PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 Čedad Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 132 (13.070) Trst, torek, 21. junija 1988 Achilla Occhetta še niso izvolili za naslednika Alessandra Natte Poročilo bodočega generalnega sekretarja KPI deležno pozitivne ocene centralnega komiteja Partija mora ostati enotna in solidarna, ohraniti vlogo vladne opozicije in uvesti glasnost v notranjih razpravah - Komunistom potrebna kopernikanska revolucija RIM — Izvolitev Achilla Occhetta na mesto sekretarja KPI so prestavili za en dan. Pp njegovem poročilu je prosilo za besedo preko trideset članov centralnega komiteja in centralne nadzorne komisije, zato je glasovanje predvideno za danes. Poleg tega pa je sam Occhetto pozval krajevne partijske voditelje, naj se udeležijo debate. »Taka razprava« - je izjavil sekretar "in pectore" - »terja efektivno in novo pluralistično izražanje stališč, obenem pa zahteva sposobnost, da se ne dramatizira razlike in ne postavi v dvom partije.« Do pravega političnega soočanja bo vsekakor prišlo na skorajšnjem, julijskem centralnem komiteju. Occhetto je svoje kratko poročilo osredotočil predvsem na oris vsebine Nattovega pisma, o potrebi po obnovi in po ponovni uveljavitvi partije, dal pa je tudi nekaj političnih navodil. O vprašanju programa in bodočih strategij pa bo govor na prihodnjem zasedanju, Occhetto je poudaril, da v sami sredi partije ne namerava izbirati med "desnico" in "levico", pač pa da misli uporabiti tudi v partijski dialektiki tisto strategijo, ki jo je leta 1985 sam imenoval "kopernikanska revolucija". »Bilo bi res zanimivo, ko že ne ekscentrično,« je dejal Occhetto, »če bi tisti, ki se je boril zato, da bi v sami sredi italijanskega političnega boja spreobrnil odnose med zavezništvi in programi, zdaj mislil, da se na stranki ne bi smelo odražati to, kar je dobro za družbo in bi obenem ne zaznal, da je naloga prav naše partije postati prepričljiv zgled v luči vodilnega programa, o katerem bo treba razpravljati in s katerim - kolikor bo to potrebno -tudi izstopati.« Vse to seveda pod pogojem, da ostane partija enotna in solidarna. »Naša dolžnost je tudi ta,« je dodal Occhetto, »da ne prezremo bitke in napada, ki smo mu podvrženi s strani vseh, ki si prizadevajo, da bi okrnili, ko že ne zbrisali KPI.« Occhetto ni pripravljen utrpeti "francoskega propada ' partije. Prepričan je, da je prostora za napredovanje še veliko. »Igra je zdaj v tem, ali je partija pripravljena prediskutirati vsa ta vprašanja in to mimo zastarelih obrazcev in klišejev. Zato da pridemo dotega, pa je potreben globok čut odgovornosti, nova kohezijska sila, ki bi se morala pretakati po vseh žilah partije. Nihče ne sme misliti, da se sme NADALJEVANJE NA 2. STRANI Achille Occhetto po branju poročila na zasedanju centralnega komiteja KPI (AP) V Milanu sestanek proti RB MILAN — Včeraj so se sestali v milanski kasarni karabinjerjev v Ulici della Moscova sodniki treh italijanskih mest, ki preiskujejo nedavne »podvige« oživelih rdečih brigad. Protiterorističnega summita so se udeležili poleg namestnikov milanskega državnega pravdnika Ferdinanda Poma-ricija in Armanda Spatara še preiskovalni sodnik Rosario Priore in namestnika državnega pravdnika Domenico Sica in Franco lonta (vsi trije iz Rima), ki preiskujejo umor ekonomista Ezia Tarantellija, resorni državni pravdnik iz Firenc Pierluigi Vigna, ki preiskuje umor bivšega župana Firenc Landa Contija in namestnik državnega pravdnika iz Forlija Roberto Mescolini, ki išče krivce umora senatorja Roberta Ruffillija. Zdi se, da si je skupina sodnikov v triurnem sestanku izmenjala mnenja glede vseh preiskav, ki imajo kot skupni cilj dokončno onesposobiti rdeče oborožene teroristične enote. Po neuradnih virih so preiskovalci veliko predebatirali o brzostrelki tipa skorpi-on, ki so jo pred nekaj dnevi karabinjerji odkrili v milanskem brlogu RB. Brzostrelko bodo v prihodnjih dneh pregledali balistični izvedenci, ki bodo nato potrdili, ali je to orožje res usmrtilo vse poslednje tri žrtve RB. Na koncu sestanka niso udeleženci dali novinarjem nobene izjave, le poveljnik milanskih karabinjerjev polkovnik Nobili je prebral krajše sporočilo, ki med drugim napoveduje v primeru kake važnejše novosti ponoven sestanek. Reagan: v Torontu samo Ron TORONTO »Smo na dobri poti in na tej poti moramo vztrajati.« Predsednik Reagan, ki se mudi v Torontu na vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu, se trudi, da bi v Kanadi prepričal še zadnje zaveznike, naj mu sledijo v avanturi, ki ji po ameriško pravimo 're-aganomics ', po domače pa "gospodarstvo na Reaganov način". Da bi se čimbolj priljubil sogovornikom, je Reagan izbral skrajno neformalno obliko osebnega prigovarjanja, ki jo je v preteklosti že nekajkrat preizkusil. Mi-hail Gorbačov je bil menda prvi deležen Reaganove "simpatije", saj je prav njemu ameriški predsednik svetoval, naj se kar tikata. Podobno strategijo je Reagan uporabil tudi v Torontu, kjer je jasno in glasno izrazil željo, da bi se predstavniki vodilne sedmerice klicali kar po imenu. V znamenju večjega sodelovanja in boljših prijateljskih odnosov bodo o kočljivih vprašanjih razpravljali Ron, Maggie, Brian, Noburu, Helmut, Francois in Ciriaco... S sprejemom gospodarskega dokumenta danes konec vrha v Torontu Precejšnje soglasje razvitih držav o političnih in ekonomskih vprašanjih TORONTO — Po dveh dneh vrha sedmerice industrijsko najbolj razvitih držav sveta najbrž že lahko trdimo, da bo 14. vrh minil v znamenju dokajšnjega soglasja o vseh glavnih političnih in ekonomskih vprašanjih, ki jih obravnavajo predsedniki vlad, zunanji in finančni ministri posameznih držav. Soglasje je toliko večje, saj gre v glavnem za dogovore o načelnih problemih, ki bodo zahtevali precej časa, da bo prišlo tudi do njihovega dejanskega reševanja. Iz vseh izjav protagonistov tokratnega vrha veje zadovoljstvo nad dosežki, vendar pa to zadovoljstvo ne more prikriti nekaterih perečih vprašanj, ki pa bodo ostala odprta tudi po Torontu. V političnem delu zasedanja je bila v središču razprava o reformah Gorbačova v Sovjetski zvezi. Vsi so se strinjali, da gre za pomembne novosti, ki lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju tako političnih kot gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Zato tudi ni bilo težko doseči soglasja, da je treba Gorbačovu na njegovi poti pomagati. Kakšna naj bo ta pomoč, pa ni bilo povsem jasno. Ciriaco De Mita se je, podobno kot Mitterrand, zavzel za okrepitev prizadevanj za razorožitev, s čimer bi Sovjetska zveza lahko velikanska sredstva za oborožitev preusmerila v gospodarski razvoj. Po drugi strani pa je zahodnonemški kancler Helmut Kohl predlagal, da mora Zahod svojo pozornost posvetiti vsem vzhodnoevropskim državam in ne le eni sami. V političnem dokumentu sta našla mesto oba predloga, v njem pa je pre-cej govora tudi o razoroževanju. Pri tem je "sedmerica" pozitivno ocenila zadnji sovjetski predlog glede konvencionalnega orožja. V zvezi z razo-roževanjem je italijanski zunanji minister Andreotti pozval zahodne države, da realno ocenijo vse sovjetske predloge in se z vsemi silami vključijo v razorožitvena pogajanja in to ne glede, če gre za strateško, kemično ali pa konvencionalno orožje. Področne krize niso našle mesta v političnem dokumentu, kar pa ne po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ciriaco De Mita in britanska železna lady Margaret Thatcher med vrhom v Torontu (Telefoto AP) Kučan na taboru slovenskih pevskih zborov ŠENTVID PRI STIČNI — Tabor slovenskih Pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki že sko-raj dve desetletji privablja pevske navdušence iz Vse Slovenije, zamejstva in zdomstva, je minil v znamenju slavnostnega govora predsednika slo-venskih komunistov Milana Kučana, žlahtilo pa 9a je petje iz skoraj 8000 grl, ki so jim ubranost °dmerjali trije zborovodje: Igor Švara, Franc Klinar in Edvard Goršič. Poleg tega največjega pev-skega zbora pa je v nedeljo, kljub slabim jutranjim vremenskim obetom, Šentvid obiskala velika množica ljudi in uživala ob lepi slovenski Pesmi. Govor Milana Kučana je, kot rečeno, zbudil eliko pozornost, saj so v teh trenutkih vsi priča-0Vali, kaj bo povedal o razmerah v Sloveniji, ki 0 nastale po znanih aretacijah. »Med drugimi izjavami, ki ste jih te dni lahko 7v c** in dišali, je tudi izjava predsedstva CK k Slovenije. Nimam ji prav nič dodati. Vztrajali °rn° na njej še naprej. Le tako je možno doka-t ilf ‘la ne želimo - kot smo zapisali - vplivati na postopka, ker v pravni državi te pravice nima nihče. Je pa zato toliko večja odgovornost tistih, ki so sprožili postopek in ki so dolžni zakonito, objektivno, ne da bi popuščali pritiskom in dovolili zlorabo prava za politikantske namene ali politične cilje, pretehtati posledice in njihovo sorazmerje s tezo osumljenega dejanja. Samo tako ne bodo imeli prav tisti, ki trdijo, da bo izid tega primera "odvisen izključno od odločitve politike". Od odločitve "slovenske politike" prav gotovo ne. In ta ima pravico, je prva, in ne kdo drug, poklicana, da presoja politične razmere doma in se odloča za sredstva in načine politične aktivnosti. To je nedvomno pridobitev NOB, AVNOJ in socialističnega razvoja v skupni domovini, vključno z ustavo iz leta 1974. Pri tem velja vsekakor vztrajati.« Kučanov govor je množica nekajkrat prekinila s ploskanjem in s tem na svojevrsten način potrdila rezultate letošnje raziskave javnega mnenja. Na lestvici politikov, ki med ljudmi uživajo ugled, se je namreč Kučan uvrstil prav pri vrhu... (dd) Danes v Ljubljani kulturno zborovanje LJUBLJANA — Nocoj bo na Trgu osvoboditve v Ljubljani, v samem centru mesta pred zgradbo univerze, veliko kulturno zborovanje za solidarnost z že tretji teden zaprtimi Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Davidom Tasičem. Nastopili bodo: Slovenski oktet, akademski pevski zboC Tone Tomšič, Slovensko filharmonijo bo zastopal Slovenski kvintet trobil, Društvo slovenskih pisateljev pa Drago Jančar, Rudi Šeligo, Veno Taufer in Dane Zajc. Igrali bodo Pankrti, ki se bodo ponovno zbrali samo za to priložnost, Martin Krpan, Pomaranča, Bora Djor-djevič iz Beograda, Grad z Reke in še kdo. Sodelovanje so najavili tudi jugoslovanski smučarski reprezentanti. Uvodni program, ki se bo začel ob 17.30, bo pripravil Radio Študent. (D. V.) Nogomet: danes ob 20.15 prvi polfinale EP ZRN - Nizozemska Tenis: mednarodni turnir v Wimbledonu Vsi favoriti naprej □ □ □ V nedeljo na »1. maju« 2. Trofeja Jadrana Praznik minikošarkarjev □ □ □ V soboto na Goriškem v organizaciji ZSŠDI Tekmovanje s kajaki NA ŠPORTNIH STRANEH Začel veljati odlok o liberalizaciji iznosa denarja v tujino Italijanski turisti odslej precej »bogatejši« v tujino RIM — Od včeraj dalje bodo lahko počitnice za italijanske turiste v tujini res bogate, saj so bili z objavo v Uradnem listu odpravljeni nekateri omejevalni ukrepi z valutnega področja. Italijanskim državljanom sedaj ne bo treba več skrivati denarja ob prehodu meje, saj novi predpisi dejansko omogočajo iznos velikih vsot tako v italijanskem denarju in devizah kot v obliki kreditnih kartic in čekov. S tem odlokom je ministrstvo za zunanjo trgovino anti-cipiralo nekatere ukrepe, ki bi morali začeti veljati šele oktobra letos. Po novem bo vsak italijanski turist ob vsakem potovanju v tujino lahko nesel čez mejo milijon lir; v gotovini (doslej 500.000) in za 2.115.000 lir v tuji valuti, za katero pa ne bo potrebna bančna dokumentacija. Nadaljnja liberalizacija zadeva uporabo kreditnih kartic in izdajanje čekov v tujini. Kreditne kartice od včeraj dalje lahko italijanski državljani uporabljajo tudi v tujini in to brez omejitev, prav tako pa je dovoljeno izdajanje čekov za plačilo storitev v tujini, s tem da je zgornji znesek za ček omejen na 5 milijonov lir. Toda v teoriji vsak lahko izda neomejeno število čekov, le da vsak posamezni ček ne sme preseči vrednosti 5 milijonov. Čeki tudi ne smejo biti prenosljivi, naslovljeni pa morajo biti na osebe, ki nimajo stalnega bivališča v Italiji. Ministrstvo za zunanjo trgovino je tudi opozorilo, da bančno združenje ABI že pripravlja navodila v zvezi z izdajanjem čekov v tujini predvsem zato, ker imajo trenutno vsi italijanski čeki napis, da je njihovo "kroženje" dovoljeno samo v Italiji. O tem bo združenje ABI obvestilo vse svoje članice. Tudi italijanska podjetja, ki poslujejo v tujini, bodo odslej lahko odpirala račune v tujini. Na teh računih bodo možna vsa vplačila v valuti, preden jih bodo prenakazali v Italijo. Ministrski odlok predvideva tudi nekatera določila v zvezi s povečanjem nadomestil za posredniške posle v tujini, vendar pa bodo ta določila za podjetja začela veljati šele s 1. julijem. • Poročilo Achilla Occhetta NADALJEVANJE S 1. STRANI ali more s temi kritičnimi opazkami onemogočiti razpravo.« Prej bi lahko trdili obratno, saj je Occhetto omenil tudi nova pravila o glasnosti v notranjih razpravah. Dela partijskega vodstva bodo na razpolago javnosti, vse nove voditelje - tako osrednje kot obrobne - pa bodo izvolili na čim bolj odprt in direkten način. Nazadnje je Occhetto omenil tudi stališče partije glede De Mitove vlade: alternativa in jasna opozicija. »Danes« - je podčrtal - »moramo nujno podati jasnejšo in uspešnejšo definicijo naše vladne opozicije, še posebno v luči izbir in pobud teh zadnjih mesecev.« Occhetto je omenil odločitve v zvezi z ameriškimi letali F-16, pogodbo šolnikov, vprašanje železarstva in vprašanje ustavnih reform. »Glede te točke ne bomo spremenili stališč in analiz, ki smo jih že večkrat objasnili,« je poudaril Occhetto. Prve reakcije na Occhetto v govor so bile pozitivne, z izjemo - sicer predvideno - Napoleona Colajannija, ki je že pred odprtjem CK govoril o »zaustavljivem vzponu Achilla Occhetta«. Po njegovem poročilu pa je dodal: »Skozi eno uho noter, skozi drugo ven.« Reichlin, D'Alema, Mus-si, Fassino, še celo Luciano Lama, ki se je uprl Occhettovi izvolitvi na mesto podsekretarja, pa so izjavili, da je bilo poročilo »dobro«. G. R. • Vrh v Torontu NADALJEVANJE S 1. STRANI meni, da o tem niso razpravljali. Največ govora je bilo o palestinskem vprašanju, kjer je bil Shultzev mirovni predlog deležen splošne podpore, do razhajanj pa je prišlo, ko so govorili o vrsti mirovne konference ir o tem, kdo naj na tej konferenci sodeluje. Glasnost z nagobčnikom da omilijo »skrajnosti« MOSKVA — Pravda je včeraj poudarila, da je treba sprejeti zakon, ki bo točno določeval, kje so meje glasnosti. Podobni predlog o zajezitvi necenzuriranega pretoka informacij so izrekli že pred 27. kongresom KP SZ januarja leta 1986, ki pa ni sprejel nobene konkretne pobude. Tokrat pa je "sugestija" glasila sovjetske partije kar uradno obarvana. Članek je namreč podpisal ravnatelj moskovske partijske šole Smirnov, v njem pa se sklicuje na Leninovo misel, da prosojnost (glasnost) pomeni iskreni pogovor o bistvenih vprašanjih. Kaj je bistveno in kaj ni bistveno, bi moral seveda določiti zakon. Smirnov ni neposredno napadel glasnosti, a je jasno povedal, da CK KP SZ še ni sestavil zakonskega osnutka, ki bi "jamčil glasnost". Po Pravdi je treba to storiti čimprej. Glasilo sovjetskih komunistov zahteva tudi zakon, ki bi jasno določeval dostop do uradnih arhivov in ki bi urejeval manifestacije in javna srečanja. »Ni dovolj, da imamo cenzuro, potrebujemo tudi javen zakon o cenzuri,« je zapisala Pravda, ki je obenem spomnila, da so pred revolucijo v Rusiji javno objavljali vse zakone o cenzuri. Da pa bi bila mera polna, je Pravda zahtevala, naj centralni komite sprejme resolucijo, ki naj zahteva glasnost tudi v partijskem življenju. Kaj pomeni tako pisanje, še ni povsem jasno. Nedvomno hočejo nekateri nadeti glasnosti nagobčnik, po drugi strani pa zahtevajo glasnost prav v partijskem življenju. Če je članek nastal na zelniku nasprotnikov glasnosti in perestrojke Mihaila Gorbačova, je tako pisanje le navidezno protislovno. Glasnost seveda moti tisti partijski aparat, ki se boji za svoje privilegije in ki bi rad zavaroval svoje "zasebno življenje". Prav zato predlaga, naj prosojnost velja tudi za partijsko delo, da bi prišli na dan spodrsljaji in morebitne napake privržencev Mihaila Gorbačova. Nedvomno pa ne smemo izključiti možnosti, da se je sovjetsko partijsko vodstvo ustrašilo eksplozivnega naboja, ki ga vsebuje glasnost, in hoče sedaj omejiti pretok vesti in informacij. Marsikdo se namreč boji, da je prav glasnost tisti detonator, ki povzroča izbruhe nezadovoljstva in protestov. Na Poljskem nizka volilna udeležba VARŠAVA — Nedeljskih upravnih volitev za obnovo občinskih in vojvodskih svetov se je udeležilo le 56 odstotkov Poljakov. Ta najnižja udeležba v vsej povojni poljski zgodovini zgovorno dokazuje, da so Poljaki že siti vsega in se jih loteva malodušje. Prepovedana Solidarnost je spretno izrabila nezadovoljstvo in ukazala bojkot »teh nesvobodnih in nedemokratičnih« upravnih volitev. Glasnik vlade Jerzy Urban je nizko udeležbo pripisal »nezadovoljstvu zaradi težkega gospodarskega položaja in zaradi gmotnih težav posameznikov«. V glavnem pa je zadovoljen z izidem, saj je v nedeljo poudaril, da bo vlada zadovoljna, če se bo volitev udeležilo vsaj 50 odstotkov volilnih upravičencev. Voditelj prepovedane Solidarnosti VValesa pa je izjavil, da so resnični podatki o udeležbi še nižji od uradnih. Svojih podatkov ni hotel navesti, »da ne bi bil preveč sadističen do vlade.« Po njegovem je prerekanje o številu udeležencev brez smisla, saj volitve niso bistvene, ker ne rešujejo ničesar. Prav zato so Poljaki raje šli ribarit in nabirat gobe. Na gospodarskem področju so doslej največ pozornosti posvetili razpravi o hudi zadolženosti najbolj revnih držav in ukrepom za nadzor nad inflacijo. Na splošno je bila sicer razprava o gospodarskih vprašanjih prežeta z zadovoljstvom nad dolgoletnim pozitivnim obdobjem gospodarske rasti, ki naj bi se nadaljevala tudi v bodoče. Glede pomoči najbolj zadolženim državam so se v Torontu izoblikovale tri linije. Nekateri so tako predlagali odpis dela dolga, drugi ukinitev obresti na posojila, tretji pa, med temi je tudi Italija, reprogramiranje dolgov. O tem, kakšna bo politika "sedmerice" do najbolj zadolženih držav, naj bi posebna "skupina desetih" uskladila vse tri predloge v okviru Mednarodnega denarnega sklada in predlagala operativno rešitev. Glede inflacije so se finančni ministri sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu strinjali, da jo je treba nadzorovati, vendar pa po mnenju vseh inflacija trenutno ne predstavlja večje nevarnosti. O ekonomskih temah bodo v Torontu razpravljali še danes, ko se bo 14. vrh "sedmerice" z zaključnim gospodarskim dokumentom tudi končal. Pie d izvolitvijo predsednika ZKJ LJUBLJANA — Člani predsedstva CK ZKS so se včeraj seznanili tudi s stališči predsedstva CK ZKJ o kandidaturah za novega predsednika in sekretarja predsedstva CK ZKJ. Po nespremenjenem vrstnem redu oziroma "ključu" določajo kandidata za predsednika predsedstva v tem mandatu komunisti iz Hrvaške, za sekretarja pa iz Slovenije. Kandidata za predsednika sta tako Ivica Račan in Stipe Šuvar, za sekretarja pa Štefan Korošec in Franc Šetinc, vendar je ob tem treba povedati, da je Franc Šetinc že pred časom sporočil, da ne želi kandidirati za sekretarsko mesto, s pojasnilom, da ni človek tistih lastnosti, ki jih tako mesto zahteva. (dd) General Tiča o ogroženosti JLA BEOGRAD — Konferenca organizacij ZKJ v JLA poteka v zapletenem družbenem položaju, za katerega so značilni tudi vse bolj brezobzirni napadi na JLA. Po priporu Janše in ostalih so ti napadi dobili takšne razsežnosti, kakršnih politična in pravna praksa v Jugoslaviji doslej ni poznala, je poudaril sekretar predsedstva ZK v JLA, generalmajor Nebojša Tiča, ki se je pogovarjal z novinarji pred današnjo konferenco organizacij ZK v JLA. To, kar se dogaja, je anahronizem v pravni državi, je dejal Tiča. Cilj je jasen - dezintegracija in onesposobljenje JLA za ustavne funkcije obrambe neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in z ustavo določene ureditve SFRJ. (dd) Sarajevsko vojaško sodišče obsodilo slovenskega vojaka SARAJEVO — Vojaško sodišče v Sarajevu je vojaka Toma Bogataja obsodilo na leto dni zapora zaradi domnevno storjenega kaznivega dejanje sovražne propagande. Sodba še ni pravnomočna, Oslobodjenje pa o njej poroča pod naslovom Mladinin učenec sovraštva. Kot v daljšem članku piše novinar Dj. Kožar, je obsojeni vojak takoj priznal, da je prišel v Banjaluko, na služenje vojaškega roka, pod vtisom tekstov iz Mladine. Po navedbah iz Oslobodjenja je imel Tomo Bogataj svoje predstave o armadi, o potrebnosti etnično čiste Slovenije, o prišlekih z juga, opaženo pa je bilo, da sovraži pripadnike drugih narodov in narodnosti. Obtoženi vojak je v spominski sobi kasarne, pred vojaki Tonetom Gsakom, Rokom Amonom, Čedomirjem Žegarcem in Borisom Janšo, govoril, da naseljevanje Srbov, Bosancev in Albancev v Sloveniji ni dobro, ker se s tem ekonomsko in socialno ogroža slovenski narod... Poleg tega je priznal, da je govoril o nujnosti ločitve slovenskega naroda od jugoslovanskega ozemlja, o njegovem zavzemanju za samostojno državo, o tem, da bi vse Bosance, Srbe in Albance pomoril, jih zakopal, da zgnijejo, potem pa zažgal in spremenil v pepel. Priznal je, da je govoril, da je treba v Sloveniji obesiti napise Bosanci so nezaželeni - južnjaki so nezaželeni. Kot piše Oslobodjenje, je vojaški tožilec polkovnik Bu-dimir Djordjič v sklepni besedi menil, da pravna ocena inkriminiranih dejanj ni sporna in da imajo vse subjektivne in objektivne elemente kaznivega dejanja iz prvega odstavka 133. člena KZJ. Zagovornik obtoženega, Branko Marič iz Sarajeva, pa je opozoril na nekatera protislovja in nelogičnosti v dokaznem postopku, pri čemer je menil, da pravica do mišljenja ne more biti takoj tudi kaznivo dejanje. Sodni senat pod predsedstvom polkovnika Veljka Miliča je nato izrekel enoletno zaporno kazen, (dd) V prometni nesreči na avtocesti A 4 v bližini Verone Marco Donat Cattin ob življenje VERONA — V noči na ponedeljek je v prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti A 4 v bližini Verone, izgubil življenje eden izmed bivših voditeljev teroristične skupine Prima linea, 34-letni Marco Donat Cattin. Marco, ki je sin ministra za zdravstvo Carla Donat Catti-na, se je peljal okoli polnoči s svojim avtomobilom po avtocesti A 4 proti Rimu. Ko je prispel v bližino veronskega avtocestnega odcepa za Rim, je prišlo do verižnega trčenja. V trčenju ni bilo smrtnih žrtev. Do tragedije je prišlo, ko sta Marco Donat Cattin in 56-letna Andreina Furlan, ki je bila soudeležena pri verižnem trčenju, skušala nuditi prvo pomoč ranjencem. V istem trenutku je pripeljalo vozilo, ki je zbilo nesrečneža na tla. Oba sta bila pri priči mrtva. Nesrečo preiskujejo karabinjerji, saj dinamika te ni še povsem dobro znana. Pokojni Marco Donat Cattin je bil eden izmed voditeljev teroristične skupine Prima linea in je bil sovpleten pri petih umorih, med katerimi gotovo izstopa smrtni napad na milanskega sodnika Emilia Alessan-drinija. Skesanec Patrizio Peci je prvi označil Marca Donat Cattina za terorista. Peci je s svojim pričevanjem sprožil pravi politični škandal, v katerega je bil vpleten tudi Mar-cov oče Carlo, tedanji podtajnik KD. Zdelo se je, da je Carlo Donat Cattin po pogovoru s tedanjim predsednikom poslanske zbornice Cossigo pomagal sinu pri begu iz zapora. Preiskovalna komisija je sicer takrat oprostila Cossigo, neljuba afera pa je očeta Carla primorala, da je odstopil. Marca Donat Cattina so nato leta 1980 aretirali v Franciji. Po ekstradiciji se je Marco najprej ločil od teroristične skupine, nato pa je aktivno sodeloval pri raziskavah. To mu je tudi pomagalo, da so ga preteklega decembra dokončno izpustili na prostost. Marco se je nato zaposlil kot socialni delavec v nekem inštitutu v Brescii, poročil se je s profesorico francoščine Tereso Lorenzini in je sodeloval v Rimu z bratom Paolom, ki je upravnik gledališča Giulio Cesare. Nesrečnega Marca Donat Cattina bodo pokopali danes. Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek Marca Donat Cattina. uradno priznan jezikovni licej sedež državnih izpitov tehnični zavod za računovodje uradno priznanih vseh pet let srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola informatika poklicni tečaji tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci VPISOVANJE v dnevne in večerne tečaje: NOV SEDEŽ TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416 "jr ako naj začnem drugače ta zapis o pokojnem dr. Dorče-tu Sardoču, če ne z njegovi-JL Jk. mi lastnimi besedami: »Na smrtno obsodbo sem bil pripravljen, saj sem vendar zbral zavestno svojo pot in hodil stalno po rezilu. Nisem se bal, dejal sem si, da to ni nič. Žal bi mi bilo, če bi bil ustreljen kot talec, vidiš. Zavestno sem se tudi pripravljal na premagovanje strahu. V ta namen sem trmasto hodil po hribih, se podajal v nevarne stene, samo da bi se v težkih preizkušnjah utrdil. Tudi vest o pomilostitvi me ni ganila. Tajnik tribunala, ki mi je prinesel vest v celico, me je moral zbuditi, tako trdno sem spal. Ko je videl, da ga niti ne poslušam, kaj bere, in me je vprašal, če sem razumel, da sem pomiloščen, sem mu rekel, da ne. Ni mogel razumeti. Tudi Čermelj ni mogel razumeti, ko mi je na hodniku celic čestital, jaz pa sem ga vprašal, zakaj. Bil sem pač pripravljen na to, da je enkrat treba umreti; tudi domov sem pisal, naj ne mislijo več name, ker me ne bo več...« Tako, natančno tako mi je odgovoril na vprašanje, kaj človek sploh doživlja v takih prelomnih trenutkih. Bilo je to za njegovo osemdesetletnico, ko mi je dajal intervju za Primorski dnevnik. Se danes mi je živo v spominu, kako sem bil pravzaprav prijetno presenečen, ko se ni nič kaj preveč upiral moji prošnji za jubilejni razgovor. Presenečen zato, ker sem ga poznal in vedel za njegovo povojno odmaknjenost iz javnega nastopanja in za njegovo zaprtost do vsega, kar se je direktno tikalo njegovega življenja in dela. V resnici so bili stavki, ki jih je izgovarjal in sem si jih vestno beležil, prvi, ki jih je po vojni dajal za javno objavo. Slabi dve leti kasneje je v seriji oddaj za tržaški slovenski radio svoje takratne odgovore na moja vprašanja razširil, šel je v podrobnosti, marsikaj je dopolnil in izpopolnil, kar vse je Lida Turk zapisala, uredila in z opombami °Premila, Založništvo tržaškega tiska Pa ob koncu leta 1983 izdalo v knjigi Pod naslovom »Tigrova sled - pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom«. Ko sem zdaj ob njegovi tako nenadni smrti še enkrat preletel skozi intervju v Primorskem dnevniku septembra 1978 in skozi njegovo tekočo, do skrajnosti logično pripoved v knji-fji, sem ponovno ugotavljal, kako je na nekaterih mestih uporabil natančno enake besede, enake stavke, kar samo še potrjuje njegovo miselno logičnost, globoko v njem zacementirano idejno doslednost, premočrtnost, ki se ni od začetkov njegove protifašistične dejavnosti v mladosti do smrti v častitljivih letih premaknila niti za las. Vest o obsodbi na smrt pred Posebnim fašističnim tribunalom je sprejel kot zakonito posledico svoje protizakonite {v smislu takrat veljavne zakonodaje) dejavnosti. Kaj pa je to, če umre človek, ko pa jih na ruski fronti umira stotisoč na dan... je menil. In Prav tako hladno je sprejel vest o spremembah smrte kazni v dosmrtno. Sil je kot jeklo, ki se je prekalilo v Soju, tveganju, v brezkompromisnem Zasledovanju enega samega cilja: uničenja fašizma in osvoboditve primorskega ljudstva in primorske zemlje ter njene združitve v eni sami nacionalni domovini in v državi južnoslovanskih narodov, kakršna koli naj potem že bo ia država. edela sva v sprejemnici njego-vega goriškega stanovanja v Ul. Brigata Pavia. Skozi okno in za krošnjami dreves skrb-n° gojenega obhišnega parka se je dvigala kopa Sabotina in na njeni osončeni rebri se je svetlikal velik nupis iz'belo prepleskanih kamnov -»Naš Tito«. Vse to je tako tudi danes, ‘e Dorčeta ni več, da bi se oziral na °no stran preko Soče in čez na slo-Venske planine in gore, v katerih si je strjeval telo in duha za življenjske Preizkušnje. Meni pa je, kot da še Vedno sedi tam in da poslušam njego-v° pripoved, da zrem v njegov od sonca ožgani in izklesani obraz, v legovo visoko razbrazdano čelo in rstre, prodorne svetle oči, odločne in Ptehke obenem. {n da poslušam žalostno zgodbo o ezki mladosti v številni družini, o radanju in umiranju njegovih bratov n sestra od jetike in podobnih bolez-^ 0 materi, umetnici v skrbi za druži-Cj0' .k°f jo je sam označil, ki je garala, a ]e bilo kaj za lačna usta, istočasno a mislila na šolanje preživelih otrok,-vki°Iskih gimnazijskih letih in prvem 0 ločevanju v narodne organizacije, in ^j^žbah na shodih po Primorski Istri, o begunstvu in vojaščini in Dr. Dorčetu Sardoču v spomin Legenda neponovljivega časa JOŽE KOREN Na fotografijah: ob naslovu dr. Dorče Sardoč v Bazovici na proslavi 50-letnice smrti bazoviških žrtev; spodaj naslovna stran knjige Tigrova sled in dr. Dorče Sardoč na vrtu ob njegovi osemdesetletnici. propagiranju za »majsko deklaracijo«, o prvi aretaciji in šestmesečnem zaporu pri Jezuitih, o vpisu na medicinsko fakulteto v Ljubljani in študiranju v Pragi in Berlinu pa v Zagrebu, Gradcu in na Dunaju, o stikih s takratnimi vodilnimi slovenskimi primorskimi politiki Vilfanom, Besednjakom, Bitežnikom, v katerih je videl ideal narodnega delavca, pa z Gabrščkom, s katerim je hodil po kraških vaseh, Gabršček kot politični tribun, on, Sardoč, kot predavatelj o strokovnih zadevah zdravstva in sociale. —k -f e vem več, ali je to moj ob-I čutek danes, ali je bil tudi I takrat, ko sva si sedela na- sproti v Ul. Brigata Pavia: ko je začel pripovedovati o srečanju z Romanom Pahorjem se je lesk njegovih oči ožaril še z drugačnim sijem. Skupno z njim in Jožetom Deklevo so zasnovali delovanje Zveze mladinskih društev in ko je bila leta 1927 Zveza razpuščena, je njeno delovanje prav na njegovo, Sardočevo pobudo, prešlo v ilegalo, čeprav je zaradi tveganosti delovanja v novih pogojih precej dotedanjih članov Zveze odpadlo. Cenil in spoštoval je stare politike in njihovo podkovanost, zlasti Vilfanovo, toda on sam je bil rojen za akcijo, za brezkompromisen boj, pa naj stane, kar stane. Pripravljen je bil na vse. Ob uboju nekega fašista na Krasu je bilo kakih 30 ljudi aretiranih. Po dveh mesecih so vse izpustili razen Pahorja, Deklevo in Sardoča. Odpeljali so jih v konfinacijo na otok Upari. Sledile so nove izkušnje, nova poznanstva. Sprejel je ponudbo, da je kot zobozdravnik zdravil ne le konfi-nirance in ječarje, pač pa tudi civilno prebivalstvo. In študiral je, prebral na stote knjig in razpravljali so samo, da bi si bistrili um. Tam v konfinaciji je spoznal in visoko cenil nekatere vodilne italijanske antifašiste, med njimi Partija, Lussuja, Rosellija. Kot za mnoge revolucionarje je tudi zanj bila konfinacija svojevrstna univerza. »Kaj naj ti rečem,« je dejal, »konfina-cije in ječe so iz nas naredile može. Če bi še enkrat živel, mi ne bi bilo žal, če bi se mi življenjske izkušnje ponovile.« Po petih letih se mu je konfinacija iztekla. Vrnil se je v Trst in v ilegalno delo. Ustanovili so poseben odbor, v katerem so reševali načelna politčna, idejna in organizacijska vprašanja. V njem je zastopal radikalna stališča, kar je povzročalo spopade in spore, predvsem v zvezi s prihodom Mussolinija v Trst leta 1938. Takrat je nasprotoval predlogu, da bi se mu šla delegacija Slovencev poklonit in tudi, da bi mu odposlanca Šček in Podgornik nesla nekakšno spomenico. »Nisem pristajal na poniževanje,« je dejal. Jedek nasmeh mu je ob tej pripombi preletel čez usta. ■ ^ ogodki so medtem zoreli. I ^ Nemčija in Italija sta se I B spustili v imperialistično J—osvajalno vojno v Afriki in Evropi, doma je naraščal odpor, ilegalna organizacija se je pripravljala na odločilne dneve, ki so nezadržno prihajali, čeprav njihov izid še ni bil jasen. Ni bil jasen za druge, zanj, za Dorčeta Sardoča, je bil. Toda priti je moralo še najhujše, drugi tržaški proces pred Posebnim fašističnim sodiščem s streli na openskem strelišču. Uvodni stavek'tega zapisa se nanaša prav na ta proces in na njegovo prvotno obsodbo na smrt skupno s še osmimi obtoženci in kasnejšo pomilostitev štirih med njimi in ustrelitev Tomažiča, Bobka, Vadnala, Ivančiča in Kosa. Dorčetova pripoved (podrobno zlasti v knjigi Tigrova sled) o poteku procesa je eno samo dokazovanje njegove popolnoma zavestne in lucidne pripravljenosti na najhujše, pa istočasno nekega, dejal bi, kar normalno nerazumljivega, ob j aktivistične g a gledanja na svoje tožilce. Ni jih obsojal, celo priznaval jim je določeno ju- ridično korektnost pri sklicevanju na zakonodajo. Kot da bi si stala nasproti dva enakovredna partnerja vsak v svoji vlogi. Priznaval je, kar je bilo res, a le tako, da je bila lahko vsaka beseda le njemu in nikomur drugemu od soobtožencev v škodo. Razumeti je hotel in odpuščati tudi tistim med obtoženci, ki niso mogli prenesti trpinčenja in so klonili. Tak je bil revolucionar Sardoč v svoji globoki človečnosti. bsodbo na dosmrtno ječo je t % Dorče prestajal v stari bur- 1 m bonski kaznilnici na Santo Stefano pod zaporniško številko 1993. Preprosto, a slikovito, celo dovtipno je pripovedoval o življenju v ječi, o svojih sojetnikih, predvsem o Frančku Kavsu, po vojni do smrti našemu časnikarskemu kolegu pri Primorskem dnevniku, o tistem, ki bi z dinamitnim nabojem okrog pasu moral skočiti na Mussolinija ob njegovem prihodu v Tolmin in z njim vred pognati tudi sebe v zrak, pa se je premislil. Sardoč ga je imel rad, čeprav ni ravnal tako kot bi on, a skušal je razumeti njegovo idealistično naravo, njegov manjvrednostni kompleks (kot je sam dejal), in tudi skrivnost takratne njegove odločitve, ki jo je ponesel v grob. Čeprav izolirani na otoku Santo Stefano so tu in tam, predvsem proti koncu leta 1942 in v začetku leta 1943 začele prihajati z novimi zaporniki tudi do njih skromne vesti z bojišč in o dogajanjih v Jugoslaviji. Sardoč je te vesti sprejemal z zadoščenjem človeka, ki čuti, da se mu izpolnjuje življenjski cilj. »Zame je bilo povsem logično, da bosta Nemčija in Italija vojno izgubili, drugače ni moglo biti,« je dejal. Prišel je padec fašizma in septembra kapitulacija Italije ter premestitev iz Santo Stefana na otok Ventotene-in nato v Palermo. Vojna v domovini, ki je dotlej prihajala do jetnikov le kot posredni odmev, je zdaj začela tudi zanje dobivati nove, vse bolj jasne tudi politčne konture. Toda tu je prav, da spet navedem Sardočeve besede v najinem takratnem razgovoru, da se ne bi spuščal v podrobnosti, ki jih je sicer mogoče prebrati v knjigi »Tigrova sled«. »Leta 1944 so prihajala v zapore partizanska in kraljevska odposlanstva in snubila zapornike vsaka za svojo stran. Ogromna večina se je odločila za partizane in, ko so odhajali, sem vsaki skupini govoril o njihovi odločitvi, da se borijo za svobodo svoje primorske zemlje, jim dajal priznanje in spodbudo za odločilni boj. Sam se nisem mogel odločiti iz enega edinega razloga: bil se do kraja izčrpan od ječe, ne bi bil sposoben za težavo partizanskega vojskovanja. Bil sem pod močnim pritiskom angloa-meriških sil, naj grem v Kairo. Res sem šel v Kairo, a sem se hitro vrnil v Palermo. Odklonil sem vsako sodelovanje in za to sem imel globoke tehtne razloge.« Nisem hotel razpletati razgovora o teh zadnjih in tudi onih prvih razlogih, a sem jih slutil. Sardoč ni bil za monarhijo, to je večkrat poudarjal. Ni bil niti komunist, čeprav jih je spoštoval, Pina Tomažiča v prvi vrsti. Bil je rodoljub, protifašist, nacionalist in za svojo rodno Primorsko in njeno državno pripadnost brezkompromisen. Tega ni nikoli skrival, nikoli tajil, niti pred fašističnimi sodniki. A v partizanih je videl edine resnične borce za svobodo. Snubljenje londonske emigrantske vlade in njenih vodilnih predstavnikov v Rimu, ga ni osvojilo. Visoko je cenil in spoštoval partizansko gibanje in njegovo vodstvo in zmaga Titove partizanske vojske je bila tudi zmaga njegovih teženj in boja, čeprav - kot je sam pravil - še ne dokončna. ^ marsikateri stvari se po \ / osvoboditvi ni strinjal z no- \/ vimi ljudmi, nekatere ukre- V pe, zlasti po osvoboditvi v Trstu, je obsojal, a je nanje gledal kot na neizbežne napake vsake revolucije. Razočaral ga je tudi razvoj tržaškega vprašanja oz. pripadnosti Trsta in Gorice, toda svojega prepričanja in svoje vere ni nikoli izgubil. »Vidiš, jaz tega ne gledam na kratek rok, na to, kaj bo jutri, čez pet, deset let. V mislih imam, kaj bo čez 50, 100 let,« je pravil in žar njegovih oči je postal še močnejši. Je že res, da se je dr. Dorče Sardoč po vojni umaknil iz javnega delovanja ali vključevanja v katero od obstoječih slovenskih narodnih ali političnih organizacij. Zdaj so drugi na vrsti, je pravil, menil je, da se je njegov čas in z njim njegova metoda dela in boja iztekel. Pa je vendarle bil sredi dogajanja kot osebnost, ki je uživala ugled in spoštovanje prav zato, ker je bil vse življenje tak, kakršen je bil. Neštetokrat smo se srečavali, pri nobeni pomembni priložnosti ni manjkal, predvsem ne pri tistih, ki so imele združevalni pomen. Rad je slišal našo borbeno pesem, saj je pravil, da odraža novega duha v osvobodilnem boju prerojenega slovenskega človeka. Rad se je pogovarjal o vsem, trezno in jasno brez predsodkov, a od svojega ni odstopal. Kot časnikarju in takrat uredniku dnevnika mi je vsakokrat polagal na srce skrb za lepo slovensko besedo mladih časnikarjev. Jezila so ga še vedno poitalijančena slovenska imena. Še vedno je pešačil po naših krajih med Gorico in Trstom. Na števerjansko »kastanjado« na Šte-karjevem borjaču je redno prihajal do zadnjega peš iz Gorice kot mladenič prožnega koraka, s katerim je obvladoval strmine slovenskih gora. Pred leti je tudi, za en sam primer, prekinil spregovoril na proslavi bazoviških žrtev, drugače kot so govorili pred njim in za njim drugi, povsem v skladu s svojim neodvisnim gledanjem na stvari in neusahljivo vero v zmago pravičnega boja zamejskih Sloven- t ^ ako lepo bi bilo, če bi znali IS štafetno palico, ki jo je po zmagi nad fašizmom predal za nove čase in drugačne okoliščine novim ljudem in novim rodovom, nositi prav tako častno in s prav tako neuklonljivo vero, kot jo je znal nositi on, dr. Dorče Sardoč, legenda primorskih Slovencev v boju za svobodo. Morda bo šele bodoča zgodovinska analiza mogla do kraja pravilno in pravično osvetliti njegov lik in njegova zadržanja, toda spoštovanje njegovega dela in spomina je dolžnost našega časa. Finančna pomoč manjšim trgovcem pa tudi gostincem V veljavi nov deželni zakon za razvoj trgovskih podjetij Že dalj časa je bil govor, da bo deželna uprava spremenila zakonodajo, ki se nanaša na prispevke za razvoj trgovske mreže in za podporo gostinstvu. Zakon je bil odobren že decembra lani, a ga je rimska kontrolna komisija zavrnila. Končno je bil sprejet s popravki in je bil objavljen v deželnem uradnem listu 65 pod številko 36/88. Zakon je razdeljen na pet poglavij, ki se nanašajo na specifično tematiko razvoja. 1. POGLAVJE - POSEGI V KORIST MANJŠIH TRGOVSKIH PODJETIJ Za manjša podjetja moramo smatrati le tista, ki zaposlujejo manj kot 30 oseb. Za dodelitev prispevkov pridejo v poštev: trgovska podjetja na drobno, branjevci, prostovoljna združenja za skupne nabave, podjetja, ki se bavijo s trgovskim posredovanjem, podjetja, ki se ukvarjajo z razdeljevanjem časopisov in revij ter tobačnih izdelkov, prodajalne časopisov in tobačnih izdelkov, export-import podjetja, lekarne in podjetja, ki nudijo razne storitve. Podjetja morajo biti vsaj dve leti vpisana v ustrezne sezname trgovinskih zbornic. Prispevki bodo znašali 35% obresti, ki so predvidene po ministrskih določilih za trgovske kredite: v kolikor se podjetje nahaja na goratem področju, bo prispevek povišan na 40% obrestne mere; ravno tako bo priznan 40-odstotni prispevek za gostinske obrate v zgodovinskih predelih mestnih središč. V poštev pridejo le investicije nad 20 in izpod 300 milijonov lir na meter; prispevek bo dodeljen le na 80% investicijske vsote. In še katere investicije bodo prišle v poštev za prejem prispevka: odkup zemljišča za novogradnje, odkup in popravilo že obstoječe zgradbe, nabava opreme in strojev ter prevoznih sredstev in končno nabava zalog, katerih vrednost ne sme presegati 30% vrednosti investicije. To je sprememba obstoječe zakonodaje, saj je zakon 25/82 predvideval prispevke na investicije ne glede na to ali so bile izvedene z lastnimi sredstvi ali s krediti, poleg tega je tudi razširjena paleta podjetij, ki imajo pravico do prispevkov. 2. POGLAVJE - PRISPEVKI ZA LEASING Prispevki za leasing so bili uvedeni že leta 1976, toda zakon je bil med tem časom dvakrat popravljen. Današnji deželni zakon 36/88 določa, da bodo imela pravico do prispevka vsa podjetja, ki smo jih navedli pri obravnavi prvega poglavja. Med opremo, za katero so predvideni prispevki, spadajo vse naprave, ki služijo za opravljanje trgovske dejavnosti, torej tudi pisarniška oprema. Prispevek znaša 25% nabavne vrednosti naprav, a skupna vsota ne sme presegati 300 milijonov lir. Podjetja bodo morala vložiti prošnje preko za to pooblaščenih denarnih zavodov. 3. POGLAVJE - DOPOLNILA ZAKONA 25/82 Omenjeni zakon je predvideval razne posege v korist trgovskih podjetij; prispevek je znašal 7% vrednosti inves- ticije za dobo desetih let, torej vsega skupaj 70% dokumentiranih in namenskih stroškov. Zakon iz leta 82 je predvidel kot najvišjo možno vsoto investicije 800 milijonov (za zadruge in slične organizacije) ali do 250 milijonov za druge vrste trgovske dejavnosti. Nova določila omejujejo višino investicije na 10 milijonov lir, kar bi moralo zadostovati — po mnenju zakonodajalca - za poživitev manjših in majhnih obratov. Prošnje, ki so bile vložene pred sprejetjem letošnjega zakona, bodo obravnavali po starih določilih. 4. POGLAVJE - DOLOČILA O UREDITVI TRGOVSKE MREŽE Uvodoma zakonodajalec poudarja, da je problematika odpiranja ali premeščanja obratov v deželi FJK vezana na splošni državni zakon št. 426/71 in na deželna zakona 56/71 in 28/77. Poleg tega je izrecno določeno, da morajo občinske uprave, če niso izdelale trgovskega načrta, umestiti predvidene komisije in izdelati pravilnik; če tega ne bodo storile, ne bo možno izdati novih obrtnih dovoljenj (licenc). V kolikor podjetje, ki posluje vsaj tri leta, zaprosi za povečanje prodajnih prostorov do 200 kvadratnih metrov, mora prejeti avtomatično dovoljenje za svojo razširitev; ravno tako bo smelo podjetje, katerega prodajni prostor ni večji od 400 kv. metrov, dobiti brez zadržkov dovoljenje za premestitev obrata na celotnem področju občine; ravno tako bo morala upravna oblast izdati dovoljenje za odpiranje novih obratov do 400 kv. metrov prodajne površine, če se v njem združita vsaj dva že obstoječa obrata iz iste stroke. V istem poglavju so predvideni tudi pogoji za prenos obrtnega dovoljenja med branjevci. 5. POGLAVJE deželnega zakona 36/88 predvideva še posebne olajšave in dodatno financiranje za konzorcije CONGAFI za trgovce s potresnih območij dežele. V 6. ZAKLJUČNEM POGLAVJU so predvidena finančna sredstva, ki so dana na razpolago za financiranje novih oziroma omenjenih pobud. Za tekoče leto bo deželna uprava razpolagala s 500 milijoni lir, v letih 1989 do 1997 bodo razpoložljiva sredstva povečana na milijardo letno, dočim je predvidenih v letu 1998 še 500 milijonov. Iz teh podatkov je razvidno, da deželni načrtovalci računajo, da bo trgovska mreža posodobljena v roku 10 let. Kakor smo že uvodoma podčrtali, prinaša zakon mnogo novosti in danes je morda težko predvidevati, kakšni bodo učinki napovedanih ukrepov. Na vsak način je važno, da so finančne podpore predvidene dejansko za manjše obrate (do 30 oseb); po drugi strani je predpis o omejitvi višine investicij do 100 milijonov ravno tako usmerjen v podporo malih obratov, saj večje družbe potrebujejo za svoje obrate mnogo večja investicijska sredstva. Obstoja torej objektivna možnost, da bo lahko sleherni trgovec deležen vsaj skromne deželne finančne podpore. ODO KALAN Včeraj »dan Avstrije« na tržaškem velesejmu Ob priliki »dneva Avstrije« na tržaškem vzorčnem sejmu sta se včeraj srečali na Trgovinski zbornici delegaciji Avstrije in krajevnih gospodarstvenikov. Avstrijsko delegacijo (na sliki) je sprejel predsednik zbornice Giorgio Tombesi, ki je pozitivno ocenil že dolgoletne medsebojne prijateljske odnose, spričo katerih se Avstrija udeležuje tržaškega velesejma že od vsega začetka. Poudaril je, da izvajanje v preteklosti sklenjenih sporazumov oz. načrtov napreduje in da so tudi uspešno stekla pogajanja, kar zadeva uporabo tukajšnjega pristanišča. Po lanskem plenarnem srečanju o sporazumu okrog tržaške luke so že zarisali glavne obrise nove konference o pristanišču, ki bo 11. oktobra na Avstrijski zvezni zbornici. Poleg tega se je Dežela odločila, da se bo letos udeležila jesenskega dunajskega sejma. Glede skupnosti Alpe-jadran je Tombesi zlasti omenil dobre odnose s Koroško. Besedo je nato prevzel predsednikAv-strijske zvezne zbornice za gospodarstvo Rudolf Sallinger. Po njegovem so avstrijsko-italijanski odnosi že tradicija, nastop Avstrije na tržaškem vzorčnem velesejmu pa je seveda zelo pomemben bodisi z ekonomskega kot s prijateljskega vidika. Pozitivno je ocenil pristaniške storitve in prepričan je, da bodo oktobra na omenjeni konferenci dosegli važne rezultate. Podčrtal je osebno zanimanje za cestne povezave, ki izboljšujejo stike med državama, in omenil predor skozi Monte Croce carnico. Nato je spregovoril glavni tajnik Avstrijske zvezne zbornice za gospodarstvo Karl Kehrer, ki je obrazložil težave pri gradnji tega predora. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve že proučuje zadevno pogodbo, problem pa bi predstavljala nova tian-zverzala, ki bi lahko negativno vplivala na turizem. Treba bi bilo preprečiti vožnjo težkih tovornjakov, v tem smislu pa se že nekaj premika, tako da bi morali do konca leta že sprejeti dokončno odločitev. Tombesiju pomeni ta predor velik korak naprej; po njegovem se je treba prilagoditi napredku. Italija zaključuje dela, ki zadevajo promet, tako da bodo v kratkem dokončali vozlišče Trst-Dunaj. »Svet se spreminja, tako tudi promet. Mi pa moramo skušati to po najnižji ceni čimbolj izkoristiti,« je zaključil predsednik Tržaške trgovinske zbornice. A. G. . ■ i:? f j Sl' I M- : f F Banca Kmečka :: gricoia ^ I i i Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE I* MILANSKA BORZA! VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 15. 6. 20.6. URADNE KOTACIJE Generali 83600 86800 Lloyd 14800 16050 Lloyd risp 6980 7190 RAS 39800 41300 RAS risp 15250 16000 Sai 14500 15750 Sai risp 7100 7450 Montedison 1691 1718 Montedison risp 785 806 Pirelli 2450 2730 Pirelli risp 2410 2660 Pirelli risp. nc 1480 1500 Snia 2095 2200 Snia risp 2000 2120 Snia risp. nc 1110 1120 Rinascente 3612 3940 Rinascente priv 2110 2250 Rinascente risp 2350 2520 Premuda 1900 1900 Premuda risp 1850 1850 SIP 2170 2250 SIP risp 2250 2130 Bastogi 250 270 Comau 2230 2350 15. 6. 20. 6. Fidis........................ 5650 5900 Gerolimich..................... 87 90 Gerolimich risp................ 90 90 SME ....................... 1920 2050 Stel......................... 2870 2970 Stel W 10 .................... 690 730 Štet W 9 ..................... 400 420 Štet risp.................... 2750 2640 Tripcovich .................. 7460 5110 Tripcovich risp. nc.......... 2370 2260 Att. Immobiliari ............ 2580 2630 FIAT......................... 8670 9305 FIAT priv.................... 5422 5825 FIAT risp.................... 5505 5880 Gilardini................... 11800 11680 Gilardini risp............... 9650 9300 Dalmine ...................... 208 215 Marzotto..................... 4480 4590 Marzotto risp............... 44901 4530 Marzotto risp. nc............ 3730 3685 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 580 585 SO. PRO. ZOO.................. 950 950 Carnica Ass................. 11000 10200 ___________________________20. 6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP februar 1990 12,5% . . 103,85 — BTP april 1989 12%......... 101,75 BTP februar 1989 12,5% . . 101,75 —0,05 BTP januar 1989 12,5% ... 101,6 — BTP januar 1990 12,5% . . . 103,5 +0,15 BTP julij 1988 12,5% ......... 100 — BTP maj 1989 10,5% ......... 100,9 — BTP marec 1989 12,5% . . . 102 +0,05 BTP nov. 1988 12,5%......... 101,1 —0,05 BTP okt. 1988 12,5% ....... 100,85 —0,05 BTP januar 1990 ............. 98,5 +0,05 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA________________ CCT ECU 1982/89 13% ... 107,7 +0,51 CCT ECU 1982/89 14% . . . 104,45 +0,43 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 107,6 +0,28 CCT ECU 1984/91 11,25% . 108,9 +0,28 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 108,9 — CCT ECU 1985/93 9% ________ 104,35 —0,14 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 105,9 +0,09 20. 6. spr. % CCT ECU 1985/93 8,75% . . 103,2 —0,19 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 106,7 —0,09 CCT januar 1991 ............ 99,02 — CCT julij 1993 .............. 94,4 — CCT december 1990 .......... 99,85 — CCT februar 1991 ............ 99,2 — CCT februar 1997 ............ 93,3 CCT junij 1993 .............. 94,5 +0,11 CCT marec 1991 ............. 99,15 +0,05 CCT november 1993 .......... 95,25 — CCT september 1993 ......... 94,01 +0,05 CCT avgust 1992 ............ 97,85 +0,10 CCT avgust 1993 . ............. 94 —0,05 CT 1983/93 2,5% .......... 91,85 — CCT avgust 1988 ........... 100,25 — CCT avgust 1990 ............. 99,1 —0,10 CCT avgust 1991 ____, . . . 100,15 +0,05 CCT avgust 1995 ............ 93,35 +0,05 CCT avgust 1996 ............. 92,5 — CCT april 1991 ............ 100,65 —0,15 CCT april 1992 ............. 97,85 —0,05 CCT april 1995 ................ 92 +0,11 ■it v.*- MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE Jš-MMO »ifcJJSJOVa ..........................." '" ' ‘ ! ' ; ! ’ ■B ■■■■i ___________________________20. 6. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar....................... 8520 —0,46 Buitoni ..................... 8650 +1,40 Eridania..................... 3850 +1,85 Perugina..................... 3890 —2,72 ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO_______________ Alleanza Ass................ 45000 +3,92 Alleanza Ass. risp. por. . . . 45500 — Assitalia................... 15450 +2,65 Ausonia ..................... 2460 +4,68 Latina Ass. ord............. 20850 +0,99 Generali Ass. . . ,......... 86000 +2,01 Italia Ass.................. 10350 +3,29 Abeille .................... 87000 +0,57 La Fondiaria spa............ 61350 +1,40 La Previdente .............. 23530 +2,30 Lloyd Adriatico ............. 1655 +3,54' RAS fraz.................... 41300 +3,25 RAS risp. port.............. 16000 +4,50 Toro ord.................... 18300 +2,69 Unipol priv................. 16800 +3,06 Banca Comm. Italiana .... 2050 +4,06 Banco di Roma ............... 5400 +2,95 Credito Italiano ............ 1078 +4,66 Interbanca ord.............. 14830 +0,20 Mediobanca.................. 17600 +3,98 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT______________ Cart. Burgo ord............. 12990 —0,15 UEspresso................... 22000 +2,32 Mondadori .................. 18690 +1,02 Mondadori priv............... 7660 +0,26 Poligraf. Editoriale......... 4510 +0,22 Cementi r ................... 2880 +6,27 Italcementi............... 103700 +1,41 20. 6. spr. % Unicem..................... 18900 +1,66 Unicem risp................. 8630 +1,05 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ....................... 2360 +0,42 Fidenza Vetrar 1000 ........ 5900 +1,68 Italgas .................... 1770 +4,42 Mira Lanza................. 42400 +0,95 Montedison 1000 ............ 1722 +2,19 Montefibre ................. 1725 +3,85 Pirelli .................... 2730 +4,03 Pirelli risp............... 2660 +1,52 Recordati ord............... 7600 +1,06 Saffa....................... 6740 +4,49 Siossigeno................ 27100 +7,32 SniaBPD .................... 2188 +1,76 Snia Fibre ................. 1350 +1,88 Snia Tecnopolimeri....... 4050 +0,24 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente.................. 3940 +1,15 Silos Genova................. 550 +0,91 Standa .................... 19795 +0,22 Standa risp. port........... 7050 •—1,39 Alitalia cat. A............. 2375 +0,63 Alitalia priv............... 1385 +0,36 Italcable.................. 10050 +0,50 SIP ........................ 2239 +3,65 SIP risp. port.............. 2143 +4,02 Sirti....................... 7535 +1,96 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE_________________ Ansaldo Trasporti .......... 4201 +2,68 Tecnomasio.................. 1553 +2,67 Bastogi...................... 271 +1,11 20.6. spr. % Bonifiche Siele 27000 + 0,85 Bonifiche Siele risp 8550 + 0,58 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5310 + 3,50 CIR risp 5270 + 1,58 Cofide 5290 + 1,73 Comau Finanziaria 2351 + 3,11 Editoriale SpA 2765 + 8,14 Euromobiliare 6150 —0,48 Ferruzzi Agric 1461 + 1,45 Fidis 6000 + 2,56 Fimpar 1210 + 5,03 Finarte 3085 + 0,48 Fiscambi Flolding 6900 + 6,97 Fiscambi risp 1801 —5,21 Fornara 2020 + 0,74 Gaic 29300 + 1,20 Gemina 1370 + 3 Gemina risp 1290 + 2,78 Gerolimich 90 — Gerolimich risp. port. . . . 90 —0,82 IFI priv 15950 + 6,26 IFIL fraz 3360 + 6,49 IFIL risp. port. fraz 1949 + 8,27 Iniziativa Meta 10400 + 2,35 Iniziativa Meta risp 3800 + 4,10 Italmobiliare . 101000 + 2,07 Pirelli & C 4330 + 0,93 Riva Finanziaria 9320 — Sabaudia Finanziaria . . . 1749 + 2,82 Sabaudia risp. nc 1030 —3.28 Saes 1535 + 7,94 SME 2025 + 2,79 SMI Metalli 2050 + 0,24 SMI risp 1775 + 2,60 SOGEFI 4487 + 0,15 Štet 2995 + 3,45 Štet risp. port 2652 + 2,03 20. 6. spr. % Tripcovich 5110 + 0,19 Tripcovich risp, nc 2260 —3 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2630 + 2,33 Calcestruzzi 9940 + 0,60 Cogefar 4700 + 3,54 Del Favero 3711 + 0,29 Grassetto SpA 9005 + 0,39 IMM Metanopoli ........ 1032 + 0,58 Risanamento Napol! . . . 13000 —1,51 Vianini 2845 + 1,60 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 2350 + 2,17 Danieli & C . . . . 4950 + 1,33 Data Consyst 8275 + 0,66 Fiar SpA .... 13750 + 7 Fiat ord . . . . 9185 + 2,97 Fiat priv 5780 + 3,12 Fiat risp . . . . 5840 + 2,99 Franco Toši .... 15400 + 2,40 Gilardini . ... 11680 + 2,90 Magneti Marelli 2675 + 2,68 Merloni . . . . 1491 + 0,40 Necchi ord 2250 —1,74 Olivetti ord .... 10005 + 2,72 Olivetti priv .. . . 5552 + 1,87 Pininfarina 8820 + 0,45 Rodriguez SpA 10350 —0,19 Safilo . . . . 5180 — Safilo risp 4950 —3,50 Saipem 1999 —0,05 Saipem risp . . . . 2090 — Teknecomp 1130 + 1,16 20. 6. spr. % CCT april 1996 92,5 —0,11 CCT december 1990 .... 101,9 —0,05 CCT december 1991 .... 99,85 —0,05 CCT december 1995 .... 93,45 —0,05 CCT december 1996 .... 93,25 —0,11 CCT ECU febr. 1994 103,3 —0,34 CCT ECU maj 1994 ' 94,95 — CCT EFIM avg. 1988 .... 100,3 CCT ENI avg. 1988 100,2 CCT februar 1991 101,85 —0,10 CCT februar 1992 95,65 + 0,10 CCT februar 1992 9,8% . . 100 — CCT februar 1995 96,95 —0,10 CCT februar 1996 94,35 —0,05 CCT februar 1997 93,4 + 0,05 CCT januar 1990 12,5% . . 102,75 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . 102,7 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . 102,6 + 0,10 CCT januar 1991 101,9 — CCT januar 1992 99,75 —0,05 CCT januar 1992 11% ... 100,05 — CCT januar 1996 94,5 — CCT januar 1996 IND 94,3 CCT januar 1997 IND 93,45 + 0,05 CCT junij 1991 IND 100,8 —0,10 CCT junij 1995 IND 92,35 —0,11 CCT junij 1996 IND 93,25 —0,16 CCT INAM jan. 89 12,5% . 101,2 —0,05 CCT julij 1988 EM 83 99,95 CCT julij 1990 IND 99,05 —0,05 CCT julij 1991 IND 100,2 + 0,05 CCT julij 1995 IND 93,9 + 0,05 CCT julij 1996 93,5 + 0,11 CCT maj 1991 IND 100,7 —0,10 CCT maj 1992 95,9 + 0,10 CCT maj 1995 IND 92 —0,05 CCT marec 1996 92,55 —0,05 CCT marec 1997 IND ... . 92,35 + 0,H CCT nov. 1990 IND 99,25 —0,05 CCT nov. 1990 EM 83 ... 101,8 CCT nov. 1991 IND 100,2 —0,05 CCT nov. 1995 IND 93,1 — CCT nov. 1996 IND 92,5 —OJ6 CCT oktober 1993 IND . . . 95,4 + 0,32 CCT okt. 88 EM 83 100,5 ' CCT oktober 1990 IND . . . 99 + 0,10 CCT oktober 1991 IND . . . 100,1 + 0.1° CCT oktober 1995 IND . . . 93,2 —0,05 CCT oktober 1996 IND . . . 92,65 CCT sep. 1988 EM 83 ... 100,3 CCT sep. 1990 IND 99,1 -^0,05 CCT sep. 1991 IND 100,2 + 0,10 CCT sep. 1995 IND 93,1 CCT sep. 1996 IND 92,65 + 0,U3 CTS marec 1994 IND .... 71,3 + 0,4y ED SCOL 1975/90 9% . . . 103 ED SCOL 1976/91 9% . . . 102 ED SCOL 1977/92 10% . . 103.5 REDIMIBILE 1980 12% , . 106,75 —0,23 RENDITA — 35 5% 77,8 Z včerajšnje tiskovne konference tržaškega poslanca KD Colonija Zakon za obmejna področja bo podprl gospodarski razvoj in okrepil mednarodno sodelovanje Deželno vodstvo KD je včeraj priredilo v Trstu zanimivo tiskovno konferenco o zakonu o obmejnih področjih, ki ga je v petek odobrila poslanska zbornica in ga mora sedaj odobriti še senat. Tržaški poslanec Sergio Coloni, ki se je dalj časa aktivno ukvarjal s tem zakonom, je dejal, da predstavlja zaključno fazo paketa za Trst in Gorico. Mnogo so govorili o teritoriju, na katerem naj bi ta zakon veljal, in so se sporazumeli, da mora veljati načeloma za celotno deželo. Kompromisno so pristali tudi na Belluno zaradi hudega pritiska tamkajšnjih socialističnih in demokristjanskih veljakov. Morali so zavrniti poskuse vključevanja prostih con, ker bi tako kršili načela Evropske skupnosti, saj ta s težavo pristaja na že obstoječe, nove so pa lahko samo za blago, ki pride iz tujine in je namenjeno v tujino. Spopasti so se morali z resnimi finančnimi težavami; država je namreč zadolžena, deficit pa velik. Za državo in vlado je bila nesprejemljiva desetletna obveza in skupni izdatek več kot tri tisoč milijard lir. Večina obvez velja sedaj za pet ali šest let, konkretne pa so triletne, skupni predvidljiv izdatek se bliža vsoti tisoč milijard lir. Zelo važna pa je možnost, da se ob izteku veljavnosti zakona pregleda učinkovitost in se ponovno prouči nadaljnje možnosti. Tudi Evropska skupnost je skušala ovirati sprejem zakona in bo treba z njo pretresti še številna odprta vprašanja. Z Venetom so bili prisiljeni pristati na kompromis. Tržaški socialistični senator Agnelli ni bil preveč navdušen. Coloni je nato prešel na podrobnejšo analizo posameznih členov zakona in predvsem podčrtal programski pomen prvega člena. Zakon bo omogočal vrsto konkretnih olajšav in je usmerjen h krepitvi sodelovanja z Avstrijo in Jugoslavijo in državnimi članicami SEV. Izrecno se je zahvalil vladi, ministru Gorii in ministru Amatu, ki so pomagali pri razpravah glede zakona tudi v zadnjih tednih. Zakon je tako rezultat podpore deželne vlade Biasuttija, vseh parlamentarcev in aktivne podpore sindikatov in gospodarskih zbrnic. Izrazito negativno oceno zasluži zadržavnje poslanca Camberja. Ves čas razprave se za zakon nikoli ni brigal, ni ga bilo na nobeni seji, pojavil se je samo na zadnji. Skušal je vnašati številne nesmiselne popravke, ki naj bi zavlekli ali onemogočili odobritev. Glede prispevkov za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji je zahteval, da jih je treba razširiti še na grško, srbsko, židovsko in druge skupnosti. Vsi ti popravki so bili seveda zavrnjeni, vendar pa je na koncu za zakon glasoval, tako da so proti zakonu glasovali samo poslanci radikalne stranke. Pomen zakona sta nato še podčrtala deželni tajnik KD Longo in poslanec Rebula. Coloni je pojasnil težave pri točnem preračunavanju predvidenih sredstev, ki izhajajo iz različnega razdobja, za katero bo veljal zakon. Bistveno so znižane davčne olajšave. Računali so, da bodo letno znesle 70-80 milijard lir, sedaj pa zakon predvideva komaj približno deset milijard lir. Za Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji zakon predvideva 24 milijard lir v treh letih, torej po osem milijard na leto. Ta sredstva bo delila dežela na osnovi posebnega deželnega zakona, pri sestavi katerega pa se mora posvetovati s slovensko manjšino in njenimi organizacijami, upoštevati pa mora mnenje predsedstva vlade in zunanjega ministrstva. Deželni odbornik Rinaldi je v zaključku poudaril osnovno značilnost celotne filozofije, ki preveva zakon. Kjer je možno, so namreč sredstva ali drugi ukrepi prepuščeni Deželi. To je rezultat in priznanje učinkovitosti dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je že prišla do izraza ob potresu in tudi ob drugih prilikah. Za izvajanje zakona bodo torej potrebni številni deželni zakoni, za katere bo moral poskrbeti novi deželni svet. Razdelitev sredstev Uradni naslov zakonskega osnutka za obmejna področja, ki ga je odobrila proračunska komisija v poslanski zbornici se glasi »Norme za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodno sodelovanje dežele Furlanije-Julijske krajine, pokrajine Belluno in bližnjih področij«. Kot vemo, bo moral zakon odobriti še senat. Že sam naslov odobrenega teksta izpostavlja gospodarski razvoj in mednarodno sodelovanje. Prvi člen pa obširneje potrjuje razloge in cilje, zaradi katerih so zakon izglasovali: »Z namenom, da bi odpravili vse posledice, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina utrpela zaradi ozemeljskih izgub po mirovni pogodbi; da bi v okviru posebne zemljepisne in politične lege, ki jo ima kot obmejna dežela Evropske gospodarske skupnosti vzpodbudili in okrepili produktivne dejavnosti in razvoj gospodarske kooperacije z Avstrijo , Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in državami SEV, ki so ga ustanovili v Moskvi leta 1949, se določijo prispevki, ki jih predvideva pričujoči zakon.« Zakon je seveda razdeljen v posamezna poglavja. Prispevki so namenjeni podjetjem, ki delujejo v deželi Furlani-ji-Julijski krajini in ki se ukvarjajo z mednarodno kooperacijo in so prisotna na tujih tržiščih. Zakon predvideva tudi tuje naložbe pod pogojem, da sodelujoči, ki ne delujejo v okviru EGS, ne zavzamejo kontrolnih položajev. Zakon predvideva raznovrstne podpore v skupnem znesku 984 milijard. Milijarde bodo tako porazdeljene: Davčne olajšave — 65 milijard Mednarodna trgovina in Center za izmenjave — 170 milijard Tehnološki razvoj, raziskave in Center za znanstvene raziskave -— 250 milijard Podpora za prevoze — 60 milijard Rotacijski sklad FRIE — 130 milijard Rotacijski sklad za obrtnike — 10 milijard Gorata področja v FJK — 140 milijard Univerza in kulturno sodelovanje — 15 milijard Manjšine ter kulturne in umetniške dejavnosti —- 24 milijard Pokrajina Belluno — 70 milijard Dežela Veneto — 50 milijard. Sredstva za kulturno delovanje manjšin Dveti člen zakona za obmejna področja govori o »posegih v podporo kulturne dejavnosti jezikovnih manjšin na obmejnih področjih« in se glasi: 1. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prejela v letih 1988/1992 posebno podporo v znesku 24 milijard lir. Od tega zneska bo prejela v letu 1988 osem milijard lir, v letu 1989 osem milijard lir in leta 1990 osem milijard lir za podporo kulturnih in umetniških pobud v korist slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji ter v korist kulturnih in umetniških ustanov, ki delujejo v tujini. V ta namen se mora Dežela posvetovati z ustanovami in združenji slovenske manjšine; kar se tiče pobud v korist italijanske manjšine, pa mora delovati sporazumno z osrednjimi pristojnimi državnimi organi. 2. To finančno breme je treba kriti z odgovarjajočim znižanjem izdatkov, ki so predvideni za triletje 1988-1990, in to v poglavju 6856 proračuna zakladnega ministrstva za finančno leto 1988, tako da se uporabi sredstva, na-mnjena »podpori za slovensko manjšino in za zaščito kulture italijanske manjšine v Jugoslaviji.« Vprašanji poslanca Caverija poštnemu ministru Mladi valdostanski poslanec Luciane Caveri, ki bo danes nastopil na sedežu SSk v Trstu (Ul. Macchiavelli 22) s tiskovno konferenco o deželni avtonomiji in zaščiti manjšin, je pred dnevi naslovil na ministra za pošto dve Parlamentarni vprašanji z zahtevo po Pismenem odgovoru. V prvi se sklicuje na dejstvo, da bi moralo poštno ministrstvo v kratkem razpisati natečaj za 5.000 mest specializiranih operaterjev. Izpiti na natečaju predvidevajo tudi neobvezen izpit iz tujega jezika, vendar se razpis omejuje na angleščino in francoščino. Na področjih Furlanije-Julijske krajine, kjer živi slovenska manjšina, predvsem v tržaški pokrajini, pa je dovolj nedvoumnih pravnih 'n praktičnih razlogov, da se tudi v Poštnih uradih upošteva prisotnost slovenskega prebivalstva. Zaradi nepoznavanja slovenščine nekaterih poštnih uslužbencev, pravi še posl. Cave-ri, ki je že pred meseci na pobudo SSk vložil parlamentarno vprašanje o »primeru Pahor«, je že prišlo do polemik, Incidentov in sodnih postopkov. Zato Poziva ministra, naj na teh področjih vključi tudi znanje slovenščine med neobvezne izpite omenjenega nateča- V drugem parlamentarnem vprašanju poštnemu ministru pa posl. Caveri zahteva tudi za slovenske uslužbence poštnih uradov doklado za uporabo drugega jezika, ki jo prejemajo uslužbenci na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste. Poslanec se pri tem sklicuje med drugim na določilo iz sedemdesetih let, ko je bilo za ravnatelje poštnih uradov tržaške okolice določeno obvezno znanje slovenščine. Nagradi J. Povšetu Janez Povše je pred kratkim za svoje literarno delo prejel dvoje nagrad. Na natečaju Radia Koper za leto 1988 je prejel tretjo nagrado za radijsko igro »Vrnitev«. Igra obravnava povratnika, našega človeka, ki je leta živel v Miinchnu, se vrnil domov, nato pa zaradi neutemeljenih sumničenj zapustil domovino, to pot za vselej. Poleg tega je Janez Povše prejel drugo nagrado na Festivalu humorja, satire in karikature v Ribnici in sicer za komedijsko monodramo »V.D. - Vršilec dolžnosti oziroma poverjeni ravnatelj.« Igra obravnava preprostega delavca, ki ga nasiloma postavijo za direktorja. Igro je na prireditvi v Ribnici izvedel Dare Valič, član SNG Drama, izšla pa je tudi v knjižni obliki. V Vidmu pomemben simpozij o obrambi pred sevanjem Knjiga novinarja Bruna Vespe o FJK VIDEM — V deželni palači v Vidmu so včeraj dopoldne predstavili zajetno publikacijo o Furlaniji — Julijski krajini. Gre za zajetno, razkošno in pretežno z bornimi fotografijami opremljeno knjigo. Slike je posnel znan italijanski fotograf Bruno Lucas. Uvodno besedo je napisal Carlo Rubbia. Drugi teksti, ki obravnavajo življenje v naši deželi v lanskem in tem stoletju pa so izpod peresa znanega italijanskega televizijskega novinarja Bruna Vespe. Knjigo so predstavili predsednik deželne vlade Biasutti, ravnatelj tiskovnega urada Dežele Sossi in časnikar Bruno Vespa. Knjigo smo le prelistali. Teksti so v italijanščini, angleščini in slovenščini. Med številnimi slikami je tudi ena o delu v redakciji Primorskega dnevnika. (mw) Darujte v sklad Mitje Čuka VIDEM — Približno sto znanstvenikov in raziskovalcev' iz Italije in Jugoslavije bo konec tedna, od četrtka, 22., do sobote, 24. junija, v Vidmu sodelovalo na drugem italijansko-jugos-lovanskem simpoziju o obvarovanju pred radiacijami. Po prvem simpoziju, ki je bil pred dvema letoma v Pulju, bo ta simpozij širšega značaja. Posvečen bo še zlasti raznim vprašanjem, s katerimi se pri svojem delu soočajo tako jugoslovanski kot italijanski raziskovalci. Prireditelja sta AIRP in YRPA, italijanska in jugoslovanska zveza razsikovalcev tega področja. Praktično organizacijo pa sta prevzela CRAD v Vidmu in tamkajšnja Krajevna zdravstvena ustanova. Zakaj so izbrali Videm za ta mednarodni simpozij, na katerega pridejo kot gostje tudi nekateri poročevalci iz Francije, Avstrije ter Madžarske? Na včerajšnji tiskovni konferenci so to povedali predsednik Videmske trgovinske zbornice Bravo, predsednika CRAD dr. V. Barbina in direktor tovrstne skužbe KZE dr. R. Padovani. Na tem simpoziju, prvem po černobilski katastrofi, bodo strokovnjaki govorili o podobnih izkušnjah, ki so jih imeli po tej katasrofi še zlasti v Furla-niji-Julijski krajini, Sloveniji in na Hrvaškem. Na simpoziju, ki bo trajal tri polne dni in kjer bodo vsa poročila podana v angleščini, bodo sodelovali najbolj znani strokovnjaki iz obeh držav. V jugoslovanskem zastopstvu so prisotni tako raziskovalci iz Ljubljane in Zagreba, kot tudi iz Beograda in drugih jugoslovanskih znanstvenih centrov. Prisotni bodo tudi raziskovalci iz vse Italije. Nekateri so vprašali, kaj ima v zvezi s tem Videmska trgovinska zbornica. CRAD, Centro di ricerca Applicata e Documentazione v Vidmu, ki je prireditelj simpozija, je ustanovila Trgovinska zbornica. Pobudniki, tako sta povedala poročevalca Barbina in Padovani, si nadejajo, da bodo pristojni vladi, italijanska in jugoslovanska, upoštevali to, kar bo na simpoziju povedanega. Predsednik Videmske zbornice Bravo pa je še povedal, da so prav s pomočjo CRAD, načeli med približno tisoč industrijskimi podjetij v Furlaniji anketo o odpadkih. Kaj kmalu bodo imeli precej jasno sliko o tem problemu. MARKO VVALTRITSCH Berite »Novi Matajur« »S tistega avtobusa prihaja Tim, zato mu grem iskat PNo. Bosta še eno rundo?« je vprašal. v Ko je spet prišel ven na verando, so bile luči na cestah 2e prižgane, Tim pa se je smehljal Ronovima prijateljema. »Pozdravljen oče,« je smeje še rekel Ronu. »Živio, poba, kod pa si hodil?« ga je nejevoljen vprašal nJegov oče. »Moral sem dokončati neko delo. Harry ni hotel, da bi v Ponedeljek hodili nazaj.« »No, nadure nam bodo kar prav prišle,« , »Dobil pa sem še eno delo,« je pomembno rekel Tim, . 0 Je iz očetovih rok vzel kozarec piva in ga na dušek Praznil. »To je bilo pa prima! Lahko dobim še enega, »Takoj. Kakšno delo?« j- . »Oh, tisto! Gospa, ki stanuje zraven, me je prosila, če bi Jutri pokosil travo.« »Ki stanuje zraven koga?« »Zraven hiše, kjer smo danes delali.« da ■ Curly Campbell se je zahihital. »Si jo vprašal, kje hoče, P pokosiš travo, Tim? Znotraj ali zunaj?« )>(> . »Utihni vendar, Curly!« je razdraženo bevsknil Ron. aJ veš, da Tim ne razume takega govorjenja!« »Njena trava je že previsoka in jo je treba pokositi,« je pojasnil Tim. »Si rekel, da boš to storil?« ga je vprašal Ron. »Ja, jutri zjutraj. Rekla mi je, da mi bo plačala zato sem mislil, da ne boš imel nič proti.« Ron je cinično strmel v popolni obraz svojega sina. Če ima gospa kakšne namere, jih bo pet minut skupaj s Timom zatrlo. Njihove vneme je bilo kaj hitro konec, ko so odkrile, da Tim ni popolnoma prišteven. Če pa jih to še ni ohladilo,’ so kmalu odkrile, da je povsem nesmiselno, če ga skušajo zapeljati, ker Tim ni imel pojma, čemu so ženske na svetu. Ron je naučil sina, da je pobegnil, čim se je kakšna ženska preveč razvnela ali pa ga je skušala osvajati. Tim je bil zelo občutljiv na strah in prav lahko ga je bilo naučiti, da se je bal česarkoli. »Lahko dobim še eno pivo, oče?« je znova zaprosil Tim. »Seveda, sin. Pojdi in prosi Florrie, naj ti da največji vrč. Mislim, da si si ga zaslužil.« Curly Campbell in Dave O Brien sta opazovala njegovo visoko in vitko postavo, ki je izginila pod oboki. »Prekleto, poznam te že dvajset let, Ron,« je dejal Cur-ly, »pa si še vedno ne morem misliti, po kom je Tim podedoval svojo lepoto.« Ron se je zarežal. »Tudi sam ne vem. Tim je verjetno podoben kakšnemu predniku, za katerega verjetno še slišali nismo.« Oba Melvilla, oče in sin, sta odšla iz hotela malo pred deveto uro in se s hitrimi koraki napotila proti vrsti bleščeče razsvetljenih mlečnih restavracij, zabavišč in trgovin z vinom v oddaljenem koncu parka ob obali. Ron je svojega sina hitro peljal mimo njih, ko sta z Arden Streeta zavila na Surf Street, in ves čas pazil, da se lačni pogledi, ki jih je bil deležen Tim s strani postopajočih prostitutk, niso imeli časa razviti v kaj resnejšega. Hiša Melvillovih je stala na Surf Streetu, vendar ne na bogataškem delu na vrhu griča, kjer je živel džokej Nobby Clark. Z lahkoto sta se vzpenjala po neverjetno strmem griču, nobeden od njiju ni bil niti zadihan, saj sta oba delala v gradbeništvu in sta bila v odlični telesni kondiciji. Na pol poti po drugi strani griča navzdol, v vdolbini, ki je ležala med imenitnim vrhom in oddaljeno izboklino, kjer se je začenjala cesta Clovelly, sta zavila k stranskim vratom zelo običajnega, z opeko obloženega dvojčka. Obe Melvillovi ženski sta že zdavnaj povečerjali, toda ko sta Ron in Tim vstopila skozi zadnja vrata, v kuhinjo jima je Esme Melville prišla iz dnevne sobe nasproti. »Vajina večerja je vsa postana,« je rekla brez posebnega ogorčenja. »Daj no, Es, vedno tako praviš,« se je zarežal Ron in sedel za kuhinjsko mizo, kjer je bil pripravljen pribor zanj in za Tima. »Kaj pa je za večerjo?« »Kot da ti je kaj mar, ko pa si poln piva,« mu je odgovorila Esme. »Danes je petek, tepček! Kaj pa vedno ješ ob petkih, kaj? Iz Dagove trgovine sem prinesla ribo in ocvrt krompir, tako kot vedno.« »O, fino! Riba in ocvrt krompir!« je navdušeno vzkliknil Tim. »Joj, mama, tako rad imam ribo in ocvrt krompir!« Mati ga je nežno pogledala in mu z roko razmršila goste lase. To je bil njen edini način izkazovanja nežnosti »Vseeno je, kaj ti ponudim, ljubček, zate bo tisto vedno najboljša jed. Na, izvoli.« Pred svoja moška je postavila zvrhana krožnika, na katerih je bila mastna, nagubana riba in mehak, prav nič hrustljav opečen krompir, ter odšla nazaj v dnevno sobo kjer so na televiziji ne vem že katerič ponavljali nadaljevanko Ulica Coronation. J Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Skozenj je peljalo več kot milijon tovornjakov Pred desetimi leti otvorili avtoterminal pri Fernetičih :::::::::::: kandidati - pogovori s kandidati - pogovori s kandidati - pogovori s Nives Košuta (KPI): Ko bi Occhetto povabil na svoj shod Springsteena... Pred desetimi leti v tem času so pri Fernetičih slovesno otvorili avtoterminal. Od takrat je preko tega pomembnega objekta potovalo nad milijon tovornjakov, tovorni promet pa je v stalnem porastu. Predsednik Konzorcija za gradnjo in upravljanje avtotermina-la Luciano Russo Cirillo, ki je upravnemu svetu prebral obširno poročilo o prometu in delovanju v avtoterminalu, Dispral d.d. namerava odsloviti 15 delavcev V krajevnem sindikalnem dogajanju se te dni odpira nov problem in sicer v podjetju Dispral d.d., ki namerava v kratkem odsloviti 15 delavcev. V ta namen je sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL izdala tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje način, kako podjetje Dispral odloča o usodi svojih uslužbencev. Delavci Disprala d.d. imajo enako delovno pogodbo kot kovinarji, vodstvo pa jim sedaj na zahrbten način vsiljuje prestop k podjetju Dispral Porto, ki bi jih zaposlilo z delovno pogodbo za kategorijo javnih uslužbencev. Za delodajalca je namreč taka pogodba manj bremenilna. Podjetje Dispral d.d. je med drugim tudi član Delavskih zadrug. Sindikat meni, da je tako postopanje nezakonito in v popolnem nasprotju s sindikalnimi dogovori. Poleg tega pa očitno potrjuje govorice o načrtovanem zapiranju kuhinj v nekaterih tovarnah kovinarskega sektorja. je med drugim dejal, da so bila vsa predvidena dela za ureditev postajališča vselej dokončana v načrtovanem času in da v nobenem primeru ni prišlo do zastojev niti finančnega niti birokratskega značaja. Pred desetimi leti, ko so dokončali prvo tranšo del, je bil povprečen tovorni promet preko mejnega prehoda pri Fernetičih kakih 35 tisoč tovornjakov na leto. Obširnost parkirišč v avtoterminalu se je zato marsikomu zdela pretirana. Že v teku lanskega leta pa je skozi ta mejni prehod peljalo nad 150 tisoč tovornjakov od vsepovsod. V tem času pa je Konzorcij dogradil številne infrastrukture, ki so znatno olajšale delo osebju avtoterminala in prevoznikom; med najpomembnejša dela spada predvsem železniška povezava s postajo na Opčinah, ki omogoča neposredno pretovarjanje kontejnerjev s tovornjakov na vlak. Poleg tega je cestna povezava z avtotermi-nalom pri Sežani, ki je znatno razbremenila promet, saj omogoča popolno ločitev zasebnega prometa od tovornega. Dalje je Konzorcij zgradil ploščad za raztovarjanje in natovarjanje blaga, postajališče za kontejnerje in nova, sodobno opremljena skladišča, vendar ureditev avtoterminala še ni dokončana. Predvidevajo namreč, da bodo že v kratkem razširili parkirišče, zgradili bodo dodatne urade za uvoz-no-izvozne službe, premišljajo pa tudi že, da bi v avtoterminalu odprli mehanično delavnico za popravila tovornjakov. Za vsa načrtovana dela je deželna uprava že nakazala 4 milijarde lir, medtem ko je Konzorcij v desetih letih naložil v gradnjo avtoterminala približno 40 milijard. Odkar sem pred nedavnim začel iz službenih dolžnosti pozorneje slediti našemu prosvetnemu in kulturnemu delovanju, sem jo srečal že na številnih občnih zborih in kulturnih prireditvah naših društev. Na večini le-teh je pozdravila v imenu ZSKD in povedala nekaj misli o možnostih in razvoju kulturnega delovanja v tej ali oni vasi, na enem ali drugem kulturnem področju. Nives Košuta, kandidatka KPI na pokrajinskih volitvah, je tajnica ZSKD; med drugim je bila članica ZKMI in je na predlog mladih komunistov lani kandidirala na volitvah za poslansko zbornico. Nič čudnega torej, če se je najin pogovor začelpri mladih in njihovem odnosu do odraslih. »Večina mladih je kritična do ustaljenih oblik delovanja, ne čuti jih za svoje. Mladi se raje odločajo za druge, njim bližje. Tako je v zadnjih letih zrasla cela vrsta zanimivih stvari, po- bud, ki pa se dogajajo izven okvira ustanov in organizacij. Mladi odklanjajo take okvire.« Ustanove in organizacije pa bi morale kaj storiti, da bi se približale mladim in spoznale njihove želje in potrebe... »Inštitucije večinoma zapostavljajo vprašanje mladih. Pokrajina je na primer res priredila posvet o zaposlitvi mladih, a to brez mladih. Pred nekaj leti je pripravila raziskavo o položaju mladih, ki pa je sedaj že zastarela.« Kaj bi ti storila? »Res bi se rada ukvarjala z mladinskim vprašanjem. Mogoče bi bilo treba ustanoviti organ, ki bi se resno in strokovno lotil mladinske problematike, položaja mladih, ki bi ugotovil, kaj radi delajo, ki bi razkril in spoznal njihove želje, nekakšno odbor-ništvo za mladinska vprašanja, ki bi V soboto odprli razstavo dokumentov o bogati vaški preteklosti Padriče v znamenju proslav ob 90. obletnici ustanovitve domačega kulturnega društva Slovan Padriče so v znamenju proslav 90. obletnice ustanovitve domačega kulturnega društva. Prva prireditev je bila v soboto zvečer, nedeljski pohod po padriških stranskih poteh so morali zaradi slabega vremena preložiti na to nedeljo, v četrtek pa bo v vasi še tradicionalno kresovanje z bogatim kulturnim programom. V soboto zvečer so v Padričah odprli izredno zanimivo, dobro pripravljeno razstavo starih dokumentov od leta 1600 do 1900. Gre za zelo dolgo obdobje, iz katerega so ohranjeni uradni spisi, ki so jih zapisovali notarji, župniki, občinski uslužbenci, sodniki in vojaške oblasti. Še v drugi polovici preteklega stoletja so Padričarji te spise samo podkrižali, kot je lepo povedal ob odprtju Oskar Grgič, predsednik KD Slovan, le pod nekaterimi je zaslediti kak okoren podpis. Vendar je že iz tistega časa razstavljena drobna knjižica nabožnih pesmi, ki ji je leta 1837 spesnil in s skrbno pisavo napisal samouk - domačin Lovrenc Grgič. »Pred nami se razgrinja s to razstavo del naše preteklosti, razkrivajo se naše korenine. Iz teh dokumentov namreč razbiramo, da je bil Padričar trd, a radoživ človek, ki se je znal potegniti za svoje pravice, ki je znal braniti svojo lastnino, ki je z oporokami in dediščinami skrbel za bodočnost svojih po- tomcev; posebne risbe in grafikoni pa kažejo nekdanje Padriče, do kod so segali padriški travniki in kako so se te površine čedalje bolj krčile, kot se še danes«, je v govoru poudaril predsednik. Razstava, za katero so rade volje dali na razpolago številne dokumente vsi vaščani, obsega tudi na videz nepomembne zapise, ki pričajo, kako je oče beležil rojstvo svojih otrok, kako je gospodar zapisal vsoto, ki jo je odštel za svojo kravo, ali koliko mu je bil dolžan sosed, kdaj so prišli »talja-ni« v Gorico in zakaj so domačine odslovili od vojakov itd. »Gradiva smo bili izredno veseli, a hkrati smo se znašli pred nalogo, kako vse to zložiti in pripraviti pregledno razstavo, ki bo vsakemu obiskovalcu dovolj zanimiva in razumljiva.« Grgič se je zato zahvalil prof. Samu Pahorju, ki jim je pri tem delu pomagal. Na večeru je z »Zdravico« in še drugimi lepimi slovenskimi pesmimi nastopil moški pevski zbor KD Tabor, ki ga- vodi Sveto Grgič. Njegovo lepo petje je napovedovala Barbara Kalc, ki je še izročila priznanji dvema najzaslužnejšima domačima kulturnima delavcema in dolgoletnima pevcema: Rafaelu Grgiču, ki je bil nekaj let tudi predsednik društva in pevovodja zbora Slovan, ter Evgenu Kalcu. Obema je društvo podarilo sliki. Priznanji sta bili namenjeni še prof. Pahorju in moškemu zboru Tabor. Prireditev, ki jo je na žalost motilo slabo vreme, se je nato zaključila z družabnostjo v prostorih Gozdne zadruge. O nedeljskem pohodu, ki sta ga pripravila mlada Padričarja Peter in Mitja in bo dolg sedem kilometrov, na katerem bodo morali udeleženci odgovarjati na številna vprašanja, se izkazati v spretnostnih tekstih in napraviti še nekaj ročnih izdelkov, pa bomo posebej poročali. Na sliki: predsednik KD Slovan Oskar Grgič med govorom ob sobotnem odprtju razstave o preteklosti Padrič. Ob 40-letnici samostojnega političnega nastopanja Ljudski Tabor SSk v Mavhinjah Objavljen program ”Drage 88“ Te dni so objavili program Drage 88. Študijski dnevi, ki jih že triindvaj-setič po vrsti prireja Društvo slovenskih izobražencev, bodo kot običajno v openskem Finžgarjevem domu od 2. do 4. septembra. Organizatorji so za zdaj napovedali samo naslove predavanj, imena predavateljev pa bodo sporočili šele prav ob začetku prireditve, in sicer v petek, 2. septembra, ob 17. uri. Pol ure kasneje bo na vrsti prvo predavanje z naslovom Manjšin-stvo z evropske perspektive, o čemer bo govoril znan slovenski javni delavec. Slovesna otvoritev bo naslednjega dne, v soboto ob 16. uri, sledilo bo predavanje Glas od Donave na slovenski tribuni; "renomiran književnik" bo govoril o tradiciji in ideologiji srbskega naroda v XX. stoletju. Zadnji dan bosta po maši, ki jo bo daroval škof Bellomi, na vrsti dve predavanji: prvo z naslovom Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem? bo podal "priznan strokovnjak", drugo pa bo nosilo naslov Kam plovemo in bo posvečeno "ekologiji duha v slovenskem kulturnem prostoru". Slovenska skupnost je z nedeljskim ljudskim Taborom v Mavhinjah slavnostno proslavila 40-letnico ustanovitve Slovenske demokratske zveze, to se pravi samostojnega političnega nastopanja Slovencev v tržaški pokrajini. Kot je podčrtal slavnostni govornik časnikar Drago Legiša, ki je bil med ustanovitelji SDZ, predstavlja takratna izbira prelomnico v povojni zgodovini naše manjšine, kot jasno priča pot, ki jo je v kasnejših letih prehodila SSk s svojim delom med ljudmi, v manjšinskih organizacijah ter ustanovah in v izvoljenih telesih Furlanije-Julijske krajine. Na mavhinjski prireditvi, ki jo je otvoril tajnik devinsko-nabrežinske sekcije SSk Antek Terčon, so govorili tudi krajevni župan in nosilec strankine liste za deželni svet Bojan Brezigar, pokrajinski tajnik in kandidat za Pokrajino v nabrežinskem okrožju Zorko Harej in deželni predsednik stranke Marjan Teipin Vsi so podčrtali velik pomen samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji v luči nedeljskih upravnih volitev, na katerih si SSk prizadeva potrditi vse svoje dosedanje predstavništvo v deželnem svetu, Pokrajini, Občini ter v krajevnih sosvetih. Govorniki so tudi potrdi- li, da se bo SSk borila proti mlačnosti, negotovosti in razpršenosti, ki si utirajo pot tudi v naši manjšini ter istočasno pozdravili dejstvo, da je med kandidati SSk zelo veliko število mladih. Na sliki: govorniki na nedeljskem zborovanju SSk v Mavhinjah. se ukvarjalo z mladimi na različnih ravneh njihovega delovanja: na ravni prostega časa, šole, zaposlovanja. Tako bi na neki način 'meril temperaturo" mladinskega udejstvovanja na Tržaškem.« Podobno kot mladi se tudi drugi ljudje oddaljujejo od inštitucij. Na primer od političnih inštitucij. »Res je. Razmak med politiko in vsakdanjim življenjem se je povečal. Ljudje ne zaupajo več inštitucijam. To je razvidno tudi v odnosu ljudi do političnih inštitucij. Ne zaupajo več javnim upravam, organizacijam. V nekaterih primerih sploh ne vedo, kaj so javne uprave.« Če bi ti upravljala Pokrajino, katerih vprašanj bi se najprej lotila? »Socialnih storitev in kulture, ki so v pristojnosti Pokrajine. Na obeh teh področjih je treba še mnogo narediti. Na primer za otroštvo, za mladostnike, za prizadete. Na tem področju manjka povsem koordinacija, spremljevalci delajo v težkih razmerah.« Na kulturnem področju je bilo vendarle nekaj storjeno... »Da, nekaj zanimivega je bilo storjeno na glasbenem področju, ki med drugim najbolj dopušča sodelovanje na prireditveni ravni. Mislim pa, da bi se dalo več storiti za boljše medsebojno spoznavanje tu živečih in delujočih skupin. Doslej je še vedno bilo lažje pripeljati na prireditev v Trst skupine iz Slovenije, Avstrije ali pa iz Furlanije, kot pa recimo tukaj delujoče slovenske skupine.« Še zelo mlada si se vključila v ZKMI. Kakšen je tvoj odnos do politike? »Zelo širok. Vedno sem pojmovala politiko kot eno od bistvenih komponent življenja, seveda v družbenem smislu, v smislu participacije. Poleg študija, dela in zasebnega življenja je bila politika - pojmovana kot delo na bazi - del mene. Od takrat se je to zanimanje okrepilo, razmere so se seveda spremenile, a tudi sama sem se malo spremenila.« Lani si doživela lepo politično izkušnjo. »Da, s kandidaturo za poslansko zbornico sem malce podrobneje pokukala v meandre politike. Iz tega sem se marsičesa naučila.« Na primer... »Na primer, da je delovanje na družbeni ravni v primerjavi s političnim "lahko", če hočem biti poštena. Na družbeni ravni iščeš najprej, kar ne gre, iščeš torej napake. Za delovanje na politični ravni to ni dovolj. V politiki je bistveno iskati predloge; bolj kot kritični aspekti je pomembnejše; kaj zmoreš predlagati in kakšne možnosti imaš, da ustvariš okrog svojih predlogov konsenz.« Ce se ne motim, letos sprva nisi nameravala kandidirati... »To je malce hudobno vprašanje. A res je, nisem nameravala...« Nato si se premislila. Zakaj? »Razlogov je več. Morda pa je bil odločilen ta, da je zelo težko bitizunaj nekega dogajanja in imeti besedo. Mladi v tem mestu nimamo nobene besede, morda tudi zato, ker si je ne znamo vzeti. Mislim pa, da je treba vsaj malo vzeti v roke našo odgovornost. V tem je tudi bistvena razlika z lansko izkušnjo. Lanska kandidatura ni predpostavljala večjih, konkretnih odgovornosti, letošnja pa jih.« Po upravnih volitvah pred mesecem dni prihaja v vodstvu KPI do sprememb. Achille Occhetto bo po-stal novi vsedržavni tajnik. Ta teden se bo mudil tudi v Trstu. Če bi imela možnost, kakšno vprašanje bi mu postavila? »Hm... Pravzaprav nisem nikoli p°~ mislila, da bi ga kaj osebno vprašala.« Je morda Occhetto še preveč »svež« kot vodja KPI? »Vprašanje bi se morda vrtelo okrog teh sprememb, a to niso vprašanja, na katera mora odgovarjati izključno vodstvo.« To zveni kot opravičilo Natti... »V teh letih sem si ustvarila izkušnjo, da take odgovornosti ne morep-revzeti ena sama oseba. To je zel° omejevalno. Sedaj za KPI ni bistveno: da dobi »rešitelja«, pač pa da s skupnimi močmi pride do sprememb, naj sežejo od vodstva pa do najboll zakotne teritorialne sekcije.« Če bi morala izbirati med polit**-' nim shodom Occhetta in koncerton* Brucea Springsteena, za kaj bi se odločila? »Spet si hudoben... Najbolje bi bil°' da bi Occhetto povabil SpringsteenU' naj zaključi njegov shod... Motu pa...« Morda? . ■ »Morda pa bi bilo še bolje, če D povabil na shod Fransa Bruggna-<( Frans Briiggen je sodobni nizozem^ ski flavtist, vsestranski umetnik 1 eden najboljših svetovnih izvajalce na ta instrument. Nives Košuti, k* J glasbeni pedagog pri GM in poučuj prav flavto, je še posebej pri srcu. Pogovor zapisal MARJAN KEMPERLE Zadnje dni precej dolgočasne volilne kampanje Kar pet ministrov KD in PSI na volilnem »romanju« v Trstu Včeraj je bilo v Trstu kar pet ministrov. Notranji minister Antonio Gava (KD) je sodeloval na popoldanski skupščini Zveze trgovcev in na sinočnjem zborovanju demokristjanskih kandidatov, njegov kolega za javne službe Paolo Cirino Pomicino pa je govoril na javnem posvetu KD o kočljivih problemih javnih služb in državnega sektorja. Po nedavnem obisku na fojbi in po razgovoru, ki ga je imel z nacionalističnim Odborom za obrambo italijanstva Trsta, pa je bil včeraj spet v Trstu obrambni minister Valerio Zanone, ki se je zjutraj srečal s krajevnimi gospodarstveniki in z javnimi upravitelji, zvečer pa sodeloval na zborovanju liberalne stranke. Kar dva socialistična ministra pa sta se včeraj udeležila socialističnega posveta o kulturi in o razvojnih načrtih za tržaško stvarnost. Minister Carraro je govoril o turizmu, o vlogi gledališke ustvarjalnosti in o zaščiti okolja, nekdanji milanski župan in sedaj minister za mestna področja Tognoli pa se je navezal na vprašanja prometa in parkirišč v velikih mestnih realnostih. Sinoči je bil v Trstu tudi nekdanji sekretar Proletarske demokracije Mario Capanna, ki je predstavil svojo knjigo o študentovskem gibanju leta 1968. V nedeljo pa se je mudil v Trstu komunistični senator Armando Cos-sutta, ki je govoril na festivalu komu- Volilna kampanja tudi na sodišču Volilna kampanja bo morda v naslednjih dneh odjeknila tudi na tržaškem sodišču. Melonarski prvak Cecovini je namreč pred dnevi formalno prijavil sodišču pobudnike "mestne, zelene in laične liste za Trst", ki združuje zelene in radikalce, češ da zlorabljajo v javnosti uradni volilni naziv "lista", kar po njegovem groboi zavaja volilce. "Pravoverna" lista je samo tista z melonarskim simbolom, pravi v bistvu Cecovini, ki je celo zahteval od sodnika, naj prepove Pannel-li in somišljenikom "javno rabo" besede lista. Melonarji se očitno čutijo ogrožene in so čez noč "pozabili" na podporo, ki jo je pred leti temu gibanju s klopi tržaškega občinskega sveta nudil prav Pannella, skupaj s pokojnim Almirante-jem. "Mestna, zelena in laična" lista pa je zelo jezna nad krajevnim italijanskim dnevnikom, češ da je doslej popolnoma bojkotiral volilno kampanjo te politične skupine, posebno pa njenega voditelja Marca Pannello. Adelaide Aglietta, podpredsednica radikalne poslanske skupine, in Paolo Ghersina, kandidat zelenih in radikalcev, sta naslovila na tržaško sodišče obširno dokumentacijo, v kateri obtožujeta Piccolo, da sistematično bojkotira in ne poroča o njihovih pomembnejših volilnih pobudah. Aglietta in Ghersina sta istočasno prijavila sodišču odgovornega urednika časopisa Paola Francio pod obtožbo atentata na politične in ustavne svoboščine državljanov. Radikalci pravijo, da je tržaški dnevnik deležen precejšnjih podpor iz javnih skladov ter da bi moral zato korektno seznaniti svoje bralce o poteku volilne kampanje v Trstu in na deželni ravni. nističnega tiska na Kolonji. Senator KPI je bil v svojem posegu kritičen do De Mitove vlade zaradi načrtovane namestitve vojaških letal F 16 v nekem vojaškem oporišču na Jugu države. Na komunističnem zborovanju je v slovenščini govoril senator Stojan Spetič. Tudi v prihodnjih dneh je na sporedu cela vrsta volilnih zborovanj in shodov. Slovenski nosilec kandidatne liste KPI za Deželo Miloš Budin bo drevi ob 20.30 govoril na komunističnem shodu v Repnu. Danes pa bo gost Slovenske skupnosti poslanec Union Valdotaine Luciano Caveri, ki bo imel ob 11.30 na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22 tiskovno konferenco na temo "Deželna avtonomija in zaščita manjšin". Zvečer ob 20.30 pa bo v dvorani F. Prešeren okrogla miza SSk o problemih in perspektivah slovenskega šolstva. Na njej bodo sodelovali Humbert Mamolo, Elvi Miklavec, Stanko Škrinjar, Aldo Štefančič, Bruno Kralj, Alojz Tul in Peter Močnik. Sklepno besedo bosta imela Zorko Harej in Ivo Jevnikar. Zgoniška sekcija SSk pa prireja jutri ob 20.30 v zgo-niškem kulturno-športnem centru srečanje o problemih in perspektivah kmetijstva na Krasu. Slovenska deželna komisija pri PSI pa vabi jutri na Prosek v krajevni Kulturni dom na "Večer nageljna", na katerem bodo sodelovali glavni slovenski socialistični kandidati na nedeljskih volitvah. Srečanja, ki se bo začelo ob 20.30, se bosta udeležila tudi podpredsednik deželnega odbora Gian-franco Carbone in tržaški podžupan Seghene. V tržaškem Časnikarskem krožku pa bo jutri ob 17.30 javno soočanje med Mauriziom Pessatom (KPI) in Francom Richettijem (KD). Večje povezave med Trstom in grškim mestom Patrasom Predstavniki tržaške Trgovinske zbornice in Avtonomne pristaniške ustanove so se v preteklih dneh mudili v Atenah, kjer so se z grškim ministrom za prevoze Badouvasom pogovarjali o možnosti okrepitve morske proge med Trstom in Patrasom. Doslej je bil večji del te morske proge namenjen izmenjavi blaga, občasno pa je iz Trsta odplul tudi potniški trajekt. Progo so uradno odprli decembra 1986, odtlej pa se zanjo vedno bolj zanimajo tako trgovci kot turistični delavci. Na srečanju pa so se okvirno dogovorili tudi za novo letalsko progo, ki bi povezovala Atene oziroma Solun z Ronkami. Na tej progi bi uporabili letala grške družbe 01ympic Airways. V dneh svojega obiska v Grčiji je tržaška delegacija obiskala tudi sejem "Posidonia", ki je bil v Pireju od 5. do 11. junija. Na sejmu so bile prisotne nekatere tržaške uvozno-izvozne in prevozne družbe. Sejem "Posidonia" je med najpomembnejšimi v Evropi, udeležijo pa se ga večinoma predstavništva pristaniških in suhozemskih prevoznih služb in podjetij. Obvestilo zgoniške občinske uprave o cepljenju živali Župan Občine Zgonik obvešča, da se je začelo cepljenje proti steklini za pse na vsem ozemlju občine in da bo trajalo do 1. julija. V tem roku je treba cepiti proti steklini tudi govedo, ovce, koze in konje, ki so podvrženi okuženju. Preventivno cepljenje psov proti steklini bodo brezplačno izvrševali odgovorni živinozdravniki, in sicer vsak torek in petek od 12. do 13. ure v skladišču pri županstvu v Zgoniku. Lastniki morajo pripeljati pse s primernim nagobčnikom, po cepljenju pa bodo prejeli potrdilo, ki ga morajo shraniti za morebitne kontrole. Rok cepljenja bo podaljšan v naslednjih primerih: pri brejih samicah, po porodu in med dojenjem ter pri mladičih, ki so bili cepljeni proti drugim okužbam po poteku 15 do 20 dni od zadnjega cepljenja in vsekakor po dopolnitvi tretjega meseca starosti. Kdor ne bo do izteka predvidenega roka (31. julija 1988) izpolnil navedenih določil, bo prijavljen sodnim oblastem. Od sobote v Križu vaški praznik V soboto, 25., in v nedeljo, 26. junija, bo v Križu vaški praznik, ki ga letos skupno prirejata ŠD Vesna in SD Mladina. Praznik, ki nadomešča tradicionalno vinsko razstavo, se bo začel v soboto ob 16. uri. Pozno popoldne bo na sporedu turnir v briškoli, nato bo koncert kriške godbe na pihala. V nedeljo popoldne bo na vrsti nastop baletne skupine ŠD Mladina. Oba večera bo ples z ansamblom Lords. Okrnjena dejavnost občinskih izpostav v obdobju volitev Tržaška občinska uprava obvešča, da bodo občinske izpostave zaradi vo-Utev 28. junija praktično zaprte. Občani se bodo za resnično nujne in neodložljive zadeve lahko obrnili na občinski anagrafski urad v Pasaži Costanzi 2, soba 5 v pritličju. Iz istih razlogov bodo občinske izpostave 27. in 28. junija v tržaški občini prekinile svojo skrbstveno službo. V nujnih primerih se bo mogoče obrniti od 8. do 10. ure na: - občinsko izpostavo v Križu (tel. 220361), ki bo skrbela za ves Zahodni in Vzhodni Kras; - občinski skrbstveni urad v Ul. pascoli 31 (tel. 727029 in 72401), ki bo skrbel za področja Kolonja-Škorklja, Novo mesto, Stara mitnica; - sedmi občinski oddelek (socialno skrbstvo) v Pasaži Costanzi 2 (tel. 11254529), ki bo skrbel za področja Kja-din-Rocol in Škedenj-Čarbola. Na podočjih Rojan-Greta-Barkovlje, ^v- Vid-Staro mesto in Valmaura-Na-selje sv. Sergija bo socialna služba fedno delovala, saj nima sedeža v ob-ninskih izpostavah. * Tržaški župan Staffieri je včeraj v hnenu občinske uprave izročil zlati Pečat mesta prof. Giampaolu De Ferri, ki je bil celih dvajset let superinten-nant mestnega gledališča Verdi. Na kratki svečanosti je poleg številnih nabornikov bil prisoten tudi De Fer-naslednik na čelu opernega gleda-hsča dr. Pio De Berti Gambini. Daljnoročne vremenske napovedi niso zanesljive Začetek poletja smo pričakali z dežnikom Poletje — čas dopustov in oddiha — se začenja prav danes. Tokrat bralcem ne bomo ponudili običajnih vremenskih pregovorov, ki že zdavnaj ne držijo več, temveč peščico statističnih podatkov, ki jih že 50 let zbira znani tržaški vremenar prof. Silvio Polli. Toda najprej dejstvo: nič in nihče na svetu ne more napovedati vremena za več kot štiri - pet dni naprej, niti najsodobnejša satelitska tehnologija, na katero se tako radi zanesemo. Atmosfera se stalno spreminja, te spremembe pa odločilno vplivajo na vremenske motnje na Zemlji. V naših krajih so nenadne spremembe toliko bolj očitne, saj je skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo zapihali vetrovi s severnega kvadranta in povzročili tudi znatne padce temperature. Zato tisti, ki načrtujete dopuste, se nikar ne zanašajte na daljnoročne vremenske napovedi, kajti lahko se zgodi, da vam jo dež, nevihte ali nemogoča soparica kar čez noč zagodejo. Pa pojdimo k podatkom. Za alpsko in predalpsko področje, in torej tudi za Trst in Kras, je že značilno, da se poletje pokaže šele v drugi polovici junija. Prva polovica je namreč deževna in hladnejša, dogaja pa se celo, da imamo v prvih dveh tednih junija tako imenovani povratek mraza. Tudi deževje je v prvi polovici junija izrazitejše, saj je srednja vrednost padavin v tem času 96 mm. Letos so v Trstu namerili že 90 mm padavin, kar pomeni, da bi se morala možnost deževnega vremena v prihodnjih dneh zmanjšati. Srednja junijska temperatura pa je 21,5 stopinje Celzija. Iz podatkov, ki jih v Trstu uradno beležijo že od 1. januarja 1841, pa lahko razberemo, da bo en junijski dan nadpovprečno vroč in bi morala temperatura doseči 30,3 stopinje. V zadnjih 50 letih je junijski toplotni rekord dosegel pri 35,7 stopinje. Kar se Krasa tiče, pa naj zabeležimo, da je nihanje temperature podobno celinskemu nihanju, se pravi, da je odklon med najnižjimi in najvišjimi povprečnimi temperaturami večji kot v mestu. Naj- nižje srednje temperature so zato na kraški planoti za tri stopinje nižje, najvišje pa za štiri stopinje višje. Srednja julijska temperatura je 24C; najvišja bi se morala ustaviti pri 32,1C, medtem ko je bilo v zadnjih 50 letih samo enkrat izmerjenih 37,5C. Lani smo v Trstu doživeli nekakšen rekord, saj je bil en julijski dan nadpovprečno vroč: namerili so 34,8C. Padavine se ta mesec zmanjšajo, saj bi se morale ustaviti pri 77 mm, povprečno pa bi morali julija imeti 4 krepke nevihte. Temperatura morja v tem čas narašča, vendar bo dosegla višek samo septembra. Avgust: "tržaški" avgust je običajno muhast vsaj do velikega šmarna. Srednja toplotna vrednost postopoma pada, tako da se živo srebro suče okrog 23,6 stopinje. Najvišja predvidena temperatura bo 32 stopinj, doslej najvišja avgustovska vročina pa je bila 36,2 stopinje. Po 15. avgustu, ko se letoviščarji že resignirano vračajo domov in na delo, pa se poletje tako rekoč šele začne. Noči postajajo prijetno tople, dnevne temperature so znosnejše, tudi vlaga je čez dan manjša. Morje pa, kot smo že zapisali, ohranja toploto, ki mu jo dajeta zemlja in zrak. Skratka, za idealne počitnice brez večjih vremenskih presenečenj, bi se morali odločiti prav v zadnjem tednu avgusta. Danes se torej začenja poletje, verjetno pa je marsikdo že rekel, da pravih letnih časov sploh ni več. Teoretično je res tako, praksa (in statistika) pa uči, da se letni časi vse bolj razpotegnejo eden v drugega. Pomlad traja pozno v poletje, poletje pozno v jesen, jesen pozno v zimo in tako naprej. Pa še nekaj je za današnji dan značilno: enakonočje. Dan in noč bosta enako dolga, že jutri pa se bodo začeli dnevi krajšati. Poleg čisto strokovnega podatka je enakonočje od nekdaj tisti naravni pojav, ki romantike vznemirja, saj baje ponuja nepričakovane in vznemirljive skrivnosti... MIMA KAPELJ Finančni stražniki danes praznujejo Danes poteka 214. leto, odkar so bili finančni stražniki ustanovljeni. Obletnico bodo seveda praznovali tudi v Trstu, kjer je sedež deželnega poveljstva tega rodu. Po polaganju vencev k spomeniku padlim na Griču sv. Justa se bo na Pomorski postaji ob 9.30 pričela uradna slovesnost, ki se je bodo udeležili predstavniki deželnih in drugih krajevnih oblasti. Na proslavi bo novi poveljnik finančnih stražnikov IX. cone (se pravi na področju Furlanije-Julijske krajine) brigadni general Vito Guzzi med drugim podelil priznanja pripadnikom rodu, ki so se izkazali v opravljanju službenih nalog. Praznik bo kot običajno nudil tudi priložnost za obračun delovanja finančnih stražnikov v zadnjem letu. t Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono Alojz Novak Pogreb bo jutri, v sredo, 22. t. m., ob 10.45 na pokopališču pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena Lojzka, sinova Luciano in Pavel ter drugo sorodstvo. Trst, Kostanjevica na Krasu, 21. junija 1988 t Sporočamo žalostno vest, da nas je za posledicami nesreče prerano zapustil dragi Vinko Lovrečič ŽUPAN OBČINE KOPER V nesreči sta bili ranjeni še drugi dve osebi Blizu Latisane izgubila življenje Tržačanka in industrijec iz Perugie t Y. strahoviti prometni nesreči pri ,lsani sta se včeraj navsezgodaj Jutraj smrtno ponesrečila 28-letna Tr- f^nka Milena Kaluderčič por. Co-nna iz Ul. S. Anastasio 16 in 31-letni žin Ur^° Seravallo Colussi, član dru-diii Aastnikov znane slaščičarske in-te * .ijs iz Perugie. Na oddelku za in-k ?lvno nego videmske bolnišnice se jjiri s smrtjo 26-letna Paola Debrilli iz 9o p.anorama 12. Prognoza je stro-števPJldrŽana' sat J6 njeno stanje zaradi 22 i l nih poškodb izredno resno. Za Pie etne9a Marca Lancioneja iz Peru-har„?a so zdravniki bolnice v Latisani Povedali 10 dni zdravljenja. ornetna policija iz Červinjana tre-ne °v še ni rekonstruirala dinamike lan Kaže, da sta se Colussi za vo-avmc! mercedesa in Kaluderčičeva z tmC*, peugeot 205 vozila proti ces-Ž VrA* .Postaji v Ronchisu di Latisana. ^ehkvr00 sta v avtomobilu sedela še doRin -va in Lanci°ne. Preiskovalci oevajo, da so se potniki obeh vo- Milena Kaluderčič zil poznali med seboj, verjetno so se celo za šalo prehitevali na široki cesti, ki je bila ob 4.30 popolnoma prazna. Približno kilometer pred cestninsko postajo pa je iz doslej še nepojasnjenih razlogov prišlo do nesreče. Merce- des in peugeot je nenadoma nevarno zaneslo in voznika se nista mogla izogniti trčenju. Zaradi silovitega sunka sta se avtomobila odbila drug od drugega in obstala pri odbojni ograji, eden na levi, drugi na desni strani ceste. Ko so na kraj nesreče prispeli reševalci, so bili vsi ponesrečenci še živi. Gasilci so s posebnimi hidravličnimi škarjami prerezali pločevino in z vso previdnostjo izvlekli ranjence iz popolnoma uničenih avtomobilov. Bolničarji Rdečega križa so jih nato naložili v rešilec. Zaradi nadvse hudih poškodb po vsem telesu pa je Kaluderčičeva izdihnila že med prevozom v bolnišnico, Colussi pa je živel še štiri ure po nesreči. Okrog 8. ure zjutraj je umrl v bolnišnici v Latisani. Paola Debrilli, 26-letna Tržačanka, ki je sedela ob voznici v peugeotu 205, je še vedno v življenjski nevarnosti. Do včerajšnjih poznih večernih ur je bilo njeno stanje neizpremenjeno. Mlad vespist v smrtni nevarnosti Včeraj dopoldne se je v prometni nesreči hudo ponesrečil 29-letni Ac-hille De Bonis iz Ul. Tiepolo 4. Do nesreče je prišlo okrog 7. ure zjutraj, ko se je mladenič z vespo 50 vozil na delo. Ko je prevozil Ul. Filzi in prispel do križišča z Ul. Valdirivo, se je z motorjem nenadoma zaletel v volkswa-gen jetto, ki jo'je upravljal 57-letni Sergio Grezar z Vrdelske ceste 5/6. Vespist je pri trčenju izgubil ravnotežje in z vso silo priletel na tla ter negiben obležal na cesti. Rešilec Rdečega križa je ranjenca odpeljal v bolnišnico na Katinari. Zdravniki so takoj ugotovili, da je njegovo življenje v nevarnosti. De Bonis je namreč padel na glavo in ker ni imel čelade, ki bi ga zavarovala, je dobil hud pretres možganov. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil v globoki nezavesti. Takoj po nesreči so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, v popoldanskih urah pa se je njegovo stanje znatno poslabšalo, zato so ga premestili na oddelek za oživljanje. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji. Dinamika še ni povsem jasna, kaže pa, da eden od voznikov ni upošteval rdeče luči na semaforju. Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 17. uri na koprskem pokopališču. Žalna seja Občinske skupščine Koper bo danes, 21. t. m., ob 14. uri. Žalujoči: brat Riko z ženo Jolando in hčerko Suzano ter ostalo sorodstvo. Trst, Koper, 21. junija 1988 21. 6. 1987 21. 6. 1988 Dušan Grilanc Ob prvi obletnici smrti se ga z žalostjo v srcih spominjajo SVOJCI Salež, 21. junija 1988 Sagra mandrjerjev v Podlonjerju Osma šagra mandrjerjev, katere organizatorja sta KD Union in S. Škamperle, je v nedeljo popoldne in zvečer doživela uspeh, ki so ga bili veseli domačini, številni gostje in seveda vsi, ki so se trudili pri pripravah na ta praznik, ki se bo nadaljeval in zaključil v četrtek s kresom in družabnostjo. V nedeljo so v dvorani Ljudskega doma v Ul. Masaccio odprli antološko razstavo slikarja Milka Bambiča (na sliki), o katerem je najprej spregovorila Loredana Gec, nato pa je več svojih spominov na slikarja-domačina povedal Marko Kravos, ki je ob tej priložnosti recitiral tudi nekaj svojih pesmi. Nekaj pesmi pravtako svetoivanske pesnice Marije Mijot sta nato recitirali Rosana Gec in Vida Krapež, medtem ko sta na violino nastopila Erik Lapelj in Martina Krapež. Za ples in dobro voljo je poskrbel duo Neva-Germano, dobro založeni kioski pa so nudili obiskovalcem različne dobrote in seveda dobro domače vino. ŠAGRA - BOLJUNEC 25. - 26. - 27. junija Sobota, 25. 6.: ob 20.00 ansambel TAIMS ob 21.00 kantavtor ŠIFRER Nedelja, 26. 6.: ob 18.00 kulturni program: POVORKA, VENDERIGLE, PLESNA ŠOLA F. PREŠEREI)! ob 20.00 HAPPV DAV Ponedeljek, 27. 6.: ob 21.00 ansambel AGROPOP Odprtje kioskov ob 18. uri, v nedeljo ob 16.30 V primeru slabega vremena bosta Šifrer v soboto in Agropop v ponedeljek nastopala v gledališču F. Prešeren. SKD Union in SKD Škamperle vabita v Ljudski dom Podlonjer Ul. Masaccio 24 V soboto v Domu Antona Ukmarja-Mira pri Domju Danes, 21. junija, ob 20.30 SKLAD MITJA ČUK in OPENSKI OTROŠKI VRTEC vabita na VESELICO Z BOLJŠIM SEJMOM s petjem, prizorčki, risankami, igricami... - Sodeluje otroški vrtec iz Mavhinj - Poskrbljeno za varstvo in prigrizek - Vabljeni k sodelovanju vsi vrtci, na boljši sejem pa vsi šoloobvezni otroci. V nedeljo, 26. junija, od 10. ure dalje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Prireditev bo tudi v primeru slabega vremena. čestitke Danes praznujeta ŽARKO POČKAJ 16. rojstni dan, KATJA CAPPELLI pa 15. rojstni dan. Vse najboljše jima želita nona in nono iz Saleža. Na Kontovelu je včeraj, 20. t. m., slavil 85. rojstni dan ALOJZ CIJAK Zaslužnemu dramatiku in prosvetnemu delavcu čestitajo ŠD Kontovel Gospodarsko društvo Kontovel Cerkveni zbor Kontovel AO Jaka Štoka MPZ Vasilij Mirk ZPZ Prosek-Kontovel SKD Prosek-Kontovel VZPI-ANPI Prosek-Kontovel Godbeno društvo Prosek TOtfljakM-Ua Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi v četrtek, 23. t. m., ob 18. uri na otvoritev slikarske razstave ISTRSKA POKRAJINA Jure Cihlar Vladimir Prelc včeraj - danes Danes, TOREK, 21. junija 1988 ALOJZ Srečanje članov predvojnih protifašističnih skupin Nekdanji pripadniki tržaških predvojnih protifašističnih skupin, ki vzdržujejo med seboj dokaj redne stike v duhu idealov, ki sb jih navdihovali v tistih težkih letih, so se v soboto popoldne spet zbrali v lepem številu v Domu Antona Ukmarja-Mira pri Domju na družabnem srečanju. Srečanje je pripravil pripravljalni odbor v dogovoru z Zdmženjem bivših političnih preganjancev v Trstu ANPPIA, ZZB NOV obalnih občin iz Kopra in županom občine Dolina. Po uvodnem pozdravu Srečka Colje, obsojenca na drugem tržaškem procesu, in po enominutni počastitvi spomina vseh preminulih' članov združenj z obeh strani meje ter po počastitvi spomina nenadoma umrlega doslednega borca proti fašizmu in za svobodo primorskih ljudi dr. Dorčeta Sardoča, je v imenu dolinske občine spregovoril župan Edvin Švab. Poudaril je, da je življenje vsakega od prisotnih bogata knjiga spominov na težka leta v času fašizma in boja proti njemu, knjiga spominov tudi za naprej, za pove generacije. Dejal je še, kako morajo biti današnji rodovi hvaležni članom nekdanjih protifašističnih gibanj, da lahko danes živimo v demokratični družbi in da so danes pogoji za boj za mir in prijateljstvo med narodi mnogo boljši. Pozdrav zbranim je prinesel tudi slovenski senator Stojan Spetič. Potem ko je poudaril velik delež članov protifašističnih organizacij v boju proti fašizmu je dejal, da ta še ni do kraja poražen in da smo v Evropi znova priče porajanju rasizma, kot kažejo primeri v Franciji in Italiji pa tudi pri nas. Nato je govoril o prizadevanjih in konkretnih akcijah v parlamentu za ureditev raznih socialnih problemov za bivše politične preganjance, ki jih je italijanska država dolžna izvajati. V imenu bivših tržaških članov protifašističnih organizacij, ki zdaj živijo na jugoslovanski strani meje, je zbrane pozdravil Mario Abram. Med drugim je dejal, da so ideali, za katere je šlo v času fašizma, veljavni še danes in ti ideali so svoboda, demokracija, mir in boljše življenje. Nazadnje je kratko spregovoril še Milan Bolčič, tudi obsojenec na drugem tržaškem procesu, poudaril idealno vsebino takih srečanj in se spomnil na zgled dr. Sardoča. Srečanje se je potem nadaljevalo v prijateljskih pogovorih in ob obujanju spominov na leta aretacij, zaporov, preganjanj, pa tudi o današnjih problemih in težavah, s katerimi se soočajo slovenski ljudje in posebej še bivši aktivisti in politični preganjanci v času fašizma na obeh straneh sedanje meje. Pri vseh je prevladovala želja, da bi taka srečanja bila še bolj redna in že je steklo dogovarjanje za ponovno snidenje oktobra letos. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Združenja bivših aktivistov osvobodilnega boja na Tržaškem, (jk) razne prireditve razstave PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v četrtek, 23. t. m., ob 21. uri v Hribenco na KRESOVANJE v družbi pesnikov iz dolinske občine. KD Slovan - Padriče ob 90-letnici delovanja (1898-1988) prireja v četrtek, 23. junija, ob 20.30 KRESOVANJE. Sodelovali bodo: otroci otroškega vrtca Padri-če-Gropada z igrico "Cirkus", zborček osnovne šole K. Destovnik-Kajuh in pevski zbor KD Skala iz Gropade. Narodna in študijska knjižnica vabi na predstavitev knjige PRVA SLOVENSKA REALKA - Idrija 1901 - 1926. Spregovorili bodo: Janez Kavčič, Tomaž Pavšič, Jurij Bavdaž. Predstavitev bo v petek, 24. junija 1988, ob 19. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20. KD V. Vodnik - 7. junijski večeri. V petek, 24. junija, ob 21. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MILAN PER-TOT iz Barkovelj. Dirigent Aleksandra Pertot. Concentus organi v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu in FINCAT vabi na ORGELSKI KONCERT - Ugo Zalunardo (orgle) in Mario Caldonazzi (trobenta) v nedeljo, 26. junija, ob 20. uri v Marijinem svetišču na Vejni. Godba V. Parma iz Trebč prireja v Trebčah 24., 25. in 26. junija PRAZNIK ob 75. obletnici ustanovitve. V petek, 24. 6., ob 21. uri jubilejni koncert vaške godbe; v soboto, 25. 6., ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine iz Trebč, ob 19.30 koncert pihalnega orkestra Postojnska godba, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo, 26. 6., ob 17. uri pohod godb na prireditveni prostor ter koncert, ob 20.30 ples z ansamblom Taims. Športno združenje Gaja organizira ŠAGRO od 25. junija do 3. julija na športnem objektu na Padričah. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Zodia-co. V teku tedna nogometni turnir 4:4. Vabljeni! V TK Galeriji je odprta razstava z naslovom UMETNOST V OBLEKI Branke Donassy, Magde Starc-Tavčar in Marije Vidau. KD Slovan - Padriče obvešča da je razstava »Padriče v dokumentih (1600-1900)« odprta od 18. do 20 ure. V konjušnici v Miramarskem parku bodo danes, 21. t. m., ob 18. uri odprli razstavo z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maxa FABIANIJA. V občinski galeriji je odprta razstava z naslovom OBALNI UMETNIKI 88. Razstavo prireja Društvo likovnih umetnikov slovenske Obale. Galerija L- Spacala v gradu v Štanjelu je odprta vsak dan od 10. do 18. ure razen ob ponedeljkih. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo danes odprli razstavo, na kateri sodeluje 40 grafikov s po enim delom. Razstava bo trajala do 30. t. m. V Palači Costanzi bodo danes, 21. t. m., odprli deželno razstavo, na kateri bo sodelovalo 26 deželnih slikarjev z risbami. satirični kabaret Boris Kobal in Sergej Verč OPROSTI, NE JURIŠ? Sledil bo ples. PD Kolonkovec prireja v četrtek, 23. junija v soboto, 25. junija in v nedeljo, 26. junija tradicionalno Kresovanje in razstavo domačih vin na sedežu društva Šalita di Zugnano 46. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujeva odboru Kulturnega društva Slovan za pozornost in čast, ki nama ga je izkazalo ob 90. obletnici društva. Ob najini zahvali za priznanje in čudovito darilo bi rada izrekla predsedniku, odbornikom in članom društva tudi priznanje za ves njihov dosedanji trud ter za napore, ki so jih vložili v priredbo tako lepe razstave, ter iskrene želje in voščila, da bi bilo društvo tudi v bodoče neusahljivo žarišče vaške kulture in narodne zavesti. Rafael Grgič in Evgen Kalc kino ARISTON - 20.30, 22.15 Rita Sue e Bob in piu, kom., VB 1988, r. A. Clarke; i. S. Finneran, M. Holmes. EKCELSIOR I - 18.30, 22.15 La mia vita a guattro zampe, r. Lasse Hailstrom. EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 Vorrei che tu fossi qui, kom., VB; r. D. Leland; i. E. Lloyd, T. Bell. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ouarto co-mandamento, dram., Fr.; r. B. Taverni-er. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDowell. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I peccati di una vergine, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 The Blue Iguana, kom., ZDA; r. J. Lafia; i. D. McDermott, J. Harper. PENICE - 18.00, 22.15 Attrazione fatale, dram., i. Michael Douglas. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 22.15 Biancaneve e i sette nani, ris., prod. Walt Disney. LJUDSKI VRT - 21.15 Cercasi 1’uomo giusto, kom., ZDA 1987, r. Susan Sei-delman; i. Ann Magnusson; i. John Malkovich. EDEN - 16.00, 20.00 Vision! erotiche, porn., Grad sv. Justa V četrtek, 23. t. m., ob 21. uri bo nastopil španski kitarist PACO DE LUCIA s svojo skupino. Verdi Festival operete - Poletje 1988. Od 30. junija do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Od danes dalje so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago vstopnice za prvo predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 20.30. CAPITOL - 16.30, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Nimoy, i. Steve Guttenberg, Tom Selleck, Ted Danson. LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Hearts of fire, dram., ZDA 1987, 100'; r. Richard Marguand; i. Rupert Everett, Bob Dy-lan. ALCIONE - 15.30, 22.10 Ultimo tango a Parigi, i. Marlon Brando, Maria Schneider, □. RADIO - 15.30, 21.30 Vicende intime, porn., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ mali oglasi OSMICO je odprl Carlo Škabar - Veliki Repen 23/139. Toči teran in belo vino. OSMICO je odprl Herman Škrlj v Saležu na št. 35. Toči belo vino in teran. V SAMATORCI pri Goljevih je odprta osmica. OSMICA na Opčinah pri Miškotu je tudi letos odprta. Priporočamo se za obisk. OSMICO je odprl Jožef Kukanja v De-vinščini na št. 1. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnič št. 2. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju. APARTMA v Červarju, 5-6 ležišč, oddam julija, avgusta in septembra. Tel. 003861/483037. IŠČEM SLUŽBO kot hišna pomočnica (samo ob sobotah). Tel. 003865/59040. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz latinščine in grščine za višje srednje šole. Telefonirati na št. 410518 ob uri kosila. SLOVENSKA DRUŽINA, 3 odrasli, nujno išče 3-sobno stanovanje v Gorici, eventualno tudi za odkup. Tel. 0481/82087. MLADIČE bernardinca in nemškega ovčarja prodam. Tel. 0481/882317 ob večernih urah. KRASNEGA RDEČEGA MUCKA, starega 2 meseca, navajenega na ljudi in čistočo, podarim samo osebi, ki ljubi živali. Tel. 212119. KUPIM hišo z vrtom v predmestju, najraje pri. Sv. Ivanu ali v Podlonjerju, tudi potrebno popravil, primerno za 4-član-sko družino. Sprejemam tudi samo posredovanje. Tel. 911119 v večernih urah. IŠČEM mladega fanta za samostojno prevozniško delo. Zaželeno vozniško dovoljenje C kat. Telefonirati na št. 761819 od 12.00 do 14.30. IŠČEMO prodajalko s prakso za trgovino jestvin od julija do oktobra. Telefonirati na št. 212197 od 12. do 13. ure vsak dan razen sobote in nedelje. IŠČEMO osebo, ki bi si prevzela oskrbo bolnika 1 dan tedensko (24 ur). Tel. 380810 v večernih urah. ČRN PERZIJSKI MUCEK izgubljen v soboto v Doberdobu (Jezerska ulica). Najditelju nagrada. Tel. 0481/78254. MLAD IN ZDRAV FANT išče kakršnokoli delo za določen čas. Tel. 003865/26843.' RIVIERA 224426 daje v najem stanovanje na Proseku, 100 kv. m, 4 sobe, kuhinja, WC. RIVIERA 224426 prodaja na Opčinah luksuzno novo stanovanje z mansardo in veliko garažo. PRODAM renault super 5, prevoženih 40.000 km, za 6.800.000 lir. Tel. 824381. šolske vesti Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija 1988 od 10. do 12. ure. Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 12.09 in zatone ob 0.49. Jutri, SREDA, 22. junija 1988 AHACU PLIMOVANJE DANES: ob 0.45 najvišja 7 cm, ob 7.58 najnižja .-32 cm, ob 15.53 najvišja 29 cm, ob 23.21 najnižja -4 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberto Sčulac, Sha-ron Russo, Kevin Bortolutti, Federica Lena, Elena Tarlao, Cristina Tampleniz-za, Daniele Vitale, Francesco Vitale, Martina Bettio. UMRLI SO: 52-letni Parco Carlos Des Santos, 64-letna Irene Eriavec vd. Fran-chini, 83-letni Arduino Cavallini, 60-letni Bruno Grizonic, 45-letni Raffaele Riccio, 59-letni Salvatore Malabotti, 84-letna Antonia Zotich, 75-letna Ida Raguso, 68-letni Carmine Jardas, 66-letni Renato Schrey, 43-letni Giuliano Sorgo, 87-letna lolanda Pischiutta, 81-letna Luigia Bevi-lacgua, 68-letna Marta Zuljevic, 74-letni Agostino Fonda. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. junija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. MILJE — Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. razna obvestila Slavistično društvo v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na DELOVNO-DRU-ŽABNO SREČANJE, ki bo v petek, 24. t m., ob 19. uri v gostilni v Šepuljah pri Sežani. Vabljeni vsi. Informacije: Janez Povše 0481/21169, Ban 040/299632, Lupine 040/211997. Glasbena matica vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29- izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 26. 6., botanično ekskurzijo na Bloško planoto (vzhodno od Cerkniškega jezera). Strokovno vodstvo prof. Stane Peterlin. Odhod izpred tramvajske postaje na Opčinah ob 7.30. Prevoz z lastnimi sredstvi. POTOVALNI URAD AURORA vabi v soboto, 25. t. m., na OHCET V LJUBLJANO Cena izleta je 35.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ulici Milano 20, telefon 60261. koncerti VITTORIO VENETO - Danes zaprto. Jutri ob 16.30 Oggetto sessuale. menjalnica 20. 6. 1988 Ameriški dolar ... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona_____ Grška drahma ... Kanadski dolar .. 1290,— 740,— 218,— 658,— 34,50 2300.— 1970,— 192.— 8,50 1040,— Japonski jen............... Švicarski frank ........... ifl Avstrijski šiling............ 105. Norveška krona .............. 200. Švedska krona................... 8 50 Portugalski eskudo............. 0. Španska peseta............. in-- Avstralski dolar .......... 1 n 46 Debeli dinar............... “.u Drobni dinar............... ' bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831‘ 11 Agencija Rojan 411-6 Peneči poletni variete Gabriella Carlucci (na sliki) je v nedeljo zvečer "botrovala" gala predstavi in podeljevanju nagrad za televizijsko režijo v Vrtovih Naxos (Messi-na). V kratkem pa jo bomo lahko gledali še pogosteje, saj bo ena od voditeljev novega varieteja Cocco, ki nas bo od 1. julija Spremljal za devet poletnih tednov. Cocco bo na sporedu vsak petek ob 20.30 z neposrednim prenosom iz neapeljskih studiev. Za kulisami se skrivajo avtorji najuspešnejše zimske oddaje Indietro tutta vključno z Arborejem, ki tokrat ne bo nastopal. Obljubljajo in z lahkoto jim verjamemo, da bo to peneči poletni koktajl, ki ga sestavljajo dobra glasba, nekaj iger, precej ironije in še ščepec zanimivosti. Premiki vlakov v novem servisu video strani RAI Televizijski video servis se je obogatil še z eno rubriko. Že nekaj dni je mogoče imeti s pomočjo video strani italijanske televizijske mreže vsak trenutek vpogled v železniški promet. Tv video deluje v Italiji od januarja 1984 in razpolaga trenutno s kakimi 1.000 stranmi, kar postavlja Italijo po kakovosti in količini na drugo mesto v Evropi. Servis je sicer še vedno nekoliko eliten. Januarja letos je sprejemalo video strani približno dva milijona televizorjev ali nekako šest milijonov gledalcev (povprečno tri osebe na vsak aparat). Te številke pa se precej naglo spreminjajo, saj vedno več ljudi sega po tem 'televizijske časopisu", ki prinaša vsak trenutek sveže podatke z raznih področij. Velika odlika video strani je, da so gledalcu stalno na razpolago. Večina stani prinaša dnevno preverjene podatke, nekatere pa tedensko. Servis se deli na štiri sklope. V prvo skupino spada približno 100 novinarskih strani z dnevnimi vestmi, po katerih segajo tisti, ki so zamudili dnevnike ali želijo sveže športne podatke. V drugi sklop spadajo splošno informativne rubrike o turizmu, prireditvah, cestah, urnikih letal in sedaj vlakov, vremenski in borzni podatki. Nov je servis s podatki in programi za kompjuterje. Približno 12 ur tedensko je podnaslovov za slušno prizadete. V kratkem bo servis kril 20 ur tedensko in ga bodo razširili tudi na zapis važnejših tv dnevnikov. Nov servis o železniškem prometu nudi vse potrebne informacije na str. 570 in seznam prog na str. 560. Štirinajst glavnih postaj posameznih okrajev razpolaga dalje s posameznimi stranmi, ki so označene na pregledu prog. Preprosto povedano: tako je, kot če bi človek stopil v sobo načelnika postaje. Servis lahko postreže tudi s svežimi podatki o zamudah na glavnih progah in s točnim (dejanskim) urnikom prihoda ali odhoda vlaka. Tv video servis je tudi precej pozoren do dogodkov, ki zanimajo širšo javnost. Tako so doživele velik uspeh posebne šahovske strani ob srečanju Kasparov-Karpov in zbiranje podatkov ob političnih volitvah v Italiji. Preizkusno dobo doživljajo tudi deželne video strani. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja ob 14.45 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Psst... ne ropotajte preveč, ne derite se tjavdan. Res je, konec je šolskih muk in olajšanje je neizmerno, ampak bodite vendar na tleh, pa čeprav pripeti s pajčevino. Bolje pajčevina kot kaj drugega. Tudi uradno se namreč začenja dolgo razbeljeno poletje, ki je idealno naravno okolje za razvoj vroče lestvice. Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 13 1 1. Billy Idol — Hot In The City 5 3 2. George Michael — One More Try 10 3 3. Boy George — Live My Life 10 5 4. Sade — Love Is Stronger Than Pride 16 4 5. Inxs — Need You Tonight 13 8 6. Eddy Grant — Gimme Hop Jo'anna 16 7 7. Prince — Alphabet St. 13 6 8. Morrisey — Suedehead 7 9 9. Guesch Patti — Let Be Must The Oueen 10 10 10. Talking Heads — Mr. Jones Sicer se prejšnji teden ni zgodilo nič pretresljivega, če odštejemo izolski koncert Dajmo naši. Zanj nismo pooblaščeni in zato ostanimo na domačih tleh, na katerih pa še nihče ne ve, kdo bo novi predsednik jugoslovanske in kdo slovenske mladine. Spet smo pri tleh in, ker je vsem, ki kritično gledamo na svoje okolje, jasno, da so začele počitnice, oplazimo še vprašanje alternativnega mladinskega turizma. Kot vsi vemo, se je ustaljenim oblikam letos pridružila še ena - počitnice na hladnem. Zaenkrat torej ni nobenih vročih preobratov, vse se odvija zelo previdno. Proti vrhu potujejo le George Michael, Sade in seveda Eddy Grant. Daj mi upanje, Janez... Glasovnica za Vročih 10 Ime in priimek:..................................................... Naslov:...............r................................................... Glasujem za:................................................................ Moj predlog:................................................................ Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov. Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.' ;; ■ današnji televizijski in radijski sporedi C RAM___________________________ 10.15 Ob 214-letnici ustanovitve finančne straže (prenos iz Gaete) 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Dokumentarec: Sokolarstvo 13.00 Nanizanka: La famiglia Brady 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Cuori senza frontiere (dram., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Raf Vallone, Gina Lollobrigida) 15.25 Risanki: Moncicci, 15.50 Grisii 16.00 Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi 17.00 Dok.: Tutti in pista 17.35 Aktualna oddaja: Spaziolibero 17.55 Film: Piccolo porto (dram., ZDA 1940, r. Gregory La Cava, i. Gin-ger Rogers, Joel McCrea) 19.25 Oddaja o nogometnem EP 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Magnifica ossessione (kom., ZDA 1954, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Jane Wyman) 22.15 Dnevnik 22.25 TV film: Adam (r. Michael Tuc-hner, i. Daniel J. Travanti) 0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Izobr. oddaja: Monografije RAI 2 ~~ 11.50 Nadaljevanka: Orlando Furioso (2. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Nadaljevanka: Saranno famosi 14.30 Dnevnik in športne vesti 14.40 Variete: II piacere delFestate (vodi Marta Flavi) 16.25 Film: I violenti del Rio Bravo (kom., ZDA 1961, r. Robert Siod-mak, i. Lex Barker, Gerard Bar-ray) 18.25 Oddaja iz Parlamenta 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.10 EP v nogometu: 1. polfinalna tekma (neposredni prenos iz Hamburga) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.05 variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri) 22.55 Dnevnik 23.05 Filmske novosti 23.10 Film: Un uomo da marciapiede (dram., ZDA 1969, r. John Schle-singer, i. Jon Voight, Dustin Hoffman, Brenda Vaccaro) A, RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (ured. Mario Finamore) 14.55 Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni evrovizijski prenos iz Wimbledona), nato posnetek polčasa tekme iz letošnjega italijanskega prvenstva v ameriškem footballu 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Informativna oddaja: 20 let prej -Drobci (pripravili Maria Letizia Gambino, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani) 20.00 Film: Alba rossa (pust., ZDA 1984, r. John Milius, i. Patrick Swayze, G. Thomas Howell, Lea Thompison, Ben Johnson) 21.50 Dnevnik - zvečer 22.00 športna oddaja: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu (pripravil Aldo Biscardi) 23.30 Dnevnik - zadnje vesti RTV Ljubljana______________ 9.00 Poletna noč (pon.) 18.25 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kislo zelje za veselje (Zelje damo v kozarec, posolimo in zalijemo z vodo. Drobni in nevidni mikrobi nam bodo pomagali kisati zelje.) 18.30 Otroška oddaja: Postojnska jama (...ali, kako otroci iščejo žogo, ki jim je padla v Pivko. Iščejo jo tudi v Postojnski jami.) 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 Zrno, Dnevnik in vreme 20.05 Drama: Najlepši dan v življenju Ivana Kiska (Mihletič-Ogresta, r. Vedran Mihletič, i. Sven Lasta, Ana Kardelis, .Stevan Gardino-vački, Milan Šrdoč) 21.00 Aktualno: Turizem (oddaja TV Novi Sad in RTV-Lj) 22.35 Dnevnik 22.50 Poletna noč, vmes nadaljevanki Schwarzwaldska klinika (4. del) in Nenavadne zgodbe (r. Philip Dudley, i. Siobhan McKenna, Patrick Field) r fP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Reportaže: Šport spektakel 15.00 Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: GORICA — Odprta tribuna s slovenskimi kandidati PADRIČE — Ob 90-letnici kulturnega društva Slovan SOVODNJE — Predstavitev knjige o Doberdobskem Krasu TRST — Zgodovinska vožnja na progi Trst-Opčine TRST — Pogovor z Milošem Budinom, kandidatom KPI za deželni svet 19.30 Stičišče 20.00 EP v nogometu: polfinale (prenos iz Hamburga) 22.15 Dnevnik 22.25 Športne vesti: Sportime 22.45 Iz studia: Reportaže o EP in ponovitev polfinalne tekme JU CANALE 5 8.15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita 9.30 Nadaljevanka: General Hospital 0.30 Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito 3.30 Nad.: Sentieri 4.30 Kviz: Fantasia 5.00 Film: Desiderami (dram., ZDA 1947, r. Arthur jr. Hornblow, i. Robert Mitchum) 7.05 Nanizanka: Aliče 7.35 Kviz: Doppio slalom 8.05 Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson 9.40 Kviz: Tra moglie e ma-rito °-30 Nanizanke: Dynasty, 21.30 I Colby, 22.30 Topsecret 3-30 Rubrika: Premiere 3-40 Nan.: Gli intoccabili, 0.40 Sguadra speciale, 1.40 Spy Force RETEOUATTRO 30 Nanizanka: La grande vallata 15 Film: La pila della Peppa (kom., Fr.-It. 1963, r. Claude Autant-Lara, i. Anna Magnani) 11.00 Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Pandamonium 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d’amore 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Mimi Bluette... fiore del mio giardino (kom., It.-Fr. 1976, r. Carlo di Palma, i. Monica Vitti) 22.55 Aktualno: Ameriško stoletje 23.25 Šport: Golf 0.50 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile H!|) ITALIA 1___________ 8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Clementine, Una sirenetta fra noi 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 FiIm:Willy Wonkaela fabbrica di cioccolato (fant, ZDA 1971, r. Mel Stuart, i. Gene Wilder) 22.25 Film: Soldate Giulia agli ordini (kom., ZDA 1980, r. Howard Zieff, i. Goldie Hawn, Eileen Brennan) 0.30 Film: Noi due una cop-pia (dram., Šved. 1977, r. Josephson, Nykvist, Thulin, i. Erland Josephson) gtlfjggi TELEPADOVA 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Stringimi forte papa (dram., It. 1978, r. Michele M. Tarantini, i. Martine Brochard) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.45 Film: Il mare dei va- scelli perduti (dram., 1954, i. John Derek, Wanda Hendrix) 1.30 Nanizanka: Switch i ^ TELEFRIULI 13.30 Nad.: Leonela 14.30 Dražbi 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec 18.15 Nad.: Unadonna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 19.40 Nanizanka: Il dito nel- 1'occhio 20.00 Oddaja o obrtništvu 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna rubrika 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.10 Nanizanka: Il dito nel- 1'occhio 23.30 Dražba 24.00 Nanizanka: Storia nel-la prateria 24.30 Informativna oddaja: News dal mondo 00 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Ponarejanje živil (1. del); 12.15 Deželna enogastronomska ponudba; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (80. in zadnji del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.30 Enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Maturantje (Petan, r. Kopitar); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Greentown jazz band; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba; 0.05 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 14.05 Glasbena oddaja; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ža varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19.00 Glasbene novosti. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored. Visoki obiski ob volitvah Ministra Carraro in Zanone včeraj v Gorici Slovo od Dorčeta Sardoča zavednega in poštenega človeka Še nikdar nismo v Gorici videli istočasno toliko ministrov kot v tej volilni kampaniji. Včeraj popoldne je v Tržiču in Gorici bil minister za šport in prireditve, socialist Franco Carraro. Po krajšem obisku na goriški občini, kjer ga župan seznanil z nekaterimi načrti in potrebami Gorice na področju športnih objektov, je minister imel srečanje v mali dvorani UGG s predstavniki CONI in športnih društev. Minister je v krajšem, vendar vsebinsko bogatem posegu, razčlenil najbolj aktualna vprašanja, ki zadevajo predvsem področje amaterskega športa in odnos šola-šport. Z zanimanjem je prisluhnil tudi priporočilom nekaterih diskutantov. Zatem se je srečal s predstavniki goriške federacije PSI in kandidati. V Gorici je včeraj bil tudi obrambni minister Zanone. Prišel je v spremstvu poveljnika 5. armadnega korpusa generala Renata Paoneja. Kot izhaja iz tiskovnega poročila liberalne stranke, je bil v kar treh vojašnicah, obiskal župana Scarana, v Krminu je bil na kosilu z liberalnimi kandidati. V Gorici je/»izven programa«, bil tudi v spominskem parku, kjer je počastil spomenik deportirancem. Kako je minister v pičlem popoldnevu zmogel vse to ne moremo razumeti. V Gorico je v nedeljo zvečer prihitel tudi radiklani vodja Marco Pannel-la. Na Trgu Battisti je govoril nekaj sto poslušalcem. Govoril je o svetovni problematiki, o tem, da bodo na jesen radikalci imeli svoj kongres v Jugoslaviji, pa naj to ugaja ali ne tamkajšnji vladi. Zgražal se je na sedanje vladne može. Na kratko se je dotaknil tudi ekoloških vprašanj. S tem je nekoliko opravičil osvojitev znaka zelenih, ki so si ga pri nas radikalci osvojili. V soboto zvečer je v Gorici bil tudi misovni tajnik Fini. S svojim tuljenjem proti Slovencem na malem trgu pred županstvom ni kdovekaj uspel. Dež ga je pregnal. Danes ob 18.30 pa pride v Gorico tajnik PSDI Cariglia. Govoril bo na Espomegu. Volilni shodi KPI: Danes ob 20.30 v Sovodnjah, ob 21.15 pa na Vrhu bodo govorili Aleksandra Devetak, Ivan Bratina in sen. Stojan Spetič. Na sedežu sekcije v Ulici sv. Gabrijela ob 18. uri srečanje o stanovanjskih problemih. Govorita Li-liana Ardit Ulian in Roberto Busolini. PSI: Danes ob 19. uri v Doberdobu v gostilni Peric srečanje socialističnih kandidatov z volilci. SSk: Danes ob 20. uri Bratuž in Brešan govorita na Oslavju, ob 20.30 v Štandrežu na trgu, ob 21. v Sovodnjah pred občino. V Gorici je bil včeraj pogreb dr. Dorčeta Sardoča, predstavnika tiste generacije Slovencev, ki tudi v najtežjem obdobju zgodovine naših ljudi v teh krajih, ni izgubila vere v končno osvoboditev in ki je z vzgledom in dejanji pripravljala pot kasnejšemu narodnoosvobodilnemu boju. Od pokojnika so se poslovili številni prijatelji in znanci, zlasti s Tržaškega, iz Ljubljane, iz Nove Gorice, predstavniki številnih društev iz Gorice. Prišli so nekateri predvojni antifašisti, ki jih je z Dorčetom družil isti cilj, isti ideali, prišla je delegacija bivših partizanov. Po pogrebnem obredu, ki ga je v kapeli mrliške veže glavne bolnišnice opravil dr. Marjan Komjanc, se je je dolg sprevod usmeril na Tržaško cesto. Na goriškem glavnem pokopališču, kjer so krsto začasno položili v družinski grob Oblakovih, sta se od pokojnika poslovila Filibert Benedetič in Rafko Dolhar. "Poslavljamo se od Dorčeta Sardoča, od Slovenca, od zavednega, modrega, poštenega človeka, trdnega v načelih, radodarnega v dejanjih. Vraščen v korenine te naše primorske zemlje, je Dorče Sardoč iz njih črpal moč za oču-vanje dostojanstva pred razčlovečenjem", je v poslovilnem govoru povedal Filibert Benedetič. "Zavestno, vztrajno in brezkompromisno je Dorče Sardoč med obema vojnama nosil v sebi živo podobo Slovenca-Primorca, protagonista narodnega dostojanstva v boju proti raznarodovanju, uničenju in poginu. Ko pa je svobodni maj zaključil zgodovinsko razdobje črnega mračnjaštva, se je Dorče Sardoč umaknil z odra in zasedel svoje častno mesto med občinstvom". S tega mesta je s svojevrstno doslednostjo gledal in doživljal zamejsko, jugoslovansko in italijansko stvarnost, v kateri je ostala tudi njegova sled. Od družinskega prijatelja, tovariša na neštetih planinskih poteh in poklicnega kolege se je poslovil Rafko Dolhar. Na Trbižu je kot otrok spoznal Dorčeta, ko je pogostoma prihajal na njih dom, tam prenočeval in se dolgo zadrževal v pogovoru z očetom, v pripravi na plezarijo ali izlet, ki ju je čakala naslednjega dne. "Sele kasneje sem spoznal, kako je bilo vse to v funkciji edinega in najvišjega cilja, organizaciji odpora slovenskih primorskih ljudi proti nasilju, raznarodovanju in uničenju". Dr. Dolhar je posebej opozoril na Dorčetov življenjski optimizem, ki je bil pristen in preizkušen, saj je bila smrt, pravzaprav njegova stalna spremljevalka, potem ko se je odločil, da ubere težko a takrat edino pravilno pot in da ji dosledno sledi. Jože Cej (PSI): Nujni novi oprijemi na Pokrajini Arhitekt Jože Cej je bil dvakrat zapored izvoljen za pokrajinskega svetovalca v okrožju Sovodnje-Doberdob-Zagraj. Že od leta 1951, z eno samo izjemo, je v tem okrožju Socialistična stranka imela najvišji odstotek v pokrajini. Zaradi tega je bil kandidat PSI v tem okrožju vedno izvoljen v pokrajinski svet. V zadnji mandatni dobi je bil Jože Cej nekaj časa tudi v ožjem odboru Pokrajinske uprave. Tudi njemu, kot drugim kandidatom, smo postavili nekaj vprašanj. Kaj pričakuješ od teh volitev? Kakšna naj bi bila v bodoče razmerja sil v Pokrajinski upravi? Seveda upam v volivni uspeh Socialistične stranke. Upam tudi, da se bodo razmerja sil spremenila ter sem prepričan, da, če bo do tega prišlo, bo v bodoče tudi za Slovence, za vse Slovence boljše. Ne bi bil rad, da bi vse ostalo pri starem, saj smo, kljub dobri volji, velikokrat imeli težave prav z reševanjem teh problemov. Vendar pa so še vedno odprta nekatera vprašanja z izvolitvijo slovenskih kandidatov. Vsi trije so doslej bili izvoljeni v okrožju Sovod-nje-Doberdob-Zagraj. V tem okraju smo socialisti vedno izvolili slovenskega kandidata. Tu smo socialisti imeli najvišji odstotek na Goriškem. Vendar pa obstoja, tako za nas, kot za druge, nevarnost razpršitve glasov. Na eni strani bi s tem, da bi glasovi šli drugim strankam, ki imajo slovenske kandidate, odvzeli glasove nam in še komu drugemu. Odstotek glasov PSI v tem okraju bi se zmanjšal. Istočasno pa PSI pridobiva v italijanskih okrajih. To pa dviga odstotek glasov PSI v teh okrajih. Lahko se zgodi, da se zaradi tega bodo okoristili kandidati moje stranke v drugih okrajih. V nekem intervjuju si dejal, da so med tremi slovenskimi svetovalci na Pokrajini bili »izvrstni medsebojni odnosi«. Svetovalca KPI in SSk pa sta stresala kritike na račun drugih dveh. Kje je torej resnica? Res je, da je vsak gledal s svojega zornega kota na dogajanje v pokrajinski upravi. Vendar pa bi raje poudaril enotne nastope kot pa razhajanja ozko strankarskega značaja. Skupno smo bili takrat, ko je zaradi krvavega incidenta v Tržaškem zalivu prišlo do nevarnosti ohladitve odnosov tudi s sosedno državo. Takrat smo nastopili skupno. Enako je bilo, ko je bila pri nas na obisku senatna komisija za ustavna vprašanja, ko je bil govor o naših problemih. Tudi ko je prišla na dan polemika med Trstom in Vidmom smo svetovalci slovenske narodnosti dokazali, da smo najbolj trden faktor enotnosti v naši deželi. Smo za enotnost in pluralizem v naši deželi. Sicer pa velikokrat vsakdo gleda na posamezne dogodke s svojega zornega kota. Ko gre za skupna vprašanja pa mora prevladati enotno gledanje. Odločno sem za poudarjanje enotnosti, ne pa razlik. Kakšni pa so odnosi med PSI in KD na Pokrajini? Čas je, da se ti odnosi spremenijo. V to svrho pa mora PSI povečati glasove in število svetovalcev. Vsi znaki kažejo, da bo tako. Če bo do tega prišlo bo čisto logično prišlo do drugačnih odnosov v koaliciji. Doslej je namreč večkrat prevladala volja demokristjanov, ki so imeli preveč svetovalcev. Kakšno pa je gledanje PSI na vlogo Pokrajine, še zlasti po odobritvi deželnega zakona o decentralizaciji? Vloga Pokrajine se je s tem ojačila. Veliko novih pristojnosti bomo imeli. Tako kar se tiče problemov teritorija kot varstva narave. Skoro gotovo tudi kar se tiče vprašanj, ki pobliže zanimajo slovensko narodnostno skupnost. V ospredju bomo imeli vprašanje hitre cestne povezave med Gorico in Tržičem. Smo za to, da se sedanja cesta skozi Dol in Jamlje modernizira, vendar pa je treba stvari tako urediti, da se ohrani teritorialna homogenost. Rešitev mora biti čimbolj racionalna. Smo že pri varstvu okolja. Tudi govor o trasi ceste skozi Dol sodi v problematiko varstva okolja. Vztrajati bomo morali na stališču Pokrajinske uprave, ki je zavrnila dekret Deželnega odbora o enem samem upepeljevalniku na Goriškem, tik pred Sovodnjami. Občina Sovod-nje je vložila priziv na TAR. Smo šele na začetku bitke za rešitev tega kočljivega problema. Sicer stvar ne zanima samo Sovodenj, marveč tudi Štandrež, Ločnik, Gorico. V ta okvir sodi tudi stališče o tovarni Danieli ter o drugih podobnih obratih. Nikakor nismo proti tovarnam. Smo pa proti vsiljenim izbiram. Sem sodi tudi vprašanje termocentrale v Tržiču, ki bi onesnažila ne le Laškega, marveč tudi naš Kras. Referendum v Tržiču pa je bil prav po zaslugi in na pobudo socialistične stranke. Pogovor zapisal MARKO WALTRITSCH Zbor Konzorcija Collio V dvorani Trgovinske zbornice v Gorici je bil v nedeljo občni zbor članov Konzorcija za zaščito briških vin. Predsednik grof. Attems se je v poročilu dotaknil številnih vprašanj v zvezi s proizvodnjo, prodajo in zaščito porekla briških vin. Podal je pregled delovanja in sodelovanja s pristojnimi javnimi ustanovami, pri čemer je pozitivno ocenil tehnično pomoč vinogradnikom, tako kar zadeva proizvodne dejavnosti kot tudi pobude za uveljavljanje na tržiščih. Konzorcij, je dejal predsednik, se stalno zavzema za uveljavljanje ugleda kakovostnih briških vin. Dejstvo, da se ta vina danes, kljub krizi na vinogradniškem področju, dobro prodajajo in uveljavljajo, je torej tudi posledica uspešnih prizadevanj v tej smeri. Kar zadeva bodočnost, je Attems izrekel pričakovanje, da bodo pri izvajanju novih deželnih predpisov glede vinogradništva zaobjeti tudi konzorciji, kar bo lahko dalo pozitivne rezultate. Hkrati je izrazil zaskrbljenost glede sedeža Konzorcija: sedanjega bodo morali zapustiti, za novega pa ni na vidiku kratkoročne rešitve. KSUTUKNl ZDRUŽENJE SLOVENSKIH DOM ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI SLOVENSKA KULTURN0-G0SP0DARSKA ZVEZA JUa ŠPORTNI CENTER KULTURNEGA DOMA vabijo na predstavitev knjige Alda Rupla NOVO V ZAMEJSKI TELESNI KULTURI Knjigo bo predstavil Rudi Pavšič KULTURNI DOM, mala dvorana, danes, 21. junija ob 19. uri Šest ranjenih v nesrečah V zadnjih dneh je bilo na Goriškem precej prometnih nesreč. Najtežja se je pripetila pri Gradišču. 20-letni Andrea Bertagnoli iz Fare, Ul. Dante 41, je izgubil oblast nad svojim A 112 in se silovito zaletel v že-lezobetonski drog ob cesti. Bertagnoli in njegov 21-letni prijatelj Tiziane Zollia iz Gradišča sta ostala vklenjena v pločevini. Voznika so iz neljubega položaja izvlekli šele gasilci. V bolnišnici so mu ugotovili izpostavljen zlom stegnenice na levi nogi ter nekaj ran po obrazu. Sprejeli so ga v ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Zollia se zaradi ran na obrazu, za katere bo potreben specialistični kirurški poseg, zdravi v bolnišnici na Katinari. Okreval naj bi v 20 dneh. Ob dežju je posebno nevarna cesta skozi Dol. V nedeljo se je na njej pripetilo več nesreč, v dveh so bile ranjene osebe. Okrog 11. ure sta se mati in hči ponesrečili v avtu, ki je zavozil s ceste. 48-letna Silvia Micu-lus in 20-letna Irina Laco, Gorica, Trg Catterini 39, se bosta zdravili 30 oz. 5 dni. Mesec dni se bo zdravil tudi 25-letni Stefano Turco iz Ločnika. Vozil se je skozi Dol z lancio beta in se na ovinku pri Palkišču zaletel v gu-ardrail. Ugotovili so mu zlom v zapestju in rane na čelu. Na državni cesti št. 14 pri Červi-njanu se je včeraj ponoči ponesrečil 'l-letni Claudio Cristancich iz Slovenca. Zlomil si je stegnenico in se >o zato zdravil dva meseca. OD 21. JUNIJA X 13 TEDNOV V TRŽIČU MAGAZZINI BIG Ul. DUCA D AOSTA 76 PRODAJA VSEGA BLAGA ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA PRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE 40.000 KOSOV: OBLAČIL, PLETENIN, SRAJC, JEANSOV VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI ZNIŽANJA DO 80% Obv. občini 4/6/88 kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Colors«. VERDI Zaprto zaradi dopusta do 22. julija. VITTORIA 17.30-22.00 »Come Candy perse 1'innocenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Soba z razgledom«. DESKLE 19.30 »Trinita«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri jezeru, Vrtna ulica 2, tel. 78300. pogrebi Danes v Gorici, ob 8. uri, Emilija Markočič iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Giovanni Ballaben, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Giovanni Battista Gratton iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12.30 Jožica Leban Marušič, iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče. Telefon v nujnih primerih Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156. Dne 20. t. m. nas je nenadoma zapustila naša draga mama Marica Toroš vd. Saksida Pogreb bo v Gorici. Datum in uro bomo naknadno sporočili. Do pogreba leži v mrliški veži splošne bolnišnice. Žalujoči sin in hči z družinama Gorica, 21. junija 1988 t Nenadoma nas je zapustila naša draga Pina Leban por. Marušič Žalostno vest sporočajo mož Danilo, hči Leda in sin Edvin z družinama, sestra Nives in ostali svojci Pogreb bo danes ob 12.30 iz splošne bolnišnice v Gorici. Štandrež, 21. junija 1988 Sekcija VZPI-ANPI v Štandrežu izraža sožalje članu Danilu Marušiču in družini ob izgubi drage žene in matere PINE MARUŠIČ. Prireditve ob občinskem prazniku v Sovodnjah Obeležili so obletnico pobratenja s Škofjo Loko V Sovodnjah so se ob koncu tedna nadaljevale prireditve ob občinskem prazniku in ob 10—letnici pobratenja z občino Škofja Loka. Sobotne prireditve pri čemer velja opozoriti na številna športna srečanja v balinanju, nogometu in odbojki - je žal motilo slabo vreme, tako da je bil program le deloma izveden. Športna srečanja na katerih so sodelovale ekipe iz obeh občin so sicer izvedli v celoti — tako se je prijateljska nogometna tekma končalo z zmago (1:0) gostiteljev -dež pa je prekrižal načrte v večernem delu programa, ko je bila na Vrhu predvidena slovesnost ob 10—letnici sklenitve pobratenja in pripravljen nastop folklorne skupine iz Stare Loke ter kotalkarjev KŠD Vipava. Del programa so člani folklorne skupine izvedli zatem v občinski telovadnici v Sovodnjah, kjer sta župana Sovodenj Vito Primožič in Škofje Loke, Jože Albreht, v krajšem priložnostnem nagovoru poudarila pomen navezovanja in utrjevanja stikov med društvi na kulturnem in športnem področju, kakor tudi pomen uspostav-Ijanja tesnih medčloveških odnosov med posameznimi občani, oziroma družinami. Ob desetletnici pobratenja med So-vodnjami in Škofjo Loko so v Sovodnjah, pod pokroviteljstvom Občine ter v sodelovanju s KD Danica KD Sovod-nje in ŠD Sovodnje ter ZSŠDI pripravili tudi avtomobilsko ocenjevalno vožnjo Sovodnje — Škofja Loka -Vrh. Na pot je v nedeljo zjutraj, izpred Kulturnega doma v Sovodnjah, kljub muhastemu vremenu, odpeljalo triindvajset avtomobilov. Proga je bila precej zahtevna, vprašanja, ki so jih morali udeleženci rešiti tudi. Udeleženci so morali razdaljo med Sovod-njami in Škofjo Loko prevoziti največ v 3 urah in 45 minutah. Povratek je bil nekoliko laži. Večina udeležencev je v določenem času pripeljala na cilj na Vrhu, nekaj je bilo zamudnikov, nekaj pa je bilo diskvalificiranih. Tehnično službo je oskrbelo podjetje Tomauto iz Gorice. Najbolj uspešna je bila posadka Marko Lutman, Nada Devetak, Nadja Fajt, Mirjam Černič. Zvečer so se udeleženci zbrali na Vrhu, v Kulturno—športnem centru Danica, kjer so Kraški krti izvedli prikaz spuščanja in vzpenjanja po vrvi, oziroma lestvicah in kjer so lahko pokusili kozarec domačega, saj je še zmeraj odprta 8. razstava in pokušnja domačih vin. Te dni se na Vrhu nadaljujejo športna srečanja, bralce pa bi radi opozorili na osrednjo slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo 24. junija, ob 20. uri v telovadnici v Sovodnjah. Zanimanje družbe Eurotunnel za goriški avtoterminal Za tovorno postajališče v Gorici, za njegovo ureditev in sistem delovanja, se zanimajo tudi na Angleškem. Te dni se je v Gorici namreč mudila delegacija vodilnih funkcionarjev družbe Eurotunnel. Gre, kakor znano, za družbo z angleš kim in francoskim kapitalom, ki gradi predor pod Rokav-skim prelivom in ki bo po dograditvi tudi upravlja ta objekt, skozi katerega se bo odvijal večji del blagovnega in Potniškega prometa med Anglijo in Evropo. Družba bo tako na francoski, kakor na angleški strani preliva uredila tudi nekaj tovornih postajališč. Prav ob upoštevanju tega, je prišlo do tridnevnega obiska med katerim sta ravnatelj za posebne službe pri družbi Eurotunnel Malcolm Pugh in Geoffrey Taylor, ki pri družbi British Petroleum odgovarja za Evropo, podrobno preučila kako je bilo zamišljeno in kako deluje tovorno postajališče v Gorici. Na pogovorih s predstavniki družbe SDAG je tekla beseda tudi o vsposta-vitvi tesnejšega gospodarskega sodelovanja in o načinih, kako bi preko goriškega postajališča usmerili več pošiljk. Predstavnika angleško-francoske družbe sta bila pozitivno presenečena in sta goriški objekt označila kot najsodobnejši in najustreznejši tak objekt v Evropi. Predstavnikoma družbe Eurotunnel je predsednik SDAG odv. Cesare Devetag izročil simbolično darilo, konfekciji vina miru. Gosta sta si med bivanjem na Goriškem ogledala tudi naprave v pristanišču v Tržiču. Omeniti velja še, da je do prvega stika med predstavniki družbe SDAG in Eurotunnel prišlo lani jeseni, na sejmu "World Freight" v Londonu. Dušan Šinigoj na Zlobčevem večeru V dvorcu Zemono pri Vipavi bo v petek, 24. t. m., ob 19.30 zadnji pogovor iz letošnjega ciklusa takoimenova-nih Zlobčevih večerov. Naši bralci vedo, da gre za srečanja in pogovore z znanimi slovenskimi politiki in drugimi pomembnimi osebnostmi, ki jih vodi pesnik, kulturnik ter podpredsednik Socialistične zveze Slovenije, Ciril Zlobec. Gost petkovega večera bo Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta (vlade) Slovenije. Pogovor in vprašanja udeležencev se bodo nanašali na temo, če se politika in gospodarstvo izključujeta. Ta tema bo zagotovo aktualna tudi zato, ker v Jugoslaviji trdijo, da se je politika doslej preveč vmešavala v gospodarstvo, kar naj bi bil tudi eden izmed glavnih vzrokov krize v državi, (m.d.) Filmski igralec Murray Abraham obiskal Casino v Novi Gorici Pisali smo že, da so v nekaterih krajih na Goriškem bili v teh dneh filmslki delavci. Snemajo namreč Manzonijeve Zaročence. Gre za velik iilm-ski projekt Italijanske radiotelevizije, pri katerem sodeluje tudi Jugoslovanska radiotelevizija. Več dni je bilo snemanje v gradu v Braniku, nekatera snemanja so bila tudi na Nanosu. Ta teden se bodo filmarji preselili v Piran. Prejšnji večer je na obisku v Casino v Novi Gorici, v tamkajšnjem Park hotelu, bil znan ameriški igralec Murray Abraham. To je glavni igralec v sedanjem filmu. Gre za svetovno znanega igralca, dobitnika oscarja 1985 za glavno moško vlogo v filmu Amadeus. V novogoriškem Casinoju so njega in sodelavce sprejeli upravitelji znanega novogoriškega hotela. Družabno srečanje letošnjih jubilantov V Podgori skupaj 60 in 65-letniki , V Podgori je bilo pred nedavnim dvojno slavje. Na ■)uPnem srečanju so se zbrali Podgorke in Podgorci letni-v 1923 in 1928, torej domačini, ki letos praznujejo 60 in petnico. Kot vidimo na sliki je bila druščina kar številna, veselja ni manjkalo, čeprav je nagajivo vreme preučilo daljše postanke na odprtem. Druščina se je zbrala v dopoldanskih urah. Po maši so se postavili pred fotografa za spominsko sliko. Kasneje so obiskali še pokopališče in položili venec v spomin vseh, ki jih ni več. Iz Podgore so se nato odpeljali proti Mošu, kjer so naročili kosilo v znani restavraciji v Blanchisu. Srečanje se je tam nadaljevalo tudi po kosilu z veselo zabavo, plesom in prijetnim kramljanjem. Seja konzulte za slovenska vprašanja Jutri ob 18. uri se bo na županstvu sestala konzulta za slovenska vprašanja pri občini Gorica. Na seji bodo nadaljevali z razpravo o pripravah na posvet o slovenski prisotnosti v Gorici ter o delovanju konzulte. Jože Pirjevec v Novi Gorici V četrtek, 16. junija 1988, je Goriška knjižnica pripravila srečanje svojih bralcev s knjigo "Tito, Stalin in Zahod" in seveda z njenim avtorjem prof. Jožetom Pirjevcem. Maloštevilni poslušalci, ki so spremljali zadnjo prireditev novogoriške knjižnice v iztekajoči sezoni, so prisluhnili besedam gosta, ki je predstavil nastajanje knjige, obrazložil raziskovalno metodo in nazadnje poudaril njene vsebinske sklope ter seveda dosežene rezultate. Predstavitev je potekala v obliki razgovora, ko je vpirašanja in iztočnice v odgovor avtorju postavljal Branko Marušič. Da zgodovina ni mrtev predmet in raziskovalno področje je pokazal prof. Pirjevec naglašajoč aktualnost knjige tudi za poznavanje in vrednostenja sedanjosti. Čeravno je od časa, ki ga knjiga obravnava poteklo že štirideset let, pa nas seveda mnoge vzporednice današnjih dni vodijo v obravnavani čas, po razlago, napotila in svarila. (Miž) Ex tempore v Šmartnem Društvo likovnih umetnikov severne Primorske tudi letos prireja mednarodni ex tempore za slikarstvo, ki bo v Šmartnem v Goriških Brdih od 24. do 26. junija 1988. Vsi zainteresirani slikarji bodo na tem četrtem srečanju slikali na prosto temo in na temo Briška pokrajina, briška naselja in arhitektura, tihožitja z vinom ali sadjem. Priglasitev in žigosanje platen ter drugih podlag bo v Slikarski hiši -v Šmartnem 24. in 25. junija md 8. in 12. uro. Vsak udeleženec sme žigosati največ dve podlagi. Izbira tehnike je prosta, format podlage pa ne sme biti manjši od 50x50 in ne večji od 150x150 cm. Vsa dela morajo biti tudi opremljena za razstavo, saj bo žirija (predsednik bo Ivan Sedej, umetnostni zgodovinar in kritik iz Ljubljane) izmed vseh oddanih del izbrala najboljša, s katerimi bo postavila razstavo v Galeriji slikarske hiše v Šmartnem. Udeleženci ex tempore bodo prejeli tudi mikavne odkupne nagrade in sicer: Društvo likovnih umetnikov severne Primorske bo odkupilo sliko za 600.000 din in nagrajencu ponudilo eno tedensko bivanje v Slikarski hiši v Šmartnem, VANMATIMPEK - Walter Vatovec nudi za sliko 500.000 din, isto vsoto pomuja tudi HIT Nova Gorica, Okrepčevalnica TURN v Šmartnem (zanj Miki Bolterstein) bo najboljšo sliko na temo vino odkupila za 400.000 din, Ribja restavracija PI-KOL iz Nove Gorice pa ponuja za sliko na temo Briška pokrajina odkupno nagrado v znesku 300.000 din. Nagrajenci bodo dolžni odstopiti nagrajene slike ne glede na določene prodajne cene. Razstava udeležencev 4. mednarodnega ex tempora v Šmartnem bo odprta od 26. junija do 4. julija, otvoritev in podelitev nagrad pa bo v nedeljo, 26. junija, gb 20. uri v galeriji slikarska hiša v Šmartnem, (tag) Filmi v Tržiču V mestnem gledališču v Tržiču se nadaljuje filmska sezona. Konec tedna, 24., 25. in 26. junija, bodo predvajali film Paura e amore režiserke Margarethe von Trotta. Igralci so Fanny Ardant, Valeria Golino, Greta Scacchi, Sergio Castellitto, Paolo Mendel, Giovanni Grazzini, Beniamino Placido. razna obvestila Sovodenjski otroci, ki nameravajo v poletno središče v Gorico, se lahko prijavijo v trgovini pri Danilu Cotiču, Prvomajska 85, in v trgovini pri Dušanu Peliconu, Prvomajska 52. Vpis najkasneje do 20. junija ali do zasedbe razpoložljivih mest. Jadralni klub Čupa organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 20. 6. do 17. 7., od 4. 7. do 1.5. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7. do 30. 7. Vpisujejo na sedežu društva v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.00, ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah. Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, da 30. junija zapade čas za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto-impi-anto). Do 30. junija je tudi potrebno poskrbeti za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri Trgovinski zbornici v Gorici. včevaj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 12. do 18. 6.: RODILI SO SE: Alessandra Grudina, Luca Zanin, Roberto Di Benedetto, Emanuele Tripani, Sonia Tonelli, Jonathan Di Bari, Alicja Khatchikian, Daniel Ma-sia, Roberta Sala Grist, Marija Patkova Tina Gradnik. UMRLI SO: 84-letni upokojenec Bruno Maniacco, 89-letni upokojenec Teodor Sardoč, 67-letni bandar Albin Paulin, 57-letni upokojenec Serafin Petejan, 30-let-ni natakar Roberto Stacul, 84-letna upokojenka Modesta Cossaro por. Paolini, 85-letna trgovka Jožica Matelič vd. Šturm, 90-letna upokojenka Olga Antonia Fioranti, 76-letna nuna Angela Borto-lussi, 75-letni upokojenec Carlo Fava, 83-letna upokojenka Cecilia Petterin, 97-let-ni upokojenec Alessandro Cavallin, 88-letna gospodinja Alma Mazzoli vd. Saija-Merlino, 60-letni upokojenec Luciano Carli. OKLICI: uslužbenec Gianni Galeotto in uslužbenka Patrizia Cont, avtoprevoznik Moreno Passon in uslužbenka Anto-nella Ridolfo, arhitekt Alfonso Angelillo in arhitekt Chiara Menato, podčastnik Claudio Cardenio in študentka Favorita Leo, strojevodja Lovrenc Persoglia in študentka Irena Ferlat, geometer Giorgio Marega in uslužbenka Alessandra Torro-ni, prodajalec Angelo Bogar in gospodinja Cinzia Oliva, tehnik Alessandro Ce-legato in vzgojiteljica Patrizia Peduto. POROČILI SO SE: uslužbenec Marco Braida in tehnik Claudia Barbieri, uslužbenec Edvin Butkovic in delavka Marina Palumbo, uslužbenec Michele Bressan in profesorica Kira Tulissio, profesor Paolo Silveri in profesorica Silvia Mollame. O Maksu Fabianiju, arhitektu, inženirju in pedagogu, 1865-1962, iz kraš-kega Kobdilja v današnji Jugoslaviji, je zbirka razprav, ki se z njim bavijo, tolikšna, da ga že samo to dejstvo uvršča med najbolj znane in proučevane pionirje srednjeevropske moderne arhitekture. Dobil je kot krono vsega tega še visokoznanstveno in veleraz-košno monografijo izpod peresa prof. Marka Pozzetta (Zal. Tusch, Dunaj 1983), z vzorno pripravo dokumentarnega gradiva, kolikor ga je ostalo po tistih »treh katastrofah«, o katerih sam Fabiani govori v svojih pismih. Če pa bi nekoč hoteli zapolniti vse bele lise v njegovi biografski podobi, bi morali to napraviti le še s slučajnimi najdbami, z obrobnim materialom spominov, znanj in pričevanj, kar pa je za znanstvene namene premalo zanimivo, bi pa lahko služilo pri globinskem ugotavljanju, kam v času in prostoru Fabiani pravzaprav spada. Zato tudi ta sestavek noče biti več kot poljudno spominsko razmišljanje, nikakor pa ne zgodovinsko pozitivna noya opozorila, ki bi se dala koristno vključiti v kako njegovo bodočo razširjeno monografijo. Vprašanje, kako na ta način povedati kaj več bistvenega o Fabianiju iz mojega posebnega ljubljanskega zornega kota, se zato omejuje le na nekaj posebnih pogledov na oblikovanje njegove umetniške osebnosti, ki pa ni treba, da so celotno in sistematično povezani. Možni razmisleki o tem bi lahko bili na primer: — matematično-prirodoslovni interes, ki ga je pridobil na ljubljanski realki in na njeni raziskovalni opremljenosti (vodja realke prof. Belar je bil eden od pionirjev potresoslovja); — njegov arhitekturni ideal iz lokalne tradicionalne ljudske umetnosti, kanona in poznejšega študija; — nemško-furlansko-slovenska tradicija življenjskih navad na Krasu; — zapleteni odnos do Plečnika, Jagra in »kraševstvo« kot dedno arhitekturno izhodišče; — opazovanje splošne modernizacije Ljubljane po letu 1882, ko pride mesto v slovenske roke (in tudi) srednješolec Fabiani; — čustveno domačijsko zanimanje za kanal Gorica-Ljubljana; — vrojena urbanistična merila maturanta Fabianija ob Gorici, Ljubljani in bližnjih mestih, ter novi urbanizem po letu 1895 in mnogi drugi pogledi in miselni problemi pred Dunajem in pozneje. Arhitekturni ideal, ki si ga je oblikoval, ima nekoliko značilnih korenin. Predvsem so to način življenja, pokrajina rojstnega okolja in narave ter mediteranskih življenjskih navad, ki jih je bilo mogoče dvigniti in idealizirati v smislu sproščenega palladianizma z njegovo kulturo ter gospodarsko učinkovitostjo. Gradbena obrt in arhitektovo delo sta pri tem razpršena po pokrajini, kjer velikih mest ni in so prometne zveze še skoro arhaične, in zahtevata od arhitekta največjo gibljivost, lastno vsemu njegovemu delu. To palladijanstvo se je razširilo vse do Anglije in se preobrazilo v civilizacijsko univerzalnost, ki je tudi med bistvenimi potezami Fabianijevega umetniškega sveta, v kateri je bil vključen ne samo ves klasični palladijansko-ba-ročni repertoar oblik in kvalitet in z njim tudi civilizacijski in tehnološki razcvet, iz katerega se je nekaj stoletij in desetletij pozneje pojavil v zapadni Evropi kot fenomen moderne arhitekture in kot njena doktrina. V teh podlagah moramo videti osnovno notranjo silo, ki je Fabianija pripravila za urejevalca in oblikovalca, s širokim srcem odprtega vsemu novemu ne brez misli za vse, kar nam zapušča čas. Fabiani je bil iščoče in zvedavo odprt vsemu novemu, bil v vsem na tekočem in je zato hitro opuščal prejšnje in se prav tako hitro oprijemal nove- Danes odprtje razstave v Miramarshem gradu Maks F abiani arhitekt, inženir, pedagog Prof. EDVARD RAVNIKAR ga. Tako je razumljivo njegovo ravnanje v popotresni Ljubljani (1895), po sili dogodkov takratnemu najbolj zanimivemu srednjeevropskemu urbanističnemu eksperimentu. Prav on, Kraševec in Avstrijec, je pozneje dobil za to največje možnosti. Njegova prva, od drugod prevzeta misel za obnovo Ljubljane, je bila obnoviti mesto intra muros, to je samo z dopolnitvami in brez povečave obsega. To pa je pomenilo slepo rušenje velikih, zastarelih stavb zato, da bi dobili zemljišča za intenzivno gradbeno aktivnost po petdesetletni stagnaciji in dohiteli njegovo številčno hitro rast tudi z novimi zgradbami. Razrasla se je zemljiška špekulacija in kapital se je začel stekati v mesto, podiranje dotrajanih stavb pa se po začetnem zaletu ni ustavilo in je zato bilo širše od potresnih porušitev. Samo po sebi je vabilo takratnega arhitekta, da se je še sam vključeval v delo rušenja pri zanemarjenih palačah, cerkvah in samostanih, vojašnicah in skladiščih. Tudi ta naš neumorno vitalni arhitekt, kakršen je bil, ni ostal ob strani. Denar se je začel živahno prelivati v stavbe in o umetniškem varstvu še ni bilo sledu. Tako so v Ljubljani tudi v njegovi prisotnosti podrli najlepše baročne predele, zaradi katerih je mesto slovelo kot eno najlepših daleč okoli. In prav on je dvajset let pozneje postal najbolj intenzivni spomeniški varuh, kot veliki svetovalec nadvojvode Ferdinanda. Spomeniki takratne prevelike rušilne vneme v Ljubljani so še danes prazna zemljišča v starem mestu, kajti medtem se je spet spremenila smer zemljiškega in stavbnega razvoja ter Fabiani z njo. V istem letu potresa (1895) je napravil dve nasprotni stvari, skico in koncept obnove znotraj zidov pa tudi že popolnoma drugačnega, z ringom daleč zunaj, ki bi moral odpreti ogromna nova zemljišča in z njimi novo zemljiško špekulacijo. Vendar ■e . M' ' Maks Fabiani; palača finančne intendante v Gorici tudi ring ni bil srečen, ostal je le fragment, ker je za možno arhitektonsko aktivnost zadoščal mnogo manjši obseg kot ga je odpiral ring. Nastal pa je nov prostor in samo v enem njegovem delu je Fabiani razvil in pokazal vse svoje znanje in ustvarjalno silo. S to skušnjo je potem tako suvereno gradil po vsej monarhiji, na hitro rastočem Dunaju, v Ljubljani in Trstu, ob morju in na Krasu. Med svojim 35. in 50. letom je nemirni snovalec že na široko užival in sodoživljal evropsko in amerikansko valovanje razgibanega časa, kjer se je spet uveljavil njegov značaj, zdaj podprt s historičnim znanjem in poznavanjem modernih tehnoloških metod graditve in uporabe. Doživel je svoj najširši in intenziven notranji utrip z vsemi protislovji, ki so ga, kot vedno, potiskala iz ene skrajnosti v drugo. To je bila sicer značilnost časa, toda pri njem potencirana s posebnim temperamentom — ki ga danes začenjamo opažati tudi pri Jožetu Plečniku. V tej luči moramo videti tudi njegov vzgojni vpliv, povezan s takim vitalnim zaletom. Znal je prenašati opazovanje in odkrivanje stvari in odkrivanja na druge in pri 7 let mlajšemu Plečniku lahko rečemo, da mogoče ali najbrž njegov učitelj ni bil le Wagner, ampak še bolj Fabiani, saj v Plečnikovem delu na vsakem koraku srečujemo zamisli, posebno urbanistične, ki bi lahko bile samo Fabianijeve. Ali nimajo mogoče malo prav tisti, ki se jim zdi kraševska Narodna in Univerzitetna Knjižnica v Ljubljani, kot da je nekako Fabianijeva? Gotovo bi bilo zanimivo opazovati ga pri malem urbanizmu, ki se mu je z leti zdel vedno bolj bistveno pomemben za življenjsko vrednost mesta. Ko je leta 1960 95-leten z nami hodil po Ljubljani, ni spoznal, ali se spominjal mnogih stavb, ki jih je tudi pred petdesetimi leti gradil, ampak je ves čas opozarjal na udobje in varnost pešca z dobrimi trotoarji in ograjami pri stopniščih, v zrelem poznem spoznanju, da je humano udobje podlaga njegove lepote in njegove kulture. Fabianijeva miselnost se je vedno odpirala novim pogledom v bodočnost. Taka je mimo mnogih drugih njegova mladeniška vizija o podaljšku vodne poti iz Ljubljane na Vrhniko do Gorice in morja. Tehnična vizija kot izraz domotožja po domačem Krasu v megleni študentski Ljubljani. Tako se nam vsiljuje primerjava z njegovo sugestijo za veliko Ljubljano iz leta 1934 in zamislijo italijanskega urbanista Luigija Piccinatta iz leta 1965 za popotresno obnovo mesta Skopja v Jugoslaviji, kjer oba puščata mestno tkivo v celoti nedotaknjeno, na nekaterih mestih pa zgostita moderno zazidanost do potrebne mere. Genius loči, o katerem danes toliko govorimo, je bil že pri njem popolnoma v zavesti, ko opazimo, kako je v vseh potezah povezan s pozno palladi-jansko kulturo in z njenim razvitim delom po načelu, da arhitekt vedno gradi iz na mestu danih možnosti in vrednot, kar človeka napravi ambulantnega, potujočega. Delo na terenu je pogosto moral prepuščati boljšim ali slabšim sodelavcem, kontaktnim arhitektom in njihovim sposobnostim, kar se seveda stvarem pozna v njihovi neuravnovešenosti. Znano je, na primer, kako se je že v pedagoški službi na dunajski visoki šoli prav zato znal zelo pogosto izmuzniti, na primer v Trst, tako da je v predsobi puščal vrhnjo garderobo, kot da je nekje v hiši, pa je v resnici že bil ob morju in pri tržaškem delu. Ta način življenja je v njegov posel nujno vnašal improvizacijo, sicer širokega zamaha, pri tem pa sprejemal vse naštete površnosti in nedodelanosti, svoje in svojih sodelavcev. Potrebna je tudi beseda o teh. Bili so navadno fantje z manirami višje družbe, pa zvesti in vdani njegovim nazorom ob delu in tudi pri vsem drugem. Ustvarjati so mu pomagali tudi zanj tako potrebno življenjsko okolico, stike z ljudmi, z drugim spolom z novimi kraji in naravo. Ko smo ga leta 1960, 95 let starega, vodili po mestu, smo videli, da ga bolj zanima drobno urbano udobje kot sama arhitektura, ki jo pogosto niti videl ni. Ogibamo se govora o razmerju Fabianija do Plečnika, ki pa o Fabianiju pove mnogo bistvenega. Oba Kraševca, od obeh se je eden, Plečnik, z muko prebil do uglednega mesta v Wagnerjevi okolici, Fabiani pa je tja prišel od slavnega Kbniga. Razmerje je zelo dobro razvidno iz znane fotog- rafije Wagnerjeve šole iz leta 1897, kjer vidimo enega, stoječega v vrsti, zravnanega ob gospodarju, drugega pa skritega med študenti. Druge Slovence, med njimi Johna Jagra in Ivana Vurnika omenjam zato, da povem, kako je Fabiani ločeval na primer med Plečnikom in Vurnikom tako, da je s prvim, ki je bil brez mature, govoril slovensko (kmečko), z Vurnikom, ki je bil maturant, pa nemško. V monarhiji je bila stopnja izobrazbe namreč tudi ključ socialne delitve, višje in nižje ravni društvene veljave. Pozabljamo pa tudi, oziroma malo vemo, da je bil Plečnikov učitelj mogoče bolj Fabiani kot Wagner. Tega ne spoznamo le iz napetosti in sporov med obema, posebno ko je mlajši Plečnik začel poskušati tudi srečo na svojo pest pri natečajih. Gutembergov spomenik na Dunaju ali pa deset let kasneje cerkev na Trsatu, ko mu je to delo vzel preko spomeniškega varstva kot spomeniški funkcionar in ga prepovedal. Kljub vsem tem napetostim in nespravljivostim pa pozoren opazovalec in poznavalec dela enega in drugega zlahka ugotovi ne samo Plečnikove koncep-tne odvisnosti v urbanističnih zasnovah, ampak prav tako tudi pri oblikovanju arhitekture in njenih spremljajočih sestavin v neposredni okolici, obdelave detajla in seveda tudi kulture in popolnosti načrtov. In če ponovim gornjo trditev, da je Plečnik v realnem projektantskem delu bolj Fabianijev učenec kot Wagnerjev, je v tem tudi nedvomno veliko resnice, česar ni težko spoznati na konkretnih primerih soodvisnosti še v šolskih letih in še mnogo pozneje. Ta kratek in nepopoln referat noče več kot dati in pustiti avtorju pravico, da od časa do časa podvomi v vrednost mnogobesednih monografij, ki marsikdaj prav nerodno govore mimo tistega, kar naj bi opisovana osebnost tudi res bila. Ne vemo, kaj je Fabiani kot študent delal sedem let v Ljubljani, kaj je videl v Vicenzi in kako je v resnici nastajala Wagnerjeva knjiga o moderni arhitekturi in seveda še marsikaj drugega, na primer, zakaj je bil tako mizeren risar pri tako živi inven-ciji, kaj je bral znamenitega. Še mnogo drugih takih vprašanj hodi človeku na misel, če se mora v časovnem odmiku, zdaj skoro 125 let starega z njim ukvarjati. Mi bi ga radi odkrili v njegovih delih, ki so pravzaprav samo stranski produkti takega prizadevnega življenja. In seveda, če bi človek rad samo iz ene točke, na primer iz Ljubljane, zajel moč in obseg Fabianijeve kreativne potence, kar se ne da, mora vedeti, da tudi če bi vedeli o njem še veliko več, bi najbrž ostala njegova podoba nedorečena in pomanjkljiva. In vsakdo, ki hoče govoriti o arhitekturi, najbrž tudi ve, da se pojmovna popolnost s časom izboljšuje in da bo to, kar smo doslej napravili, čisto gotovo v desetih ali dvajsetih letih že zastarelo in zahtevalo nove poglede, ki se bodo takrat prav gotovo pojavili. Nove meje arhitekture v Miramarskem gradu V bivši konjušnici Miramarskega grada bodo danes ob 18. uri odprli veliko razstavo o življenju in delu Maksa Fabianija, arhitekta in urbanista, ki se je konec prejšnjega in v prvi polovici tega stoletja s svojimi stvaritvami zapisal v sam vrh srednjeevropske arhitekture. Razstavo z naslovom Maks Fabiani — Nove meje arhitekture prireja Tržaška pokrajina v sodelovanju z Občino Trst in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine in delovne skupnosti Alpe-Adria. Razstavo je uredil prof. Marco Pozzetto, ki je temeljit poznavalec Fabianijevega opusa. Po njegovem mnenju je Fabiani eden od zadnjih arhitektov »renesančnega« kova, a je obenem eden od najbolj pomembnih inovatorjev ob začetku tega stoletja na arhitekturnem področju. Celotnega dela Maksa Fabianija žal ne bo mogoče predstaviti, saj je bil njegov osebni arhiv uničen leta 1944 z njegovo hišo. Na podlagi dokumentov iz javnih arhivov in raznih publikacij pa je bilo mogoče vseeno urediti vsaj okviren seznam njegovega opusa, ki šteje približno 400 del. Le-ta so razpršena v Avstriji, Jugoslaviji, Italiji, na Češkoslovaškem, Poljskem in v Romuniji. Razstava — postavitev je delo arh. Donata Riccesija — je razdeljena v sedem oddelkov. Le-ti so: 1. oddelek: Maks Fabiani. Okolje, v katerem je zrasel; izvor družine; šolanje; konjički; javni nastopi in zasebno življenje; pričevanja o arhitektu. Razstavljen bo model njegove hiše (1910) in model letala, ki ga je patentiral leta 1912. 2. oddelek: Urbanistični načrti. Načrti Ljubljane (1895 in 1899), Biel-skega (1898) in Gorice (1922 in 1950). 3. oddelek: mednarodne razstave. Dunaj 1904, »ovrednotenje alkohola in fermentacijskih industrij«; Liberec 1906, »nemško-češke industrije«; model restavracije, ki je postavljena čez avtomobilsko cesto. 4. oddelek: Večnamenski centri in veliki projekti. Narodni dom v Trstu (1904); Grand Hotel de 1'Europe v Salzburgu (1907); Urania na Dunaju (1910); Reitholer-Palmers na Dunaju (1912). Model Narodnega doma v Trstu. 5. oddelek: Projekti in arhitektura. Projekti poslopij, ki jih je zgradil v Trstu, Gorici, Ljubljani, Bocnu, na Dunaju, v Bielskem in v Opatiji. Te projekte bodo predstavili večinoma z audiovizualnimi sredstvi. 6. oddelek: Prenovitve. Grad in park Konopišče (1902-1914); Štanjelski grad (1928-1936); Vila Ferrari (1920-1930); nekaj primerov gradbene prenove na Krasu po drugi svetovni vojni. 7. oddelek: Načrtovanje teritorija. Načrti za prenovo Soškega področja (1917-1922); vodna pot Jadransko morje-Donava (1945-1954); Ta oddelek bo dopolnila fotografska dokumentacija o delih, ki so bila uresničena. Na razstavi bodo predvajali tudi polurni dokumentarec, ki ga je pripravila RAI z naslovom Maks Fabiani in Trst, videoklip Alpe-Adrie in dokumentarec z naslovom Načrtovanje v Vipavski dolini. Na razstavi bodo še na ogled nekateri predmeti v lesu, ki so jih zgradili na podlagi načrtov, ki jih je Fabiani predstavil na dunajski razstavi leta 1904. Razstava v bivši konjušnici Miramarskega grada bo odprta do 30. septembra. evropsko nogometno prvenstvo 1988 Kdo v finale: ZRN ali Nizozemska? Nizozemci se vedro pripravljajo na današnjo tekmo proti domačinom. Od leve proti desni: Muhren, Van Breukelen, Van't Schipp in Guliit. Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF Fantazija ali ' ifes—^ udarna moč, inven- tivnost ali fizična pripravljenost, lan- jUfir * taziia a i PPtan~ OfaBsk?' V*- kosti naštudirane kombinacije: z eno jpjHP* besedo, kdo bo zma- jmr govalec nocojšnjega ™ polfinalnega dvobo- ja v Hamburgu med Nizozemsko in Zvezno republiko Nemčijo? Prognoze, ki pa jim gre verjeti le do določene mere, so nekoliko bolj na strani Nemcev, ki igrajo pred domačim občinstvom, čeprav v Hamburgu napovedujejo rekordno število nizozemskih navijačev, poleg tega pa nizozemska reprezentanca iz tekme v tekmo igra bolje. »Nikar me ne sprašujte za rezultat,« je dejal Brehme, »še posebej pa ne označujte nocojšnjega srečanja za milanski derbi. Zaenkrat so vse moje misli uperjene v nemško reprezentanco, že čez mesec dni pa bom posvetil vse svoje sile svojemu novemu klubu, milanskemu Interju.« Pa tudi Ruud Guliit noče nič slišati o dvoboju pod oznako Milan-Inter. »Zdaj igram v oranžni majici, morda sem res nekoliko razočaral na uvodnih tekmah evropskega prvenstva, za-streljal sem nekaj že narejenih golov, toda na zadnjih dveh srečanjih bom zaigral kot v italijanskem prvenstvu.« V stuttgartskem Walt Hotelu, kjer je nastanjena italijanska reprezentanca, ni enotnih mnenj o zmagovalcu, saj le osem igralcev napoveduje čisto zmago Nizozemcev, sedem Nemcem, pet pa se jih ni izreklo. »Če bo obveljala logika, potem bodo zmagali Nemci, čeprav le po podaljških,« meni koordinator reprezentanc Enzo Bearzot, »toda nogomet se večkrat skrega z logiko.« Vicinijev namestnik Sergio Brighenti še ni prebolel, da je Modena izpadla iz drugoligaškega prvenstva, saj je v Modeni rojen in je pri mestnem klubu tudi pričel kariero. »Nemška obramba je trdnejša od nizozemske, na sredini polja pa imajo Nizozemci več inventivnosti, predvsem pa Gullita. ki je nepredvidljiv. Toda Nemčija rase iz tekme v tekmo, poleg tega se je razigral Vdller, zato bo odločala vsaka malenkost, vsaka nepazljivost,« pravi Brighenti. Verjetni postavi: ZRN: Immel, Bo-rowka, Brehme, Kohler, Herget, Rolff, Littbarski, Mattheus, Voller, Thon, Klinsmann. NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, Van Tiggelen, R. Koeman, Rij-kaard, VVouters, Vanenburg, Muhren, E. Koeman, Guliit, Van Basten. Tekmo bodo ob 20.15 neposredno prenašali RAI 2, TV Koper in TV Montecarlo. Italija se pripravlja Brez novosti STUTTGART — Italijanska državna reprezentanca se mirno in brez polemik pripravlja na jutrišnjo polfinalno tekmo, v kateri se bo srečala s SZ, katero je že premagala na prijateljski tekmi februarja letos. Na včerajšnjem treningu nista vadila Zenga in Ferri, vendar imata le lažje poškodbe in bosta jutri gotovo na igrišču. Italijanski igralci množično napovedujejo zmago ZRN in seveda Italije in so prepričani (morda celo preveč) v svoje moči. V hotelu zganjajo najrazličnejše šale, tarča katerih sta predvsem De Napoli in pomožni trener Sergio Brighenti. Vsi dajajo avtograme in intervjuje in so Židane volje. Vsekakor je prijateljstvo med igralci eden glavnih adutov te ekipe. Nemški časopisi že na dolgo in široko objavljajo reportaže o posameznih italijanskih igralcih. Baresi je tako postal najmočnejši 'libero'' na svetu, Maldini najbolj simpatičen igralec na tem prvenstvu ipd. V bistvu pa vsi nestrpno čakajo polfinalna dvoboja, ki bosta pokazala, kakšna bo razvrstitev moči v naslednjih štirih letih v Evropi. Tenis: začetek turnirja v Wimbledonu Lendl in Cash čez oviri LONDON — Prvi dan teniškega turnirja v Wimbledonu ni prinesel bistvenih presenečenj. Dva od velikih, Lendl in Cash, sta zmagala z lahkoto, očitno pa Lendl ni bil prekrut s svojim nasprotnikom in je Felgatu (ZDA) dovolil "častne" sete 6:4, 6:1 in 6:3. Nasprotno je hotel Cash hitro zaključiti srečanje in rojaka Woodbridgea odpravil s 6:1, 6:1 in 6:2. V prvem kolu je zmagal tudi Šved Nystrdm. Italijana Narduccija je izločil Korda (ČSSR), Jugoslovan Ivaniševič pa je izgubil proti Izraelcu Mansdorfu. Smučanje: SP v Sloveniji ZUERICH Mednarodna smučarska zveza je objavila razpored smučarskih tekmovanj za svetovni pokal 1988/1989. Tekmovanja se bodo začela že v avgustu v kraju Las Lenas v Argentini, v Evropi pa ob koncu novembra, ko bodo v Franciji nastopila dekleta. V seznamu tekmovanj sta tudi Kranjska gora (16. in 17. decembra slalom in veleslalom za moške) in Maribor (3. in 4. januarja veleslalom in slalom za ženske). 1. — 1. Dachigia G. 2 2. Dalaxy 1 2. — 1. Gldeors X 2. Gornik X 3. — 1. Funesto 2 2. Boturn 2 4. — 1. Gheriglio J. 2 2. Gali del L. X 5. — 1. Ilgisa 2 2. Isarca MO X 6. — 1. Ireneo Bell 2 2. Ibaund 1 KVOTE 12 (6 zmagovalcev) 91.047.000 lir 11 (277 zmagovalcev) 1.972.000 lir 10 (3.868 zmagovalcev) 137.000 lir Avtomobilizem: premoč mclarenov vse bolj očitna Četrta dvojna zmaga para Senna-Prost DETROIT — Tekmovanja v avtomobilskih VN formule 1 postajajo že nezanimiva, ker je premoč vozil mclaren bolj kot očitna. V ZDA je par Prost-Senna dosegel že četrti dvojni uspeh. Z nedeljsko zmago je Senna pri rezultatu 3:3 izenačil stanje v zmagah s klubskim tovarišem Proštom. Francoski pilot še vedno vodi na lestvici posameznikov, Senna pa mu je odščipnil nekaj točk in za svetovni naslov se bo dvoboj gotovo še znatno razvnel. Na dirki v Detroitu konkurence v bistvu ni bilo. Domačin Boutsen (be-netton-ford) je zabeležil zamudo celega kroga. Od obeh ferrarijev je Bergerjev odstopil že po 7. krogu zaradi okvar, ki so nastale po počenju gume. Alboreta je v 46. krogu zaneslo s proge in dirke ni mogel več nadaljevati. Senna je dosegel poprečno hitrost 132,293 km na uro. Lestvica za SPje sledeča: Prost 45 točk, Senna 33, Berger 18, Piguet 11, Boutsen 11, Alboreto 9. Košarka: Italiji turnir v Perugii PERUGIA — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Perugii je Italija povsem zasluženo osvojila prvo mesto, saj je tudi v tretjem kolu premagala še Zahodno Nemčijo s 94:54 (47:29). V tekmi, ki je odločala o 3. mestu, pa je Francija odpravila Izrael s 96:84. KONČNA LESTVICA: 1. Italija 6, 2. Francija 2, 3. ZRN 2, 4. Izrael 2. »Azzurri« za Nizozemsko PERUGIA — Takoj po turnirju je zvezni trener italijanske reprezentance Alessandro Gamba sporočil imena »azzurrov« za kvalifikacijski turnir za OI na Nizozemskem. Le-ti so: Binelli (Dietor), Bosa (Arexons), Boni (Alno), Costa (Scavolini), DelLAgnello (Snai-dero), Della Valle (Bancoroma), Genti-le (Snaidero), Gracis (Scavolini), laco-pini (Benetton), Magnifico (Scavolini), Riva (Arexons), Vescovi (Divarese). V dvanajsterici torej ni Montecchija, Baldija in Morandottija. NBA: danes odločilna tekma LOS ANGELES — V šesti tekmi v Los Angelesu za naslov profesionalne košarkarske lige NBA je domače moštvo Lakersa premagalo Detroit Pistons s 103:102 in tako je sedaj izid v medsebojnih srečanjih izenačen (3:3). Za osvojitev naslova NBA bo torej potrebno še sedmo in odločilno srečanje med tema ekipama, ki bo danes, spet v Los Angelesu. Deseteroboj: rekord Rossija GOETZIS — V mednarodnem atletskem deseteroboju je Italijan Rossi dosegel nov državni rekord z izkupičkom 7761 točk. Prvo mesto je osvojil Freimuth (NDR) z 8381 točkami. Nogomet: zaključilo se je drugoligaško prvenstvo Triestina v C-l ligo s prestižno zmago Kolesarstvo (ali počitnice?) Cesarini v Locarnu LOCARNO - Na kolesarski dirki po Švici so si prvi na lestvici vzeli dan počitka in dovolili drugorazrednim tekmovalcem, da so prišli do prvih mest v 207 km dolgi etapi od Leuker-bada do Locarna. Sedmo etapo je osvojil Italijan Francesco Cesarini, ki je za nekaj sekund prehitel domačina Achermana. Glavnina s prvimi na lestvici je prikolesarila na cilj kar 7 minut po zmagovalcu, Avstrijec Helmut VVechselberger pa je vseeno ohranil vodilno mesto. Dirka po Umbriji: prvi Furlan UMBERTIDE Kolesarska dirka po Umbriji bi morala dati zveznemu selektorju Martiniju nekaj pokazateljev o moči italijanskega kolesarstva. Tako imenovani "boljši" niso dirke vzeli resno in od 85 startajočih je dejansko tekmovalo samo 13 kolesarjev. V končnici sta imela največ moči Lui-gi Furlan in Botteon. Zmagal je prvi, glavnina pa je na cilj ravnodušno privozila po skoraj osmih (!) minutah. TRIESTINA - CREMONESE 2:1 (0:1) STRELCA: v 38. min. Gualco, v 54. in 58. min. Scaglia. TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Caso-nato (v 46. min. Ispiro), Strappa, Scaglia, Causio, Papais (v 65. min. Santono-cito). CREMONESE: Violini, Garzilli, Gualco, Piccioni, Montorfano, Citterio, Merlo (v 60. min. Paini), Avanzi, Nico-letti, Bencina, Pelosi (v 60. min.). 725 gledalev in 2460 abonentov si je v nedeljo ogledalo zadnjo drugoligaško predstavo Triestine, ki je vsekakor bila na nivoju tiste B lige, ki se je Tržačanom izmuznila predvsem (tega seveda ne smemo pozabiti) zaradi pe-nalizacije petih točk. Izidi 38. kola: Arezzo - Brescia 1:1; Atalanta - Messina 1:0; Barletta - Bologna 1:1; Lazio - Taranto 3:1; Lecce -Parma 3:2; Modena - Genoa 1:3; Padova - Bari 3:2; Piacenza - Catanzaro 0:2; Samb - Udinese 0:1; Triestina - Cre-monese 2:1. KONČNA LESTVICA: Bologna 51; Lecce 49; Lazio in Atalanta 47; Catanzaro 46; Cremonese in Bari 41; Brescia in Padova 39; Udinese in Parma 38; Messina 35; Piacenza 33; Genoa, Sam-benedettese in Taranto 32; Barletta 31; Modena 30; Triestina 28; Arezzo 26. Končna lestvica strelcev: 21 - Mar-ronaro (Bologna); 17 - Garlini (Atalanta); 13 - Schillaci (Messina); Monelli (Lazio); Palanca (Catanzaro) itd. TAKO A LIGA V SEZONI '88/89: Ascoli, Atalanta, Bologna, Cesena, Como, Fiorentina, Inter, Juventus, Lazio, Lecce, Milan, Napoli, Pescara, Piša, Sampdoria, Torino, Verona. TAKO B LIGA V SEZONI '88/89: Ancona, Avellino, Bari, Barletta, Brescia, Catanzaro, Cosenza, Cremonese, Cosenza, Cremonese, Empoli, Genoa, Licata, Messina, Monza, Padova, Parma, Piacenza, Reggina, Sambenedette-se, Taranto, Udinese. Arezzo - Brescia X Atalanta - Messina 1 Barletta - Bologna X Lazio - Taranto Lecce - Parma 1 Modena - Genoa (l.p.) 2 Modena - Genoa (k.i.) 2 Padova - Bari 1 Piacenza - Catanzaro (l.p.) 2 Piacenza - Catanzaro (k.i.) 2 . Samb - Udinese 2 Triestina - Cremonese (l.p.) 2 Triestina - Cremonese (k.i.) 1 KVOTE 13 (39 zmagovalcev) 122.717.000 lir 12 (2.018 zmagovalcev) 2.371.000 lir V Trentu začetek iger A-A Naš doprinos ekipam TRENTO — 700 mladih športnikov se je zbralo v Trentu za poletne igre območja Alpe—Adria. Prisotna so predstavništva 14 dežel Italije, Jugoslavije, Avstrije, ZRN in Madžarske. Po otvoritvi, ki je bila v mestnem središču, so se začela športna tekmovanja. Za domači šport sta posebno važna turnirja košarke in odbojke. Ženska odbojkarska ekipa FJK, v kateri igrajo borovki Tamara Vidali in Karin Vitez ter predstavnica Sokola Savina Žbogar, je najprej premagala madžarski Vas (15:3, 15:1), nato pa avstrijski Burgenland (15:4, 15:2). Ekipo vodi domači strokovnjak Marko Kalc. Košarkarji FJK so v prvi tekmi naleteli na simboličnega nasprotnika. Ekipo Burgenlanda so povsem izničili z rezultatom 108:37. Za FJK igrajo tudi borovci Ivan Bajc (8 točk), Riccardo Škerk (12) in Aleks Smotlak (7). Od atletskega programa se pričakuje nekaj izrednih rezultatov od Novogoričana Prijona (višina) in Videmča-na Passere (daljina). Novosti v jugoslovanskem nogometu Osma Trofeja Vzhoda v Gorici Slavje PK Primorje z Reke Zelo dobri rezultati naših Posebej za Primorski dnevniik FRANCI BOŽIČ Jugoslovansko nogometno prven-stvo še ni končano, končno odločitev ^ zvezi s tekmama Priština - Čelik in Sutjeska - Crvena zvezda, ki še nista registrirani, pa je pričakovati v četr-tek, ko bo zasedala tekmovalna komi-Sliu. Sobotna konferenca NZJ se dogodkov na teh dveh tekmah ni dotak-n,‘a, očitno se nogometni delavci bo-da bi se ponovili dogodki iz obdobja Šajberja, ko so morali nekatere ukrepe razveljaviti. Utegne se celo zgoditi, da se bo vse Pozabilo, čeprav so vsi gledalci pred y zasloni videli, kako so igralci Priš-Podajali naprostnikom iz Čelika n omogočili, da so v pičlih treh foujih minutah dosegli tri gole. Ne-oferi pa pričakujejo še eno komično Potezo: da bodo tekmo v Prištini po-?viH, pri čemer pa seveda ne bo ofl/a, da bo Čelik še enkrat zmagal. k pa so na konferenci sprejeli ne-gjere novosti, ki naj bi pripomogle, a se neregularnosti ne bi več ponav- ljale. Tako že v prihodnjem prvenstvu ne bo več neodločenih izidov, v takem primeru bodo streljali enajstmetrovke, zmagovalec po strelih z bele točke bo dobil eno samo točko, poraženec pa nobene. Nadalje naj bi s pomembnejših razvrstitvah odslej odločala medsebojna bilanca in ne več skupna razlika, ob enaki pa naj bi tekmeca odigrala dve novi tekmi. Igralci, ki so doslej pospravili v žep veliko večino denarja za prestope v tuje klube, bodo morali odslej klubom plačati najmanj 30 odstotkov od skupne vsote. Predsedstvo NZJ je ugodilo tudi zahtevi Srečka Katanca, ki bi lahko takoj po OI po dveh opravljenih olimpijskih poskusih odšel v tujino. Katanec bo prestopil k zahodnonem-škemu Stuttgartu, ki bo zanj plačal dva milijona mark. Čisto tako gotovo ne bo, zelo verjetno pa je, da bo odslej dogovarjanj manj, zato pa bodo tista redkejša še bolj kruta in odmevna, kajti klubi zdaj ne bodo prepuščali več po eno točko temveč po dve, ko se bo seveda za to pokazala prava in ustrezna priložnost. Drugoligaši pa so odigrali predza-nje kolo prvenstva, ki poteka zadnjič, kajti že jeseni bo osmerica ali deveterica najboljših iz obeh skupin igrala v 1 B ligi, vsi drugi pa v medrepubliških in republiških ligah. Ljubljanska Olimpija je gostovala v Vinkovcih pri lanskoletnem prvoligašu Dinamu in izgubila z 1:2 (1:0). Ljubljančani so že pred tem nastopom' izgubili možnosti za neposredno uvrstitev v 1 B ligo, vanjo pa se bodo uvrstili, če Kopru v kvalifikacijah ne bo uspelo. REZULTATI PREDZADNJEGA KOLA II. ZNL: Dinamo - Olimpija 2:1 (0:1), Famos - Šparta 6:2 (3:1), Kabel -Kikinda 2:1 (1:0), Jedinstvo - Leotar 1:0 (1:0). Borac (T) - Borac (BL) 0:1 (0:1), GOŠK Jug - Mladost 1:0 (1:0), Rudar -Proleter 2:0 (1:0), Iskra - Spartak 2:1 (1:1), Šibenik - Novi Sad 1:0 (1:0). LESTVICA: Spartak 46, GOSK Jug 44, Dinamo 42, Šibenik in Kikinda 38, Rudar, Leotar, Proleteter in Iskra 35, Borac (BL) 34, Šparta 33, Olimpija 30, Mladost 28, Famos, Kabel in Novi Sad 26, Jedinstvo 25, Borac (T)) 17. PAR PRIHODNJEGA KOLA (26. T. M.): Olimpija - Šibenik. Plavalni klub Primorje z Reke je osvojil prvo mesto na 8. trofeji Vzhoda, mednarodni mladinski plavalni prireditvi, ki jo je v Gorici pripravilo društvo Gorizia Nuoto in na kateri je sodelovalo kakih 200 plavalk in plavalcev 17 društev iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine. Reški plavalci so s končno zmago sklenili nadvlado predstavnikov društva Gymnasium iz Pordenona, ki so v prejšnjih sedmih izdajah vedno zmagali. Čeprav goriška prireditev pomeni uvod v plavalno sezono, gre omeniti nekaj dobrih dosežkov mladih tekmovalcev. V moški konkurenci je največ pokazal goriški plavalec Fabio Marušič, ki je na razdalji 100 m prsno zabeležil čas 1T0"8. Med dekleti pa se je najbolje izkazala Rečanka Ana Čelic, ki je v isti disciplini zabeležila čas 1T7"2. Ob samih najboljših časih gre omeniti še odlične nastope nekaterih slo- venskih plavalcev, ki nastopajo za go-riško društvo. V prvi starostni skupini je Emy Bauzon dosegla 5. (50 m) oziroma 3. mesto (100 m) v prostem slogu, Lara Mrak pa je bila v drugi starostni skupini dvakrat tretja (50 in 100 m). Ob Fabiu Marušiču (zmagal je tudi na razdalji 50 m) gre podčrtati odličen nastop Silvana Kravosa, ki je v prsnem slogu zmagal na obeh razdaljah (2. starostna skupina). Ob tem gre omeniti še 10. mesto Vanje Černiča na razdalji 100 m prosto ter 5. mesto Andreja Krasniča na 50 m hrbtno. EKIPNA KONČNA LESTVICA: 1. PK Primorje Reka 411 točk, 2. Gymna-sium PN 406, 3. Triestina Nuoto 270, 4. Edera TS 250, 5. Gorizia Nuoto 231, 6. UN Friuli 145, 7. Ilirija LJ 134, 8. PK Ljubljana 130, 9. Adria Nuoto 98, 10. S. Ouirino Nuoto 98, 11. Olimpija LJ 73, 12. Celulozar 65, 13. Codroipo Nuoto 64, 14. CL Porto TS 62, 15. Radovljica 48, 16. Biser 41, 17. Senta 19. V soboto na Soči na Goriškem v organizaciji ZSSDI Uspelo tekmovanje s kajaki »Soča ’88« V soboto je bilo na Soči na Goriškem tekmovanje s kajaki, ki ga je priredilo ZSŠDI. Pobuda'spada v poskus obujanja te panoge med goriškimi Slovenci, ki so že med obema vojnama prirejali spuste s temi plovili po Soči. Pri tem so bili najbolj vneti Podgorci. Po dveh manifestativnih prireditvah - regatah, ki so prečkale državno mejo in se tako vključile v tisti sklop prireditev, kot so Pohod prijateljstva in Kolesarjenje prijateljstva, ki so značilne za obmejno dogajanje v Gorici, so pri ZSŠDI opravili naslednji korak in prešli na tekmovalno obliko kajakaškega športa. Preizkušnja ni bila prehuda s tehničnega vidika, kajti rečna struga od mestnega sejemskega prostora do velikega mostu avtoceste čez Sočo v Sovodnjah ni preveč divja. Bila pa je naporna, saj je proga merila približno 4,5 km. Tako je bila dana možnost vsem tistim, ki se s kajakom ukvarjajo vsaj rekreativno, če so le vzdržljivi na daljšo razdaljo. Na drugi strani to ne pomeni, da so se tekmovanja udeležili le rekreativci; vpisali in tekmovali so tudi bodoči udeleženci svetovnega mladinskega prvenstva, ki bo v Španiji naslednji mesec. Šlo je za štiri kajakaše iz Solkana in iz Ljubljane, ki so jih spremljali njihovi klubski tovariši. Nekaj je bilo Štandrežcev in Goričanov, pogrešali pa smo člane društva Devin, ki so ustanovili kajakaški odsek lansko leto, a so za ta konec tedna odšli preizkušat svoje znanje na Taro v Črno goro. Vseeno pa je prireditelj pričakoval vsaj nekaj tistih, ki so ostali doma. Spusta po Soči so se udeležila tudi štiri dekleta. Organizacijsko je pobuda uspela, čeprav bi zaporedje štartov lahko bilo nekoliko hitrejše. V veliko pomoč so pri izvedbi bili radioamaterji iz Števerjana, ki so vzdrževali radijsko zvezo med startom in ciljem. Šestintrideset udeležencev je bilo razdeljenih na šest tekmovalnih razredov, pri čemer je bila upoštevana starost, spol in oprema v smislu, da so trije fantje tekmovali v razredu C I, kar pomeni, da so se poganjali in krmarili z enim veslom. Razred od 12 do 14 let starosti: Marko Jug 25,38; Uroš Kodelja 25,40; Rok Kodelja 25,42; Dejan Kralj 25,51; Borut Vuga in Denis Zaresghi 31,13. Razred od 15 do 18 let sta- rosti: Dag Flajs 19,26 (absolutni zmagovalec); Fedja Marušič 20,58; Aleš Jug 21,20; Jure Pe-legrini 23,38; Miran Leban 24,21; Tomaž Urbančič 25,18; Mitja Gaeta 27,20; Robert Makuc 27,23; Mauro Gulin 27,43; Marko Gulin 28,03; Robert Antoni 29,43. Dekleta: Anita Ba-šin 27,47; Metka Belingar 28,00; Martina Golob 28,04; Tjaša Jug 30,50. Razred od 19 do 25 let starosti: Borut Tuma 20,53; Primož Taljat 23,25; Danijel Braini 26,52; Vasja Klemente 27,29; Peter Grusovin 27,31; Valter Nanut 27,33; Boris Rebec 28,53. Razred nad 25 let starosti: Drago Lisac 23,55; Ivan Kodelja 24,27; Miran Mozetič 25,02, Aldo Vuga 25,07; Bojan Makuc 25,55. Razred C I: Zoran Zavrtanik 22,25; Joško Kancler 23,37; Marko Grzin 23,59. Vreme je bilo oblačno in vetrovno, ob koncu je začelo pršeti. Zmagovalce so nagradili s pokali, ki so jih poklonili: ZSSDI, SKGZ, Sovodenjska posojilnica, Sovodenjska Občina, Zlatarna Šuligoj in Studio arhitekta Geja. Vsi udeleženci so dobili spominsko kolajno. (R. A.) Skirolke: v nedeljo v Cortoni E. Tence in A. Legiša najboljša od naših V nedeljo je bilo v Cortoni (Arezzo) tekmovanje italijanskega prvenstva na skirolkah. To je bila druga od treh preizkušenj, ki so na sporedu. Proga, ki je bila mešana in razdeljena na različne razdalje, je bila odlično izpeljana in za višje kategorije precej zahtevna. ŠD Mladina je imelo 4 predstavnike v kategoriji cicibanov, od teh se je odlično izkazal Erik Tence z drugim mestom. ŠD Grmado je zastopalo sedem predstavnikov, od katerih se je najbolje izkazal Andrej Legiša s tretjim mestom. REZULTATI Cicibani: 1. Omar Peruzzo (CS Bassano) 8'54 '20, 2. Erik Tence (ŠD Mladina) 9'22 "80, 3. Andrej Legiša (ŠD Grmada) 9'28 "10., 6. David Bogateč (ŠD Mladina) 9'47"2q, 10. Andrea Mervič (ŠD Grmada) 10'45"80, 12. Erik lori (ŠD Grmada) 11'40 '00,_13. Matej Lacchi (ŠD Mladina) H'54"20, 16. Martin Košuta (ŠD Mladina) 13'54 "60. Mlajše začetnice: 1. Manuela Cappelletto (Skirol Apia-no) 26"57 "80, 8. Elizabeta Antonič (ŠD Grmada) 36'50’"60. Junior: 1. Alfio Di Gregorio (CS Bassano) 27'50'"20, 19. Andrea Antonič (ŠD Grmada) 38" 16 "50, 21. Rajko Zečevič (ŠD Grmada) 40"34 "00. Društvena lestvica: 1. GS Unicar 775 točk, 15. ŠD Grmada 131, 16. ŠD Mladina 116. p ipjoi Košarka: na turnirju v Tor vise o si Kadetom ZSŠDI 3. mesto V nedeljo na »L maju« na sklepni prireditvi 2. Trofeje Jadrana Pravi praznik minikošarkarjev Jadranov predsednik Edi Kraus se je pred nagrajevanjem zahvalil vsem udeležencem nedeljske sklepne prireditve Kadeti ZSŠDI so v Torviscosi na turnirju E. Reia zasedli tretje mesto po lepi zmagi nad goriškim Segafredom. Predvsem kvaliteten je bil prvi polčas, na katerem so naši fantje pokazali vse, kar znajo. Z dobro obrambo in s hitrimi protinapadi so povsem nadigrali kvalitetne nasprotnike in sklenili polčas z dvajsetimi točkami prednosti. Žal je v drugem polčasu vsebina igre znatno padla, predvsem zaradi tega, ker je moral Smotlak zaradi petih osebnih napak na klop, saj je bil dotlej najboljši mož na igrišču in je bil na koncu nagrajen kot najboljši skakalec turnirja. S tem nastopom se je za letos tudi končala sezona igranja raznih selekcij ZSŠDI. Predvsem je bila aktivnost pestra v zadnjih dveh mesecih, saj so naši kadeti nastopali na velikem številu turnirjev, tako v Sloveniji kot pri nas. Tudi rezultati so bili spodbudni. Igrali so proti zelo kvalitetnim ekipam in dokazali, da se lahko enakovredno borijo tudi z najboljšimi, toda samo takrat, ko nastopajo združeni. (Vato) FINALE ZA 3. MESTO ZSŠDI - SEGAFREDO 94:80 (55:35) ZSŠDI: Škrk 21 (1:3), G. Bajc, Krasna 12 (2:2), Smotlak 13 (5:5), B. Pertot 7 (2:5), M. Pertot 8 (0:3), I. Bajc 26 (3:3), Lisica 7 (2:3). FINALE ZA 1. MESTO DON BOSCO - FANTONI 90:83 NAJBOLJŠI STRELEC TURNIRJA: Pasguato (Don Bosco); NAJBOLJŠI STRELEC PROSTIH METOV: Pasguato (Don Bosco); NAJBOLJŠI SKAKALEC: Smotlak (ZSŠDI). KONČNI VRSTNI RED: 1. Don Bosco, 2. Fantoni, 3. ZSŠDI, 4. Segafredo, 5. Castor, 6. Torviscosa. Sklepna prireditev 2. Trofeje Jadrana v minibasketu, ki je bila v nedeljo v Borovem športnem centru, je lepo uspela. Bil je to pravi praznik minikošarkarjev. Igralce vseh udeleženih ekip na letošnji Trofeji so razdeliji v dve veliki skupini. Igralci z rdečimi majicami so bili člani Brega, Doma, Kontovela in SGT, z belimi majicami pa Bora, Don Bosca, Poleta in Sokola. Ob burnem navijanju številnega občinstva in samih igralcev (le-teh je bilo skoraj sto) sta se moštvi vrgli v boj in po zanimivem ter zelo napetem srečanju se je tekma končala pri neodločenem izidu 75:75. Prisotni minikošarkarji so pokazali že zadovoljivo tehnično pripravljenost, za kar seveda gre zasluga požrtvovalnim trenerjem posameznih ekip. Sledilo je nagrajevanje, pred katerim pa se je Jadranov predsednik Edi Kraus zahvalil vsem nastopajočim ekipam za udeležebo na tem turnirju. Končno prvo mesto sta si delili moštvi Don Bosca in Kontovela, ki sta v medsebojnih srečanjih osvojila po eno zmago. KONČNA LESTVICA 1. Don Bosco in Kontovel 3. Bor 4. Breg 5. SGT 6. Sokol 7. Polet 8. Dom Gorica. Kolajno pa so prejeli tudi trenerji posameznih ekip, in sicer: Kocjančič (Dom), Burger (Polet), Žiberna (Sokol), Franceschini (SGT), Koren (Breg), Sancin (Bor), Meden (Kontovel) in Pistrin (Don Bosco). Če je sklepna prireditev povsem uspela, to pa žal ne velja za ves potek turnirja. Že samo dejstvo, da kar precej tekem niso odigrali zaradi prezaposlenosti ekip, ki so istočasno nastopale tudi na turnirju Zini&Rosenwasser, zaradi šolskih obveznosti, nerazpoložlji-vosti telovadnic, preobremenjenosti trenerjev in samih igralcev, je letos jasno pokazalo, da bo potrebno s prihodnjo izvedbo tega turnirja poiskati nov sistem tekmovanja. Padli so že predlogi, kot ta, da bi vso prireditev anticipirali na sam začetek košarkarske sezone (že oktobra?), saj bi tako motivirali košarkarje-začetnike pa tudi ostale minikošarkar-je s tekmami na tem turnirju. Tako bi se tudi izognili, da bi minikošarkarji bili preveč obremenjeni prav ob koncu šolskega leta, ko so seveda preza- posleni s študijem, s šolskimi prireditvami, izleti, itd. Jadranovo pobudo pa velja vsekakor obdržati. Naši najmlajši košarkarji namreč še kako potrebujejo tekem, nastopanja na turnirjih, prvenstvih, kajti le s »pravimi tekmami« se lahko minikošarkar razvije v dobrega igralca. (bi) Ob 19.00 v Kulturnem domu Drevi predstavitev Ruplove knjige V mali dvorani goriškega Kulturnega doma bodo danes ob 19. uri predstavili knjigo Alda Rupla »Novo v zamejski telesni kulturi — pogledi, popis dejavnosti in društev«, ki je izšla na pobudo Slovenske kulturno gospodarske zveze, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Športnega centra Kulturnega doma ter ob podpori nekaterih bančnih zavodov in podjetij. Knjiga, ki vsebuje tudi krajšo obnovo v italijanščini, predstavlja razvoj telesne kulture v zadnjem desetletju ter je v bistvu nadaljevanje prvega Ruplovega dela »Telesna kultura med Slovenci v Italiji«, ki je izšla leta 1981. Na drevišnji predstavitvi bosta o knjigi spregovorila Rudi Pavšič ter avtor sam. S seminarja v Repnu Za uspehe na visoki, a zdaj tudi že na manj visoki ravni, je potrebno dosti dela, ki pa mora biti hkrati kakovostno. Ta preprosta resnica je znova prišla do izraza na predavanjih, ki sta jih za naše odbojkarske trenerje v repenski telovadnici imela profesorja Antonio Scalzotto in Vladimir Jankovič. Seminar je hvalevredno priredila odbojkarska komisija pri ZSŠDI in treba je reči, da je bil odziv naših trenerjev res dober, kar potrjuje, da se izplača to pobudo obnavljati. Seminar je bil odprtega značaja, a odziv slovenskih trenerjev z Goriškega in italijanskih trenerjev sploh, ni bil enako zadovoljiv. Predavatelja sta problematiko dela z mladimi obravnavala s povsem različnega zornega kota, a sta se v bistvu dopolnjevala. Prof. Antonio Scalzotto je v soboto zvečer razpredel predvsem svojo filozofijo dela in življenja, ki ne pozna kompromisov in tudi z ekstremnimi, včasih spornimi prijemi uvaja mladega tekmovalca v sistematično osvajanje osnovnih prvin igre in prave miselnosti. Delo je naporno, včasih prav kruto, vaje morajo biti redke, ponovnitve pogoste, ritem vrtoglav, zadoščenje je edinole v uspehu na igrišču, ko z maksimalno zbranostjo in požrtvovlnostjo premagaš na papirju močnejšega nasprotnika. Scalzotto je v Repnu nastopil z dvema svojima mladima igralkama-demonstratorkama, ki ju je dobesedno izmučil, čeprav so napor prenesle neverjetno nonšalantno. Lahko rečemo, da je bil praktični prikaz prava poslastica. Vaje so bile sicer čisto preproste, a presenetljiva sta bila ritem dela in odnos igralk do dela. Scalzotto je pravi odbojkarski fanatik, vendar hkrati zelo načelen in dosleden. Njegov slog dela je za neselekcionirane skupine, kakršne ponavadi imamo pri nas, nesprejemljiv. Preprosto posnemanje tega sloga dela ne bi bilo ne koristno ne uspešno, a poučno je vendarle bilo. Scalzotto je hkrati pokazal nekaj svojih zelo zanimivih različic za učenje primerne tehnike sprejema servisa in sprejema udarca ter servisa. V 33 letih je s svojimi ekipami sodeloval na 21 mladinskih državnih finalov in dosegel sedem zmag. Prof. Vladimir Jankovič je empirizem Scalzotto v nedeljo zjutraj dopolnil z znanstvenimi izsledki in statističnimi podatki. Govoril je pretežno o kondicijski pripravi mladega atleta in o koordinacijskih sposobnostih. Delo mora biti že z mladimi sistematično, vendar pa ne ozko specializirano, temveč zelo splošnega značaja, da se mladega odbojkarja »opremi« s čimširšo osnovo motoričnih izkušenj. Etape razvoja so tri. Do 14. leta mora igralec že dobro obvladati vse prvine igre, med 15. in 17. letom sledi delitev igralcev po vlogah, a delo je še naprej za vse splošno, tehniko je treba avtomatizirati s pogostimi ponovitvami, do izraza mora priti igralčeva agresivnost, zato morajo biti vaje preproste, trening pa jih mora vsebovati le nekaj. Razvoj se konča šele pri 20. letih. Tudi Jankovič je svoje predavanje sklenil s prikazom vaj. Poudarek je bil na koordinaciji, povezani z realnimi situacijami na igrišču. Obravnavani temi sta bili splošni in primerni ter dostopni tudi za trenerje drugih panog. Čeprav kaj revolucionarno novega nismo slišali ali videli, je bil dvodnevni seminar sila poučen. Če naredimo sintezo lahko potegnemo sledeče ugotovitve: sodobna vrhunska odbojka terja vsakodnevni trening, vaje morajo biti preproste, raznolikost ne sme iti na škodo učinka, veliko pozornosti je treba nameniti individualnemu delu. ALEKSANDER KOREN Trenutek z zelo napetega in izenačenega srečanja na »1. maju« Tenis: dokaj pestro delovanje ŠZ Gaja Ekipna tekmovanja za pokrajinski in deželni del italijanskega pokala v raznih kategorijah so se za teniške igralce ŠZ Gaja končala. Doseženi rezultati so zadovoljivi, če upoštevamo razmere dela in okoliščine, v katerih so se znašle posamezne postave. Članska moška ekipa, od katere si je društvo največ obetalo, je sklenila svoje nastope pod pričakovanjem. Na petih srečanjih so osvojili le eno ekipno zmago. Razlog[ za to je iskati predvsem v odsotnosti glavnega aduta ekipe, Dorjana Gomizlja, sredi prvenstva pa se je poškodoval še Andrej Baldassin, ki je bil dotlej najzanesljivejši član ekipe. Spodbudnejši je bil nastop ženske članske vrste. Ekipa, ki je veliki del slonela na igralki Cirili Devetti, je osvojila dve od štirih odigranih tekem. Tu moramo omeniti tudi uspešne nastope Devettijeve na članskih turnirjih, na katerih je dosegla že dve končni zmagi. Najbolje so se odrezali člani »over 35«, v deželnem delu so osvojili 3. mesto s tremi ekipnimi zmagami in dvema porazoma. V sestavi Gomizelj, Čuk, Rudež in Plesničar so dokazali, da se z borbenostjo, ki žal primanjkuje mlajšim igralcem, doseže marsikatero zmago. V kategoriji za dekleta under 16 sta Gajo zastopali Daša Grgič in Eva Mauri. Kljub trem porazom proti bolj kotiranim nasprotnicam je treba poudariti predvsem pozitiven nastop Grgičeve v srečanju proti ATO z Opčin. Nastopanje Gajinih predstavnikov se ne omejuje le na ekipna tekmovanja. Redno nastopajo tudi na deželnih turnirjih, ki služijo za pridobivanje FIT točk. Tu so najbolj spodbudni rezultati najmlajših, pri katerih se pozna sistematično delo. Vodstvo se je namreč zavedlo važnosti dela z najmlajšimi, ki pod vodstvom učiteljev pridno delajo, čeprav se hudo čuti pomanjkanje pokritega prostora, ki naj bi omogočil kontinuirano vadbo tudi v zimskem času. Tako je pred kratkim v Gradežu zastopalo društvo kar šest otrok izpod 10 let: Martina Kufersin, Erika Race, Vasja Vaupetič, Fabio Germani, Gabrijel Talotti in Aleš Plesničar. Slednji se je v tem tekmovanju povzpel do finala, kjer je izgubil proti izkušenemu Pellicettiju (TC Triestino). V kategoriji izpod 12 let pa zastopata Gajo Borut Plesničar in Ivo Kerže. Borut, ki je letos novinec v tej skupini, je nastopil že na sedmih turnirjih in na vseh dosegel četrtfinalni del. V pokrajinskem delu turnirja Lambertenghi se je uvrstil v finale in si s tem pridobil pravico nastopanja v deželnem delu. Zanimanje za to športno panogo se očitno veča, še posebno pri mladih. Tako je društvo poskrbelo za zgraditev novega peščenega igrišča, otvoritev katerega bo ravno v teh dneh. Igrišče je nastalo v veliki meri s prostovoljnim delom nekaterih članov. (ALMA) TPK SIRENA prireja tudi letos tečaje v razredih optimist, evropa, finn 420, \vindsurf z naslednjim sporedom: 1. OPTIMIST (za otroke od 8. do 14. leta starosti) od 11. julija do 22. julija; 2. EVROPA, FINN 420 (za mladince in odrasle) od 4. do 9. julija; 3. VVINDSURF (za mladince in odrasle) od 25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali ob nedeljah zjutraj. JK ČUPA organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7. Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popol' danskih urah. ŠZ GAJA obvešča, da bo vpisovanje za nogometni turnir 4 X 4 na nogometne*11 igrišču na Padričah od 23. junija da' Ije v večernih urah. Vpisovanje s® bo zaključilo v nedeljo, 26. junija, 0 22. uri. ZSŠDI b obvešča, da bo v petek, 24. t.m-<.° 20. uri na sedežu ŠD Breg v Dolin* 1 občinski telovadnici) seja odbojka ske komisije. _ 7. Dnevni red: 1. seminar v Rep**u' ^ poletni seminarji — skupne Pr'P£u-ve; 3. tečaj za začetnike v Zgon* ^ 4. propagiranje odbojkarske igre' razno. ZSŠD! .ia_ obvešča, da še vedno sprejema P*'1* ve za odbojkarski tečaj v Zg°n* ' ki bo od 1. do 9. septembra. P*"*l tudi pri matičnem društvu. Moški deželni finale under 14 v priredbi Odbojkarskega kluba Val Valovci premočno osvojili prvo mesto V soboto se je v Štandrežu odvijal moški deželni odbojkarski finale under 14, ki ga je organiziral OK Val ob sodelovanju odbojkarske zveze, rajonske konzulte ter nekaterih drugih sponsorjev, ki so zagotovili jiokale in nagrade. To so Vinska zadruga Brda iz Steverjana, Banca del Friuli, Kmečka banka in Avtonomna turistična ustanova iz Gorice. Finalno srečanje za prvo mesto sta odigrali postavi Prate iz Pordenona in domačini Vala. Standrež-ci so z napadalno igro prepričljivo povedli in osvojili set. V drugem nizu je Val že od vsega začetka vzel pobudo v roke in gostom prepustil le štiri točke. Val je torej nadvse zasluženo osvojil naslov deželnega prvaka. Na igrišču je namreč dokazal, da je bil daleč najboljše pripravljen in tehnično kakovos- IZIDI Val - VBU Videm 2:0, Prata - Sloga 2:1, VBU -Sloga 2:0, Val - Prata 2:0. VRSTNI RED 1. Val, 2. Prata, 3. VBU, 4. Sloga. VAL: Marušič, Devetak, Paoletti, Florenin, Pahor, Černič, Croselli; trener A. Kodrič. SLOGA: Natalicchio, Maver, Pontoni, Volčič, Si-monetig, Ban, Miot, Radetti, Gambini, Anzil; trener F. Drasič. Na sliki: postava Vala, zmagovalcev turnirja in akcija na sobotnem finalu v štandreški telovadnici ten. Premoč je prišla na dan v vseh elementih igre, le preveč servisov so grešili. Manj sreče so imeli slogaši, ki pa so v letošnji sezoni pravzaprav šele nabirali svoje prve tekmovalne izkušnje. Ob koncu deželne preizkušnje je sledilo še nagrajevanje. Prisotne je najprej pozdravil predsednik rajonske skupščine Valter Reščič, ki je nagradil nastopajoče postave. Ob tej priložnosti je predstavnik odbojkarske zveze Bocciero nagradil tudi Valovo postavo, ki je zmagala pokrajinski naslov v superminiodbojki ter seveda zastopnike deželnega finala under 14. Posebna komisija je za najboljšega igralca turnirja imenovala Marca Forbina (Prata), za najboljšega podajača Valovca Martina Marušiča. Za deželni pokal FJK Druga zaporedna zmaga sokolovk LIBERTAS MARTIGNACCO - SOKOL INDULES 0:3 (12:15, 10:15, 9:15) SOKOL INDULES: Radetič, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Stopper, Bru-mat, Legiša. V prvem povratnem kolu finalnega dela tekmovanja za deželni pokal so naše odbojkarice dosegle drugo zaporedno zmago in na drugem mestu začasne lestvice dohitele tržiški Villac-her. Preostali dve tekmi bodo Nabre-žinke odigrale doma in imajo torej še dobre možnosti, da v konkurenci treh višjeligašev celo osvojijo pokal FJK. Škoda le, da bodo zaradi diskvalifikacije igrišča zadnji tekmi odigrali za zaprtimi vrati. V Martignaccu so Legišova in tovarišice igrale res dobro in se gostiteljicam prepričljivo oddolžile za poraz v Nabrežini. Nekaj težav so imele le na ■začetku, ko je Libertas povedel s 6.0, a odtlej so do konca tekme stalno diktirale tempo igre. V napadu so igrale enostavno, vendar je bila tokrat še posebej razpoložena mlada Žbogarjeva, ki je bila nerešljiva uganka za obrambo Martignacca. OSTALI IZID: Itas Fiume Veneto -Villacher 3:1. LESTVICA: Itas Fiume Veneto 6, Sokol Indules in Villacher Bier, Libertas Martignacco 2. PRIHODNJE KOLO: Sokol Indules - Libertas Itas Fiume Veneto (jutri ob 20.30); Villacher Bier - Libertas Martignacco. Prvi mednarodni turnir v superminivolleyu (kljub dežju) lepo uspel Slabo vreme jo je v nedeljo pošteno zagodlo mladinskemu odbor* pokrajinske odbojkarske zveze FIPAV. Kot smo že poročali, je odbor priredil prvo mednarodno tekmovanju v supermini-volleyu za fante in dekleta. Na turnir so bili povabljeni vsi štirje pokrajinski prvaki in sicer Val za Gorico, De Tommasini za Trst, Vivil za Videm in Prata za Pordenon v moški ter Bor Fri-ulexport za Trst, Fincantieri za Gorico, Cordenons za Pordenon in Roiale-se za Videm v ženski konkurenci, poleg njih pa predstavnika Slovenije in Avstrije. Slovenijo je zastopal Fužinar v ženski in Ljubno v moški konkurenci. Ker pa so Avstrijci tik pred turnirjem iz tehničnih razlogov odpovedali svoj nastop, so tako v ženski kot v moški kategoriji vskočili Slogini ekipi kot tržaška pokrajinska podprvaka. Tekmovanje bi moralo biti na Trgu Unita, zaradi slabega vremena pa so se mladi odbojkarji morali preseliti v Tržaško športno palačo. S tekmovalnega vidika je turnir sicer stekel brez težav in zapletov, čisto gotovo pa je, da bi nastop na Trgu Unita bil veliko privlačnejši zaradi popularizacije su-perminivolleya, saj bi tekmam sledilo neprimerno večje število gledalcev. Pa preidimo zdaj k tekmovanju samem. To je trajalo do popoldanskih ur, da so se ekipe pomerile po sistemu vsak proti vsakemu. Mladi igralci so se potrudili in dali res vse od sebe in gledali smo lahko nekaj res privlačnih tekem tako z agonističnega kot tudi s tehničnega vidika. FANTJE: Odbojkarji Vala so poželi še en uspeh. Po deželnem naslovu v prvenstvu under 14 so namreč tudi v nedeljo premočno zmagali. Nekaj težav jim je povzročala le Prata, ki jim je tudi odvzela set, z vsemi ostalimi nasprotniki pa so valovci opravili kar po hitrem postopku. Dobro so se odrezali tudi odbojkarji iz Slovenije, ki so osvojili 3. mesto, slogaši pa so kljub vsej dobri volji pristali na 6. mestu, čeprav so z Vidmom tekmo izgubili z minimalno razliko. IZIDI: Val-De Tommasini 2:0 (15:3, 15:5); Vivil-Prata 0:2; Ljubno-Sloga 2:0 (15:3, 15:12), De Tommasini-Vivil 2:0; Prata-Sloga 2:0 (15:5, 15:4); Ljubno-Val 0:2 (1:15, 3:15); De Tommasini-Ljubno 1:2 (15:13, 9:15, 15:6); Val-Prata 1:2 (1:15, 15:4, 16:14); Vivil-Sloga 2:0 (15:12, 15:13); Sloga-De Tommasini 0:2 (13:15, 6:15); Prata-Ljubno 2:0 (15:4, 15:10); Vi-vil-Val 0:2 (4:15, 5:15); De Tommasini-Prata 2:0; Ljubno-Vivil 2:0 (15:7, 15:7); Val-Sloga 2:0 (15:6, 15:1). LESTVICA: Val 10; Prata 8; Ljubno 6; De Tommasini 4; Vivil 2; Sloga 0. _ VAL: Paoletti, Florenin, Devetak, Černič, Kovic. LJUBNO: Weiss, Penda, Gerai, Ko-cian, Urank. SLOGA: Lokatos, Mijot, Milič, Radetti. DEKLETA: Borovkam je le za las ušlo prvo mesto, ker so s ključno tekmo proti ekipi iz Pordenona izgubile z zares tesno razliko v točkah. Vsekakor je tudi drugo mesto res lep uspeh za to mlado ekipo, ki je požela že vrsto zavidljivih uspehov. Fužinar se je predstavil s sicer perspektivno ekipo, igralkam pa se je še kako poznalo, da na takem igrišču in taki- mreži še niso igrale. Slogašice pa so se morale zado-voliti s šestim mestom, zadovoljni pa smo lahko z igro, ki so jo pokazale na tekmi proti borovkam in ekipi Roiale-se. IZIDI: Bor Friulexport-Fužinar 2:0 (15:5, 15:6); Fincantieri-Cordenons 0:2; Roialese-Sloga 2:0 (15:13, 15:6), Bor Fri-ulexport-Cordenons 0:2 (14:16, 13:15); Fužinar-Roialese 0:2 (2:15, 7:15); Fin- cantieri-Sloga 2:0 (15:0, 15:6); Sloga-Bor Friulexport 1:2 (15:7, 13:15, 14:16); Cor-denons-Fužinar 2:0 (15:6, 15:2); Roiale-se-Fincantieri 2:1; Bor Friulexport-Roi-alese 2:0 (15:12, 15:13); Cordenons-Slo-ga 2:0 (15:4, 15:7); Fužinar-Fincantieri 0:2 (2:15, 2:15); Fincantieri-Bor Friulex-pcrt 0:2 (5:15, 8:15); Fužinar-Sloga 2:1 (11:15, 15:12, 15:13); Roialese-Corde-nons 0:2. LESTVICA: Cordenons 10, Bor 8, Roialese. 6, Fincantieri 4, Fužinar 2, Sloga 0. BOR FRIULEKPORT: Neubauer, Vitez, Čok, Legovič, Ažman, Gregori. FUŽINAR: Bertalanič, Mačič, Golob, Cenita, Penekovič, Potočnik. SLOGA: Daniela in Kristina Bogateč, Mahnič, Spacal, Kosmina. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Prisotnim so spregovorili: predsednik mladinskega sektorja pri odbojkarski zvezi prof. Fulvio Dapiran, občinski svetovalec za šport Salvagho, predstavnik tržaške hranilnice Cassa di Risparmio, ki je bila pokrovitelj te manifestacije, direktor občinskega oddelka za šport Orel in v imenu pokrajinske odbojkarske zveze FIPAV njen podpredsednik Ivo Sosič, ki je spregovoril v italijanščini in slovenščini. Vse ekipe so prejele plakete, njihovi trenerji spominske kolajne, posebno nagrado pa še obe ekipi iz Slovenije. (INKA) Poletni vozni red vlakov Velja od 29. maja 1988 do 24. septembra 1988 TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM- MILAN-TURIN-GENOVA- VENTIMIGLIA-ANCONA-BARI- LECCE Odhodi iz Trsta 4.25 H/K Benetke 5.15 K Benetke (§) 5.50 H Benetke 6.17 B Mestre-Milan-Turin (□) 6.25 K Portogruaro (§) (2) (1) 6.50 E Benetke 6.12 H Benetke 6-50 E (Benetke express) Benetke 9.50 K Benetke (§) 10.30 B (Marco Polo) Mestre-Rim (‘) 12.25 H Benetke 13.45 K Portogruaro (§) 1415 H Benetke 16.10 E Benetke-Milan J’10 H Benetke 17.28 K Benetke 16.10 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce) 8.55 K Benetke (§) 9.30 K Portogruaro (§) 9'53 E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Val-lorbe-Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beog-„ rad-Pariz) H Benetke ■35 H Benetke-Milan-Turin; Benetke-Milan-Genova-Ven-timiglia (pogradi 2. razreda Trst-Turin; spalniki in pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia; spalniki Moskva-Turin, ob če-2-, trtkih) 6 E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih; pogradi 2. razreda Var-šava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Bu-dimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah) Prihodi v Trst 0.45 K/H Benetke (§) 1.50 H Benetke 6.40 K Portogruaro 7.20 H Ventimiglia-Genova-Milan-Benetke; Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ven-timiglia-Trst; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 7.45 H Portogruaro (§) (1) 8.13 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; pogradi 2. razreda Rim-Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) 8.50 E (Simplon express) Pariz-Val-lorbe-Domodossola-Milan-Mes-tre (pogradi 1. in 2. razreda Pa-riz-Trst; pogradi 2. razreda Pa-riz-Beograd; spalniki Pariz-Zag-reb) 9.20 H Benetke (§) 10.13 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst) 11.13 H Benetke 13.05 K Portogruaro (§) (1) (2) 13.30 E Milan-Benetke 14.23 H Benetke 15.26 H Benetke 16.20 H Benetke (§) 17.50 H Benetke 19.10 H (Benetke express) Benetke 19.55 K Portogruaro (§) 20.14 H Benetke 21.05 B (Marco Polo) Rim-Mestre (’) 21.40 B Turin-Milan-Mestre (□) 23.20 K Benetke 23.49 E Benetke (□) - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak (*) - samo 1. razred z obvezno rezervacijo (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - do 11.6. in od 19.9. dalje TRST-OPČINE-LJUBLJANA- ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA- VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb 9.25 E (Simplon expres) Opčine-Ljub-Ijana-Žagreb-Breograd-Budim-pešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb; pogradi 2. razreda Rim Budimpešta, ob ponedeljkih, četrtikih in sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Varšava, ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah; spalniki Turin-Moskva, ob sobotah) 13.40 K Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 18.38 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2) 20.40 E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Ate-ne (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Atene; spalniki Benetke-Atene ob četrtkih in nedeljah) Prihodi v Trst 5.10 E Zagreb-Opčine 7.27 E (Benetke express) Atene-Skop-je-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Atene-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob četrtkih in nedeljah) 9.35 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.28 H Ljubljana-Opčine (§) (IfP) 19.23 E (Simplon express) Moskva- Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim, ob torkih, četrtkih in sobotah; pogradi 2. razreda Varšava-Rim, ob sredah, petkih in nedeljah; spalniki Moskva-Rim razen ob četrtkih; spalniki Moskva-Turin, ob četrtkih) (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah (2) - ne vozi 15.8.88 TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ- SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta 5.55 H Čenta (avtobusni nadomestni servis Čenta-Trbiž) (§) 7.05 H Videm (1) 7.50 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj; Videm-Trbiž-Miinchen 10.35 K Videm (§) 12.20 H Trbiž H - hitri vlak; K - krajevni vlak; B - brzec; E - ekspresni vlak 13.10 K Videm-Karnija (§) 14.05 H Videm 14.35 K Videm (§) 16.30 H Videm (1) 17.00 K Videm (§) 17.40 H Videm-Benetke 18.00 K Videm (§) 19.37 H Videm 21.05 H (Italien Osterreich Express) Videm-Trbiž-Miinchen; Videm-Trbiž-Dunaj (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj) 23.15 K Gorica (§) (1) Prihodi v Trst 1.00 K Videm (§) (2) (3) 6.30 K Gorica (§) (1) 7.00 K Videm (§) 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.45 H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Trbiž-Videm; Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst) 9.30 H/K Videm (§) (1) 10.25 H Videm 11.55 K Videm (§) 14.16 H Videm (1) 15.00 K Videm (§) 15.35 H Videm (§) 16.48 H Videm 17.45 K Videm (§) 18.50 K Videm (§) 19.42 H Trbiž-Videm 21.12 K Videm (§) 22.13 H (Gondoliere) Karlsruhe-Trbiž-Videm; Dunaj-Trbiž-Videm 4.00 K Videm (§) * 1 2 3 (§) - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih (2) - ne vozi 15.8.88 (3) vozi samo na dan po prazniku Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo_pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA • Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 21. junija 1988 V Bejrut prispel inženir Fortunati, izvedenec za dioksin iz Sevesa Libanonske oblasti bi vrnile italijanske strupene odpadke BEJRUT — Pred nekaj meseci so Italijani menda raztovorili v Libanonu približno 2.200 ton izredno strupenih odpadkov, zato bo moral tudi Italijan poskrbeti zanje. Iz Italije je prav včeraj dopotoval v Libanon inženir Gustavo Fortu-nati, ki se je pred leti uspešno lotil vprašanja dioksina iz Sevesa in vodil bonifikacijo okuženega ozemlja. Fortunati je zaslovel tudi zunaj italijanskih meja, saj je bil dalj časa izvedenec ES. V okviru Evropske skupnosti se je Fortunati ukvarjal pretežno z raziskovanjem izvorov strupenih odpadkov. Izurjenega raziskovalca čaka zdaj v Libanonu izredno delikatno delo: dokazati bo moral italijansko "očetovstvo" 2.200 ton odpadnega materiala, ki se je pred dvema tednoma nenadoma "pojavil" vzdolž obale v severnem delu Bejruta. Odpadke so sicer že natovorili na tri ladje, ki bi morale, vsaj po tem, kar trdijo libanonske oblasti, čimprej odpluti nazaj v-Italijo, pred tem pa bodo morali najti neizpodbitne dokaze, da je strupena gmota res.italijanskega izvora. Delo inženirja Fortunatija ne bo enostavno, saj gre menda za pošiljko, ki je zapustila Italijo pred letom dni, nakar so jo kapitani treh ladij ' pozabili" pri Bejrutu. Strupena zapuščina je ležala nedotaknjena nekaj mesecev, našli pa so jo šele pred dnevi. Po prvih podatkih naj bi tone odpadkov nabralo milansko podjetje Jelly Wax, ki jih je nato izročilo libanonskemu uvozniku Adonis. To podjetje naj bi moralo poskrbeti za odpravo strupenih odpadkov, očitno pa se je zadeva nekoliko zavlekla, saj so "smeti" še vedno zaprte v originalnih embalažah. Italijanska ambasada je izrazila upanje, da bodo Libanonci zadržali v državnih vodah vse tri ladje s strupenim tovorom, vsaj tako dolgo, da bo lahko inženir Fortunati temeljito pregledal odpadke, določil, čigavi so in, če bo le mogoče, odkril, kako jih dokončno uničiti. Italijanske želje pa niso naletele na navdušenje domačinov, ki trdijo, da bi morali nezaželene odpadke vrniti Italiji in to brez slehernega odlašanja. Stroške dodatnega morskega prevoza bi morala vsekakor kriti libanonska družba Adonis, ki je vodila dokaj "umazane" posle z italijanskimi partnerji. Pristajalna steza na kolesih Pilot in stuntman Brendan CVBrian se je pred kratkim pomeril tudi v pristajanju na ... tovornjaku (Telefoto AP) Evropsko prvenstvo v... smeteh Pločevinke piva vseh vrst In barv so pisana zapuščina navijačev, ki so s frankfurtske železniške postaje (v ozadju) odpotovali do igrišča, kjer je bila na programu "evropska" tekma Anglija - SZ (Telefoto AP) Zaradi rušenja hišnih zidov Albanci pred skupščino SFRJ BEOGRAD — Približno sto prebivalcev albanske narodnosti iz vasi Ot-Ijo in Slobčane pri Kumanovu je včeraj prišlo v skupščino SFRJ in protestiralo zaradi rušenja zidov okoli njihovih hiš. V teh dveh vaseh so se namreč občinski organi odločili, da se porušijo zidovi okoli hiš, ta ukrep pa so upravičili z urbanističnimi in prostorskimi načrti. V občinskem odloku je tudi zapisano, da morajo prebivalci zidove porušiti sami, kjer pa tega ne bodo storili, bo komunalna služba poskrbela za rušenje na stroške posameznikov. To se je ponekod tudi zgodilo. Demonstrante je sprejel podpredsednik skupščine SFRJ Spasoje Medenica, katerega so seznanili s temi dogodki in povedali, da imajo ti zidovi dolgoletno tradicijo, služijo pa tudi za sušenje tobaka, od katerega tamkajšnje prebivalstvo živi. Predstavnik prebivalcev iz Otlja in Slobčanov je še dejal, da je zato odločitev o rušenju teh zidov nerazumljiva in naperjena proti interesom krajevnega prebivalstva. Po njegovih besedah se za temi zidovi nikakor ne skriva "albanski nacionalizem", kot bi nekateri radi predstavili. Poleg tega so Medenico opozorili tudi na ukinitev srednje šole z albanskim učnim jezikom, pa čeprav tam Albanci tvorijo polovico prebivalstva, Albanci pa naj bi bili diskriminirani tudi na področju zaposlovanja. Podpredsednik skupščine SFRJ jim je ob koncu srečanja zagotovil, da bo preveril njihove navedbe, da pa urbanistično načrtovanje sodi v pristojnost občin in bo zato težko kaj doseči. Pri zaporniku našli eksploziv TRANI — Ob prihodu v zapor v Traniju so pri nekem domnevnem pripadniku Rdečih brigad med osebno preiskavo našli eksplozivni material in nekaj žagic za jeklo. Podatkov o domnevnem teroristu niso sporočili, zvedelo se je le, da so ga v Trani prepeljali skupaj še z nekaterimi drugimi brigadisti iz nekega drugega zapora. Za kakšen eksplozivni material gre, niso sporočili. N ogometaši-poslanci izgubili z Avstrijci RIM - Nogometni reprezentanci italijanskih poslancev ne gre tako dobro kot njihovim nekoliko bolj izurjenim kolegom na evropskem prvenstvu. Izgubili so namreč z Avstrijo, ki se pri pravih nogometaših ni niti uvrstila na evropski finale v Nemčiji. Poraz z Avstrijo je dvignil tudi precej prahu v samem vodstvu poslanske reprezentance, ki sedaj natančno proučuje vzroke za poraz. Ta je bil sicer minimalen (0:1), a poraz je poraz. Seveda tako kot pri pravih nogometaših tudi pri parlamentarnih kolegih analiza tekme pokaže, da so vzroki za poraz zunanji. Ekipa sama je igrala dobro, vodenje s klopi prav tako, toda kaj, ko so bili proti parlamentarnim "azzur-rom" pristranski sodnik in zagrizeni avstrijski nogometni poslanci, ki so hoteli za vsako ceno zmagati. Njihova želja je bila tako močna, da so nastopili kar z 12 igralci in šele kasneje so se zavedli, da igrajo z igralcem več. Sodnik (Grk, ki živi v Avstriji) se zaradi tega ni preveč razburjal. Ko se je številčno razmerje izenačilo, so "azzurri" v velikem navdušenju silovito napadli in povsem pozabili na obrambo. Tako so Avstrijci dosegli gol, "azzurri" pa imajo priložnost, da se jim maščujejo jeseni v Bocnu. Nov vojaški priročnik za preživetje v naravi RIM — V poplavi priročnikov in dragih tečajev o preživetju se je v teh dneh pojavila tudi brošurica italijanskega generalštaba. Na štiridesetih straneh žepnega formata kapetan padalcev Gianfranco Vacca postavlja na glavo dosedanje koncepte podobnih publikacij, ki so namenjene predvsem ljubiteljem pustolovščin in proizvajalcem opreme za preživetje. Kljub temu da je priročnik nastal v vojaških krogih, sploh ne upošteva "operativnega preživetja", s katerim se branimo in skrivamo pred sovražnikom. Namenjen je izključno navadnim ljudem, ki so proti lastni volji izgubili stik s civilizacijo in so se znašli ali izgubili v sovražni naravi. Prav zato priročnik posveča največjo skrb sistemom, kako prikličemo pozornost reševalcev. Seveda so v njem tudi praktični napotki, kako si priskrbimo vodo in hrano, kako zakurimo ogenj, kako napravimo bivak, kako se orientiramo... Kapetan Vacca je v svojem delu skrajno polemičen s tistimi, ki svetujejo nakup drage opreme, saj v resnici potrebujemo le malenkosti. Poleg nepogrešljivega večnamenskega noža, kapetan priporoča vžiga' lice, aluminijev papir, predvsem pa tablete kalijevega hi-permangana, s katerimi lahko razkužimo vodo in pišemo po snegu. Fizikalni zakoni in naša bodočnost CAMBRIDGE — Ali bo uspelo 46-letnemu univerzitetnemu profesorju Stephenu Hawkingu izpopolniti teorijo o nastanku vesolja? Hawking, ki poučuje na isti fakulteti v Cambridgu, kjer je nekoč poučeval veliki fizik Isaac New-ton, je namreč močno bolan. Že dobrih petnajst let namreč živi na invalidskem vozičku, saj boleha za hudo Lou Geh-ringovo boleznijo. V zadnjih letih se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo. Sedaj diha s pomočjo posebne luknje v grlu in je zato popolnoma onemel. Kljub temu pa se »pogovarja« z univerzitetnimi asistenti in študenti s pomočjo računalnika. Neki profesorjev sodelavec šaljivo trdi, da je bolje imeti s seboj knjigo ali revijo, da se lahko kratkočasiš, medtem ko pričakuješ njegov odgovor. Zdravniki, ki so mu sicer že pri dvajsetih letih dosodili le še nekaj dni življenja (medtem pa se je poročil in je imel tri sinove), sedaj odločno trdijo, da ima štete ure. Hawking je nedvomno pravi genij. Leta 1974 je že objavil revolucionarno knjigo o nastanku v vesolju t. i. črnih lukenj. Sedaj pripravlja teorijo o nastanku vesolja. Najnovejša teorija meni, da se je vse začelo z veliko ekspozijo t. i. Big Bang. Profesor pa trdi, da je vse tesno povezano s kombinacijami atomov, ki se vedejo po fizikalnih zakonih. To pomeni, da lahko vse to, kar se je zgodilo v našem vesolju in kar se bo še zgodilo, natančno preučimo in s primerno teorijo celo predvidimo. Profesor Havvking trdi, da lahko s fizikalnimi zakoni predvidevamo, kakšna usoda čaka naše vesolje. To preračunati pa ni zelo enostavno, saj bi morali predelati preveliko število zapletenih računov. Zato, meni angleški profesor, se moramo zadovoljiti le z določeno površnostjo. General Namphy odstavil predsednika Manigata Vojaški državni udar v Haitiju General Namphy s čelado In brzostrelko v roki med televizijskim pozivom prebivalstvu (Telefoto AP) PORT-AU-PRINCE — Haitski general Henry Namphy je v nedeljo z državnim udarom odstavil predsednika Leslia Manigata in ponovno prevzel oblast v tej otoški državi. Nam-phy je bil namreč na čelu začasne vojaške hunte, ko je januarja 1986 diktator Jean-Claude Duvalier zbežal iz države. Novembra lani so v Haitiju spodletele politične volitve, januarja letos pa so kompromisno razpustili vojaško hunto in imenovali za predsednika Manigata, ki pa je bil v bistvu nebogljena lutka v rokah generala Namphyja. Prejšnji teden pa je predsedniku uspelo, da se je delno "osamosvojil". Na svojo stran je pridobil polkovnika Jeana-Claudea Paula, ki ga je neko sodišče v Maiamiju obtožilo, da je tihotapil mamila v ZDA. V petek je bil predsednik Ma-nigat prepričan, da je že do take mere utrdil svoj položaj, da je generalu Namphyju odredil hišni pripor. V nedeljo pa je odstavljeni general prešel v protinapad z njemu zvestimi enotami, v glavnem s pripadniki predsedniške garde (tisoč mož), ki so mu omogočili, da se je nastanil v predsedniški palači. Polkovnik Jean-ClaudePaul je zaman skušal s svojim bataljonom (800 mož) preprečiti dr' žavni udar, saj se mu niso pridružil® ostale maloštevilne enote haitsk vojske. V glavnem mestu Haitija Port-a®' Prince so izbruhnili ostri spop3® med pristaši generala Namphyja * predsednika Manigata, agencij^k vesti so o obračunu spopadov skrajp^ pomanjkljive. General Namphy s® L pojavil na televiziji in prebivalst napovedal, da je prevzel oblast v d žavi. Skoraj istočasno je tudi Pre0. sednik Manigat tujim agencijam sp.^. ročil, da je še vedno edini zak°njg predsednik Haitija. Proti jutru Pa jj. bilo vsem jasno, da je Manigat iZ9 bil bitko. Zanj so že pripravili leta da bo lahko šel v izgnanstvo. pj, Politični opazovalci so prep^1®^ da je general Namphy izvedel dr ni udar v upanju, da bodo ZDA F _ zdravile to pobudo in okrepil® ? g. podarsko pomoč Haitiju. V wasn , tonu pa so bili včeraj skrajno Pr® r0. ni. Načelno so poudarili, da nasp a tujejo vojaškim državnim udaro ■ v kratkem komunikeju je marš ^ razbral, da ZDA ne nasprotuje) kemu razvoju dogodkov.