i Dožlo -2 3. !X. -1930 •-krat, _ prilog, Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din Leto XI., št« 220 Ljubljana, torek 23» septembra 1930 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon It. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: ECocenova ulica št. 2 - Telefon št 190. Računi ori pošt ček., zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78 130: W'en §t 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3- Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. emški manjšinski predlog odklonjen Izjave «r. Marinkovica v Imenu Male antante — Važen sestanek našega zunanjega ministra z angleškim Ženeva, 22. septembra. Včeraj so se sestali delegati Poljske in Male antante. Na svojem sestanku so sklenili, da bodo odloč no Drotestii.-ali proti temu, ker se v politič nem odboru Društva narodov vsako leto postavlja manjšinsko vprašanje in tako podpirajo nerazsodni agitatorji, ki ogražajo mir Evrope. ženeva* 22. septembra v. Danes je bila zaključena tridnevna razprava o manjšinskem vprašanju. Zaradi odločnega nastopa držav Male antante, ki sta se jim pridružili tudi Grčija in Poljska, je bila odklonjena nemška resolucija, v kateri se je zahtevala izprememba procedure v postopanju s pritožiami narodnih manjšin in izpopolnitev pogodbe, s katero so omenjene države prevzele obveznosti za varstvo narodnih manjšin, na način, ki bi prizadete države le bolj vezal v manjšinskem vprašanju. Zastopniki držav Male antante so s svojim odločnim nastopom odbili to zahtevo. Dr. Marinkovičev odločni nastop je na-pravil na vso dvorano globok utis. Tudi zastopniki nemškega stališča so morali priznati pravilnost stališča, ki ga je v imenu Male antante zavzel dr. Marinkovič. To te je pokazalo zlasti pri poznejšem glasovanju. ko je bila nemška resolucija odklonjena z veliko večino glasov ter bo nemška resolucija samo priložena kot spis k fplošnemu poročilu o razpravah te komisije. ženeva, 22. septembra, s. Nadaljevanje T. zprave 6. odbora o manjšinskem vprašali iu je bilo načelno zelo vačno. Debato je otvoril nemški zunanji minister dr. Curtius. 2'aljšo izjavo je podal grški zunanji minister Mihalokopulos, ki se je zavzemal za p >stopno nenasilno asimilacijo manjšin. Poljski zunanji minister Zaleski ie izrazil Tnačelne pomisleke proti načrtu resolucije nemške delegacije ter je predlagal nemški vladi, naj gre z dobrim vzgledom naprej in naj že sedaj izjavi, da je pripravljena takoj podpisati splošno manjšinsko pogodbo. Nemški zunanji minister dr. Curtius je izrazil svoje začudenje, da je grški zunanji minister zopet prišel na dan z že davno zavrženo asimilacijsko teorijo, ki je v nasprotju z interesi in nalogami Društva na-ro lov. O izvajanjih poljskega zastopnika je izjavil, da je Nemčija pripravljena pozitivno pogajati se o razširjenju načel pogodbe za zaščito manjšin, vendar pripominja, da Predstavljajo manjšinske zaščitne pogodbe z;a sedaj servituto za novo ustanovljene države vzhodne in južne Evrope. Brez take servitute bi sploh te države ne bi mogle stopiti v življenje. Madžarski delegat grof Appony se je v •polnem obsegu pridružil nemškemu zastopniku. Izjave dr. Marinkovica Jugoslovenski zunanji minister dr. Ma-Tinkovič je ob splošni pozornosti celokupne zbornice med drugim dejal: Ponovno povzamem besedo, ker imam v ris, da je prišla debata o manjšinskem vprašanju, odn. o izpremembi proccdv.re s pritožbami narodnih manjšin iz tira, ki ji ja bil prvotno odmerjen. Za nas obstoja vprašanje postopanja s pritožbami narod-rdh manjšin v čisto pravnem stališču, t. j. na osnovi manjšinskih pogodb, ki smo jih podpisali in ki jih tudi izpolnjujemo. V tem pogledu je za nas merodajna naslednja ugotovitev: 1. Niti šesta politična komisija, niti ple-rrum Društva narodov nimata pravice in ram ne moreta naložiti novih obveznosti V.iez našega prejšnjega pristanka. 2. Način, kako se je poizkušalo izsiliti izpremembo dosedanjega manjšinskega postopka. že v naprej izključuje, da bi mi na to pristali, ker bi se pod takimi okoliški nami lahko tolmačil naš pristanek, kakor da se vdajamo političnemu pritisku. S. Pripravljeni pa smo razpravljati o tem problemu, če se bo manjšinsko vprašanje načelo v celoti, če bo namreč manjšinsko pravo postalo mednarodno in če bodo vse države prevzele enake obveznosti. Mi smo postopali z našimi manjšinami naj-liDeralneje in bomo to tudi v bodoče, vendar pa ostanemo v okviru obstoječih manjšinskih pogodb. Iz vseh teh razlogov sedaj odločno odklanjamo nemško resolucijo. Francoski zunanji minister Briand je poudarjal, da mora svet zvedeti, da se Društvo narodov zavzema za zadeve manjšin. Prav tako kakor poljski zastopnik je izrazil pomisleke proti nemškemu načrtu resolucije. Cilj in ideal manjšinske politike je, da se manjšine čimbolj pritegnejo k vsem državljanskim nalogam in tudi k sodelovanju v vladi. Politika Društva narodov mora stremeti za tem, da se odstranijo vse možnosti diferenc. Na koncu je govoril švicarski zvezni svetnik Motta, ki je izjavil: Ako je bil cilj nemškega predloga, da se izzove pozornost Društva narodov ponovno na važnost manjšinskega problema, je bil ta cilj popolnoma dosežen. Delo pravne komisije ženeva, 22. septembra, s. Juridična komisija, ki zaseda pod predsedstvom italijanskega senatorja Scialoje je danes pričela z razpravo zelo težkega in kočljivega problema prilagoditve pakta Društva narodov k Kelloggovemu paktu, ki prepoveduje, kakor znano, vsako napadalno vojno. Avstrijski delegat, bivši poslanik v Beogradu Hoffin-ger je zahteval, naj se da Društvu narodov pravico, da v skrajnem primeru izsili izvedbo razsodiščnih ali sodnijskih odločb z oboroženo silo. Sestanek dr. Marinkovica in Hendersona Ženeva, 22. sept v. V tukajšnjih krogih so nocoj živahno komentirali pozno v noč trajajoči sestanek med angleškim zuna« njim ministrom Hendersonom in jugoslo« venskim zunanjim ministrom dr. Marinko« vičem. Oba državnika sta se sestala na sta« novanju Hendersona. kjer sta imela zaup« no konferenco. Domneva se, da je ta raz« govor v zvezi z današnjim odločnim na« stopom dr. Marinkovica v manjšinskem vprašanju, kjer je dr. Marinkovič pouda« ril, da nikakor ne gre nalagati obveznosti glede narodne manjšine samo onim drža« vam, ki so nastale po svetovni vojni, do« čim mnoge starejše države, ki jim je po mirovnih pogodbah pripadlo novo ozem« lje s tujerodnim prebivalstvom, odklanjajo vsako zaščito teh manjšin. V zvezi s tem se opozarja zlasti na primer Italije, ki ima nemške in slovanske narodne manjšine, a postopa z njimi na način, ki baš v zadnjem času zopet vzbuja pozornost vse medna« rodne javnosti. Domneva se, da se nanaša razgovor, ki sta ga nocoj imela Henderson in dr. Marinkovič tudi na ta problem v zvezi z odnošaji med Jugoslavijo in Itali« jo, ki vzbujajo v mednarodnih političnih krogih precejšnjo skrb, kar se vidi tudi iz pisanja evropskega tiska, ki vedno res« nejše opozarja na nevarnost, ki s te strani grozi evropskemu miru. Ponesrečena italijansko-Srancoska pogajanja London, 22. septembra, s. Po vesti iz Ženeve, so se za sedaj izjalovila francosko-italijanska pogajanja o razorožitvi. Upanje, da bi Francija in Italija naknadno pristopili k londonski mornariški pogodbi, je manjše, kakor je bilo doslej. Pogajanja Bruningove vlade Sestanek Briininga s Hindenburgom - Pričetek razpleta nemške notranje krize Berlin, 22. septembra AA. Za jutrišnji ministrski svet, ki se sestane pod predsedstvom kancelarja Briininga, vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Briining je imel danes s predsednikom Hindenbur-pom dolg razgovor. Posvetovanja ministrskega sveta bodo trajala več dni. O poteku posvetovanj ne bo izdano uradno poročilo. Kakor poročajo, bo ministrski svet razpravljal o raznih odredbah, ki bodo predložene državnemu zboru in o glavnih smernicah za razgovore med političnimi voditelji, ki naj sodelujejo pri sestavi več ali manj stabilne vladne večine. Ta se bo sestavila tudi iz desničarskih in eventualno i z levičarskih parlamentarnih frakcij, ker so dosedanje vladne skupine v odločni manjšini. Težava v sestavi nove vlade je v tem, ker so v ozadju kabineta nekateri elementi, ki delujejo za sporazum med narodnimi socialisti, dočim so socialisti in druge levičarske stranke odločno proti temu. Na drugi strani je tudi nekaj desničarskih struj, ki nikakor ne žele sodelovati s socialnimi demokrati. Trenutno se Sunday Times« prav, kjer je Steed izjavil, da je sledila resnemu položaju v Nemčiji močnejša akcija v Ženevi za sporazum med Francijo in Veliko Britanijo, za katerega delata Briand in Henderson. Revolucija v Čilu Newyork, 22. septembra s. »Asociated Press« javlja iz Buenos Airesa, da je v Conceptionu v južnem Čilu izbruhnil upor proti vladi predsednika Ibanesa. Včeraj je baje prispelo v letalu več generalov in neki poslanec v Conception, ki so hujskali prebivalstvo v Chacabucu k revoluciji. Tukajšnje čilsko poslaništvo objavlja, da se je nameravana revolucija v čilu izjalovila in da vlada po vsej deželi mir. ZAGREB NAVDUŠENO POZDRAVLJA PREDSEDNIKA VLADE Ob prihodu ga je z velikimi ovacijami sprejela množica 40.000 ljudi — Obisk pri nadškofu in na velesejmu - Pomemben govor na svečani seji občinskega sveta — Med okoliškimi seljaki Kakor je že >Ponedeljek« obširno poročal, je v nedeljo popoldne prispel v Zagreb ministrski predsednik general Zivkovič. To je prvi oficielni po-set predsednika belemu Zagrebu. Sprejem ministrskega predsednika se je spontano pretvoril v mogočno jugoslovensko manifestacijo. Na kratek ooziv župana se je zbralo na glavnem kolodvoru in na potu v mesto poleg predstavnikov oblasti z banom dr. Šilovi-čem in županom dr. Srkuljem na čelu okrog 40.000 ljudi, ki so prirejali ministrskemu predsedniku navdušene ova-cije. Pot ministrskega predsednika s kolodvora v banski dvorec je bila naravnost triumfalna. Predsednik vlade je bil deležen tako viharnih in tako spontanih ovacij, da se je ponovno zahvaljeval za to nepričakovano p ozornost Zagrebčanov. Tekom popoldneva je poselil nekatere v Zagrebu navzoče ipinistre, zvečer pa se je udeležil predstave v Narodnem gledališču, kjer ga je publika znova navdušeno aklamira- Ogled zagrebških bolnic Zagreb, 22. septembra r. Po svojem običaju se je predsednik vlade tudi danes že na vse zgodaj posvetil delu. Ko je odpravil tekoče posle, je najprej odšel na obisk zagrebških bolnic. Ob pol 8. je prišel v bolnico usmiljenih sester, kjer je našel vse v najboljšem redu in ie opetovano izrazil svoje zadovoljstvo. Razgovarjal se je tudi z večino bolnikov in se zanimal za njihovo zdravstveno stanje. Za vsakega bolnika je imel toplo besedo sočutja in zanimanja. S posebnim zanimanjem si je g. predsednik ogledal Zakladno bolnico, ker mu Je znano, kolikšno zanimanje posveča zagrebško mesto baš tej bolnici. General Živko-vič je pregledal vse oddelke in se ljubeznivo razgovarjal z bolniki. Opetovano je izjavil, da uvideva, da bolnica ne more ostati na tem mestu, ker pač ne spada tjakaj in so prostori v vsakem oziru nezadostni. Občudoval je zdravnike, ki delujejo v tako težkih razmerah. Obisk pri nadškofu dr. Bauerju Iz Zakladne bolnice se je predsednik napotil v Higijenski zavod, si tudi tam ogledal vse oddelke do zadnje podrobnosti in pohvalil ustroj stvo posameznih ustanov. Nato je v nadškofijskem dvorcu posetil nadškofa dr. Antona Bauerja in škofa Premuža. Razgovor z obema cerkvenima dostojanstvenikoma je bil nenavadno prisrčen in je trajal dalj časa. Poset zagrebškega vele-sejma Med tem se je pred Zagrebškim zborom zbrala velika množica občinstva in funkci-jonarji zbora s predsednikom Erberjem in tajnikom Šafranekom na čelu. Prispeli so tudi ministri Demetrovič, dr. Frangeš, dr. Švrljuga in dr. Siškič, da sprejmejo predsednika vlade. Ob 10.16 se je pojavil avtomobil predsednika vlade, ki ga je spremljal ban savske banovine dr. Šilovič. Množica je sprejela generala Živkoviča z burnimi »Zivio« klici. Predsednik vlade se je naj-prvo pozdravil z vsemi prisotnimi, nakar je naprosil predsednika zbora Erberja, naj mu razkaže sejem. G. Erber je izkoristil to priliko in v krajšem nagovoru opozoril predsednika vlade na najpomembnejše momente zagrebškega zbora. Izjaval je med drugim: »Zagrebški zbor si šteje v posebno čast in srečo, da more pri tej prireditvi pozdraviti v svojih prostorih zastopnike kraljevske vlade s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Živkovičem na čelu. Zagrebški zbor vidi v tem visokem obisku nov dokaz za skrb, ki jo kraljevska vlada poklanja napredku našega celokupnega narodnega gospodarstva. Obenem pa zna ceniti veliko pozornost, ki jo poklanja kraljevska vlada naši ustanovi s tem, da le s svojim obiskom podčrtala pomen in njene uspehe ter delo v nizu zadnjih 11 let Zato vas prosim, da sprejmete, gospod predsednik kraljevske vlade in gospodje ministri, izraze naše globoke in iskrene hvaležnost! za to pozornost« Predsednik vlade se je zahvalil za pozdrav in rekel med drugim: »Tudi jaz se vam želim zahvaliti za delo, ker samo tako lahko premostimo gospodarsko krizo, ki pritiska v vsem svetu. Delo, delo in samo delo nam bo pomoglo, delo vlade in delo privrednikov. Zahvaljujem se vam za vse in vsa zagotavljam, da lahko vedno računate na kraljevsko vlado«. Njegove besede so prisotni sprejeli z burnimi »Zivio« klici. Predsednik se je nato v spremstvu funkcijonarjev zbora, ministrov in novinarjev napotil v posamezne prostore zbora. Ustavil se je zlasti pred vsakim domačim razstav'ialcem in se živahno zanimal za produkcijo, za nabavo sirovin, za prodajne razmere, za način izvoza v inozemstvo in za najboljše odjemalce v naši državi. Iz njegovih razgovorov z razstavljala je bilo razvidno, da pozna gospodarska vprašanja do dna. Ob 11.25 je predsednik vlade zapustil zbor in se med burnimi ovacijami občinstva odpeljal s svojim spremstvom v mestno posvetovalnico. Oduševljen pozdrav pred mestno hišo Ker je bilo že naprej razglašeno, da bo prišel predsednik vlade na svečano seje zagrebškega občinskega sveta, se je pred mestno palačo zbrala ogromna množica meščanov. Občinski svetniki so bili že pred določenim časom v mestni posvetovalnici, medtem ko so bile galerije uprav nabito polne najodličnejšega meščanstva. Vhod stopnjišče in dvorana so bili okrašeni s cvetjem, zelenjem in preprogami. Nekaj minut pred 11.30 je prispel predsednik vlade. Občinstvo mu je priredilo viharne ovacije. Enako so mu oduševljeni vzklikali, ko je prispel v dvorano mestne posvetovalnice. Ovacije občinskih svetnikov in meščanov so trajale več minut. Predsednik vlade se je ves čas zahvaljeval s pokloni in mahanjem rok. Na energičen poziv načelnika dr. Srkulia z zvoncem se je dvorana naposled umirila, a le za hip, nakar so se ovacije ponovile. Predsednik vlade je zavzel svoje mesto. Županov nagovor Ko so se ovacije naposled polegle, Je iz-pregovoril župan dr. Srkulj in izvajal med drugim: »Prošlost te dvorane je videla velike trenutke. Tudi vaš prihod spada med te pomembne momente. Vi ste, gospod ministrski predsednik, prvi predsednik vlade naše kraljevine, ki ga mestni zastopniki Zagreba z menoj na čelu svečano pozdravljamo v tej dvorani, ki so se v njej leta 1848 nacl-jonalno probujeni in zavedni Hrvati in Srbi našli v slogi in bratstvu za svoje politične ideale in narodno osvoboditev. Vaš prihod, gospod predsednik, pomeni živ stik z Zagrebom in z njegovim meščanstvom in bo nujno rodil blagodejne plodove. Vi ste kot predsednik vlade pokazali, da vam Je na srcu dobrobit in napredek Zagreba. S hvaležnostjo se spominjam rešitve vprašanja Zakladne bolnice, ki je 50 let zadrževala razvoj Zagreba. Odkrito smem reči, da nobena dosedanjih vlad ni pokazala tolikšnega razumevanja za vprašanja zagrebškega mesta. Zastopništvo zagrebškega mesta je uda-no sprejelo manifest Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja 1929, ker je bilo prepričano, da pomeni kraljeva beseda končno ustvaritev plemenske in državljanske enakosti in rav-nopravnosti in s tem srečno rešitev jugoslovenskega državnega vprašanja. To naše prepričanje ne izhaja samo iz naše nacionalne misli, temveč tudi iz tega, ker bistro vidimo, kako je naša draga domovina v okviru mlade jugoslovenske kraljevine z orjaškimi koraki napredovala kot nikoli preje v svoji preteklosti. Zato smo vselej pripravljeni sodelovati z umom in srcem pri oživotvoritvi velike državne jugoslovenske misli, ki je vsebovana v manifestu Nj. Vel. z dne 6. januarja 1929 in v kasnejših aktih kraljevske vlade, ki so bili kronani z mogočnimi činom z dne 6. septembra t. 1. V tem duševnem razpoloženju vas pozdravljamo gospod ministrski predsednik kot prvega sodelavca Nj. Vel. pri izvajanju velikih idej, z živo željo, da bi bilo poslanstvo vaše vlade ožarieno s popolnim uspehom. Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I.! Naj živi naš vzvišeni kraljevski dom! Naj živi Jugoslavija! Naj živi predsednik kraljevske vlade!« Govor predsednika vlade Govor načelnika so prisotni ves čas prekinjali z viharnimi vzkliki in ovacijami kralju, kraljevskemu domu in predsedniku vlade. Ko je župan končal, so se ovacije ponovile in so trajale več minut Nato je vstal predsednik vlade general Peter Zivkovič in dejal: »Gospod župan, gospodje zastopniki! Naš današnji sestanek v tej zgodovinski dvorani slavnega Zagreba, ki je bil vedno središče nacijonalnega in političnega živ« ljenja hrvatskega dela našega naroda, obu« ja spomine polnega priznanja, hvaležnosti in spoštovanja za one velike in svetle hr« vatske duhove, ki so kot nositelji in apo« stoli jugoslovenske misli pripravili ustva« ritev sedanje naše silne in prostrane kras ljevine Jugoslavije. Z zadovoljstvom ugo« tavljam, da je Zagreb s svojim bujnim napredkom in procvitom od uedinjenja za« vzel mesto v naši kraljevini, ki mu gre po pravici tako po njegovem položaju in veli« kosti, kakor po zgodovinski vlogi. Kraljev: ska vlada, ki ji imam čast načelovati, bo tudi v prihodnje poklanjala polno skrb in prizadevanje napredka In dobrobitu tega lepega mesta in bo sodelovala za njegov napredek s privatno inicijativo, ki zasluži vsestransko pohvalo in priznanje. Današnje stanje Zagreba je najboljši do» kaz za to, kolikšni so pogoji v naši uedi« njeni domovini, da se poleg prestolnice mos gočno razvijajo in dvigajo tudi druga ve« lika in pomembna središča kulture in go« spodarskega življenja našega naroda. Ves selim se, gospodje, da bom z neposrednim stikom z vami vsemi še bolje spoznal na« rodne potrebe, da bomo mogli vsi skupaj še živahneje delovati za napredek tega me« sta in občega narodnega blagostanja. Oso« bito prijetna dolžnost mi je, da vam tudi jaz, gospodje, pri tej priliki izrečem svoje priznanje za vaše vzgledno patrijotično zadržanje, ki ga je Zagreb pokazal po 6. ja« nuarju 1929 s tem, da je dal pobudo, da se z velikimi odposlanstvi iz vseh banovin naš narod pokloni svojemu ljubljenemu kralju in mu izrazi zahvalo za veliko de« janje našega narodnega in državnega pre« poroda. Ne samo popolna državljanska in plemenska enakost in ravnopravnost, tem« več tudi popolna zakonitost in delo, med« sebojno zaupanje, strpnost, bratstvo, ljua bežen in sloga naj bodo osnova in vodilna načela vsega našega dela. Opiraje se na ta načela je kraljevska vlada obeležila v svojih sklepih z dne 4. ju« lija glavne pravce svojega dela. Ti sklepi naj bodo osnova, ki naj prešinejo in po« vežejo k sodelovanju in skupni akciji vse rodoljubne in s čisto jugoslovensko misli« jo navdahnjene elemente našega naroda. Sedaj ve vsakdo dobro, kaj mu je dolr« nost in kako naj jo izpolnjuje. Prepričan sem, da bo kraljevska vlada imela v vas in v rodoljubnih Zagrebčanih vdane in iskrene sodelavce za veliko delo, ki nas še čaka. Napnimo vse svoje sile, da v slo« gi iz naše močne, z izrednim bogastvom obdarjene domovine ustvarimo še moč« nejšo, gospodarsko še bolj urejeno in v vsakem oziru naprednejšo kraljevino Ju« goslavijo. Ne štedimo s trudom, delujmo vdano in storimo vse za napredek, blago« stanje in srečo našega delavnega in zasluž« nega naroda. Zahvaljujem se vam za lepi sprejem. Spoštovani gospod načelnik in gospodje zastopniki, jaz vas z iskrenim zadovoljs stvom pozdravljam. — Naj živijo in na« predujejo mesto Zagreb in rodoljubni Za« grebčani!« Zaključek seje Po govoru predsednika vlade so se ponovile navdušene manifestacije, pri katerih so sodelovali občinski zastopniki in galerije. Nato je župan dr. Srkulj prekinil sejo, -slavija to mnenje odklanja, ker je po mednarodnih pomorskih običajih pristojno za presojo te zadeve edino le jugoslovensko sodišče, ker se ie katnstro fa odigrala v jugoslovenskih vodah. Praga, 22. septembra. Vest Agencije Štefani, da je italijanska preiskovalna komisija ugotov'la popolno nedolžnost posadke italijanskega parnika »Morosiniia« pri katastrofi jugoslovenskega parnika »Karadiordia«, je zbudila v češkoslovaški javnosti silno ogorčenje. Današnji listi obsojajo v daljših člankih tozadevna poročila italijanskih listov in poudarjajo, da je »Popolo d' Italia«, ki je objavil kot prvi vest o ugotovitvi italijanske preiskovalne komisije, glasilo Mussolinija ter pozivajo k doslednemu bojkotu Italije. Češkoslovaški listi označujejo to ugotovitev kot dokument nesramnosti napram Čehoslo-vakom. Te zahteve in trditve so zbudile med češkoslovaškim sokolstvom veliko razburjenje proti Italijanom, že sedaj more vaš dopisnik poročati, da Čehoslovaki to pot ne bodo pustili italijanskih laži brez posledic. Praga, 22. septembra, s. Dr. Karol Zahofik iz Blovic pri Plznu, ki ie bil kot edini član izvršilnega odbora ČOS prisoten pri katastrofi -Karadjordja«, je izjavil dopisniku »Narodnih Listov« naslednje: Popolnoma je izmišljeno, kar pišejo italijanski listi, da je bil kdo na parniku »Ka-rodjordjer pijan. Dr. Zahofik zavrača nato insinuacije proti kapetanu Prodanu, častnikom in posadki parnika. ter pravi, da so bili napori teh oseb, zlasti kapetana Prodana, taki, da bi brez njihove pomoči našlo smrt ie več oseb. Ponašanje posadke »Karadjordja« je bilo izredno požrtvovalno. Nih- če, ki je bil prisoten, ne more. trditi kaj drugega. Kar se tiče ostalega, je dejal dr. Zahofik, je cilj Italijanov zelo prozoren, namreč, da hočejo prevaliti krivdo za katastrofo na druge, ker bi radi dobili od jugoslovenske družbe odškodnino. Dr. Zahofik poziva vse. ki so bili prisotni pri katastrofi »Karadjordja«. naj mu javijo kot članu izvršilnega odbora ČOS takoj svoje naslove in mu opišejo dogodek, kakor so ga sanii videli, da se bo moglo dati ČOS materijal za intervencijo. Vaš dopisnik je dobil od podstaroste ČOS Vincenca Stepaneka informacijo, da zbira ČOS gradivo, ki ga bo predložila zunanjemu ministrstvu, da bo moglo na njegovi podlagi nastopiti proti nesramnim insinua-ciiam Italijanov. Danes sta kot zastopnika ČOS dr. Mašek in tajnik dr. Urban posetila zastopnika zunanjega ministra dr. Krofto ter se pritožila zaradi nezaslišanega pisanja nekaterih italijanskih listov, ki teptajo z nogami čast poljskih in češkoslovaških Sokolov, prisotnih pri katastrofi parnika »Karadjordjac. Dr. Krofta je zagotovil delegatoma, da zunanje ministrstvo posveča temu primeru vso pozornost in da bo v svojem delokrogu storilo vse potrebne korake, da se bo zaščitila čast češkoslovaškega in poljskega Sokolstva pred takimi insinuacijami. Obenem se je odposlalo savezu poljskega Sokolstva vprašanje, kako stališče bo poljsko Sokolstvo zavzelo napram razžaljenju poljskih, češkoslovaških in jugoslovenskih Sokolov. Vsi češkoslovaški listi so ogorčeni zaradi najnovejše razžalitve od strani Italijanov. Podstarosta Stepanek je izjavil tudi vašemu dopisniku, da ga je pred nekoliko dnevi informiral dr. Scheiner o italijanskih trditvah, da so Cehi pokradli na italijanskem parniku »Morosiniju« za 600.000 Din srebra, ko so se peljali na njem s ponesrečenega »Karadjordja« do Zadra in da zahteva italijanska družba »San Marco« 3000.000 Din odškodnine od Jadranske plo-vitbe za prevoz čehoslovakov s »Karagjor-gja« v Zader. Ruski protest v Varšavi Moskva, 22. septembra A A. Sovjetska vlada je pozvala svojega poslanika v Varšavi, naj protestira proti temu, da so poljska letala kršila sovjetsko mejo in ponovno letela nad sovjetskim ozemljem. Sovjetska vlada trdi v svoji protestni noti, da neko poljsko letalo ni samo preletelo ni rusko ozemlje, temveč je tudi pristale ;n streljalo proti ruskemu vojaštvu ter se nato vrnilo proti poljski meji. Predsednik vlade ponesrečenima letalcema Zagreb, 22. septembra. AA. Predsednik vlade se je živahno zanimal za pogreb vče« čaj ponesrečenih letalcev. (O nesreči je poročal že »Ponedeljek«.) Ponesrečeni pi« lot se imenuje Mirko Schon. rojen dne 21. julija 1904. v Zadru. Bil je rezervni ofi« cir in rimsko katoliške vere. Njegovemu spremljevalcu je bilo ime Dušan Krunič; rodil se je 30. januarja 1911. v Petrinji, kot sin javnega beležnika dr* Simeona Kruni* ča. Njegovo truplo so zato prepeljali v Petrinjo. Predsednik vlade je da! položiti na obe krsti dva prekrasna venca z držav« nimi trobojkami in z napisom: »Vrlemu omladincu, ki sta ga prerano izgubila do« movina in letalstvo, general Peter Živko« vie, predsednik ministrskega sveta.« Zagreb, 22. septembra n. Z ozirom na včerajšnjo nesrečo letala »Kraljevič Tomi-slav« so se obrnili zagrebški novinarji na pilota ostalih dveh letal Aerokluba, ki sta letela skupaj s ponesrečenim letalom. Pilot Jankovič in vodja vseh treh avijonov, angleški kapetan Riley pravita, da so se letala spuščala zelo nizko, najnižje pa je šel pilot Schon, ki je vodil letalo »Kraljevič Tomislav«. Schon je vozil komaj 7 metrov nad zemljo. Riley mu je dajal znamenja, naj dvigne, toda Schon je letel še dalje tako nizko. Naenkrat sta oba Jankovič in Riley opazila, da ni več v zraku tretjega tovariša. Opazila sta, da leži tretje letalo razbito in v plamenih v koruzi. Zaradi tega sta se takoj spustila na zemljo in odhitela na pomoč, vendar pa rešitve ni bilo več. Letalo je zgorelo, pilot in njegov spremljevalec pa sta bila mrtva. Za jugoslovensko akcijo Zagreb, 22. sept. »Novosti« poročajo iz Splita: Včeraj se je na poziv dr. Prvislava Grisogona vršil sestanek nekdanjih pripadnikov bivše SDS v Splitu, na katerem je bilo ugotovljeno: 1. Vodstvo SDS je v zadnji dobi pod pritiskom težkih dogodkov ter nerazumevanju državne politike po tedanjih parlamentarnih voditeljih krenilo z osnovne ideje narodnega edinstva ter unitarne nacijonalne države, ki je bila raison d'etre te stranke, S soglašanjem vodstva s programom dr. Mačka, obrazloženega v avdijenci od 4. januarja L 1929, pa je bil ta osnovni program stranke dejansko opuščen. 2. Manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1. 1929 je prekinil nemogoče stanje, ki je grozilo z razpadom države, ter zavrnil državno politiko na edino zdravo in mogočo podlago narodnega edinstva in državnega uni-tarizma. 3. Sedanja vlada, ki ji je Nj. Vel. kralj poveril izvedbo svojih načrtov, je izvedla v malo več kakor letu dni v smislu jugoslo-venstva in narodnega edinstva večji del tega, kar je bilo osnovni program bivše SDS in kar je conditio sine qua non skupnega življenja raznih plemen in teritorijev, kar pa se ni ustvarilo v 10. letih parlamentarnega dela, temveč se je pričelo celo izgubljati iz prakse ter iz programatskih formulacij predstavnikov stranke. 4. Mednarodni moment in potreba čim hitrejše notranje konsolidacije v smislu integralnega jugoslovenskega naroda ter ma-terijelne potrebe države vsiljujeta imperativna dolžnost, da nobena zavedna nacijo-nalna enota ne glede na prejšnjo strankarsko pripadnost ne odreče svojega aktivnega sodelovanja v svrho konsolidacije države na podlagi jugoslovenske nacijonalne koncen-rtracije, in se zato pozivajo vsi zavedni in nacijonalni elementi, da s svojim pozitivnim sodelovanjem podpro končno uresničenje velikega dela Nj. Vel. kralja, ki bo na ta način imel na razpolago živo silo države. Podpisali so za prisotne ta sklep: doktor Prvislav Grisogono, dr. Vlade Matosič, Duje Ivaniševič in Mirko Krstulovič. Premestitve pri ljubljanski v 1 .vi • 1« 1 ••• zelezmski direkciji Beograd, 22. sept. p. Z odlokom promet« nega ministra so premeščeni v okrilju ljub« ljanske železniške direkcije: za šefa pro« govzdrževalne sekcije na Jesenicah Ri« kard Šapi, dosedaj v Konjicah, za uradnike splošnega oddelka ljubljanske direkcije Evgen Sila, doslej pri prometnokomcrcijal« nem oddelku; Rikard Batistič. dosedaj pri gradbenem oddelku; Marta Rupar, Ivan Miki in Ivan Koščec. dosedaj pri promet« no«komercijalnem oddelku, nadalje Marijo Kuret in Oskar Grau, dosedaj oba pri gradbenem oddelku ter za uradnika posta« je Zalog Josip Martiš, dosedaj v Grobel« nem. (Za točnost imen ne moremo prevzc« ti odgovornosti.) Dr. Peric nastopil svoje novo mesto Beograd, 22. septembra č. Danes dopoldne je novi predsednik Državnega sveta dr. Ninko Perič nastopil svoje službeno mesto. Pri predsedstvu sveta so sprejeli predsednika Državnega sveta podpredsednik Ra-divojevič in glavni tajnik Gojko Duganžič. Dr. Ninko Perič je obiskal vse oddelke in izjavil svoje stališče o bodočem delu. Protifašistični atentat v Bruslju Bruselj, 22. septembra, p. Snoči je bil sredi Bruslja izvršen atentat na nekega fašista. Okrog 25 letni Italijan, čegar ime še ni bilo objavljeno, je oddal nanj štiri revolverske strele in ga smrtnonevar-no ranil. Težko ranjenega fašista so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo, atentatorja pa so prijeli. Pri zaslišanju je izpovedal, da je moral zaradi svojega protifašističnega prepričanja pred dvema letoma pobegniti iz Italije v inozemstvo. Tudi v tujini ni imel miru pred fašisti, ki so ga neprestano zasledovali in mu onemogočili vsako eksistenco Ko je včeraj zagledal fašista s fašističnim znakom, mu je zavrela kri ter je odal nanj strele v namenu, da se na ta način maščuje nad sedanjim režimom in da s svojim dejanjem opozori ves svet na terorizem, ki ga izvaja fašizem ne samo v Italiji, marveč celo v inozemstvu. Kraljica Marija na letališču pri Ljubljani Nj. Vel. kraljica je na letališču pričakala svojega sorodnika infanta Alfonza, ki je prispel z letalom iz Beograda Ljubljana, 22. septembra. Na 3. strani poročamo o prihodu Nj. vel. kraljice Marije ter kneza Pavla in kneginje Olge v Ljubljano. Po kratki vožnji po mestnih ulicah, kjer ji je prebivalstvo prirejalo prisrčne ovacije, se je kraljica odpeljala na ljubljansko vojaško vežbališče v Devici Mariji v Polju, ki služi obenem kot zasilno letališče. Tam je pričakovala svojega sorodnika, španskega princa Alfonza, ki bi moral prispeti z letalom iz Beograda na povratku iz Bukarešta, kjer je posetil kralja Karo-!a in se udeležil velikih letalskih svečanosti. Na vežbališču je bilo vse pripravljeno za pristanek letala. Ob 17.30 se je res pojavil španski avijon nad letališčem v smeri od Zidanega mosta, ker je lete! nad dolino Save. Princ Alfonz je spretno pristal in se prisrčno pozdravil s kraljico. Z njo se je nato odpe- lial v Ljubljano, kjer sta se jima priključila knez Pavle in kneginja Olga. Visoki gostje so zvečer krenili nazaj na Bled v Suvobor, kjer je princ Alfonz gost kraljice. Jutri se vrne princ Alfonz z letalom iz Ljubljane nazaj v Beograd. ♦ Beograd, 22. septembra- p. Na povratku iz Rumunije, kjer se je udeležil velikih vojaških svečanosti, je prispel danes na beograjsko letališče španski infant Alfonzo. sorodnik Nj. Vel. kraljice Marije. Na letališču mu je bil prirejen svečan spreiem. Pozdravili so ga zastopnik Nj. Vel. kralja, nadalie španski poslanik. naš rumunski poslanik in zastopniki vojaških oblasti. Z letaiisča se je infant Alfonzo podal na dvor. kjer mu je bila prirejena intimna zakuska. Popoldne se je infant z letalom odpeljal v Ljubljano. Avtomobilska katastrofa v Budimpešti Edini sin domžalskega tovarnarja Ladstatterja smrtno ponesrečil - Njegov bratranec umrl zaradi poškodb, drugi bratranec se bori s smrtjo Budimpešta, 22. septembra. Snoči ob pol 11. se je pripetila tukaj težka avtomobilska nesreča, katere žrtev so postali trije tovarnarji, bratranci Ladstat-ter in šofer, ki jih je vozil. Vsi trije bratranci so se pripeljali z brzovlakom v Budimpešto ter najeli avtotaksi. da bi jih odpeljal v hotel ob Dunavu. Ko je avtomobil zavil na Apponyjev trg, je pričel na mokrem asfaltu drseti ter je zašel na tir tramvajske proge. V istem trenutku je privozil vlak cestne železnice in ker vozač ni mogel ustaviti, se je motorni voz zaletel z vso silo v avtomobil ter ga vlekel kakih 20 m daleč. Pri tem se je avtomobil popolnoma razbil. Ko so se tramvajski vozovi ustavili, so mogli izpod razvalin avtomobila naiprej oprostiti le težko ranjenega šoferja Juhasza. Ostali trije potniki so bili med razvalinami avtomobila tako zajeti, da so morali pozvati na pomoč og-njegasce, ki so jih šele osvobodili. Tovarnarja Ivana Ladstatterja so izvlekli že mrtvega, dočim so njegova bratranca Friderika in Pavla Ladstatterja prepeljali v bolnico sv. Roka, kjer so zdravniki ugotovili smrtnonevarne poškodbe. Ponoči ob pol 2. je umrl v bolnici drugi bratranec Friderik Ladstat-ter, dočim se Pavel Ladstatter bori s smrtjo. V bolnici se nahaja tudi težko ranjeni šofer Juhasz. Budimpešta, 22. septembra, s. Trije po« nesrečeni Ladstaetterji so družabniki ko« manditne družbe za izdelovanje slamnikov in klobukov, ki ima svoje tvornice v Dom« Žalah pri Ljubljani in v Firenzi, svoje tr« govine pa na Dunaju, Parizu in Budimpe« šti. Smrtno sta se ponesrečila 47 letni Hans Ladstaetter, ki biva v Domžalah, in 40 let« ni Fritz Ladstaetter, ki je prebival v Fi« renči. Oba sta bila samca. Težko ranjen! je 36 letni Pavel Ladstaetter iz Budim*-pešte, ki je dobil poškodbo na glavi. Bil je takoj operiran. Zdravniki izjavljajo, da je poškodba sicer zelo resna, vendar nc smrtnonevarna. Ponesrečenci so bili bra« tranci. Dunajsko trgovino tvrdke sta vodi« la druga dva bratranca komercijal-ni svet« nik Jakob in Ivan Ladstaetter. Včeraj v nedeljo je Pavel Ladstaetter prišel z grada rodbine v St. Hubertus pri Amstettnu m Dunaj. Tukaj se je sestal s svojima bra trancema Hansom in Fritzem, s katerima se je ob 5.10 odpeljal v Budimpešto. Yoz= nik voza cestne železnice Julius Ladlo, ki je zakrivil trčenje z avtotaksijem, je bu aretiran. * Ponesrečeni Hans Ladstaetter je ed^ni sin znanega tovarnarja Chrisanta L a (is tac t terja in njegove soproge Ane, ki živita v Domžalah, kjer imata veliko tovarno za slamnike. Zapušča razen težko prizadetih staršev sedem sestra, od katerih je Ana poročena s ponesrečenim bratrancem Pav--lom. Rojen je bil v Deffregnu pri Uerrr.u na Tirolskem, od koder so sploh Ladstaet« ter ji doma. Hans Ladstaetter je bil rojen 1. 1883., Tiri« derik je bil star 41 let, Pavel pa ima 36 let. Vsi trije so se hoteli vrniti z Dunajia preko Budimpešte v Jugoslavijo. Ponesrečeni Tlans Ladstaetter je bil s<>« lastnik tvrdke P. Ladstaetter in sinovi. Oba ponesrečenca, Ilansa in Friderika, ki ju je doletela pri avtomobilski nesreči prezgode na smrt, bodo prepeljali iz Budimpešte v^ domovino. Kriza avstrijske vlade Trgovinski minister demisijoniral zaradi spora s pod-kancelariem Vaugoinom - Posledice procesa dr. Stra- felle Dunaj, 22. septembra, d. Izid procesa dr. Strafelle proti dunajski »Arbeiter Zeitung« ima za posledico delno krizo v avstrijski vladi. Stališče podkancelar-ia Vaugoina je dalo namreč povod trgovinskemu ministru dr. Schusterju, da je predložil zveznemu kancelarju dr. Scho-bru svojo ostavko. Kakor znano vztraja podkancelar Vaugoin kljub izidu procesa proti »Arbeiter Zeitung« na zahtevi po takojšnjem imenovanju dr. Strafelle za generalnega direktorja zveznih železnic ter ie obiavil brez vednosti vlade v javnosti komunike, v katerem se izreka proti predsedniku zveznih železnic Banhan-su. Nato je trgovinski minister dr. Schu-ster objavil v včerajšnjih listih z odo-brenjem zveznega kancelarja dr- Schobra popravek, v katerem desavuira podkancelarja Vaugoina, ki trdi, da je predsednik Banhans brez odobrenja trgovinskega ministra dovolil izredne nagrade trem višjim železniškim funkcijonarjem. Ker se v zapisniku ministrske preiskave ugotavlja nasprotno, kar trdi Vaugoin, je njegovo samolastno postopanje ustvarilo položaj, ki zelo otezkoca soglasno sodelovanje vlade. Zato je zahteval trgovinski minister razčiščenje položaja ter je zveznemu kancelarju dal na" razpolago svoj resor, kot dokaz, da noče v to svrho delati nobenih tez- Ker je spor povzročil podkancelar Vaugoin, sodijo v političnih krogih, da je računati že za prihodnje dni z njegovim izstopom iz vlade. Takoj po povratku podkancelaria Vaugoina na Dunaj, ki se pričakuie za jutri, se bo sestal ministrski svet. da zavzame stališče glede na nastali položaj. V merodajnih političnih krogih računajo, da morebitni izstop podkancelarja Vaugoina iz vlade ne bo imel nobenih posledic glede na stališče krščanskih socialcev proti vladi, ker ne smatrajo zadevo dr. Strafelle za zadevo svoje stranke, temveč za osebno stvar podkancelaria Vaugoina. Mnenja so. da osebni konflikt podkancelarja ne bo povzročil resnei.se politične krize. V krogih Kmečke zveze izjavljajo, da ima vlada dr. Schobra rešiti še važne naloge. Ako bi se krščanski soclalci. postavili v celoti na stališče Vaugoina, bi se morale razpisati nove volitve.. Vsekakor bi bil zločin nad Avstrijo, če bi se izzvala vladna kriza in prisilila k odstopu Schobrova vlada, za katero so Kmečka zveza kakor Velenemci. Narodni svet bi moral pred novimi volitvami, ki bi se lahko vršile že v novembru, rešiti tri važne naloge in sicer volilno reformo, ureditev davčnih bremen ter reformo socialnega zavarovanja. Te j:ri zadeve bi se mogle brezpogojno rešiti še pod dr. Schobrom, ker ima javnost na njih največji interes. V dobro poučenih krogih upajo, da se bo zveznemu predsedniku Miklasu posrečilo poravnati nasprotstva ter preprečiti splošno vladno krizo. Vsekakor pa se nahaja avstrijska vlada Dred težkimi odločitvami_ Preosnova turške vlade Pariz, 22. septembra AA. Iz Ankare poročajo: V dobro poučenih krogih trdijo, da bo predsednik vlade Ismed paša jutri v torek 23. t. m. podal ostavko. Sodijo, da bo predsednik republike takoj nato pozval dosedanjega predsednika vlade, naj sestavi novo vlado. Rekonstrukcija vlade bo samo delna. Nova vlada se bo že v četrtek predstavila parlamentu. Hmelj Žalec, 22. sept. Na včerajšnjo nedeljo je bilo kupljenih par večjih partij, skupaj kakih 300 met. stotov po 10 do 11 Din. Najvišjo ceno je doslej plačala pivovarna Union in sicer 12 Din za kg. Danes ie bi» lo mirnejše pri zelo čvrstih tendencah in učvrščenih cenah do 11 Din Po splošni sodbi je le še 15 odst. letošnje letine v hmeljarskih rokah. žatec, 22. septembra h. Tendenca neiz-premenjena. Od pričetka letošnje letine je dila do danes prodana približno tretjina celokupnega letošnjega hmelja. Današnje cene so neizpremenjene 350—550 Kč. Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved za torek: Nekoliko topleje, toda vreme ie ne bo zanesljivo. Maši kraji in ljudje Nj. Vel. kraljica in princ Pavle v Ljubljani , . .,. „„ . , mobilom vrnila v mesto, kjer pa s>e Ljubljana, 22. septemora . . ., marvfič _ kr„]i1r,n Ljubljana, 22. septembra Popoldne okrog 15.30 je nepričakovano pri vozil po Celovški in Gosposvetski cesti v Ljubljano dvorni avto, v katerem .ie bila Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je spremljal adjutant g. podpolkovnik Branko Po-ga> nik. Avto je peljal po Dunajski cesti do pošte, nakar je zavil po Prešernovi ulici in zdrčal dalje proti vojaškemu vežbališču pri D. M. v Polju. Kraljica se je tam po-mudila le nekaj časa, nakar se je z avto- mobilom vrnila v mesto, kjer pa s>e avto ni ustavil, marveč se s kraljico takoj vrnil nazai na Bled. V teku popoldneva se je mudil v Ivjunijam tudi Nj. Vis. princ Pavle, ki je pose-tii več trgovin. Sedel je nekaj časa ".udi na terasi kavarne Emone, nakar se je pozno popoldne vrnil z avtomobilom v Bohinj. Ljubljančani so visokega gosta na kratki šetDji po Šelenburgovi ulici in Aleksandrovi cesti takoj spoznali in ga toplo pozdravljali. Narodno slavje pri spomeniku kralja Petra v Sisku Brtsak, 22. septembra Odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Sisku se je v nedeljo razvilo v prekrasno narodno svečanost, ki je bila poveličana z navzočnostjo številnega prebivalstva iz vsega sisaškega in petrinjske-ga sreza, kakor tudi z udeležbo velikega števila odličnih predstavnikov iz Zagreba in drugih mest. Ljudstva je bilo okrog 10 tisoč. Iz Zagrbea so se predstavniki z dopoldanskim vlakom pripeljali v treh posebnih vagonih. Nj. Vel. kralja je zastopal divizijski general Aleksander Stojišič, prišla sta nadalje ministra dr. Srškič in dr. Švrljuga, ban dr. šilovič s podbanom Sta-nojevičem, predsednik jugoslovenske akademije dr. Manojlovič, rektor dr. Belobrk in še cela vrsta odličnikov. Sisak je bil ves v zastavah. Odlične goste sta sprejela župan Mihelčič in predsednik odbora za postavitev spomenika industrijalec Peter Teslič z vsem mestnim odborom, predstavniki krajevni hoblasti, korporacij in vso domačo garnizijo. Skozi špalir velikih množic se je sprevod odličnih gostov podal proti Jelačiče-vemu trgu, kjer je v bližini postavljen spomenik. Po pozdravu častne čete so se namestili na častni tribuni kraljev zastopniki krajevnih oblasti, korporacij in vso rim sta se pridružila tudi predsednik Narodne Odbrane v Beogradu general Colo-vič in zastopnik beograjskega kluba invalidov major Milan Babic. Svečane cerkvene obrede so opravili trije pravoslavni svečeniki, katoliški duhovnik in židovski rabin. Med cerkvenimi opravili so pela štiri domača pevska društva. Po končanem obredu je kraljev zastopnik general Stojičič s kratkimi besedami odkril spomenik. Množica je odkritje pozdravila z burnim vzklikanjem: »Slava kralju Petru! živel kralj Aleksander!« Industrijalec Peter Teslič je nato v imenu odbora za postavitev spomenika izrazil prvi pozdrav kralju Aleksandru, nato pa po vrsti pozdravil odlične predstavnike in obeležil z zgodovinskimi reminiscencami pomen postavitve spomenika v znak nemi-novne in najgloblje hvaležnosti kralju Petru Osvoboditelju. Daljši govor je nato imel župan Viktor Mihelčič, ki je prevzel spomenik v varstvo občine. Z vso pozornostjo so bila sprejeta izvajanja kmečkega župana iz Lekenika, banskega svetnika Kuzmaca. ki je v imenu hrvatskega se-ljaštva izrazil vdanost kraljevskemu domu Karadjordjevičev: »Hrvatski kmetje obetamo, da bomo sinu kralja Petra Osvoboditelja, priljubljenemu vladarju Aleksandru ostali vedno zvesti, da bomo čuvali njega in Jugoslavijo. Znali bomo čuvati svobodo in uedinjenje. Moč naših mišic bo čutil vsakdo, ki se bo dotaknil naše svobode in našega edinstva. Nobena žrtev za našo svobodo ne bo prevelika, kakor je tu di kralj Peter bil pripravljen na vse žrtve. To obljubljamo hrvatski kmetje pred spomenikom kralja Osvoboditelja, ki mu kličemo iz globine srca in duše: Slava! Pred tem spomenikom obljubijamo zvestobo ljubljenemu kralju Uedinitelju Aleksandru, ki ga pozdravljamo: živel!« Govor seljaškega župana Kuzmaca so množice pozdravile z navdušenim vzklikanjem, nakar je poslednji govoril Ivan Radie iz vasi Trebarjeva, nečak pokojnega Stjepana Radiča. Tudi njegove kratke, jedrnate besede so navzoči odobravali z dolgim ploskanjem. Opoldne se je v dvorani hotela »Veliki kaptol« vršil banket za 200 povabljencev. Med drugimi je tu povzel besedo kraljev zastopnik, ki je izrazil toplo zahvalo za veliki dokaz ljubezni in zvestobe kraljevskemu domu. Nato je poudaril: »Kralj Aleksander je posvetil vse svoje življenje ve-lič Li domovine in blagru naroda. Pokazal je pot, po kateri moramo stopati, da postane država močna in silna, pokazal je, kako je treba delati, da bo domovina srečna in zadovoljna.« Kralju Aleksandru je bila poslana vdanostna brzojavka, nadalje sta bila brzojavno pozdravljena predsednik vlade in vojni minister. Ob pol 3. popoldne so. se na kolodvoru ponovno zbrale velike množice z vsemi predstavniki, da sprejmejo predsednika vlade g. Petra Živkoviča, ki se je z brzo-vlakom peljal iz Beograda v Zagreb. Med igranjem državne himne ga je množica sprejela z gromkim vzklikanjem. G. Teslič je v pozdravnem nagovoru poudaril veliko radost zaradi prihoda g. predsednika vlade: »Mi vas vsi iskreno in srčno pozdravljamo, ker v vas zremo prvega najodlič-nejšega sotrudnika Nj. Vel. kralja, ki preudarno, odločno in državniško izvaja veliko delo, kateremu so bili ustvarjeni temelji 6. januarja in 3. oktobra. G. predsednik, vaše odlično delo spremljamo z velikimi simpatijami in odobravanjem. Vztrajajte na tej poti!« Predsednik vlade se je g. Tesliču kratko zahvalil za pozdrav. Med burnim vzklikanjem je brzovlak nadaljeval pot proti Zagrebu. Spomenik v Sisku je zelo lepo umetniško delo kiparja Roberta Jeana Ivanoviča. Bronasto oprsje pokojnega kralja v trikratnem povečanju je postavljeno na 3 m visok granitni steber. Okrog Dodstavka je zasajeno cvetje. Stroški znašajo okrog 200 t"soč dinarjev. Jugoslavija - Franciji Spomenik jugoslovenske hvaležnosti Beograd, 21. septebra. Leta minevajo! Še dober poldrug mesec dni, pa bo minilo že dvanajsto leto, kar ie prenehalo divje rohnenje topov na zapad« nem bojišču svetovne vojne. Bilo je 11. no« vembra leta 1918. Premirje, ki mu je potem sledil toliko zaželjeni mir, po štirih letih strahovite moritve in pustošenja. Dan 11. novembra se praznuje predvsem v vseh te« danjih zavezniških državah pa tudi v vsem ostalem svetu s počastitvijo spomina v vojni padlih borcev za pravico narodov, a letos se bo praznoval pri nas še na prav poseben način. Ogromne nepopisne in neizračunljive so zasluge, ki jih je stekla Fnncija za naš jugoslovenski narod, za našo jugosloven« sko državo in vobee jugoslovensko stvar v svetovni vojni, na mirovnih pogajanjih in ravno tako tudi v povojnem času. Ne da se opisati in ne izračunati, kar je sto« rila Francija za tedanjo Srbijo kakor tudi za to, da se naš narod uedini v svoji Hst« n' samostojni narodni državi. Za osvobo« ditev naše domovine je tekla obenem z našo tudi francoska kri, in ko so naše zem« I je lačni tujci poželjivo stegali svoje prste po niej. je bila zopet Francija, ki je edina branila naše najupravičenejše želje in za« hteve. Tn še danes, kjerkoli in kadarkoli je naši državi treba pomoči na mednarodnem torišču v njeni borbi za varstvo njenih pravic, je zopet Francija tista njena zve« sta prijateljica, ki jej nudi svojo krepko delotvorno podporo. Ako hočemo biti od« kritosrčni in pošteni, moramo priznati, da sta naš narod in naša država napram Fran« ciji dolžnika, ki sta ji dolžna neizmerno hvaležnost, ki se ne da izraziti z besedami in številkami, temveč edino le z najpopol« nejšo ustvaritvijo našega toliko pomemne« Ca gesla: zvestobo za zvestobo! Pa naj pri« de prilika zato kjerkoli, kadarkoli in ka« korkoli! Ali neki viden znak te naše hvaležnosti je tudi potreben, znak, ki nas bo vedno 'n trajno spominjal naše velike dolžnosti. Ta vidni znak naše hvaležnosti napram naši veliki zapadni prijateljici pa bo zrastel prav ob letošnji dvanajstletnici zaključka svetovnega pokolja v sredi našega naroda, v naši prvi prestolnici, v Beogradu. Snome« nik jugoslovenske hvaležnosti Franciji! Na divno preurejenemu Kalemegdanu. na koncu direktnega podaljška slavne beo« grajske prometne žile. Knez Mihajlove uli« ce, v ozadju impozantno poslopje vojnega geografskega instituta, se bo dvigal sporne« nik, delo našega velikega mojstra Me.štro« viča. Na podnožju treh stopnic bo stala marmornata prizma, na njej pa štiri metre Visok bronast ženski kip, predstavljajoč Francijo. Mec v njeni iztegnjeni desnici pomeni moč, a pokroviteljski povešena le« vica označuje njeno dobrodejno prijatelj« stvo napram našemu narodu in naši drža« vi. rs a podstavku sta dva basreliefa: Fran« cija s knjigo v roki sprejema našo mladino in begunce in pobratimstvo med našimi in francoskimi borci. Ker ima podstavek v ce« loti sedem metrov višine, bo znašala viši« nia celega spomenika enajst metrov in bo viden že iz Knez Mihajlove ulice pri Aka« demiji. Spomenik, o katerem je splošno mnenje, da je eno najlepših del mojstra Mestrovica, je izdelan in se že te dni prič« no dela za postavljanje, ker tehta v celoti okoli sedem ton, mu je seveda treba trd« nega temelja. Zato se napravi predvsem močan temelj iz betona, na katerega po« tem postavijo podstavek s kipom. Pro« stor za spomenik je po mnenju .nojstra Mestrovica samega kar najprimernejši in bo spomenik, umetniško delo prvega reda, ne samo kar najlepši izraz naše hvaležno« sti napram prijateljski Franciji, temveč tu« di velik, znamenit okras najLe prestolnice. Slovesno odkritje spomenika se bo vrši« lo, kakor rečeno, 11. novembra t. I. in sicer v kar največjem obsegu. Odbor za pos+a« vitev spomenika, ki mu stoji na čelu vse« učiliški profesor dr. Miljanič, je povabil k slovesnemu odkritju vse one francoske državnike, diplomate, znanstvenike, javile delavce, vojaške dostojanstvenike in dru« ge osebnosti, ki so našim ljudem in naši stvari nudili dejansko in moralno podporo v težkih vojnih in povojnih časih. Pred vsemi je povabljen Briand, potem Poin« care, Millerand, generali, ki so delovali na solunski fronti, predstavništva vtjnih or« ganizacij, francoski Rdeči križ, vsi večji francoski listi, vsa vseučilišča in druge vi« soke šole, kjer so med vojno študirali na« ši begunci, mestni zastopi onih mest, kjer so begunci našli zavetišča itd. Da bodo pr:< sostvovala vsa domača civilna in vojaška oblastva in da bodo v kar največjem šte« vilu zastopani vsi deli naše države z vse« mi svojimi organizacijami, je umljivo sa« mo po sebi. Naša prestolnica bo tako 11. novembra doživela zoipet eno onih veličast« nih svečanosti, ki tako mogočno dvigajo v nas vseh duha jugoslovenske državnosti, ki vare in kale naše narodno in državno uedinjenje in svedočijo na znotraj in na zunaj, da je naša Jugoslavija v resnici ena, edina, edinstvena! In slovesno, pred vsem svetom, bo zopet potrjeno naše neprekršno prijateljstvo z veliko, mogočno, slavno Francijo! Naši javnosti V nemi bolesti, ki nam stiska srce ob tragičnih tržaških dogodkih, nam je v največjo uteho zares bratsko sočustvovanje celokupnega češkoslovaškega naroda, ki se je v idealni ljubezni do trpeče"a slovanskega brata nesebično postavil nam ob bok, da nam nudi .svojo bratsko pomoč in podporo v trenotku nesreče in gorja. Ako kdaj, to pot se je pokazalo, da jugoslovensko - češkoslovaška vzajemnost ni fantom, ni puhla fraza brez vsebine! Pokazalo sc jc. da jc Ji.igfislovcnsko-fešknslovaška Liga. ki si je napisala na svoj prapor bratstvo in vzajemnost s Cehoslovaki, na pravi poli! In kaj sledi iz tega spoznanja? Da bodi vsak zavedni Jugosloven član te organizacije! A kako se naj oddolžimo češkoslovaškemu narodu za vse one ganljive izraze in dokaze srčnih simpatij in istinite bratske ljubavi, ki smo jiii bili deležni baš v zadnjih dneh? Menimo, da bi se najlepše lahko zahvalili in dali duška i>krmi hvaležnosti s tem. da bi lclns proslavili češkoslovaški državni praznik 2S. oktobra, dan narodnega osvo-bojenja tako sijajno in slovesno, kakor doslej še nikoli! Uverjeni smo, da bo s tem soglašala vsa naša javnost. Zato vabimo vse one posameznike, korporacij« in društva, ki osvajajo naš predlog, k sodelovanju pri tej proslavi. Jugoslov.-češkoslov. Liga \ Ljubljani. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Celju. Jugoslov.-češkoslov. Liga v Mariboru. Jugoslv.-češknslov. Liga v Ptuju. Naš novi poslanik v Sofiji G. Vukčevič, dosedaj poslaniški svetnik v Parizu, odide v kratkem na svoje novo službeno mesto kot poslanik v Sofiji. Krasna obmejna svečanost v Hctederšici Hotederšica, 22. septembra V nedeljo popoldne je bila na državni meji v Hotederšici potegnjena na 36 m visok drog nova državna zastava. S tem dogodkom je bila zvezana velika patriotična slavnost. katere se je udeležilo preko 2000 ljudi ter mnogo odličnikov, kakor sreski načelnik g. dr. TekavčiC, ki je zastopal g. bana, komandant obmejne čete kapetan g. Alvirovič, orožniški poročnik g. Budimir čolič, poročnik g. Ferdo Fontan, predstojnik logaškega sodišča g. Premerstein, župan Gorenjega Logatca g. Puppis, starosta sokolskega društva g. dr. Papež, notar g. Tavzes. višji pristav g. Bavdek. šef finančne uprave g. Devetak in drugi. Ob 15. so se začeli pred Gasilskim domom zbirati Sokoli, gasilci, člani Katoliškega prosvetnega društva, pevci iz Dol. Logatca, obmejna finančna kontrola, po-granična četa pod vodstvom g. Stanka Piš-ljarja, orožništvo, narodne noše ter mnogo občinstva. Iz Ljubljane so prišli zastopniki akademske omladine in Primorcev, ki so nosili veliko državno zastavo in bili povsod navdušeno pozdravljeni. Slovesnost je z lepim pozdravnim nagovorom otvoril g. Karel Brus, predsednik pripravljalnega odbora, nato pa je prevzel besedo tehnik g. Slavoljub Ferjančič. G. Ivo Višnjevec je viharno pozdravljen govoril v imenu primorskih Jugoslovenov. Kot zadnji je govoril g. Josip Škvarča v imenu Katoliškega prosvetnega društva v Dolenjem Logatcu. Po njegovem govoru so vsi zbrani formirali krasno povorko, ki je z godbo na čelu krenila skozi vas na državno mejo, kjer se je izvršil drugi del svečanosti. G. Fran Korenč je razvil novo zastavo s primernim nagovorom. Nato se je začela počati dvigati zastava proti vrhu droga, godba je zaigrala državno himno, vojaštvo pa je novo zastavo pozdravilo s salvo. Takoj nato se je vsa velika množica vzklikajoč Jugoslaviji, češkoslovaški, kralju in Franciji v najlepšem redu razšla, nakar se je vršila na vrtu g. Turka animirana zabava. Zanimivo je, da so na italijanski strani svečanost opazovali mnogi obmejni organi, ki so ves potek svečanosti filmali in napraviti tudi drugače več fotografskin posnetkov. Gospodarsko zborovanje prebivalcev Hrastnika Hrastnik, 22. septembra. V nedeljo dopoldne -e je vrši! v dvorani Konzumnega društva rudarjev gospodarski shod vseh Hrastničanov občin, trboveljske občine. Dvorano so poslušalci napolnili do zadnjega kotička. Sklicatelj shoda g. Malo« vrh je otvoril shod. Predsednikom je bil izvoljen rudar g. Verden, zapisnikarjem pa učitelj g. Hofbauer. Oblist je zastopal sre« ski tajnik g. Žvab iz Laškega. Glavni po« ročevalec g. Malovrh je odločno protesti« ral proti časopisni debati, ker se je zadnje čase razvila zaradi odklopitje Hrastnika od Trbovelj. Pojasnil je velik gospodarski po« men, biti v davčnomočni občini, kakor so Trbovlje. Zahteve nekaterih Trbovljanov, da se naj amputira Hrastnik od Trbovelj, ker ne plačuje toliko v blagajno ko Trbov« lje, odločno zavrača. Hrastnik daje občini Hitite, da ne zamudite! Samo še nekaj dni, ob 4>* 7yS 9 zvečer: w Harry Liedtke ljubljenec publike in osvo je valeč ženskih src, govori, poje, igra klavir itd. v smehapolni veseloigri: „Korvetni kapitan44 Sodeluje znani veseli trio Maria Paudler, Fritz Kampers, Lya Eibcn- schutz. Elitni Kino Matica ^SS^SL^ ^oPlFt^l™ razmeroma isto ko Trbovlje. Če bi pa bili Hrastničani tako ozkosrčni ko nekateri Tr« boveljčani, bi z isto pravico ko oni. lahko zahtevali, naj se odcepi trg Trbovlje od občine Trbovlje in priključi občini Marije Reki, ker plačuje ta del občine po njiho« vem računu najmanj, a po mnenju Hrast« ničanov razmeroma isto ko vsi drugi. Pri« znati pa morajo vsi, da ->a glavna »zlata jana« Vodc«Kctje. G. Klenovšek kot ofici« jelni zastopnik občine Trbovlje izrazi svo« je veselje nad tem, da hočejo Hrastničani narediti s tem shodom konec časopisni po« lemiki. Izjavlja, da je veci i a trboveljskih občinskih odbornikov s Hrastničani ter da se ti dobro zavedajo, da je treba Hrastni« ku dati najpotrebnejše. Vsi Trboveljčani :n Hrastničani se naj uživijo v te razmere, da rabijo obe dolini še marsikaj, in da se bo doseglo to samo s skunnim, sicžnim de« lom. V debato je posegel tudi rcrojaški moj« ster g. Arnšek, ki je govoril za dobrobit Hrastnika. — O nameravali gradbi vodo« voda in o njih predpripravah sta izčrpno poročala tajnik vodovodnega odbora uči« tel j g. Hofbauer in predsednik g Malovrh. Zanimivo je, da so se navzoči rudarji iz« javili, da tudi v njihovih kolonijah pri« manjkuje vode, kar se je do sedaj od 3tra« ni rudnika zanikalo. Nadalje se je sklenilo, da r.aj se pri« ključi Hrastnik k zdiivsUcn občini Tr« bovlje. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Hrastniški davkoplačevalci občine Tr« bovlje zbrani na javcem shodu v Hrastni« ku odločno protestirajo proti časopisni de« bati, ki se je zadnje čase -azvila zaradi vprašanja odcepitve Hrastnika od oočine Trbovlje. Vsa sedanja občina Trbovlje je v fi« nančnem in gospodarskem cziru silno krep« ki edinica, ki i svojo di"čnc- moč i o lahko skrbi za vse kulturne in zdravstvene na« prave v Trbovljah in v Hrastniku, dočim bi pa samostojna hrastniška občina, a'.i pa združena z J »i-.ko tega ne zmogla. Zaradi tega se ne strin jamo z odcepitvi jc hrast« niške kotline od trboveljske občine pač pa zahtevama, da -.e nam enakopravnim davkoplačevalcem nudi isto kakor Trbov« ijam. Vodovod je iz higienskih czirov najnujnejša potreba hrastniške kotline in p<>z va« mo županstvo, da pospeši vse predpriprave za izvršitev. Teritorij zdravstvene občine TrSovlje naj se krije z upravno zajednico. Konč« no izjavljamo Hrastničani, Ja nismo na« sprotni ustanovitvi sreske izpostave v Tr« bovljah, a seveda samo pod tem pogojem, da se zaradi tega ne obremeni občinski proračun. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bilanca tujskega prometa v Kamniku leta 1930 Kamnik. 22. septembra S 13. t. m. se ie nekako oficijelno zaključilo letošnjo tujsko sezono. Prizadevanja Tujsko - prometnega društva in ostalih faktorjev niso ostala brez vseii uspehov. Tujcev smo imeli letos kar lepo število in lahko upamo, da se bo število prihodnje leto zvišalo. Evidenca tujcev s strani Tujsko - prometnega društva se je pričela voditi začetkom sezone t. j. 1. julija. Tujsko - prometno društvo nam jt stavilo na razpolago zanimivo statistiko, iz katere posnemamo: Kamnik je posetilo 399 tujcev, od teh iz Slovenije 138. Hrvatske 70, Srbije 57^ Dalmacije 48. iz ostalih balkanskih držav "2, Avstrije 26, Češkoslovaške 5, Angleške 5, Italije 16, Madžarske 4. Nemčije 13, ostalih evropskih držav 12, Amerike 3. Tujci so bili nastanjeni po šestih restavracijah in pri privatnikih. Po restavracijah jih je bilo 204, privatno pa jih je stanovalo 195. Tajništvo tujsko-prometnega društva je dobilo v sezoni ca 250 pismenih vprašanj iz raznih krajev naše države in inozemstva za stanovanja, popis kraja i. t. d. Vsi ti so dobili točne informacije in brošuro o Kamniku. Letos je zveza za tujski promet v Ljubljani s prispevkom tuk. društva izdala 3 je dal pred 3 meseci v popravilo. France se zagovarja, da mu je bila ura ukradena, da pa jo bo plačal, čim bo kaj zaslužil. Iz Kranja r— Iz državne službe. N'a lastno prošnjo je premeščen k deželnemu sodišču v Ljub* ljani sreski sodnik g. dr Krnest Kobe. r— Prodajne cene soli. Ker prihajajo vedne pritožbe na upravo državnih mono* polov zaradi nadrobne prodajne cene soli, objavlja uprava: kg zmlete kamenite in morske soli stane 2.75 Din, ostale vrste pa kg 2.50 Din: vrečica se računa posebej r— Občni zbor. Drevi ob 20. bo v čital* niški dvorani občni zbor Gledališkega odra. r— Nedeljska kronika. Kranjska ne* delja je potekla v znamenju tombole in dežja. Ko se je po jutranji plohi nebo pro* ti poldnevu nekoliko razmeglilo, sc je na trgu zbrala precejšnja množina ljudi, ki je občudovala tombolske dobitke in prome* nirala ob zvokih kranjske godbe. Zanima* nje za tombolo je od trenutka do trenutka raslo. Opoldanski vlaki so pripeljali z vseh strani mnogo srečolovcev. pa tudi avtonio* bili vseh vrst so služMi za dovoz na tom* bolo. Srcčavali smo ljudi iz Ljubljane, Zi* danega mosta, Celja. Maribora in celo Za* greha. Dobro razpoloženje pa jc pokvarila močna ploha okron pol 14.. kateri je v ma* lih presledkih sledil pohleven, a vendar ne* prijazen dežek. Pripravljalni odbor Gas'l. tombole je sklenil preložiti tombolo na pri* hodnjo nedeljo. Številno publiko je to močno razburilo, vendar se je mirno raz* šla po — gostilnah, kjer je oh debati in dobrem vincu pričakala odhotrebno električ* no luč. Odstraniti pa bi bilo treba staro leseno stranišče, ki je odveč, poleg tega pa kvari obcestno stran postaje. Olepše* valnemu društvu in podružnici SPD sve* tujerno, da zberete nekoliko lepih fo+o* grafskih posnetkov bližnje okolice in Po* horja ter jih namestita v čakalnici ali pa na peronu. sh— Živinski in kramarski sejem bo v sredo. 24. t. m Pričakuje se mnogo kup* cev, zlasti še rcflektantov na pitano živino. Iz Polfčan p— Nov župan. Za župana pekelske občine, kjer je dcs'.ej županoval g. Peter Magerl. je bil te dni imenovan dosedanji odbornik, posestnik g. Anton Medved, ki mora prevzeti županske posle v teku 10 dni. Izpraznjeno odbonuiško mesto je za, sedel trgovec g. Martin Zcbec. p— Razstava živine. Živinorejska za* druga v Studencah pri Poljčanah priredi 23. t. m. tretjo razstavo in pregled rocV»v« niške goveje živine enobarvne in pšcniV; (marijadvorske) pasme. Prireditev je edi* na te vrste v našem srezu. p— Javna dražba. Davčna oblast v SI. Bistrici je dovolila zaradi iztirjanja zao* stalih državnih davkov javno dražbo raz* nih premičnin kakor: omare, za 44 000 Din manufaktuniega blaga, 10 kubičnih metrov sena itd., ki bodo 25. t m. ,na dan dražbe, pri dolžnikih v Peklu na ogled. Iz Ljutomera lj— Ne samo drugod, ampak tudi pri nas dozorevajo pod jesenskim solncem jagode, kar znači. da bo jesen dolga, top* la in lepa. Pihlarjevo dekle s Kamenščaka jih je nabralo majhen šopek ter storilo potrebne korake, da pohvali »Jutro« tudi našo prlcško jesen. Ij— Nakup kmetijskih pridelkov po vo* jaštvu. Vojaška oblast kupuje v novejšem času kmetijske pridelke naravnost od pro* duccntov, kar ie zelo umestno. Opozoriti pa jo moramo posebej na naš srez, ki je s:cer oddaljen od garnizij, pa obilnje z žitaricami, mastjo, mlekom, krompirjem, senom, slamo in vinom. Priporočati bi bilo. da stopi v zvezo s kmetijskimi odbori in podružnicami Kmetijske družbe. Iz Gor. Radgone gr— Sprememba posesti in adaptacije. Hišo na Spodnjem grisu poleg gostilne pri Pošti je kupil od ge. Viktorije Riedlove rojak g. Jožef Ncudauer. železniški urad* nik v Carigradu Poslopje, ki jc nujno potrebno popravila, namerava še to jesen adaptirati ter napraviti v pritličju trgov* ske lokale. Trgovec g. Alojzij tidler jc začel pripravljati vse potrebno za čm prejšnjo preureditev poslopja, ki ga je kupil od g. dr Josipa Kurasa. Tu je v nri* tličju velika vinska klet. ki jo namerava preured:ti v lep trgovski lokal in svojo dosedanjo dobro idočo trgovino znatno razširiti. S temi adaptacijami ne pridobi naš obmejni trg samo na lokalih, temveč bosta ti dve stavbi, ki ste bili doslej naj* boli zanemarjeni, dobili primerne zuna* nie lice za glavno ulico. gr— Za sokolsko kroniko. Naše sokol* sko društvo je pri zadnji odborovi seji 19. t. m. sklenilo oskrbeti kroniko društva od ustanovitve 1. 1919 ter jo v hodt>čc redno voditi. Ta važna naloga ie bila po* verjena ožjemu odboru, da zbere iz ar* hiva vse potrebne podatke ter sestavi kro* niko po možnosti še do prihodnjega ohč* nega zbora. Da se omogoči opremiti delo tudi s slikami, naproša društvo članstvo in dobrotnike, ki posedujejo slike kakršnih* ko'i sokolskih prireditev iz Gor. Radgone od ustanovitve 1919. naprej, da jih odsto* pijo brezplačno. gr— Popravek. V članku Velka avto* mobilska nesreča v nedeljski številki se jc vrinila neljuba pomota ter sc mora pra* vilno glasiti, da je spremljal avtomobil od tukajšnje finančne kontrole preglednik g. H i n]c o Lapuh. gr— Naročila za slike z zadn je sokolske slavnosti sprejema br. Janko Sušeč, trgo* vec s papirjem in pis. potrebščinami v Gornji Radgoni. gr— Vinsko trgatev priredi podružnica CM D s sokolskim društvom prvo nedeljo v oktobru v gostilni pri Pošti ter opozar« ja na to vsa okoliška in domača društva s prošnjo, da ta dan ne prirejajo sličnih prireditev. Sašk zmagal nad Iiirijo Sašk : Ilirija 4:2 (0:1) (1:1) (2:0) (1:1) Po nedeljski neodločeni igri se je po* daljšek odigra! včeraj, ker se ni mogel v t* šiti zaradi teme že v nedeljo. Preostalo je še pet minut prvega dela podaljška in ves drugi del, torej dvajset minut. Sašk je nastopil z desetimi možmi, Be* vanda zaradi blesure ni mogel igrati. Ili* rija je imela torej zelo ugodne pogoje, da se pretolče v finale: domač teren, domačo publiko, nevtralnega sodnika in oslablje« nega protivnika. Če kljub temu ni uspela, je samo podala ponoven dokaz, da se gib« lje slovenski nogomet na zelo skromni vi* šini in da se nikakor ne moremo preriti v ospredje. Nič ne de, če je Ilirija pozneje v prijateljski tekmi odpravila svojega na* sprotnika s prav čednim rezultatom. Za presojo moči kakega kluba, odnosno šport* nega središča, so v prvi vrsti merodajne oficijelne prvenstvene in pokalne tekme, v katerih postaja borbena vrednost moštva do pravega izraza. Razen tega se Saškov* cem ne more šteti v zlo, če so po zmagi v pcka.'ni tekmi dokaj popustili, kakor je treba z druge strani Ilirijancm priznati, da so se post festum potrudili in da so v svo* jih prizadevanjih uspeli. V prvih petih minutah je Sašk zabil dva gola. Oba sta bila rezultat napak ilirijan« ske obrambe; drugi gre povsem na račun vratarja. Na obeh straneh sc je igralo nervozno, brezglavo. Saškovci so se kmalu znašli in ubrali za svoj položaj povsem pravilno taktiko: brani'ti so vsi in posku* šali svojo srečo z naglimi, precizno izve* denimi predori. Trikrat so s to taktiko uspeli, zadnjič v začetku drugega polčasa. Potem so od časa do časa odprli igro, za* radi česar je prišlo tudi pred Saškovim go* lom do kočljivih situacij. Iz ene take situ* acije je dosegel Oman častni uspeh za svoie barve: izkoristil je nesporazum med branilccm in vratarjem ter neubranljivo poslal v mrežo. V tem dcJu igre je Ilirija prevladovala na polju, čeprav je igrala, kakor rečeno, vse preveč nervozno. Toda Saškova obrani* ba ji ni pustila realizirati. Med Saškovci se je posebno odlikoval srednji krilce Hamcrcr, ki je neumorno pomagal v obrani* bi in s svojim točnim podajanjem žog v odlični meri pomagal, da so se mogle pro* dorne akcijc uspešno izvesti. V splovšnem je Sašk zmago zaslužil, dasi nekoliko frapira števi.'čno razmerje. Nato sta moštvi odigrali prijateljsko tekmo 2 krat 35 minut. Ilirija — Sašk 4 : 0 (2 : 0) Obe moštvi sta izvedli pregrupacijo sil. Sašk je poleg tega izpolnil zevajočo vrzel so & z rezervo. Velko napako so napravili Sa* škovci s tem. da so postavili Hamerc-rja v napad. Goetza pa za ccnterhalfa Ta jc bil na tem mestu izraz-to slab. prvi se pa v napadu ni niti zdaleka tako uveljavil, kot prej na mestu srednjega krilca. Zelo dobro je igral Kovačič. dober je bil tudi desni krilec, v napadu pa sta zadovoljili obe krili, ki sta izvedli vse napadalne ak* cije. To jim jc bilo v precejšnji meri oaj* šano. ker ju nista firijanska stranska kril* ca preveč ovirala. Vratar je imel mnogo posla m mnogo sreče. Napravil je soliden vtis. Kombinatorno jc moštvo nadkrilje* valo domačine. Ilirija je v prijateljski igri mnogo boljše zaigrala kot v podaljšku pokalne. Zmago je zaslužila. Toda v nasprotju s Saškovci, ki imajo par jačjin individualnosti v mo* štvu, so bili Ilirijani precej izravnano mo* štvo, z izrazito slabima točkama v obeh stranskih krilcih. Vratar jc ubranil lepo število strelov, ki so bili po večini strelja* ni vanj. obramba je čistila, včasi manj si* gurno, za to pa z večjo srečo. Napad jc delal neumorno in mestoma h"okiral Saško* va vrata. Razen Omana so dali vsi po en gol, najlepšega je zabil Doberlet z glavo na Košakov kornerski strel. Igra je bila v prvem polčasu dobrih dvaj* set minut mlačna. Potem se je pa ž vah* nejše razgibala, tako da so sc napadi nag* lo vrstili in menjavali. Žoga je urno preha* jala s polja v polje, pri čemer so IKrijani s krepkejšim startom nekoliko prevlado* vali. Ta tempo je segel do po'ovice druge* ga polčasa, nato so Ilirijani potisnili na* sprotnika v defenzivo. Tik pred koncem jc sodnik izključil Hamererja in Kiemensa. G. Rosenfcid s svojim načinom sojenja ni mogel zadovoljiti. Delal je prevelike na* pake. Ofside je piskal. kjer jih ni bilo in tp.ko po nepotrebnem ustavljal napadalne akcrje. nekaj pravih ofsidov pa ni piskal. Na foule se pa menda sploh ne razume, vsaj ta vtis je napravil. Neobjektivnosti sc mu sicer nc more očitati. Vsaj to! Razpis tekmovanja v vvaterpolu za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in prehodno darilo SK Ilirije v Ljubljani. SK Ilirija v Ljubljani razpisuje tekmova* nje za nasiov prvaka srednjih šol v water* polu in za prehodno darilo kluba in to po naslednjih propozicijah: 1. tekmovanje se vrši po pravilih JPS za vaterpolo; 2. igra se 2X7 minut brez odbitkov. Med obema polčasoma je 3 minute odmora; 3. tekmovanje se vrši v bazenu SK Ili* rije; 4. pravico udeležbe imajo moštva sestav« Ijen.t iz dijakov ljubljanskih sredniih šol. ki so bili v letu 192^*30 pravilno voisani kot redni učenci; 5. vsak zavod more prijaviti samo eno moštvo; 6. prijave je treba poslati do četrtki, 25. t m. do 18. ure na naslov Alfred Paeschl, kopališče 5K Ilirije. Prijavnine ni; 7. sistem igranja: Če se prijav jo štiri moštva ali manj se igra po sistemu na toč« ke, dočim se igra po cup sistemu, če src prijavijo več kot štiri moštva; 8. tekmovanje se bo vršilo lc, če se pri* javita najmanj dve moštvi. Ako se prijavi samo eno moštvo, isto ne more biti zmage« valeč in čuva pokal za dotično leto SK Ili* rija, ki tekmovanje prihodnje leti ponovno razpiše; 9. Zavod, ki po predstoječih propozicijah izide kot zmagovalec prejme našlo/ prva* ka ljubljanskih srednjih šol v \v.itcr*po!u in si za dotično leto osvoji darilo SK Iliri* je, ki preide v trajno last po trikratni osvojitvi; 10. tekmovanje se bo do defmitivne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto skupno z tekmovanjem v plavanju m skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol začetkom šolskega leta po istih propo« zicijah. Službene objave L\'P. Seja kazenskega odbora se vrši v torek dne 23. septembra t. 1. ob 18. v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na sejo se vabijo gg. odborniki inž. Debelak, Kovač P., Koru* za Fr., Pintarič Iv., dr Dougan. Bucik T., Kuljiš A. Ob 18. se vabijo k seji gg. Doli* nar, Zupan in \Vohlfart (Natakar) in g. Jež Josip (Ilirija). — Tajnik II. Propagandni junlorski lahkoatletski miting ASK Primorje. Nadaljevanje mitinga je v sredo ob 15. na igrišču Dunajska cesta, in sicer se vršijo sledeče discipline: za kategorijo A: 100 m, skok v višino, za kategorijo B: 200 m, skok v višino, met di-nka, met kopja, za kategorijo C: 200 m, 1500 m. skok v višino, troskok, skok ob palici, met kopia, met diska, štafeta 4 X S00. Pravico nastona imajo vsi verificirani in neverificirani člani priredi tel jskega kiuba. nadalje vsi neverificirani atleti, ki niso člani nobenega kluba. Prijave so dovoljene pol ure pred začetkom starta. ASK Primorje. ŽSK Hermes nam pošilja naslednji popravek: V nedeljo je priobčilo »Jutro« pod notico ^Športni drobiža; iz Litije, da je mo-Stvo 2SK Hermesa rezerva igralo s SK Litijo. To poročilo ne odgovarja resnici, marveč je igral neverificiran klub SK Hel-las iz šiške, ki ni priznan od LNP. Toliko na znanje javnosti, da se ne bi izrabljalo ime našega "t0\ha. Športna nedelja na Škofljici. V nedeljo ste se odigrali na Škofljici dve nogometni tekmi. I>onoIdne je prvo moštvo SK Mnr* sa iz Liubliune nadvladalo rezervo SK Kri« ma iz Škofl"f popoldne pa je SK Krim porazil SK Dunav iz Ljubljane. Publika je z velikim zanimanjem zasledovala obe igri. Dopisi ZIDANI MOST. V svojem vrtu jc na* šla soproga g. Arharja, železniškega urad: nika. denarnico, v kateri sicct ni bilo de* narja. pač pa dve vozni karti za Zagreb. Dognalo se je. da ie neka gospa, ti se je peljala z brzim vlakom, pogrešila svojo denarnico, v kateri je imela precej denar« ja in karte za vožnjo. Najbrž je neki že* par gospo okradel. v/el de lar iz listnice ter jo potem vrgel v vrt. ki je b'i/u k<>* lodvora. Denarnica jc pn žel. policiji v Zidanem mostu. STIČNA. Afera stiskih fantov naborni« kov. ki so bili obdolženi, da so motili procesijo na Telovo s tem. da so v Go* riškovi gostilni prepevali, se je dne 18. t m končala pred sodiščem v Višnji go* ri tem. da so bili obtoženi fantje ponov« po oproščeni, ker niso imeli namena mo* titi cerkveno opravilo. Sicer pa so bili kaznovani že od strani sreskega načelstva. Minulo nedeljo zjutraj med prvo mašo ie g knezoškof posvetil dva redovnika v mašnika in se je opravilo precej zavleklo. Ko so bili že vsi verniki zbrani v cerkvi, se je zaslišalo od kropilnega kamna be« sedičenje. Tri mamice so se sporekle. ob« sipavale so se grdimi priimki in se napo« sled začele obkladati z udarci. Dve vro« čekrvni prepiraiki sta odnesli z bojišča tudi lažje poškodbe in se zatekli najprej na orožniško postajo, od tam pa k zdrav« niku. da iim napravi »testat«. Kaj pravi« te? Naj blagovoli tudi to zabeležiti »Slo« venec«! ŽALEC. Vpisovanje v obrtno*nadalje* valno šolo bo v petek 3. oktobra od 17. do 19. Redni pouk se prične v nedeljo dne 5. oktobra t. I. ob 8. zjutraj. Vodstvo. Javen nastop sokolskega društva v Sre« dišču ob Dravi preteklo nedeljo je uspel kljub ne baš ugodnemu vremenu nad vse pričakovanje lepo. Z obžalovanjem mora« mo sicer ugotoviti, da je bila udeležba do« mačega občinstva zelo slaba, prav častno pa je bilo število gostov iz sosednih dru« štev Doljna Lendava, Čakovec. Ormož in zlasti Varaždin. ki je poslal tudi svojo so« kolsko fanfaro. Opazili smo tudi goste iz Ptuja. Poedine telovadne točke so šle raz* meroina gladko in se vrstile naglo druga za drugo. Bilo bi kaj prigovora tu in tam. toda tukaj ni mesta za strokovno Oceno, a dobra volja, ki se je kazala povsod, /a« služi vsekakor pohvalo. Aklamiran je bil zlasti oddelek mladega Sokola iz K<«toribe, ki je nastopil s prostimi vajami s palica, mi in izvedel svoje vaje brezhibno. V bo« doče bi želeli več reda na telovadišcu. kjer sc je podila tokrat deea in zelo motila ob* činstvo. ki je z zanimanjem sledi o poedi* nim nastopom. Zvečer je bilo izenenadeno občinstvo, katero je napolnilo Sokolski dom do zadnjega kotička, s pravcato aka* demijo. Koncertne točke sokolske godbe in sokolskega pevskega zbora so splošno ugajale — pevski zbor je med drugim prav mojstrsko odpel znano Ave Marijo — isto* tako so žele buren aplavz ritmične in ra* jalne vaje varaždinskih Sokolov in doma* čih Sokolic. V najlepšem razpoloženju je potekal večer. Društvu lahko samo čestita« mo na uspeli prireditvi. Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu v Južni Ameriki javlja v tamkaj izhajajočem »Slovenskem tedniku«, da ^o ustanovilo kot svoj odsek Sokola, ki naj kasneje postane samostojno društvo. Jugoslovenski sokolski pokret v Kanadi. Poznano je naši javnosti, da se ie zadnja leta izselilo izredno mnogo jugosloven« skih državljanov v Kanado, da si najdejo zaslužek. Kakor poroča Sokolski Glasnik, je prejel podstarešina br. G a n g 1 iz tam« kajšnih krajev pismo, kjer mu najavljajo ustanovitev sokolskih društev v krajih, kjer prebivajo naši sorojaki. Za sedaj se bodo osnovala društva Toronto, Hamilton, v NVindsoru pa obstoji jugoslovenski So* kol že dve leti. — Potrebno bi bilo, ako bi Savez SKJ v Beogradu osnoval za zamej« na društva odsek, ki naj bi se udejstvoval kakor nekaka zamejna župna uprava ter skušal dobiti stike z vsemi jugoslovenski* mi sokolskimi enotami izven Jugoslavije. Zveza bolgarskih junakov bo imela svoj letošnji kongres v Razgradu. Zborovanje je 18. te vrste in bo trajalo od oktobra dalje. Na dnevnem redu bo poleg raznih notranjih zadev tudi vprašanje pristopa k Zvezi Slovansko Sokolstvo, seveda po pogojih, ki iih ie stavilo v tem ozi-ru Sokolstvo. Gre se predvsem za spremembo imena Junak v Sokol, kar bo vsekakor pospešilo vstop v SSS. Vendar pa zaenkrat ni pričakovati kakih pozitivn i] sklepov v tem oziru. ker ie v vrstah Junakov mnogo njih. ki se protiviio spremembi imena. — Sicer pa moralo Junaki najprej urediti celo vrsto internih zadev, predvsem pa vprašanje zveznega vodstva in organizacije vobče, ki nikakor ni popolnoma v redu. Predsedstvo zveze je sestavljeno iz osmih članov, izmed njih mora biti vsaj šest stalno v Sofiji. Glede volitev novega predsedstva obstojata dva tabora. 411 ste že naročeni na i!n-^trovano tedensko rev*" o ,,ŽIVLJENJE IN SVET41? Za naše begunce! Ljubljana, 22. septembra Dnevno prihajajo. Zaničevani, preganjani, zastraženi, gladni, obupani . . . Pod okrilje svoje matere, k svojim svobodnim bratom in sestram prihajajo, v trdnem zaupanju v našo ljubezen, v naše usmiljenje, v našo pomoč. Kam pa naj gredo, ako ne k nam, ki so naši? Od znanca do znanca, od hiše do hiše gre njihova pot, njihova trnjeva pot, da si izprosijo majhne podpore, dela, zaslužka, nazskromnejše eksistence. A, žal, njihov trud je le prepogo-stokrat zaman, le premnogokrat se jih loteva malodušje, razočaranje, obup. Nazaj? Ne, rajši smrt! Je pač res: posamezniki ne zmorejo vsega v njihovo pomoč, še tako dobra volja, še tako veliko tudi v dejanju izkazano usmiljenje posameznika imajo svoje meje. Torej? Sodimo, da je naša sveta, bratska dolžnost, da teh naših bratov in sester ne zapustimo v njihovem obupnem položaju, da jim pomagamo z združenimi močmi. Zato apeliramo na dobra srca naših tukajšnjih Primorcev, na vso našo slovensko in jugoslovensko javnost, da ne pozabi njih, ki so kri od naše krvi in tako nujno potrebni našega usmiljenja in naše dejanske ljubezni. V to svrho bi bil skrajni čas, da se ustanovi nekako podporno društvo za naše begunce, ki naj bi jim preskrboval za prvi čas potrebno skromno podporo ali za-poslenie, dokler si ne ustanove lastne boljše eksistence. Uverjeni smo, da ta naš apel ne bo zaman, saj se je pri vsaki priliki izkazala velika požrtvovalnost in blago srce našega naroda. V teh težkih dneh pokažimo beguncem in inozemstvu, da sočustvujemo z brati in sestrami ne samo s srcem in lepimi besedami, ampak v prvi vrsti z dejansko podporo. —sn— Nevarna zločinca Ljubljana, 22. septembra. 21«letna služkinja Angela K stanujoča na Dunajski cesti 100, je odšla v nedeljo po« poldne po opravkih na Ježico. Vračala se jc šele proti večeru in jo je na cesti nago« voril mlad dozdevno okrog 30=letni mošKi. Pričel je z njo vsakdanji pogovor, kasneje pa ji je med potoma pričel vsiljevati svo« jo »ljubezen«. Nadaljeval je s sladkim go« vorjenjem precej časa, vendar ga je An« gelca odbila in ni porajtala za njegove ljubavne ponudbe. Tako sta prišla počasi v bližino nove tovarne za kis ob Dunajski cesta, kjer pa se je moški nenadoma usta« vil in pograbil dekle za roko. Naslednji trenutek je postal dejansko vsnjev, kar pa Angelci ni bilo všeč. Ker se gi je ponovno branila, jo je slednjič pograbil čez pas in jo skušal vreči po tleh. To se mu je že skoro posrečilo in bi dekletu prav gotovo storil silo, če ne bi kratlo nato pripeljal mimo mestni avtobus. Zaradi dekletovega vpitja se je nasilnež /bal in pograbil za Angelčin dežnik ter pustivši njo samo pod« drevesom, izginil v temo. Preplašena služ« kinja je nato odhitela nemudoma proti mestu in se oglasila na stražnici, kjer je nesramneža naznanila. Stražniki so pozne« je nasilneža zasledovali, vendar jim je ta ušel, ker se je bržkone še pravočasno umaknil in prispel v mesto ,po drugi cesti. i Prii posestnici Josipini Hribarjevi na Ga« ljevici 13 se je oglasil te dni nepoznan hrvaško govoreči moški in jo prosil, naj mu posodi 330 Din, da ima nekje na progi vagon drv, ki pa bi iin želel spraviti v Ljubljano. Pogodila =ta 32 s Hribarjevo, da ji odstopi za imenovano vsoto pol ya« gona drv, čeprav stanejo sicer 660 Din. Hribarjeva je neznancu takoj izročila de« nar na kar sta šla skupno z njenim 16« letnim sinom Ivanom na glavni kolodvor, kjer se je oglasil neznanec v kolodvorski pisarni. Med potoma je pravil Ivanu, da ima tamkaj oipravke, potem pa sta se vr« nila spet nazaj k Hribarjevi. Njej je la« gal neznanec, ki je povedal Ivanu prvotno, da se piše Miljetič, pozneje pa to popravil in rekel, da je železniški sprevodni!: in se piše Dušan Trifkovič, še nadalje in ji povedal, da lahko pride po drva na kolo« dvor že naslednji dan. Proti večeru pa je neznanec, ki je bil samo spreten goljuf iz« ginil, in ga sploh ni bilo več na spregled. Ker je neznanec osle>paril pod sličnimi pre« tvezami že več posameznikov, oDozarjamo nanj in priporočamo, da ga vsakdo, pri ka« terem bi znova poskušal sleparsko srečo, preda najbližnjemu stražniku. Po izzivanju krvav pretep Kranj, 22. septembra. V vasi Drulovki pri Kranju so se včeraj stepli fantje in sta pri tem dva dobila z e« lo hude poškodbe. Med družinama l" d i r m Dag ari n že ne« kaj časa vlada sovraštvo, deloma zaTadi manjših pretepov iz prejšnjih časov, delo« ma zaradi 11 mesečnega nezakonskega otro« ka in neizpolnjevanja s tem zvezanih dolž« nosti. Sinoči so prišli bratje Dagarim v ve« selem in objestnem razpoloženju izzivat pod okno UdiTjeve domačije, kjer je tudi gostilna. Padale so različne psovke in pri« imki. Naposled so ponudili izzivači 100 di« r.arjev, če si upajo Udirjevi iz hiše. Delo« ma užaljena v svojem ponosu, deloma na« veličana dolgotrajnega izzivanja sta čez nekaj časa stopila iz hiše brata Janez in Slavko Udir s še nekaterimi fanti. Ko« maj pa so prestopili domači prag, je Franc Dagarin lopnil z motiko fanta Smedica, ki mu je orožje izvil in udarec vrnil. Razvil seje splošen pretep in je Viktor Dagarin prizadejal bratoma Udirjema hu« de poškodbe z nožem. Slavku je prerezal hrbet od pazduhe do srede v dolžini 25 cetimetrov, Janezu pa nogo baš ob kole« nu, tako, da so mu prerezane glavne kite. Oba poškodovanca so pripeljali v Kranj, kjer jima je zdravnik dr. Bezič nudil prvo pomoč. Viktorija Dagarina je orožništvo aretiralo in ga bo oddalo sodiščem. Deja« nje taji, a ne bo ušel eksemplarični kazni. Koroške novice Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem bo imelo dne 2. oktobra t. 1. izredni občni zbor v društvenih prostorih v Celovcu. Na dnevnem redu so organizacijska vprašanja in slučajnosti. Deželni zbor bo imel ob plebiscitni proslavi dve seji. Slavnostna seja bo 10. oktobra dopoldne, 11. oktobra pa sprejme deželni zbor zakone v spomin desetletnice, kakor imenovanje trgov in mest. Pri športni prireditvi »Abstimmungs-Turneru« v Borovljah, v kateri je nastopilo 250 delavskih telovadcev, je vihralo vse polno zastav v barvah skoro vseh sosednih držav. Med njimi je bila tudi jugoslovenska trobojnica ali čez dobro uro je bila odstranjena. Razmere po slovenskih vaseh sličijo časom po plebiscitu. Celo tam, kjer je bilo zadnja leta precej miru, se čuje zopet pro-staško zmerjanje slovenskega ljudstva. Zadnje tedne je bilo mnogo plebiscitnih slovesnosti, na katerih je bilo polno hujskaških govorov, in denar so dobili v Celovcu izve-stni ljudje v namen, da hodijo okoli, dražijo in izzivajo. Nizkotno strahovanje ljudi smatrajo za uspešen germanizaeijski pripomoček. Letošnja suša je napravila ponekod mnogo škode. V Št. Vidu v Podjuni je ugotovila komisija škode po suši v znesku 260 tisoč Din. Težko prizadetim kmetom bo odpisan majhen del zemljiškega davka po uradnem ključu, kar pa ni v nikakem pravem razmerju s škodo. Kmetski trpini se obračajo na razne strani za pomoč, ali vse kaže, da bodo imeli grenke spomine na plebiscitno proslavo. O razsodni razdelitvi državnega daru za plebiscitno cono ni sledu. Na učiteljišče sprejemajo leto za letom skoro same mestne priglašence. V deželnem kulturnem svetu je bilo v tej zadevi že ne-broj ogorčenih govorov, pa vse ne pomaga nič, ker vidi celovška vodilna politika v meščanu učiteljsko moč, ki ji služi zanesljivo, dočim se kmečki sin kot učitelj često postavi na stran kmeta in se ji vsprotivi. Letos so pri sprejemanju na učiteljišče odklonili mnogo kmečkih otrok. Enega so poslali domov, češ, da ne zna dosti nemško... pa je vendar hodil v nemško šolo! Letošnji tujski promet se je gibal v obilni meri okoli manjših in manj znanih jezer. Precejšnje je biio povpraševanje po letoviščih z nizkimi in srednjimi cenami. Višinska letovišča so bila dobro obiskana. Največ letoviščarjev je bilo iz Nemčije in Madžarske. Število seveda ni doseglo lanskega. KULTURNI PREGLED France Rus jubilira V soboto zvečer je praznoval član opernega zbora in vsem našem domačem pevskem svetu znani pevec France Rus dva tehtna jubileja: šestdesetletnico rojstva in štiride-setletnico pevskega uveljavljanja. Opera, katere dolgoletni, vestni in marljivi član je, in, tako upamo, še dolgo ostane, mu je priredila častni večer. Uprizorila je Foer-sterjevo komično opero s Gorenjski slav-ček;<, v kateri je Rus, kot dosedaj vedno, nastopil v vlogi kmečkega fanta, Miško je pela Ribičeva, njeno mater Majdo Španova, Ninon Jermanova, Franja Gostič, Chansonet-ta Grba, oskrbnika Zupan, Lovra Janko itd. Muzikalno je predstavo vodil ravnatelj Polič, režijsko Šest. O vprizoritvi se ne da povedati nič posebnega. Predstavljala je dogodek le radi praznika, ki ga je obhajal g. France Rus. Kdo izmed slovenskih pevcev ga ne pozna? Ni ga menda pevca, ki bi v svojem življenju več prepel, kot France Rus. Živa kronika je slovenskega zborovoskega popevanja, živ program vseh moških kvartetov in zborov zlasti minevajoče čitalniške, veseliške in podokniške dobe. Več let je bil koralist v Djakovem, pozneje član mnogih pevskih društev, sedaj je zaslužni pevec opernega zbora. Morda ni nikjer toliko ljubosumja, intrigantstva kot v igralskem mi, da smo vendar že na poti k nastanku nekakega evropskega občinstva. Imamo že vrsto pisateljev, katerih spisi izhajajo skoraj ob istem času v več evropskih jezikih; imamo n. pr. Galsworthyja, Chestertona, Wellsa, Joycea, Shawa, Giraudouxa, Moranda, Mauroisa, Thomasa Manna, Karla Capka, da imenujemo le nekatere. Vsi ti so dobri Evropci, vendar niso zaradi tega nič manj izvrstni predsta vitel ji svojih narodov. Ali evropstvo kakšnega pisatelja nasprotuje njegovemu nacionalnemu značaju? Narobe: nič ni bolj angleškega nego knjiga Galsworthyja, nič bolj francoskega od kakšnega Giraudouxevega spisa. Baš v nacionalni raznoličnosti je čar vsakega pisatelja, in s to svojo posebnostjo si utegne najprej pridobiti evropsko publiko.« »Nekateri politiki v zadnjih letih kaj radi besedujejo o evropskih Zedinjenih državah. Ostavimo jim to plemenito idejo i» čakajmo, da nam jo uresničijo: med tem pa se zadovoljujmo s skromnejšo potrebo: delajmo v tem pravcu, da se bomo Evropci čim bolj spoznali med seboj. Pripravljaj-mo to vseevropsko bodočnost, ki je še daleč pred nami, z izmenjavo idej, z medsebojno izmenjavo tega, kar imamo vsak v svoji domovini najboljšega in najbolj dragocenega. Le tako, če ostanemo sledi.ji na svojem mestu, bomo najbolj koristili veliki in odlični ideji intelektualnega zbliževanja narodov.« Istega vprašanja se v konkretnejši obliki dotika Hans Fr. Blunck v 37. številki berlinske »Die literarische Welt«. Pisec razpravlja o Pen-klubih, ki so sedaj največja mednarodna organizacija literatov in katerih pomen še vedno raste. Opisuje dve različni smeri glede zastopstva narodov oziroma slovstev, ki sta se doslej borili v tej organizaciji. Ena je hotela, da bi bili v mednarodni zvezi Pen-klubov zastopani narodi po državah; druga je bila za to, da bi vsak narod, da, celo vsaka posebna literatura, ki smatra, da ji gre me- sto pred svetom, tvorila samostojno edi-nico v veliki zvezi mednarodnih literatur. Prevladala je slednja struja. Tako so dobili samostojni Pen-klub Slovenci v Jugoslaviji, Katalonci v Španiji, Škoti v Angliji, židje za jiddiš literaturo i. dr. Ali ni to čedalje večje drobljenje sil v dobi, ki vidi svojo rešitev v čim jačjem osredoto-čevanju in zgoščevanju? Blunck poudarja, da je bilo na letošnjem kongresu Pen-klubov v Varšavi dokončno odobreno že na dunajskem kongresu sprejeto načelo, da bo v bodoče na kongresih Pen-klubov (izvzemši nekatera, doslej obstoječa skupna državna zastopstva) odločevala razvrstitev po kulturah, ne pa po državnih mejah. Naj bi se torej dvajset ali trideset kulturnih skupin Evrope v veliki hiši mednarodne organizacije gibalo prosto in samostojno, ne da bi jih državno-politične obveze pri tem ovirale ali omejevale. — V Varšavi — pravi pisec — je bilo s posebno simpatijo sprejeto to, da je Francija dala enakopravno veljavo proven-calski literaturi. Čeprav so Provencalci politično-nacionalno Francozi, hočejo imeti in bodo imeli kulturno samostojnost, slo-nečo na posebnosti jezika in različnosti tradicij, samostojnost, ki je daleč od slehernega državno-političnega separatizma. Blunck pravi naposled: Nikar ne oma-lovažujmo tega gibanja, ki išče na novih potih pravičnejši sporazum med evropskimi državami in ki ga je v svojem krogu tudi našlo. Nič ne vemo, ali ne bo to nekega dne za Evropo dragocenejše od mar-sikake gospodarske spojitve; ali ne bo to, kar zbog zatiranja narodnih manjšin in premočnega poseganja držav v kulturno življenje, izziva ostrejši nacionalizem, odtehtano in kompezirano tako, da bodo poslej vse kulture imele priliko, da se pokažejo pred svetom. Kakorkoli je že: tu si je duhovna Evropa prvič zgradila hišo, v katero bo lahko zahajal vsak narod brez ozira na meje, v katerih biva in kjer bo mogel prosto poročati o sebi. Velika strpnost v duhu, kakor je bila izbojevana za svobodo vere in vesti, bo v bodočnosti morala veljati tudi za kulturno vest in pripadnost posameznika! Njo zahteva toliko imen, da se bo morala uresničiti, ali pa bo Evropa izdihnila v večnem hrupu svojih državljanskih vojn. b J. Maček Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši 281 Sodobna umetnost Slavni virtuoz, bivši predsednik poljske republike Paderewski je po dolgem času dal časnikarjem interview o umetnosti. S'e« veda je izpregovoril za list »New York Times«, tem bolj, ker pravkar nastopa tur« nejo po Zedinjenih državah ameriških. Sedanja doba ni naklonjena umetnosti, — pravi Paderewski. Naša doba je doba go« spodarskih skrbi in gospodarske proizvod« nje, ki ima velik pomen za človeštvo. Ta proizvodnja je v dobrih rokah; bodočnost bo nemara označevala našo dobo kot eno največ vrednih razdobij v menjavajočem se prelivanju človeške zgodovine. Genij pa ne potrebuje zgolj božje iskre, marveč tudi ugodnih pogojev. Najnujnejši pogoj je mir in jako osredotočenje čutov. Kdor bi danes hotel imeti tak mir, bi bil moral uteči v puščavo — a še tam v času nagle« ga in pogostega potovanja, radia in poli« tičnih izprememb ne bi bil dolgo nemoten. Druga ovira umetnostne tvorbe so čeda» lje jaeja kolektivistična stremljenja. Ljud« je delajo vedno bolj v skupinah, ustanav« Ijajo truste, korporacije in federacije ter ustvarjajo na trgovinskem področju prave čudeže. Sindikat pa ni nikdar nikoli ustva« ril ne ene pesmi, niti ene slike. Umetnost je velika samo tedaj, če ima v sebi lepoto individualizma. Individij pa se danes neiz« prosno izgublja v skupinah. Padere\vski je dalje izjavil, da je v naših dneh že manj pravih pesnikov in pravih muzikov. Pomena današnje glasbe ne raz» ume. Upa pa, da se bo umetnost prerodila; nemara prinese njen prerod baš Amerika, to pa zbog svojega bogastva in svoje vzgo» je. ki ie na večji višini nego v večini dru« gih dežel. — V svoji izjavi Padereaski kot dober Poljak ni pozabil tudi domovine. De« jal je, da Poljska ni ne bogata in ne še povsem varna, da pa zaupa v čas, ki bo popravil njene hibe. b. »Rije?« je priobčila v številki z dne 20. t. m. članek Ante Kovača "Hvala Čehoslo-vacima«. potopis dr. Fr. Ilešiča »Turčanski Sv. Martin«, esej Bože Lovriča o gramatika Achardu, črtico Kristijane Solveigs »Jelena, kritiko »Svetega plamena« iz peresa Ka Mesarica, člančič dr. Vlad. Dvornikoviča »Filozof Božidar Kneževič i njegova spomenica« in vse polno beležk iz kulturnega sveta. »Zlatna knjiga. Kraljevič Starko n pesmi i priči«. V Beogradu je začela izhajati nova mladinska knjižnica (v srbščini) z naslovom »Zlatna lvnjiga«. Knjižnica bo izhajala mesečno v zaključenih zvezkih po 10 Din. Zvezki bodo ilustrirani in vezani. Izdajatelj je Ž. Vukadinovič. V prvem zvezku so izšle pesmi in povesti o Kraljeviču Marku z ilustracijami Vlad. Žerdinskega. Knjigi je dodan »Šareni dodatak« z res pisano zmesjo in znesjo drobnih zanimi%7osti za mlade čitateije. Knjižnica utegne zaradi vaje v srbščini zanimati tudi slovensko mladino in šolske knjižnice. Za nadljnje zvezke so napovedani prevodi iz Hauffa in drugih klasikov mladinskega slovstva, ter cve-tober mladinske poezije od Čika Jove do Gustava Krkleca. »Poučni slovar«. Izšel je 11. zvezek >Po-učnega slovar ja«, ki izha ja v redakci ji d r ja Glonarja. Obsega besede od »E1 Kunetra« do »februar«. Razprava o Masarvku in Jiigoslnvenih. V založbi Češkoslovaško - jugoslovenske Lige v Pragi je izšla brošura >Masaryk a Jibo-slovane«. Znana avtorica odličnih študij iz novejše jugoslovenske politične zgodovine ga. Milada Paulova je v tej razpravi orisala vpliv, ki ga je imel Masaryk na jugoslovensko inteligenčno mladino pred vojno, ko je bilo bivanje v Pragi in študij na češki univerzi v mnogih primerih odločilno za usmeritev v domačem političnem življenju. Tako so pod vplivom Masaryka in Prage prekva-sile zlasti politično življenje na Hrvaškem nove nacionalne in socialne vezi. Razprave ge. dr. Paulove vsebujejo nekatere nove izsledke, ki jih pri drugih avtorjih, ki so pisali o istem predmetu, (Herben, Černj-i. t. d.), ne najdeš. Po takem je torej vzlie skromnemu obsegu pomenljiv prispevek k zgodovini češkoslovaško - jugoslovenski h stikov. Rabindranath Tagore kot risar Na prvi pogled bi č*ovek mislil, da sta to dve skrivnostni arabeski, v resnici pa sta risbi bengalskega pesnika Rabindranatha Tagoreja, ki se mudi zadnje čase v Evropi, o kateri pa se nič kaj laskavo ne izraža. K. S.: # Kako goljufajo vladarje Soproga carja Nikolaja I., sestra nemškega cesarja Viljema I„ je nekega dne prišla v Moskvo in stopila v veliko trgovino, da bi tam nakupila raznih stvari. Carica je s svojim spremstvom več ur ostala v trgovini, izbirala blago in si dajala razkazovati zmerom nove stvari. Nedaleč od nje je stal moški, ki si je neprestano nekaj zapisoval. Cari-čino spremstvo je mislilo, da je uslužbenec trgovine, ki zapisuje nakupljene stvari, lastnik trgovine ga je pa imel za caričinega tajnika, ki jo spremlja z enakim namenom. Lastnik trgovine in njegovo osobje so bili zaradi tega zelo vljudni z njim in so mu sami napovedovali nakupljene stvari. Drugi dan so predložiti caričinemu dvornem maršalu račun trgovine in maršal ga je plačal. Naslednji dan pa je prišel ta račun še enkrat in pokazalo se je, da je drugi račun pravi. Prvega je bil poslal slepar — prav tisti, ki je taka vneto zapisoval stvari, ki jih je carica kupovala. Carica je bila vsa ogorčena nad to nezaslišano sleparijo, a car Nikolaj se je smejal in rekel: »Kar plačaj in ne 1a>2abi, da so povsod nepridipravi, 1:1 rajši sleparijo, kakor da bi delali.« — L. 1888. se je pripetil v nekem mestu na južnem Ogrskem zelo smešen dogodek. Nadvojvoda Karel Ludvik je bil tisti čas voditelj priredb rdečega križa v Avstriji. V tistem mestu je bil neki visok dostojanstvenik baje sila veliko napravil za rdeči križ, a v resnici je bil samo ustanovil društvo tega imena. Zdajci pa je napovedal nadvojvoda Karel Ludvik, da pride ogledovat krajevne naprave rdečega križa. Društvo in njegov ustanovitelj se seveda nista hotela osmešiti in sta »ponaredila« bolnico. Uredili so hišo, ki je bila po na-ključu prazna, vzeli opravo iz drugih bolnic, deloma tudi iz zasebnih stanovanj in naposled celo najeli nekaj »bolnikov«, ki so morali leči v posteljo. Nadvojvoda je prišel, si ogledal bolnico, bil silno vesel in zadovoljen, pokram-ljal z bolniki in se nato spet odpeljal. Dve uri po tem je bila bolnica spet pospravljena. Samo z nekim bolnikom, ki mu je ta stvar zelo ugajala, tako da je hotel za vsako ceno ostati, so imeli ne-prilike in so ga morali s silo odstraniti iz »bolnice«. — Z odkritjem zarote, ki ni bila zarota, se je nekemu Špancu v Barceloni po-r srečilo oslepariti gospodarja vseh ver-i nikov za 4000 frankov. Sultan je bil ob- dan po ljudeh, ki so ga nalašč neprestano vznemirjali z vestmi o zarotah zoper njegovo življenje. Neki nepridiprav v Barceloni se je s tem okoristil in napisal sultanu nujno pismo, v katerem mu je naznanjal, da je odkril veliko zaroto zoper sultanovo življenje in da hoče brez odlašanja priti v Carigrad ter povedati vse, kar ve, če mu dado štiri tisoč frankov predujma na potne troške. Turški generalni konzul v Barceloni je dobil nalog, naj odšteje ta denar — a o Špancu ni bilo od tistega trenutka ničesar več slišati. — Novembra meseca 1. 1906. so oslepa-rili starega cesarja Franca Jožefa na brezprimerno drzen način. Cesar, ki je bil. kakor vemo, obenem ogrski kralj, je bival takrat v Budimpešti in je šel v jutranjih urah na izprehod. Iznenada je zagledal pred seboj dva belolasa in be-lobrada moža v obleki, kakršno so prej nosili honvedi (ogrski domobranci). Cesar ju je vprašal, kaj želita, in moža sta mu s solzami povedala, da morata stradati s svojima družinama vred. Obenem sta mu predala prošnjo. Ces^r je s svinčnikom napisal na obratno stran prošnje: »Plačajte takoj tisoč dve sto kron!« in poslal z njo pribočnika v dvorno blagajno po denar. Med tem je vladar govoril s starima vojakoma, in ko se je pribočnik vrnil z denarjem, ga je dal starcema, ki sta se s solzami zahvalila in odšla. Ko sta pa hotela odditi z vrta, so ju ustavili. Poklicali so policijo in ta je odkrila, da sta imela sivolasa vojaka ponarejeni bradi. Ko so jima sneli bradi, so tudi videli, da sta si bila nadela beli lasulji, in naposled se je izkazalo, da niti nista bila stara vojaka, ampak dva zloglasna lopova. — L. 1885. je bil angleški kralj Edvard kot princ Waleški v Parizu in si je med drugim ogledal tudi gledališče »Eden«. Z dvema znancema je stopil k bufetu in naročil tri konjake. Ko je bilo treba plačati, je bufetirka zahtevala za vsak konjak pet frankov. Princ je bil nad tem oderuštvom ogorčen in ni hotel plačati. Tedaj je odločna bufetirka vzela princu njegovo palico z zlato kljuko, češ da mu je ne vrne, dokler ne plača računa. Da ne bi zbudil nezaželjene pozornosti, je moral princ plačati in je nato dobil svojo palico nazaj. Bolj spretno se je izmotal iz podobne zadeve kralj Leopold II. Belgijski. V letovišču Luchonu si je dal pri frizerju pristriči brado. Kralj je mislil, da ga nihč ene pozna. A brivec je dobro vedel, koga ima pred seboj, in je zahteval za svoje delo dvajset frankov Kralj je vzel iz žepa nov belgijski no- vec za dva franka in dejal: »Jaz plačam vselej obilno. Nate dva franka, to je več ko dovolj. Novec je čisto nov in razen tega si lahko na njem zmerom natanko ogledate brado, ki ste mi jo pri-strigli.« Brivec je vzel denar in ni rekel niti besedice več. A drugi dan je obesil nad svojo brivnico izvesek z napisom: »Dvorni brivec belgijskega kralja«. S podobnim nasiljem si je leta 1S99. neki angleški zastavljalničar pridobil naslov dvornega dobavitelja, ki so mu ga morali za težke denarje spet odkupiti. Na Angleškem je namreč zakon, da ima vsak trgovec itd., ki je kakemu članu kraljevske rodbine kdaj kaj dobavil, pravico do naslova »dvorni dobavitelj«. Eden izmed mlajših princev je bil zašel v veselo družbo, igral je in prišel v takšno denarno zadrego, da je šel k zastavljalničarju in mu zastavil nekaj briljantnih prstanov. Že dan po tem si je vrli mož pribil izvesek z napisom: »Dvorni zastavljalničar Nj. kraljevske visokosti vojvode X.«. Pohujšanje je bilo velikansko in posebno stara kraljica Viktorija je bila vsa ogorčena nad tem dogodkom. Zastavljalničar je pa vztrajal na svoji pravici in le s tem, da so mu plačali visoko odškodnino, so ga naposled pripravili, da je odstranil ne- dbijadom o@ $ačetHu loCh&e$a Četa v vednost! (0sufe difuiij, Ri Rupi V Čim večji je kupni znesek večja je izbira. v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 in ICC9-" si lahRo izbere tepe leposlovno Rnjigo* rahite to priliRo in (kupite solsRe Rnjige v zgoraj imenovani tenjigarnif TVO Pritisk ruskih zaleg na žitne cene Na svetovnem žitnem trgu že nekaj časa cene silno slabijo. Ugodna poročila o žitni letini iz indije in Avstralije so še pospešila padanje cen, ko je že itak bila ponudba splošno večja kakor povpraševanje. Skoro v vseh žitorodnih deželah so nastale spričo abnormalnih žitnih cen, ki sem in tja ne krijejo niti produkcijskih stroškov, velike skrbi. Evropske države še niso toliko prizadete kakor prekomorske. Od evropskih držav najbolj toži o kmetijski krizi Rumu-nija, kjer so žitne cene izredno nizke, a niti po teli cenah ni kupcev. O zlasti hudi krizi producentov žita zaradi padca cen govore tržna poročila iz Kanade. V Winnipe-uu v Kanadi so pretekli petek padle žitne cene na najnižji nivo izza 1. 1906. Izredno nizkim letošnjim žitnim cenam ie kriva velika nadprodukcija, h kateri je doprinesla svoj ogromen delež Rusija. Ponudba ruskega žita po nizkih cenah narašča kakor veletok in Američani že govore o ruskem žitnem dumpingu. Ameriški kmetijski minister Hyde ostro napada rusko trgovinsko politiko ".napram Zedinienim državam in odkrito dolži Rusijo, da je začela z umazanimi sredstvi borbo za obvladanje svetovnih žitnih borz in da hoče 7. neznatnimi cenami za pšenico škodovati ameri-š'e razmere ne bodo izboljšale, a izboljšanje ie spričo naraščajoče ruske konkurence malo verjetno, bodo morale pokrajine, kjer ?ito slabše uspeva, vedno bolj opuščati to kulturo. Stanje ljutomersko-ormoških vinogradov Ivanjkovci, 21. septembra. Avgust je letos v vinogradih svoje delo dobro opravil; le malo grozdja je ostalo trdega. Poleg tega pa se je grozdje tudi zelo lepo razvilo, tako da smo imeli v za= četku tega meseca upravičeno najlepše na= de. Toda v prvi polovici tega meseca smo imeli osem dni vsak dan dež m vmes tu« di hude nalive. Posledica se je kaj hitro pokazala v tem, da je začela pri vseh vr« stah, zlasti pri šiponu nastopati gniloba, grozdje je postalo sicer vse mehko do 7 t. m., vendar je zorenje zaradi dežja slabo napredovalo. V nedeljo je, žal, zopet nastopil dež. V ljutomersko«ormo5kih goricah priča« kujemo povprečno 10 do 12 hI na oral — prijetni izvesek, ki je zbujal med ljudmi roliko veselosti. Kralj Jurij grški ie rad hodi! po samotnih krajih na izprehod. Nekega dne •e srečal pet častnikov, ki so mu tožili, da šo jih pri povišanju večkrat prezrli, kar jih je spravilo toliko da ne na be-raško palico. Prosili so kralja za podporo. Kralj jih je pozval, naj gredo z njim v grad. da bo dal tam zapisati njihove osebne podatke. Tega pa častniki niso hoteli, ampak so postali skrajno vsiliivi; prava sreča za kralja, da je po naključju prišla mimo močna patrulja, katero je poklical, da je aretirala oficirje. Izkazalo se je, da so bili dozdevni častniki preoblečeni cestni razbojniki, ki se gotovo ne bi bili pomišljali rabiti silo zoper kralja- dralfse za leto 1939? torej kvantitativno slabo srednjj trgatev. Desetletni povprečni donos se računa pri nas okrog 14 do 15 hI na oral. Upajmo, da še dobimo 1-1 solnčnih dni, potem bo kvaliteta še zadovoljiva, vendar ne taka, kakor je bila lani. Letnik 1929., kolikor ga je še v zalogah, se še vedno išče. Nedavno ga je bilo tu prodanega več vagonov, med temi eden v Avstrijo. Zanemarjen je slej ko prej letnik I02K Sai^je, kolikor ga je. se dobm prodaja. Navadno prodajajo posestniki vse sadje, kar le količkaj ustreza potrebam trga, za domačo pijačo pa bodo raiš. uporabljali letnik 1928 O novih vinskih cenah ali o kakih prodajah vnaorej se še nič ne čuje = Po ncwyorških listih se pripravlja Jugoslavija na veliko inozemsko posojilo. Kakor povzamemo iz pregleda tiska, ki ga izdaja centralni presbiro, pišejo »Nev York Times«, da želi Jugoslavija dobiti v Zedi-njenib državah posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. Znaten del tega posojila bi se uporabil za končno stabiliziranje dinarja, ki se že več let drži na bazi 1.76 ameriškega centa. = Priprave za grailbo železniške proge Varaždin - Koprivnica. Po vesti iz Beograda je sklenjena gradba proge Varaždin -Koprivnica ter ie s tem opuščena misel železniškega spoja Varaždina s podravsko progo preko Križevcev. Proga bo dolga 43 km in bo tekla po bogatih krajih, v katerih se nahaja več premogovnikov. = Učinek rezultata nemških državnozbor-skili volitev na borze. Rezultat nemških volitev z velikim napredkom narodnih socialistov in komunistov je neprijetno odjeknil na inozemskih borzah, predvsem na nevvvorški, kjer je zlasti znatno popustil tečaj Youngovega posojila. Padli so tudi drugi nemški papirji, k čemur so v veliki meri pripomogle ob koncu preteklega tedna vesti o pripravljajočem se prevratu v Nemčiji. Enako slabe so bile nemške vrednote v petek in soboto v Londonu in Curihu. Tudi nemško denarno in devizno tržišče občuti, sicer v manjši meri, neljube posledice volitvenega rezultata. Kakor javljajo iz Berlina, pokazujejo inozemske banke pri podeljevanju novih kratkoročnih kreditov v Nemčijo precejšnjo rezerviranost, kar bo polagoma dovedlo do povečanega povpraševanja po inozemskih plačilnih sredstvih. Pojav nezaupanja inozemskih gospodarskih in finančnih krogov v Nemčijo po volitvenih uspehih radikalnih strank je prav zanimiv. Računajoči in trezni svet se prav tako kakor s komunizmom ne more sprijazniti s pojavom povojnega nezdravega nacionalizma po vzgledu fašizma, ker te vrste nacionalizem mnogo ropoče z orožjem in peresom, a malo misli. = Padec cene platini. V zadnjih tednih cena platini stalno nazaduje. Poslednja cena na svetovnem trgu, po 6 funtov šterlin-gov. je najnižja doslej zaiseležena cena. Glavni vzrok padanju je počrnjeno pridobivanje platine. Gibanje cene tej kovini je bilo od 1. 1914. naslednje (v funtih šterlingih za unčo): v juliju 1914. leta 9.25, v 1." 1924. (najvišja cena) 28.25, dne 2. januarja letos 12.50, dne 1. avgusta letos 8.25, dne 15. septembra letos 6.50. = Ponovno znižanje cen bakru. Iz Ber« lina poročajo, da je mednarodni kartel ba» kra znova znižal ceno, in sicer od 11.05 na 10.8 centa za angleški funt. = Dobave. Dne 4. oktobra se bo vršila pri komandi dravsJce divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 22.100 kg svinjske masti. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Dne 4., 7., 9. in 11. oktobra t. 1. se bodo vršile pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalne licitacije glede dobave raznega lekarniškega materijala in kemikalij. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem slagalištu. Dne 4. oks tobra bo pri računsko>ekonomskem oddel* ku ministrstva za gradbe v Beogradu lici« tacija glede dobave avtomobilskih šasij. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. BORZE 22. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zeio velik. Največ se je trgovalo z devizami na Newyork, Prago, Curih in Berlin. Skoro vsi tečaji so za malenkost popustili. Na zagrebškem efr' 'nem tržišču je Vojna škoda zopet malo popustila. Za kaso se je trgovala po 438.5 in za december po 438 ter po 438.5. Dalje so bili zaključeni: investicijsko po 87, 8% Blair po 97.5 in 7% Elair po 85.875. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.765. — Berlin 13.4425 — 13.4725 (13.4575). — Bruselj 7.8752. — Budimpešta 9.8878. — Curih 1C94.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 797.27 — London 274.07 — 274.87 (274.47). - Pariz 221 88. — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 294.50 - 296.50 (295.50) — Newyork 56.265 — 56.4(i5 (56.365). Zagreb. Amsterdam 22.735 — 22.795. Dunaj 795.77 - 798.77. Berlin 18.4442-13.4742. Bru&elj 787-52, Budimpešta 987.28 - 990.28. Milan 294.642 — 296.642, London 274.07 do , 274.87. Ne\vyork ček 56.265 — 56.465, Pariz i 220.88 — 222.88. Praga 167.17 — 167.97, Curih 11)94.4 — 1097.4. ( urili Zagieb 9.12875. Pariz 20.245, London 25.0475. Nevvork 515.35. Bruselj 71.875. Milan 26.985. Madrid 56.20, Amsterdam 207.725, Berlin 122.78. Dunaj 72.755. Sofija 3.735, Praga 15.2975, Varšava 57.75. Budimpešta 90.225. Bukarešta 3.0748. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 98 bi.. 7% Blair 87, Celjska 160 den., Lubljanska kreditna 122 den.. Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. Vevče 124 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna družba 40 »len. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 438.25—439, kasa 438.5—439, december 438—439, 8r/< Blair 97.25--97.75. 7r'c Blair 85.75—86, 7posojilo Državne hipotekarne 85.375—86.75, investicijsko posojilo 87—88.25; bančne vrednote: Praštediona 922.5, Ljubljanska kreditna banka 122 denar, Narodna banka 8175—8300; industrijske vrednote: šečerana 310—311, Trbovlje 389—390, Slavonija 200 denar, Vevče 124 denar. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za les neizpremen jeno mlačna. Zaključki: 2 vagona desk. 2 vagona bukovih drv in 1 vagon hrastovih drv. ŽITO + Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za žito neizpremen jena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): pšenico: baško. mlevska tarifa, 80.81 kg po 220 — 225.5, 79,80 kg po 212.5 - 215. 78 79 kg po 202.5 — 205.5; koruzo: baško, rešet.. za promptno dobavo po 157.5 — 160; ječmen: baški, ozimni 06 67 kg po 175.5 — 177.5; oves: baranjski po 195 — 197.5: rž: baško J 72 kg po 157.5 — 160: moko: baško »Ot po 305 — 370. -f Novosadska blagovna borza (22. t. 111.) Tendenca neizpremen jena. Promet: pšenice 33 vagonov, ovsa 1, ječmena 2, koruze 15, moke 9 vag.. otrobov 9 vagonov. Pšenica: baška, 79/80 kg težka 152.5 — 157.5; gornjebaška in baška potiska. 79/80 kg 165 — 167-5; gornjebanaška, 79/SO kg j do 160; sremska in slavonska 142.5 do 147.5. — Ječmen: baški in sremski, 63,64 kilogramov težki 105 — 110. Koruza: baška in sremska 100—105. ladja Dunav 102.5—105 banaška 102.5 — 105. Moka: baška ;0g; in »Ogg« 280 do 290; »2« 250_260; i>5« 220_230; »6« 172.50_182.50; j.7«115 do 120; »8« 90_95. Otrobi: baški. sremski in banaški 70 — 72.5. Fižol: baški in sremski 330 — 350. | + Buriinipeštanska terminska borza (22. t. 111.) Tendenca mlačna. Promet sreden. Pšenica: za oktober 15.35 — 15.36 (obračunski tečaj 15.40), za marc 16.80 — 16.81 (16.90). za maj 17.20 — 17.21 (17.30). Rž: za oktober 8.97 — S.98 (9), za marc 10.22 do 10.23 (10.30). Koruza: za september zaključek 14.45 (14.50), za maj 13.40 — 13.43 (13.40), za maj transitno zaključek 12.30. Iz uradnih in drugih službenih obfav Dražba nepremičnin. Pri okrajnemu sodišču na Vranskem bo dne 28. oktobra ob pol 10. dražba nepremičnin zem. knj. k. o. Vransko vi. št. 227 in 188 ter vložna št. 45 k o. Tešova. Posestvo bo draženo v dveh skupinah, in sicer prva skupina vi. št. 45 Tešova in vi. št. 227 Vransko, cenilna vrednost 85.976.50 Din, najmanjši ponudek 57.320 Din. Druga skupina vi. št. 188 Vransko, cenilna vrednost 65.200 Din, najmanjši ponudek 32.600 Din. Preklicana je omejeno s sklepom okrajnega sodišča v Kočevju zaradi umobolnosti Jožefa Zupančič, Kočevje 158; za skrbnika-pomočnika ji je postavljen Avgust Verder-ber, gostilničar v Kočevju. Vpisi v trgovinski register. Na novo je vpisana tvrdka I. Završnik & Conip., trgovina z mešanim blagom na Češnjici. Družba je javna trgovska družba z družabnikoma Ignacem Završnikom in Francetom Lo-tričem, trgovcema na Češnjici. Družbo zastopa vsak družabnik samostojno. — Pri Jugočcški, Jugoslovensko d. d. Kranj je zvišana delniška glavnica od 10 na 20 •nili-jonov dinarjev. Izdanih je 100.000 na pri nošitelja se glasečih novih popolnoma vplačanih delnic po 100 Din. Temu primerno so bila spremenjena družbena pravila po § 7. Pri tvrdki Tekstilbazar d. z o. z. v Ljubljani je zbrisan poslovodja Karel Pole. vpisana pa poslovodkin ja Marica Čok. soproga odvetnika v Beogradu Vpisi v zadružni register. Na novo jc vpisana pri Agrarni zajednici v Meliucih r. z. z 11. z. Zadružna pogodba z dne 1. septembra t. 1, opravilni delež 10 Din. Upravni odbor tvori pet zadružnikov. Predsednik upravnega odbora je Matija Berniak, posestnik v Melincih, podpredsednik pa Štefan Maric, posestnik v Gornji Bistrici. Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor. — Na novo je vpisana Vodovodna zadruga v Ponikvi ob južni železnici, r. z. o. z. Opravilni delež 200 Din. Načelstvo tvori načelnik, dva člana in en namestnik. Načelnik ji Ljj-d^vii Komar , učitelj v Ponikvi. — Na novo je vpisana Gornjelcndai ska posojilnica v Gornji Lendavi r. z. 7. n. z.,'ki ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdi-go svojih članov. Načelstvo tvori načelnik, podnačelnik in 6 članov ter 3 namestniki. Načelnik je Janez Gomiiar, krojač v Gornji Lendavi. — Pri Delavskem stavbenem društvu v Ljubljani r. z. z o. z. je vpisan član načelstva Ivanka Kosec, delavka tobačne tovarne. — Obrtna kreditna zadruga r. z. 7. 11. z. v Ljubljani se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta Ivan Ogrin. stavbenik in Ivan Rozman, čevljarski mojster. oba v Ljubljani. Konkurz je razglašen o zapuščini Ivana Basleta, stavbnika v Trnavi. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 14. oktobra ob 10. Ugotovitveni narok istotam dne 30. oktobra ob 10. O nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Sockega je razgrnjen načrt v pisarni občinskega urada v Podstredi. Gre za v k. o. Podsreda zem. knj. vi. 33 vpisane parcele. Načrt se bo pojasnjeval dne 2. oktobra med 14. in 15. uro v hiši Antona Kunčja v Sockem št. 45. Udeležene stranke morejo vložiti svoje ugovore zoper ta načrt do dne 29. oktobra pri komisarju za agrarne operacije II. dr. Maršiču v Ljubljani. Uprava banovinske javne bolnicc v Mur-ski Soboti razpisuje prvo pismeno afertalno licitacijo za nabavo materijala za posteljno in telesno perilo, volnenih odej in usnjenih brezpetnikov (cokel) na dan 16. okt. ob 11. pri upravi bolnice. Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani bo imel dne 7. oktobra ob 19. v zadružnem lokalu, Aleksandrova cesta 5., svoj izredni občni zbor z dnevnim redom: določitev najv. vsote, do katere sme upravni odbor konzorcija zadolžiti zadrugo po čl. 42 svojih pravil v svrho graditve lastnega doma na osnovi pooblastila rednega občnega zbora. V slučaju prvotne nesklepčnosti bo pol ure kasneje občni zbor sklepčen brez ozira na število prisotnih. Razšel se je krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot v Bohinjski Bistrici. Rudarska godba v Velenju nabavi dne 1. oktobra 1930 ob 12.: 26 komadov kompletnih rudarskih krojev (bluze in hlače). '3K-4 Pogoji se dobe pri podpisanem društvu. Rudarska godba Velenje. 309-a A u toki e p a i* s f vo ter emajlirane Lucove peči stavbinsko kleparstv0 in instalacija strelovodov Se priporočava Ljubljana Gosposvetska cesta 18 IZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče * osobe stane samo Din 39®.—. Razpošiljam po poStne-□oni povzetju. Lesena patent postelja, zložljiva, s tapeciranim madracom, zelo praktična. stane samo D 280. Ležalka ia s«Dčan;e — (Liegestuhll najnovije vrsti, stane samo Din ISO. Madraci punjeni z vol-tjora stanejo samo D 750. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82. 262 krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBEN1K Ljubljana VII. ^enj. občinstvu se priporoča za vsa kleparska in vodovodna instalacijska dela FRANZ BoGEL, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 6. 11.468 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Dolgoletni samostojni vodja velikega industrijskega podjetja, z bogatimi izkušnjami in popolno izobrazbo, dober organizator in poznavalec razmer, pri elitnih trgovskih krogih Jugoslavije dobro vpeljan in akreditiran, želi svoje sedanje mesto s sličnim PRE.MENITI. — Prevzame tudi glavno zastopstvo serioznega predmeta in je zmožen nuditi jamstvo. Cenj. ponudbe se naj blagovolijo nasloviti pod »Izborna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 13178 Občina Ljubljana Mestni posrebni zavod Naznanjamo tužno vest, da je naša srčno ljubljena, ~ dobra soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa Ražem gostUničarka v Ljubljani na Žabjaku v nedeljo, dne 21. septembra t. 1. po kratkem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne, blage pokojnice bo v torek, dne 23. septembra 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! Ljubljana, dne 21. septembra 1930. Žalujoči soprog z otroki in vsi ostali sorodniki 13180 * JUTRO« št. 220 _"Torek", 23. IX. 1030 Iz življenju iaa sveta Silovita železniška nesreča v Ameriki felikanski kup razvalin po iztirjenju ekspresnega vlaka pri postaji Index v državi Washington. Pri silnem razdejanju na srečo ni bilo človeških žrtev, dasi so stroj in nekoliko prvih vagonov skoro popolnoma razbiti. Slika nam kaže dviganje prevrnje- nega stroja. Iz dežele vesoljnega potopa V asirsko-babilonskem oddelku brit-skega muzeja so razstavljene najnovejše zbirke izkopanin iz okolice stare Nini ve, ki jih je muzeju dala odprava dr. Campbella Tompsova in Hutchinso-ua. Se važnejše pa so izkopanine skupne odprave britskega muzeja in penn-gvlvanske univerze iz okolice pradavnega snmerskega mesta Ura. Osobito pozornost zaslužijo številna okostja, ki jih je odprava izkopala globoko izpod debele naslage gline, nanešene ob kaki veliki po vod j i. Učenjaki so mnenja, da ie ta povodenj najbrž bila oni katastrofi ani vesoljni potop, ki ga nam opisuje p v. pismo stare zaveze in drage bajke narodov ob obali Sredozemskega morja. Zelo verjetna je razlaga, da se je ob koncu ledene dobe, ko se jc voda raztopljenih ledenikov Armenskega višavja odtekla v morje, dvignila gladino niorja in zalila prastara človeška bivališča. Množice vode, ki so bile negibne v armenskih ledenikih, so bile nedvomno tako ogromne, da so zvišale gladino morja. Iz Armenskega višavja tečeta mezopotamski reki Evfrat in Tigris in sta tudi znatno prispevali k temu vesoljnemu potopu, po katerem je ostalo svimersko ozemlje zasuto pod globoko plastjo ilovice. Iz te naplavine izkopani predmeti pričajo o visoki kulturni stopnji onega ljudstva, ki ga je zadela silovita povodenj. Najdeni lončarski izdelki govore o močno razvitem umetniškem okusu in in je naravnost čudež, da Židje, ki so prišli iz krajev s tako visoko razvito umetnostjo, v svoji novi domovini niso pokazali skoro niti sledu smisla za umetnost. Izkopanine so nam ohranile tudi popolnoma tip sumerskega človeka, ki so ga učenjaki sestavili na temelju najdenih lobanj. Izmed okraskov vzbujajo pozornost dijadem iz tanko kovanih zlatih listov, dragocene ovratnice in škatlica za puder, s katerim so si barvale sumerske lepotice široke zelene kroge okoli oči. V škatlici je najden še ostanek te barve. Muslimanska cerkev v Pragi V Londonu posluje odbor, ki ima na razpolago znatna denarna sredstva za gradnjo muslimanskih božjih hramov po evropskih mestih, kjer bivajo kake muslimanske manjšine. Med ruskimi begtinci v Pragi je precej muslimanov in to so se obrnili na londonski fond, da jim zgradi prepotrebno džamijo. Londonski odbor se ie odzval želji, praška občina pa je prispevala v ta namen stavbni prostor. Za Pražane bo vsekakor zanimivo, ko bodj poslušali z mi-nareta zategle pozive mujezina na molitev. Džamija bo sezidana iz belega marmorja ter bo v notranjosti bogato okrašena z zlatom. S šahovskega turnirfa v Frankfurtu Aron Niemcovič, ki je na turnirju dosegel prvo mesto z 9% točkami. Vrla abisinska vojska Ob meji angleške Somalije se je uprlo neko abisinsko pleme svoji vladi, ki je oborožila veliko kazensko odpravo, da jo pošlje proti vstašem. Odprava je štela 3000 mož in bila oborožena z avstrijskimi manlihericami. ki jih je abi-sinski cesar kupil iz starih zalog avstrijskega vojaškega erarja. Kaznovalni oddelek je odšel na pot, toda že med pohodom so častniki ugotovili, da je posadka skoro vso municijo zamenjala za žgane pijače in je v večni pijanosti nadaljevala čudni pohod. Poveljniki si niso upali nastopiti proti vojakom, kajti v pijanem stanju ni bilo govora o kaki disciplini. Abisinska vlada je brez poročil o poteku pohoda in niti ne ve, kje blodi pijana vojska in kaj počenja. Do sovražnika še ni dospela, ker je nje pohodna brzina zelo majhna in so cesti počitki neobhodno potrebni. V zvezi s tem poročajo očividci, da je abisinska vlada zadnje čase posvetila vso svojo skrb organizaciji vojske v modernem evropskem smislu. Povsod se stavijo vojašnice; pri stavbah dela vse ljudstvo, ki mu je vlada ukazala tlako. Tudi vojno letališče je pod nadzorstvom nemških inženjerjev v delu, ali očividci trdijo, da se vrše dela na tak način, da je izključena vsaka možnost uspeha. Tako stanje stvari je seveda močno všeč sosedom, zlasti onim, ki so pred desetletji že brusili pete pred nbi-sinskim vojnikom in doživeli sramoten poraz. Usoda diplomata S prekooc-eanskim luksuznim parni-kom »Conte Grande« je prispel pred nekaj dnevi v Genovo novi argentinski poslanik Martinez, da zamenja kot zastopnika svoje države pri italijanski vladi dosedanjega poslanika Pereza. Martinezu pa se je dogodilo nekaj zelo neljubega: odpotoval je kot visok diplomat, v Italijo pa je pri kot popolnoma zaseben človek. Med njegovo veselo vožnjo po oceanu je doma izbruhnila nekoliko nasilna sprememba vlade. Nova vlada je potrdila prejšnjega poslanika Pereza, novi pa si je samo nekoliko ogledal Italijo ter počakal povrat-ka parnika, nakar se je vkrcal in se nekoliko nejevoljen odpravil domov. »Po dolgem in mučnem trpljenju« To običajno recenico, s katero se navadno javlja smrt sorodnikov, je nedavno v litovskem Kovnu na precej brezobziren način osmešila zlobna ženska ljubosumnost. Pokopali so nekega litovskega športnika in politika. Pogrebni govornik je v dolgem govoru slavil vrline pokojnika, ki »ga je kruta smrt po dolgem in mučnem trpljenju ugrabila iz naše srede«. Ob grobu sta stali pokojnikova žena in njegova dolgoletna ljubimka, ki ie ta stavek porabila, da vščipne neljubo ji ženo. V splošni tišini je nenadoma izjavila s povzdignjenim glasom, da govornik ne govori resnice. Pokojnik da ni umrl po dolgem in mučnem, marveč po kratkem, toda zato dvojno nničnem trpljenju, češ da je bil šele eno leto oženjen. Prizor pred odprtim grobom je vzbudil seveda veliko neprijetne pozornosti, končan pa je bil pred sodiščem, kjer je ljubimka dobila sedem dni zapora. Kazen je sprejela precej mirno, kajti še vedno je bila vesela, da je tako krepko poplačala ženski, ki ji je bila odtujila slavnega športnika. Mussolinijev astrolog o bodočnosti Nemčije Neki italijanski emigrantski list, ki izhaja v Parizu, poroča, da ima Mus-solini po "VVallensteinovem zgledu svojega telesnega astrologa, ki se imenuje Riscoli. Ta je te dni iz zvezd prerokoval bližnjo usodo Nemčije. Po njegovem se Hitlerju ne bo posrečilo osnovati »tretjo državo«, ki bi jo rad. Nasprotno, tik preden bo dosegel svoj smoter, bo doživel strašen polom. Vlada preide potem v roke ljudi, ki bodo spretnejši od njega. Prihodnje leto bo za Nemčijo črno leto. Proti koncu leta se bo sprožila strašna državljanska vojna, v kateri bo Hitler spočetka dosegel delne usephe, pred odločilnim udarcem pa se bodo možje iz bivših vojaških strank polastili moči. O kakšni restavraciji monarhije v Nemčiji ni govora, pač pa se bodo "VVittelsbachovci povrnili na Bavarsko. Človeštvo z bistrejšimi očmi Zaradi naraščajoče rabe naočnikov smemo računati s tem, je izvajal neki zdravnik za očesne bolezni na nedavnem mednarodnem kongresu optikov v Cambridgeu, da se bo vid bodočih po-kolenj znatno izboljšal. »Mnogo ljudi, ki nosijo danes naočnike«, je izjavil ta za gospode od . . . Din 240'- — 790'- za dečke 11—16 let od Din 200*--420'- za otroke 3—10 let od Din 110"--160*- zimske suknje od . . Din 300"-—750'-hlače po.....Din 89'--150'- Ogtedate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnica v Ljubljani: 294 IVAN KOS Sv. Petra c. 23, Celovška c. 63 m zdravnik, »bi bilo pred nekoliko stoletji praktično obsojenih na slepoto. Značilno je dejstvo, da je bilo 1. 1899. med 10-000 ljudmi v zapadni in srednji Evropi prilično 8 slepcev. Petnajst let pozneje se je skrčilo to število že na 5, a ker izginjajo dandanes še zadnji, nespametni predsodki proti rabi naočnikov, ni nobenega dvoma, da sc bo število z naočniki oboroženih ljudi povečalo in da bodo oči bodočih pokolenj ostrejše. Tudi razsajanje raznih očesnih bolezni se bo po vsem videzu ublažilo.« ŠAfOFOIŠl izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijab Hadio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV. Torek, 23. septembra: Ljubljana 12: Poročila iz dnevnikov. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 18: Koncert radio«orkestra. — 19: I/,rabni ali koristni efekt stroja. — 10.30: Nemščina. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa im poro« čila. Sreda, 24. septembra: Ljubljana 12: Poročila iz dnevnikov, plo« šče. — 13: Napoved časa, borza, plošče. — 18: Koncert radio«orkestra. — 19: So« kratov zagovor, recitira g. Bratina. — 20: Koncert godbe Dravske divzije. — 22: Na« poved časa im poročila. Beograd 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio«kvaxteta. — 17.30: Jazz-band. — 20: Pevski koncert. — 21: Poročila. — 21.15: Koncert radio«kvarteta. — Zagreb 12.30: Plošče. — 15: Lahka glasba. — 20.35: Ope« retni večer. — 22: Prenos zvočnega filma. — Praga 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Pevski koncert. — 21.25: Koncert ko« morne glasbe. — Brno 19.30: Koncert vo« jaške godbe. — 20.40: Narodne pesmi. — 21.25: Prenos koncerta iz Prage. — Var> šava 18: Koncert orkestra. — 20.15: Kon« ccrt solistov. — 23: Godba za ples. — Pu= naj 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 20.05: Koncert Le« harjeve glasbe. — Lahka godba orkestra. — Berlin 18.50: Lahka glasba. — 20.30: Simfoničen koncert. — Godba za ples. — Fiankfurt 19.05: Prenos iz Stutt^arta. — 21.15: Koncert operne glasbe. — Langen= berg 17.30: Večerni koncert. — 20.15: Zbo« rovanje protestantov. — Nočni koncert in ples. — Stuttgart 20: Večer narodnih p. s* mi. — 21.15: Prenos koncerta iz Frankfvir« ta. — Budimpešta 9.15: Dopoldanski kon« cert. — 17: Koncert orkestra. — 19: Pev.-ki večer. — 20: Violinski koncert. — 23: C i« ganska godba. — Rim 17: Vokalen in i;,= strumentalen koncert. — Godba za ples. — 20.35: Simfoničen koncert. TONE POLJŠAK Ljubljana, Aleksan&r. e. §. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 Nesreča nemškega letalca'akrobata V krogu: Nemški letalski akrobat Fric Schindler, ki se je na letališču v Stuttgartu pri predvajanju »prestopanja v zraku« smrtno ponesrečil. Letali sta se pri vratolomni vaji zapleli v vrvi ter se zrušili na zemljo. Razen akrobata je dohitela smrt še tri druge letalce. Slika nam prikazuje Schindlerja pri njegovih prejšnjih vajah na letečem aeroplanu. Peen: »Hlapec Jernej in njegova pokora« Res ne vem, kako je prišlo do tiste težke obsodbe. Ce se ne motim, je bilo takole — ob šestih zjutraj. Za mizo smo sedeli trije. Ona, jaz in besednik. Takole je govoril besednik: »Vi ste, Peen, brezprimeren in nesramen ci« nik! Človek brez srca, brez čustva, brez lepote! Veren drug vašega prija« telja Fajaniča! Pobil bi vaju kot psa, kot psa! Vidva sta tista lopova, ki za* strupljata vse, za vaju ne obstoji no« bena svetinja v tej naši lepi zem« Iji! . . .« Nikoli nisem verjel besednikom. Zmerom sem čutil, da ti ljudje niso povsem zanesljivi . . . V nezaslišano zapletene stavke skrivajo svoje sirotne misli. Svoje ne« sramne želje spletajo v sonete in ter« cine ter jih ovijajo z mirtovimi venč« ki . . . Skratka, niso mi pri srcu! Besednikove besede mi niso šle do živega. Najbrž je bil pijan in pijanih besed ne cenimo baš preveč . . . Pač pa mi je mož pokazal neko ste« zo, pot, če hočete, ali bolje: vzbudil mi je zanimanje za naše domače ciniz« me . . . Čitam v uglednem listu tisto pisanje o hlapcu Jerneju in njegovi pokori. Čitam, čitam, hudo mi je pri srcu in čutim — da vendarle besednik laže . . . Tako je pisano: Potem, ko so ugledni posestniki vrgli nesramno hlapče v ogenj, kjer se je primerno ocvrlo, je njegova duša podvzela polet v stratosfero in pri« stala v nebesih. Po uvodnih formalnostih je stopila pred nebeškega Očeta. Nebeški Oče je reševal nujne akte. T?koj pa, ko je ugledal Jerneja (t. j. njegovo dušo), se je zravnal v fotelju in spregovoril: »A, ti si, Jernej! Zdravo! Nu! Tak poglejmo v knjigo!« Nebeški knjigovodja je jadrno pri« stopil in odpH knjigo pri črki: J. Nebeški oče je pazno pregledal po« stavke, gledal je »kredit«, opazoval »debet«, nato pa je uradno — pravic« no dejal: »Dragi moj Jernej! Mnogo si zaslu« žil, dobro si plačeval . . . nekai sva si pa le še v žlahti — pa kaj bi! Rno leto dokaj hitro mine . . . Saj veš: clara pacta, boni amici! Posla imam mno« go . . . kriza, kaj hočeš! — tak oglasi se čez leto dni in — dobro srečo!« Jernej se je malo cmeril, malo se je obotavljal, toda nebeški knjigovodja ga je milo odpravil skozi vrata, kajti očeta je že klical telefon: »Halo, halo! Tu — zemlja! Z nepri« čakovano uspelega shoda stranke »neb. socijalis^v« vam pošiljamo udanostne pozdrave — Odbor.« V Jernejevo ocvrto truplo se je vr« nila dolžna duša. Hr-.ste in opekline ter ostale po« škodbe so s pomočjo višje sile brzo izginile in spokornik Jernej je nasto« pi' svojo turnejo. 1. Najprej se je napotil na Betajno-vo k mlademu gospodarju, ki je baš sedel pri obedu. Ker je bil dokaj la« čen (kar je vsled naglega povratka z nebes popolnoma razumljivo), je pri« sedel k mizi. Mladi gospodar, dober pristaš stranke »neb. socijalistov«, ga je temeljito nahrulil in napodil. Jernej je v smislu višje naredbe pokleknil in mu ves objokan poljubil debelo roko ter navdušen vzkliknil: Heil dir im Siegeskranz! Nato je pograbil za rulo in dežnik (marelo) ter jadrno pobeg« niL 2. Kolovratil je po beli cesarski ce« sti — bila je že noč. Izza ovinka je brez signala pridrvel avto in nebog« ljenca podrl na tla. (Da ni bil avto lastnika nove tvornice otroških avto« mobilčkov, ki ga priporoča ugledni list na drugi strani? . .) Ker je vozilo od« brzelo naprej, ni imel prilike, da po« ljubi — po višji naredbi — roke in čevljev blagemu lastniku in dičnemu šoferju. Zdaj pa sledi nekaj, česar ne mo« rem prav verjeti--- Pisanje trdi, da so odpeljali nesreč« nega Jerneja, pobitega in onesvešče« nega — naravnost v zapor med raz« bojnike. To — se mi zdi — je udarec v obraz: naši tako hvaljeni organizaciji rešilnih akcij, higijenski službi, poli« ciji, humanitarnim napravam, bolni« cam in zdravnikom ter čustvu usmi« ljenja našega naroda, ki je povečini pristaš stranke »neb. socialistov«! — In naprej: Sodnik zapre ubogega po« voženca meni nič, tebi nič — med razbojnike! To je — če pisanje ne la« že — nesramna žalitev vsakega pravnega čuta, saj so nam vendar znane kazni za ccstno«prometne prestopke! 3. Po prestani kazni, kjer je Jernej po višji naredbi poljuboval itd. itd. so ga poslali v umobolnico, kjer so gu naši znani psihiatri no večmesečnem opazovanju in mučenju (neverjetno!) spoznali za nesramnega simulanta in ga brutalno vrgli potom osobja — (ne« zaslišano za 20. stol.!) na cesto! 4. Po zaslugi časopisnih poročil (a novinarji!) ga je izvohal direktor ne« kega ameriškega cirkusa. Jernej je pristal na njegove ponudbe in je bil — vse v smislu višje naredbe — anga« žiran kot atrakcija pod nalsovom: Mož, ki ga lahko vsak pretepa — in še dobi za to lumparijo od njega poljub na roko! Jerneja so pretepali in mikastili vsi mogoči in nemogoči elementi, ponuja« le so se mu histerične ženske, vlada mu je dala senatorsko mesto (!!), slu« žil je krepke dolarje itd. itd. Od samega poljubovanja v smislu itd. — so mu razpokale ustnice. Ma« zali so mu jih z vazelinom in je bil tiste čase najbolj priljubljen — Ame« rika, o mati reklame! — vazelin z znamko: »Jerney«!! 5. Utrujen od klofut, ženitnih po« nud in poljubov se je vrnil Jernej poln dolarjev v domovino. Tu so ga prijele naše oblasti. Ravnale so z njim podlo in nesramno, kruto. da. per« verzno in ne služi to poglavje nika« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 &€dor hoče da 99 »h p®«/;« p9 pOSti H«lc0 aR GaGe drugo informacijo tičo&o 99 matih cj/ascc naj priloii v mtnamGah a ricer ne ho prejel odgovora 1 * CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Tla&Covi maCifi ogCa&ov bi druge informacije tičoče se oglasov, te dobijo tndi v podružnicah mJUTRAc v flovern mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na <{)e&enieafi pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. ZlSJt > nJ G Klepar, vajenca i vso oskrbo sprejme__l. Tome. Mengeš. 39750-1 Kuharico perfektno in samostojno gospodinjo sprejmem k dvema osebama. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 39745-1 Gaterist ki je ob enem tudi dober brusač žag za polnojarmenik. z večletno prakso, dobro izvežban dobi mesto takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Priden«. 39706 1 Prvovrstno frizerko v damski salon sprejme Tantz in Zahradnik, Maribor. Nastop po možnosti • 1. oktobrom. 39674-1 Izložbeni aranžer dobi stalno službo v galanterijski veletrgovini v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. ».Jutra« pod značko »Izložbeni aranžer«. 3956S-1 Dva slaščičarska vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39537-1 Praktikantinjo »prejme industrijsko pod jetje v bližini Ljubljane. Absolventinje dvorazr. trgovske šole ali akademije naj pošljejo «voje ponudbe nu oglasni oddelek »Jutra« jod "značko »Volja za izobrazbo«. 39491-1 Gospodično »taro čez 24 let. sprejmem k 4 nad 6 1. starim otrokom Znati mara šivati n imeti meščansko šolo, 4» lahko opravlja oar ur dnevno pisarniške posle. Dopise na oglas, oddiisk .Juc^a« pod »Zanesljiva ia zmožna«. 39482-1 Spretno hišflo z večletnimi spričevali sprejmem na Rimski eesti 18-11. 38921-1 Črkoslikarski pomočnik mlad, dobi takoj mesto. Pismene ponudbe na D. Podhra-ški Zagreb. Prera- dovičeva .34. 36431-1 Kuharico zdravo, snažno, pridno in pošteno, ki bi opravljala tudi domača dela. sprejmem v gostilno na deželi. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jutra«. 39806-1 Spretne pletilje sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna«. 39927-1 Poštenega hlapca sprejmem takoj v Ljubljani Krakovska ulica 13. 39960-1 Sedlarskega in H-čarskega pomočnika sprejme Ferk Franc, Mari-;/or, Jugoslovanski trg 3. 39976-1 Stavbni tehnik mlajši, zmožen slovenščine !n nemščine, dobi mesto. — Lastnoročno pisane ponudbe pod šifro »Tehnik 1930« na oglasni oddelek »Jutra«. 39972-1 Gospodično starejšo in z večletno prakso sprejmem k 2 fantkoma. Znati mora pospravljati sobe in čistiti parkete. Dopise z navedbo prejšnjih služb na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in marljiva«. 39481-1 Stenotipistko prvovrstno moč, perfektno v nemški in slov. stenografiji. sprejme tovarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Verziran«. 39444-1 Trgovski pomočnik verziran železninar, spreten prodajalec io izložbeni arau-žer, dobi vodilno mesto. — Ponudbe z zahtevo plače in Ia referenc pod »Stalno mesto v Ljubljani« na oglasni oddelek »Jutra«. 39303-1 Oženjen par brez otrok, samo 2 osebi, katerega žena je zmožna dela kot hišna, dobi stanovanje in plačo. Ponudbe z navedbo starosti in sedanjega poklica pod šifro »Snažna in točna« na ogl. oddelek »Jutra«. 39923-1 Čevljarskega prikrojevalca s plačo po dogovoru sprejme takoj v stalno službo Josip I m p e r 1, čevljar v Sevnici pri Savi. 39900-1 G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. M^dl/^Miii'^!;'':.....';mmi! l/i' 50. Periio je na srečo zadržalo njihov padec. Zato se tudi kmalu prebudijo iz omedlevi-re in še nekoliko omamljeni odklobuštrajo e trato. V svoji omotici se niti nc zavedajo. da perilo še vedno mahedra okoli njih in da se jim vse mesto smeje! kor naši domovini v čast! Jernej pa jc poljuboval smrdeče no« ge na levo in desno, skratka, zapadel je v poljubomanijo. (Če je uporabljal tudi v domovini vazelin — ni omc« njeno.) 6. Jerneja so končno »per šup« od* gnali v domačo občino, slovito trdnja« vo stranke »neb. socialistov«. Tam so ga pretepali vsi od župana do kočarja (Jernej je venomer polju« boval), dokler se ga ni končno usmilil vaški policaj, ki ga je s krepkim udar« cem svoje uradne sablje pobil na tla in pozval na likvidacijo. 7. Takoj po smrti se je sestal glavni odbor stranke neb. soc., ki je sklenil, da jc bil pravkar pobiti potepuh v e« 1 i k človek. Pogreba — na državne troške — so se udeležili polnoštevilno vsi imenitniki in župan (poverjenik stranke neb. soc.) ie Jerneja kar nad odprtim grobom, brez privoljenja pa« peža — proglasil — za slovenskega svetnika . . . Tako pisanje. Prav žalosten sem bil. ko sem prebral to storijo. Ubogi Jer« nej! Strašno pokoro si opravil. Hudo te je preizkusil Gospod. Grozno si sc ponižal. Takega konca si tvoj stvarnik Ivan — bi dejal — ni želel . . . Pletiljo dobro izurjeno na stroju 8/70, sprejme takoj Ivan Romih, Ziri. 39917-1 Solicitatorja sprejme odvetniška pisarna v Mariboru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solicitator«. 39894-1 Trg. pomočnico spretno, dobro verzirano v manufakturni stroki, posebno v perilu, sprejmem. — Ponudbe na poštni predal št. 25 Kranj. 39902-1 Potnika manufikturne stroke — za obisk privatnih strank na Gorenjskem, sjitejmem pod ugodnimi pogoj) v stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Je senicah pod šifro »Potnik, Gorenjsko«. 39373-5 Potnike 1 papirnate, 1 manufakturne (avtovozač), 1 vinske in spirituozne ter 1 galanterijske stroke iščemo. Člani dobe pojasnila pri društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani — Vošnjakova 4. 39963-5 Potnika provtzljskega — zanesljivega iščem za prodajo šivalnih strojev in koles na Gorenjskem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko 500«. 39951-5 Uspešne potnike tn krajevne zastopnike za preizkušene predmete fradi-umkomprese in drugo! še spreime Fran Vorsič, Maribor " 39508-5 r, 4T-J •4 faf i d ■*■ Provizij, zastopnika za Ljubljano, dobro vpeljanega pri moduih in galanterijskih trgovcih, ki bi mesečno najmanj enkrat obiska! stranke, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju>ra« pod »Agilen 71«. 30671-3 Svetlotisk. zavod Heliosax v Mariboru, išče dobre pokrajinske fotografe 39673-3 Šiviljo za krpanje perila sprejme tovarna Klemene, Vič. 39920-3 Vsakovrstna zastopstva tu in inozemskih tvrdk prevzame dobro vpeljana agenturna in komisijska trgovina. Tonudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uslužbuje se več podzastopnikov«. 39948-3 i iblastv koncesllonlra.-... šoferska šola Camemik Ljubljana Dunalsks cesta Ste* SC (Jogoavto) telefon 2236 Poult ln oraktične »ožntr ?Si Nemško konverzacijo poučuje gospa Hilda Badju-ra, Rimska cesta 7-11. levo. 395S1-4 Oblastveno koacesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12 Teorija, vožnje. 39249 4 Pospešite dokler ni prepozno (do 1. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesij onira nemu tečaju nemščine za slovenske otroke — do šolske dobe. začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knafljevi ulici 4, pritličje med 10. In 12. ter 18. in 20. uro. 39170-4 Francoščino in klavir poučuje Strokovno izpraša na učiteljica. \VoIfova ul št. 10-11, hiša na dvorišču. Instrukeije iščem po zmerni ceni. Oče me sili v lemenat, jaz hočem na univerzo. Odreka mi vsako pomoč. Sem trdne volje, zdrav in imam pogum, da su prebijem skozi trda leta visokošolskega študija. Prosim za ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trdna volja«. 39938-4 Instrukeije išče eedmošolee. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Siguren uspeh«. 39944-4 Gosli poučuje bivši učitelj konservaton ja, Studeotorska oi. M 35243 Šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blehveisova cesia 52. Prihodnji redni tečati prične 1. oktobra t. 1. 399S4 Krojni tečag moških in damskih oblek, krojačem, šiviljam, nešivi-ljam in pletiljam zadetkom oktobra. Damam za samo-uporabo laliko priučljiv pouk. Ugodni plačilni pogoji. Brezplačna rekomandacija služb. Krojno učilišče, zastopstvo modnih listov — Ljubljana, Stari trg št. 19. Kroji po meri. S9904-4 Francoščino in nemščino poučujem uspešno in poceni. Stari trg 3-Lt — desno. 39839-4 Abiturient realke specialist za realne predmete, daje instrukeije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zajamčen«. .39941-4 *J'4 Dekle stara 20 let, začetnica, iz-učena šivanja, z zaianjem t ovenščine in nemščine, i .če primerne službe^ najraje k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39S40-2 Učenec zdrav, krepak, s treaii razredi .gimnazije, bi stopil v trgovino z mešanim blagom Sporočiti na: Val. Turk, Novi kot, p. Prezid pri Rakeku. 39638-2 Mizarski vajenec ki se je že nekaj časa učil, bi rad nadaljeval učno dobo pri mojstra, kjer bi luel vso oskrbo. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in ubogljive. 59416-2 Šivilja gre šivat na dom. Naslov v ogbsnem oddelku Jutra. ■39922-2 Šofer trezen tn zanesljiv vozač, vešč vseh popravni, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«. 39926-2 Vpokojen orožnik išče primerno službo. Naslov pove oglasni oddelek [»Jutra«. 39908-2 Službo oskrbciika ali hišnika išče treuen in značajen. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39913-2 Kot trg. učenka poštenih kmetskih staršev z dežele, iščem kje v mestu ali na deželi v trgovini mešanega blaga, za" kar imam posebno veselcie. Stara sem 15 let in imam 2 razreda meščanske šole s prav dobrim uspehoon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39909-2 Strojnik z večletno prakso -na parnih žagah, izučen gtrojnik-ključavničar, dober struga r, sposoben vseh strojinih popravil. išče službo. Jazbin-šek, Ruše. 39914-2 Prodajalka mešane stroke, z 'večletno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovine, želi primerno službo takoj ali pozneje. Prevzame taucli mesto blaga jničarke, ali kot poslovodinja kako podružnico. Genj. ponudbe na naslov: Kopač, Ljtibljsna. Poljanska cesta štev. 33-11. 30891-2 Francosko korespondenco sprejmem na dom pnpti- niz kemu honorarju. Ponudbe pod »Pavšalno« na oglasni oddelek »Jutra«. 39801-2 Brivski pomočnik dober delavec in bubi štu-cer. starejši, išče mesta. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju P0"1 šifro »Takoj 922«. 39982-2 Dekle vajeno vseh gospodinjskih del in samostojne meščan ske kuhe, želi službe kjerkoli — najraje pa v Litiji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39953-2 Konditorijski pomočnik mlad. še v službi, samostojen delavec, išče mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten«. 39970-2 Mesto gospodinje prevzamem pri ločencu ali vdovcu, event. z otrokom, v mestu. Sem šivilja, stara 36 let, vešča nemščine ter imam vmselje do gospodinj stva. V službo stopim lahko 1. oktobra. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zvesta gospodinja 60« 39957-2 2 tovor, avtomobila znamke Ford. prodam Eden je enotonski, drugi poltovorni Ford. Mihael Kaučič, Zg. Šiška. 39853-10 Ford-Roadster nova tipa, zada' zaprti sedeži, radi nabave večjega voza, ceno naprodaj. Na ogled 25. t. m. pri K. Camemik. Dunaiska cesta 36. 397S5-I0 Karoserije najlažje in najtrpežnejše, vseh vrst iz Ia suhega je-senovega lesa izdeluje »Avtobus«, strojno izdelovanje avtokaroseril. Ljubljana VII. Šiška 50. 39771-10 Ford Tudor limuzina, nove tipe. v te lo dobrem stanju. ugodno proda K. Čamernii. Ljub Ijana. Dunajska cesta. 34253 Elektromotor 300 Volt. H> konjske sile, v dobrem ali slabem stanju kupi Peroinlič, Ljubljana, Gosposvetska <•■ 16. 39890-10 Avtomobilski stroj 6 c i 1. 7. gonilom, pripraven za razne pogone, brezhiben naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ^Motor 3-500«. 39936-10 Novo moško kolo »Puch«, pisalno mi-zo, kuhinjsko inaro. mizo, več stolov, umivalnik in stensko ogledalo radi selitve prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39950-11 Lep premog trboveljski, ter drva. do stavlja na dom najceneje ter tudi na obroke Franc Slovša, Kolezijska 20. 204—6 Gospodična vešča vseh pisarniških del, želi premeniti službe s 1. novembrom t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko = Dobra rnnč 99« 39930-2 Pekovski pomočnik 20 let star, dobro iarežban, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39928-2 Mesto zoboteh-nlškega praktitianta iščem mojemu sinu^ ki je dovršil meščansko solo in ima 15 let. Ponudbe prosim na naslov: D. Vcrtoč, spi. bolnica, Ljubljana. 39946-2 Šivilja gre šivat na dom po 15 Din dnevno, ali pa vzarae delo tudi na svoj dom. Bonud-be na oglasni oddelek >Jutra« pod šifro »Delo«. 39971-2 Brivski pomočnik išče stakio službo. Dopise na oglasni oddelek n-.Tutra« pod šifro »Sposoben, 7«. 39960-ž ( ;>rema za mlekarno A ia-separator (predela 300 Ilirov mleka na uro) kakor tudi vse druge potrebščine, v brezhibnem stanju so po ugodni ceni naprodaj. Vprašati pod »Mlekarna« r.a oglasni odd«lek »lutra«. 39S32-6 Dalmatinsko vino belo in rodeče po Din 4.— (za mesto s trošarino po Din 7.50) aaprodaj v .'av nih skladiščih, dokler r a loga traja. 39626-6 Puhasto perje kg po 38 Pin razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg. potem čisto belo gosje kg po 130 Din ir. čisti puh kg po 250 Din. L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82, kemična čistilnica perila. 262 Gonilna jermena prima in vse mlinske tehnične potrebščime vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar. Ljubljana, Kolodvorska ulica. 62 Prostoslede za kopanje črne barve prodam ali dam v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do-bičkanosno«. 39677/a-6 Več stare cinkove pločevine nekaj starih plinskih čeri, starega železja m dve ie-lezni traverzi prodam. Ponudbe z navedbo cen je vposlati upravi hiš Kranjske hranilnice. 39630-6 Smrdi in gori cigareta pod nosom! Pustite vendar kajenje. Nikoprost, ki stane franko 76 Din. Va* odvadi takoj. Razpošilja Lindič. Ljubljana, Komemskega 36 120-6 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 161 Otroški .oziček ponikljan in dobro ohranjen naprodaj v Zarnikovi ulici 17. 39517-6 Otroško posteljo lepo, z mrežo prodam za 200 Din v Slomškovi ulici št. 5 — Kodeljevo. 39S89-6 Fotoaparat 9/12, s pritiklinami zamenjam za Bobette I s pritiklinami. — Franjo Perger. Dobova. 39895-6 Zemljo katere del je vrtna prst — dobite, če jo odpeljete, v Ulici na grad štev. 7. 39961-6 Velika tabela sudbine sc dobi za Din 2.30 pri Franu Vorsič, Maribor. 39509-6 Parkete hrastov« in bukove Ima »talno v zalogi A. Kan c. tvornica parketov, Mengeš. Slovenija. 39775-fi Steklenice od Franc Jožefove grenji-ce. za 7 del. kupim. Naslov v o«lasnem oddelku »Jutra«. 39S50-7 Posestvo prodam. Repnje št. 50 — pošta Vodice pri St. Vidu. 39S14-2U Načrte in proračune za zgradbe izvršuje tehnični biro »T e h n a«, Ljubljana. Mestni trg št. 25-1. 159 Hiša Maribor, Betnavska cesta 8 s 4 sobami (2 parket), elektriko, vodovod, plin, kopalnica na plin, šupa, hlev, vrt naprodaj proti gotovini. Prikladno za večjo obrt ali malo industrijo. 39653-20 Dvodružinsko vilo pod Rožnikom v Ljubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 39918-20 Stavbna parcela 600 m2, za Bežigradom naprodaj. Ponudbe na oglas, oddele.k »Jutra« pod šifro »Vogaina parcela«. 39947,20 Posestvo srednjeveliko, na lepi točki vzamem takoj v najem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 39981-20 Brušenje krož. žag vsake velikosti in raznega drugega orodja na elektr. avtom stroj sprejemam. — Se vljudno priporoča F. Lončar, izdelovatelj avtomat. brusilnih strojev, Celovška cesta 43. 39974-30 iVAilU Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, \Volfova ul. 3. 38 Vilo popolnoma ouve enonadstropno s šestimi sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami. kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi blizu »Leo-nišča« v Ljubljan'. oddam v najem ev. tudi prodani. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslo_y pove g. dr. Treo Luce. odvetnik v Liubliani. Dunajska c. 29. 39749—17 Umetni mlin dam kavcije zmožnemu takoj v najem. Indihar • Ra-kovca, Kranj. 39627-17 Nova mesnica lepa, v centru Zagreba naprodaj. Ponudbe na naslov: Franjo Jakopovič, Zagreb, Fadočeva uiica 7. 39367-19 Lokal s stanovanjem pripraven za kleparja, na prometni točki oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39899-19 Trgovino dobro vpeljano z mešanim blagom in železnino, sredi trga na Dolenjskem, oddam v najem, zraven tudi velika skladišča. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Resno 664«. 39664-19 i'št i i I lil i Novo moško obleko (plavo) zamenjam za moško kolo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39968-13 VrUUM Ježice in suhe gobe zadnje rasti, ponudite po-vzorčeno z navedbo najnižje cene tvrdki Peter Še-tina, Radeče-Zidani most. 30443-33 Hruške in češplje za žganjekuho kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »iganjekuha«. 39677-34 Različnih jabolk več vagonov nujno kupim za inozemstvo. Ponudbe na naslov: Peteline, Slov. Gradec. 39651-34 Jabolka namizna po 2.80 Din. mostna po Din 1.40 kilogram franko vsaka postaja Slovenije dobavljam samo va-gonske množ.ine. Takojšnja naročila sprejema ogl. oddelek »Jutra« pod »Sadje«. 39955-34 Smrekovih kolobarjev vsako količino nudimo za takojšnjo dobavo. Vprašanja nasloviti na podružnico »jutra« v Celju pod šifro »Zaga«. 39444-15 W3mwS Krasno stanovanje obstoječe iz 4 sob. kopalnice, kuhinje in pritiklin. plin, elektrika, solnčna le ga, takoj oddam \ h ."št Miklošičeva cesta 13. Pojasnila pri hišnici. 39781-21 Stanovanje 2 sobno, s pritiklinami. suho, čisto in zračno, samo v mestu, išie S članska mirna družina za novem ber ali takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga«. 36729—21 Solnčno stanovanje v vili pod Kalvarijo v Mariboru. Badlova ulica 15. s 4 sobami, kopalnico, pritiklinami, verando in vrtom oddam za 1500 Din. 39884-31 Stanovanje 2—3 sob iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«. 39940-21 Dva lokala prvi pripraven za točilnico, drugi za mesarijo, na prometni cesti v Ljubljani oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39887-19 Lokal za trgovino v novi hiši. na prometni cesti v Ljubljani oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 39886-19 Lokal iščem na prometnem kraju, pri-meren za mlekarno ali slaščičarno. Prevzamem tudi že vpeljano mlekarno. Ponudbe pod »Promet« na ogl. odd. »Jutrac. 39639-19 Stanovanje pripravno za vpokojenca brez otrok, ali kuharico, je v neki vasi ob Savi, zelo zdrava lega. obstoječe iz velike sobe in kuhinje, ter vrta za oddati. Najemnina po dogovoru, toda pogoj je, da se za eno osebo, ki v hiši stanuje, pripravi hrana, katero se posebej plača. — Ponudbe do 30. septembra 1930 na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje na deželi«. 39964-31 Stanovanje 2 sob in pritiklin. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. 39937-21 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj onemn. ki plača za pol leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39943-21 Stanovanje lepo. obstoječe iz 3 sob, poceni oddam s 1. novembrom 1930. Ponudbe pod »Dobra stranka« na oglasni oddelek »Jutra«. 39983-31 K svoji hčerki šestošolki iščem primerno dijakinjo nižjih razredov kot sostanovalko iz boljše hiše, z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39618-22 Dijaka ali gospoda iščem k srednješolcu, z >vso oskrbo, v lepo separtrano sobo z elektriko, v centru mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 39945-22 Opremljene sobo lepo in zračno, s parketom ter elektriko, v centru mesta takoj oddam boljšemu solidnemu samskemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39952-23 Sobo s poseb. vhodom in elektriko, sredi mesta oddam 2 gospodoma ali dijakoma. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39939-23 Dijakinjo sprejmem v rso oskrbo blizu učiteljišča. Naslov pove oelasrri oddelek »Jutrn«. 39959-22 a oddam sobo z »porabo kuhinje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 39888-23 Sobo s štedilnikom brez pritiklin oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Za takoj«. 39919-33 Opremljen kabinet oddam v najem na Blei-weisovi costi 5-III, desno. 39905-23 Gdč. ali gospoda sprejmem na stanovanje — ovent. z vso oskrbo. Vprašati v krojaškem ateljeju v Mariboru, Koroška c. 49-a. 39980-23 Separirano sobo išče gosj.od v bližini Tabora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba«. 39973-23 2 sostanovalca sprejmem na Resljevi cesti št. 12, parter. 39975-33 Sobo lepo fn solnčno. s parketom ter elektriko oddam boljši gospodični. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 39962-23 1nf*rnuui}e Izjava Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja hčerka Hermina. — Franc Lunder, železničar v Ljubljani. 309 lil-31 Opozorilo! Ker raznašata gosp. M. Z. in g. P. S. neresnične vesti čez ga. Modie in g. Lucin, jih opozarjam, da prenehata, ker drugače bom eodnijsko dokazal najino počtenoet glede res. »Zirov-ni venac«, Beograd. Val. Lucin. 39929 Preklic Obžalujem lahkomiselno izrečene besede naipram gdč. Trauti Drofenik. — Ivanka Blaznik, Trbovlje. 39954-31 Dvpifi Inteligentna dama mlada in lepa, želi znanja z inteligentom — v svrho razvedrila. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Svobodna ljubav«. 39898-24 Gustl! Sinko joka, prosim pridi takoj i Anica. 39935-24 Anica! Ob rojstvu sinčka se do solz veselim. Povej mi, kje naj vaju dobim. A. G. 39934-24 Maribor, dne 22. septembra 1930 A. R. Maribor — dvignite pismo! 39979-24 V Kranju iščem stanovanje in hrano s 1. oktobrom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 333«. 30907-23 Sobo opremljeno ali prazno, po možnosti s hrano, išče za 1 oktober solidna gis^o-dična v centru ali okrog Poljanske ceste. — Po-n;:cibe pod »Res solidna« na oglasni oddelek »Jutra« 39722-23 Opremljeno sobico majhno, snažno in suho, v sredini mesta išče solidna gospodična s 1. oktobrom. Event. gre tudi kot sostanovalka k starejši osebi. Ima svojo posteljnino. Dopise pod šifro »Suha in snažma sobk-a« na oglasni oddelek »Jutra«. 30932-23 Sostanovalca sprejme takoj ali s 1. oktobrom D. Vizjak, Prisojna ulica 3. 39949-33 Cenj. reflektantinjam pod Nego 11 tem potom vljudno sporočam. da je mesto zasedeno. Spoštovanjem. 39977-24 Vdova z 80.000 Din premoženja, išče od 50 let naprej starega vpokojenca, v svrho poročitve. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sreča 80«. 39924-25 Fina šivilja vdova srednjih let. z desetletno hčerko, želi poročiti gospoda z drž. službo, starega 35—50 let. Le resne ponudbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutrac. 39897-25 Industrijalec star 32 let, z večjim posestvom in gostilno, se želi poročiti z gospodično, staro do 28 let, ki bi imela primerno doto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Št. 34«. 39956-25 Gospodična srednjih let. želi v svrho ženitve znanja z g. poslovodjem. starim 38—50 let, ki bi bil zmožen samostojno voditi lepo večjo trgovino v industrijskem kraju. Želim, da bi bil krščansko misleč, pošten, trezen in bi posedoval nekaj kapitala Morebitne dopise na oglasni oddelek »Jutra- pod šifro V bodoče srečna^. 39958-25 ,4 sJjJJL« Klavir za vežbanie poceni na razpolago v Kolodvorski ulici 5. 30906-26 Orgije, harmonije in pianinc najsolidneje mi najceneje izdeluje, popravlja in ugia-iuje Anton Dernič, Radovljica. 39818-26 2 živi, mladi kuni belici, samca in samice, jazbeca in psa dresiranega, 2 leti starega dobermana prodam. Pojasnila daje G. Ladi. Velenje št. 27. 39901-27 Koncertne citre za 300 Din naprodaj v gn-stilni »Napoleon«, Tržaška cesta 4. 39931-26 Lep mlad volčjak naprodaj pri hišniku Narodnega muzeja v Ljubljani 39410-27 Torbica je bila v nedeljo izgu-bljena v cerkvi sv. Jožefa. Proti nagradi jo je oddati v ogl. oddelku »Jutra«. 39942-28 Mizarji Prodam strugalni stroj (Fraessmaschine) in tovorno dvigalo za. 500 kg obte-žitve zelo poceni. A. Amann Tržič. 39656-29 Če nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo dnbiš r 10 minutah pri Jošku šmucn industr. in umetn. fotografu v Ljubljani, Wolfova ul. 12 17243 Sodavičarsko obrt kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Sodavičarska obrt«. 39675-30 Vražbe Dražba Dne 33. septembra t. 1. »h % 2. uri popoldne se vrši na Dunajski cesti št. :>1 dražba sledečih predmetov: 2 pisalna stroja, omarice, pulti, pisalne mize, fotelji, stoli - naslonjači, kuhinjska oprava, servis, klopi in razmnoževalni pisalni stroj. 39933-33 TOC 'la Xdr. JpntMHft 0%. Avetood^t/ V Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod + FRAN"JA GRČAR naznanja v svojem in v imenu svojih sinov FRANCA in CENETA ter hčerke MICI KREGAR in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen ljubljeni sin oziroma brat, stric, svak, gospod STANKO GRČAR dne 21. t. m. po kratki, težki bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Truplo blago pokojnega prepeljemo iz Ljubljane v Kamnik, kjer se bo vršil pogreb v torek dne 23. septembra 1930 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, hiša št. 45, na Žale. Ljubljana — Kamnik, dne 22. septembra 1930. 13188 Mastermaimi Kdo jo je umoril? Roman »George Anthony, porotniki so vas na podlagi očitnih dokazov spoznali krivega, da ste umorili Kitty Lakeovo. Moja dolžnost je izjaviti, da se popolnoma strinjam z njihovo sodbo. Sodišče vam je dokazalo vaše dejanje. Vaši lastni pogreški so vas dali pravici v roke. Ne morem vam dati upanja, da bi kako drugo sodišče ovrglo odločbo našega sodišča, zato se nikar ne zanašajte na milost. Porabite čas. ki vam je še dan, v to, da se spravite z Bogom, čigar zakone ste prekršili. Sodba je ...« Ali Anthony ni slišal ničesar več. Črna megla mu je padla na oči. Oprt na redarja, ki ga je spremljal, se je opo-tekel iz dvorane. George Anthony ni izrekel tistih nekaj besed, ki bi mu bile morda rešile življenje. 12. poglavje. Čas mineva. Madelina in njena mati sta vse popoldne čakali sporočila. Oknice so bile zaprte in somrak je polnil preddvorje ma- le hišice. Muka čakanja je bila neznosna. Dan za dnem sta bili željno prebirali časopise; pričakovali sta, da se nekaj zgodi, kar bo pokazalo, da je Anthony nedolžen. Ali bodo koga prijeli, ali bo kdo kaj priznal, kdo ve? A čas je bil minil brez dogodka in usodni dan obravnave je bil prišel. Nekdo se je s pobešeno glavo počasi približal hiši. Solnce se je že spuščalo v zaton; težke kope oblakov so se zlovešče grmadile na obzorju. Soparno je bilo, nobena sapica se ni zganila, morje je bilo mirno kakor steklo. Nevihta je visela v zraku. Arthru Barrat je bil postavil svoj voz v hotelsko garažo. Njegova naloga ga je težila in zdelo se mu je, da mu bo pot k ubogima ženskama lažja, če pojde peš. Zaklel se je bil, da se ne vrne k Madelini, dokler ne bo njegova nedolžnost dokazana. Dvanajst častitih zastopnikov ljudstva je zdaj pričalo za njegovo nedolžnost s tem, da so bili onega sipoztiali za krivega. A kako bo Madelina sprejela to vest? Ženske so nepreračunljive v svojih nagibih. Nekaterikrat se je ustavil in tudi pri vrtnih vratih je še okleval. Ali jima nc bi rajši pisal? Ali ga ne bo Madelina danes iznova podila izpred svojih oči? A nazadnje je vendarle vstopil, s trdnim namenom, da za vsako ceno dovrši nalogo, ki jo je bil pričel. Zdaj je stal pred njima. »Zakaj si prišel?« ga je z močnim glasom vprašala Madelina. »Sklenil sem bil, da ne pridem, dokler ne bo moja nedolžnost dokazana. Na žalost prihajam z najstrašnejšim dokazom, ki je mogoč. Resnica se je izkazala.« »Kaj pomeni to?« Madelinine oči so se z grozo uprle vanj. »Anthonyja so danes popoldne spoznali za krivega in obsodili na smrt.« Madelina je vzkriknila in si pokrila obraz z rokami, med tem ko je njena mati na glas zajokala. »Tega ne bom nikoli verjela,« je za-vpilo dekle. »Nikoli ne! In če bi ga porotniki tisočkrat spoznali za krivega, nedolžen je vendarle! Grdo je od tebe, da veruješ v Anthonyjevo krivdo.« »A vendar,« je trpko odvrnil, »ti si v mojo krivdo tako naglo verjela.« »Morda ni bilo prav,« je rekla z žalostnim glasom. »•Ne smem si lastiti pravice, da bi sodila. V tem trenutku ne morem misliti na nič drugega kakor na ubogega Georgea. To je strašno!« »Ves čas sem bil pri obravnavi. Njegov zagovornik se je na vse pretege trudil, da bi ga rešil. A vse je bilo zaman. Dokazi krivde so bili uničujoči.« »Ti -po tem takem misliš, da je kriv?« »•Nemogoče je biti drugačnega mnenja. Ti sama bi bila prepričana o njegovi krivdi, če bi bila pri obravnavi.« »Nikoli! In da pokažem, kako skalno sem prepričana o njegovi nedolžnosti, ga bom obiskala.« »Kaj. Madelina? V celici obsojenih!« »Da, v celici obsojenih!« je rekla in se visoko vzravnala. »Tolažila ga bom. kakor vem in znam.« Gospa Lakeova je bila preslaba jokati in si je pomela zardele oči. »Tega ne moreš storiti, dete moje!« »Storila bom. in če ti ne maraš iti z menoj, pojdem sama.« »Ali, ljubček, kaj bodo rekli ljudje?« »-Kaj meni mar! Oh, če bi bil gospod Sinclair na Angleškem, se to ne bi bilo zgodilo.« »Gospod Sinclair je na skrivnosten način izginil,« je rekel Barrat. »Med današnjo razpravo je prišlo na dan.« »Tedaj je šel naš poslednji up po vodi.« Madeline se je lotil obup. »Ali bo George vložil priziv?« »Gotovo. A sodnik mu je izrecno povedal, da je malo upanja.« Madelina je zateptala z nogo. »Kaj se menim za sodnikovo mnenje! Takoj moraš napeti vse kriplje, Artur! Gospod Kenyon ti bo pomagal. On ima zveze in mi bo omogočil avdijenco pri ministru notranjih zadev. Tak stori vendar kaj! Ne stoj in ne zijaj kakor bebec!« »Nespametna si, Madelina,« se je oglasila njena mati. »Meni se zdi tako lepo od Arthurja, da je prišel k nama, čeprav si napravila tako grdo z njim.« »Prosim, pustite to. gospa Lakeova,« je trpko rekel Artur. »Nič več te ne razumem. Madelina. Zdiš se mi. kakor da nisi več ti. Iz razloga, ki ga ne poznam, se srdiš name in misliš samo na Antho-nyja. Bogme. ne razumem te.« »Tu ni česa razumeti,« je trdo rekla Madelina. »Eden naših prijateljev je v skrajni nevarnosti, da umre sramotne smrti zaradi zmote, ki sta jo zagrešili policija in sodnija. Vse ostalo je v tem trenutku brez pomena. Reši njegovo življenje — to je vse, kar zahtevam od tebe! Če imaš le še malo vdanosti do mene, mi moraš pomagati v tej stvari.« za EV. razred državne razi*, loterije so dospele Opozarjamo naše igralce, da je čas za obnovo srečk do 1. oktobra. Žrebanje pa se bo vršilo dne 6. oktobra. Kdor hoče igrati v V. razredu (milijonskem) naj pravočasno zamenja srečko, da ne bo prepozno. Nekaj srečk je tudi še za IV. razr. na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, 19 Dvokolesa, motorji, šivalni stroji. otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KAISER, LJBULJANA: Nove vrste lovske patrone znamke »Ra, basane z nemškim Haslocb brezdimnim smodni» kom in v zalogi bodo »Geco« patroni 2. nemškim Rohtweilskim smodnikom. 111 Pošljite tvrdki J Ljudevu i sinovi v Ptuju ponudbe za zdrava in kisla jabolka za prešo, ki j h kupuje vsako množino 131'9 291 Bolniške stole , fig Knjigarna ti da pri nakupu šolskih knjig brezplačno lepo knjigo po izbiri. čitajfe Jutrove male oglase, ki imajo uspeh! e AUTOMOBILISTI! i ŠPECIJALNA DELAVNICA ZA TAPECIRANJE IN »DUCO« LIČANJE AVTOMOBILOV Martin Mali. Domžale Informacijski zavod išče za akvizicijo reprezentativne gospode Ponudbe interesentov, ki imajo zveze z industrijskimi in trgovskimi krogi, naj se naslovijo pod šifro »R. G. 99« na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 13177 Točna izvršba! 285 Cene zmerne! Izložbeni araiižet* dober prodajalec, dobi mesto v veliki modni trgovini na Štajerskem. — Plača visoka. Ponudbe pod šifro »ARANŽER.« na oglasni oddelek »Jutra«. 131S2 Da uničite molje, muhe, stenice, komarje, in' ostali mrčes ter njihova iajca uporabljajte Fly Tox (Flaj — Tox) Siguren učinek! Prijeten duh! Ne maže obleke in ne perila! Dobi se povsod. Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom Zastopstvo za Slovenijo Dr. A. KANSKY kemična tovarna Ljubljana Krekov trg 7 101 Šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave žulodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati L. A K S I T ki je najprijetnejSi za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 1Q Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA. BOGOJEVICA, SKOPLJE. 2ALUZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolet« »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka 59 PETER KOBAL Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. KLAVIRJI Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica. 29' Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. 2. Al Povečani sili, močneišim kočnicam, večji brzini modernih avtomobilov popolnoma odgovarjajo sume GOODYEAR, ki vzdrže največjo kilometražo, sigurno vožnjo in olepšavaio Vaš voz. 13169 v vseh dimenzijah in oblikah ima £ stalno na zalogi MATERIAL d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material ADVOKAT Beograd, Majhe Jevro• sime ul. 6, vljudno naznanja, da je pod tem naslovom dne 19. septembra 1930 odprl advokatsko pisarno 13170 Urejuje Davor« Ravfoen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoti Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de" je odgovoren Ak>izaj Novak. Vsi v UirbMani.