oStntna platana v Leto XXII., št. 1 jpiavijjsi vo ujuuijaua iVnaiijeva 0 — felefoc Ste v 3122. 3123. 3124, 8125 il2b aseraim joueieK: Ljubljana. Selen-burgova ut — lei 349* U) 33y2 'cui uznic* Maribor: UrajsK) trg 4t- 1 — TeietoD 2455. ooruznica Cene. Kocenova uUca t Telefon št 1' ) ačuni pn post ček. zavodih: LJut> Mans 17 74» IL Ljubljana, sreda 1. januarja I94I / Cena t Din Izhaja vaaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredoittvo: Ljubljana Knalljeva ulica s. teieton 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Manoor, Grajski trs šl 4. teieton št 2455, Celje. Stros8mayer]eva ulica štev. L, telefon št 65 Rokopisi te ae vračajo a /sem naroBn:kvim In citate-sctrudnikcm m inse• sntsim prav srečna nouo „JUTRO" Današnja številka ima 36 strani. Pri-lodnja številka izide jutri zjutraj. Novo leto Mogočen vtis Rooseveltovih izjav General Wccd je Izjavil, da gre Roosevelto vo stremljenje sedaj le še za tem, da »obdrži Eedinjene države izven vojne v strelskih ja rkih, sicer pa bodo njeni vojni napori enaki naporom držav, ki so v vojni« Stojimo na pragu Novega leta. Zaskrbljeni gledajo narodi in države v nesigurno bodočnost. Vojna vihra, ki besni po svetu, še ni dosegla svojega viška. Nihče ne ve, kaj bo jutri. Nihče ne more izračunati končnih odločite." Samo to vemo, da še ni konec trpljer. in žrtev. Našemu narodu je bilo do sedaj p zaneseno. Srečna geopolitična pozic naše države, spretna in lojalna nje a mednarodna politika, a ne v mali r odločnost našega naroda, da za vselit' ceno brani neokrnjenost svoie rodne zemlje in neodvisnost svojega živl-enji* sta nas do sedaj obvarovala najhujšega-Opasnosti, ki tudi nam pretijo, so se prošlem letu izkazale po neki stran. z,a velike dobrotnike. Ko smo gledali okrog sebe in spremljali tragičro usc~ do mnogih naših vrstnikov v Evropi starejših in na videz krepkejših od na3. smo se učili ceniti vrednost 1 astri.?i;a narodnega doma. Naši medsebojni .s po naša nezadovoljstva z mnogim pojavi našega skupnega državnega življenja, nevšečnosti naših medsebojni!', odno-.a-jev, vse to se je umaknilo spoznanju, da je naša edina rešitev močna in zavestna Jugoslavija, da sta varnost n sreča zadnje slovenske, hrvatske, srbske kočice in družine odvisni le oa tega. ali bomo Slovenci, Hrvati in Srbi razumeli, da izven naše skupnosti ni življenja za nobenega izmet! n:-s, in ali se bomo znali po tem r a vrati. Dobri duh našega naroda je premagal vse notranje sovražne sile. Spoznanje prave vsebine in življenjske vrednosti jugoslovenske m:sli je riejansko premagalo atavizme naše preteklosti in združilo celokupni narod v enotno vojsko ki je pripravljena prej umreti, ca-kor pa dopustiti, da kdorkoli položi roko na naš jugosiovenski :om Prepričanje, da ni države izven Jugoslavije, kjer bi moglo biti nsie.tru človeku bolje in kjer bi bodočim pokole-njem bilo življenje srečnejše in važnejše. je globoko prežeio vsakogar, ki je sposoben čutiti z narodorn .;t za narod in ki je v resnici povezan s to sveto zemljo, na kateri živ naš narod, na kateri živimo mi vsi in na kateri smo bili stoletja in stoletj tl»čar>- a smo sedaj posia.i njeni gospodarji Zavest, da je ves naš narod oc svo ih severnih do skrajnih južnih cd vzhodnih pokrajin do našega mor a prešini en mogočnega čuta usod povezanosti, skupne odgovornosti za s do svoje domovine in neomajne ooločiosti, jo braniti do zadnje kaplje krvi nam vliva poguma, da krepko prestopamo prag novega leta, da iasnih oč? gledamo v obraz vsaki nevarnosti, !.i jo utegne prinesti, in da vedrega čel? 'erujemo v bodočnost svoiega rod'.'. tem pa se odkriva znova življenjs, ia jugoslovenske misli. V duhu te misli bomo letos pričakali svojega mladega kralja, ko bo vzel že-zlo Karadjordjeviče1/ v ivoje roke. Ko je njegov oče položi', svoje življenje na oltar domovine, smo z zaskrbljenostjo gledali v bodočnost. Dolga šestletna doba je bila pred nam: Notranja razcepljenost je pričela v tem časa ogrožati temelje našega sožitja. Temni oblaki so se pričeli kopičiti na obzorju. S požrtvovalno odgovornostjo je v tej dobi modro krmaril državi b >d vzvišeni varuh našega mladega kralja, knez namestnik, ki je postavil naše probleme na pravo mesto in Jugoslaviji utrdil ugled in spoštovanje med narodi Evrope. Zavest usodne povezano nam bo sedaj olajšala, da v medsebojnem razumevanju, v duhu pravičnosti in enakopravnosti ter pod najvišjim merilom skupnega državnega in nacionalnega interesa pri vedemo tudi problem našega notranjega sožitja do srečnega konca Zavest, da nikomur iz te naše narodne zajednice ne more biti koristno nič. kar je naši skupni domovini Jugoslaviji škodljivo, se vedno krepkeje uveljavlja Z občutkom radosti in globokega notranjega zado čenjs navdaja ta nova jugoslovenska s varnest vse, ki v čas;h naših najtežjih nacionalnih kriz n'so prenehali verovati v ž vijanjsko nrsel našega naroda. Morda smemo pri tej priliki reči besedo tudi o nas samih Naš list že 21. leto služi ideu ki je dala našemu narodu svobodo ter ga zed;tnla 7. brati Hrvati in Srb: v skupni domovini. Okoli n^ega se je zbralo vse. kar v Sloveniji naoredno in jugoslovensko rvsli. Mar-s'kdai smo skupno hodili morda po kakšni taktični stranski poti ali nikdar rrsmo niti za trenutek izgubili izpred j oči zvezdo ed^nstva n-- v'sok°m nebu, ; ki ie zvezda naše svobodo in našega s svobodo^ubia. Danes je i igoslovenska j življenjska misel na zmagovitem po- i Vpashlngt°)n, 31. dec. j. (AH.) V tukajšnjih političnih krogih smatrajo nedeljski f ;ocseveltov govor kot dekončno ostro očr tanje politike Zedinjenih držav napram državam osi. Mnogo tolmačijo v tukajšnjih po-litičnih krogih zlasti oni del govora, v katerem je >nik Zedinjenih držav prikrito nil Irsko glede njenega nerazumljive-- tališča nap jam potrebam Velike Bri-e V VVashilgtcnu sc celo govori, da je .tednik Korfievelt že poslal na Irsko pnika mornariškega ministra Knoxa, jega polkovnika Donavana. Donavan bi se pričel z irsko vlado pogajati v tem smislu, da bi irska vlada pristala na angleške želje po oporiščih na zapadni irski obali. Kot protiuslugo naj bi se Irski piiključilc 6 severnih irskih provinc. Kot posebno značilnost v Rooseveltove-mu g z voru navajajo v washingtonskih poetičnih krogih tudi razliko med njegovimi nedeljrkimi izvajanji in njegovim govorom 11. septembra, ko je Roosevelt naglasil. da s;x>ji njegova stranka na stališču, osvojenem na strankinem kongresu v Chicagu, namreč, da se Zedinjene države ne bodo udeleževale v tujih vojnah in da ne bo3o pošiljale niti svoje armade niti mornariške ali zračne sile v boj na kakem tujem ozemlju, izvzemši v primeru, ako bi bile Zedinjene države napadene. V nedeljo njegovo zagotovilo, da bo Amerika ostala izven vojne, ni bilo več tako odločno, marveč se je Roosevelt omejil le še na to, da je zanikal sleherne načrte o možnosti odpošiljatve kake ameriške ekspedicijske armade v Evropo. Vztrajanje mornarice, izven kakršnihkoli operacij, Roosevelt v nedeljo ni nič več poudaril. Chicago, 31. dec. j. (United Press.) General Robert Wood je v nekem govoru označil nedeljski govor pre:adov na Nemčijo London, 31. dec. & (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljala v svojem nocojšnjem komunikeju Sovražna letalska aktivnost nad Ang'.ijo je bila danes omejena na nekaj izoMranih napadov posamičnih letal na Kent in Es3ex. Pri tem je bilo nekaj hiš poškodovanih in nekaj oseb ranjenih. London, 31. dec. s. (Reuter). Zaradi slabega vremena ni angleško letalstvo preteklo noč izvedlo nobenih letalskih operacij. Anglija ima 4 milijone vojakov jrofl orožjem London, 31. dec. j. (Reuter.) Verjetno je, da bo že v januarju nadaljnjih 300.000 angleških vojnih obveznikov pozvanih, da se priglaae k vpisu v vojaške sezname. Na ta način bi imela Anglija že približno 4 milijone vojakov, deloma v aktivni službi, deloma pa v pripravljenosti. hodu tudi v srca onih, ki so ji bila nekdaj zakrnjeno zaprta. V teh časih se nalagajo časopisju še nove dolžnosti. Računajoč z delikatnim položajem naše domovine mora opravljati nalogo, da naš narod čim obsežnejše, čim objektiv-nejše in čim treznejše obvešča o velikih dogodkih in razvojnih smernicah evropske in svetovne politike. Tudi tu smo prepričani, da zvesto izvršujemo svojo dolžnost napram naši javnosti. »Jutro« ne ljubi senzacij in ne pretirava dogodkov, ne dela cenenih kombinacij. Toda našim prijateljem smo hvaležni za priznanje, da nudi svojim bralcem vse, kar je treba danes o dogodkih vedeti, da znamo oceniti svoj lastni položaj. Iskreno smo hvaležni prijateljem za njihovo zvestobo v najtežjih časih. Ta zvestoba nam je potrdilo, da smo na pravi poti, in nam je bodrilo za traino izpopolnjevanje naših listov, naše službe, za vztrajnost na poti, ki jo hodimo. S težkimi socialnimi in gospodarskimi skrbmi vstopamo v novo leto. Pre-nekatere bi si bili lahko že olajšali s spretnejšim, dalekovidnejšim in razumnejšim lastnim delom. Premnoge pa nam nalaga splošni razvoj svetovnih dogodkov, ki druge narode še huje tepe kakor nas. Življenje je tako, toda premnogim narodom, ki so bili navajeni lepšega in boljšega življenja kakor mi, je danes še težje kakor nam v Jugoslaviji. Mogočni narodi in velike države gledajo v novo leto s strahom in grozo, Bog pa je očuval Jugoslavijo, da je v njej še vedno toplo zaklonišče pred raz-dejajočimi burjami krvave vihre. Bog bo našo domovino čuval še naprej, če jo bomo znali čuvati tudi mi sami. Če bo jugoslovenska misel ostala živa in pridobivala na moči in na samozavesti, bo ostala neporušena in neporušna tudi Jugoslavija in z njo svoboda našega naroda. Hitterjevonovoletno povelje Vodja Nemčije napoveduje za leto 1941 največjo zmago v zgodovini Nemčije Berlin. 31. dec. AA- (DNB) Vodja rajha in vrhovni poveljnik je o priliki novega teta dal nemški vojski naslednje dnevno povelje. Vojaki! V letu 1940 je narodno-aodali-stična vojska velikega nemškega rajha izvojevala sijajne zmage, edinstvene po veličini. Ona je z nesmrtno hrabrostjo premagala sovražnika na kopnem, na morju in v zraku. Zahvaljujoč našemu junaštvu in vcjaSkemu znanju, so rečene vse naloge, ki sem vam jih moral postaviti. Vi ste z močjo orožja premagali borbene sile naših protivnikov, moralno pa ste si osvojili 8 svojim zadržanjem in svojo primerno disciplino tista ozemlja, ki so vam jih odvzeli. Tako je, zahvaljujoč vašim visokim vojaškim vrlinam, v nekoliko mesecih zgodovinske borbe uspelo, da se junaški borbi nemške vojake v svetovni vojni doda sedanji uspeh in da se v povečani meri končno odstrani sramota tedanjega poraza. Kot vaš vrhovni psveljnik se vam zahvaljujem vsem, vojski na kopnem, vojni mornarici in letalstvu zc. napore, ki se ne dajo primerjati. Zahvaljujem se vam v imenu vsega nemškega naroda- Spominjamo se tovarišev, ki so morali dati življenje za brdoč-nost našega naroda. Spominjamo se tudi j hrabrih vc lakov naše za vernice, fašistične Italije. Po želji demokratskih vojaških hujskačev in žldovsko-kapltalističnih ljudi, ki so v njihovem ozadju, moramo vojno nadaljevati in predstavniki tistega sveta* ki se ruši, mislijo, da bodo mogli leta 1941 morda še doseči ono, kar se jim ni posrečilo čoseči v preteklosti. Mi smo pripravljeni. Na pragu nevega leta stojimo Oboroženi kakor Se nikdar dozdaj. Vem, da bo veiak od vas izvršil svojo dolžnost. Bog ne bo zapustil tistih, ki so pripravljeni, da ogroženi cd nekega sveta hrabro pomagajo sami sebi. Vojaki narodno-socialistične vojske velikega nemškega naroda! Leto 1941 bo končno prineslo največjo zmago v naši zgodovčni. Dnevno povelje maršala Brauchitscha Berlin, 31. dec- AA. (DNB) Vrhovni poveljnik vojske na kopnem maršal v. Brauchitseh je o priliki novega leta izdal naslednje dnevno povelje: Vojaki! Za nami je leto velike delavnosti. Vi ste rzvišili to, kar sta pričakovala od vas vodja rajha in narod. V tovarištvu z ostalimi celi vojske ste izvojevali največjo zmago v zgodovini. Ta zmaga je dala žrtvam padlih in ranjenih tovarišem največji smisel. Ob začetku novega leta smo pripravljeni za akcijo močnejše, kakor kdajkoli poprej. Pod poveljstvom nagega vodje in v ne:ma;'nem zaupanju napram nJemu bodo premagali tudi zadnjega nasprotnika. Pošiljam svoje najboljše želje za L 1941 vam in vašim rodbinam. Naprej, s bogom, za Nemčijo. VEDNO BOLJ SRDITI ROJI NA ALBANSKIH FRONTAH Oflpr Italijanov psstaja zlasti v odseku pri Poflgradcu skrajno trdovraten — živahno etojsstransko letalsko udefstvcvanje Rim, 31. dec. br. (Štefani). V svojem današnjem 207. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o dogodkih na albansko-grški meji: Na grški fronti so se razvijale borbe povsem lokalnega znaiaja. Sovražnik je imel precej izgub in v naše roke je prišlo nekaj njegovih vojnih potrebščin in ljudi. Naše vojne ladje so intenzivno ob-str->'ievaV ^"t/t^ « t^ Vi~v 'n r-grški in albanski obali in so dosegle pri tem vidne uspehe. Več skupin naših bombnikov in strmoglavcev je stalno bombardiralo sovražne vojaške naprave, mostove in ceste. Lovska letala so s strojnicami obstreljevala zbirajoče se "sovražne čete ter sovražne ko1 one na pohodu. Učinkovito so bile bombardirane pristaniške in vojaške naprave v Solunu in Prevesi ter letališči v Janini in Koza- sovražni letali. Eskadrilia »Hurricanov«, ki je skušala narasti skupino naš:h bombnikov. je bila odbita in eno angleško letalo sestreljeno. V noči od 30 na 31 december so "sovražna letala naoadla nekai krajev v 4u-žni Italiji Odvrgla so večje število raket. Eno sovražno letalo ie bilo sestreljano. Letalo se je še v zraku vnelo. Grlka poročila Atene, 31. dec. j. (AR). Na albanski fronti g'avne vojaške operacije vodijo še zmerom na osrednjem frontnem odseku okrog Klisure in Tepelenija. Italijani so dobili znatna ojačenja elitnih čet. tako da je nj'h odpor še bolj naraste'. Grške čete morajo s srditimi naskoki na nož ped za ped-jo osvajati ozemlje okrog močno utrjenih italijanskih postojank, ki zapirajo prometna pota proti Valoni. Včeraj se je grškim četam z velikimi napori posrečillo osvojiti nekaj novih važnih postojank, ki jih pa zdaj Italijani z neprestanim protinapada-niem sku"ajo Grkom spet iztrgati iz rok. Skunno z italijansko pehoto nastopa proti Grkom na tem odseku tudi italijansko (letalstvo, ki neprestano bombardira grško frontno zaledje ter s strojniškim ognjem ovira akcije grške pehote. Na severnem frontnem odseku, kjeT 5e bil položaj za Grke v ponedeljek zjutraj zaradi močnega itaMjanskega protinapada s postojank ob Ohridskem jezeru okrog L;na. kakor tudi cb vhodu v dolino reke Skumbe. nekaj časa kritičen, se je Grkom z močnimi protisunki, v katerih so izgubili mnogo ljudi in vojnega materiala, spet posrečilo utrditi položaj. Zdaj je spet v teku pripravljalni ogenj grškega topništva. k» mu bodo verjetno sledili nadaljnji naskoki na te italijanske postojanke. Toda so si ojačili bojne črte na severnem bojišču tudi Italijani, ki so dobili nove ber-saljerrke čete. Italijani so dobili tudi novo težko artilerijo, ki je že ©tvorili ogenj zlasti na odseku pri Linu. italijansko topništvo je tu zelo učinkovito in je prizadejal Grkom že težke izgube. Verjetno je, da bi"»do Grki poizkušali z napadi na ita-lijanrke topniške postojanke, da bi se izognili nevarnemu italijanskemu artilerijskemu ognju Vsekakor je trenutno meč itaMianske vojske na severnem frontnem odseku najmočnej?a in najugodnejša za bodoče izglede grškega prodiranja na tem frontnem odseku. Severno cd Himare so Grki tekom včerajšnjega dneva izvršili le nekaj manjših napadov povsem krajevnega pomena Grške čete s>o mnogo trpele od italijanskega letalstva, ki je nenehima napada'o grrke postojanke ter bombardiralo zbirališče cet in skladišča v zaledju. Navzlic temu se je grškim čotam ponovno posrečilo na več mestih izboljšati potek bojne črte. Leta'stvo je bilo včeraj zaradi dokaj ugodnega vremena na obeh straneh zelo aktivno, toda še prav posebno delovno je bilo italijansko letalstvo ki je bombardiralo tudi več grških objektov, zlasti pa letališč globoko v notranjosti Grčije. Med drugim so italijanska leta'a posetila tudi So'un. Janino in Preveso, kjer so povs;xl meta'* bombe. Na fronti so velike skupine italijanskih lovcev obstreljeval grške postojanke s strojnicami Grško letalstvo je s svoje strani podpiralo nanade pehote zlasti severno od Himare. kekor tudi na vsem bcjFču od Himare do Tepelenija :n KHsure. S strojnrkkn ognjem je grSko letalstvo prizadejalo sovražniku težke :zgu-be. Atene, 31. decembra. AA. (Atenska agencija). Uradno poročilo št. 65 glavnega stana grške vojske pravi »Včeraj je btfo izvedenih nekaj uspešnih krajevnih operacij na raznih točknh bojirča. Pri zadnjih bojih je bilo ujetih nad 1000 italijanskih vojakov.« Prva nemška dlvizifa prispela v Albanijo Atene, 31. dec. br. (CBS) V Albanijo je prispela prva divizija nemške vojske. Pripeljali so jo z letali. Divizija se je razvrstila na fronti južno od Elbasana in so nekateri njeni oddelki že prišli v stik z Grki. Angleško rnnenfe o grških načrtih London, 31. dec. s. (Reuter) V angleških vojaških kro?ih smatrajo, da bodo Grki sedaj na bojišču v Albaniji izvedli g!avne sunke naibrž v dveh smereh. Pred vsem bodo poskusili prod'rati dalje c Himare ob obali proti severu, na srednjem dsiu boječa na bodo najbrž izvidu koncentričen na-oad proti B^ratU, od katerega so trenutno oddaljeni še okMi 2j km Berat je važna strateška točka in za primer, da bi padel, bi bila tudi Valona naibrž kmalu v erških rokah Za enkrat Vs1rNna še ni neroo<»reclno ogrožena. Atene, 31. decembra, s. (Columbia BS). Izgleda, da se Italijani na srednjem delu bojišča' pri Klisuri in ob obali umikajo na novoutrjene postojanke in da organi- zirajo novo, dobro utrjeno obrambno črto v gorovju. Po grških poročil h so Grki zajeli pri Klisuri zopet okoli 6JO italijanskih ujetnikov. Bombardiranje Soluna in Lerina Atene, 31. dec. s. (Reuter). Italijanska letala so včeraj bombardirala Solun. Grška lovska letala so sJ°p'la v akcijo in so napadalce pregnala. Napad je povz-očil nekaj škode in nekaj človeških žrtev. Prav tako je bilo včerai bombardi-ano ^e *o Preveša v Epiru. Bilo je nekaj škode. Pri na-adu na Lerin je bilo človeških žrtev malo in tudi škode ne mnogo. Davi so italijanski Krf. bombniki napadli Položaj Malte London. 31. dec. s. (Reuter). V Sredozemskem morju ie bila Malta še d?le: ol vsake nevarnosti, da bi oadla sovražniki v roke. čeravno ie izpostav iena sovražnim letalskim nacadorn Gibra tar o» ja prav za prav še vedno uporaben za angleško vojno brodovje. kot naivaž-ejše oporišče v Sredozemlju. AneleMci konvoji vozijo nemoteno do Sredozemskem nrrriu v Grčijo. Turčijo. Malo Azi:o. iti. Dij-stvo. da je sedai Grčija v vojni, je odprlo angleškim vojnim ladjam važna grška pristanišča. ,Temps' o usodnem letu 1940 »Francija prihaja zopet k sebi in v redu preživlja svojo nacionalno revolucijo" Lyon, 31. decembra. AA. (Havas.) »Temps« objavlja uvodnik z naslovom »Strašno leto« in piše med drugim: Leto, ki se zaključuje, je ono med najbolj žalostnimi v zgodovini Evrope. Uresničili so se dogodki, ki jih niti najbolj drzen duh ni mogel pojmovali in jih niti največji prerok ne bi mogel napovedati. Mora se ugotoviti, da se je moralno, politično in gospodarsko obličje vsega kontinenta izpremenilo in da je stari svet nenadoma dobil novo obličje. Narodi, ki so se oblikovali v teku 2000 let krščanske civilizacije, komaj lahko spoznajo svojo dušo. Vsi sistemi, na katerih je bil zgrajen novi svet po koncu vojne 1914-1918, so se zrušili. Zveza narodov je brez slave izginila pod udarci pogojev samih svojih graditeljev, ker se je osnovno načelo ob-čestvene varnosti Izkazalo nezmožno. Regionalne pogodbe, sloneče na skupnih koristih, so izginile druga za drugo. Tako je prišlo do največje nesreče, kar jih svet pozna po razpadu rimskega cesarstva. Pod takimi pogoji se ne smemo niti najmanj čuditi, da svet vodi cisto nov duh, čigar ustvaritve se še ne razvijajo jasno, toda z njihovimi ugotovitvami se hoče zabrisati preteklost, ki je polna napak in zmot, ki slone na lahkem življenju narodov, kar pa je privedlo do cepitev med ljudstvi in do propada. Vsi pretresi slone na temperamentu, ki je lasten vsakemu narodu in ha strašni zmešnjavi vsega človeštva, ki se boji bodočnosti, za katero nikdo ne more vedeti, kaj nam prinaša. Francija prihaja pod vodstvom maršala Petaina zopet k sebi in v redu preživlja svojo nacionalno revolucijo, od katere pra- vično pričakuje obnovo, ki jo zasluži na temelju nedotaknjenih duhovnih sil. Ta politična drama se z globokimi vtisi Siri celo na Ameriko in na Daljni vzhod. Francija hoče in lahko z vrlinami svojega rodu reče, da je lahko premagana, ne more pa propasti, ker pora«; lahko preživi. Poslanica visokega komisarja za Sirijo Bejrut, 31. dec. j. (Havas.) Francoski vrhovni komisar v Levanti. general Dentz. ki je v nedeljo nastopil svoje novo službeno mesto v Bejrutu, je imel preko radia svoj nastopni govor, v katerem je med drugim izjavil: Prijateljske zveze med Francijo, Sirijo in Libanonom ne obstojajo šele izza mandata, ki je bil Franciji Izročen nad tema pokrajinama. Nasprotno je bila Francija že zmerom prijateljica in zaščltnlca islama, kakor tudi vseh tukajšnjih manjšin, katerih koli veroizpovedi. Svoje visoko poslanstvo, ki ji je bilo naloženo, namerava Francija tudi v bodoče vestno izpolnjevati Izkoriščujoč vse duhovne sile sirsko.liba-nonskega ljudstva, bo skušala dovesti ti dve deželi do še večjega blagostanja. Zaupanje in zvestoba, ki sta jo ti dve deželi zmerom izkazovali Franciji, se nista zmanjšali tudi spričo sedanjih težav, v katere je Francija zašla in bosta nedvomno ostali neizpremenjeni tudi v bodoče Bodite prepričani, da je prva skrb francoske vlade zagotoviti levantskemu prebivalstvu notranjo in zunanjo varnost ter mu ohraniti blagostanje v najvišji mogoči meri. 'rlznanje kitajski vojski Glasilo ruske vojske o vojaškem položaju na Kitajskem Kitajska bo še nadalje prejemala angleški vojni material Moskva, 31. dec. s. (Reuter). »Krasnaja zvjezda« komentira položaj na Kitajskem ter izraža veliko priznanje kitajski armadi. List pravi, da se Kitajci ne bore sedaj več z iregularnimi četami, temveč z redno vojsko, ki šteje nad en milijon mož. Japonci imajo sicer veliko premoč v tehničnem pogledu, toda Kitajci razpolagajo z neizčrpnim človeškim materialom in tudi velika razsežnost ozemlja ie njim v prid. Razvoj samostojne kitajske vc-jne industrije v južnozapadnem delu države in zopetna otvoritev ceste skozi Birmo bosta omogočila Kitajcem, da svojo vojsko tudi tehnično izpopolnijo. List izraža mnenje, da so se japonski načrti o vojaškem uničenju Kitajske že izjalovili. Cunrking, 31. dec. s. (Tass). V srednji Kitajski so 28. decembra Japonci 50 km zapadno od Nančanga pričeli z napadom na kitajske postojanke. Boji so se nadaljevali tudi še naslednjega dne. V severni Kitajski so v provinci Sensi v teku lokalni boji. Kitajci so odbili nekaj japonskih napadov. V južnozapadnem del uprovince obstreljuiejo Japonci kitajske postojanke s topništvom. Čungking. 31. dec. s. (Reuter). Kitajci so v srednji Kitajski odbili japonski napad vzhodno od Ičanga. Tudi v provinci Kianesi so bili odbiti jaoonski napadi. Cungkmg, 31. dec. s. (Reuter). Angleška in kitajska vlada sta se sporazumeli za šestmesečno podaljšanie plačilnega sporazuma med Anglijo in Kitalsko. Na ta način bo K;tajska še nada^e lahko prejemala angleški vojni material na kredit. Kdb je bombardiral otok Nanrti Melbcurne, 31. dec. s. (Reuter) Avstralski mornariški minister Hughes je sporoči danes, da je sedaj nedvomno ugotovljeno, da je nemška ladja, ki je bombardirala pred cnevi otok Nauru, priplula pred otok ped japonsko zastavo ter je nosila tudi japonsko ime. Hughes je pripomnil, da tako postopanje močno kompromitira Japonska z osirom na njeno prijateljsko razmerje do Avstralije. Spopadi na siamski meji Vichy, 31. dec. s- (Ass. Press.) Francosko kolonijsko ministrstvo javlja, da »o se na siamsko-indokitajski meji primerili novi incidenti, vendar ne v takem obsegu kakor prejšnji teden. Rusija in položaj v Rumunifi Bukarešta, 31. dec. s. (Columbia BS.) V novoletni poslanici ministrskega predsednika Antonesca, ki pravi, ca tri najmogočnejše veserile na svetu ščitijo Rumunijo, vidijo diplomatski krogi inčCrektrao svarilo Sovjetski Rusiji za primer, da bi hotela poki-eniti kakršno koli akcijo proti ustju Dunava aH rumunskem ozemlju sploh. Moskva, 31. dec. s. (Reuter) Vsi ruski listi pesvečajo veliko pozornost madžarsko-rumunskim sporom in prinašajo poročila o teh sporih pod velikimi naslovi. Listi ne prikrivajo pri tem simpatij za madžarsko stališče. V snegu in mrazu ~ se sp&mnite ptic! Topniški © pri Sardil Na področju Cirenajk i-tf> vedoa v akciji samo topovi in k> v«&a letala ;li iraški vladi. Samo ta del ceste je stal ričetrt milijona funtov ter bo v kratkem dograjen. Cesta iz Jeruzalema v Bagdad vodi 350 milj skozi puščavo. Cesta bo ve-.ikega strateškega pomena Sile o utrjevanje Gibraltarja Algeciras, 31. dec. j. (Havas) V Gibral-'arju z mrzlično brzino nadaljujejo utr- ditvena dela. V notranjosti glbraltarske pečine razstreljujejo velikanske dupline, v katerih bodo nameščeni modemi topovi, r.i so bili doslej postavljeni na prostih galerijah. Prav tako v gibra'tarski pečini raritreljujejo dupline, v katerih bodo zgrajena podzemeljska skladišča za živež ir. municijo. Rim, 31. dec br. (Štefani) O dogou^h v Afriki je objavilo vrhovno pov^.j; , ■ v a italijanske vojske v svojem danaini)^ 207. službenem poročilu: Na obmejnem področju Cirenajke so li v akciji topovi in lovska letala, ki i s0 razpršila in s strojnicami obstre'.V'\\!-;a sovražne motorizirane in oklopne odele. . ki so se skušali približati našim pc;'o-:l,rt_ kam. Bili so odbiti in prizadejana ; e bila velika škoda. Daljnostrelno toi . :0 in bombniki so obstreljevali in bomb-i-_ dirali sovražno oporišče Sollum. V n od 29. na 30. december so sovražna iet:iir; bombardirala naša letališča v Cirei ki a niso povzročila nikake škode ne iii V vzhodni Afriki je bilo na sudm -d meji nekaj delovanja topništva in p e-i-. njih čet Sovražna leta'a so bombar la neko naše oporišče in se je eno > > letalo pri tem vnelo Naši lovci so ; 0j napadli sovražnika in sestrelili dve njeg.,1 vi letalu Angleška psrečik Kairo, 31. dec. j. (AFI) Pred Bardio vojaške akcije tako na angleški, kakor di na italijanski strani omejujejo še zi rom na delovanje topništva in letals \ Angleška pehota je včeraj izvršila le i kaj krajevnih patruljnih bkcij s podp tankov in oklopnih avtonifcbilov. ItsUj. -sko trdnjavsko topništvo at|u*: nntiti zb ranje in urejevanje angleške obleeoval it fronte ki od dneva do dneva pridobi i na moči. Angleška letala neprestano bombardirajo italijanske utrdbene točke, glavnem pa se položaj pred Bardio včeraj ni nič izpremenil. Kairo, 31 dec. s. (Reuter) Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: Libija V Bardii italijanska garnizija. ki jo vznemirja naš topniški ogenj, še nadalje pasivno pričakuje dogodkov. Na mejah Kenije in Sudana so se zopet udejstvovale naše izvidnice. Cesta Kairo—Bagdad Kairo. 31 dec s. (Reuter) Kralj Faruk bo v kratkem otvoril novo cesto iz Kaira v Jeruzalem. To bo del velike ceste, ki bo vezala Kairo z Bagdadom. Drugi del iste ceste iz Jeruzalema v. Bagdad so zgradili Angleži na lastne stroške, bodo pa potem cesto od trans jordanske meje dalje izro- Anglija In Rusija New ¥ork, 31. dec. j. (Ass. Press.) Po informacijah iz Londona zadnji obisk sovjetskega veleposlanika Majskega pri zunanjem ministru Edenu ni bil samo vljudnostni obisk, kakor je bilo to najavljeno v uradnem poročilu, marveč sta se državnika sestala z namenom, da se poskusijo obnoviti razgovori, katerih cilj je dovesti do zboljšanja odnošajev med Anglijo in Sovjetsko unijo. Kakor je znano, uživa zunanji minister Eden v Moskvi rzel* ve-, lik ugled. »Times« pravi o sestanku med Edenom in Majskim, da je po končanem obisku veleposlanik Majski izrazu svoje osebno zadovoljstvo, da je lahko prišel v stik z Edenom ter obnovil pogajanja za zboljšanje odnosov med Sovjetsko unijo in Veliko Britanijo. Oba državnika sta ob tej priliki izmenjala misli o izgledih za poglobitev angleško-ruskega prijateljstva ter sta v tem cilju obravnavala tudi nekatere konkretne predloge. »Times« poudarja obenem, da kaže Sovjetska unija zlasti v pogledu balkanskih vprašanj nezmanjšano zanimanje, in da nikakor ne bi mogla ostati ravnodušna v primeru, ako bi hotel kdo započeti kako novo akcijo proti Balkanu. Nov način krte proti nočnim napadon? Ottawa, 31 dec. j (Reuter). Letalski general Dowding, bivši vrhovni poveljnik angleškega lovskega letalstva je v nekem govoru včeraj izjavil: »Trdno sem prepričan, da bo v kratkem zlomljena vsa moč nemških nočnih letalskih napadov na Anglijo.« Do\vding je dopo+oval v Ottawo na konferenco z visokimi častnici kanadskega letalstva. Nag'asil je. da bo angleško letalstvo v kratkem opremljeno za poseben, nov način letalske borbe, v kateri bo an-gVško letalstvo iahko odločilno poseglo v boj s sovražni-m letalstvom. Dowd:ng je izrazil svoje p>-epr čanje, da bo še pred pomladjo zlomljena ost snstenia nemškega nočnega napadanja britanskega otočja. Pogrešan norveški parnik New York, 31 dec. j. (AR). Norveški tovcirni parnik »Tal!eyrand« (6732 ton), ki je piul preko Pacifičnega oceana se že tako do'go ni vrnil v domovinsko luko, da se mora smatrati za izgubljenega. Bajtica v Sredozemlju ! kelje angleških letal v Alrik! •'airo, 31. dec. s. (Reutt:) Poveljstvo . angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu , j - lja v svojem nocojšnjem poročilu: " noči od nedelje na ponedeljek so an-j r ki bombniki napadli letališči v Ga-' ,1, in Tobruku. V Gazali je bilo povzro-i cen.h mnogo požarov in sledila je velika ' ehsplozija. Vse bombe so padle med odre-je-ne cilje. V Tobruku je bil napad izve-0 n le konca kljub močnemu ognju pro-. ..ct Iskcga topništva. Vsa angleška letala vrnila z obeh teh poletov. Lovska letala so včeraj nad Zapadno pu-š :vo vršila patrolno službo, niso pa na-k-iela na nobeno sovražno letalo. Med &;-roio in Tobrukom je bilo izvedenih > -'M.rccr-1 izvidniških poletov. V nedeljo se j skupina angleških lovcev srečala z ve-macijo sovražnih bombnikov. V : bitki bila tri italijanska letala sestre-' 1, :,a. -eČ pa jih je bilo poškodovanih. V Somaliji so angleška letala v teku izvidniških poletov napadla povzročila med zgradbami na natno škodo. Južnoafriška lov-so s strojnicami napadla leta-trderi v Somaliji. Eden izmed bombnikov na letališču je bil uničen, več pa jih je bilo res-i vanih. o italijanska letala napadla <"< da je majhna in žrtev malo. Ibr,- ■ u je neka angleška lovska izvid: relila dve italijanski zasledo-v; h; ki sta padli v morje. OKrnz! vn: Zeilo ter le"a'išču s kdnu, ki se je končal z n, /t nemško letalstvo nad nbio celoti 7 letal, dočim an-t\D v bojih nad Veliko Brita-a p jbenega svojega lovske« v. .i široko razpredenih na-X< : jo in zasedenim ozem-n?ich o letalstvo v tem tednu svojih, bombnikov. London, letalski" 28. decf n l Anglijo \ gleško 1 nijo ni ga letala.. V padov r aa ljem pa je izgubilo Novozelandske vojaške priprave VVellinj ton 31 dec. s. (Reuter). Novozelandski miru1:':-Ai predsednik Frazer je objavil nevo'..-: > poslanico narodu, v kateri pravi, a o moral Novi Zeiand leta 1941 prežeti r ase ogromne napore, da na ta na t" -t T je izrazi svoje občudovanje in zahvalo \ngliji. Novi Zeiand bo moral čim bol; .. popolniti svoje vojaške priprave *er ^ v: vse, da pripomore k skupni zmagi v vc jnl. Delni: nverHia samouprave na Il j anMem Berlin, 31. der. (DNB). Prizadevajoč si čim preje in čim večji meri vzpostaviti normalne prilike na Ho'andskem, je nem."ki <1: «vm f misar za to pokrajino Scvss Ino iart j • sbnim odlokom uvedel samoupravo n aterih avtonomnh ho-landakih prr; incah, mestih in vaseh. Do gotwe mere je, o-ugovarjajoč potrebam, Se zmerom ootila veljavi nemška vojaška uprava. Angleška ?sdn»omica nemško zastavo Ncmrki ri objavljajo obTirna poročila o angleški podmornici »Seal« ki plove sedaj pod nem ko v Tint zastavo Podmornica »Sen'« ima 2140 ton in je bila zgrajena leta 1935. Oborožena je bi'!a z enim topom kalibra 102 mm in 2 proti'!eta'.skima trt roj-nicama. !ni£:!a je 6 cevi za lansiranje torpedov. fJjen: stroji so razvijan okoli 3300 konjskih i! P< ka je šteia 55 mož. Posebnost p').im .';ce »Seal» je bda v tem, da je lahk<: nos 'a na krovu 120 min. Ko je let s ma ia mesca polagala podmornica »Seai'c min- pred nekim nemškim pristani'čem, j o opaž la nemška letala ter jo težko poflš. Jrvala. Podmorn ca se je morala rato dvijnit' na morsko gladino, kjer so jo pottm za.ele edmice nemške vojne mormrice. Posadka je bila ujeta, poškodovano p-oim- r. pa so zavlekle nemške vojne ladje v neko nem ko pristanišče. Pa ccnvh mc razumevanjem pomagali. Bolj kakor kdaj poprej je danes potrebno, da nudimo roko in podporo onim, ki jih je usoda pognala v bedo in siromaštvo. Ko pošiljam ta svoj apel vsem državljanom Juroslavije, se zavedam, da govorim tudi iz Vaših src. To ste dokazali včerpj in to boste dokazali dnnes in v bodoče, če bo potrebno. Globoko sem prepričana, da bodo vsi rodoljubi storili. kar jim nalasrata človečanstvo in nacionalna dolžnost do nepreskrbljenih siromakov. Po tei poti apeliram na vašo plemenitost in vas pozivam, da doprinesete vsak svojo žrtev in svoj prispevek za zimsko pomoč. Akcijski odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije organizira v sodelovanju z vsemi nacionalnimi, socialnimi in humanimi društvi v času od 31. decembra do 5. januarja po vsej državi zbirke za zimsko pomoč. Moja želia je. d?> bi bila to nailepša ma-nifestaciia viteških vrlin naše rase. Ta teden naša srca naj ne bodo zaprta za stiske na=ih sodržavljanov in na" misli naj bodo usmerjene po naukih našega odrešenika Jezusa Kri- }Dr. Oton PirUmafer: stusa, čigar rojstvo te dni slavimo. Naj vsak po svojih razmerah in po svoji vesti prispeva va siromake svojega kraja ter s svojim prispevkom zadosti svoji dolžnosti do Boga in naroda. V času teh svetih praznikov nudimo uteho, mir in spokojstvo onim, ki trpe. Pomagajmo in glejmo, da bi novo leto prineslo veselje tudi našim siromakom ter da tako prožimo dokaz naše moralne sile in globoke vdanosti do naroda in njegove bodočnosti. Naj nam Bog pomaga pri tem delu!« * Sedma kuhinja zimske pomoči v Beograda Beograd, 31. decembra, a. Danes dopoldne ob 10.30 je bila v prostorih humanitarnega društva »Vsakdanji kruh« otvorje- ■ na sedma kuhinja zimske po-moči v Beo- ■ gradu Otvoritvi je prisostvovala Nj. Vis. i kneginja Olga v spremstvu dvorne dame | ge. Olge Lozanič. Pri vhodu sta Nj. Vis. S kneginjo pozdravita pomočnik maršala dvora dr. Babic Djalski in ordonančni oficir Nj. Vel. kralja kapetan Nikola Pomo-risac. Otvoritvi so dalje pr'sostvovali minister socialne politike dr. Budisavljevič. soproga predsednika ministrskega sveta da. Mara Cvetk ovič. beograjski župan T?."a proizvodnja življenjskih potrebščin Za potekajoče leto je razmctrivanje o tem manj aktualno, toda mi hočemo živeti tudi še b idoča leta. Brez ovinkov je treba priznati, da je bilo mnejo zamujenega. Večina obastmh ukrepov prihaja prepozno. Ali res ni mogoča nobena velipotezna akcija za povečanje domače produkcije hrane? Zakaj čakamo? Saj je vendar jasno, da je prehrana prvo, in da je skoro vse drugo danes in jutri podrejenega pomena. Nekaj vpra anj sili v ospredje Ali smo za prihodnje leto izkoristili sleherni košček zemlje, ki se da porabiti za proizvodnjo živil? Ali smo storili vse, kar zahteva sodobno izkoriščanje zemlje, da dosežemo kar največji pridelek? Kaj smo storili za propagando in pouk pravilnega in učinkovitega gnojenja med širokimi kmečkimi sloji? Ali je poskrbljeno, da bo naš kmet pravilno cenil vrednost domačega gnoja njegovega pridobivanja in zbiranja? In umetna gnojila? Zakaj ustvar-jjo sijajne rezultate v drug b državah, mi pa st desetletja nismo premaknili s povprečja žitne pr< Izvodnie za pol metrskega stota naprej To je z!asti v SVvenlji najnujnejše in najvažnejše polje udejstvovaira za javno uprave in tudi za zasebno pobudo. Ali je treba, da še danes uvažam-: v S'oven i jo mnr.go tisoč vagonov ž ta. k«" bi U.hko na domačih 8^0.000 ha obdelane zemlje pridelali vso doma potrebno krurno irnje in še mnogo pride'kov za izvoz? Mcrda poreče kdo. zakaj se že prej v tem pogodu ni storilo več. Manjkali so psihološki in gospodarski pogoji za to Vendar moramo priznati, da se je mnogo opustile in grešilo Ta pogre*ka pa ne opravičuj omalovaževanja na:e kmetske proizvodnje v dobi ko postaja ta proizvodnja rentabilna in je zato mogoče uporabljati tudi držje in bo'j intenzivne metode pridelovanja. Bojim se da sme vse premalo akt -n: in da nas utegne še g'ava boleti Če koaj, je danes nujno potrebno da se preko vseh pomislekov in 'zgovorov store radikalni ukreni za pospeševanje kmetijstva Če ne gre s poziv- in s pouk-m opravičuje doba. v kateri živimo tu-;i najstrožje sankcije da se čim bo'j zag,:to-v; bodoča prehrana prebivalstva Sili i. jasno, da življenje cele pokrajine ne rn< -e biti odvisni samo od dobre volje pr .d učen tov. Kadar gre za bit- a:!i ne biti mora vsakdo storiti svojo dr/žnost do najvišje 'mere. — Drugi problem je draginja. Ljudje so marsikod mnenja, da ;e baš oblastveno določanje cen raznim življenjskim potrebščinam prineslo porast teh cen. Treba je imeti pred očmi, da so se krajevna oblastva znašla v jako težkem položaju, ker so jim mnogokrat manjkale osnove za pravično določevanje cen. Zlasti je škoda, da se niso pravočasno povsod popisale zaloge blaga in ugotovile nabavne cene. Kon-( zumenti so bili zaradi tega oškodovani, ker se pri določitvi prodajnih cen niso upoštevale te zaloge, temveč so se za vse blago upoštevali zgolj bodoči produkcijski oziroma nabavljalni stroški Izgleda, da so naša ob'astva kar prehitro osvojila načelo, da pri določitvi cene cd'očajo samo bodoči nabavni stroški za dotično blago.. Tu je t>-eba najti rešitev, pravično za kupca in prode jalca. Čudno se zdi, da nara država pred ostalimi evropskimi državam' prednjači glede porasta indeksa cen. Mislim, da za to ni moleče najti stvarnega opravičila. Žal, nismo znali doseči, da bi se obdržala kopna moč našega denarja, država pa tudi ni storila kaj prida, da bi pobijala defetizem glede njega in prepieči'a pojave, ki sc našemu narodnemu novcu silno škodovali. Tudi še danes je čas, da se i ugled na ega denarja v notranjosti države popravi in njegova kupna moč dvigne. Zato država ne sme stopiti v začarani krog ter z neprimernim zviševanjem cen mono-polskih predmetov, prevozne tarife, trošarin m prometnega davka sodelovati pri na-i daljnjem porastu cen. Nasprotno, nujne življenjske potrebščine je treba oprostiti tro arin in olajšati vse davščine na po-trošne predmete, ker nesorazmerno hudo ) zadmejo ma'ega človeka. Gre za problem. ! ki »a je treba z vso resnostjo obravnavati :n pravično rešiti. Gotovo je, da država rabi vedno več materialnih sredstev, vendar se more r. najti drugi davčni viri in nova pota, ki bodr bolj pravično delila bremena med davkoplačevalce. In najti se dajo. Vsaka doba ima svojo konjunkturo '.a fiskalni viri se morajo' prilagoditi taki konjunkturi. Današnja doba zahteva mnogo prožnosti in ne prenaša birokratične oko-stenelosti. Naj omenim še pojav, ki je tudi značilen za dpnarnio dobo. Kljub težkim življenjskim pogojem in manj ugodnim pridobitnim prilikam se manj dela Zdi se, kakor da se ljudje nikdar niso tako izogibali de'a kakor danes. Tudi na deželi se je to z»lo razpaslo. Mnogi kmetovalci obupavajo, ker kljub vsemu prizadevanju ne morejo dobiti skrbnih poslov in delavcev Mislim, da se tudi tu ne bomo mogli izogniti izrednim ukrepom. Najti bo treba pota in sredstva, da bo vsakdo izkoristil čas, ki je odmerjen delu, tako da se bo dosegel kar najboljši učinek. Pomagati morata zlasti vzgoja in propaganda. Kult dela je treba organizirati kar najbolj smotrno Dobro delo je najboljša va'uta. Nik-do si danes ne beli s ave. al ne bi mogli z boljšim delovnim uspehom pobii*t; draginje. čeprav je naravno, da pri istem delovnem učinku povišan:* mezd po-dražiti izdelek, medtem ko bi g? večj; delovni učinek pocenil. To vprašanje gotovo zasluži več proučavanja Končno je treba še opozoriti da lahko pobijata težke čase in zlasti draginjo tudi štednja in Smotrna izraba potrebščin Tu so na žalost potrošniki prepuščeni povsem samim sebi. Nikdo danes ne vpraša, ali je smotrno, da se ta ali on- predmet proizvaja in ali res prinaša kako materialno ali idealno korist. Koliko nekoristnih, celo škodljivih stvari se producrra. samo da se neukemu potrošniku izvab1 denar iz žepa. Zakaj na primer se dopušča produkcija raznih kemičnih pralnih sredstev, o katerih se ve, da uničujejo blag j? Zakaj se danes pri tolikem pomanjkanju volne, bombaža in drugih tekstilnih surovin dopušča izdelovanje raznega man: vrednega in često neuporabnega tekstilnega blaga, ki je s pomočjo apreture. škrobljenja a'li drugih procedur preparirano z namenom, da zapelje kupca ter mu gmotno škoduje? Navajam ta primer, da se vid-, kako se premalo brigamo za potrošnika Prepuščen je sebi, a ravno v današnji izredni dobi je potrebna posebna zaščita konzumenta Morali bi imeti ustanovo, ki b* se bavila s tem važnim prob!emon» ter da ja a strokovna mišljenja in nasvet' :n pobuWr pa tudi sprejemala pritožbe, odrejala preiskave in ugotovitve ter sodelovala s pristojnimi ob-Iastvi pri pobijanju draginje, speku'acije in drugih izras kev današnje težke dobe. Priznavam, da sc problemi ka*tr h sem se dotaknil, ne dado lahko rešiti Tudi vem, da predlogi niso podrobno izdelani, saj tu niti ni mesto za to. Napisal sem jih, ker smatram, da je treba v današnji dobi mobilizirati sodelovanje čim širše javnosti, ki naj razmišlja svetuje in pomaga oblastveni, ki morajo voditi upravo tako, da bomo premagali težke čase in bemo če bo potrebno, pripravljeni tud: za večje stiske. Zavedam s*" dobro kak« težke so naloge in kolika je odgovornost ki ie naložena danes upravi. Ne verjamem pa. da je mogoče priti do cilja brez sodelovanja javnosti. V tem vidim veliko vred ter ne razumem, da bi hotela uprava nositi odgovornost brez sodelovanja lji-^stva. oziroma njegovih predstavnikov Take zastopstvo bi bi'lo gotovo aktiven čin'telj za vodstvo uprave, poleg tega pa tolažnik m tolmač za široke sloje prebivalstva Nobena administracija ne more delovati uspešno brez narodne iniciative in kontrole. Obojega nam je treba zlasti danes. Naj te novoletne misli dajo pobudo poklicanim čini'teljem, zlasti tudi našim stro-konjakom, da s svojimi pobudami m načrti pomagajo naši slovenski zemlji z težke stiske! Začetek leta je. Časi so taki, da ni dovolj, ako si požeflimo srečno novo leta Treba je novih načrtov, nove krepke volje, novih naporov in resnične smotrnega dela, ako naj srečno prebredemo nastopajoče leto. Odprava mestnih doklad na Hrvatskem Zagreb, 31. dec. o. Danes je bila. objavljena naredba bana o izvajanju proračuna banovine Hrvatske za leto 1941. Proračun znaša 1.827,273.000 din in je za 377 milijonov din večji od dosedanjega. V novem proračunu so v glavnem povišani materialni izdatki, tako da je sedaj razmerje med materialnimi in osebnimi izdatki mnogo ugodnejše. Materialni izdatki so povišani v glavnem za kmečko gospodarstvo, veterinarstvo in socialno skrbstvo, osebni izdatki pa so povišani predvsem v prosvetnem resoru. Istočasno je bila objavljena naredba o spremembi in dopolnitvi zakotna o neposrednih davkih. Po tej uredbi Je mestnim občinam zabranjeno uvajati doklade na neposredne davke. V nadomestilo za ta dosedanji vir dohodkov so dobile mestne občine pravico, da smejo uvesti lastni neposredni davek na zemljišča, kar predstavlja novost v naši finančni politiki. M AL* POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR ! AH so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, saalucenosti, dolgotrajni hripavosti In bripi, a dos'ej S? niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe prt nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (franklrano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614, Muggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min. joc. pol. samtetslco oddeiiea>e S. br. 2416 od 12. XII 1936 Delo Sokola v Sloveniji Pred tedni smo orisali veliki vzpon, ki ga je doseglo sokolstvo v Jugoslaviji postavilo L 1938 v znani sokolski Petrovi petletki. Današnji članek hoče ob zadnja štiri leta, ko je izvajalo petletni načrt, ki si ga je za svoje delo ' prestopa v novo leto, v katerem bo Petrova petletka potekla, prikazati ogromno delo, Id ga je opravil Sokol tudi v Sloveniji. Tudi ona so izvršila ta pietetna dela ▼ okviru SPP. poznim redovom v zgled. Znano je dejstvo, da obsega sckolska Petrova petletka (SPP) sama izredna dela, ki jih naj sokolstve izvrši v razdobju od 1936—1941. Udejstvovanje je po\sod pri-lagodcno razmetan, m potrebam pokrajine, zato je v raznih predelih države dokaj različno. Na jugu je n pr. delovni načrt zajel vsa mogoča področja javnega udej-stvovanja od pogozdovanja ter sejanja trte in sadnega drevju pa prekr kopanja vodnjakov in ustanavljanja javnih knjižnic, tja do zidanja novih sokolskih m zd-av-stvenih domov V Sloveniji pa je javno delovanje in društveno življenjt tako razčlenjeno — skoro za vsako stvar imamo posebne organizacije, da sokoi^tvo m moglo in mu tudi n. bnr potrebno posegati izven ožjega sokolskega področja Domovi In telovadišča Redno dedovanje sokolskih enot v Sloveniji obsega predvsem telovadbo Vsi vemo, da se da s koristjo in pridcic izvajati telesna vzgoja sanu v naiašč za V zgrajenih prostorih, v telovadn cah in na telovadi-ščih Zato se ie velike števiic društev odločilo, da si v okviru petletke postavi svoj lom ali vsaj omogoč' prčetel pravilno zasnovane gradbene akcrje. Do danes so bila prizadevanja naših edmic nad vse upeiaa: zgrajenih je bilo v času petletke že 23 domov, 9 jih je bilo povečanih, 1 je še v delu. za 13 je kupljeno zemljišče, 6 edinic pa sii je ustanovilo gradbeni sklad, ki jim bo sčasoma omogočiT pridobitev lasitne strehe. Nadaljnjih 10 edmic si je postavilo nalogo, da občutno zmanjšajo dolgove, ki so jih moraile napraviti zaradi svoječasne zgraditve doma. Tako vidimo, da je skupno 62 edinic v S'.oven ji na več ali manj uspešen način započelo in večinoma tudi dovršilo nad vse pomembna dela, ki pričajo da je življenjska moč našega sckolstva izredno velika. K vsakemu sokolskemu domu spada tudi telovadišče za telovadbo na prostem. V tem pogledu so edinice v Sloveniji napravile tudi velik korak naprej v okviru SPP: 31 jih je kupilo zemljišče in ga preuredilo v tolovadiiče, 2 društvi še nimata dovolj sredstev za preureditev na razpolago, 1 edi-n'ca, ki je že poprej imela lastno zemljišče. ga je sedaj preuredila v pravilno opremljeno telovadišče. Udejstvovanje na športnem In prosvetnem področju Z razširjenjem soko'skega udejstvovanja na razne športe so se mnoge edinice odločile k ustanovitvi raznih zadevnih odsekov. Zlasti smučarstvo in različne tekmovalne igre so med sokolstvom jako razširjene in je predvsem sotkolstvo omogočilo sistematično gojitev teh panog v najširših slojih. Zadnja leta smo dobili tudi priložnost, da se bolj udejstvujemo v kolesarenju in streljanju. Zato si je 28 edinic ustanovilo strelske, 36 edinic pa kolesarske odseke. Tudi 7 novih strelišč smo dobili v okvira SPP. Razmere na podeželju zahtevajo pa tudi udejstvovanja sokolski h društev na prosvetnem področju. Ni bilo zategadelj malo edinic, ki so svoje napore v okviru SPP usmerile v to stran. Potrošile so mnogo sredstev za uredrtev gledaliških odrov nabavo raznih glasb-l, ureditev knjižnic in čitalnic, ustanovitev lutkovnih odrov itd. Poročila, ki so v tem pogledu na razpolago, pravijo, da je bilo ustanovljenih 7 gledaliških odsekov in dva lutkovna odra; prav tako tudi po dva godbena in pevska odseka. Gotovo je, da bi bilo tega še več, pa saj je znano dejstvo, da ima skoraj vsako sokoUsko društvo že svoj oder knjižnico, čitalnico rtd Izdatki za že obstoječe ustanove pa ne spadajo v program SPP, temveč med redno delo. Imamo tudi primere, da so mnoge edinice razvile svoje prapore, ker so smatrale v sedanji dobi za primerno, da pojačijo tudi svoje slavnostne znake, vidne javnosti ob raznih prilikah. Takih društev navaja statistika kar 38 Ponekod so se zopet zaobljubili, da bodo povečal' število slavnostnih krojev. Kolikor ie do sedaj zna nos je tudi to delo dokaj uspešno končano, saj se je število krojev povečalo pri članih za 400, pri članicah za 100. Ostala dela Razen navedenih del, ki predstavljajo prav gotovo znaten gospodarski napor sokol stvo v Sloveniji, zaznamujemo še nekaj drugih ukrepov ki sodijo v okvir SPP. Tako je zgradila Jugcslov ensks sokolska matica, znana zadruga za dobave sokolski h potrebščin v Ljubljani, v Kranjski gori okrevališče »Petrovo«, znano zaradi svoje ljubke lege; mariborsko sokodstvo pa je istotako obogatile prelepo Pchcrje s svojo »Mariborsko sokolsko kočo«, ki j« tudi že nad leto dni v obratovanju. Na gospodarskem področju sita poizkusili župi Kranj m Maribor z ustanovitvijo' kreditnih zadrug: obe zadrugi sta mišljeni seveda -prvenstveno samo za sokolske edirice in članstvo, vendar kažeta dovolj no delavnost m sta že marsikje tvorno posegli v sokolsko življenje pri gradnji sckolskit domov. Želeti bi bilo, da bi tudi 06t*le tri župe v slovenskem sokolskem zboru prej ali slej osnovale vsaka svojo kreditno zadrugo in tako usmerile skupni sokolski denar v korist edinic. Končno ne smemo porabit1 tudi onih sokolski h društev, ki so postavila spomenike, oziroma odkrila spominske plošče Wa-gopokojnemu Viteškemu kralji- Aleksandru L Zedinitelju v večni njegov tpoinio. Druga petletka Se marsikaj bi se dalo napraviti, toda sredst\a, ki z njimi razpolaga naše sokol-stvo ne zadoščajo za velike načrte. Pripraviti se bomo kar morali na drugo sokoVov, 6 64 članic, med njimi 3036 telovadcev in 1630 telovadk. Mladinski oddeki izkazu it jo 29'9 naraščajnikov, 2190 nara čajn'c, 5178 moške in 4943 ženske dece; skupno imamo torej v naših petih župah okoli 20.000 te'ovade-čih, vseh pripadnikov pa okrog 40.000! Ali vas zanimajo, kje tolovadjo dru-tva? Od 274 cdinic ima 95 svoj lastni že dograjeni srkoilski dom, nekaj pa je društev, ki so solastn k: Narodnih in sličnih domov. Lahko rečemo, da jc skoro polovica vseh sokr/skih edinic že pod svojo, strt ho; prepričani smo, da bo v drugi petletki to število naravo da'cč nad polovico Lastna te-Iovadi."ča ima že 115 aii tud skoraj polovica edinic. Za pravilno vzg< mo dc'o pf» telovadnicah in te!cva<'i"čih skrbi 942 -vaditeljev in .545 vadite jic Sok o! ska Petrova petletka ie sicer . na svojstven, toda nad vse učinkovi* naun odjeknila med Slovenci in njihovimi vrkolski-mi edinicami. Osamosvojitev lahko nazo-vemo vse skupaj. Prepričani pa smo, ako bi naša gavna skupščina sklenila nadaljevanje izrednih del z drugo petletko, da bodo naše edinice zopet vse storile svojo dolžnost in sicer to pot pod geslom vzaiemna pomoč pri gradnji domev, pri nakupu te-lovadišč in pri pravilni opremi vseh prostorov za sokolsko delo. Napredovanja v generalitsti | Beograd, 31. dec. p. Službeni >Vojni ; list« je objavil ukaz o napredovanjih in odlikovanjih velikega števila aktivnih in rezervnih oficirjev. Za armijskega generala je napredoval komandant konjenice divizijski general Aleksander Stojanov, za divizijske generale pa generalštabni bri-gadni general Žarko Majstorovič in peša-dijski brigadni general Milorad Radovič. Vihar vrgel deset vagonov v prepad Zagreb, 31. dec. o. Na liški progi se je pripetila nenavajdna nesreča. V pretekli noči je spet divjala silna burja. Okrog 22. je vozil iz Splita tovorni vlak proti ZagTe-bu. Med postajama Vrhovine in Plaško je vfetk zajel silen, vihar, ki je bil tako močan, da je deset natovorjenrh vagonov dvignil a tira in jih treSčil v 15 m globok prepad ob progi. Vagoni ki so bili natovarjen-z raznim blagom, so se razbili, blago j>a se je raztreslo. D asi proga sama ni huje poškodovana, je po naročilu železniške direkcije na tem delu proge ustavljen ves. promet, ker bi vihar utegnil treščiti v prepad tudi osebne vagone. Promet se vrši' sedaj na eni strani do ' rhovine, na drugi strani pa do Plaškega. Akad. slikar DnSan Petrič, čigar razstava bodo danes dopoldne otvorUi v Obersnelovi galeriji na Oosposvetsld cesti Povišanj© državnih trošarin Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal uredbo o izpre-membah in izpopolnitvah zakona o državnih trošarinah. Z uredbo, ki stopi v veljavo 1. januarja 1941., se povišajo državne trošarine na vse trošarinske predmete, in sicer takole: 1) na sladkor, pridobljen iz sladkorne pese ali trsa v kockah, v sipi, v prahu ali v stožcih od 7.50 na 9.55 din za kg; na ostali sladkor iz sladkorne pese ali trsa, surov ali rafiniran, razen sirupa, ki ga ni mogoče porabiti za živila, od 7 na 9 din za kg, na vse druge vrste sladkorja od 4 na 5 din za kg; 2) na kavo od 10 na 15 din za kg; 3) na pivo od 7.50 na 10 din za hek-tolitrsko stopnjo ekstrakta; 4) na vino od 1 na 2 din za liter, na fino vino od 3 na 5 din za liter, na šampanjec od 10 na 15 din za liter. 5) na ekstrakte, esence, eterska olja z alkoholom od So na 60 din za kg; 6) na električni tok za razsvetljavo od 0.7o na 1 din od kilovatne ure; 7) plin na razsvetljavo od 0.20 na 0.30 od kubičnega metra; 8) na žganje od 10 na 16 din od hekto-Iitrske stopnje; 9) na ocetno kislino od 4 na 8 din od kilograma 100 odstotne jakosti; 10) na mešanico bencina s špiritom od 2.50 na 3 din za kg, od tega pripade državni blagajni 2.50 din. državnemu fondu za javna dela pa 0.50 din. 11) na plinska olja od 0.40 na 1 din ta kg; 12) na mazilna olja in masti za mazanje od 2 na 2.50 din za kg; 13) na surovo nafto in ostancke nafte od 0.40 na 1 din za kg; Popis zalog Po § 16. spremenjene uredbe se bodo popisale zaloge vseh trošarinskih predmetov na dan 1. januarja. Maloprodajalei so dolžni prijaviti finančni kontroli vse svoje zaloge trošarinskih predmetov po stanju na dan 1. januarja. Opustitev prijave ali netočna prijava se bo smatrala za. tihotapstvo in se bo kot takšno kaznovala. Količine trošarinskih predmetov, ki so 1. januarja na poti, so prejemniki dolžni prijaviti takoj po sprejemu. Na popisane količine trošarinskih predmetov se mora plačati razlika na povišno trošarino najkasneje do 31. januarja. Na sedežu finančne kontrole se mora izročiti priiava neposredno, v drugih krajih pa po pošti, priporočeno s povratnim recepisom. Vsaka prijava mora vsebovati podrobno navedbo vrste in količine posameznega trošarinskega blaga. Po členu 15. uredbe je izmenjana točka 14. § 72. zakona o državni trošarini, ki se nanaša na plačilo kontrolne odškodnine za denaturtranje trošarinskih predmetov- Ta odškodnina znaša od 1. januarja dalje: 1) za špirit, namenjen za proizvodnja kisa, 4 din od hektoUtrske stopnje, 2) za špirit, določen za inoustrijske svrhe 2 din od hektolitrske stopnje. 3) za špirit namenjen za gorivo 1 din od hektelitrske stopnje (donlej 0.50 din). Za dehieriranje in dena-turiranje špirita, mešanega z bencinom, se ne plača kontrol odškodnina. Za vse ostale trošarinske predemete se plačuje za denaturiranje ali barvanja po 1 din za kilogram v korist splošnega kontrolnega fonda davčnega oddelka finančnega ministrstva, ki se bo v to svrho ustanovil. • t ——cr^ Raclanfranje prsdajs pšenične msks 2e pred dnevi smo objavili odredbo bana dravske banovine, ki vsebuje predpise o prijavi zalog žita in moke in o prijavi novih nakupov. Po tej odredbi bo Ba-novinski prehranjevalni zavod (Prevod) do 1. januarja 1941 sporočil vsem občinskim preskrbovalnim uradom, kakšna mesečna količina moke in posebej pšenične moke je določena za njihovo območje. Občinski preskrbovalni uradi pa morajo do 10. januarja določiti, kakšne količine mlevskih izdelkov, zlasti pšenične moke, pripadajo posameznim pekarnam in trgovskim obratom na drobno, ki oddajajo na njih območju mlevske izdelke potrošnikom, pri čemer je upoštevati, kje se bodo posamezni potrošniki po izraženi želji oskrbovali, odnosno kje so se doslej oskrbovali. V izpopolnitev gornje odredbe ki uvaja načelo racioniranja prodaje moke, je ban dravske banovine izdal še dve nadaljnji odredbi, od katerih se prva tiče prodaje pšenične moke na drobno, druga pa peke kruha in peciva. 4 leg pšenične m?ke na mesec In osebo Odredba o oskrbovanju s pšenično moko, ki jo je ban izdal na osnovi čl. 2 uredbe o ureditvi blagovne prodaje, določa naslednje: Od 1. januarja 1941 morajo vsi potroS-riki mlevskih izdelkov iz pšenice (pšenič-nrga zdroba, bele in enotne krušne moke t*i testenin) kriti svoje potrebe praviloma le v trgovinah, v katerih so jih krili pred septembrom 1939. Le izjemo na smejo prodajati trgovine mlevske izdelke iz pšenice tudi potrošnikom, ki pred septembrom 1939 niso kupovali moke v n >beni pirdajalni občine svojega redr.-jga bivališča in tudi ne v industrijskem ali zadružnem oddajališču, kjer so včlanjeni. P j 1. januarju ne sme oddati nobena trirovina istemu odjemalcu na mesec več mlevskih izdelkov iz pšenice, kakor toliko, da bo odpadlo na mesec in vsako oc-e-bo: 2 kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do 6 let; 3 kg na vsakega otroka v starosti od 6 do 14 let; 4 kg na vse ostale osebe, razen težakov; 5 kg na vsakega delavca, ki Je zaposlen pri težkih rečnih delih (na primer rudarji. drvarjii stavbni delavci, težaki in drugi). Preostala potreba po moki se mora kriti z mlevskimi izdelki iz koruze in drugih žitaric. Ti mlevski izdelki se smejo prodajati prosto. Vsako prodajo mlevskih Izde^ov It nše-nlce vpisu je io trgovine v beležnlco, ki jo vodijo v obliki dnevnika. Iz te beležnlce mora biti razvidna količina mlevskih izdelkov iz pšenice, ki so jih ti obrati prodali. Prav takšno beležnico vodijo pekarne za vso moko, ki jo dajejo dnevno v peko. Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu je poverjena kontrola nad potrošnjo moke v dravski banovini. Gornja odredba je objavljena v »Službenem listu« od 1. januarja 1941. Enotni kruh iz 40% pšenične in 60% koruzne nsoke Čeprav je z nedavno izdano uredbo o mletju in kruhu določeno, da se za peko kruha primeša 30% koruzne moke, je ban dravske banovine s svojo odredbo, izdano na osnovi čl. 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom in čl. 3 uredbe o mletju in kruhu, določil, da se sme v vseh pekarnah dravske banovine od 1. januarja 1941 izdelovati in prodajati le ljudski kruh, izdelan iz 40% enotne presejane pšenične moke ter iz 60% koruzne moke. Izjemno se sme do 31. januarja 1941 peči tudi kruh iz krušne in koruzne moke ter kruh iz bele in koruzne moke, toda mešan v gornjem sorazmerju. Ljudski kruh in kruh iz krušne in koruzne moke se prodajata v komadih, težkih 1 kg, po 5 din; kruh iz bele in koruzne moke se prodaja v komadih, težkih 94 dkg, po 6 din. Začasno in do drugačne naredbe, ki jo bo izdal trgovinski minister v smislu 2. odstavka čl. 2. uredbe o mletju in kruhu glede prometa z belo moko, se smeta peči beli kruh in luksuzno peciv od 1. januarja 1941 naprej le iz zalog bele moke, ki so bile prijavljene občinskim preskrbovalnim uradom po stanju dne 31. decembra 1940 v smislu banovinske odredbe od 24. decembra 1940. Po 10. januarju 1941 se omeji količina finega peciva v vsaki občini in v vsaki pekarni na polovico količine, ki se je proizvajala dotlej v občini, odnosno pekarni. Občinski preskrbovalni uradi določijo po zaslišanju pristojnega združenja pekov natančneje količine finega peciva, ki ga imajo peči posamezne pekarne. Beli kruh v komadih, težkih 96 dkg, stane 8 din. 2emlje v teži 0.7 dkg stanejo 1 din. Luksuzno pecivo je v teži in ceni prosto. Cene za kruh, ki se peče z dodatkom ržene moke, določajo upravna obla-stva prve stopnje. Prekrški te odredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. S tem se razveljavlja odredba o peki in prodaji kruha v dravski banovini z dne 27. novembra 1940. Nova odredba je objavljena v »Službenem listu« od 1. januarja 1941. trošarinske predmete in izda za morebitno manjše plačilo plačilni nalog v obliki odloka, proti kateremu ima davčni zavezanec pravico pritožbe na finančno direkcijo, in sicer v treh dneh po vročitvi. Odstotki skupnega davka, ki so določeni v členu 16. uredbe o skupnem davku na poslovni promet in se odračuna pri izvozu mesa v inozemstvo, so spremenjeni takole: zaklane svinje, debele, v polovicah 8.2% (doslej 6.86%), zaklani pršutarji 9.2% (7.7), bekoni za Anglijo 9.2% (7.7), zaklano govedo, odnosno sveže goveje me-os 12.3% (10.3), zaklana drobnica 9.2% (8.45)), sveže svinjsko meso, odnosno odrte pitane svinje 8.2% (6.86), sveža slanina 8.2% (6.86), soljena slanina 8.2% (8.68), čista svinjska mast 9.2% (7.7), suho meso, slanina, klobase 9.8% (8.2), zimska salama 12.3% (10.3), zaklana teleta 8.9% (7.46). Na koncu člena 17. uredbe je dodan nov odstavek, ki pravi: Davčni zavezanci iz § 6 zakona o skupnem davku na poslovni promet, ki poleg lastnega blaga, zavezanega skupnemu davku, dajejo ▼ promet istočasno tudi blago, nabavljeno od koga drugega, morajo plačati skupni davek na celotno vrednost blaga, danega v promet, in smejo odbiti le dokazano plačani skun-ni davek na nabavljeno blago. Ta predpis se bo izvajal tudi pri odmeri skupnega davka za leto 1940. Na koncu člena 21. uredbe, ki se tiče sporazumnega določanja osnove davka na poslovni promet, se doda nov ' dr+avek. ki določa, da smejo pogodbene stranke sporazumno določene davčne osnove odpovedati pred potekom roka. če je letni promet za 25% večji ali maniši od sporazumno določene davčne podlage Odpoved se mora izvršiti v treh nescih po poteku davčnega leta, v katerem je nastalo pornie poveč?me ali zmanjšanje Drometa. Glede na povišanje cen hlasru pren^^o veljati z 31. dec. 1940 vsi dosedaj sklenjeni sporazumi o višini davčne osnove davka na poslovni promet. Nadalje določa uredba, da se za čas od 1. aprila 1940. do uveljavljenja te odredbe pri carinanvcah plačani skupni davek na surovo na<"to (št. 171/232) in na ostanke nafte 171/233) ne bo povrnil. Pri tarifni postavki 274/405 tarife skupneea davka se doda določba, da velja ta postavka tudi za bombažno prejo za industrijsko predelavo preje v sukanec. V pripombi k tarifni številki 330/462 ie dodan nov odstavek, ki pravi, da spada izdelovanje blasra iz preje od celulozne volne ali celulozne volne, pomešane z bombažem, volno ali drugimi vlakni, ki je nabavljena od koga drugega in za katerega je dokazano plačan skupni davek, pod plačilo davčnega dodatka 4 in pol odstotka od prodajne vrednosti. V pripombi k tarifni številki 422/576 (stavbni les, razžagan ali prikrojen za | strešne in druge konstrukcije), ki določa, da se mora od skupnega davka odbiti dokazano plačani skupni davek na nerezani les, se doda beseda »odnosno na okrogli i les«. i Nova uredba stopi v veljavo s 1. januarjem. Blago, ki bo tega dne neocari-njeno na carinarnicah, se obdavči po novih tarifnih postavkah. Za vse nabavke na račun države in samoupravnih teles, ki bodo izvršene po 31. decembru 1940 na podlagi pogodb, sklenjenih do tega dne, se plača skupni davek po stopnjah dosedanje tarife. Luksuzni davek Co 40% Nadalje ie finančni minister v sr.orazu-mu s trgovinskim ministrom oredDcal j uredbo o spremembah in dopolnitvah ! uredbe in olačevania luksuznega davila ! (št. 61914) cd 14. avgusta 1932 z vsemi j njenimi poznejšimi sprememb mi in do-j' polnili. ! Prvi stavek čl. 4 uredbe se spremeni in se odslej glasi: Dave'c na 1'ksu- m-4-od 12 do 40s/o prodajne cene, odnosno prometne vrednosti blaga, danesa v promet, ocin -sno t ene Pri uvozu Pobira se na blago omenjeno v seznamu luksuznih predmetov. Stopnia davka v rubrTri 4 seznama luksu7ivh predmetov se p"vlša od 12% na 20"/a od 15 na 25% in od 23 m 40*/». Pri št. 47 seznama b k-uznih predmetov se dodaia nova točka o? k^.ter S3 plača luksuzni davek v izmeri 40n/» tudi od tkanin k: tehta io v kvadratnem metru 200 aramov ali mani Ta uredba stopi v veljavo s 1. januarjem 1941. Povišanje carinskega ožija S 1. januarjem je povišan tudi ažijo, ki se zaračunava pri pobiranju carin v zlatih dinarjih. Ta ažijo, ki se pribije znesku carine v zlatih dinarj:h. je znašal od leta 1925 do 1936 1000%. kar pomeni, da se je za 1 zlati dinar računalo 11 dinarjev v papirju. Leta 1936 je bil ažijo povišan na 1100% leta 1937 na 1200%. lani pa na 1300%. Od l. januarja t. 1. se poviša carinski ažijo na 1400%, kar pomeni, da se za vsak zlati dinar po carinski tarifi računa 15 dinarjev v papirju. Prisilni osfkup koruze Minister za trgovino in industrijo je izdal praviilnik o prisilnem odkupovanju koruze. S tem pravilnikom se spopo'ni oni del uredbe o prometu s koruzo, ki določa možnost uvedbe prisiflnega odkupa, če bi se za to pokaza'a potreba. S pravilnikom je določeno postopanje pri prisilnem odkupu koruze. Povišanje davka na {naslovni promet Kakor smo že včeraj poročali v enem delu naklade našega lista, je ministrski svet na predlog finnačnega ministra predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet od 31. januarja 1922 in zakona o skupnem davku na poslovni promet od 12. julija 1930. Po tej uredbi se stopnja splošnega davka na poslovni promet poviša od 2.5 na 3%, luksuzni davek, ki se plačuje poleg poslovnega davka na predmete iz posebnega seznama, pa se poviša od dosedanjih 12, 15 in 20% na 12, 20, 25 in 40%. Na koncu četrtega odstavka § 9. zakona o skupnem davku na poslovni promet se doda nov odstavek, ki pravi: Davčni zavezanci, ki prodajajo blago na drobno neposredno konsumentom in morajo za to blago plačati davek na poslovni promet, morajo odslej namesto knjig in evidence voditi račune o podrobni prodaji tega V. blaga. Uredba stopi v veljavo s 1. januarjem. Splošni davek na poslovni promet, ki je tudi osnova za določitev skupnega no^lov-nega davka, je znašal prvotno 1%; leta 1932 je bil povišan na 2%, lani pa na 2 5%, sedaj pa na 3%. Luksuzni davek, ki se plačuje poleg poslovnega davka na blago iz posebnega seznama, je zn*»š^l prvotno 10%, pozneje 12%, lani pa so bile določene za posamezne predme+e iz seznama luksuznih predmetov razl;čne stopnje. namreč 12. 15 in 20%. Sedaj pa so za določene vrste blaga iz seznama luksuznih predmetov povišane stopnje od 12 na 20%, od 15 na 25% in od 20 na 40%. Povišanje postavk skupnega davka Glede na gornje spremembe zakona o davku na poslovni promet je finančni minister v sporazumu s trgovinskim in kmetijskim ministrom ter z ministrom za gozdove in rudnike predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet (št 16.100) od 14. marca 1931 z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Ta uredba določa naslednje: Skupni davek na poslovni promet, ki je naveden v 4. in 5. koloni tarife skupnega davka, se poveča za 20% (kar ustreza povišanju splošnega poslovnega davka od 2.5 na 3%), razen pri postavkah 272/401 do 369/510 (tekstilno blago), pri katerih se postavke skupnega davka povišajo za 25%. Povišanje se zaokroži na desetinke procenta, in sicer navzgor, če stotinke prekoračijo 0.05. Tam, kjer je torej v tarifi označen skupni davek v višini 5%, se v bodoče pobira skupni davek v izmeri 6%, kjer pa je označen skupni davek 2.5%, se v bodoče vstavi 3% itd. Nadalje določa uredba, da se računska taksa iz št. 34 taksne tarife zakona o taksah ne všteje v davčno podlago davka na poslovni promet. Tretji odstavek člena 11. uredbe št. 16.100 se spremeni tako, da znaša skupni davek pri pivu 3 din od hektolitrske stopnje ekstrakta (doslej 1.50 din). V členu 15, ki se nanaša na skupni davek od prometa s trošarinskimi predmeti, se doda nov odstavek, ki pravi: Ko leto preteče, pregleda davčna uprava pravilnost plačevanja skupnega davka na Gospodarske vesti = Naše tržišče efektov °b k°ncu leta. Medtem ko so ob koncu leta 1939 zaradi izbruha vojne tečaji državnih papirjev občutno pepustili, so se v letu 1940 ravno proti koncu leta precej okrepili. Vojna škoda ki je Ob koncu leta 1939 notirala okrog 428, se je povzpela na 465; 6o/0 begluške obveznice so se dvignile v istem času od 78 na 85 do 86, 7% Blairovo posojilo pa se je povzpelo od 88 na 100. «= Kakšna industrijska podjetja bo odkupil Pohit. Včeraj smo poročali, da je novo ustanovljena privilegirana družba za odkup gospodarskih podjetij v banovini Hrvatski »Pohit« pričela poslovati in da proučujejo sedaj vprašanja odkupa 8 industrijsko trgovskih podjetij na področju banovine Hrvatske. Kakor zatrjujejo v Zagrebu, obrača Pohit pažnjo predvsem podjetjem lesne industrije, nadalje podjetjem, ki eksploatirajo rudninsko bogastvo v banovini Hrvatski, in končno podjetjem za predelavo kmetijskih proizvodov. Nadalje zatrjujejo, da proučujejo pri Pohitu tudi vprašanje gradnje nove sladkorne tovarne v banovini Hrvatski. — Nov trgovinski spo^arum t Romunijo. Te dni smo poročali, da je bil z Rumu-nijo sklenjen nov trgovinski sporazum. O tem sporazumu ie podal trgovinski minister dr. Ivan Andres naslednjo izjavo: Novi trgovinski sporazum z Rumunijo je stopil na mesto prejšnjega, katerega veljavnost je potekla 30. novembra in katerega ni bilo mogoče več podaljšati, ker ni več ustrezal novim potrebam in spremenjenim razmeram v trgovinski Izmenjavi z Rumunijo. Novi sporazum je zgrajen na temelju, ki bolje ustreza sedanjim razmeram in potrebam obeh držav. NaSa država bo preskrbela Rumunijo z raznim blagom. Za protiuslugo nam je Rumunija zagotovila med drugim tudi potrebne količine petro-lej?kih proizvodov. Razen tega je bilo rešeno tudi vprašanje likvidacije salda iz prejšnjega jugoslovansko-rumunskega kli-ringa, in sicer tako, da bo 70 odst. saMa porabljenega za Izvoz določenega blaga v Rumunijo, kakor so nasoljene ribe, minsko kamenje in nekateri kemični Izdelki. 30 odst. pa bo danih na razpolago našim sezonskim delavcem v Rumuniji, da bi mo- gli pošiljati svoje prihranke druž'nam v Jugoslaviji. Nadalje poročajo iz Beograda, da je z novim sporazumom vprašanje plačila nafte urejeno tako, da bo naša država za 40>/o vrednosti uvožene nafte do-bavi a Rumuniji kovine, zlasti baker, svinec in mangan, 60% pa bomo poravnali v devizah (dolarjih). Prav tako je Rumunija odstopila od zahteve, da nam dobavlja le naftine derivate, in bemo uvažali iz Romunije predvsem surovo olje. Bsrze DE\ IZB Ljubljana. Oflcieini tečaji; London 174 57 — 177.77, New Ycrk 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 2181.10. Privatni kMring: Berlin 1772 — 1792. Curih. Beograd 10. Pariz 8.90, London 16.1250, New York 431, Bruselj 21.72, Madrid 40, Amsterdam 223.50, Berlin 172.£0, Stoekholm 102 75, Oslo 98.50. Kobenbavn 83.50, Sofija 4.3750, Praga 17.24, B d m-pešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.3750, t:t- k k 11 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465—467 (465), 4°/« agrarne 57 din., 4% severne agrarne 56.50—57.50, 6°/o begluške 84.50 din., 6°/o dal m. agrarne 83— 83.25, 6% šumske 80—81 (80), 79/o stabil:z. 97 din., 7°/o invest. 101. 79/» Sel:gman 104 din., 7% Blair 97 din.. 8s/o Blair 105 50 din; delnice: Narodna banka 7100 din., PAB 198 din.. Trboveljska 365—370 (365— 370), Gutman 45—55, Seč^rana Vel. BoČ-kerek 700 din.. Sečerana Osijek 280—290, Osječka ljevaonica 180—190. Oceania 800 den., Jadranska 40") den., Našice 400 d:n., Danica 310—315 (310). Beograd: Vo:na škoda 466—468 (463), 4%> agrarne 60 deiv, 4% severne agrarne 54.50—55.50 (55). 6% begluške 85—26 (£6), 6% dalm. agrarne 82—83 50 (83.51), 6"/o šumrke 79.50—80.53, 7% invest. 101 den., 7% stabiliz. 99 den., 7% SeUgnnn 101.r0., 7% Blair 99 25—100 (100), 8a/o B a:r 108— 110; delnice: Narodna banka 7000—7100, PAB 28 din. Blagovna tržišča '+ Chlcago. 31. dec. Začetni tečaji: pS®-n!ca za maj 86.875, za iulij 81.25, za seot. 81.875; koruza za maj 63, za sept- 68.625. Novi Ikonostas v ljubljanski pravoslavni cerkvi Notranjščina mogočno lepe arh'tekture cerkve sv. Cirila in Metoda je dobila svoj rvi stalni okras z ikonostasom, darom Nj. Vel. kralja Petra H. To bogato okrašeno rezbarsko delo iz orehovine, ki bo nosilo celo vrsto ikon. Izpolnjuje ves sprednji del cerkve ter ji daije, čeoratv Se čaka slik°r-jeve Izpolnitve praznih prostorov, oni posebni čar, ki je značilen za pravoslavna svetišča. V teku osemnajstih mesecev so tzvršili to veliko delo preprosti rezbarji iz južno-srbske vasi Otoje v debarskem okraju. To sta predvsem brata Nestor in Lazar Alek-sijevič, a z njima vred štirje Nestorjevi sinovi: Aleksander, Todor, Mihajlo hi Bo-rivoje. Etnografsko bogastvo lužne Srbije, ki se že pri narodnih no2ah očituje v posebni lepoti, priča o iznajdljivosti in spretnosti ta-mošn;ega prebivalstva, najsi gre za ženska ročna dela aH dela v kovini (flligran), kosti ali biserni matici. Ni čudno, da se v tem predelu najdejo rezbarji, ki po tradiciji svojega rodu izvršujejo lesene rezbarje, borate po lnvencljl in obdelavi, kakor so omenjene. že površen pogled na to vePko reiibarsko delo, ki zavzema ploskev nad 31 kv. m, te očara po svoji živahni, a asni razdelitvi. Pogled ti v začetku zastane pri »carskih vratih«, ki jih okrožajo čipkam podobni iz- rezljani rastlinski ornamenti. Ko se pa po-| globid v gledanje posameznih delov, se ne moreš dovolj načuditi raznolikosti uporabljenih fguralnih ln rastlinskih motivov. Tako vidimo dobro mode'irane orle in druge ptice, ribe, a tudi oeebe iz sv. pisma, Boga Očeta, Kr.sta, sv. Bogorod'co, preroke in angele. V rastlinski ornamenti-ki trto z grozdrem. lovoriko, akant. hla-clnte, lilije, šipek in vrtnice. Vse skupaj pa tvori harmonično celoto v s'metrični delitvi a carskimi vrati v sredini in z razpelom na vrhu. Vodoravna delitev pa razvršča celotno steno ikenostasa v pet viš"n-sldh delov: dolnji del (pošto)je), galerijo, v kateri bodo nameščene glavne svete podobe, nato arhivolt z vrsto ličn'h obokov, arhitrav ln na vrhu atlka z razpe*om. Vse vmesno stebrlčevje, vsi oboki, okvirji in frizl so bogato okrašeni z raznovrstnimi rezbarljami. v vseh de^lh so pripravljena prazna mesta za slike, ki prid®jo na zlato ozadje. IzvrSitev teh slik je Nj. Vls. knez namestnik Pavle poveril ak-vd. s^ikiru prof. M'rku fiubcu. Z vsem z? n: m? njem se Je posvetil s'ikar Sublc temu delu, a je poprej v starih srbskih cerkvjh intenzivno študiral srbsko bizantinski slog t^klh slik. Ko bo s tem delom, ki se bo z njim predstavil ljubljanski javnosti tudi kot prvi slovenski Ikonograf, gotov, bomo o slikah Se posebej poročali. BELEŽKE Politično zatišje Politično zatišje, ki je nastopilo v Beogradu ob katoiških božičnih praznikih, traja dilje in se bo kcnčaio šele konec prihodnjega tedna, ko bodo pri kraju tudi pravonlavni božični pnizniki. Kakor kaže, bo tudi zaradi smrti dr. Korošca izpraznjeni resor prosvetnega ministrstva šele potem dobil svojega novega žefa. Zagrebški listi objavljajo najrazl!3ne:š2 kombinacije, pri čemer pa so mnenja, da bodo izvedene ob tej priliki v vla:i le nekatere osebne spremembe, d očim bo značaj vlade ostal nespremenjen. ForairtnS intervju Znant madžarski novinar Konig je priobčil v nemlkem glasilu madžarske vlr.de »Pceter Llcydu« zanimiv članek, v katerem popisuje svoje srečanje ln svoj razgovor s pokojnim dr. Antonom Korošcem. Razgovor je bi1, že 1. 1030 v znanem k:Hrvatske straže«, ki bo sedaj nehal izhajati, zopet enkrat g; do napada sokolstvo in mirno ponavlja že stokrat ovržene očitike na njegov naslov. S čudnim zadoščenjem trdi, kar sicer ni res, da je Sokolstvo na Hrvatskem pcsta"o izključno srbska organizacija. V tej zvezi piše: »Sokolstvo je postalo v Hrvatski branilec srbskih interesin to tako zelo izpostavljen branilec, da jc morala banska oblast razpustiti sokolsko župo Split—Knin. Mislimo, da se to ne bi zgodilo, če bi tamošnji sokoli samo lojalno srbovali. Tega jim nihče no bi branil, cčivično pa so se udajali napada"ni borbi proti novemu položaju, ustvarjenemu s sporazumom.« Radi bi vedeli čemu naj služI taka grda lcž. 2upc Split—Knin v sokol^ki organizaciji sploh ni, Obstoja sokolska župa Split, v kateri deluje na tisoče zavednih Hrvatov, jugos.ovenskih nacional:stov- R.es je tila razpuščena župa šibenik, a daleč ne iz razlogov, kakor jih navaja zagrebški list, temveč lz čisto drugih, ki n ma z avtonomijo Hrvatska in s »srbrvanjem« prav ničesar opraviti. Vse to seveda dobro vedo tudi gospodje okrog omenjenega lista, a kljub temu natclcujejo dalmatinsko sokolstvo, samo da bi v svoji frankovski strasti sejali med ljudi mržnjo in zmedo. Oboroževanje Amerike Po poročilih ameriških listov bo ameriška vojna industrija kmalu v začetku prihodnjega lela že v polnem obratu. Večina tovarn bo delala noč in dan. Do konca leta 1941 bodo ameriške tovarne izgotovile okoli 50.000 vojnih letal vseh vrst, poleg tega pa še nadaljnjih 50.000 letalskih motorjev. V tovarnah tepov je v delu 17.000 topov težkega kalibra, 25.000 poljskih in 40.000 protitankovskih topov, ter 15.000 težkih in lahkih metalcev min. Tri velike avtomobil, to- arne so pričele izdelovati v velik;h rr'iožinah tanke in bo baje znašala njibova produkcija prihodnje leto okoli 10.000 tankov. V državnih tovarnah za orožje izdelujejo sedaj 300.000 strojnih pušk ln 1,300.000 pušk za pehoto. V ladjedelnicah je v delu 380 novih edinic za ameriško vojro mornarico in nad 200 transportnih parnikov. Nešteto ameriških tovarn je zaposlenih z izdelovanjem opreme za 1,290.000 mo? ameriške vojska Ljubljana - velemesto s stotisoč prebivalci Ob prehodu v novo leto nI odveč, če podamo v naslednjih vrsticah pregledno in ■ potrebnimi statistikami po.prto sliko razsoja in prospehta mesta Ljubljane, ki naj bi probleme dneva v marsičem osvetlila ter neizpodbitno potrdila dejstva, ki se jih moramo vsi po dobrih dve desetletjih življenja v svobodni državi zavedati in si z njimi za prihodnjost postaviti svetal, neomajen kažipot. Ko govorimo o razvoju mesta Ljubljane, nam je treta ločiti samo dvoje razvojnih razclcbij: Ljub jana kot provincialno od širokih razvojnih poti vstran p: stavljeno mesto, kakršno je bilo pred prevratom v okviru Avstioogrske, in Ljubljana v svobodni Jugoslaviji ket kulturno in politično središče slovenskega dela države, čez noe je bila Ljubljana povz:ignjena v tretjo narodno prestolnico, kar je preokrenilo ter na široko razmahnilo njega razvoj in pomen. Sicer je imela Ljubljana v minulosti v začetku novega veka viden položaj kot trgovski center na križiščih važnih trgovskih poti. Z ustanovitvijo Napoleonove Ilirije se je za kiatko dobo povspela tudi v važno upravno središče. Vendar so bili to le utrinki na poti do sproščenega in nemotenega razmaha, ki ga je LJubljana našla v svobodni državi. 2e sam gradbeni in regulacijski načrt Ljubljane nam izpričuje, kakšen neverjeten razvoj je doseglo mesto zlasti v zadnjih 20 letih. O početkih mesta Ljubljane v zgodovini ni natančnejših datumov, dejstvo pa je, da je nastala Ljubljana ob vznežju gradu- Ta grad se v zgodovini prvikrat omenja leta 1144 istočasno s pod grajskim naseljem — Ljubljano. To naselje je obsegalo ozek prostor med Gradom in Ljubljanico ter Tran- Kako drugačno sliko razvoja nam nudita prvi dve desetletji v svobodni Jugoslaviji. Ljubljana je postala kulturno, politično in gospodarsko središče Slovencev in tretja prestolnica Jugoslavije. Mesto se je pričelo razvijati, kakor da bi hotelo nadomestiti vse prej zamujeno. Čeprav razne okolnosti niso dopuščale, da bi se v tedanjih ozkih mejah mestne občine naselila velika industrijska podjetja in čeprav so nastopile razne ovire, moramo vendar priznati, da je Ljubljana po svetovni vojni zabeležila izreden razvoj, ki mu je pogoje šele ustvarila Jugoslavija. Ogromne investicije za izpopolnitev javnih naprav pa so seveda povzročile tudi mestni občini znatna bremena. Zato so se mnogi naseljevali v predmestnih občinah, ki so bile šele pred leti priključene k Ljubljani. Ob koncu svetovne vojne je štela Ljubljana okrog 43.000 prebivalcev, dobri leti kasneje, namreč spomladi leta 1921. pa je prvo štetje pokazalo že preko 53.000 prebivalcev. V naslednjih 10 letih je bil napredek navidez majhen, saj smo leta 1931. našteli le nekaj manj nego 60.000 prebivalcev. V tej dobi so, kakor rečeno, naraščale predvsem predmestne občine. Če pa upoštevamo še prebivalce teh predmestnih občin, ki so bile leta 1935. priključene mestu, tedaj vidimo, da je že leta 1931. štela Ljubljana skoraj 80.000 prebivalcev. Od tedaj nimamo novih podatkov na podlagi uradnega štetja. Kmalu po priključitvi okoliških občin je mestna občina izvršila štetje prebivalstva na priključenem področju. Na tej osnovi napravljena uradna cenitev ob upoštevanju naravnega pri- Ajdovščina z zanimivo perspektivo: od Flgovca do nebotičnika čo in Hrenovo ulico. Leta 1146 je dobilo naselje naslov mesta in dovoljenje, da se sme obzidati. Zaradi pretesnega prostora se je mesto prav kmalu razširilo na levi breg Ljubljanice, pozneje pa so se mestne meje pomaknile še od Tranče mimo današnjega magistrata do Krekovega trga. Vos ta mestni prostor, v katerega je vodilo 6 vrat, je ostal še danes v bistvu neizpreme-nien ter je dal pcdlago in izhodišča za poznejši regulacijski načrt razvijajočega se mesta. -Področje velike Ljubljane Do potresa se je Ljubljana skromno razvijala brez vsakega določenega načrta, kakor so pač nanesle prilike, šele leta 1897. je bila z regulacijskim načrtom začrtana v Ljubljani meja, ki je tekla na za-padni strani cb progi Zidani most — Rakek, na jugu od Malega grabna do colenj-skega kolodvora, na vzhouu do proge dolenjske železnice in severno ob Tyrševi cesti do artiljerijske kasarne ter v leku preko Spodnje šiške. šele po prevratu je z letom 1929/30 dobila Ljubljana temeljit in neoviranemu razvoju ustrezajoč regulacijski načrt po zamisli arhitekta P ečnika. Ta načrt vsebuje z delom Šiške in Viča celotno mestno ozemlje, ki bi ga objemaia novo prijektirana velika krožna cesta. 3 priključitvijo delov oziroma celotnih predmestnih občin Viča Zgornje šiške Most, Ježice, šent Vida in Rudnika pa leži pred nami Velika Ljubljana, kakršna je danes. Do leta 1894. je merila površina ljubljanske mestne občine 3484 ha, ali 34.8 mi-lija m«. Pred letom 1936 je vsebovalo ozemlje mestne občine 3.830 ha ali 38.3 milijona m«. Površina današnje Velike Ljubljane pa znaša po meritvi iz zače£ka lanskega leta 6.538 ha ali 65.4 milijona m*. Obseg ljubljanskega mesta se je torej od prevrata sem po:vcjil. Število prebivalcev se je podvojilo Ljubljana se je do svetovne vojne le počasi razvijala. V 17. stoletju je štela komaj 6000 do 7000 prebivalcev. Leta 1754., ko je bilo prvo štetje prebivalstva, so našteli samo 4128 prebivalcev. Sredi 18. stoletja ni imela Ljubljana mnogo več prebivalcev kakor rimska Emona, kjer so že leta 34-pr. Kr. zabeležili 1260 prebivalcev. V Napoleonovi dobi se je prebivalstvo dvignilo na okrog 14.000, toda šele pol stoletja kasneje je Ljubljana dosegla 20 000 prebivalcev. Tudi v drugi polovici preteklega stoletja in v prvih dveh desetletjih sedanjega stoletja je bil razvoj zelo počasen, kakor nam to pričajo naslednje številke o številu prebivalcev. leta 1869 22.593 preb. » 1880 26.284 » » 1890 31.663 * » 1900 36.547 » » 1910 41.727 » » 1921 53 298 » » 1931 59.768 » > 1931 s pri- 79.056 » ključenimi občinami V 20 letih, od leta 1890 do 1910. je prebivalstvo Ljubljane naraslo le za 10.064 duš; pri tem pa je že vštet prirastek 2000 prebivalcev zaradi priključitve Spodnje Šiške, tako da je znašal dejanski prirastek v teh 20 letih le 8000. ras tka (brez priselitev) pa nam pove, da je imela Ljubljana ob koncu leta 1938. 87.600 prebivalcev. Za konec leta 1940. lahko računamo na isti osnovi s številom 90 tisoč. K temu pa je treba še prišteti priselitev, ki je morala biti v zadnjih letih prav znatna, kar nam potrjuje že okolnost, da je danes navzlic živahni gradbeni delavnosti zadnjih let v Ljubljani težko dobiti novanje, podobno kakor v prvih letih po svetovni vojni, če upoštevamo še priseljeno prebivalstvo, tedaj lahko cenimo, da ima Ljubljana ob pričetku leta 1941. skoraj 100.000 prebivalcev. Prebivalstvo Ljubljane se je torej v 22 letih svobodnega razvoja v narodni državi več nego podvojilo. Ljubljana pa je postala velemesto ne samo po številu prebivalcev, temveč tudi po svojih javnih napravah, po načinu življenja, po gospodarskem prometu, zlasti pa pa po svoji razgibanosti na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Napredek £3 lstva in pr o svete Ogromne so pridobitve Ljubljane v teh 22 letih. Na te pridobitve kaj radi pozabimo. Naj omenimo samo univerzo, kjer je v 13 letih od leta 1926-27 do leta 1938-3939 napravilo diplomski izpit na filozofski fakulteti 639 slušateljev, na tehnični fakulteti 553 slušateljev, na pravni fakulteti pa je napravilo pravno zgodovinski državni izpit 1593 slušateljev, pravosodni izpit 1032 slušateljev in državoslovni izpit 811 slušateljev. Stavilo vpisanih slušateljev znaša zdaj okrog 2000. Tudi ostalo šolstvo se je lepo razvilo. Danes imamo v Ljubljani 12 srednjih šol, in sicer 7 gimnazij in realnih gimnazij s 6500 učenci, ter 5 strokovnih srednjih šol (2 učiteljišči, 2 trgovski srednji šoli in tehnična srednja šola) s 1150 učenci. Nadalje imamo 9 meščanskih šol z 2500 učenci in 23 ljudskih šol s 6250 učenci. Kot kulturno središče Slovencev se Ljubljana lahko ponaša z državnim gledališčem v dveh domovih, kjer je bilo leta 1939 430 predstav; poleg tega pa so nam trije zasebni gledališki odri nudili v tem letu 109 predstav. Kmalu po svetovni vojni smo dobili radijsko oddajno postajo, poleg tega pa imamo 7 kinematografov, ki nudijo na leto okrog 4600 predstav in prodajo 1 milijon vstopnic. Ne moremo v tem okviru še naštevati podatkov, ki bi nam pokazali, kakšen razmah je po osvoboditvi zavzel tisk, posebno v Ljubljani, kjer izhaja poleg dnevnikov in tednikov veliko število časopisov in revij, pri čemer je upoštevati še ogromno naraslo književno produkcijo. Za en>o milijardo novih zgradb Nagel razvoj Ljubljane je omogočila po svetovni vojni živahna gradbena delavnost. Po statistiki mestnega gradbenega urada je bilo od začetka leta 1919 do konca leta 1939, torej v 21 letih zgrajenih v Ljubljani 1864 nnvih stanovanjskih hiš s 5588 stanovanji' Pri tem pa niso upoštevane stanovanjske hiše. ki so bile zgrajene do leta 1935 v priključenih okoliških občinah. Vse gradbene investicije so v teh 21 letih dosegle v Ljubljani 780 milijonov din. Če upoštevamo še leto 1940, ko so znašale gradbene investicije vsaj 40 milijonov din, in vrh tega investicije v priključenih občl- PrenovIjena Zvezda s kraljevim spomenikom — središče Ljubljane nah (do leta 1935), tedaj vidimo, da znaša skupna vsota vseh gradbenih investicij na sedanjem področju Ljubljane do konca leta 1940 več nego 1 milijardo dinarjev. Samo mestna občina je do konca leta 1939 investirala v zgradbe skoraj 90 milijon dinarjev. Ob koncu leta 1939 smo imeli v Ljubljani 6665 hiš z 21.583 stanovanji, od tega 1562 samskih, 7706 enosobnih, 6970 dvosobnih. 3301 trisobnih in 2044 štiri In večsobnih. Za merilo napredka v pogledu higiene se pogosto navaja zlasti število kopalnic. Do svetovne vojne so bila le redka stanovanja s kopalnicami. Tudi leta 1931. smo imeli v Ljubljani šele 1988 kopalnic, ob koncu leta 1939. pa je njihovo število naraslo že na 4687. Javne naprave O razvoju v zadnjih desetletjih zgovorno pričajo tudi številke o javnih napravah. Napredek higiene označujejo predvsem naslednje številke o dolžini kanalov in vodovodnega omrežja: dolžina dolžina vodo- kanalov vodnega omrežja 1918 27.8 km 85.5 km 1939 78.7 km 173.5 km Pred svetovno vojno je znašala letna množina črpane vode le nekaj nad 2 milijona kub. metrov, leta 1939. pa skoraj 6 milijonov kub. metrov. Danes imamo v Ljubljani tlakovane skoraj vse važnejše ceste in ulice, medtem ko smo imeli do leta 1920 tlakovane le tri ceste in ulice (del Tyrševe ceste, Selenbur-govo in Prešernovo ulico). Površina tlakovanih cest in ulic je znašala leta 1921. le 13.055 kv m, ob koncu leta 1939 pa je bilo tlakovanih te 206.865 kv. m. Potrošnja elektrike se je podesetorila Izreden napredek je v zadnjih dveh desetletjih zabeležila Ljubljana v pogledu elektrifikacije, kakor nam to pričajo na slednji podatki. proizvodnja število dolžina el. toka v Števcev omrežja milij. kw. v km 1921. 1.58 2472 116 1939. 13.45 26362 588 1940. 14.00 28900 600 Proizvodnja električnega toka (skupaj s porabo od zunaj dobavljenega električnega toka) se bo kmalu podesetorila, število konzumentov pa se je že več nego podesetonlo. Navzlic konkurenci zaradi razvoja elektrifikacije beleži mestna plinarna v zadnjih dveh desetletjih lep napredek. Proizvodnja plina, ki je znašala leta 1921. komaj 600 000 m', je leta 1939. narasla na 2,129 000 m'. Istočasno se je število odjemalcev povečalo od 836 na 2670, dolžina omrežja plinovodov pa je narasla od 22.5 Da 52.2 km. Razvoj prometa Razne ovire so dolgo časa zadrževale razvoj motorizacije (visoke davščine!). Vendar se je Število motornih vozli ▼ Ljubljani precej povečalo. Pri tem je značilno, da je predvsem naraslo število motornih koles in posebno število biciklov, kakor nam to pričajo naslednje številke: avtomobili motorna kol. bicikll 1918. 231 20 2111 1939. 869 519 22317 Leta 1939. je bilo v Ljubljani lOkrat toliko biciklov, kakor po svetovni vojni in pride danes na 4 do 5 prebivalcev eao kolo. Potrebe naraslega prometa so nareko-vale razširjenje omrežja električne certne železnice. Prvotno omrežje cestne železnice je zna&alo le dobrih 5 kilometrov. Dolžina omrežja se od otvoritve prometa skozi 30 let ni prav nič povečala. V zadnjih desetih letih pa se je omrežje več nego potrojilo. Na novem omrežju se je kmalu cbčutno povečalo tudi število prevoznih potnikov. Danes znaša eksploatacijska dolžina omrežja cestne železnice 17 in pol kilometra, število potnikov pa se je v primeri s predvojno dobo podesetorilo. Leta 1913. je ljubljanski tramvaj prevozil le 1,120.000 potnikov, leta 1921. 3,474.000, leta 1931. 5,448000, predlanskim pa že 9,236 000 in letos bo število potnikov doseglo 11 milijonov. Ljubljanski žslodes Po vojni smo dobili v Ljubljani modelno klavnico, ki ustreza vsem zahtevam higiene in tehnike. Kako je naraščal promet ljubljanske klavnice po številu zc klanih živali, nam kažejo naslednje številke: govedo prašiči teleta drobnica 1890. 3821 6931 6742 50S3 1910. 4476 8368 8801 5935 1930. 7185 15510 9053 2G20 1939. 9132 28254 18321 28S7 Razveseljivo je, da se konzum opojnih pijač ni v enakem razmerju povečal, kakor število prebivalcev. Uvoz vina je znašal leta 1919. 2.45 milijona litrov in je leta 1939. dosegel šele 4 milijone litrov. Konzum piva pa je celo nazadoval; leta 1919 je znašal 1.5 milijona litrov, petem pa je do leta 1935. padel na 0.6 milijona litrov, nakar se je predlanskim povzpel šele na 1.12 milijona litrov. Naj še omenimo, da se uvozi v Ljubljano na leto skoro 6 milijonov litrov mleka, 10 milijonov kilogramov moke, 17 milijonov komadov jajc, 450.000 kg olja, 1,600.000 kilogramov sladkorja, preko 6 milijonov kilogramov krompirja, zelja in repe, preko 3 milijone kilogramov domačega sadja itd. ZKD ob vstopu v novo leto Oživljcnje društvenega delovanja na pragu 20 letnice Ljubljana, ob Novem letu Zveza kulturnih društev in njene društvene edinice, ki so raznesene po vsem nsčem podeiel;'u, so sredi živahnega društvenega dela. Neumorno prcs.etno delo je viseka postavka v našem ku turnem živi. tr ju. ZKD stopa v 2. leto svojega obstoja. V sl.r.ijno n^ugotimli razmer-n ot oUza.no lačnemu ' ju bi'e ju. Toda usoebi v letih in zavest, da služi ZKD najvišjim idealom, nam jamčijo, da bo njeno delo tudi v 1 odoče uspešno in pomembno. C.svni odbor SKD je doslej, rjc.leg drugega. že na več sejah razmotrival o bližnji poslovni dobi in o delovnem načrtu ZKD in njenih edinic. Med drugim je bil sprejet predlog, naj ZKD čim prej pristopi k delu za ustvaritev delovne skupnosti vseh njej sorodnih mai.čnih rganiza-ij. V to svrho je v glavnih obrisih program že :z'V.fcn in se o '• v najKiajbem t.si t• čeli razgovori z merodajnimi činitelji. Ne samo, da se bo na ta način izvedla delitev dela, temveč se bo tudi manifestirala trdna povezanost nacionalnega življa v vsej banovini. Značilno je, da so namere ZKD oodpr-le tudi mnoge edinice na terenu. Same so se izrek e za ta načrt in v mnogih k aiih že pripravljajo vse potrebno za skupne načrte in za delitev kulturnega dela. ki so ga sedaj v enem in istem kraju opravljale tudi po dve ali še več organizacij z na- cionalnim programom. Ker se je delo v pravcu zbližanja že začelo, zato bo lepa zamisel gotovo obrodila vsepovsod lepe uspehe. Za skupnost in za čim tesnejše delovanje naših diuštev, naj bo geslo v jubilejnem letu ZKD! ZKD je izdala v poslednjih letih več okrožnic, ki so jih večinoma vse edinice pclnošievilno upoštevale in so pcszmeznim navodilom tudi ustregle. Tudi v bodoče naj društva upoštevajo navodila in okrožnice preteklih let. Na pod'agi dosedanjih izkušenj bo delo v praksi še laže izvajati. Odsekom ZKD bo tudi laže ustreči vsem željam lz njenih edinic, ker so premnoga društva v živahnem pismenem kontaktu s centralo. Mnoge edinice imajo določene stalne poverjenike za ZKD, ki urede vse potrebne zadeve pismeno ali osebno, tako v gledaliških zadevah, v vorašanjih, ki se tičejo knjižnic, predavanj ali osta'ih nog. ki jih goje posamezna društva. Glavni odbor ZKD skrbi, da se razvija delo nagih društev po gotovem, preizkušenem načrtu. Seveda je vsaki edinici prepuščena popolna izbira programa in sredstev. Društva pa so — kakor kažejo spisi — hvaležna osrednjemu odboru ZKD za vso iniciativo in pomoč. Iz poročil ie razvidno, da so društva v živahnem gibanju. Vse delo stoterih edi nic je usmerjeno v jugoslovenskem in slovanskem pravcu kakor je zapisano na praporih naših društev. Visoko nacionalno čustvovanje in neizčrpen vir naših moralnih sil je dokaz našega čustvovanja. To so smernice dela ZKD in njenih edinic. . ZKD je dostavila vsem svojim edinicam za novo leto okrožnico, ki ima namen še bolj razgibati delo naših društev ob vstopu v novo leto. »Nu, kje si pa ti prespal prvo polovico zime?« Trdovratneži silijo za vreme: O sv. Pav' vsaka ženska od mraza prav'. Optimisti pa trdijo: Sv. Pav' bo zimo dol dav. V snegu Anton, Neža in Pavel, suknjo Gregor da na kavelj. Dan 27. januarja vremenarji razlagajo takole: Če v ivju je Janez Zlatoust, sv. Jožef bo deževen in pust. Splošno pravijo o prosincu: Prosinca gorkota, je"cni si-| rota. Narobe pa: V prosincu mrzlo, da po-I ka, kmetiču obogati ajda in moka. Še na-j slednja reka sta dobro znana: Ce plohe v ! prosincu janaejo dreti, žanjice poleti ni-I majo kaj žeti- — Sv. Boštjan (20.) v le-| du in snegu, bo Jurij prijahal po zelenem bregu. — V januarju ali ledniku zraste dan za 58 minut Zdenko Valašek, 70 letnik Gospod Zdenko Val a še k, upokojeni faktor za litografijo in pretisk, ki prebiva v Rožni dolini v Ljubljani, ptaznuje danes i 70-letnico rojstva. V ostalem pa lahko izdamo majhno skrivnost Rodil se je na Sil' vestrovo zvečer, toda oče ge. je rajši prijavil naslednje Jutro in mu tako priboril celo leto življenjskega prihranka. Kakor ime kaže, je jubilant češki rojak To pa nam Slovenci dragi moji vsil Za novo leto Vam želi malenkost moja več masti, več mesa in mani kofti. več krompirja in klobas, žajfe, meke in ze špas več humor ja m več olja. da bo dobra Vaša volja, pri kupč.jah več dobička in pa dnevne lilei cvičku! tlirko Jelačin če januar mrzel in snežen, suha in topla bo jesen Med ljudskimi verovanji in starimi običaji v naših krajih najdemo nekatere reke za vreme v tem mesecu: Ce prosinca ni snega, mali traven nam ga da — V vinogradniških krajih so prepričani: Moker prosinec prinese tudi žalost v zidanice. — Sveti Trije kralji so nam zimo prignali Hudi vremenarji so tako imenovani sre-dozimci: Anton, Neža, Vinko in Pavel. Prvi, sv. Anton (17), zimski patron, pravi: Tedaj berač berača vpraša, kje je prebil zimo Kmetič dobro pazi, kakšno vreme bo na dan sv. Antona, tedaj se odreže: Ce sv Anton z dežjem prihaja, zemlja dolgo potem se napaja. — Na dan sv. Neže (21.) kuram zadek se odveže. Ce zime ni do sv. Neže, tedaj jo ona pač izleže. — Sv. Vincencij (20.) je vremenski tolažnik vinogradnikov: Sonce če Vinka peče, jeseni vince v sode teče. Dan sv. Vincenca snega prinese do kolenca. Sv. Vincenc v sonci, april v senci. — Tudi na dan sv. Pavla (25.) vpraša prosjaka tovariš prosjak- razodeva tudi njegova dobrodušnost, zdravi smisel za humor, marl fivosi in pa iskre-na narodna zavednost. V litogratski stroki se je izpopolnjeval v Nemčiji in je leta 1895 prevzel vodstvo Utogi afičnega oddelka velike tiskarne v Jiiinu Štiri leta pozneje je postal faktor v Blasnikovi tiskarni v Ljubljani, kjer je služboval 15 let. Izpopolnil je naic litog- atskp umetnost do častne višine. Postu: je ravnatelt Prve jugoslovanske tovarne Igt sinih kart. pozne}* pa ravnatelj tovarne »Kuverta*., ki jo je znatno razširil. Leta 1925. je ie* v zasluženi pokoj. Nič ni kalilo njegove sreče, alt minulo leto mu ie bil zadan silen udarec: Izgubil je svojega dragega sinu edinca Navajen z žilavostjo in vedrino zmagovati *rse tegobe, prenaša junaško t ud3 to bolečino. Iskreno mu želimo ob strani zvesta družice ie mnogo novoletnih praznovanji 18.1.1941. II. REPREZENTANČNI PLES GRADBENIKOV TABOR Domače vesti Spoštovanim naročrith&m cb novem letu Včerajšnji številki smo priložili za vsi cenjene naročnike položnice za obnovitev naročnine za novo leto. Prosimo jih, da store to čim prej, vsekakor pa takoj v prvih dneh mesca januarja. Naročnike, ki so doslej plačevali naročnino za vse leto, za pol ali četrt leta naprej prosimo, da ohranijo to lepo navado tudi v bodoče, ker nam s tem olajšajo delo in prihranijo tudi mnogo stroškov. Oni, ki imajo naročnino za novo leto vsaj delno že plačano, naj pri-hramijo položnice za prihodnjo priliko, ali pa naj jih izroče znancem, ki še niso naročeni na naš list in naj jim pregovai jajo, da se ob novem letu nanj naroče. Naročniki, ki dolgujejo še kaj za nazaj, naj blagovolijo zaostanek plačati s tekočo naročnino od 1. novembra p. 1. dalje s povišico. Točno plačevanje naročnine, vsaj za mesec za mescem vnaprej daje pravico do nezgodnostnega zavarovanja pri Zedi-njem zavarovalnici d d. Podiužnica Ljubljana, s katero je konzorcij lista tudi za novo leto pod istimi pogoji za svoje naročnike sklenil zavarovalno pogodbo, po kateri se svojcem ponesrečenega naročnika izplača posmrtnina v znesku 10 000 din. Lastništvo lista nosi stroške zavarovanja samo, le da bi nudVo svojcem svoiih zvestih naročnikov prvo pomoč v nesreči. Vljudno opozarjamo, da jt bila zaradi splošne draginje naročnina od l novembra p. 1. za malenkost zvišena in znaša v Jugoslaviji■ za redno izdajo »Jutrar vseletno 360 din, polletno 180 din četrilemo 90 din, mesečno 30 din. Za ponedeljskc izdajo »Jutra*- vseletno po pošti 60 din po raznašaicih 72 din, polletno po pošti 30 din po raznašaicih 36 din, četrtletno po pošti 15 din. po raznašaicih 18 dm. mesečno po pošti 5 din, po razna-ša'c h 6 din Vsak naročnik redne izdaie »Jufia« naj bi bil tudi naročnik ponedeljske izdaje, ker sodobni človek ne bo čakal da zve novice od nedelje šele dva dm pvzrieje. Naročnina za ponedeljsko izdajo se plačuje skupno s položnicami za redno izdajo, kar naj se pripomni na hrbtni stram UPRAVA »JUTRA« Za smučarj e lil Smučarski dresi , hlače po najnovejšem feroj u, bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni izdelavi Modni salon S 0 0 V A N • C O Mestni trg 24 * Važno za rezervne °fic*rje. 15. januarja se prično- prostovoljni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in oglednih vaj na terenu, preivsem z vidika sodobnih vojnih izkustev. Podrobnejša pojasnila dobe rezervni oficirji pri pododborih in poverjeništvih Združenja rezervnih oficirjev. Za Ljubljano in bližnjo okoiico sprejema prijave zaključno do 5. januarja ljubljanski podo:'bor Zvezda, Kongresni trg. Vabijo se vsi rezervni oficirji, da se teh večernih tečajev v čim večjem številu udeleže. Boljši ovd tožje delo in večla sposobnost i pravilno pomerienimi očali od * Naboru podvrženi mladeniči, ki so pristojni v Ljubljano in žive v drugih vojaških okrožjih ter bi bili v letu 1941. radi pregledani tamkaj, naj takoj, vsaj pa do konca januarja vlože pravilno kol-kovane (10.—. 20.—) prošnje na poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja v Ljubljani. V prošnji je treba navesti svoje rojstne in domovinske podatke ter točen naslov. SEC S. 6S. 22365 od 18-1* 19MQ e. • Praktični učiteljski izpiti pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani bodo od 13. do 22. februarja 1941 Prijave s predpisanimi prilogami je treba v ožiti takoj Naslednji in zadnji termin v tem šolskem letu bo od 1 do 10 maja. Prijave za majski termin je treba vlomiti do konca februarja. Predsednik: Prijatelj. * Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika za S. pol. skupino v banovinski bolnici v Celju. Prošnjo je treba vložiti do 14. januarja pri banskl upravi. * srecuv, novo let« 1941 iskreno želi vsem svojim sotrudnikom, poverjenikom ustanovni kom in članom Vodnik°va druži.a, Ljubljana. * Nova obmejna postojanka CMD. Pri Mariji Snežni, na najlepši in najvišji točki Slovenskih goric, ki leži tik ob naši severni meji med št. lijem in Gornjo Radgono, je bila 15. decembra ustanovljena podružnica Ciril Metodove družbe. Ustanovitev se je pripravljala že dalje časa, a so jo razne ovire preprečevale. Omenjenega dne pa so se na poziv učitelja Mirka Majcna zbrali novi družbeniki ter si izvolili prvo načelstvo. Občni zbor je vodil šolski upravitelj Franjo Ferluga, kot predsednik pripravljalnega odbora. Zapisnikar Mirko Majcen je nato obširno poročal o delovanju družbe pred svetovno vojno in po njej ter o nalogah, ki jo še čakajo. Izvoljen je bil upravni odbor z načelnikom g. Karlom šumandlom. Novo pod.užnico čaka mnogo dela, ki bo glede na krajevne in obmejne razmere zahtevalo mnogo požrtvovalnosti. Mlada podružnica je s pomočjo vodstva v Ljubljani v veliki meri podprla in omogočila božičnico na Soli pri Mariji Snežni, ki je bila v soboto 21. decembra in je bilo obdarovanih okrog 250 otrok. Naš odličen novoletni program Največji pevski film sezane KINO MATICA, teL 22-41. Predstave ob 15., 17., 19. hi 21. uri. Matineja odpade. Pomladna pesem p*|tC|1?DD|? V «V#IA sloviti italijanski tenor poje prekrasne arije iz vIUdlM jr JC* LUvV) oper: »Rigoletto«, »Tosca«, »Deklica iz divjega —i? — . zapada«. šaljivo-resna .zgodba o lekarnarjev! ženi, ki se zaljubi v slovitega pevca, a Jo ta namenoma razočara, ker noče razdreti zakona ... NOVI SIJAJNI SLAGERJI POPULARNEGA KOMPONISTA BDd-a! HUMOR! — SCENE IZ OPER! — VERDI — PUCCINIJEVA GLASBA! • poročila sta se g. Prane Lipoglavšek, suplent drž. gimnazije v Ptuju, sin orožnika v poke ju, z gdč. Anico Budnar, asistentko muzeja v Ljubljani, hčerko viš. sod. oficiala v Ljubljani. Za priči sta bila gg. Alojzij Kovač, trgovcc v Mariboru in profesor Jože Rakovec iz Ljubljane. Obilo sreče! (—) Naročajte Ing. Prezljev NEGNIL proti gnilobi krompirja, repe, cvetnih čebulic, gomoljev Itd. -»- Vz kg zadostuje za 1500 kg in velja s poštnino vred (po povzetju) Din 25.—. Ing. PREZELJ — Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73. * Iz Službenega lista. Službeni li>t kr. banske uprave dravske banovine objavlja v štev. dne 1. januarja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnih taksah za policijsko nsdsorovalno službo pri javnih prireditvah; naredbo o ustanovitvi, področju in organizaciji izpostave direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani; pravilnik za tečaje ministra va za telesno vzgojo ljudstva radi izobrazo-vanja učiteljev obvezne telesne vzgoje; odločbo o ustanovitvi nove katastrske uprave v Gornjem gradu; odredbo o pobiranju državnih in samoupravnih taks pri prodaji drv; odobrtav odstopka pri določanju količin proizvodnje prem "ta in zaloga kontroliranega blaga; odredbo o mletju in kruhu v dravski banovini; cd-redbo o oskrbovanju s pšenično moko; odredbo o peki in predaji kruha in peciva in razne objave iz »Službenih novin«. nedavni večer odpeljal v Prago na enomesečno gostovanje. Kot igralec in režiser bo postavil na oder Narodnega D i vadila znano igro Marina Držiča: »LJundo Maroje«. Prevod je c*>krbel Gabrijel Hart, režiser Vinogradskega gledališča. * RajhenburgKi brod je zamrznil »redi Save. V zadnjem mrazu je rte sila Sava * seboj velike količine ledenih plošč, ki so ovirale plovbo. To je hudo izkusi) pogumni rajheburški brodar. ki se je v nedeljo popoldne napotil preko Save, a mu je brod obstal na sredi deroče reke, od koder ga trije krepki fantje niso mogli več ur spraviti k bregu. Dolgotrajno borbo je opazovalo večje število ljudi, ki so hoteli na eno ali drugo stran Save. Opozarjamo oko-lišno prebivalstvo ki se zanaša na brod pri Rajhenburgu, da brod ne bo vozil, kadar bo trajal mraz. * Naše pridobitne kroge naprošamo, da nareče našo najstarejšo slovensko kulturno revijo »Ljubljanski Zvon« za 120 din letno pri knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. (—) * Božična številka ilustriranega družinskega lista »žifce« je izšla. Joža Lavrenčič je zanjo prispeval božično pesem »Pogovor s pastirji« in France Borko črtico »Na božični večer doma«. France Bevk je prevedel Bolgara Dcbri Nemirova »Najubož-nejšlc, Rijavec Vladimir pa povede čitate-lja z »Zakonom« v ameriške arktične po-kraj'ne Karel Capek je zastopan tudi to pot, in sicer s humoresko »Brzojavka«, Novi sotrudnik Srmclej Viktor podaja s črtico »Služkinja« sličico iz'življenja naših deklet v Beogra:u, sledi pa mu Martin Ben-čina, ki nadaljuje svojo ilustrirano razpravo »O likovni umetnosti«, France Borko končuje odlomek iz svojega nepriobienega romana »Jurij se je vrnil«, Viktor Piroat pa zopet zabava svoje številne prijatelje s »Prismuškim učenikom in njegovo šolo«. Sledijo: razprava dr. Zdenka Mrmolje o narkezi, primarija dr. Dragaša »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke«, ki prav zanimivo kramlia tudi o »Preokretu v naši prehrani« in »Gospodinjski kotiček«, ki zaključuje to pestro in z cbiln'mi lepimi slikami opremljeno števfko. L'st prejemalo vsi prijatelji in odjemalci žikinih proizvodov to je rž "ne ka\'e žike žikine kavine mešanice, žikinega otroškega zdroba itd. Kdor se zanje in za list zanima, naj pošlje svoj naefov: Pražarni 2iki, Ljubljana-Vič. list bo drbival brezni ačn o. (—) * Krožni lovi po PrekmurJi so letos potrdili dejstvo, da je lansko h1'do z:mo preživelo le malo d:vjačine. Letos so ustrelili v revirju soboške občine samo 152 zajcev, lani pa 600. Tudi v Lemerju je padla komaj tretjina lanskega števila zajcev. * Junaški kmet je Svetozar M;kič iz Poteč' da pri Pro-kupCju. Ko so mu te dni volkovi napadfli ovce v staji, je Sel tja. da jih prežene. Po d^gi borbi mu je uspelo, da je njega ustrelil, drugega pa zaduši z ro kami. Sedaj ju vezi od vasi do vasi. ker Svoja bsgats zaloga daraskega In moškega volnenega blaga priporoča — po ugodnih cenah MANUFAKTURNA TRGOVINA JANKO ČEŠNIK - Lingarjeva ulica 1 — teL 36-65. LJUBLJANA * Z veza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani sporoča, da je 30. decembra preminil gospod Emanuel Ilich, slaščičarski mojster v Mariboru. Pokojni je bil požrtvovalen in marljiv član uprave Zveze obrtnih društev. Zveza vabi obrtništvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba. * V Dubrovniku se grejejo na solncu. Po velikih smežnih zametih in hudi burji je te dni v Dubrovniku prisnjalo mlado toplo solnce. Toplomer je kazal v ponedeljek opoldne v senci 10 stopinj, na solncu pa 22 stopinj. Za majave zobe, za prenežno dlesno kakor za piškavost zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto, ki desinficira ustno duplino. — Dobiva se v drogeriji Gregorič, Ljubljana po din 16.—. Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit, Zagreb, Langov trg 3. __ * Lovski blagor. Znani skopski športnik, smučar in strasten lovec g Dragan Spasič je letos dosegel svojevrsten rekord. V družbi z Radisavom Nikoličem tn Dimitrijem Katlanovičem je pri Demir — Ka-piji ustrelil nič več in nič manj kakor osem divjih prašičev. Od teh je sam ustrelil šesrf prašičev. * Električno centralo so prodali za 5500 din. Mestna občina Mionica je na javni dražbi prodaila svojo električno centralo. Čeprav so biH stroj4 neporabni, je vendar za dražbo vladate veliko zanimanje, ker v sedanjih časih ima tudi staro železo dobro ceno. Centrala je bila šele 10 let v obratu, vendar je zaradi večnih popravil mestna občina izdala zanjo več denarja, kakor pa je dobila za proizvajam električni tok. * Gostovanje Zvonimira Rogoza v Progi Iz Splita, kjer je letos prvak in režiser ondotne drame, »3 je Zvonimir Rogoz kmetje mislijo, da bo z ubitima volkovoma pregnal nesrečo, ki jim jo vsako zimo povzroča ta zverjad. • Poštar s konjem in pošto v reki. Zadnji vis ki snežni zameti so na mnogih krajih prekinili avtobusni promet Zato je pošta, da bi vzpostavila zvezo med Mavro-vimi Hani Debiom najela Musa Beadi- j noviča iz Gostivara da bi s konjem prepeljal pošto do Debra. Z velikim naporom je prišel do Mavrovib Hanov in oddal pošto. Na nadaljnji pot: pa ga je v bližini samostana Jovana Bi gorskega zajel plaz in odnesel Musa in konja, ki je nosvl pošto, v reko. Slučajno so nesrečo opazili kmetje in rešili Beadinoviča, konja in po..to iz mrzlih valov. * Otroka sta se zadušila, medtem ko je bila mati na veselici. V Debeljači pri Pan-čevu je vdova Marija Mija 9la s svojimi sorodniki na veselico. Doma je pustila dva sinčka, 6-letnega Samuela in 9-1 ornega Mi-šo. Da bi ju ne zeblo, je pred odhodom močno naložila peč. Ko se je cb 2. po po-polnoči vrni'a z veselice, je bi'a soba polna dima. Takoj so mala de<*ka nesli na dvoruče, prijel je tudi zdravnik, vendar jima ni mogel več vrniti živi jen Ugotovilo se je, da je iz peči padla na kup stare obleke žerjavica in v dimu od tleče obleke sta se malčka zadušila. KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20. S KRIŽEM IN MEČEM Don Jose Mojica poje prekrasne arije v filmu iskrenega samozatajevanja. HALO, SINA SEM DOBIL Heinz Riihmann v raketi smeha in humorja. Zvečer pa še en dodatek: VESELI POTEPUHI Paul HSrbiger, Rudolf Carl, Erika Druzovič Najzabavnejši In najveselejši novoletni filmski program: Graucho — Chico — Harpo Marx, Kenny Baker, Florence Rice KINO SLOGA, tel. 27-80 — Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri • Upravnik mestne plinarne v Novem Sadu obsojen na leto dni strogega zapora Pred okrožn m sodiščem v Novem Sadu je bila te dni razprava pivti inž Jovanu Kil-tiju, ki je naročili plinskemu mojstru Gott-fnedu Bischofu. da z delavci očisti zama-šeno cev Pn popravlianju plinovoda je prišlo do eksplozije. k'er so izgubili življenje Gottfried Bischot, Andnja Makuf-ka, Svetozar Divnic in Stevar. Ptjič Zaslišani strokovnjaki so podal' mnenje, da mora takim deloiu prisc vtvovati strokovnjak. Zato je sodišče obsodilo inž Jovana Kil-tija na leto dni strvgega zapora. » Vlak je povozil mženjerja Iz Sarajeva poročaio da je v ponedeljek zjutraj blizu zasilne železniške po&tajt čengič vile po nesreči izgubil življenje kmetijski in-ženjer Vladimir Parašcvič, uradnik kmetijske kontrolne postaje * Saiajevu V gosti megli je Sel čez prego, ko je privozil mostarski vlak in ga na mestu usmrtil. se udeleževali nsših lepih izlstov, pa tuii vsi oni. ki ste lani zadovoljni in razigrani odhajali z našega I. družabnega V2če:*a z obljubo, da se letos zopst v dimo. Mi se hočemo resno potruditi, da Vas čin bolj razveselimo. Do ves?lega sviden a. 2elimo cbenem vsem prijateljem in prijateljicam srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto! — Odbor. »M O N T K © E © F J © « »GORSKI VIJU :AC", v kratkem izide v esperantsliem prevodu D. Vahena. Uvod je napisal Milan Rakoče-vič, avtor »Črnogorskega Prometeja«. Cena v subskribciji din 60.—, po izidu din SO.—. Naroča se pri Damjanu Vahenu, Ljubljana, fiubičeva 3. 4- 1 ms* 4.1.1941 V vseh prostorih Kazine. IV. tradicionalni vsi; ki ip@?Lif »S. K. LJUBLJANE« Pod pokroviteljstvom starešinskega odbera. Plesni par: Ga. Erna Moharjeva — g. Boris Pilata. — Piesni mojster g. Tro^t. Priznani bar — odlična postrežba — solidne cene — prvovrstni jazz-OScan. Glede na naredbo kr. banske uprave začetek točno ob 20. Vstop brez posebnih vabil. PRIREDITVEN I ODEOR * Samomor bivšega župana. V sremski vasi Bogdanovcih se je s tremi streli iz vojaškega samokresa ustreiil Anton Cimer-man. bivši dolgoletni župan. Bil je na slabem glasu zaradi raznih samovoljnosti. Po zagonetnih okoliščinah je spravil svojo ženo na drugi svet, nakar je začel živeti z Lenko Vimerjevo, katere mati je gostilničar ka v Vukovaru. Tu je Cimermm večkrat delal škandale. V nedeljo mu je Lenka v razburjenosti zagrozila, da ga bo prijavila, ker je nedavno na voia kih vajah ukradel nekemu častnku avtomatsko pištolo. Srdit je Cimerman potegnil pištolo in dvakrat ustrelil v Lenko, ki se je pri vratih zgrudila nezavestna. Misleč, da je mrtva, je Cimerman pomeril fe sebi v g"a-vo in po treh strelih ob"ežal • Zaradi lahkomiselnosti pri drlu okrog mlatilnice je bil obsojen pred okrožn m sod'ščsm v Soboti Ludvik Sinic m 6 mesecev zapora pogojno za doLo treh let. V Odranc.h je Sin.c stremel stroju in vlagal vanj snopa, ki mu jih je poda>l Julij Virag. Ta bi tudi rad nakaj časa vlagal v stroj, zato mu je Sinic prepustil svoje mesto. Virag na ni bil vešč tsga posla in stroj mu je odtrgal levico v zapestju. Iz Ljublfaae u— Smučarski vlak na Dolenjsko danes ne bo vozil, ker je nastopilo j-žno vreme. u— Šentjakobčani ponove dre vi, v soboto 4., v nedeljo 5. in na praznik 6. t. m. vselej ob 20 15 zabavno in d ho.it:> Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica« z go. Bučarjevo v naslovni vlogi. Igra je skrbno pripravljena in s.delujejo pr/e moči cdra. Ker je bila prem era popolnoma razprodana in ogromno ljudi ni dobilo ve-* vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje. V nedeljo 5. t. m. bo popoldne ob 15.15 četrta p>novitev Golijeve mladinske i^re »Prin:eska in pastirček«. Lepa vsebina, scener .i a, palčki. vile. medvedje, zajčki privabljajo rase malčke +"kr>. ^ raJri^ predstava polna navdušenih mal:h občudovalcev. Starši, pripeljite svoje malčke. u— Družabni večer v nedeljo v K" zini. Da vsai za nekaj ur pozabimo na dnevne skrbi, da pri d^bri volji po^-avimo temeljni kamen zopet novi šoli CMD cb meji. kličeta šentpeterski podružnici vsa prijatelje in prijateljice na svoj II. družabni večer. Pridite k nam vsi oni, ki ste bili z nami na Oplencu, vsi oni, ki ste 'TOTVNTO > KROJAŠTVO LJUBLJANA — Bolgarska ulica št. 2G. Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem naročnikom mizarstvo KOVAČ Zalokarjeva ulica 11. Srečno in veselo leto 1941 želita vsem svojim cenj. odjemalccm in se šs za nadalje toplo priporočata BItATA LOGAH — furarja Ljubljana, Pred škofijo 15, telef. 44-32 SPORO ČAMO da se bo vršil dne 11. januarja 1941 v dvorani Kazine Tradicionalni XVII. ki ga priredi Obrtniško društvo v LJubljani, na katerega že sedaj opozarjamo vse prijatelje in znance. je še vedno najlepše darilo. — Isti z optiko 1.6,3 s katerim lahko fotografirate v najslabšem vremenu Vas stane Se vedno DIN 350.-— pri Foto°Tcsiristn Lsjzu štsmcn LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8 in v podruž. PREŠERNOVA 9. Kjer dobite tudi sveže filme za fotografiranje v snegu in bliskovno luč. Kroji, krojni tečaji in modni salon Pod Rožnikom, vila »Marja« Rožna dolina, c. X-1 — Telefon 46-24 v bližini restavracije » Katrca« V Novem letu 1941 vam iskreno želim, da bi v trdnem zdravju, polni optimizma, jeklene volje, vere in zaupanja v samega sebe in v boljšo bodočnost premagali vse težave. Z mirnostjo in hladnokrvnostjo dokažimo, da smo vredni življenja v današnjih težkih a velikih časih! AVGUST COKERT, klepar in vodov. inSt. Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70. 2§. JANUAM MEDICINSKI PLES JNAD JUGOSLAVIJA Adamič-Broadway JUBILEJNI a JANUAR — TABOR SLOVANSKI VECE1R u f f c t u— Božični ca v zavodu za novotvorbe. Tudi letos je v ponedeljek ob 17. obiskal Božiček bolnike, ki se zdravijo v Banovin-skem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Dobrotniki in prijatelji zavoda so se odzvali prošnji zavoda ter darovali v toliki meri v gotovini in blagu, da so bili obdarovani prav vsi bolniki s primernimi darili. Bolniška soba je bila okusno pripravljena: veliko božično drevo, jaslice in polna mizica daril. Kot zastopnik kr. banske uprave je obiskal bolnike in jim voščil vesele božične praznike g. dr. Avramovič, šef odseka za narodno zdravje, za mestno poglavarstvo pa mestni fizik dr. Rus. Dalje so bili zbrani na prireditvi vsi uslužbenci. Težko bolni bolniki so prisostvovali božičnici kar leže. Ne da se povedati, kako srečni so bili, ko so videli, da niso pozabljeni na sveti večer, čeprav so daleč od doma in navezani na bolniško posteljo. Po božični pesmi, ki jo je dovršeno zapel šempetrski cerkven: zbor pod vodstvom g. Zdešarja, so presenetile bolnike s tremi igricami učenke Llchtenthurnovega zavoda. Potem je šempetrski župnik g. Alojzij Košmerlj v prekrasnem govoru povedal bolnikom nekaj lepih misli prav za božični večer. Po nekaterih vmesnih točkah se je ravnatelj zavoda S. docent dr. J. Cholewa zahvalil vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je božič-nica tako lepo uspela, želel vsem bolnikom vesele božične praznike ter jih obdaril z lepimi praktičnimi darili. Ob tej priliki se zavod v imenu vseh bolnikov prav iskre no zahvaljuje vsem darovalcem, posebn* še gospe Antoniji Vadnovi, ženi železniškega inšpektorja, ki je sama nabrala dir. 3.700 ter jim želi prav srečno in zadovoljno Novo leto. u— Novoletna plesna vaja J®nkove š°-le v Kazini bo 1. januarja ob 20. namesto torkovega tečaja. V četrtek ob 20. zopet izpopolnjevani lečaj. V petek ob 20. novi začetniško-nadaljevalni tečaj s poukom Svvinga in četvorke. Posebne pl««ne ure vsak dan. Študenti popust. (—) u— Ortopedski zavod Atena se je preselil v Gosposko ulico 3/II. Telovadba in masaža vsak delavnik od 15—pol 18. ure. Vodstvo. (—) Iz Cd|a e— Gibanje prebivalstva. V letu 1940- se je rodilo v Celju 958 otrok (513 dečkov in 445 deklic), meti temi 156 nezakonskih (44 iz domače župnije in 112 iz drugih župnij), umi-lo je 537 oseb (228 moških in 249 žensk), med temi 232 domačinov in 305 oseb iz drugih župnij, poročilo pa se je 188 parov. V letu 1939. se ie rodilo v Celju 876 otrok, umrlo je 486 oseb, poročili pa so se 203 pari. Nasproti 1. 1939. je torej Število rojstev in smrtnih primerov v Celju naraslo, število porok pa je padlo. Srečno novo leto želi R. PERDAN, mehanična delavnica Celje Mariborska c. 11 Zaloga koles. Tujski promet v letu 1940. V preteklem letu je obiskalo Celje 13.650 tujcev .'12.691 Jugcslccvenov in 959 inozemcev). Prenočnin je bilo 18.060. e— Nakaznice za petrolej za leto 1941 se bodo razdeljevale na mestnem poglavarstvu v dvoriščnem poslopju zaščitnega oddelka ob naslednjih dneh v popoldanskih urah od 14. do 18.: v četrtek 2. in petek 3. lnGnccannnnnonniznnnnnnDnDniDnnDaaaDnnnnnnnDnnnnnnnnDnnnnnong □ □ □ □ □ c □ □ □ C □ Vsem cenjenim gostom želi srečno in veselo novo leto MAJCEN MILAN restavracija In kavarna „KERŠIČ" ŠIŠKA TELEFON 21-53 u_ PloSrj turnir SK Svobode in SK Grafike. Ob zaključku plesnih vaj sta tudi letos priredila SK Svob:da in SK Grafika za svoje obiskovalce tradicionalni plesni turnir in na najboljše pare nagradila s praktičnimi darili. Tekmovanje je bilo v soboto in nedeljo v veliki dvorani Delavske zbornice in je tekmovalo skupaj 12 izbranih parov. Kot najboljši so bili na-gra-cni pari po naslednjem vrstnem redu: Premir rTatko — Starec Freda, Debevc Ivan — K: rošec Fani, Bogel Milan — Žbo-na Mira in Dolinar — Berdaisova. Za za-kl;"'!ček sta nastopila še dva para od Ples-no"-nportnega kluba: Podušek — Br o dar jeva in Goli — Podberščkova ter v angleškem valčku pokazala navzečnim vse lepoto izšolanega plesa. Kot točkovni so:niki s rs fnngirali že rutinirani plesalci, v vrhovni žiriji r.a so bili gg.: Jugovec. Guzina. Fain in Cesar Turnir, katerega sta vodila plesna mojstra gg Jelcčnik in Trost. je pokazal delavnost in sposobnost odbora prirediteljev ter mu gre na področju plesnega športa vse priznanje. SREČNO NOVO LETO želi tvrdka PAVEL d. z o. z. pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo LJUBLJANA Tržaška cesta 83 DR. MED. Eleo-nora Jenko Groyer REDNO ORDEVIRA od 2. L 1941. Miklošičeva 13-11. Osmia polnilna peresa dobite v trgovini TIČAR, Šelenburgova 1 in Sv. Petra 26. u— Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prično 3. januarja. Vpisovanje dnevno. Prospekt na razpolago. Največja strojepisnica 60 pisalnih strojev! Informacije daje: Christctfov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. (telef. 43-82) (—) Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-•Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja._ Reg. S br. 15485/35 u— Izpolnite vašo knjižnico s knjigo Stendhal »Rdeče in črno«. Kronika leta 1830. Poslovenil Fran Sturm. »Rdeče in črno« je centralni roman iz francoske književnosti XIX. stoletja. Ob njem so se učili vsi veliki mojstri modernega romana. Delo je danes aktualnejše kakor pred s:o leti, ko je izšlo. Knjiga obsega 683 strani no 130 din. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubl>ni, šelenburgova ul. 3. (—) n_ organizacija dimnikarskih pomočnikov priredi svoj tradicionalni ples 4. januarja ob 20. uri v veliki dvorani hotela Metropcl Miklič. Vljudno vabljeni. (—) t. m. za družine z začetnim abecednim redom od A do I, v soboto 4. in torek 7. t m. od I do P, v sredo 8., četrtek 9. in petek 10. t. m. pa od P do ž. Obrtniška in industrijska podjetja naj dvignejo nakaznice v soboto 11. t. m- med 14. in 18. istotam. Prebivalstvo se naj zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja točno drži odrejenih dni. e— Umrljivost V mesecu decembru je umrlo v Celju 41 oseb in sicer 16 v mestu in 25 v javni bolnišnici. e— Vremensko poročilo z dne 31. decembra Celjska koča (700 m): —2, jasno, zahodnik, 20 cm snega, srež. Mozirska koča (1344 m): —3, jasno, 15 cm snega, srež. e— Razglas o potovanju po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah, ki ga je izdala banska uprava vsem mestnim poglavarstvom in občinom, je nabit na vseh uradnih deskah mestnega poglavarstva v Celju. ©— Obupno dejanje. pred 10 dnevi si je 361etni dninar Miha Golež iz Gabrovca pri Vojniku iz neznanega vzroka prerezal z britvijo vrat. Obupanca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj izdihnil. e— Nesreča s petardo. Ko je 201etm rudar Anton Brečko od Sv. Štefana pri Hrastniku streljal s petardami, je petarda prehitro eksplodirala in mu razmesarila desno dlan. Brečko se zdravi v celjski bolnišnici. e— Dve prometni nesreči. Ko je 251etni posestnikov sin Ježe Hrastnik vozil v ponedeljek hmelj proti Žalcu in je stopil z voza, mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo ped kolenom. Pred dnevi je padel 531etni preužit-kar Franc Fidler iz Trnovca pri Št. Juriju ob juž. žel. z voza in si zlomil levo roko v zapestju. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Mestni Oskrbovalni urad bo dne 2. januarja 1941 dostavil prebivalstvu vpra-šalne in zbirne pole za popis prebivalstva. Vprašalne pole je treba izpolniti po navodilih na hrbtni strani in sicer po^stanju z dne 3. t. m. če stanuje hišni lastnik ali upravitelj sam v dotični zgradbi, izpolni tudi za sebe vprašalno polo. izpolnjene vprašalne pole se morajo vrniti takoj hišnemu lastniku ali upravitelju, ki jih vpisuje v zbirno polo in vse skupaj odda najkasneje 5. t. m. do 12. ure v mestnem preskrbovalnem uradu, Orožnova ul. 2.-I. a— Združenje rezervnih oficirjev, pododbor Maribor, sporoča vsem rez. oficirjem, da se prično s 15. januarjem dvomesečni večerni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rez. oficirjev glavnih rodov vojske. Pismene ali ustmene prijave sprejema pododbor do vključno 5. t. m. a— Kako je s turškim bombažem? Tudi mariborske tekstilne tvornice so dobile po nekaj vagonov turškega bombaža Pravijo pa, da ta bombaž ni tako kvaliteten kakor kolonialni, ker je predivo iz njega primerno le za nastavo v tkalnem stroju. Srečaa in vesslo novo leto 1941 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se jim priporoča tvrdka FR. LUKIč, Stritarjeva ul« V dobi krize prosimo, da postanejo tudi imovitejši in podjetja naročniki »LJUBLJANSKEGA ZVONA« najstarejše slovenske kulturne revije. Naročnina 120 din. a— K pogrebu pokojnega Emana Ilicha je odhod za sokolsko članstvo v kroju točno ob pol 15. uri izpred Sokolskega doma matičnega Sokola. Članstvo, ki nima kroja, ter naraščaj se zbereta ob tričetrt na 15. uro pred pobreškim pokopališčem z znakom. Sokolska župa Maribor poziva mariborska in sosedna društva, da se udeleže današnjega pogreba prvega žup-nega načelnika br. E. Ilicha. Zupni jezdni odsek poziva brate jezdece, da se v kroju udeležijo pogreba br. dr. E. Ilicha. Zbor kakor za vse ostalo članstvo v kroju. Izkažimo zvestemu Sokolu zadnjo čast polnoštevilno! . vMMrMflfa? SOBOTA 11. JAN. 1941 y POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ.VEL.KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRUŠTVA V MARIBORU V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA a— Življenje in smrt v Mariboru. V preteklem letu 1940 je bilo v stolni župniji 110 rojstev, h katerim je treba prišteti še okoli 600 rojstev v porodnišnici. Smrtnih primerov je bilo 150, porok pa 104. V frančiškanski župniji je bilo 121 krstov, 120 smrtnih primerov in 194 porok, v magdalenski župniji pa 316 rojstev, 667 smrtnih primerov in 266 porok. Največ rojstev je bilo torej v stolni župniji, kjer gre razmeroma visoko število na račun porodnišnice, največ smrtnih primerov pa v magdalenski župniji (bolnišnica). V starokatoliški župniji se je naro-dilo v preteklem letu 16 otrok, umrli so 4 starokatoličani, poročilo pa se je 24 parov. V cerkev je pristopilo 63 oseb, vseh članov je prilično 700. Iz pravoslavne in protestantske cerkvene občine še niso podatki na razpolago, vendar pa ne morejo bistveno vplivati na označeno celotno sliko življenja in smrti v Mariboru v letu 1940. Zahvala Delavstvo in nameščenstvo tvrilke JUGOEKTA se zahvaljuje svojemu šefu za BOŽIČNO NAGRADO ter mu obenem želi srečno in uspehov polno novo leto. a— Zagrebški igralci gostujejo v mariborskem gledališču. V soboto 4. januarja gostuje v mariborskem gledališču zagrebško narodno gledališče z uprizoritvijo odrskega dela »Jaz te ljubim«. Za red B! Za gostovanje je veliko zanimanje. Danes popoldne »Na cesaričin ukaz«, drevi pa »Habakuk«. a— Lep uspeh mariborskega glasbenika. Na nagradnem tekmovanju, ki ga je razpisalo v Beogradu društvo »Cvijeta Zuzo-rič«, je med 64 deli dosegel naš priznani mariborski glasbenik prof. Karol Pahor prvo mesto s svojo pesmijo »Večer je, večer«. Poleg tega pa je bila med posebej pohvaljenimi njegova druga pesem »Tam nad zemljo. G. prof. Pahorju, ki je koncertni kritik našega dnevnika v Mariboru, k izrednemu uspehu naše naj prisrčne j-še čestitke! a— Združenje pekovskih mojstrov sporoča, da je tajništvo od danes dalje v Ve-trinjski ulici 11, prvo nadstropje. Uradne ure so še vedno vsako sredo od 16. do 18. ure pri Dermastji na Aleksandrovi 18. a— 15% obresti. Pred sreskim sodiščem je bila razprava v tožbi nekega mariborskega trgovca proti nekemu obrtniku zaradi plačila posojila v znesku 11.000 dinarjev s 15°/o obrestmi. Med razpravo je trgovčev zastopnik znižal obresti na 8%t v smislu zakona o obrestih. V zadevi bodo zaslišane še nove priče in je bila razprava preložena. a— Obešenega so našli 42letnega magistra Viktorja Kvara iz Nove vasi. Obupal je zaradi neozdravljive bolezni. Objave Društvo slepih v Ljubljani si šteje v dolžnost in čast, da se ob koncu leta v imenu svojih članov, ki so prejemali pomoč' od raznih dobrotnikov po podpisanem društvu, iskreno in kar najpriarčneje zahvali vsem velikodušnim dobrotnikom za njihovo pozornost in naklonjenost med letom. Srčna hvala Vam vsem, ki ste s svojo sočutnostjo in socialnim razumevanjem pripomogli do večjih ali manjših podpor in na ta način otrli marsikatero grenko solzo najbednejšim. Iskreno Vas prosimo, da blagovolite tudi v bodoče ohraniti Vašo naklonjenost in lajšati neizmerno bedo najbednejšim. (—) — Za revne šolarje v Jurkloštru so darovali namesto venca pok. g. Alojzu Smi-du še: Alojz Ravter iz Kranjske gore 200 din- Monderer Dundy iz Jurkloštra 100 din, Anton Petrinčlč iz Jurkloštra 100 din za šolsko kuhinjo. Iskrena hvala! Namesto cvetja na grob dr. Mflfut'nu Zamiku so za dijaški dom društva »Kne-ginja Zorka« v Ljubljani darovali: g. dr. Hubert in gospa Leonija Souvan 200 din in rodbina Grasselli 200 din. Društvo je blagopokojnega vpisalo v častno knjigo društvenih dobrotnikov, da tako ohrani .njegov spomin. Iz Brežic br— Da ne bi kupci zastonj vstopali v prodajalne kruha, so nekateri prodajalci kruha izobesili na vrata tablice z napisom: »Kruha ni«! Če ne bo ob pravem času rešitve, bodo tablice ostale pač delj časa na vidnem mestu. Pomanjkanje kruha posebno občutijo delavski sloji, ki jih v našem okraju ni malo. Trgovci z živili bodo naj-brže pripisali še kaj drugega. Karte za petrolej izdajajo po gotovi razpredelnici občinske uprave. Karto si vsak gospodar lahko nabavi, le petroleja je težko dobiti za-žefljeno mero br— Božična akcija. Brežiška občina je pred božičnimi prazniki razposlala na naslov premežnejš občanov okrožnico s prošnjo, da pripomorejo k čim lepšemu obdarovanju siromašnih prebivalcev. Nabrala se je prav čedna vsota, ki jo je uprava občine razdelila med najbednejše občane ;n jim pripravila tople božične dni. Vsem darovalcem se občina najlepše zahvaljuje, br— Nezaželjen gost Na Štefanovo je prišel v kavarno mlad trgovec od nekod z Dolenjskega. Naročil je čašo vina. Med pitjem je začel zmerjati mime goste. Ka-varnar ga je nekajkrat opozoril, naj se dostojno vede, kar pa ni zaleglo. Poklical je službujočega stražnika, kateremu se je gost z vso silo uprl in ga tudi dejansko napadel. Med tem ko je stražnik iskal vrvico, je nasilnež stopil pred kavarno v avtotak-si in se odpeljal neznanokam K sreči mu je stražnik že preje odvzel legitimacijo. Zasluženi kazni torej ne bo ubegniL Iz Gornjega grada gg— Božičnico je pripravilo v nedeljo, 22. decembra naše šolsko vedstvo na osnovni šoli za revno mladino. K prireditvi se je zbralo poleg mladine tudi precej staršev Slovesnost je o tvoril sokol-ki orkester z gan'jivo »Svato nočjo«. Nato je šolski upravitelj Tratnik Jože v lepih besedah razložil pomen bončnice, sle "ile so deklamacije in mičan prizorček N t3 so bila revni mladni razdeljena darila: tonla obleka, zimsko perilo in šoVte potrebščine ter ie bilo tako obilarjvanih nad 100 otrok. Za zaključek so bili vsi pogoščeni s čajem in pecivom Za?lu?a gre domačemu učiteljstvu. ki s pridnim šolskim upraviteljem požrtvovalno zbira prispevke v denarju in blagu. Velika zahvala gre darovalcem ki so z znatnimi zneski podprli letošnjo božičnico. Tako je ea. Helena Erichsonova, ki se je letos mudila pri nas na letovišču. poklonila mladini nad 50 m blaga za obleke in perilo, ga J. V. ZLpikinova, znana gornje-grajska mecenka, je darovala mesto venca na krsto dr. A. Korošca 500 din, dr. Ervin Mejak ie prispeval 200 din, župnik Slander in dr Rosi na pa vsak po 100 din. Nabrani so bili še drugi zneski med vsemi sloji našega malega mesta Kr banska uprava je tudi letos poslala blago. Iz Hrastnika h— Osebna vest. Gospod Boris Gostila, rudniški inženjer. je premeščen z novim letom iz Hrastnika v Senovo-Rajhen-burg. Priljubljenemu inženjerju želimo na novem službenem mestu mnogo sreče in zadovoljstva! h— Gospodinjska šola je spet začela s poukom. Obiskuje jo 16 deklet. Trajala bo do velike noči. Vodi jo učiteljica ga. Candrova. Iz Krania jUUULHJJU B U J I U MJLJLJLI It II IDDPn VI. Akademski ples V KRANJU 18. januarja Adamič—Broadway jazz uimmnIJLUJLI H a niinmua] Iz Ptuja j— Podružnica »Jutra« želi vsem naročnikom, oglaševalcem in prijateljem lista srečno, mirno in uspehov polno novo leto. j— Novoletna prošnja. Na periferiji Ptuja živi v pomanjkanju z osmimi otroči-či vojni invalid in nekdanji Maistrov borec. Zaradi draginje in zime preživlja družina najhujšo bedo. Da bi jim nekoliko izboljšali težko stanje, se bo gotovo našlo kaj zavržene ali ponosene otroške obleke, s katerimi boste razveselili prezebajoče otroke. Darila sprejema podružnica »Jutra«, kjer je tudi prosilcev naslov. j— Dramsko društvo bo ponovilo v petek ob 20. uri v Mestnem gledališču Nuši-devo komedijo »Pokojnik«, ki je ob premieri zadovoljila vse gledalce. j— Smrt uglednega starčka. V Sv. Vidu pri Ptuju je v soboto umrl kmet Andrej Javornik, ki je dosegej lepo starost 83 let. V L 1937 je obhajali s svojo soprogo, ki še živi, zlato poroko. Zadnja leta je preživel pri svoji hčerki Katarini Kranjčevi v Sv. Vidu. Pokopali so ga v ponedeljek na domačem pokopališču, kamor so ga spremili številni prijatelji in znancu Naj mu bo lahka domača zemljah užaloščenim na& sožalje! j— Zvočni kino bo predvaja! danes ve-lefMm »Želela sem otroka«. V pretresljivi drami deklice-matere nastopa velika umetnica Bertte Daviš. Za dodatek zvočni tednik. Iz Petrov* p— Hudo prizadeta družina. V Petrov-čah je minulo soboto umrla 70-letna gospa Alojzija Kogojeva, žena g. Franceta Kogoja, uradnika v zavodu za duševne bolezni v Novem Celju in mati pred tremi leti na vnetju možganske mrene umrle učiteljice Ane Kogojeve v Grižah. Gospod Kogoj preživlja vso tragiko rodbinske usode, ko v visokih letih ostaja po smrti svoje žene čisto osamljen, kljub temu. da sta oba zakonca vzgojila sed?m otrok, ki pa so vsi v teku ča~a pomrli. Simpatičnemu gospodu, ld vsako jutro namerja korake skozi Dobrišo vas poti velikemu zavodu in se vrača opoldne po isti poti proti domu, izrekamo naše iskreno sožalje. p— Smrt uglednega moža. V nedelio popoldne so ob veliki udeležbi soroini-kov in znancev položili k več" emu počitku na pokopališču pri Sv. Kanci :anu v Žalcu 68-letnega trgovca in posestnika g. Rudolfa Govejška iz Drešinje vasi. Imenovani se je pred 40 leti kot mlad mesarski pomočnik v ledenici tako mo5no prehladil, da je vse življenje trpel na ohramlienju hrbtnega mozea. Po delni ozdravitvi v bolnišnici je vodil s svojo prvo ženo gostilno in trgovino v Kasa-zah pri keramični tvornici, nato nekaj let trgovino na »tehtnici« v Libolah, končno se je med vojnim ča-om preselil v Drešinjo vas, kjer si je prav lično rre-dil trgovinico. Tu mu je po vo;ni zbrl^la žena na griži in umrla. Ker mu je b la hoia silno težka, se je po opravkih vozil s tricikljem. a zadnjih sedem let je bil večinoma priklenjen na bolniško posteljo. Ob skrbni negi svoje sedanje žene je vstal kljub betežnosti pri hum-rvi do zadnjega časa. Ohranili ga bomo v lepem spominu, gospej vdovi pa izreivamo naše iskreno sožalje. Naš** DRAMA Sreda, 1. januarja ob 15.: Ugrabljene Sa-binke. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, četrtek, 2.: Lepa Vida. Red četrtek. Petek, 3.: Cigani. Red torek. Sobota, 4.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Novo leto v dramskem gledališču. Ob 15. uri bodo igrali Schonthimovo veseloigro »U grabi j ene Sabink e«. Občinstvo se bo pri tej predstavi dobro zabavalo. V glavnih vlogah: Gregorin in Cesar. Režiser prof. šest. — Zvečer bosta igrala naslovni vlogi Jan in Vida Juvanova v Sha-kespeareovem delu »Romeo in Juli-j a«, v režiji dr. Krefta. Prevod je delo Otona Zupančiča. Ta igra je doživela v letošnji uprizoritvi na našem odru največ re-priz, kar priča o kakovosti predstave. Za obe predstavi veljajo znižane cene od 20 din navzdol. Ab°nente reda torek op°zarjamO, da bodo Imeli v potok predstavo »Cigani«. Letos je torkov red na novo uveden in z njim odgovarjajoče število predstav več, ki jih nikakor ne bi bilo mogoče odigrati do konca sezone, če ta ne nadoknadili dni. ki odpadejo na praznike, na omenjeni način. Gledališka upravi proai p. t. abonente, naj blagovolijo to upoštevati. OPERA Sreda, 1. januarja ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Carmen. Gostovanje aJtistke Elze Karlovčeve. Četrtek, 2.: Vesele žene windsorske. Red B. Petek, 3.: zaprto. (Generalka). Sobota, 4.: Sahska kraljica. Red premier-eki. Gostovanje tenorista Josipa Gosti- ča. Novo leto v operi. Popoldne bodo uprizorili mladinsko opereto Simončiča in Ma-va »Angel z avtom«, vlogo sv. Petra, bo igral Janko, nadalje bodo sodelovali v glavnih vlogah Anžlovar, Barbičeva in Pia-neeki. Od ctrok pa Bajde, Siardova in Besednikom. Dirigent R. Simoniti, rež;serka Maša Slavčeva, koreograf B. Pilato. — Opozarjamo, da bodo veljale za to predstavo prvič znižane cene od 30 din navzdol. — Elza Karlovčeva bo pela zvečer naslovno partijo v Biizetovi operi »C a r m e n«. Poleg nje bodo nastopili v glavnih, partijah Franci, Ribičava, Janko. Dirigent dr. švara, režiser C. Debe-vec, koreografa inž. Golovln in B. Pilato. Delo, kj Spada po svojem formatu med zvrst »velikih oper«, je Goldrnarkova »Sabska kraljica«. Osnova za libreto je obisk bajno lepe sabske kraljice pri kralju Salomonu. Veliki zbori, izredno učinkovito pevske partije in dramatično dejanje ustvarjajo delo, ki si ga velja na ■vsak način ogledati. Peli bodo naslovno partijo bo pela Kogejeva, Asada Gestič k. g., Salomona Popov, Velikega duhovna Lupša, Sulanait Ribičeva, Bal Hanaan Dol-ničar,' Astarot Po'ajnarjeva. Dirigent N. Stritof, režiser C. Debevec, koreograf inž. Golovin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 1. januarja ob 20.15.: Gospa ministrica. Sobota, 4. ob 20.15 : Gospa ministrica. Nedelja, 5. ob 15.15.: Princesika in pastirček. Popoldanska predstava. Ob 20.15.: Gospa ministrica. Ponedeljek, 6. ob 20.15.: Gosi«, ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 1. januarja ob 15.: Na cesaričin ukaz- Znižane cene. Ob 20.: Habakuk. Sobota, 4.: Jaz te ljubim. Red B. Gostovanje zagrebškega narodnega gledališča. NemSiine, Francoščine se boste lahko In naglo naučili doma po dopisovanja s pomočjo nove originalne metode (po zakonu zaAčitene), U Je zasnovana na tnnemotehntld (umetnosti pomnjenja) In pslhodlnmmlkt M Je Je Izdelal g. Petar B. Petrovič, pisec knjige »Praktični tedaj umetnosti pomnjenja« In urednik Okultlstične biblioteke. Tedaj traja 6 mescev. Mesečno predplačilo zm " SO din. Vsakomur pošljemo brezplačno poskusno lekcijo. OkuiUsUčiia blloteka, Beograd, ček. račun 54.998. Poštni predel 87«. Med uspehi in neuspehi lanske sezone Kratek pregled najvažnejših lanskih dogodkov v umskih športih, nogometu in še ostalih panogah ki jih gojimo pri nas Ljubljana, 31. decembra. Kljub nevšečnostim okoli nas in našim notranjim športnim razprtijam zaključujemo športno leto 1940 s prav ugodno bilanco. Kakor je bilo pričakovati, so bili uspehi najlepši v tistih športnih panogah, ki imajo že večletno tradicijo in velik krog simpatizerjev, a tudi v ostalih je bilo opa-7iti mnogo dobre volje in podjetnosti. Zaradi različnih pogojev razvoja ni mogoče postaviti objektivno veljavne klasifikacije različnih uspehov z vidika celote. Ob dejstvu pa, da so bili marsikje doseženi rezultati evropske veljave, to tudi ni potrebno. Ko podajamo sedaj kratek pregled, se omejujemo na kronistično časovno zaporedje, želeč prikazati, kolikor prostor dopušča, le najvažnejše športne dogodke v naši ožji domovini in v vsej državi. Zimski športi Prvo državno prvenstvo v smučanju je bilo lani v Bohinju, kjer je v teku na 18 km zmagal popularni Fr. Smolej, v klasični kombinaciji pa Jože Knific. Istega dne smo imeli tudi že prve goste iz tujine: na samostojni skakalni tekmi je pobral lavoriko Gregor Holl, a pet naših je pritisnilo druga dva Nemca globoko nazaj. Konec meseca so naši smučarji vrnili obisk V Beljaku je nastopila 17članska jugoslovanska ekipa. Najlepši njen uspeh je bil ▼ samostojnih skokih, kjer so naši tekmovalci, Karel KlanCnik kot najboljši, zasedli med 8 prvimi vsa razen prvega in tretjega- Takoj prve dni v februarju so bile na sporedu znane prireditve v Ga Pa, kamor smo poslali močno moštvo, ki pa ni zbudilo prevelike pozornosti. Doma so tačas izvedli državno prvenstvo mladine v Planici. Kot najuspešnejši klub se je izkazala Ilirija, za njo pa Dovje-Mojstrana. Sredi februarja so šli najboljši na 30 km vztrajnostni tek za prvenstvo države. V odsotnosti Smoleja je zmagal Knific. Pe-torica sodelujočih Nemcev je prišla v po-štev šele za mesta od 5. navzgor! Dogodek je bilo tudi savezno prvenstvo v štafetah v Mariboru, kjer je Bratstvo potrdilo svoj sloves kot klub najuspešnejših smučarskih tekačev. V Planici so z mednarodno udeležbo, a z domačim bojkotom Ilirijani otvo-rill novo progo za smuk. Nazadnje so konec februarja prišle na vrsto tudi naše smučarke za državno prvenstvo v alpski kombinaciji na Pokljuki. Ime Poldke Per-nuševe je najbolj zablestelo. Ko so še akademiki 1. marca zaključili svoje smučarske račune, je bila že na vrsti vsakoletna najzanimivejša prireditev: prvenstvo v skokih v Planici. Med 32 tekmovalci je bilo 9 Nemcev, ki so pobrali vsa prva mesta, tako da je našemu najboljšemu Albinu Novšaku ostalo šele deveto. Teden dni smo nato pričakovali rezultatov skokov na veliki skakalnici in trikrat je Nemcem res uspelo preko 100 metrov daljave. Na prireditvi pa so bili rezultati bolj »skromni«: samo 13 skokov nad 90 metrov. Višek sezone je bil s tem prekoračen, konec marca nas je razveselilo še ugodno poročilo s koroškega Dobrača, kjer je na veleslalomski prireditvi domačinov nastopilo tudi 9 naših. Med juniorji pa so naši s Hubertom Heimom na čelu zasedli 1., 3., 7. in 11. mesto. Za revanžo so prišli Nemci k nam na (10.) Triglavski smuk in pobrali smetano v obeh konkurencah. Hskej in drsanje Hokejsko moštvo našega državnega prvaka Ilirije se je za otvoritev sezone popeljalo za propagando v Beograd in se tam pomerilo z močnimi Madžari. Revan-žna beograjska tekma, ki se je končala samo s 3:1 v izgubo, je bila označena kot odličen uspeh in prava senzacija. Ko so Madžari zatem gostovali v Ljubljani, so takoj pokazali, da je bila ocena pravilna: s porazom 11:2 se je končalo srečanje pod Cekinovim gradom. V Zagrebu so med tem že izvedli hrvatsko hokejsko prvenstvo in sprejeli navdušeno v goste slovenske drsalce. Nekaj dni nato pa je bilo v Zagrebu že tudi drž. prvenstvo v hokeju. V turnirju štirih moštev je prepričljivo zmagala Ilirija. Med tem ko so se hokejisti prepirali glede sestave za GA-PA, so izvrdli drsalci drž. prvenstvo v Ljubljani. Med seniorkami je postala prvakinja Silva Palme (II.), med seniorji Em. Thuma (II.), med juniorka-mi Vlasta Sernečeva in juniorji Presinger (oba SK Celje). - Hokejska reprezentanca, ki je bila v zadnjem trenutku le sestavljena, je v Gar-misehu nastopila proti Nemčiji in Madžarski. Obe tekmi je izgubila z 0:9 ozir. 0:10, kar je bilo za prvi nastop v mednarodni konkurenci še dovolj ugodno. Na ' povratku so naši reprezentanti nastopili še na Dunaju in prepustili tamkajšnji reprezentanci zmago s 6:0. Nogomet Lanska zima je naše nogometnike prekinila sredi prvenstvenih ligaških tekmovanj. Sredi februarja pa so se nadaljevale tekme v srbski ligi in nedeljo za tem tudi v hrv. slovenski ligi. Ljubljana je spravljala poraz za porazom in se utrjevala med desetimi tekmovalci — na desetem mestu. Sezono državnih reprezentančnih tekem je otvorilo 31. marca srečanje z Rumuni na treh frontah. Uspeh za nas izredno po-voljen: glavna tekma je ostala neodločena 3:3, v tekmi drugin moštev in mladin pa smo zmagali 1:0 ozir 2:0. Nekaj dni zatem so Hrvati sredi Zagreba porazili Švicarje čisto neoporečno (4:0). V aprilu se je posrečil naši reprezentanci najlepši podvig: na Dunaju je porazila Nemčijo z 2:1. A vrsta uspehov še ni bila zaključena: v povratni tekmi Hrvatska : Švica v Bernu so Hrvati zmagali prav tako z 1:0. Konec aprila je bilo zaključno kolo v obeh ligah in v ožje tekmovanje je šlo šest klubov, med katerimi je bila sarajevska Slavija največje presenečenje. Opogumljeni po prvih uspehih so se Hrvati podali v Budimpešto na boj z Madžari. Poraz 1:0 je bil ocenjen kot časten. Ko je bilo v državnem prvenstvu že odločeno prvenstvo Gradjanskemu in drugo ter tretje mesto BSK ter Slaviji, smo imeli doma finale, ki je po trikratni ponovitvi dal prvega prvaka Slovenske nogometne zveze: v odsotnosti Ljubljane je zmagal mariborski SK Železničar, v mladinskem tekmovanju pa juniorji SK Ljubljane. Sredi junija so bile prve tekme za srednjeevropski pokal in prvo kolo je bilo uspešno za Gradjanskega in BSK, medtem ko se je Slaviji, potem ko je svojega velikega nasprotnika doma porazila, v Budimpešti temeljito zataknilo. Semifinalni tekmi sta bili usodni za BSK, ki je z razliko enega gola izgubil bitko s Ferencva-rosem, med drugima dvema (Gradjanski : Rapid) pa je bila potrebna še tretja tekma v Subotici, kjer je potem šele žreb odločil za Rumune. S tem se je pa tudi tekmovanje za s.e. pokal ustavilo zaradi napetih mednarodnih odnošajev. Med tem so že nastopile poletne nogometne počitnice, ki so trajale tja do srede avgusta, ko se je začelo novo tekmovanje v srbski in hrvatski ligi, a prve dni septembra tudi v slovenski ligi. Do konca leta je bilo zaključeno samo slovensko 11-gaško prvenstvo in prvak je postala SK Ljubljana. V hrvatski in srbski ligi pa so šele na pol pota. Konec septembra smo ponovno nastopili za pokal kralja Mihaela proti Rumu-nom. Tekmi A in B moštev smo Izgubili z 1:2, mladina pa je zmagala s 4:1. Ne-razpoloženje zaradi tega neuspeha je popravilo srečanje z Madžari, ko so naši izbranci v Budimpešti dosegli neodločen rezultat (0:0). V tekmi drugih moštev smo zmagali s 3:0 in tudi naša mladina je bila uspešna s 4:2. V ponovni tekmi z Nemčijo v Zagrebu je naše moštvo spravilo lepo in zasluženo zmago (2:0). Zabeležen pa naj bo tudi uspeh reprezentance slovenskih juniorjev, ki so v premieri zmagali nad svojimi hrvatskimi tovariši (3:2). Končno bi bilo zapisati še izid srečanja Madžarov in Hrvatov v Zagrebu, ki je z 1:1 ostal neodločen. Atletika že konec marca je bil v Carigradu cross-country za prvenstvo Balkana. Naša ekipa — sami Slovenci — je pobrala vse lavori-ke. Med poedincl je zmagal Kotnik, kot celota pa naše moštvo pred Turki in Grki Sredi aprila je bilo potem v Ljubljani dr- žavno prvenstvo v teku čez drn ln strn, ki si ga je osvojil prav tako Kotnik (Con-cordia), med moštvi pa je za las zmagala Concordia pred Primorjem. V aprilu in maju so se vrstile številne atletske klubske prireditve. V Zagrebu je bilo tekmovanje v olimpijskem peteroboju: zmagal je balkanski prvak v desetoboju Klinar. Na mitingu SK Celja konec maja je Inž. Stepišnik postavil jugoslov. rekord v metu kladiva (51.fl m). Začetek junija je potem Kotnik na mitingu Concordije v Zagrebu Izenačil jug. rekord Gorška v teku na 1500 m (4:01.2). Mednarodni dvoboj z Madžari se je konec Istega mesca končal z veliko razliko (122 : 78) v madžarsko korist. Na športnem dnevu na Jesenicah je Mavsar vrgel kopje preko znamke dotedanjega rekorda (6259). na mitingu atletinj v Mariboru pa je Babičeva postavila nov jugoslov. rekord v teku na 800 m 2:38.4. Prve dni avgusta smo imeli v Ljubljani prvenstvo posameznikov SAZ. Najbolj se je odlikoval Zorko. ki Je postavil nov slovenski rekord v skoku v daljino (6.73 m). Na mitingu Concordie v Zagrebu je spet Kotnik postavil novo rekordno znamko v teku na 5000 m (15:24.4). Prve dni seotembra ie inž Steoišnik na mitin Konctrt na čelo. — 20: Tamburaški zbcT — 2030: Domači skladatelji 21. V); Harmfiiika. — 22.15 Komorna glasba. — Praga 18.20: Spevoigra — Sofija 19: Orkc&ter — 19.50: Lahka glasba — 20 Beethovnov večer. — 21: Violinski koncert. — 22.05 Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15 Pester glasbeni spored. — 21.15. Orkestei m solistu — 23.15: Nočna oddaja — R,m 19.30: Zvočna igra. — 21: Vesela muzika. Korting znamka najbolje nemške kvalitete s 2 grands Prix, najvišjem odlikovanjem. Alte že kupite potem nsfibaIJf a ime K&RTING-radto — jamči kvaliteto. GLAVNO ZASTOPSTVO: A. BIRKE - Ljubljana - Mestni trg 9 Brezobvezno predvajanje! Vse tipe aparatov vzamemo v račun! THOMA S C o. mehanične tkalnice svilenih izdeL kov, barvarna, apretura in tiskarna MAIRtlBOIRt IN POBiRtEŽjE Telefon št 21-77 — Brzojavi: Thoma, Maribor Občini Ljubljana Mestni pogrebni zavod ▼ Ljubljani Zapustila nas je po kratki mučni bolezni naša iskreno ljubljena soproga, oziroma zlata mama in hčerka, gospa la Bučar soproga gimnazijskega profesorja v pok. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 2. januarja 1941, ob pol 3. uri popoldne Iz hiše žalosti, Privoz št. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. decembra 1940. Žalujoče rodbine: prof. BUČAR—POTOČNIK e celine do oceanskih razdalj GM dogeiki preteklega leta — Razvoj v konflikt najširšega obsega ^ septembru lanskega leta je po- \ / teklo komaj leto dni, odkar se \ / je z izl.uhom nemško-poljskih j V sovražnosti začela nova evrop-— - ska vojna, a že po glavnih dogodkih lanskega leta je prešla svoj prvotni evropski okvir in zajela več ali manj vse kontinente, bodisi neposredno, bodisti posredno. Prve mesece lanskega leta bi znabiti nihče še ne mogel predvidevati takšnega razvoja, saj smo vso lansko zimo z začudenjem opazovali skoro popolno tišino na glavnih bojiščih na zapadu, medtem ko se je brez pravih dogajanj na široko pisalo in razpravljalo samo o možnostih razširjenja novega konflikta tudi na države, ki so spočetka še ostale izven vojne. Med obema vojnima taboroma so se razvijale tedaj vse mogoče vojne (gospodarska, živčna ali duhovna, diplomatska, ideo^ka itd.), samo o pravi vojni ni bilo še sledu, razen na morju in vsaj Roosevelt deloma tudi v zraku. Bolj ko na merjenje z orožjem med obema vojnima taboroma, je bila do srede marca preteklega leta obrnjena evropska pozornost na vojno med Rusijo in Finsko, dasi je bilo finsko bojišče glede na glavno vojno le postranske bojišče, ki je le zaradi zatišja drugod vzbujalo splošno zanimanje in vplivalo celo na notranje spremembe v Angliji in Franciji Spremembe v razmerju sil Slika lanskoletnega splošnega vojnega razvoja nam bo takoj jasna, ako si vsaj v grobih obrisih ogledamo razmerje sil mod obema vojnima taboroma ob vstopu v leto 1340 in ga primerjamo z onim ob koncu lanskega leta- Po likvidaciji Poljske, ki je bila v dobrih štirih tednih izločena iz borbe in razdeljena med Nemčijo in Rusijo, so si neposredno stale nasproti samo tri velesile: Nemčija na eni ter Anglija in Francija na drugi strani. To stanje je ostalo v glavnem nespremenjeno vse do aprila lanskega leta. Vse ostale evropske in iz-venevropske države so tvorile tako zvani »tretji tabor«, v katerem pa niso bile samo nevtralne države, a tudi v stališču nevtralnih držav je bilo opaziti znatne razlike Izmed velesil so bile tedaj še izven vojne štiri: Rusija (ki je do srede marca vodila borbo s Finsko), Italija (ki pa je bila pogodbeno vezana na Nemčijo in ki je svoje stališče opredelila kot takozvana »nevojskujoča se država«, politično, diplomatsko in gospodarsko že tedaj povsem povezana z Nemčijo), Zedinjene države Severne Amerike (ki so bile formalno nevtralne, toda s simpatijami na strani tako zvanih demoikracij) ter končno Japonska (ki je bila še nadalje zaposlena s svojo vojno na Kitajskem in ki se glede dogodkov v Evropi ni še opredelila, čeprav so bile že tedaj njene simpatije bolj na nemški kakor nasprotni strani). Hitler Vse ostale države so veljale za bolj ali manj nevtralne. V glavnem je bilo mogoče ločiti tri skupine nevtralnih držav: na severu skandinavska skupina, ki je obsegala Švedsko, Norveško in Dansko, države, ki so poudarjale svojo željo po nevmešavanju v vojno in se z notami borile proti načrtom za razširjenje vojne, ki pa niso nič ali skoro nič štor le za svojo obrambo; na zapadu pa so Nizozemska, Belgija in Švica vodile politiko tako zva-ne »čuječe nevtralnosti« ali strogega izvajanja nevtralnih dolžnosti, vendar s — puško ob nogi; tretjo skupino so tvorile balkanske države, ki so se najprej skupno trudile, da bi ohranile mir v tem delu Evrope, obenem pa skrbno čuvale svoje pravice do neodvisnosti in nacionalnega ozemlja, kakor so se na primer glasili sklepi beograjske konference Balkanske zveze z dne 4. februarja 1940. Oba vojna tabora sta kazala tedaj popolno spoštovanje teh sklepov. Izven vojne sta bili na zapadu še Portugalska (vezana na Anglijo) in Španija (ideološko na strani osi Rim-Berlin), na severu pa tri baltiške dr-iaviee: Estonska, Letonska in Litva, ki pa so bile kmalu pogodbeno vezane z Rusijo, kateri so odstopile važna pomorska in letalska oporišča. Zaveznica Anglije in Francije na Bližnjem vzhodu je bila Turčija, ki pa je sodelovala tudi z balkanskimi državami pri skupnih naporih za ohranitev miru, medtem ko se je glede Rusije v pogodbi z zapadnima velesilama zavarovala tako, da bi se zaradi izpolnitve svojih obveznosti iz ankarskega pakta z Londonom in Parizom ne mogla zaplesti v sovražnosti z Rusijo. Vojna treh Imperijev Ob koncu lanskega leta je bilo to razmerje sil bistveno spremenjeno Predvsem so m?d letom nastopile spremembe v zadržanju velesil. Italija je 10. junija 1940 vstopila v vojno na strani Nemčije, in sicer nekaj dni pred vojaškim zlomom Francije. Francija je bila v juniju izločena iz borbe in je sklenila premirje z Nemčijo in Italijo (22., odnosno 24. junija L 1940) v veljavi od 25. junija 1940 ob 00.35 zjutraj). Vojna se je neposredno nadaljevala med Nemčijo in Italijo na eni ter Veliko Britanijo na drugi strani in se je začela označevati kot »vojna treh imperijev«. Japonska se je z berlinskim paktom, podpisanim 27. septembra 1940, priključila velesilama osi Rim-Berlin v znamenju borbe za tako zvane »življenjske prostore«. od katerih sta si Nemčija in Italija lastili vso Evropo z Afriko, Japonska pa ta kozvani »veliki vzhodnoazijski prostor*. Zedinjene države Severne Amerike so zlasti po tretji Rooseveltovi izvolitvi za prezidenta v novembru lanskega leta začele vedno bolj jasno in odločno kazati svojo voljo, da z vsemi razpoložljivimi silami podpro Veliko Britanijo, da bi se tako same izognile nevarnosti neposrednega posega v vojno, v kolikor namreč smatrajo britanski imperij za svoj »prvi obrambni zid«. Rusija se je od prvotnih dogovorov z Nemčijo, ki so ii prinesM no-membne uspehe na vsem prostoru od Baltika do Črnega morja (postopne vključitve dela Finske, vseh treh baltiških državic ter Besarabije z delom Bukovine v svoj državni okvir), vedno bolj pomikala v »strogo nevtralnost« med obema vodnima taboroma, toda z vedno bolj značilnim nakazovaniem svojih interesov na nekaterih področjih v svoji neposredni bližini, ki jih smatra 7a svoia »varnostna področja«. kakor se je to pokazalo zlasti v razvoju zadnjega četrtletja lanskega leta. Nemške akcije in premirje Velike spremembe pa so se pojavile tudi v položaju drugih evropskih in izven-evropskih držav. Vojna, ki je več kot pol H O 1 o t o ▼ leta ostala na glavnem zapadnem bojišču, v glavnem negibna, je na nekaterih drugih področjih na zapadu pokazala že v aprilu lanskega leta izredno razgibanost, kateri je dober mesec nato sledila enaka in še večja razgibanost tudi na samem francoskem bojišču. Prva faza te vojne razgibanosti se je začela najprej z nemško akcijo na Danskem in Norveškem v noči od 8. na 9. aprila 1940. Danska Je brez resnega odpora v dobrih 24 urah izgubila svojo samostojnost, ki si jo je komaj 10 mesecev poprej skušala zavarovati kar za dobo 10 let s paktom o nenapadanju, ki ga je sklenila z Nemčijo 31. marca 1939. Druga (Narveška) pa je bila čez noč potegnjena v vojni vrtinec, vendar s to razliko od Danske, da se je napadu uprla četudi le s skromnimi obrambnimi silami, ki so jd bile na razpolago. Po brezuspešni intervenciji zaveznikov so nemške čete zasedle vso Norveško, toda norveški kralj se je z vlado preselil v London, od koder nadaljuje borbo za svobodo Norveške na angleški strani, prav tako kakor se Je v Londonu med tem že organizirala posebna emigrantska poljska vlada in so se jima pridružile kasneje tudi vlade vseh drugih od Nemčije zasedenih držav, vštevši češkoslovaško. Švedska Je po teh dogodkih prešla v politiko stroge, toda čuieče nevtralnosti, ki se kaže še danes, medtem ko je Finska že poprej (12. marca 1940) sklenila mir z Rusijo in izgubila svobodo svolih zunanjepolitičnih odločitev, v kolikor ne more več ničesar ukreniti brez privoljenja Rusije. Dober mesec po nemški intervenciji na Danskem in Norveškem pa je sledil nemški napad na Nizozemsko, Belgijo in Lnk-semburar (v noči od 10. na 11. maja 1940). Po šestih dneh je Nizozemska opustila na-dalinjo borbo, po 14 dneh je kapituliral b^eijski kralj Ijeopofd. Dne 10. junija 1°40 se je odločila za vstop v voino Italija, 16 junija na je nova francoska vlada. ki jo ie no Reynaudovi demisili sestavil maršal Pp#a?n, sklenila zaprositi Nemčijo ?a premirje. Sporazum o premirlu z Nemčiio ie bil podr>'.*an 22. junija 1940. v zgodovinskem gozdiču pri Comn?e«*neu. kjer so biTi n. novembra 1918 diktirani pogoji premirja Nemčiji. Anglija je tedaj izgubila na evropskem kontinentu svojo najboljšo zaveznico in svojo najsigurneišo oporo, vendar pa je navzlic poslednjemu apelu kancelarja Hi- tlerja na angleški narod z dne 19. julija 1940 sklenila nadaljevati borbo, ki se je spremenila v borbo na življenje in smrt, kakor je to pokazal nadaljnji razplet dogodkov zlasti proti koncu preteklega leta. Iskanje »ključev do zmage« Po izločitvi Francije iz borbe in sklepu Velike Britanije, da se bori naprej, je najprej nastal nov zastoj v poteku vojnih operacij. Pokazalo pa se je takoj, da vojne ne le ni še konec, temveč da se prav zaprav šele začenja razvijati v širši konflikt, ki utegne zajeti vse kontinente Oboroženi konflikt je kot spopad med velesilama osi in britanskim imperijem prešel na obronke evropske celine in izgubil svoj dotedanji v glavnem celinski značaj Razširil se je v konflikt medkontinentalnega značaja na daljše, oceanske razdalje Nobeno izmed evropskih bojišč ni več samo zase bistvenega pomena, v kolikor ne mo- Churchill re več biti samo sebi namen. Oba vojna tabora se bosta odslej verjetno posluževala posameznih front le še kot sredstev za čimprejšnje uničenje nasprotnika Pri tem se je za Veliko Britanijo izkazalo morje že v razvoju preteklega leta za eno izmed najboljših obrambnih sredstev, v kolikor ga čuva močno vojno brodovje, a tudi eno izmed prvih oienzivnih sreastev, v kolikor si Velika Britanija lahko ohrani svoje pomorsko gospodstvo, medtem ko se za veiesili osi Rim-Berlin kaže kot glavni »ključ do zmage« angleški otok, kateremu veljajo zlasti neonski letalski napadi, ki so se začeli v avgustu lanskega leta in ki se od tedaj — zdaj v naraščanju, zdaj v pojemanju — neprestano nadaljujejo; glavno vojno področje Italije pa je Sredozemlje s sosedno Afriko, kjer se je prav proti koncu preteklega leta že začel najsrditejši dvoboj med obema imperijema, britanskim in italijanskim. Med sredozemsko-afriškim in angleškim bojiščem je opaziti odslej neko stalno medsebojno odvisnost: kolikor manj neposredni so učinki nemške ofenzive proti angleškemu otočju (ofenzive, ki se v glavnem omejuje le na delovanje letalstva in podmornic), tem večjega pomena je za obe velesili rušenje britanskega imperija na sredozemsko-afriškem področju in narobe. Vendar pa so glede odločilnosti vojnih operacij proti Veliki Britaniji vsi vojaški strokovnjaki mnenja da je lahko samo angleški otok ključ do zmage za velesili osi, pa še to le, v kolikor gre za zagotovitev zmage na evropski celini. Veliki Britaniji preostajajo namreč tudi še potem možnosti, da se v družbi z Zedinje-nimi državami Severne Amerike bori naprej na tako zvanih oceanskih bojiščih. Vse to nakazuje verjetnost zelo dolge vojne. O tem smo prav v preteklem letu slišali nešteto izjav odgovornih državnikov iz obeh vojnih taborov. Diplomatska ofenziva velesil osi Velesili osi sta svoje uspehe na zapadu skušali takoj po zlomu Francije izkari- HdiioIIo! stiti na evropski celini predvsem diplomatsko, gospodarsko in politično (ideološko). V tem smislu sta od srede septembra pa vse do konca novembra lanskega leta razvijali zlasti močno diplomatsko delavnost Ta se je pokazala najprej v izmenjavi italijansko-nemških obiskov, med katerimi moramo navesti tudi dva Hitlerjeva sestanka z Mussolinijem na Brenner-ju (4. oktobra) in v Firencah (28. oktobra). Poslednji sestanek obeh voditeljev velesil osi je bil že tretji v lanskem letu, kajti prvič sta se lani sestala že 18. marca na Brennerju, nekaj tednov pred dan-sko-norveško ekspedicijo. Kakor tedaj, je svet tudi v oktobru lanskega leta pripisoval njunim razgovorom velik pomen glede na pripravljanje novih akcij, tem bolj, ker je tedaj zlasti Nemčija razvijala iz- redno diplomatsko delavnost, ki se je kazala med drugim v raznih obiskih tujih državnikov v Nemčiji, v Hitlerjevih razgovorih z Lavalom in maršalom Petai-nom ter španskim voditeljem generalom Francom itd. Zdelo se je, da hočeta velesili osi vso Evropo kot celoto organizirati za nadaljevanje borbe proti Veliki Britaniji Rezultat vseh teh akcij pa je bil v glavnem naslednji: Najprej sta velesili osi Rim-Berlin vplivali na rešitev madžarsko-rumunskih in bolgarsko-rumunskih spornih vprašanj glede Transilvanije in južne Dobrudie (transilvansko vprašanje je rešila dunajska arbitraža 30. avgusta lanskega leta, vprašanje južne Dobrudže pa je bilo rešeno sporazumno na konferenci v Crajovij Nato sta pridobili Japonsko za podpis tako zvanega trojnega pakta o razdelitvi življenjskih prostorov, ki mu pa kot pričakovana dopolnitev ni sledil sporazum med Japonsko in Rusijo Končno sta skušali pridobiti vse evropske države za pristop k temu paktu kot nekakšnemu organizacijskemu statutu bodoče Evrope in vsega sveta ter kot vojaški zvezi proti vsaki državi, ki bi stopila v volno proti podpisnicam na strani Velike Britanije. Rezultati teh prizadevani so bili do konca lanskega leta pristopi Madžarske (20. novembra), Rumunije (22 novembra), in Slovaške (23 novembra 1940) k berlinskemu paktu, medtem ko se je nadalnje pridobivanje balkansko-podunavskih držav ustavilo ob Bolgariji, kamor je tedaj že segel ruski vpliv. V nemško.francostkh odnoSajih se niso pojavile bistvene spremembe razen v kolikor ni izločitev Lavala iz Petainove vlade proti koncu lanskeea leta prej zaustavila kakor pospešila že začeto zbliževanje v znamenlu sklenitve dokončnega miru in se je ob zatonu preteklega leta pokazala precejšnla negotovost glede nadall nje francoske politike. Dejstvo je, da je Francija kot voiaški čin i tel j v rarvoju v drugi polovici preteklega leta za oba vol na tabora prei pridobila kakor izgubila na svoji vrednosti Španija, ki je tekom preteklega leta prešla iz svoje formalne nevtralnosti na stališče »nevojskujoče se države« s simpatijami na strani osi R'm-Berlin in ki Je svoje stališče tudi izrabila za priključitev mednarodnega pasu v Tangerju k svojemu Maroku, se berlinskemu paktu do konca lanskega leta ni še pridružila in bo njeno nadaljnje staTšče verjetno odvisno od končnega položaja Francije. Položaj ostalih evropskih držav se ni bistveno spremenil, razen v kolikor je Nemčija poglobila svoje politično, diplomatsko in go- P e t a I a spodarsko in vojaško sodelovanje z Rumu. ni j o, medtem ko se je Madžarska prostovoljno približala naši državi in sklenila z njo pakt o trajnem miru in večnem prijateljstvu. Vojna z Grčijo Večje spremembe pa je povzročila Italija s svojo akcijo v Grčiji, ki se je začela 28. oktobra lanskega leta. Velika Britanija je izkoristila priliko in nudila Gr. čiji uspešno pomoč, ki je grški vojski omogočila, da je prenesla vse operacije na albanska tla, kjer se boji ob prehodu v novo leto nadaljujejo. Velika Britanija pa je tudi na afriškem bojišču prešla v ofenzivo, in sicer v tako zvani Zapadni puščavi med Egiptom in Libija Angleškim oboroženim silam na kopnem, v zraku in na morju je uspelo, da so potisnile Italijane iz že osvojenih postojank na egipt-skih tleh na libijska tla, kjer se ob prehodu v novo leto nadaljujejo srdite borbe pri italijanski trdnjavi BardijL Tako nam prehod iz starega leta v novo nakazuje obenem prehod Velike Britanije iz dosedanje defenzive v ofenzivo na vsem sredozemsko-afriškem področju, torej na vseh bojiščih, kjer je v borbi neposredno angažirana Italija Ali pomeni to že bistveno spremembo položaja med obema vojnima taboroma, po dosedanjih uspehih še ne moremo soditi. Doma je Anglija še vedno v defenzivi, vendar vrača nemške letalske napade na svoje ozemlje, kolikor ji to sredstva dopuščajo, z lastnimi letalskimi poleti nad Nemčijo in Italija Odkar si je z intervencijo na grški strani pridobila nova pomorska in letalska oporišča na grških tleh, zlasti na Kreti, je opažati večjo aktivnost njenih letalskih sil tudi nad južno Italija Borba na življenje in smrt med tremi imperiji, ki si neposredno stoje nasproti, zadobiva vedno bolj značaj borbe za — čas. Oba tabora si obetata od časa novih odločitev: Nemčija in Italija zato, ker računata, da se jima bo še pred angleško oborožitveno premočjo posrečilo zrušiti imperij, v skrajnem primeru pa vsaj organizirati ves evropski kontinent v voj-no-industrijske namene; Velika Britanija pa zato, ker računa, da ji bo s časom mogoče prekositi v oborožitvi nasprotni tabor in preiti v ofenzivo, oslanjajoč se na čedalje bolj učinkovito podporo Zedinie-nih držav Severne Amerike. V ozadju vseh sedanjih operacij se torej vrši nova. to pot zares ogromna oborožitvena tekma, ki zavzema najširši razmeh na obeh straneh. Rusija prehaja v novo leto kot strogo nevtralna velesila, ki se ne želi zaplesti v vojno z nobenim izmed vojnih taborov, a ki je tudi vsaj do lanskega leta z gotovostjo lahko računala, da se noben vojni tabor ne želi zaplesti v vojno z njo. Na prehodu v novo leto je ohranila pomembno, a znabiti vedno bolj kočljivo vlogo jezička na tehtnici med obema vojnima taboroma. Njen vpliv je prišel pro*a koncu lanskega leta do vidnega izraza zlasti v jugozapadnem in južnem delu njenega »varnostnega področja«. Očitno je tudi, da s svojim zadržanjem, ki ne napoveduje možnosti bližnje sklenitve kakega pakta z Japonsko, ovira poslednjo v sprostitvi njenih ekspanr;jskih namer, v kolikor bi jo mogle te — brez zavanvanja hrbta na ruski strani — pognati v konflikt z Zedinienimi državami Severne Amerike. — Ko govorimo o Rusiji, ne M e t a z a s smemo končno prezreti izredno važnega dogodka za nas: vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Beogradom in Moskvo v maju 1940. Zedinjene države Severne Amerike vodijo od Rooseveltove tretje izvolitve dalje odkrito politiko čim učinkovitejše podpore Veliki Britaniji, obenem pa same organizirajo obe ameriški polobli v znamenju strnjenega vseameriškega bloka, ki naj bi bil pripravljen v ozadju za vsak primer. „ Scrutator. Letalstvo proti brodovju eta neposredno prrd sedanjo vrj-I do ao prinesla ogiomen razvoj i I letalstva ln vojaški strokovnjaki I_J ao že zaslutili njegov veliki po- -I-------I men kot orožja bodočih vojn. V zvezi s tem se je takoj pojavilo vpraSmje, ali je še umestno graditi vojne ladje, ki so dober cilj za obstreljevanje Iz zraka, ki ne morejo uiti bombniku tn ki stanejo velikanske vsote, d očim bi se za sredstva ene same vojne ladje Izdelalo celo brodovje letalstva. Nekateri ao takoj obsodili voljne ladje na smrt ter jih označili kot preostanek one dobe, ko si tehnika še ni bila osvojila zraka. Ti ao skoraj imeli prav, saj so Wni dogodki pokazali, da mora vsaka država paz-no čuvati svoje jeklene pomorske velikane, jih držati skrite v odda1 jenih lukah in Hh uporabljati samo tam, kjer je treba brodovje postaviti nasproti drugemu brodovju. Vendar se Je kljub temu pokazala velika korist vojnega brodovja v pogledu blokiranja sovražnih Obal ter pri zaščitnem spremstvu tovornih ladij, prevaZ-^olh živila za civilno prebiva^tvo, vojne potrebščine ln vojake same. Vprašanje tedai še ni dokončno reS?no in morda bo šele ob koncu sedanje vojne jasno, v kolikoT vojno brodovje še ustreza zshtevam sodobnega vojevanja, ko je težišče napadov pre-šlo na letalstvo. S tem zanimivim vpraSanjem se bavi r zadnji »Deutsche AUgemeine ZeUungc tudi nemSki kontreadmiral G»dow, ki se na koncu omeiuje na zaključek, da dosedanji volni dogedk' nikakor še niso dokazali popolne nsdmoči letalstva in po»>o'ne nono-trebnosti vojnega brodovja. Nemški strokovnjak navaja da sredn-i in težki bombniki iahko povzročijo matno škodo na ladjah, ako je bil izstrelek nf»n*e namerjen lz ugodne le0«. Dober zadetek im'či na krovu vse tehn'čne nanrave protre^Vsko obrambo, žaromete, tonove, pri^ra^e za dostavo mu-i"i?e iz ladHsMh rk^dišč ter tudi morebitna 1eta'a, npha^a j~ča s® na k»-o-vn. S tem seveda se znatno z*M*a bo1->a sposobnost 1'nllrke l*>dJe. V no«<*bno uptx1-n'h razmerah na tudi ni i"klni*ol-no uničenje lad*e. Na vs-k n-č'n -te bo^no brodovje doM'o v leta'5-tvu n"s*>r^t-«ika s ko.te^m nvra resno r-čim^M, s *>a ni rečeno, da je brodovje postalo nepotrebno. Zato so novogra-'ene vojne Ta*4e d~'e-ko močnejše k-kor d-^lei Predvsem n'*t"0, ki naj bi čuv-lo Kilo prei Jeta'1. Tako imr>jo nov« amnr!Sve vojne lad-»e. ki «*> sedai v gT**n-'i. *e po 50 protfletaTskih torvov nsfr-zfčnelJHh kalibrov. Kot na.oada.lno orožje iz zr-ka mrde predam t poštev strmoglavo le+?!o. na tudi tome*no letalo V imaio ba->'e !rkiiSn4e s strmog^avcl. z*to dM-'-jo se*M prednost tor^ednim letalom. Ad-mi~al G?do*v *e pridružuje v svol' kolčni podM ameriTdm stroVovn-fakom. ki pravijo. d* l^ajo vo^ne ti»dKočji kotlino, nad katero stoj;m v višini več sto metrov. Vse je mimo: sl!šati je le vesc'0 pe^em shid°nrkov. ki brze ob tla-nin' navzdol Nekateri od nnh pad°io v več metrov vsok^h slanovlh. vmes med dvema vrstama led°n;h kannlkov. s katerimi se v prazničnih dnevih prav gotovo okrase gozdne vile in ki se sedaj ocsaieni v svoj granitni podstavek prelepo svetlikajo v soncu. Znova pričnem s hcio navkreber, toda gamsom se nikakor ne morem p-ib'ižati. Sum. katerega povzročamo s prem kaniem suhega listja, iih ie opozoril na našo prisotnost. zato se kaj hitro ra krooe. čim jim dš eden izmed njih z ob čnjnim o skom znak za nevarnost. Vendar me to prav iufi ne žalosti: danes sem se pcmn m p.enil naravi, za lov ie še jutri dovoli časa Ko se prične nagibati dan, se spustim do kolibe. kier mi je preb'ti noč in k; ie prav za prav nad vse prisrčna koča. leže"a 1000 metrov visoko na ravnici o'" robi i eni s smrekami. Z nie ie z daljnogledom m-eo-če videti vse reč:ne. na kater h °e drže gamsi Niene stene iz hlodov so pokrite z glad k'mi lesenimi ploš" m . široka o''na pa ra^svetMujeio notraniščm-. kjsr s- člo-vbk ribUe z rervč^m užifkm Vse ^s napravljeno iz gladkega le-a in vsemu. talen pohiStvu. kakor stenam, dajejo rde- ča srca slovenski pečat. Celota je podobna velikemu bivališču lutk. kjer človek pričakuje, da bo zdaj zdaj zagledal Sne- guljčico in njenih sedem škratov. čuvarjeva žena, ki je že pred nekaj urami prispela sem gori, mi je pripravila izbor no kosilo, po katerem se brez odlašanja vležem v posteljo, da bom drugo jutro laže zgodal vstal. Z lovskim čuvaiem se odpraviva v mlado jutro. Tokrat bova šla višje in na mnpgo težje dostopne kraje. kjer so še vedno našli gamse. Neicaj ur že hodiva navkreber, zdaj preko bukovega gozda, zdaj čez mlade smrekove nasade; proti opoldnevu do-peva do grebena. pod katerim stq lovišči gospoda D. in njegovega soseda grofa L. Na eni strani vidiva gamse, na drugi jelene in v trenutku ko sem se vsedel k južinl, zletl s šumom nekai metrov od mene divji petelin ter se spusti proti daljnim globinam Kakšen raj za lovca, če ljubi pravo naravo! Spet jo odrineva naprej; steza poslane ožja ter vedno bolj strma in krivuljasta. V tej višini pokrivata tla sneg in led. zato je pot močno spolzka Ne gledam več txk5 noge. kajti ob pogledu raz stene teh pečin, ki se dvigajo 1000 metrov visoko nad kotlino, bi se človeku kar zvrtelo. Napredujeva vedno previdnejše, ker sva prispela v oni del lovišča, ki ga Imajo gamsi najrajši. Nekaj sto metrov pod nama so se pravkar štirje spustili v tek in izginili v gozdu. Kmalu nato se čuvaj ustavi in mi šepne na uho: gamsi. Vzamem svojo karabinko, se sklonim ter se potihem priplazim do skale. Izza nje zagledam na ma.l gozdnati Planici popolnoma skriti med ogrcmmmi skalami tako da jo je mogoče videti le s prostora, kier stojim jaz, več gamsov, ki približno tristo metrov ped menoj mirno počivajo. Ce bi te živali ne imele svojega rjavega zimskega kožuha, bi mislil, da imam pred seboj zakleto dolino, po katni je Zlatorog. beli gams z zlatimi robovi, vodil svoje črede. Vležem se ob greb nu, na katerega prislonim karabinko. merim skozi puškin daljnogled na naj debele j šeea gamsa, naravnam »stecher« in ustrelim Žival se vzpne potem skuša naskočiti steno, kar pa se ji ne posreči Cez čas pa ji vendar uspe. da doseže nekak skalnati labirint. kje le ne bo tako lahko hiro najti Žalosten, da moram že zapustiti te prelepe planine, se vrnem počasi k vili medtem ko zahaiaioče sonce meče na zasnežene Kamniške planine svoje živo rožnate žarke, da le ta veriga edina svet1 a črta v pokrajini, ki počasi pada v mrak. Pierre Coche (Beograd) -MramminuinMniim- Druga prestolnica Francije O i dkar je Francija razcepljena na ! dva dela ln je Pariz v zasede-j nem delu, postaja Lyon bolj ln bolj druga prestolnica države. --' Vichy, ki mu je iznenada pripadla važna vloga sedeža vlade, je prenapolnjen, postal pa je tudi tako drag, da vse beži lz njega ter žive tam le oni, ki Večina med njimi ni bila Izgnana, marveč je odšla sama, da bi ji ne bilo treba priseči zvestobo tuji vladi. Drugi pa so bili prisiljeni, ko so jim dali na Izbiro Poljsko ali Francijo. Doslej Je kakih 10.000 Lotrlnžanov Slo preko Lyona dalje v notranjost države. Njihova glavna prehodna postaja pa je Pogled na Lyon zaradi svojih poslov ln opravkov ne morejo proč. Selitev iz Vichyja še vedno traja, toda glavno vprašanje za vsakogar je, kam naj se preseli. Parižani nočejo na kmete, ker so preveč navajeni velemesta, da bi se mogli počutiti dobro v podeželskem okolju. V Vichyju se še nekako ugodno počutijo, Bordeaux je v zasedenem delu, Mar-seille pa jim je predaleč. Zato so si velike množice izbrale Lyon za začasno bivališče. Mesto leži nekako v sredi ter je zato privlačna cočka za razna velika podjetja, ki so se biia lz Pariza razpršila po vsej Franciji. Vsak dan javljajo lyonski listi, da se je ta in ta znana tvrdka naselila v mestu ter odprla svoje prostore. Tako je v Lyonu tudi že Figaro, Parls-Soir, Marie-Claire in še več drugih listov. V zvezi s tem pa je prišlo v Lyon tudi na tisoče beguncev, zlasti Parižanov je v mestu vse polno. Doslej je Imel Lyon po ljudskem štetju okoli 500.000 prebivalcev, danes pa jih cenijo na 700.000 in priliva še vedno ni konec. Kako močan je živelj prišlekov po svojem številu, se človek lahko prepriča, ako sprašuje na cesti mimoidoče, kje je ta ali ona ulica. Od desetih jih bo najmanj polovica odgovorila: »Ne vem, sem sam tujec«. Lahko si tedaj mislimo, kako je vse prenapolnjeno, kako živahno vrvenje vlada sedaj po mestnih ulicah, dasl je bil Lyon doslej znan kot eno izmed naj-mirnejših francoskih mest; kljub temu pa v mestu ni pomanjkanja in se vsako blago dobi še v zadostni količini Človek se nehote vpraša: Zakaj je še toliko beguncev, zdaj, ko se lahko vsakdo vrne na svoje prejšnje mesto? V vseh mestih nezasedene Francije so stanovanja prenapolnjena, hoteli in prenočišča pa naravnost nabita. Na tisoče družin se je nastanilo po svobodnem delu države, vendar so si vsi uredili življenje nekako začasno in vidi se na vsakem koraku, da ti tisoči pričakujejo nečesa in da ne smatrajo, da so se preselili za vedno. Nekateri so se preselili, oziroma se nočejo vrniti, kar vsekakor dajejo prednost življenju pod svojo vlado, drugi pa se nočejo vrniti, ker trdovratno pričakujejo boljših časov in temeljitih izprememb. Vsi ti ljudje Imajo seveda dovolj sredstev, da si poljubno izbirajo kraj svojega bivališča. Je pa tudi mnogo beguncev, ki se ne morejo vrniti domov. To so pred vsem Belgijci, Nizozemci m Italijani zadnji čas pa je prispelo mnogo Lotarinža-nov. Vsi ti seveda nimajo sredstev, zato so zasedli velesejemsko palačo, ki se je iz-premenila v nekako mravljišče raznih narodov. Lotarinžani dajejo mestu posebno obeležje in so prinesli v Lyon novega duha. Velesejemski prostori so postali vse živahnejši, nego so bili ob času velesejma. Vsak oddelek je dobil svojo družino, ki se je ustanovila v ozkem prostoru, kakor je pač vedela in znala. Kjer bivajo Lotarinžani, vidiš povsod znani lotarinški križ, heraidično znamenje Lorene, kdor je le mogel si je nabavil zastavo v lorenskih barvah, nekateri pa so napisali na zunanje stene svojega bivališča staro geslo lorenskih vojvod: Qui s'y frotte, s*y pique, t. j. kdor se ob nas obdrgne, se zbode. Nekatera bivališča imajo bolj ali manj šegave napise, ki kažejo neuklonljivega duha teh beguncev: Vive la France, Vlila Sans Soucl, Domicile provisolre. Povsodl pa je narisan lorenski !rlž z lastavieo, ki se skuša obdržati na njem. Kar pa je najbolj čudovito, je to, da se ti lorenski begunci ne pritožujejo nad ničemer, da voljno prenašajo svojo usodo in da vedro gledajo v bodočnost. velesejmoka palača; ob času obedov se ljudje potrpežljivo postavljajo v vrsto s skodelicami m čakajo na obed, med dnevom pa si Iščejo raznega dela ali pa se pripravljajo, da bi odpotovali dalje. Ti begunci so jako simpatični, ker svoje nesreče ne izpostavljajo ter ne delajo lz sebe mu-čenikov. Ce se nanje obrneš, nekateri samo zmigajo z ramami, drugI pa veselo pripovedujejo: »Nam Lotrinžanom Je najbrž usojeno tako. Moj ded je bežal lz domovine, moj oče takisto z menoj, ko sem bil še deček, zdaj sem zopet na begu s svojimi otroki. Nas to ne preseneča, že mora tako biti Toda zaradi tega ne jadikujemo...« (fae&ed a o dipCcntaciii Kakor nam kažejo imenovanja diplomatov zadnjih par desetletij, je nekdanji ekskluzivni bratovščini poklicnih diplomatov odzvonilo za vedno. Diplomacija kot poklic in sredstvo v mednarodni politiki je tvorba beneške signorije, ki je skušala na vseh dvorih imeti zaupnike, da so vrhovni svet obveščali o dogodkih, namerah in spletkah posameznih mogočnikov, od katerih volje je bila čest•> odvisna usoda narodov. Beneška republika je svojo vojaško slabost često paralizirala s spretnostjo svoje diplomacije, kajti biti dobro poučen o namerah, je pomenilo toliko, kakor imeti možnost z raznimi prijemi odvrniti preteč udarec ter ga naravnal i v kak drug pravec. Beneški poslaniki so bili mojstri v svojem poslu in beneški državni arhivi so še danes zakladnica, po kateri z uspehom rije jo zgodovinarju Po zgledu Benetk so si tudi druge države omislile svoje diplomate in s časoma se je iz tega razvila institucija, ki je do nedavna upravljala usodo narodov. Do nedavna je bila diplomacija izključna domena visoke aristokracije in bogatih slojev: često je več veljal uglajen nastop in očitno razkošje nego bistroumna spretnost v zastopanju koristi države. Ko so se v našem svetu pojavile ptve ljudovlade, je to načelo dobilo prve razpoke, saj republike zaradi svojega ugleda niso imele aristo-kratov med svojimi mednarodnimi zastopniki. Nadaljnji udarec monopolnemu stališču plemstva v diplomaciji je prišel od novih držav, kojih narodi sploh niso imeli plemstva, da bi mu poverili vodstvo zunanje politike, novi čas pa je v tem pogledu Sel še znaten korak dalje, tako da v nekaterih državah smatrajo institucijo diplomacije sploh za zastarelo ter ne polagajo nikakršne važnosti na poklicne diplomate. Zlasti države, ki slone na dinamičnem načelu, so dokončno prelomile s staro navado. Nemčija in Italija poverjata svoje najvažnejše misije ljudem, ki niso diplomati po poklicu. Sovjetska Rusija pa se zdi, da je sploh odpravila poklicno diplomacijo, saj smo videli, da se imena njenih poslanikov le redko pojavljajo dvakrat v mednarodni javnosti. Razvoj gre očividno v smet ki ni- naklonjena poklicni diplomaciji Španski diktator Franco je izdal pravilnik, ki predvideva največ Štiri leti neprekinjene diplomatske službe v tujini, nakar mora diplomat domov za dve leti v upravno ali upravno-politično službo. Nadalje so prepovedan* I španskim diplomatskim predstavnikom po-' roke m inozemkami. SI i č ne omejitve so v Italiji ie nekaj časa zakonito m-edene in to iz zelo tehtnih razlogov. Kdor živi leta in leta v tujini, se nekako prilagodi tuji sredini, izgubi smisel za prave potrebe svoje države, najčešče pa ga dobri stiki še zelo ovirajo pri izvrševanju dolžnosti. Tipičen primer te vrste asimilacije je ruski carski poslanik v Londonu grof Benken-dorff, ki je Rusijo preko dvajset let zastopal pri angleškem dvoru, pri čemer je tako temeljito utonil v angleškem okolju, da ni zastopal več ruskih interesov v Angliji, marveč angleške v Rusiji in so Britanci sami trdili, da zanje več stori Ben-kendorff nego angleški poslanik v Petro-gradu. Primerov take odtujitve je vse polno, vendar Benkendorffov prekaša vse po svoji dolgotrajnosti in popolni nesmiselno-no, vendar Benkendorffov preknša vse po sti funkcije carskega veleposlanika. Velika opasnost je sklenitev zakonske zveze odgovornega diplomata s podanico tuje države. S tako zvezo se odpro vrata vsem mogočim tujim vplivom in često se je dogajalo, da je soproga sproti podrla, kar je trudoma sezidal mož niso pa osam Ijeni primeri, v katerih je zakonska žena svoj položaj izrabljala proti interesom dr- žave, ki /Th Je zastopa! nje zakonski dm%. Najmanj, kar ae da očitati diplomatom, poročenim z inozemkami, je da ne morejo, iz čisto človeških razlogov, zastopati koristi svoje dreža\e s potrebno odločnostjo. Znano je, da iz množice takoj lete te vrste očitki, ki morda niso vedno neutemeljeni, na vsak način pa so zelo značilni. V izboru diplomatskih zastopnikov na gre več samo za zuna.Josti. kakor v polpreteklem času, ko je habsbui monarhijo v Parizu zastopal aiistokrat zelo skromn.h sposobnosti, ki pa je imel dve važni lastnosti. Bil je izredno bogat, da je lahko iz s\'ojega prirejal sijajne dinerje in dčjeuner-je in je imel zt ženo krasotico, ki ]e privabljala v s\oje snlone vso smetano pariške družbe Popolnoma prirodno je. da se s tipom drža\e izpremir.ja tudi t'p njenih zastopnikov. Po polomu starih fevdalnih monar hi j, ki so vzdrževale diplomatsko institucijo v pn otnih plerrsko tevdcliuh formah, je odbila ura tudi tipv nekdanjih zastopnikov. V diplomacijo je že davno prodrl nov tip intelektualca, učenjaka, politika, narodnega gospodarja in vojaškega dostojanstvenika meščanskega porekla; se še srečujejo aristokratska imena, so le bedni ostanki nekdanjega monopolnega položaja. '— r. -■MnniHflimfli- Narod letalcev »New York Herald Tribune« je objavila zanimiv članek Artura Bart-letta o razširjenosti letalskega športa v Zedinjenih državah. --ospod, poglejte oni rdeči predmet na požetem polju! Isti model, kakor je naS,« mi pravi pilot. Bes je stal ne daleč od - nag majhen avion. »Najbrž gre za zasilni pristanek,« pripomnim. Pilot se na široko zasmeje: »Kaj še! Lastnik je ta farmar, čigar hišo vidite tam na levi. To je njegovo zasebno letališče.« »Kako to?« vprašujem začuden, »saj to je prav navadna kmetija.« »Da, prav navadna kmetija Nje posestnik se vozi z letalom v mesto, vozi svoje otroke v šolo in obletava, da ne rečem obiskuje, svoje sosede ln prijatelje s tem letalom. Kmet pač smatra čisto pravilno, da je letalo hitrejše ln cenejše kakor avtomobil. Pa nI sam, ki misli tako. Tu Imate množico farmerjev, od katerih ima vsak svoje letalo.« Pol ure pred tem razgovorom sem bil posetil tovarno, kjer Izdelujejo ta mala letala ln izrazil željo, da bi tudi sam letal s takim aparatom. 2e poleti sem se bi! prepričal, da ta letala ne zaostajajo za drugimi potniškimi letali in da se z njimi upravlja celo laže in enostavneje. Prave zmožnosti tega tipa pa sem spoznal šele tedaj, ko sem lz zraka opazoval zasebno letališče na kmetiji. Videl sem, da ti aparati niso nikako razkošje, marveč ze'o prozaično prometno sredstvo, ki služi za hitrejše opravljanje poslov. Spomnil sem se onega Č3sa. ko je bil moj oče lstotak pionir, saj je prvi v našem mestu kupil avtomobil in to že takrat, ko je Henry Ford na vso moč prepričeval svoje rojake, da mora vsak Američan imeti svoj avtomobil. Oni avion na požeti njivi me je spravil na misel, da bodo Američani postali narod letalcev, kakor so postali narod avtomobilistov. Ta nova Industrija malih letal pa je velikega pomena zlasti za obrambo države. Brez vsake težave bo imela država na razpolago tisoče in tisoče ljudi, sposobnih za obrambo v zraku, ljudi, ki jim je letalo takisto dobro znano kakor avtomobil. Za sedaj res še nismo narod pilotov, vendar že na tisoče ln tisoče Američanov križar! po zraku, vršeč svoj vsakdanji posel. Vsi ti se poslužujejo malih, brzih in cenenih letal, ki se dobe po isti ceni kakor moderni avtomobili. Res je tudi da velika večina teh leta'cev ni dovršila vojnih letalskih tečajev, vendar so to izvežbani piloti, ki znajo leteti ob vsakem dnevnem času ln ob vsakem vre menu. To pa pomeni mnogo in to so prvi spoznali Nemci ki so ob pomanjkanju pravih letal Izpodbujali svojo mladino k vežbanju z letali brez motorja. Ameriške oblasti razumejo vso važnost tega razvoja. Medtem ko na eni strani na vso moč propagirajo mala letala, prirejajo na drugI strani tečaje za leta^tvo, ki se jih vsako leto udeležuje najmanj 50.000 oseb. Ce upoštevamo, da Ima Amerika že danes preko 50.0"0 izvežbanih pilofov in da zaradi poslovnih potreb vse večje in večje Število ljudi kupuje male avione, ni več daleč čas, ko bo Amerika postala dežela zrakoplovstva. 2e zdaj se ta mala letala prodajajo na obroke ln se ta trgovina razvija zelo po voljno. Ma'o letalo se dobi že za 995 dolarjev ter je tako letalo dostopno tudi manj imovitim ljudem. V Rochestru pri New Yorku je v neki garaži razstavljen na ogled prvi model malega letala., ki ga je konstruiral Taylor leta 1917 kot dijak. Zedinjene države so takrat vstopile v evropsko voj^o in vlada je prepovedala izdelavo zasebnih letil. Dijak Taylor je ustavil svoje delo, ni pa opustil svoje zamisli Medtem je p03t°l in-ženjer m se je tudi temeljito izučil za pilota. Leta 1925 je napravil nov model, ki ga je hotel razstaviti na svetovni razstavi v Detroltu. Njegov brat je še z enim tovarišem letel na razstavo, toda zaradi okvare v motorju sta se zrušila na zemHo ln se ubila. Taylor pa je vendarle ostal pri svojem malem tipu ter je ustvaril šestnajst ietal take vrste. Prišla pa Je ameriška gospodarska kriza, spravila ga je ob vse. da se Je moral preživljati kot navaden delavec. Zdaj se Je spoznal z inž. Ploer-jem, ki je v Taylorievo podjetje vložil 2090 dolarjev ter rešil Tavlorja popolnega propada. Mlada moža sta prišla na misel, da sta gradila samo Jadralna letala, k! sta j'h opremljala z majhn!m motorjem, ki so jih ljudje kupovali tudi v dobi krize. Sprva trgovina ni Sla dobro, dasl 1e bila cena zelo nizka, namreč 1325 dolarjev. Vendar je proizvodnja polagoma le prišla z mrtve točke, tako da sta leta 1935 prodala že 218 aparatov, naslednje leto pa kar 523. Proizvodnja je rasla a povpraševanjem ln lani sta mlada lnženjerja prodala že preko 2000 malih avionov. Stvari so se polotile tudi druge tovarne in lani je bilo zgrajenih vsega preko 6000 malih letal. To vse pa je šele začetek, ki pa dokazuje, da »o Američani spoznali korist malega letala. Malih letal ne kupuje samo določen ljudski sloj, marveč lete na nj«h farmarji, zdravniki, tupnlkl. »dvokati. policaji, mehaniki ln eelo delavci, ki si jih r«di nabavljajo 1« druge roke po zn*tno nižji ceni. Vsi morajo napraviti pilotski Izpit v za- sebnih pilotskih tečajih, da dobe dovoljenje za letanje. Inž. Piper pravi: »To je šele začetek; prepričan sem, da bo že v nekaj letih večina Američanov vešča letanja. Kdor ne bo imel lastnega letala, si ga bo lahko Izposodil pri prijatelju, kakor si dandanes lahko izposodi kolo ali avtomobii Tako splošno bo znanje pilotiranja pri nas.« Ujetniki v "Studencu l'uhezn?„ talijansko vrhovno poveljstvo je par dni pred božičem dovoliio večji skupini inozemskih novinarjev, da si ogiedajo taborišč-; vojuih ujetnikov. Dasi je Italija že preko pol leta v vojni, vendar dosiej nima mnogo vojnih ujetnikov. To je na eni strani gotovo znatna ugounost, saj odpada državi s tem .oižnost hraniti in oblačiti tuje množice jr vezati znalM lastne sile za stražo ujetnikov. Operacije italijanske vojske so bile doslej takega značaja, da italijanske čete nikjer niso zajele večjega števila tujih vojakov. V francoskih Alpah je bilo po prvih spopadih izvidnic sklenjeno premirje, na aiiiškem bojišču tako v Somaliji, kakor r Libiji in Egiptu pa so se britanske siie v prejšnjih mesecih umaknile načrtoma, tal o da so Italijani zajeli le neznatno število britanskih vojakov. Vsega skupaj je v ujetniškem taborišču le kakih 300 mož, deloma Francozov, deloma Angležev. Za to peščico je italijanska vojaška uprava uredila taborišče pri Eulmoni, rojstnem mestu rimskega pesnika Oviuija. Vas, ki je določena za prebivališče ujetnikom, se še danes imenuje z imenom, ki ji ga je nadel omenjeni pesnik: Fonte deli' Amore, kar pomeni po naše »Studenec ljubezni«. Ime tedaj ni nič kaj v skladu z dejanskimi razmerami, kajti ujetniki imajo gotovo samo eno željo, da bi čim prej zapustili »Studenec ljubezni« in odšli dornov. Zlasti Francoze silno meri domotožje, kajti njihov položaj je po sklenitvi premirja vsekakor nekoliko drugačen od položaja angleških ujetnikov. Zato se med Francozi vsak dan čujejo napovedi glede sklenitve dokončnega miru in glede odhoda domov. Angleži te negotove nade nimajo, zato pa so jim prihranjena tudi razna razočaranja. Življenjske razmere male skupine vojnih ujetnikov so ugodne, kar je spričo neznatnega števila popolnoma razumljivo. Vojaki bivajo v skupnih poslopjih, častniki pa imajo glasom ženevske konvencije pravico do posebnih stanovanj. Tudi preskrba stanovanj za častnike ni bila nikakršen problem saj je v taborišču samo en francoski častnik in 39 angleških, ki so po pretežni večini letalci. Poročevalci pravijo, da imajo angleški letalci poseben šport v tem, da se ne brijejo in nosijo zato skoro vsi dolge kapucinske brade. To je pri Angležih tem zanimiveje, ker je znano, kako vestno sicer skrbe zato, da so vsak dan gladko obriti. Pošta z Anglijo deluje brezhibno. Iz vseh krajev britanskega imperija prihajajo pošiljke za ujetnike, dečim iz Francije, zasedene in nezasedene, ni prišel še niti en sam sveženjček. To je tudi razlog, zakaj so Francozi tako poparjeni in jih tare tako silno domotožje. Gibanje na prostem je nekako omejeno in taborišče doslej nima športnega igrali-šea. Angleži pa so radi na prostem in bi vedno gibali. Taboriščna uprava zato prireja daljše izlete v bližnje oljkove gaje. Ujetnikom niso dovoljeni francoski in angleški časopisi, pač pa imajo lahko švicarske ln ameriške, kar je vsekakor lepa širokogrudnost taboriščne uprave. V ostalem pa teče življenje enolično, komaj da ga prekine kak dogodek, kakor je bil oni, ko so pred par dnevi privedli britanskega zračnega pod maršala Boyaa in ga nastanili v bližnji vili. življenje vojnega ujetnika vkljub vsem olajšavam pač ni lahko. Vojno ujetništvo je največja nesreča, ki lahko zadene človeka. . . »Prekleto tlačanstvo, kaj pravil, prijatelj ?!« (»Politlken«), > JUTRO« It 1 wm 11 frafe, 1. L1M1. ? III HTIPI Predstavljamo Martina Letopisca, (ne Ljutopisca, niti Petolizca). Je čaden ptič, le enkrat v leta poje, kar leto in dan mu mrko v mislih gloje. Tedaj, Martine, kar srčnd v ospredje, okroglo nam zapoj, kaj smo počeli v zapepku mi in v vojni kaj sosedje, kako dogodki so čez nas hrumeli. Vemo, da naših časov prepevavec ni drugega ko hladen strmoglavec... Martinus koledarček v roke vzame, obrobne nam opazke brati jame. (Opomba uredništva.) Januar Beležim v brzojavnem slogu: Vrtimo se v zakletem krogu kovarstva spletke dan na dan. Balkan se buri: roke stran! Tam na zapadu je še molk, ta molk preži ko gladen volk. Da besov sile ne bi spale, na Finskem se začne finale. In ker je mraz so boji vroči. Junakom finskim brž priskoči dobrotni svet v pomoč z obljubo in pa s tolažbo pred pogubo. Februar Deželi onkraj Oceana Evropcev zmeda ni neznana. V Evropo diplomat pripluje, se Sumner VVelles imenuje. Obišče Švico, Rim, Berlin, je eleganten, skrajno fin. Je kakor doktor: tiplje žilo, kdo ima katar, slepiča, kilo. Evropi živce rad bi umiril, da se kompleks ne bi razširil. Mir priporoča, tečno hrano predvsem pa pamet uravnano. Zdravila v ročni torbi nosi, bolnikom jih ponuja, prosi. (Na sliki Niko porcgljivo zapisal je: »Pozor, zdrobljivo!«) Prepozno doktor, vse zaman — in vrne se, čez Ocean... Marec Pol leta vojne — prvi mir podpiše v Moskvi z Rusom Finec, drugod v Evropi bo prepir ljudi šele zajel v vrtinec. Pomladne ujme nagajive storile prvi so pomor. Na diplomatske ofenzive smo prvič zatrobili: »Zbor!« Prispeli pevci so krilati oznanjat novo nam pomlad, prišli hrvatski literati so svoje umotvore brat. Pri Ozlju je bila nesreča: na Kolpe dnu vagonov gneča. Še tole v kroniko se vpleta: Nekje prijeli so Haceta. April .Beseda »staunen« je »strmeti«. Nekdo po tem imenovan strmeče moral je sprejeti na znanje v listu neki dan: »Ponoči — kdo bi bil to vedeli — deželo sosed je zasedel.« Lahko se čudi in prepade, čeStauningje predsednik vlade Čez Dansko segel je manever do Narvika, na daljni sever. 2e stari Moltke je dej&l, da se le dvakrat je smehljal: 1. ko župnik taščo je sp ovc dal, 2. ko danske je soldate gledal. (Bog prizanesi, da bi padli brez puške, bombe in noža, če bi nebratje se prikradli na naša tla. Na naša tla!) Ma] »Pripravljen bodi — to je vse!« (to danes ve že vsak krevse). O Hamlet, tvoja naj beseda, se v sončni majski čas razgleda! Joj, kamor gleda, koder meri, krvavi vrt se širi, širi od volhke zemlje tulipanov na jug, počez, do oceanov... Beg jim je up in cesta dom, ki jih pregnal je vojske .zlom. Dovolj, končajmo tožno zgodbo!-z Moskvo sklenili smo pogodbo. Bila do nje je dolga pot, to pričujoča slika kaže, a padel je poslednji plot brez kamuflaže in blamaže. Junij Ko mine mesec po napadu, natanko mesec na zapadu, ko je polnočna ura bila, Italija je v boj stopila. Za fronto fronta naglo pada, francoska slednjič pade vlada, poslednji je trdnjavski zid odspred in še odzad prebit. Pariz, moderni Babilon, prepoln sovražnih je kolon. Polnočna ura spet je bila — Francoska ni več velesila. Vagon eompiegneski poslej krasil berlinski bo muzej. in novo zmago prav izdatno, opravi Moskva kar privatno: države tri pod sebe spravi, krmarje svoje jim postavi. Potem na jug se gre sprehajat, na Dunav konje gre napajat. Julii Srce viharno, zlata dota v nesreči gresta svoja pota. Francoska — Britska sta narazen, naj vas ne čudi ta prikazen. Zdaj ta, zdaj oni diplomat povabljen na obisk nenaden hiteti mora v Berchtesgaden Evropo Srednjo rešetat Kaj so skle.-lli — ne preglasno — v teku dogodkov nam bo jasno. Molotov, veliki tribun, polaga v Moskvi obračun. In svet posluša in pristavi: Še so možje z možgani v glavi!« Avgust Vsak svoje išče si bojišče. Kdor zmore, gre na letovišče. Ce sluti vojno in rabuko, gre hišo kupit v Banjaluko. Draginja in finančni fiasko povzroči marsiktero prasko. Sestankov spet je cela šuma: Obletnica je sporazuma in svečana seja vlade, je Zagreb srečen te parade. Kdor pa povabljen je na Dunaj, pustiti mora živce zunaj. Kar brž je sodba izrečena: Rumunija bo razdeljena. Letalcev roj London obišče, da spremeni ga v pogorišče. Angleški roj obiske vrača ... Pošastna igra... Kdo jo plača? SEPTEMBER V Ljubljani krasno praznovan slavili smo kraljevski dan. Sloveče penzionistov gnezdo imaš zdaj, Zvezda, novo zvezdo. Nas šteješ, Vitez in prebiraš, ko zviška se na nas oziraš? Na velesejmu mali prater obiskal Toti je teater. Teater burk nikdar ni prazen. Smej se, bajazzo! Svet je blazen. En sam pogled tja za kulise: v Rumuniji, kaj tam godi se. Nov red diktator ji ustvarja, povabi Nemca, gospodarja. Oktober Vam, starim bralcem Ilijade oživlja se privid davnine: junak z junakom se spopade za čast in slavo domovine. Pojo nam staroslavni epi, kako propadli so naklepi mogočnih vojvod, silnih tram, ko stri jih je kaljen pogum. A kaj vam tvezim zgodovino? Današnjost brati se z davnino. 2e mnogo je vihar podrl, a hudomušja ni zatrL Dovtipov nazarensko mnogo naklestil je v današnji svet, da se tolaži ljudstvo ubogo, jih stresata gospod in kmet Med stihe vplesti jih ne smem, a enega naj le povem: Nekje na fronti so krvavi ujeli mul in borcev zbor. In mule — poročilo pravi — nudile hraber so odpor. Noventber Serano Suner, mlad torero, ne nosi bistre glavi v torbi, se malo meni za zamero, ne sodeluje v bikoborbi. Zato se svet že daljši čas zanima spet za »špansko vas«. Na dolgo pot brez pritiklin Molotov romal je v Berlin. In ko obisk je bil gotov, se je povrnil zdrav dom6v. Še malce naše bridke šale: na Žalah smo dobili 2ale. Ah, mojster, ki nam vse popravlja, Ljubljano lika in prenavlja, nazadnje nam skrbno poišče poslednje zemsko pokojišče. Pogosto kregan, gosto hvaljen, za 2ale bil je kruto žaljen. Tolažba ti ostane, Plečnik: tam bo umolknil vsak zaplečnik! Tiskarski rad nagaja Škrat, a hujše je stotisočkrit, če se letalec k nam napdti in vrže bombo po pomoti. Imeli smo ie dva obiska, bil je poplah, krvava stiska. Zgodi seve lahko se v tretje, da treba v varno bo zavetje. To vem: ne bodo nas zdrobili ne po pomoti, ne po sili. V ostalem čul sem ta nasvčt: varuje te prav vsaka klet in vsaka skromna katakomba, — če vanjo le ne trešči bomba. December V začetku zadnjega poglavja, se Letopisec spomni Navja. Bil je Korošec po imenu, Štajerc po rodu in pomenu, in bil je Kranjec med Hrvati, Slovenec globlje še med brati. Meščana ga časti Ljubljana, vsi skupaj pa — Jugoslovana. Miklavž darove zviška nosi, božiček pod drevo jih trosi. To ste lepo božičevali, ko v miru ste se k mizi zbrali. A kaj ste spet obrazov kislih? Saj veste, kaj imamo v mislih. Po praznikih gre spet narobe, neblage se vrste podobe: letečih zborov glej učinke, z neba gorečih zvezd utrinke, poboj nedolžnih, beg v puščavo... He, človek, kaj bo s to zmešnjavo? Ne veš ne ti, ne vem ne iaz, kaj nam v naročju nosi Čas. Daj, reci ti ko jaz edino: Varujmo mir in domovino! v l -HMi#HlflWMWMu!ili- Kaj bi napravil Robinzon Na našo inteligenčno uganko, ki smo jo objavili v božični številki, je prišlo tako lepo število odgovorov, da smo kar veseli. In večina med njimi je tudi pričala, da bi bili reševalci Robinzoni, ki jim na samotnem otoku ne bi bilo treba od lakote umreti. Zal nam prostor ne dopušča, da bi se mogli o vsakem odgovoru na široko razpisati. Opraviti moramo to bolj na kratko. 1. Kako boš s pripomočki, ki jih imaš pri roki napravil ogenj? Vzel boš steklo svoje zapestne ure, ga uporabil kot lečo in z njim zažgal kos papirja ali kakšno druge reč, ki se rada vname. 2 Kako boš razklal kamen za sekiro? VeliK kamen boš razbelil in ga potem polil z vodo, da se bo razpočiL Med drobci boš že dobil kakšen kos, ki ti bo ustrezal. 3. Zakaj ne moreš zadeti ribe? Pozabil si, da se svetloba lomi in tega ni upošteval Meriti moraš pod ribo, če hočeš, da boš imel ribjo pečenko na mizi. Najbolj zanesljivo pa boš ribo zadel, če meriš nanjo navpično od zgoraj. 4. KaLo boš is steklenice napravil aro? Napolnil jo boš z vodo, vtaknil vanjo kos vrvice in jo potem zamašil tako, da bo konec vrvice še gledal iz nje. Vrvica bo iz steklenice vlekla kaplje vode. Te kaplje boš prestregel v tanko posodo in potem na njej po solncu odmeril ure. 5. Kako poskrbiš, da ne prespiš kakšnega dneva? Nadziraš svoj koledar po mesečevih izpremembah. Med dvema ščipo-ma mora poteči 29 dni. 6. Kaj boš najprej rešil iz vode, puško, sekiro ali škatli konzerv? Na vsak način sekiro. Zate je najvažnejše orodje in orožje. Ce bi vzel puško, bi ti tako kmalu zmanjkalo streliva in bi bilo to orožje biez pomena, — sicer boš pa lahko ubijal divjačino z lokom in puščicami ali pa jo lovil v pasti. I. Kako boš dobil dobro, čisto sol? V plitvih posodah boš dal morsko vodo na sonce, da bo izhlapela. Ko se bo nesnaga vsedla, boš prelil že gosto solno raztopino oprezno v drugo, plosko posodo, da se bo tam še lepo izkristalizirala. 8. Kako si boš izpraznil želodec? Izzval boš bljuvanje na ta način, da si boš vtaknil prst v goltanec. Ce to ne bi pomagalo, boš lahko dosegel to s koščkom mesa, privezanim na vrvici. Meso je tre-bo pogoltniti in ga potem potegniti nazaj iz požiralnika. 9. Kako spoznaš stopinje v peska za svoje? Oviješ si nogo s kosom blaga ali vrvice. Kmalu boš odkril, da razen tebe ni na otoku nikogar. 10. Proti kateri strani neba M obrnil okna svoje lesene koče? Tudi na tem otoku moraš napraviti okna proti jugu, kajti južno od ravnika je jug prijetnejša stran. II. Kako boš določil višino dreves, ne da bi ti bilo treba nanje plezati? Vza-meš količek in ga zasadiš navpično v tla. Počakaš tako dolgo, da bo senca količka enako dolga kakor količk sam. Potem boš moral meriti samo dolžino sence dreves. 12. Kako si brez ognja ogreje« kočo? Cez dan močno segreješ neka i večiih kamnov in jih zvališ zvečer v hišo. Tako ne boš v nevarnosti, da bi ti med spanje začela koča goreti. IS. Kako re>WS zaboj, ki Je globoko v In pretdak. da M ga sam Izvlekel iz globin? Potapljati se seveda moraš znati. Potem si napraviš splav in nanj ob oseki privežeš zaboj. Ko voda narase, dvigne zaboj. Z njim odveslaš proti obaiL Ta postopek ponavljaš tako dolgo, dokler ni zaboj na suhem. Tako rešujejo tudi pod mornice, ki se potope. 14. Kako ustaviš krvavenje žile? Pod-vezovanje za dolgo časa ne bi bilo primerno, ker bi se ti rana vnela. Žilo podvežeš samo za prav kratek čas, medtem pa rano krepko zavežeš s kosom blaga in nadenj daš kakšen primeren trd predmet, ki pritiska na rano. 15. Kako si napraviš zalogo suhega me^a in ribe? Meso najprej nasoliš in vložiš v sod ter na vrhu obtežiš. Ko je meso že dobro presoljeno, ga obesiš v dim. Ribe posušiš kar na solncu. j 16. Kako rešiš sekiro iz tolmuna, kjer gospodari morski pes? Daljšo vrv privežeš na drevo in na njej imaš močan trnek z vabo. Trnek vržeš v morje. Ko morski pes zgrabi za vabo in se trudi, da bi se trnka rešil, greš lahko mirno v vodo po sekiro. 17. Kako lahko okrepiš svoj glas z vrtnarskim orodjem, ki ga imaš pri sebi? Škropilnico uporabiš za zvočnik. 18. Kako opozoriš nase letalo, ki leti vsako noč nad otokom? Klice na pomoč lahko oddajaš ponoči tako, da napraviš na obali ogenj ter z odkrivanjem in zakrivanjem ognja pošiljaš morsejeve znake SOS (• •. — —• ...). Stric Matic je odbral najboljše odgovore in je med reševalce razdelil po žrebu osem knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji: Niko Koritnik, akademik iz Ljubljane, Boguslav Novotny, dijak II. dri. gimnazije iz Maribora, Maruša Kramar iz Ljubljane, Frančiškanska ul. 10, France Bajt iz Maribora, Wildenreinarjeva uL 17, Vinko Hade, dijak iz Kočevja 297, Slava Spanova iz Drašič pri Metliki, Pavle Zupančič, Dravlje, p. St Vid pri Ljubljani in Cirila Bogatajeva iz Železnikov. Za posebno izčrpne in dobre odgovore pa je prof. Fr. Veselku iz Novega mesta naklonil stric Matic tri knjige. »Pravkar sem govoril s tvojim »Kaj ti je obljubil?« »Nič drugega kakor svoj biagoetor, 6m ta vzamem na ženo.,,« (»Mare Aurettoc) KULTURNII PREGLED Kaj hoče kulturna rubrika ? Kulturno poročevalstvo Je postalo v sodobni žurnalistiki del splošnega poročeval-stva. Zaradi tega je malce čudno, da mu nekateri listi de vedno ne posvečajo vsaj nekoliko smotrnejše pozornosti. Ni 11 oma-lovaženje žurnalistike in tudi občinstva, če se vključujejo v dnevno poročevalstvo naj-banalnejSi dogodki na ulici kriminalni in drugi pojavi, medtem ko ostanejo neopa-ženi izrazi narodovega duhovnega življenja, nova dela pesnikov, pisateljev, muet-nikov, znanstvenikov — vse to s čimer se narod lahko ponaša in kar uvršča med dokaee svoje enakovrednosti z drugimi narodi?! Zdi se, da Je klasična doba žurnalizma, doba skoraj neomejene tiskovne svobode, dokončno za nami. Bila je tesno združena z liberalnim gospodarskim redom, s parlamentarizmom, z demokracijo meščanskega tipa; bila je izraz stanja, ki ga človeštvo morda dolgo ne bo zopet doseglo: stanja, ko se je posameznik čutil ▼ najvišji meri svobodnega nasproti državi ln družbi ter je smel na vse strani na-glašati in uveljavljati svojo pravico in osebno lastnino. Kaj bo prinesel novi čas. ki se poraja v sedanj;h viharjh. ni znano; v vsakem primeru se zdi najbolj verjetno, da bo občestveni interes daleč prevlidoval nad osebnim. V tem smislu se že sedaj vedno bolj »dirigira« tudi žurnal'stika kot izraz javnega mnenja. Njena vloga ostaia še vedno velika, vendar je z ene strani že močno prilagojena prevladujočemu sistemu vedno večje državne kontrole ln vodstva, z druge strani pa je dobila poročevalskega tekmeca v radiu. Zato vidimo, da se to, kar je nekoč dajalo žurnalistiki moč in veljavo, namreč bojevito zastopanje mnenj, načel in interesov, vedno bolj umika pred dirigiranim poročevalstvom, kar je nedvomno slabo zlasti za dnevni tisk, saj ustvarja preočitno enoličnost (glej tisk nedemokratičnih držav!). Tem bolj pa se uveljavljalo rubrike, ki niso v neposredni zvezi s političnim javnim mnenjem in gospodarstvom. Med te sodi tudi kulturna rubrika kot prostor za poročevalstvo o pojavih in do^odk;h v literaturi, v umetnosti. v znanosti, v splošni prosvetL Kakor s7eherna rubrika, ki ima poročevalski značaj, ie tudi kulturna nodrej^na nekaterim splošnim načelom sodobne žurnalistike. Predvsem sta zan"o značilni informaciia in kronika. To pomeni, da v ku'turni rubriki, gledani s sccio-oškera vidika družbene funkcije dnevnikov ni p-os^ora za revialne razprave in č'anke, za. posebna strokovna razglabljanja in za drugo podobno grad'vo. Prav trko ni v nfi prostora za podrobne kritične rječ^mbe in 7a kakršnakoli znanstvena ali umetn:ška vrednotenja v višjem, obveznem smislu besede. Njen namen je, informirati čitatel^a o tem, kaj se do«"? ja na pcdročiu narodne ln svetovne kulturne tvornosti, ter kronlstično zabeležiti razne pojave In novosti, večidel brez slehernega vrednotenja. Naravno je. da se ta rubrika ne more izosmiti aktualnosti, prav zato ker je predvsem informativna in kronist"čna. Temu značafu se morata kar moči prilaeod'ti stil in tehnika pisanja odnosno urejania. NI kamak mogoče doseči, da bi bi'a rubrika umlfiva prav vsakemu čitntelju; kulturna rubrika je prvenstveno t;s*l prostor v listu, ki ga. potrebuje in išče intelektualna eMta čitateljev. Vzlic temu se ne sme omejiti samo nanjo, zakal kulturni presrled ima tudi vzgojno funkcijo, že s svojim opozarjanjem na kulturne pojave učinkuje vzgojno tudi na širši čitateljski krog, ker mu vsak dan znova kaže da preživlja narod tudi svoje kulturno življenie. Premno-gokrat pa čitatelia, ki ni ravno intelektualec. zavabi s svojimi poročili, članki ln informacijami, da se jame zanimati za pojave v literaturi, v glasbi, v gledališču, v likovni umetnosti. Ni mogoče nikdar dovolj oceniti, kako da'eč sega prav v kulturno v?go'nem pogledu tako delo, ki je tem pomembnejše, čim širši je čitateljski krog lista. Spričo vzvo-■lovja: Bajlč, »Delovnopravni zbornik«; Dolenc »Gorske bukve«; Mulaček, »Gradbeni predp sl«. Iz gospodarskih in socialnih ved: G3S3T, »Socialni nauk Cerkve«; Jan, »Kreditna tehnika«; Mussolini. »Doktrina fašizma«; Ušeničnik. »Quadrogesimo anno«. Iz prlrodnih ved. tehnike Itd.: Prva knjiga Razprav prirodoslovno-matematič-nega raizreda Akademije znanosti ln umetnosti v LJubljani: Oskarja Reye »Vreme-noslovje«; Fr. Mihelčiča »Zdravilne rastline«; novi zvezki slovenske Izdaje Breh-ma; M. Iljina »Prlroda in ljudje«. že teh nekai podatkov, ki bi Jih bilo treba lzpopo'nitI še s pomenljivimi izdaia-mi lz teološke književnosti in iz raznih strokovnih panog, pričajo o ž vahnem delu naših založnikov. Velik del slovenske slovstvene produkcije pa je ostal v revijah, kakor so: »Ljubljanski Zvon«, »Sodobnost«, »Dom in svet«. »Dejanje«, »Umetnost«. »Modra ptica«, ^Mlad'ka« itd. poleg publicističnih in znanstvenih, kakor so: »Misel ln delo«, »ženski svet«. »Cas«, »Zdravniški vestnik«, »Slovenski Pravnik«, »Geografski vestnik«. »Zbornik za umetnostno zgodovino«, »Proteus« itd. Predstavljanje oonočl »Dovolite Drosim. da vam predstavim svojo ženo ...« (»Lchma«) ovoletna križanka Vodoravno: 1. želja umirajočega, 7. Gora na Gorenjskem, 15. mesto v Bosni, 22. grški polotok, 30. mesto v Srbiji, 37. kos lesa, 39. posledica dolgotranjega dežja, 41. južni sadež 2. skl., 43. visoka stavba (v srbohrvaščini), 45. lesena stavba, 46. drug izraz za moštvo, 47. vrsta bolezni, 49. domača žival, 50. vodna žival, tudi nevarna bolezen, 52. kraj na štajerskem, 53. začetna rast rastline, 55. svetopisemska oseba, 50 fizikalni pojav, 58. oblika glagola delati, 59. del telesa, 60. cvetoči grm, 62. slaboumen človek, 63. v morje segajoči del zemlje, 65. nikalnica, 66. nebesni pojav, 67. star izraz za plačilo, 68. umeten človek, 70. moško ime, 71. doba, 72. zasedeno slovensko ozemlje, 74. oblika vode, 76. duhovnik, 77. velika posoda za kuhanje v srbohrvaščini, 78. lepilo, 79. ruski polarni raziskovalec, 81. mrzlo bojno orožje, 82. kazalni zaimek, 83. nočno zabavišče, 84. obrtnik, 86. sledi dnevu, 88. žalostno razpoloženje, 89. dva enaka soglasnika, 91. osebni zaimek, 92. gora na štajerskem, 93. mesto v Srbiji, 94. otok v Dalmaciji, 96. Zl, 97. Igli-často drevo, 98. učinek strela, 99. klic za pomoč, 101. gora v Julijskih alpah, 103. iz-prehajališče, 105. gojenec vojaške šole, 107. morska riba, 108. prestolnica evropske države, 110. mil, lep, 112. mesto v Grčiji, 115. predstavniki banovine, 117. reka v Nemčiji. 118. vrsta igre S skl., 120. del glave, 121. mlečni izdelki, 123. pokrajina v Abesiniji, 126. stran neba, 127. imendan, 129. ruska časopisna agencija, 131. ameriška država, 133. tatvina, 134. upor, 136. mera za zlato, 138. kratica za lastnoročno, 140. vladar, 141. slovenski kipar, 143. poklon, 145. slovstvena oblika, 146. up, 147. hiša, 148. vrsta Igre a kartami, 150. nemški člen, 151. niponske narodne igre, 152. orožje, 154. pokolenje, 155. del živalskega telesa. 157. mesec ▼ letu, 159. obraščen prostor, 160. prebivalec južne Amerike, 161. domača žival, 163. ptič, 164. oblika glagola Imeti, 165. grški bajeslovni kralj, 166. Slovenski pesnik, prijatelj Fr. Prešerna, utonil na Savi (1. 1839.), 167. kratica za površinsko mero, 168. latinski veznik, 169. vas pri Ljubljani, 170 domača žival, 171. mesto v Italiji, 172 nemški pisatelj, 174. industrijska rastlina (ki se rabi v zdravilstvu), 176. poklon, 177. sanje, 178. močna pijača, 180. prestolnica sosedne države, 182. drva, 184. izraz pri šahu, 185. površinska mera, 186. števnik, 188. vrsta sloga, 190. poljedelsko orodje, 191. zavitek, 193. rimski cesar, 195. imendan, 197. oblika osebnega zaimka, 198. ne-krščen človek, 200. nastane pri ognju, 201. skupina čebel, 202. zdravilo, 204. vremenski pojav, 205. velikan, 207. ruski pilot tki se je ponesrečil pri prvi .etalski potniški nesreči v Ljubljani), 209. del gospodarskega poslopja, 211. tekoča struja, 215. država v Aziji, 218. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino, 220. lesena posoda, 222. plesni mojster v ljubljanski operi, 224. reka v Nemčiji, 225. kazalni zaimek, 227. nadnaravno bitje, 228. de! živalskega telesa, 230. oseba iz svetega pisma, 233. prvi dve črki v abecedi, 235. sila, 237. domača žival, 238. prislov, 240. inl-cljale slovenskega pesnika, 242. del rudnika, 244. je doživel »Noe«, 246. stan v srbohrvaščini, 248. kaznjivo dejanje, 249. učenjak, 252. francoski diplomat, 254. del cerkve, 255. kazalni zaimek. 256. oblika osebnega zaimka, 258. moško ime, 260. gora v Aziji, 262. druga beseda za moštvo, 263. mesto v Indiji, 265. Izpit na univerzi, 267. isto kakor 262. vodoravno ,268. gora v Grčiji, 270. Igra s kartami, 271. prostor za kaznjence, 272. mesto v Bana tu, 274. francosko pristanišče v Afriki, 275. bivši abesinski cesar, 277. moško Ime (ameriško), 278. vrsta konja, 279. vrsta kamna, 281. izraz pri tenisu, 282. družinski član, 283. zaimek, 284. zdravilo, 285. božji popotnik, 281. del obraza, 288. druga beseda za strahovlado, 289. francoska časopisna agencija, 291. poljedelsko orodje, 293. konec očenaša, 295. izraz v vojni, 297. lepo-tlčje, 299. ruda, 300. reka v Bosni, 301. površinska mera, 303. nebeška hrana, 304. dragocena tekočina, 306. ac., 307. mesto v Istri, 309. nemški veznik, 310. obrtnik, 312. cerkvena skupščina v srbohrvaščini, 314. površinska mera, 315. svetopisemska oseba, 317. predplačilo, 318. mlečni izdelek, 320. avstralska žival (v srbohrvaščini), 322. zelišče, 324. gora v Aziji. 327. kraj pri Ljubljani na Dolenjskem, 329. žuželka, 330. oziralni zaimek, 331. glagol, 332. znan planinec (duhovnik in profesor), 333. trgovski izraz v 2. skl., 334. rimski pozdrav, 336. zdravilo, 338. ogorek cigarete, 339. napis na križu, 341. veznik, 342 del pletilnega stroja 343. druga beseda za brodnika, 344. mesto v Dalmaciji. 345. žival, tudi Tibetanski svečenik, 347. gozdni sadež, 349. moško ime, 351. žensko ime. 353. roman od John Knittela, 354. akademski naslov, 355. mesto na Japonskem, 356. vrsta papige, 357. eden Izmed treh mušketirjev, 358. žensko ime. Navpično: 1. gledališko delo, 2. kazen za greh, 8. vedenje, 4. sočivje, 5. osebni zaimek, 6. oziralni zaimek, 8. lnicijalc ruskega pesnika, 9. struja, 10. moško ime, 11. drevo, 12. odvraten, neprijeten, 13. prislov kraja, 14. števnik, 16. kemični znak za prvino, 17 prestolnica Evropske države, 18. konec očenaša, 19. moško ime, 20. števnik, 21. oblika glagola vedeti, 23. števnik, 24. pridevnik, 25. Srbski junak znan lz Kosovske bitke. 26. kvar, 27 oblika glagola oddati, 28. aa- k. o vi ca, 29. nemški člen, 31. stara oblika veznika, 32. pleme, 33. mesto v Siriji, 34. preproga, 35. španski pisatelj in socialist 1876—1928, 36. od vode napit predmet, 38. o6eba lz svetega pisma, 40. prevozno sredstvo v vojski, 42. muslimanski veliki post, 44. mesto v Istri, 47. del cerkve, 48. dan v tednu, 50. del rudnika, 51. južni sadež, 53. ruski carski vojak, 54. pridevnik, 56. lesena stavba, 57. francoski svojilni zaimek, 60. zbor, 61. abesinski plemenltaš, 64. pleskarska potrebščina, 66. vprašalni zaimek, 68. dalmatinski otok, 69. proga, 72. grupa ljudi, ki potuje skozi puščavo, 73. osebni zaimek, 75. reka v Rusiji, 78. svetopisemska oseba, -79. števnik, 80. mesto v Palestini, 83. druga beseda za bojevnika, 85. suženj, 87. sjaj, 89. vrsta peči, 90. nasprotno od raven, 92. druga beseda za vraga (srd), 93 hitra vožnja, 95. obmorski kraj v severni Dalmaciji, 97. moški glas, 98. povrtnina, 100. ura v srbohrv. 102. gluh človek, 103. Italijansko mesto, 104. mesto v Dalmaciji, 106 kraj pri Domžalah, 107. lik, 109. se rabi v zdravilstvu, 111. oblika glagola biti, 113. oziralni za-imek, 114. nag, 116. predlog, 118. blagor mu, kdor ga ima, 119. popačenka za besedo seveda, 121. riba, 122. gora na Notranjskem, 124. predlog, 125. določen čas, 127. strupena kača, 128. hud tek, 130. svojilni zaimek, 131. oblika glagola biti, 132. začetne črke opernega pevca Slovenca, kateri gostuje v inozemstvu, 133. skupina čebel, 134. sledi po strelu, 135. del soda, 137 ruda, 139. božji popotnik, 141. gora v Srbiji. 142. sorodnik, 144. pridevnik. 147. naznačeni oziroma določeni čas, 148. slavni slovenski izumitelj, 149. siromašen človek, 151. hribovit, 153. gospod v češčlni, 154. Evropska prestolnica, 156. povrtnina, 158. moško ime, 159. kraj blizu Sušaka, 160. nočno zabavišče, 162. klic na pomoč, 163. prislov kraja, 173. francoski general znan po svoji obrambni črti, 175. lesena posoda, 176. hiša, 177. blesk, 179. svojilni zaimek, 181. sladka jed, 182. kraj na Notranjskem, 183. poljska pot, 186. igra s kartami, 187. vojska v srbohrvaščini, 189. zver, 190. električna napeljava, 192. struia, 194. pogovor, 195. izraz pri nogometu, 196. pristanišče v Angliji, 198. pojedina, 199. šiviljska potrebščina, 201. trobilo, 203. del tedna, 205. obdelan kos lesa, 20.6. družinski član, 208. težko delo, 209. pravoslavni duhovnik, 210. reka v Rusiji, 212. kemični znak za prvino, 213. del tedna, 214. orodje v srbohrvaščini, 215. oblika glagola Imeti, 236. pokolenje, 217. nemška členlca, 219. vrag - zlodej, 221. kraj pri Ljubljani, 222. človek z golimi rokami, 223. prekop, 226. del konjske spreme, 227. drevo, 228. vodna žival, 229. zmeda, 231. strup-mamilo, 232. morska riba (delikatesa), 234. žival, 236. sjaj - blesk. 237. prometno sredstvo na železnici, 239. gorovje v Aziji, 241. znana vohunka iz svetovne vojne, 243. eden izmed petero čutov, 245. po^g, 246. rabi voznik (množina), 247. Madžarski kralj, 249. dragocena kovina, 250, vzdih, 251. imajo živali, 253. čistilno sredstvo, 254. ptič, 255. Italijanski filmski igralec - pevec, 257. oblika vode, 259. češki vojskovodja, 260. želimo vsem reševalcem križank srečno novo leto.....261. slaboumen človek, 263. dišava, 264. francoski pisatelj, 266. zver, 267. španski bikoborec, 269. ujeda, 271. skupina ptičev, 273. Mongolski poglavar, 274. velik ptič (popačenka) nekdanja telovadna organizacija, 276. divja zver, 278. drug izraz za pečenje, 280 kemični znak za drago kovino, 282. morsko orožje »(nevarno ladjam), 286. obmorski obrtnik, 288. kazalni zaimek, 290. samotni prostor, 291. prevozno sredstvo pri severnjakih, 292. ptič, 294. del sobe, 236. mesto v Italiji. 298. orientalsko pokrivalo, se rabi v tropskih krajih, 299. moško krstno Ime, 300 glazbeni izraz, 302. izumitelj ladijskega vijaka, 303. hrvatsko moško ime. 304. količina drv v 4. skl., 305. prvi letalec, 307. prostor v amf i teatru, 308. hrib pri Eeogradu, 310. reka v Bosni, 311. bolezen, 313. del obleke, 314. veznik. 316. roman od Zole, 318. pokrajina v Jugoslaviji, 319. žensko krstno ime, 320. vrsta blaga, 321. površinska mera, 322. zvijača, 323. pripadnik starega izumrlega naroda, 325. up, 326. žensko hrvatsko ime, 328. ptič, 331. členica, ki pomeni zelo staro stvar ali bitje, 332. lunin ali solnčni pojav, 333. žensko ime, 335, žensko Ime, 337. oblika osebnega zaimka, 340. oblika glagola grem, 342. osebni zaimek, 343. oblika glagola biti. 344. kratica za konjsko silo, 346. površinska mera, 350. oblika glagola biti, 352. nikalnica. iralo lefa!ce Električni valovi kct prijomsček ameriške univerze - Borbeni letaki in letalski opazovalci Zanesljivih načinov za izbiranje oseb. ki naj bi bile sposobne za vodstvo letal, je dovolj. Vendar so nekateri posebni primeri. ko je težko reči, da-li je nekdo za letalskega pilota res sposoben ali ne. Ce je nekdo nagnjen k epileptičnim napadom. ga gotovo ne bedo potrdili za letalskega pilota. A kaj je s primeri, da ima nekdo to nagnjenje skiito v sebi, da se še ni izrazilo in bi se utegnilo potem pokazati v primeru nevarnosti? Tudi za takšne primere imajo danes posebno metodo, ln sicer Jo preizkušajo v Kanadi, v slovitem fiziološkem zavodu torontskega vseučilišča. V tem zavodu so odkrili inzulin, sedaj pa tudi posebni način za ugotavljanje skritih epileptičnih nagnjenj. Po tem načinu proučujejo električne valove ki izvirajo iz možganov. Ti električni valovi so pri vsakem človeku različni. Sprejemati in zabeležiti jih je mogoče s posebnimi pripravami, a če jih potem medsebojno primerjamo, vi:lmo, da so med njimi individualne razlike kakor pri prstnih odtisih. Pri tem se je izkazalo, da imajo možganski valovi epileptikov svoje posebnosti, ki valovom drugih ljudi nedostajajo. Te posebnosti Izkazujejo tudi valovi oseb, ki imajo skrito nagnjenje do padavice in ki niso imele še nobenega napada ali pa se jim le zavest lahko nenadno zme^e, ne da bi se pri tem pojavljale kakšne telesne spremembe. Kdor hoče razbrati razlike, mora Imeti seveda že veliko izkušnje. Doslej so na omenjenem zavodu preiskali glede možganskih valov že okrog 1500 oseb in pri tem so orkrili. da je imelo pol odstotka teh oseb skrito epileptično nagnjenje. Z drugimi metodami bi se to ne dalo ugotoviti. Pri presoji imata ulogo tako I oblika kakor pogostost možganrkih valov I Raziskovalci izrečno navajajo, da nimajo ti valovi nobene zveze z duševnimi sposobnostmi in mišljenjem. So tako rekoč samo »stranski proizvod delovanja možganov kakor slišno tiktakanje ure«. Nasprotno pa si sedaj prizadevajo, da bi naš'i kakšno zvezo med lastnostmi mož-I ganskih valov in lastnostmi značaja. Raziskave v tem pogledu še niso dosti napredovale, vendar upajo, da bo v bodoče na tej oodlagi z laboratorijsko preiskavo mogoče ugotoviti, da-li je nekdo n. pr. bolj pripraven za napadalnega borbenega letalca ali za mirnega letalskega opazovalca. Samo ob sebi je umevno da so nove pregledovalne načine na podlagi možganskih električnih valov uporabili že na kanadskih letalskih šolah in da sledijo v tem oziru Kanadd tudi Zedinjene države. Zanimivost Slap z višino 100 m in 4 kubičnimi cm vode vsako sekundo zavzema komaj toliko prostora kakor majhna jedilna shramba, opravi pa dnevno delo .306.00^. mož. ki delajo v treh posadih neprekimeno po o&cm ur. 10 kg črnega premoga ima-isto tst nasprotnega konservativnega kandidata, udaril je po m.2< m za-vpil: »To vam rečem: če bi bila on in jaz siamska dvojčka — bi se dal oa mestu odrezati od njega!« ★ Ko je Viktor de Kowa kot filmski režiser novinec dosegol svoj veliki uspeh 8 filmom »Krojač VVibbeU iu »Casanova se ženi«, so ga začeli od vseh strani obsipavati s filmskimi rokopisi. Er.iga teh rokopisov, ki naj b; bM podlaga kriminalnemu filmu, je de Kowa vrnil avtorju s pripombo: »Rokopis je res izreden' T<»t ie v resnici spreten v vsakem pog'edu. Ukradene so celo besede, ki jih govori. « Vljudnost Budimpeštanci so znani v splošnem kot zelo vljudni ljudje. Majhen dogodek, ki se je odigral pred kratkim v cestni železnici, pa kaže. da ni vedno lahko biti vljuden. V voz Je stopil debel gospod, sedel je na prost sedež, vzel časnik v roke in začel brati. Ko je hotel obrniti stran, mu je sosed zaSepetal: »Trenutek, prosim, še nisem getov«. Debeli gospod je potrpežljivo počakal. končno je vprašal malo Ironično: »Ali smem?« Ker je sosed pokimal, je prebral drugo, tretjo in četrto stran, na koncu vsake je počakal na soseda. Ko sta na zadnje list skupaj prebrala, je debeli gospod vstal, zložil je list in hotel Izstopiti. »Stojte, dovolite!« se je ogla/sil sosed, »časnik potrebujem, meja žena ga še ni prebrala!« Sedaj je debelemu gospodu vendarle pošla potrpežljivost: »To Je nezaslišano!« je vzkliknil, »sedaj hočete moj časnik še vzeti s seboj!« — »Vaš časnik?« se je oglasil sesed s prijaznim nasmeškom. »Motite se. Časnik ste potegnili — iz mojega žepa . • .« Baš v božičnih dneh je postala tudi za ptu&to oko vidna zadnja izmed letošnjih petih repitic. Cutinmghamova repatica Videti jo je v ozvezdiU Orla pod njegovim »žezU.m« Z daljnogledom ji je rep seveda še bolje opaziti Amerik' astronom Cun-ningham je v ostalem odkril letos tudi eno izmed prejšmh repatic Kar se tiče pogostost' repatic so izračunali da se j'h je ud začetka našega štetja do začetka sedanjega stoletia poiavilo 522 takšnih ki so bile vidne s prostim očesom Vsako tretje četrto leto je prineslo tedaj povprečno po eno vdno repatico. Zadnja vidna repa^ca pred ietu»snjo se je pojavila I. 1937. tako da je bila v skladu > statističnimi ugotovitvami Seveda pa pma*a vsake ieto neprimerno več repa tih zvezd, ki jih pa moremo slediti le z daljnogledom ali s teleskoposko kamero. V zadnjih petnajst.h letih je bilo vsa*-ko leto povprečno po šest repatic. Najmanj jih je imelo 1 1938., namreč samo eno. največ pa 1. 1932. in 1939.. namreč po trinajst Res krasni prmerki. ki prehajajo v zgodovino znanosti pa so seveda zelo redki m se pojavljajo zelo neenakomerno Tako je bilo v prvem desetletju tega stole;ja cel kup krasnih kometov, med katerimi naj omenimo Daiiielcv komet v avgustu 1907., mogočno »JohannesburJco repatico« v januarju 1910 in HaUeyevo repatico istega leta, ki je povzročila toliko groze. V drugem, tretjem in četrtem desetletju ni bilo posebne pomembnih repatic. vsaj ne za na'e kraje, tako da jih je pričakovati vdogltdnem času. -»iraiBBIMfflBD- Poroka z rokavico Običaj med mladimi Hclandci v kolonijah Da si z rokavicami že od pamtiveka varujemo roke mraza, da si roke z njimi ščitimo pred zunanrmi vplivi da nam rokavice rabijo za izolacijo rok pri operacijah, je znano. Malo znano pa je da »e biHo mogoče z rokavico skleniti tudi zakon. Ta pomen je imela rokavica dolgo časa na Ho-landskem. Mnogi mladi Ho'andci so vsako leto odhajali v kolonije, da bi poskušali tam svojo srečo kot plantažniki Cim so se mogli s pridnim delom dokopati tako daleč, da bi si mogli ustvariti domače ogn>;šče so pisali sorodnikom n prijateljem v domovini, naj bi jim poiskal primerno družico. Če so jim doma naMi kaj takšnega so jim poslali fotografijo in vse podatke Včasih je trajalo mesece, da si je mož v koloniji med fotografijami in podatki izbral žensko, ki mu je ugajala. Potem je pa svojemu zastopniku v domovini poslal notarialno overovljeno pismo, 6 katerim ga je pob'aical, da ga sme zastopati pri poročnem obredu in je istočasno priložil penošeno rokavico svoje leve roke. Zastopnik je ponesel rokavico zaročenki, povedel jo je pred oltar, pri poročnem obredu je rokavico pravega ženina držal v roki in stvar je bila potem tudi pravno veljavna. Mlada žena je nato sama od. a na »poročno potovanje« v Holandko Indijo, kjer jo je sprejel pravi mcž. Večina lastnikov nasadov v Holandski lnd'ii si je izbirah dolgo časa ta način svoie življenjske družice in statistike so dokazovale, da so imeli tako sicienjeni zakoni najboljši uspeh. Kako učakamo sto let? Zmernost f e vse — za druge pa je nezmernost isto • • • Trije Američani so te dni praznovali stoletnico svojega rojstva, dva moška in neka ženska. Samo ob sebi je umevno, da so jih reporterji morali ob tej priliki vprašati, kako je mogoče, da so dosegli svoja svetopisemska leta in ostali krepki. Henry Rickner iz St. Paula v Nebraskl. eden izmed stoletnkov, je odgovoril: »Uča-kal sem sto let, ker sem vse jedel, kar sem videl in kar ml je pri jalo, ln sicer v količinah, ko'ikor sem pač zmogel. Kadil in pil sem tudi po svoji mili vel ji. To je najboljši recept.« Miss Mary Grace iz Hoskina je dejala: »Zmernost je vse. Zmeren tek je tista sikrivnost, po kateri lahko prebiješ sto let na tej zemlji.« Tretji stoletnk, Ivor Little iz Bontona v Ulinolsu pa je izjavil: »Za svoje celgo in zdravo življenje se moram zahvaliti samo eni čednosti, ki sem jo načelno upošteval, naj se je dogajalo kar koli: o3 mize sem vstal vedno lačen, svojega želodca nisem nikoli obremenil do sitosti.« Sedaj pa odgovorite tudi vi na vprašanje, kako učaka človek sto let- Mnzej m ljubezenska pisma Originalna zbirka v Ameriki V New Torku so s pomočjo mnogih zasebnih zbirateljev odprli muzej za ljubezenska pisma. V tem nenavadnem muzeju so razstavljena ljubezenska pisma znamenitih osebnosti ali pa takšna, ki so po svoji vsebini in slogu neobičajna. Poleg mnogih Igrače daje v najem Neki trgovec v Worccstru v Massachu-settsu je imel dobro domislico. Uredil si je veliko zalogo Igrač, od najpreprostejših do najbolj dragih, a teh Igrač ne prodaja, temveč jih posojuje. Izposojnina se ravna po cenah ln po času »najema«. ~ Doslej se je stvar dobro obnesla, toda podjetnika vendarle skrbi, da mnogo igrač nc bo dobil nazaj ali pa da bodo v takšnem stanju, ki mu ne bo delalo veselja. Vprašanje je tudi, ali bodo otroci trajno s tem zadovoljni, da bi se igrali s stvarmi, ki ne bodo njihove. zasobn'kov Je posodil vrsto takšnih pisom tudi neki newyarški list, ki je bil pred časom priredil nagradno tekmovanje za najboljša ljubezenska pisma. Možje in žene iz ljudstva piSejo pogost o-ma takina pisima, ki so res zanimiva in vra na, da jih prebereš. Zanimanje zbujajo zlasti pisma mladih ljudi pod dvajsetim letom. Vodstvo muzeja je kupilo mnogo ljubezenskih pisem, ki imajo zgodovinsko vrednost. Med njimi so pisma Napoleona, Rousseauja, admirala Ne!sona, lorda Byro-na, Verlaina in Casanove- Večina ljubezenskih pisem znamen'tih osebnosti kažejo poseben slog ln kratkost v Izražanju. Danske šole brez fazza Na danskih šolah so v za-njih letih 10 tn 121etne učence učili jazzovske godbe in petja. Po tej metodi Je prišlo že tako daleč, da so ljudje prastare danske narodne pesmi prepevali v zamorskem slogu. Tudi danski radio je propagiral takšne metode. Seveda pa je bilo proti temu mnogo Hudi in tem je sedaj uspelo oblasti prepričati, da so odpravile na šolah pouk jazza. $0 stopinj pod ničlo — v Švici Mrzli vat ki razsaja zadnji čas po Evropi, je zajel turi vso Švico in se kaže t čedalje hujši obliki. V naj'epšem sončnem vremenu je padel toplomer v kantonu Wal-lisu na najn'žie stopnje. V Brlgu so izmerili te dni ?0 sbcpinj, v Sionu pa 26 stopinj pod ničlo. Tudi v Italiji vlada hud mraz. V Rlettiju so Izmerili 14 stopinj pod ničlo, v bližnjem kraju Je pismonoda na obhodu zmrzniL VSAK DAN ENA Energija, M Jo odvadi kajenja. potrebuje mož, d& n (»Vart Hem«) »JUTRO« 8L 1. a Sreda, 1.1 19CL čestitke f J)e£ettfc&e i n a a a a a i a a a a a a a iijjjuuliulij .ajuli a n na h m oa11 iijo m aa n a.a i n muco: u hi......i n i m n 111 m 11111 m 111 n i......i n 111 u i n i! n » n n i m; luumuumuuuuuuuuuuuui-iuu „SYO(DOBOJT' splošna industrijska delnisGa družba, £}ubl ana - mesto tinmnnnnru nmm »TWTTTTTTTTTTrTnrTrTir PCPCCCP B JJUULJL OJUUmUlXJODDmDGaDaDDmE3CX?DaGDODDmDDCGU rrrrrnmmnnrrinnnmnmnnnnnnnriTTTrnnnnm mDlIJmiJmmmDmaODaglllE lrTTTTTTnnnni llfl B U fl fl M U II M nmnm imauuuuuua^ □ Mh. ^m. ftM ^ fc. ^ ^ ^ BRZOJAVNI NASLOV: NOVO M E S T O — TELEON 6TEV. 27 □ 9* IIOliOF" BRZOJAVNI NASLOV: DOLENJSKA OPEKARNIŠKA KOM/T TDITHADRU2RA, PREČNA PRI NOVEM MESTU , mrTTTTTTnnnnnrrnnnnnrHnnnnnnnnnnrTi^ mnnrrrimmmnDDnnnnrTi^ p[xiDDDnDGaaD[X]DDDDDGD^ MARIJA PUS — KRISTINA PUS modna šivilja — strojno pletilstvo NOVO MESTO — Sukljetova c. 22. EDDnnDnnnnnDDDODDDoaaancoppciD □ g SREČNO IN VESELO NOVO LETO U B □ želi svojim cenj. odjemalcem tvrdka □ GRILC & CO. O O Novo mesto — Kralja Petra trg 17 p □ □ □ g IVAN DOLMOVIC f □ avtotaksi L □ □ NOVO MESTO r □ g se priporoča za naklonjenost L ~irm KM" nnnnrinnnnnnnnnnnnnnnt u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l HOTEL METROPOL NOVO MESTO □ LUDVIK RODIC — čevljar □ g □ NOVO MESTO Dilančeva 1 □ □ □ Specialna Izdelava smučarskih čev- □ □ S ljev in oficirskih škornjev. Nizke cene g g ZUPANČIČ ALOJZIJ modno krojaštvo za gospode in izdelovanje uniform NOVO MESTO Sukljetova c. 5 □ PIRNAR JOŽE sedlar ln tapetnik, se priporoča Se za nadaljnjo naklonjenost cenj. občin-□ stvu. NOVO MESTO U □ □ □ □ □ □ □ □ □ n ----------□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a a Veselo novo leto želi vsem cenjenim 1 ' — H odjemalcem mesarija I DOLENC □ □ □ R VIDKIH VINKO □ □ čevljarstvo P □ NOVO MESTO Zagrebška c. 1 p H JOSIP ZURC 0 3 gostilna pri »Stemburju« □ H NOVO MESTO H u ir k ii ii innr ii m u n h inr h lnnni .11 u h )f jnnnf 1 II II » N H B « II U II II lili lili lili 11 11 II 11 11 11 11 U 11 II II 11 rrrnmnnnmnnnnrTimnrrrinnrrrir 1 □ Svojim cenjenim gostom želi £ H srečno novo leto f □ LUDVIK KOŠIR — NOVO MESTO t 3 kolodvorska restavracija t d Srečno novo leto želi cenjenim H obiskovalcem -3 KAVARNA SPLIHAL □ j NOVO MESTO g rrrrrrrro irTrr~g~irT~M~ii~ii~iT~inr~inrir~ir"yi im -m THin nrni rrnTTT TTTnnnrTnrnnrinnni U II II M U II II II II II II JI II JI II II IL JI -11 il 11 JI—It -11 JL-ll 11 U 11 1 □ DRENIK IVAN B ! 3 splošno čevljarstvo P j 3 NOVO MESTO Sukljetova 2 H | 2 ANTON KONCILIJA C t mesar ln prekajevalec q □ NOVO MESTO C 3 želi srečno novo leto ter se priporoča C m tt inf~w~innnPB~inf i ii b b~m y trt~inrinnnnnri innnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnf POSAVJE "JDCOZOI n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□crg □ Srečno in veselo novo leto želi gostom in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča SMREKAR FRANC □ □ □ □ □ □ KRŠKO □ □ □mnmmmnnoioDnnnnciiDnnnnDa KRŽICNTK LUDVIK □ trgovina z usnjem □ RAJHENBURG g □ P ŠETINC LADO modni salon za dame ln gospode NOVO MESTO želi vsem prav srečno, zdravo in veselo leto 1941 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenjenim naročnikom □ □ RETEL J ANTON krojaštvo NOVO MESTO, Kralja Petra trg 26 jlxixddddaoaamrrmadaljlq a a ji Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom KNAFLIČ & MIRTIČ ključavničarstvo in vodovod, inštal. NOVO MESTO KANDIJA Novo mesto □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nni □ □' □ - ~ MALLV STANKO □ rajonski elektro- radiotehnik □ RAJHENBURG □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C^ni H □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CDOL JCJOCO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ LIL SREČNO NOVO LETO 2ELI ANICA KALIŠNIK TRGOVINA GALANTERIJA IN ČEVLJI NOVO MESTO □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oonen □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ želi vsem cenjenim naročnikom g GAZVODA JOŽE splošno mizarstvo GOTNA VAS NOVO MESTO Izdeluje po naročilu moderne spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme — solidno in po zmerni ceni TncDnnnnnDD □ □ □ □ □ □ □ □ □ MANUFATURNA TRGOVINA KOŠIR JOSIP nasl. MARTINA želi svojim cenj. odjemalcem veselo ln srečno novo leto in se obenem priporoča za nadaljnjo naklonjenost NOVO MESTO NOVO MESTO c L MIRKO KOREN zlatar ln urar RAJHENBURG OB SAVT □ □ Vsem cenj. gostom, prijateljem ln Izletnikom želita srečno in veselo novo leto ter se priporočata Mirko in Cilka Košar, restavracija ln prenočišča Rajhenburg MILJ AN ZUPANČIČ električni foto atelje RAJHENBURG □ □ □ n 1=1 n R S □□cnnnnnnnnij a a idoouuuulmjjulo □ p □ □ □ □ □ □ p □ p P SREČNO NOVO LETO 2ELI ALOJZ VALANTIČ slikar in pleskar NOVO MESTO □ □ □ □ □ S □ S a □ □ ALOJZ MIDOFER krojaško podjetje NOVO MESTO še vedno obratuje pod prvovrstnim strokovnim vodstvom. Zahvaljuje se cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. — Strokovna Izdelava. — Solidne cene. — Na zalogi vedno najboljše inozemsko in domače blago vseh vrst iz priznanih tovarn. □m b a a a b a a h a a b b n h a a a a a a a a a a a u enrmmr n a a a rrorTnrrrrrriaiDDD JOSIP FABJAN urar ln trgovee črnomelj □ulj m i « a i b fl M a ilb 1 b h b a 1» i b i ii g umi iULJGaannmDUUL]iJL^^ Srečno in veselo novo leto želi □ FRANC MALERIČ □ čevljar □ ČRNOMELJ [j inrTTTTTTnnnnnnnnnnnni 11 n«i»» h y DmmirmirTTinnrTTrTTirTTinrT^ □ ALFONZ OBLAK špecerija in galanterija NOVO MESTO g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g Črnomelj □ □ B D □ gs Srečno in veselo novo leto želi jeršen ivan modno krojaštvo ČRNOMELJ UL1UI b h b h J. h a B b b h a liuuuuulo ..8JLILIUI Zahvala □ □ □ □ n □ □ □ Ob priliki 401etnlce obstoja mojega obrata si dovoljujem Izreči najtoplejšo zahvalo za obisk vsem cenjenim gostom brivskega in damskega salona. Posebno zahvalo izrekam onim cejn. gostom, ki so vseh 40 let ostali moji obiskovalci. Obenem se priporočam za nadaljnjo cenj. naklonjenost Vsem cenjenim gostom, prijateljem, znancem in sorodnikom, kakor tudi cenj. odjemalcem j>BURGITA« želim SREČNO IN POLNO USPEHOV leto 1941! IVAN SVETEC NOVO MESTO Srečno in veselo novo leto želi KAR O L KOLBEZEN strojno ključavničarstvo SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM P. Koren preje STE RK TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Črnomelj joliuuuuulildcout ji j. h h. fl ijulagmco H oanancm i a h .i.b ajuuupnmncoDDc srečno novo leto 2eli Belokranjska zelezokvarna g A. LACKNAR g črnomelj g On m, lULOJLJULHJUumut^ MATIJA PRESKER trgovina z mešanim blagom RAJHENBURG SREČNO NOVO LET« Franc Matheis-ovi nas L Loschnigg & Scbmidt BREŽICE OB SAVT ]LlLJLrLXJLrJmULXJUUJLJLJ^L '.J □ □ □ □ □ 'ji f. JLrr jn □ □ □ n □ □ □ □ □ □ R JUUJULJIJLO Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen. odjemalcem in prijateljem ZUPANČIČ JANEZ strojna ln avtomehanična delavnica, trgovina s tehničnim materialom in avtoprevozništvo ČRNOMELJ DOLINŠEK FR/ PC SODAVICAR ^ KRŠKO cnnnm n.ii a inrmooc DOnUUUULCO □ □ □ □ □ 3 B 11111 i n n i II H 11 i n n n i m » n tnDiniEnmilnDocniDocinn josip pocival8ek trgovec □ JANKO ŠTRUBELJ URARSTVO trgovina ur, zlatnine, srebrnlne, dvo-koles, šivalnih strojev m posameznih delov Srečno in veselo novo leto želi MATKO JOSIP tesarsko podjetje ČRNOMELJ □uuuuuuuuuuuuuumnaaaaoaconno Srečno novo leto želi vsem gostom HOTEL JAKLIČ Biček J. ČRNOMELJ KRŠKO □uuuuuuuui a b «luannnnnDuijuuLiODDt .^fTTTnnrTTTTDDDDDUULJU^ ELZA STARY slaščičarna KRŠKO y krško — sevnica rini ii n n n innnrB a » n b d ii ii h b » u n i i i t t. n Vsem cenj. gostom in splavarjem želi srečno novo leto LUDOVIK MEDVED — gostilničar □ v Sv. Petru 31 ZIDANI MOST ^□□□mnrinmni a a a 11 irTTTnrrncox!L nniiiiniiiiiiimiiiiiiiii r D KRIEGER EDVARD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ TAJNER FRANC strojno pletenje ČRNOMELJ LiuuuLJua^paajoDuuLJJuuLaDDDDDni Srečno novo leto želi S STRUGAR JANKO avtotaksi ČRNOMELJ g uouuuuliumljlhj^^ dlojjulxjuuuuoaadddaac LESNA TRGOVINA, MESARIJA IN GOSTILNA □ EDO IVANU S trgovina z mešanim blagom k r 6 k o KRŠKO lojuljuuuljuuliuloj^ n § r^SS™? uuuu^^mmjuuuujuuuuuS ^nrrinniTTrnnrintTTrii h h.......m. g □ KVAS MILIVOJ □ □ EINSIDLER FRANC R HO b b b b b ii b ii h JLJLJLJLCOJULOJUUUUU! 1 □ □ □ H trgovec M P avtotaksi in avtoprevoznik D B iin^r^vtk tvav H H TfiC KRTVFC □ P □ ČRNOMELJ H H CRNOMELJZL H R čevljafst^o H □ H KRŠKO trgovec ČRNOMELJ □ Olj b h i b nam jij_iuDDDnanaaaDaDndi mamiimEiiinmiiEonaiD na I I I IUULXODDDDDDDCnDDDDDDgiODDDDDDDGDDDDDDO. 1 JOSIP KOBE ^ špecerijska in delikatesna trgovina NOVO MESTO Ttxpcaxii b i ii a m b htjui n u ,a b .ojaaDDaDExiuuuLJUuuLAJDDc JOS. KRIVEC TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM q b b mi n ■ h g 11h ti n hii i; p nmnrnnnniJULii jljuljulh jlji mx AVTOPREVOZNIŠTVO KLADOVŠEK AVGUST želi vsem naročnikom in prijateljem srečno novo leto! TREBNJE □Duuuuuuuuumumuuuu^^ KRŠKO OB SAVI m in n b a i b i a i b bjdliliuuuuliulo-'^ dr. rumpret □ D Josip Windischer hotelir . mesar in avtagaraža Kandija - Novo mesto n nmnnrm ii"Tf if rTTTTnrwinnnnrrinnnnnnnrwirxinnrrTT^ □ H " SREČNO NOVO LETO 2ELI FRANJO KASTELIC trgovina novo mesto tiskarna, knjigoveznica, zaloga uradnih tiskovin KRŠKO ^ ^ umi 11 n m 111 a a«11 a a n iloxojijlilj g ui a Ti jlijuuuuuuuuuu^ R □ □ _ FRANC RUMPRET usnjama in nakup surovih kož KRŠKO OB SAVI naaaaacaajuuLDLJUuui imnroxoani 8 Ž ANE HALLEB gostilna RADEČE pri ZIDANEM MOSTU nimiiiiiiiiniiiiniinig n □ KANDIJA □□□ m a 111 n 11 n ii m i b h a ii axo ij i ni i ii a i b a n 1111 n 11 a a u a n edischoner strojno- kleparsko podjetje rajhenburg ^ SREČNO NOVO LETO! Franc Lipe] veletrgovina bre2icb ujm, ii i .u PDmamaaaxm nmm jiiiiMimummiii nrrnn &)uM)ana in o&odca ..................................................... n n , . ■ . ■ B y ^ 0 . y n M ■ ■ U . . .11 ■ . . . ■ y . I . ■ . ■ ■ LJl ■ ■ I ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ H M . . M . M . . . ■ . ■ . ■ I . M C . M ■ ■ . M ■ ■ ■ M « I I M P . ■ IC 1 - Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem I H Zeleznina SIEIKAVČNMK filbp Ljubljana, Cesta 29. okt.(Rimska c.) 19 m reklam trgovini z železnino o tem boste ugotovili z C3 o tem boste ugotovili z Vaš m posetom. da ste z< res najceneje postrežem v na novo otvorjeni kakor: vso kuh njsko posodo, iedilni pribor, opreme za kopalnice, pohištveno in stavbeno okovje, orodje za vse stroke obrtništva itd. g r-innnnnnnnnrDlIlEJ^^ iaanDCX3aDUIJlJUUUL^ U Ml IH I ■ UM I M M M TTTTTTTH^a ...... fTTT > » ............ U ^JljlJlJLJLJLJ _____________. ... . __■,, mm u « u 11 ■ y ll ll II u II II II H II If VII II B ■ If M~ 1» II II I I I II II I m I ......I II I II II 1 II I 1-B I I I »I I I I II I I u ixnjixnx]uuuuuuuuuLuuL^ .---------------------------------- IGGE£I3DDDDDCDOIX]DDDDDD^ IIBHIIBIIBBIIBB LJLIJUUUUULPDDCIB IMIBBIIBBBBHBBBBHBHHIIIIBBIIRIIBII LLUJUULj Srečno mirno in vadovoiino novo leto želi vsem obtsteovateem (D&mM □ □ □ □ □ PinnnnnnnnnrT~w'TrTrTi-.nririni u u u . u u i u » u u h n ifTnnnrTnDDDDDUUtXiULlU H H H B B H B......LJLJULJLIJLJUUIJLJJULI BIBIIIIIIBIBIBIBIIBIIBIIIIH ULULUULI ^□□□□□□□□□imoajua-iuuui u h ujuuuui«^ ------------ -----------------_- ------------■..■■■..■..■.M,jly|juiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiinm - innnnnnnnmomaiiDDaiiiaDacriaacLit c □ □ □ □ □ p □ □ ALOJZIJ VODNIK KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA pri glavnem kolodvoru — Ustanovljeno 1860. leta. Splošni proizvodi iz marmorja in granita ^□□□□□□□□□□CnLlUUUUUUUUUUUULAJ KUPUJEM krojaške, šiviljske, pletil- " ske volnene odpadke, staro volno, cunje juto, vreče itd. — Plačujem po najvišjih cenah. KOVAČIČ Tvrševa 25 (bivše strojne tovarne) ljubljana □ □ ! ž = □ V novem letu želi mnogo sreče in uspeha vsem cenjenim naročnikom Jos. Relch TOVARNA ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN BARVANJE OBLEK PRANJE IN SVETLOLIKANJE PERILA inannnnnmnnnnnamnnnLOJUuuLJLi □ Srečno in veselo novo leto želi '' ZANOŠKAR LUDVIK modni salon LJUBLJANA Bleiweisova c. 15-L □□□□ocDnnaDaDnanoaaDnonaizoaGLS ojuuuuaaaauuuuuLOJu^ i m □ n Srečno in veselo novo leto želita vsem S cenj. strankam in se še za nadalje □ priporočata □ J. Kramer in Tolmajner □ kov. strugarstvo — strojna delavnica § LJUBLJANA šelenburgova uL 4 ........ u ,fnrinmririr_— □mannEXXonaonLLJLiLJUuu^ DcnmmooDDDanDOoooooDciEOOD □ , □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem jJUUUULO- O-JL-ILtULO 03333X3 □ VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znaneem IVAN OGRIN vinska veletrgovina L A V E R C A PRI LJUBLJANI nnnnnnrini 1X0X0 33333 " ' *vti mu mnmi h«ihhbuh Tnr h ii u n rTnnnnt 3 HLILJI H JLILIULHJULHJUUUUULJLI^ B H U B H I ""* Srečno novo leto želi cenjenim ^ odjemalcem q JOS. FILIP GOLDSTEIN — optik □ LJUBLJANA Pod Trančo 1 S UJULOXOJUUUUUUULJL, H B 8 II » I I ULJU □cnniicnnDaiioonramooooDa E R SREČNO NOVO LETO ZELI „ELHOMA" J. Stojko P stroji za obdelavo lesa nonoajnooooaoajnooaononoaoi^ g JfiJiSi' E Srečno in uspehov polno novo leto □ □ topleje □ □ □ r-1 LJUBLJANA Sv. Petra c. 3 Telefon 25-31 M1 in se za nadalje naj-priporoča KALMAN & KOVAČ krojaški sslon za dame LJUBLJANA Stari trg 24 Franc In Marija NOVLJAN mesarija Stojnica: šolski drevored Podružnica: Rožna dolina 37 LJUBLJANA irinrTinnnnnn|~|nn^^ »" ■ u Srečno novo leto želi čevljarski mojster HROVAT CIRIL LJUBLJANA Poljanska c. 41 želi vsem svojim odjemalcem ,PETRONAFTAu A. Hmelak mineralna olja _ LJUBLJANA Tyrševa c. 35 a g daDDnnnUUUUUUULJUUU^^ _^^^nn^nnrnnr^ IUL1JUULLJLJL1ULILIIJLJ.II I UUU1 I II II I I in nnmnnnnmnimiin □ p0civa§ek martin S n modni salon IULUJL3TTTTII .HllUHttUHHMBBHHHBliiHIU irmrm M H H HH IU-Q3CDCOCOaCL._il LJUBLJANA Igriška ul. 14 ^□□□□□□□□DDDUUUUUUUDDDUULftJLlUU n □ □ □ □ o □ □ n □ □ □ □ □ □ n □ G J □ u B □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1941 ! Splošno ključavničarstvo Srečno in veselo novo leto želim cenjenim odjemalcem JERCH RUDOLF trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA-GLINCE, cesta IX telefon 24-76 M □ g _ _ □ □ LJUBLJANA Cojzova c. 1 { □ iiiLULiLiLiuuuuaoaaoaaaaauuuijuDaaDt ^rrinnnrTinnnnnrTTTT=o[xoDrox]L □ rrrin^nnnnnnnnnnDaDaaaDaaxDni onanannononnJuiJUUUuuL^^ N SERIH A J TE V „JUTRU"! VESELO NOVO LETO 1941 LOMBAR ALOJZIJ modni salon za gospode in dame LJUBLJANA VH Celovška c. 43 ................. 111 n i im i j ii h mnnmpuuuuuLiLiuiiouuuuijaoDt Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka LUDVIK PANGOS pohištvo TRATA št. 15 Št. Vid nad Ljub. ter se v nadalje najtopleje priporoča nnr v u h n m n n « » i » 11 ■ u n km ii » d mrmn miiiiiimiimummmiiiju R B H M ""11-11 I! 'I n H I! II II HJULJLI fl JUl i b p II i ILJ □ □ VIKTOR 2VEOELJ " P g soboslikarstvo, pleskarstvo □ □ in črkoslikarstvo naslednik julij weibl Ljubljana, Čopova c* lo □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B Lapu darilo m vsako priliko je fotoaparat znamke Balda s opt. 1:6.3 lepo usnjeno torbico in dvema Isochrom filmoma, katero dobite še vedno za Din J2o.- pri Fcto Tonristn L0JZU ŠMUCU LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8 kateri želi svojim odjemalcem SREČNO LETO 1941 _ □JUUUUULTI PLULO genussi IVAN pleskar in sobni sUkar LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 17-e Vsem cenjenim damam želim prav srečno in zadovoljno novo leto 1941 SALON „MIRA" Uratnik — Mesarič LJUBLJANA Mestni trg 7 jpnm 13333X03 Trm 03333 nmnr B □ NOVA TRGOVINA z mešanim blagom LIKAVEC & GABERC se priporočata vsem cenjenim odjemalcem □ □ Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu želi cenjenim odjemalcem service Perkon CELOVŠKA C. 38 Telefon 30-78 rjTnnnmrrp ■ m ■ ■ immrinn ^ ii.ojuuuuuuL.iuutxi.il, i h i ra3xixa.jt jli n h ii h b h i i j j a iu - - Srečno novo leto želim vsem naročnikom in se še za nadalje priporočam VOJSKA DRAGO sobo- in črkoslikarstvo ter pleskarstvo g g Linhartova ul. 3 LJUBLJANA Beograjska ul. 20 § SnrTT" .......................... mrmri »milili millllllllllll BJULUB I I I PGDD □ B MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU VAM ŽELI STAVBNA TVRDKA FRANCE KOSMAČ konces. zidarski mojster ZG. GAMELJNE 12 p. 8t_ Vid nad Ljubljano __ . u _____________tj □LiJumuuuuuuuuuuLo ^»ii.nnnmiNMHniinmiiimniniimi noDULLJLUJUuuuuuuutii nun rqjuuuLi.il n Lil II n n i nr Cenj. gostom želi srečno novo leto JUSTIN DEBEVC Buffet »Resljev hram« Slomškova uL 9 'dnoDnnnnncjjoncnaaoDonnoaoooaa m m n n imncsnnDDnncoDuuuuuuL^ g □□□□[XOII!XXXTTTTTTTT^^ jLlUlJLILJLajUL Kljnb težkim in kritičnim časom s samozaupanjem v našo lastno moč in x vedrim čelom naprej v novo leto 1941! Obilo sreče in uspehov Vam želi tvrdka I A. VOLK § LJUBLJANA Resljeva cesta 24 □ _ M BaaDanmDoaamnLium^ SREČNO NOVO LETO *V!T.rM VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE zadruga z neomejenim jamstvom želi vsem svojim vlagateljem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno movo leto 1941 ANTON ŽELEZOLIVABNA PODSMREKA, p. Dobrova pri Ljubljani Telefon 88-84 Telefon 88-84 HnimimiminnnilllllllUlIllllMIIII _P n ■ ■ « i i li l mrm ITil H » I » B » II g B I I H H I H I I H B I B 8 I H BJL M......i..M.niim»»iinniiillllllim Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenj. naročnikom in poslovnim prijateljem Fran Raronikar tesarski mojster, parna žaga in lesna industrija LJUBLJANA Linhartova 25 □ ,u.. ■■.... i.. i. ■«i«»11»11 n 111B»111111»I n 1118 ll □ □ □ □ □ □ □ o □ jjulj-JU-HJ i ii ii 1111»11111111111 m ' i i "" i ................................... ^ro33333333333333xniiii:'tnetr ■ i«liuuuuljuljui h h n i h h i[XOXTnnmnr □ □ □ □ □ Zahvaljujemo se! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ in voščimo vsem Priporočamo se tudi v bodoče! nažim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem za zaupanje in naklonjenost v preteklem letu ZDRAVO, MIRNO, SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO ! adiov&l Ljubljana DALMATINOVA UL. 18 poleg hotela ŠTRUKELJ Telefon 33-63 Radijski aparati, pisalni, računski stroji Itd. Parker nalivna peresa! Mehanična In radio delavnica! SREČNO IN VESELO NOVO LETO VAM SELI VINKO BOKAV5EK vodovodna instalacija toplovodnih in mrzlih naprav LJUBLJANA-MOSTE Ciglarjeva uL 12 ............................1.1. iiiiimiiimiri ............................... JOSIP STUPICA Slomškova ulica 6 LJUBLJANA Telefon 28-26 Avtoguma: PIRELLI Zastopstvo avtomobilov: OVERLAND ln LANCIA Bencin Olje Avtogaraža 1H u ■ H a n AIIMI»a III na n i n m n i n 111111111 b i mizarsko strojno podjetje 6T. VID nad LJUBLJANO, telefcm 49-83. — Celovška e. 287. = ■... I. H U..«. I ■»«III11»111 u u 111111 n i iTTTTinnm 11111111 n m . 111 u 11 i i 11111111111 H IH 1111 8 I U CELBZO-UVABNA p. ST. VID nad LJUBLJANO ULOJUUUUUUUUUUIJI JI .« II ULH-IULIULJ.il.I I I B UUUUUULPJL TRATA 18 H j ■ . i ■ i » « » ■ ll ■ I I I » ■ II I H m II H I a B K B I B ■ I B B [TTTTT1□ Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim strankam, znancem in prijateljem VOJSKA STANE PLESKAR, SOBO- IN CRKOSLIKAR TeL 40-20 LJUBLJANA Gradišče 3 ..innnmiiimiiinimiillUlimnm II g Srečno In blagoslovljeno novo leto želita svojim cenjenim odjemalcem ln gostom Anton in Ana Podtofsek mesarija in gostilna LJUBLJANA, Linhartova uL 4 — Podružnica: Staničeva ul. 6 H H H W ■ ■ ■ M """ ■ " ■■ ' n__fl II I.....'I H-" "HH " " iH«Hn»» II »HM. J _ .■■■...■iminimmillliniinni IJUUUUULJL ^......ninmi.iiiiiimnmmiiiiiii i » VELIKO USPEHA IN SREČE V NOVEM LETU! Priporočamo se še v bodoče za Vašo cenj. naklonjenost JOS. ZALTA & ©o. ŽELEZNINA LJUBLJANA Tyr9eva e. 9 Srečno ln veselo novo leto iett ln se priporoča GOSTILNA »SPLIT44 Dobra dalmatinska vina! Vsako sredo, četrtek ta petek svete morske ribe! Stipa in Ljubo Smoijanevlč jprp^nnnnnnnnnnnnmmmrrinnrrTTTTTn TTTmmTnnnCimi^ U B, , , Ul II I U II III I I U U I I H I U U OOOODOOOL I III 118 III IIIIIIIIIIIII I I B I »» H tU III I I I I I in il <4lestit&e h ttcdtit k\a)ev __Murska Sobota iJLXJULLiJLTTxinnna:i iiiuihiiil h i i i i i m h i i gbn o b11 n ii.iuuuluu i m i i i i i i i i ii i i i ii i i b b i i 118 u BERGER JOSIP IN SIN veletrgovina z žitom MURSKA SOBOTA juuuuuulj'1 i b iuuluui hi juuulhjdpdl I,""...............nrnnr KMEČKA POSOJILNICA r. z. z n. z. MURSKA SOBOTA B Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem K. KUKEL modno krojaštvo MURSKA SOBOTA □ O n n b.a mui n a ujm fljlu m m a nb» n JLJLH B B B B » B B B II II H H H B g g g g B B M B B B II R | □ □ Trgovina oblek WEISS ŽIGA MURSKA SOBOTA ___ _□ □ juhjuuulujui ii ii mmnrrrnrTTTnnnr - Tovarna perila ln manufakturna trgovina CVETIČ JANEZ srečno in veselo novo leto tali Srečko Kranjc izvoznik PESNICA pri MARIBORU I g g g I g g I g B g g g g g I I g g g g M g g I I B M U I SKECNO NOVO LETO želita vsem cen j. gostom ln poslovnim prijateljem Franc in Fran ja Kočevar gostilna in vinska trgovina VRHNIKA ii»ajLH-ii.il II n b b h B h r rir n b b.b i mi 11 i.u SREČNO NOVO LETO želiva vsem najinim cenjenim gostom ter se za nadalje priporočava fran j o in marija alatic Krčma „Ljutomei*čan" ZAGREB Hatzova uUca 12 (pri glavnem kolodvoru) o..............................gn nm g g in g TI h g m b h i o ir n ii m u irmrmrmi □ □□□LOJDna^aaaaaaanDooii^ ijmu inrrmi Emnmnmn □ Srečno ln veselo novo leto želi svojim S dosedanjim ln bodočim cenjenim od-n jemalcem trgovina PRI CIRILU □ VRHNIKA Lkojcjcajorini ii n u h n h nnmnnnocob' tu. ji jljl l ni a n n a mu a n n i n n a a i a a i juuuuuua mnr irojonnrrinnn b b b b b b me jcjuuuu □ nmniiiii rim j h h n b b hjuuluui r MURSKA SOBOTA gnmuuuudnddromamnjro n toloj qxiuuliliijljuuuuljlo.ttt t ujUDcoao Gradbeno podjetje □ SRAKA ŠTEFAN poobl. graditelj MURSKA SOBOTA S ii jl ura zimpmnaiomnnnnrinnnL RITUPER ALOJZ trgovina z radio-aparati, dvokolesi ln šivalnimi stroji MURSKA SOBOTA rTTTinnnnnnnrfl irr a » ii« b h« n b h mm » | B. ASCHER i SIN □ veletrgovina □ □ MURSKA SOBOTA p}duuuudijuuglojmijulhjmuuuuljlft-" Manufakturna ln kratka roba na debelo PAVEL HAHN __ MURSKA SOBOTA FiiTi b h n h n h a immnrrH lriuropnapac ojijjliuuodddnddddddduul lULJl IIJDDr _ >ITNA BANKA D. J) 9 c □ E v Murski Soboti □ □ □ - Srečno ln zadovoljno novo leto želi 3 vsem svojim odjemalcem tvrdka VUGA e BAČNAR veletrgovina z galanterijo PTUJ cenjenim gostom ln se še v nadalje Srečno ln veselo novo leto želi vsem priporoča gostilna pri »Lovcu" Drago in Hld Murovec VRHNIKA uui h n b u ii 11 jnrrii bbn inmDauuuuiJ SREČNO NOVO LETO 2ELI GRADBENO PODJETJE | GORIŠEK MARTIN ^ BREŽICE i b h .HJUUt JL.1L ii, ii h ii ii !l 1UL3JL.UL UJUJLBJLO 4 i CCTIOJDDrTTTTTTTTDDCIC^ CDTP"XIPLIUUULIUUDCll|Ii OBILO SREČE V NOVEM LETU!" □ □ □ □ Bančna poslovalnica BEZJAK - MARIB3R Gosposka ulica 25 Glavna kolektura državne razredne loterije b B 3 R j MURSKA SOBOTA 1dljluul1uuuuuuuuulii b b iljuuljuuuuuliuuuljuuuu^ jlhjuuuulijuuljuuulju^ GRAJSKI KINO MURSKA SOBOTA □ ox]DaDDaaaDaDDaaDonrTTrTirif rmnr □ □ NEMEC JANEZ □ □ □ radio — železnina P g P MURSKA SOBOTA □ n n □ □ O □ □ c E C maajmcmmmria JOSIP BENKO tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv MURSKA SOBOTA TELEFON ST. 8 juuuljuljlljljljljijli^ » I b I TTTTTT KEMINDUSTRIJA d. z o. z. MARIBOR — Aleksandrova cesta 44 TELEFON 24-17 □ Kemikalije, glazure, barve, ličila, mineralna olja, izolacijska □ in zaščitna sredstva, bencin, avto-olja, špirit, petrolej itd. auuuLUJiJ mm lumumum a b b DDDanimnnn □erramimm onu.i 11 b kjuoddcox!odddddddddgo Jugoslovanske tvornice.gume družba z o. z. □ □ ne b a ~~ □ □ iibbi«BBBimrTTTIBBIIBJLJUUUlJlJUULJUUIIIBBBBM»bb»BBtlB.bbbxi1bibibbb Kavarna in hotel «w Faflik Alojzij Central vv Murska Sobota xddadddadddoumuuulililnjijuuuuuulhjt ji. ii uuuuumLxmxax)i b i ii b b ii b in f= Gornja Radgona Vsem svojim zavarovancem, prijateljem ln sotrudnikom želi v novem letu mnogo sreče ln zadovoljstva »DRAVA« ki je PRAVA ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA \0m Kranj njuluulij! j i..b b.i..b i b bi b b b h i b b. b, b i b h ii b iuuuuui b u m OTrTnnrif-inrini i i mu 11 i 11 m mi l iTTTmi m >rn - - ■■ * m ^ |0i™ m nnmnZ"*«** □ PLAMEN kovinarska zadruga z o. j. V KROPI Ustanovljena leta 1894 MARIBOR — Sodna ulica 1 — v lastni palači DCLC connrnDnmD[X]nn[Z3Dnoaanm P AVGUST ln EMA BERLAN □ gostilničarja staroznane gostilne Albert Horvat GORNJA RADGONA p JANKO SUŠEČ tiskarna — knjigarna GORNJA RADGONA - LJUTOMER O mu »nrTnrinrxTnnnnnnrinr i h n n in, JCIJrrirTTrTTrTTTTrin^^ H! r « B g M ii B ii M u H infl ii m h h II" H 0x01x11 □duuuuuuuuut B, 11 .RJI K.H M.....I I HJ| ELIZABETA HIBLER gostilnlčarka kolodvorske restavracije Karbaš GORNJA RADGONA g j; r. b n h "b rrrrrrTTiuuuuaac 'JLLULUULJ b A B B J 3DDDDDDDDDDDDDDD FRANJO STRAH trgovina z mešanim blagom GOR. RADGONA — GOR GRIS dulljuuui b b b b b h h ilbj b b b b h ddddco □Dcnonm b b b liulu a h b b h h h tuuulo CAJ*NKAR FELIKS trgovina GORNJA RADGONA s » H B g g B g g g » B « g B g I g g g g H g g g g M T FRANC JURKOVIC gostilničar SLATINA RADENCI u b M11 ii o. n,TTTrrrrrirTYTTTTi3ra^ iniiimninmiiina u'innf'TrTTTTTTTTnrTTTnnrTnnni § Srečna in vesela novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem □ g tovarna pletenin g ANTON SAVNIK § □ □ ŠKOF J A LOKA IS J l Ročne in strojne iebljame Tovarna vijakov in Športnega okovja Umetna kovačnica im i i u « »tt-h ■ ii ■ » » ■ n 11 i i ¥tinrmmnrrin nnrttbinmrtyinnnnnn b b b b b b btttg. JOŽA HRASTELJ trgovec Srečno in veselo novo leto želi vsem gostom ln odjemalcem v GORNJI RADGONI — Podružnica: SLATINA RADENCI želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter poslovnim prijateljem srečno ln veselo novo leto! 3 nMininiiiiniiiiimiiiimniiiiiinnni c BENEDIK FRANC gostilna ln trgovina STRA2I8CE PRI KRANJU ajlb b b b b b H b B K B b b b b b lULHJUUODLil M n B II B II B B II H g H g n » UJULILUJUUlJULJJtll 1ijuuulhjliuuud !□□□□□□□□ B H IL1 JI B b IT b B,«IJULOJULi II B B b II II H Ii lUUUULDDa m g n i g g h b n u n3dtxn3d[xaxaxdpi Srečno novo leto želi § FRANC MOKIC — trgovec R JESENICE g u b ii i i i b i b b ii BTTTTnrTTTCOTTniJDLI IJLOJUUUUULLJULIUUUUL^^ B B b B H m h ii IIi B.LLJLOO nrr-r mm i i n »i i ^ i ■■ 11 n i n 111 m 11 111111 nr OBČINSKA HRANILNICA V Gornji Radgoni je pupilarno varen zavod. Sprejema vloge In daje posojila po ugodni obrestni meri. Za vloge in vse poslovanje jamči občina Gornja Radgona z vsem svojim premoženjem ln s svojo davčno močjo. R Srečno novo leto i UPRAVA n i r. » » B l ll b b b b g B B » g » H B H H H B » n n u u g B H II riTTTTTl nnnnrm ri i « mtth b m b b b b b i b b b b i b i Srečno tn blagoslovljeno leto 1941 želijo Gornjeradgonska občinska podjetja OPEKARNA BOREČI OPEKARNA ČREŠNJEVCI svojim odjemalcem Sirom Slovenije. Zastopniki za našo prvovrstno strešno opeko ▼ vseh večjih krajih Slovenije. GORNJERADGONSKA OBČINSKA PODJETJA bmriTTrTTJLiuuuiiiimmniimmimixxo a. Veselo ln srečno novo leto želi vsem svojim obiskovalcem RAJKO BOŽIČ Diesel avtomehanlčna delavnica KRANJ — STRA2ISCE h B b b.i b b b u ii b b bjulb i b ii i ii i i b ■ i i I..b B b B b b B B B ,B B B B B II.JLJLajUEXUUUULlUll LUKAN FILIP mesar KOROŠKA BELA iHimiHii uui b b b b b b b ii n mpcmni ii u ii mapnaco ni b b juuuuulbjloudlh b b b b b b b b b b »j Atelje za moderno fotografijo in povečanje slik FOTO JUG KRANJ Srečno in veselo novo leto želi VlOIC FRANC splošno kolarstvo KOROŠKA BELA 55 p. Slov. Javornik llbbbbbbbbbj. b-b..b JI b b h b b b b B b jul3uls t II B I B B B B B B B B B B B B B B B B I B B B B B B I B I EDVARD PETELIN vulkanlzer MARIBOR Kopališka ulica HBIIBBBIIBBBBHBBBBBBBBBBBBIIgt I H H || I I I! M I I I I IH H I I I 11111 djuMjana čestita ŽelezniSko-carinski, Spedicijski in transportni zavod za industrijo in trgovino 1 EKSPOZITURE: Jesenice, Rakek, Maribor, Sošak. — Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih v tu-Btt inozemstvu Josip L Silita 3rzoiav. naslov: SLOVENIA-TRANSPORT. Telefon 27-18, 37-18, carin, pisarna 37-19, stanovanje 24-19 IZVOZ uvoz LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA Špedicija - Mednarodni transporti - Odprema robe po kopnem in po morju preko raznih tu- in inozemskih pristanišč. Zbirni promet za tu- in inozemstvo - Reekspe-dicije - Strojni transporti - Carinska špedicija - Oskrba uvoznega, izvoznega tranzitnega ocarinjenja ter raznih dovoljeni za carine svobodni in znižani uvoz. — Skladišča - Prevozi - Avtotransporti - Preselitve s pohištvenimi vozovi - Inkaso faktur in povzetij - Železniško carinski, tarifni in revizijski biro. Kontrola tovor, listov in carinskih deklaracij - Reklamacije - Rekurzi - Transportni proračuni - železniško-tovorninske in carinsko-tarifne informacije - Oskrba transportnih zavarovanj - Obav-ljanje vseh v trans, stroko spadajočih poslov. Transportna organizacija za blagovni promet z Bližnjim vzhodom, Turčijo, Perzijo, Iranom, Irakom, Egiptom preko lastnih šped. zvez v Istambulu, Solunu in Bassori. Odprema po kopnem ali po vodi. — Vse informacije brezplačne! JUGOSLAVIJA HO V O L^0 VSEM JugosL ekktr. d. d« BOVERI jpmnmmmmnnnnnm^ Srelno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem EBER ELIGIJ PODRUŽNICA LJUBLJANA nHnnrinnnnnDoaanrinnaaaaiiDaaaDDi O Srečno in veselo novo leto želi vsem g svojim cenj. odjemalcem in znancem — □ □ C &UŠAR LUDVIK pečarski mojster MALA VAS 50a JEŽICA in s-, vljudno priporoča za nadaljnja cenjena naročila □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□EO □ □ B □ g g Srečno novo leto! Kr. dvorni dobavitelj mnnoinGmnaconanoaaDncnDaoaaoi nnrrinnnnnnmDDaDanaiiaDaanDanD; □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ cenjenim odjemalcem H REZUCA SMEH □ trgovina z mešanim blagom g LJUBLJANA MOSTE g Zaloška cesta 33 □ delikatesa in špecerija LJUBLJANA Stritarjeva ul. D □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□CDL □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ g svojim cenjenim odjemalcem EDVARD VOSTNER g IVAN ML. □ kleparstvo in vodovodna inštalacija □ LJUBLJANA MOSTE krznarstvo in izdelovanje čepic Q fV^f tffS 7 ^ nnipTTinnnnrririnnni l1DUQUUPI3DDIIPDDDGQDDDDDDD t-% ri n ~OL □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam FRANC VRHOVEC Kovaški mojster LJUBLJANA Bohoričeva al. 6 junmpao1 □□□maoDDnnmaaamnnnnaaaaaaa SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča IVAN MEDVED sodarski mojster TACEN — ŠT. VID pri LJUBLJANI rxoDaDDnGaaaaaDpaaaaaDoaooccQj Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem BAČNIK FRANC kamnoseštvo LJUBLJANA MOSTE SREČNO NOVO LETO ŽELI mizarstvo TOMŠIČ FRANC ZG. KAŠELJ Dev. Marija v Polju ^innnnnnnrwTrT]GncnaDGDJnCOL3C!t5 Srečno in veselo novo leto želim svojim cenjenim odjemalcem T. MARINKO trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Prisojna ul. 7 xoncxo3nncx3DaanaDa3aaaoaDacG Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! xoxaiiix]oirTinnrx3txi: Gradbena podjetje Battelino VHibali pooblaščeni graditelj LJUBLJANA Rožna dolina želi svojim cenjenim naročnikom in znancem mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu 1941! □ □ P D S C S D □ □ □ □ □ □ □ n □ □ 8 □ □ □ S □ □ □ □ Srečno novo leto! želi vsem strankam, prijateljem in znancem Miroslav Zupan pooblaščeni graditelj, stavbenik LJUBLJANA VOŠNJAKOVA UL. 6 — TEL. 21-03 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Škjšj « v te- d. z o, z. tovarne &l$a, lakov in barv V jOfggj^ffCStfff □ g Ivan in Frančiška ~ g JAVORNIK g □ mesar ln prekajevalec □ □ P g LJUBLJANA Domobranska c. 7 g □ šolski drevored □ □ □ g Miklošičeva c. 17, telefon 31-57 g □ Dolenjska pod Rakovnikom □ □ VVolfova ulica 12, telefon 27-03 □ g C. 29. oktobra (prej Rimska) g § a □ ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM □ □ ODJEMALCEM IN PRIJATELTEM g g SREČNO NOVO LETO! □ □ __□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Obrestujemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu z naiugodneišo _ obrestno mero - Kupuiemo_ Ko dneva nam ugasne luč in stan nam in stezo noč temna noknip ... Do dnevne svetlobe Vam v žep uajo kijuč Trpežne odlične prodajamo in posojuiemo vrednostne papirje. Opravljamo vse posle denarnih zavodov Dravska banovina jamči z vsem svojim premo-ženjem in davčno močio za _naše obveznosti- BATERIJE Hranilnica Dravske banovine Ljubi ana - Maribor - Celje - Ko(ev,e V » I ■ » irTnrrVTr^TTTTTfTTTTTII fTTTTT ram 1» » i I I « I I ■ I II ......mil.....mm h ZLjMtjatte IH a g a W a O » a K U »U H n H H ll H » h h ii nmnnnnf ii" n h h n im-mpi miiiniiiiiniH »»' titu1 111 m 11 m i mi i pel i lin ujluj.i, ii m i i i i m i » i i m A ZAVAROVAL FUljalna direkcija v Ljubljani, Cigaletova 1 (pred sodnijo) ZEM S1EČNO IN USPEŠNO NOVO LETO svojim klijentom in svojim zavarovancem-naročnikom »JUTRA« D. D. onmi H.H uanaaaixiuuuuuu^^auroumVJmaaaDDaoaoDaaDaaDnmnnncn □ c □ Srečno in veselo novo leto želi cenje- C nim naročnikom in odjemalcem £ JOSIP RO JINA F konfekcija, modno krojaštvo, Specialna delavnica poklicnih oblačil ^ LJUBLJANA, Aleksadnrova cesta 3 □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnp srečno in veselo novo leto želi ijuuuuu n 1r1 m ii i, i niinnniinnmi: Srečna in uspeha polna nova leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka □ □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI MIMO KRAŠNJA krznar □ □ LJUBLJANA Frančiškanska ul. 1 □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L □ □ TnmngnnnnnnnnnnnnnrTinnnnnnnnr □ Bs □ □ trgovina z domačim in južnim sadjem, zelenjavo in deželnimi — — pridelki na debelo SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM Josip Smole LJUBLJANA Telefon 3837 krznarstvo SELENBURGOVA ULICA 6 Telefon 3837 dipl optik Fr. P. LHjBUAnB.PRSAŽfl nEBOTlCniKA jaamnnrnnnrtfTTinr lnnnrrrinrinnro nrTTTinmnrrrinmmnr^ SREČNO, USPEHOV POLNO LETO 1941 želi vsem svojim poslovnim prijateljem Tvrčtea DRAGO SCHWAB □ LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7 □ n □ □ Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem LJUBLJANA POGAČARJEV TRG (ŠKOFIJSKA PALAČA) SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem — in se Se v nadalje najtopleje priporoča FRANC KENK krznarstvo LJUBLJANA Jurčičev trg 3. □ □ □ □ □ □ □ S Orlcmtslna slaščičarna LED" LJUBLJANA Pasaža Nebotičnik n g □ H n G H S R P S a □ n □ □ □ n □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI IVAN VRBINC LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA Telefon 42-98 stavbni, pohištveni pleskar, ličar in soboslikar IVAN BRAJAN carinski posrednik LJUBLJANA Poslopje glavne carinarnice □ 8 □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM TVRDKA i □ S S Srečno novo leto vsem svojim odje- □ □ g malcem VIKTOR KLEŠNIK, sedlar, g □ □ jermenar in torbar □ □ □ Ljubljana — Poljanska cesta št. 49 □ □ n S JOŽE in MICI NERED ^ M mesarija □ □ LJUBLJANA ^ Šolski drevored pri Zmajskem mostu ^ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ii □ u U □ S ANTON BARTOL □ □ n trgovina s kurivom ln lesom M □ LJUBLJANA Podmilščakova 18 □ 9 □ ^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□lJ! □ SREČNO NOVO LETO želi vsem □ □ Sentja*i3b£lca križnica svojim cenjenim gostom □ □ gostlna GORŠIC JOŽE □ ~ Tyrševa cesta 82 □[^□□□□□□□□mnanannacoDCODiDco SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem Rafko Koretič delikatesa — špecerija LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 4 SREČNO NOVO LETO želita vsem svojim cen j. strankam Franc In Anica ŠIMENC higienična pralnica — svetlolikalnica KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK Sprejemališče: Frančiškanska pasaža LJUBLJANA — KOLODVORSKA 8 •ucmnmnnnnnnnona^onnnnnnnnn: ^uuuulojuliuijijui aaoacDnaoannaoooDoonDDDnnanicD □□□□maaaaaaoDmamn . ^□□□□□□□□□□□□□□□□□mnnnnonnnnnannnnnuLJUULJiJuai ~ Srečno in veselo novo leto želim vsem cenj. strankam, prijateljem in znancem in se Se za nadalje najtopleje priporočam ZIDAR ALOJZIJ £ kovaški in podkovski mojster o LJUBLJANA Jegličeva ul. 15 ©iinyjZ£iQ>§) puw0ils)ou© Kersnikova ulica juanrTinnnniriuaDDaa n m ii h ii h mnf rrrr o rrrrrrrrrrT kvas m vseh vrst a i n u u n u ii n n ii ri lin n i m 11111111 m i 111 m »11 m »11»■«»»h»... 11»i mmnrž djuCCjatta čestita ijjuuuuumuumumuuLiiJUUULjm Veselo in srečno govo leto želi ' gostilna pri »KORELNU« »NA-NA« A- KAJFEŽ ur ar LJUBLJANA Miklošičev« 14 FAJMOŠTER — gostilna g LJUBLJANA M. AN2IC g U IVAN SAJOVIC splošno čevljarstvo ln specialist za ortopedična obuvala □ LJUBLJANA Novi trg 5 g Srečno in veselo novo leto želi □ VINKO CUNDEB 3PPPPPPPPDO ■?. § □ Bd torbarstvo - sedlarstvo-jcrmenarstvo Ljubljana, Igriška ul. 3 (za dramo) □pacDaaaoac' S P TEODOR RABIC H štampilje — etikete g n H LJUBLJANA Miklošičeva c. 13 □ □ □ □ ijcomDDDODDnnnaaDCX3DaDODaDOOijj H»n«a*BBr■»HBH mia Srečno tu ▼etelo 00*0 leto i§U vsem svojim cenjenim naročnikom Anton i ^^rrrrrrvrinnrTmrnnr^^ 3fXmnrrr r»nirriT>nMIII QXO d 40»1P MAGUČAB □ pekarna LJUBLJANA Dolenjska c. 4b axoarrriTirTirrianrrirTY innnS ; inrinrirrinnninrTnnrTTTr^ ff' a g rirTrTUID □ IVAN 2ELEZMKAR C M manufakturns trgovin« L. g LJUBLJANA Marijin ti* 8 ^ Srečno in vesplo novo leto žeu MARIJA LRRAS, nasl. ^ izdelovanje pristnih kranjskih klobas □ LJUBLJANA KomeiMkega ui. g i Trini n ULaOTOGOUPaf q.vxa.inn^ m| ■ ii h » i n t rn rinnnnnrvT^n-nrinr □ Srečno ln veselo novo leto teli tvrdka P ANTON KOZINA □ matematičRo-mehanl^na delavnica 5 H LJUBLJANA Smarttaska c 8 □ rj I ULOi.fAJUif.».JLI n u »J nrngpga JDLOJCCO vodovodni instalater LJubljana Gradišče 3 Tel. 40-19 n^n^nnnnnnr1! iririnnnnni irTrririi n mnn nPPPDPPPPOPCODPPPP(X3PPPPrja3m g § Srečno novo leto želi vsem svojim g § " ~ cenjenim gostom □ — F. J. ŠUSTERŠIC gostilna »Slepi Janez« ni XIITTtXDaDTriX»TTT]ITOXOXlia ncoonnancn: □ __ K nun« m j ji jliui j n i mii m h «i y u ium §P Srečno novo leto želi P P brivski in frizerski salon □ □ B4J2ELJ IVAN P P g Tyr8eva 175 ST02ICE g g Srečno m veselo oovo leto želi Delikatesna trgovina IV. BUZZOLINI LJUBLJANA Lingarjeva ulica n □ B FR. P. ZAJEC izprašan optik m ur ar LJUBLJANA, Stritarjeva ni. 6 (pri Tromostovju) IVAN bernik tovarna rolet LJUBLJANA Linhartova 8 m to u.M.*irr;TtTTTmpn^ TJCILI 11 trrrrnnnrTrmnnnpnpnnni IVAN F1GAR - LJUBLJANA Gosp^-svetska o. — Vošnjakova ul. 12 PILABNA - TURPUARNA Telefon 39-42 _ ; innnnnriHnnni n , if n n ii nnmrnmm rjTmnmnm t » i itti » h mi » innnnrn-innrB V. URLEP ure. zlatnina, srebrnina LJUBLJANA Mestni trg 8 TvrSeva 175 _ __ ___ _ iIuggppppdpppppppdpppppppppppp nmnnmnngppaoaadggdapdgnpppa rum 8111 »"i b i i it ■»11~n11 n 11 pop ouulljuuuuuu^^ _______________________K opc II1 KJUUDULPJUUULPJLU VILHAR J. g g ANTON BLAZNIH _ Boboslikarstvo in pleskarstvo G LJUBLJANA Poljanska e. 48 d nasproti Marijanišča g zxirinrrimnnnncoxoD snncpn FRANC in MARUA NOVLJAN ;; mesarija P LJUBLJANA Šolski drevored ^ Podružnica Rožna ulica 37 C lrmnrrrroi c* Srečno novo leto želi G GOSTILNA PRI TROMOSTOVJU f- SUN A R A, Cankarjevo nabrežje 3 r; □ jnnDCTinmnrm:1 Tin-i □ MILAN MAJNLK Q trgovina z mešanim blagom □ Ljubljana VIL Celovška c. 103 □ P □ urar in trgovec z zlatnino, srebrnino □ in optičnimi predmeti n LJUBLJANA S. Petra c. 38 □PPPnGDPPGGPPPPDPPPPPPPPPPDPPl a R B | □ 3 AVGUST KOBILICA tapetnlk ln dekorater LJUBLJANA Tyrševa c. 36 FRANJA KACIC trgovina s kurivom ln gostilna LJUBLJANA VH Celovška 67 u FRAN ŠKAFAR pohištveno ln gradbeno mizarstvo LJUBLJANA Rimska c. 16 L, l; r l UUUUPPLJt 11 JUUULOJUULOJLJUI ,ji, ii h OP fi BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem in čevljarskimi [j potrebščinami 0 LJUBLJANA VII Jernejeva c. 18 icGGaDDDJDPGPPDPGapmnnrrinnnnp R ZORKO FRANC p pekarija Ljubljana VII. Celovška c. 68 Srečno in veselo novo leto želi tvrdka Ho M. ECBSIK^ sOrooua kleparstvo, vodovodne Instalacije ter sanitarne opreme LJUBLJANA, Slomškova ulica 4 P Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen j. odjemalcem P ter vsem prijateljem ln znancem FRANC DOLINAH parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo 11 LjDPDmppnpnnnna it»imppoppGDPPPGDPPPDGPGonanPc S Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča SREČNO NOVO LETO 2ELI 3 BUFET '»MARICA« — Meserko n Tyrševa cesta 170 p ^□□□□□□□□□PPPPPPPPPPPPPPPPPPL. VRKOVEC FRANC trgovina z mešanim blagom Ljubljana VII. Janševa uL 1 FRANC MOHAR trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA ŠIŠKA O30nncDGPnnnppppppppppprxiP0PP ^ FRIC HRIBERNIK H kovinotiskarstvo □ Ljubljana, Celovška 50 — Tel. 46-21 P inGPGGnaGHHHnnnnmnroppppoppon ROŠNIK FRANC avto-kleparstvo Ljubljana VTI. žibertova ul (poleg »Dese«) ^□□□□□□□□□□GGnaGGLJLiLiuaaaaaanp FRANC PRAPROTNIK strojno mizarstvo Ljubljana VII. Aleševčeva ul. 37 oaGGGGGGGaaGaaacaappppppppppn FTLIPIČ IVAN § lesno strugarstvo □ Ljubljana VII. Jernejeva ul. 19 g oacaaGGaaaaapppnaPGPPPPPciPPPG LJUBLJANA JURMAN RUDOLF brivski m frizerski modni salon !33txdpppppdmppc3ppprpppppp[3[Xjm ~ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom IVAN BRICELJ pleskar, ličar, sobo- 10 črkoslikar ter gostilničar v Stepanji vasi na Planlrju □□□npnGapnopnnnPGGGPnGOPGPGrr' 03PCPPPPuCPPPGr::puLiajupi- '• ŠTEFAN PUHAN - modno krojaštvo r' LJUBLJANA Komenskega št. 18 C □dpppppppppppppppppgppppcpppp' DPnppppmppppDGonnprinpcic^nn^; Srečno in blagoslovljeno novo leto želi ^ cenj. odjemalcem mamifakturna in C modna trgovina L TOMSIC Sv. Petra cesta 38 r -mnnnn.m .'nemim.. □ R Tyrševa c. 61 LJUBLJANA Telefon 33-07 TYRSEVA C. 13 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem BRAČA PERIS veletrgovina dalmatinskih viških vin in žganja LJUBLJANA Celovška 43 nmpnppaaannpppoppppDPPPPPPPPPPPDPDCiDParrjnppi: ^ P Srečno in uspešno novo leto želi vsem cenj. strankam P g g in se priporoča p 8 0 P □ LJ.BLJANA g g prej Sv. Petra c. 5 g g Telefon samo 34-21 rpnrrmr-rM t rn rn u rrrinnnfTnnrr.r.; d ANTON NOVAK 9 gostilna in trgovma STEPATA J A VAS . jaiJLOJLiUPPPPPPPP::JPPPPPPPC-^: - □□□PPPPCPGGPPOPGPPPGPnPGLICGL". □ p I1AVLIČEK FRAN kone. elektrotehnično podjetje Wolfova ul. 12 ANTON ZBAŠNIK r B čevljar LJUBLJANA Bežigrad št. 13 f »nnnujijminmn »no. nDLOJL3UrX30JLlLOJLJLJL!LJGnPPPPPPP*n BAHAR LEOPOLD H trgovina z usnjem in čevljarskimi C' potrebščinami Ljubljana VII Jernejeva 18 jaaDPPPmapmpppOPPPOPPPPPnnnfnrornnppDcnDPPi 11niinIUDLUI Ktiim»■ w * »■ ■Trma pdpppppppppppppppidppppppppppppppgppdn nnrwirtftppgl^jadiiaapcoxopppgi^^ ipppppppui ii h h jr nmuuji m k u mnr ^- SRECNO NOVO LETO! VILJEM KAPELJ — LJubljana VM bakrarstvo in kotiarstvo LEGAT IVAN SMONCIC trgovina z mešanim blagom SISKA LJUBLJANA r r ■ SP2CERUA LJUBLJANA DfiJLIKATE 3 E - ZAJTR1COVALNICA Miklošičeva cesta 28 innrTinnorTTGPPPDPiDPPmnfTTirTTii SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIVA VSEM svoJIM CENJENIM ODJEMALCEM FRANC In IVANKA BABNIK veležganjarna, trgovina in gostilna TOMACEVO Priporočava se za nadaljnjo naklonjenost jordan alojzij splošno modno krojaštvo Dev. M. v Polju 146 pri Ljubljani p p Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem „2ELEZNINA KOUTNY" ČERNE JOŽE □ P LJUBLJANA Celovška c. 59 Svojim cenjenim gostom Selita srečno in veselo novo leto IGNACIJ !E HELENA BANKO GOSTILNA »PRI NACETU« LJUBLJANA Kette-Murnova c. (Smartinska c.) mrrrropaaapppDpgpnnnnnnnrii» h ilojuuljl)Lijdppp[ □ppncaaaaaDaaappaapompaPDPpaGcaGGPGaGPPPPPc SREONO IN VESELO NOVO LETO! FRANJO KUNOVAR KAMNOSESKO KIPARSKO PODJETJE POKOPALIŠČE SV. KRIŽ — LJUBLJANA — TEL. 49-09 me. M. LEUSTEK lekarnar LJUBLJANA Resi jeva s. 1 □LflJuuTnrinrini nxi mrTTirinnppr: II n .fTTrrrippppppppnpnnnnmG; BALON FRANC krojaški mojster LJUBLJANA, Oosposvetska oesta 10 i n h b b h ujlji wihflhaa«bb nmm OSVALD DOBEIC veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA Pred Škofijo 15 lnnpppppppppLJUi H.nnnDPPDiDPaajuLJUULiPuuuumuuiJL □ppaGaamaGaappamaaamamDGaaix]aoauuuLOjami JANCIC IVAN soboslikarstvo in pleskarstvo Ljubljana VII. Celovška c. 67 □mDpgpDDaaaappmnnnnroimnm □ BERNIK FRANC klobučarna Ljubljana VII. Celovška c. 47 luPQDOOPPPPPPPP[xoxicoxoxo-nGGGDGGPGGPGDODPPPODDnnnnnP MATIJA PERKO mizarska tvornica Ljubljana VIL Celovška c. 97 LJUBLJANA POLJŠAK TONE elektro-strojne delavnice Frankopanska nI. 21 TEL. 30-66 Na veliko! ppppuuupppppuljlmpppppppi^^ □□□uuLnjuuuuij^ SREČNO NOVO LETO! Vinarska In sadjarska zadruga Bizeljsko LJUBLJANA vn, Gasilska C. fl Vam nudi samo pristna bizeljska vina na debelo. VESELO NOVO LETO! L. MIKUS DE2NIKI Ustanovljeno leta 1889 JLiJuuutxmapupuuuum h h b i ■ iuljlbjjljljlilI »i i JLUJULimmPGPPGGGmoGDannPGGaDL^ Na malo! "B L Krojaški salon za gospode m dame IGNAC REŠETIC LJUBLJANA Masarykova 14/11. i ii i i,iXjiJX0JLiiJLJijm unimr ui nu n nnmi h h ujulju.bjl iddct SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO želi ta se najtopleje priporoča gradbeno ta tesarsko podjetje KAREL KAVKA STAVBENIK IN TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA — žibertova ulica 11 — Telefon 25-73 Obilo sreče v novem letu 1941 želi BATTELINO ANGELO pooblaščeni stavbenik in sodno zapriseženi izvedenec Izvršuje vsa gradbena ta v to stroko spadajoča dela, kot Zele2obeton, pod-ta nadtalne zgradbe, kakor tudi vsa cementna ta umetno kamnoseška dela. Nadalje se priporoča tudi 2a Izvršitev vseh tehničnih del, kakor načrtov, proračunov, statičnih računov Izvedeniških mnenj Itd. — Pisarna v Ljubljani VII, Aljaževa ulica št. 35 KREDITNI ZA TRGOVINO TO IINDUSTIKBJO V LJUBLJANI in njegova podružnica Beograd SLjutiCjanct ce&tita F. in M. ROZMAN specialna trgovina pletenin LJUBLJANA Banka »Slavija« — Židovska uL O □ □ □ 7 □ □ it inmmnnnnpppnnnnnnmnnappppc r-innnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnnni □ □ PAVEL STRGULEC izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj □ □ □ 8 B □ P. Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J. ROZMAN izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra c. 83, tel. 27-66 Srečno ln veselo novo leto želi FRANC ZALAZNIK tapetnik in dekorater ST. VID nad LJUBLJANO in se priporočam za nadaljnja naroČila, katera bom Izvršil točno, solidno in po nizki ceni Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam JANKO ROZMAN krojaštvo za dame in gospode □ Podjunska ul. 13 Ljubljana VII i irrinrnnrrinnnnnnnnnmrTinnnnrinnr'" "m n n n n mrmn inm U..ULJI h m n h b romani i ui ij h h » 11 mi a n n n ti n n m n itmnnn u 111 m m m I ■ m »TI II nii»i m n miiiiiiiiiiinnui iijuppdi B SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM 5 SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM IN □ PRIJATELJEM Cvetličarna ^PLIT" Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča POGAČNIK MATKO knjigoveznica in galanterijska delavnica LJUBLJANA Kongresni trg 12 a □ □ □ □ rnraimjcnDDaiimimoDaoD: □ 8 □ □ □ □ VESELO NOVO LETO ZELI M lekarna dr, G. Pfceoli B □ □ g LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« S □ P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L § „JE-JA" § □ trgovina čevljev 3 H Miklošičeva 36 g □ delavnica Cssta na Loko 20 □ □ □ □ g Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem in se priporoča I. VRHUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva ul. 25 Srečno in veselo novo leto želi PLEŠEC IVAN tapetnik in dekorater ŠT. VID nad LJUBLJANO m se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. inrnnnnnnppppppa ajuLH n n iDcnnnnnnnnracaDaDaDDDDc Srečno in veselo novo leto želi vsem § svojim cenjenim odjemalcem FRANC P IRC sodarstvo DRAVLJE LJUBLJANA g □ mDDnmnannnnaDaDDaDccnnnrif Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem VERA NOVOSEL manufaktura Ljubljana VII. Celovška c. 71 .nnnnnrTnnrT^^ JPPLi IVANA GORSE RESTAVRACIJA »NOVI SVET« LJUBLJANA Gosposvetska c. 14 H^rTTrrnnpnnnnnnnnnr^ ixO^XOXOXlDanaonnnaDOnnnCXa nmmmiTTrTTTnnnrTmixnnrrirTrr^ nmrTTiinnmaaaarimnnmnDaDDCo □ Srečno in veselo novo leto želi vsem 3 P Srečno in veselo novo leto želi vsem □ n □ □ odjemalcem in se jim tudi v bodoče g BRUNČIČ IVAN H H priporoča za naklonjenost □ pleskarstvo in iičarstvo H□ TABOR ^ , H H trgovina z igračami in suho robo Ljubljana Celovška c. 42 U H * ® TELEFON 34-76 R p LJUBLJANA Kongresni trg 3 nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnmnaan^^ si i=! n LJUBLJANA § □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OCtt nnnnrinnmnnnnnnnnnnnnnDnnnDGDt Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem ter se priporoča ANDREJ DOLINAR parna pekarna LJUBLJANA na vogalu Bohoričeve in šmartinske c. □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjcnim odjemalcem STIGL MILAN strojno mizarstvo PIO RADONJČ veletrgovina vina in žganja LJUBLJANA Malenškova ul. 5 . jannnnnpppnnpnnnpnnnnnannnoa ANTON MENCBNGER špecerijska trgovina g TRATA 27 St. Vid nad Ljubljano □□□^□□□□□□^□□□□□□□□nrnnnnDDi1 nnnrinnnnnnnnnnnr^nnnpjnnnnnnDcg g SPLOŠNO MIZARSTVO p R UMEK IVAN LOVRO PIČMAN podjetje za vodovodne instalacije, centralne kurjave in kleparstvo LJUBLJANA Ilirska ul. 15 Tel. 29-11 JERNEJ JELENIČ tovarna metel in kisarna pri »Majarončku« LJUBLJANA šlajmerjeva uL 1 □ Telefon 25-78 □ u 3 aDDODOooomooDODonDaaiDaDDoa o □ SREČNO NOVO LETO ZELI TESB02I KOHN klepar, krovec in instalater centraine kurjave LJUBLJANA Poljanska cesta 8 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA Sv. Petra c. 42 LJUBLJANA C. XI/12 GLINCE Telefon 34-58 RESMAN LOJZE □ Premog— koks — drva — oglje n Likalit LJUBLJANA Telefon 44-90 Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 H H □ S n R □ H □ B SREČNO NOVO LETO ZELI ALEŠ FRANC KLJUČAVNIČARSTVO JEZICA 12 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i rnnnnnnmmnnnnnmn!Tifi]nDniii][ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ JOSIP REBEK ključavničar LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 7 u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ Srečno in veselo novo leto želiva vsem □ g svojim cenj. odjemalcem ter se pri- □ □ poročava za nadaljnjo naklonjenost g S TRGOVINA S ČEVLJI ~ MPRI LOJZETU" Lojze in Kati Polajnko LJUBLJANA Mestni trg 6 nppnppnpppmpppnppannnaonDnnn □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem trgovina z vinom in gostilna Peter, last. Mirko Stepič □ □ □ □ □ Ljubljana VII Tržna ul. 6 □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM g ODJEMALCEM g L Wagner • šolar §□ trgovina s čevlji LJUBLJANA Pred škofijo 9 (nasproti stolne cerkve) □ □ [IIIIIlIDDDCDOOOrriaDDDOnLEODCoi SREČNO NOVO LETO vsem cenj. odjemalcem želi »MIKRO« trgovina z barvami in laki Stari trg 17 LJUBLJANA tiimincDnniiBnoDnmcnnonmni * □□□□□□□□□□□□□□□□□i-.' n H 5 Veselo in srečno novo leto želi □ modna trgovina Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem GASTRAUN NASL. DOLENC SILVA izdelovalnica dežnikov in solnčnikov LJUBLJANA Prešernova ulica 42 SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1941 A« & E. Skaberae R špedicija, javna skladišča In carinsko posredništvo ^□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cei: T U R K LJUBLJANA Srečno novo leto želim cenjenim naročnikom ROJC MARIJA prevozništvo □ □ □ □ □ □ □ Gostilna „Pri lovcu4' na vogalu Rimske in Bleiweisove c. ljubljana želi prav srečno in veselo novo leto vsem cenj. gostom in se še nadalje priporoča za cenj. obisk Telefon 46-95 □□□□□nnnnnnnnnnoDLDDDciac □ □ Srečno in veselo novo leto želi Par&smerija Strsnoli LJUBLJANA Pod Trančo 1 LJUBLJANA Tržaška cesta □[^□□□□□□□nnnmnnnnnnDaDDiiEDg □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ cenjenim gostom in odjemalcem gostilna in trgovina LADISLAV NOVAK innntxonnnnnonnnooaonaononnnnc p □ □ □ □ - ™ A. KAUČIČ MEHANIČNA DELAVNICA TRŽAŠKA C. GLINCE 4 ROŽNA DOLINA C. X/4 □ □ n □ □ □ □ jnmDmapaDDiDDaninDaannnnnririrrif ijirrirTTnnnnnnnnnnnmnmnnanmrgi □ □ □ p p □ □ p p o □ □ □ □ 8 VIC PRI LJUBLJANI nmnnnnnnnrmr □ □ □ □ □ □ □ □ oJ Krojačnica športnih oblačil za dame in gospode IVAN WALLAND LJUBLJANA Sv. Petra c. 3 (Hotel »Soča«) Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem želita Milko in Marija Slamič mesarija nnnnnnnrrTnnnnnnnnm □ Srečno in veselo novo leto želita § Franc in Helena Rade mesarija DEV. MARIJA V POLJU LJUBLJANA Šolski drevored p □omnnnnnnnnnDDDannnnDnrinnnnnf LJUBLJANA Jegličeva 10 □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom FRANC REBERNIK pleskarstvo in Iičarstvo Ljubljana, Komenskega 22, tel. 31-77 y i^tnnnnnnnnnnnnnrv^ pnrHnrrnnnnrTTinnnnnnr^ Srečno novo leto želi svojim cenjenim □ odjemalcem in naročnikom □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem BELANTIČ BRUNO tapeciranje in ličanje avtomobilov Ljubljana VII Jernejeva c. 29 Telefon št. 28-24 TTmnrTTTOTTnnrinnnnnni h h b in ni n a a n n a inrrrrrTTimnnm a 11 tb g H Srečno novo leto želi vsem svojim □ cenj. odjemalcem ter se za nadaljnjo g naklonjenost toplo priporoča g tvrdka ŠIMENC PAVEL VRTNARSTVO rrTTTTiiTinnrTTnmmoaniTTnnncriDra n u □ Veselo in srečno novo leto želi vsem □ □ svojim naročnikom tvrdka g g GLINŠEK IVO g R slikarstvo In pleskarstvo g R ROŽNA DOLINA — C. n št. 36 g H _□ ^nrffTnnnnrTinnmnDDCDDannnririna nnrrinnnnrTTnr^^ SREČNO NOVO LETO ŽELI □ mesarija in trgovina z živino □ Breceljnik Alojzij □ □ Celovška c. 93 LJUBLJANA VE □ □ S □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L-l nprvnnnnnnnnnmnaaaDaaanDDaGanL P Veselo in srečno novo leto želi vsem □ □ svojim cenjenim odjemalcem ln po- □ □ slovnim prijateljem ter se za nadalj- g g njo naklonjenost priporoča □ g MIRKO BERVAR g g špecerijska trgovina □ R Ljubljana Vodovodna c. 28 g VSEM CENJENIM GOSTOM IN ODJEMALCEM ZELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO LEOPOLD ZUPANČIČ POSESTNIK IN GOSTILNIČAR LJUBLJANA — JEGLIČEVA C. 15 □ mm IM M irrn inr.nnnnnnrrrinnnnDnDni □ CIRIL HABICHT splošno mizarstvo in izdelovanje stopnic LJUBLJANA Triglavska cesta 6 a □ □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a i TrTTTTTTrTTTTTTTTTrTirTirTTTT^ IPPTTimrirTnrrTTn^ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim strankam, znancem in odjemalcem BORŠTNAR ŠTEFAN PLESKAR, SOBO IN CRKOSLIKAR P Podmilščakova uL 7 □ _ P rnnpnnm »miin innnrTTinnrTTnrTrTTTTnm jLUULiu »iii n n h n n nnrnnrTTTTTTTinc SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELITA g SAŠPERŠIČ - SUHADOBNIK Mehanična delavnica in trgovina dvokoles, motorjev in šivalnih strojev g Dobrunje 77 LJUBLJANA Poljanska c. 70 p / _ _ □ □□□^□□□□□□□□□□□□cmpanm TxmDonnmrninDQDamnnrifTTTin Tnmnrnnni nmimim innmng Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka Ivan Glač čevljar SV. KRIZ poleg »ŽAL« LJUBLJANA Gosposka 4 Pokopališče Svojim cenjenim odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO mannSaktura Lončar - Raška • Stare LJUBLJANA Tanko Etna trgovina z domačim in južnim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo Pisarna ln skladišče: LJUBLJANA — Kapiteljska ulica 3 — Telefon 23-48 P P iUhbikubu iTTTiTTTm ■■■■■■ni" .......................n m ■ n n ■ i fm rmmnfTTn I H Mil 118 m I I 11 I II I »I I II I I II I I I I I 11 B I 11 I l«l B IM ITTt TTmnnnnnmnnnnnmnrn u n u rrrnpnnm mu » > TTrTTrwTnnrrnrTTrwTrnr^^ U U H B I U B n HJUUUUUL JUH I I B IULJ II I I ■ I I IJUJLJUUUUUUDU I I 8 I C I DTO IVAN ZUPANČIČ IZDELOVATEU METEL □ □ P LJUBLJANA Kersnikova ul. 3 ^rTnnnnnnnnmnnmrrTinrimrimriri O© IN NA DEBELO GOSPOSKA ULICA 1 - J telefon 26-78 NA DKOBNO! ______ _ _ Stari trg 12, židovska uL 2-4 h LET® 1 B 4 II VOLNA, BOMBAŽ, NOGAVICEj ROKAVICE, PLETENINE Tyrševa c. 22 - telef. 27-7« § ^innnnnnnnnrTrirrTrr^ ITVTTTTTTTTTTTTTrTTnrTTrTTl^ lini I I amrTTTTTTrrrTTTTTTI » » I H i I I I I « H I I « I ■Tmrm ;l(D TO® želi svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka KARLPRILOG Ž)uUjana čestita itel.i 2 951 želi vsem svo jim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto! 11 ■ ■ ■. I ■ 11 ■ I n III111«1111 i-ran BENCINA MIO ta POLDE gostilna In mesarija DEV. m- V POLJU . LJUBLJANA ~L» III lllllllllllllllllll I3XQ i ■ i. 11.1111 i b i a i 11111«»i»111»» MILAN IN ANICA KOSAH mesarija Pokopališka c. 35 ln Ciglarjeva ul. 13 moste LJUBLJANA □ii 111111 n»»11111111111 rrrrfl ii niiiimiiiiiiniiiiiiiin PRAZNIK JOŽE splošno Čevljarstvo LJUBLJANA Kolodvorska nI. 26 lo n ii m 11 11 u n 11 i m »1i rrrnfi .« I ■ I I I I » I I I I U I I I »»«I » I I I I I I KLIŠEJE [NO VtCSAiVNC 3 JUOOGtAf IKA smmu m, iiiniiiiiiiEiniiii ij1"111'111"1111111"""'1 in""""""""11M nTTim SREČNO NOVO LETI 2 ELI vsem cenjenim strankam Adriian PAHOR MODNI KROJAŠKI ATELJE ZA DAME IN GOSPODE ljubljana PREŠERNOVA UL. 64. HOTEL »SLONc i I JAKOB JESIH mlaJAl gostilničar in mesar RUDNIK Št. 30 ...........iiiiiim mm ■ m........................mri I 1 b » h 1 ii i i i i i i « 1 11 niTirmaCO 111.1 H..................................I TUJ JOSIP TRPIN splošno Čevljarstvo LJUBLJANA Dolenjska C. 6 nrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnmmDa iBDDDIinBDODOgODCmBDOOain julij m » i hm 11» >11ii1111 d3 § D Vsem cenjenim odjemalcem želim prav srečno novo leto franc vrhovec pečarstvo LJUBLJANA Za Bežigradom 18 imun rjr.Timmn »min m Srečno novo leto želi A. GREBENC nakup in prodaja vreč LJUBLJANA Tyrševa C. 36 rinnrr-inririnrini n ii«i j oaaaaroaaaaai rmii TTnnnnr^irrrinnnnnmnDanDaDnt ERNTNER RUDOLF brivski ln česalni salon S T O 2 I C E Se priporoča q cLuuLLOX30Dii0DmaaauuuuuuuuuLii cionaoannaaaDaaaaaaaDaaDnannani JOSIP MUSAR " mesar in prekajevalec LJubljana, Sv. Petra c. 61 - Tel. 32-40 Podružnica: Celovška 43 - Tel. 20-33 r3na3DQa300DDDDnDnDnDC3DDCZZ3DDnt BBARETIC VLADIMIR modno čevljarstvo p LJUBLJANA Pražakova ul. 12 joaannanonnoann^ ZPDaaaooaaijLUTimooaamaDaaant ANTONIJA GUTNIK mesarija in prekajevalnica GLINCE Tržaška cesta 5 uuuumm um iinmimnian SREČNO NOVO LETO ŽELI ,,gromk carin, posredništvo in spedlcljski biro LJUBLJANA □LiuuuuuuLii m i n i m»111 n mm illMimnminiiiiiilir lil II H H II B.HJLH.j.ILHJLH i B h i i U IL furlan franc stavbenik želi vsem cenjenim odjemalcem ■rečno novo leto 1111»ii i h ojuuuuuuuuui u um »KOTLARKA« LJUBLJANA Tyrševa c. 36 mm ANT. JESSE krojačnica LJUBLJANA Gradišče 13 OSVALD PENGOV □ □ trgovina - gostilna P H LJUBLJANA Karlovška cesta n "TJDUiZO^nnDDDDDDDUULOJLO JI JI I IL» " JAKOB in ANA PETRIC " mesarija Ljubljana, šolski drevored (stojnica) Telefon 37-48 □□□□□□□□□□□□□□□□□□m, a. 01011 n ToamajaaDaDaaaDaaJLH-0.il n 111 nj. GOSTILNA »HVAR« Samoluk Marko LJUBLJANA Kolodvorska 26 Veselo novo leto želi vsem cenjenim ■ C odjemalcem D pezdirc franjo Vozovni podkovski kovač, splošno ln umetno ključavničarstvo in avtoge-nično varen J« HRAST JE. p. Mosta pri Ljubljani "ll, P O O O O I II O O O I I I O I O 1111 n i«11 n II m I irrirorjr-TacjCDCo Ln b Tnry^^TDDDDDD[I3DCDDDDDDDC □aanadaaadaaaconaaaddaddddaaa ucmaaaduliij-fljualo")i,JiJ h i a n juulo ivan ambrož strojna delavnica LJUBLJANA Trnovski pristan 32 naajonnaaanrTrrvTjaDanajoDOomn! Brivski in damski česalni salon GJUD ALEKSANDER LJUBLJANA Kongresni trg 6 ^■gjuuuumuumuuuuuumLjJuuDaat ncnaazicimaznjaacijracmaaziDang LOJZKA ln TONE REBER mesarija Bohoričeva 4, Udmat, Društvena 21 muuuuLiuui h n h lUDaoaaaccDaaoaaat SPENDAL JOŽE modno krojaštvo LJUBLJANA Kolodvorska 26 □LOJUUUULOJLO I a LOJ. I. A IJUCTTirP r Srečno novo leto 1941 želi svojim cenjenim gostom ln prijateljem kavafrta »EVROPA« v Ljubljani ANTON In TEREZIJA TONEJO ii a n n n i m i m m i h m i m Srečno ln veselo novo leto želi jančar marija posredovalka nepremičnin vsem kupcem ln prodajalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost g LJUBLJANA Sv. Petra e. 27 TVRDKA josip šolar trgovina s čevlji — nudi v novem lokalu vse vrste čevljev po zmernih cenah ter se p. n. odjemalcem toplo priporoča Tavčarjeva 6 (poleg sodne palače) innnrririmi r m1 i rm nnnnum B OOU II 8. M H I » II » 11 I O UUUUUU d 9 g SREČNO IN VESELO NOVO LETO g želi cenjenim naročnikom albina bogataj salon perila LJUBLJANA Gajeva 1-Vm V o a i u n i ■ b n n 111111111 a i a a u a n i tmmmmmmmnnm] □ Srečno ln veselo novo leto 1941 želi f. ostrelič LJUBLJANA 9 Nabrežje 20. septembra pri tromostju □ _____________________________a JUUMLm JI B m I 1 JI B H J lUUULOJLLJU n i 11 b n « » i « » i k n u ii n ii ii « nr a m b b im ekuhiiiiiiiiuuui tu h n ii ii h h im u n u ii c »11 a 111111111 ona a n a 11 m i i »i iun Veselo novo leto teli vsem svojim eenJenlm odjemalcem veletrgovina usnja, strojarskih maščob, kemikalij In strojil Brata Moskovlč LJUBLJANA Telefon in ter. 2515 □ Srečno in uspeha polno novo leto D vsem cenjenim odjemalcem in prija- O teljem želi □ simo :čič lojze moda — man uf akt ura — galanterija □ LJUBLJANA Kariovška c. 30 " finiiiiinimmiimi mnr. hiiinmm jnnnm n o a 11 mi i o o; Inserirajte v »Jutru«? Krojaški salon »MODA« LJUBLJANA Resljeva c. 8 1UUUUULOJ I I I I I 1 I I 1 11 I I I IIO J U IIIIIIM I," IB m ulojlojlojulh i i i i iii i i i hi b i i ii i 1 OJUULOJLOJLOJULOJLOJUUl 11 JUUL1IJ Srečno in veselo novo leto želi FERKOL MATIJA zidarski mojster HRU8ICA 45 GLAVIČ JAKOB splošno čevljarstvo LJUBLJANA VH CELOVŠKA 141 . < ui 1111 n 11111 tuj i ii i,i m ii in i a b a ».tuuut 1111 umi Srečno novo leto želi cen j. odjemalcem DULAR FRANC — mesar Cerkvena ulica 19 □ muumuLJLOJULUULROJuuuuLiua uuui h n mmulojulojuuuuuulapco Srečno novo leto želi M. JANČAR trgovina z mešanim blagom ZADVOR 67 DOBRUNJE ona inrrTinnaaaaiiDaaaDaacGCiion KAVARNA PREŠEREN LJUBLJANA Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar i a a i a a a a a b i b a oojuuji ji ji m a a o Srečno npvo leto želita KLEŠNIK IVAN In IVANA gostilna in trgovina ZG. KAŠELJ IVAN JUDEŽ splošno čevljarstvo LJUBLJANA TyrSeva c. 23 □i j. ojLLiaajuuuLPJuuuuooaDLOJLn TuuLLiJuumumaaaLJuuuuiJuuLiLiuaDr Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom in odjemalcem Ivan In Elza Rahne trgovina in restavracija MOSTE pri LJUBLJANI Srečno novo leto želi tvrdka TURK FRANC soboslikar in pleskar TYRŠEVA 187 Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost Q a a lumDLOJULiULDaaDnaaDDDaaaca ^□□□□aaaacujGLtt ^□□□□□□□□□□□n' SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi cenjenim odjemalcem EDVARD WOSTNER, IVAN mL kleparstvo ln vodovodna inštalacija LJUBLJANA MOSTE □aaDuuuuuuDaaaaaaaaaauuuuLiaoLM gamxnmii]ixDxmxii i murni K R E N O S J. trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter parna pekarna ZALOG — DEV. MAR. V POLJU Srečno in veselo novo leto želi zalaznut josip splošno mizarstvo LJUBLJANA Napoleonov trg 7 ODULOJLO-juuunnaDaaLHJLJLMJUULjaar CENJENIM NAROČNIKOM ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO vrhovec anton TYRŠEVA CESTA 124 inaDaaoaooDnnnnaaoaaaaaDaooopn Blagoslovljeno in srečno novo leto želi □ ALEKSANDER GOTZL, Ljubljana n Tyrševa c. 17 (poleg kavarne Evrope). OKVIRJI: najmodernejše oblike, izdelovanje lesenih lestencev (lu-strov), vsakovrstna pozlačenja in po-^ pravila. Popravila in naprava oltarjev E]aooaoaDuuuuuuijuLB.i ojlctjdcdd ii ii mi n a 11 g b 11 a a a a a i mi iijhh.ii i i hi u i nnn nui o o o o b 11 a o o o o i o i o i o o o o o axn SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi svojim cenjenim odjemalcem elektrotehnično podjetje bogataj ivan LJUBLJANA — Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve) Y~a b n a h iir n b ■ b h h n iuulb ii, i jli u ili.i.o.h iiimnniiri namODUlJLOJLBJlJUULLOJLOJLlULBJLO^ lOIIBIIIIOI. Obilo sreče in zadovoljstva v novem letu želi cenj. odjemalcem bricelj ivan pooblaščeni graditelj LJUBLJANA TEL. 25-27 SlomSkova ul. 19 C Izvršuje visoke in nizke zgradbe, kakor: stanovanjske in □ trgovske hiše, industrijske zgradbe, moderne ceste in mostove 0 □__._n LOoaaaaonDaaoanoaDaomaaDaoaDaoLJLJLOJULJL^ paaamanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoLJUiJLHJULiiJiJiJi ojul n □ Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cenjenim P odjemalcem LONČAR FRANC □ Prva jugoslovanska avtomatična delavnica. — Avtomatično josip bergman TRGOVINA S CREVAMZ IN PARNA TOPILNICA LOJA LJUBLJANA Poljanska cesta 85-87 a □ □ □ LJUBLJANA □ a a □ R brušenje žag TEL. 20-84 Cslovška c. 43 ii 11 u 11111 ii m o 11 h 000.10 n i h Enmmn ' n n n i g i g » g i n n n l » 8 11 i «D i i i i 11 »a M a II n II n n II n r. n n ,nr PRAV SREČNO NOVO LETOl R Svojim cenjenim gostom bestavracija »PRI ŠESTICI« R i z L a k A B ULJI. 1 O I I O II I n I B B I H I I I m 1.1 H I I II H B lULOJUH HJLOJt i b ji no i j i m. i b h ii11 no m n 111111 »i i a b ojlpj n Srečno in veselo novo leto želim svojim cenjenim strankam in se priporočam Se v nadalje FRANC FU JAN splošno krovstvo LJUBLJANA — GALJEVTCA 9 — TELEFON ŠTEV. 43-83 □ um a n o o o m o i o 111 o o o o o i o b a ipddčj U a a a a a u nrmnnnnrT-irg r i n 111 n i rmui a a a a n oni □ Srečno ln veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom GOSTILNA KREGAR LJUBLJANA STEPANJA VAS D i-rri. t............................... □ □ o it i o a o i o it i o o n a o iulii o o i b ,rrrmnnnnaii D STAVBENO PODJETJE xDmajDaExii3Dcannnn mmiiiniiiimiii mnr TiirrrinLiLiLJLOJi rnrmni n 11 b i n 111 b i i i i i ii i i i i i o il BEVČAIR ALOJZU J LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 65 — TELEFON 89-47 l m miiiiiimiiiiimniiiiniiiiiiiii u-nm-ir^ UULOJLOjnmnnrTTTTinnnnnnnni u u nrrinnnnmnnnnnnrTTnnni imiiiim Veselo in srečno novo leto 1941 želi vsem cenjenim odjemalcem m prijateljem g TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM TER □ ZELENJAVO NA DEBELO IVAN PIELICK ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN TRGOVSKIM PRIJATELJESREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1 ljubljana icr*naratv o kongresni trg 8 n r L FRANC ZALETEL VELEŽOANJARNA iT. VID NAD LJUBLJANO ................................... ;iiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiii...i....T1nnr mn TI « I I B H I II I imnarin m ......................nuni, mmr SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELIVA VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM FRANC In IVANKA BABNIK velsžganjarna, trgovina In gostilna TOMACEVO Priporočava se za nadaljnjo naklonjenost rrr JL rrr IE ■ mm,, čestitke i$ HIauCout alojz senica kavarna ln restavracija MARIBOR Kneza Koclja 5 II111II1111 ■ 1I U 11 I M IIIITTTT p. semko krznar in izdelovalec čepic MARIBOR Aleksandrova c. 13 PPCLiPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPt prionoppppppppppppppppppppppp™ □ □ □ R MARIBOR Glavni trg—Rotovž □ □ D BRAjttKO SUCEVIC MARIBOR Slovenska ulica it. S. Telefon 21-53 trgovina parf umeri Je in kemotehničnl Izdelki lui 11»ii ii i ti h ii m i ii n n n n n n ..............................................I I I l.l.JLJLH I II M I I II I II I I I I I I I Ul JUSTIN GUSTINČIČ stroji, železo in kovine maribor Kneza Koclja 14 Slovenske ■ n ■ i h h »Timnmnnnnnnnnnnnnnn □um ,i f.u 1111 u i n i n 111»i» m n i JOSIP SKAZA FRAN JO MAJER modna in manufakturna trgovina maribor Glavni trg 9 anton marčevko noc.1 u □ 9 modno krojaštvo in zaloga blaga g □ MARIBOR Stritarjeva 18 n P _□ nnr jnuuuumuuuuuppppppuuuuuppp. uuuij_iuLj.il h mimn h.o hjuuuulo marija žemljic hotel, kavarna In restavracija „OREL" maribor □uulmuojuuuulo^julil^ ii i ii lij L □ § ML A M A44 □ □ □ modna in konfekcijska trgovina d. z o. z. Jurčičeva ul. 4 pprrxipppppnppppnpnnpppppppppp} u »elegance« g □ damsko ln moško modno krojaStvo □ □ maribor □ Terzer Vekoslav p □ 5 j! ju^L^uuuuuUUUUUUUmamjS ^ulhjljui- ojullllljumluuuuuudc: jli no ii ii iiinnnnmriuLn- RADIO STARKEL maribor Trg Svobode 6 Telefon 26-85 IDO Manufaktura „SAVA" MARIBOR Koroška cesta 9 □ S .................. a ., n ii u u b nnrirni 8 » ■ n u m n n n vnnpnrr h inoaaDaiiojULHJLiuuaiiuuuuLU^ RADIO MARIBOR r. z. z o. z. GLAVNI TRG 1 ir innnnrinrrTnnnnnr n n i m 111 n i r tacDDijjLimLnjDDuuui nmmmE ŠTEFAN KRAUT carinsko posredništvo MARIBOR j en nniimiiiuniin uuuuu gorice auuLJjmuuuLLJUUUPa2PexDPPPPDP R FILIPIC ivan □ □ splošno mizarstvo p ~~ SV. LENART V SLOV. GORICAH m t i jlonrttttnnitttinrttrridqnnndi^i sv. emer5ič jakob pekarna LENART V SLOV. GORICAH C r □uuuuuui, dxd ppdpdppppppppp jlh i b h h h3di ajuuupppppppuuuuldppf kranjc jožef b gostilničar in trgovina z živino S ŽICE štev. 47 □ p. Sv. Ana v Slovenskih goricah □ JDDDDDDDDDDDDDDDDCEDDDDEIED ni mi i i i m i i i k.« i irTTT^rrrripppohi hrastelj anton - trgovina z mešanim blagom SV. LENART V SLOV. GORICAH n ^^□□□□□□□□□□□□□npppppppppppn G KING SHOE □ □ Gosnoska ulica 30 M p VREMEC IN TURK p nnnnnnujuuuuaDaDLiuuuuuuuuDanni pnonnnnnamnnnonnnnmnnnnnnro g SKEfKO PILHAR ^ □ manufakturna trgovina □ □ MARIBOR Gosposka ul. 5 P nn^nnnoanoannnDDUUuuuuuuuonnn rrr-nncocondnaonglk juuuuuuuuuul m O EMAN. ILICH O slaščičar g □ MARIBOR Slovenska 6 in Meljska 2 p Sn^nmDnnaanncoanoonnauuuLJLOJ r^id^gcaannoonmdnuuuljjccac □ M. VVREGG B zaloga čevliev □ MARIBOR Slovenska ulica _ □ _ _n tir r igcdnnngmnnuuuuuuuuuui juuu "□□□r.. cooLT^JoaapuumuLLJUUUuu1' julh b ti b.ijjuulb i h. ji juuluuljjuliuuu1 t 111111 h 111 »i h 11111 n a g 111 mp iajuuuuuuljxi b.» hj 11111 n b npci f=5 »-i «-i r-i n □ □ n □ □ JAKOB LAH modna konfekcijska trgovina maribor Glavni trg 2 □ UUUUUUULU ■ H Ii H P j j JL H. JULOJUUUUD Parna pekarna SCHERBAUM maribor Grajski trg 6 }=j Telefon 29-60 - H □ O □ Prvo jugoslovensko transportno d. d. □ □ □ □ SCHENKER & Co. MARIBOR oonnnnn i, i x juuuuuljjuijuljjpppppc njuuLiuuLimi iniimminirDd □ □ □ □ □ r feiertag anton parna pekarna MARIBOR Betnavska e. 43 :c[z3ppppppppplijuulojpppi nnanlgdi ^□□□□□□□□□□□□□uuuuulo J □ ŠTAUBER matevž strugarski mojster MARIBOR Cvetlična ul. 9 _ □ C C C D □ □nnn: 44 i n a1 i.t nnnnmninimini 3 6uman maks □ J električna žaga in lesna trgovina P 4 SV. LENART V SLOV. GORICAH 3 H_ d uammmmammmaa rrrnnppppt u b i ii 1 1 ijljlilujlojlljulljlozogn[j kramberger andrej mizar SV. LENART V SLOV. GORICAH □ 1111 u 111 ijuulh i ii ii d m x ganem J 111 11 11IH I IH C y l t M m imnro arnu8 franceh gostilničar SV. LENART V SLOV. GORICAH Bornem iuuuljjuuuuuuuuuuujlju^ annnn ii jjulljuulojuuuuppdc SLA TI C IVAN ključavničar SV. LENART V SLOV. GORICAH 11111 .uulojl03x3ppppppdopna3i »11 n 111 n i luuLiJJLiuuuucooDDDna BEIGOT IVAN □ trgovina z mešanim blaeom P SV. LENART V SLOV. GORICAH R illllllllllimmnMn nnnDD »111 n nP0X3PPPPPppaDDnmuDPDr mr. DEVIDE BOGDAN lekarnar SV. LENART V SLOV. GORICAH □ 111111 n 11111 ijuuuuuuuuulqx3pl- onim mnr imuiiiminn miimiiininimiiiiiniii 11111111 a 11111 n n a i ■ 1111 n 1b JOSIP ENA PAS moda za gospode in šport MARIBOR Slovenska 4 HOTEL „MERAN" Maribor AVGUST HEDŽET □ damska in moška moda S □ MARIBOR Aleksandrova e. 9 n □ _2. txraxo2xoxrax3xn3nnnDLJLJUum □ KRSTE GOJANOVIC □ gostilna — dalmat. in štajerska vina n MARIBOR Stolna ulica 10 P p ___5 oppppppppuuuuuuuuuuuppppppppp maxippppppppppappppppppppppn □ KLEINDIENST & POSCH D importna družba □ MARIBOR Aleksandrova 44 n _ _ pppppppppppppcppppppppppppppP' ro^nuuujunnoioaoDnananDancoon e P □ KAROL RAGG g □ MARIBOR Gosposka ul. 3 □ mnmczjannmnnnnntnnizmnncncon □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuuulilod □ □ □ SMODE VALENTIN P mesar in prekajevalec U POBREŽ.TE PRI MARIBORU U H H H H H H O iJ JUAJl OJUUUUUUUUUL KOLODVORSKA RESTAVRACIJA MARIBOR GL. KOL. alojz majcen POŽAR ANTON trgovina in umetno vrtnarstvo POBREŽJE, Nasipna 1 trgovina MARIBOR, Tyrševa 2 uuuuuuuljj1juup01x3ppp0 Vsem cenjenim gostom srečno in veselo novo leto žeii HOTEL »MARIBORSKI DVOR" panika kvedrova Leopoldina Mastnak Kavarna »Central« MARIBOR Gosposka ulica s a □ □ □ □ □ □ □ R □ □ D □ □ □ □ Inž. arh. Jelenec & inž. šlajmer gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. s o. z. MARIBOR Telefon 22-12 Pri parku 5. "uoo H B.,n IUUUUUUL.il I H II H I I III III O n n""""" mrroxctxirhphrrr^ TOPLAK HENRIK krojaški mojster SV. LENART V SLOV. GORICAH H □ □ □uuuuui i i i, BJUULlJPDPPa^GOGJDOG, j u n 11111 jiJuuuuuuLJJuuLOjnnnnDr HERBST KAROL dimnikarski mojster SV. LENART V SLOV. GORICAH n □ □ H uuuuupojuuui nmmEonimn LJ § JOS. TSCHELIGI PIVOVARNA II H II I I H H I I lJUUUUlJJUUULaXOX3PGLj jLLIUUULi 0X030X03 Om mrm SURBEK FRANJO brivski mojster SV. LENART V SLOV. GORICAH lULOJUUUULLJL&JUUnr B II H ILPJLIXPX »ASTORIA« Petan Josip Maribor MARIBOR Koroška e. 2 HINKO in FANI KOSIČ gostilna MARIBOR Tržafka cesta 38 g Dpppppppi mu.o.i ii 1111 b b i b b b »S A* SPRAGER elektrotehnično podjetje MARIBOR Vetrlnjska 14 axipppppnnnnrTB imiiiiinnii ppnnnr a c 11 a i; n a n k 1111111»11»a c i § KRIŽAN OTMAR pekarna □ SV. LENART V SLOV. GORICAH i a 1111111 ii i n n 11 r n n n.a n mju SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem odjemalcem v Slovenskih goricah WELLE S URL tvorni ca mesnih Izdelkov v Mariboru B 18 I l l « l l H a u » i n t m b » II y u nnpnj i i M I I i i i bi i h II i H OJLUJUUUUULCT SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem strankam MURSAK JOŽE avtoprevoznižtvo, taksa, kamnolom SV. LENART V SLOV. GORICAH □ P ___H iimimiiBimff rTTTnrrirTnnrrTTir« ii n 1 ii i ii 1 ii > ii7r-inrwTnnnnnnnnh rTTTTimPPPDDDPGPPPPPPPPPPPPPul jjuuuuuuti a H u i m 11 i m i »i »i »up TLBJl ttjj bil f1 i MUUllLHJLKJnr" t UUJUUUPPPPPPPPPPGPPGmPPUULIUUI f JULJI II lUUUPUUUUUL JI H JPPPl lULOJUULO g Ekspertna hiša .,Lnnau P iastnik M. PRISTERNIK § MARIBOR — samo Glavni trg 24. Perje, galanterija, drobnarije, g Pletenine iz lastne pletarne. ^ ouuuupppncinnppppppppppppui h ii h > tjiiiiinninimiiiiinmini Vlahovlč Ludvik [ gostilna in mesarija ! PUGEL & ROSSMANN VELETRGOVINA z VINOM B P p a lnnnnnnnnnnnnnnrirTrvTr-TTTTrrTnrii iiiiiiiiiiiiiiiiiii ll i ii iii i i II i i i i« ii m II H H H IIJUUULE P P Mariborska tovarna metel ln ščetk Brata L G. Zupančič maribor Trg Svobode 2 q q P p MARIBOR Pobreška cesta 20 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem članom in vlagateljem »Glavna hranilnica" r. z. z n. z. SV. LENART V SLOV. GORICAH P P - .i lritnnnnnnnnnnrvTTTnnnnni iiiiiiniiimiiiin npproiJLLJUUUi 11 m n n m m < m m n u hjjju. uprite iJJ-aJJUUUUUURj J H »..lULa IULAJUUJUUUUULJPPPCD1XX^ rTrTTTrwinrvnnnrTnnr^nnnr-^^ 1X0X0X11X0X103 n ■ 11 uljli 11 b ii ii ii j mrEDCDPPDPnm ij m 11 ii 111 n 11 oxh ii h ii h imm Valjčni mlin VINDIS IVAN (prej Rosenberg) MARIBOR Aleksandrova c. 40 maribor Tel. 21-39 □ P (X3PPrnxiPPPPPPPPPPPPnnnDPPPPPi k iLiuppppp^nuLO-Ji iu it luuuujuui m.i rVA.^T SLUGA veletrgovina s sirovinami m prevoz tovora MARIBOR Tržaška cesta 5 Telefon 22-72 x3uliuuuulnjuuuuuupcs srečno novo leto! Anton Tavčar tovarna mesnatih izdelkov in konzerv uuuuuuulj mm i-iuuuuuui mrnr JIIIIIIJH JULIJ nuu jjijuuui1 juuuuuuuppppppppppl »MERKUR« § § 3 Mednarodna transportna družba z o. z MARIBOR Carinjenje — selitve — prevozi riiiii.||flpi.niiiHi.iiiiiiiin "TTrrinnnrTinnm nnmul ji ii um i ii hii ii 81 ii h ii iii « ii i iii iiij iii 11ii 11 TJ Maribor — Bohova Telefon interurban 21-47 ln 23-65 SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem strankam KRANJC IVAN mehanična delavnica SV. LENART V SLOV. GORICAH % P P P P P P R «11 n 11 ni« i n h FimnrrTinnppppL 1111 n n « ii ni 11 iuuuippppppppppr SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem PU2 /r*T i I splošno čevljarstvo sv. lenart v slov. goricah p p '■M11'11"1"111'"1"11 rm čestitke Jj VlauL-vui CDGULJUUUUUUULJUL1JUI II II II II M I I II p | LILI JUU B I I I B .11 B 1UUUUUUI B B II I IUUUULH □□DDLt KBILBBBIIBBBIIIIIlllll II JI mnr< i n i i i i 11 n n i i i i n 11 i i 11 □ »UNIVERZAL INSTALATER« voda, plin, kurjava, sani t. naprava l D. grcko, maribor Dvofakova ul. 10 Telefon 24-12 LiGLC ir omnr TnnrrinnnrTTrYWTnr mmMf u □ JOS. TICHY I dr. trgovina — elektrotehnično podjetje MARIBOR Slovenska uL 13 b. ŽELEZNIH trgovina vseh vrst surovin MARIBOR POBRE2JE Cankarjeva 16 — Telefon 2743 HENRIK CELAN pekarna ^jjljuljuui 111 n 11 y n i a a b i b u »i ilo cn^OTmmDoinimiizioocrion H Prav srečno in veselo novo leto želi B D KLANJ SEK FRAN JO p trgovina z manufakturo, usnjem ln h špecerijo. Maribor, Glavni trg rnmaaduliuuuljl^ n h m 11 h h j MARIJA SIEBEB H O trgovina z rokavicami D □ MARIBOR Glavni trg 14 □ □ n nm ajaDoamnumuuLLiuLJLJUiJUUULjr n □ n Gradbeno podjetje □ FRANJO VRABL g C MARIBOR Radvanjska e. 24 SAJKO & LAZAR soboslikarstvo in pleskarstvo MARIBOR Aleksandrova c. 3 (dvorišče bivfie pivovarne Union) martinz £ 8trau8s MARIBOR □□OCOULIUULlLnJUaDULJ mihi ocojco nitozxx]andaaaadartt3mdfxrtr ijuq □ IVANKA ZUPANČIČ P trgovska agentura □ MARIBOR SlomSkov trg 16 Hnrmi r. «n 'h n r. n h h h ii b u h q n n m k b m paiidmammmdm 11 n 11 uuluulp □ IVAN KODRI6 trgovina z mešanim blagom F R A M »INTRA« — d. i&l za proizvajanje ln razpečavanj« gradbenih in tehničnih potrebščin Pobreije pri Mariboru, Cankarjeva 16 "inrir.Hr« niiimnirmn mnr jjulhji u n 11111 in r 11111 h »ii uuq ZINKA ln FRANJO LAMPREHT trgovina z mešanim blagom r u s k □uuuuuuLi i n a 11111»i u i m 1118 ii ii o u cI n h 11 a 111111 m mi mog 11 ii 111 n ii m 11 m h i n ii i n in ANTON POŽAR trgovina z mešanim blagom RUŠE »iiiimiiiiiiiimiiii rrmn iipimrmiiiiiniiiiiimiiiii JOSIP MULE gostilna in mesarija BUtl MAKS USSAR kleparstvo in Inštalacije MARIBOR Gregorčičeva ulica xuuluuluuuuluul11 h n hm imp Tjococicncii n m n 111 m m » m n 11»i I»■ u Hini ■ n«»■ M 11«11111»a rrmm Krojaški salon moda CELEC ALOJZ MARIBOR, Koroška c. 17. TeL 2775 3UUUUI H I II B II H lUUUUUUULUJULILLILJLO I I I I 1 I I I II K U ULXI.il B.l i I ULUL1."» Miloš Oset veletrgovina SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI F. BERNHARDOV SIN: Imejitelj GUSTAV BERNHARD zaloga stekla in porcelana MARIBOR Glavni trg 22 JOSIP KAGER C izdeluje dragulje in zlatnino □ r MARIBOR, Miklošičeva 4, Tel. 21-03 □ □uulj! rjmunanmnannnmnduuijuddi □ R MARIBOR Aleksandrova cesta 17 r B & ivana racic restavracija Gambrinus _ MARIBOR Gregorčičeva ul. 29 q n i i i II h h b i o t b m ulji b« II II h ILOJDOCa verbic ivan mesar ln gostilničar MARIBOR Koroška c. 48 TTTTTDOaLLJULPJUUn I K I M K U ULUUL IVAN ŠTOK □ trgovina z mešanim blagom F POBREŽJE MARIBOR □□□LOLJJULULJLJLULULJUUUULIJ ULULO E ^TzoDDoamntnniiBOononoDon - CESALNI SALON »DRAGICA« (Tkalec Dragica) □ MARIBOR Aleksandrova 19 DOLENC, ŠKRINJAR in drag g Miklošičeva 6 MARIBOR strojno, stavbeno ln umetno ključavničarstvo izdelovanje blagajn, poniklanje, pokromanje, posrebrenje, pozlatenje! R. PRATTES elektromehanična delavnica MARIBOR Aleksandrova c. 33 □dlhjlbjuluuuuluuulbjlu^ .1A JL11 I HI II l1u1 □ _ r uuuuuddddddddulojululudluulul^ iuluuum g □ g 8 ŠRAJ JOSIP Slovenska 33 □ R MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA g jlulululj II II II ■ uua n H I II I i I n M i ii uuuuulojululuul □ uumjuLumi m i y b i n. 11 b 1111 n mmmmmi cmro o ji v h o k " ii.KUtjL.il juLiuni~^ bogomir ferjancic 9 zastopnik zavarovalnic, oglasov, gumijastih tepihov itd. MARIBOR Koroška c. 43-1 □ nnnmmmiinimnni ULULunuLHJLJULnjuuuumLuunaoDnaa FRANC NEGER & SIN MARIBOR Slovenska ulica 29 družba z o. z. DRAGO ROSINA Galanterija — pletenine — papir R MARIBOR Vetrinjska ul. 26 □ B I ^ h . i n in 11 n n n n a n d b n n n 11»11»i n ii b d n m i n b b imrm QX]DDDDrTTTITTTTTirTTTTTD[ITTn TOMAŽ KRANJC □ tovarna olja S F R A M □ mni II M h II H III H 03CEjDnrTTT03aonCX-il rrrmn »i b i nnrm rit ;m innrinrTpp IVAN MARHL N mllnostavstvo in splošno mizarstvo u RUSE ^ iCDDDDDnni n ,11II ULLB U ojuuoaioa n □ n D □ □ □ □ □ □ n tovarna kem. tehničnih izdelkov rimi lili b a n n n u I y a n b h in n 1111111 n II uuuLJuuuucDDnD uri mm u ara u i n 11111 n u 11 rrnr A. PC5BLESSNIG veletrgovina s papirjem MARIBOR, Badlova 7. Telefon 24-48 MARIBOR SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI DOLČEK & MARINI MANUFAKTURA V- • • □ O I -t • □□□□nnnuuuLiLjmLJjLUULOJDoaoDa UDmuuuuuuuuuuuumumuiJULUum iaa nrameraBi MARIBOR . T.V'., Goapoeka Ulica 27 u i n 111 m i n 11 a a 11 ib 11 b in mu □ □ Kavarna JADRAN JOSIP ŠEREC MARIBOR Aleksandrova c. 36 R B i i i i b i i b i ii ii i m b i ii lljuluuuucpio □ □ □ □ OTEK tekstilna industrija a. d Beograd TVOIRNIICA MAM1IIBOM J TEKSTILNE TVORNICE JU€.OSVILA d. z a z. JUGOTE1KSTIL d. z o. z. MARIBOR 015323480153235353534853535323484853234823482300015323532348010248482348010201024853480201002302235301000000010023532353234823532353235323485348234823485348482348234823482353234823482353235323482353230101060248230102012353234823480253235300060501234832234823482353234823482302090802010208020201060200000223012348235323532353234823482353235323482348234823482348230023010008090610070508090705080502010605 2348234801912353235323534848234848532353484823022348235348535348 <£7f (Vetja cc.stihije I I 11 H II M H II g II M M I B II M » M I HI I ZLATNINA — URAR — OPTIKA ALEKSANDER GATEJ CELJE Kralja Petra cesta ROGAŠKA SLATINA niiiHnnim« minnnnn BELI VOL RESTAVRACIJA HOTELA JURIJ ln M. SANC O E L J E □ □ □ □ □ KNEHTL KRZNARSTVO ;se vljudno priporoča cenj. strankam za nadaljnjo naklonjenost CELJE Slomškov trg 1 SooaiiimiiEoooDciaiinim naaaaaamuuuuaooauuLiLiu^ Srečno novo leto želi svojim cenjenim strankam ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost JECL FRANC modno krojaštvo CELJE Slomškov trg 1 □ □ □ qbacrrnxra nnrrinnnnnnnnnnrin" □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Brivski ln frizerski salon FRANC KRANJC vdova CELJE CELJSKI DOM □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ c □ □ □ □ □ □ □ G g JOSIP JAGODIC 2ELEZNINA, SPECERUA CELJE TELEFON 191 □□□□ocoLJCoaanGaoiiinconDGnoanr^ . . hj Jul. Vleineria nasl. CELJE 300GaaaaaGaaaaaGaGu □ □ □ a a □ □ a a a □ □ a a a a □ a a a □ □ Elektrotehnično ln mehanično podjetje, zaloga koles, šivalnih strojev in nadomestnih delov DRAGO GAMS CELJE Prešernova ul. 16 G □coaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaau a a a a a a a c G g c a uacoaaaaaaaaaaaaaai: ..................I......... H MODNI SALON R „UR AN" ° □ a a a a a a a a a a a 3UULJL»ii B LiLUJLOJumaooGaaaGoaui HOTEL IN RESTAVRACIJA wUNION" Rudolf ln Jožefina Resnik CELJE G G G G G G G G G G G G RAFAEL SALMIČ trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti CELJE Narodni dom G G G B. SODIN VELETRGOVINA LESA laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat a □ □ SREČNO NOVO LETO! G FOTO PELIKAN Dobrotinšek Anton elektro- in radiotehnično podjetje CELJE Glavni trg 16 Telefon št. 240 jcoaanaaaaaaaaaaaaaaaoaoaoaij PROSTOVOL I A GASILSKA ČETA GABERJE PRI CELJU želi vsem svojim prijateljem in dobrotnikom srečno in veselo novo leto naaaannaaaaaaaaaaaoaaaaaaaant I KOLENC IVAN splošno ključavničarstvo — popravila vseh vrst tehtnic ln meril ^;oaDamaaannaaaaooaaoaoDGac^ Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem VREČIC KAREL TIVAK OBLEKE CELJE Dr- 2erjavova ul. 1 irmn a iuuuuuuogc LJLO ojLJJUUUULimLiGGGaamaannn-g a □ a R. GROBELNO. gledališki frizer CELJE Centrala: Glavni trg 17 filijala: Higiea, poleg hotela Evrope Pedikura Se vljudno nadalje priporoča g G G □ , jljulujuuliudoogggoggdogdooodc gl uli b h a b b rTTTTrnnnaaaaoaooaoona FRAN JO DOLŽAN galanterijsko in stavbno kleparstvo, konc. vodovodni Instalater G G G G G G CELJE ZA KRESIJO 4 CELJE Kolenčeva 6 □ulo j a a h a h a ii a b ii iuuuuululiulildgi aaaaDaaaaoaaaaaaaaaaaaaaoaarr JOS. KIRBIŠ S parna strojna pekarna in celjska tovarna kvasa, slada in kanditov M ii i n h mm ii h »n m ■ n rm ■»t mrm P n p n b» b ii mi m i h n i n m ■ ■ 11»l it» d | /itTON LEČNIK URE, ZLATO, SREBRO, OPTIKA G G G G CELJE G G G G G nnnrnmi w n n jijulili a B H BIB B111B»I i nUlJLnJUGGLlUUUUGLl B B B B I I I BXXXO G Precizna mehanična delavnica STANKO PUKLAVEC CELJE Kapucinska 1 Popravlja: pisalne, računske ln šivalne stroje, fotoaparate, avtomatične tehtnice fcGGGooGooaaoouuuui romanami IPGCUUULHJUUULtti I ftJl.Jt B1 B B I I I I I B E, G VESELO EN SREČNO novo leto želi HOTEL „POŠTAM G G □ D TVORNICA GUME IN OBUTVE U D. D. celje Glavni trg št. 8 ............nTtnnnnnnnnnn rt M B B B B B B OGUUUULJUUJ1B B B rriTJ PAVLA NAPRUDNIK § H JOSIP PLEVČAK R gostilna ln trgovina B M izdelava in trgovina čevljev CELJE LAVA 4 n G CELJE Kralja Petra c. 28 □ n n CEL(tQf SCov. Honpee cm rm n «11 n n en g n u a a n n b n g 3 CELJE JAZBEC IVAN tapetnik Krekova e. 10 mpdfrtjuliljljijlb jui n b a innr.jui h i cmnr< jlkjui b ii lljuuluuuuulb b ii o ^ p02enel dominik modna trgovina CELJE Glavni trg 14 4upl/t c iLiJuuuuuuuuunoniiononc lllfli rmnr a b n n u b H n II n n II o II h II h n in plut janko p splošno krojaštvo q Razlagova ul. 6 □ iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiii ii b b i b b b b b b b b b b b b b b b b i b b i b b b b b b i IVAN K02UH krmar ln kapar CELJE Kocenova uL 2 nnnnnrff~innnnnnnnnri1 mnr □ KAHL DVORŠAK URAR CELJE Kocenova 2 poleg podružnice »Jutra« □ □ □ Srečno ln veselo novo leto zeli vsem svojim strankam HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE PODRUŽNICA V CELJU OmiJUUUJUUULIJUUULIJ I J..B I UULJLUU KRELJ SILVESTER KOLODVORSKA RESTAVRACIJA CELJE 1TB b B b I B B B B b B B b B B b B b B B H H lf B b II H II i Slovenske Konjice F. K O N I G Norimberško galanterijsko-igračar- ^ sko, drobnarljsko ln pleteno blago □ — veletrgovina CELJE G] RJLJULJLJLlJUUUUUULJLJf t B I B » I » » B B B I B I ■ ■»" bih TTTTTTnrTTTnrTTTrinnrTrTnriri Parna vulkanizacija RUDOLF JEZERNIK vd. CELJE Samostanska ul. 4 IDDCOJDDDDULJLJl B. B B H B II BTTTTTDDCO □ 3 IVAN RAVNIKAR špecerija in kolonialna veletrgovina CELJE □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO DOBRAVC MIHAEL slikarako in pleskarsko podjetje LEOPOLD HRASTNIK restavracija »BRANIBOR« CELJE — Kralja Petra cesta 41. b ■ b ii b b b b h h » b b i g b B H B bb b u » ceh □ Mr. Ph. V. Prorazil s lekarna pri »Mariji Pomagaj« SLOV. KONJICE □ □ □ B t g B B M B hiiB B g g g g a ii ii ii ii ii h n nrmm i n MII»H b II TnnnrTnnnnnrTinnnnnnnnnnf, fc I ■ B B b B II B H b b b BB b I B b b B B b B B B B B II B Laško nmmnmnnnniD -ir b ■ ■ ■ ■ n m »■ ■ "-m g g g g g g a g b i ii CELJE Glavni trg 15 TUJ ji b b b bjuliloodl b b b b b b b b i b i b i u lljul8 b itTiTTinnmj b b irrrirrinrmn ; ul. b. b b b bjlb b b b b b b b ii b b b b b b b bjuuuu Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ANTON POUH mesarija in gostilna SLOV. KONJICE □ra b a b b h h a b b b b b rnrrrrnnaanaaa ZONTIČ ANTON lzdelovalnlca čevljev CELJE Gosposka ulica 13 □ □ □ □ □ □ Srečno Ln veselo novo leto želi FRANC PLEVCAK čevljarstvo CELJE Gosposka ulica 9 (=j npDDDoaponnmmnmnrT^^ SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KAROL FLOR J ANČIČ CELJE □ □ __ □ uaaaappaampapcDa b a b b n urmrn CARINSKO POSREDNIŠTVO Anton Cingerli CELJE Kolenčeva uL 6. Vsem cenjenim gostom in prijate* ljem želi srečno novo leto HOTEL »SAVINJA" LASTNIKA VLADIMIR in MARTA TROP LAŠKO Dravska banovina 111 a ■ b b nm ro rm b a a b a bjuuulj mm a a a a b b a a a bjuuljl ]pomarxrinrTTXXXxxTnm^ cinmnnrnf.a n a a a a a a a a a a a i.m ijulo Srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam ALOJZ PLANKL URAR CELJE Dr. Gregorja 2erjava S nrvT^TfTTVTTnnnrrvTnnnr^^ E CELJE GOSTILNA ALBIN BERGER Kapucinska 1 Veselo Ln srečno novo leto želi instalacijsko podjetje za vodovode LEO INKRET □□□□□ul1l1liliuduuliuuui b b b b b h b b b b ii Priporoča se trgovina premoga, koksa in drv FRAN JO KALAN CELJE SREČNO IN VESELO NOVO LETO vsem svojim obiskovalcem kavarna »merkur" CELJE Ulica dr. Gregorja žerjava 1L Srečno in veselo novo leto žel! vsem cenjenim odjemalcem ln gostom nova manufakturna trgovina FRANC BOBNAR LAŠKO i III I I BB.B a b a a b b b bjuuuuc MARTIN ŠUMER ^ trgovina z manufakturo, špecerijo, □ železnino in deželnimi pridelki □ SLOV. KONJICE § 11 ■ 11 a i»i b b a b a b m ul b b a b luiDaDEODDDaDDaDaanaaGnGni RANCAN IVAN □ splošno sodarstvo SLOV. KONJICE □ □ □ □ □ __□ juuL^JULBJUuuuuLnzoonnnoannanu KOVŠE ALOJZ modni salon za dame in gospode SLOV. KONJICE r a a a a a a a i»a nunm trnu bjuu Vsem cenjenim gostom ln prijateljem želi srečno novo leto 1941 imiiiniiimniiiiiiiiiiif imiimmniiimmmnu aJDUIJUUUL.il H b b b B IL.b b JT b JH.IUUL JULIJU lUUULJODOJLIULLJUUULBJI B b B b B i i i i i i PIBROVC & DRUG CELJE Krekova cesta 10 (nova palača Pokojninskega zavoda) Galanterija, drobnarije, potovalni predmeti, nogavice, parfumerija, športne potrebščine itd. □ FRANC BELAK obl. konces. instalacijsko podjetje za elektriko, centralne kurjave ln vodovodne naprave celje Za kresi jo 12 a l1ulbjlb b b m b b b b b b b b b b b b b b bin J. JELLENZ trgovina kož ln usnja C E L j b Podružnica: JELLENZ nasL OTO GOLE« 8lo VEN j GRADEC i .n i iijulb n a 11 b a m 111111 b i i at i b b a b a a n a 11 a b « b a b b i b a 11111 a n ANT. NUNČIC čevljarstvo SLOV. KONJICE l&jahenke gostilna LAŠKO b i nm i m a a b b b b a1 a a a a a a um 111111111 n b b cm a b b b b b a a b iu Srečno ln veselo novo leto želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom Pertflh Emil In Ana mesarija in gostilna □ f ii b 11111 lb i i i a i a i a i a a mrnim o juLOJjumuuLUUuuuDaaaDLajuuui i □ Veselo ln srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam ANTON ORAŽEM krojaški mojster imLHJLOJLB. n h 1 bj ,h b b B b B B b B B ttttt KRISTINA KUS gostilna in restavracija j Srečno novo leto žeU vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem ANTCW BREMEC trgovec CELJE — Miklošičeva 2, telefon 202 Avto-Moto-Velo-Radio n a b b g a b 11111 mul b a a a a a a mnr Srečno ln veselo novo leto želi L M. IGRIČNIK gostilna in avtoprevoamlštvo LAŠKO 1 □ □ □ O □ ______n ljuliuljuuuuuuuuuuuuul madoceim DOBMK HENRIK g avtomehanik, ključavničarstvo - : ln avto-taksi □ SLOV. KONJICE § inrnroDDm FRANC in ROZA DOMITROVIC □ gostilna »Jelen« 5 SLOV. KONJICE □ ___□ rn ii luuuLB nn 11 iLJjccnanaaDDDDau h b a g a b a b a m «i lanncmnpnmnm K. HASENBtJCHEL □ trgovina usnja in čevljarskih ■ -potrebščin □ _ SLOV. KONJICE § ni a u 1111 a b b b b b iimmmim h b b b BnrTTTTTTTTTTTTinnDDDDlIlDDDDD Srečno novo leto želi vsem svojim P odjemalcem 8IMON VER TALK - prvi valjčni mlin SLOV. KONJICE □ "'lllllllllllllllllllllin I I B B B B B B B B B B B B H B B B B B B B B I BJLUUUl CELJE Gledališka ulica juli ji a mm: cn a ii innnnr □□□□□□nnrncicacDai i b b b b b j b mm t b rrrrri »iiiiiimii a i i i i ii DODnnnrD b b b B b.ij HJULJLO H FRANC KAGER pasar, zlatar ln optik CELJE Gosposka 12 um b a a g b b i b b a b.b a b b b a b b a a i a a i a^ JOSIP SIPEK ključavničarstvo in obl. konces. Inštalacija vodovodov LAŠKO 90 11 a 11111 a b a rinmra a m a a a »juuul Xu 3 tj m b b b b b 1 b b B b b b m b b b b B B B ii h b b b B b b b ti"b' i i i i b-uinnpr^ nillllimhm PRVA CELJSKA »KRISTALI JA" lzdelovalnlca ogledal in brušenega stekla KAROL PAJK modna trgovina □ □ □ □ n CELJE Glavni trg 2 Anton Planinžek splošno ključavničarstvo, električno ln autogenično v aren J«, struženje ln obdelava kovin AmerSek Franc elektro-inštalaclje ln previjanje motorjev CELJE — MARIBORSKA CESTA 22. ulji b H b b.jlb b b a b b b b b b I b b a IJJ K a b b » b I b b b b b b b a b b b b b bjlb b b b b b b b b b b b I O □ iprimu nm mmmii nxnmnmjp FANI REMIC gostilna »Narodni dom« P SLOV. KONJICE § TU b, b T htti b h b b II H B ITTTTTTrTTinPCjLJ n n nmnm LUjmnnnnmDDaDn HELENA VRHOVŠEK P trgovina z mešanim blagom P SLOV. KONJICE n " b I I »I g B B B B b b b m b b n ii b ii Bmnmni u ........11 i m 11 m ii i i ii n h ■ M GROLEGER LOJZE 3 . manuf., spec., galanterija, dež. prid. U SLOV. KONJICE Q □ uLLLJuumDDPOPaaaauuuLLJuuiJPPa oaomroonnnnjt gum rnmnnnn a t a b b b i. b b a a iuu uuuuuuuul i i a i hb i i a i i a b a u a a i i a b i i a b.lb a i b b na nxroPcxr)PPPPPPPPPPPPCCTxa3C33i KONFEKCIJA R ALOJZ DROFENIK B CELJE Kralja Petra cesta Henrik Oblak MEHANIČNA DELAVNICA CELJE OZKA ULICA 3 ifinr^nnnnrttttnnnnrtnni h ii b ii b b b b b g b g g b b b g g g immf ■ . »JUTRO« ZAVARUJE! lb b a b a g a a b a 11 a a a a b a a a b a ojljliajli im b b b b b b a h b i bi FRANC ZANGGER trgovina s špecerijo, žganjarna in velepražarna kave CELJE go innnmnnppoDaacojrTTii a 11 b b h h b b b n a a a g a a a a ax p g SREČNO NOVO LETO ŽELI g ROZA ZAMPARUTO SREČNO IN VESELO NOVO LETO ! Emil in Ana Perdih gostilna in mesarija LAŠKO h I g g g g g g B B B B B B B g B g g g g g g B I b g b B B b B B B B b B ■ B B ■ ■ ■ 1 b b a a» r ar ■ ra a i b i a a 11 u a i a i a a a a a irrinr a i a a a a i a a rrm ojLimuuonnnnnonPDnPPnnppppppi Gostilna , NA-NA" CELJE Kralja Petra cesta u □ □ □ P □ delikatesa — zajtrkovalnica P P P ___ □UUUUmUULHJLlUUUUUULJJUUUl,b b b b b B b II ulb.jlb.B B b B B b B. CELJE na b a n a ii a u bji a a a a a.a b~b a a a a h b b a a a a a a a 1111111 mr jJUUUUUUUUUUUUUUPPUUUUUUUUUUUU SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI FRANJO NERAD lj CELJE ^ ___R lapppppponnonnppnpnopppppppppD [g b n b g mTnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnni p ZALOGA »TSCHELIGI" PIVO Veselo in srečno novo leto 1941 želi svojim cenjenim odjemalcem manufakturna in modna trgovina FRANC DOBOVIČNIK CELJE industrija presitih odej in perila i, A. KUNSTEK HIGIENIČNA PRALNICA IN SVETLOLIKALNICA CELJE AŠKERČEVA UL. 4 Ta 1111111111 m 11111111111ia1111u 1111 n 111 klllllllllimniin.n mrmni i i g g g g g g g b b b b g g g rTTnrTrrTTTinro REBERNAK FRIDERIK pekarna Zreče SLOV. KONJICE n b a a b b b b a b a a b b rrrrrBTTrinnnpui .i i a 1111111 a a a a a a a a b a a g n g b b b g SENICA AVGUST U gostilna ln mesarija SLOV. KONJICE H UUUUUULB b b b b b b b IT b b b b II n.b ITTTTTCT i ii i b b b b b bjuuuulb b h m b b b b b. o FILIPITSCH ŠTEFAN B gostilna in mesarija P SLOV. KONJICE g I i b a i ii i g i i b i b b j. b b, H II b II H II b b 1uuj B B g B B b b B b B B B b B b « b U B II b B B B b H II II in ~ □ □ anica otorepec trgovina SLOV. KONJICE m p j ...................................... odchxoxjljlj a b a ib b b a a a b b i b a a» b a a a a a 1111111111 g QnprTriririnnrini miiiiimiimiiniiiiiniii rT-rr CELJE Mariborska cesta 9 g AUTO ŠOLMAN 8 CO. Zastopstvo avtomobilov »OPEL«, »BLITZ« — zaloga vseh rezervnih delov celje — mariborska cesta b — telefon id pristna oran2aoa 80DAVICARJA Ivan in Bogomir Naraks 2ALEC CELJE . ................................b ■ itt ni i a a g i a a i g b a a b h b b ii ii ii a b hjuuuuu i i b a i ii b b iii b b b b b b iuuuulh b b m h " tmaaaoxaxr3pqxoxb3pcoxo3 uuuulilnmmininimiminiiiiiiiiniim .........................................bttT SREČNO in VESELO NOVO LETO fteH cenj. naročnikom IGNAC JAVORSEK strojna mehanika CELJE Mariborska cesta 5. bbbbbbbbib ii1bibibibbibbiiii] Srečno ln veselo novo leto želi L. LAURICH TOVARNA USNJA SLOV. KONJICE iiiiiiiiiiin 4 iiiiiiiiiiiiiminmiiirmpp n I I I, I I I g m g (lbjl r b juuljlbjuul iluuu tNSERIRAJTE V »JUTRU"! c(lestitike <| J)tu)a in Otmo$a □□□□□□□mmauLiuiJL^ j ALOJZ ZORC1C ~ valjčni mlin na Bregu — trgovina z mlevskimi izdelki v PTUJU n lllllliiiimiliimmi mm illimimil ILJULJLJUUy.ll.il H IULJLIUL1 U' II H a II 11 LIL H.1U.1LJ111.11. .H » » I IJL .B, »Ml) B □ □ □ IGNAC ARNUS trgovina s mešanim blagom PTUJ Breg r n n n a n 11 n m m » m mnnnri i h a h m n ti a-nm n n i m i n i n n i u a i» nn KUPCICEVA drevesnica in trsnica PTUJSKA GORA □ □ □ RucMf Havelka manufakturna trgovina PTUJ jnDoonnnnnnnaoonnnnnnaJUUuuua □ixajaa3nmnDac3maaiDDDDDaxx3t □ LJUDEVIT MURKO P strojno mizarstvo g PTUJ m ».i i« h liuuuuuuuulo mnmp LJi 11, H i* iiDauouuamnDmcKOJjaDD^ franc kraveva trgovina z lesom, apnom, cementom, premogom in gostilna PTUJ uuuuiji..ii.ijuuuui iim iibb hrnmrinnl Srečno In zadovoljno novo leto želita JULKA in MIRKO BEZJAK g modno krojaštvo za dame in gospode □ PTUJ Vseh svetnikov ulica ^ lb 8 m b .na H H h U !□□□□□□□□□□□□□□□□ l II H. JI j. JI JI, b HJDDDDDDDDDDDDDODDDDPn SKAZA PETER brivski salon PTUJ Maistrova ulica □□□codaaaa b a ilootii u b mltth h b b ul □□□□□mrnrocicojt. luiJuuuDrTTTTinn ILEC JOŽEF mehanična delavnica koles itd. PTUJ Ljutomerska cesta □□□□□□□mrocroGrTT^ rrrimrTTjmuLOJuuuLimDannnanCT u □ □ KOROŠEC M. □ valjčni mlin in Izdelovanje olja □ BREG PTUJ □ □ □m n inmLJLMJLiuuixjtJiJiJiJuco b b, b b inr Stross Ferd. sinova tekstilna barvarna in apretura n □ □ □ □ □ □ PTUJ Telefon 43 8 PIN3ZA ALOJZIJ □ URAR, DRAGULJAR, OPTIK □ U □ PTUJ g □uuuuuuuLODaDaaaDDnaaDui II H H H II H □ □ B □ □ Edino slovensko stavbeno podjetje MARTIN MACUN PTUJ Srbski trg KR0IS FRIDERIK splošno čevljarstvo PTUJ Vseh svetnikov 6 Ivan Cvikl manufakturna trgovina PTUJ R. J. PETEK trgov, vseh vrst stekla in porcelana PTUJ, Maistrova ul. (nasproti pošte) I JLLJLODDDDDDDDDDDDDDDDnDDDDDnn □ ALEKSANDER RAJH 5 krojač BUD IN A pri PTUJU □ R nnnnnnaauuuuLiuuuui h b nnuuuuar: § OTMAR SARIA § PTUJ Slomškova ulica 1 uamnmuuuuuij imni a h jijulotoipd □□□mnnonaoLiLJUULHJUULn * inmocon □ K. ACKERMANN n. A. KINDL H trgovina z urami, zlatnino, srebrnino □ in optičnimi predmeti S PTUJ Krekova ulica 1 FO TO-ATELJE LANGERHOLC FRANC in b b b b b imnaonrxcannnnnnnnaacc i m b n b iiJuuuuuLQ3ixE3iX3aaaaDac3D jj b b km ii b b b b b iljuljliuuliulii ii b h b iu PREJAC STANKO splošno čevljarstvo PTUJ, Vošnjakova 3 (Narodni dom) □ u s ju oju n.pjjjui n o.n,u,l.nnnnu i_n n n h a n b bjl.b.juuuuii b h. m, ojui to ilhj □uuLKJuacajuuuLBjmnnmnaaaaaaa uuuuulbjuuuuuuulm ui ..b . jjuuuuuuui i Ant&n Rosenfeld diplom, aranžer »FOTO-SPORT« Ervin Urschitz §'-' parfumerija, fotomanufaktura, šport PTUJ Maistrova ul. 2 UUUUI b b H b b II JIJUi.JLMJUl h.u.iulh h ■ b b b \ MODRINJAK ALOJZ avtotaksi — Ptuj Tel. 41. Stanovanje: Aškerčeva ul. 7 DORRAJC EDVARD avtotaksi Ptnj, Florijanski trg, Ormoš ka c. 2 RIRISEL ALBIN pekarna PTUJ Prešernova PTUJ — Miklošičeva ul. in Tiha pot ____ _ □ □UUULB.B B tf.JLH II JLli lb b B h II b H B i B b JI b I I b B b B JUUUUUUUUUULOaJDaDaoaDDaa IGNAC VAUDA ij trgovsko in umetno vrtnarstvo, vezanje vencev in šopkov, urejevanje vrtov in parkov □ □ □ □ R ZADRAVEC JURIJ izdelava dežnikov Prodaja W Na debelo! Na drobno! i h b b nrncjuuulili.11 b b b b h b bj b b uuu - § Nakupovalnica perutnine za tvrdko E. VAJDA — CAKOVEC E. Majhenič ZV0ČNI KINO Mestno gledališče □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ Peealk Franc špedicijsko podjetje Telefon 72 PTUJ Telefon 72 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Rsbsrt Rcsenf eld trgovina z mešanim blagom PTUJ PtulM gred □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ =__ □ 1» b b BJUUULHJUnri ILJLJULIL1LJUDDDDDGGLJI jl b b b b b b bttttrtrajoanaamanaddni □ □ □ PTUJ FRANJO SIREC trgovina z motornimi kolesi, bicikli in šivalnimi stroji — mehanična delavnica □ □ □ □ □ __ _ □ ni b b b B b n b B H B iniJUULICaDDDaaDGCJI PTUJ Telefon 71 SNOJ & URRANČ1Č veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ m ii h b h b ii b b.b ii b b h b bjjt hibbbb1. ibbbhbb juul jlj ji b b ddp MESTNA HRANILNICA V PTUJU pupilarno varni zavod (ustanovljen leta 1858) sprejema vloge na knjižice in tekoči račun — Vse naložbe pri hranilnici □ povsem varne, ker jam« za iste mestna občina v Ptuju z □ vsem svojim premoženjem in davčno močjo o.e. b b iuurxoinLJUL]LoxaxiDmnnt'ir ir b b b ii h b b b btejodd R Srečna novo leto! Srečno in zadovoljno novo leto želi Jullf Žilavec mesarija ln gostilna PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Zupančič Marija gostilna in prenočišča ^□□□□□□□LJULJUI H H H b H H. H n B IT H rTDmuuuuuLoamnnnDDDL OmeiDDODa II B H H ILOIODDDDDDDlXOJDnDUULBJULJDDDDDD □ Veletrgovina In lesna Industrija □ in parna žaga S LUDVIK KUHARIC ml. □ _ g O r na o ž n _ ___ oxinnamDajLjjuuuuLjm K etarsko društvo vpisana zadruga z omejeno zavezo V ORMOŽU TELEFON 18 idand0ddaapad0aex3dddndndijuliuuliuuul^ b bjl.h FRANJO VRASL trgovina z železnino, orožjem in mu-nicijo, zaloga barv, firneža, lakov in stavbnega materiala ptuj Ljutomerska cesta RIHAIiD HAVLAS mesar in prekajevalec PODRUŽNICA SREDIŠČE E P C B 5 B □ c □ O c registrovana zadruga z neomejeno C Lftssfrka in posojilnica □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUULSUUl n □ B g Gostilna EEAČ1Č § O R M O 2 zavezo R v ORMOŽU EGOCcnnnocnnannnnnnnncnnnnnnr. C □ □ □ □ □ □ □ u B g □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi □ □ NOVA VAS PRI PTUJU R Ri n ii, ju ~p ironnnnnnnnnnnnnnnnnnnni 'juuuuulkj-*juu^^ mun j? ?: • k^ tpnf-nnnnnnm f men imrr -nnmnnnrnnnnnrr -- 1UDL3UDC"- R Q MARIJA VOLČIČ C J)KPB VAUPOTIC y □ trgovina z mešanim blagom P čevljarski mojster H ^ in foto »Polak« - □ ORMOŽ S □ □ □ B □ HARDEK — ORMOŽ □ POSOJILNICA v Pluiu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Ustanovljena leta 1884 sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter jih Izplačuje vlagateljem vsak čas. Daje posojila po ugodnih obrestih LJUBEČ FRANC mizarstvo za stavbe in pohištvo — izdelovalnica modernih vozičkov PTUJ, Krempljeva ul. 4 (dvorišče) PTUJSKA TISKARNA (Lojze Šuler) PTUJ-Budina, telefon 76 Naročilnica: Slovenski trg 11, tel. 14 i OJUUUUUEOJUUUUUUULLJUUU^ !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[ RASTEIGER ETOAISD § OBLASTVENO KONC. INSTALATER ZA VODOVOD, PLIN IN CENTRALNE □ KURJAVE g Telefon Int. 25 PTUJ Telefon Int. 25 □ H Ustanovljeno leta 1899. Pošt. ček. rač. Ljubljana 11.853 □ n □ M H n M a M. B JUUULODCO. H Eli jrTTTDmDDaDaDDDDDDa^ PTUJSKA MEHANIČNA TKALNICA □ FIJAN RUDOLF 3 mesar in prekajevalec [=j ptuj Hrvatski trg 7 □ □ "jolb i luuuuumuuuljuuadadniindagj n j b b h mi pdaroduuuuumuldnccndr §□ peter meško □ _ krojač za dame in gospode S g ORMOŽ □ H □ mu.JuuuaaaaaD[xo3DDDDDi=paDa[xii Zadružna elektrarna 3 r. z. z o. j. PTUJ Telefon 58 □ giiiDODnnnnnnriniiri, ii n iuulojgl •niJUOUDUUlji 1 aJUDUUUUUI M B B n IULO g q □ KINO »EDISON« □ Bin mehanična delavnica P p Agnst Krcutz 0RM02 M n,jaauuuLJLiJiJULJiJUuuui B b.JLB b b b b HJL igaanaDnGDCioaiiui B B H II H LBI.JLJLJUI IIJI axnxjcxo3mnmnnmnnannoix]o A. Senčar in sin veletrgovina s špecerijskim blagom, zamenjava bučnega olja, nakup vseh vrst deželnih pridelkov, jajc, masla, suhih gob, vinskega kamna itd- A. JURCA nasl. MILKO SENCAR Izdeluje žvepleno apneno brozgo znamke >Z V E Z D A« Telef. int. 3 Brzojavi: Senčar Ptuj TI B □ □ □ □ □ □ □ IVAN HAVLAS mesar □ □ ANGELO 2IG0N ormož ZELI SVOJIM ODJEMALCEM V NOVEM LETU MNOGO USPEHA □ □ □ :hl !' 1! m 1 fl !) ii b ojuuljuuuljuuljuuui lril II II II II II II h II II ii h g h 1 i M i n i 1 b i i m b m I B □ □ □ □ B □ □ □ i ji jljuljuui um luuuuuuuaannaacg m HIM n H H H biiH b a ii iiinnnnnnnTinnnnri ~ □ □ VIPAVEC MARIJA □ HORVAT FRANJO gostilna pri Solncu 0rm02 ORMOŽ □ JI h B b. bjujulo1. b. JL JI JI b b pmaddddljmuuddddddddda313aaamdd13do "lnuULBJLBJULB B B b B b b b b b b b iib b b b b? u « mik « » inppnrn mp mnnnnnnnn KLETARSKA GOSTILNA □ □ nnnprinr^nnnnnnnnnnnmrtinrinr^^ b.B b B B b H B h b B B b JI.B aJUUUUULJI.i UTTT drogist SKOČIR BOGOMIR PTUJ — Slovenski trg Parfumerija, foto-potrebščine, kemikalije, droge, sredstva za pokonča- vanje mrčesa itd. RAZVIJANJE, FOTO, KOPIRANJE inrTTinnrTTnnrTTl^^ BRENČIČ ANTON trgovina z železnino, stavbnim materialom, barvami, laki, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. Zaloga orožja in municije. Čebelarske potrebščine Na drobno! PTUJ m n»ninu mu mirna mu moo- Na debelo! □D BBBBBBBBBBBMBIIBBBBBBBBBBBU II B JI.1JUUU JUULJLJLUULJLJULX]DDamcmn : n □ GUSTAV OZMEC Kmetska hranilnica lastni vinogradi I in posojilnica d« d« ■ ■ t i Ormož b ■ uuuui a 1 i ! 1 1 i b 1 b 1 m ii im u »i 1 1 m B l b ii B B i i B ii B t ii i i ii i i ■ b b b iii ih b ^e&tit&e Hxan)a ««201 SREČKO »N USPIESNO NOVO LETO žeti vsem svojim odjemalcem ► Majdič >Merkur< Kranj DOBAVLJA PO NAJNIŽJIH CENAH: opreme za kopalnice in stranišča • armature za vodovodne in parne napeljave • žico, železo. pločevino, ter ves stavbeni materij al. "I □ n. niimimiiinmmmiD GOSTILNA »BEKSEL« §□ BOH KRANJ »rini h n n n n i: ii ii h ti h ii b h ■ n » n a b t t ■ » najpooimnim ui julb ii1 n n h i MIHAEL OSTERMAN H mesar in prekajevalec P KRANJ g _ _□ Lizinumj mi iuuliuui iimmim m Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom TONEJO VIKTOR, tapetnik KRANJ tjolilh »a i m a n n n ni 11 m ijl umi nmcajaji n a orni mn i bjulululo Srečno novo leto želi TRAFIKA KER« KRANJ mDnoarxjLJLU-LJ-g^^ a b a b b ri rmmj n n ii a a1111 ulj a i y n n ilbjl Srečno novo leto! n RESTAVRACIJA »PRI PETRČKU« Pavel in Anica Koncilija i^mULJLlUUULUULBJUL^ HOUUUULJLiLILUL I, I P inrTTTTT"inDDCCT3L RESTAVRACIJA »JELEN« V. ST. LIKOZAR C^LUULILJULULUUUUL^ p-gjODnmLULULUULULULULI mx3H SREČNO NOVO LETO ! R SCH3LING DRAGO H konces. elektrotehnično podjetje P KRANJ □ »KOVINA«, družba s o. s. trgovina z žeieznino KRANJ b □ c2lrjluuulujuuuuuui h ii I b UUUUtOJl □□□□□□□□□□□[ipddddddddddddddddddddddddddodco h b a m b b b b b b b b b b b b b a b a b b inopoco MANUFAKTURNA TRGOVINA FERDINAND SAJOVIC K R A NJ S LOJ I II BJLUUI IlULUaaaJUUUUDULUUUUmUUULUDDDaJDdL LOGAR & KALAN Manufakturna zaloga — Lastnik: Srečko Vidmar Na drobno! KRANJ Na debelo! ustanovljeno 1897 □ J. KNIFIC tovarna za žimo STRA2IS6E pri KRANJU o_b H II IAJULULUUUULLJUIJULUIIIJ I I 11J J IJL11 I I B I I I I I I I I nrrui n b h n h ji luamDDDaDaaaDDiiDDDDDUiJuuuuiJuuunnDL u □□□□□□□□rVTTDDDDDlIODODODDODU^ DEHl UU Kraljevi dvorni juvelir in dobavitelj □ B. RANGUS □ zlatar in sodni cenilec Kranj bbbbbbbbbhbbbbbbbbhbbbb mrn Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom ln odjemalcem ANTON KRI2NAR gostilna in trgovina STRA2ISCE PRI KRANJU Srečno in veselo novo leto želi JOSIP KOLIAŠ In SINOVA MANUFAKTURA kemična čistilnica in parna barvarna □ □ □ □ □ □ □ □ □ M. PIRC □ KRANJ KRANJ -um ii 11 ii»i b m i» b t111 mu ico □LULU JUUUULULUULUULUUUUUUU E B I I BI I B H B B I B II B B B B B H OJULmOC Srečno in veselo novo leto želi Lekarna Mr. METOD RAUCH □ kranj Mestni trg □ □ □ □ C L C □ □ □ □ □ iLojniiininimn b. n itttttt: Srečno ln veselo novo leto! JANŠA FRANC konces. elektrotehnično podjetje KRANJ Pogled JUL JI m ULULULULjnrTQ3cxaotxiaoi MODISTINJA □ O R O S E L IN MODNA TRGOVINA KRANJ damski In otroški klobuki, nogavice, rokavice, perilo itd. □ □ □ □ □ □ __ □ B B B B B ICO B h H B UULULJLJLULDDDCDa: nadnant □ na Kranj Vsem odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto JURIJ POLLAK strojno mizarstvo KRANJ u h n. h h h u.m n m rim b.b.oi3ddddq □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ! Cj □ □ ALOJZ SMOLEJ kleparstvo in vodovodne napeljave KRANJ inmin TnrrrTnnrTnrvTnr^^^ fj ELEKTRARNA VINKO MAJDIČ lh i n i a 11111 imrTTTTnnnnnri n b b b b b a b b b b b i b b « b i b i, □ □ □ ^□□^□□□□□□□□ajmLJULILJUULULULUn u SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ želi D □ □ r: p □ □ z □ □ ANTON KOS zaloga pohištva — strojno mizarstvo KRANJ klanc □ □ □ KRANJ a ...............................................................p , a n ii n b mi n n n n ii b n b h g n n u ojuuluululb b b b n b i ii juluul S □ □ □ □ □ □ x TzjGcajpcajuLutJJLJi iinimiin nnamcojijui k b a h inmm b b h b b ii b a nji SPECUAUIA TU6CMKA BARV SLIKAR IN PLESKAR mniinin:[miimin33ixfi SIMON KAVČIČ Predilnica sterilizirane STRAŽIŠČE 167 □ p □ □ p p n □ n p □ CJ □ D "□□□□□□□□□□□□I B □ □ □ p □ □ □ □ □ □ □ □ O D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C □ □ □ □ □ zime Srečna in vesela nova leta! . ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME D. D. STRAŽIŠČE PRI KRANJU 3B □ □ FRANC GORJANC lesna trgovina In industrija ter trgovina z deželnimi pridelki KRANJ Elektro-parno izdelovanje higiensko očiščene ln sterilizirane žime Telefon: Stražišče 8 Brzojavni naslov: Zadrugžima □ STRAŽIŠČE — železniška postaja KRANJ □□□□□UUULULULJLIUULULJLiJLILUUUUUUaL □ □ M« KOKL manufakturna trgovina KRANJ I B I I I I I B B B B B B B B B B B B B B B B R I1.HJLJU U B I B I B B B B B B UUUL B I B B ULJLJU B B UL B B B B B B UUUULOJULULULULJLUUUULL^ I B nm ll 9 4 ll D-B B I B B I B I I B IJI ULJLULJULULJLULJLJLULJLJLJULJUUI B B B HJUL □ □ □ □ □ □ RESTAVRACIJA »Pri kolodvora« KRANJ ULBJUULJLULUULUULJUULUUI I B I B I B I B I H3 IIIIBBBIIIlE« l Srečno Noro leto 3 želi vsem svojim cenj. odjemalcem ^kožuhovina BERČIČ Kranj Mestna hranilnica v Kranju r -XXXI I B I B B B I B B B B B I U l B U B B I.U O III I I I I II l ll t l l 11 > i i 11 i i i i i i i 11 INSER1RAJTE V , JUTRU"! B B B I B B B B JULIJU II JI B B B B B B B B B B B B..BJ I I I I I I 11 UULUUUULI B B II B IUJ B B B B B B JI ILJJULUUUUIJULJUUL SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem ln poslovnim prijateljem JANKO RANT nprl Puppotu" trgovina z deželnimi pridelki Špecerijo in kolonialnim blagom KRANJ Mencingerjev trg 1 B I I I I I I J B B I I I B I B I I I B I I I I B I B I I BULJI B B B B B I I II B B I U B III B B B B B B IU TIskarna in kfij^gaHia „ Sava " d. d. KRANJ □ s □ h izplačevala in izplačuje vedna vse vloge brez vsake omejitve SREČNO m USPEHA POLNO NOVO LETO 1940 ftttt.t VSEM CENJ. ODJEMALCEM Ivan Savnik in sinova tovarna rokavic, trikotaže in perila KRANJ Srečna %n vesela nova leta ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslov nim prijateljem nlK AM mehanična tovarna pletenin, nogavic In trikotaže, družba z o. z. KRANJ xi b ii»ii a ii iDuui mi u o h b n n»a hjuli c 3$pod lt%i$tava čestitajo mrmm m............... VERGLES IVAN mesarija JESENICE Cankarjeva 6 □□bddddulilililjuulb h ii h b obdojujul Ennnmm nmmmmin U MODNA KROJACNICA □ Za dame! Za gospode! □ JOSKO ln IVANKA PAVLI 0 JESENICE Aljaževa 4 □UUUULJLiaJUl MBHHHHBHHM H~M~H M 1 B JUD § Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se nadalje priporoča ROZIKA PINTAR — modistinja JESENICE Gosposvetska 24 nni hjuuui murnu mrnn i n hjulj □en BBBBBHttnnaiin ililm h ii h h naj juljuij ŠTRBENC MIHAEL prva parna pekarna JESENICE Gosposvetska c. 25 Lil H H H H I B DCX]LJUUUmUDaaDDaaDIX]a HOTEL „TRIGLAV" JESENICE — POLEG KOLODVORA udobna prenočišča, Izbrane pijače in dobra kuhinja Se priporoča: KOKALJ innntxnDanannnnoonouuuuuuuuLLJi u n Srečno ln veselo novo leto želi Slaščičarna JAKOB PRETNAR JESENICE, Trg kralja Aleksandra 1ddddijuliuuulililjuuljui tHHED POP U lil I I I 11 11 11 I III 11 »I I llinil Penzlon-restavraclja »JALOVEC« RATECE-PLANICA J» i» n rirrTnrTTnrE-irir, -» » « ■ t t i » » i » u m ii ir ii n h u ii ii nnmnnn Srečno ln veselo novo leto želi Ignacij Hrovat mesarija JESENICE ter se tudi za nadalje priporoča RESTAVRACIJA »PLANICA« Mertelj Antonija RATECE-PLANICA □ Nikolavčič Anton samostojni trafikant JOSKO ŠUTAR trgovina usnja in kož ter v to stroko spadajočih predmetov JESENICE GORENJSKO JESENICE nasproti kolodvora Srečno ln veselo novo leto želi F ANI in JOŽE PAJER gostilna na HRUŠICI št. 5 pri JESENICAH Lekarna Mr. Ph. JOŽE 2ABKAR JESENICE Oddaja zdravil za bratovsko skladni co ln vse ostale bolniške blagajne. Velika zaloga tu- ln Inozemskih zdravil ■ ■ ......................'T"" '» T"" * " B M ■ * »1111111«»ii ii« M ii rrrTTTTTnnnnnr^ Srečno ln zadovoljno novo leto želi vsem prijateljem ln znancem Gostilna penslon E. GREGOR1 PODKOREN 11 a ■ i«ii i h d i t i ir rTTTTTTTrrTrrrrinj Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem prijateljem ln znancem GOSTILNA »PRI STARI POSTI« Fritz Razinger Podkoren p B TVTTTrTrTTrTTTTrTnnnrir"]! j inru miiiiiiiniiiimniiniiin m n I » I I I II I » I II I » I a I » I III | I.JLI poDULrjuuuuuuuuLiuL^^ VALENTIN BRE2AN pekarna MOJSTRANA M;miiiimiiiiiimii innnnra □rjxro[?-ix?nzoaauuf ji liulilililjuliljlji § TRGOVINA »SORLI« perilo, galanterija, porcelan, □ steklenina itd. H ŽELI SREČNO NOVO LETO □nconr □DUUl 'L 1 U'JLJULILnjULJUIJmUUULJUUUULll g »VINEA« dr. z o. z. — JESENICE trgovina vina, alkoholnih pijač □ in deželnih pridelkov □ Priporoča prvovrstna štajerska vina § □nmca3aaljuliuuuljxm ji b ji ji i j,m GOSTILNA „DOM" SOKOLSKI DOM — JESENICE želi cenjenim gostom srečno, miru polno novo leto ln se za nadalje priporoča Avguštin Petrovac □ □ mnmnnnm rim n u i m imniiimnimimii mnm □ □ IVAN BERNIK mesar ° B □ JESENICE □ 8 BULUJUUULUJI llX]UUUUOUlJmCHJLOJUUa Gostilna-pension Janko Kramar Mojstrana ERŽEN IVAN splošno čevljarstvo MOJSTRANA ^ r »«»i»1111111 n »11 b 8 u i nrann '■"»immimiiimn iiTnnn □ O □ □ □ □__ DaDUUmUUULIULJlJLJUULUULIUU, a juulo rouuuuuuojg inrru nm.nmiin JURIJ RABIC mesar in klobasičar JESENICE _ Damskl in moški krojač MATKO VOVK □ JESENICE Obrtniška ul t □ _ □c1uuuuuliu1juuuloj P » ii« I H JLHJUL n □ □ □ □ □ □ STANKO POŽENEL parna pekarna .JESENICE GORENJSKO □□l1uuuuuuoulpjuuuui, ii hjljucodoja nnnnnri] ti ii ii ii ii h ii ii ii ii ii ii n h h ii h n » h ii ii t d □ ZVONKO TURNSEK stavbeno steklarstvo, šipe, ogledala, okvirji □ JESENICE Gosposvetska 15a Dr:mtxoxCTXiaixDUL^^ 4ll PENSION ZLATOROG Lini Končan KRANJSKA GORA n 1111 ii g n m 111 u n ujljuljupodcp tb i a a i a b a a a b a b b.ii b a i b b a muuuuu RUDOLF ZUPAN Radio-aparatl svetovnih znamk MOJSTRANA aju n n 111111»mmnmnii M 1111111 n 1111II m i 11 m m n a^ PENSION 8KRLATICA lastnica Urša Roblč KRANJSKA GORA mmiiiimiiininiiimi nnnnntj n»■ I»«c HIII u»IIII y a mi n i innrrnnnnrr! Brivski ln frizerski salon MATIJA dorčec KRANJSKA gora n h i m 1.1 i i 1 b ii tuuuliuljuuuljuuuuuji LUJ i» muuLHJLK juLODBODDaBemBr" Brivski ln frizerski salon B MILAN 8EFMAN Kranjska gora — Rateče Planica □ □ SXi ii i i ff b i i i b ii. h i i i b jlijuuulbcp3c □ □ □ □ STEGNAR FILIP — JESENICE □ avtotaksi □ želi vsem svojim strankam srečno □ ln miru polno novo leto! 0 □[jLUULiLoiaDannaaDannm mnm n n n n nam nimmnr^ KOŠEK JOŽE trg. plašči, suknje, perilo JESENICE 1_W H II i i m b b i b b H b b BJULOJODDC PAVLIN FRANC foto-atelje ln založnik piva JCDDO d □ □ □ □ □ ntJuuuuuuuuumnaanuLiLiuiJUULJUuui n B GOSTILNA »RAVHEKAR« B žefl srečno, blagodejno novo leto g vsem cenjenim gostom □ Jesenlce-Fužine — Obrtniška ul. 20 B lbjuuuijjuuuijljjliljj b ii mmnui. d □ MIHELAC JOŽE B splošno krojaštvo □ JESENICE Kralja Petra e. 14 n__ UJUUUULlUUUULXJLILJLAJLIUUULJm i ii ii » mi ii r h i i................................omdddomndomrril h h b h b b b H b b b BJ t □ u HOTEL „POŠTA" § □ želi vsem cenj gostom in abonentom ~ srečno in veselo novo leto. i b b uuuuljiilj.i muuuuui b a uumnce^ ~ □ □ PENSION »VILA OLGA« Kavčič Mirni KRANJSKA GORA HERMAN gostilna in mesarija Priporočam se za nadaljnji obisk. Marija Poljšak JESENICE MESARIJA PRI HERMANU KOCJAN IVAN želi cenj. odjemalcem srečno novo leto JESENICE Kralja Petra c. 20 □ □ - laanDDanngnpijLOJucoL a a u n b g i.b.i iT Vsem gostom, turistom ln smučarjem HOTEL TRIGLAV □ □ □ n □ □ n n □ □ n □ □ n □ □ □ □ □ D Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. gostom ln odjemalcem gostiina-trgovina-buffet FRANC KAJŽAR — Rateče Planica □ □ n Kralja Petra c. 20 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□nt d □ □ □ □ □ GOSTILNA Marjan M. Maralo viš ROZMAN FRANC pekarna JESENICE Kralja Petra c. U-IJUUUUL1UULOJLBJULJL1U LlJIJiJmUUUULXJUUULIUUULHJUUU^ - S Srečno novo leto 2eH □ Zvočni kino A D10" JESENICE □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Kuraik Matija Spccijalna mizarska delavnica Solidno delo, sodobna oprema, zmerne cene. — Oglejte si stalno razstavo vsakovrstnega pohištva na □ □ □ □ □ □ naOLJi lUIJLJLILHJLILJLILfl.il II I I I I I ITTriTl O Srečno in veselo novo leto želi □ vsem svojim gostom in turistom U oskrbnica koče v Tamarju [i MAKOVEC HELENA Kralja Petra c JESENICE □ □ n □ §B □ n n □ R □ n □ Srečno novo leto želi vsem gostom ln odjemalcem gostilna in trgovina »ŽERJAV« RATECE-PLANICA (JANEZ RABIC) Mojstrana ........................ .......niinmminiiinij HOTEL RAZOR IVAN BERNIK KRANJSKA GORA ILHJ » i i b i b i b b b b b i B b11 b b b b b i i BJH ajlb a y i a a a a b a a a a a a a g a a a a a a a a a bi KOBAL JERNEJ kovač SLOVENSKI JAVORNIK ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□co r^mmnunnnnniiciin Srečno ln veselo novo leto želita ALOJZ in VILCI KAVALAR brezalkoholna restavracija RATECE-PLANICA mniiiiiniiniiiiiniiiiiii □ Q □ □ H p □ □ □ □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L PETKOŠ IVAN oblastv. konces. tesarski mojster Vsa dela Izvršujem točno po lastnih in danih načrtih JESENICE Kralja Petra □ b □ □ □ n n □ □ □ □ □ skrinj ar ladislav pekarna ln mlekarna SLOVENSKI JAVORNIK GARBAR vošči vsem prijateljem SREČNO NOVO LETO! KRANJSKA GORA LB II ■ ll.Jg.ll B I B B B B B B b B b B g B b b b 11 H1 iiiiiiiiiiiiimminiiiiim Srečno novo leto želi IVAN BEDENE krojaštvo za dame ln gospode Slov. Javornlk (Pri Brunarju) I I I I I I I II I I I B b B B B b ml.i.h b BTT~D □ □ n □ umuuuuuuumnDDBDmDB^ SREČNO NOVO LETO ŽELI A. BREČKO trgovsko vrtnarstvo Gostilna »JADRAN« Jesenics ToMan priznano pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov. Opolo, makarskl — priznani, plcmenka belo namizno vino, grk, vugava, dingač in originalni prošek in maraskin. Specialltete: Suha dalmatinska šunka, paški ln silba sir. Vsak torek in petek izbira svežih morskih rib, kakor tudi konzervirani škombri ln tunina. Točna in solidna postrežba. Cene zmerne. Novo leto voščim vsem svojim gostom lastnik gostilne ,„ JADRAN" Ante J. Marasovič □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ l a: u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ANDREJ ČUFAR gostilna, trgovina z mešanim blagom in strojno mizarstvo JESENICE Gosposvetska cesta mmjunhbbduui b b ii b b b h ii i i.....i n. i............roma mrm i B »g II I I I B g g B I I I I I I B B B B UI I b n> 8mtd JOŽE d čevllarski mojster B SLOVENSKI JAVORNIK JU g g g g b B b g BJ.JLJLIUUULBJUULJUUUUri 1 f j b I I b B I I I B g B JLBJUULiL zavrl matevž mesar JAVORNIK — JESENICE RESTAVRACIJA KID — KAZINA JESENICE — FUŽINE vošči cenjenim gostom srečno, miru polno novo leto. Fran jo Ancelj ■'m i i i i F i lil i m u UUULtULJUU'JnnD'Z Srečno novo leto želi in se priporoča P ADOLF KRISTAN g soboslikar in pleskar □ SLOV. JAVORNIK 104 B IIIIHililll lun H a ii KJI ii H B » I r i 3___ R lin g g g g.B B B fl b lin B b a B B II b I B B B b B g BJl JANKO BOGATAJ trgovina JESENICE Gosposvetska cesta 4 ........................................... rm Vislic® Savnfk a M MANUFAKTURA GALANTERIJA WP E KO" ČEVLJI JESENICE RADOVLJICA bled toopca a a a a a a«m a i m i n m a a a g nn »METAL«, PR. STR. TEH. PRIMOŽIČ - SEDEJ ključ, mehanična delavnica toplo- ln hladnovodna instalacija SLOVENSKI JAVORNIK Tii^iiiifHfi»iiiiiii»i»«»»» i rmff I I »Bil Blilll^OJU mSERMRAJTE V ttJUTR U"! Sctvim&ctf SaCelka in Hleplka doCina n n i ii n m innr h ir ll ll ll innni uhhuuuuhbjt jumUUUUUUUULHJUUUUUI II H h H BJULUJLI ^ FRANC OSET, junior vransko pri celju ULOJUULU B B B b b B a B b B.B b RBB11B 11.1 iiiiiiiiiinnmmimiiMr JOSIP PIKL sedlar — jermenar VRANSKO Vsem svojim odjemalcem želi srečno D novo leto in se priporoča N LEKARNA □ Mr. Ph. N. LJUBIC — Vransko □ 'n Tinnrrinnn|^nnnnnnnnnnnnnnnnn GOLOB FRANJO frizer za dame in gospode VRANSKO □ □ B B □ □ □ □ □ _ __n r innnnnnnmnnnmHnnnnnnnnmnnn GRCAR ALBIN gostilničar in posestnik VRANSKO □ P □ □ □ □ __lj □□□□□□□□□□□UUUUUUOUUUUUUUDCOJ □ H — Mnogo uspeha in zadovoljstva želi v novem letu svojim cenj. odjemalcem in se priporoča Franc Woschnagg & sinovi d. d. LESKOŠEK IVAN gostilničar POLZELA Breg št. 17 □ IVAN PUSTOTNIK ŽGANJAKNA GOMILSKO □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uunjju: □ ANTON DOBNIK pekarna POLZELA 86 JOSIP ROJNIK trgovina z mešanim blagom □ a POLZELA tovarna usnja g ŠOŠTANJ □ □ □ ____ □□□□fxrDaaDDaaum ,nqQDDDDCX30IXXI03DnrTTTTin( m»r u GOSTILNA CEROV6EK ŠOŠTANJ ^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LOGr^O Veselo novo leto žele svojim odjemalcem Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in drug LJUBIJA — pošta Mozirje in Letuš 1111111 m n » i m hi h i n i m i SCHATTEB JOSIP □ umetno, dekorativno sobo-črkosllkar- g stvo ter pleskarstvo — GUŠTANJ " n a a a i a a a a a a a n a n i n c i iTmmnn 1 HJJLH. OJLJI1 B H II .11 JLJLOJUUUUUUUUULIU ■ M»■ 1 m ■ 1111HIH«IIH B H »Viunmnco rinnnnnnnni H ll IlimmmilDDn □ □ MIHAEL ZAVODNIK pekarna in trgovina z deželnimi pridelki GUŠTANJ Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem CELINŠEK FRANC gostilna in zaloga »Unionc piva MOZIRJE i« M B B 11 nrnrn 11 H B rm 111111 H IUUULO ajLPJDDDaaDaanmnnrx^ □ □ □ □ JOSIP SCHMIDT splošno čevljarstvo GUŠTANJ a n □ m B I b B b BI H II ifB B B bi II i B B B HH.ILH 111 O 3nDDrTTTnTTTTTTOX]ODDDDDDD SREČNO NOVO LETO ZELI ANTON MAVER (prej VOLOVSEK) strojno mizarstvo ŠOŠTANJ METLECE ____□ TjnnncjGaauuLuuuLiui n i n. u nonoou s CAJHEN IVAN gostilna na POLZELI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nt KARL ŠTIGLIC □ _ mehanična delavnica j=| H POLZELA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a U □ □ □ □ □ AVGUST in MARIJA MLAK Eli mesarija ln gostilna ŠOŠTANJ Koroška 6 j=j ALOJZ LENART □ □ brivski salon za dame in gospode □ trajna ondulacija □ ŠOŠTANJ Prešernov trg 11 □ IVAN SORCAN strojno mizarstvo POLZELA pri CELJU □ B Srečno novo leto! DRAGO LDKMAN avtoprevozništvo in trgovina ŠOŠTANJ TOPOLŠICA S □ n FOTO-ATELJE VVEISS POLZELA SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM Banko | Marko □ TOVARNA USNJA y Rečica ob Savinji B PRIPOROČA IZDELKE PRISTNE □ IN PRVOVRSTNE JUHTOVTNE Buuuumm....................... pnnnnmaDODCDCDaDDanDco nnnnnmn uaaaDuouuuaDaaaaaaaa LETOVIŠCARJI, SMUČARJI, POTNIKI 1 — MOZIRJE VABI V HOTEL MAJEHOLD □ gostilničarka F ANI LEŠNIK □ Moderno kegljišče, avtogaraža, prenočišča in dobra domača postrežba! ^□□□□□□□□□□□□□□□CDI I B B B U B B B M H. mOJJt JUUJUULJLLIJLAJULU^ IVAN KUNST gostilna, mesarija in tujske sobe ŠOŠTANJ IJUULOJUUUULJI B B IL HJDUUUUmiJLDDU. ^juuum B ii B h h H h B ii HJUUULUULaJULiDl □mi iuulh ii ii b ojuuliliulijjudaaandn. IVAN SCHMAUTZER - □ mesar in prekaievalec □ guštanj aJOUULUJUUULBJULILlL^ Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča ZUPAiNC VIKTOR GUŠTANJ TDCn^l SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in znancem □ K I ^UMNO DRUŠTVO g za Mežiško dolino | r. z. z o. z. □ □ Prevalje U J i b i b b B B B H B B JUCOJULlUULODCODni JANKO ŠMIGOVC klobučarstvo Prešernov trg □[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni H ANA JELEN P B restavracija n POLZELA q □ ŠOŠTANJ Prešernov trg □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuDnannn! □ □ □ □ □ □ □ n Srečno novo leto želi vsem prijateljem, znancem in gostom PENSION »MAJCENOVIČ« RADMIRJE pri LJUBNEM nmmii bbiic.IIi,.b ii iliiulojulhju □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□onr □ Veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem n JAKOB KLEMENCIC, trgovina usnja □ ŠOŠTANJ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t n Li □ Elektrotehnično podjetje □ □ LUDVIK JELEN — POLZELA g [j trgovina dvokoles m radio aparatov g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UL □ Srečno novo leto 1941 želi vsem cenj. 2 odjemalcem in znancem IVAN FRICL — mesar GORNJI GRAD I fc B b B B b b B II B B B B U TTlfTIfTOTinrTO. Lj □ BACUN FRANC — trgovina z lesom g LJUBNO — SAV. DOL. □ želi srečno novo leto vsem prijateljem H in znancem! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□1x0 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□COIPDDn JANKO in ANTON KRAMAR man uf akt ura — Galanterija GORNJI GRAD Dravska banovina i ir 11 n b b b b b % b n mrmi jl.ii.jljlji mi h iti KOROŠKI MAGAZIN 8 A. PEČE Prevalje ^ tjlb n. jl lulhjljliulljljijulmaaanaananis n ii ji n b.h.iuuuui b u ii j nnnnnnnaaaacGi JOSIP KOZLEVCAR mesarija in prekajevalnica ŠOŠTANJ OREŠNIK FRANC posestnik in gostilničar POLZELA t__'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ui nncniimmicnnmmmaiM Srečno novo leto želi in se priporoča za obilen poset LESJAK MAKS, splošno mizarstvo □ LJUBNO v SAV. DOLINI uuuui ji h .rnnnnnamnnnaaaanadaa mmninm nun a b b b b a b dp D C □ C Lukraer Albin in Marija mesarija □ BENO FUCHS H dimnikarski mojster H ŠOŠTANJ rmuuulxjuuuuuunclx]uuuljuuuuullu^ ncan a«a ti b a a 11 n ii ii a h ii h h iuuuuulu "1 u □ JOŽEF PIBERNIK □ mesarija in prekajevalnica □ VELENJE fpnuuuuuuuuuuuuuuuuunnncoancDC] AVGUST ŠVAJGER S mehanik in ključavničar □ BRASLOVCE □ M. KRAŠOVIC BRASLOVCE Veselo novo leto vsem svojim strankam želi M. ČASL, avtoprevozništvo □ ŠOŠTANJ Prešernov trg 3 nmuuuuut^imaaaamanuuuuuuui111 □ Srečno novo leto vsem odjemalcem! 0 AVGUŠTIN JAN □ modno krojaštvo □ ŠOŠTANJ Prešernov trg •^jmLJiJLn^uuuuuuuuLJUuuLiuDnnnncr RUDOLF LEOPOLDINA MEŠIČ j=i lesna trgovina, gostilna M ŠOŠTANJ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a 'iroaa. * .niTjaaanDaaanaannanmDai BVsem svojim odjemalcem želi veselo _ novo leto □ PAVLE GERM, modni salon za dame □ ŠOŠTANJ Srečno novo leto 1941 želi RAFAEL KRAJNC — stavb, umet ključavničar in vodno inštalaterstvo LJUBNO pri CELJU ^□□□□□□□□□□□□□innnDnnDnnnEnconn Srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem FRANC KS. PETEK LJUBNO V SAV. DOLINI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LOJ 1ILHJ Prav veselo in srečno novo leto želi vsem znanim Josephine Vikftoria Zipkin GamjZ Grad Tovarna lepenke in lesovine grofa Thursia PREVALJE iocd1iocdulililii b h ii b imnUULJUUlX]U KAREL DRUŠKOVIČ H Ljubno ob Savinji B želi srečno in veselo novo leto ter se P priporoča za obilen poset Srečno novo leto želi GOLOB MARTIN zidarski mojster UUBNO ob SAVINJI oaaaajULB b inrnmnnnn b bij b b nr SREČNO NOVO LETO ZELI rodbina Eisinger restavracija 2erjav-črna a b ii b nuuuLBJLJiJi o mnnrnaauuLjLO □ □ Srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem KLEMENŠEK FRANC — gostilna LJUBNO V SAV. DOLINI lj □uuuuuuuuuuuaerDnaDLoauauaaoa :□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ §n IVAN PRETNER B klobučar □ BRASLOVCE ^□□□□□□□uuuLnjuuuunnuuuunnmnno ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r •ncmr>□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ B° JOSIP JEŽOVNIK ^ mesarija □ g ŠOŠTANJ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i §Vsem cenjenim odjemalcem srečno in zadovoljno leto 1941! — A BOŽIČ, § zaloga špecerije, manufakture, stekla, žganja itd. — Gornji grad uoanaaanQaaaaa[xoifXiiioaaaExoD 3 • VIKTOR ULZ 3 mehanična delavnica izdelovanje trajno gorečih peči GUŠTANJ oori.a.a.inr a a ji a n a a hjjulbj b a irnTin ajoajonuuuuuuuuuajui iuuuuuuul » »ZVOČNI KINO GUŠTANJ« želi vsem obiskovalcem srečno novo leto ter se priporoča za nadaljnji poset jixx]atjlilxojur.ii:infti. hjulojulh a ji,ji o 3 Zadovoljno in gospodarskih uspehov polno NOVO LETO želi svojim članom in poslovnim prijateljem Hranilnica In posojilnica pri D. M. na Jezern v Prevaljah -hjlhjj b a a a jut, j nxmm 11 n im a n n Srečno novo leto želi H o □ □ BRIVNIK MARIJA gostilna »Pri Cenu« BRASLOVCE □ □ Srečno in veselo novo leto! FRANC GREBENŠEK splošno čevljarstvo ŠOŠTANJ Vodnikov trg ouLJLiuuumuuuunanngzicouuuuiijaa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o NANDE ALBERT gostilna W GOMILSKO □ □ □CODu (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l pnLEDDDnnnnnnnnnni-innnnaancDDni g CUKALA LADISLAV □ gostilna in mesarija H toči pristna domača vina H VRANSKO pri CELJU □ ^□[^□□□□□□□ajaajanaaaaaacoaat"!! SREČNO NOVO LETO ! g Obrtna hranilnica B in posojilnica B ŠOŠTANJ g □___ r ULOXJULJLIULOJJULJI.il II II II II K II D H B JULP S Srečno novo leto želi E - JURIJ STRASSER { zidarski mojster C GUŠTANJ £ uQxixiaaacoLoxj[jjui ■HHBBIHHBJ 8'nrmjLi h n n lin n 11» n m n n MIROSLAV TASSOTTO brivec, frizer, vlasuljar — trajna § ondulacija GUŠTANJ 'ULOJUUUULCaiOTl » II »"b b b ILJUJULOJ nnmr:nni n u ii n n n n n n ii ir,B n n u h | p n innrii ..................... ŠTEFAN MIKLOVŽEV pekarna — Gornji grad želi srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem In znaneem Sv* 0urt} ob }u£. zel* JUULOJLB H B B II B JIJLH.JULIUUUUUUt n JUU1 h Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se jim še v nadalje priporoča Stane Boršič, izdel. kopit — Sv. Jurij ob juž. žeL g jitti h b iummi rnrnnnnnnnnnmai MLOJULUTU B N H H B. iCDcoaaani-irTTnn^' PEVEC ANDREJ trgovina z mešanim blagom SV. JURIJ OB JUŽ. ZEL. J. grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah □ MILAN HORVAT nGDnanoDnonnnoonriinnnnnnoooor KOTAR IVAN E avtobusno podjetje t VRANSKO r umetnostna lesna industrija, izdelovanje spominkov, igrač, dekorativnih □ predmetov, reklamnih črk iz lesa itd. ojJLiJuuuuuuuuuuuuuuuuuaocpaaD ŠOŠTANJ □□□□□□□□□□[^TnaaiJDDDnnaDannDnn1 delniška dražba GUŠTANJ >••••••• • j |«%V«V< ----1 i . 1. m a a a a nnrmmii ni b bjjjlbju am a. ji imi rm iLXJumuuLai,ajuLA 3 KENCL FRANC mL 3 Nakup in prodaja sadja, sadjevca, 3 poljskih prid. In sena. Se priporoča. 1 SV. JURIJ OB JUZ. ZEL. i b i H a a a ii lnrTirTTTTTirrinmn a a b h iu i i i i i i m i n i m » i ii n imnrir-inr jlojbbBananBBBmBmnaB.in.ijmibainnmuimiihmmi "■■■■■«■■■■■■■»■■ i»»«■■■ nm-, KLIMA KARL trgovina s mešanim blagom v Sv. Juriju ob Juž. žel. s podružnico v Vrbnem želi cenj odjemalcem srečno novo leto ter se Se v nadalje priporoča □ Zasavje m flJctavje Litija LmniimiiniiniHiiiiiiiniiiiiDD imiimmniumiimiiDD t nxjuuuuLiumuuuuuDaaDaDnnDDaaat 3 KNOL LEOPOLD ~ modno krojaštvo j LITIJA uLDnnmDniDnDnonc^inDaDnacnDnDui D Srečno novo leto želita vsem svojim □ g odjemalcem g □ GOJKO in MILKA VIDOVIČ □ g splošno kovaštvo in gostilna g LJUDMILA PKEŽELJ parna pekarna LITI m n a b i ul i a a a b b a a a b b a a a a a ittti • VSEM SVOJIM GOSTOM ŽELI SREČNO NOVO LETO JURIČEV MARKO GOSTILNA »PRI DALMATIN CU« LITIJA M. MARKIČ specialna trgovina vsakovrstnih čevljev TRBOVLJE LOKE 381 Podružnica Hrastnik, v hiši g. Klemena radej drago trgovina TRBOVLJE I n_ii_iLi u ii i a a a a r ar a a n u ii ii i n n, a na f n a n a a a a nrm ii ii ujULnjaaauuuLrjL Srečno in veselo novo leto vsem U svojim cenjenim gostom □ KORENTOvI □ B R E 2 I C E P ■ n M u II n ■ a a b b ■ « 0 a a b » II h a a r« b a a i fl i n -jLJUumjuiJiJi.ii .a h a. bte a a a a a a a a n a a a ^□□□□□□□□ajcoddcji .11 h b (i a h a h b b n RJI MILKA in J02E BORISEK gostilna in mesarija LITIJA jjuuuuuuuuuuuuuuuouuuu^ ZRIMŠEK RUDOLF brivsko frizerski salon LITIJA □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ □ §Manufaktura pri »Milanu« □ M. LOMBAR S D LITIJA □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ □ □ Srečno novo leto želi □ □ FLISEK VILI g H krojač za dame in gospode □ P □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l niniBonoonnnDDCEOomDDnDm G Vsem svojim odjemalcem želi D g SREČNO NOVO LETO g r FRANC LAJOVIC □ ij pletenine in trikotaža g □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto žeh vsem svojim odjemalcem ŽLINDRA ADOLF splošno čevljarstvo Srečno novo leto želi FRANC RUPAR strojno ir stavbno ključavničarstvo LITIJA '□□□□conr □ Srečno novo leto želi H ZUPAN FRANC krojač za dame in gospode LITIJA VOJKO in JELA ŠRIBAR restavracija na pcšti LITIJA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uni □ □ □ MAČEK IVAN □ E gostilna in mesarija O □ šmartno pri litiji g 0 □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l c □ D L' □ □ FRANC KUNSTLER parna žaga in mizarstvo LITIJA d □ □ □ □ □ n□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ Vsem cenj. damam in gospodom želi □ □ srečno novo leto g □ SILVA PLANINŠHK □ P damsko frizerski salon L □ □ □ _ □ □ □ □ □ PONEBSEK IVAN kolarstvo BREG PRI LITIJI LITIJA ^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i ^□□□□□□uuu u nmiLUJiJLJucmaiiJLi Trbovlje □ □ □ ["□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a c. □ C DRAGO KOVAČ □ C mesar O C TRBOVLJE g □ □ «_!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ »□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n h u □ □ □ TRATNIK MARIJA □ P gostilna »pri Albinu« n □ TRBOVLJE II N □ □ 0x0x0x0x0x0 ninuimiu !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ FRANC LAPI D splošno čevljarstvo B H TRBOVLJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n O □ a Zvccai Delavski dom Trbovlje DOLANC JOŽE avtopodjetje TRBOVLJE n ANTONEV ŠVAGELJ splošno slikarstvo in pleskarstvo, dekorativni, sobni in črkoslikar TRBOVLJE SEŠLER JOŽE avto tovorni promet TRBOVLJE (□□□□□□□□□□□□□□□uuuuaunuconnco PIK S FERDO slaščičarna TRBOVLJE-VODE u P O □ B n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuLjainc ^□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□Lncon^ □ JOŠKO VRANEŠIC _ □ brivski, damski salon p TRBOVLJE r? □ □nanmnra»a a a a a i a i a a a a 11 mr GASILSKA 2UPA TRBOVLJE 0 SR3 OJUUUUUUUUUL SEEZ LAŠKO jujlijl 111 n i n im Ii n h h a ii" inrxinrTinnnnnnnnnnn^ C HAUCK JOŽE PODJETNIK TRBOVLJE 30x0x03 0x0x1x0x0x0 ciniininmnmEcininiii i^lji. ji a a ilddaaaaxadaaaaaaanccaa TRAJNE KODRE SOLIDNO IZDELUJE FRIZERSKI SALON ..Petretic" a Trbovlje ri TTTTinuuuuaDaaLiLJL^ FRANC SPORN kleparsko podjetje TRBOVLJE n nnnrTnnnrT¥XTnr¥ Tnnnnnrmr r ir ,rinnr'n Srečno in veselo novo leto želi P gostilna in prenočišče g JOŽE in MARIJA CIRNSKI □ B R E 2 I C E '^juuuuuLin u a u n luuuuiJuaanaaaGL^ luCTJUUUUUDDnrTTrTTJLlLlU^ b fl h if ir nrri n a b a i ii n ii ii n n i a ii i innnnn Pooblaščeni graditelj u ROCAK RUDOLF g TRBOVLJE Srečno in veselo novo leto želi IVAN VIMAR, trgovec B R E 2 I C E □ ojuuuuuuuljul umni b h h a b a a rmnnj Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem NIK MATIJA 3 pekarna ^ joaaaannDnaaoaaaaL^^ Hrastnik = --------------— □ N BRE2ICE £ □ n ujm oTxxxxiomaaDaaDacDiiEDccG nnnnmnnnm nmun Srečno in veselo novo leto želi P KRAMARIC SLAVKO g mesar □ B R E 2 I C E 7h j| n a imrini a u n iL iuuuuL 1 ii na .a lULajuuuuuuuuumrrrrnrrinai 1 innnamnnnnnnc FRANC PERC parna pekarna in slaščičarna RADOVLJICA □□□□□□□□mmnnnrn mi »11 n ii ji ii mi 11 b Skofja Loka, Žiri H □ □ajnnnnorTTinnconmaaaaaDmaaai Veselo in srečno novo leto želi mesarija BOGATAJ ŠKOFJA LOKA einoaanaanuulojliuljndnrini n b ii irro Restavracija A. HAFNER ŠKOFJA LOKA KOLODVOR hnnnnnrinnnnnnrrTi u« h b h « t h h h h u h iij 8 Veselo in srečno novo leto želi _ JOŠKO ČADEŽ čevljarstvo ŠKOFJA LOKA 1-11 W II 'I n h h M H JI n b ,h b i b mu RUPAR JANEZ □ ključavničai-stvo, vodovodne napelja- □ ve, predelava avtov in motorjev na □ ogelni plin g Jože in Marija Hafner gostilna in trgovina z lesom ŠKOFJA LOKA □^□□□□□□uuuuuaaaauuuaamrriDc MATEVŽ HAFNER mesar in prekajevalec ŠKOFJA LOKA ŽABNICA SORA {□□□□□□□□uuuumuuuuuuuuLDcajji: □□□□□□□□□□□□[ioiioaDanax]oacD[3: ANDREJ JEGLIČ LESCE trgovina z mešanim blagom zastopstvo in zaloga vsega stavbnega materijala in pletilna industrija cni]DDDaam[mininninjmi^^ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI R □ □ □ □ □ □ □ □ p TRŽIČ uaacDnuuuLjJuuuDmacDDOomanaDco n h b h ii b i mm ANTON BELHAR mesar m prekajevalec ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[x][xro.h a h b h h b3xq3dt ti □ 9 BRATA VERBIČ TOVARNA USNJA TR2I6 VESELO NOVO LETO 2ELI VSEM RESTAVRACIJA »KRONA« ŠKOFJA LOKA Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in posl. prijateljem IV/ I T ZAJC očno čevljarstvo ŽIRI nuujOLJ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi ČIZM ARSKA ZADRUGA ŽIRI ' I b H ■ I I b I b11 b b III b bb H II b b b « b I b II b □□aTTnannnnrmnrTinnnni n « luum »seriraite v »Jiit*»« 'ljijij ilil-bjul-iulhji-lulljulujljuljuuuaao orf if B b h h h b b ii m B B « B B b b b m l m b b dtib raxa3amaan[XPLiJ J Josko špenko NOVA TRGOVINA MODA - MANUFAKTURA - PLETENINE RADOVLJICA poleg farne cerkve TRŽIČ n b B b b b b II b B H b H H B » If H H b'h'b b I b B b Bil O-JL.ll. H .H. OTULIULi. □mnmopcxonnrrinn hbbubhhhmhilji lunnnnncan hm o. SPREJEMA IN OBRESTUJE VLOGE OD 3% DO 5% — DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA NA POROŠTVO LN HIPOTEKO ^□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnmnnmrTTro: SREČNO NOVO LETO ŽELI BOHINC & VOGELNIK TOVARNA PLETENIN 9 • RADOVLJICA a s p e h 9 i ii a u c i.i nmi m m a i m i»11 n m 11 n i m m m m Vebtitkc i| dtajenkc Slovenjgradec mm IIII lULLaJLOJJLIUI ii iiH IUULCT3 i » « ■ i h b ■ n n« ii na iiii m h iiii h n ii n ii ii n iiii t BREZOVNIK BERNARD splošno kleparstvo SLOVENJ GRADEC Strojna in avtodelavnica, električno in avtogenično varjenje JAKOB TIŠLAR SLOVENJ GRADEC BARL IVAN frizer za dame in gospode trajna ondulacija Slovenj Gradec — pri župni cerkvi niiimiiiiiiiiiii mm-k b u inmnmf ROTER VEKOSLAV moško in damsko krojaštvo SLOVENJ GRADEC MATKO KUHAR obl. konc. kamnoseški mojster SLOVENJ GRADEC JULlLJULJULILlULlLJi. imXE3DaaDCODCODaa Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam SMEH IGNAC soboslikarsko in pleskarsko podjetje SLOVENJ GRADEC SAMOPRODAJA »PEKO« ČEVLJEV SA1IOPRODAJA JULIO MEINL D. D. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM RUDOLF PUŠENJAK, LJUTOMER Ruše □ R r^HTTinDDDDDUUUJULH^ u Srečno in veselo novo leto želim vsem S cenjenim odjemalcem B KAC IVAN mesar v Rušah m B H. H O lUmuUOIODDDaDaaULimULO i. nmnnnnnnnnnnnnnmnnnnr« m H in V. CAJNKO trgovina lesa, sadja, dež. pridelkov in čreslovine SLOVENJ GRADEC Restavracija in kavaran TIŠLAR & GREIN SLOVENJ GRADEC Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča GROS FRANC SLOVENJ GRADEC PRUSCH IVAN splošno čevljarstvo SLOVENJ GRADEC D Srečno novo leto želi in se priporoča trgovina usnja in nakup vseh vrst surovih kož. Podružnica J. JELENZ, nasl. OTO GOLEŽ — Slovenj Gradec □ □ □ ZALOGA LAŠKEGA PIVA NAGLIC JOSIP SLOVENJ GRADEC TTTT1DDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD1IDD uUUUUUUUDCXCT3DCT33aDaDDUUUUUGU □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom in se priporoča za nadaljnja naročila kolar KRISTAN IVAN — Slovenj Gradec □ JUVAN JOSIP splošno čevljarstvo SLOVENJ GRADEC P Cesta kraljeviča Andreja 44 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ui □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P' TDmmDnnoomnmnncimEEmDon P KRAJNC FRANC □ □ Srečno novo leto želita vsem svojim g splošno kleparstvo in inštalacija g g odjemalcem Srečno in uspeha polno na v o teto Vam želi EKSPOZITURA J U T R A" Sloveti] Gradec Mestna hranilnica v LJUTOMERU onrTTTmDanaDDoaDoaDrnnnnDaaaD - O MARICA SARH P gostilna □ H KOLODVOR RUSE g U___□ UlJUI B II H B lUUULOJULjmUULIUlJUDDailu Q3Dai3DLLIUUUlJUUDDanorTTTW]n u JOŠKO KNIFIC g trgovec v Rušah OGOU1JLIUULILIL1LILJULH J II B ILILODDDIIiDDil. JURŠE ERVIN ln DRAGICA lesna trgovina in gostilna RUSE B b II B BJUUUUUUUUUUUUUUUUUUU1XII B B Ormož mrrrrnrvrrinmmm^ ■ LIULHJULiLJL!LJLfJUDDUULXJLJLJUUDDDDDDn □ ČRNKO JERNEJ in ZOFIJA □ restavracija ^ RUSE O □ O splošno kleparstvo in inštalacija strelovodov SLOVENJ GRADEC □ULB B b B B b .11 i JJU J JUUUUUUUl JUnOTrO lj-ojuulo« b b rnrirrrrimnrTTimro □ □ □ □ p n FRANC in ELZA KOCEVAR SLOVENJ GRADEC KRALJ ERVIN mizarsko podjetje SLOVENJ GRADEC n □ □ □ □ O □ □ O □ ■P ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DLii □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□pl □ S □ 9 □ ANTON KROFL □ □ ; koncesionirani tesarski mojster " - □ SLOVENJ GRADEC □ Vekoslav Vyboray damski in moški frizerski salon in parfumerija SLOVENJ GRADEC □ □ □ □ □ Okrafna hranilnica SLOVENJ GRADEC MESTNA HRANILNICA Ormož JUUUULJLOJUULiLacor 8 'UUULJJULJULBJUUUUUUUL^ fTTTTOJDDDLJULDDUUUULB J JUUULB .B.B BJ Gostilna Okrajne posojilnice □ nmnmnnnnnmnnnnnnnnnnnnnma mil IIB B BJUUUUUUUUUL0JDCI3JX0333 □ O KREBEL IVAN modno krojaštvo SLOVENJ GRADEC Ljutomer □ □ □ □ uuumuuumuuuuuuuuuuaDaaaaDDtg r D □ LOJZE ZAVRATNIK □ P hotelir, avtoprevozništvo, avtotaksi P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I S LJUTOMER n g FRANC LOBE □ g H □ tovarna za izdelovanje posode in § □ stalno gorljivih peči za drva. — Nov □ _ g patent SLOVENJ GRADEC g naDCODOODmUUUlJJUUULJULJLia3[XDa 3UULJLH. II II.IIJLULIJLJLiJUULJIJmLimLJnni. MAT. 2ITEK trgovina z mešanim blagom, zaloga vina lastnega pridelka v Ormožu Podlesnik Pavla ŠIKER JOŽEFA parna pekarna □ RUSE g ___□ LIUUUJULlLJLIULflJUUU^ uiJ! JuuuumuuuuuumLimnaDnnnoaai Srečno in veselo novo leto želim vsem P cenjenim odjemalcem FRANC DOKL pekarna v Rušah Posojilnici z. z n. j. UJLimUUUUUULOjmUUUULJIJUL h b U.JLO ojuuaaDrmnDDanncon mmrro □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ D □ □ □□uuuuutJLiLiuDaaaDaaa^ ANTON PUČNIK __________________________________________________izvoznik sadja P On LJUTOMER □ JOSIP LEVOVNIK □ §D splošno čevljarstvo D SLOVENJ GRADEC □ _ _ ^^^^ ■■„-„. „ „............ n i n ■ ■ ■ ii «u n inni h mi m B i rirTTTnnnnco: n GOSTILNA SERSEN □□□□□□Gnnnnnnnnnnnnnnnnnnmnnf □ □ KATARINA POTOČNIK □ □ LJUTOMER LJUTOMER TELEFON ST. 1 ^ □□uuuuuuuulijuuuud^^ nmnnnnf ran BTrmnmnrmm splošno krojaštvo SLOVENJ GRADEC □ □__ □ jLiuuuuuuLJUUGnnc: □ ^□□ouuDacioonDi H FRANC WIRTH trgovina s steklom, porcelanom in barvami LJUTOMER Ivo Sersen TRGOVINA SPEČE RIJE, MANU-FAKTURE IN GALANTERIJE Ljutomer rnmnm nn btttllo b.iuuulojlo P Restavracija SOKOLSKI DOM □ S □ SLOVENJ GRADEC g □ g ^ P1rzraČnadaUne^1S)ifkSt0m □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t^OOim umUUUUUUUULO RJUULimilCmm □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i: r|| n iprirrinnnnnnnrTnnnnnrrnrTTncgiR Štefan BRODAR vinske kleti Ormož □□□cxnnnn^nrinnnnannnnnnnnnonpc R Knjigarna □ IVAN SCKMIDT □□ »PANONIJA« H H splošno čevljarstvo H H LJUTOMER H B SLOVENJ GRADEC □ □ □ ll ll ti H ir ir nnuuuuuuguL juljuuul jnnnuuuuuuuuni g Trgovina FELIKS CERČEK, Ljuto- □ mer, priporoča vedno sveže, najboljše □ in najcenejše manufakturno, galant. P in špecerijsko blago! MARTINUSIC ivo tovarna usnja, trgovina z usnjem LJUTOMER Slovenska Bistrica ULHJUUUUI luuuuuLiijaDunaDDaaanmn □ FERENCAK URŠULA □ gostilna pri kolodvoru P SLOVENSKA BISTRICA h h b b b b « hjuuuuui ilpjuuulk fl immod EJUUULBJUUUUI Ji JUUL-IUUUl JI !UUULP3Xn HOTEL NEUHOLD □ sobe za tujce in salonsko kegljišče g ter izvošček n SLOVENSKA BISTRICA g IILlilujlojui k HTinrTTirTFBTTTnnriDL 11«h ■ ■ HII h b B mi IIH t TU II II im ir nnnnnn 3 »JADRA Nc lesna trgovina SLOVENSKA BISTRICA H— L J u t u U J!i k □ _ _ n □ulhjlhjlo jijijlb.n jnmaaaadaaaaada CTTTauuuumuLuuuuuuuuuuui b muuu ijuuuuLOJuuDamDDDaaDaDaaaDauu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DLH" JOSIP ZORMAN trgovina lesa SLOVENJ GRADEC innnfTrinrToriDmrr^ i-i i= § [ Franc žitek OPEKARNA, MLIN IN 2AGA TONČKA ANDERLIČ bufet ORMOŽ ouuLiuuumuijmunauuiJuuuLOJLXJiJL V. M. ROZMAN trgovina z mešanim blagom SLOVENJ GRADEC VREGG RIHARD gostilna in mesarija LJUTOMER Ljutomer nnmnnmmmnonnnnnnr mHIED C ALOJZ PEČUH | EKSPORT DE2. PRIDELKOV IN SADJA O R M O 2 Pn n |H«B B B B b. IH a II11 u H»u rnnnnnnn ojlb b b b b b h ilbjlbjl ii b b h b d b b p i33ddd R KRULC JOSIPINA B hotel »Beograd« — restavracija g SLOVENSKA BISTRICA B n a b b b b axa3 a h n b b ii b n n b bjuuuu b b n u b ■ b b « b ii b « b b ii ii i ii ii h ii h ii b t b h i □ LEPŠINA DRAGO □ trgovina z mešanim blagom □ in lesni trgovec □ □ Slov. Bistrica — Sv. Martin na Poli. rTnnaoannacp, mr Tim-wirTrimnnDi B OJLBJUUl JLHJ1JUULHJI B b B B B B B b b b B H r VIKTOR MAČEK trg. s špecerijo, železnino in manuf. SLOVENSKA BISTRICA lili H B RJUULH II II II lUUUaOCOLILlLIUlJLnaa rB B B B B M B B ii ii ii ii ii n || n ii n ii ii n b w b mnnrir TT B B B B B B ULO B B B b..B B ILBJULtt b BJUUUU rnoamrnamemmij^ i n n m «i«o JANKO GREGORIČ sobno in črkoslikarstvo ter splošno pleskarstvo SLOVENJ GRADEC □ □ □ □ □ VENČESLAV VILAR LJUTOMER trgovina z železnino, zaloga smodnika, dvokoles, Šivalnih strojev, delov za dvokolesa, šivalne stroje in poljedelske stroje. Specerija in zamenjava raznih poljskih pridelkov BORIS VESELIČ Glavna zaloga Laškega piva ORMOŽ n lULJLBJUULILBJLJLILAJUUUL^ b b b ii b b bjuuuu i b b h b b b bil b b.b b b juulbjuulbjuuuuljuulii 1 u ti b b » m b b ii b b b ANTON PEMIC trgovina z mešanim blagom SLOVENSKA BISTRICA □ H _□ i b b b b b b b b b b. b b b BlULjUULJLIULIlIOXSDi b jlh b cj.ilh b,b h juulbjlbjuuuuli mut oncrnnoiiDootiBaciEEomm P VEKČNIK ŠTEFAN GRADBENO PODJETJE Slovenj Grade« Stari trg uuuLUJLQ3DmDDaDnoDanoaCTxn3^ b.j. b b b mnnr J B B B B b « i « B B lUUUULBJUUULHJUUUUULO.B B. b B B B i B b B B lili 1 J'JULB B B B H .BJ.OJLHJLOJULIUUUDDnnD^ MAKS VRUNČ urar slovenj gradec 2Saloga ur, srebrnine, zlatnine ln optike lliiiiiiiiiiiiiimmiliiiiiiillllllll WALLAND IVAN restavracija in tujske sobe SLOVENSKA BISTRICA 6 □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem odjemalcem POLANEC ERNEST pečar in lončar SV. LENART V SLOV. GORICAH LILBJLJI. B. B B LBJI B B B b b b b b b b b b b B xxjd ulbjujlljuuljljuuuum □ijLBJULLJUpaaDDaaaDDDaaaaaaann^ Ivan Rojnik SLOVENJ GRADEC l ■ ■ m.......b i ii » m a i a 1» i i b i i i i i i i i b b b b b b b b i n n ■ 11b ■ b p ■ UIIHI mnnnnnnnnrnn u n a i n u n i M n H m m u i. FRANC X. POTOTSCHNIG TOVARNA USNJA slovenj gradec i b i m m B.i.a.a u ijli m m 11 a i a m 11 n m mi ii i » .................... SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim strankam L A. VERSI6 trgovina s perutnino SV. LENART V SLOV. GORICAH n iiiiiiiiiiii b i b m 1111ii ehd b iii b ii11111 bil iii1111111 pddd lH B B B B B B B B BIB B B B B B B B B B B»1333 Vsak naroftf'k ..JUTRA" ie zavarovan 3 c Din 10.000' Srečno no novo leto ŽELIMO VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM KATERE NAPROŠAMO, DA NAM TUDI V NOVEM LETU OSTANEJO NAKLONJENI TER SE V SLUČAJU POTREBE Z ZAUPANJEM OBRNEJO NA NAS £ —imU šm ***** Mm TER VAM BODEMO NUDILI V VAŠE ZADOVOLJSTVO VSClf VfSf Zfff»e PO fZreCfflO flfZffe poslati na ogl. odd Jutra s sliko ter natančno navedbo dosedanje službe pod »Dobro mesto Notranjsko«. 34298-1 Frizerskega pomočnika ki dela damsko in moško stroko, spre-mem. Plača dobra. — Erznožnik Pavle, Skofia Loka. 34334-1 Hlapca h konjem spreime Franc Vertačnik, Jenkova 7. 34330-1 Službo dobi takoi mlad verziran mesarski pomočnik po možnosti sekač. Zrimec Ivan, mesa-riia, Bled. 34368-1 Korespondentko perfektno tudi » srbohrvat-ski korespondenci m stenografiji. spreime tovarna. Poi.udbe na ogl. odd (at ra pod »Večletna praksa«. 34114-1 Uradnico za pisarniške posle Zdru-žema obrtnikov v Radovljici. se spreime. Predpogoj znanie stenografne. knngo-vodstva in strotepisja. — Prošnie le vložiti do 20. tanuaria 1941. na naslov: Zdi-užeme obrtnikov radov-ltiškega sodnega okraia v Radovliici. 34378-1 Mizarja K mali družini v bližini Liubliane. se išče stiretša zanesliiva. v vsakem oziru poštena hišna gospodinia. po možnosti z znamem nemščine in več-'etnimi spričevali. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34353-1 Mizarski pomočnik dober, hiter, in mlad — za fina furnirana dela se takoi spreime za umetno mizarstvo s stroinim pogonom v Mariboru. Dopise pod »Samostoien delavec« podružnici Jutra Maribor. 34394-1 □ Srečno novo leto želi svojim odjemal- □ B cem ter se priporoča g ABE FRANC — mesar □ DOMŽALE □ L u irrinnpnnD0na000DaaacnDann0D0L SREČNO NOVO LETO ZELI FRANC LOŽAH gostilna, žaga in mlin IHAN PRI DOMŽALAH □ □ □ E □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELIM □ □ SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM □ ANTON GRILJ elektro-podjetje DOMŽALE Jakec Skok In Skakec Poskoki dveh navihancev v treh ooelavjih. DRUGO POGLAVJE Vrv treba je spustiti čez ograjo: »Gospod Krčon, zagrabi, primi, na jo!« Človekoljubno se žandar znoji in že Verona na pomoč hiti. Na kavelj ie žandar n;el kalina, ga vleče kvišku: »čak, za nol'č vina boš dal, Erčon, sicer te izpustim!« »Dal, dal!« hiti Krčon. »Samo da še živim!« Sprejme se izvežban steklarski pomoč nik. — Čolnar, steklarna, Kranj. 34380-1 Steklarskega pomočnika ki je dobro izurien, sprejmem. Steklarna Kovačič, Maribof. 34397-1 Foto-pomočnika marliivega in poštenega, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen, Liublia na«. 23-1 Postrežnico od 7. do 15. ure, išče za takoj. Trsteniakova 4/1. 33-1 Kot skladiščnik in kalkulant se spreime iz-učen mlad trgovski so- trudnik iz žel. stroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna moč v Liubljani«. 30-1 Postrežnico rabim od 6. do 10. dnevno. Idrijska 19. 10-1 ki bi doma v svoj! de-avnicl Izdelal preko zime okna in vrata za enonadstropno hišo v Zagrebu — Iščemo. Ponudbe na I. Mežtrovič, Zagreb, Zrlnjevac 15. 8-1 Gospodično vajeno trgovine ali s trgovskim tečajem, ki bi imela posebno veselje do trgovine, sprejmem Mo ra biti zanesljiva, pridna in simpatična. Po nudbe s sliko na oglas ni odd. Jutra pod »1150« 33364-1 Mizarskega pomočnika mlajšega in vajenca — sprejme mizarstvo Kovač, Zalokarjeva ulica št. 11. 65-1 Natakarica dobi takoi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 111-1 Postrežnico pošteno, snažno, za petkrat na teden, spreimem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 116-1 Hlapca pridnega in poštenega sprejmem takoj h konjem Delo lahko. Na slov v vseh posl. Jutra 92 1 Službe Hči Mlajša pisarniška moč z petletno prakso v raznih oddelenjih išče na meščenja pri kateremkoli poajetju Ponudbe pod »Točna ln zaneslji va. podružnici Jutra. Maribor. 34280-2 Trgovski pomočnik mlajši, mešane stroke, aran-žer, dober prodaialec, želi službo kjerkoli. Vešč nemščine. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen«. 24-2 Fant stat 18 let, razumen in pošten, išče kake primerne zaposlitve. Zmožen kavcne. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vsestransko zanesljiv«. 34336-2 Samostojna gosna dohra gospodinia in pedagoginja, perfektna v slovenščini, srbohrvaščini, nem ščini. francoščini, muzika-lična. dobra računarka, stnvepiska z lastnim strojem. vajena vodstva boli-šega gnspodinistva, bolniške strežbe, diierne e strokovniaki. — Novinarski Jom Gosposvet-ska 12. uradne ure od tO-do 12. 219 4 Zelo dobro službo skladiščnika ter sluge za dobroidočo trgovino dobi moški. Kavcija potrebna radi inkase. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Stalna služba«. _37-1 Čevljarskega pomočnika prvovrstnega, samo za boljše delo. sprejmem. Služba stal na. Cela oskrba v hiši. — Josip Schmidt, Guštanj. 17-1 Mlajšo gospodično lepega obnašania, inteligent no, obvladaiočo srbohrvaščino in nemščino, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti, maniše postave, neodvisno, iščem kot dru-žabnico v Osijek. Ponudbe s fotografijo in navedbo naobrazbe pošliite na naslov : Eduard Mei-eskovsky, Hotel Toplice, Bled. Fotografija se pod častno besedo takoj vrne. 34385-1 Brivska ^a vajenca spre;me takoi Rudolf Za- kovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska 51. 27-1 Prs'ovodjo ali poslovodko za našo detajlno trgovino v Liubljani, iščemo. Kavcija ali jamstvo potrebno od 50.000 do 80.000 din. Obširne ponudbe z referencami poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center Ljubljane«. 34270-1 2elezninar mlad, dobi službo z 1. februarjem. Ponudbe z vsemi zahtevki pod »Agilen — sposoben« na ogl. odd. Jutra. 45-1 Raznašalke sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 43-1 Dijak stroj. tehnike ki more sodelovati s konstruiranjem že izvršenih priprav. naj iavi ceni. naslov J. Zupančič, Ribnica (Dolenjsko). 2-1 Kuharica poštena, čisti in dobra, dobi mesto. Naslov v posredovalnici Mrak, Sv. Petra cesta. 96-1 Kubnrien ki opravlia tudi hišna dela, spre;me v dobro službo bo!'ša rodbini treh odraslih oseb v Liubliani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 51-1 Blagajničarka z večletno prakso, poštena, stroga v nadzorstvu, prosi za naklonitev izpraznjenega mesta. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Vestna in prijazna«. 34175-2 Izobraženo dekle bi šla k samskemu gospodu, ali k boljšima zakoncema, kot dobra gospodinja. Poleg kuhe se razume tudi na vsa hišna dela. Govori slovensko, nemško in srbohrvatsko. — Nastop s 1^. lanuariem ali s 1. februariem. Ponudbe na oel odd. Jutra pod šifro: »Dekle«. 34337-2 Absolventka abitu- rientskega tečaja s 14 mesečno popolno prakso v stroiepisiu, stenografiji, knjigovodstvu, dopisovaniu in vseh ostalih pisarniških delih, išče primerne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34335-2 17 letna gospodična z malo maturo in s trgovskim tečaiem. želi namestitve v kakršnikoli nišami. Ponudbe na oel. odd. Tut-ra pod »Marljiva in poštena«. 34333-2 Natakarica mlada, simpatična, zmojna kavciie, gre samo v bol;ši lokal ali prevzame točil* nico. nairate na Dolen-sko ali Staiersko. Ceni. ponudbe na o"l. odd. Jutra pod šifro »Dobra in agilna moč«. 34346-2 Mlada nostre5n'o» išče zaposlenie za vsak dan dopoldne. Ponudbe pod »Pridna« na ogl. odd Jutra. 34199-2 Trgovska pomočnica iznčena v mešani stroki, dobro izvežbana tudi v mannf->kttiri. z znanjem nemščine želj službo T mestu ali na deželi. Ce-n'ene ponudbe na podružnico lutra v Celm pod: »Zanesljiva prodajalka«. 34391-2 Gosm»dična trgovsko naobražena, brez doma. vešča vseh pisarniških poslov in deloma nemščine. želi namestitve. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna • nujno«. 83-2 Manu^aktnrfst verziran isto galanteriie, mode, konfekcije, s prakso, pošten, agilen, s Ia. referencami, orožne vaie odslužil. prosi namestitve zaradi Iikvidaciie tvrdke za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 81-2 Prvovrstna šivilja gre takoj šivat na dom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 90-2 Sluea ali kurjač Seli zaposlitve, zmožen raznih hišnih popravil, proti maihni plači. Pismene ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priden in zmožen«. BR-2 Aranžer izložben, izvežban, spreime kakršnokoli mesto. Gre tudi izven Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 106-2 Pisarniški s'»iera gre tudi kot pomof v pi. sami ali stično zaupno mesto, zmožen inozemskih jezikov, pošten, trezen in zanesljiv, z naibolišimi referencami, iščem službe za takoj ali pozneie, najraie v Liubljani. Sloveniii. pa tudi izven. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »jamstvo«. 110-2 Frizerka lz Cella iš*e službo v Ljub'Jani. Naslov: G'ze-la Po>ipečan, salon »Pav la«. Celje. 117-2 Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečall -tddeui od pol 7 do 8 tn od on 8 do 9 ure ave£et m *aietnlke ln izvežbance Tečaji od 1 do 4 mes«y Pouk tudi po diktatu Novi tečaji se Drtfno t decembra - Šolnina najnižja Največja «ro lepisnica s 50 pioaintmi stroji raznih sistemov Vpisovanje dnevno Christofov u£n) zavod Domobranska a IS. tel 43 82 _34202 4 Glasovir nemščino, klavirsko harmoniko po uspešni metodi po-učuie mlada gospa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _34386-4 Akademičarka inštruira za vse zavode zlasti za klasično gimnazijo, za stanovanje, hrano ali honorar. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kmalu«. 34403-4 Privatna gimnazija v Ljublioni S 3. januarjem •< prične novi učni tečaj za priva-tiste, ki hočejo napraviti konec šolskega leta izpit čez en gimnazijski razred. Tstotam so večerni učni te« čaji in tečaii za redne dijake. Informacije: Zriniske-ga cesta 7/II. 73-4 Veliko zalogo šivalnih s*mi«»v vseh vrst, nainoveiših modelov, si ogleite pred nakupom, ker prodaiamo ie po stari nizki ceni. Triglav Reslieva št. 16. 56-6 Pozor, smučarii' Smučarske gamaie, kruši.e torbice dobite naiceneiie, pn Glavač, tržaška 9 — lastna izdelava. 79-6 Zvočno kinoaparaturo a vsem pil borom, prvo vrstno uvodno prodamo Vprašanja na o?l oadel lutra pod »Klnoa.r>ara tura«. 33934-6 VSBKOVR JTNO ZLPT0 SREBRO - PLATINO BRILJPNTE SHRRRCDE SnFIRK RUtlHI BISERE I TD. STRBinSKI NRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEMRH STRPATVBDK« Jos EBERLE UUBURMP.TYRSEVA 2 \! ATfA HOTEL^^SLON Svinjske kože kupuje p>.i najvisjin dnev nlh cenah J Lavrič LJubljana. Cankarjevo nabr 1. Rudnik 24 in usnjarna v Se nt Vidu orl Stični 33636 7 Kože divjačine kakor veverične domače mačke tigraste barve, plačujem zelo dobro, kakor tudi druge vrste kože in ščetine. Zdravič, trg., Ljubljana, Stari trg. 34069-7 3^iv?»hnn dekle mlaiše. sposobno za goste in vajeno neko'iko kuhe, dobi m»sto. Gasilska resta 15, buffet. _53-1 Prodaialka ki ie zmožna samostoino voditi sl'?čičarno (proda-is'no> dobi tukoi mesto. Kavcija P"t-ebna. Informa Mlad ?ofer z večletno prakso za tovorna in luksuzna vozila, vešč vseh mehaniških del, išr- ta ko *ne zaposlitve. — i Gre tudi začasno Blažič Antun, Slovenska Bistrica, Mariborska C. 41. 34395-2 Natakarica želi premeniti službo, nai-raie grem v kavarno ali restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«. 34347-2 Kuhar vešč srbske, italiianske !n domače ktihe, išče zaposlitve za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Sposoben kuhar«. 34340-2 Natakarica mlada, poštena in simpatična želi slu?bo v medd Jutra 34272-20 Žaga s polnoiarmenikom z vsemi potrebnimi stroii na prometnem kraju poleg no-staie, 10 km od Ljubljane, z velik-m gospodarskim poslop'em in zemljiščem, primemo tudi za tekstilno tovarno, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sedemstotisoč dinarjev«. 34329-20 Večje lepo posestvo alt grf>";no kupim za gotov denar — Ponudbe z natančnm opisom in ceno po*''ti Pod »Graščina« na Publicitas, Zagreb. 34117-20 Iz^la ie novoletna številka mesečnika »POSEST« v povečanem opsegu. Veliko število prodajnih jn>,iuuD Zahtevajte list na og'ed imI rea!itetni pis-rni »Posest«. Liubliana, Miklošičeva cesta 4, telefon 21-82 34362-20 Krasna vila v letoviškem okraiu se poceni proda. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Letoviščr>i ^Icai« 3-4396-20 Ncvo vilo tristanovamsko cent-r Bežigrada, prodam. N-s'ov bflov 'n stabilnih motorjev, dobavlja še po stari ceni Generator delavnica, Ljubljana, Tyrševa 13. 61-10 Stabilen motor na po?on z ogljem, še kot nov, zelo ug^dio naprodaj. Generator delavnica, — LJubljana. Tyrševa 13. 62-10 4 avtcpiime 4.75 ali 5.00 X 17 do»><-o ohranjene, kupim. Ponudbe na naslov: Kralj Oton, Vič - Rožna dolina. 107-10 PRODAJO- HIŠO novo, petstanovanj-sko Cma 485.000 din. Bežigrad. VILO novo, tristanovanj-sko. Cena 460.000 din, Bežigrad. HISO, noveišo, dvostano-vanjsko. Cena 180.000.— din. Trnovo. PARCFT.A v izmeri 480 kv, m. Cena 100.000 din — Šiška. PARCFT A Pri sv. Krištofa po din 700 kv. m. ter druge nepremičnine prod»:* realitetna pisarna ADAMTČ, LjubUana. Go-sposvetska 7. vis-a-vis »Sia-miča«. 42-20 Posojilo Plahta (cerada) za pokrivame voza. nova, veličina 2.50x6 m, se po* ceni proda B. Malnar, Kolodvorska 26. $4344-6 Prodam v Ljubljani 2 steklena pulta ter 2 ste* laži porabno za modno trgovin o. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34082-6 Posteljo zložljivo t modrocem, malo rabljeno, prodani. — Dolinska steza 6 od 17. h naprej. 20-6 Več vodnih rezervoarjev iz ieklene pločevine ter več batnih in centrifugalnih vodnih črpalk, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 13«. 15-6 Kupim stareile letnike »Liubtian-skega Zvona«. zlasti I. 1891, 1894, 1895, 1896. 1901 Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zvon«. 103-8 Prehrana Abononfe spreimem na dobro domačo hrano. Sturm, Stari trg 28/111., levo. _ 55-14 HSSB3B3S3SS Vsakovrstno z!"to Kupuje po najvišjih cenah LJubljana. VVolfova CERNE — iavelir, ulica _8-34 Vsakovrstno zlato, briljante »n srebro kupuje po aaj-višjib cenah A lOSie LJubljana. Prančtsnan ki ul 1 85 34 Perie po 7 din dobite pri »Jn-liiana«. Frančiškanska Gosposvetska 12 (hotel »Slon«). 1134 Daimko k"Jo malo rabljeno, prodam poceni. Naslov v vseh poslovalaicah Jutra. 26-11 Tricikle raadttnm velikosti, naj-bollše ladelave, s prima ranami. Ima na zalogi Mehanična delavnica Su-fttarttfi, Tyrševa 13, levo dvorišče. 00-11 oalemo na-im Aianom In "ar*evBlcem Ueodnt pn-soji Vloee obrestu lemr r>c 5 odstotkov Vsi var čevalei breznia^no ?av«--ovanl. Zadruea »Moi Oom« Llubljna Dvor Jakova 8 Iščemo pover »nlke. 199-16 Hranilno knjižico Kmečke poso-ilnice Ljubljana — okolica v znesku 1000 do 7000 d;n, kupim. Ponudbe ie poslati na podružnico Jutra Maribor pod »Proti takojšnjemu plačilu«. 34278-16 Družabnika do 70.000 din. iščem. Ga- ranciia ie proti vknjižbi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 34370-16 Damo s kaoif^lom din 200.000. ki bi financirala industrrsko podiet;e, iščem. Trgovsko n'ob rs žena, todelovanie zaželieno. Cenitev ni izključena. Resne ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro: »Industrijsko pod:et'e«. 34398-16 Hranilne knii/ice vrednostne papirje kupujemo stalno in »o nahnTih <-enah in tako;šn;emu plačilu RTTJOT F zofe Ljubljana, Gledališka nt 12 84-16 Gostilničarko ali trgovko, sprejmem kot družabnico radi povečanja obrata. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik zaslužek«. _M-I6 Tihega družabnika spreime edinstvena trgovina v istem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Varno in res vredno«. 6-16 Družabnika z najmant 50.000 din za raz51rjen'e obrata sprejmem. Sodelovanje pogoj. Potniki Imajo pre-i-no-t. Poludbe na orl. odi. Jutra pod »Trtko-tae&c. 70-18 1 tfiirvu V uameno ali v najem dobro ldočo gostilno v Ljubl1ani ali na neri^e-riji. Prmu^be na Mihael Kred, Tyršega 33. 93-17 Trgovino z mešanim blagom v prometnem kraiu vzamem v nadi?5!a za razno vporabo se takoj oddajo skupno ali posamezno. Poljanska c. 53. — Ljubljana. 34309-19 Hotel - v bližini kolodvora, zraven več-ih tovarn z dvoriščno stavbo se radi nujnega od-potovanja proda za Hin MO 000. Potrebno 250.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34393-19 Mlekarna 'lobroidoča, ugodno naprodaj zaradi selitve. Nislov v vseh poslovalnicah T-t-a. 94-19 Pvosffliov. !•'«'» na Brezovici pri L'ublian! ob glasni cesti s 500 kv. m. vrta, proflsm. Poi'v< se Ljubljana, Celovška cesta 180. Telefon 48-3° 40-2« Parcelo in hiš;co v Trnovem zelo poreni prodam. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jui^a. 48-20 Prod?m dva prosfnro z3 zgradbe v bližini Mokronopi. Poizve se pri Tenetu, Mokronog, Dolenjsko. 95-20 Prodamo zelo ugodno v T/uhli^ni različne parcele v centu in periferi:i te<- industri;ske p'"•cele. Ve'iko treovsko hišo, center, vel novih donosnih biš. večje Pos-ctvo pri L;ubliani. gosti'niš1^o-me"rsko posestvo, rudirski revir, kmečko pos^tvo ob cesti Liubliana - C»!:e. hotel. kavarno - letovišče, 'i^sko d~'ina Cesta II. št. tft. Hk^-hi se kupi enodružinska hiš'. 108-20 Dva pisarniška iščem za februar po možnosti v <-ent'u. Ponudbe na 0"l odd. Jutra pod šifro »Pisarna«. 54-19 Frizerski salon eMan. kunlm i-ak^t na ^o- dn,^n''*o Jutra v Celju pod značko »Boljši'. 118-19 Par^pJa 878 m2 v Tiv*rski n'id. Prva nez-sri^^na nap-efa levo. naprodaj. V»>—5-ti Medvedova 5b, III. Va^nial 99-20 VTisokopritIično hišo ? KORoodR-^kim p os'op fem ln 2500 kv metrov ■»mile v nrorretrem kra 'u na Doledskem nro ■>am. Cena 190.000 dm Vaslov v vseh posl Ju-: f.ra. 340»! 20 Kunim hišo -V-1 200.00"» do z vrtani. "<"ka. nrcvtl St V'dii. — Ponudbe na o-V oodel. Jutra pod »200 CT>0-. 34154-20 Posestvo ali h'So 7- vr^^Ti to-mem v p-vr>"-*be na no-lr Jutra v O' lu pod značko: »Slove"'1»« 119-20 Hišico v L-teko tudi za ve*. Po-n'"lbe pod »P'a*a-n ta-koj« na ogl. odd .T"tra. 34345-20 V Trbovljah 1?» letvia kupim takoi stavbno par- revnih staršev, ki dve led celo, prednost aredina me- boV^a na pliučib, išče kasti v trgovskem okraju. — kršn okoli pomoč, tndi v Ve'ičino in ceno parcele živežu. Ceni. ponudbe na '»viti pis-ieno na SV-i o"l. odd. Jutra pod šifro Franjo, Krapinska 17. Za- »Dokaz in zahvala«, greb. 34300-20 • 76-37 »JUTRO« §t 1. 3 Sreda, 1. I. 1941. UEI.MiM.lh Podstrešno stanovanje oddam za 450 din. Ogle-dcti 2/1.. med 2. in 4 uro tu. Celovški cesti 51. 82-21 Stanovanje 4 sob ln kopalnice se odaa s 1. febr. Vpra ati pri L Kveier. krojaStvo, Tyr-ševa c. 37-b, Poitnl dom 63-21 Enr^rh. s+anovan^e i pritiklinnmi. takoi oddam Nalemnina 180 din. Jurčko\a pot 55. 34163-21 mmnrn Dvo- ali trisobno stanovanje event. dve prazne vezane sobe. išče mirna stranka v mestu. Fugina, Z-lo?ka 27. 34373-214 Stanovrnje 3—A sob. komfortno, išče strmka brez ofok za t.ikoi ali I. februar. Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro: »Komfortno«. 34355-21a Stanovanje dvo ali trosobno z vsemi pritik'ini>mi po možnosti v no"*ši hiši ali vili. išče zakonski par brez otrok za fkiv ali za 1 feb^uiria. Ponudbe na ogl. odd Tutra pod »Traino«. 34349-21a Oražba nepremičnin »l. it. 32. d. ■j Dovit do aunat ta 1941. oa Dovjem it. M. Mi dražbo pride niša > vr 'om in gospodarskimi po- slopn ter razne parcele Prodajalo se bo v posamez nih skuoinab Informacne daie Hranilnica dravske oanovine, Liubliana. 34167-32 Dinamo abljen. i trte "tru e. 40 amp.. 120 voltov dobrpm nanlti. ku-Mmo Ponudbe prosimo ia '->gl. odd Tutra pod Dtnamo< 34306 29 Kupim Pvrs~b. sta^^vanjf za ^v- osebi v b'izini nesli :?čem za 1. m-rec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 12-21a Stanovanje 3 ali 4 sobno s kosilnico, kn^-fn-tno po možnosti s (--r-.fr-1no kuriavo išč^m. Por,"Jbe oql. odd. Jutra pod »Center«. ll-21a Opremljena soba s strogim posebnim vhodom se fkoi n^da. Polianska c. 53- Liubliana. 34308-23 Opremljeno sobo v centru, odarrn takoi solidni osebi. Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 22-23 Sobo eno ali dve. prazni, s postni—i vhodom, oddam — Dravska 1. 32-23 Oprrm^pno s^bo s souporabo kopalnice, so-1:'-emu stalnemu gospodu, oc"r!m v cerfu Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29-23 op-eml:eno. v Zgornii šiški poreni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 86-23 Eno ali dve vezani sobi v str-vem centru se odda Naslcv v vseh no^l. Jutra. 73 23 I.ero prazno sobo parket5 rano. oddam s 15. januarjem, Medvedova c. 7-1. 69 23 Srbn s Vr^n^ in vso oskrbo za dva go- ablienr u-.tiotažne Ie jletilne stroje v dobre-taniu Pismene nonud ie na naslov Leo Staj. ler ml. Slav. Požega 3406J -25) Parni stroj 86 KS parni kotel 80 m2 ? vsemi armaturami in ce vovodi predurele« vode. 2 p?r>.i črpalki še vse montirano stroi« za izdelova-~ii parketov i ventilatora z i sušilnico. 1 ekshaustor z cevovod in cyklonom. va gončke več težkih tovornih vojo. m drugo prodam — Ivan šiška, tovarna parke tov Liubliana, Metelkova al. 4 telefon 22-44. 34132-29 Stružnice S !. iarržnico itd. kunim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko ^Dobro plačilo«. 58-29 Opremljeno sobo ln kabinet s posebr.im vlf^om t— palnice oddam takoj. — Vrtača 5 3, levo. 98 23 Prazna soba parket rana. s posebnim vhodom in souporabo kona'nice se odda. Pre-setnik Ri->na dolina cesta XX, št. 21. 101-23 Večio prazno sobo v sredini mesta, iščemo za društven lokal. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34326-23a Prazno snbo solnčno. s posebnem vhodom. iščem na Tabom — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi sobo«. Parni stroj za ža-*-o. 6^—100 Ks. ter -aterje, ckularVe in vse za žaeo potrebne "e rabi lene stvari, kupi--oo. Ponudbe na I Me-xtrovič, Zagreb, Zrime vac 15. 9-29 Strugarski stroj "OOvisoo mm na trans-nisiio. in enak strol 180v1000 mm z elektro Tiotor*em 3 KS naoro-daj Ponudbe na Publi citas. Zagreb, pod Slfm >57798-. 18 29 Stabilen motor na pogon z ogljem, še kot nov. zelo ugodno naproc.a.1 Generator de-'avr.ica Ljubljana. T\r leva 13. 63-29 Psa nemško dogo 77-23a | itareera 8 mescev pro-I dam. Peternel. Ljubl ana fl Dijska poW sedmorosi situiranega ;tareišega tospoda da ii pomaga iz obupnega položaia Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Hvaležnost«. »-24 Mlada dama strogo diskretnega •tarejšega prijatella Po nuahe na oel odd Ju tra pod »Novčana po-■noč*. 84-24 *nf«»Ii«»*»ntn9 dama tuika. išče radi pomanika nia znania sebi primernega priiatelia Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredn>ih let«. 112-24 Katera sitni ran a i>»mn želi spoznati eleeantneea mladega gospoda Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Rešiteljica sorodne duše«. 109-24 43 letna ločenka no direktorju želi sta-rel^eiga priiatelia — ali službe gospodinje. Ponudbe pod »Vzorna gospodinja«. 121-24 ffflffffi Poročim gospodično s kakim obrtom in nekaj dote. Dopise na podružnico Jutra Jesenice pod: »Obrtnik posestnik«. 34129-25 Dražestna Židinja 30 let stara, dote t gotovini 800.000 din. iščem zakonskega druga, informacij daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 34321-25 Pomorski kapetan 39 let star, z imetjem. 800 tisoč d'n in mesečnim' dohodkom s d0 io tisoč din. iščem zakonsko družico !n formacije daie »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošUite 10 din. 34322-25 Gostilničar in trgovec na prometnem kraiu, poroči gospodično do 28 'et, katera ima veselje do trgovine in gostilne Le resne ponudbe s sliko na ogl. odc< Jntra pod »Re«noe. 34365-25 Vdova ^onolnoma sama. zelo letvi židinia, z doto 2,500.000 din. iščem zakonskega dru-Inform"-iie »NA- DA« Zagreb, Jelačičev trg 10 Za informacije posilite 10 din. 34323-25 Zdravnik 32 let star. z >m't'em 500 tisoč din in mesečnim dohodkom S do 10 tisoč din, iščem zakonsko družico — Informacij da*?-> še. ki tm» veselte do posestva. gospodin-stva in obrti na> se zaupno lavi. če e moe-oče * sliko na ogi. odd. 1 nt" pod »Premože-nte ni važno«. 34327-25 Vdova 35 let stara, popolnoma sama, dote v gotovini 80 tisoč din, išče trgovca ali slično. Informacije daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 34311-25 Gostilničar star 34 let, nesrečen v za-konu ne po svoji krivdi, simpatičen, želi isto tako nesrečnico ali vdovo brez otrok spoznati v svrbo že-nitve. Leta ne igraio vlogo. pač pa samo blago sr* ce. Ziželieno ie nekai de-naria. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ženitev čim prej«. 94348-2) Orožnik 29 let star, imam v gotovini 30.000 din, mesečna plača 1400 din. iščem dru-žico v zakonu Informaciie daie »NADA«. Zagreb. Jelačičev tr£ 10. Za informaciie pošljite 10 din 34312-25 Kuharica 28 let stara, dote v gotovini 16.000 din. iščem obrt nika ali slično Jnformaci ie daie »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informaciie pošljite 10 din. 34313-25 Pošten fant s precejšnjo doto se želi nriženiti k posestnici ali obrtnici do 30 let Resne neanonimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro • »Marljiv in dober«. 34119-25 Železniški uradnik let star. z i^et-^m T) tisoč din, mesečno plačo 2 t'Soč din. iščem družico v zakonu. Informaciie daie »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informaciie pošljite 10 din. 34314-2* Ločenka 33 let stara, dote v goto vini 160.000 din, iščem moža. ki bi hotel Diti sa mo moi. Informaciie dair »NADA«. Zaereb Jelačičev trg 10. Za informaciie po šliite 10 din. 34315-25 Vdovec 33 let star, t imetiem 75r tisoč din in mesečnim do hodkom 10.000 din. iščerr družico v zakonu Informa 're dne »NADA«. Zagreb lelačičev trg 10.. Za tnfo> maciie pošljite 10 din 34316-25 (nseriraj » .TVTTVtVT"' Mamina edinka 20 let stara z imetiem 130 tisoč din. iščem obrtnika ali slično Informaciie daie »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10 Za informaciie pošliite 10 din. 34317-25 Vdovec 48 let star. i imetiem štiri mili'one din, renta meseč no 19 000 din. iščem družico v zjVnnu fnformaciie da>e »NADA«. Zagreb. Jelačičev tre 10 Za informaciie pošljite 10 din 34318-25 Kateri boljši v državni službi bi poro-č'l mlado sim^tično gospodično Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod: »Resno ielim«. _35-25 Vdova popolnoma sama 37 let stara dote v gotovini 500 tiso? din. iščem zakonske-».i d"'ga Informaciie danud Se « polnim naslovom ir sliko na npl ->dd Jutr' •*od »Srečen 1941«. 1-2* GnsnniJi^no kromno. * »tolno sinih "eltm sr^znst' v «vrb' Vnitve Ponudbe r.a f> x!q Tutra rvxJ »St.«i»>« 87 2? 3b vsaki priliki — se spomnite da so »Jutrovi« Mali oglasi« V Sloveniji najuspešnejša najcenejša m najhltrejfc-posred ovalni ca za »lutl* vseh vrst za prodajo In na kup vseh stvari, za nepre mlčnlne. lokale, podjetja kapital, ienitve in za vst IriiRO. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Osnovana 1923. leta, prevzemši poslovanje dotedanje Drž. cinkarne, osnovane 1873. leta. Predeluje in izkorišča cinkovo rudo in cink Glavni proizvodi Cinkarne d. d.: cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelin bakrena pločevina vseb dimenzij in debelin, cinkov prah, žvenlena kislina koncentrirana in nekoncentrirana, zelena galica (železni vitriol), katran, cinkovo belilo »briljant« Glavno zastopstvo za prodajo izdelkov Cinkarne d. d. ima tvrdka: Metalno akcijonarsko društvo Beograd — Karadjordjeva cesta 1 ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skladišču modro galico, lito-pon. mini j. kositer (cin) v blokih in palicah, aluminij, baker, antimon. Polep 'ega trguje tudi s starimi kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst. Uspešno oglaševanje le v »Jutru« J. Klavič In P. Petric VELETRGOVINA VINA IN ŽGANJA SUŠAK želi svojim cenj. odjemalcem ln prijateljem srečno ln veselo NOVO LETO. — Obenem priporočam svoja izborna vina po zmernih cenah. ZASTOPNIK M. L O Z I Č, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 8. SflBfl RADIO PRECIZNOST IN KVALITETA ! SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM l Generalno zastopstvo in skladišče: RADIO BREMEC - CELJE Zastopniki: Radio Lušicki. Maribor. Koroška 11. Radio Zupan. Mojstrana. Edtvard Fischbacber Trbovlje. Trboveljska premogokopna družba sprejme dva jamska paznika z daljšo prakso. — Prošnje s pripadajočimi dokumenti naj se pošljejo na naslov: Generalno ravnateljstvo Trboveljske premo-gokopne družbe — Ljubljana, Posteljno perf® po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—. čehano in kemično očiščeno din 29.— 39.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje in puh d o b it e najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR — samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO! ZAHVALA Ob bridki izgubi naše predobre mame, sestre, tašče in tete, gospe Hedvike Robida roj. Czižek | vdove sod. oficiala se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Merčunu, g. dr. Soncu in g dr. Merljakovi, čč. duhovščini ter čč. sestram in vsem, ki so jo počastili z venci in s spremstvom na njeni zadnji poti. Vsem n&ša iskrena zahvala. Ljubljana, Beograd, Wien, 1. januarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI V globoki žalosti naznanjamo, da nas je naša predobra mati, stara mati, tašča itd., gospa Mina Pauer danes v 76. letu starosti za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo 2. januarja ob 2. na pokoj>ališču v Braslovčah. Blag ji spomin! Celje, Zagreb, dne 31. decembra 1940. MARGARETA VREČKO, hči; FRIC, sin vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. ObMns LJubljana Mestni so«reen, avoi f I>otrpel je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod PIRC FRANC poštni inšpektor, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in Jugoslovanske krone V. stopnje dne 31. t. m. Na zadnji poti ga spremimo v sredo 1. januarja 1941, ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. decembra 1940. Žalujoči: Avgusta, soproga; Avgusta, Helena, Franci, Jožica, otroci; rodbina Hufnagl in ostalo sorodstvo. □cacgjLO II11 n im II n n nnni» n i ^UDa^aOTaLJiJLJLJLJLiL^^ " □ VSEM CENJ. GOSTOM IN ODJEMALCEM ŽELIM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1940 Obenem vam nudim tudi raznovrstno domače žganje in likerje. Pristni do-jamaica rum te špirit tovarne »Uni-mači malinovec, dobra štajerska in bizelska vina. V zalogi imam tudi on«, Ljubljana. Imam tudi zalogo Radenske vode. Janežic Valentin gostilna in trgovina z žganjem in vinom PŠATA, p. DOMŽALE DOMŽALE FRANČIŠKA JAPELJ TRAFIKA DOMŽALE R. LOŽAH trgovina z mešanim blagom DOMŽALE □ □ □ B □ □ □ □L □ □ □ □ □ □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□or SENZACIJONALEN IZUM! Mazilo za lase Aurora ustvari PcP°lnoma nov □ lomim ZAGPEB, NIKOLIČEVA 10 -ITSSDSSSSEM ir rnnnnnnpnnni t * v •» *»n 'm \ ■• inn Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Erast Zamrlo trg. z mešanim blagom ZGORNJA POLSKAVA -'□□□□□□ULJUaGi. 1 □ □ □ n □ □ □ □ j □ □ porast las na pleši, lisam podobni gologlavosti, v čelnih kotih, obrvih in trepalnicah, učinkuje proti izpadanju las, prhljaju, srbežu, predčasni osivelosti, cepljenju in lomljenju las, za vse navedene bolezni edinstveni preparat, kronan s pečatom dokazov. Cena din 68.— Samoprodaja v Ljubljani: Cesta 29. oktobra 19 — v Mariboru: Slovenska ulica 16. — Pošiljamo po povzetju. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C r uonnnnnDJUUUUuuaoonnnD mm IM ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo nepozabno soprogo, mamo in teto Marijo Rus roj. Funtek soprogo sreskega tajnika v pokoju na njeni zadnji poti, vsem, ki so darovali krasne vence in cvetje ter vsem, ki bo izrazili ustmeno ali pismeno tolažilno sožalje, naša najiskrenejša zahvala. Sv. maša za dušo pokojne se bo darovala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, dne 2. januarja 1941 ob 7. uri zjutraj. V niadnih dnefi Vas KozarčeK ERMET-VINA jDvaruje nripe. — Gostilničarji ga lankc oaroče te majhen sodček. — Zahtevajte oovsoo le 6EK.ME1 B. MARINKOVA Iz SREMSKIH KARi.OVt EV FruSka eora. Vozove na gumi izdelujem; — v zalogi imam luksuzne in tovorne vozove CIRIL PORENTA, izdclovatelj gumi-vozov MENGEŠ 5 8. Boljše brije in dalje traja • • • veliko črnila Ljubljana, dne 1. januarja 1941. Globoko žalujoči: IGNACIJ, soprog in ostalo sorodstvo. tuiJ M m glSfSSSSj&v •iv^ivivt« BHHI mm ■■■■■ H^^HMMHMHI^HHH um ■HMM BS^BH BHHmiHHB ■■hhhhbhbhbhhhh 81 up i- £ £' • 'i - si ZAHVALA V naši neizmerni žalosti, ko nas je za vedno zapustila naša vzorna žena in požrtvovalna mati Martina Raič smo prejeli od številnih prijateljev in znancev mnogo Izrazov tolažilnega sožalja: vsem iskrena hvala. Istotako smo dolžni hvalo vsem, ki so drago nam pokojnico spremili na zadnji poti, vsem, ki so z venci in cvetjem prekrili njen prerani grob in vsem, ki so njen spomin počastili z darili za narodna društva. Sveta maša zadušnica se bo brala dne 2. januarja ob %8. uri v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. V LJUBLJANI, dne 1. januarja 1941. ŽALUJOČI OSTALI /.riht'^'^ »tp nnvsnd hritviCO ■ | A L C O S O M— MAV P G LOŽI DAR DOMU NA OLTAR Prodaja dvtostanovanjske hiše Dne 8. januarja 1941 ob 11. uri dopoldne bo v NOVEM MESTU na kraju samem v Krekovi ulici št. 3 PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA nepremičnin vlož. štev. 647 k. o. Novo mesto, namreč pritlične dvo-stanovanjske hiše z drvarnico in vrtom. Izklicna cena Varščina 90.000.— din 9.000.— din Dražbeni pogoji so vsakomur na vpogled pri okrajnem sodišču v Novem mestu v sobi štev. 20 in se tam dobe vsa druga pojasnila. V O f JL fffff*ff€> ff€>g?€> tGtO voščimo svojim cenjenim odjemalcem! Želimo Vam, da ga v zadovoljstvu preživite in sicer, če mogoče, ob enem tehle prvovrstnih aparatov, ki jih imamo za Vas še na razpolago: 1. Dvoelektronski DKE............ 2. Troelektronslti baterijski DKEB........ 3. Troelektronski VE 301 Dyn.......... 4. Štirielektronski baterijski super Orion 144 B . . . 5. Štirielektronski super Telefunken T 054 GWK . . . 6. Štirielektronski super Orion 150........ 7. Petelektronski baterijski super Orion kovčeg (z baterijami) 8. Štirielektronski super Orion 155........ 9. Štirielektronski suner Blaupunkt 5 W 640 ..... 10. Štirielektronski super Orion 155 U....... 11. Štirielektronski super Blaupunkt 5 GW 610 .... 12. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P..... 13. Petelektronski super Telefunken T 065 \VK .... 14. Petelektronski super Blaupunkt 6 IV 69 H .... 15. Petelektronski baterijski super Radione 541 B . . . 16. Petelektronski super Telefunken T 065 GVVK .... 17. Petelektronski baterijski super Blaupunkt 6 B 640 H . 18. šestelektronski super Orion 0551 ........ 19. Šestelektronski super Telefunken D 750 WK .... 20. Petelektronski super Radione 540 W....... 21. Šestelektronski super Telefunken T 076 WK .... 22. Petelektronski super Radione 540 GW...... 23. Petelektronski super Blaupunkt 6 VV 640 ..... 24. Šestelektronski super Telefunken T 076 GVVK . . . 25. Šestelektronski potovalni super Radione R 2 . . . . 26. Šestelektronski super Blaupunkt 7 VV 740 ..... 27. Sedemelektronski super Orion 177 ........ 28. Osemelektronski super Radione 740 VV...... 29. Osemelektronski super Radione 740 GVV...... 30. šestelektronski super Blaupunkt 7 W 740 D . . . . 31. Sedemelektronski super Telefunken D 707 VVKK . . . 32. Sedemelektronski super Telefunken T 898 WK . . . 33. Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 740 . • • • ♦ din 850.— din 960.— din 1.590.— din 3.450.— . din 3.700.— din 3.850.— din 3.900.— din 4.100.— • din 4.140.— . din 4.200.— din 4.370.— . din 4 500.— . din 4.800.— * din 4.950.— din 5.000.— din 5.100.— din 5.175.— din 5.200.— . din 5.450.— . din 5.500.— din 5.700.— din 5.750.— . din 5.980.— . din 6.000.— din 6.250.— » din 6.750.— din 7.000.— din 7.250.— din 7.500>— din 7.500.— » din 8.650.— din 10.000.— din 11.000.— družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, telefon 31-90 NB. Radione aparati, ki so bUi pri nas 2e dol^o razprodani, so pravkar do£11! I Veliko snče v Državni razredni loteriji, obilo zdravja in veselega razpoloženja, ter polne roke uspešnega dela Vam zeli v novem 1941 letu I Glavna kolekfura državne razredne foteriife Atolzij Ptaninšek Ljubljana, Bethovnova 14 ig ~ fii Vrelec sreče □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želim vsem igralcem in odjemalcem mojih biljardov v )IYA\1^I ZUIPAMCIIC Mizarstvo, izdelovatelj biljardov ŽAOOVTNEK — LESKOVEC KRŠKO BnionnnnonDnniioonnnnnnnnannDnnnnnoonDnnDnnnnnr □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom in znancem tvrdka GOLMAJER strojno mizarstvo LJUBNO GORENJSKO C C C C C C C C C C C C □□□□□□□□□□□□□□mmnnnrnnamauumuuncorinnnnnnf Srečno novo leto želi Tvornica telovadnega orodja J. ORA2EM* Ribnica Naše orodje vem nudi: vsestransko uporabnost — varnost — napredek. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ LOVŠIN ŠTEFAN modno krojaštvo za dame in gospode ter uniforme Nudi veliko izbiro češkega, angleškega in domačega sukna RIBNICA NA DOLENJSKEM □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ^□□□□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CO □ n □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELIM SVOJIM p □ CENJENIM ODJEMALCEM □ □ Franc Bertoncelj valjčni mlin DOMŽALE Srečno novo leto! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ s NASTBAN in drug d. z o« z* VELETRGOVINA MLEVSKIH IZDELKOV POŠTA RADOMLJE POSTAJA JARŠE-MENGEŠ Od Morave do Save od Dunava do Drave proti kašlju vzemi Jfavamefe Zavojček din 5.— v lekarnah. □□□□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni b_■ SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM VALJČNI MLIN „JARŠE" lastnik Mihael Osolin DOMŽALE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Se priporoča s pristno pijačo ln dobro domačo hrano GOSTILNA PRI GU5TELJNU V DRAVLJAH □ □ □ □ □ □ □ □ □ (AVGUST OSREDKAR) ima v zalogi Sever Rudolf Marijin trg 2 lice se družabnica v starosti 40 do 50 let k osamljeni starejši dami. Prednost imajo dame z boljšo izobrazbo, ki so pripravljene pomagati pri gospodinjstvu. Tudi priključek k mirnemu komfortnemu gospodinjstvu pride v poštev. Ponudbe pod »družabnica« na ogl. oddelek »Jutra«. 1208 GROM AVTOMATSKA TEHTNICA Najdovršenejši Izdelek. Z ležaji lz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 leti Tvornica tehtnic J. ŠEBESČEN SUBOTICA Zahtevajte ponudbe! OA lafno ■ bratde. gube po obra- /A |Ain9 • srednja leta ne plai'fo ov icuid. tu ,„ okrog oii ve|( leina. tene ki ,e eiiredlie ebra okrog oti. vele obrazne miiice — vse same straSne posle' dice po izgubi hranljivih življenjskih ele menlov iz kole. Ta novi dragoceni ekstrekt kožnih celic je enak življenjskim elementom v koži zdravega. mladega dekleta Iznašel ga Je neki dermatolog svetovnega slovesa. Imenuje se • Blocel«, vsebovan pe je zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon Uporabljajte jo veako noč Sleherno sekundo, medtem ko spite. Vam koža vpija te življenjske elemente. Vsako 'utro ko 6e zbudite. Vam je koža bolj sveža, bolj gladka čistejša — MLAJŠA Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (ne mastno) Ta kreme v nekaj dneh napravi tudi najbolj temno najbolj hrapavo kožo mehko, čisto U) velurno-gladko Citajte naslednje pismo ge M D.: »Moj mož ni mogel verjeti svojim očem Pravi, da se mu jft zdelo to kakor živo čudo Imel« življenjske elemente nadomešča v svoji koti. Citajte spodaj o presenetljivi iznajdbi slovetega zdravnika, kake boste hranili svojo koio, da jo boste vsem unravičena, da jo ima za krivo!« »Tudi jaz sem jima tako reke! « je mračno rd-vrnil Luke. »Diana se hoče jav ti. a nien-' mati grozi, da si vzame življenje, če jo prisiliva k temu.« »Ta si ne bo vzela življenja, zanesite se na to,« ie mirnedušno odvrnil Lee. »To je zmerom poslednji ?.dut histeričnih žensk. k~dar ne v dijo v 5 izhoda. Naibolje ie, da me odvedete k ni ma Skušal ju bom pregovoriti, da se iznametujeta.« »Ne, tega ne storim,« je svoj^g avo rekel Luke. »Zakaj pa ne?« »Po njunih mislih ste v zvezi s polciio zato bi se jima zdelo, da sem ju prevar i. In ča ju n- bi mogli pregovoriti, da se sami javita, b' ime'1 dolžnost, da naznanite njuno bivalšče p:l c ji « Urejuje Davorin Ra vi jen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani