poitnina oiačana v gotovini Leto LVIII. V Lfublianl, v petek, dne marca 1930 Št. 66 St. 2 i)th Naročnina i. kraljevin. Jug.il.il]. mesečno ZA Din polletno 19« Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeiHKa izdala ceiole.no v Juge slavili 120 Din. za Inozemstvo 14OC SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov ! sioip. pelli-vrsia mali oglasi po 1'SO tn£D,veC|l oglasi nad 40 mm viiine po Din г-ао. velllt! !>o 3 in 4 Din. v uredniikeDidelu vršilca po IU Din g Pr. veciem ci naročim popust IzkIc ob 4 ziuiraj razen pondeljKo ir. dneva do prazniku Ci reanMifo /e v Kopti ar/en J ulici št. 6111 Rokopisi se ne vraćalo. nctranklrana plama se ne spre/ema/o * breaaliiva vele/on št. 20S0. upravnlšlva »t. 2328 Oprava /e uKu/inuiicui ui.&i.o * ccfcot>»i račun: L/ubl/una ileu. iO.OSO in IV.349 lu Inaciale. »ainyei«šJ.Z/itoj, r.aqrcb 61. 39.011. Vrano In Dunaf šl. 24.797 Večen spomin borcu! Politična zgodovina Istre še ni pisana. Narod, ki nosi ime mučenika z večjo pravico nego katerikoli drugi v Evropi, še ni našel svojega ovekovičetelja, ki bi v veliki sintezi opisal njegovo tisočletno trpljenje v suženjstvu beneške republike, njegovo herojsko borbo za politično enakopravnost in kulturni dvig pod avstroogrsko birokracijo pa njegovo tragično usodo po verzajskem miru. Povest Istre, v kateri tvori edini svetli moment šestdeset let narodnega probujevanja v drugi polovici 19. stoletja pa do izbruha svetovne vojne, nam je živo predočena samo po nekaterih umotvorih hrvatskega in slovenskega pripovedništva pa po onih možeh, ki so preporod istrskih Jugoslovanov vodili: brezsmrtni škof Juraj Dobrila, veliki politični talent Vitezič, podjetni Mandič in Spinčič pa poosebljena dobrota, Matko Laginja, ki je 18. t. m. v Zagrebu za vedno zatisnil svoje oči. Laginja je stopil v vrsto borcev za politično in kulturno osvobojenje Istre v osemdesetih letih preteklega stoletja. Njemu je pripadla častna naloga, da to osvoboditev tik do izbruha vojne dovrši do zadnje stopnje pred ciljem. Skof Juraj Dobrila, prvi narodni delavec med istrskimi ljudstvom, je temu delu ustvaril trdno podlago v tradicijonalni vernosti, ki jo je izdvignil iz patriarhalne narodne biti Istrana v zavesten činitelj in gibalo njegovega moralnega napredka ter čuvarja njegovega materinskega jezika. Kdor je molil Dobrilin >Otče, budi volja tvoja«, v tem iskra narodnega čuvstvovanja ni več zamrla, naj je bila še tako majhna. S poživitvijo in okrepitvijo narodovega verskega in moralnega življenja tako v farni skupnosti kakor v družini je Dobrila pripravil tla, na katerih so lahko njegovi nasledniki z uspehom nadaljevali delo narodnega osveščenja Istre v političnem in prosvetnem oziru. Vitezič, Mandič, Spinčič so snovali čitalnico za čitalnico, prirejali politične tabore, med katerimi je bil najpomembnejši lindarski, mislili tudi že na šolstvo, ki se je poleni po Ciril-Metodovi družbi razvilo v velesilo narodnega pokreta istrskih Hrvatov in Slovencev. Glavni nositelj in širitelj narodne zavesti v ljudskih srcih pa so bili hrabri istrski duhovniki, ob katerih se je bes itali-janstva in renegatstva ravnotako brezučinko-vito razbijal kakor malenkostne in zlobne ši-kane avstrijske birokracije. Duhovščina je ljudstvo voditeljem približala, s podrobno organizacijo v neverjetno težavnih okoliščin..h njihove načrte oživotvarjala in voditeljem zopet dajala pobudo za izpopolnitev narodnega dela med ljudstvom, kojega duševnost in potrebe je le ona najbolj poznala. Najbolj važna in potrebna pa je bila za hrvatskega in slovenskega krnela v Istri gospodarska organizacij, brez katere je tako politična kakor kulturna osamosvojitev slovanske Istre od italijanske gospode trajno bila nemogoča. Tega dela s« ie prvi velikopotezno in pri 1 orenini lotil mladi odvetnik dr. Matko Laginja in v tem je neminljivi pomen njegovega dela in neumrjoča zasluga njegove osebe za jugoslovanski narod v Istri. Politična osvestitev istrskega slovanskega naroda je zahtevala predvsem junaškega poguma, saj je istrski kmet Italijanu veljal samo za sužnja, najbolj nizko stvar na svetu, na katero je s stališča dvatisočletne kulture gledal le z brezmejnim zaničevanjem. On je bil od vekov gospodar, Slovan rojeni hlapec, kojega jezik sploh ni štel med človeka dostojno govorico. Upreti se italijanskemu gospodstvu je bila blazna predrznost, kajti gospodarski okovi latifundizma in veleoderuštva, v katere je bil vkovan velik del istrskih kmetov — v resnici samo prezadol-ženili najemnikov — so se zdeli nerazdrob-Ijivi. Mladi Laginja je s svojim prvim hrvatskim govorom leta 1883. v poreškem saboru Italijane z neverjetnim pogumom izzval, premagal njihove oholosti pa premoči s tem seveda ni. To je bilo mogoče samo po gospodarski osamosvojitvi istrskega kmeta, ki je zahtevala menj poguma in poze, pa več vztrajnosti, marljivosti iu ogromnih žrtev ter neprestanega sistematskega in podrobnega, resničnega truda. Naslonjen na duhovščino, ki ga je bila na ta najbolj pereči narodni problem opozorila, je gospodarsko emancipacijo istrskega slovanskega kmeta v drugi, najbolj plo-donosni polovici svojega skoro štiridesetletnega javnega delovanja izpeljal do viška. Sadovi so se z vprav čudovito naglico pokazali. Komaj so bile ustanovljene prve rajf-ajznovke, se je politična zavest vasi dvignila do višine, ki bi se prej ne bila nikomur kdor je sam živel v st rasnih razmerah Istre, zdela sploh mogoča. Iu tako je Laginja skupaj s Po f ont Stalinove sociaHzaci Sovjeti trobijo na vsej črti umik pred prenaglo kolektivizacijo vasi -- Tudi verska čustva kmetov se ne smefo žaliti - Upori v bližini Moskve in na Kavkazu -- Značilno svarilo sovjetskega gospodarskega glasila Berlin, 20. marca. u. Obsežna izjava CK VKP (Centralnega komiteta vseruske komunistične partije), katero prinašajo na uvodnem mestu uradna »Izvjestija« od 12. t. m., pomeni nepričakovan umik v dosedanji protiverski politiki. Vlada izrecno prepoveduje zapirati cerkve »brez soglasja večine kmečkega prebivalstva vsake vasi«. Razen tega se sme izvršiti sklep o opustitvi cerkve samo po predhodnjem odobrenju po CIK-u (osiednjem izvršnem odboru) dotič-ne republike ali avtonemne oblasti. Izjava ostro obsoja izzivalnost Zveze komunistične omladine (Konsomolcev) in Sojuza brezbožnikov ter grozi s hudimi kaznimi vsem, ki »bodo žalili versko čustvovanje kmetov in kmetic ter s tem povzročili notranje nemire«. Ali bo ta izjava imela trajen pomen? Moskovski poročevalec »Berliner Tagblatta« priporoča previdnost. Stalin lc začasno poskuša novo taktiko, ker se boji, da bi sicer izostala pomladna setev in nastopil glad. Nasprotno pa misli dopisnik »Vossische Zeitung«, da se res hoče Stalin prikupiti kmetom, ker se je zbal viharnih posledic nepremišljene »agrarne socializacije«. To bi potrjeval tudi uvednik »Pravde«, z dne 12. t. m., ki neusmiljeno obračuna s »trmoglavimi tepci» (rus. golovotjapi), ki »radi praznih številk in papirnatih zmag« izzivajo na kmetih versko ogorčenje in ki »so ugonobili vse na- črte za kolektivizacijo«. — Naši ideali veljajo slejkoprej, — piše »Pravda«, — a moramo odločno zajeziti usedne napake! — Navedena izjava v »Izvjestjih« odreja, naj se takoj povrne I kulakom vsa zaplenjena živina, kuretina, orodje in hiše. Vsi kmetje, in tudi oni, ki so se vpisali ; v kolhoze, lahko neovirano na trgu predajajo svoj pridelek, ne da bi se držali po oblasti predpisanih cen. Moskovski poročevalec »Observerja« piše, da so prestrašili vlado kmečki upori v okolici j Moskve same, kjer so branili kmetje z orožjem na novo zaprte cerkve. Posebno resno je stanje na Kavkazu in v Srednji Aziji, kjer so domačini odkrito napovedali vladi krvavo vojno... Zanimivo je, da je objavil dva dneva po vladni okrožnici »zasebni« Sojuz brezbožnikov dne 14. t. m. »pismo na inozemske kapitaliste«, kjer piše, da ne bodo ustrašili ruske proletarce s svojo propagando za prostost verskega prepričanja! Najboljše gradivo za umevanje novega političnega stališča nudi nedvomno uradni gospodarski organ, dnevnik »Ekonomičeskaja ŽiznjV v Moskvi. List odkrito piše, da »nikakor nc odgovarja naglica v naši notranji politiki stanju našega denarja.« Sovjetski červonec ima pomen samo na notranjem trgu pri nakupovanju blaga. Za inozemske kupčije so nujno potrebni sterlin-gi in dolarji, in slednji se dobijo samo pri pro- daji blaga v inozemstvo. Izvažalo se je pred vsem žito, ki so ga pridelali kmetje na svojih zemljiščih. Toda slednja so se naglo raztopila v sovhozih (sovjetskih gospodarstvih). Dne 10. februarja t. 1. so obsegali kolektivi 45% vseh kmečkih gospodarstev, in dne 28. februarja je narastla ta številka že na 54%! Ce bi se nadaljevala socializacija z isto naglico, ne bi ostalo tri ali štiri mesece pozneje na Ruskem nobene samostojne kmetije! To bi bilo dobro, če bi utegnila izhajati vlada brez denarja. A pod sedanjimi razmerami bi to pomenilo katastrofo. Kolhozi ne bi pridelali za izvoz potrebne množine žita. Vlada bi ostala brez denarja, in bi šc morala premagati grozovito lakoto ... Polom socializacijc izvira torej iz »nezaved nosti prebivalstva«. S tem je podano uradno stališče za umevanje sedanje krize in zato se je vlada začasno odpovedala socializacije. Sfa'in dem:sioniral? Riga, 20. marca. r. Po vesteh, ki prihajajo iz Moskve, je izbruhnil štrajk opozicionalnih delavcev. Trdi se, da je Stalin podal ostavko. Nekateri mislijo, da pride sedaj na krmilo morda desničarska struja. (Vest se ne potrjuje in jo je Ireba zato sprejeti z vso rezervo.) Papež za ruske kristjane Slovansko petje pri papeževi soravni maši Vatikansko inesto, 20. marca. r. Sveti oče Pij XI. je včeraj odslužil najavljeno službo božjo za preganjane kristjane v Rusiji. V Rimu je vladalo za to mašo velikansko zanimanje. Cerkev sv. Petra je bila do zadnjega kotička zasedena. Ko se je prikazal papež, je bil burno pozdravljen. Med mašo so peli bogoslovci in duhovniki slovanskih cerkvenih zavodov v Rimu kompozicije dr. Pera Ivani-ševića, poglavarja djskovačke škofije po sta-roslovenskem tekstu. Ta dogodek je izredno velike važnosti za slovanski katoliški svet, ker se je v glavni cerkvi katoličanstva afirmirala slovanska beseda. Kompozicija dr. Iva-niševiča in slovansko petje je vzbudilo ogromen interes. Po sv. maši so se molile litanije. Za časa cerkvenih svečanosti so bile v cerkvi sv. Petra izpostavljene najsvetejše relikvije te katedrale, namreč prt sv. Veronike, les od križa in kopje, s katerim je bil zaboden Kristus. Ko so po cerkvenih obredih nesli papeža iz Cerkve, ga je občinstvo zopet burno pozdravljalo. Protesti kršč. sveta proti sov j. brezbožništvu Rim, 20. marca. d. »Osservatore Romano« pile, da je bila papeževa sv. maša na i grobu sv. Petra prava križarska vojna proti ! brezboštvu v Rusiji. V brezkrajnem ozemlju Rusije se neprestano kopičijo novi zločini proti Bogu. Blazni poizkus, iztrgati iz src in duš idejo o Bogu je največja krivica in nasilje nad ruskim narodom. Velikosti tega zločina mora odgovarjati tudi obsežnost sprave, do-prinešene Bogu. Kakor po polju, preko katerega je divjal vihar, sejalec potem, ko se nebo prevedri, stopa in pogumno seje svoje seme in se veseli žetve, tako se bodo tudi v veliki ruski zemlji odprle duše in sprejele božjo setev, kadar bo zdivjal vihar mimo. Okrog papeža strnjeni katoličani bodo čuvali nad božjimi in družabnimi pravicami, kakor tudi nad pravicami, ki jih imajo človeške ne-umrjoče duše. Protest nemškega centruma Berlin, 20. marca. d. Strankin načelnik centruma je izdal proglas na stranko, v katerem pravi med drugim: Kot stranka, ki v krščanskem življenjskem prepričanju zre te-! melje svojega političnega delovanja in je dol-i žna nastopiti za ohranitev in oblikovanje krščanskih življenjskih vrednot med narodom in v državi, dvigamo glasen protest proti nasilju nad vestjo in prepričanjem. Centrum se bo vselej pogumno boril proti temnim silam, ki hladnokrvno napovedujejo boj Cerkvi in sovraštvo Bogu in ki gredo z ruskimi boljševiki roko v roki tudi v Nemčiji ia ki s svojim brezverstvom razdirajo družino, družbo in državo. Stranka poziva vse svoje milijonske pristaše, da proti vsem takim poizkusom takoj in povsod možato nastopijo. Bukarešt, 20. marca. d. Včeraj so se po vsej Rumuniji vršila velika protestna zborovanja proti verskemu preganjanju v Rusiji. V Bukarešti se je v katoliški cerkvi vršila slovesna služba božja, ki jo je daroval papeški nuncij msgr. Dolci, katere so se udeležili visoki ccrkveni dostojanstveniki. Vsi cerkveni govori so obravnavali težak položaj verstev v Rusiji. Dr. Jovanovič toži župana Savčiča Belgrad, 20. marca. k. Afera, ki je nastala povodom procesa proti bivšemu belgrajskemu podžupanu dr. Kosti Jovanoviču, ki jc bil obtožen^ od belgrajskega občinskega odbora, pred sodisčem pa oproščen, zavzema vedno večji obseg. Dr. Kosta Jovanovič je danes vložil proti belgrajskemu županu Savčiču in obema podžupanoma Stojadinoviču in ing. Zadžini tožbo radi žalitve časti. Na drugi strani pa jc odvetnik clr. Bogdanovič pričel z veliko kampanijo proti podžupanu dr. Stojadinoviču. V podpisanih člankih dokazuje dr. Bogdanovič, da je bil pod' župan Stojadinovič na nepravilen način vpisan na lausanski univerzi, da ni končal niti srednje šole in da je torej na nepravilen način prišel do svojega doktorskega naslova. Dalje dokazuje, da je bilo njegovo delovanje za časa vojne defetistično ter da se je izdajal za inžener-ja in arhitekta, dasiravno ni imel za to nikake kvalifikacije. V današnji »Pravdi« trdi pri tej priliki polkovnik Jurešič istotako pod svojim podpisom, da je Miloslav Stojadinovič bil vojaški begunec, da so ga vojaške oblasti kot takega tudi smatraie svojima zvestima sobojevnikoma Spinčičem in Mandičem doživel v kratkem času političen preobrat, ki je vse temelje italijanske hegemonije nad istrskimi Slovani omajal in skoro do zadnjega podrl. Avstrijska birokracija, ki je vedno podpirala močnejšega, je zdaj z nemim začudenjem gledala, kako ob onemoglem srdu in žalosti poprej vsegamogočne italijanske la-tifundistične mestne gospode italijnnaška vas za vasjo, trg za trgom, mesto za mestom pada v roke domorodnega hrvatskega in slovenskega naroda in kako si Jugoslovani v obrežnih mestih priborijo uvaževane manjšine. Le umetna volivna geometrija je vzdrževala pičlo italijansko večino v deželnem saboru. Defini-livno zmago hrvatstva Istre pa so pomenile volitve v državni zbor leta 1907., ki so s splošno, enako in lajno volivno pravico pred vso državo zapečatile začetek konca umetnega go-spodstva Italijanskih vetikašev nad večino slovanskega istrskega naroda. To je bil največji triumf v življenju Malka Lnginje, ki zdaj ni bil samo oboževanec, istrskega hrvalskegn se-Ijaka in njega voditelj, ampak je po svoji ne- sporni moralni avtoriteti in veličini značaja predstavljal Istro sploh. Tik pred izbruhom svetovne vojne je bilo italijansko gospodstvo v Istri v zadnjih izdihljejih. Tragičnega obrata, ki ga je usoda po strašni nedoumljivosti svojih polov v zgodovini namenila Istri po svetovni vojni, in občutkov, ki so spričo tega morali razdirati srce Matka Laginje, ki je videl, kako se je brez krivde naroda njegova stavba podrla čez noč, ne bomo popisovali. Ob njegovem smrtnem odru se moremo danes spominjati samo njegovega zlatega srca, ki mu je zaslužilo od strani hvaležnega istrskega naroda naziv »barba Mate«. Bil je eden tistih redkih odvetnikov, ki mu narodna borba ni prinesla nobenega dobička, pač pa same težke žrtve in izgube, saj je rajni siromašnega istrskega kmetiča principielno zastopal zastonj. Njegova nesebičnost, poštenost in pravicoljubnost mu je priborila spoštovanje tudi pri njegovih največjih političnih nasprotnikih Italijanih, kakor ga ni užival noben drugi istrski politik, ne hrvatski nc italijanski. Nihče, ue Hrvat ue ilalijau, ki je potreboval zastopstva ali pravične zaščite, nI odšel iz pisarne Malka Laginje brez pomoči, sveta in utehe. Moč v svoji borbi pa je Laginja brez dvoma črpal iz svoje globoke krščanske vernosti, ki je bila zanj nepokolebljiva življenjska resnica. Vedno je branil v istrsko ljudstvo vplivom struj, ki so menile, da je narodno delo treba sprostiti vezi, ki vežejo narod z vero in cerkvijo. Ni sicer ljubil preglasnega manifestiranja, pač pn jc vedno pokazal s svojim delom, da je treba našemu narodu ohraniti njegov katoliški iu krščanski elos, ki ga je zavestno postavil za podlago tudi zadružni gospodarski organizaciji. Bil je v predsedstvu in odborih vseh slovenskih in hrvatskih katoliških shodov, enemu je celo predsedoval, tei je bil največji prijatelj dr. Kreku, ki je Lagi njo izredno cenil in globoko spoštoval. Žalost prešinja ob smrti Laginje vso Jugoslavijo, liho se razprostira ludi po I*lri tja v zadnjo njeno kočo... Dragi Matko. počivaj sladko od svojih trudov in bojev! Lord Ballour - umrl Kalsoi- poročajo londonski tisti, je na svojem posestvu Woking 10. marca umrl lord Arthur James Ballour v 81. letu starosti. Kot nečak prvega ministra Salisburyia je že - 37 Jeti dosegel vodilno mesto v angleški politiki. Leta 1887 mu je njegov stric poveril zelo težko nalogo, da pomiri îrsko, ki se je tedaj nahajala v kaotičnem političnem in socialnem stanj i. Zelo dolgi. suhi lord z m a h cd ra vo hojo in vedno nekoliko naprej nagnjenim telesom, s flegmatično in monotono govorico se je na splošno presenečenje vseh izkazal kot eden najbolj izvrstnih, taktnih in pogumnih državnikov. Z velikim razumevanjem je znal po eni strani zadovoljiti irske mase, na drugi strani pa je z močno roko obvladal položaj. Leta 1895 mu je Salisburv poveril mesto državnega zakladničarja in vodstvo konservativne stranke v spodnji zbornici. Lota 1902 je kljub tekmi Joe Cliamberlaina Balfour postal ministrski predsednik. V onih štirih letih. ko je bil na čelu angleške vlade, so se v zunanji politiki izvršili izredno pomembni dogodki. kakor zveza s Francijo, rusko-japonska vojna in pa angleško-japonska zveza. Leta 1906 se je Balfour umaknil s politične pozornice in je šele leta 1913 v svetovni vojni /a Churchillom prevzel vodstvo angleške admiralitete. Silno odgovorno službo je leta 1916 v kabinetu Llovda Georgea zamenjal z resorom zunanjega ministra. še leta 1921 je vodil angleško delegacijo ra Washington ski konferenci in je že tedaj postavil temelje za sedanje sodelovanje angleško-imeriške mornariške politike. Youngov naëH pred i rane, parlamentom Pariz, 20. marca. n. Zakon o ratifikaciji Youngovega načrta, ki je bil danes popoldne predložen poslanski zbornici, zahteva od parlamenta pooblastilo, da se ratificirajo haaški dogovori za popolno in definitivno ureditev reparacijskega problema, sklenjeni 30. in 31. avgusta 1929 ter 20. januarja 1930, kakor tudi dodatek o amnestiji v zasedenih pokrajinah. To poblastilo naj velja tudi za pogodbe, sklenjene z Rumunijo, Jugoslavijo in Grčijo glede likvidacije vojnih dolgov teh držav Franciji in naj pooblasti finančnega ministra, da stori vse potrebno za mobilizacijo Franciji pripadajočega dela nemških anuitet. Obligacije bodo v Franciji oproščene kolkovine in davka na kapital. vel. fašističnega sveta Milan. 20. marca. n. Snoči je bila seja velikega fašistovskega sveta, ki je trajala do 1.30 zjutraj in na knteri je imel Mussolini triurni govor o notranjem in zunanjem položaju ter prečital poročila, ki so došla z londonske konference. Veliki fašistovski svet je odobril postopali je italijanske gclcgacije, ki jo branila pravice Italije glede (»morske paritete z najmočnejšo kontinentalno državo. Tu sklep kaže, da hoče Italija v vprašanju paritete s Francijo ostati nepopustljiva. Oficiozni ^Popolo rl Italia« poudarja, da Franciji pri tem. ko stavlja svoje zahteve v Londonu, ne gre za obramljo njenih kolonij in Sredozemskega morja, temveč za to. da bi dosegla premoč v Evropi. Da bi vsaj Angleži to uvideli, preden bi bilo prepozno! Italija noče biti zadavljena, temveč hoče živeti in biti zavarovana. Francoske pomorske zahteve ogrožajo varnost mnogih evropskih narodov, ker apostoli tako zvanih združenih držav evropskih v resnici nočejo drugega kakor prvenstva v Evropi. Monoso! petroleja v Franci"i Pariz, '20. marca. n. Plénum gospodarske komisije poslanske zbornice je pri razpravljanju o vladnem načrtu za ureditev uvoza petroleja sklenil z enim glasom večine, da se v Franciji uvede državni monopol na petrolej. Za prehodno dobo se namerava ustanoviti državna rafinerija, ki bo še pred uveljavljenjem zakona zagotovila potrebe francoske vojske in mornarice. Fuzra čeških bank Praga, 20. marca. n. Fuzija med Anglo-čeSko banko. Praško kreditno banko in Češko komerialno banko se smatra lahko za dovršeno. Nova banka se ho vodila pod imenom Anglo-češka banka in bo razpolagala z 235 milijonov Kč. Pri tem so banke udeležene tako, da vloži Anglo-češka lmnka 120 milj., Praška kreditna banka 100 milj., Češka komercialna banka pa 15 milj. Kč. Graditev vatikanske železnice Rim, 19. marca. AA. Včeraj jc ministrski svet prejel predlog, da se votira 10 milijonov in /a graditev vatikanske zclczmcc ter ostalih objektov, predvidenih po lateranski pogodbi. Sobranje odobrilo soiijshi dogovor Odločen govor ministra Burova — Konvencije začetek nove politike nasproti Jugoslaviji Sofija. 20. marca. n. Po triurni debati je danes bolgarsko sobranje odobrilo konvencijo z Jugoslavijo o likvidaciji dvolastniških posestev. Za konvencijo so glasovale vladne stran: ke in vse stranke opozicije, razen kmečkih poslancev in macedonske skupine. Pred glasovanjem je imel govor zunanji minister Burov, ki je ostro kritiziral opozicijo. Poudarjal je, da konvencija z Jugoslavijo ne pomeni nobenega popuščanja Bolgarije, temveč da je to pogodba, ki se je med ohema državama sklenila prostovoljno. Dalje je naglašal, da Bolgarija pri tem ni ničesar žrtvovala in se tudi ni odrekla nobenim svojim integralnim pravicam. Vsekakor Narod se poklanja velikemu Istranu Velike priprave za pogreb dr. Laginje — Od vseh strani prihajajo sožalja — Spored pogrebnih svečanosti pa so interesi Bolgarije s to konvencijo bolje zaščiteni. Na drugi strani pa je svaril pred precenjevanjem konvencije, ker pomeni samo skoro mikroskopifni korak k prijateljskemu zbli- I zanju in dobrini razmeram z Jugoslavijo. Govoril je nato še o sestanku niešaue obmejne komisije ob priliki pirotskega atentata. Bolgarija je morala sprejeti predlog Jugoslavije za sestanek te komisije, ker nima s pirotskimi atentatorji ničesar skupnega. Minister je potem ponovno izvajal, da je to konvenciijo zelo pozdraviti in da pomeni začetek nove politik« nasproti Jugoslaviji. Na vsak način se je s to konvencijo prestiž Bolgarije povečal. Zagreb, 20. marca. r. Truplo pokojnega bana dr. Laginje je od sinoči razstavljeno na odru v umetniškem paviljonu, ki je ves v črnem. Častno stražo vrše istrski akademiki in delavci. Velike množice ljudstva so se danes poklonile velikemu sinu Istre in odličnemu borcu za naše pravice v teh krajih. Zagreb je izkazal čast in priznanje njegovemu delu. Ves dan se je pomikal ob njegovem katafal! i sprevod ljudi, ki so prišli izkazat zadnjo čast velikemu istrskemu voditelju. V Zagrebu so se na poziv mestnega župana dr. Srkulja izobesile črne zastave. Jutri dospe iz Kastavščine posebna delegacija, katero vodi kastavski župan Cucančič. Rodbina bana Laginje je sprejela tekom današnjega dneva neštevilne izraze sožalja in ljubezni. Hrvatski metropolit, prevzvišeni g. nadškof dr. Bauer je molil ob mrtvaškem odru ter se nato podal v stanovanje dr. Ražema, pokojnikovega zeta, da izrazi rodbini dr. Laginje svoje sožalje. Dr. Bauer bo podelil jutri pred umetniškim paviljonom smrtnim ostankom dr. Laginje zadnji blagoslov. Vslec1 svoje starosti pa ne bo mogel spremiti krste do zadnjega počivališča. Razen škofa dr. Bauerja so izrazili svoje sožalje tudi mestni župan dr. Srkulj, dr. Ante Trumbić, Peršić, bivši minister Petričić in veliko število prijateljev. Svoje sožalje je izrazil tudi komandant armije general Matić, kateri bo jutri v sprevodu zastopal Nj. Vel. kralja. Vlado bo zastopal ban Savske banovine dr. Šilović. Kot pokojnikov osebni ožji politični sodelavec se udeleži sprevoda tudi socijalni minister dr. Mate Drinković. Pogreb se vrši na državne stroške. Pogrebne svečanosti se pričnejo popoldne ob 3. Prvi se bo poslovil od velikega narodnega voditelja v imenu istrskih akademikov Ante Dukić, nato bo govoril Kerubin Šegvić kot eden od njegovih ožjih sodelavcev. Tretji bo govoril dr. Petričić v imenu Jugoslovanske matice, na kar se bo poslovil od pokojnika tudi zastopnik zagrebške občine. V sprevodu bo mnogo vencev in tudi venec, napravljen v Istri, katerega bodo nesli 4 istrski delavci. Na strani pogrebnega voza bodo korakale istrske narodne noše. Nato I sledijo rodbinski člani in zastopniki javnih oblasti. - . Pogajala Brianda z MacDonaldom Anglija pripravljena v slučaju nesporazuma z Italijo sklenili pogodbo štirih držav — Italijansko stališče — Zakaj je izostala angleška demarša v Rimu ki naj postane politična podlaga za uspešno razorožitev na suhem. V Rimu so zadovoljni z uspehom, ki ga jc imela MacDonaldova intervencija London, 20. marca. 11. Briand je včeraj zvečer izjavil MacDonaldu, da smatra za važnejše, dati v zunanjepolitičnem odboru francoske zbornice pojasnila o haaških pogajanjih in o Youngovem načrtu, kakor pa čakati v Londonu na to, ali more angleško posredovanje pripraviti ameriški senat in Hooverjev kabinet v Washingtonu k temu, da bi dovolil sklenitev pogodbe ali pa italijansko delegacijo k temu, da bi pristala na razmerje brodovij med Francijo in Italijo na 6:4. MacDonald je odgovoril, da je Anglija pripravljena, tudi če se Italija ne odreče svojim zahtevam po pariteti, skleniti pogodbo med štirimi državami: Anglijo, Ameriko, Francijo in Japonsko, ki bi vsebovala formulo o zavarovanju miru in določila moč posameznih brodovij in ki bi Angliji omogočila, izpolniti dogovor, ki ga je sklenil MacDonald v Washingtonu, posebno glede tenaže križark. Briand je izročil MacDonaldu predlog o izračunanju moči brodovij in o ladijskih številkah v posameznih kategorijah med Francijo in Italijo, kateri pomeni, kar se tiče Francije, skrajno mejo njenih koncesij. MacDonald ho ta predlog sporočil Grandiju in od rezultata tega razgovora med MacDonaldom in Grandijem je odvisno, ali bodo francoski ministri že koncem tega tedna zopet potovali v London k nadaljnjim pogajanjem, ali pa počakali na plenarno sejo konference. Italijanski krogi o dosedanjem poteku konference nikakor niso deprimirani ter izjavljajo, da so že naprej vedeli, da je za sporazum s Francijo predvsem na političnem polju potrebno mnogo časa in priprav. Italijani se tega truda ne bodo strašili in so pripravljeni tudi po negativnem rezultatu konference nadaljevati razgovore za sporazum. Na italijanski strani se trdi, da je londonska konferenca ustvarila popolnoma nov političen položaj, kateri se more pravilno vpoštevati samo tedaj, čc sklenejo Francija, Italija, Nemčija in Rusija pacifistično interesno skupnost, da se v Evropi obvaruje mil", v Rimu, sprožena v nedeljo na njegovem letnem bivališču. MacDonald je tam izjavil Francozom, da bi bilo Grandiju v Londonu težko mogoče, dovoliti potrebne koncesije, ker bi se pri vsakem razgovoru skliceval na Mussolinija ter bi skupni korak Anglije, Amerike in Francije v Rimu mogel prepričati Mussolinija, da njegov trdovratni zunanji minister ogroža uspeh konference. Z ameriške in francoske strani se je izjavilo, da se o taki demarši v Rimu lahko razpravlja. MacDonald je brzojavil angleškemu poslaniku v Rimu instrukcije o taki demarši in angleški listi so pisali, da se bo taka demarša izvršila. Ko pa so se hoteli Anglija, Francija in Amerika sporazumeti o vsebini soglasne instrukcije za svoje poslanike v Rimu, se je pokazalo, da sta Amerika in Francija med tem časom prišli do drugačnega naziranja o svetovnopoli-tičnih možnostih in da nočeta zadeti italijanskega zunanjega ministra. Sedaj ni ostalo MacDonaldu nič drugega, kakor dati svojemu poslaniku v Rimu nalog, cla ne vloži demarše in de-mantira vesti, da bi se taka demarša nameravala. Briand se vrnil v Pariz London, 20. marca. n. Nocoj je Briand nenadoma sporočil, da se zvečer vrne v Pariz, ker zunanji odbor poslanske zbornice zahteva njegovo prisotnost. V nočnem razgovoru se je Briand z MacDonaldom razgovarjal o splošnem položaju konference in o možnosti pospešenega zaključka te konference. Po tem sestanku jc MacDonald izjavil zastopnikom listov, da je mnogo upanja za sklenitev uspešnega dogovora. Briand je izjavil časnikarjem, da upa, da se bo s Tardieujem vrnil v London, vendar pa točnega časa ne more določiti. Francija je odločena, da se pomorska konferenca dovede do ugodnega konca. Nova državljanska vojna na Kitajskem London. 20. marca. r. Dopisnik -Dailv The-legraphaf javlja iz Pekinga, da je na Kitajskem pričakovati zopet izbruh meščanske vojne. Severna Kitajska se je proglasila za neodvisno ter nato odpustila vse jnžno-kitajske uradnike. Severno-kitajske čete so zasedle nekatere važne železniške proge. Prepovedani so vsi nacionalistični časopisi. Mukdenska vlaoa se je izrekla kot nevtralna, akoravno jc (Ki dogovoru primorana podpirati nankinško vlado. London, 20. marca. n. Jcnšišan jc v Pckin-ku sestavil neodvisno severno vlado. Odpustil je vse uradnike železnice Tjencin-Peking in uradnike brzojavne in telefonske uprave, ki jih je imenovala nankinška vlada ter zaplenil vse listo, ki so delovali dosiej na poveije nankinške viade. Jenšišan jc ponudil vojno ministrstvo Vutajfuju, finančno ministrstvo bivšemu ministrskemu predsedniku Ljangsijiju, notranje ministrstvo pa maršalu Tuanhijuiju. »Krščanski« general Feng je bil izpuščen iz dozdevnega ujetništva v šan-siju ter je bil imenovan za poveljnika narodne vojske v Honanu. Za zgr. dbo katoliške katedrale v Belgradu Zagreb, 20. marca. r. Snoči jo prispel v Zagreb oče Peter Vlašič, belgrajski konzultor, ki se je podal na potovanje po državi, kjer ima v raznih mestih propagandne govore za zgradbo katoliške katedrale v Belgradu. Za katedralo je že razpisan natečaj. Oče Peter Vlašič bo imel v Zagrebu mnogoštevilna predavanja v dvorani sv. Jeronimai Seja banovinskega šolskega odbora Prva seja banoviuskega šolskega odbora Dravske banovine v Ljubljani se jc vršila včeraj v hanski palači pod predsedstvom pomočnika bana dr.Otmarja Pirkmujcrja, ki [e iniel ob tej priliki daljši govor. Uvodoma je naglasil temelje nove državne uprave, ki se zlasti ku-žejo v gospodarskem in kulturnem delovanju. Nato pa jo prešel na vprašanje organizacijo šolstva in dejal: Proti spojitvi vseh upravnih funkcij v eni oblasti se je izražalo mnogo pomislekov s stališča poedinih strok in tudi v šolstvu so je pojavila težnja, da se v kolikor najbolj osamosvoji tako, da postane šola neodvisna od upravnih oblasti. Ako je bila ta težnja z ozirom nn posebne prilike v naši državi, ki so vladale pred 6. januarjem, razumljiva, postaja tn težnja iluzorična in za razvoj šolstva gotovo škodljiva, čim smo došli do moderno ureditve upravo, ki je obeležena s svojo strokovnostjo ter neodvisnostjo od politično strankarskih momentov. Nato je očrtal organizacijo šolstva v banovini. S prve seje banovinskega šolskega odbora Dravske banovine se je odposlala udanostnn brzojavka kralju in pozdravna brzojavko ministru prosvete. Nato je podal šef za osnovno šolstvo dr. Fr. Kotnik poročilo o nalogah banovinskega šolskega odbora in poslovanja ožjega banovinskega šolskega odbora. Ožji odbor se je sestavil takole: predsednik pomočnik bana Otmar Pirkmajer, njegov namestnik vršilec dolžnosti načelnika prosvetnega oddelka dr. Dragotin Lončar, referent šef odseka za osnovni pouk dr. Franc Kotnik, člani pa so: ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dokler, ing. Viktor Skaberne in posestnik Anton štrukelj. Ker je bil banovinski proračun za prosvete žc sestavljen, ga je banovinski šolski odbor vzel na znanje po predsednikovem poročilu, ki je pojasnil, da ga bo v bodoče izdelal banovinski šolski odbor, kar sedaj ni bilo mogoče. Glede zidanja, oziroma razširjanja novih šol se jc vzel na znanje postopek komisijonel-negn odobravanja ter so se v glavnem označile one šole, ki so najbolj potrebne novih poslopij, oziroma popravil. V vsej banovini bo treba v doglednem času preskrbeti nad 150 šolam primerna šolska poslopja. Iz poročila, ki ga je podal šef za osnovno šolstvo, je razvidno, da imamo v banovini duševno in telesno zaostale decc 1959 in sicer 1085 dečkov ter 874 deklic. Od teh obiskuje pomožne šole v Mariboru in Ljubljani 169, gluhonemnico v Ljubljani 95 in zavod za slepe v Kočevju 18, skupaj 282 otrok; v osnovne šole jih hodi 975, a 702 sta brez vsakega šolskega pouka. V tem pogledu so se storili primerni sklepi. Za osnovanje banovinskega šolskega odbora so bili storjeni sklepi, ki bodo omogočili izdatnejše podpiranje zidanja in popravljanja šol. Za zalogo šolskih knjig se bo izdelal poseben pravilnik in se bo naprosilo ministrstvo prosvete, da dovoli izdajanje učnih kujig za Dravsko ban vino v tej zalogi. Iz banovinskega šolskega fonda, se bođo podpirali tudi revni učenci s šolskimi knjigami in učili. Za one meščanske šole, ki so jih doslej vzdrževali okrajni zastopi in okrajne blagajne, se je začasno preskrbelo v banovinskem proračunu, končno pa se bo to vprašanje rešilo г novim zakonom za meščanske šole. Nato je predsednik poročal o kmetskih nadaljevalnih šolah in jih toplo priporočal. Zanje je v banovinskem proračunu določena večjn vsota. Iz seje JNZ Zagreb, 20. marca. r. Zagrebška nogometna podzveza je imela včeraj svojo redno sejo, na kateri je razpravljala o mnogih aktuelnih vprašanjih. Na podlagi čl. 10 pravil se je sklenilo, da smejo igralci, ki so se prijavili v novem klubu, igrali v bodoče samo, ako nastopi klub izven Zagreba. Graška nogometna zveza je zaprosila ZNP, da naj javi svoje moštvo, ki bi 13. aprila nasto-pilo v Gradcu na medmestni tekmi Gradec :Za-greb. Danes se je vzela 11a znanje izjava predsednika ZNP, ki jo je dal predsedniku belgraj-ske nogometne podzveze pred tekmo Zagreb: Belgrad. Jugoslovanska nogometna zveza v Zagrebu je imela v ponedeljek zvečer svojo redno sejo ter je konstatirala, da je njeno notranjo življenje povsem v redu. Kar se tiče tekme Bolgarska Jugoslavija, se je sklenilo, predla-gati bolgarski nogometni zvezi, da se letošnja tekma vrši v Zagrebu. Dalje je JNZ sklenila poslati FIFI dopis, v katerem bo zahtevala, da se prizna v Jugoslaviji kot nogometna reprezentanca samo JNS v Zagrebu. Istotako se bo poslal tudi dopis vsem nogometnim podzve-zam v državi. Zakon o ustrojstvu soc. in zdrav, ministrstva Belgrad, 20. marca. AA. Nj. Vel. kralj je ua predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o ustrojstvu socijalne in zdravstvene uprave. IV. koto Vublj. šahovskega kluba V španski otvoritvi je Ciril Vidmar dobil proti Juliju Gabrooiku. Kavtiè je v angleški igri Kmalu nadvladal Hrena, ki stoji brezupno. Cibie se je tudi proti mojstru Vogelniku dobro branil in stoji ob prekinitvi nekoliko bolje. Med Rupnikom in Furlanijem se je razvila ostra borba, ki je zelo važna za končni placement. Ce zmaga Rupnik, bo najbrže izšel iz lurnirja kot prvak. Ludvik Gabrov tek je s krasno igro dobil proli Впјси. Erker je proti Zimbrvku otvoril z damskiin gambitom in je partija ob prekinitvi Se. neodločena. Preložena jo bila partij« ljicd Milanom Vidmarjem in Zidanam. Krščansko delavstvo Jožetu Gostinčarju Krščansko delavstvo imu eno neprecenljivo lastnost, ki gn pred drugim predvsem odlikuje: hvaležnost. Marsikaj bi krščansko delavstvo žrtvovalo, du bi se moglo zahvaliti živemu Janezu Ev. Kreku zn vse, kar je storil zanj, vendar je čas zato že minul. Živi pa še vreden tovariš, sobojevnik Kreka : Jože Gostinca r. Temu je krščansko delavstvo izkazalo ob njegovi sedemdesetletnici vso svojo hvaležnost, vse svoje priznunje njegovim zaslugam, njegovi nesebični ljubezni za delovni sloj in njegovi požrtvovalnosti zanj. O lepi akademiji Krekove mladine v torek zvečer je »Slovenec« že poročal. Krščansko delavstvo pu je priredilo nn dan sv. Jožefa na čast Jožetu G o s t i n č a r j u , delavcu v božjem imenu, lepo slavje. Slavnostno zborovanje krščanskega delavstva se je vršilo v sredo ob pol 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice, katero so napolnili delavci in prijatelji slavljenca. Zborovanje je otvoril in vodil v imenu Jugoslovanske strokovne zveze Srečko Ž u -mer, ki je pozdravil vse prisotne, po imenu pa odličnejše goste: zastopnika g. knezoškofa kanonika dr. Stroja, komisarja OUZD dr. Mihaela Kreka, podžupana prof. Jarcu in niooge druge zastopnike. Predsednik zborovanja je naglašal, du obhajajo danes krščanski socialisti dvojen praznik: god svojega zaščitnika sv. Jožefa kot nuj-lepši zgled delavca in družinskega življenja in pa tudi 70 letnico Jožeta Gostinčarja, jubilej, kakor jih je prav malo, kakor je tudi malo mož kakoršen je Gostinčar. Živel je z delavskim gibanjem od početka do danes. Z delavskim gibanjem je šel preko vseh težav. Nikdar ni vprašal za sebe, vedno je svojo korist posvetil le skupnosti, ker se je čutil z delavskim gibanjem le eno. Zato je današnje slavje za vse najprisrčnejše, ljubezni in spoštovanja polno do jubilanta. Prvi slavnostni govornik je bal g. L a n -gus. Glavne misli njegovega izvajanja so: Ne prosimo bogastva, le to prosimo, da bi mogli svoje pošteno preživeti. Naš Gostinčar je bil vse življenje delaven delavec, neumoren glasni klicar osvobojenja delavskega razredu. Tovariš Gostinčar je ostal zvest delavskim vrstam. Dober Krekov učenec je bil, ampak ne le njegov učenec, temveč tudi pomočnik, sodelavec njegov je bil, da, še več, lasten mojster je postal po Krekovi smrti. Vztrojal je nu Krekovi poti vsn leta. Vse časti ga niso odtrgale od delavstva, ampak so mu bile le nov vir za novo delo v blagor delavskega ljudstva Ko Gostin-čarju čestitamo k njegovi 70 letnici, se mu iskreno zahvaljujemo z obljubo: po stopinjah Krekovih in njegovih bomo hodili vztrajno, nesebično, požrtvovalno, iz ljubezni do brata in iz vere do Boga. Viharen aplavz je zaključil go-vornikove besede, jasno znamenje, da je govornik govoril iz srca vsega prisotnega delavstva. Burno pozdravljen je nastopil drugi slavnostni govornik g. Franc Terseglav. Slavnostni govornik je čestital slavljencu kot eden iz starejše generacije, ki je njegovo delovanje spremljala že iz njegove mladeniške dobe. 36 let je delal na tem trdem polju, danes pa vidi pred seboj žetev velikih delavskih strokovnih organizacij, naraščaja in časopisja in v tisočih in tisočih prijateljev. Zahvaliti se ima v prvi vrsti Bogu in pa brezprimerni nesebičnosti, s katero se je posvetil skupni stvari. Bil je vse svoje življenje pravičen mož, ki hodi nepremakljivo pot brez ozira na desno ali levo. Ljubi edino resnico in se po njej ravna v vsem svojem življenju, ki ne posluša nikogar drugega, kakor edinole glas svoje vesti. Zato zasluži, da je danes zgled vsej naši mladini. Slovensko krščansko delavstvo je ponosno nanj. Vsak njegov član mora biti etično nu višku, mora biti popolen človek, in tak je bil Gostinčar. Mož, Id se mu more vsak zaupati in vsak nanj se zanesti. Ne v besedi samo, v dejanju je Jože Gostinčar kristjan. Krščansko socialno prepričanje je izrastlo iz njegovega srca kot naraven plod njegovega pravicoljubja in dejanskega človekoljubja. Na priznanje vekovnih moralnih zakonov, na krščanski idealizem sta Krek in Gostinčar zgradila organizacijo krščanskega delavstva v Sloveniji. — Dragi slavljenec Jože Gostinčar, ostani nam do konca svojega življenja tako zvest prijatelj in svetovalec, kakor si bil doslej. Bog naj te nam ohrani čim del j l Gospod Pita ko je nato prečital dvoje lepih pisem. Viničarji so pozdravili Gostinčarja in toplo naglašali vse zasluge, ki si jih je_ pridobil slavljenec posebej za viničarski stan. — Urednik »Slovenca« v Belgradu g. Viktor S c h w c i g e r je poslal zelo prisrčno pisano pismo, v katerem je očrtnl vse delo, ki si ga je pridobil slavljenec kot parlamentarec v kraljevski prestoiici, njegovo neumornost v skupščini, velike simpatije, ki si jih je znal ustvariti med slovenskimi, hrvatskimi in pa tudi srbskim parlamentarci. Še danes se . v Belgradu spominjajo Srbi Gostinčarja kot prijaznega, prijateljskega »čike« Gostinčarja. — Govoril je nato podžupan Jarc. Jože Gostinčar sicer ni več Ljubljančan, čeprav je včasih bil, vendar mu čestita v imenu vseh tistih Ljubljančanov, ki pošteno mislijo, in tudi nekdanjih nasprotnikov, le poštenih seveda Govornik kot star tovariš s parlamentarnih tal je nato pripovedoval marsikatere, dosedaj šc neznane epizode iz slavljenčevegn političnega življenja na Dunaju, kuko se je Gostinčar trudil za svoj narod in za delavstvo v dunajskem parlamentu. V imenu Ljubljane in bivše oblastne skupščine mu kliče govornik: »Bog tc živi, dragi Gostinčar, in zalivala velja tebi za vse tvoje delo!« Komisar OUZD dr. Miha Krek je poudaril: Dplnvsko znvnrovnnjp je slnvljeneu posebej hvaležno za vse usluge, ki mu jih je storil. Bil je prvi minister zu socialno politiko, ki je dal delavstvu osemurnik. Ustvaril je začetek delavske socialne zaščite. Bil je pa tudi prvi, ki je učil mlade ljudi lepega, krščanskega, vendar pa odločnega purlumeiiturnegu vedenja. Kanonik dr. Stroj je opravičil odsotnost knezoškofa dr. Jegliča in škofa-koadjutorja dr. Rožinaua, ki stu zadržana radi nepričakovanih vzrokov. Izrekel mu je zahvalo zu vse veliko delo, za učvrstitev delavskega stanu v zmislu okrožnice Leonu XIII. in glasniku te okrožnice dr. Janeza Evangelista Kreku. V imenu akademskega starešinstvu je govoril nato g. Na rte Vel i konja, v imenu Slovenske dijaške zveze g. Boje in v imenu Akademske zveze g. Potokar Vsi trije govorniki so se spomnili slavljenca kot velikega prijatelja dijaštva, moža, ki ni učeče mladine nikoli pozabil in je vedno rud med njo zahajal ter vedno pospeševal izobrazbo slovenske mladine. Spregovoril je nato še g. Srečko Ž u m e r : »V znak naše velike hvaležnosti za Tvoje delo zu delavsko organizacijo in njen pror.vit v korist vsega delavstvu. Ti poklunjamo skromen dar, ki odgovarja skromnosti Tvojih tisočerih tovarišev: kip sejuvca.« Govornik pokloni nato slavljencu krasen umetniški kip sejuvca, delo g.Tineta Kosu. >Vse Tvoje delo v delavskih organizacijah je podobno sejavcu, а v tem trenutku nas navdaja ena sama želja, du bi nam Bog ohranil Tebe še dolgo let.« Spregovorila je nato še gdčnu Cilka Krekova. Zahvalila se je slavljencu za vse delo, ki ga je vršil, pu tudi za to. da je bil njenemu bratu zvest do konca tudi v onih časih, ko so ga vsi zapustili. — Slavljenec Jože Gostinčar se je vsakemu govorniku posebej lepo zahvalil. Odrekal se je v svoji skromnosti vsem zaslugam in lastnostim, ki so mu jih naštevali, osnovno miisel svoje skromnosti pa je izrekel v odgovoru gdčni Cilki Krekovi: »Zahvaljujem se Vam za čestitke, vendar [lotniiite. da smatram, da današnje sluvlje ne velja toliko meni, kakor Vašemu bratu, zakaj, če njega ne bi bilo, ne bi bilo tudi nas v tej dvorani! Vsa današnja slavnost naj velju Janezu Ev. Kreku!« V imenu najmlajših Krekovcev so mu čestitali še Borci in mu poklonili skromno darilo. Ves ginjen se je slavljenec zahvaljeval. Ko je predsednik ž u m e r zaključil slavnostno zborovanje. so slavljenca obsuli delavci in prijatelj.' ter mu šc enkrat čestitali in stiskali roke. Jože Gostinčar. ki tudi tu dun, na dan svojega velikega jubileju, ni zgubil glavne note svojega značaja, namreč svoje skromnosti, se je ves ginjen zahvaljeval in vsakegu posebej še bodril nn nadaljnje vnelo tlelo za blagostanje in krščansko življenje našega delavstva. Tak je Gostinčar tudi ostal na dan, ko mu je delavstvo po vseh hudih peripetijah, mnogih razočaranjih, pa tudi mnogih uspehih javno izreklo svoje priznanje. Tragična smrt v vodi Tragična smrt magistratnega sluge Antona Perca. Domžale, 20. marca. Davi je bila tukaj odkrita tragična smrt inagistratnega sluge v Ljubljani Antona Perca. Anton Pere je bil zaposlen na magistratu kot slugu pri regiistraturi, ob prostem času pu je potoval za tvrdko Jax. Včeraj, na praznik, je tudi odšel na potovanje v Kamnik. Sam je poprej v Ljubljani razlagal, dn se misli peš vrniti iz Kamnika v Ljubljano, kar mu pa ni bilo dano. Davi je šel delavec Bonačeve tovarne na Količevem po navadi očistiti grablje na jezu Mlinščice, pritoka Bistrice razne nesnage, ki se nabere preko noči. Voda odteka iz Mlinščice do tovarne po cementnih ceveh. Malo pred grabi jami je opazil na jezu človeško truplo. O tej najdbi je takoj obvestil orožniško postajo v Domžalah. Na kraj nesreče so takoj prišli orožniki in pa zastopniki županstva. Pri truplu so našli nekaj dokumentov, iz katerih so spoznali identiteto mrtveca, zlato uro, dva zlata prstana in pa 36.50 Din denarja. Na truplu ni bilo videti nobenih znakov nasilja. Orožniki sklepajo, da je moral Pere nn praznik zvečer zabresti v mraku v Mlinščico, kjer je utonil. Kuko nasilje se zdi, da je izključeno. O smrtni nesreči je bilo obveščeno tudi okrajno glavarstvo v Kamniku. Slučajno je danes potoval skozi Domžale ljubljanski občinski svetnik Tavčar, ki se je za slučaj zanimal in posredoval pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, naj dovoli prevoz trupla v Ljubljano, za kar je obveščen tudi mestni pogrebni zavod. Truplo je bilo zaenkrat položeno na pure v mrtvašnici v Radomljah. Ljubljana, 20. marcu. Anton Pere je bil rojen 1884 v Ljubljani in tudi tja pristojen. Veljal je v splošnem zu marljivega, ubogljivega človeka. Mestni pogrebni zavod je že obveščen, naj prepelje truplo v Ljubljano. Posîed'ce lanske zime Ljutomer, 17. marca. Posledice lanske izredno hude zime sc opažajo šele sedaj. Jablane in čcšpljc, ki so močno pozeble, so lansko leto porabile zadnjo moč in bilo lepo zelene. Jeseni pa so predčasno oni-mencle; črez zimo in sedaj na spomlad so žolne okljuvale skorjo, tako da kažejo sadni vrtovi prav žalostno sliko. Posestniki morajo posušeno drevje podirati, n žal je naenkrat vsem tukajšnjim drevesničnrjem zmanjkalo mladih cepljenih dreves. че mufin «volih otroh / rihtim oi|em. ker so vsi otroci navdušeni za izdelek ribjega olja, ki ima izredno prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah. 70 tet Frančišhovega sina Frančiškan P. Elekt Hainler — sedemdesetletnik Sv. Trojica v Slov. gor. Kar jc bil prod leti pokojni p. Placid za Ljubljano in rajni p. Kulist za Maribor, z isto pravico lahko rečemo, da je isto za Sv. Trojico in Slov gorice p. Elekt Hamler, ki je pred kratkim obhajal 70 letnico svojega rojstva. Rojen je bil naš jubilant 25. februarja 1860. pri Sv. Petru pri Radgoni, stopil v frančiškanski red 1. 1879. ter bil posvečen v mašnika 29. jun. 1884. Služboval je v Mariboru, v Mariji Nazu-retu in pri Sv. Trojici v Slov goricah. Največ j je deloval in še deluje pri Sv. Trojici, kjer je i že 30 let. Prav nič ne pretiravamo, ako trdimo, ; da je vse njegovo življenje nepretrgano delo ! za zveličanje ueumrjočih duš. Neutrudljiv je zlasti v spovednioi, posebno še tedaj, ko prihu-I jajo nepregledne množice ob romarskih dneh ' k trojiški romarski cerkvi. In s kakim zaupa-I njem hite k njegovi spovednici trojiški farani • in verniki iz sosednjih župnij! Kdo bi mogel prešteti, kolikrat se je že v teku njegovega I dolgoletnega plodonosnegu delovanju dvignila j njegova desnica ter podelila odvezo spokornim j spovedancem! Kdo bi mogel dopovedati, koliko ; dobrega je storil naš jubilant na prižnici ter i svoj čas po raznih šolah, v kaznilnicah, vojašnicah in med vojsko pri beguncih! In kako je чп v zasebnih potrebah in težavah zmiraj vsa-j kemu, tudi najbednejšemu, s prav Frančiškovo priprostostjo in prijaznostjo nn razpolago; o tem bi pa vedeli mnogi veliko povedati. Zn vse ! to nuj mu bo ljubi Bog stoterni plačnik! Mi mu ! pa ob njegovem jubileju kličemo: Ohrani nam ! ga, Ti, Najvišji, še mnoga leta zdravega in !■ krepkega! Najstarejša gasilska organizacija 60 letnica prostovoljnega gasilnega društva v Laškem Laško. Dne 2. februarja 1950 se je vršil šestdeseti redni občni zbor Prostovoljnega gusilnega društva Laškega v občinski pisarni v Laškem, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik ; Adolf Majcen, ključavničar v Laškem; povelj-j uik Jakob Ferčnik, davčni služitelj istotam; tajnik Petcrnel Franc; blagajnik Ignac Gnidi-ca; gospodar Ivan Perger ter Iozarjatno že se-I daj vso društva, da opuste ta dva dneva vse J prireditve, vse prijatelje gasilcev pa vabimo v i Laško, porabite to priliko, pa si oglejte lepote našega mesta in okolice, da poskusite blagodejni vpliv kopeli v našem termalnem kopališču ter da počastite s svojim obiskom našega jubilanta ob njegovi 60-, oziroma pravilno 62 letnici. Radt krive prisege Ljubljana, 20. marca. Pred sodnikom pocdinccin tukajšnjega deželnega sodišča bi se danes morala zagovarjati "0 let stura ženica iz Cerkelj radi krive prisege. Ker pa obdolženka k razpravi ni prišla, se je razprava vršila samo v navzočnosti dveh prič Ženica je osumljena, da je dne 3. decembra 1929 v kaz. postopku zoper V F. radi telesne poškodbe pri sodišču v Kranju kot zaslišana priča lažno pričala. Izpovedala je namreč, da jo jc Vidmar Franc meseca novembra 1929 poškodoval na prstancu desne roke. Imenovani V. F. bi s tem zakrivil prestopek po § 146 k. z. Ovadbo zoper V. F. pa je vložila šele po preteku enega leta in ni mogla navesti nobenega tehtnega dokaza za krivdo imenovanega. V predmetni ovadbi zaslišan kot osumljenec je V. F. zanikal vsako krivdo in se zagovarjal, da se jc P. V. s srpom urezala v prst desne roke. Izpovedal je, da se jc v mcsccu septembru letu 1928 res oglasil pri obdolženki radi neke privatne zadeve in da sta se ob tej priliki tudi kregala vendar pa do dejanskega nastopa ui prišlo. Ker je bil podan še en dokaz, da se jc osumljenka res s srpom urezala v prst, jo je sodišče obsodilo pogojno samo na mesec dni zapora, upoštevajoč pri tem zlasti vasokr starost. i sc najlažji pot, pu kaierem pnhaiato »oiezemtKr. < kali v naše lelo Zato rabite pri SVEČANOSTIH IN PREDAVANJIH okusne ANACOT - pastilie dr. Wanderja. Dobivajo se v vseli iekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje. Avtomobilska nesreča na Jezici Ježica, 19. marca. Danes, ko se Je vračal mestni avtobus z Jezice v Ljubljano, se je pri tako imenovanem »mosteku na Ježioi< zgodila nesreča. Mestni avtobus je vozil v smeri proti Ljubljani, za njim pa je vozil neki uvtotaks, ki je hotel prehiteti mestni avtobus. V tem trenutku pa se je /godila nesreča. Nu ozki cesti je uvtotaks hitro zavil ter je v trenutku zuvozit v mestni avtobus jn ga je močno pokvaril. Sunek je bil tako silen, da je avtobus odbil dva obcestna kamna, cementni obzidek pred Dobnikarjevo hišo ter se popolnoma naslonil ob hišo. Le sreči je pripisati, da je bilo navkreber, siccr bi nesreča gotovo zahtevala kuko človeško žrtev. Pri sunku, ki je bil jako močan, kakor pripovedujejo tisti, ki so sc vozili, se ni nihče ponesrečil, le neku stara gospa se je od strahu onesvestila. Mestni avtobus so nato izvlekli iz jarka, uvtotaks pa je bil poškodovan sunio na blatniku in na motorju, in se je šc sam odpeljal proti Ljubljani. Koledar Petek, 21. marca: Benedikt, opat; Serapion, škof. Solnce stopi v znamenje ovna ob 9.30. Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga. Osebne vesti — Nevarno je zbolel g. svetnik V u r -kelc Jernej, župnik pri Sv. Vidu na Planini. Priporoča se č. gg. sobratoin v molitev. = V uaše driavljansivo so sprejeti: Marija Turk, šolska sestra iz Ljubljane; Frane Bevk, poštni uslužbenec iz Ljubljane; Marija Rupska, posest-aica iz Mirne peči iu J.ikob Golob, rudniški nadzornik iz Mežice. = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti blagajnika 1. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke nižji vojni uradnik 1. razr. ekon. stroke Ivan Marenčič; za vršilca dolžnosti knjigovodje II. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke konjeniški kap. I. razr. Pavle Šetina; za vršilca dolžnosti upravnika skladišča izgotovljenih predmetov II. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke nižji vojni uradnik I. razr. Mihael Žerjav; za vršilca dolžnosti upravnika skladišča neizdelanega materijala II. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke nižji vojni uradnik II. razr. ekon. stroke Ivan Fabijančič; za vršilca dolžnosti upravnika skladišča izgotovljenih predmetov III. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke nižji vojni uradnik 1. razr. ekon. stroke Josip Per-čič; za vršilca dolžnosti nadzornika delavnice III. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke nižji vojni uradnik I. razr. ekon. stroke Matija Kralji-ček; za vršilca dolžnosti nadzornika čevljarske delavnice nižji vojni uradnik 111. razr. ekon. stroke Franjo Deželak in za vršilca dolžnosti arhivarja 111. oddelka zavoda za izdelovanje voj. obleke nižji voj. uradnik II. razr. ekon. stroke Martin Kranjec. Novi grobovi ■f* Adolf Kaptis. V Kamni gorici je v ponedeljek umrl g. Adolf pl. Kap us, star 77 let. Bil je ugleden mož, globoko izobražen, duhovit in ljub družabnik. Pokopan je bil na dan sv. Jožefa. Vrlemu in resnično plemenitemu možu bo ohranjen vedno blag spomin. -f- V Ljubljani je na dan sv. Jožefa umrla gospa Marjeta Tome, roj. Dolinar. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz Florjanske ulice 35. -J- Na Senovem pri R:\jlienburgu je umrl pre-vžitkar Jožef Mirt, oče ravnatelja dijaškega semenišča g. dr. Jožeta Mirta ter dolgoletni bivši župan občine Senovo. Pogreb bo v petek, dne 21 t. m. dopoldne iz hiše žalosti Senovo št. 4 na rajhen-burško pokopališče. Vzornemu krščanskemu možu naj sveti večna luč! N. p. v m.! Mala kronika ir Zagrebški evharistični kongres. O pripravah. ki se vrše za zagrebški evharistični kongres otl 14. do 18. avgustu, je >Slovenec« poročal kratko že v sredo med telefonskimi vestmi. Po vsem katoliškem svetu prireja Cerkev evhari- Jamski plašči dalje samo za p7e'odd Ф i n 250'- pri turdki F. L u k i č , Stritarjeva ulica stične kongrese, katerih naloga je, da javno in vidno izkazujejo sjKištovanje vernikov božjemu Odrejeniku iu vzbude ter okrepijo versko zavest. Zato so nekateri evhatističui kongresi svetovnega pomena, kakor kongres v Chicagi, zatem v Sidneyu v Avstraliji in letošnji v stari Kartagini nu afriških tleh. Skupni evharistični kongres zu vse katolike Jugoslavije bo avgu-stu meseca v Zagrebu. — Storjeni so že vsi koraki, du udeleženci dobe polovično vožnjo na j železniicnh in parnikih. Pričakuje se rekordno število udeležencev. Skrb zu udeležbo vernikov na kongresu so prevzeli odbori po posameznih škofijah s pomočjo župnili uradov. Osrednji odbor pu je v Zagrebu, Kaptolska posvetovalnica, Kaptol 27, kamor naj se pošiljajo tudi vsi dopisi. ic Za izseljence v Belgijo so ustavljena viza. Uradno poročajo, da so belgijska poslaništvu iu konzulati zučusuo ustavili vidiranje izseljeniških potnih listov za Belgijo vsem, ki nimajo prehodne odobritve belgijske vlade. if Putiiikova potovanja. >Putliik< priredi v prvem polletju 1930 naslednja društvena potovanja: 1. Poučno potovanje v Sveto Deželo od 9. do 29. aprila. 2. Izlet v Dalmacijo od 15. do 24. aprila. 3. Potovanje v Južno Srbijo od 2. do 10. utaja. 4. Romanje v Lourd od 3. do 16. maja. 5. Izlet v Djerdap od 14. do 26. maja. 6. Potovanje v Južno Srbijo od 1 do 9. junija. 7. Izlet na Plitvička jezera. — Vse podrobnejše informacije se dobe pri vPutuiku , Ljubljana, Dunajska cesta 1, Palača Ljubljanske Kreditno banke. ir Natečaj zu sprejem gojencev v brodarsko podcasini-ko šol» v Šilicuiku je objavljen v prilogi k 41. kosu Uradnega listu z dne 18 marca 1930. i( Razpisano je poštursko mesto v Kuhinjski Bistrici (IV. r.) Prošnje naj st! vlagajo do 31. marca t. 1. na oblastno poštno in brzojavno upravo v Ljubljani. -fr Opozorilo lastnikom motornih vozil v okraju Laško. Pregled vseh motornih vozil v okraju Laško, ki je bil določen za 24. marca, se preloži iz tehniških razlogov na 8. aprila 1030 ob isti uri in na istem kraju kakor je bilo prvotno določeno. ir V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije od 18. marca t. 1. je objavljen j Zakon o železniški imovini v eksploataciji prometnega ministrstva-' in »Uredba o ustroju in delokrogu policijske uprave«: ir V Uradnem listu kraljevine banske uprave št. 41 od 18. marca t. 1. je objavljen »Zakon o zdravstvenih občinah«, dalje : Zakon o bolnicah-:, »Poslovnik glavnega sanitetnega sveta kraljevino Jugoslavije , .Pravilnik za izvrševanje zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26 decembra 1929 , Pravilnik o ustanovitvi sveta strokovnjakov glede avtorske pravice po S 77. zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929- in izpremembe v pravilniku za izvrševanje zakona o dobrovoljeih . ir Tri slovenske maše za mešani zbor in orgle zl. Emerik Beran. so pravkar izšle v zalogi Jugoslovanske knjigarne. Cena part. % dinarjev, glas po 4 Din. Obširnejše poročilo o teh skladbah sledi. ir Rentnina. Davčna prijava dohodka, ki je zavezan davku na rente se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjer so na razpolago tudi vse davčne tiskovino ki so iiotrebne pri napovedi neposrednih davkov. Tako: Zgrndori-na. pridobnina. poslovni davek, uslužbenski davek. družbeni davek. Polu stane t Din. Seznam davčnih tiskovin brezplačno na razpolago. ir Cirkuški otrok, romati. Nemški spisala baronica Brackel, poslovenil Joža Vo-mberger. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. 228 strani. 28 Din. vezano v platno 40 Din. ir Kralj vekov. Prodajalna KTD II. Ničman naznanja, da je ta, za 15. marec napovedana knjiga dr. Opeko vi h govorov o Bogu zdaj izšla in so dobiva broširana po 20 Din, v polplitno vezana pa 30 Din, v elegantni vezavi po 42 Din. Po pošti 1 Din "0 par več. ir Starri in starke! Revmatično bolečine Vam zagrenjujejo stare dni. Masirajte vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile z Algo. Občutili boste takoj veselà? do življenja in svežost. V lekarnah in dro-gerijah 1 steklenica 16 Din. ir Pri lenivosti črev. boleznih na jetrih in žolču, odebelclosti, protinu, kataru v želodcu in črevili, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesu odstranju naravna : F ran z-J ose f grenčica naglo vsako zustujunje v organih spodnjega deln telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo. da raba »Franz-Josef« vode izborilo urejuje delovanje črev. »Frau/.-Joscf« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Likovič Joža: Pomlad... Kako vdano se je zgrudil ta dan k nogam sv. Treh kraljev! Večerna stran nad Zaplano je bila čista in rožno zlata, kakor da so položili angeli svoje dlani na daljno nebo. Line sv. Miklavža na Kurenu so bile odprte, zron se je trkal na bronasta prsa in molil za verne duše, žive in mrtve. Za holmom je jokal sveti Lenart, v Ligojni se mu je pridružil mlajši brat... Za grebenčasto Grmado so se zbirale volneno bele ovčke, južni veter jih ni pustil preko sivih polhograjskih sten. Noč me je dohitela za Štampelovim mostom pod Raskovcem; težki mrakovi so se gnetli pod orjaškimi kolonami in zalegali rdeče boke molčečega mostišča. — Večerno ozračje je bilo rezno, polno zdravilnega vzdu-ha po smrečju. Narava je bila pokojna, polna sreče in sladkega pričakovanja, ko se bodo odprle njene polne grudi in dale življenje tisočerim koreninam. Murn se še ni zganil, saj se jc komaj brstje razpelo in odelo v svi-Icnčast mah, saj so se komaj piskavčki z zlatimi grli razvrstili za drobnimi zvončki. — V mahovitem zatišju se je zablestelo zlato očescc zgodnje marjetke ... Mlačen dih pomladi je ležal med tankimi brezami na livadi, v srebrnem oblaku nekje nad Bistro,- v naročju božje žlahte, ki počiva pod Krimom v varstvu suučarja sv. i ornaza. Sv. аП(1| S V C v i Jožef in Žalostna na gori,, < Prve zvezde so se potočile v božji vse-mir. Rastoči mesec se jc zapletal s srebrnimi roglji mid smrečje sredi Ljubljanskega vrha. Ptič je prisluhnil v praznem leščevju; plast mokre zemlje se je s hruščem posula na pot, turoben šum me je zdramil. Izognil sem sc hišam v samoti in se spustil v laz. Za nizkim hlevom sc je trga! pes na verigi, plah otročji glas se je kral od nekod. V dolini so se zatrnile rumene lučice, Vrhnika se je razgrnila pred menoj. Sv. Pavel je nagnil glavo, večerna pesem se je trgala iz njegovih iin. Sloke ciprcse na pokopališču so se stisnile. Bele sence so se dvignile za ozid-jem, se sklanjale preko gomil, plavale in tonile za mrtvaško vežo. Še bridka smrt je postala v tej pozno večerni uri prijetna in sestrska, njena bližina bi me ne zmrazila. Preko mahovite ravnine sem se priplazil na rob orjaških skal; rahlo šumenje me je pozdravilo. Pred menoj sc je odprl Močilnik, poln srebrnega sijaja in prijetne, modre svetlobe. Mesečina je ležala nad tajinstveno kotlino, goste smreke so ždcle pod stenami... Onostran velike ceste se je stiskala Vrhnika, nad njo jc gorelo skrivnostno znamenje svete Trojice. Daleč v migljajočem ozračju, visoko pod belimi zvezdami sta prvačila na Korenu svetca Mohor in Fortunat. Sklonil sem se preko skalnega parobka. Pečine so bile oblite s srebrnčasto mo-urino; skalne sleiiô !>o sc blesketale kakor bele stolbe zakletih gradičev, pajčevinasti za- Nesreča ne počiva — Težka nesreča malega funtku. Huda nesreča st: je pripetila včeraj popoldne nu Bregu v Ljubljani. Pod dvovprežeu voz je zašel mali petletni fantek Ivan Mencin. Konji so fantka zelo potolkli s kopiti po glavi. Fantka so prenesli na trnovsko stražnico, odkoder so telefonirali po reševalni avto. Reševalci so prišli in krvavečega funtku najprej obvezali, uato so gu pa odpeljali v bolnišnico. Fnntkovc poškodbe so prav resne. Ljubljana Kai bo danes? Stolnica: Ob pol 8 zvečer: Postna pridiga g. kan. dr. M. Opeke. Union, verandna dvorana; Prosvetni večer ob 8. Predava dr. Vinko Šarabon o gorskih železnicah v Alpah. Drama: Krog s kredo. C. Opera: Zaprta. Društveni dom Glince: Ob 8 zv. Predavanje g. prof. Mlakarja. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Ljubljana VII. L ubl'ana za ruske kristiane Z verno pobožnostjo so so ljubljanski verniki spomnili preganjanja ruskih kristjanov in so iskreno združili v molitvi do Bogu. naj jih reši groznega preganjanja in jim dn milost, prosto oznunjevati svojo udunost Njemu. Zjutraj so se številne množico udeležile spravnega svetega obhajilu v stolnici. Ob pol desetih je pri-digoval presvetli škof-koadjutor dr. Gregor Rožniun. Pridiga je segla vernikom v srca. Opaziti je bilo, tla so se pridige udeležili tudi mnogi pravoslavni kristjani v Ljubljani. Pridigi je sledila slovesna pontifikalna niuša. Popoldne je bila pridiga, nato pu litanije. sv. Jožefa. Vseli cerkvenih obredov so se udeležile velike množice vernikov, ki so v srcu molile: Bog podeli svoj mir nesrečni Rusiji! Predavan ie za inteligenco Bogoslovna Akademija podaje nov ciklus bogoslovnih predavanj. Danes. 20. t. ni., je govoril g. prof. dr. Slavič » veselju v sv. pismu. Naniziil je v sistematični obliki citate iz sv. pisma stare in nove zaveze, ki govore o veselju. Pokazal je najprej subjekte veselja (Bog, človek, izraelski narod, vsi narodi, vsa narava), potem pa objekte veselja ali stvari, radi katerih se veseli človek (božje stvarjenje, vodstvo in vladarstvo sveta, božja pomoč, odpuščanje grehov, rešitev iz sužnosti, mesi-janska doba, božje zapovedi, simboli božje zvestobe, mir, otroci, božji darovi, narava, Kristusovo odrešenje, božje kraljestvo, človekovo trpljenje in smrt). Popeljal nas je s tem razmotrivanjem na zelene livade in na višinski zrak otrok božjih, ki iščejo veselja po sv. pismu. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in odlično občinstvo je pazljivo sledilo globokemu predavanju g. prelata. — Danes teden, 27. t. m., bo predaval g. prof. dr. Fabi-jan o predmetu: Dogma in življenje. © V. Materinska proslava Kršč. ženskega društva bo 24. t. m. ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Spored bo zelo pesler. Slavnostni govor bo imel prevzv. škof koadjutor dr. G R ožin an. Naša priljubljena pevka gospa Pavla L o v š e -t o va bo zapela nekaj pesmi. Sodeluje tudi operni pevec g. J. G o st i č, g. *arjati B r e c e 1 j. Dalje so na programu tudi slike iz zbirke »Tagore-:. Naši malčki pa bodo igrali p. Krizostoma »Boj za našo inamieor, katero je uglasbil g. dr. Dolinar. Proslavite spomin svojih mater ter pridite. Vstopnice v unionski trafiki. © Žrtev stanovanjskih razmer. Z Grada: V najlgepši dobi svojih let je umrl delavec mestne elektrarne Martin Lesar. Bil j ežrtev zavratne bolezni in zapušča ženo in dve mladi hčeri. V desetletnem zakonu je bil skrben oče in v svojem življenju vesten delavec. Od skromnega tedenskega zaslužka 232 Din je redno izročal za dom 200 Din. Že itak od vojne zrahljano zdravje so mu deloma uni- NAHOD živčni glavobol, migreno Drcžene NOSAL - BAHOVEC Dobi se v lekarnah. — NOSAL ie poDolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč noslja Išnofa). NOSAL Vas obvaruje gripe. — Kupite NOSAL takoi. Proizvaja Apoteka BAHOVEC. Liubliana. "•^iUBillllvllil'l». čile neznosne stanovanjske razmere. Zadnji čas je družina stanovalo vviteški dvorani nu Gradu, prej pa deset let nekje v mestu. Siedi zime je moraj nu cesto. Ta deložacijit je moža silno potrla in prav gotovo vplivala tudi na njegovo bolezen in njegovo smrt, s katero je družina pahnjena v največjo bedo. © Mestni obračun на vpogled. Mestni magistrat razglaša: V smislu § 53. občinskega reda za mesto Ljubljano naznauja podpisani mestni magistrat, da so računski sklepi mestne občine ljubljanske za lelo 1929 iu sicer: 1. Mestnega zaklada, 2. 0% obligacijskega posojila, 3. zaklada meščanske imovine, 4. mestne klavnice, 5. mestnega vodovoda, 6. amortizačnegu zaklada mestnega loterijskega posojila, 7. meslne elektrarne, 8. mestne plinarne. 9. mestnega pogrebnega zavoda, 10. mestne zastavljalnice, 11. mestne priprego in 12. mestnega ustanovnega zaklada dogotovljeui in občanom 14 dni, to je od 20. marca 1930 do 3. aprila 1930 v prostorih mestnega knjigovodstva na vpogled. — Opazke, ki bi jih občani navedli o računskih sklepih. se bodo vzele v smislu določb gori citiranega § 53. pri pretresanju v premislek. © Tlak se jo udri. Na Marijinem trgu jo pred frančiškansko cerkvijo počila vodovodna cev. Uhajajoča voda je začela spirati in z veliko silo odnašati pesek, tako da jo nastal velik prazen prostor. SnoČi so je po 7 pod težo vozila vdrlo par kock. Iz odprtine je bilo čuti močno hrumenje vodnega toka, iz česar je bilo sklepati, da je luknja precej velika in da se veča. Nad odprtino so po-slavili stojalo z lučjo. Zdi se, da se je bati nadaljnjega vdiranja, ker bo močni tok čez noč odnesel gotovo toliko sipine, kot svoječasno v Prešernovi ulici. © Avto v blatu. Precejšnjo smolo je imel na praznik avto znanega šišenskega trgovca. Pozno zvečer se je peljal z njim šofer po neko družbo na Večno pot. Pod Rožnikom pa napeljujejo prav sedaj mestni delavci vodovod Šofer se je hotel izogniti jarku in je vozil lepo ob strani. Ali zavozil je v tako blato, da je v njem obtičal. Komaj včeraj dopoldne se je posrečilo precejšnjemu številu krepkih možakarjev, da so ga med -Živiol«, »Hu-rak in »Horukk klici izvlekli iz blata. Seveda avto ni bil več tak, kakor poprej. © Vlomilec v pasti. Z velikim rizikom delajo vlomilci. Ali jim grozi nevarnost, da jih zasači oškodovanec, ali nočni čuvaj, ali stražnik, ali pa da jim pride pozneje policija na sled in jih spravi v varno kambro. Najhujše pa je — in v vlomilskem cehu velja to tudi za najbolj sramotno — če se vlomilec sam ujame v past. Tak slučaj so je pripetil pred sinočnjim na gorenjskem kolodvoru. Bivši trgovski pomočnik in sedaj klativitez Anton Rape je lo noč stika! okrog gorenjskega kolodvora. Preniikaču Šuštarju se je vso skupa|j zdelo neumno in je potepuha zapodil s kolodvora. Malo pozneje pa je železničar opazil, kako se je potepuh splazil v vagon. Vagon je bil ves naložen samo z deteljnhn semenom, ki je hudo nepripravna roba za vlomilca, ampak kdo ve, kaj je iskal notri. Pre-mikač se je počasi priplazil do vagona — in ga naglo zaprl. Vlomilec je bil ujet v vagonu in nikakor ni mogel ven. Premikač je poklical stražnika in la je snel ujetega vlomilca iz va conske pasli. Na policiji so Rapeta z veseljem pozdravili, zakaj žo dolgo so ga iskali. Izkazalo se je namreč, da jo bil Rape tisti, ki je dne 3. t. m. okradel v mestni ogrevalnici revne brezdomce Rape se je sicer pri-dušal. da on ni tisti, prav gotovo ne. Ali okradenci so pri konfrontaciji spoznali, da je Rape pravi tat. Še več. da ima celo ukradeno obleko nn sebi. Pri priči je moral Rape sleči ukradeno obleko in jo zameninl za kaznjenško, v kateri bo najbrž dali časa ostal © Drva. premog, koks kupujte pri družbi /Kurivo- na Balkanu, telefon 3431. Maribor □ Starosti kršeaiiskosoclaltiega delavstva Jožetu Gostinčarju na čast je priredila mariborska JSZ na predvečer delavskega praznika v dvorani Prosvetne zveze svečano akademijo s pestrim de-klatnacijskim ter glasbenim sporedom ter z uvodno spominsko besedo prof. Prijatelja in zelo poučnim ter zanimivim skioptičnim predavanjem prof. Bo-goviča o cerkvi in delavstvu Občinstvo je docela zasedlo dvorano ter je bilo izvnjateljem posameznih sporedovnih točk zelo hvaležno. Z uspehom torkovega deluvsko-prosvetnega večera posvečenega slavljencu Jožetu Gostinčarju, vzor delavcu in bojevniku za koristi kršč. socialnega delavstva, morajo biti prireditelji zadovoljni □ Osebna vest. Za predsednika okrožnega sodišča v Coliju je imenovan dr. Franc Vidovič, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. □ Otvoritev kopališča na Felberjevem otoku — 1. junija. V teku so predpriprave za slovesno otvoritev kopališča na Felberjevem otoku, ter so je v to svrho osnoval poseben prireditveni odbor, ki bo določil program svečane otvoritve, ki bo združena s pestrim prireditvenim sporedom (športne prireditve, iluminacija otoka, tekme, progiasitev oficielnega otokovega imena itd.). Otvoritvena svečanost bo ena največjih, kar jili je kdaj bilo v obdravski prestolici. Gradbena dela se dovršujejo; že- stori so polzeli preko mahovitih pragov. Veliko razpelo s Križanim nad gladko pečino je bilo zastrto z meglenčasto kopreno, ki se je čudovito lesketala v čisti mesečini. Zdelo se je, da plava križ v tihotnem somraku. Grešna zemlja se jc odmaknila Zveličarjevim nogam. Voda na jezu je uspavajoče šumljala, nekaj nepotešenega je ležalo v teh neugnanih valovih. Mesec se je kopal v razpenjenem toku, ognjeni biseri so se vsipali preko hladne ruševine in se topili med črnim koreninjem ... Rokavi Ljubljanice so bili prevlečeni s sre-brnino, na dnu temno zelenih tolmunov so se tajinstveno pobliskavale bakrenozlate luskine, kakor da odkopava povodnji mož skrite zaklade, ki jih varno čuvajo grbaste vrbe. Kdo ne bi strmel! Ta večer je šla pomlad skozi Močilnik. Od križa na razglednem obronku je stopila na mehke trate in zdramila belokrile zvončke, ki so jo večer za večerom tako željno pričakovali. Z ustnicami sc je dotaknila češmilja, sladak trepet jc prevzel snivajoče grmičevje. Nato jc poiskala sv. Antona v puščobni duplini in potrkala na mrtve, mrzle skale pod njegovimi nogami. Piskavčki so sc oglasili v zatišju, kos cvrkutnil, kakor da ga je pobožala topla dlan... Pomlad jc šla skozi Močilnik, njene ustnice so bile sladke in opojne, katera duša jih ni občutila? Katero srcc je ostalo puščobno grob-lje, polno žalosti in osala? Vrnil sem se skozi Močilnik domov. Gre-goč sem obiskal sv. Antona Ptiščavca, ki jc ORODJE vseh vrst za vse obrtnike in stavbenike, dobite najceneje pri tvrdki STANH0 riORJANClC LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 35 dremal pri odprti knjigi; mesec je slonel na njegovih spokornih ramenih in prebiral svete besede. Močan tok vode je bobnel pod mostom, prazen kostanj se je dolgočasil nad njim in obupno stegoval črno vejevje v svetlo noč. Na trati so se stiskale smrečice, njihova telesa so bila mirna in siva. Srebrne pene so ležale med njimi, spočita zemlja je čudovite dehtela. Roji zvezda so se gostili vrh Trebevnik; in v zlatih melih pršeli preko barja. Ozračje se je lesketalo, meglice so se zbirale pri Kaminu. Breze ob Ljubljanici so se blestele kakor prosojna telesa vil, ki strmijo v tiho mesečino. Steze so bile posute s srebrnim prahom, modra luč jc polzela preko trav. Na Vrhniki so se oglasili fantje in zapeli pomladansko. Gotovo so šli proti Močilniku ... Z inenoj pa so tekli angeli in me prosili, naj nc hodim odtod. Bog je odprl svoje očetovske dlani in delil žeinim dušam miiost tet Icpotol m m dollar Celte Fini Ne morete se jim načuditi! Znamka G. B. L. je kvalitetni pojem! Le ona, ki jih nosi. ve, kako čudovito se te nogavice nosijo in pero. 0. B. L. nogavice drže . . . drže . . . drzé ... so enostavno neraztrgljivel Kupite G. B. L. nogavice v 36 novih francoskih barvah, od najnežneiše blond rose do do najnovejše creole - v vsaki boljši trgovini. ■ I^I iriftfci i«n%» nitffi. iriKi irffci, ndh leti jo samo, da bi so našel boljši dohod do kopališča in sicer od spodnje strani. □ Nova plauinska postojanka. Te dni so je mudila pri sv. Pankraciju komisija tukajšnje podružnice SPD, da končnoveljavno reši vprašanje planinske postojanko ob naši državni meji. Tozadevno je šel komisiji tamošnji župnik Vid Pavlic ®elo na roko ter se bo v smislu dogovora rešilo vprašanje omenjene planinske postojanke lako, da ee bo adaptiralo poslopje lako zvanega Г/Мајег-hofa<. Adaptacijeki stroški se računajo na 30 do 40.000 Din; najemninska pogodba se sklene na 10 let ter se najemnina vplača za celo najemninsko dobo naprej. Otvoritev nove planinske koče se bo izvršila predvidoma dne 1. maja ter bo omenjena planinska postojanka največje važnosti za popularizacijo Kobauskega pogoja, ki ga Mariborčani nn račun Pohorja vse preveč zanemarjajo. □ Šcstdesctletuico obhaja te dni gosp. Miha Lahovič, občinski svetnik in upokojeni poštni pod-uradnlk, ki je dolgo vrsto let spretno in požrtvovalno vodil društvo nižjih poštnih uslužbencev. Kot vodja številnih deputacij je izposloval marsikatero ugodnost za poštne uslužbence in upokojence. Zaslužnemu ter j tov sod spoštovanemu slavljeneu sporoča tudi >Slovenec« ob jubileju najiskrenejše čestitke. □ Stolne Vincencijeve konference redni letni občni zbor bo drevi ob 20 v bogoslovnici. Na sporedu je tudi predlog za konstituiranje škofijske r.veze lavantinskih Vincencijevih konferenc. — Člani — vsi! □ Niso Mariborčani opustili tradicionalnega jožefovuiija navzlic celodnevnemu pršenju, ki je proti večeru prešlo v dežek. Avtobusni promet v Studence se je pojačil; ltištno je bilo na svetojože-fovskem korzu: tingl-tangl, vrtiljaki, gugalnice, di-rindaj, ribniške kuhalce itd. Liištno zlasti za Pepke in Pepce, ki jili v obdravski prestoliei ni malo. П Sledovi vandalov se pojavljajo v poslednjem ?asu v mestnem parku. Vandalizma so osumljeni štirje krošnjarčki iz Dalmacije, ki jim ne bo dobro, če jih iztaknejo. □ Prvič v Mariboru. Mednarodna ping-pong tekma Maribor : Gradec bo v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 18 v veliki kazlnski dvorani. Ping-pong vleče -v Mariboru; zato 'je razumljivo zanimanje za omenjeno prireditev. Sedeži 8 Din, stojišča 5 Din, za dijake 3 Din. □ Ognjeni zublji so objeli na Jožefovo zvečer viničarijo »Vetrinjski dvore v Krčevini. Požar jo povzročil precejšnjo škodo, ki bi bila še večja, ko bi se domačinom ne bilo posrečilo, pogasiti ogenj lako, da ni celo poslopje zgorelo. Kako se je ogen/i vnel, ni znano. n Iz delavskega gibanja. Živahno delovanje tukajšnje ekspoziture Jugoslovanske strokovne zveze se je razodevalo na sredinem občnem zboru, ki se je vršil ob pol 10 v dvorani Prosvetne zveze. Poročilo sla podala ekspoziturni tajnik J. Rozman in prof. Prijatelj. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: prof Sedivy kot načelnik, Kores pod-,načelnik, Šoper, Mastinsek, Gabrovšek in Petkov-нек odborniki. Na občnem zboru se je ludi sklenila ustanovitev humanitarnega fonda za pod|)ore v slučajih bolezni ter brezposelnosti; humanitarni fond se mora v smislu omenjenega sklepa oživo-tvoriti še tekom tega leta. Kmet. bralno druitvo Ragoznica priredi dne 23. t. m. v dvorani pri g. Bračiču v Novi vasi igro »Pri Hrastovih«. Med odmorom svira društvena godba. Obisk obeta biti zadovoljiv. V gledališču uprizore v petek, dne 21. t. m. predstavo »V starih časih«. Tako je prav. V nedeljski številki smo protestirali proti prireditvi plesa, katerega je nameravalo imeti veteransko društvo na dan pred praznikom sv. Jožefa, kakor da bi za take stvari bilo primanjkovalo časa v pustnem času, Članek je za-legel in ples se ni vršil, Novo mesto Vincencijeva konferenca v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4 popoldan v dvorani rokodelskega doma. Poleg običajnega odborovega poročila je na dnevnem redu tudi predavanje novomeškega rojaku g. priorja Učaka. Licitatija gramoza. Ponovna licitacija za dobavo gramoza za proge zagrebške in karlovške ceste v območju novomeškega in krškega okraja, se vrši dne 31. marca t. 1. ob 10 dopoldne v prostorih gradbenega oddelka okr. načelstva v Novem mestu. & Protestno zborovanje zoper preganjanje krščanstva v Rusiji se bo v okvirju prosvetnih večerov vršilo v veliki dvorani Narodnega doma v ponedeljek, dne 24. marca, na predvečer praznika Marijinega Oznanjenja. Glavno predavanje bo imel profesor g. Jan Šedivy iz Maribora. Predavanje bodo pojasnjevale originalne skioptične slike. Opozarjamo, da se vršijo podobna zborovanja po vsem krščanskem svetu ob ogromni udeležbi ljudstva. Vstopnine za to prireditev ni. Ss Opozorilo invalidom! Razpisani sta trafiki Alberta Moserja v Radečah z letnim kosmatim dobičkom 6365 Din in nova v Rečici, okraj Laško, s predvidenim letnim dobičkom 1000 Din. Invalidi, ki se za trafiko zanimajo, naj pošljejo svoje prošnje do 31. marca t. 1. krajevnemu odboru U. V. I. v Celju. & Uradni dan okr. gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem okraju se vrši v ponedeljek, dne 24. marca t. 1. in sicer od 8 do 12 predpoldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne pri Veršiku in od 14 do 16 popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »pri pošti«. sa Celje centcr velikih občnih zborov. Po ustanovitvi Dravske banovine je dobilo Celie kot geogralsko središče Slovenije zneva svoj velik pomen, ki se za enkrat kaže v komaj drug drugemu se umikajočih velikih zborovanjih raznih stanov. Tako so imeli v soboto 16. t. m. popoldne v mestni posvetovalnici sejo odborniki Zveze organizacij občinskih uslužbencev in vpokojencev, ki so ji prisostvovali zastopniki občinskih uslužbencev iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter obeh društev bivših slovenskih oblasti. V nede-lio 16. t. m. so v gostilniških prostorih Narodnega doma zborovali člani slovenskega lovskega društva, ki pa so se pred koncem in brez kakih pozitivnih rezultatov razšli. Udeležba je bila rekordna. V torek 18. marca so v meščanski šoli ob veliki udeležbi zborovali meščanskošolski učitelji iz cele banovine. Buren občni zbor so imeli slovenski hmeljarji na Jo?.efovo v telovadnici bivšega Orlovskega doma. V nedeljo 23. marca pa zborujejo v hotelu »Evropa« zivinozdravnik». Tako imamo v Celju zaznamovati vedno večji osebni promet. Trbovlje Iz občinske seje. Na predlog č. g. Žmavca je sklenil občinski odbor napeljati električno razsvetljavo ob cesti od glavne ceste za pokopališčem, močni ovinek se razsvetli, ter se bo vod napravil do podnožja hriba, ali do križišča cest, ki vodi na Hrastnik. Klavnica se začne takoj spomladi graditi, ter se je dovolilo posojilo 1,000.000 Din. S to zgradbo ne bo samo mesarjem pomagano, ampak tudi prebivalstvu, da bodo dobivali na trgu pošteno blago. Ob klavnici se bo gradila še stanovanjska hiša za živinozdravnika in za strojnika. Pokopališčni proračun, ki se je sestavil na podlagi lanskoletnih vknjižb in po podatkih žup-nega urada, radi umrljivosti znaša dohodkov 174.650 Din in izdatkov 153.500 Din, torej bo prebitka 21.150 Din. Odkup prostora velja za dobo 10 let. Revizijsko poročilo občinskega gospodarstva poda g. Plavšak. Revizija se je izvršila temeljito, povdarja pa, da se čudi, da mora vse to veliko blagajniško, knjigovodsko in drugo delo upravljati samo ena oseba, zato se je soglasno sprejel predlog g. Žmavca, da izreče občinski odbor g. Mateju Arnejcu, občinskemu blagajniku, javno zahvalo. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 21 oseb. Novi avtobus. Avtopodjelnik g. Kačnik Ivan si je nabavil nov, lep avtobus, amerikanskega sistema, ki ga je takoj spravil v obrat. Podjetnega g. Kačnika priporočamo. Petelin v boju s človekom. Neki vpokojeni lesar pod Širfom ima hudega petelina. V boj gre z vsakim mimoidočim. Kdor hodi mimo hiše, nosi seboj navadno kakšno palico, da petelina, ki ga napade, odganja, V sredo je pa šel po poti neki rudniški paznik. Za hudega petelina ni vedel, ker je navadno domov gredoč uporabljal drugo pot. Zatopljen v svoje misli, se mu zakadi za vrat neka stvar, pogleda nazaj in vidi, kako našopirjen čaka petelin na drugi napad. Seveda se mu je to do-padlo, smejal se je, stopil korak naprej, potelin pa zopet vanj.. Korak za korakom se je to godilo in pazniku je bilo to petelinovo napadanje končno že odveč. Zato je zagrabil napadajočega petelina ter ga vrgel od sebe in mislil, da bo imel mir. Ravno nasprotno se je zgodilo. Sedaj se je petelin razljutil in vedno besneje napadal. Šele daleč od svojega doma je prenehal boj s paznikom. Vseeno se je pa pazniku ta napad tako dopadel, da se je dolgo iz srca smejal. Šmartno pri Litiji Na dan sv. Jožefa se je popoldne po molitveni uri vršilo v dvorani Društvenega doma veliko zborovanje, na katerem so se izrekle tople simpatije od boljševiške vlade preganjanim kristjanom v Rusiji. Ta prireditev je zbudila toliko zanimanja, da je bila prostorna dvorana nabito polna. Izvanredno veliko je bilo število moških. Zborovanje so pojasnjevale skioptične slike, poživile so ga pa orkestralne točke, ki so jih izvajali gg. pevovodja, Brili in Volič. Za sklep so navzoči zapeli »Povsod Boga« in tako na lep način zaključili to veliko manifestacijo. St. Vid pri stični Ogenj. Dne 14. marca ponoči je nastal ogeni v vasi Zagorica pri Velikem Gabru. Zgoreli sla dve hiši Franceta Faifar in Ivane Turk ter ena shramba. Kako je ogenj nastal, ni znano. Najbrže po neprevidnosti. Zavarovana sta bila oba, toda za nizke zneske. Ošpice. V Št. Vidu je bolnih več sto otrok za ošpicami. Zato je šola en teden zaprta. Semenska detelja. Včasih so dobili nekateri kmetje veliko za semensko deteljo. Letos ima pa tako nizko ceno — 10 Din za 1 kg, da se niti delo ; za mlačev in čiščenje ni izplačalo. Pa še za 10 Din . en kg ne morejo vsi prodati. I V prosvetnem domu v Št. Vidu je v nedeljo 16. marca predaval g. Vinko Zor, tajnik prosvetne zveze, o Oberammergauu in poljudno razlagal skioptične slike. Dvorana je bila polna. Seveda vstop je bil brezplačen. V Dobu so otvorili v nedeljo v nedeljo 16. marca zopet gostilno v hiši Marije Gale, ki je bila radi pomanjkljivosti dalje časa zaprta. V župniji Št. Vid smo tako srečni, da imamo 28 gostiln in več žganjetočev. Za žejo ne bo treba umreti. Prostovoljno gasilno društvo zbira prispevke za zastavo. Šoštanj J3epsi szobje, Zdravi s:obje, ^buhieča usta! Za povzdigo huncereje Masarykova proslava se je vršila v nedeljo. Udeležili so se je zastopniki uradov, društev ter drugo občinstvo. Slavnostni govor je imel g. Potočnik, v imenu mestne občine pa je pozdravil župan g. dr. Mayer. Proslavo je zaključil pevski zbor s himno »Bože pravde«. »Darinko« je ponovilo Prosvetno društvo preteklo nedeljo. Kljub lepemu spomladanskemu vremenu je bil obisk dokaj dober. Pri igralcih pa se je opazilo, da niso bili v listi formi, kakor zadnjič, kar pa jc deloma razumljivo. »Naša misel« je naslov internemu listu, ki ga je začela izdajati tukajšnja akademična zveza. List izhaja v več izvodih. Prva številka Naše misli« je že izšla. Slovenjgrade c živinski sejem je bil minulo soboto srednje dobro obiskan ter je bilo postavljeno na sejmišče 88 volov in 89 krav in tclic. Od prvih je bilo prodanih 20, od drugih 18. Срп« «p še precej držijo in so sc prodajali voli do 10 Din za 1 kg, krave pa do 8 Din. — Prihodnji živinski sejem bo v soboto, ' dne 29. ». m. Dne 16. marca 1°30. se je vršil II. občni zbor odseka za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani. Predsednik lludaies je pozdravil vse navzoče. Iz tajniškega poročila jc posneti, da je 172 članov. Nadalje se je razvila debata o cenah kuncev ter je občni zbor določil za leto 1930. cene posameznim pasmam, ki veljajo le za članstvo. Cene se objavijo v »Kmetovalcu«. Tajniško poročilo je bilo le soglasno odobreno, kakor tudi blagajniško. Odsek poseduje 11 Castorex in 1 vzorec razstavne kletke. Preglednika računov sta izjavila, da sta našla račune v redu iu sta predlagala absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Glede spremembe pravil je predlagal g. nadsv. Rohrman, da se ta zadeva zaenkrat umakne z dnevnega reda, ter je bil sprejet predlog dr. Jenka, da naj se uredi samo zadeva glede članarine. Občni Produkcija premoga v ianuar'u Z novim letom so se začeli objavljati bolj delaj-lirani podatki o našem premogovnem gospodarstvu, zlasti kar se tiče oddaje piemoga in zaposlenosti delavstva. Skupno je znašala produkcija v mesecu januarju 1930 (v oklepajih) podatki za december 1929) 203.454 (201.570) ton; premogovniki pa so oddali: železnicam 89.800 (84.253), brodarslvu 400 (400), industriji 52.685 (72.567), od tega v Dravski banovini 31.720, za hišno porabo 8.800. ostalim 13.279, skupaj 22.085 (21.740) ton, izvoz je znašal 3.423 (4.227) ton, skupno torej 168.399 (185.207) ton; lastna poraba je znašala 10.526 ton, za depulate osobja se je porabilo 3.770 ton, skupaj 14.296 (13.654) ton; propadlo je v mesecu januarju na skladišču 24.04'J ton (?) Tako so ostale koncem meseca na zalogi 62.903 tone napram 61.187 tonam koncem decembra 1929. Skupno je bilo v januarju 1930 povprečno zaposlenih 265 (259) uradnikov, 253 (241) paznikov in 10.761 (10.709) delavcev. Število šihtov pa je znašalo v januarju 291.865. Iz teh podatkov je razvidno, da se je produkcija v januarju dvignila kljub zmanjšanju oddaje to pa radi večjega števila delovnih dni. Zastoj na trgu pa se je v večji meri pojavil šele v februarju t. I. Štora, tovarna zaves d. d., Št. Vid nad Ljubljano je ludi lani prav zadovoljivo poslovala. Bilanca za 1929 izkazuje povečanje upnikov ter na drugi Strani debitorjev in zlasti zalog. Čisti dobiček stalno raste in znaša za 1929 101.000 Din (1928 94.000 Din, 1927 81.C00 Din in 1926 68.000 Din). Dividenda ostane neizpreineniena 8% (1928 8%, 1927 7% in 1926 6%). Trgovska in obrtna banka, Novi Sad bo tudi za 1929 plačala 15 Din dividende. Sedaj se bo bančna glavnica povišala od 12 tia 20 milj. Din. Nove delnice se bodo ponudile starim delničarjem v razmerju 1:3 po 100 Din, ostanek 4 milj. Din pa prevzame jugosl. združena banka v Zagrebu, ki bo povodom tega prepustila svojo novosadsko podružnico novosadski banki. Trgovska in novosadska banka je spadala v koncem dunajskega Kreditnega zavoda in je pri njej udeležen tud' ljubljanski Kreditni zavod, istočasno pa je pri Združeni banki tudi udeležen dunajski zavod. Oblastna zadruga za kmetijski kredit v Zagrebu je imela koncem 1929 78 mestnih zadrug (koncem 1928 41), od teh je poslovalo 65 (primorsko krnjiška oblast 26, osješka 23, zagrebška 14 in ljubljanska). Zadrugi je ravn. za kmet. kredit odobrilo za 9.5 milj. kreditov (1928 5.54 inilj.). Nova d. d. V Novem Sadu se je osnovala d. d. »Silo«: z deln. glavnico 1.5 milj. Din za gradbo silov. Konkurz ie razglašen o imovini Medveda Lu-dovika, pos. in lesnega trgovca v Jagnenci pri Radečah, prvi zbor upnikov 31. marca, oglasiti se je do 15. aprila, ugotov. narok 29. aprila. Odprave konkurzov: »Pri Amerikancu« d. z o. z. v Celju, in »Drava, tovarna za vpognjeno pohištvo ,d. z o. z. v Zbeloveni (obe masi razdeljeni); Vodenik Franc, trgovec v Slovenjgradcu, sklenjena prisilna poravnava. Svobodna devizna trgovina v Italiji. V Italiji so bile odpravljene vse omejitve devizne trgovine. Ta naredba kaže jasno, da razpolaga »Banca d, ltalia« z zadostnimi rezervami, da zamore biti kos kakršne-mukoli nakliučju. Naredba je nadaljni korak k stabilizaciji valute. Oddaia zakupa kolodvorske restavracije Celje se bo vršila potom ofert. licitacije dne 8. aprila pri ljubi i. žel. ravn. Oddaia zakupa kolodvorske restavracije na postaji Grosunlje sc bo vršila notom ofert. licitacije dne 10. aprila t. I. pri ljublj žel. ravn. Вогтп Dne 20. marca 1930. DENAR Devizni promet je bil znaten, zlasti v devizah Trst. Dunaj, Berlin, Praga in Amsterdam. Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni, le Dunaj in Trat sla se učvrstila. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am-sterdam 2268—2274 (2271). Berlin 1340 50-1352.50 (1350), Bruselj 789.37 bi.. Budimpešta 089 60 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.901, Dunaj 796 31 — 709.31 (797.81). London 274 96—275.76 (275.36), Newvork 56.53 bL. Pariz 220 54 - 2?" 54 (221.54), Praga 167.39--108.19 (167.79), Trst 295.44-297.44 (296.44). Zamre li. Ameterdnm 2268-2O80 Budimpešta 987.94-990.94. Berlin 1319.50-1352.50. Bruselj 789 37 1.1, Curih 1094.40 -1097.40, Dunaj 79631 — 799 31, London 274.90—'.'75 70, Newvork ček 56.43— 56.63, Pariz 220.54 —222.54, Praga 1G7.39-168.19, Trst 295.328 -297 328. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal danes 1 milj. Ditv zbor je nato določil za 1. 1930 letne članarine 3V Din. Odsek si pridrži 10 Din, 20 Din pa plača družbi za glasilo. Kdor je že član Kmetijske družbe, plača odseku samo 10 Din letne članarine. Za vse pa velja enkratna vpisnina v znesku 10 Din. Razvila se je debala o zaprošeni prilogi h »Kmetovalcu«, o kateri se je občni zbor soglasno izrekel, da nam je neobhodno potrebna. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči gg. lludaies, Dr. Jenko, dr. Dular, Kregar, Lenar-dič, Kuhar, Mejač, Majhen, Plevčak in Inkret. Za preglednika računov: gg. Gril in Smuk. Na prvi seji se konstituira odbor. Pri slučajnostih se je razvil razgovor o II. razstavi. II koncu jc g. načelnik priporočal, da se članstvo udeleži razstave korporativno in z zahvalo na navzoče zaključil II. občni zbor. — Inkret, tajnik. Belgrad. Berlin 1349.50-1352.50, Budimpešta 98S.10—991.10, Bruselj 787.87—790.87, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 706.31-797.31, London 274.96—275.76, Newyork 56.43 —56.63, Praga 167.39 —168.19. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.25, Atene 6.705, Berlin 123.26, Bruselj 73. Budimpešta 90.30, Bukarešt 3.07, Dunaj 72.825, London 25.1275, Madrid 64.60, Newyork 516.75, Pariz 20.21, Praga 15.31, Sofija 3.745, Trst 27.05 Varšava 57.95, Kopen-lmgeii 138.25, Stockholm 138.80, Oslo 138.25, lici-singfors 13 02. VREDNOSTNI PAPIRJI Državni papirji so nadalje čvrsti, pa je v njih malo prometa: na zagrebški borzi je bila zaključena samo promptna škoda in 7% Bler. Tržišče bančnih papirjev je živahnejše in so tudi tečaii čvrsti. Med ostalimi delnicami so se trgovale samo delnico Dubrv. paroplov. Ljubljana. 7% inv. pos. zaklj, 86. 8% Bler. posojilo 96 bi., 7% Bler. pos. 86 bi., Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 100 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den.. Stavbna 50 den.. šešir 105 (len., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest pos. 84.75—85.50 agrari 51—52, vojna škoda ar. 415—116, kasa 415— 415.50 (415), 111. 415 -415.50, IV. 415.25—417, V. 416—417, VI. 419 bi., XII. 421—424, srečke Rdeč. križa 38 den., tob. srečke 30 den., 8% Bler. posojilo 94.75—95.375, 7% Bler. pos. 84.75—85.25 (85), 7% pos. Drž. hip. banke 80 bi. Bančne delnice: Ravn« j gora 82 den., Hrvatska 50 den., Katolička 33—35. Poljo 65—66, Kreditna 101-105 (101). Union 188 d., I Jugo 88—80 (88, 88.50), Lj. kred. 125—130, Medju-I narodna (iO den., Narodna 8590-8650 (8(Ш), Obrtna 3(1-37 (36), Praštediona 855—860 (860), Etno 166 den., Srbska 105 den., Zemaljska 137—138. Industrijsko delnice: Nar. šum. 40 bi, Guttmann 190 —200, Slaveks 75 den., Slavonija 200 d„ Našice 1600 bl„ Danica 110—114, Pivara Šar. 180 den., Drava 262—305, Sečerana Bečkerek 1000 den., Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 bi. Brod. vag. 105—110, Union 140 bi.. Vevče 125 den., Isis 20—25, Ragusea 430— 435 (430), Jadr. plov. 480—500, Trbovje 462.50-465. Belgrad. Narodna banka 8550—8600 (25 kom.), Izvozna banka 720 (10 kom.), 7% inv. pos. 84—84.50 (94.00«), agrari 52.50-53.50. vojna Skoda 416—41". (1700 kom.), 111. 417.50 (1000), XII. 423 ( 500 kom.) loterijske srečke 89 (50 kom.). Dunaj. Podon.-savska jadrali. 89.50 Wiener Bankverein 20.95, Creditanstalt 51, Esconiptegesel 169.75, Ruše 32.50, Mundus 166, Alpine 34.50, Trboveljska 57.10, Rima Murany 101.05. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vag. hrastovih plohov, 2 vag. oglja, 1 vag. hrastovih pod-nic in 1 vag. letev. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za 5 vag. podmernih, 29 mrc smrek.-jelk. desk, 10 vag. 19 mm desk smreka-jelka. več vag. remeljnov 34 —68, 38—78, 59—58, 68 —68, 78—78 mm, 1 vag. jel. letvic 12—24 mm, 4 m, več vag. letev 24—48 mm, 2 m. buk. okroglice 3—7 cm prem. — Ponuja se: 5—6 vag. smrekovih plohov, 1 vag. 30 mm in 1—2 vag. 25 mm desk, smreka-jelka 111. 12, 18, 24. 38, 48, 58 mm od 15 cm dalje (5 vng.), bor 24, 33, 48, 58 mm šir. od 18 cm naprej, 3—4 in (2 vag.), meeesen 48, 58 mm, tudi 24. 28 mm od 18 cm naprej (1 vag.). Žito Položaj na žitnem trgu se je — kakor je bilo predvideli, tekom včerajšnjega in današnjega dne znatno Izboljšal. Koruze skoraj sploh ni na ponudbo in zaključuje se v redkih primerih. Danes je dosegla že ceno 97.50 bačka nakladalna postaja, a pričakovati je, da bo že jutri ali pojutrišnjem veljala predvidoma 100 Din. — Tudi pšenica je čvrstejša in gornjebačko blago velja 202.50—207.50, potiske se pa nudi po Din 210. — V ostalem ni izprememb. Promet Je precej živahen, ovira še večjemu pa je skoro popolno pomanjkanje ponudb v koruzi. Ljubljana. Vse samo ponudbe slov. post. plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar. Pšenica bč. 80 kg 2% 252-255 50, 78 kg 247 50 -250. 77 kg 242.50—245, rž 72-73 kg 2% 195—197.50, koruza uin. suš. 162.50 —165, nav. vozn. 170—172 50, času prim. suha kvid. gar. 145—147.50. ječmen bač. oz. 66 —67 kg 172."9 —175.50, 63—64 kg 167.60-170. oves bač nav. voz. 195—197.50. moka 0 g vag. b!.. fko Ljubljana, plač. I» prejemu 405—410. Novi Sad. Pšenica gomjebač. 78 kg 190—105. Vse ostalo neizpremenjeho. Promet: 222 vagonov i Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet sred-! nli. Pšenica marec 19.83, maj 20.23 —20.40. zaklj. 26.34-20.35, okt. 19.92-20.08. zaklj. 19.99-20. rž. marec 11, maj 11.40—11.60. zakll. 11.53—11.RR. пИ. 12.40-12.65. zaklj. 12.50- 12.52, koruza maj 11.60-11.75, zaklj. 11.68-11.70. julij 11.80 12.05, zaklj. 11.90-11.01. tranzit mai 10.78-10.90, zaklj. 10.»G 10.S& Primo de Rivera na mrtvaškem odru. Armade sveta Največ vojaštva pod orožjem ima sovjetska Rusija, ki šteje 153 in pol milijona prebivalcev, od katerih jih služi pod orožjem 1 mil. 200.000, t. j. 0.15%. V preteklem letu so znašali izdatki za vojaštvo 1.182,616.000 rubljev, t. j. 10% skupnih državnih izdatkov. Francija ima 41 milijonov prebivalcev, od katerih je 1.2% vojakov = 655.70(1 mož. Stroški so znašali leta 1929. za armado na suhem 16.800 milijonov dinarjev, za zračno brodovje 4592 milijonov dinarjev, skupaj 21.392 milijonov dinarjev ali 18.9% skupnih državnih izdatkov. Italija: 42 milijonov prebivalcev, 638.300 vojakov (0.77%). Stroški za vojsko na suhem 8333 mil. dinarjev, za zrakoplovstvo 2144 mil. dinarjev, skupaj 10.477 mil. dinarjev ali 21.2% vseh državnih izdatkov. Nemčija s 63 milijoni prebivalstva ima prostovoljno armado 100.000 mož (0.15%), ki je stala v preteklem letu 6.615 mil. dinarjev. Nemška armada sestoji iz sedmih pehotnih in treh konjeniških divizij, 63 pešpolkov, 79 eskadronov, 72 baterij, 14 pijonirskih in 14 izvidnih stotnij. Armada ima 1134 lahkih in 792 težkih strojnic, 288 lahkih in 22 težkih topov; letala nima nobenega. Anglija brez kolonij šteje 45.6 milijonov prebivalcev in 326.100 vojakov (186.100 mož redne vojske in 140.000 prostovoljnih miličar-jev), t. j. 0.3% prebivalstva. Stroški so leta 1929. znašali 11.581 mil. dinarjev za armado na suhem in 4641 mil. dinarjev za zrakoplovstvo, skupaj 16.222 mil. dinarjev ali 14% skupnih državnih izdatkov. Španija: 22.4 milijonov prebivalcev, 164 tisoč mož vojaštva (0.73). Stroški: 5822 mil. dinarjev ali 24% državnih izdatkov. Združene države Severne Amerike imajo 120 milijonov prebivalcev in 448.000 mož vojaštva (138.000 mož redne vojske, 190.000 prostovoljne milice in 120.000 mož organiziranih rezerv. Izdatki so leta 1929 znašali 19.943 mil. dinarjev za armado na suhem, 2094 milijonov dinarjev za zračno brodovje, skupaj 22.037 milijonov dinarjev. Računano po prebivalstvu ima najvišji odstotek vojaštva Francija (1.2), ki ima tudi največje zračno brodovje s 4667 letali. Največ denarja za svoje armade izdata Poljska in Turčija, namreč 30.92 in 30% celokupnih državnih izdatkov, najmanj pa Nem->% Največ strojnih pušk ima Francija, namreč 37.000, najmanj pa Avstrija in sicer 420 Največ topov imajo: Združene države Severne Amerike 3000, Francija 2624 (brez trdnjav-skih in obrežnih topov) in Rusija, kjer pa je število 2800 najbrže prenizko. Najmanj jih ima Avstriia (OQ). Belgija ima osem milijonov prebivalcev in 69.163 vojakov. Bolgarija 5.4 milijonov prebivalcev in 32.000 vojakov. Danska 3.4 mil. in 10.900 vojakov. Estonska 1.1 mil. in 17.340. Finska 3.5 mil. in 27.285. Jugoslavija 13 mil. in 144.000. betonska 1.9 mil. in 19.300. Litva 2.2 mil. in 21.300. Nizozemska 6.8 mil. in 25 tisoč. Norveška 2.7 mil. in 18.000. Avstrija 6.4 mil. in 20.550. Poljska 29.54 mil. in 299.041. Romunija 17.5 mil. in 144.000 (brez orožništva in obmejnih čet). Švedska 6.07 mil. in 33.000. Švica 4.1 mil. in 26.000. Češkoslovaška 14.5 mil. in 140.000. Turčija 13.6 mil. in 16.000. Madjarska 8 mil. prebivalcev in 35.000 vojakov. Armade sveta — gospodarice sveta! Žalostna usoda grofa V nekem zunanjem okraju Budimpešte je te dni umrl v svojem siromašnem stanovanju 82!ctni grof Edgar Guyon. Ob njegovi smrtni postelji je stala samo njegova žena, potomka neke obubožane plemenitaške družine. Gro-fovska dvojica je zadnja leta preživela v veliki bedi. Grof Guyon, ki je bil že več let težko bolan in za vsako delo nesposoben, je dobival od madžarske vlade miloščino letnih S00 pengo, kar je komaj zadostovalo za najpotrebnejše. Njegov oče je bil grof Rihard Guyon, general iz leta 1848., ki je kot angleški podanik stopil v revolucijskem !etu v ogrsko službo in se udeležil bitke pri Branvi-szku. Njegova mati je bila rojena baronica Splenyi in lastnica obširnih posestev, ki so pa bila pozneje zaplenjena. Po krvavih dogodkih leta 1848. je grof Rihard Guyon pobegnil v inozemstvo. Naselil se je v Turčiji in je tam umrl leta 1856. v največji revščini. Vdova se je po smrti svojega soproga s svojim sinom Edgarjem, ki je bil j takrat osem let star, padala v Pariz. V francoskem glavnem mestu je bila prijazno sprejeta in je mnogo občevala v aristokratskih krogih. Mladi grof Edgar. Guyon je vstopil v vojaško službo in je dolga leta služil pri francoski vojni mornarici. Pozneje je zapustil vojaško službo in se vrnil na Ogrsko, kjer se jc lotil gospodarstva na svojem posestvu. Tekom let pa se je njegovo premoženje vedno bolj krčilo in p lagoma je čisto obubožal. Še pred svetovno vojno je zapel na njegovem posestvu boben in grof Guyon se je s svojo ženo preselil v Budimpešto. Tedaj se je začela težka borba za obstanek. Grof je težko zbolel in zadnja leta sploh ni več zapustil svojega bornega stanovanja. Njegova žena, ki je sama že stara, je zvesto stregla svojemu možu in mu skušala olajšati življenje. Grof Guyon, ki je bil po svojem očetu angleški podanik, je bil pokopan na stroške angleškega poslaništva, ki ga je še v življenju podpiralo. Za preprosto leseno krsto, v kateri je ležal potomec enega najstarejših plemenitaških rodov, je na zadnji poti poleg njegove žene stopal le še en uradnik angleškega poslaništva. Velik družabni škandal Poljsko veleposlaništvo v Berlinu? Grof SkiZYnsKi (na desni), bivši poljski ministrski predsednik in zunanji minister, bo po podpisu poljsko-nemške pogodbe najbrže imenovan za poljskega veleposlanika v Berlinu. Sedanji poljski poslanik v Berlinu Roman Knoll (na levi) bo, kakor se čuje, prevzel poslaniško mesto v Tokiu. čija (4.6%). Junaštvo pri Društvu narodov Mehiški opazovalec pri Društvu narodov Castro Seal je pred kratkim zelo težko obolel. Zdravniki so ugotovili, da je njegova rešitev mogoča le potom uspešnega prenosa krvi. Na oglasno desko Društva narodov so pribili poziv za ljudi, ki bi prostovoljno dali svojo kri za rešitev Mehikanca. In res se je takoj javilo 10 oseb, samih delegatov in tajnikov konference za carinsko premirje, ki sedaj zboruje v Ženevi. Izmed njih je bil izbran neki diplomat iz južne Amerike, čigar kri je rešila življenje njegovemu diplomatičnemu tovarišu. Nove vrste letalo so zgradili v Franciji in ga te dni pri Parizu prvič preizkusili. Namesto koles so •"•pravili tako zvanc gosenične verige — kakor pri tanku — ki vzposobijo letalo, da se bo lahko dvignilo in pristalo tudi na težjem terena Nič več umetnih zob Newyorški učenjak Jonny Brown je predaval v zobozdravniškem zavodu za manj premožne. Med predavanjem so ga navzoči zobotehniki obmetavali z gnjilimi jajci. Šele ko je nastopila policija, ki je 15 oseb aretirala, je mogel gospod Brown končati Svoje predavanje. Končno so ga dvignili na rame in obdarovali s cvetlicami. »Našel sem,« je izvajal v preprostih in prepričevalnih besedah, »živec, ki povzroča, da kri izločuje apnenec; posledica je, da začne rasti zob. Po nadomestitvi mlečnih zob postane živec radi mnogoletne nedelavnosti tako len, da le izjemoma nanovo nadomesti izpadli zob. Našel sem tudi sredstvo, da se ta živec poživi. To so H-žarki, ki jih spremeni spek-trum, ki sem ga sestavil. Na moji kliniki je umetni zob popolnoma izločen. Kdor ima slab zob, mu ga izderem, nakar mu s pomočjo omenjenega sredstva zraste nov zob.« Začudenje poslušalcev je doseglo svoj višek, ko je pokazal 721etni Brown svoje zobe in pa zobe nekaterih njegovih pacijentov, samih starčkov in stark. Vsi so imeli mladostne zobe in v nobenih ustih ni bilo videti kake plombe. Potsdamski vladni predsednik dr. Momm. V zasebno stanovanje vladnega predsednika v Potsdamu dr. Momma je bilo v zadnjem času šestkrat vlomljeno. Policija, ki je vso zadevo preiskovala, je že delj časa sumila soprnrto dr. Momma. Te dni je Mommova že- Žena vladn. predsednika dr. Momma v Potsdamu. na pod pritiskom dokaznega materijala priznala, da jc ona zakrivila tatvine. Vlome je fingirala, da bi dobila zavarovalnino za ukradene dragocenosti, katero so ji zavarovalnice tudi vedno izplačale. Vladni predsednik dr. Momm je podal demisijo, katera je bila takoj sprejeta. Pravijo, da Mommova žena ni pri pravi pameti in da sta že dva njena bližnja sorodnika umrla v norišnici. »Očka, povej no, zakaj se naši slikar,f vedno podpišejo pod sliko?« :>Zato, da vemo, kje je zgoraj in kje spodaj. Radio na Srečonosni žerjavi V družini inikada vlada veliko veselje. Na vrtu cesarskega gradu v Tokiu sta napravila gnezdo dva žerjava. Po stari japonski ljudski veri živi žerjav tisoč let in navzočnost žerjava na vrtu pomeni jamstvo za srečo lastnika. Veselje se je še povečalo, ko so v gnezdu žerjavov našli dve jajci. Tedaj so postavili straže, da ne bi kdo motil žerjavov pri valenju. Sedaj sta se izlegla dva mlada žerjava, ki pomenita, tako hoče japonska legenda, za cesarja dolgo in srečno življenje. Veselo vest so takoj sporočili mika du, ki je nemudoma obiskal žerjave. Programi Radio-Liubllana t Petek, 21. marca: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Ćasovnn napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 D Herkov: Espéranto — 19.00 O japonski ženi predava .laponka ga. Skuškova — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina — 20.00 llugona Wolfa večer (ob 70 letnici rojstva). Solospeve poje ga. škerlj-Medvedova. Uvodno besedo govori dr. Anton Dolinar — 21.00 Propagandni koncert GostilniČarske pivovarne d, d. v Laškem (Predavanje o pomenu nove pivovarne v slovenskem in nemškem jeziku) — 22.00 Časovna napoved in poročila. Sobota, 22. marca: 12.00 Pravljice in otroško petje — 12.30 Repr. glasba — 13.00 Cas. napoved, borza, reprod. glasba — 13.30 Iz dan. dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.00 Propagand, predavanje o Dalmaciji v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. Sestavil rav. V. Pintar — 18.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 19.00 Delavska ura (Večer M. Andersena-Nexo-ja, prol. pisat.) — 20.00 Prenos iz Beograda — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 25-letni jubilej pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, govori g. Vlad. Pfeiler — Poje oktet Ljubljanskega Zvona Drugi programi t Sobota, 22. marca: Belgrad: 20.00 Veliki koncert — 22.15 Reproducirana glasba 22.45 Koncert zabavne glasbe. --Varšava: 12.05 Reproducirana glasba — Reprodu-i cirana glasba — 17.15 Literarna ura — 17.45 Mladinska ura. — Budapest: 12.05 Reproducir. glasba — 17.30 Koncert orkestra 19.00 Pevski koncert — 20.00 Koncert akademskega pevskega zbora -- 21.15 Večerni koncert vojaške godbe — 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Reproducirana glasba — 15.30 Popoldanski koncert — 17.45 Pravnice — 18.15 Koncert ciganskega orkestra — 19.15 Sodobna ogrska lirika — 20.00 »Wien—Salzburg« igra, nato koncert komorne glasbe. — Milan: 12.00 j Koncert radio orkestra — 16.30 Mladinska ura — ; 17.00 Koncert radio orkestra — 19.15 Večerni kon-j cert — 20.30 Prenos operete ;nato koncert zabavne glasbe. — Praga: 21.30 Violinski koncert — 22.20 koncert zabavne glasbe. — Langenberg: 20.00 Vc-j seli večer, vmes komedija; nato plesna glasba — j 24.00 Koncer jazz-orkestra. — Rim: Koncert radio kvinteta — 17.30 Popoldanski koncert orkestra — 21.02 »Kraljeva hčerka,« opera. -- Berlin: 19.20 I Moderna zabava — 20.30 V spomin Goetheju — 21.00 Veseli večer. — Kalovicc: 16.20 Reproducirana i glasba — 17.45 Mladinska ura — 20.30 Večerni konc. iz Varšave — 22.00 Radio lisičk. — Stuttgart: 16.00 Koncert orkestra — 17.00 Plesna glasba — 19.30 Koncert operetne glasbe — 20.00 Simfonični koncert — 21.00 Zabavni večer 23.00 Plesna glasba. M. Ostrava: 11.00 Reproducirana glasba — 12.30 Koncert orkestra — 16.00 Reproducirana glasba — j 17.00 Koncert zabavne glasbe 19.05 Ljudski vc čer — 20.30 Komedija v 1 dejanju — 20.55 Plesna glasba — 22.22 Koncerl zabavne clasbe — 23.00 Zabavna glasba. Franjo Šuklje : Iz mojih spominov Politična zgodovina slovenskega naroda ni bogata ne velikih dogodkov, nc velikih idej in nc velikih mož. Od rovolucijonuruegu letu 1848 do TaalTejeve dobe ji je dajal pravec konservativni Blciweis, ki je predvsem skušal ljudstvo narodno prebuditi in mu priboriti najele-mentarnejše nacionalne pravice. Njemu jc sledil liberalizem, kateremu je ustvaril ideologijo veliki Levstik, a se jc le prekmalu izmaličil v malomeščansko reakeijonarnost majhnega obzorja. Na prelomu stoletja je pa izpodrinila tega SLS s svojo demokratično, socialno in katoliško mislijo. Ta je zbralo pod Krekovim in Husteršlčevim vodstvom v svojih vrstah večino liušega naroda in ga končno pod Krekom in Korošcem privedla skozi ogenj svetovne vojne v Jugoslu vijo. Šuklje ni torej usmerjal nobene dobe, toda kljub temu je on ena najmočnejših in najjasnejših osebnosti naše politične zgodovine. V prvi polovici njegovega političnega udojstvova-nja ga moramo uvrščati v liberalni tabor, v drugi polovici se je pridružil SLS, toda ne tu ne tam ni bil strankar. temveč je hod.il vedno bolj ali manj svoja pota ter prihajal ponovno v nasprotju s svojimi strankami. Hil je namreč vse svoje življenje prav izrazita individualnost, ki se nikoli ne da vprezati v ozke strankarske ojnice. Zaradi svoje široke izobrazbe, velike pridnosti in politične okretnostl se je uveljavil takoj povsod na prvi mah. zavzemal najrazličnejša vodilna mesta ter znal vedno pridobivati svojim volivcem trajne koristi razen tega jc pa s svojimi vsestranskimi sposobnostmi vodno močno dvigal tudi ugled svojih strank. Naša gospodarska zgodovina ga bo hranila v trajnem spominu kot ustvuritelja prevažne dolenjske železnice, izkazal sc je pa ponovno tudi kot resen finančni iu upravni strokovnjak V javnosti je nastopni nad j>ol stoletja, med vodilnimi jjolltičnimi borci pa cela ti' desetletja. Da ima tak mož ob zatouu svojega življenja povedati mlajšemu rodu in še poznim političnim zgodovinarjem marsikaj, je več kot razumljivo. Pri nas še prav posebno, saj sta nam doslej razen šukljeta napisala svoje me-moarje samo dva po 1 i t i k a še, J. Vošnjak in Ivan Hribar. Kdor ve, du so za modernega zgodovinarja korespondence in osebui spomini nuj-važnejši viri, ta jih bo znal ceniti še tem bolj. Prav posebno vrednost imajo pa ii šukljetovi, kajti mož je bil zgodovinar po svojem poklicu, razen tega ga pa odlikuje še nenavadno temperamentno pero. Ima redek dar bistrega opazo- Beïgra^ska ruska biblioteka Odkedar sc je v Belgradu ustanovil -Ruski Znanstveni Institut«, je postala naša prestolica za Parizom najvažnejše kulturno središče ruske emigracije. Razen zaslužnega in zanimivega dvomc-sečnika »Ruski arhiv« (v srbo-hrvatskem jeziku) in stalnih predavanj najuglednejših ruskih pisateljev ter književnikov je treba predvsem omeniti delovanje ruskega založništva. Pod skromnim imenom »Izdateljske komisije« (Palata Akademije nauka, Jakšičeva 2) in popolnoma brez reklame je izšlo v Belgradu že dosti visoko-kvalitetnih ruskih knjig. V nizu izdaj tako zvane »Ruske biblioteke« srečamo ponatise znanih, sedaj razprodanih del starejših pisateljev: povesti Bunina (»Gramatika ljubvi«), Kuprina (»Jelanj«), Borisa Zajceva, in pretresljiv dokument gospe Hippiusove (»Petrograjski dnevnik 1914—1918«), Izšle so tudi nove stvari istih avtorjev: Čirikov (»Otčij dom«), Šmcljov (»Vjezd v Pariz«), Remizov (»Po karnizam.: in »Rovljvinyj), Kuprin (»Koleso vremeni«). Mlajši pisatelj Ladiženski je objavil povesti iz emigrantskega življenja: »Za rubežom«. Merežkovski je tu natisnil izvirnika obeh svojih novih del »Napoleon« iu »Atlantida«. Zgodovina ie zastopana z delom prof. Meljgunova »Tragedija admirala Kol-čaka« in kulturno-zgodovinskimi razpravami znanega novinarja Amfiteatrova: »Ruski pop XVII. stoletja« in »Zarja ruskoj ženščiny« (iz zgodovine ženskega gibanja na Ruskem). Mladini je namen;en jako dober Učbenik srednjeveške zgodovine Su-holina ter povesti Šmeljova (»Na morskem be-regu«) 1er E. Jelačiča (»Silnyje duhom«). Najmlajši deci so namenjene lepe izdaje »Ruskih pravljic« s slikami (dosedaj šest zvezkov menda po 25 Din), ki obsegajo samo iz zbirke Afanasjeva nepoznane, manj obrabljene zgodbe, in dve knjigi znanega humorista ter otroškega pisatelja Saše Črnega: »Serebrjanaja jolka« in »Rdečelična knjižica«. Ruske pravljice so tudi na zunaj prav čedne, česar žalibog ne moremo reči o drugih izdajah. Bele platnice s šesterimi plavimi črkami, nepotrebno obilico nepotrebnih začetnic in odsekanim gornjim robom naredijo slab vtis. Zalo so knjige poceni. Za sedanje stanje ruske duhovščine kot zgodovinski uvod priporočljiv »Ruski pop XVII. stoletja« stane n. pr. samo 40 Din za 14 tiskovnih pol (230 str.). Z ozirom na to ceno ne smemo preveč zahtevati. »Ruska biblioteka« opravlja zaslužno kulturno delo in je vredna vsega zanimanja. vonja in zna sijajno karakterizirati dobe, dogodke iu osebe. Da so te karakterizucijc pri tako izraziti individualnosti, kakršna je Sukljc, včasih kolikortoliko subjektivne, jo seveda neizbežno. To bi bila splošna slika bogatih in obsežnih Šukljetovih spominov. V podrobnostih sledi pisatelj svoji življenjski poti, vmes pu vpleta tudi poglavja iz splošne naše politične, kulturne in gospodarske zgodovine. Vodi nas po kranjski deželni zbornici, kuloarjih dunajskega pur-lamenta, kabinetih različnih ministrstev, v vo-livne boje itd., razen tegu nam pa kot prvi obširno slika tudi premnoga važna, doslej še no-pojnsnjena poglavja naše preteklosti, kakor rojstvo liberalno-nemške koalicije v kranjskem deželnem zboru, postanek obeh delov dolenjske železnice itd. Izredno zanimivi in važni so tudi opisi in osebni spomini na premnoge osebnosti, ki so zavzemale odlična mesta v našem javnem življenju, kakor na Ilohenwarta, Hei-na, Schwegla itd. Z ujimi nam je podal avtor dragocene ključe do umevanja mnogih strani naše preteklosti. Umevno jc, da bi si želel strokovnjak še tu iu tam kakih podrobnejših pojasnil, oporekal bi tej ali drugi trditvi, in bi marsikake strani dodatkov rad zamenjal za natančen seznani vseh pisateljevih govorov in člankov z navedbo vira, kjer jih je dobiti, toda kljub tem nedo-statkom so šukljetovi spomini doslej eno nnj-pomembnejših del naše domače politično zgodovinske literature sploh. Pisatelj je doživljal prav za prav vso našo politično zgodovino in nje velik del je tudi sooblikoval, zato bi moral te Sfwmine pač podrobno poznati vsak, ki !ip kakorkoli zanima za usodo našega naroda. Iz njih se zrcalijo jiolstoletni trdi boji malega naroda za njegove osnovne pravice, zrcalijo se lepi uspehi, ki so nagrajali njegovo žilavost, zrcali se dolga in plaha pot tipanja in iskanja do samozavestne zrelosti in zrcali se njegova socialna slika. Zlasti naš najmlajši rod, ki tako malo ve o bojih in uspehih svojih očetov pred svetovno vojno, naj bi oblikoval ob spominih tega modrega in izkušenega osemdcsetlctnika zrele |K)gIede na sedanjost iu bodočnost. To tirja od nje rod, ki mu bo današnja mladina krmarila usodo. E. * L—III. dol. Strani 217+204+276. Vsak zvezek stane brošira u 70 Din, vsi trije skupno v platno vezani 240 Din. V Ljubljani, 1926—1929. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. GOSTOVANJE G. HCBNERJA. Clan bratislavske opere, tenorist g. II ii b n e r je absolviral dvoje gostovanj v ljubljanski operi. Poje za angažman. V »Toski« je v nedeljo pel Ca-varadossijevo vlogo s partnerico Vilfan-Kunčevo, v torek pa je pel »Bajaca« z gno Majdičevo. G. Hiib-ner je precej dober igralec, glasovno je dobro šolan. V nižjih legah ima lep material, v višjih ima manj ugoden vibrato. Kot umetnik nima nadpovprečnih momentov, je pa videti soliden jievec za junaške tenorske uloge. G. Križaj in g. Betteto nam drugo sezono ne bosta več pela. Škoda ju je. Slovenska knjuecmsl. Berlinska založba Atlie-naion: tiska Handbuch tlor LVeraturwissenschaft pod uredništvom prof. Oskarja Walzela. Zdnj je že izšlo več zvezkov velike Zgodovine ruske lenjiiev-nosli iz peresa moskovskega profesorja A. Salcu-linn, Mana ruske akademije. Obravnavajo dokaj podrobno slaro in srednjeveško književnost. Rusiji je namenjena cela knjiga Enciklopedije, dočim bodo stisnjene vse ostale slovanske književnosti skupaj v drugo knjigo, iu pride povprečno na vsako po 0 tiskovnih pol. Zdaj izhaja poljska književnost, delo lvovskega profesorja Julija K 1 e i n e r j a. Z ozirom na določen prostor je moral seveda avtor staro poljsko književnost obdelati bolj na kralko, kakor njegov ruski kolega. Slovenska, in srbo-hrvalslca knjiieonost je zaupana prof. G e s e m a n u na nemški praški univerzi. * Valcriu Marcu; Mauin-r und Marlitc der Gc-genwart. (Gustav Kiepenheuer Vcrlag, Berlin). — Produktivnost znanega nemškega zgodovinarja, ki kočo tolmačiti aktualnost, je sicer tolika, da pogrešamo temeljitosti, vendar so zbrani članki, ki jih knjiga vsebuje, toliko zanimivi, da so čitanja vredni. Naslovi člankov so sledeči: Marschall Foc.h und dio Republik der Zivilisten — Georges Clemenceau zwischen Nirvana und Reaktion. — Lenin. Dogma und Dialektik. — Benedelto Croce im Senat oder eiu Kopf ist mehr als 300 Kehlkôpfe. — Mythos der Diktatur. — Hans Delbriick, Der Sieg der Enzyklopiidisten. — Panait Istrati oder Romantik in Byzanz. — Opomniti je, da so nazori pisatelja v marsičem oporekanja potrebni, a premnogo gradiva, ki ga je v knjigi zbral, je dragocenega. ZADRUŽNA ZVEZA V LJUBLJANI naznanja, da je umrl dne 18. marca v Zagrebu njen mnogoletni odbornik in član načelstva . IHatho Laginja bivši hrvatski ban. Pogreb rajnkega bo v petek ob 3 popoldne v Zagrebu. Zadružni delavci na Slovenskem se bodo vedno s spoštovanjem spominjali njegovega odličnega sodelovanja za napredek zadružne misli. Ljubljana, dne 19. marca 1930. Načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani. Spori na praznik Prireditvi, ki sta se vršili v sredo, je zelo oviralo slabo deževno vreme. Največjo škodo radi slabega vremena ima Svoboda, ki je izkoristila termin in priredila mednarodno tekmo. VILACHER SPORTKLUB : SVOBODA 1:1 (1:1). Obe moštvi sta nastopili v najmočnejših postavah. Beljačani so reden gost ljubljanskih in mariborskih klubov. Z igro proti Svobodi so presenetili. Pod vodstvom dobrega trenerja, je moštvo zelo napredovalo, trener sam je pa imel dovolj prilike, da je tudi v igri pokazal, kaj zna. Bil je najboljši mož na polju. Predvsem so se gostje odlikovali z dobro kombinaturno igro. Svoboda se boljša od tekme do fekine. Tako je tudi v tej mednarodni tekmi predvedla čisto enakovredno igro. Najboljši del moštva je napad, v katerem je zopet igral prodorni Bončar v levi zvezi, ki je tudi dosegel gol. Vsekakor je ta neodločen rezultat lep. Ooli so padli, za goste v 13. min. V 21. min. je pa po lepi kombinaciji izenačil Bončar. Tekmo je dobro sodil g. Šetina. SK CELJE : ILIRIJA (komb.) 5 : 4 (3 : 3). Prvak celjskega nogometnega okrožja je s svojo igro presenetil. Dosežena, čeprav pičla zmaga, je zaslužena, kajti redko se nudi prilika, da bi videli moštvo, ki bi se borilo s tako požrtvovalnostjo. Celjani so od zadnjega nastopa zelo napredovali. Zaigrali so le|x> in predvsem koristno. To jim je ]3rineslo zmago. Vse akcije so bile izvedene hitro in odločno. To je glavno pri nogometu. Nasprotno so se pa igralci Ilirije izgubljali v kombiniranju, mesto, da bi streljali. Pri Celjanih je bil najboljši mož vratar, ki je obdržal več težkih strelov, slabši so krilci, v napadu je pa dobro levo krilo. Celo moštvo je za-pustilo ugoden utis, pozna se pa reden trening. Tekmo je sodil g. Mohorko še dosti dobro. * Otvoritev lahkoatletske sezone v Ljubljani. V nedeljo 23. marca bo otvorila agilna lahkoatletska sekcija Ilirije sezono z običajnim crosscountrv tekmo. To pot za prvenstvo Dravske banovine. Prireditev bo nudila dober sport, kajti Ilirija brani v tej panogi državno prvenstvo. Osvojila si ga je prvih let v Zagrebu, kjer je presenetila s prav dobrim moštvom. Z dobrim treningom se je pa forma atletikov še bolj dvignila. Zato se pričakuje zelo ostre in napete borbe. Startalo bo veliko število atletov, tako, da bo že prva prireditev v letošnjem letu lepa otvoritev k poznejšim važnim prireditvam. Tektna je pa še bolj zanimiva ker je poklonila belgrajska tvrdka Uroševič-Tanaskovič dragoceno darilo za prvega jîosameznika, ki prispe na čili. Tekmovanje se prične ob 11 dopoldne na igrišču Ilirije, kjer bo start in cilj. Smučarska tekma v Mo'strani Smučarski klub Dovje-Mojstrana priredi v nedeljo dne 23. marca 1930 v dolini Krmi smuški tek na 18 km. lekmuje se po pravilniku JZSS. Da se morejo te tekme zadnje letošnje sezone udeležiti tudi smučarji, ki niso dosegli dosedaj ni-kakega prvenstva, se postavi za iste posebna skupina. Tekmovalo se bo torej v treh skupinah. I. skupina: Tekmujejo oni, ki so se kdaj udeležili mednarodnih ali olimpijskih tekem. II. skupina: Tekmujejo vsi prvaki smučarskih klubov včlanjenih v JZSS, ki so postali prvaki v zimski f>erijodi 1928-29 in pa 1929-30, pri tekmah na domačih tleh. Tekmovalci štafetnih in patrolnih tekem, ki so dosegli najboljši čas dneva, ne spadajo v to skupino. III. skupina: V tej skupini tekmujejo vsi ostali tekmovalci (verificirani), kateri ne spadajo v 1. ali II. skupino in so dosegli 18. leto starosti. Tekmovalec, ki je mednarodnjak in je obenem prvak kluba, tekmuje samo v prvi skupini. Torej I vsaki tekmovalec tekmuje samo za eno skupino. — ; Start pri vhodu v dolino Krmo ob 8 zjutraj. Odhod j iz Mojstrane točno ob 6 zjutraj. Žreba se na startu j pol ure pred začetkom tekme. Prijavnina Din 10 se j plača pri žrebanju. Darila: Prvak I. skupine prejme zlato plaketo, prvak II. skupine srebrno plaketo, prvak III. skupine srebrno kolajno, drugi od III. skupine bronasto kolajno. — Izid tekme se razglasi ob 13 v hotelu Triglav v Mojstrani, pri tej priliki se razdele darila. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, posamezna vodstva smuških klubov se naprošajo, svoje dane o prireditvi obvestiti ter jih pozvati k obilni udeležbi, osobito, ker je to zadnja smuška tekma v letošnji sezoni. Iz klubov Ženski crosscountry tek SK Ilirije za prvenstvo Dravske banovine je radi bazenskih prvenstvenih tekem preložen na kasnejši termin, ki se objavi naknadno. Iz istega vzroka je podaljšan tudi rok pri- 1 jav za ta tek. SK Ilirija (hazenska sekcija). Jutri v soboto se vrši ob 18 v posebni sobi kavarne Evropa članski | sestanek, ki je obvezen zlasti za prvo skupino. Se- i sfanek je radi nedeljske tekme važen, zato je navzoč- 1 nost vseh brezpogojno potrebna. Na sestanku, h ka- | teremu je prinesti opremo za nedeljsko tekmo, se i bo določila definitivna postava za to tekmo. Jutri popoldne ob 17 crosscountrv trening za sledeče članice: Vida, Cita, Stana II, Sina, Darinka in Eisa. — Načelnik. * Službeno iz LNP-a. Prihodnja seja u. o. se vrši jutri v soboto ob 20 v damskem salonu kavarne Emona. Vsi odborniki se naprošajo, da se seje sigurno in točno udeleže. Opozarja se vse klube, ki imajo v pomladni sezoni režijo prvenstvenih tekem, da javijo pravočasno svojemu protivniku čas tekme. Naroča se ponovno vsem klubom, da se ravnajo v svojem poslovanju točno po navodilih, dostavljenih jim v okrožnici. — Tajnica. Nogomet v tuiini Pričakovanje se jc izpolnilo. Eu teden dolgo je bil na prvem mestu prvenstva angleške lige Derby Couiitv, loda sreča ga jc zapustila. Proti Manchester United je Derby Coimty dosegel lc neodločen rezultat z 1:1. Sicer samo na sebi ni nič hudega, ko ne bi istočasno stari prvenec Sheffield Wedties-day dosegel s 4:2 zmago nad Newcastle United. S tem je povzel vodstvo zopet stari rutiner, ki ga bo najbrže defiiiitivno obdržal, ako se ne primeri zopet kaj »slučajnega«. Tretjo mesto drži še vedno Manchester City. Wacker (Dunaj) na Češkem. V Gablonzu je gostovalo dunajsko moštvo Wackera proti tamkajšnjemu klubu in doseglo s 4:2 zasluženo zmago. Dunajčani so bili veliko boljši kakor kaže rezultat. Drugi dan pa so v Nacliodu izsilili proti Sp. K. Nachod le neodločen izid z 2:2 (1:1). Tukaj pa rezulat odgovarja ierri. Wacker je naletel na enakovrednega nasprotnika. Vidimo lahko iz tega, da so češkoslovaški provincialni klubi zelo močni čeprav se malo sliši od njih. ( Dunajska Admira poražena v Bratislavi. Iz-nenadila je vest o porazu dunajskega jesenskega prvaka Admire, ki je gostovala proti Sp. K. Bratislavi. Rezultat 3:2 v korist Čehoslovakov je bil plod izredno požrtvovalne in v prvi vrsti defenzivne igre. Bratislava ni mnogo napadala, vendar je dosegla 3 gole (eden enajstmetrovka), pač pa se je omejila v prvi vrsti na obrambo in si tako zasi-gurala ugledno zmago. Senzacija v Gradcu! Prvenstvene tekme so prinesle čudne rezultate. Iznenadil je predvsem poraz Grazer Sportkluba, ki je bil s 5:1 premagan od vodečega avstrijskega amaterskega prvaka GAC-a Nadalje je zmagal tretje plasirani Sturm, nekdanj prvak, s 4:1 v tekmi s Kapfenberger Sportklub. RAZNO. Za meddržavno nogometno tekmo Italija — Holandska, ki se bo vršila 6. aprila v Amsterdamu je italijanska zveza postavila ono moštvo, ki je v Frankfurtu premagalo Nemčijo z 2:0. Tekmo v Amsterdamu bo sodil dr. Bamvens iz Kolna. Sabljaški turnir v Budimpešti med Italijo in Ogrsko je prinesel Ogrski zmago s 5:4. Redko je premagana Italija pri sličnih prireditvah in tudi tukaj bi ona odnesla zmago, ako ne bi bil ogrsk'. šampion Garay v tako odlični formi. Ljubljansko gledališče Drama: ZafetPk ob 20 zvečer. Petek, 21. marca: Zaprto. Sobota, 22. inarca ob 15: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Dijaška predstava pri izredno znižanih cenah. ob 20: UTOPLJENCA. Red B. Nedelja, 23 marca: GLAVNI DOBITEK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izvea. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 21. marca: Gostovanje baleta dunajske drž. opere. Izven. Sobota. 22. marca: I1ASANAGINICA. Red D. Nedelja, 23. marca ob t5: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob pol 20: BOHEME. Ljudska predstava pr znižanih cenah Izven. šafranek-Kavičeva opero »Hosanaginica« sc poje v ljubljanski operi v soboto 22. marca za nbonente reda D. Mariborsko gledališče Petek, 3}. marca: Zaprto. Sobota. 22. marca ob 20: »Takrat v starih časih«. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Kuponi, Nedelja, 23. marca ob 15: »Naš gospod župnik«. Kuponi. — Ob 20: »Orlov«. Kuponi. Gostovanje gospe Marte Repovš-Ratlmanovič. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek. 21.marca ob 20: »Takrat v starih časih«. Gostovanje Mariborčanov. Naše diiaštvo Na rednem letnem občnem zboru akad. kluba »Borba« dne 17. marca se je izvolil sledeči novi odbor: predsednik Prcle Marijan, stud. arh., podpredsednik Jan Branko, stud. iur., tajnik Zgonik Mavricij. stud. phil.. blagujnik Šlander Jožef, cand. iur., knjižničar Kopriva Silvo, stud. phil., gospodar Obad Vladimir, stud iur.. revi zorjn Satler Franjo, cand iur. in Boje Etbin, cand. phil. — Tem polom javljamo vsem cenjenim zainteresiranim društvom. Iz drušivenepa živlienia Olepševalno društvo Glince ima svoj redni letni občni zbor v soboto 29. marca ob osmih zvečer v gostilni »Frigel« ua Glineah Osmi družabni večer Trgovskega društvu »Merkur« v Ljubljani bo v sredo 26. marca oh pol devetih zvečer v prostorih restavracije Zvezda. V nadaljevanju cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem i>redmetu »O rastlinski prehrani«. Predavanje o tem predmetu je ljubeznivo prevzel direktor g. ing. Jakob Тигк. G. predavatel j je odličen strokovnjak in zasluži predavanje, ki »i ga jc izbral, jx>sebno važnost Interesuntni eksperimenti bodo spremljali predavanje. Po končanem predavanju ]x>je Završii-nov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil ter igra priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. Predavanje na univerzi. Drevi ob 18 bo predaval v kemični predavalnici realko, Vegova ulica 4, g. dr. ing. Ladislav Kline O strukturi cholesterina in žolčnih kislin. Predavanje je dostopno vsakomur. Občni zbor »Stavbne zadruge Slomškov dom« v Ljubljani r. z. z o. z. se vrši v četrtek 27. marca ob 6 popoldne v Jugoslovanski tiskarni z nastopnim dnevnim redom: I. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnice in blagajnika; 3. poročilo o izvršeni reviziji; 4. volitev enega člana nadzorstva; 5. slučajnosti. Člani uljudno vabljeni! Načelstvo. Triglavski steg skavtov v Kranju priredi v soboto 22. marca ob 6 zvečer v dvorani kina »Tn-lije« skioptično predavanje o svetovnem sestan-ku (jamboree) 50.000 skavtov, ki so zastopali 2,600.000 skavtov iz vseli kontinentov. Predavanje spremlja 79 skioptičnih slik. Predavanje se priporoča zlasti staršem in vzgojiteljem mladine, da sjKiznajo vzgojni pomen skavtske organizacije. Predava g. Pavel Kunaver. ravnatelj meščanske šole. Vstopnina k predavanju prosta. Prostovoljni darovi v prid organizacije se hvaležno sprejemajo. Poizvedovanj Izgubljena jc bila na Miklošičevi eesti dne 19. marcu dopoldne denarnica z neka j denarjem, zluto verižico, medaljononi in zapestnico. Prosimo oddati proti nagradi: Potokar, Streli-ška ulica 24. 3 Jlidova moka G Polenta, zdrob . . , > Koruzna činkv moka . Din 4 — Din 3 — Din 2-75 2 Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej, PAVEL SEDEJ, umetni mlin, C Javornik, Gorenjsko. O» z ai ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH Najstarejša parketarska tvrdka Fertlo Primožič, Ljubljani Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket-deščic, kakor tudi za popravila in struženje «(arih podov, MALI OGLASI Vaaka drobna vrallca l-ЛО Min ali vaaka beaedti SO por. Na|manfil oglaa (• S Din. Oglasi nad devel vrstic ae ra£una|o vlit.. Za odgovor znamko Na vpraianja brca znamke ne odgovar|amoI II Službe iščejo Kuharica išče mesta na deželi v župnišču. Služila v župnišču že več let. - Natančna pojasnila v Jože-finumu, Poljanska cesta. Trgovska pomočnica išče mesta v trgovini z mešanim blagom, poštena in zanesljiva, z dobrimi spričevali, rada pomaga tudi pri drugih hišnih opravilih. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 3254. Šiviljo izurjeno in učenko sprejme takoj modni salon Lukež, Vegova ulica 8, Ljubljana. Čevljarski pomočnik za z b i t o delo, z vso oskrbo v hiši, sc sprejme. - Ivan O m a h e il , Višnja gora. Prodajalka rodom Primorka, izvcž-bana v trgovini z mešanim blagom, želi prerae-niti mesto s 5. aprilom. Naslov v upravi tega lista pod št. 3269. Vajenec za slaščičarsko obrt se sprejme takoj. Kari Kozina, Trbovlje I. Veliko podjetje v Zagrebu išče samostojnega knjigoveza, ki zna zlatiti na stroju. Ponudbe z označbo plače na upia-vo pod »Knjigovez«. Sprejme se dekle poštenih in krščanskih staršev, za pomoč v gostilni. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro: »Pošteno dekle« št. 3251. Kontoristinjo samostojno, z znanjem knjigovodstva, korespondence in nemščine, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedani. službovanj, plačilnih zahtevkov na upravo lista pod »Trgovina v j mestu na deželi« št. 3005, Učenka pridna in poštena — se sprejme v trgovino mešanega blaga na Jeseni- : cah. (Nastop takoj.) Po- ' nudbe na upravo »Slovenca« pod št, 2969. Čevljarskega vajenca ali mlajšega pomočnika sprejmem takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Ant. Brecelj, čevljar, mojster. Ljubljana, Gajeva ulica 2. Učenec se sprejme. — Pekarna Pečnik, Selnica o. Dravi. Samostojna oseba boljša, ki sc razume na restavracijski, gospodarski in hišni posel, s e išče. Biti mora zelo dobra kuharica, marljiva in zanesljiva. Starost 40 do 50 let. Poverilo bi se ji celokupno vodstvo. -Upoštevala bi se kot mati. V hiši bi imela vso preskrbo do svoje smrti; jahko je tudi sirota, toda vredna zaupanja - Ponudbe na naslov. Drago Rogoš, restavracija, Braj-dica, Sušak. Trgovsko učenko pridno, pošteno sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Poštenost« št. 3261. Pošteno dekle ki zna kuhati in opravljati tudi druga hišna dela, sprejme mala družina s 1. aprilom. Ponudbe pod »Solidna« na upravo. Šoferska šola I. oblast konc.. Ćamcrnik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožme Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta št 52. Stanovanja 'itiatMthi r . Sobica se odda solidni gospodični. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 3262. Gospoda 1 (tudi dijaka) sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3264. Sobico snažno, s posebnim vhodom, v bližini Splošne ali vojaške bolnice, išče soliden gospod. Ponudbe na upravo lista pod »Miren«. Obet PScntfno moho najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Rcsljeva cesta 24. Vezenje □evestinih optem, zaves, pregrinjal, naiceneiše io najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanie ažuriranje, predtiskanie takoi Vino: Burgundec, Blatina. Rizling, Ružica, Muškat sil- j vancc, Dolenjska črnina, i Viško Opolo, priporoča gostilna T. Mencinger, ; Ljubljana, Sv. Petra c. 43. Češki semenski oves grahovo banatsko lueerno in vsa druga poljska se mena dobite v najboljši kakovosti pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Prodaja sena in čebule Naprodaj sta dva vagona ::uhega, dobrega sena in približno 200 kg domače čebule. - Pojasnila daje Mestna pristava, Cesta na Kodeljevo št. 8, Denar Starejši osamlj. osebi nudim dosmrtno oskrbo, ako vloži v moje podjetje nekaj denarja proti vknjižbi. — Ponudbe pod »Lepa soba« štev. 3253 na upravo »Slov.« Mag. št. 7736/30. RAZPIS IG KliCl^lItlMiiy Spodaj podpisani na- : j znanjam cenjenim trgov-, cem, da gospod FRANC ROZMAN iz MARIBORA | nima več pooblastila za sprejemanje naročil, j kakor tudi ne za inkaso. ; A. Kern, Kranj. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo tesarskih, leso-cementnih, kleparskih in keramičnih (oblaganje sten in tlakov s ploščicami) del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s 100 dinarskim kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2Д1 do 27. marca 1930 do 11 dopoldne. Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 17. marca 1930. Frodavno Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din, — L. Brozovič. Zagreb, llica štev, 82. Kemička čistilnica perja. Češki semenski oves francosko lucerno. Goliat peso. grahorico in vsa druga semena nudi najceneje v naiboljši kvaliteti Sever & K o m p., : Ljubljana Ш Na dan svetega Jožefa nama je Vsemogočni odvzel najino skrbno in vzorno mamo Marieto lomi roi. Dolinar. Naj ji bo sveti Jožef, ki ga je tako zaupno častila, mogočen priprošnjik v nebesih, kamor je pokrepčana s svetimi zakramenti tako zelo želela. Dobro mamo spremimo k zadnjemu počitku v petek dne 21. marca ob štirih popoldne iz naše hiše sv. Flo-rijana ulica 35. Blago mamo priporočava v pobožno molitev. Vence hvaležno odklanjava. Ljubljana, 20. marca 1930. Lojze in TonCho. Ko esarji pozor I Velika zaloga novih priznanih francoskih koles katera so tudi letos na 'prvem mestu „AIGLON" Odlikujejo se po pricizni izdelavi, trpežnosti ift lahkem teku. — Radi nizkih cen BREZKONKU-RENČNA. Plačilne olaišave. Ceniki na razpolago. Glavno zastopstvo: tiiktor Bohinec - Dunaska cesta št. 21 - liubliana Gozdna semena Saša Staré Mengeš POTREBUJEMO V ŽELEZNI IN KOVINSKI STROKI IZVEŽBANO. ZAUPANJA VREDNO starejšo osebo ki je v vsem trgovskem poslovanju, posebej še v knjigovodstvu, srbohrvaščini in nemščini perfektna, za skorajšnji službeni nastop v BEOGRADU. Vodilno mesto, dobro honorirano po dogovoru. -Ponudbe z natančnim popisom študij in prakso ter z navedbo številnejših referenc, naj se pošljejo na upravništvo ? Slovcnca-t pod: »VODILNO MEST0< štev. 3090. - Jamčimo za diskretnosti Orgije majhne, rabljene, pripravne za sobo ali majhno cerkev, naprodaj. M. K., ' Širje 12, p. Zidani most. Posestva Hiša dvonadsropna, v Mostah, 7 minut od tramvajskega postajališča, z dobrim obrestovanjem, se ugodno proda. Pri nakupu sc lahko prevzame večja hipoteka. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3238. Harley-Davidson motor 350 cm3 O. H. V., j dobro ohranjen, prodam, j Naslov v upravi št. 3213.1 Mecesnov portai kompleten — inkluzivno ; I steklo in rolo prodaj tvrdka A. E. Skaberne, ! Ljubljana. Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem 1 Kreditne zadruge detajl- j nih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro , in diskretno. 10 litrov mleka ' dobrega, imam dnevno oddati. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3256. Pritlične hruške Hardijevke, Pastorjevke, Blumenbahovke — proda ! Babnik Alojz, strojevod- j ja, Zg. Šiška 141. 1 Vsem znancem in prijateljem naznanjamo s tem tužno vest, da je naš dobri oče, oziroma stari oče in stric, gospod Jožef Mirt prevžitkar na Senovem št. 4, župnija Rajhenburg danes, dne 19. marca, po kratki pa mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v petek, dne 21. t. m. dopoldne iz hiše žalosti na Senovem na rajhenburško pokopališče. Dušo našega nepozabnega očeta priporočamo v pobožno molitev ter v blagohotni spomin pri sv. maši! »In kateri so v Kristusu umrli, bodo vstali prvi... Tolažite se torej med seboj s temi besedami« (1 Tes 4, 16. 18). Senovo-Maribor, dne 19. marca 1930. Dr. Jožef Mirt, Alojz, Franc, Anton, Marija, Ana, Amalija Mirt. otroci, ter ostali sorodniki. Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti revnal'Cnim bolečinam zobo- in glavobolu, prehlaienju, trganiu. za negovanje telesa, ust, osveželost, krepitev mišičevja, ter živčevja sploh se vporablj« le pol stoleffa priznana levja Mentol-droženka froncosho Zgenle Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v v pristni pre vojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom I -ÏÏÔ - Ne; » OnN M та a jeO i "7 "Cđ I «J «O o .STi JjulQ .5 = n — S «-J < ■ce 5 O n Л z = 00 n сл j i£QnZ (Л . c c sî f*> «j 15 o .£ <• o J? »сл^ ^ -iS a . . So S> ,2 -r t- a. » o N< c-z s2 1 «o B f« M "S s . s-J "S— d 2« •g «O _ o 13 Léo Gerville-Réache: S Zeppelinom okrog sveta Banzaï! Banzaï! To razburjenje množic se je polastilo tudi nas; vsi kar gorimo same nervozne razdraženosti in, če bi imeli le najmanjši stik z vodikovimi baloni, bi prišlo brez dvoma do eksplozije. Med vsemi je pa gotovo najbolj nervozen von Perkhammer. Pri enem oknu filma, pri drugem fotografira, od enega do drugega pa skače tako hitro, da je ves zasopel in se zaleti zdaj v tega, zdaj v onega sopotnika. Ko zapusti okno, od katerega te je prej oblastno potisnil na stran in se hočeš zopet nasloniti in mirno uživati razgled, ga že slišiš zopet za hrbtom: Samo en trenutek, prosim, samo še malo! En človek na celem krovu pa je miren in mu na videz ni mar vse lepote: dr. Eckener. Ali v njegovih velikih, sivih očeh, za težkimi trepalnicami, gori čuden ogenj, ki ga dosedaj še nisem poznal. Ravno letimo nad zrakoplovno lopo v Kasutni-gauri, kjer se misli Zeppelins odpočili. Eckener in njegovi pomočniki jo gledajo zamišljeno. Saj je to nemški hangar, nemški hangar v Ko-sumigauri. Po versaillskem miru ga je morala Nemčija dobaviti Japonski na račun vojne odškodnine. Sedaj krene naša »ladja« proti megli, ki se vidi v daljavi: Tokio. Tam, kjer je bila pred kratkim vsled strašne po- j tresne katastrofe sama razvalina, se že zopet ošabno ! dvigajo nebotičniki. Velikanski je Tokio, toda reven; saj gredo vsi napori in denarne žrtve samo za tem, da popravijo i škodo, prizadeto po potresni nesreči, ki je mesto za-! dela tako hudo, da mu je za prvi hip vzela tudi upanje, da bi si moglo še kdaj pomoči zopet na noge. Pod nami leži utrjen vrt; med bujnim zelenjem je vse polno jezerc in srebrnih potokov: to je cesarska palača. Zdi se mi, da je dr. Eckener vkljub prepovedi i policije nalašč letel prav nad posvečenim domovanjem mikada. Ali se inar ni bal posledic tega strašnega bogo-j kletstva? Ali ni vedel, da se nikdo, ne na oknu, ne v balonu, ne na balkonu, ne na hribu — ne sme nikoli nahajati n a d cesarjem?! Toda poveljnik »Grofa Zeppelina nadaljuje fle-gmatično svojo pot proti Yokohami. Letimo tudi nad velikanskimi morskimi pomoli, katere je pa vodni val, ki je vse to mesto preplavil, razmetal tako, kot bi bile samo ograjice iz peska, ki jih otroci grade. Ljudje se gnetejo na strehah in terasah in nji-! hovo razigrano vpitje sega do nas v obliki čudnega, ! /.mešanega šuma. Znova obrnemo proti Kasumigauri. Koliko jih i bo pac krog in krog letališča? Sto tisoč? Dvesto tisoč? ' Ne vem. Toda lo vem, da je to miroljubno ljudstvo danes ! naravnost razdraženo; da to ljudstvo, ki tako spoštuje , svojo oblast, danes grozi policiji in vojaštvu, ker hoče } še bliže k »Grofu ZeppeHnu«, ki sc v lftt. uri svojega neverjetnega poleta spušča zopet na zemljo. Banzaï! Banzaï! Hrup množice zagluši celo brnenje tako močnih petih Zeppelinovih motorjev, ki že ponehavajo s svojim delom. Silni in res veličastni »Grof Zeppelin« se spušča počasi pred hangar, Ici je bil nekdaj nemški. Ne prosi gostoljubja. Prišel je v svojo posest, prišel je po to, kar so njegovemu narodu svojčas vzeli. Japonski mornarji primejo za vrvi in ga peljejo v železno stavbo, kamor vstopa ponosno in mogočno. Banzaï utihne, a slovesno in veličastno zadoni sedaj iz vseh grl pesem: Deutschland iiber allés! Cvetlice, govori, barzaii, moški z nemškimi zastavicami, ženske oblečene v nemških barvah, vse to zajame dr. Eckenerja, njegove spremljevalce in potnike kot ogromen val, kateremu se ni mogoče ustavljati. Nemška kolonija v Tokio, zbrana okrog svojeg? poslanika, je gotovo manj navdušena, kot japonske oblasti, ki se do tal klanjajo zmagovalcu. Imamo še 50 km vožnje z železnico do Tokia Premišljujem. Vkljub svojemu pacifizmu sem Francoz nekoliko žalosten, ko vidim, kako bo ta porast nemškega ugleda v svetu postavila več aH manj v ozadje mojo domovino. Na prebume ovacije sc res dobro razumejo ti Japonci, ki so drugače na glasu zelo mirnega in tihega naroda. Saj vem, jutri bo sam mikado obsul dr. Eckenerja in njegove spremljevalce s svojimi darili. Izkazal mu bo pozornost, katero zna samo oni prav ceniti, ki ve, da velja v deželi vzhajajočega solnca cesarjevo odlikovanje za — božje. Za Jugoslovansko tiskamo « Ljubljani Karel Cet. Izdajatelj Ivan Rakovec. Urednik: Franc Kreni lar.