga z zaničevanjem kaznovati, kaj ti on ne gane niti mazinca v prilog Korošcem, docim hoče Kočevarjem en mandat prepustiti, če se le njemu Še en slovenski mandat na Kranjskem prepusti in ustanovi. Se-veda bode on postopal po svoji stari navadi: si fecisti, nega — in bo v svoji predrznosti utajiti skušal navedeno dejstvo. Stvar je pa tako pro-zorna, da mu vsa tajitev nič jie po-maga. Prodal je Korošce in Sta-jerce in mesto, da bi jim pomagal v boju za poštene mandate, skuša z Nemci skleniti tajno mešetarijo in si pridobiti še en mandat, prijateljem Nemcem pa dati en kranjski mandat. To je rpoštenau politika prvega predsednika „Slovanske zvezea. — Kranjski klerikalci smejo ponosni biti na svojega velikega politika, ta zna jako lepo zastopati interese slovenskega naroda proti grabežljivosti in nenasitnosti Nemcev. Istim Nemcem, ki hočejo tužni slovenski Korotan potopiti v nemškem morju, ponuja ta človek roko v do-sego njihovih zlobnih namenov, in izdaja koristi kranjskih in obmejnih Slovencev z mirnim srcem, ker nima čuta za svoje rodne brate slovenske krvi. Žalostna majka. Slovenski narod pa opozarjamo na ta nov efijalt-ski čin slovenskega Katiline. Sramota mu! Akcijo bosensko-herceiov-skego naroda za samoupravo. Dne 19. VI. 1906. se je vršilo na Dunaju veliko zborovanje bosensko-hercegovske omladine, ki ga je skli-cal prof. M e 1 k o Radulovie. Došlo je nad 400 ljudij, predvsem jugoslo-vanskih in Čeških akademikov. Udele-žilo se ga je zlasti veliko število slo-vanskih delegatov in poslancev. Iz hrvaške kraljevine sta došla delegata; dr. Tuškan in dr. Krasojevie. Iz Dalmacije in Istre: poslanci in delegati: Biankini, Perić, dr. Zaff-ron, Spinčić. Iz Češke radikalni poslanci: Choc, Fresl in dr. So-botka. Od slovenskih poslancev je došel dr. Korosec. Ob 1/'.$. je otvoril zborovanje predsednik prof. Radulović in precital mnogoštevilne došle brzojavke, od kojih sta najznačUnejši: iz Sar aj ev a brzojavlja urednik „Srpske riječia Kobasica: „Cenzura je crtala vest o vašem zborovanju, kjer sem pozivljal narod, da vas pozdravi"; in iz Mostara: „Zapušteni od Boga i svieta. Traži za nas kruha! Seljaci." Prvi je poro-čal iz Mostara došli urednik „Osvita" D ž a m o n j a; naštel je zahteve naroda: svobodo tiska, zborovanja in govora, in ilustrira! v kratkih potezah krivice, ki jih trpi bosanski narod od avstrij-ske vlade. Okupacijska vlada ne pusti, da bi se narod sam upravljal in razvij al, temveč je .izročila vso upravo tujcem, tako da v ćeli bosanski upravi ni ne enega višjega uradnika domaćina. Vse njene besede o razvoju in procvitu dežele so puste fraze. Svoboda zborovanja je ničevain ćelo, ko so hoteli nekje osnovati čitalnico je poslala vlada orožnike na pripravljahu shod. Vseh 28 let je delala vlada na to, da razdvoji narod versko, in deloma se ji je to posrećilo in sele v zadnjem času nas je naše žalostno stanje zopet združilo. In pri tem si upa vlada trditi, da hoće nasprostva veri ublažiti in narod zediniti. Ekonomsko stanje dežele je najžalostneje. V knji-gi 700 stranij slika Burijan, kaj je vse naredil za deželo, a to je laž in da se dovoli svobodna kritika, bi videl svet, da niti dosetina vsega ni resnična. Bosansko šumo je vlada prodala tujcem skorai zastonj, m5, ki ga prodajajo tuje tvrdke po 20 fl. dobe od vlade po 60 kr. A kmeta, ki samo sušje po gozdih pobere, se zapre in iztira z doma. Ko je uvedla vlada monopol na tobak,je obljubila placevati kg po 2 — 3 K, a plačuje ga po 80 v., in seljak mora molcati. A od tega odiranja nima dobicka uprava7 temveč akcijonarji zemeljske banke. Mesto da bi odpravila staro patriar-halno obdelovanje zemlje in s pomocjo potovalnih učiteljev uvedla moderno racijonelno, ustanavlja gospodarske postaje v korist tujim uradnikom in v slepilo Francozom in Angležem, ki si hodijo ogledavat lepo Bosno. Za nje ^o zidali Uidže z ogromnima svo-tami. Narod nima od vsega ničesar. Ko je on to očital, so ga dali pod obtožbo, a kaj če ta kazen, saj so Šerifa^ Arnavtovića zaprli nad 2 leti, ker je čital v Bosni prepove-dani „Dubrovnik*. Še slabše je na prosvetnem polju. Sole so popol-noma protinarodne, avstrijske. Bosna je polna proletarijata, ki ga vlada sama vzgaja, ker ovira narodov na-predek. Bosna nima niti ene pobolj-Ševalnice. Železnice služijo samo stra-tegiČnim namenom. Tarifi so taki, da je v Mostaru lažje dobiti blago z Dunaja, ko iz Sarajeva- Bosanska zemaljska banka posoja denarpo 61/., % a tako, da stane narod 10 — 14 %. Iztirjavanje prevzema vlada, ki pa dela povsod ovire narodnim oankarn, ki moraj o 1 — 2 leti čakati na rešitev odlokov. On predlaga resolucijo, ki zahteva za Hercegbosno ustavo na podlagi splošne, enake volilne pravice in do tedaj svobodo tiska, zborovanja in govora. Pecar apelira na delegate in poslance, da odločno nastopijo za zatirani narod na kompententnem me-stu v delegacijah, ker Bosanci morda zadnjič v miru zahtevajo svoje pravice. Hadži Ali Agić kaže, da je imela Avstro-ogrska vlada nalog uvesti v Bosni in Hercegovini reforme in resiti agrarno vprašanje. Njene reforme so: policija, zatiranje svobode in izžemanje naroda. Ona hoče priti preko Bosne na Balkan. Ali Bosna bo to preprečila in pot Avstrije bo čez mrtva trupla bosanskih žen in otrok. PoroČila Avstro-Ogrske o njeni upravi so laž in reklama, kisemorajo svetu razkriti. On zahteva revizijo berlinske pogodbe. Kako resno je to gibanje, kaže to, da se je zedinila bosansko-hercegovska omladina vseh ver in strank ki so po hujskanu vlade bili toliko let v medsebojnem najhujšem boju. Oni ne govore zase, temveč za narod, ki mu ne pusti vlada, da govori. Eraković pozdravlja ta dan kot historičen, ki bo pokazal svetu, kaka krivica se godi Ercegbosni, ki jo je okupacijska vlada obdala s ki-tajskim zidom, da ne bi prišla beseda resnice med svet. Uprava se je izka-zala popolnoma nesposobna, lažnjiva in sebična. Da ne omenja krvopre-litja pri zadnjih stavkah, navede samo en drastičen slučaj. Orožniki so bili ubili hajduka in njegovo mrtvo truplo vrgli v svoje stranišče. Čemu so v Bosni strategične železnice. Ona živi v miru s sosedi in se jih ne boji, boji se samo Avstrije in njene uprave. De-legatje naj se enkrat resno zavza-mejo za pravice Bosne, o katere stanju jih hoče vlada s svojimi 700 strani dolgimi poročili varati. Oni ne rabijo avstrijske kontrole, teniveČ se hocejo sami vladati, zato predlaga strožjo resolucijo, naj Evropa revidira bero-linsko pogodbo in da Bosni popolno avtonomijo in svobodo. Dr. Korošec opraviči odsotnost drugih slovenskih poslancev in izraza v njih imenu iskrene simpatije ter LISTEK. „Kralj Lear" u slouen-skem preuođu. I Dr. K. Glasergu v odgovor naplsal I Ant. Funtek. (Konec.) 6. Schlegel-Tieck-Baudissinov preTod. I Na prvi strani svoje brošure trdi g. dr. Glaser, da sem prevajal „po zastarelem Schlegelnovem prevodu, ki je 1897. leta obhajal stoletnico," na o. strani pa se že nekoliko popravlja, Češ; rDokaže se torej lahko iz vsa-kega dejanja, da se je Funtek bolj držal zastarelega Schlegel-Tieck-Bau-dissinovega prevoda nego izvirnika samega." Priznava torej vsaj, da sem imel tuđi izvirnik pred seboj. Jaz pa pravim: Imel sem naj-prej izvirnik, potem pa tuđi nem-ške prevode pred seboj. Toda izjav-ljam obenem s častno besedo, d a ScHlegel-Tiecko vega prevoda dotlej niti videl nisem! ♦) V včerajšnjem listku je oblika »razpaii« v zadnji vrsti prvega stolpca na dnigi strani tiskovni pogrešek. Čitati je »raiparali*. Stvar je načelne važnosti, zate-gadelj nekoliko pojasnila. Moj prevod „Kralja Learau je iz-delan po točnem in komentir anem interlinearnem prevodu in na podstavi natančnega ustnega razpravljanja. Saj mi g. dr. Glaser menda vendar ver-jaine, da je na svetu še kdo, ki je popolnoma vešč angleškemu jeziku, in da meni tuđi naposled angleščina ni toliko neznana kolikor n. pr. kitaj-ščina 1 Z isto pravico pa, s katero je g. dr. Glaser primerjal svoj prevod nemškim in drugoj ezicnim prevodom, sem tuđi jaz svoj prevod potem, ko je bil že do del an , primerjal Vos-sovemu in Jordanovemu prevodu. Mogoče, da se mi je tuintam zdelo v nemških prevodi* kaj bolje zadeto nego v mojem prevodu in da sem torej naknadno sprejel to ali ono malenkost, ampak SSchlegel, to poudarjam še enkrat, ni imel pri tem no bene besede. Iz tega dejstva sa-mega že izkaja, da so izvajanja dr. Glaserja ničeva ! Ko pa sem dodelani prevod primerjal omenjenima prevodoma, sem se prepričal, da se na različnih krajih bistveno razlikujeta od angleškega besedila. Potem, ko je dr. Glaser icdal svojo brošuro, sem Sel Se po Schlegel-Tisckov previd, in gl«jte, tuđi v tem prevodu je toliko razlik, da bi jih bil g. dr. Glaser moral videti, ako ne bi bil namenoma zatisnil obeh oči! Izprva sem namerjal do zadnje besede pregledati izvirnik, Schleglovo izdajo in svoj prevod, da bi jasno in določno razkril vse razlike; ali kmalu sem spoznal, da bi potreboval za tako primerjanje mesece in mesece in naposled bi še delo za širšo javnost ne bilo čisto nič zanimivo. Lahko rečem, da bi bila na tak način nastala brošura, ki bi imela vsaj tolik obseg, ko-likršnega ima nKralj Lear" sam. En eklatanten izsledek svojega primerjanja pa naj navedem vendarle. V mojem prevodu stoji takoj v prvem prizoru prvega dejanja stavek: „Gospod, mati tega mlađega moža me je tunela. Nato se jij© pookrožil trebuh in imela je, gospod, seveda prej sina za zibelko nego soproga za p#8teljo.u (Sir, this young fellow's mother could: wher«upon she grew round wombed, and Lad, indecd, sir, a son for her cradle ere she had a husband for her bed.) V Schleglu se čita: Seine Mutter und ioh verstanden uns nur su gat und diese« Einver-standnis versohafile ihr friiher einen Soku far ihre Wiege als einen Mann fdr ihr Bett. — PrisUv^jam Se, da tuđi v Vosen in v Jordanu ni stavka, ki je n a ti s njen zgoraj z razprtimi čr-kami. Če bi bil torej jaz imel izprva nemško izdajo pred seboj, bi tega stavka seveda tuđi ne bilo v sloven-skem prevodu! Vobče pa so menda že vsi od-stavki, ki sem jih navedel v izvirniku z dodanim doslovnim prevodom, iz-pricali jasno dovolj, odkod sem prevajal. Zato samo še nekaj besed glede tistih stavkov, iz katerih se trudi g. dr. Glaser dokazati, da mi je služil Schleglov prevod. Kaj n. pr. naj do-kažeta besedi „Lear prejasni" za „Royal Learu, ako ima Schlegel „er-habner Lear", Voss „durchlauchter Learu, Jordan pa samo „o Learu ? Dr. Glaser navaja ruski Družininov prevod „velikij Leare" ; ali je morda Dru-žinin potemtakem tuđi prevajal po Schlegel-Tiecku ? Sploh se v izvirniku izrazi „liege, royal sir, sir, dear sir, good lord, my lord, majesty, royal majestyu itd. menjavajo tako pogo-stoma, da bi bilo naravnost smešno kaj sklepati, ako stoji v slovenšČini zđaJ r»g°8Podu» zS vin. manj kot v proračunu — zgradba novega poslopja je veljala 21.242 K 45 vin.). Izredna po-trebsčina 3850 K 27 vin. (149 K 73 vin. manj kot v proračunu), preha-jaJni stroški 1694 K 59 vin. Skupni stroški 129.591 K 89 vin., to je za 12.81!) K 11 vin. manj kot je bilo proračunjenih. Tuđi to poroČilo se je vzelo odo-bruje na znanje. Zgradba nove tržnice. V seji dne 30. novembra 1905 je občinski svet sklenil, najeti 800.000 K posojila za zgradbo tržnice. Bilo pa je poroČilo napačno stilizovano, ker je govorilo o obrestovanju in amorti-zovanju v 50 letih po 41 }° „. Zato je župan sklep ratifikoval v toliko, da je najeti posojilo po 41/_j°/o» a amortizuje se postavno v polletnih anuitetah v tekli 50 let. Ratifikacija se je odobrila. (Poročevalec občinski svetnik SenekoviČ). Zamudne obresti od gostaščine. Mestno knjigovodstvo je nasve-tovalo,naj bi se v slucajih, da se go-staščina ne vplača o določenem roku, zaračunavale zamudne obresti. Do konca leta 1905. je bilo zaostankov nad 14.000 K. Sklenilo se je, da se pobira v tem slučaju 5% zamudnih obresti računši od danes naprej. (Poročevalec obč. svetnik Svetek). Povišanje plač mestnim vrtnarjem. Vsled utemeljene prošnje mestnega vrtnarja se je sklenilo, da se zviša plača 1. pomoćniku na 1*0, obema drugima pomočnikoma pa na 80 K mesečno. Poročevalec občinski svetnik Meglič). Šolske zadeve. O podelitvi ustanov zaob-iskovalceobrtne nadaljevalne sole na ces. kr. realkije poročal obč. svetnik G r o š e 1 j. Jubilejske ustanove po 50 K so se podelile učen-cem: Obreza, Žigon, Stare in Satler. Obenem se je nasvetovalo, naj se v bodoče prošnje pravočasno predlože. V kuratorij mestne višje dekliške sole je bil izvoljen mesto odstopivšega Fr. Žužka obč. svetnik Ivan Subic. i Poročevalec občinski svetnik DimnikV Isti poročevalec je tuđi poročal o obširni prošnji kuratorij a mestne visje dekliške sole, naj se obdrži pripravi jalni tečaj za učitelj i š č e, ki bi moral letos prenehati. Za obdržanje so prosili razni starši ter se je izrekel učiteljski zbor ome-njene sole. Sklenilo se je, da se tečaj obdrži do ustanovitve dekliškega liceja. Obenem je izrekel župan željo, naj bi se temeljita prošnja z razlogi, ki jo je sestavil prof. dr. Ilešić, na-tisnila v slovenskih dnevnikih. IBaćunski sklep mestnega vodo-voda za leto 1905. Poročevalec obč. svetnik Š u b i c Dohodki so znašali 159.622 K 23 vin stroški pa 122.934 K 41 vin., prebitka je tedaj bilo 36.687 K 82 vin. Po. vprečno se je porabilo na mesec vode I 1,442.038 m!, t. j. povprečno na dan I 3951 m:t, ali na osebo 140 litrov. Pre- I moga se je porabilo 851.535 kg, olja I za stroje in cilindre 1848 kg. Ako hj I porabljeno vodo vozili na vozovih u I Kleč, bi bilo treba 700.000 dvouprež-nih voz na leto, a na razpolago bj moralo biti vedno 500 konj. Ako bi se ta voda zajemala v škafe, trebalo bi 70 milijonov Škafov, in ako bi mo-rali to vodo donašati 10.000 žen&k, znositi bi morala vsaka na dan 20 škafov. Vsa naprava izborno funkci-onira. PoroČilo se je vzelo odobruj«? na znanje. Ostale točke so se resile v tajn: seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. junija. — V Solilo I Dne 28. avgusta t. 1. se otvori v Sofiji, v glavnem me-stu kneževine Bolgarske, II. jug u-slovanska umetniška raz-stava, dva dni preje '^dne 26. a v- I gusta se pasestanejotain-l k aj j ugo si o v anski knj iže v- I niki in časnikarji, da se zđru-žijo v organizovano celoto, k^teri bo pripadla naloga, da Čim najuspesnej-tieluje na to, da se vsi Jugoslovani združijo v eno kulturno enoto. Av-gusta meseca bodo torej hiteli v So- I fijo iz vseh jugoslovanskih dežeLt književniki, umetniki, časnikarji invsi tišti, ki jim srce gorko bije za jug -slovansko idejo in jugoslovansko vza-jemnost, da dokumentujejo vnoviO pred vsem svetom kulturno edinstvu vseh Jugo>lovanov in pokažejo, .ia biva od Triglava do Balkana eden narod, ki se zaveda, dasi je politično razkosan, svoje skupnosti. Tuđi Slovenci smo povabljeni in naša narodna Čast zahteva, da se odzovemo temu vabilu in se udeležimo mami stacije v Sofiji v čim najvećem s: vilu. Odbor „D ruŠtva slovenskih književnikov in časni-karjev. v Ljubljani je prevzel i.a-logo, da poskrbi, da se čim hajw Slovencev udeleži kongresa jngo>l vanskih književnikov in publicistoy ter otvoritve II. jugoslovanske raz-stave v Sofiji. Odbor torej vrfbi vse rodoljubne Slovence, naj pohite v čini najveČjem številu avgusta nieseca v Sofijo. da pokažejo z mnogobrojna svojo udeležbo, kako jaka in krepka je že v njih jugoslovanska ideja in da vedo po zaslugi ceniti one težnje. ki stremijo za tem, da se ustvari ] polno kulturno edinstvo vseh južnih Slovanov. Prosimo torej v-one slovanske književnik časnikarje in druge rod -ljube, ki se n a m e r a v a j p ml 1 e ž i t i izleta v S o f i j o, :d .: prijavijo naj kasne je do BV Dalje v prilogL "W (ancient of war), je to zopet čuden slučaj, da imajo vsi trije omenjeni nemški prevodi rKriegserfahreneu, jaz pa sem Četrti grešnik v tej družbi, ker sem v verzu potreboval štirizložno besedo . . . In sedaj Še najhujši greh! Pre-drznil sem se pri narodni pesmi o pastirčku postaviti rimo v drugem in četrtem verzu prav kakor — Schlegel! Gospod dr. Glaser pa srne rimati prav tamkaj : -In če mi bodeš žvižgal ti, se žalega nič ne zgodi"! Takisto srne rimati drugje: „In vedno vsldikal (vzklikalj: ,Fe" in ,fu', britansko kri jaz voham tu,u čes: „Angleski tekst rdma sicer rime, imajo pa rime nem-Ški, češki in poljski prevodi." (str. 7.) Tako torej! Ali naj Yam res odgo-varjam na — tako argumentacijo? Naj konČam! To je bila moja prva javna beseda z g. dr. Glaserjem, ostane pa tuđi moja zadnja. Potrebno je bilo enkrat jasno izpregovoriti z njim, zakaj zagnal se je doslej še v vsak prevod iz Shakespearja; zakaj, to so zakulisne intimnosti, ki ne sodijo v javno razpravo, dasi so pravzaprav . .. javna tajnost. G. dr. Glaserju gotovo nihče ne odreka korenitega znanja angleškega jezika; dvoje pa je, kar mu odrekam vsaj jaz: nepristransko sodbo o vseh dosedanjih in prihodnjih slovenskih prevodih iz Shakespearja in zmožnost, da bi v svojih prevodih uveljavil pesniško dikcijo in gladek jezik brez stilističnih in slovniskih nedGstatkov. —Česemubo zdelo potrebno, da spise odgovor na moj odgovor, svobodno mu; jaz izjavljam enkrat za vselej, da se ne bom spu-ščal z njim v nobeno polemiko več! Kar sem pisal, to sem pisal; umikati nimam najmanjše besede! Še nekaj naposled! če se g. dr. Glaser zaveda, da je njegov prevod „Kralja Leara" res vsestranski dovršen, tedaj na dan z njim! Občinstvo ga bo kupovalo že iz radovednosti; obenem pa bodi prav ta izdaja najboljši dokaz, da nismo vsi trije za nič: Can-kar, Zupančič in jaz ... In da se za vselej poslovim od g. dr. Glaserja: Ni okusno, ako se literarna dela izrabljajo za politične namene. G. dr. Glaser je to storil. Kakor vemo, se poteza za državno-zborski mandat na Spodnjem Štajerskem. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da je nedavno razposlal kupe svoje brošure po Savinski dolini, češ, da ga „bolje spoznajou . . . Tuđi program ! Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Daleč od tod sem bil v vojni in v jetniŠtvu. Prišel sem sele vceraj čez morje ter jezdil vso noc, da sem dospel sem. Toda, če se hocem ma-ščevati, moram vedeti, pri čem da sem.u „O maščevanju govorite, dasi se Vam ni ničesar zgodilo ?u „Moje ime Vam pove, kaj moram maščevati; jaz sem Krištof Zlato-poljec.a Mladi tujec je ogledoval Kri-štofa nekaj trenotkov neprernicno, kakor bi se hotel prepričati, je li slišal resnico, potem je rekel: „Vi ste torej vitez Krištof Zla-topoljec, sin tega pohabljenega starca in brat onečaščene in umorjene de« vojke. Vi ste zakoniti brat in sin teh nesrečnikov in torej tuđi nj iju zakoniti mašČevalec. Dobro, pa bodi; po-vem vam vse, kar vam je treba vedeti.'* Z začudenjem je poslušal Krištof te besede. „Povejte mi pred vsem, kdo da ste vi; to mor&m vedeti na vsak način." Stari Zlatopoljec je prikimal z glavo in podal Krvosrdu roko. Ta je roko spoštljivo prijel, a je rekel z odločnim glasom: „Kdo da sem, to ni nikomur niČ mar. Kar mi je bilo najljubse na svetu, to je pokopano v kapeli na gradu Kolovcu, in zato nocem nositi imena, ki mi ^re. Krvosrd sem in ostanem za vas in za ves svet in drugega imena ne ruararn." „Ali ste morda ljubili mojo sestro in mislili postati moj svak in brat,u je vprasal Krištof. Krvosrda je to vprašanje nekako pretreslo. Stari Zlatopoljec mu je s tresočo roko pogladil dolge kodre in zopet nekaj hreščal, kakor bi hotel mlađega moža pregovoriti. naj nekaj prizna. Toda tuje3 se ni zmenil za to. „Motite se, vitez Zlatopoljec," je dejal Krvosrd. ,,Spoznal sem vašo sestro sele to noč tukaj v tej kleti, že mrtvo. Kakor me ne smete imenovati svojega svaka, tako me tuđi ne smete imenovati svojega brata. Enkrat me je nekdo tako imenoval, a tega ne sine nihče več storiti. In sedaj bodi dov,olj tega.a Krvosrd se je obrnil k staremu Zlatopoljcu. jPoložil je svoje roke na rameni starega viteza in rekel s po-udarkom: „Tu imate sedaj svojega sii. Ta je poklican, da vas maščuje in u tovo izpolni svojo dolžnost. Dovol mi torej, da zdaj njemu prepusti kar sem prej narneraval storiti sai. tako bom zopet prost in se lahko p svetim pogiavicni nalogi svojega življenja. Pravični ste, vitez ZlatopoljV in zato mi bodete priznali, da ia nam prav. Vi imate sina — ine čakata uboga vdova in njen nedorasli sinček. Z vitezom Krištofom \si raz-deliva maščevanje. Koliko je nesrečnikov, ki sploh ne najdejo osve1-nika.u Stari Zlatopoljec je sklonil glav Bil je vidno potrt, a vendar1 ni p skušal spremeniti sklepov tajinst\ nega Krvosrda. „In zdaj je treba pred vsem, cu pokopljemo uinorjeno devojko,- j' čez nekaj trenotkov rekel Krvosv rTu jo hoćete pokopati t nebla-goslovljeni zemlji Vu „Bolje v neblagoslovljeni zemlj kakor v zemlji, ki jo je blagoslovi! nevreden mašnik,a je z veliko Tesnobo dejal Krvosrd. rVedite^ vitez Krištol'. da na Kranjskem križ ni ve5 znamenje miru in ljubezni. V znamenju križa se tu gode samo še opustosenja, ropi in umori. Blagoslovljena je samo Priloga „Slovenskemn Narođn" St. 140. dne 21. junlU 1906. juli] a t. 1. tajniku „Društva slov. književnikov'in Časnikarjev" Rastu Pu-^toslenišku v Ljubljani. Odbor b o uaiareč vsem udeležencein preskrbel brezplacue vozne listke po srbskih in bolgar-< k i h železnicah; obenem se bo iudi potrudil, da bi nam tuđi ravnateljstvo ogrskih že-jeznic dovolilo brezplaČno vožnjo po ogrsko-hrvatskih 2elezniških progah. V tem slučaju bi se peljali iz Zagreba preko Budimpešte v Belgrad in folijo. Po konČanem kongresu in po otvoritvi razstave v Sofiji se name-vava prirediti izlet v Carigrad. Pa se more vse to pravočasuo urediti, je treba, da se vsakdo, ki se na-Dierava udeležiti potovanja zglasi n a j-kasneje do 1. jul i ja. Na poznaše prijave se ne bo moglo ozirati! Slovenski listi se prosijo, da ta poziv ponatisnejo! — Odbor rDruštva slov. književnikov in easnikarjev." — Zagovornik! orožnika Maka. Iz Medvod se nam piše: Gospodje orožniki prav dobro vedo, da smejo vedno računati le s tem, da so du-hovniki in drugi podrepniki njihovi Inajvečji sovražniki. Vprašanio samo, kdo je napravil več ovadb proti orož-nikom, kakor ravno farji in njihovi petolizniki. Od žlindre umazani Su-steršiČ jih je ćelo v državnem zboru denunciral, seveda popolnoma po kri-vem. Pri takih okolnostih je gotovo zelo sumljivo, kako je to, da so si orožnik Mak in preški župnik in sorski kaplane taki prijatelji. Mak gotovo ni tako ushižljiv klerikalcem vsled ljubezni do duhovnih posod, duhovnika Brence in Brajc pa gotovo I iz ljubezni du orožniske stanu ne ho-dita Maka obiskovat. Zato pa vemo popolnoma natančno, da so sestanki vzslednih duhovnikov z Makom samo zato tako intimni, ker jih veže sorška afera in vse drugo, kar je v zvezi ž njo. Zato vse, kar smo pisali o Maku v zadnji in prejšnjih noticah, še danes vzdržujenio. „Slovenski Narod" ninia nobene imunitete, zato se pa slavni Mak in Brajc z Brenceljnom vred lahko polotijo vseh naših trditev s tožbo. Mi jim borno do pičice vse dokazali in še kaj bolj natančno navedli. Zato ponavljamo še danes, da se orožnik Mak vozi v službi z duhov-niki po noči, orožnika Maka obi-skujeta preški župnik in sorski kaplan ter sta bila nad eno uro pri njem, orožnik Mak je napravil več popolnoma neopravičenih ovadb, ki so bile vsled strankarstva narejene. Mak za-haj a samo v hiše, kjer so najgrši klerikalci in ko zapusti tako hišo, je kmalu zopet kakšna ovadb a proti naprednjakom. Mi tega članka, kakor tuđi prejŠnjega nismo pisali, da bi orožnika Maka kaj plašili zaradi pri-cevanja, pač pa zato, da bodo njegovi predstojniki vedeli ceniti njegov zagovor, da je nepristranski. Sedaj pa še nekaj dopisniku „Slovenca*. Ker o nekem Makovem ugledu v obSini govori, povemo tuđi to oČitno, da inožje, ki svoje soproge tepo, da so vse crne, ni majo pri poštenih ijudeh — nobene ve-ljave in ugleda. Seveda naši častiti farovški stanovalci zagovarjajo vsakega lumpa, da je le v njih službi, potem naj pa bode kar hoče. Dalje pozivljamo imfainnega „SlovenČevega" dopisnika, naj kar vse pove, kar ve o liberalcih neprijetnega. Kar na dan z vsem, bodenio videli, „komu bode eksistenco uničilou, kakor pravi dopisnik. Le pogum Brencelj in sorski kaplane, naša zaloga gradiva o vas je bogata. Poskusite iti še dalje! — Idrijski klerikalci ho razvili za obcinske volitve v III. razredu, ker v prvem in drugem razredu niti upati ne morejo na zmago, najstrašnejšo agitacijo. Pri zavednih volilcih nimajo uspeha, pač pa obde-lavajo volilke za pooblastila bodisi z grožnjami, bodisi z obljubami. Bahajo se, da so že pridobili toliko in toliko pooblastil. da jim je tor ej zmaga za-gotovijena. Lažejo in sleparijo vo-lilce na različne načine in se poslu-žujejo najumazanejših sredstev. Vse to pa jim ne bo niČ pomagalo, Če store napredni volilci svojo dolžnost in solidarno volijo priporoČane kandidate. Treba pa je ne poraziti kleri-kalcev, ampak tuđi pokazati javnosti, da klerikalci ne morejo upati, da bi Idrija postala kdaj klerikalna domena. To dokazati pa ima pred vsem tretji razred, v katerem voli vsled krivičnega sedanjega volilnega reda sicer le del idrijskega prebivalstva, ki pa je v pretežni veČini protikleri-kalno. Sedaj so bili zastopniki III. razreda v obč. odboru klerikalci, in treba je očistiti delavsko mesto Idrijo tega grđega madeža. Naj je občinski odbor prava slika prepričanja idrijskega prebivalstva. — Katoli&ka pedagogika. V „al. Naroduu z dne 15. t. m. sem Či-tal klasični popravek, katerega Vam jo poslal gospod prof. R-emie iz Kra-nja. Resnici na ljubo treba priznati, da njegov popravek popolnoma od-govarja dejstvom, v kolikor trdi gosp. profesor, da ni res, da je pricel izvajati staro gorenjsko prislovico „šiba novo maso pojeu s takim navdu-šenjem, da se sliši vsaki čas o natrganih ušesih in krvavih nosovih. Ven-dar treba dotični popravek spopolniti i s pozitivno stranjo, katero je gosp. profesor nalašč zamolčal in ki se glasi: rRes pa je, da se ravnam po tej, „vsega priporočila vredni" metodi že od začetka svoje suplentske prakse in da je bilo slisati o natrganih use-sih in krvavih nosovih v Kranju že pred dvema letoma, iz česar je popolnoma jasno, da je Vaše poročilo, kakor bi bil jaz pričel nastopati po tej pedagogicni poti Sele zadnji čas. popolnoma neresnično." Pred dvema še zemlja, ki so jo kropile solze ljubezni.a Krvosrd in njegov spremljevalec sta vzela lopate in začela kopati jamo, starec pa je iz zvežnja vzel velik prt in zavil vanj truplo svoje hčere. Ko je bila jama izkopana, sta Krištof in njegov oče položila truplo v ta grob, pokleknila ob jami in glasno molila. Tuđi Luka in Krvosr-dov spremljevalec sta pokleknila iu molila, samo Krvosrd sam se ni ga-nil. Nem je nekaj časa stal poleg od-prtega groba, potem je vzel zopet lopato v roke. „Dovolj je molitve, kaj ti sila naša je tolika, da tuđi ob grobu ne sinemo pozabiti nase.a ZaČel je zasipati jamo in ko je bilo delo končano, je odprl zveženj in dal starcu primerao obleko. „Ta obleka bo za sedaj zadosto-vala. Tu se ne smemo dlje mudtti, sicer nas znajo zalotiti sovražniki. Zivil in orožja imamo do vol] — to-fej idimo. Vam, vitez Krištof, povem spotoma, kar vam je treba vedeti." „Milostljivi gospod," se je ogla-sil Luka iz ozadja, „dovolite, da vam nekaj svetujem. Žalostne dogodbe posluša človek najlaglje, če ima kaj dobrega jesti in piti. Kdo ve, kdaj bo zopet prilika, da se nasitimo. Ali ttočete porabiti te lepe prilike." „Mož ima prav," je menil Krvosrd, in videc nevoljo KriŠtofa Zlato-poljca dostavil: „Vidim, gospod vitez, da vam še ni znano, kaj je prava nesreča. Vam se morda zdi, da one-častimo ta svezi grob, če se tu nasitimo in pogasimo svojo žejo. A kdor se posveti mašcevanju, mora paziti, da si ohrani življenje in moč. Meč in sulica ništa edina sovražnika člo-vekova, tuđi lakota in žeja sta ne-varna sovražnika." „To ste pa imenitno povedali," je z navdusenjem vzkliknil Luka. „Z vami se moram seznaniti bliže, gospod *Krvosrd. Jaz sem Luka, zvesti sluga, hrabri spremljevalec in požrt-vovalni zašČitnik svojega gospodarja viteza Krištof a Zlatopoljca ..." ,,Tu mi ne boŠ zbijal neslanih šal,1* je osorno zakričal Krištof in pahnil Luka na stran, da je odletel do zidu. ,,Ne mislim se Šaliti, milostljivi gospod," je z največjo poniŽnostjo odgovori! Luka. „Resnica je, da sta jed in pijaca takorekoč tuđi orožje, sulica in meč sta zunanje orožje člo-veka, jed in pijaca pano tranje orožje. Primimo notranje orožje v roke in skrbimo, da nas najde sovražnik pripravljene za obrambo z zunanjim in notranjim orožjem." (Dalje prih.) letoma sem bil namreč sam učenec tega zavoda in sem imel kot tak priliko oboevati tuđi z ucenci nižjih in najnižjih razredov, ki so mi povedali veS slučajev, ki popolnoma odgovar-jajo „natrganim uŠesom in krvavim nosovom." Kako je gospod pedagog napredoval tekom let v tej svoji specijaliteti, žali Bog nisem imel prilike opazovati in zato Vam ne morem po-v eda ti, kake uspehe je dosegel na tej svoji poti. Dosti karakteristično je tuđi, da ta gospod „pouČujeu že tretje leto tuđi telovadbo, Čeprav ima o tej stroki se nekoliko jasnejše pojme, kakor znani jeseniŠki kaplan, ki figurira kot načelnik „Orla". Bilo bi že-leti, da ustanovi] o 71Orlau tuđi klerikalci kranjskega mesta, kaj ti za načelnika jim je v osebi gospoda Re-mica izvrstno poskrbljeno. Pripom-niti treba, da ima kranjska gimnazija zadnje leto suplenta, ki je izprašan učitelj telovadbe in priznan strokov-njak, da se pa s telovadbo kljub temu ubija še vedno nestrokovnjak in ubija pri tem tuđi telovadbo. To se mi je zdelo potrebno naznaniti Vam v prilog resnice, da se konČno izpuli tak pedagogiČen plevel iz naših šol-skih rajev in zato Vas tuđi prosim, da objavite stvar v svojem cenjenem listu. Da se „Slovenec" poteguje za Remičevo pedagogiko, tem se paČ ni čuditi, saj je našim gospodom klerikalcem itak vedno prvo in zadnje prepricevalno sredstvo pest. In v moderni soli bi imelo biti drugače!?! — ROŠ-Rebek. Piše se nam: Povedali so mi, da je v petkovi številki ,,Slovenca41 zopet napaden župan Roš, Češ, da je on ukazal ne-kemu dečku prilepiti volilni oklic za Rebka na neko streho ter da se hu-duje in zmerja na vsakogar, ki je voKl Korošca. Čuditi bi se bilo, da se „Slovenec" še ni spametoval, ker ga je nekdo že tolikrat potegnil ter mu je „Narod" že opetovano dokaza! laž!! Čuditi bi se bilo, če bi ne vedeli, kako podle nameće ima ,,Slovenec" ! Kdo še ne ve, da laže „Slovenec" raditega zoper župana Rosa, ker hoče busteršiceva stranka kandidirati tuđi v IV. skupini duhovnika, in to, če se nišo že premislili, mariborskega Medveda. „Slovenee" hoče prepre-čiti srečnejso kandidaturo Rosa, to je fakt, kijga tuđi „Slovenec" sam ne bo mogel utajiti! K onemu dopisu naj se omeni to-le: Ona oseba, kateri je župan Roš naročil (ali ukazal ali na-mignil, ali velel. ali kakor že hočete) prilepiti le en volilni oklic za Rebka ali Korošca ali Wratschka, naj na-znani svoje ime ,,Slovenskemu Narodu" ali naj pa priobci ,,Slovenec'-ter tako postavi ,.Slovenski Narod4* in dopisnika tega-le članka na laž! Prosimo ! Ravnotako se naj zglasi ona oseba, kateri je Roš le besedico črh-nil radi tega, ker je volil Korošca. Naj se zglasi dotični, da se dokaže resnicoljubnost vSlovenČevih" poro-Čevalcev. Dokler se tej naši želji ne ugodi, imenujemo ,,Hlovenčevegau poročevalca „su ft a". Če bi našli še značilnejši izraz za ta nestvor, bi ga z njim imenovali. Tor ej „Slovenec" na dan z imeni! — Korošcom na pomoći Piše se nam: Oni teden sem napravil izlet Čez Gorico v Rožno dolino na Koroš-kem in nazaj čez Ljubelj. Krasna je Koroška in Slovenstvo tam še živi, a Nemci bi ga radi umorili. Pikali so baš one dni, da Korošci tistih slovenskih napisov na kolodvorih karavanske železnice ne razumejo, ter se nor-Čevali z njih, in vendar sem videl v gostilnah v pravilni slovenšČini pisane reklamne plakate nemških trgovcev. čemu bi bili slovenski plakati, ko bi jih ljudje ne razumeli! Slišal sem v gostilni ljudi, ki so nekemu gostu na ljubo govorili nemški, a naposled so vsi skupaj prepevali same lepe slovenske narodne pesmi in iz harmonike je zahrumel naš „Naprej zastava Slave". V srcih je povsod še sloven-ščina doma, četudi so na unanjost natrli dosti nemščine, posebno ljudem, ki so kakorsibodi odvisni, n. pr. učiteljem, pisarjem, cestarjem, dacarjem, orožnikom itd. In mladina! Kako radostno in jasno so mi „po slovenje" odgovarjali Šolarji in pastirci. In kme-tje so strcnec" gledali za popotnikom, ki sam-samcat gre s poniklo glavo po beli cesti, jih pozdravlja v njih jeziku in se ž njimi po domaČe raz-govarja. Obžalujem, da mi je bila Koroška toliko let skoraj neznana de-žela. Ni dolgo tega, kar sem čital v podlistku „Neue freie Presse", da je bila Rusija za ostalo Evropu pozneje odkrita nego Amerika. Slovenec Her-berstein jo je takorekoč odkrU zapadni Evropi. S pomočjo slovenščine se je dobro sporazumel z ruskimi dvor-jani, ki so bili večjidel pijani, a silno prekanjeni in oprezni — pravi pod-listkar. Če smem primerjati malo z velikim in preteklo s sedanjim, naj rečem, da je nam kranjskim Slovencem slovenski del Koroške kar ne-poznana pokrajina, dasi nam leži pred nosom, in da bo treba nekaj Kolumbov ali Herbersteinov, da jo odkri-jemo. Potovali smo po Italiji, Fran-ciji, Balkanu, Egiptu, Kavkazu itd. svojo ljubko Koroško smo pa prezrli. Marsikaj so kranjski Slovenci ukre-nili in napravili, kar bi bilo čakalo lahko še 50 let, vprid koroškim Slovencem, ki več ne morejo Čakati 50 let, so pa le kaj malega ukrenili. In vendar so kranjski Slovenci deblo in naš „caput regni" bela Ljubljana je jedro Slovenstva; od tod mora iti dan na dan gonilna moč na vse strani v narod. Dolgo je že učinkovala beda koroških Slovencev na nas, nje vtisk je bil že davno v naši narodni duši. Ali vsak vtisk mora biti prebaven v nas, obdelan mora biti, predno dobi obliko izraza in priđe na površje. Sedaj je svitel in jasen na površju. Du nedavno smo imeli za Korošce do malega samo fraze, kakor „Tužni Koroatn" in „Morituri te salutant", a sedaj se je vzpel naš dalekovidni „Sokol" do visoke misli, da s kresno slavnostjo materijalno pomore našim Korošcem. Odzovimo se mu 24. t. m. mladi in stari, iz mesta in z dežele! Koroška naj nas vse zenači in združi, ona naj bo posrednica med strankar-skimi str astmi, ki nas razjedaj o! — Obravnava o sorski alerl bo jutri v petek ob devetih dopol* dne v razpravljalni dvorani deželnega sodiŠča v I. nadstropju. — Za pradsednlka deželnega SOdiŠČa V CelOVCU bo baje imenovan rekcijski svetnik v justičnem mi-nistrstvu dr. Alfred Schmid pl. Sachs enstamm, ki je po mišljenju strog Nemec, a zna baje dobro slovensko. — Imenovanje. Evidenčni eleve g. Josip Hrstka je imenovan za evidenČnega geometra II. razreda v IX. Čin. razredu za tuk. službeno okrožje. — Naslov strokovnega učitelja sta dobila delovodji na strokovni soli za obdelovanje lesa v Kočevju Ferdinand Pschick in Josip Elmer. — Veselica obeh ientpeter-skih podruinic sy. Cirila in Metoda se mora zaradi številnih drugih veselic preložiti na nedeljo 2. septembra. — V proslavo 401etnice bitke pri KustOCi se udeleži vojaški veteranski kor pod spremstvom si. nDru-štvene godbeu v nedeljo, dne 24. t. m., ob 8. uri zjutraj maše v farni cerkvi sv. Jakoba. Kor odkoraka iz svojega zbirališča (Kolizej) točno ob polu 8. uri zjutraj po Bleiweisovi, Franca Jožefa cesti, Selenburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gosposkih ulicah, Turjaškem trgu in Bregu čez Sv. Jakoba most v cerkev ; nazaj pa po Starem in Mestnem trgu, Štritarjevih ulicah, Marijinem trgu, Prešernovih ulicah, Dunajski in Marije Terezije cesti pred Kolizej, kjer se odda korna zastava. Nato bo družabniŠki sestanek in zajtrkovalni koncert „Društvene godbe" na vrtu restavracije „Novi svet". Vstop prost. Bojevniki in bivši vojaki kakor tuđi prijatelji kora dobro došli. — Kustoftka slavnost. Do vče-raj se je oglasilo 92 udeležnikov za to slavnost, 44 z dežele, 48 pa iz Ljubljane. — 40 let je danes, kar je Pm-šija napovedala Avstriji nesrečno vojno 1. 1866. — Olede posebnoga vlaka, kateri bode vozil povodom ,,Slavče-vega' izleta dne 29. t. m. v Opatijo in nazaj, opozarja odbor, da se ga lahko vsakdo posluži. Vlak odhaja v petek zjutraj ob 4 20 uri iz Ljubljane, ter bode v soboto ob 6. uri zjutraj zopet v Ljubljani. Ako se zglasi zadostno število zunanjih udeležnikov, bode vlak na dotičnih postaj ah vstavljal, vendar je potreba, da dotični vpošljejo polno vsoto do nedelje 24. t. m. na trgovca g. Jerneja Banovca v Ljubljani, kateri naj prilože 20 h za poštne stroške, nakar se jim vpošlje poŠtni listek. Cena vožnji v Opatijo in nazaj je III. razred 5 K, II. razred 9 K. — Velik kros bo v soboto na Drenikovem vrhu. — Eaplan Onidovec v St. Vidu na Dolenjskem vlada prav absolu-tistično v svoji fari, ker ae mora tuđi plahi župnik pokoriti njegovi oblasti. Zato Gnidovec marsikaj stori, česar bi mu kod drugod ne bilo mogoČe in do voljeno. Pred kratkim je snedel organistu kruh. Kar pristudil se mu je mož z ženo in otroci in ubogi človek je bil postavljen na cesto. Ker se je organist upiral tej nasilnosti in. se pritožil, prišla je prefskava i« Ljubljane. Vodil jo je neki trebušat kanonik, ki je pa po znanem receptu „vrana vrani oči ne izkljuje" spoznal, da je organist tako velik grešnik, da ga je treba spoditi, dasi je ta s po-vzdignjenimi rokami prosil pravice. Gnidovec je tor ej zmagal nad revnim organistom. Koliko je ta zmaga vredna, vemo. Nezadovoljnost med ljudmi raste vedno bolj, kar se še povečuje z Gnidovcevo sekaturo, da jemlje Marijinim devicam družbene svetinje in jih zaklepa za par mese-cev, Če se mu zdi, da katera ni čisto, njegovega kalibra. Da med ljudstvom vre, krivi so duhovniki sami, ki si prilastujejo neomejeno oblast nad vsemi svojimi tarani. Naš kmet ja skrajno potrpežljiva duša, to mora priznati vsak in se ne upira, če ni že skrajna sila. Kadar pa duhovščina le preveč izrablja in izkorisča njegove dobre lastnosti, pa tuđi pri kmetu popokajo vse strune potrpljenja. — Hranilaično knjižico je ukradel neki neznanec v pune del jek posestnici Tereziji Bukovec v Verjah pri Ljubljani. Na knjižici je vloženih 1400 kron. Tat denarja Še ni dvignil. — Ti nesrečni otroci! V Bi-sterščici pri Kamniku so zažgali otroci posestnika Franca Šlebirja v hlevu. Pogorel je ta, potem hiša, gospodarska poslopja in hisa v Ameriki biva-jočega Al oj zija Žagarja. Škode j« okoU 14.000 K. — V Ratečah na Gorenjskom se je dne 12. t. m. neznano kam iz-gubil 121etni deček Joža Kavalar. Šel je na planino in priSel blizu koroške vaši Sovče pri Podkloštru. Od tu se izgubi sled. Ves teden so ga v več oddelkih vsak dan iskali in iztaknili vse gozde, jarke in vaši. O dečku ni sluha ne duha. Bil je nekoliko slabo-umen. — Oddelek planincev kranj-skogorske podružnice »Slov. plan. društva" napravi prihodnjo nedeljo, 24. t. m., izlet na Visarje, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12. uri 52 min. ponoči in pa ob 5. uri 05 min. zjutraj. Vsi prijatelji in prijateljice višave in narave, posebno pa društveniki se vljudno vabijo, da am mnogoštevilno udeleže tega izleta. — Nesreća ali umor? V Tr- bovljah je na binkoštno soboto po-noČi izginil dobro znani penzijonist Blaž Kosak po domače Knez. Bil ja vesel mož in imel tuđi nekaj tisoč kron denarja. Pred 5 dnevi so pa Košaka našli pri Vidmu v Savi. Ne-srečnež je imel zlomljen vrat in strta rebra. Vse orožništvo je na nogah, da dožene, če ni bil Košak umorjen. Košak je na binkoštno soboto pil z, nekimi mladici, s katerimi se je naposled sprl. — Uradniki delniike pivo-varne v La&kem nisu nič kaj dosti narodni, kakor poroČa „Domovina", dasi so sami Slovani. Ko je 18. t. m. umrla hči pivovaritelja, so naroČili venec s trakom, na katerem je moral biti napis: „Letzter Gruss — Beam-ten der Brauerei^. Ali je treba ka-kega komentarja? — Za zgradbo železnice Ho- gatec-Ptuj - Purkla. Predkoncesijo-narji za zgradbo železnice od Rogatca preko Ptuja do Purkle so sklicali v nedeljo 17. t. m. shod v Ptuj, na katerem so volili odbor, ki ima skr-beti za to, da se imenovani projekt Čimpreje uresniči. Za predsednika je bil izvoljen Hrvat podmaršal vitez To mičić, za I. podpredsedika dež. glavarja namestnik dr. Jurtela, za II. podpredsednika ptujski župan Ornig, za tajnika pa Aleksandar Hickl. Izdelanje projekta se je po-verilo inženirju Thomasu. Projekti bodo stali 30.000 K. — Nehvaleznost je plačUo Sveta. Trgovec Temerl in mesar Tra-fella iz Maribora sta šla v ponedeljek zvečer iz Razvine domov. Kar zasli-šita klice na pomaganje. Ko sta pri-Sla na kraj, odkoder so klici priha-haj ali, našla sta krojača Ledineka in nJeg0V0 boljšo polovico v nekem potoku, kjer sta se ljubezniva zakunca prepirala. Trgovec in mesar sta ju potegnilii iz vode. V zahvalo je pa Ledinek vrgel po poti Temerla ob tla in mu zlomil rebro, Trafellu j« pa skoraj odgriznil prst. Seveda s« bo krojačeva jeza hladila še v ia-poru. — Tsoren katoliikl mUdenlč. iŽOletni Jakob Kukovec v Laai-govcu pri Ptuju je član ondotne ka-toliike mladeniike družbe. Koliko lepega se je v tej družbi nauSil, pri5a, da je hotel storiti nenraven Čin na 611etni preužitkarioi Mariji Meško in ker ta ni hotela ustreči njegovi pohotnosti, jo zgrabil in vle-kel v gnojno jamo. Ker se mu je ženska iztrgala, zgrabil je za nož in ga ji zasadil v hrbet, da jo je težko ranil. Kukovec bo sedel 4 mesece. Lepe sadove rode klerikalne družbe in društva! — Uradno zborovanje za bre-iiftki, kozfanski in sevni&ki okraj se je vršilo v Vidmu dne 16 t. m. Predsedoval mu je nadzornik gosp. Gust. Vodušek, ki se je spomi-njal umi^ega tovarisa Ivana Matka, naduč. v Rajhenburgu in gospe T e-rezije Romih, učiteljice v Vidmu, ki sta marljivo del^vala v svojem težkem pokliču. NavzoČi so vstali v znamenje spoštovanja. V svojem let-nem poročilu se je zavzemal gosp. nadzornik za pomnožitev ucil, ome-njal, da se šolski obisk četudi počasi pa vztrajno izboljšuje, obsojal one, ki si hočejo s pretrdim discipliniranjem pridobiti uspehov, pozival navzoče, naj marljivo nadaljujejo svojo izobrazbo, ki je marsikaterega otela mo-ralnega pogina ter pohvalit učiteljstvo, ki odslej kakor prej vestno izvrsuje svojo dolžnost. Na to je po dal na-svete za uspešno obravnavo posamez-nih predmetov. — Razgovarjalo se je pa o sledecih stavkih: 1. Zakaj ne more sedanja ljudska šola z ozirom na socijalne razmere popolnoma za-dostiti svoji vzgojni nalogi ? 2. Vzorni šolski vrt in njega pomen za kmetij-stvo. 3. S podrobno razdelitvijo učne snovi iz zemljepisja in zgodovine zaključila se je za uradna zborovanja stavljena naloga, sestaviti za realije podroben učni nacrt, kar učiteljstvo s hvaležnostjo uvažuje. Na to so sledila poročila o knjižnicah, ter se vršile volitve v stalne odbore. H koncu zahvali predsednikov namestnik tov. T o m i n c gosp. nadzornika za njegovo spretno in nepristransko vodstvo, za blagohotne nasvete in mu Častita v imenu vsega učiteljstva na častnem naslovu ravnatelja, ki je bil z njim pred kratkim odlikovan, ter omenja, da je ta čast tuđi naša čast. Gospod nadzornik izraza veselje nad to izjavo, ker mu je v dokaz, da se ni motil v odkritosrčnosti in prijateljskih odno-šajih svojega učitelj stva. — Resnici na ljubo pa bodi povedano, da ima učiteljstvo vzroka dovolj tega svojega nadzornika visoko eertiti. — Zaradi dekleta. 211etni Franc Mohorko iz Stop ere pri Ptuju in Anton Arnejcič sta služila kot hlapca v Patzenhofenu pri Vildonu. 12. maja sta se sprla zaradi nekega dekleta. V prepiru je zabodel Mohorko Arnejčiča z nožem, da je na mestu izdihnil. PredvČerajsnjim je bil Mohorko pred graškimi porotniki obsojen na 21 /2 leti težke ječe. — Vlak Ie povozil med št. Jurjem in Ponikvaini delavca Franca Rozmana, ki je dobil pri tem tako hude poskodbe, da najbrž ne bo okreval. — Nenraven oče. V Mariboru je bil obsojen dninar Franc Vogri-nec iz Ljutomera radi zločina ne-nravnosti na svoji 121etni hčeri na 5 mesecev zapora. — Samostanska vzgoja. Neko 91etno dekletce je obiskovalo ysamo-stansko solo v Stradnu na Štajer-skem. Ker se otrok nekoč ni popolnoma naučil katekizma, vlekla ga je • redovnica v pralnico, kjer ga je pre-tepala, da je bil ves crn. Dekletce si ni upalo doma ničesar povedati o tem pretepanju, k«r ji je redovnica zagrozila, da jo se bolj pretepe, če • kaj pove. Ko je pa mati umivala hčer, zapazila je vse polno krvnih podpluteb, nakar je moralo dekletce povedati vse. Tako se otrokom vbija prava vera y glavo. In potem so se med nami Ijudje, ki ne razumejo, zakaj se ne moremo zavzemati za sa-mostansko vzgojo! — Umrla je v Gorici gospa Ju-lija F e i g e 1 iz ugledne rodbine Pre-mrlov pl. Premerstein v IijubevČu pri Idriji. — Uradno poneverjenje. V po- nedeljek so zaprii v Gorici kancelista E. Ju eh a zaradi uradnega ponever-jenja. Juch je bil več časa kancelist pri sodišču v Bovcu, kjer je pone-veril do 10.000 K. Ko je bil pred kratkim premesčen v Gorico, je na-daJjeval svoje rdeloa. Poneverjenju je priŠel na sled sodni tajnik Fon. — Ženo na pokopaliiče — BlOŽa V blaznicO- V po nedeljek po-poldne je spremljal na vozu neki Skrjanec iz Fare na Goriškem svojo 30Jetno ženo v goriško bolnico. Ko je bila že blizu bolnice, je revica umrla. Moža je to tako pretreslo, da se mu je zmešalo. Truplo žene so prepeljali v mrtvašnieo, moža pa v blaznico. — Cigani so ga ociganili. V Gorici so nekemu posestniku prodali cigani lepega konja za 240 K. Dokler so bili cigani pri konju, je rad hodil in vozil. Ko pa ciganov ni bilo, ni bilo mogoče konja spraviti z mesta. Stal je kot vkovan. Posestniku se je sicer posrečilo konja prodati, seveda s tako znatno škodo, da se bo vedno spominjal, kdaj je kupil konja od ciganov. — Nesreća pri volnlL Pred- vČerajšnjim je peljal 791etni Josip KocjanČič voz drv po Gorici. Konja sta bila mlada in sta se naen-krat jela plašiti in dirjati z vozom, s katerega so odskakovala polena na vse strani. KocjanČič je skušal konja umiriti, a se mu ni le posrečilo, am-pak je padel pod voz, katerega ko-lesa so ga vsega razmesarila, da so mu morali v bolnici odrezati nogo. Težko, da bi ostal pri življenju. — Novo avstriiske bojno ladjOi V tržaški ladjedelnici se gradi zdaj enajst novih bojnih ladij: ena oklopnica, štiri razdejalke torpedovk, pet velikih torpedovk in en tender za bojno mornarico. V začetku pri-hodnjega leta bodo sposobne za boj sledece tri oklopnice: „Erzherzog Karl", „Erzherzog Ferdinand*' in „Erzherzog Ferdinand Maks". Avstrij-ska vojna mornarica bo imela potem poleg tren bojnih ladij starega tipa, tri oklopnice s po 5000, tri s po 8000 in tri s po 10.000 tonami. Projektirana je poleg tega gradnja treh oklopnic s po 13,000 tonami. Nova ladjedehr»ca ,,Danubius" na Reki pa zgradi se 10 torpedovk in 6 torped-nih razdejalk po tipu torpedne razdejalke ,,Huszar*% zgrajene na An-gleškem. V Trstu se vrše sedaj po-skusi z novo izumljeno ladjo, ki ima bencinski motor in vozi 37 kilometrov na uro. — Lakpte ie umri v Trstu 44- letni Ivan Šorn, ki že dolgo ni nič delal. Bil je vdovec in je zapustil šest otrok. — Samomor lahkoiivke. Lahko- živka Lucija Hrastnik iz Pirana je v Trstu skočila iz III. nadstropja in se ubila. — Samomor. V Pulju se je ustrelil na straži vojak 87. polka Karl Sef (?i, doma iz Koga v ptujskem okraj u. — Most se je zrušil predvče-rajšnjim na Keki. ko je peljal čezenj tovornt vlak. Človek se ni noben po- nesrecil. — Glas iz občinstva. Poleg cerkve sv. Petra je napravila mestna občina park. v katerega je dala letos nasaditi raznih grmiČev, ki so ravno zdaj vsi v cvetju. Razni otroČaji pa dan za dnevom trgaj o cvetje tega grmičevja, ker ni nikogar, da bi jim branil. Naj bi mestna obeina poskr-bela. da ne bodo mestni parki samo zato okraseni s cvetjem, da bi si nabirali otroci šopkov, ampak za le-poto in kras mesta. Sicer je pa vsa-kega odrašcenca dolžnost, da posvari takega paglavca. ki ne ume, koliko stanejo tase naprave. — Dve uri v blaznici. Včeraj popoldne ob 5. je pripeljal v blaznico Jakob Dolenec iz Črnega vrha urno-bolnega Antona Pohlevna, katerega je spremljal tuđi njegov ocem. Ko pridejo na Studenec, je šel v pisarno Dolenec, spremljevalec pa je držal Pohlevna na vozu. Sprejemni uradnik je poklical strežaja in mu naročil, da napravi svojo dolžnost. Strežnik mi-sleč, da je Dolenec slaboumen, mu mirno veli, da naj gre z njim, da bo videl, kje so „norcia. Dolenec nič slabega sluteč, je strežaju mirnodušno sledil. Ko prideta do niše, kjer so slaboumni, odpre strežaj vrata pri neki čelici in porine Doleuca vanj. V tem trenotkupapridrvi šestmočnih strežajev, ki so začeli Dolenca slačiti, mu izzuvati črevlje itd. Bolj ko je ta kričal, da on ni „norec", bolj so ga krepko držali. Ko je pa slednjič uvi-del, da na ta način ne priđe iz blaz-nice, se je mirno udal v božjo voljo in obležal tiho, strežaji pa so ga po končanem delu pustili v čelici ter odšli. Misliti si je lahko, kaki občutki so ubogega voznika spreletavali, ko je premišljeval, kdaj se bode zopet rešil iz niše nesrečnežev. Ob sedmih pa se odpro vrata in pred Dolencem je stala skleda. Ker je bil že lačen, se je poslužil tuđi tega in potem zopet dalje premišljeval svojo uaodo. Ker se je pa Pohlevnovemu oemu zdelo vendar čudno, zakaj voznika ni nazaj, jo šel še 011 v pisarno in tam vprašal, kaj da vendar bode z blaz-nim. „Je že notri,a so mu odgovorili. „Kje notriV" pravi spremljevalec, „saj ga že dve uri komaj držim na vozu." Ker se je pa slednjič stvar zdela tuđi sprejemnemu uradniku čudna, se je pri strežnikih informoval, ki so mu menda tuđi djali, da je nesreČnež že v varnosti. Seveda se je pomota ta-koi pojasnila in je Dolenec nemudoma zamenjal s Pohlevnom celico ter se potem s spremljevalcem naglo odpeljal domov. Misliti si je lahko, da ko je potem po mestu ta slučaj pripo-vedoval, je vzbudil toliko smeha, da so se Ijudje kar za trebuhe držali. Je že tako. „Zivemu človeku," pravi pregovor, „priđe vse v tal, mrtvemu pa jama.u — Frančiftkana Je za suknjo vlekeL Danes zjutraj je Anton Po-kovec, rojen leta 1882. v Dobrunjah, po Dunajski cesti s silnim beračeva-njem nadlegoval mimoidoče, slednjic pa se je še spustil v nekega patra frančiškana, ga zgrabil za suknjo in moledoval, kakor cigan. K sreČi je priŠel mimo policijski stražnik in po-tegnil Pokovca seboj v zapor. Po-kovec je bil že trikrat kazno van in je delomržen individij. -7 Posobon kokoilt eksemjilar nam je danes prinesel g. Podkrajnik, krojač na Radeckega cesti. Kokoš je stara sele 8 mesece, torej še prav ne-dolžna jarica, vendar nese že jajca. Taka kokošja naprednost je nekaj po-sebnega, zato tuđi Podkrajnikova jarica zasluži, da se jo o ine ni. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 40 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šio 80, v Meran 25, v Scheibbs pa 30 Hrvatov. Na Dunaj se je pe-ljalo 40, v Kočevje pa 25 zidarjev. — Izgubila je neka gospa, na potu od predilnice do Šiške srebrno damsko uro s crnim trakom. Odda naj se pri vratarju v predilnici. — „Ljubljanska dmitvona godba" priredi danes zvečer v hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Za-četek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, neČlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vestL Hrvatski sabor bo sklican 30. t. m. ali pa prve dni meseca julija. Zasedanje bo jako kratko in se bodo resile samo tri zakonske predloge, in sicer pred-loga o zopetni uvedbi porote pri tiskovnih prestopkih, predloga o či-stosti volitev in predloga o ueodvis-nosti sodnikov. Hrvatsko časopisje izraza odkrito svojo nezadovoljnost s tem, da se namerava reforma tiskov-nega zakona odložiti do jesenskega zasedanja, ter zahteva, naj se že v tem zasedanju sprejme v saboru novela, ki bo odpravila objektivno po-stopanje in prepoved kolportaže. Ta zahteva je popolnoma opravičena in nadejati se je, da jo bo sabor upo-steval. — Madjaroni odlagajo mandate. „ Obzoru poroca, da bodo na prvi seji v bodočem zasedanju hrv sabora odložili svoje mandate bivši podban dr. Sv. Šumanović, dr. Ga vranić in dr. Marjanović. Dr. bumanović je zastopal okraj Sid, dr. Gavranić Slunj, dr. Marjanović pa Novo Gradiško. V Slunju bo kandi-diral naprednjak dr. Gustav Gaj, ki ima največ šans, da zmaga. — Proti kandidatom hrvat-sko-srbske koalicije. V Valpo-vem, kjer kandidira kot oficialni kandidat koalicije predsednik „Hrv. ljudske napredne stranke", dr. Ivan Lor-kovič, so postavili klerikalci za protikandidata profesorja bogoslovja y Djakovu dr. Hittiga, vendar se je pa nadejati, da zmaga vkljub klerikalnim intrigam dr. Lorković. — Proti Franu Supilu v Glini namerava kandidirati na program hrv. kmetske stranke dr. Ante Rajdić, tajnik „Matice Hrvatske". Ker je vo-lilni okraj Glina po pretežni većini srbski, nima dr. Radić ni malo nade na uspeh. — Za Strossmaverjev spomenik se je dosedaj nabralo 39.59yK. Spomenik bo stal okoli 100.000 K, torej bo treba se precej denarja nabrati, predno se bo smelo misliti na ndkritje spomenika. — II. jugoslovanski dija-ški kongres. Kakor javljajo neka-teri srbski listi, se najbrže opusti misel, prirediti letos II. jugoslovanski dijaški kongres v Sofiji in to v prvi vrsti radi tega, ker je prekratek čas, da bi se moglo vse potrebno pripraviti za kongres. * Najnovej&e novice. — Nova zgradba se je zrušila v Borg-feldu pri Hamburgu, namreč petna-stropno tovarniško poslopje. Izpod razvalin so izvlekli dosedaj usem mrtvih. — Oeški deželni zbor se sklice po cesarjevem obisku v Pragi. — Za župana v Budapešti je izvoljen magistratni svetnik St. Earczy. — Na podmorsko mino je zadela blizu Osake japonska ar-madna transportna ladja ter se potopila. Na ladji je bilo nad 40 vojakov, in 14 Častnikov, ki so vsi utonili. * Postila se ie, da bi postala bola. Oospa Alice Karr, mulatinja v Syracuse, se je postila prosto voljno šest dni, ker je upala, da postane tako bela in bode bolj ugajala so-progu. Vsled posta je tako ošlabela, da so jo morali prepeljati v bolniš-nico. Ko nekoliko okreva, jo bodo izročili v blaznico, da se zdravniki prepričajo, ako je pri zdravi pameti. * Nov strup v kavi. Dr. Erd- mann je zasledil v kavi nov strup, ki se imenuje furfuralkohol ter ga je v do 50%- Ta alkohol ima za Človeški organizem zelo škodljiv vpliv, posebno na dihanje in telesno temperaturo. Strup pomnožuje sline in solze ter provzroča Čestokrat tuđi drisko. * Dinamitna razstrelba pri kvartanjn. Kako lahkomiselno posto-pajo Amerikanci z razstreljivi, dokazuje sledeSi dogodek: V Trentonu, glavnem mestu države Newyersey so igrali na karte. Pri tem je neki igra-lec podložil pod krajšo nogo igralne miže kos dinamita. Ko je potem eden igralcev krepko udaril z adutom po mizi, je nastala eksplozija, vsled ka-tere je bila enemu igralcu odtrgana roka, pa tuđi ostali igralci so dobili hude poskodbe. V prvem nadstropju se je prevrnila goreČa petrolejka in požar je uničil ćelo hiŠo, v kateri je stanovalo 17 rodbin. * Zakaj si izbirajo moški mai- hne Žene? Teoretski se divi vsakdo ženski, ki je visoka, močna in junon-ske zunanjosti, v navadnem življenju pa velike ženske ne osvajajo moških posebno lahko. Velike ženske nišo v stanu, da bi se laskavo ponašale, da bi izrazile dražestno veselost, kakor morejo to po naravi brez vsake prisiljenosti majhne. Obnašanje velikih žensk postaja smesno, ako se hočejo delati prav ljubeznive napram mo-škim. Potemtakem bi morale vse ženske, ki bi hotele biti moškim vŠeč, gledati, da bi se naredile kolikor mogoče majhne. Sicer pa: nulla regola senza eecezione IDrugo pravilo se namreč glasi, da veliki moški ne marajo drugačnih žensk kot velike, zato sve-tujemo vsakomur, da si izbira in iz-bere — kar je ravno se največ vredno — ženico, za katero mu bije srce. * V trajni spomin. Frank Al- drich v South Bendu je streljal na svojo razporočeno soprogo, ker mu je odklonila živeti ž njim po razpo-roki. Krogla je zadela žensko v zgor-njo čeljust. Ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Aldricha so aretirali. Na sodniji je izjavil, da je hotel soprogi obstreliti samo konec nosu, da bi ga tako nikdar ne mogla pozabiti. * Kaksne lastnosti mora imeti Zdravnik. Sloveči profesor medicine Billrutii je razlagal svojini učencem, da mora pravi zdravnik imeti pred vsem dve lastnosti: ne srne se mu gabiti in opazovati mora znati. „Takoj mi bodete pokazali, ali imate te lastnostiu je rekel Billroth, vlil v kozarec neke grde tekočine, namočil v njo prst ter ga obliznil. Potem je pozval učence, da store istotako. Po-gumno so prišli vsi k mizi, vtaknili po vrsti kazalec v tekočino ter ga obliznili. S prijaznim smehom je rekel nato Billroth: „Prvi pogoj ste sijajno izpoluili. Toda glede opazo-vanja je se pri vseh na slabem, sicer bi bili morali opaziti, da sem jaz pomocil kazalec. obliznil pa sredi-nec.a * Kako dolgo bo &e mogoče stanovati na zemlji? Na to vpra- šanje je odgovoril ehicaški visokošol-ski profesor dr. Chamberlain. Profesor pravi, da bo vztrajala zemlja tako, kakor je, se 100 milijonov let do cei a gotovo. Kar se tiče človeštva, se na-haja zdaj zemlja sele v početku svojega razvoja. * Vzgled. Bratu nekega duhovnika, kateri je vedno pridigal proti nezmernosti, reče nekdo: rGlej, kako uči tvoj brat, ti pa si vendar največji pijanec!" -Tega ne razumeš!" odreže se pijanec, -jaz in moj brat delujeva skupaj. On pridiga in uči proti pijančevanju, jaz sem mu pa — stra-šilni vzgled.** Izpretf sodtica. Sazenske obravnave pred deiel-nim sodićčenu — Mlada t a t i c a. Komaj 16 letna služkinja Ana Travnik slednjič prostitutka v Gorici, je minulo jesen bajtarici Ani Martinc in pestunji Mariji Anker v Rudniku iz zaprte omare vzela več ženskine oble-ke, kar deloma priznava. Obsojena je bila na 4 mesece težke ječe. Napad na obeinskega redar ja. ObČinski redar Ignacij Koritnik na Jesenicah je aretoval delavca Franceta Humerja. Ker se je pa ta aretaciji uprl in sunil z okovano palico reclarja v prsi. je bil obsojen na *2 meseca težke ječe. Tatvina. /Jaradi tatvine že veckrat kaznovani Lorenc Petrov-č i Č . pekovski pomoćnik iz Verzdenca. je izmaknil v Krauju dne 4. marea Mart inu Su me ju kovčeg z obleko vred. vredno "21 K 30 h. 13. velik, travna t. 1. pa Josipu Steinerju v Toplitschu žepno uro z verižico. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. S stolom je vdaril v Rotar-jevi gostilni Šimeu Mertelj, po-sestnik v Mosnjah, Antona Pra-protnika vsled prepira, ki sta ga v pijanosti med seboj imela. Pra-protnik je postal vsled udarca neza-vesten. Mertelj je bil obsojen na 1 mesec ječe. Pretepac iz navade. Zaradi pretepa že veckrat kaznovani Janez Poznik, delavec v Grobljah, je ču-til potrebo v noči na 19. sušca napraviti rabuko. Popival je zvečer s svojim bratom Jožefom. Že v (5o-povi gostilni sta stresala sitnosti. Nato sta pa na cesti od te gostilne proti postajici naletela na Antona Legata. Ko jima je ta v svoji veliki pijanosti na vprašanje, kam da gre, odgovoril, da ju to nič ne briga, planil je Jožef Poznik po njem in d5 z nekim ostrorobatim orodjem prK mlatil. Obsojen je bil na 2 mese( zapora. I Telefonska in u^ojduna poročila. Dunaj 21. junija. Proračun v odsek avstrijske delegacije je za čel danes razpravljati 0 proračun ministrstva zunanjih zadev. Iv, je govoril posl Biankini, in cer hrvasko, vsled česar so Nen4l uprizorili velike skandale. Najbr surovo sta sa vedla Stein ] Reiter, a krepko sta ju zavra čala Biankini inRiba. Gene ralna debata bo v soboto. Dunaj 21. junija Cesar se JJ odpeljal danes zjutraj v spremstv. nadvojvode Salvatorja, ministrsKe;-predsedoika barona Bečka in n-katerih drugih ministrov na Če: ri Dunaj 21. junija. Županu Lu^ gerju prirede pri današnjem p vratku iz Bukarešta krščan;: socijalisti na ćeli poti s kolodvora velike ovacije. Dunaj 21 junija Niž^eavstn ska odvetniška zbornica je izde lala nacrt 0 novem odvetniškec r du, ki temelji na svobodi odvet ništva. Praga 21 juoija. Minister dr Fo^t se je odpeljal v Liberc: kjer ga je sprejei predsednik trg: vinske zbornice, član gosposk; zbornice Neumann. Nemški Brod 21. junija. Pr prestopu na češka tla je cesarj; sprejela nepregledna mdožica s „Slava" klici C^sarja je pozdrav namestnik gr:f Caudenhove,k: teremu je cesar prisrčno stisn: roko. Na županov nagovor se jt cesar zahvalil v češkem jezik1; Lvov 21. junija. Pri včerajšn dep ln'lni volitvi v Sinoškei: ekraju je bil izvoljen za deželnegs poslanca deželni svetnik Vladimir Kurilowicz (Malorus) Budapešta 21. junija. Prej sednik poslanska zbornice Ju sr in podpredsednik Rakovszkv postaneta tajna svetnika. Petrograd 21 junija. Car je cepričakovano poklical iz Pariza domov velikega kneza Vfadimirja ki ga je dosedaj car mrzil zarad poroke njegovega sina Cirila z lc čeno hesensko veliko vojvodinj Temu carjevemu koraku se pripisuje velika politična važnost 6dprto pismo/) Dr. Žitniku, odgovornomu ured* niku „Slovenca" v LjubljanL V zadnjih tednih me je „Slovr necu uapadel 14krat ua vse mt>^oi naciue in mi podtikal besede, kat ti.: nisem govoril. To pod'o yo..-Likanje ima prozoren namen, ineL uničiti s tem, da bi me sodišče toli. in kaznovalo na podlagi izrekov ki vili pric. Pozivljam tedaj Vas, al imate kaj osebne 5 as ti še, d preskrbite, da izvem dopisnika ki vsa ta natolcevanja o meni p:-da se pogledava sodnijsko, zakaj j.t. imam petkrat toliko prie, ki bod dokazale, da je vse gola laif kar i: dotične priče hoeejo pudtakniti. I1 Ignacij 2itnik, vsaki dan maSujet^ i: vživate samega Boga, kje Van. pac moreta vest in srce dopustiti, <\ pod Vašo inmniteto uganjajo krščai sko-katoliški žurnalisti v „Slovenci; tako nekrščansko in podlo gonj proti meni, ki sem samo to zakriv v sorški aferi, da nisem in ne boiu odobraval brutalnoga nastopa cerkvev oblasti. Pozivljam Vas, poskrbitf dopisnikovo ime, inače si mu:.-marsikaj misliti o Vas, ki je sliCu postopanju srednjeveških ^Raui ritterjevu, Anton Germek, __________ sorški učitelj. •) Za vsebino tega spisa je urednicu odgovorno le toliko, kolikor določa zakon SBratje! Danes v Četrtek, < 0. uri zvečer, se vršijo i-1 dirkališeu rajalne vajt* Ob 8. uri zvečer je p* istotam sestanek pomnože-nega odbora in naČelnikLiV paviljonov. Bratje, ki so bili eadnjič vabljem pa se vabilu nišo odzvali, se uljudui1 naprosijo, da se današnjega sestanka sigurno udeleže. Odbor Zahvata. Dne 17. junija t. 1. je bila v Cerknici ^eiica v proslavo Vilharju, oziroma v prid jjgovemu spomeniku. 's Pri tej slavnosti so bili zelo Častno kopani sosednji kraji, posebno Postojna, ^atec, Markovec, Lož, Stari trg, Borov-•;a. Begunje, Rakek, Unec, Grahovo, Mar-jjak. Dolenja vas in ćelo Ljubljana, tako j3 je bila prostorna slavnostna dvorana ,remajhna in se je moralo odlično občinstvo udovoljiti deloma na prostem. Hvala vam Jrej vsem, ki ste se v tako nepričakovano fpem številu odzvali narodni dolžnosti. \^ebno pa čast in hvala slav. salonskemu Orkestru postojnskemu in njegovemu pev- Ijemu zboru, ki tako neumorno in brezplačno lelujeta za našega dičnega Vilharja ter iz-tšujeta svoj spored tako lepo, da jima unejo velike ovacije, ki so se jima pri kon-■ertu prirejale. biti v pravo čast in ponos, {vala. nadalje g. dekanu in gospe Milavčevi 3 harmonij in klavir, potem gospodom, ki $ dali svoje vozove brezplačno na razpo-3eo in vsem tištim, ki so na ta ali drugi rJcin pripomogli do tega, da se je pri pajhni vstopnini nabralo skupaj 240 kron, jar je za naše razmere gotovo lepa vsota. Končno hvala gospodu Paplerju za njegove sloveče palice iz Coklarije in s temi spojeno „dobro misel, kakor tuđi gostilni-Jarju g. Žumru in njegovi gospe soprogi za izvrstno postrežbo. V Cerknici, 18. junija 190(3. Slavnostni odbor. Proti prahajBin, Juskinap in izpadanju las delaje nftjboljš« prlznitn« 'Ponitii ohi^mt filtri?'* bol la©^ matera okrepenj« 1»«!»^, ortgstr«-aju,t« tusta* in pre|»r«e«Je izptt- điinje Ja«. f Piliti era leci z navoriom * 14.« ?»sz:>oSil1a se z obratno pošto ne manj kot dvo stokJenici. Zaloga vseh praizkušenih zdravi I, niš&c. mil, medicinal. vin, špecijafi-iet, najfinejšlh parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. i. d. IĐsž. lekarna Milana Leustsk^ * Ljubljani, Resljsva cesta st, 1 io-eg novozgraienega Fran JoBefoveg* mini. mostTi 49 24 Sorzna poročfia, Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 20. junija 1906. Naloibeni papirji. De"ar B'aBo 4.p 4liS> posojilo mestaSpIjet 10050 101 oO 4»/V „ „ Zada: ; 99 70 100 70 4Va°:o bos.-herc. železniškc ; I ' posojilo 1902 . . . ' 100-751 101-75 i\ češka dež. banka k. o. 99 50 100 30 4% „ „ „ ž. o. 99-60 10010 41 ,°'o zast. pisma gal. dež. ! * hipotečne banke . . 10040 101-40 41 s „ pest. kom. k. 0. z 10» pr...... 105 50 106-50 41,° - zast. pisma Innerst. L hranilnice..... 100 20. 106 70 4- ° zast. pisma ogr. centr. J dež. hranilnice. . . 100— 100 20 4■■ ,■-,. z. pis. ogr. hip. ban. : 100—j 100 30 4* , obi. ogr. lokalnih že- !' ' ' ° leznic d. dr. ... !; 100- 101— 4:.,°0 obi češke ind. banke 10050 101-50 4-" prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 99 90 4; prior, dolenjskih žel. . SP-50 100— 3; prior. juž. žei. kup. ' ,V || 320—' 322- 4 , avstr. pos. za žel. p. o. '>■■ 100 10 101*10 Srećke. Srećke od I. 1860\/s . . . j 205~i ?°; ~ . odi. ISW4 : . . . MOMj *«0 tizske......il ^o6 7ni Ir8 10 _ zem. kreči. I. emisije ]! 291*--! 296 — 9 „ „ U. „ !i 292—! 298'- » ogrske hip. banke . jj 2**-— 270 50 * srbske a frs. 100"- 98-- 104-50 ^ turske......!i 1B5-40! Io6"40 Basilika srećke ... 23— 25 - Kreditne „ ... 471—; 481 — Inonioške • ... 78—84-- Krakovske » ... 90—; 9350 Liublianske » ... 58 - G4' Avsi:. rdeč. križa . ... 49 75 51 75 Ogr „ „ „ . . . 3075 3275 ^Viu^ifcve „ ... no — do' — S::ourške » . . - : 68-- ■ 74— Dl: lajske kom. „ . . . ;; 523—j 633 — Dslnice. lu-.e železnice.....162 25 163 25 Državne železnice . . . . ; 676 — 677 — Aviir.-oarske bančne dč!n. . [1668 — il6y-V— Av.r;-. kreditne banke . . ! 667 50 F>68 50 0-rske „ „ .. ! 809-1 810 — iiviostenske „ . . |j 242 — ! 242 50 Pr-.-mogokop v Mostu (Bri;x; || 675 80| 677 — Aipinske montan ....[■ 57710 578 10 , Pr-iške žel. ind. dr. ... |273O - 2735 — Rinu-Aluranvi ..... |j 574-—; 5751 — Trboveljske prem. dn:/'>e . ; 273-—j 275 — Av?tr. orožne lovr. družbe | 590 j 597- - Cvške sladkorne družbe . j 142 50' 147-— C kr. cekin"4"."16.' . . . . j n'*4\ 1139 20 f-anki l 19*12! 1915 20 nia-'/e......i! 23461 23 64 Sovereigns! !!!!!! || *23'97 2405 Marke 117-37 117 57 US'-:! bankovtf . ! . . . 9550! 9570 Puhiji ;l 252*- I 263— ^oiarji i!!.!.!; ii 4-84; 5— žitne cene v Budimpešti. Dne 21. junija 1906. TVrmli*. pšenica za oktober . . za 50 kg K 7-85 P 9 oktober . . „ f>0 „ w G 63 Koruza , julij ... m 50 w m 650 . . »maj za I. 1907 , 50 , , 5 76 °ves B oktober . P 50 „ „ 6 76 Zdržno. ^ Heteorolo$Kno porodio. Vilin» n»d morjem 8064 biedaji urauai tl»k 786.0 mm. 20. 9. »v. 738 8 20 9'al. avzahod( oblačno 21. 7. ^}. 739 1 17 8 al.jzahod del. jasno „ 2. pop 738 7 24 3 p.m.vzhod oblačno I ! Sredofa včerajSnja temperatura: 213°, nor-oiAla: 18 3°. — Padavina v mm 0 0. Rodbini Pfeiler in Funtek na- znanjata vsem znancem in prijateljem da je gospod Jožef Pfeifer deželni svetnik v p. včeraj popoldne ob l ,3. uri po dolgi, mučni bolezni blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb bo v petek, dne 22. t. m., ob 5. uri popoldne iz niše žalosti na Emonski cesti št. 2. - n**-... Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi v Trnovem. Dragi pokojnik bodi priporočen v prijazen spomin! .„^t $&u 2245 V Ljubljani, 21. junija 1906. (Namesto posebnega naznanila.) in učenec se sprejmeta takoj pri L. Zadnikut krojača v Ljubljani, Turjaški trgl, trakt proti Brega. 224 L — l Kor.tonstinja z vecletaot'prakso, vešca gloven-ikega in uemškega- jezika in izurjena stroje-pisalka išče mesta v kaki pisami. -o^PoDiidbe na i upravnistvo „„Slov. Naroda" pod?„SreČa 116". 223S—1 Panopama-kosmorarna DvorsKI trs St. 3 ooOarodnn kaverno1' Od 17. junija do 23 junija 1906: Postofoska jama m niena okolica. V resfavranlu jnjfinskiJdBtL grand hotela Union v Ljiiblj&ni 224G (Ravnateljstvo A. Kamposch). Vsc^h dan zagrebški koncert Začetek ob osmih. Vstop prost. Prihoduji teđen ciganska gođba Riguu Ravnokar je izšla Povest iz gtedaiiških krogo1/ Ijub {jonskih v &oljpreteklem ćasu, (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondbeiraovega gledališke^a rav natelj^tva. ^ Cena broširano 8O v , po poSti 1 K. Dobi ae v knji^arni L. SCHUEHTNER u Ljubljani Elegantna, nanovo meblovana mesečna soba z okni na ulico se odda kakemu go Bpodu s 1. julijem t. 1. 2230—2 Kje — se izve v trgovini J|, Vivod- Mozetič na Starem trgu št. 2L VINO rdečo, rumeno inbelo, iz lastnega vinograda v Sromljab prodaja od 18 do 21 kr. liter IVAN ZEHNER V BrežICOh ob Sawl. 2240—1 Ura z verižico za samo K 2-—• Zaradi nakupa velike množine ur razpošil'a Sle-zijska razpošiljalnica : prekraano pozlaćeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo veri* žico za samo 14 $•— kakor tuđi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-šlezijska razpošiljevalnica F. WIKDISCH " Krako^ru U/38. NB. Za neugajajoČe deaar nazaj. 2237 gjfr&iij te ^ ^5/^ vsako n>dovi;io vaiii ^ K iliutrovar:« ku;i<>0 0 preiilili; * I ^am >ila^O8»ovti z otrofei raz M.oh\i& a prepiai ve6 tisoce ■ VA*wnlni£> tJiKeai tktjno r ^dO n ? avfitr znamka^l ^v^-a A. KAIPAJ ^^ Berolm S. W W ^ Znamenita moderno urej;na Ivom ca G. Skrbić o Zagrebu, Ilica štev. 40 priporoca avoje na glasu solidne in c^ne lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice za okna kakor tuđi __ za trgovine itd. Cenovnik zastonj in poštoiue prosto. 12 Osebni kre đit za nradnike, častnlke, učitelje Itd. Samostojni konzorciji Uradoiškega društva za hra-oiine vluge m predujme dovoljajejo po8ojila na osobni kredit pod najzmer d ej šimi pogoji tadi proti dolgoletuim odplačilom. Posredovalci so Izklju-čeni. Naslove konsorcijev naznaui b rez plačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju, VVipplIngerstrasse 25. 1164—35 v biši Da ogla Miklošičeve ceste in Dalntatinovih ulic rte odda za avgu 8tx< etekJ trična razsvetljava, %| kopelji, * cene zmerne. | 2H0-5 PoSkaj in JCogli Pri banki „SLAVIJI" služba organizatorja s stalno plaČo, dnevšcinami in povračilom putnih troškov. Prošnje za to službo, opremljene s spričevali o studij ah in dosedaniem poslovanju je vlagati do konca tekoČega nieseca pri generalnem zastopstvu banke „Slavije11 v Ljubljani. 2224-2 vedno svežega dovsKesa in trboueljsliesa Portland in Roman cementa je pn FR. STUPICA, Ljubljana,Narije Terezije cesta St. 1. 1453—10 Poleg „Figabirta". ©Jclic. Prostovoljna sodna dražba nepieniienin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji sta po prošnji dediČev Antona Grošelja iz Zirov št. 17 naprudaj po javni dražbi sledeŽe nepremičnine, za ka-tere se je ustanovila pristavljena izklicua cena in sicer: viož. štev. 139 kat. obč. Dobračevo poseatvo v Stari vaai z zemljiščem in premičninami vred (3446 K), vlož. ste?. 46 kat. obč. Dole kmetija v Žirovnict 9 kmetijskim orodjem in pre-micninami (14.580 K). Dražba se bo vršila glede posestva v Stari vaši dne 5. juli] a t. 1. ob 9. uri dopoldne ter glede kmetije v Žirovnici dne 6. julija in če bo treba tuđi 7. julija t. 1. ob isti uri vselej na licu mesta. Ponadbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Ka poseatvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je izročiti c. kr. notarju A. Peijanil. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pn sodišću ali pri c. kr. notarju A. Peganu v Idriji. C. kr okrajno sodišče v Idriji, odd. I. dne 18. junija 1906. Po^or!! V-^ Usojam se slavno p. n. mestno kakor tuđi /r^\ zunanje občinstvo opozarjati, da moja restauracija pri „Zajcu" ni več na Rimski cesti, temveč v Sodnijskih ulicah št. 6 (nasproti justične palače in v blizini jui. kolodvora) Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cenj. gostom z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznaoo pristnimi vini iz najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steinfeldskim rnar6n«m pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnlžjih cenah. Cenj. gostom ustrezam tuđi z medicinalnimi, desertnimi in drugimi stekleničnimi vini, kakor z mnogimi lifcerji in izbornimi žganimi in osvežujočimi pijačami, s kavo, čajem itd. Fostrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tuđi čez ulico! za mnogobrojni obisk, odjemarge in naročila vljuđno prosim z odličnim spoštovanjem flfiAirftfli TfllOF a x 2239 1 JlVgUSIin IUJBL, restavrater. Spreiemam naročlla za vino v sodcih, abonente na hrano, kakor tudl naro- čila za razne pojedine, svatovSčine ln itd. ob znitanih cenah. 111 izliti 11 lim i; 11 ih sprejme v stalno delo M. GOGALA, mizar na Bledu. 2221-2 M^ Clitanovljeiio leti 1842. U 1 NArLSOV IN QRBOV nm BR/1T/I EBERL Restavracija „Naroi flom" Vsak dan sveže ^u54—i plzensko in termalno pivo združenih pivovaren Za'ec in Laski trg. Priznano dobra vina in okusna domaća kuhinja. == Lep senčnat lipov vrt. == Za mnogoštevilni obisk se priporoca restavrater. Kadar priđete u Ijubljano si oglejte na Pogačarjevem (ssdnem) trgu v veliki mestni hiŠi zraven manufakturne trgovine ,,pri Škofu11 Panoramo (inedn rodno). 448-21 Tu si labko ogledate vsak dan 50 umetao izdelanih slik za jako nizko —..... vstopnino. ^= Vsak teden druge slike!! Vse slike se vam pokažejo po-polnoma kator v naravi. NajcenejšB potovanje po vs m svetu! Pravkar izšlo: ^ Vosujak Bogumil Jia razjuita == t^«5k« Studije. Ta zanimiva kcjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slo-vanskega navdnaenja, pa seveda tuđi brez Bovražne zagrizenoBti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in pre-studiral naj bi bi jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se seđaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nearečna vojna z Japonei, krvavi domaći nemiri, sgajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in naj ti pravih vzrokov činitejjev in cijjev. 54 - G2 Ukusne opremljena knjiga z izvirao risbo na ovojnem listu je izsla ▼ založbi C. Schvientnerja v L|ubl|*ni ; Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 hf po pošti 30 b. več. j ^ Ja IVAN & NIKOLAJ ŽIC trgovina z Tri2TLOXxi ri-a* TrelllćoJ Ladji: „Domitila" & „Štefanija" I \T JRtJLljvx v Istr! I p*ođ«fcj& vina: I Vino z Visa, rdeče . . Hter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel . . . . liter po .36 in ■> :1 „ n „ belo ... n n 48 „ 50 „ Cviček fOnnllo^ m ■> ■ ¥ latrijanec, rdeč .... „ „ 3G „ 38 „ * (Upollo) . ... „ „ d4 „ .„, I bel .... „ „ 30 „ 32 „ T«ran (iz obranih jagod) „ „ 40 „ 4 I Dalmatinec, rdeč ... „ „ 32 „ 34 „ Muškat (bel, sladekj . . „ „ 56 „ »V . franko kolodvor Puj v izposojenih poaodah, ki se ne uraČunijo. pa jih je treba Čimprej vr;.:»■ franko kolodvor Pulj Posilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov uaprej. Za priroui. Bvojih vin popolnoma jamčiva \^ i, poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trga, z velikim 1600 Q raetrov ,.: sežiiim vrtcto, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnio, z vodovodom, 2 kletn: in 3 njivami z žetvij