Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini; Šlev. 123. V ljubila«, v petek dne 3. junija m Leto XLIX. •SLOVENEC« velja p« pošti aa tss strami Jugoslavije ta t Ljubljani: aa oelo lato nipra). K 240«— M pol leta a t. a 120 — sa četrt lata „ M-— aa en mesec M • • „ 2S-— Za iaosemstvo oeloietno K iti. s Sobotna Izdaja: — 2* oelo leto ... «... K 40 — sa inozemstvo 55 — Uredništvo Je t Kopitarjevi ulloi Stev. 6/111. Rokopisi bo ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredi. teleL štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. i--' - Inserati: . n Enostolpna pet i t vrsta (59 mm široka in 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat . . . po K 8»— poslana itd. . . po K 9w Pri večjem naročila popust,'. Najmanjši oglas 5 9/9 mm K15. Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka ln doeva po praz« nika oh 5. uri zjutraj. Uprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske Št. 650 ia naročnino ia št. 349 sa oglase, avstr. ia češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-haro, 7588. K položen u Ljubljana, 2. junija. Za ustavni načrt, kakor ga je sprejel ustavni odbor, je od 320 navzočih poslancev glasovalo 227 poslancev, proti pa 93. Vladno časopisje je tedaj razbobnalo to glasovanje kot velikansko zmago vladnih strank in vlada je naročila od vseh strani brzojavne čestitke. Dejansko pa vladni krogi uspeha tega glasovanja niso bili prav nič veseli. Saj je treba prišteti med opozicionalne glasove tudi tiste poslance, ki pri glasovanju niso bili navzoči. Če vštejemo te, je bilo razmerje sledeče: 227 za, 192 pa proti. Najhuje pa je zadelo vlado dejstvo, da so od hrvatskega ljudstva izvoljeni poslanci in največja skupina slovenskih poslancev v Jugoslovanskem klubu glasovali proti in nosi tako ustavni načrt na sebi pečat hegemonije in mazorizacije srbskega plemena nad hrvatskim in slovenskim. To dejstvo je spravilo vlado in vladne stranke v veliko zadrego in zdaj si razbijajo glave, kaj naj storijo, da razčistijo ta neprijetni položaj, ki ga je po lastni krivdi ustvarila Pašičeva vlada. Toda sami ne vedo pravega leka. G. Pašič je pač ponujal Jugoslov. klubu izločitev kancelpara-grafa, ako glasuje klub za ustavni načrt. Jugoslovanski klub je pa tako nečastno barantanje za načelna vprašanja odklonil. Treznejši politiki, zlasti iz radikalnega kluba, mislijo, da bi Jugoslovanski klub taorda le glasoval za ustavo, ako se izpre-jneot v ustavnem načrtu določbe o razdelitvi pokrajin ter se z novo koncepcijo približajo zahtevam Jugoslovanskega kluba. Med drugim se resno ventilira tudi vprašanje o nedeljeni pokrajini Sloveniji. Kakor se čuje, se slovenski demokratje in poslanci SKS silno boje odgovornosti za posledice, ki bi jih prinesla delitev Slovenije in se nagibajo v tem vprašanju k programu Jugoslovanskega kluba. Vsi ti uvidevnejši politiki, ki hočejo ustvariti boljše razmere med vladnimi strankami in Jugoslov. klubom, pa vendar pozabljajo, da je Jugoslovanski klub parlamentarna eksekutiva načelne stranke, ki za ustavna načela ne baranta kakor bosanski muslimani in da sestoji iz članov Slovenske ljudske in Hrvatske pu-čke stranke. Vendar je njihovo prizadevanje hvalevredno, ker čimbolj se centralistična večina približuje zahtevam opozicije, tem krajši bo boj, ki se bo nadaljeval v rednem, zakonodajnem parlamentu, ako se v konstituanti sprejme ustavni načrt vladne večine. Pašičevo mnenje, da se bo v kakih desetih letih na- sprotstvo med centralisti in proticentra-listi samoposebi izgladilo in bodo vse stranke pristale na centralizem, je precej naiven optimizem in dokazuje samo, da si ministrski predsednik ni prav nič na jasnem, kako naj reši zamotan položaj in doseže sporazum, brez katerega dve plemeni od SHS ustave ne bosta priznali. Že sedaj se vidi, da vladna večina, stvorjena s kupčijami na račun davkoplačevalcev, ne bo držala, kakor hitro bo sprejeta v konstituanti ustava, ker se že sedaj krha in je polna dinamitnih sil. Režim obznan je pri nekaterih poslancih iz vladnih vrst vendar rodil odpor, četudi tih odpor, ko vidijo posledice tega režima, ki kakor blisk in grom naznanjajoči oblaki pretijo nevarnost. So pa med njimi tudi taki, ki se le malo sramujejo svojega reakcionarnega ustavnega načrta, o katerem se je g. Stojan Protič izrazil, da bo prinesel državi, ako se ne izpremeni, najslabšo ustavo v Evropi od vseh držav, ki so obstojale že pred svetovno vojno in imele ustavo, da ni samo slabši kakor srbska ustava iz 1. 1888, in ne izpodkopava samo srbijanske svobode, ampak preti tudi, da razrahlja, poruši same temelje našega ustavnega in parlamentarnega življenja. Nesoliden temelj, ki drži zaenkrat še stranke vladne večine, se je začel majati in pod vidikom bodočnosti se je že začel med vlanimi strankami in v strankah samih ljut boj, ki se včasi pokaže tudi na zunaj, včasi pa besni v parlamentarnih klubih. Nasprotstvo med demokrati in radikali in nesoglasje med bosanskimi in ostalimi radikali ter muslimanskim klubom glede reševanja agrarne reforme v Bosni in Hercegovini, se je v torkovi seji konstituante pokazalo v tako ostri obliki, da je dobila galerija vtis, da tu ne gre za kak nesporazum med vladnimi strankami, ampak za najhujšo borbo med vlado in opozicijo. Šele pri tretjem od štirinajstih oddelkov ustavnega načrta se mudi kon-stituanta in že se kažejo v vladnem bloku razpoke, ki jih nihče ne bo mogel zama-zati. Demokratje in radikali že mislijo na bodoče zaveznike, pa jih ne morejo najti izven sedanjih skupin vladnega bloka. Posl. dr. Šimrak je imenoval vladni ustavni načrt »ustavo mane — tekel — fares« in že danes mu dajejo dogodki prav. Vladna večina je bila za argumente govornikov Jugoslov. kluba gluha. Govorniki Jugoslov. kluba so se brez izjeme iz množice govornikov drugih klubov odlikovali po svojih stvarnih izvajanjih, na katera govorniki vladne večine ali sploh niso odgovarjali ali pa s splošnimi frazami ali celo s prostaškimi napadi in plitvimi gostilniškimi govori v — konstituanti, kakor n. pr. slovenska samostojneža Drofe-nip in Majcen. Burno glasroanie o 3. iddeln ustave. Vlada se ie udala muslimanskim begom. — Demonstracija Jugoslovanskega kluba. — Spopad med Pašičem in Baričem. — Pogajanja z macedonskimi muslimani neuspela. Belgrad, 2. junija. (Izv.) V vladnih krogih je vladala danes velika razburjenost radi zadržanja muslimanskega kluba. Spor radi demisije muslimanskih ministrov je bil zelo oster. 0 muslimanskih zahtevali je dopoldne razpravljala vleda in vladni klubi. Na seji vlade je Pašič nagovarjal muslimanska ministra, naj vplivata na svoj klub, da ublaži svoje zahteve, ker vlada ne more takoj ustreči vsem zahtevam. Ministra sta o tem poročala na seji muslimanskega kluba, ki je pa sklenil, da vztraja neomajno na svojih zahtevah in da ne popusti niti v enem pogledu. Poslanca Korkut in Karamehmedovič, ki sta se svoj čas toliko trudila, da je muslimanski klub vstopil v vlado, sta sedaj najhujše nastopala proti vladi. Dopoldne je bil položaj tako kritičen, da je vlada že sklenila, da rdloži glasovanje o tretjem delu ustave, dokler se ne reši kriza. Pred popoldansko sejo konstituante je imel radikalni klub sejo, na kateri je Pašič grozil, da bo od- stopil in pozval regenta iz Pariza, da se reši kriza. Končno so vladni klubi sklenili, da se muslimanske zahteve sprejmejo v polnem obsegu. S tem je bila kriza rešena in sta muslimanska ministra preklicala svoj odstop. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Pri glasovanju o tretjem oddelku ustave je prišlo do tako burnih prizorov, kakor jih konsti-tuanta še ni doživela. Jugoslovanski klub je uprizoril veliko demonstracijo. Poročevalec Demetrovič je skušal govoriti, pa se mu ni posrečilo. Jugoslovanski klub in komunisti so glasovali proti vsem členom, proti členom, ki govore o agrarni reformi, pa tudi zemljoradniki. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Po glasovanju o tretjem oddelku ustave je prišlo do spopada med ministrskim predsednikom Pašičem in poslancem Baričem. Baric je zabrusil Pašiču v obraz, da so muslimani kupljeni. Pašič se je vsled tega strašno razhudil in pričel vpiti. Končno se je obr- nil na predsednika konstituante dr. Ribar* ja in zahteval od njega, naj izključi poslanca Bariča od treh sej. Dr. Ribar je nato sporoičl Baricu, da je za tri seje izključen iz konstituante. To postopanje predsednika konstituante je bilo prenagljeno, ker se predsednik ni držal poslovnika. To je prvi slučaj izključenja iz konstituante. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Popoldanska seja konstituante se je začela ob 5. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Stanovnik, ki je naglašal, da vladni načrt ustave ne zadovoljuje niti Hrvatov niti Slovencev. Govoril je ncdalje o kmetskem zadružništvu v Sloveniji, za ka* tero ima največ zaslug slovenska duhovščina. Za Stanovnikom je govoril samo-, stojnež Drofenik. Belgrad, 2. junija. (Izv.) Danes popoldne se je vlada pogajala z muslimani iz južne Srbije. Pogajanja niso uspela. (Govor poslanca dr. Hohnjeca v konstituanti dne 28. maja.) (Dalje.) i-oeilev med cerkvijo državo more biti ali dobrohotna ali sovražna. Dobrohotna je v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer cerkve sicer nimajo javnopravnega položaja, pa se vendar religija spoštuje, strogo praznuje nedelja, eksisti-rajo privatne šole. Nadalje se je dobrohotno izvršila ta ločitev v Braziliji, ki im« kljub tej ločitvi poslaništvo pri rimsM stolici, nadalje v Belgiji, kjer se privatne verske šole ne samo tolerirajo, ampak tudi podpirajo iz javnih sredstev države, občine ifd. Sovražno pa se ]e ta ločitev izvršila na Francoskem in Portugalskem. Vendar pa so se tudi v teh dveh državah zadnji čas omilile najhujše ostrine tega ločitvenega zakona, ker je bilo nemogoče ves ta zakon proizvajati. Izkušnja je dokazala, da ločitev cerkve od države veliko bolj škodi državi nego cerkvi. Zato so bili sloviti francoski državniki kakor Cambetta, Ferri, \Valdeck — Rousseau proti ločitvi cerkve od države in za ohranitev kon-kordata. Kakšno bodi torej razmerje cerkve do države? Vez med obema bodi organska, ki se naj kaže v prijateljskem sodelovanju. Cerkev in država sta, da se po-služim tukaj terminologije pravne filozofije, dve popolni družbi, to je taki družbi, da ima vsaka svoj lastni in samostojni namen, pa tudi vsa sredstva za dosego tega namena. Vsaka je v svojem področju suverena. Suvereniteta pa ne izključuje, da se država in cerkev medsebojno podpirata, LISTEK. Jo Z c Piber: I* umetnostna razsSava v i&topilevem paviljonu. (Konec.) Z 1 e s o m je Tone potrpežljiv. Idealist (št. 144) seza v idejo, postavil ga je v močan kontrast z obupancem, pa tako kot je les hotel in zahteval. Obup (št. 125) prekipeva v gornjem delu do najkristal-nejšega izraza. Uklenjeno ljubezen — so lahko samo zre. In vsak kos lesa mu da novo misel, veliko idejo iz človečanstva. Radiranke so majhne, neznatne včasih, a včasih idejno večje od slik. (Zanimivo in nujno potrebno je, da bo moral, kdor bo hotel govoriti špecielno o Kraljih, dati mnogo, mnogo strani na razpolago samo njihovemu idejnemu svetu.) Omenil bom samo nekatere: vse rdeče radiranke Življenja (od št. 137—142; bodisi sveto misel tragične mistike Rojstva, bodisi katerokoli drugo do Izgnancev!), Davida, Mihaela, v triumfalnem veličanstvu z glavo navzdol, Vnebovzetje, v rožah in oblakih odeto, Tožno, s polnim izrazom boli v obrazu, rokah, medlih pegah, Iškariota, kot ga do danes ni še nihče podal, originalni Sen ljubezni ift qaše pristno donjača .Vprašanje, ' Motivi za plakate: Deveta dežela — so zanj posebno hvaležni. Zločinec in Hroma ga ločita od vsake naivnosti in vodita do najglobljih duševnih nians in bolesti. Pri: Adamu, kje si? — in še kje drugje nekateri strme. Ni treba! Mislijo naj — krščansko! Še o delih Frana Kralja: od barvnih slik do reliefov — na kratko: 0 >p r e č u d n i h« slikah, tako lahko vsakdo, ki vstopi v paviljon, bere komentar samega Frana Kralja, ki je pa le znak, da umetnik niti sam ne verjame, da ga bo občinstvo doumelo. Če je to dobro — je drugo in zanj ob drugi priliki upoštevanja vredno. (Tone vsaj lahko izhaja brez napačnih razlag.) — Vizija sv. Antona in Pekoča vest sta tudi v Pojasnilu dobri. Pri Pošastnih sanjah je za sliko zanimiva že tehnika sama, ki mogočno izraža blodnjo (predvsem s tem, da že sama slika izstopa iz okvirja!) — Materni egoizem je tudi ena te vrste, ki sloni na svetlobi barv. Ideja je v njej za današnji čas preaktualna. In to ni nič hudega. Slabši sta Radovednici s slabo izraženo mislijo. Pri portretu Žene z rožo (št. 73) pravijo, da je obraz dobro naturalističen. Cul pa sem ljudi, ki so pravili o njem, da je brez plastike. Temu pritrdim. In ko bi samo to našel k njem, bi sliko iz že XIX. slovenske razstave — izobčil. Iskal sem ideje in z njo našel vse: Roža s čudnim zelenim trakom deli ženo v: ženo-duha in ženo - človeka. Kaj odtehta drugo, zna-čijo bele plasti; z rokami le malo poseza vanje. Toda — kaj to! — vse je rdeča roža, in kdo naj ve, kje seza eno v drugo. V ilustracijah Bevkovih: Pesmi — je globino citiranih verzov dobro označil, predvsem: svetloba se reži v temo in naprej — in: moje telo skrivnosti nosi. Da bi jih le v klišarni mnogo ne zmanjšali in poslabšali! V Kralja Matjaža je vlil posebnost svoje vrste: operira z dvojno sliko. Na gornji (tekstni) se poslužuje po svojo besedila in izrablja ozadje (belo-temno). Piše tako, da lega posameznih črk in besed harmonira z vsebino. Pri: zadosti malo ž njo živi — črke prdejo v teman pas, zadnje sezajo v belega (— upanjel). Pri: zajaše konjča brzega — vidimo skok. Pri: devet je padlo vselej glav — meč, padanje glav. Isto tudi pri: Matjaž jo ročno sukat' ve — in: po bliskovo mu sablja gre itd. Pod tekstom: Se kralj Matjaž oženil je — rasejo rože. Drugod zopet drugače. Povsod: polno novega. — Spodnje ilustracije (h tekstu) so posebnost, ki nam je domača, dasi nam je do danes bila neznana. V lesu in mavcu jeFr. Kralj v splošnem še tak kot je bil (Sveta Mati in Evangelist Janez). Dobro je, da je z liniami in temnimi plastmi posegel tudi na to polje (Dvojni ljudje in Pomladna pesem: podlaga!) Znamenito in skoro naj-originalnejše delo razstave Umetnik v razvojnih stopnjah, s finim izrazom brez telesnosti, izpričuje besede: O telo, ječa moje duše! — V reliefnih slikah, oziroma plabetah je elegantnejši od brata in na-ivnejši (V nebesa itd.). Mislim, da v teh tudi obiskovalcem bolj ugaja. Sicer pa se naše občinstvo bori še t obema, toda ne kot z nasprotnikoma, ampak kot z dvema potencama, katere bo kmalu doseglo, ker gre povečini novi umetnosti naproti brez bojazni in velikega dvoma. Treba je, da ji gre naproti še brez prestanka — in ko jo doseže, bo čutilo njen božji blagoslov. Pa še to: M a k s i m a Gasparija sem med referatom prezrl. Ne vera, kako to. Vendar so vzroki na vsak način globlji. Da ni umetnik — je gotovo. Pa še zelo lep vzgled imamo v njem, da še tako individualno izražanje ni niti ^najmanjša« lastnost umetnika. Mož nima niti ene svojo ideje, niti ene svoje misli. In: kaj bi potem z njim? . . — da v boljše in varnejše spolnjevanje svoje naloge sprejme to podporo druga cd druge. Odločujoča je samo bistvena neodvisnost. Temeljna oblika za razmerje cerkve do države je: koordinacija, ne subor-dinacija, kooperacija. V tem oziru je tudi rekel papež Leon XIII.: »Cerkvena in državna oblast sta obe vsaka v svoji vrsti najvišji. Obe imata gotove meje, v katerih obstojata, in sicer meje, ki so določene po naravi in vsebini obeh.« Gotove stvari so, ki ne spadajo izključno pred forum cerkve pa tudi ne države, ki torej spadajo pod oblast obeh. To so takozvane mešovite zadeve: prazniki, pogrebništvo, skrb za reveže in bolnike, skrb za odraslo mladino, zakonska zveza, zgradba cerkva in cerkvenih zavodov in predvsem šolstvo. V teh mešovitih zadevah kakor sploh v vseh stvareh, ki čisto in popolnoma spadajo ali pred cerkveni ali državni forum, velja načelo, da si stojita tukaj nasproti dve suvereni oblasti, da je treba tukaj v vsakem slučaju nastopati ne enostransko, ampak sporazumno. Treba je, da se doseže sporazum. V stvareh manjše važnosti zadostuje dogovor od slučaja do slučaja, v stvareh večje važnosti pa je potreben trajen in obvezen dogovor. Ako hočemo, gospodje, Ida bo tako razmerje med cerkvijo in državo vladalo tudi v naši državi, potem, gospodje, morate črtati zadnji stavek 12. člena, ki govori o takozvanem kancelparagrafu. Jaz sem, gospodje, že zadnjič poudarjal, da kancelparagraf direktno nasprotuje cerkvenemu pravu, in sicer can. 1260, ki določa, da so služabniki cerkve v izvrševanju svojih duhovniških nalog in dolžnosti odvisni edinole cd svojih cerkvenih predstojnikov. Gospodje, kdor hoče, da bo pri nas razmerje med cerkvijo in državo mirno, da bosta obe oblasti delali sporazumno in skušali doseči tisto velike kulturne naloge, ki so stavljene v naši državi našemu narodu, ta bo odklonil kancelparagraf v ime svobode in kulture. našli so ss. sekundirala Pucelj in Majcen; slednji se je zaganjal proti zadrugam in zadružništvu, ki je samostojnim sploh trn v peti, ker je zadružništvo največja ovira za razne podeželske oderuhe in izžemalce kmestkega stanu. Posl. Roškar je v svojem govoru ministra Puclia zaradi njegovega nasprot-stva do zadružništva ostro napadel. Na včerajšnji seji je namreč odgovoril Pucelj na vprašanje poslancev Piška in Roškarja glede nakupa 2000 konj v Sloveniji po zadrugah za izvoz na Grško, da on kot minister za poljedelstvo ne pusti, da bi kmetje po zadrugah prodajali konje, ampak da naj prodajajo konje sami brez posredovanja zadrug. Pri tem je mislil na razne konjske mešetarje iz vrst Samostojne kmetijske stranke, ki naj bi vtaknili dobiček v svoje žepe. Pucelj je govornikovim izvajanjem napravil značilen medklic: Kaj ne, konji bodo rešili kmeta? Poslanec Roškar je v svojem nadalj-nem govoru ostro obsodil policajdemo-kratski sistem, ki z nasilstvom neti v ljud- R i m , dne 1. junija 1921. Ker vlada pri volitvah v parlament ni dobila večine, se pogaja s socialistično in Ljudsko stranko, da se omogoči parlamentarno delo na podlagi nove strankarske koalicije. Pogajanja s socialisti so za enkrat takorekoč samo akademičnega značaja, ker mora stranka v to svrho sklicati izredni kongres. To pa je mogoče šele potem, ko se vrne socialistična deputacija, ki se je te dni podala v Moskvo, da se z Lje-ninom pogaja glede možnosti vstopa v III. internacionalo. Šele potem se stranka odloči, ali more v vlado, najbrž pride za-raditega tudi do novega razcepa v stranki. — Realen pomen imajo pogajanja z Ljudsko stranko, ki se pravkar vrše in o katerih še ni znano, kakšen rezultat bodo imela. — Medtem je izbruhnilo nevarno uradniško gibanje. Vsi uradniki, počenši od najvišjih upravnih mest do uradnih slug, zahtevajo najmanj vsakomesečni dodatek k draginjski dokladi v znesku 200 lir. Finančni minister Bonomi pa to načeloma odklanja, ker bi to obremenilo držav* stvu nezadovoljnost. Takoj so se znašli slovenski demokratje, socialisti in — narodni socialist Deržič. Golouh in Deržič sta klicala, da je dal dr. Brejc streljati na delavce, čeprav jih je gnal Golouh s svojimi tovariši proti policiji, ki jc v samoobra-ni rabila orožje in čeprav Golouh in Deržič dobro vesta, da dr. Brejc nikdar ni dal povelja streljati. Ko se je začel z ministrskega sedeža vsajati za govornikovim hrbtom tudi dr. Kukovec, je dobil za to iz klopi Jugoslovanskega kluba zaslužen odgovor: Vaš »Slovenski Narod« pa je pisal tedaj, da je teklo še premalo krvi, Dr. Kukovec je takoj obmolknil, Tudi socialist Etbin Kristan se je hotel proslaviti, gotovo ne v veselje svoje stranke z medklicem: »S socializacijo ni nič. Kaj govorite o socializaciji!« V Sloveniji pa bo svoje sodruge far-bal, da hoče izvesti socializacijo trboveljskega premogovnika. Poslanec Roškar ni ostal nasprotnikom nič dolžan in je končal med viharnim aplavzom Jugoslovanskega kluba. ni proračun za 2 miliardi 700 milijonov lir na leto, če se vpošteva še izenačenje plač, ki je uradništvo upravičeno tudi zahteva. Bonomi je pripravljen na rešitev uradniškega plačilnega vprašanja, toda pod pogojem, da se število uradništva, katero je po vojski silno narastlo, je slabše kvalificirano in povzroča veliko desorganizacijo v upravi, primerno reducira. Uradništvo pa se temu kategorično upira, glede dra-ginjske doklade pa se sklicuje na izrecne obljube ministra za notranje zadeve, ki je uradništvo z obljubo povišane doklade kupil, da je vodilo volitve po intencijah vlade. Vsled tega grozi Giolittiju ministrska kriza neodvisno od nepovoljnega izida volitev. — Nevarnost preti tudi od fašizma, ki se kljub svojemu velikemu porazu pri volitvah ni iztreznil in nadaljuje poboje in nasilja po celi Italiji. Voditelj fašistov je socialistom in popolarom zagrozil, da zbere v Rimu nd dan otovoritve parlamenta 20.000 oboroženih fašistov, da preprečijo vsako diskusijo o fašistovskih nasilstvih. — Položaj vlade je vsled tega zelo težaven. Stev. 128. m ■ ' i» če bodo naša sodišča tudi v teh primerih tako stroga, kakor so nasproti našim pristašem. Ko bi hoteli vse goljufije nasprotnikov v zadnji volivni borbi ovajati, bi spravili znaten del samostojnežev in njihovih zaveznikov pod ključ, seveda ie bi oblastva hotela postopati v smislu zakona. Dogodilo se je namreč, da je neki okrajni glavar naše kar naravnost pozval, naj ne ovadijo nasprotnikov, dasi so bile njihove goljufije jasno dokazane. Ker vidimo, da hočejo naši politični nasprotniki naše ljudi terorizirati s sodišči in okrajnimi glavarstvi, ne bo nam kazalo drugega, kakor da nastopimo isto pot. Naša potrpežljivost ima tudi gotove meje. + Odkod avtonomizem? Dozdaj so demokratski listi avtonomizem označili kot nevarno politično strujo, ki izvira iz skrivnih avstrofilskih nagonov ali pa vsled okuženja z internacionalnim klerikaliz-mom. Naš dobri znanec in vedno originalni profesor dr. Franc Ilešič pa je iznašel pravi vzrok avtonomizma in podaja rezultate svojega tozadevnega raziskovanja v »Slovenskem Narodu« 3. junija tega leta. Pravi, da pozna v Zagrebu dva znanstvenika. Eden je avtonomist, drugi cen-tralist. Odkod avtonomizem prvega?: »Sedem let se že ni vozil po železnici!« Avto-nomistično mišljenje je pravzaprav duševna bolezen, izvirajoča iz sedečega načina življenja. Edini in najboljši lek proti avtonomizmu je pridna vožnja po železnici, veliko gibanja in svežega zraka, seveda ne po kranjskih gorah, ampak po Belgradu. »Odkod naj sicer v svoji duši vze-mo praktično in dejansko jugoslovanstvo?* Sploh meni gospod dr, Ilešič, da avtonomizem cvete najrajši v samoti med štirimi stenami. Iz tega bi se dalo res najlažje razlagati, zakaj so n, pr. špekulanti in ve-rižniki, ki se veliko vozijo, po veliki večini centralisti, univerzitetni profesorji pa, ki doma sedijo, večjidel avtonomisti. Dr. Ilešič je duhovit mož, to se mu mora pustiti, + Naše notranje državno posojilo in javnost. Kakor smo že poročali, se je pri pogajanjih med zastopniki bank in vlado radi notranjega državnega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev dosegel popoln sporazum, Banke bodo sodelovale z zneskom, ki bo odgovarjal v višini vlog dotične banke. Finančna moč bank v posameznih pokrajinah se presoja lahko iz udeležbe pri tem državnem posojilu, pri katerem bodo banke iz Hrvatske in Slavonije udeležene s 53 odst., iz Slovenije z 20 odst., iz Srbije s 15 odst,, iz Bosne z 8 odst., iz Dalmacije z 2.5 odst, in iz Vojvodine z 1.5 odst. Hrvatski listi objavljajo k temu notranjemu posojilu različne komentarje, umestne in neumestne. Nam se zdi to notranje posojilo pogrešeno, ker bodOi pri njem zaslužile banke, široki sloji ljudstva pa bodo izključeni in ker se je to držAVn(i posojilo najelo brez sklepa parlanVeAta. Vlada pa je že vedela, zakaj se je izognila ljudstvu, Svesta si je pač, da bi pri ljudstvu ne bilo potrebnega odziva, ker ljudstvo do te vlade nima zaupanja; ljudstvo je izgubilo do sedanje vlade zaupanje ne samo iz političnih razlogov, ampak tudi zato, ker se vlada nič ne briga za obveznosti, ki jih je prejela od svojih prednic glede izplačila priznanic povodom markiranja kronskih bankovcev. Končno bi vlada morala ljudstvu tudi pojasniti, zakaj bo posojilo potrebovala. Za kako parlamentarno podkupovanje bosanskih begov bi ljudstvo seveda ne zaupalo vladi posojila. Vlada je s svojim apelom zgolj na banke sama priznala, da ne vživa zaupanja ljudstva, priznati bo pa morala tudi, da se obrača pač na Hrvate in Slovence, kadar od njih kaj potrebuje, ne pa tedaj, kadar Hrvatje in Slovenci stavijo nanjo svoje zahteve. Samo to smo hoteli pribiti, ker sicer nismo in ne moremo biti proti državnemu posojilu, ker smo za državo, ki potrebuje kredita, + Kako gospodarijo z ljudskim denarjem. Vsakdo se je začudil, ko so prišle iz Belgrcda vesti, da zahteva vojno ministrstvo za kritje s ojih izdatkov 10 milijard kron. Celo finančni minister sam se je prestrašil nad to ogromno zahtevo in poslal spis nazaj v vojno ministrstvo, da ga revidirajo in zmanjšajo. Čemu te velike vsote služijo, to nam v precejšnji meri razjasnuje pisanje belgrajskih in to vladnih listov. »Balkan« pravi: »Ko je demokrat Draškovič nadomestoval vojnega ministra, je bilo v ministrskem svetu sklenjeno popolnoma tajno, da se nemudoma, potom direktnih pogajanj, izvrše vojne dobave za vsoto 2 milijard. Takoj drugi dan, ko je bil ta kredit odobren, je bila že sklenjena ta pogodba z avstrijsko tovarno orožja. V imenu naše države je to pogcdbo podpisal iconjcnteH tr.-jor g. Voja Todo-rovič, ki je srdeč po vsem — stvar že preje dovršil, sedaj pa zaključil samo formalno. Način, kako je bilo izvršeno odo-brenje kredita in pa izredna hitrost pri podpisovanju direktne pogodbe, je izzvrl mnogotere komentarje, ki napovedujejo novo afero. Mi se ne bi hoteli pridružiti onim, ki pripovedujejo o novih provizijah; pravimo pa, da je cela zadeva zelo nejasna. O stvari pa bo vojnemu ministru predložena interpelacija.« — Demokratska »Epoha« poroča o precej čudnih manipu-, lacijah tega majorja Tcdorovica in poziva vlado, da še pravočasno prepreči škandal. -j- Lastna obsodba, »Agramer Tag-blatt« piše v uvodniku o zunanji politiki z Belgrad, 28. maja, Zadnje seje konstituante so kazale na ministrskih in poslanskih klopeh velike vrzeli, prazne so zlasti klopi sloven. samostojnežev, ki so odšli vsi z dijetami na dopust razen Puclja in Majcena, Včeraj in danes se v parlamentarnih krogih mnogo govori o ministru P u c 1 j u radi nelojalnosti, ki jo je zagrešil proti svojemu tovarišu ministru dr, Jankoviču. Podal je iz ministrstva za poljedelstvo zemljoradniku Mo-skovljeviču podatke, na podlagi katerih je očital posl, Moskovljevič dr, Jankoviču korupcijo, ker je oddajal ta iz topčiderske pristave, ki je državna last, uradnikom ministrstva mleko po nižjih cenah. Dr. Jan-kovič se je na včerajšnji seji zagovarjal in dejal, da ne more biti govora o korupciji, ako so dobivali njegovi uradniki v svrho zboljšanja gmotnega položaja po znižani ceni mleko iz državne pristave, V parlamentarnih krogih se sodi, da bi moral minister Pucelj radi tega nekvalificiranega čina odstopiti; to pa se gotovo ne bo zgodilo, ker po eni strani zavest parlamentarne dostojnosti pri g. PucljU ni dovolj razvita, po drugi strani ga druge vladne stranke k izvajanju posledic ne bodo silile, ker imajo že itak dovolj drugih neprilik v vseh vladnih strankah; zlasti med demokrati, pa tudi v radikalnem klubu so nesoglasja čimdalje večja, vendar ne takega značaja, da bi v bližnji bodočnosti došlo do razcepa, Pač pa veže demokrate in radikale samo še centralistična ustava in se nasprot-stvo med obojimi kaže čimdalje bolj očito tudi v zbornici, kjer drug drugega napadajo, Kancelparagraf je večina v zbornici sprejela uprav povešenih glav. Zavedala se je, da s kancelparagrafom ni izvršila nobene državne modrosti in so radikali glasovali zanj samo iz bojazni, da se sicer vladna večina razbije, predno se reši ustavno vprašanje. Da dajo kljub temu izraza svojemu prepričanju, je poleg nekaterih drugih radikalov glasoval proti kancelparagrafu tudi predsednik radikalnega kluba Aca Stanojevič. Edino slovenski samostojneži, katerih brihtnost v konstituanti ne vživa posebnega slovesa, so kazali nad kancelparagrafom veselje, zavedajoč se, da so ž njim dosegli en parlamentarni, četudi negativni uspeh, kakor se poreden fante veseli svojega porednega dejanja, meneč, da je izvršil junaštvo. Današnja seja konstituante je postala živahna, ko je začel govoriti član Jugoslov, kluba posl, Roškar, Neusmiljeno je bičal nespametno gospodarsko politiko sedanje vlade, ki z neenotnimi in pretiranimi davki izsesava slovenskega kmeta ter ščiti kapitalistične sloje, nalagajoč glavna bremena revnejšim slojem. Vladna večina se je čutila hudo prizadeto. Demokratski minister dr. Krlzman je govorniku zaklicali »Davki so še premajhni,« kar je izzvalo hud odpor pri poslancih Jugoslovanskega kluba, Dr. Krizmanu sta neprestano Velika gospodarska kriza zapadne Evrope nastopa nevzdržno pot proti vzhodu. Na Češkem je postala za kovinsko in steklarsko industrijo naravnost akutna. Skladišča so prenapolnjena, ker ni izvoza in posledica tega nezaposlenost delavstva, ki stavi svoje nove zahteve. Industrijska kriza na Češkem je precej podobna angleški, s to razliko, da so na Angleškem cene za prehrano padle skoro na predvojno nižino, na Češkem pa le malo. Na Angleškem je nastal oster socialni boj med delodajalci in delavci radi znižanja plač, ki naj bi omogočilo konkurenco domače industrije s tujo. Isto je na Češkem. V steklarski in tekstilni industriji tekmuje nemška industrija s češko na svetovnem trgu s 50 % in pri strojih s 60 %. Vzrokov je za to je več. Predvsem so se češkoslovaški industrijci na glavnem zboru 28. maja v Pragi pritoževali nad previsokim direktnim obdav- čenjem industrije in nad previsoko tarifno politiko železniškega ministrstva, ki onemogoča vsako tekmo na svetovnem trgu. Zahtevali so, da mora storjeno delo delavca odgovarjati razmeroma visokim delavskim plačam na Češkem, ako se hoče ohraniti industrija in s tem zaposlenost delavstva. Minister dr. Hotovec je priznal, da je bila politika zunanje trgovine umerjena s političnega in ne s trgovinskega vidika. Ta politika se pa mora spremeniti, ker je Češka z 80—90 % navezana na izvoz. Zato se bo dvignila kontrola nad trgovino z inozemstvom. Kovinska industrija zahteva v novi kolektivni pogodbi 10 % znižanje plač, 10 % odpust delavstva in 10 % zmanjšanje delavnega časa. Naravno, da je zadelo to na odpor delavstva, ki se brani prevzeti vsa bremena za omogočenje izvoza na svoje rame. je Splošna stavka rudarjev v Angliji traja dalje. Gospodarske posledice tega stanja, ki traja že ves mesec, so nedogledne. Vsled popolnega prekinjenja produkcije premoga v Angliji, rapidno naraščajo številke uvoza oglja iz Zedinjenih držav Severne Amerike, ki se seveda razteza na vse nekdanje območje angleškega eksportnega trga. Lloyd George je spričo popolne brezuspešnosti pogajanj med rudarji in lastniki te dni izdelal vladni načrt začasne pogodbe, ki sloni na sledečih, vsekakor jako kurioznih načelih: Začasna pogodba med lastniki in rudarji velja, dokler se ne sestane splošna narodna komisija za določenje mezd. Med tem časom se bodo mezde rudarjev stopnjema zniževale, dokler ne dosežejo stopnje, ki odgovarja faktičnemu gospodarskemu položaju rudništva. Diferenco med dozdaj veljavnimi mezdami in mezdo, ki jo narekuje položaj rudniške industrije, bo poravnala vlada potom enokratne državne podpore 10,000.000 funtov šterlingov, ki bo šla vsa v dobro delavstvu; zato pa vlada odkaže lastnikom za dobo 3 mesecev vse tiste minimalne ugodnosti, katere so dozdaj uživali. — Rudarske organizacije se splošno izrekajo zoper ta način poravnave in ni dvoma, da ga končno odklonijo, na drugi strani pa Lloyd George v tem slučaju ne misli na nasilno razsojo spora, ampak se hoče še nadalje držati ; nevtralno. Vsled tega je položaj prav tako j zamotan kakor je bil. Politih +. Liberalci in samostojneži dcnuncirajo. Z dežele prihajajo dan za dnem poročila, da skušajo samostojneži in liberalci terorizirati naše ljudi 3 sodnijskimi ovadbami. Povsod stikajo za našimi ljudmi, prisluškujejo in zalezujejo jih, da bi vjeli kje kako besedo, ki bi jim mogla služiti za sod-nijsko ovadbo. V bojnem metežu pade marsikdaj kaka beseda, tako na eni kakor na drugi strani, ki je prenagljena in se morda ne da vzdržati v celem obsegu. Gotovo je pa tudi to, da so v zavijanju in potvorbi resnice, v podtikanju in obrekovanju samostojni »osrečevalci« našega kmeta pravi mojstri. Kaj so vse v zadnjih dveh volivnih bojih liberalni in samostojni agitatorji govorili o naših vodilnih možeh, koliko laži in obrekovanj so razširili med ljudstvo! Ko bi mi vse to spravili pred sodišče, bi morali nastaviti pri sodiščih najmanj še enkrat toliko sodnikov, da bi bili kos vsem pravdam. Naši ljudje so pa v tem oziru prizanesljivi in popustljivi. Sodišč se izogibljejo, rajši po-žro tudi krute žalitve, kakor da bi lazili okoli sodišč. Naši nasprotniki pa kar na slepo srečo ova-jajo, samo da delajo našim ljudem neprilike. Zlasti po nekaterih krajih na Dolenjskem si samostojneži skušajo na ta način hladiti batine, ki so jih pri zadnjih volitvah dobili. M»nda najbolj »ženi- alni« v tem oziru so pa žužemberški liberalci, prednjačj jim tudi v tem veliki »dobrotnik« ljudstva, notar Carli. Tukaj imajo organizirano celo de-nuncijantsko službo. Noč in dan preže na naše somišljenike, da bi jih mogli ovaditi sodišču. Če stopa konj našega somišljenika za korak hitrejše po trgu, hajdi na sodišče. Če kdo preglasno spregovori besedo, ali če samostojnežem ne gre vse povolji, so že zopet na sodišču ali okrajnem glavarstvu. Oblastva so jim seveda — pa naj bo to sodišče ali okrajno glavarstvo, — vedno radostnega srca na razpolago. Samostojneži so prevzeli sedaj vlogo žandarjev in policajev. To je najnovejši način njihovega političnega boja: denunci-jantstvo, ovajanje, tožbarenje. Na to opozarjamo svoje pristaše na deželi, da bodo znali uravnati svoje postopanje. Prvo pravilo bodi, da naj ne imajo s temi ljudmi nobenih nepotrebnih stikov. Profesionelnih tožnikov se pošten človek ogiba. — Drugo je pa to: mi moramo stopiti iz svoje pasivnosti. Mi smo odločno proti temu, da bi se vsaka malenkost obravnavala pred sodiščem. To naj opravljajo tudi zanaprej naši politični nasprotniki. Ne moremo pa trpeti, da bi naši nasprotniki tudi zanaprej o naših voditeljih, zaupnikih in pristaših nemoteno kar na debelo lagali. Če flosijo naši politični nasprotniki vse malenkosti pred sodišče, potem se naj ne pritožujejo, če se mi ne bomo dali več nemoteno kar na debelo blatili. Videli bomo, Težaiseis nofrani&psilifi&gii poSožal u Stalili. dne 1, t. m.s »Če se neprestano povdarja, da ljudstvo nima zaupanja do države, kar sicer ni res, če se neprestano govori o predstoječem razsulu, potem se ni treba čuditi, da so v inozemstvu nezaupljivi.« — Kljubtemu bode demokratsko časopisje nadaljevalo svojo večno pesem o državi nevarnih elementih in vlada bo dala temu svoj placet z vzdrževanjem proslulih ob-znan. + Take Jonescu v Belgradu. Kakor poroča »Journal des Debats«, pride ru-munski minister zunanjih poslov Take Jonescu koncem tega tedna v Belgrad, kjer se bo razgovarjal z jugoslovanskimi državniki, + Tudi Bavarska se mora razorožiti. Reuter poroča: Da se razprše pomisleki, ki so se pojavili glede Bavarske, je angleška vlada svojega zastopnika v Monako-vem pooblastila, naj bavarski vladi kategorično izjavi, da Bavarski glede razorožitve ne bo dovoljenih nobenih drugih ugodnosti kakor ostali Nemčiji. Popolna izvedba pogojev ententnega ultimata je edina pot, s katero se Bavarska in vsa Nemčija izogne neprijetnostim. Župaiske volitve po deželi. V Starem trgu pri Ložu je izvoljen za župana somišljenik SLS g. Josip škrbec. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS. V Št. Lambertu je izvoljen naš pristaš g. Anton Grošelj. Obč, svetovalci so razun enega vsi pristaši SLS, Zdenska vas. Novi župan g. Jakob Prelesnik in vsi svetovalci so pristaši SLS. Podgora. Somišljenik SLS g. Franc Zevnik je izvoljen za župana. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. Št. Peter pri Novem mestu, G. Franc Bevc, pristaš SLS, je zvoljen za župana. Obč, svetovalci so vsi pristaši SLS. Radeče. Pri županskih volitvah je prodrl pri ožji volitvi z enim glasom večine komunist Franc Martinšek. Kakor znano, so dobili pri obč. volitvah komunisti 10, naša stranka 9 in samostojni 5 odbornikov. Brusnice. Po dogovoru je izvoljen za župana g. Gregor Rajar (SKS), za podžupana pa g. Franko Franc (SLS). Črnomelj. Za župana je izvoljen g. Jan, Strugar, izven strank. Talci vrh. Za župana je izvoljen Agnič Franc (SKS). Svetovalci so vsi pristaši SLS. » u D oblice. Pri županskih volitvah je bil potom ^rebanja izvoljen samostojni gostilničarja. Vrtina. Loka pri Črnomlju. Dosedanja trdnjava naših nasprotnikov je padla. Novi župan g. Janez Zaje in vsi svetovalci so pristaši SLS. Smlednik, Za župana je bil soglasno izvoljen g. Jože Burgar, pristaš SLS. Svetovalci so vsi pristaši SLS. Lož. V Ložu so izvolili za župana Friderika Bravca. Vlada je volitev razveljavila in postavila občini gerenta. En dokaz več, kako vlada spoštuje samoupravo občin. Dnevna novf — Draginjske doklade uradnikom. Iz Belgrada se nam poroča, da je ministrski svet že sprejel predlog o povišanju draginj-skih doklad. Ker pa naknadno niso hoteli vsi člani vlade podpisati tozadevnega sklepa, češ da je povišanje previsoko, pride zadeva iznova v sejo ministrskega sveta. V načelu pa je povišanje sklenjeno za ukazne in neukazne uradnike ter nameščence za nazaj od 1, maja. — Za izplačilo od Amerike zadržanega premoženja jugoslovanskih državljanov. Posl, Karel Škulj je stavil na ministra za zunanje zadeve sledeče vprašanje: Tekom vojne dobe se je nabrojilo v Ameriki mnogo slučajev, da so tamošnji Slovenci in Hrvati svojcem v stari domovini, to je v Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji in drugod, zapustili svoje premoženje bodisi povodom smrti bodisi drugim potom. Ker pa je Amerika smatrala vso avstro-ogrsko državo za sebi sovražno, je konfiscirala premoženje avstro - ogrskih podanikov. Sedaj pa to imovino, tako razne zavarovalnine, posmrtnine itd. upravlja »Oskrbništvo tujezemskega premoženja v Washingtonu«, in ker Amerika še danes smatra vse bivše avstro-ogrske državljane za sovražne, se v dosego označenega premoženja od strani amerikanske vlade stavijo velike ovire, tako da že več let ljudje ne dobijo svojega denarja. Dočim je Amerika prva izmed vseh držav priznala Kraljestvo SHS, nasprotno pa noče priznati saint germainskega in versailleskega miru, nastaja v imenovani zadevi za naše državljane težkoča, ki baš sedaj vsled padajoče valute amerikanskega denarja postaja vsak dan občutnejša. Vprašam gospoda ministra: 1. So mu li znane opisane razmere? 2. Je voljan vse potrebno ukreniti, da se čim preje reši omenjena zadeva v prilog našim državljanom, da se jim izplača njihov denar, ki 7* ' >ta leži brez- plodno v oblasti amerikanske vlade. 3. Je voljan v očigled padanja amerikanske valute vso akcijo pospešiti? Prosim ustme-nega odgovora. — K izmenjavi 20-dinarskih bankovcev. Poslanci SLS so zaprosili ministrsko predsedništvo, da se z ozirom na to, da mnogi niso Še zamenjali20-dinarskih bankovcev, podaljša rok za zamenjavo do 30. junija. — Železni drobiž — zopet veljaven. (Presbiro.) Da bi zadostil potrebam denarne cirkulacije, je finančni minister ukazal državnim blagajnicam, naj v bodoče sprejemajo tudi kovani železni drobiž, ki je ostal v prometu še iz časov bivše av-stroogrske monarhije. Državne blagajnice bodo sprejemale ta drobiž po njegovi nominalni vrednosti, t. j. 20 vin. — 5 par. — Generalni direktor carin oaatopi. Iz Belgrada se poroča, da je podal ostavko dolgoletni generalni ravnatelj carin g. Vasa Kukič. — Lov občine Polhovgradec je bil 2. junija na ljubljanskem okraj, glavarstvu zdražen za K 15.500, dočim je šel zadnjič za K 80.— Zdražil ga je uradnik »Jadranske banke« Mi-jo Hafner. Zveza delovodij in industrijskih uradnikov je že ustanovila okrajna društva Kamnik Jesenice in Tržič. Vsak zaveden tovariš, ki hoče imeti gospodarsko in socialno korist varovano, naj pristopi k zvezi. Okrajno društvo Ljubljana ima v soboto 4. januarja ob pol 8. zvečer v gostilni pri »Zlati ribi« zborovanje, pri katerem se sprejemajo tudi novi člani. Dolžnost rednih članov pa je, da se tega zborovanja gotovo udeležijo. Pojasnila zaradi pristopa daje tajnik D. Verbič, Zaloška cesta 2. (k) — Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani in čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico, vabi gg. člane, ki se nameravajo udeležiti velesejmskega dela,« v nedeljo, dne 5. junija točno ob 10. uri dop. v restavraciji Narodnega doma. K temu sestanku se vabijo vse obstoječe organizacije in zadruge v Sloveniji, ki so bile svo-ječasno že pismeno obveščene, da pošljejo vsaj po enega delegata, (k) novice. Skrivnostni mrliči. M a ri bor, dne 2. jun. Transport skrivnostnih mrličev, ki so v 14 krstah bili pripeljani baje iz Švice na mariborsko postajo, se je včeraj neovirano nadaljeval. Komisija je dala odpreti le 2 krsti. Po mestu se o tem transportu širijo razne vesti, zato bi bilo treba, da bi komisija to zadevo uradno pojasnila. Ljudem se namreč čudno zdi to-le: Če so to res trupla v Švici umrlih srbskih oficirjev, so morala biti pač odpremljena od ondotnega našega zastonpika ter transport opremljen s potrebnimi uradnimi listinami. Če pa je bilo vse v redu, zakaj pa so se zdela našemu obmejnemu komisarju tako sumljiva, da je zadržal transport in odredil preiskavo? Zakaj niso preiskali vseh rakev, ampak le dve? Če so bila v rakvah res trupla srbskih oficirjev, ki so umrli v tujini, zakaj se njim na čast ni priredil spodoben sprejem na meji, pač pa preiskava? Kako to, da se tak transport glasi na ime zasebnega človeka, stanujočega v nekem belgraj-skem hotelu? Vse to se ljudem čudno zdi. Sedaj pride pa še poročilo »Tabora«, ki pravi, da transport ni bil res oddan v Švici, marveč v Parizu. Ta stvar naj se pojasni, da ne bo nepotrebnih govoric. Spori med mariborskimi zdravniki. Vsled tožbe mestnega zdravnika dr. Leon-harda proti primariju dr. černiču pridejo zopet pred sodišče dogodki, ki so se vršili v Mariboru krvavega 27. januarja 1919, ko so Nemci naskočili magistrat. Dr. černič je očital dr. Leonhardu, da je pri onih dogodkih tudi on udeležen. Iz drugih razlogov je vložil proti dr. Černiču tožbo tudi dr. Matko, privatni docent v Pragi. Mariborska porota se prične v ponedeljek 13 t. m. Določenih je že doslej 27 slučajev, sledi jih pa še več. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, dne 5. t. m. sv. mašo na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek je ob 7. uri, lj Ustanovni občni zbor Slovenske Straže, podružnice Primorcev, se vrši danes ob 6. uri zvečer v rožcah v Unionu. Vsi Primorci-begunci uljudno vabljeni. — Pripravljalni odbor. lj Gledališke vesti. Ljubljansko Narodno gledališče je posetil upravnik Narodnega gledališča v Splitu gospod Niko Bartulovič. Prisostvoval je v intendantski loži predstavama »Elge« v dramskem in »Vaške šole« ter baleta v opernem gledališču. — Iz zagrebškega Narodnega gledališča je došel kot gost naše uprave ka-pelnik gospod Jožcfovič, da si ogleda naši vprizoritvi »Zlatoroga« in »Vaške šole«. lj Iz gledališke pisarne. V petek dne 7. t. m, nastopi prvič na našem odru v vlogi Cava-radossia (Tosca) novoangažirani tenorist g. Marcel Sovilski, odličen pevec, ki je doslej deloval na raznih večjih poljskih in nemških odrih. lj V prid Borštnik-Verovškovega spomenika priredi »Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani« dne 5. junija promenadni koncert v Tivoli. Vstop prost. ij Ttavine koles se v Ljubljani zopet zelo množe. Ukradena so bila kolesa Ivanu Vidmarju, Antonu Puciharju in Francetu Levič-niku, lj Žeparji. Gospej ravnatelja Kredit, banke Ani Pečenko je bila na Vodnikovem trgu ukradena denarnica in zapestnica. Pečenkova gospa ie bila oškodovana za 10.480 kron lj Mučen izgred na Dunajski cesti. France Z. se je te dni napil, na to je pa kričal po cesti, da sta mu dva detektiva vzela v Godčevi gvs-tilni 285 kron .Pred stražnico na Dunajski cesti je tako razgrajal, da so ga aretirali. Straži se ie pa Ž. ustavil in morali so si iskati voziček, da so ga prepeljali na policijsko ravnateljstvo. lj Nepoštena služkinja. Ljubljanska policija je aretirala kuharico Marijo Kačun, do- iz Sv. Krištofa pri Celju, ker je lani, ko je služila kot kuharica pri francoskem konzulu Luisu de Berne-Lagarde v Zagrebu, poneveri-la 900kron in brez odpovedi zapustila službo in Zagreb. NajnoDesia prečila« VOJAŠKA KONVENCIJA Z RUMUNIJO _ LDU Belgrad, 2. junija. (ZNU) V političnih krogih se govori, da bo Jugoslavija v kratkem sklenila z Rumunijo vojaško konvencijo, ki bo podobna oni, ki je sklenjena s Češkoslovaško. Pogajanj z Rumunijo se udeleži tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. S sklepanjem te vojaške konvencije je v zvezi tudi prihod ru-munskega ministra za zunanje posle Take Jonesca. KDO BO POSLANIK V PARIZU? LDU Belgrad, 2. junija. (ZNU) Za jugoslovanskega poslanika v Parizu bo najbrže imenovan bivši poslanik v Sofiji in Petrogradu, dr. Miroslav Spalajkovič. Ako ne bi hotel sprejeti tega mesta, potem pride vpoštev g. Mate Boškovič, ki je že opravljal diplomatske funkcije. Kandidatura dr. Velizarja Jankoviča ne pride vpoštev. JANKOVIČEVA DEMISIJA SPREJETA. LDU Zagreb, 2. junija. (ZNU) »Riječ« doznava iz Belgrada, da je bila ostavka dr. Velizarja Jankoviča vzeta na znanje in da bo posle prometnega ministrstva vodil minister za javna dela Joca Jovanovič. TURČIJA SE GIBLJE. LDU Belgrad, 2. junija. (ZNU) Presbiro poroča iz Aten: Delegati Kemal paše se nahajajo na potu v Moskvo, sovjetski delegati pa na potu v Angoro. V Trape-zuntu sta se delegaciji sešli, da bi še enkrat skupno precizirali posameznosti nedavno sklenjene pogodbe med sovjetsko Rusijo in vlado Kemala paše. LDU Belgrad, 2. junija. (ZNU) Presbiro javlja iz Aten: Agenti angorske vlade in mladoturškega komiteja v Carigradu so se sestali v Sofiji z zastopniki bivše bolgarsko-makedonske organizacije. Stroške za te sestanke, kakor tudi za vse druge tozadevne potrebe bo krila angorska vlada. Osrednji sedež organizacije je Ženejva, Ahmed Agajer pa je agent za vzdrževanje zvez med organizacijo in posameznimi agenti. Načrt organizacije obstaja v tem, da se najprej obračuna z Grško, nato pa da se započne z akcijo proti Srbiji. (Ta vest je očividno tenden-ciozna.) ANGLEŠKE ČETE V ŠLEZIJI. LDU Opole, 1. junija. (Wolff) Danes je dospel v Velke Strelce angleški bataljon, ne da bi bil zadel na kak odpor. V okrožjih Križno in Olešno in v ostalih okrožjih je položaj bistveno nespremenjen. Ribare severno od Kozel so morali Nemci na pritisk poljskih vstašev izprazniti. KDO SE MORE VRNITI V RUSIJO. LDU Moskva, 2. junija. (Brezžično) Namestnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Korlev je naslovil na vse vlade, v Čijih območju se še nahajajo ruski podaniki, ki se mislijo vrniti v Rusijo, noto, naj se dotičnim ruskim državljanom sporoči, da se smejo samo tedaj vrniti v Rusijo, če jo predhodna država, v kateri se nahajajo začasno, zaprosila za to in da je ruska vlada prošnji ugodila. Sovjetska vlada je zato izdala to naredbo, ker z onimi, ki pridejo iz tujih držav v Rusijo nazaj, namenoma včasih pridejo tudi protirevolucionarci v državo. NEMČIJA PLAČALA PRVI OBROK. LDU London, 2. junija. (Reuter) Iz New Yorka se doznava: Prvi obrok Nemčije v višini 47 milijonov dolarjev je dospel danes v zvezno rezervno banko. Nemška vlada je včeraj potom posredovanja štirih newyorških bank dopolnila to izplačilo v bančnih nakaznicah. OrSovski vestnik. Vodstvom vseh orlovskih odsekov in naših društev. Orlovska slavnost o priliki 10 letnice Š. O. je že prav blizu. V interesu mladinskega gibanja v vašem kraju kakor še bolj v interesu celega orlovstva ie, da uvažu-ietc velik pomen te naše javne prireditve v Ljubljani. Da se torej pokaže ljubljanski javnosti res nekaj lepega, je potrebno, da je 12. junij namenjen izključno le proslavi orlovske misli v naši prestolici. Naj to nedeljo odpadejo vse domače prireditve, aa se morejo člani prosto udeležiti brezdvomno največje in najlepše orlovske slavnosti v Liubliani. odkar ha? je po zadnjem veličastnem kat. shodu razdru-ži}a svetovna vojna. Oddaljenejša društva in odseki, ki se ne morejo udeležiti korporativ-no, naj pošljejo svoje zastopnike z zastavo. Na- rodne noše naj bodo častno zastopane. Vodi-, telji, prijavite v svrho nakaznic za polovična vožnjo udeležence pravočasno na naslov? Sentpeterski Orel, Ljubljana, Jugosl. tiskarna, Bog živi! Skupna telovadba ljubljanskih ln okoliških orliških krožkov se vrši v petek, dn^ 3. junija ob pol 7. uri zvečer v veliki dvo* rani Uniona. Dijaški vestnik. d Seja osrednjega odbora SDZ se vrst že danes ob pol 2. uri popoldne v pisarni SKSZ in ne jutri, kot je bilo včeraj jav-. ljeno. Odborniki naj pridejo zanesljivo f Predsedniki podružnic vabljeni. — Predsednik SDZ. Turistika in šport. Prvenstvena nogometna tekma Hermes-Akademiki se vrši v nedeljo 5. junija na igrišču Šparta-Primorje za Aleksandrovo vojašni« co ob 18. Prvenstvena nogometna tekma Pri-morje-Jadran se vrši istega dne na igrišču Ilirije ob 16 uri uri, nato ob 18 uri na igrišču Ilirije prijateljska tekma Ilirija I. rez.-Spar-i ta I. Dne 5. junija ob 9. dopoldne prvenstven na tekma Primorie rez.-Jadran rez. na igriSču Sparta-Primorje. (k) Gospodarstvo. BORZA. •••""<>.>' LDU Zagreb, 2. junija. Devize: Berlin 210—211, Budimpešta 46—50, Italija 695 do 699, London 517.50—520, Newyork (kabel) 131.25—132, Newyork (ček), 129.50—130, Pariz 1105—1110, Praga 193—193.50, Švica 2320—2360, Dunaj, 22—22.50. Valute: Ameriški dolarji 12t do 128.75, avstrijske krone 22.50, carski rublji 38—40, češkoslovaške krone 190,-1 angleški funti 500, francoski franki 1090 do 1100, napoleondori 475—478, nemške marke 212—218, rumunski leji 218—220/ g Tržne cene v Mariboru (1. jun.). —» Volovsko meso I. vrste 30 K, II, vrste 28 K; kravje in bikovo 24 K; telečje I. vrstni 30 K, II. vrste 23 K; jetra 30 K, pljuča 20 K; svinjina I. vrste 44 K, II. vrste 32 K; jetra 14 K: sveža slanina 42.46—48 K; pre-kajena slanina 52.76; mast 46—50 K; pre-kajeno svinjsko meso 42—46 K; konjsko meso I. vrste 10—14 K; gosi 120—160 K? race 60—70 K; kokoši 60—80 K, piščanci 30—40 K. — Črešnje I. vrste 24 K, II. vr-» ste 16 K; jabolka 20 K, češplje 16 K; pšenica 10 K, rž 7 K, ječmen 6 K, oves 5 K* proso 9 K, koruza 10 K, ajda 6 K, fižol 6 K, leča 10 K, kaša 10 K, pšenična moka 16.50 K, koruzna 6 K, ajdova I. vrste II. vrste 16 K. g Avtomobili so padli v ceni. Tudi'' naročila na avtomobile padajo, vsled česar je znana tovarna »Fiat« v Torinu vnovič odpustila 2000 delavcev, g Izvoz tujih valut dovoljen. Službene novine objavljajo naredbo, s katero sei ukinja prepoved izvoza tujih valut, samo za dolarje je nastavljena meja na 100 in za dinarje 2000. g Celuloza je oproščena izvozne carine. g Produkcijska borza začne v kratkem poslovati v Novem Sadu. Borzni svet se* je osnoval 30. maja. ljubljanska porota. Včeraj je predsedoval porotnemu senatu nadsvetnik Rekar, votanta sta bila gg. nadsvetnik Einspieler in okrajni sodnik Kralj, državno pravdništvo je zastopal držav, pravd-nik Lavrenčak. Nevarna vlomilca. Miha Bubnič iz Podgrada in Albert Raz-gor sta se zagovarjala, ker je Bubnič, ki je presedel že več let zaradi tatvin v ječi, v noči na 30. avgust 1920 vlomil pri Karlu Novaku in odnesel blaga v vrednosti 12.776 kron, Miha Bubnič in Albert Razgor sta pa v noči na 1. avgust 1920 vlomila v Kotredežu v trgovino Karla Forteja in odnesla blaga v vrednosti 15,035 kron. Pri razpravi se je obnašal Bubnič zelo predrzno in je tajil, kar je le mogel. Porotniki so vsa na nje stavljena vprašanja soglasno potrdili. G. nadsvetnik Rekar je na to razglasil sodbo: Bubnič 6 let in Razgor 18 mesecev ječe. Ko je zapuščal Bubnič porotno dvorano, je vzkliknil proti občinstvu: »Samo 6 let, malo jel« e Tatvine v Škoiji Loki. France Štiglic je ukradel v novembru 1920 Malesu Deisingerju vžigalic v vrednosti 4800 kron, Antonu Komatarju pa 4 vreče pšenice v v»cdonsti 2600 kron. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe, ker so porotniki potrdili vsa stavljena jim vprašanja. Mefteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Cas opiusu-van a 1/6. 21 h Baru-motur t ram 2./G. 7 h 731 2./6. 14 h 731-7 7326 iormo- Ifuliroiu. meter dilerenca v O | v 0 175 Nebo, votrovi 17 21-7 dež 0-9 obl. dež Padavino' T mm 8-1 Vrtna veselica. V nedeljo, dne 5. junija 1921 vsi v Hotel Triglav (Ilirija) na veliko vrtno vcselico, katero priredi in se priporoča za obilno udeležbo Alojzij Zor-čič hotelir, (k) Za dvakratno objavo v tedna se račana 8 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«, BARVNI TRAKOVI, ČRNILA. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26, JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno skla'd.f Dunajska c. 33. (TeL 366.) v KLEPARJI Korn T„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitar, jeva ulica št. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resi j. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, uabr. 5 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel 366.) Uher F* & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikaš U Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. (Za dvakratno objavo v tedna s« račana 8 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvazorjev trg št. 7< Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihla? Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA!. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schnster Anton, Stritarjeva ul« 1, Iščem poSteno, marljivo dekle ali vdovo , . cllribinin Početna plača 200 K. -kot JllUSUlljU. oskrba izvrstna. Nastop takoj Pavla Sondič, soproga zdravnika; Grublžnopolje Hrvatsko. Starejša Q0SP0fllČD9 Š^S T prvovrstnimi spričevali za vzgojo otrok, išče stalnega mesta kot pomoč gospodinji ah k enemu ali dvema otrokoma kot vzgo-jitelica. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 1937. ■ IRIEIIIIIIIIH""! iiarocaite .Slovenca'! Gos?s°cfna sono ali KoDinef. ,JSK pod „Soba 1941." na upravn. tega lista. G°šsr priproslo souo. pSvb0e z* pod šifro »Priprosta soba 19f15.« Vzgoiitefiiica vešča slovenščine, nemščine, (event. tudi drugih jezikov) glasovirja, se sprejme pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost imajo tiste, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Kje, pove uprava tega lista pod št. 1907. lili (deset komadov) se prodajo za 150.000 di-narov, toda le skupno. Pojasnila daje Posojilnica v Badovljici. PfftHo ca I večja množina vrtnih riUUd »C I (skladnih) stolov In miz po najnižji ceni. Delo solidno in trpežno. Ogleda se jih lahko v Hrenovi ulici št. 8. Ljubljana, Luka Ahačič, splošno parno mizarstvo. SS?3 Dražba pohištva se vrSi v soboto dna 4. t. m. ob 10. url dopoldne v skladišču „BALKANA", Dunajska casta St, 33. 3 JSHKSEBBBBBSI H Sprejme se deklica poštenih starišev kot učenka v trgovino stekla in porceBana. — Poizve se pri tvrdki Hvg. ilgnola v Ljubljani. Vsa preskrba v hiši. — Deklice revnih staršev imajo prednost. Društvo slušateljev juridične fakultete naznanja žalostno vest, da je njegov član, tovariš Ante Sivko pravnik v VIII. sem. v torek 31. maja i L preminul. Tovariši ga ohranijo v nepozabnem spominu. ISCe se za tvorniško podjetje pisarniški vodja popoln bilančnik, zmožen korespondent v slovenskem, srbo-hrvatskem ter nemškem jeziku. Plača po dogovoru, nastop takoj. Oferte z navedbo referenc ter dokumenti o dosedanjem službovanju je nasloviti na upravo »Slovenca" pod »Bodočnost« 1879. _ GOSPODARSKA ZVEZA, LJUBLJANA. Prvovrstno češko letno i\m n moške ln žensKe stile po izredno nizkih cenah. Perilno blago vseh vrst v zalogi, Na debelo. Na drobno. smirkov papir in smirkovo platno dobavljata po najvišjih dnevnih cenah Elemer Stignitz ia Emil Abraham ter iščeta zastopnikov. Dunaj VIII., Langegasse 32. Telefon 23.290. LiOKONJOBlLiA prevozno, 12/16 PS se ceno proda. Ogleda se pri H. Molk, Ljubljana, Vojaška ul. 1Q (v mlekarni za belgijsko vojašnico). razprodaja dokler traja zaloga tvrdka J. ftUGUŠTEM, Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. tffaff šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle olje, Itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča IGN. V O K, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. prvovrstne it ■ 1» t&A? HI E9H ISVSH H družba z o. z. preje Brata Eberlin Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva o. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. R. RANZINGER Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. MMSBaaMI« na drobno in debelo, cementne cevi, plošče ; za tlak, stopnice iz umetnega kamenja in i druge cem. izdelke dobavlja najceneje Betonska tvornica J. CIHLAR, Ljubljana. Izvrševanje hišnih kanalizacij. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Tovarna JOS. REICH Svetlolika ovratnike, za- ii našlo 4. Podružnica: selgnbursova ul. 4. pestnice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka ul. 38. NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE štev. 39. preii m. mmi r, sinnnl. Tovarna kemičnih in rndn. toaro ter lakou. Centrala: Ljubljana. D. z d. z. Skladišče: Rooisad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon 64 Emajini laki. Prani firisež. Barna za pode. Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno 0]je karbollnoj, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL« Lak za pode, »MERAKL« Llnoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlnl lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se zaCasno ne razpošiljajo! KUPU1TI le pm\ L JU LJANA - Sv. Petra nasip 1. če rabite Siv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za šivilje, krojače ln čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo Cene solidne! Postrežba točna izvršuje oalločneie Id po zmerom ceoab a de; A družbo za mednarodne (ransporle in vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Ccrar v Stobu pošta In železniška postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. d Ljubljani prevzema vsa naročilu in rao-Verniziranje tvrdka KovaČevič i Tršan v Prešernovi ulici št. 6, kjer se sprejema v sredo in soboto. kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih MaftolmassiSc, ki je brez - duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TtfNKGCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. SPE£»KiJSKA TVRDKA V na RAKEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje. aiEK^asSiUa . a ifc: i&šglBSSSfflgiU i'i):.'j ■ i, '''iTB|gB5gi5Bi;t Veliki poštni pai__i-! />.I1.. M..S1.«... nA.nnllati Dtiiin tn Rroilrah. Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splita, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju In Brežicah. Bolniška nlavnica K 50.000.000. II Se nrinoroča za vse v bančno stroko spadajoče || Čekovni račun številka 10.509. - Brzojavni naslov: Rezerve K 45,000.000. II "posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljubljana. — Telefon štev. 261 in 413. um .-^^»ttoiii,, ,u .j.................. fflimiuMiiiMiii—m..... Izdaja konzorcij >Slovencac. Odgovorni umlnik Miha?] Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,