FoStnlnč plačanS v gotovini.
Leto XIV., štev. IS?
Ljubljana, sobota 8. julija 1933
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi
S«
Konec centroma
Brez tako zvanega »kulturnega boja« je padel nemški cen trum s svojo pose-strimo, bavarsko ljudsko stranko. Obe klerikalni stranki v Nemčiji sta se pod hitlerjevskim pritiskom razšli; ugasnili sta tiho, kakor ugasne dogorela luč. In vendar smo doslej vedno bili priča vrenja in silovitih političnih borb, kadar je državna oblast kje posegla v okvir domnevno nekršljivih pravic katoliških strank. Vemo, kako se je Bismarck zaman boril s klerikalno nemško manjšino, v Franciji so padala v borbi za verski zakon ministrstva kakor drevesa v riharju in sam vsemogočni Mussolini je imel težke ure, preden je upognil borbeni klerikalizem v Italiji.
Hiderju je šla stvar mnogo lažje od rok. Zasluga za to gre pred vsem cen-trumu samemu, ki se ni dovolj zavedal nevarnosti, preteče mu od nacionalnega socializma. Smatral se je za Petrovo skalo, ob kateri se bo razbil vsak sovražni naval. Kako tudi ne, saj obstoja centrum dobrih šestdeset let, Hitlerjev režim pa komaj dobra dva meseca. Pozabili so pa pri tem, da nacionalni socializem ni le stranka, temveč nov svetovni nazor, emocija in skoroda nova vera, ki je kakor vsaka druga, eksklu-zivna in ne trpi nobenega tekmeca poleg sebe. Zato narodni socializem zahteva zase tudi dušo Nemca in voditelji cen-truma so bili preveč optimistični, ko so se vdajah ob prihodu Hitlerja na oblast drugačnim iluzijam.
Dovolj časa je imel centrum, da bi preprečil jadno politično smrt, ki ga je doletela. Kot stranka obstoja že od Wa 1870. V cesarski Nemčiji res ni imel odločilne moči, zato pa je po prevratni padla nanj in na drugo »veliko manjšino«, na socialiste, vsa oblast v državi. Kakor socialisti, pa se je tudi centrum ves dolgi čas, ko je bil na vladi, zadovoljeval s- tem, da si je s socialisti lepo delil moč in oblast. Točno so pazili, da je šla stvar na polovico, in ta dualizem je šel tako daleč, da je razdelitev bila do neke mere tudi teritorialna. Socialisti so vladali v Prusiji do prevzema oblasti po Hitlerju, jug pa je postal domena cenzurna.. Zaradi tega mu je tudi Hitic- v dobi svoje borbe za oblast vedno očital separatizem in partikularizem. Mnogi, znaki so kazali, da ta očitek ni bil popolnoma neosnovan, in centrum je dal s tem Hitlerju v roke nevarno orožje proti sebi, seba samega pa je zelo oslabil.
Še bolj pa je škodovala centrumu njegova neodločnost v notramji politiki. Kot s;ranKa političnega klerikalizma centrum namreč ni imel čvrstih smernic v velikih vprašanjih narodnega življenju, saj je njegove pristaše vezalo kot edina vez katoliško svetovno naziranje. Kako bi sicer mogli stati v stranki ramo ob rami tako nasprotni si življi, kakor po ekstremistično navdahnjeni voditelji 'vvestfalskega delavstva in pa Papen, predstavnik junkerske reakcije. Levičarski vpliv je prevladoval, dokler je Nemčija bila še v snu weimars'ke demokracije. Ko pa je začela dvigati zmagovito svojo glavo protirevolucija, tedaj .ie v centrumske vrste zašla popolna zmeda. Začel je omahovati med levico in desnico, dokler ni pod Papenom zmagala desničarska struja, ki je zahtevala koalicijo s Hitlerjem, kjer bi po zgledu prejšnje zveze s socialisti zopet lepo delili oblast. Usodna napaka centmmskih voditeljev je bila ravno v tem, da se niso zavedali, da Hitler ne bo pristal na tako delitev.
Ko se je Hitler odločil, da likvidira katoliški centrum, je postopal pametneje. nego mnogi drugi državniki v sličnih primerih. Izognil se je sipretno javnemu sporu in poslal svojega oprodo Papena v Rim, da tam z Vatikanom na tihem uredi neprijetno zadevo. Za vzgled naj bi služila lateranska pogodba, ki jo je sklenila fašistična Italija z rimsko kurijo. Tam je dogovorjeno že vse, kar je sedaj tudi Hitler hotel imeti od Vatikana. Pred vsem oni čl. 43. lateranske pogodbe, ki pravi da se cerkev odreka političnemu udejstvovanju in zabranju-;?e duhovščini vtikati se v notranje zadeve Italije. Kakor poročajo iz Rima, ne dela ta zahteva tudi pri sedanjih pogajanjih nikakih težav, pač pa se Vatikan trdovratno brani dati večje koncesije v vprašanju vzgoje mladce in razpusta katoliških organizacij. Prej ali slej bo prišlo do sporazuma tudi v teh zadevah, ker si niti Vatikan, niti Nemčija ne želita resnejšega medsebojnega konflikta.
Za Nemčijo samo pomeni likvidacija centroma najbrž definitivni konec političnega klerikalizma. Nemčija sledi v tem razvoju Franciji, Italiji in Španiji. S centrumom pada obenem zadnja večja klerikalna stranka v Evropi. Nova doba prinaša na površje nove ideje in stremljenja. Kakor drugod, bo moral pač tudi v Nemčiji katolicizem pristati na manj neupogljivo pojmovanje ^ cerkvenih interesov v moderni državi in se »mejiti na svoje pravo, versko in cer-kver% polje.
INJEKCIJE ZA PODALJŠANJE ŽIVLJENJA LONDONSKI KONFERENCI
V odborih hirajoče svetovne gospodarske konference sestavljajo sedaj načrte za bodoče delo, ni pa dosti upanja v pozitivne uspehe
London, 7. julija, n. Snočni sklep pred-sedništva gospodarske konference, da se delo nadaljuje, je izredno iznenadil vso angleško javnost. Sklep, ki je bil sprejet soglasno. tolmačijo tako. da so države zlatega bloka, zlasti pa Francija, ki so se spočetka silno protivile nadaljevanju konference, izzvale reakcijo pri ostalih delegacijah, ki so prav tako vneto zagovarjale potrebo, da se konferenca nadaljuje, s tem pa tudi njihovo zmago- K tej zmagi je prispevalo š? dejstvo. tla je angleški zunanji minister Chamberlain naglasil potrebo, da se delo konference nadaljuje predvsem zaradi vprašanj, ki se nanašajo na kreditno politiko, ki je posebne važnosti zlasti za Anglijo. Ker je še pred kratkim tudi Francija postavila enake zahteve in ee zavzemala predvsem za to, da se prouči francoski predlog o koordinaciji proizvodnje in pla-ceme,ntu blaga, je prišlo do sporazuma. Medtem pa že sedaj napovedujejo listi, da bo Macdonald vztrajal na tem, naj se konferenca nadaljuje le do prvih dni meseca avgusta. Informirani krogi namreč menijo, da se bo nato konferenca, ki naj dotlej doseže vsaj navidezne rezultate, tiho razšla, ne da bi sklepala o odgoditvi.
Macdonald je danes pozval predsedniki posameznih odborov in voditelje delegacij, naj se sestanejo, da določijo v smislu sklepa včerajšnje seje predsedništva konference. kakšno naj bo bodoče delo posameznih odborov.
Kasneje so se sestali člani vseh pododborov gospodarskega odbora, ki razpravljajo o trgovinski politiki, o koordinaciji proizvodnje. o podporah trgovinskim mornaricam in o indirektnmi protekcionizmu. Razpravljali so o svojem bodočem delu. Prav tako sta se sestala pododbor za valute in za finančna vprašanja, ki proučujeta vprašanje takojšnjih in stalnih ukrepov za gospodarsko obnovo. Računajo, da bodo odbon sestavili načrte o novem delu in si začrtali nove naloge. Podobno bodo ravnali tudi drugi odbori, tako da bo predsedništvo konference moglo v ponedeljek sklepati, kakšno na; bo bodoče delo konference.
Razprave v
Gospodarska komisija in podkomisija za začasne ukrepe za finančno obnovo sta že dopoldne razpravljali o tem, dočim se je podkomisija za mednarodni zlati standard sestala šele popoldne.
Gospodarska komisija ie sklenila, naj vsak pododbor sam odloči, ali hoče nadaljevati zasedanje ali ne. Francoski delegat, ki sta ga podprla tudi italijanski in angleški, se je zavzel za to, naj bi se nadaljevalo proučevanje vprašanja o koordinaciji proizvodnje in porabe blaga, nato pa je predlagal. naj se ustanovi poseben pododbor, ki naj proučuje vprašanje razpisa velikih javnih del za pobijanje brezposelnosti- 0 tem vprašanju se bo vršila debata v sredo v navzočnosti zastopnikov mednarodnega urada za delo.
Francija vztraja na svojem stališču
Na seji finančnega pododbora za začasne ukrepe, ki ji je predsedoval italijanski finančni minister Jung, so bili vsi delegati za to, na.) bi pododbor nadaljeval svoie delo in proučil vprašanja kreditov, novih cen, omejitve proizvodnje, nihanja tečaiev. zadolžitve in novega gibanja kapitalov.
Angleški delegat Chamberlain ie bil mnenja, da se da o teh vprašanjih razpravljati samo v celoti.
Francoska in rumunska delegacija sta predlagali, naj bi pododbor razpravljal samo o zadolžitvi, brazilska delegacija pa je predlagala, naj bi bila izvoljena dva pododbora, in sicer eden za države z zlato valuto in drugi za države, ki so trenutno proti njej.
Francoski finančni minister Bonnet ie odgovarjal Chamberlainu in očrtal dosedanji potek razprav s stališča, ki so ga zavzele posamezne delegacije. Poudaril ie. da brez denarnega premirja ni mogoče proučiti teh vprašanj v celoti. Nadalje je izjavil, da noče kritikovati Rooseveltovega stališča, ker popolnoma razume sedanje stiske Zedinjenth držav. Ustanovitev odbora za začasne stabilizacijske ukrepe ie pokazala, kakšno važnost je konferenca polagala na nuino rešitev valutnih vprašanj, če pa sedaj nekatere prijateljske delegacije žele reševati druga vprašanja in počakati na nadaljnje izkušnje, druge delegacije zaradi tega ne morejo izpremeniti svojega stališča Izključitev stabiliznciie nasprotuje samemu namenu konference, kakor je to pribil tudi Macdonald.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Bonnet zagovar jal, na i bi razni pododbori nadaljevali svoje delo, in končal, da ne more ničesar izpremeniti stališča francoske delegacije, ker je v samem interesu konference.
Bonnetov govor so prisotni sprejeli t odobravanjem. Za sedaj še nihče ne ve. kakšni bodo končni sklepi o nadaljevanju konferenčnih del, kaže pa, da ne bodo popolnoma zadovoljili držav, ki so za zlato valuto. Današnji tečaji angleškega funta so nihali sporedno s padcem dolarja. Na drugi strani ie verjetno, da bodo države z zlato valuto sodelovale v odboru za denarstvo, če bi nadaljeval svoie delo. le s svoiimi opazovalci brazilski predlog pa vsekakor ne bo spreiet.
Na popoldanski seji denarstvenegn pododbora je prvi govoril delegat Couzens,
povzdignjenim glasom naštel glavne teze zadnjih Rooseveltovih poslanic in naglasil, da ni nobenega razloga, da konferenca ne bi mogla izvršiti dela. za katero je bila sklicana, čeprav se dajo izbirati razne metode za proučevanje zadanih problemov. Couzens je nato zagovarjal brazilski predlog, naj bi se ustanovila dva odbora, eden za države z zlato valuto, drugi pa za tiste države, ki so se odrekle zlatu. Oba odbora naj bi delala sporedno in naj bi skušala svoji zaključni poročili strniti v eno samo. Couzens upa. da bodo vse države mogle slediti zgledu Zedin enih držav in da si bodo prizadevale zvišati nivo cen. Jasno je, je poudaril, da so mnenia različna glede metod, vendar pa misli, da se ta divergenca v mnenjih mora ob dobri volji odstraniti.
Za Couzensom je povzel besedo Chamberlain, ki je prav tako kakor več drugih govornikov za njim izrazil presenečenje, ker nekateri delegati zahtevajo izključitev razprav o valutnih vprašanjih, češ. da je taka zahteva v nasorotju z resolucijo pred-sedništva konference Denarstvena vprašanja. je naglasil, se ne smejo izključiti iz razprave, če hočemo, da se konferenca nadaljuje. Nihče ne žel: otežkočiti naloge držav z zlato valuto, prav tako kakor lete države ne žele otežkočiti naloge onim. ki so zlati standard opustile. Če je tako. je zaključil, zakaj se ne bi potem dalje posvetovali, da vidimo, kaj se da storiti.
Avstrijski delegat Schilier je podprl ru-munski predlog, naj bi se program omejil na vprašanja, ki niso neposredno ali vsaj ne neobhodno združena z valutnim vprašanjem. Pri tem je aludiral na inflacijske izkušnje, ki iih ie doživela Avstrija. Dejal je, da je inflacija sicer nodnala nominalne cene kvišku, ne pa rea'nih cen.
Holandski delegat Hirschfeld ie nodpM Ronnetovo tezo in poudaril, da bodo razprave ostale jalove, dokler ne pade odločitev, ali naj se mednarodno gospodarstvo ne postavi na zlato podlago.
Tudi češkoslovaški delegat je zagovarjal rumunsko tezo. Nemški delegat je izjavil. da je Nemčija pripravljena še nadalje sodelovati v odboru ;n misli, da bi nadaljevanje razprav v odboru moglo samo koristiti.
Danski in švedski delegat sta se izrekla za Chamberlainovo tezo, ker se jima zdi mednarodno sodelovanje potrebno, za stabilizacijo n;vojev cen in valut in ker zahtevajo zamotani problemi takojšnjo akcijo. če naj se ugodno rešijo.
Pododbor zč. začasne ukrepe Je končno sprejel Chamberlainov predlog o nadaljevanju razprave o vseh vp-ašanjih, ki so aa dnevnem redu. 25 držav je glasovalo za, zastopniki 14 držav, in dicer Nemčije, Avstrije, Belgije, Bolgarske, gpanije, Francije, Italije, Ljtve, Nizozemske, Poljske, Rumunije, švice, Češkoslovaške in Turške pa proti. Sovjetska Rusija se 4e vzdržala glasovanja.
Sodelovanje emisijskih bank
Pododbor valutarne podkomisije za tehnične probleme je odobril ekspoze o splošnih načelih valutarne politike emisijskih bank. ki naglasa, da zahteva plodovito funkcioniranje zlatega standarda emotreno politiko vsake emisijske banke na temelju ravnotežja plačilne bilance za vsako državo V normalnih časih, ugotavlja ekspoze, se ne sme izdati noben ukrep, ki bi zaviral gibanje zlata, in emisijske banke morajo biti vsak trenatek pripravljene kupovaci in prodajati zlato po ceni. ki mora biti javno razglašena Nadalje naglasa ekspoze, da mora ostati prostost vsake emisijske banke za uravnavanje funkcioniranja zlatega standarda v njeni državi nedotaknjena. Banke se morajo zateči k omejitvam kreditov ali pa izvajati liberalnejšo politiko, kakršna je pač poslovna aktivnost. Naposled podeduje ekspoze. da se morajo emisijske banke vzajemno konzultirati, pri eemer naj bi banka za mednarodna plačila tvorila bistveni organ za udejstvovanje emisijskih bank, da s* doseže sporazum v morebitnih nesoglasjih.
Pesimistična angleška sodba
London, 7. julija- AA. Komentarji angleškega časopisja o včerajšnjem sklepu konferenčnega predsedništva ee močno razlikujejo.
»Tirne«* pravi, da je povsem jasno, da je mnogo gospodarskih vprašanj, ki jih je mogoče rešili ne glede na nihanje posameznih valut. Nekatera vprašanja so relo tako važna, da bi bile njihove rešitve providen^-nega pomena in da bi omogočale celo rešitev mednarodnega valutnega vprašanja. List navaja v tej zvezi sporazum med državami. ki izvažajo pšenico. Žalostno bi bilo, če bi gospodarski strokovnjaki 60 držav, podprti razen tega z aparatom tajništva Društva narodov, šli narazen brez podrobnih uspehov.
»Dail Maik smatra, da bi bilo bolje priznati, da fi vprašanje denarja sedaj pretrd oreh in da je zato bolje. konferenco od-gode za tri mesece. Medlem bodo videli, kaj je z Rooeeveltovim eksperimentom. Dogodki bodo pokazali, ali je ta eksperiment izvedljiv. List v ostalem ni proti temu, da j posamezni odbori proučjjejo svoje posebne ^ naloge.
>Daily Telegraph* soglaša s tem. da je več mednarodnih vprašanj, ki eo važna in
bo prvotna naloga konference kmalu zopet stopila v ospredje.
iManchester Guardianc zagovarja odgo-ditev konference. Tehnično konferenca še ni končana, pač pa je izgubila na svoji moči in avtoriteti- Sedaj vemo, kaj konferenca lahko doseže.
»News Chronicle« izjavlja, da je polovica konference že mrtva, živi pa so ostali le nekateri neznatni deli druge polovice. Popolnoma nedvoumno stališče držav z zlatim standardom ,da se v bodoče ne bodo mogle udeleževati posvetovanj o carinskih vprašanjih, kaže že vnaprej, da bodo pri bodočem delu v komisijah praktično izključeni tudi vsi carinski in trgovski problemi. V teh okoliščinah se bo dalo v London .urazpravljati kvečjem o vprašanju notranje zadoližte in o nekaterih koordinacijskih ukrepih v produkciji, posebno za žito, les in premog. Vsekakor bodo vsi vodilni državniki odpotovali iz Londona in bodo o problemih, v katerih se sploh še da razpravljati, v bodoče govorili samo s strokovnjaki.
Nova Rooseveltova navodila
New York, 7. julija n. »New York Herald« poroča, da je predsednik Roosevelt poslal ameriški delegaciji spet nova navodila, po katerih naj Hull zahteva, da se konferenca za vsako ceno takoj o<71oči ^le-
de programa za povišanje cen. Ta program naj bi slonel na osnovah, kakor jih je določil Roosevelt za gospodarsko olmovo Ze-dinjenih držav.
London, 7. julija d. Rooseveltov zaupnik prof. Moley je včeraj odpotoval v spremstvu finančnega svetovalca zakladnega urada Spragueja v Plymouth, kjer se je davi vkrcal na parnik »Manhattan« in odpotoval v New York.
Odmev na borzi
London, 7. julija. AA. Na današnji borzi je dolar padel na 4.74. Pri zaključku je notiral 4.71. Posamezni posli v dolarjih niso bili veliki, pač pa je skupna vsota izdatna. Francoski frank je ostal neizpreme-njen na 85, ker je interveniral fond za izravnavo, dru£e zlate valute pa so močno poskočile.
Finančno oblastvo je moralo danes intervenirati, da prepreči premočan padec angleškega funta. Prodaje funta so zavzemale čimdalje večji obseg. Na drugi strani je bilo močno povpraševanje po zlatih devizah. Nizozemski goldinar se je dvignil napram funtu in francoskemu franku. Ta porast je v zvezi z izjavo predsednika nizozemske Narodne banke, da bo Nizozemska ostala pri zlati valuti in da mora blok držav za zlato valuto nastopiti proti špekulaciji. V svoji nadaljnji izjavi trdi, da je morala Anglija opustiti zlato podlago v izrednih razmerah. Dvig notranjih cen ni bil mogoč zaradi padca tečajev v zlatih državah, tega položaja pa danes ni več in položaj Anglije bo postal resen tudi v primeru, da bo ameriška politika povzročila novo draginjo. Razvrednotenje denarja ne more povečati potrošnje. Obratno priie-njajo kapitali bežati pred denarjem v korist blaga. Tak razvoj gospodarstva ni mogoč v neskončnost. Svojo izjavo je zaključil s tem, da londonska konferenca ne more uspeti, dokler Zedinjene države ne iz-premene svojega stališča.
Hitler proti strankarstvu v gospodarstvu
Za brezpogojno avtoriteto Vladne oblasti in proti strankarski samovolji v gospodarskih ustanovah
Berlin, 7. julija, d. Včeraj se je vršila rod predsdistvom državnega kancelarja Hitlerja vel-ika konferenca vseh državnih namestnikov, na kateri so razpravljali o izpopolnitvi političnega razvoja države tci nemškega gospodarstva. Državni kancelar Hitier pa je pri tej priliki v svojih izjavah odločno poudarjal avtoritativno vladno oblast, ki se mora uveljaviti napram vsem pojavom v javnem življenju. Kct je Hitler bo svoje naziranje izrecno poudarjal na-pram državnim namestnikom, se morejo ■njegove izjave brez dvoma smatrati kol smernice za delo najvišjih državnih instanc in obenem kot načelno mnenje o bodočem razvoju nemškega javnega življenja. Te izjave spravljajo tudi v zvezo « •prejšnjimi Hitlerjevimi izjavami v Reichen-hallu, kjer se je zelo ostro izrekel proti vsakemu motenju reda in proti vsakemu "poizkusu druge revolucije. Hdt!>er se je na konferenci z državnimi namestniki bavil tudi z gospodarskimi vprašanji, pri čemer ie predvsem poudarjal svojo voljo, da se •stabilizira brezpogojna vladna avtoriteta in uporablija vladna oblast v smislu defi-nitivne zgraditve nove ne-mške države. V svoji izjavi o gospodarstvu je ostro obsodil gotove metode gospodarskega izenačenja ter poudarjal pomen praktičnih izkušenj v gospodarstvu napram neproduktivnim zasnovam hi idejam.
Hitler ie nag'ašal, da je treba sedaj, ko so politične stranke končnoveljavno odstranjene, spraviti oproščeni tok revolucije v varno strugo evolucije. Najvažnejše pri tem je vzgoja ljudi. Današnje stanje je treba izboljšati in ljudi vzgojiti k narodno-socialističnertru državnemu naziranju. Zaradi tega se ne sme odstaviti gospodarski strokovnjak, če je dober v svoji stroki, ni pa naroden socialist, tem manj. če narodni socialist, ki naj bi prišel na njegovo mesto.
nima nobenega pojma o gospodarstvu. V gospodarstvu mora odiočati samo znanje. S teoretičnim izenačenjem ne bo dobil noben delavec kruha in v tej skrbi za 5 milijonov Hudi nista važna program in ideja. Duševni zastrupilijevalci, ki skušajo sedaj vdreti v gospodarstvo, spravljajo državo in narod v nevarnost. Praktičnih izkušenj se ne sme odklanjati zato, ker niso v skladu z gotovo idejo. Če se narodnim socialistom posreči preskrbeti ljudem delo, bodo dofciffi najmočnejšo avtoriteto. Državni upravitelji so kancelarju odgovorni, da si noibena organizacija ali strankina in-silanca ne bo lastila vladnih pravic, odstav-lijala ljudi in zasedala mesta, kar je pridržano samo državni vladi- V gospodarskem •poglcd-u spadajo vse te izipremembe v področje državnega ministra.
Aretacije židovskih zdravnikov
Berlin. 7. julija, g. Kakor poroča tiskovni urad berlinskih napadalnih oddelkov, so davi njihovi zdravniki skupno s kriminalnimi uradniki aretirali 50 židovskih marksističnih zdravnikov in se na ta nenavaden način znebili konkurentov. Aretacijo zdravnikov utemeljujejo s tem, da ee je bajj skupno z židovskim prebivalstvom ustanovilo v Berlinu društvo marksističnih zdravnikov, ki je organiziralo propagando proti Nemčiji v inozemstvu. Davi ob 6. so skupine treh ljudi, po en zdravnik, kriminalni uradnik in član napadalnega odseka, vdrli v stanovanja židovskih zdravnikov in jih aretirali iz postelj.
»Der Angrif« poroča, da ie policija prijela osem voditeljev komunistične stranke, češ da so v inozemstvu razširjali vesti o nemških grozodejstvih. Raznašali so tudi komunistični list »Mlada garda«, v katerem je bilo t.idi poročilo, da je policija ubila rudarja Fnnka na dvorišču policijskih zaper rov! List je objavljal tudi podrobnosti o vojnih pripravah Nemčije-
Italijanski prekooceanski polet
Rim, 7. julija, n. Iz Revkjavika poročajo, da bo Balbova letalska eskadra jutri zjutraj startala iz tamkajšnjega pristanišča za polet preko Oceana v Ameriko.
Newyork, 7. julija, n. Kakor poročajo listi. namerava Lindbergh in njegova žena odleteti s svojim letalom v Cartwright. kjer se bosta sestala z Balbovo letalsko preko-oceansko ekspedicijo. ki prispe tja bržkone že jutri zvečer. Lindbergh bo spremljal italijanske letalce v Chicago in New-york.
Tour de France
Niea. 7. julija A A. Deseto etapo krožne dirke okrog Francije je prvi prevozil Francoz Cornez drugi je bil francoski dirkač Fayolle. V splošni klasifikaciji je prvi Belgijec Lemaire. drugi ie italijanski dirkač Guerra, Archambaud pa je na četrtem mestu.
Predsednik noliske vlade v Bukarešti
BukareSfa, 7. fulifa AA. Predsednik vlade Vaida Voevod ie onoldne sprejel predsednika ooljske vladp Tendrzejewicza. Pre-mierja st« govorila o aktualnih vprašanjih
ki je odgovarjal Bonnetu. Najprej je s ki jih ja treba sedaj proučiti, upa pa, da • Nato je Jenderzejewicza sprejel v avdien-
ci kralj Karol, potem pa je bil poljski gost na obedu v dvoru. Obeda so se udeležili tudi člani rumunske vlade z Vaido Voevo-dom na čelu in poljski poslanik v Bukarešti. — Jenderzejewicz odpotuje jutri na-zej v Varšavo.
Vojna v Južni Ameriki
Washington. 7. julija, d. Po končani deževni dobi so se zopet obnovili boji na ozemlju Gran Chaca. Bolivijci so pričeli ofenzivo in zasedli po precejšnjih izgubah strategično važne postojanke ob Nanawi. Vojne operacije so se raztegnile na vso fronto. Po podatkih paragvajskega vojnega min'stra znašajo bolivijske izgube 2000 mrtvih.
Ameriška pogajanja z dolžniki
Pariz, 7. julija d. Kakor poročajo listi, se bodo pogajania Zedinjenib držav z njihovimi dolžniki pričela bržkone v začetku avgusta v Wash'ngtonu Bržkone bodo Zedinjene države započele pogaianja najprej z Anglijo in Češkoslovaško. Države, ki ob zapadlem roku sploh niso ničesar plačale na račun vojnih dolgov, so bile od Zedi-njenih držav obveščene, da pogajanja ? njimi ne morejo priti v poštev. dokler ne plačajo vsaj dela zapadlih dolgov.
Poljska čuva svoje meje
Nezaupanje med Poljsko In Nemčijo se nI Se nič zmanjšalo — Neprestana hltlerjevska izzivanja
Varšava, 4. Julija.
Kmalu po nastopu kaocelarstva je •prejel Adolf Hitler polčlakega poslanika in je v dolgotrajni konferenci ž njim zagotavljal, da nima nobenih agresivnih načrtov napram poljski državi, da hoče spoštovati njene meje ter voditi napram njej mirolrjubuo, celo prijateljsko politiko. Takra»t se je v mednarodnem časopisju nagfašalo, da pomenja Hitlerjeva zunanjepolitična izjava novo orientacijo v razmerju obeh sosednjih držav in izločitev ene najfoolj občutljivih točk v kompleksu vprašanj evropskega miru. Proro-kevano zmanjšanje napetosti med Poljsko in Nemčijo pa vkljub danim zagotovilom nemške lojalnosti ni nastopilo, in še danes stojita obe državi ob svojih mejah takorekoč s puško ob strani in motriita vzajemno vsako kretnjo z nezaupanjem.
Tt> Tazpoloženje Je na poljski strani več kakcr razumljivo. Od začetka svojega nastopanja dalje je nemški narodni socializem zavzemal najostrejše ofenzivno stališče napram nemškim vzhodnim mejašem, še v dobi Briiningovega kance-•larstva, pa tudi v Papenoivi dobi so se hitlerjevski SA oddelki zbirali in koncentrirali v vzhodnih pokrajinah in organi-ziraij protipoljske izgrede. Tud.i prosluli politični umor v Bvtomu je izviral v glavnem iz sovraštva proti »manjvrednemu« Poljaku. Vprašanje poljskega kori-doria je bilo stalna točka hitlerievskega agitacijskega programa na nemškem vzhodu. Prav posebno pa so se narodni socialisti cd nekdaj zanimali za Gdansk in ga stalno reklamirali za nemško dr-žavo. Poljakom je bilo torej prav težko "verjeti, da bi se bil Hitler naenkrat pretvoril iz volka v jagnje in da bi danes blagoslavljal, kar je včeraj še preklinjal.
Beseda o prijateljskem s oži tki tedai med Poljaki ni našla odmeva in zlasti ni bila v stanu vzbuditi zaupanja v nemško mirolijubnosit Za to so pa tudi skrbele hitlerjevsike udarne čete ob poljski meji, ki so v dejanju pokazale, kako se imata pravilno razumevati in tolmačiti nemška miroljubnost in nemško prijateljstvo. Izpadi SA odidelkov preko meje na poljsko ozembje. zlonamerno poškodovanje državnih mejnih znakov, vmešavanje v poljske notranjepolitične zadeve ob meji, so bile vsa kidanje prikazni. Kakor kažejo vsak dan nova pcročila, se t'o nemirno obmejno stanje še do danes ni spremenilo. K temu prihaja še sitalno besnenje hitlerjevskeea tis.ua in šikanozmo zasl«-d-ovance pcljEkega življa na nemških tleh. Pritožbe proti zatiranju poljske manjšine v Prusiji s»o na dnevnem redu, kar je toliko bolj značilno, ker baš Hitler sam in po svojili eksponentih rad naglasa potrebo manjšinskega vars&va in objektivnost narodnega socializma, k"1 da načeloma odklanja vsako nasilno raznarodovanje.
Posebno poglavje v kompleksu nem.ško-poiskih obmejnih težav je Gd-ansK. To anes-to sicer ni del Nemčije, marveč tvori ssmcstojino državno edinico, toda narodni socialisti ga smatrajo za integru-Joč del svoje oblastne sfere in po svoje ignorirajo mednarodne konvencije. Afera na Westerpilatte, ki je bila predmet precej Taziburljiv.ih razprav pri Društvu narodov, je bila prav značilna za hitlerjevski način ilegalne ofenzive pod krinko samoobrambe. Takrat so bili Bicer narodni socialisti primorani razpustiti koncentrirane »braambovce« iz Nemčije, niso pa popustili svoje propagande in pri občinskih volitvah se jim je s pomočjo finančne in agitaiorske podtpore iz Nemčije posrečilo doseči večino in prevzeti
upravo. Danes se vrši v G-dansku v«e-nemška agitacija z oticielne strani in treba je poudarjenega gospodarskega vpliva poljskega zaledja, da se drži imperialistično gibanje v mejah, ki so jih določile mirovne pogodbe. Na tem ni prav ničesar izpremenil obisk mestnega načelnika, narodno-socialističnega vodje Rauschninga v Varšavi, Ki se je izvršil ravno te dni. Bile so zopet samo besede, formalna zagotovila korektnosti, ki pa niso na obojestranskem nezaupanju ničesar izipremenile.
Nemško časopisje je slej ko prej polno napadov na poljsko državo in v zadnjem času se na nemški strani mnogo piše o protinemšiki ofenzivi, ki jo baje pripravlja poljska republika. Gre pri tem za načrt, ki so ga izdelali poljski vojaški stro-Kovnjaki za utrjeno obrambno črto v polnskem Pomorju. Nemčija bi rada preprečila zavarovanje poljske meje in skuša na meroda.lnih internacionalnih mestih lansirati mmenje, da Poljakom ne gre za otram/bo lastne dežele, marveč za eks-pa.neivne in osvajalne tendence. Kakor izhaja iz nemškega tiska, se prinravlja celo oficiel.na pritožba na Društvo narodov, ki .naj zabrani izvedbo poljskega načrta. Poljska odgovarja povsem korektno, da gre tu ie za vprašanje obrambe lastre zemlje, ki je izpostavljena ponavljajočim se ilegalnim izoadom, torej za vprašanje notranjepolitičnega in voja-štko-obram;bnega značaja, ki se tiče le Poljakov samih, ter odklanja vsairo vmešavanje z nemške ali katerekoli inozemske strani. V odgovor na nemške obdolži tre agresivnega ravnanja pa poziva poljska javnost mednarodne faktorle, da no posebni internacionalni komisili objektivno preiščejo stanje poljsko-nemškib obmejnih sporov, kažoč na stalno vznemirjanje. ki ga povzročalo nemške šovinistične borbene čet«?.
Poljska republika je trdn'o odločena, da s svoje strani ne popusti v obrambi svojih mej. V Kljub temu, da je teritorialna revizija danes odstranjena z dnevnega reda, še ni utihnila diskusija o poljskem Pomorju, tako zvanem koridorju. To vprašanje je ostalo še vedno aktualno in dokler ne bodo dana zadostna mednarodna jamstva za nedotakljivost poljskega teritorija, ne bo mogla nobena dr-žnva in nobena mednarodna instanca za-'braniti obrambnih ukrepov, ki jih smatra poljska republika na svoji zemlji za potrebne.
Patriotska požrtvovalnost noljskeea naToda je znana, ravno tako pa je znana nregova solidarnost v vseh vprašan iih integritete poljske zemlje. Politično strankarstvo je pri Poljakih 6icer zelo razvito in zaostreno, toda kdor bi se dotikal državnih mej, bi našel v njihovi obrambi ramo ob rami združene tudi skrajne politične antilope. V tem pogledu je notranja sila Poljske večja in neizprosnega, nego marsikatere druge nacionalne države. Dostop do morja pa je za poljsko republiko življenjskega pomena. Minule dni se je vršil v vsej državi »praznik morja«, kot velika vsenarodna in vsedržavna manifestacija. Ob tej priliki je predsednik republike Mošcicki ob splošnem navdušenem soglasju poudaril, da ni stvari, ki bi za njo poljska srca bolj gorela, kakor za poljsko morje.
Te besede niso bile retorična krilatica, nego pomemibna izjava na naslov vsega inozemstva, posebno onega, ki si ubvar-ja. da bo z diplomatskimi intrigami ali z oboroženo silo iztrgalo osvobojenemu narodu, kar je njegovega in ponovilo komaj popravljeno krivico in sramoto poljske razdelitve.
Avstrija in Madžarska
Sef avstrijske delegacije v Londonu, dr. Schiller smatra carinsko zvezo z Madžarsko za edino rešitev Avstrije iz gospodarske krize
Budimpešta, 7. julija, d. Avstrijski pod-kancelar inž. VVinkier je poda! dopisniku »Univerzalne korespondence« dafjšo izia-vo, v kateri se bavi z aktuelnimi zadevami srednje-evropske politike. Med drugim je dejal, da .se sredmie-evropsko vprašanje krjub mnogim razpravam v evropskem tisku in izjavam raznih politikov v zadnjem času ni približalo rešitvi. Po njegovem mnenju se ne more iskati z dalekosežnimi dogovori državno-pravnega značaja, terr.-več na podlagi preferenclranja. V to svrho se morajo združiti ko-nzumne države srod-nje Evrope, da bi porabile skupno presežke agrarnih podonavskih držav. Kot konzumne države prihajajo v poštev Nemč^a. Ita ; ja, Avstrija, Češkoslovaška in Švica, kol izvozne države kmetijskih proizvodov pa prihajajo za konzurrsne države razen Madžarske v poštev Rumunija, Ju.goslaviia in Bole ari .i a. Tudi prekomorski države moram razumeta, da morajo srednje-evropske države zaščititi predvsem lastne interese. Po njegovem rrsne:wu se je treba lotiti možnosti take rešijve, ker se z načrti, ki zahtevajo dalekosežne zveze med posameznimi državami, po sedanjih izkušnjah ne mori* priti z mrtve točke.
Današnji »Az Est« ]e objavtl na orvi Stran! senzacionalno poročilo svojega londonskega dopisnika, ki trdi, da je šef avstrijske delegacije na svetovni konferenci dr. Schiller uradno izlavii v imenu svoie vlade, da vidi avstrijska vlada iviiprimer-neiše sredstvo za odpravo gospodarskih težav, v katerih se Avstrija nahaja, v sklenitvi carinske unije med Avstrijo in Madžarsko. Če se vse ovire, ki stoie na poti temu načrtu, ne b! dale takoj odpraviti, misli avstrijska vlada, da bi bilo potrebno doseči vsaj Jim tesnejše gospodarsko razmerje med Avstrijo ln Madžarsko. »Az Est« pravi, da so to važno izjc.vo takoi sporočili madžarski vladi in da so pristojni činiteISi v BndimeDŠti takoj nato imeli zaupno konferenco. List trdi. da s« »mi o te? stvari na nristoinem mest« izjavili-
Madžarska ie vedno s simratilami pozdravila vsako pobudo te vrste, ker je od-
ločena, da ne zamudi ničesar, kar bi moglo ubažiti sedanjo gospodarsko krizo. V tem konkretnem primeru pa Madžarska še posebno pozdravja to pobudo, ker izvira od države, s katero živi Madžarska že sedaj v zelo intimnih gospodarskih odniošajih
Dr. Beneš o gospodarskem sodelovanju srednje Evrope
Varšava, 7. julija, d. »Kurjer Warszaw-ski« je objavil članek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki se bavi z organizacijskim razvojem srednjeevropskih držav. Dr. Beneš poudarja v njem, da se Mala amtanta, ki je v političnem pogledu pcstala poenostavljena tvorba, prizadeva za poglobitev gospodarskega sodelovanja. Čvrsto gospodarsko sodelovanje držav Male antante pa ne more ostati brez vpliva na Madžarsko in Avstrijo, katerih sodelovanje z nlimi se zrli več kot verjetno. S tem bodo tudi potisn/ena v oza-dje politična vprašanja ter bo ustvarjeno praktično politično premirje. Tako stopa vnovič v ospredje konstruktivno delo Male antante pri ustvarjanju nove 'bodoče Evrope.
V nadaljnjih svojih izdvajanjih pravi dr. Beneš, da bi imel vsak nasilni poizkus revizije mej nedvomno za posledico vojno, zmešnjavo in razpad. Zato je priporočljiva rešitev z novimi mednarodnimi političnimi in gospodarskimi koncepcijami, pri katerih ne bi igralo vprašanje meja nobene znatne vlogo.
Sklicanje Narodne skupščine
Beograd. 7. julija, p Kakor zatrjujejo v parlamentarnih krogih, bo Narodna skupščina sklicana za 24. t. m Na dnevnem redu bo zakon o likvidaciji agrarnih odnoša-jev v Bosni.
Učiteljska napredovanja
Beograd. 7. julija p. Napredovali so v 5. položajuo skupino: Matilda Podkrajšek, učiteljica na šoli za gluhoneme v Ljubljani; Josip Mihelič učitelj za gluhoneme v Linbljani; T"an Matelič. učitell meščanske šole v Mariboru; Ferdo šentlurc. upravitelj meščanske šole v Slovenjgradcu
Pismo z bolgarske meje
Caribrod, v začetku julija.
Kdor stalno živi na jugoslovensko-bol-garski meji, se mora vsak dan bolj čuditi, da je med obema bratskima narodoma sploh mogoča političnf meja. Kogar še ni popolnoma okužil politični fanatizem, mora zavzet ugotavljati, da ravno na tem ozemlju ni niti najmanjšega pametnega razloga T.& strogo državno razmejitev. Kaj neki loči Bolgare od Jugoslovenov? Jezik, tradicija, vera? Nič, popolnoma nič. Ljudstvo z ene ali druge strani meje se v ničemer ne loči, umetne meje je postavil le znani princip velesil: divide et impera. Balkanski narodi so bili vselej le igrala in žrtve velikih držav, ki so. ustrezajoč svojim vsakokratnim polit:čnim interesom, čisto po svoji volji vpregale te narode v svoj voz. kakor da bi šlo samo za vagone, za katere je pač vseeno, kateremu parnemu stroju se priklopijo in v katero smer bodo tekli.
Danes pa se na obeh straneh meje že sprašujejo domoljubi: Doklei bo trajalo še to sramotno stanje, doklej bo služil balkanski Slovan ie za prinrego tujim prizadevanjem ir načrtom. Vsem tem trezno-mislečim ljudem je jasno, da je bilo mrž-nje in krvi več ko dovolj in da je čas kreniti z izhojenih krvavih potov na cesto bratskega sporazuma in medsebojnega sodelovanja, ki iu narekuje zdrava pamet.
Geslo »Balkan balkanskim narodom« pridobiva vedno več 'azumevanja in bila je zelo pametna taktična poteza, da jo naši odločilni politiki in državniki takn vztrajno naglašajo in tudi postopajo v smislu te lepe rečenice. V bolgarskem Sobranju je neki ugledni politik, čigar ideologija še danes obvladuje bolgarsko javnost, izrekel znamenite besede: »Nisem niti Srb, niti Bolgar, marveč Jugoslovcn«. V teh dveh geslih je zapopadena jugoslovenska sinteza, ki je popolnoma istovetna z narodnim edinstvom slovanskega juga.
Stari bolgarski politiki na žalost niso sledili temu zlatemu geslu, marveč so se dali voditi Koburžanu, ki je vodil samo svojo osebno politiko in je Bolgarsko popolnoma podredil zunanji politiki Avstrije in Nemčije. Da ni bilo tega tujca na bolgarskem prestolu, ki je pokvaril in dal vzgojiti v protislovanskem duhu vse mlajše pokolenje njegove dobe, bi ne bilo prišlo do bratomorne vojne med Srbijo in Bolgarijo, bi si bolgarski narod ne bil nakopal vnebovpijoče sramote, da je vzdignil oboroženo roko proti svoji osvobodi-teljici Rusiji in v svetovni vojni bi bolgarski narod ne bil stal ramo ob rami z Nemci in Madžari, vekovečnimi sovražniki slovanstva. Zato je Bolgarijo doletela enaka usoda in tedanjo bolgarsko vlado zadeva vsa krivda, da je toliko že osvobojenega slovanskega ozemlja zopet padlo pod tujo oblast in je Bolgarija kot edina slovanska država izšla iz svetovne vojne poražena.
Komu je bilo potrebno, da se ie razrušila balkanska zveza, koje prvi zamah je stri petstoletno turško gospostvo? Komu je bilo potrebno, da se uniči plodonosna sloga balkanskih narodov? Danes je gotovo že vsakdo uverjen, da je bolgarski narod na tem usodnem potu vodil tujec, ki je tudi na prestolu deloval samo v nemško in madžarsko korist. Zato je čas, da Bolgari uvidijo, kako zelo so bili izigrani v škodo svoji in občeslovanski stvari.
Interes bolgarskega naroda ne leži na romanjih v Rim, Berlin ali Budimpešto, marveč kaže v popolnoma drug pravec. Predsednik bolgarske vlade Mušanov, ki je nedavno potoval preko naše kraljevine, še zaslepljeno tava v izvoženih starih potih, ki so prinesli njegovemu narodu toliko zla in nesreče. Vendar tudi ta državnik ne more tajiti dejstva, da se jugoslovenska plemena od Triglava do Črnega morja zavedajo, da je njihova življenjska korist v sporazumu in tesnem medsebojnem zbližan ju.
Morda bo preteklo še mnogo časa, toda o čemer narod po svoji ogromni večini sanja in po čemer stremi, to se bo z nedvomno gotovostjo tudi uresničilo. Zgodovina narn dokazuje, da osebe in njihove ideje umirajo, da pa narodi žive večno in da njihova stremljenja prej ali slej zmagovito prodro. Politik, ki bi hotel ustaviti ta razvoj, je podoben onemu detetu iz ameriške bajke, ki je hote'o ugasniti jutranjo zarjo in vzhajajoče solnce.
Ako je v dušah današniih bolgarskih vladnih mož resnično vzklila misel zbli-žanja in bratskega sporazuma in ako so pripravljeni zapustiti svojo dosedanjo pot v politiki, bodo našli na naši strani odprta srca, odprte roke in polno razumevanje. Mi Jugosloveni smo za iskreno zbli-žanje, ki naj bolgarski narod usmeri v slovanski pravec	Tihomir Milisavljevič.
Letalec Mattern resen
Moskva, 7. julija, g. 2e štiri tedne pogrešani ameriški svetovni letalec Mattern je rešen. Po brzojavki, ki jo je oddal sam in je datirana z dne 5. t. m., je živ in zdrav v Anadiru Brzojavka ne vsebuje nobenih podrobnosti in je bila oddana v Harbaro-vu, eni izmed najbolj oddaljenih brzojavnih postaj v vzhodni Sibiriji. Zdi se, da ie moral Mattern pristati v tamkajšnjih krajih in je s slom poslal vest o svojem pristanku.
Nesreča francoskega parnJka
Casablanca, 7. julija AA. Francoski par-nik »Nicolas«. ki je odplul 4. t. m. iz Mar-seillea in bi ime', danes priti v Tanger, je snoči zaradi goste megle nasedel na skalnatem obrežju 6 km pred rtičem Sparte-lom. Na parniku, ki ima 10.000 ton, je bilo samo 25 potnikov. Vse potnike in moštvo je rešil parnik »Djenne«. »Nicolas« se še ni potopil, vendar je malo upanja, da hi ga mogli rešiti.
Novi angleški poslanik v Rimu
London, 7. julija n. Bivši generalni tajnik pri Društvu narodov sir Eric Drum-mond je imenovan za novega angleškega poslanika v Rimu. Kakor znano, je bil dosedanji angleški poslanik pri Kvirinalu sir Graham odpoklican in bo upokojen, ker je dosegel polna službena leta. Novi poslanik Drummond bo prevzel posle rimskega poslaništva meseca oktobra.
Trgovinska pogaianja Rusije in Angliie
London, 7. julija A A. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo se bodo nadaljevala v ponedeljek.
Rudniški nameščenci in razdeljevanje šihtov
Rudniški nameščenci odločno zavračajo očitek, da bi koga izmed njih zadela krivda za neenakomerno zaposlitev rudarjev
V poro£i!u, ki smo ga v torkovi številki »Jutra« prinesli o bedi v trboveljskih družinah, je bilo govora tudi o tem, da se delavstvo zelo razbuna, ker se nekateri radarji b Mi zaposlujejo kakor večina. Na ta de1 poročila nam je poslal osrednji odbor Društva rudniških nameščencev v Trbov-lijah dopis, ki pravi med drugim:
»Inkriminirani stavek ne odsovaria resnici in ima zgolj namen obrniti sovražno ost delavstva proti ;iižjemu uradništvu in pazništvu. Zaradi tega zahteva podpisani odbor Društva uradniških nameščencev, ki zastopa rudarsko namejčenstvo rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Raihenburg. Laško, Krmela. Št. Janž, Mežica in Črna. da objavite v »Jutru« naslednji p rekli«'■
V Štev. 153. z dne 4. julija smo na tem mestu našega dnevnika v članku »črna beda v Trbovljah «napisali poleg ostalega tudi sledeče: »Med rudarski-m prebivalstvom v!ad'a namreč zadnji čas zmerom večja nevolja. ker rudnik stalno vrši neko ločitev med množico delavcev, ki imaio priliko do dela komaj po dvakrat ali trikrat na teden, in pa delavci, ki so tako srečr.i, da so zaposleni skoraj v normalnem obsegu. Te krivične ločitve ni krivo vodstvo rudnika samo, temveč nekateri pazniki in nižji uradniki, ki nekatere izmed svoijh delavcev rrotežiraio in jim gredo na roko. da pridejo do večjega zaslužka.«
Ker gorenje ne odgovarja resnici in smo objavili to laž na podlagi potvorjenih informacij, izjavljamo, da obžalujemo krivico, ki smo jo s tetn prizadejali pazništvu i« nižjemu uradništvu Trboveljske premogo-kopiie družbe.«
Tako pravi dopis Društva rudniških nameščencev, ki ga radi objavljamo, saj nikdar nočemo nikomur delati krivice, najmanj pa pripadnikom tako težkega in odgovornega poklica, kakor ie v današnjih razmerah ravno poklic rudniškega nameščenca. Ugotavljamo pri tem. da dotični odstavek — ki je izrecno govorili le o nekaterih paznikih in nižjih uradnikih, ne pa na splošno o vseh — ni bi! morda trditev našega poročevalca, marveč je le povedal, kaj se med rudarji govori. Kakor izhaja J z gornjega dopisa stanovske organizacije rudniških nameščencev, ki razmere in svoje člane pač najbolje pozna, je bil ta očitek, četudi naperjen le proti posameznikom, ne-
Manifestacijski shod JRKD v Čakovcu
Cakovec, 7. julija, n V nedeljo bo v Čakovcu veliko manifestacijsko zborovanje JRKD. za katerega so bile izvršene velike priprave. Pripravljalni odbor je organiziral tudi- posebne vlake, ki bodo pripeljali v Cakovec velike množice ljudstva iz Med-jimurja, Prekmurja in Hrvatskega Zagorja. Vlaki bodo vozili iz Dol. Lendave, Murske Sobote, Kotoribe. Novega Marofa in Ivan j cev. Zborovanja se bodo udeležili tudi m'nistri dr. Albert Kramer, dr. Su-menkovič, inž. Radivojevič, Matica, dr. Hanžek, dr. Tomašič, bivša ministra De-metrovič in dr. Kraljevič ter okrog 30 senatorjev in narodnih poslancev iz vse države.
Poslanica Zedinjenih držav v Beogradu
New York, 7. julija n. V okolici predsednika Roosevelta živahno razpravljajo o imenovanju novega ameriškega poslanika v Beogradu. Največ upanja za imenovanje ima ga. Julija Weelock, bivša eksekutivna poveljnica ameriške narodne legije, ki bi postala na ta način druga ženska v ameriški diplomaciji. Ga. Julija Weelock je velika prijateljica jugoslovenskega naroda in je zelo dobro znana v naših izseljenskih krogih, zlasti pa ima velike zasluge za jugoslovenske veterane v Ameriki, ki so služili za svetovne vojne v ameriški vojski.
Poljski poslanik na dopustu
Beograd, 7. julija AA. Poljski poslanik na našem dvoru Schwarzburg-Giinther se je danes odpeljal na krajše bivanje v inozemstvo. Za njegove odsotnosti bo vodil poslaniške posle prvi tajnik poslaništva g, Malom.
Grof Zamojski na Sušaku
Split, 7. julija n. Starosta poljske sokolske zveze grof Zamojski, ki se je nekaj dni mudil v Splitu, se je davi odpeljal s parnikom j»Karadjordje« na Sušak.
Lastnega otroka je nevarno poškodoval
Novo mesto, 7. julija.
Pred dnevi je* prišel iz Zalovč vinjen domov v Gornje Toplice, občina Št. Peter, 251etni posestnik Janez Barbe. Ko je mož stopil v svojo hišo, se je pričel takoj prepirati s svojo ženo Frančiško, ki je pravkar dojila svoje nekaj mesecev staro dete, medtem ko je hčerka Terezija, ki šteje poldrugo leto, sedela poleg nje na stolu. Med prepirom je Barbe zgrabil Terezijo z obema rokama in jo vrgel z veliko silo v zid, kjer je nedolžna žrtev obležala brez glasu.
Ko je žena Frančiška videla žrtev moževega divjanja obležati nepremično na tleh. je odložila dojenčka, pograbila okrvavljeno Terezijo in zbežala z njo iz hiše k sosedu Ignaciju Brulcu. K sosedu Brul-cu so med tem časom prihiteli tudi ostali vaščani. ki so nezavestnega otroka močili, da je prišel zopet k zavesti, nato pa ga obvezali. Otrok je krvevel iz ust, nosu in ušes. Poleg tega so vaščani ugotovili, da ima otrok zlomljeno tudi desno nogo.
Orožnikom, ki so prihiteli na kraj dogodka, je Barbe izjavil, da je z otrokom le nesrečno padel Po daljšem zasliševanju pa je naposled le priznal, da je otroka vrgel v zid Za motiv svojega sirovega početja je navedel dvom, da je nesrečna Terezija njegova hčerka. Nečloveškega očeta so hoteli vaščani sami soditi, kar so orožniki le s težavo preprečili. Mala Terezija. ki bo ostala za vse življenje pohabljena, se zdravi zdaj v tukajšnji banovin-ski ženski bolnišnici.
utemeljen. Z zadoščenjem to ugotavljamo in s tem popravljamo krivico, ki smo jo nehote komu storiM.
Trboveljsko županstvo je 4. t m. objavilo razfflas, v katerem obvešča delavstvo o seji, ki je bila v ponedeljek na ban-ski upravi v Ldu>biijan.i. Ta razglas pravi v svoji zadnji točki: »Trboveljska premogokop-na družba je dala zagotovilo... da se bodo šihti pravično razdeljevali med delavstvom In bo Izključena projekcija posameznikov.« Županstvo s tem jamo izjavlja, da se je poprej vršila pri razdeljevanju šihtov crotekciiia posameznikov. Ker pazniki in nižii uradniki tega niso zakrivili, bi bilo vsekakor koristno in za pomirjenia rudarjev celo potreibno ugotoviti, po čigavi volji se je vršiila ta protefocija, ki je med rudarskim delavstvom povzročila toliko hude krvi
Položaj v Trbovljah
Polez poročila, ki ga objavljamo na 3 strani, smo prepeli iz Trbovelj še naslednji dopis:
Zaradi uzodnih poročil o začasni odpo-
moči iz skrajne bede, ki so bila razglašena prebivalstvu, se je delavstvo precej pomirilo. Tudi poročila o sklepih ministrskega sveta, priobčema v »Jutru«, so vlila do skrajnosti obupanemu delastvu novega upanja za izboljšanje nevzdržnih razmer. Delavstvo se sedaj nadeja, da so merodai-n.i činiteljd zadostno poučeni o nevzdržnih razmerah po rudarskih revirjih in da so sedaj tudi prepričani, da je treba rešiti rudarsko vprašanje definitivno in da same krpanje od danes na jutri ne pomenilo de-fetivne rešitve.
Do šegi i so se uspehi brez demagogije, ki je do sedai pokvarila vse uspehe. Županstvo, krajevna in sreska organizacija J. R. <K. D. in Narodna strokovna zveza so dela-& vztrajno in tiho brez vsake demagogije: mašili so razumevanje rri merodajnih oblasteh in dosegli, za enkrat začasne uspehe, trdno merjeni, da ne izostanejo tudi trajni. Konferenca pri banski upravi je bila delo teh činiteljev, ki bodo tudi v bodoče •zastavili vse sile. da se vprašanje ugodno ■m definitivno reši. Pričakujejo pa, da jrm bo delavstvo tudi v naprej zaupalo in jih v njegovih stremljenjih podpiralo.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Beograd, 7. julija. AA. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo, ki so se pred kratkim začel* v Beogradu, se bodo 10. t. m. nadaljevala na Dunaju. Naša delegacija odpotuje na Dunaj 9. t. m. V njej so dr. Milan Todo-rovič, prof. beograjske univerze, dr. Milan Lazarevič, načelnik trgovinskega miuistr-stva, dr. Sava Ulmanski, profesor kmetijske fakultete v Zagrebu, Radmilo Bujdic. svetnik finančnega ministrstva, dr. MiUn Petrovič, šef urada za kontrolo izvoza živine, in Milan Antula, tajnik trgovinskega ministrstva.
Avstrijska delegacija se je že vrnila na Dunaj in bo avstrijski vladi predložila v proučitev naše konkretne predloge, na podlagi katerih se bodo nadaljevala pogajanja na Dunaju.
Iz sodne službe
Beograd, 7. julija p. Premeščen je sre-ski sodnik v Dornji Lendavi Bogomir Roš za sreskega sodnika v Murski Soboti. V 8. položajuo skupino je napredoval kaznilni-ški uradnik Maks Farkaš v Mariboru.
Proces proti liškim vstašem zaključen
Beograd, 7. julija p. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bil danes zaključen proces proti vstašem iz Lik*. Sodba bo razglašena v ponedeljek 10. t. m. ob 11. dopoldne.
Beograd: Zagreb 4:3 (3:1)
Beograd, 7. julija, p. Na igrišču BSK se je snoči odigrala tekma med reprezentancama Beograda in Zagreba. Tekma je bila v splošnem zelo lepa, čeprav je prišlo ob pričetku igre do ostrih demonstracij, ker je zvezna uprava določila za Beograd postavo, v kateri so bili docela neznani igralci. Publike je bilo okrog 3000.
Tekma se je pričela ob 21.30. Zagrebčan Valjarevič je zabil zelo efektno prvi gol v 32. min. Takoj za njim je Beograjčan Mi-loševič izenačil. Nekaj minut nato pa Je njegov tovariš Hrnjiček zabil drugi gol, pozneje je padel še tretji gol za domače, tako da se je polčas zaključil s 3 : 1 za Beograd. V drugem polčasu so imeli Zagrebčani nekoliko več sreče. V 34. min. je Gajer popravil rezultat na 3 : 2, kmalu za njim pa je dosegel Kodrnja izenačenje. Tik pred koncem pa je Beograjčan Sarič zabil četrti gol, tako da se je tekma končala z rezultatom 4 : 3 za Beograd. Beograjčani so igrali hitrejše in efektnejše, Zagrebčani pa so bili tehnično boljši. Rezultat tekme je realen. Sodil je izredno dobro g. Joksič.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes; Pre/težno oblačno, m Betoma nekoliko boli vedro, zmerne tempsrature. — Situacia včerajšnjega dne: Širok anticiklon prevladuje nad Zapadno Evropo in sega 9 svojim spodnjim robom v centralne kraje kontinenta. Nad Vzhodno in Južno Evropo prevladuje relativno nižji pritisk, kar povzroča pri nas spremenljivo vreme. Severni vetrovi 6o povzročili padec temperatura. Pritisk je padel v zapadni Hrvatski in v Sloveniji za 0-1 do 2 mm. drugod je ostal nespremenjen ali pa je narasel v prav toliki meri. Temperature 60 ee različno spremenile. V zapadni Hrvatski, v vzhodnih krajih in južnem Primorju so padle za 1 do 2 stopinji, v ostalih krajih so narasle za 1 do 3 stopinje.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo, najbrž bolj deževno vr?m» Izgledi za nedeijo: Najbrž malo boljšo in toplejše vreme.
Maši kraji in ljudje
življenjska slika velike rudarske občine
Življenje rudarjev v Zagorju, kakor ga je opisala prt banski upravi sestavjena komisija
Na opise tragedij delavskih družin ln ♦udi velikih delavskih kolonij in krajev gleda marsikdo z nekako skepso, češ, da so posplošeni ali pa pretirani posamezni tragični primeri. Taka skepsa pa se gotovo ne bo mogla uveljaviti pri popisih, ki jih je v rudarskih revirjih izvršila pri banski upravi meseca aprila izvoljena komisija. o kateri smo tudi včeraj poročali.
Ker obišče ta komisija najprej Zagorje, in ker ta občina najtežje prenaša posledice redukcij rudarjev, ki tvorijo veliko večino njenega prebivalstva, je vredno in potrebno, da na podlagi popisov komisije orišemo življenje te velike delavske občine. Potrebno je to tudi zaradi tega, ker je ta občina v popolni meri navezala svoj obstoj na rudniško podjetje, odnosno na rudarje. Že letos 13. februarja ko naši, vsega slabega vajeni rudarji z ostalimi sloji vred še niso slutili velikih redukcij, ki so bile izvršene o veliki noči, je bil v Zagorju velik shod, da bi vso javnost opozoril na gospodarsko in socialno katastrofo, ki preti vsej občini zaradi brezposelnosti rudarjev. Vsi govori na tem velikem zborovanju so izzveneli v ugotovitvi: Vreči rudarje na cesto se pravi pokončati vso dolino. Govorilo se je tudi o zgodovini in o razvoju velike zagorske občine, v kateri so bile pred 40 leti samo štiri trgovine, pa je potem rudnik privabil tisoče in tisoče in je postal temelj in središče občine rod poklicnih rudarjev, ki nimajo .pe-di svoje zemlje, a je vendarle od njih odvisno vse obrtništvo.
Poklicni rod rudarjev, ki je temelj in velika večina občine pa živi po ugotovitvah komisije takole:
Zaposlenih je še 555 rudarjev. Od teh jih je brez premoženja in tudi brez rudniškega stanovanja 173, takih, ki so brez premoženja, a imajo vsaj stanovanje v rudniških zgradbah, je 332, v lastnih hišicah jih stanuje 47, posestva izpod dveh oralov pa imajo trije.
Zaposleni rudarji morajo skrbeti za 463 žen in 1137 otrok. Koliko ti zaposleni rudarji zaslužijo, ni treba posebej razlagati, in je tudi razumljivo, zakaj dolgujejo na življenjskih potrebščinah veliko vsoto 1,256.965 Din.
Brezposelnih delavcev pa je v Zagorju 924, med njimi 677 poklicnih rudarjev. Ti brezposelni imajo na skrbi 898 svojcev in je tako 1822 oseb brez vseh življenjskih sredstev. Pri trgovcih in v konzumih so ti brezposelni delavci na dolgu 632.270 Din. Če prištejemo k temu dolgove rudarjev, ki še delajo po trikrat ali po dvakrat na teden, dobimo skupno vsoto rudarskih dolgov za najnujnejše življenjske potrebščine po trgovinah in konzumih 1,889.235 dinar jev.
O veliki noči je bilo reduciranih 162 rudarjev in so bile redukcije, kakor že večkrat poprej, tudi tedaj baš v Zagorju najštevilnejše. Med reduciranci jih je bilo samo 19, ki skrbijo sami za sebe. Vsi ostali pa so redniki družin. Po 10 od njih jih more skrbeti za pet in šest oseb, 21 jih ima na skrbi 4 članske, 3 pa celo 7 člansKo družine. Med njimi je tudi 54 takih, ki nimajo stanovanja v rudniških zgradbah. Vsi ti reduciranci so skrbeli za 143 žen in 286 otrok.
Pravo armado bede tvorijo tudi upokojenci. Staroupokojencev je 59, vdov 122, sirot pa 34, dočim 'je na novo upokojenih 334 rudarjev, 48 vdov in 50 sirot.
Iz vsega tega je že dovolj razvidna strašna beda. Popisovanje je izvedeno v vsej podrobnosti, manjka pa vendarle še marsikaj, kar spada k žalostni armadi ljudi brez vsakega zaslužka in one manjšine, ki od pičlih zaslužkov ne more živeti. Tako manjka pregled zdravstvenega stanja, ki je silno žalostno. Velika večina brezposelnih in še zaposlenih rudarjev ter njihovih družinskih članov nosi namreč hude posledice pomanjkanja in znake raznih bolezni.
Gladu jočim rudarjem — na pomoč!
Trbovlje so se spet pomirile. Akcija rudarskih žen, ki so jc spremljale simpatije vse javnosti v rudarskih revirjih — saj je tudi obstoj obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev v Trbovljah. Zagorju in Hrastniku odvisen od zaslužka rudarjev — je dosegla uspehe, ki so sicer skromni in samo začasni, ki pa pomenjajo v danih razmerah le precejšnje olajšanje. Rudarji, ki so bili že pripravljeni, da bodo ta teden delali sami dva dni, so po tej akciji dosegli od vodstva TPD štiri šihte; tako je revir spet zavzel lice mirnega, tihega rudarskega delavnika. Od srede do danes hodijo po vseh cestah, ki vodijo k rovom, delavni rudarji, opramljeni za šiht — slika, ki vzbuja v današnjih razmerah najboljši optimizem v vsem prebivalstvu trboveljske doline.
Toda vse te blagodati in vsa ta zboljšanja delovnih prilik, so samo začasnega pomena. Ta teden so rudarji imeli delavnih dni, kakor jih že dolgo niso imeli. Obenem pa so se prav s pričetkom tekočega meseca izvedle občutne redukcije v cementarni., ki je prav kakor rudnik last TPD in ki zaposluje 130 delavcev. S 1. julijem je cementarna, ki je bila doslej deležna najboljše prosperitete ter je delovala s polnim obratom, reducirala delo za celo četrtino. Delavci cementarne delajo poslej samo še po 6 ur na dan. V zvezi z redukcijo v cementarni se je izvedla tudi občutna redukcija v kamnolomu g. Haucka, ki je zadela skoraj eno tretjino delavstva. Pa tudi zboljšanje v rudniških revirjih, ki so ga svojim možem priborile rudarske žene, ne more vzbujati kdo ve kaj optimističnega razpoloženja. Pri separaciji za Savo gra-d io zadn ji čas nove depoje za premog. Po izjavi generalnega direktorja TPD je v vseh revirjih doslej deponiranega premoga, ki ne more priti do svojega odjema, 186.000 ton. Ta depo se veča iz dneva v dan. '
Po zadnjih nastopih rudarsk h žen je od strani odločujočih činiteljev poskrbljeno za najnujnejšo pomoč rudarjem. Vendar pa to še ni dovolj. Dobrodošla in potrebna je vsaka pomoč, ki prihaja od dobrih ljudi. Saš Sokol je s svojim človekoljubnim pozivom dal vsem korporacijam in organizacijam zgled, kakšno stališče naj zavzamejo do bede v revirjih. Vsak dan se oglašajo tudi zmerom številnejši privatniki, ki iz
lastne iniciative začenjajo dobrodelne akci-cije v prid trpečim rudarjem. Po vseh teh spontanih pojavih je že skrajni čas, da se v Ljubljani in po vseh večjih krajih dravske banovine, pa tudi po vsej ostali državi osnujejo odbori, ki naj bi brez odloga z vsemi materialnimi in moralnimi sredstvi mobiliziral vso javnost — v pomoč trpe-čm, gladujočim rudarjem.
V nedeljo med Bohinjce!
Za nedeljski izlet fotoamaterjev v Bohinj, ki ga prirejate Tujskoprometno društvo v Bohinju in Janko Pogačnik, trgovina s fotografskimi potrebščinami v Ljubljani, vlada veliko zanimanje. Če sodimo po dosedanjih prijavah, bodo Bohinjci v nedeljo sprejeli več sto gostov, katerim bodo pokazali, kako žive naši ljudje v tem romantičnem gorenjskem kotu. Nikjer drugod na Gorenjskem ni ohranjenih toliko pristnih narodnih običajev in značilnosti, kakor prav v Bohinju. Planšarji, pastirji, stasite Bohinjke, vsi bodo v pravih narodnih nošah, ki kažejo zmisel za slikovitost oblačila Bohinjcev za več sto let nazaj. Seveda pripravljajo domačini razna presenečenja, ki jih pa ne izdajo, da bosta potem veselje in zanimanje še večji.
Posebni vlak iz Ljubljane odhaja nekaj ur za turistom, okrog 7., tako da se bodo mogli odpeljati tudi tisti, ki rano težko vstajajo. Kdor udeležencev nima fotografskega aparata, naj si ga izposodi v Pogač-nikovi trgovini na Tyrševi cesti nasproti kavarne »Evrope«.
■■■■■■■■■■■HI
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah.
Alojz Goričar f
Mozirje, 7. julija.
Smrt nam je spet vzela eno naših starih korenin, tovarnarja in narodnega delavca g. Alojza Goričarja iz Mozirja. Ime pokojnika je v ozki zvezi z gospodarskim procvitom vsega gornjegrajskega okraja. Desetletja se je v vsem okraju, v vsej Gornji Savinjski dolini dimila le ena tovarna, in sicer v Libiji pri Mozirju. Alojz Goricar je vodil to tovarno, ki jo je bil osnoval Friderik Hocke leta 1898. kot Savinjsko tovarno barv in lesnih izdelkov, toda šele Alojz Goričar jo je povzdignil do današnje stopnje. Tovarna je zaposlovala mnogo delavcev in bila tako važen pri-dobitveni vir za ves okraj.
Tovarnar g. Alojz Goričar se je rodil 31. maja 1. 1865. Z veliko vztrajnostjo in velikim talentom se je povzpel od navadnega uradnika pri raznih lesnih industrijah do velikega tovarnarja. Pokojnik se je udejstvoval intenzivno tudi na narod-no-političnem poprišču. Bil je dolgo časa župan trga Mozirja in okrajni zastopnik. Po njegovem prizadevanju je Mozirje dobilo novo moderno ljudsko šlo.
V letih 1921. — 22. je g. Alojz Goričar svojo podjetnost razširil tudi izven mej okraja in je v Letušu osnoval novo moderno tovarno barv in električno žago. Občina Braslovče, kjer je postavil ta nova podjetja, ga je izbrala v priznanje njegovih zaslug za častnega občana.
Po kratki in hudi bolezni je pokojnik umrl 3. t. m. Na njegovi zadnji poti 5. t m. ga je spremljala ogromna množica občinstva na mozirsko pokopališče. Velikemu pionirju naše industrije in zaslužnemu narodnemu delavcu bodi ohranjen trajen spomini
Obisk rojakov iz tujine
Naši izseljenci v Holandiji in Belgiji so prišli kakor vsako leto tudi letos na izlet v domovino. Pod vodstvom izseljenskega duhovnika Draga Oberžana in izseljenskega učitelja Svatopluka Stovička se jih je zbralo okrog 100 6. t m. zvečer na kolodvoru v Aachenu in so dospeli včeraj 7. t. m. zvečer na Lesce, odkoder so se napotili k Mariji Pomočnici na Brezje. Danes 8. t. m. pridejo z vlakom ob 12.28 v Ljubljano, kjer jih bodo sorodniki, znanci in prijatelji pričakovali in pozdravili na glavni postaji. V domovini nameravajo ostati do 25. t. m.
Nevarni postopač se je ujel
Zagorje, 7. julija.
Včeraj popoldne je doživela soproga privatnega uradnika ga. Marija Stajnerje-va veliko presenečenje in strah, ko je stopila v podstrešno sobo, da bi tam nekaj poiskala. V hipu, ko je vrata odprla, je zapazila nekega neznanega moškega, ki je skočil za vrata in počenil na tla. Imela pa je toliko prisotnosti duha, da je odško-cila, zaprla vrata in klicala na pomoč.
Predno so prihiteli sosedje, pa si je jetnik odprl vrata in na vso moč tekel proti zagorski cerkvi. Beg pa se mu ni posrečil. Prestregli so ga orožniki s pomočjo pasantov. Izgovarjal se je s pijanostjo, češ, da sam ne ve, kako je zašel v hišo in potem v podstrešno sobo.
Postopač, ki se je po naključju ujel, je rodom iz Trsta, star 24 let, nekdaj je bil krojaški pomočnik, pa se že precej časa ukvarja s tatvinami in ga kakor se je ugotovilo, išče tudi ljubljanska policija zaradi nekih vlomov. Nevarnega mladeniča so orožniki zvečer odpeljali v zapore litijskega sodišča.
V zadnjem času se klati po Zagorju toliko sumljivih ljudi, da bodo morali varnostni organi povečati svojo pozornost. Škoda, da ima orožništvo svojo novo postajo v rudniških prostorih, od koder ni mogoče nadzirati tujcev, ki prihajajo po glavni cesti in postopajo po Zagorju.
Lepa gasilska svečanost
se je, kakor je obširno poročalo ponedeljkovo »Jutro«, v nedeljo vršila v Zg. Kašlju. Tamošnje gasilsko društvo je praznovalo 25-letnlco svojega obstoja in razvilo tudi svoj prapor. Proslave se je udeležil tudi ban g. dr. Marušič, predsednik Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk je čestital požrtvovalnemu društvu, zbrani pa so MU tudi številni zastopniki gasilskih organizacij ln narodnih društev, ki jih vidimo na sliki okrog novega prapora, ki ga Je blagoslovil župnik g. Miiller.
Obsodba nevarne sleparke
M Je 10 petičnih ženic hi 4 kmete osAeparifa za 320.000 Din
Ljubljana, 7. julija. Je že takol Ge bi v stiski sosed poprosil staro ženico-sosedo za posojilo, bi bila njegova prošnja gladko odklonjena, toda če se na kmetih pojavi kak prebrisan slepar in pustolovec, lahko računa, da bo lahkovernim kmetom tako imponiral, da mu bodo ljudje znosili zadnje prihranke. Lakomnost po velikih obrestih je že marsikatero ženico zapeljela, da je prišla ob vse prihranke. Pred sodiščem je bil danes o tem prav poučen primer.
Mali senat pod predsedstvom viS. sod. svet. g. Antona Mladiča je danes vodil razpravo proti rafinirani sleparki, ki je 10 starih in pobožnih ženic, a tudi 4 trezne gospodarje opeharila za velikansko vsoto 320.000 Din. Nekateri so si celo denar izposodili proti intabulaciji na posestvo!
Čedno kmečko opravljena ženska s pisano ruto na glavi in s prav elegantnimi nizkimi čevlji je sedla na zatožno klop. Obraza ni lepega, nastopa pa sigurnega. Je to 451etna Marija Streharjeva, pristojna v Lahovče pri Krašnji, okraj Kamnik. Pred ljubljansko poroto je bila že 1. 1926. zaradi sleparij obsojena na 14 mesccev ječe. Pozneje je oškodovancem povrnila okoli 50.000 Din in to v letih, ko je začela od 1930 do lani izvajati nove sleparske trike. Pojavljala se je okoli Domžal, Homca, Vrhnike, Borovnice in Grosupljega ter se izdajala pod imenom Marija Pevec lz Motnika ali Francka Pestotnik iz Most za »veliko kramarico« s čipkami in manu-fakturnim blagom. Najprej je parkrat pri svojih žrtvah prenočevala, ž njimi navezala prijateljske stike in jih nato obrala za visoke vsote z obljubo, da dobe lepe obresti. Pri starih ženskah je bila zelo pobožna, molila je ž njimi dolge ure predno jih je osleparila.
Državni tožilec je Marijo Streharjevo obtožil zločina prevare. Obtoženka je prostodušno vse priznala, le v pogledu nekaterih vsot je ugovarjala. Kam je dala denar, ni hotela povedati, in se je prav skrivnostno zagovarjala. Dognano je bilo, da ni zapravljala, pač pa se je bavila s tihotapstvom kokaina in drugih mamil kar na debelo. Ona sama tega ni hotela priznati. Dejala je le: »Denar sem založila v veliko, tajno podjetje. Imen družabnikov nočem imenovati.«
Zaslišane priče so tarnajoč opisovale, kako so nasedle prefriganki. Sključena, stara ženica Marija Stoparjeva iz Homca ji je posodila 56.300 Din proti visokim obrestim. Dala ji je vse svoje prihranke in vzela posojilo na svojo njivo. Žalostno je končala: »Dolgo je bila pri meni, potem pa izginila, šele danes jo tukaj vidim. Vse je šlo ž njo. Sedaj je šla moja domačija, nič nimam.«
Neža Rakova iz Homca ji je posodila 55.000 Din. Vzela je denar celo pri hranilnici na posodo.
Umrli Mariji Tomčevi je obtoženka izvabila 56.300 Din. V preiskavi je Tomče-va izpovedala: »Izdajala se je za Pevec Marijo, veliko trgovko iz Motnika. Zatrjevala je: »Posojeni denar vam bo, mati, nosil take obresti, da vam ne bo treba nikoli več delati.«
Priča Ana Dacarjeva iz Vasenega: »Prosila me je najprej za jerperge. Bila je silno pobožna in veliko je molila. Prihajala je večkrat k meni. Posodila sem ji 3000 Din, pri Andreju Burgerju pa sem jamčila za 20.500 Din. Te je sedaj Burger od mene iztožil. Oškodovana sem za 29.400 Din.«
Marija Velkavrhova, posestnikova hči ji je dala 52C0 Din. Izdajala se je za Marijo Pestotnikovo, trgovko s čipkami. Priznala ji je, da se bavi s tihotapstvom kokaina, kar nese velike dobičke. Molila je pred menoj in pokleknila: »Boš imela zasluže-nje pred Bogom, če boš meni pomagala.« Oče priče, Miha ji je posodil 30.500 Din. Hudo je opeharila tudi 63!etno posestnico-vdovo Marijo Koširjevo iz Podpreske pri Rovtah, namreč kar za 63.000 Din. Ostale stranke je sleparka prevarala tudi za lepe vsote, a &o vse slično opisale njene manipulacije.
Prve ovadbe proti sleparki so se pojavile pomladi 1. 1932 Toda znala se je pretkano skrivati po kmetih tako, da so Jo litijski orožniki prijeli še le letos marca meseca.
Oboženkin branilec je predložil zanimivo pismo, ki ga je prejel iz Gorice. Predsednik je prečital pismo. Podpisan je neki Ivan Trobentar, ki roti branilca, naj reši ubogo Marijo. Pravi: »Potrudite se za njo! Vse bo pošteno plačala! Meni je to nemogoče! Lahko bi ji nakazal, a se ona nahaja v »hiši žalosti«. Meni je pa nemogoče tja priti, ker sem v strahu, da se mi kaj ne pripeti. Rešite jo iz hiše obupa!«
Predsednik: »Kdo je to?« Obtoženka: »Ne povem. Imela sva skupaj kšeft! Ne govorim rada o tem!« — Vse kaže, da gre tu za dobro organizirano družbo tihotapcev mamil.
Sodba se je glasila: »Marija Streharjeva je zaradi zločina prevare obsojena na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta.« V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 18. marca t. 1. Predsednik: »Ali ste razumeli?« Streharjeva: »Dve leti in pol.« Branilec: »Ali je dopust mogoč?« Predsednik: »Nemogoč!« Obtoženka: »Sodbo sprejmem. Kaj se čem pritožiti, kar je, je! Mi še gori več dajo!«
jI- vsi	»5 gvv",	N', i;
Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
< .-..v.-/ .v-.	i,\Nt/!xv?/^S^i^-ti,-^-;'>.v5'>."
Danes ob globoko znižanih letnih cenah!
Film za ljubeča se srca, film za moške in ženske, film za staro in mlado!
Kathe Nagy Hans Albers
Muzika Werner R. Heymann. Dopolnilo »Paramountov« zvočni tednik!
Predstave ob 4., %7 in 9% zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124
KULTURNI PREGLED
Misli ob pregledu 1932 - 33
I.
Statistika j? osnova vsakemu pregledu in njegovo najstrožje merilo. V njej se zrcali stvarnost dela, uspehov in porazov. Ce pregledujemo napor gledališkega življenja v drami, nam potrjuje število uprizoritev, da se je drama v boju e sodobno krizo in privlačnostjo izpopolnjenega zvočnega filma krepko upirala vsem oviram. Naštudkala je 21 novitet. Ker 93 je sezona pričela šele v drugi polovici septembra in se je študijski čas zaključil že koncem maja, je drama v mesecu postavila tri predstave. Tempo je oster in ne dovoljuje osobiu nobenega oddiha. Igralec pada iz novitete v noviteto; danes igra pokvečenega pastirja in se medtem že ves pripravlja za Hamleta, Marsikdaj se more zanesti le na bliskovite domisleke, ki mu jih daje intuicija, za tehten preudarek ni časa. Režiser je komaj izpilil komedijo, ko ga že neusmiljeno priganja tragedija. Tak napor Je sovražen mirnemu, razr glednemu delu. Fantazija je vprežena kakor tovorna živina. Repertoamo gledališče mora zadovoljiti zahteve občinstva, ki se je razvadilo v kinu in si želi izprememb. Tudi tisti procent, ki vsako leto redno pričakuje velike predstave, se med razdobjem razvne-
gledališke sezone v drami
ma za pestro spremembo. Gledališče postaja javna knjižnica, kjer se izposojajo romani. Zanimiva bi bila statistika nastopov posameznih igralcev. Če prištejemo še reprize iz prejšnjih repertoarjev, se vidi, da so nekateri igralci v tednu komaj dva večera počivali.
Režiserji nosijo v ansamblu najodgovor nejše delo. Imena se niso izpremenila. Šest je režiral »Celjske grofe«, »Lopeza«, »Rok-si«, »Dame z zelenimi klobuki«, »Dopust na Francoskem«, »Srce igračk«, »Pastirčka Petra in kralja Briljantina«, »Veseli vinograd«, »Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«, »Okence«, vsebinski in stilno zelo pestra dela. Ciril Debevec je postavil »Carjeviča Alekseja«, »Zadoščenje« v enem večeru z »Gospo Cathleeno«, »Hamleta«, >Karla in Ano«; Bratko Kreft »Zločin in kazen«, »Milijon težav«, »Strast pod brleti«; Skrbinšefe je bil zaposlen z »Vodo« in s »Slavo in njenimi mešetarja«; Marija Vera z »Gospo Inger na Oestrotu«. Kot gost se je uvrstil tik ob zaključku sezone Gavella s »Tartuffeom«.
V letošnji sezoni je bilo opažati v Šesto-vih režijah večjo doslednost v izvedbi in je treba poudariti lahkoto, s katero je postavljal delo za delom, šest je na odru doma,
dobro pozna vse njegove skrivnosti in ve, kako občinstvo presenetiti. V sredstvih postaja umirjen, ne peha se več za bleščečimi novostmi, pričel je opuščati baročni blesk, ki ga je včasih rad razpel pred gledalcem-Velika spretnost in dolgoletne izkušnje mu lajšajo naporno delo. Z geslom: gledališče bodi gledališče, ee loteva režije. Gledalec mora uživati igro; njena vsebina, ritem in stil naj se ma plastično prikažejo. Zato je važno, da je predstava odrska enota, skladna in umerjena v efektnost. Včasih posveča v svojih težnjah večjo pozornost barvitosti prizorov kakor pa karaklerizaciji ulog. Ponekod ga zadovoljujejo posamezne uspele kreacije, uspeh predstave mu je zagotovljen, z manjšo pozornostjo izdela potem ostale uloge. Med letošnjimi režijanci ie treba opozoriti na dognano predstavo »Celjskih grofov«, »Veselega vinograda« in krepko zasnovano »Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«. Te predstave izpričujejo njegovo umirjenost, ki razodeva zrela odrska gledališča. V njih je opustil sleherno natrpanost in se je omejil na izrazno plastiko. Kakor smo že nekoč o priliki takega pregleda omenili, je Sestovo delovanje del zgodovine naše drame. Sedaj ja krenil na zmerno srednjo pot, na kateri previdno izkorišča nabrane literarne in scenične izkušnje- V svojem- stilu išče neposredne zveze s človekom; na more pa zatajiti, da mu jie odrsko pojmovanje bliže od literarnega. Vsaka predstava, bodisi tragedija ali otroška pravljica, nudi gledalcu mikavno obzorje.
Ciril Debevec hodi svoja pota. Z veliko
doslednostjo se loti pri vsaki režiji problema, da bi čim intenzivneje izrazil idejno vsebino in literarne vrednote posameznih dramatskih del. V strogi, preprosti in ploskovni sceni poizkuša idejno vsebino poudariti, da bi sugestivno vplivala na gledalca. Prizori mu rasto v kozmična doživetja; dogodi se, da ga preveč zajamejo in potem preočitno kažejo literarno tendenco. Zato se opaža, da v svojem dosedanjem delu ni še dosegel uravnovešenosti in si ni osvojil tehničnih vrednosti, da bi mogel izrazitost svojega stila sugestivno upodobiti. Predstava se mu zavleče in marsikdaj prelomi. Njegove uspele režije pa pričajo o resnm hotenju, o nekaki fanatični vdanosti svojemu pok lic j. Ob tteh predstavah je t reba vrednoto njegovih režij še posebej poudariti, ker so pomembne za razvoj naše povojne dramatske umetnosti. V letošnjih režijah sicer ni pokazal novih perspektiv; bilo je bolj podobno, da preživlja nekakšno krizo. De-beveeva stvariteljska fantazija je letos dosegla najjačji izraz v »Gospej Chatleeni«, v kateri se je združila lirična m isti čn ost z močnimi dramatskimi efekti. Kakor nas je že v Strindbergovi »Nevesti s krono« režijski presenetil, tako je tudi v »Gospej Chatleeni« ponovno dokazal, da mu tovretna de-'a najbolj leže. Po močno učinkovitih prvih prizorih »Carjeviča Alekseja« se je pozneje tragedija premaknila v zgolj propovedni-ško smer; reševala jo je le kreacija Petra Velikega- »Hamleta« je prikazal v novi por dobi, poglobil ga je vsebinsko in tudi z uspehom razvrstil prizore, med katere je
vpletel pomembni prizor na poljani. Kljub premišljenim kreacijam, skrbni sceneriji, poglobljenemu recitativu ni dosegla predstava odrske sugestivnosti. Prav tako ni imela igra »Karel in Anac zaželjenega uspeha- Res je. da zeva med novelo in dramatizacijo veliko nasprotje, toda reežiser bi se bil moral okoristiti z novelo in vsaj nekoliko nakazati značaj Frankovega dela. Debevec je talentiran režiser. Pot ga vodi k osamosvojitvi, čeprav 6e v letošnji sezoni ni znatno premaknil od uspehov prejšnjih režij.
Braitko Kreft si je osvojil moderne smeri scenične režije. Najbližja mu je groteska. V njej ee razživi, apartni domisleki oživljajo igro in ji izvojujejo lepe uspehe. Pj prvih poizkusih je dokazal, da suvereno obvladuje prizore, v katerih nastopajo množice. Pozneje si je v satiri in groteski ustvaril svoj stil, ki je bogat na živih, aktualnih prijemih iz sodobnega življenja. Groteska in satira odgovarjata njegovim programatič-phn tendencam, katere 6pretno oblikuje » pestrih sceničnih slikah. Režija njegove programatičnp smeri se opira na idejni naturalizem. Problematična dramatizacija »Zločina in kazni« je 06tala v odrski interpretaciji le šibka ilustracija velikega romana. Če bi bil v igri »Strast pod bresti« bolj skrbno prikrojil scenerijo, bi krepko, nati-ralistično delo učinkovalo bolj prepričevalno. Scenerija se mora roditi iz dela. V tej igri pa je Kreft prevzel scenerijo, ki jo je prej uspešno uveljavil v komediji; tako sta ee dva stila neprijazno ovirala. V sijajni
Jutri vsi v Bohinj!
Odhod posebnega vlaka ob 6.55 z glavnega kolodvora
Cena za vlak, prevoz k Jezero in celodnevno
prehrano	Din 75.—
ali samo za vlak tja in nazaj	Din 30.—
Prijavite Be pri:
Foto - materijal Janko Pogačnik
LJUBLJANA, Tyrševa 20 (nasproti kavarne »Evrope«) TELEFON 32—98.	8254
Domače vesti
♦	Kralj pokrovitelj kemijske razstave.
Prireditveni odbor- kemijske razstave v Beoga-adu je Nj. Vel. kralja Aleksandra zaprosil, naj bi pr&vzel pokroviteljstvo razstave, ki se bo prihodnji mesec priredila v Beogradu. Kralj je prožtnji ugodil.
♦	Francoske ferljalne Štipendije. Kakor vsako leto je francoska vlada, tudi letos razpisala več ferijainih štipendij za profesorje in študente jugoslovanske državljane. T* štipendije za leto 1933. dobe oned drugimi: profesor na gimnaziji v Murski Soboti Albin Mali, profesor gimnazije v Kranju štiru in diplomirana študentka filozofije Heda Berglezova.
♦	Filozofska fakulteta v Skoplju Je razpisala natečaj za izrednega profesorja srbsko-hrvatskega jezika.
♦	Otroci naših izseljencev v NemSlJI Bi želijo ogledati domovino svojih staršev in pripravljajo na pobudo našega konzulata v Diiisseldorfu štiritedensko letovanje v domovini. Prišlo bo v začetku avgusta okoli 250 fantov in deklic v starosti od 10 do 16 tet. Del teh otrok dobi oskrbo pri sorodnikih, za druge pa bo morala skrbeti domovina. Vsi dobrodelni zavodi, rago-jevalne institucije in posamezne osebe se naprošajo, da bi v teh hudih časih, ki jih čutijo najbolj naši izseljenci v Nemčiji, pokazali svoje dobro slovensko srce in prevzeli na stanovanje in prehrano nekaj teh fantov ali deklic. Ti otroci, ki nimajo v tujini prilike, naučiti se našega jezika, bi radi prišli k družinam, kjer bi se vadili v govorjenju materinščine. Dobrotniki, ki bi prevzeli te otroke, maj to naznanijo d>o 20. t. m. narodnemu Izseljenskemu od/boru v Ljubljani (predsednik dr. Bohinjec) ali izseljenskemu referentu ban-ske uprave v Ljubljani.
Fotoamaterji!
Filme, plošče razvijam v Glicin razvijalcu in kopiram na najboljši papir
FOTO TOURIST
LOJZE ŠMUC, VTS A VIS HOTELA UNION. 95
♦	Vodstvjo Družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani je poslalo svoji podružnici v Trbovljah za siromašno Šolsko deco brezposelnih rudarjev 5000 Din.
♦	ProsUo'*»ljniO ga®ilno dnuštvjo v Taionu pod imamo goro je nabavilo novo motamo brizgalroo. Slovesna blagoslovitev briagalne bo v nedeljo 9. t. m. ob 2. popoldne. Po zaključeni slavnoati bo na prijaznem vrtu pri Koširju velika gasilska veselica z obilnim srečolovom in petjem pevskega društva. »Zanje«. Sodelovala bo kompletna godiba * Viča. Vabljeni!
♦	S Nov. starokatollšl« cerkev v Ljubljani. Bi s/kup. vikar in župnik slov. etaro-katoliSke cerkve g. Ferdo Lavrinc se je preselil iz Svetčeve ul. 8 v Ulico na Grad št. 8 (nad cerkvijo sv. Florjana) ter je vsakomur na razpolago zaradi informacij vsak dan od pol 14. do pbl 15. la od pol 19. dalje.
♦	Planinska prtrectttev mt Utoc4. V nedeljo 9. t. m. napravite ®a i?jprememlbo tmro na lahko dostopno goro Lisoo. Tam proslavi posavska podružnica SPD obletnico otvoritve koče in 40--letnico SPD. Po »Službi božji, ki bo ob .10., bo prosta planinska zalbava, pri kateri bo pomagala Zelezmičarska godiba. Vlakovne tfveze s postaj Zidanega mosta. Brega, Sevnice in Rimskih toplic so najugodneje. Kdor pojde enkrat na Llsco, Jo bo rad vedno nn'ova obiskal.
♦	Lastnikom certifikatov za pogrebne stroške Mvše bolniške blagajne prejšnje Južne železnice. Vsi, ki Imate imenovane certifikate, Jih z natančnimi naslovi predložite železnišlki direkciji, oblastni upravi humanitarnih fondov v Ljubljani, ki bo takoj p>o predložitvi certifikatov tudi še živečim nakazala določene vsote. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
♦	Pogrešajo ga. Dne 30. junija se je odpeljal s kolesom proti Ljubljani 18-letni Ivan Bodlaj iz Županjih njiv v kamniškem okraju in se ni več vrnil. Domači domnevajo nesrečo, a tudi ne izflcljučujejo samomora, ker je bil mladenič že dalje časa hudo potrt. Pogrešani Bodlaj je sred-
Dr. ISAJEVIČEVO
TUBA MILO
rabi vsak športnik in turist na svojih izletih. — Cena tube 6 Din.	8258
nje velike postave, suhega, podoligastega obraza, sivih oči ter je bil oblečen v tem-nosivo, dobro ohranjeno obleko.
♦	V Bosni 8* našli kartagrnskj denar.
V Gnmušini v Bosni je te dni neki kmet naletel na star denar, o katerem se je ugotovilo, da poteka Iz stare Kartagine, ki so jo Rimljani razrušili leta 146. pred Kristoan. Na eni strani novca je podoba Prosperine, na drugi pa podoba konja. Na njivi, kjer je izkopal denar, eo ruševine nekega starodavnega mesta.
♦	Tatvine v Zg. Kašiju. Iz hiše železničarja Jakoba Bitenca v Zg. Kašiju pri Ljubljani je ukradel nekdo železničarski kožuh, železiiičarsko suknjo in razno drugo obleko Jn obutev. Storilec se je spla-ail v kopalnico in od tam v shrambo. Oči-vidno isti storilec je izkušal nato priti tudi v hišo Helene Pintarjeve v Vevčah, a je (bil pravočasno prepoden. Na obeh krajih je zapustil sledove bosih in blatnih nog.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Osebne vesti z magistrata. Novo-
imenovani direktor g. Fran Jančigaj je 6. t. m. previzel stvoje posle ter izročil vodstvo gospodarskega odseka mestnega načelstva novoimenovanemu načelniku viš. mag. svet. dr. Riku Fuxu. Predsed-stJveno tajništvo je prevzel g. Vlad'si a v Fabijančič, arhiv pa tiskovni referent g. Slanovec.
u— Koncert Narodne odbrane. V nedeljo 9. t. m. priredi omladina ljubljanske Narodne odbrane koncert v veliki dvorani na Taboru. Začetek koncerta točno ob pol 9. Po dovršenem koncertnem gporedu bo ples. Koncert otvori državna himna, nato bo kratek pozdravni govor. Sledijo razne recitacije, pevski nastopi Završa-novega pevskega kvarteta in mešanega zlbora druattva »Tabor«, -vimes bo pel ciklus srbskih (balad guslar Vukovič iz Niša. Spored bo zelo zanimiv. Ker je izvedba posameznih točk v rokah priznanih naših sodelavcev, bo prireditev gotovo na dostojni umetnišlki višini. Vstopnice bodo v prodaji danes ves dan v knjigarni Glasbene Matice, v nedeljo pa od pol 8. dalje pred glavnim vhodom v dvorano na Tabor«. Sedeži so po 30, 20, 15 in 12 Din, stojišča po 8 in 6 Din. Natančni sipored se dobi pri blagajni.
u— Ljubljanska strelska družina obvešča članstvo in prijatelje strelskega športa, da bodo jutri v nedeljo 9. t. m. in »vsako nadaljnjo nedeljo od 8. do 12. strelske vaje na vojaškem strelišču. Ker je cena munlciji letos znatno nižlja in ker se bodo vršile na jesen strelske tekme z leipi-ml nagradami, se pričakuje pri strelskih vajah čim večja udeležba
u— Slovanski večer. Drušittva opozarjamo, da priredi JNAD »Jadran, svoj XIV. slovanski večer v soboto 18. januarja 19®4 v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Prosimo društva, da ta datum blagohotno upoštevajo pri določevanju terminov svojih prireditev.
n— Prva kol,onlja Kola Jugfoslovfensklh sester je srečno dospela v Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Kolonisti so, kakor nam pišejo, vsi zidravi in zadovoljni. Vreme je prav lepo in upajo, ga Jim bo nebo naklonjeno ves čas njihovega bivanja ob morju, da se bodo lahko naužili sonca in morskega zraka.
Ui— Rlabrskl tečaj za u9lteljstv<Oh V prostorih tehniiške srednje šole je bil otvor-Jen predvčerajšnjim drugi de! (prvi del Je bil v lanskih velikih počitnicah) strokovnega risarskega tečaja iza poučevanje na obrtnih nadaljevalnih šolah. Od prvotnega števila prijavljemcev j!lh je nekaj odistfopilo, tako da znaša zidaj število udeležencev 28, ki so iz vseh krajev dravske banovine. Ofb pričetku tečaja je obiskal udeležence njihov vodja, Inšpektor za obrtno nadaljevalno šolstvo g. Mihael Presl. V svojem uvodnem nagovoru Je poudaril potrebo gospodarskega napredka našega naroda, ki more vzkliti le iz zidrave, doviolj naobražene šole s požrtvovalnim učiteljlstvom. V dveh mesecih bodo obdelali tečajniki nekatere najvažnejše panoge iz področt!« obrtniške delavnice. Takoj prvi dan je pričel predavanja nnlv. profesor Inž. Romeo Strojnik, ki bo seznanil tečajnike s strojništvom.
Teoretična razglabljanja bodo seveda viselej zid ru že na z dejanskimi risarskim.! izdelki. Tehnologijo kovin v zvezi s tva-rinoznanstvom bo predaval Inž. Premelč, Čevljarstvo strokovni mojster g. Josip Steinanan, elektrotehniko inž. Tumšek in krojaštvo g. Knafelj, dtrokovmi mojster od urada za pospeševanje oDrti drugi. Tečajniki bodo imeli mnogo deja, saj so določena prelavanja in risanje dopoldne in popoldne.
u— »ObI »kova« razstava r Jakopičevem paviljonu bo odprta v nedeljo, 9. julija, zadnji dan. Ker si mnogi produkcije umetnikov iz vseh jfugoslovenskih pokrajin niso ogledali, jih vabimo, da to še store. V nedeljo bo vodstvo ob pol dvanajstih. — Narodna Galerija.
Moj zdravnik ponavlja
vedno,
da reSitev je edina zame le, ie pijem redno pristna Slamičeva vina!
u— Gospodinjski tečaj za gospodinjske Pomočnice, prirejen od mestne plinarne pod okriljem Zveze gospodinjskih pomočnic, je bil v četrtek lepo zaključen. Tečajnice so povabile svoje gospodinje k zaključku In so jim eervirale sladko jagodno bovlo In okusno pecivo. Vse to so same pripravile na plinskih aparatih, na štedilniku in plinskem pečnjaku. Prepričale so se, da se pri rabi plina sploh težko kaka jed med kuhanjem izpridi. Ob navzočnosti ge. Kraigherjeve, ge. Krofto-ve, gdč. Petričeve, ge. Koprivnikove ln vodje plin a rai&ke propagande so izročile tečajnice strokovni učiteljici plinarne, gidč. Raitajevi, lep šopek v znak hvaležnosti za njen trud. Taki tečaji se bodo tudi v bodoče vršili in bodo še bolje organizirani. V učnem načrtu bodo :meii tudi likanje in splošno gospodinjstvo. Tečaji pa bodo prirejeni samo za Joločeao število gospodinjskih pomočnic In predvsem takih, katerih gospodinje že uporabljajo plin. Določen bo tudi majhen prispevek za vseh šest večerov. Tečaji bodo namreč šestduevnl. Opozarjamo gospodinje na te tečaje, kjer se bodo njihove pomočnice izpopolnile v ravnanju g plinom in bodo tako lahko mnogo prihranile svojim gospodinjam. Prijave sprejema propagandni oddelek mesrtne plinarne, Resljeva cesta.
u— Klub espeirantls^Dv v Ljubljani vabi Članstvo, da se udeleži celodnevnega Izleta na Kum, ki bo jutri 9. t. m. Odhod t vflakom iz Ljubljane ob 6.31. Vožnia do Zaigorja.
u— V posnemanje priporočamo. Sokol z Ježice, ki bo imel v nedeljo 9. t. m. ob pol 16. svoj javni nastop v Stožicah, Je sklenil 5% čistega dohodlka veselice podari/ti trboveljskim trpinom.
u— Stanovanjske odpovedi. Pri ereškem sodišču ljubljanskem je bilo do včeraj že letos podanih 691 stanovanjskih odpovedi, eamo od 1. aprila naprej 816. Večinoma aprilskih odlpovedi se nanaša za avgustov selitveni termin, 'ftiča-kovati Je v avgustu prav živahno preseljevanje strank. Računajo staupno s privatnimi od-povedmi, da se bo selilo približno 400 strank. Zanimivo Je, da so velika stanovanja že po pol leta in celo nad leto dml prazna, dočim je veliko povpraševanje po malih stanovanjih, zato so ta razmeroma dražja napram velikim, če upoštevamo ve« koamfort velikih napram skromnosti malih stanovanj. Mestna občina je konec junija odpovedala 70 strankam stanovanja v različnih mestnih hišah in barakah. Mestne barake v Gramozni Jami so izpraznili. Za prihodnje dni je bilo pri sodišču predlaganih 15 deložoclj.
n— Izgnana sta Iz Ljubljane. Za Aobo 8 let je izgnan iz mesta in okolice 25-letni Samkovič Anton, po poklicu delavec, pristojen v Kritino. Za prav tako dobo Je z odftokom policijsfke uprave iztgnan tudi 30-letni delavec Adolf Ančnfk, doma iz Pijarve gorice.
u_ Racija na berače. VčeraJ&nJi petek Je priredila policijska upraiva racijo na berače, ki je bila zelo uspešna. V teku dopoldneva že eo tetaiknili stražniki in
Pri nagnjenju k maščobi, protinu in sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesja ter trajno pospeši prebavo.
policijski agenti v mestu nad 10 mladih beračev, ki so nadlegovali ljudi v stanovanjih, v lokalih in na ulicah. Popoldne so odšli policijski organi tudi v predmestja, kjer so prav tako aretirali več prosjakov. Beraške obrti se loteva tudi čedalje več žensk, ki so jih enako spravili nekaj v zapor. Skupno so aretirali in privedli na policijo včeraj nad 20 prosjakov in prosjakinj, ki so prišli za poslom v mesto iz najrazličnejših krajev z dežele.
u— Tatvine vrtnic. Po raznih vrtovih, zflasti na periferiji mesta, se tatvine lepih vrtnic vrše kar na debelo. Mora biti organizirana posebna družfoa, ki ponoči s škarjami rsže vrtnice in jih najbrž potem prodaja na tngu. Mnogi ljubitelji vrtnic so zjutraj razočarani, ko opazijo na sviojem vrtu veliko opustošenje. Prav umestno bi bilo, če bi tržno nadzorstvo zahtevalo od nekaterih prodajalcev vrtnic primerna potrdila o njih izvoru. Ljubljanski vrtnarji so že svoječasno zahtevali, da maj bi bilo na tngu dovoljeno prodajati vrtnice in drugo umetno cvetje le vrtnarjem in lastnikom vrtov, dočim naj bi se drugi izključili.
u— Tatinska roka povsod. Pre<lvčeraJ-šnjim -ponoči če bil izvršen vlom v pralnico hiše Alojzija Prešerna v Šiški. Neznani storilec je odmesel pleteno košaro, last Marije Prešernove, ki je v njej hranila razno obleko, plašč, ogrinjala in perilo. — Iz spalne sobe v Dravljah št. 130 je bila ukradena Janezu Kernu siva obleka. — V hišo št. 40 na Opekarski cesti je prišefl včeraj dopoldne neznan mlajši človek, ki je beračil in se izdajal za dijaka. Imenovani je kanalu Izginil. Takoj po njegovem odhodu pa je ugotovila tam stanujoča Marija Skrljeva, da Ji je zmanjkala is kuhinje nikelnasta ura: — Cirilu Peleu v Koleziji je ukradel neznan tat 12 piščancev.
Iz Celja
e— Vfaorko odlKkovtanJe g. dr. Hrašovca.
NJ. Vel. kralj je podelil zaslužnemu na-« rodnemu delavcu g. dr. Juru Hrašovcu, odvetniku in prvemu slovenskemu županu v Celju, red Jugoelovensike krone 3. stopnje. Iskreno 'estltamo1
e_ Redna letna sreska skupščina JRKD za celjskJl srez bo v nedeljo 9. t. m. ob 8. zjutraj v Celjskem domu «v Celtfu. Dnevni red: poročilo »reškega odbora, amrodmega poslanca g. Ivana Prekorška ln članov foanovinslkegia sveta, volitev delegatov in namestnikov za banovinski odbor in delegatov in namestnikov za kongres stranlke, ki bo 21. in 22. t. m. v Beogradu, in slučajmostl. Udeležba je ob-
vezna za vse krajevne organizacije. Pristop na sresko skupščino bodo imeli pa le v statutu določeni delegati krajevnih organizacij, ki ee morajo kot taki izkazati. Krajevne organizacije prejmejo o tem posebna pismena navodila. Delegate prosimo polnoštevllne udeležbe. Za sreski odbor JRKD predsednik <ir. Emest Ka-lan.
e— Glavna skupš&trva JGZ v Celju. V
nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne se prične v Celjskem domu v Celju redna skupščina Jugosloveneke gasilske zveize v Ljubljani. Danes v soboto ob 9. dopoldne bo v Celjskem domu starešinska seja, ob 11. seja tehničnega odseka, ob 15. seja odseka za >Saimopomoč<, ob 17. seja zveznega odbora, nato pa seja literarnega odseka. V nedeHJo 9. t om. ob 9. dopoldlne se prične redna glavna skupščina JGZ.
e— Pevsko združenje »šestnactfca« fat Olomouca je na svoji bameji po Jugoslaviji obiskalo tudi CeKJe in priredilo v če-trtek zvečer koncent v nabito polni mali dvorani Celjskega doma pod okriljem celjske Jč lige. Koncertu Je prisostvoval tudi znani prevajalec iz slovenske književnosti v češčino g. dr. VybiraL Pred začetkom koncerta je predsednik celjske Jč lige g. dr. Juro Hrašovec zelo prisrčno pozdravil drage goste. Pevski zbor je homogen, uglajen do podrobnosti, ima zvočen in prožen glasovni materijal ter poje s precizno in zelo učinkovito dinamiko. Gostje so peli po večini srednje težke češkoslovaške narodne in umetne pesmi. Občinstvo je bilo prav fascinirano in je vsako točko sprejelo z viharnim apflavraom. Vzorni dirigent g. Jaroslav Taljpa je prejel lep šopek. Zbor je moral ob koncu dodati še Štiri pesmi, med njimi tudi Adamičevega »Zelenega JuriJa<, Koncert je nud.il globok umetniški užitek, ki ga poslušalci ne bodo tako kmalu pozabili. R. P.
komediji »Milijon težav« ee je Kreftu zopet nudila prilika, da komedijo in obenem satiro izpremeni v plastično odrsko življenje. Z močnimi 'efektnimi prizori, včasih za spoznanje pratiranimi in preveč ponavljanimi, je komedijo dobro kreiral- Dejanje je potekalo vea čas napeto, posamezne kreacije eo bil3 zelo posrečene in efektno zamišljene. Notranji ritem, scenarija in tipizirane ulo-ge, vse se je prelilo v skladno podobo komedije, v kateii eo ee zrcalile nov s smeri, ki jih je Kreft na odru uveljavil. Te smeri niso več iskane, ampak odraz eodobnega stila. Če bi 63 Kreft še bolj poglabljal v umetniške vrednote dela in bi poizkušal zajeti prikaz gole človečnosti, tako, da bi se mu ecenerija rodila iz umetnine, bi se izpopolnil tudi v nataralistični drami, ki mu ja nazorno najbliže.
Skrbinškove režije eo bile vestne in dobro izvedene. Pokazal je zopet tisto resnost, s katero 83 vselei razvname pri vsakem delu. Držal se je sicer izhojene poti, toda obe komediji sta dosegli zaželen uspeh.
Marija Vera je režirala mladostno Ibs>eno-vo delo z močno prepričevalnoetjo in je z umirjenim, globokim čustvovanjem poglobila človekovo usodo, ki je v drami le medlo nakazana. Historično ozadja in romantičnost je režiserka tudi scenično močno aa-iela-
0 >Tartuffeuc, s katerim je gostoval Ga-rella, emo pred nedavnim obširno pisali in označili velike kvalitetnjegove režije. Gavella premisli svojo režijo do potankosti. Poglobi ee v idejo in v vse lepote, ki mu jih
nudi umetnina. Zajema jo časovno ter jo primakne sodobniku. Znanstveno delo se druži z barvito fantazijo, ki obvladuje oder do poslednje igralčeve kretnje. Kadar ustvar ja, mieli le na oder, kjer mu avtorjeva stvaritev plastično zaživi. To je tipični znak resničnega režiserja, ki ni navezan ne na šolo in me na idejo, temveč ustvarja stil in celotno obliko sproti- Gavella ee na peha za novodobnimi stili. Vse kreacije, okolje, bodisi moderno ali historično, doživlja v intuitivni podobi in to doživetje objektivizira potem z veščo, stvariteljsko roko. Bujna fantazija, oprta na znanstven stadij dobe, človeka in odrske tehnike mu ustvarja sceno. Njegova režija 9e uvršča med umetnine, ki so na našem odru vselej doživetje. NIŠ manjšega uspeha ne bi doživele te stvaritve na svetekih odrih. Za razvoj naše drame je njegovo delo še posebej pomembno. Odkar je pričel nastopati kot eost v drami, si je nehote in brez namena ustvaril igralsko šolo. Uspele predstave in veliko pri--znanja, ki so ga igralci doživljali v njegovih režijah, je okrepilo zavest in jim sproščalo lastne sile. Razodelo 6e je, da je igralska nadarjienost našega ansambla visoko nad povprečno. Ob spretnem vodstvu, kadar se za delo razvnamejo, dosežejo igralci har monično soisro, ki 9e po doseženih uspehih uvešča zaenkrat med poslednja dognanja in pričakovanj v razvoju naše drame. Vse predstave v letošnji sezoni pričajo, da je Gavellova režija zapustila vidne sledi, ki »a od leta v leto vedno boli očitm> odražajo.
Statistika nastopov bi pokazala, da Je
kljub prekomerni zaposlenosti celoten pre-res zelo zadovoljiv; posamezniki pa eo dosegli višino, ki obeta za razvoj in naraščaj lepe, optimistične perspektive. V vseh zgoraj omenjenih uspelih predstavah, ne glede na izredno uprizoritev »Tartuffea«, so presegle stvaritve igralcev navadno in pričakovano mero. Igralci so močno diferencirani, režiserji lahko tjdi ob vziporednih študijih izbirajo med njimi. V šoli starejših izkušenih igralcev bo naraščaj črpal prve vrednote in zadovoljivo spodraščal- Nikomur ee ne kratijo hvale in zasluge, 5e obudimo spomin na tiste kreacije, ki bodo ustvarjale šolo. Treba je omeniti močne ka-rakterae uloge, ki so priklenile občinstvo in vzbudile splošno pozornost. Če bi bila pri nas organizirana založba gledaliških portretov, kakor ee to dogaja v večjih kulturnih središčih, bi bile iz letošnje sezone ohranjene pomembne uloge za trajen spomin, za gledališko kroniko in za šolo naraščaja. Tako pa nimamo niti poštene ilustrativne revije, kjer bi ee priobčevale uspele kreacije in soemerije, ki jih ne more nobeno pero tolikanj živo opisati. Priznanim in doslej ponovno našteva ni m ulogam, katere eo kreirali Marija Vera, Nablocka, Šaričeva, Mira Danilova, P. Juvanova, Medvedova, Vida Juvamova, Levar, Kralj, Skrbinšek, Lipah, Zeleiznik, Cesar, Jan, Debevec, so se pridružile manjše, ki so jih Sancin, Grego-rin, Jerman, Rakarjeva, Boltarjeva, Slavče-va in Gabrijelčičeva naštudirali z veliko resnobo in nekateri s krepko fantazijo. Vidno napredovanje in izpopolnjevanje manj-
ših ulog, v katerih bi bilo treba nekatere tako kot večje uloge zapisati spominu, je nad V9e važno dejstvo za razvoj gledališča. Stalno in zanesljivo pomoč prožijo Plut, Po-tokar, Bratina, Murgelj, Drenovec in Kuk* čeva že prej imenovanemu ansamblu.
J. K.
»Sodni kazenski postopnlk« dr. M. Dolenca v srbohrvaški iz£ajL V založbi Geze Kohna v Beogradu je pravkar izšlo obsežno pravno delo našega uglednega pravnega znanstvenika, g. univ. prof. dr. Metoda Dolenca: »Teorija sudskog krivič-nog postupka za kraljevino Jugoslavijo. Sistematsko prikazivanje«. To je srbsko-hrvaški, v cirilici natisnjeni prevod spisa Istega avtorja »Sodni kazenski postopmik kraljevine Jugoslavije«, ki je izšel v maju lanskega leta v slovenskem izvirniku (izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani). Avtor je besedilo za beograjsko izdajo ponekod spremenil in popravil v smislu novih dognanj in prakse, upoštevajoč tudi med tem izišle nove predpise. Obsežni spis je prevel v srbskohrvsški jezik dr. M. Primus. izdaja je okusno natisnjena, čeprav se nam zdi manj pregledna kot slovenski izvirnik. Izšla je v zbirki pravnih priročnikov, ki jih izdaja založba G. Kohna; med njimi so že prej izšli spisi dveh slovenskih pravnikov (dr. Fr. Goršiča »Komentar gradjan-skog pazničnog postupka«, Komentar zakona o opštem upravnem postupku« in dr. Stanka Majcena »Komentar zakona o opštinama«). Tako bo priznano odlični
{Hladna.
Ovcnsahine
osvežuje ln hrani.
Pijte jo poleti vsak dan, pa ne boste oslabeli, niti se počutili utrujenega.
Pripravlja se najbolje v
Ovomix - čašicL
Dobiva se povsod.
e— Poverjenjštvb Vodnikove družbe za Celje In okolico ponovno prosi člane, ki še niso obnovili članarine za tekoče leto, da to čimprej uredijo v t ujsik op r ometfj, i pisarni pred kolodvorom. Kdor še ni prejel knjig za lansko leto, naj jih dvigne čim prej v omenjeni pisarni.
e— Smrt Celjanke v Gradcu. Dne 4. t. m. Je umrla v Gradcu v starosti 58 let gxi)č. Josipina Zimniakova, hči L 1913. umrlega znanega kovaškega mojstra in posestnika g. Ivana žininiaka v Celju.
e— V celjski bolnišnici je umrl vče^j 75-le to i posestnik Jurij Goričar iz Kofcar-ja pri Gornjem gsedu. Blag mu spomin!
S— Pri MozSrskli koči nad M<ozlrjem bo v nedeljo 16. L m. ob 10. idtopoldme maša na prostem, že sedaj opozarjamo planince in pflaninke in vse ljubitelje narave, da takrat prihitijo v čim večjem številu na Mozirsko planino.
e— Tatvilna In ptoneverba kolesa. Službujoči stražnik je 5. t. m. v mestni ustavil nekega moškega, ki se je vozil s kolesom, ki je biLo 30. maja. ukradeno mesarju g. Francu Gajšku izpred neke gostilne na Mariborski cesti v Gaberju. Kolesar Je poVedal, da si Je kolo izposodil od 26-letnega čevljarskega pomočnika Jakoba Goleža v St. Juriju oh Južni železnici. Na podflagi te izjave je bil Golež v št Juriju aretiran in izročen okrožnemu sodišču. Golež taji tatvino, a se zapleta v protislovja. V četrtek je bil v Celju aretiran 37-detmi delavec Franc Gu&tin iz št. Jurija ob Južni železnici, ker je pred dvema mesecema nekemu prijatelju poneveril kolo ln prodal nekemu celjskemu trgovcu. Gtuština zasleduje sodišče tudi zaradi neke tatvine, ki jo Je lzrrršil lani v Ar ji ■rosi pri Petrovčah. Guština so o<Bdali v zapore okrožnega sodišča.
e— Avtobusna postaja na Te+varju )e sedar) pred Liavričevo gostilno.
Iz Maribora
a— češkoslovaški Sk>kjMI se vračajo v domcVrno. Danes dopoldne se bodio vračali eikoel Maribor v dVeh posebnih vlakih češkoslovaški Sokoli ln Sokolice, ki eo se udeležili pokrajinskega sokolskega efleta v 'Ljubljani in nato napravili ekskurzijo po ostalih pokrajinah naše države. Prvi vflai s tisoč Sokoli in Sokolica-mi prispe na mariborski kolodvor ob 13.S1 in zapusti Maribor šele ob 16. Drogi vlak s 800 Sokoli pa prispe v Maribor okrog 1«. in bo nadaljeval vožnjo proti meji ob 16.20. Mariborsko narodno občinstvo se poziva, da ,pribiti v čim večjem številu na peron in ostane s sokolskinai brati v družbi do njihovega odihoda.
a— TTuJskfl premet v Mariboru v drugem četrtletju. V letošnjem drugem četrtletju je obiskalo Maribor 3691 tujceV, od teh 240« Jugoslovenov in 1183 tujcev.' Po narodnosti so bili tujci: 794 Avstrijcev, 5 Francozov, 12« čehoslovakov, 8 Romuni, 1 Grk, H Poljakov, 87 Italijanov, 28 Madžarov, 2 Angleža, 11 Norvežanov, 3 Američani In drugi.
»Sodni kazenski postopnik« prof. dr. M. Dolenca dostopen tudi pravnikom iz srbohrvaškega jezikovnega področja naše države, česar izvirnik ni mogel doseči.
Spominu Dragotinu M. Domjaniča Je posvetil »Srpski književni glasnik« v najnovejši številki topel članek iz peresa dr. Ni-kole Mirkoviča. V isti številki piše dr. A. Solovjev o nacionalnih elementih v glasbi Rimskega Korsakova, dr. Mirko Košič o ra-cionalistični sociologiji L. von Wieseja, Jo-van M. Jovanovič o vladanju Franca Jožefa I., dr. Lazar Stanojevič pa o Leonardu da Vinciu v luči psihoanalize.
Josepha Conrada »Tajfun« v slovenščini.
V knjižni zbirki založbe »Prijatelj« je pravkar izšla v prevodu Griše Koritnika povest angleškega pisatelja Josepha Conrada »Tajfun«. Povest kaže vso pripovedno silo slavnega avtorja »Senčne črte«, ki jo je pred leti izdala »Tiskovna zadruga«. Tako Jo-seph Conrad počasi prodira tudi v slovensko prevodno književnost. »Tajfuna« toplo priporočamo. Odlični romancier Joseph Conrad Korzienowski bi bil vreden, da bi mu kateri naš literarni obzornik posvetil daljšo studijo.
Nova knjiga Damira Feigla. Znani goriški pripovednik Damir Feigel je pravkar izdal v založbi »Goriške Matice« povest »čarovnik brez dovoljenja«;.
Ing. Drago Mattanovich, Elektrotehnika. (I. del: Osnove in stroji.) Slovensko znanstveno literaturo je zbirka »Kosmos« (Ju-goslov. knjigarna) obogatila s knjigo ing. D. Mattanovicha, ki obsega splošen uvod
Koto znkrai
5HELLT^X
i.a m
za/iizva d+ugo
a— K-oJMoo obSlnskdh svetni Hov je bil|o treba za o*V»brltev nakupa mariborskega gradu? Zaradi pomislekov, ki se širijo v maribore&i javnosti glede pravilnosti sklepa mariborskega občinskega svetn gilede nakupa mariborskega gradu, se jav-noet obvešča, da Je seja občinskega sveta eMep&na, če Je navzoča nadpoloviona •večina občinskih svetnikov, torej 21, in •za<3oefuje za veljavnost siklepa navadna večina navzočih. Kvalificirani kvorum znaša 27 glasov, specialna kvalificirana večina ipa 21. Kakor je znano, so bili Dodani v»i pogoji za veljavnost tozadevnega sklepa.
a_ Dekliška počitniška kolonjija podmladka Rdečega križa, ki se odipelje v ponedeljek 10. t m. ob 17.47 v Bakarac piri Sušaku, šteje 53 deklic. Od teh jih piošlje mariborska občina na .svoje stroške 20, podmladek Rdečega križa iz čistega dobiCika tombole 15, aa 8 deklic je prispeval Rdeči križ, ostale pa pojdejo -a lastne stroške. Veliko razumevanje predstavnikov naše občine, ki leto za letom a primernimi podiporami skrbijo za zdravje mestnih otrok, zasluži vse priznanje, saj ipredtnj.ači naša občina v skrbi za m'a-di.no pired vsemi občinami dravske banovine. Skrb za zdravje mladine pa je tudi načelo Rdečega kri^a in njegovega podmladka. Kol'onijo vodi že ipeto leto skrbna gdč. Herma Bračičeva.
«_ Zveza mladi+i intelektualcev v Mariboru ho imela med (počitnicami (julij, avigrust, september) redne poslovne ure vsak četrtek od 14. do 16. v svojih prostorih v Delanreki zbornici. Istotam posluje tudi borza dela za intelektualne poklice.
GosfM>4arske vesti
— Načrt zatona o karteJIh v češkoraioi-vaški. Češkoslovaška vlada je ipredlložila predileg zakona o kartelih, o katerem bo parlament pričel takoj razpravljati. Zakon točino definira pojm kartelre pogodbe kot pogodlbe med samostojnima podjetniki, s katero se le-ti obveže.jfo omejiti medsebojno svobodo konkurence z ureditvijo prodtukctje, cen in prodajnih pogojev. Pri drža-vnem statističnem uradu se uvede register za. kartele. Poseben odidelek zakona se peča z nadtzor-stnom nad kartelm.imi cenami in vsebuje prav stroge določbe. ,Od kartelov lahko vlada zahteva visoke kavcije (do 3 milij. Kč) 2a (primer naviijantia cen. Zakon predvideva tudi posebno sodišče ,za kar-tele.
= Cene zlato. Kakor poroča zaigrebškl >Jutarnji list«, so cene zlatu (na svobodnem trgu) v Zagrebu v zadmjem času popustile, ker staibilnost dinarja ne daje povoda za špekulacijo in za tesavriranfje. Zlato za zobotehnike se je v žarim j.i h 2 mesecih pocenilo od 52 na 48 Din za
v elektrotehniko (14 poglavij) in uvod v vedo o električnih strojih (11 poglavij). Lepo ilustrirani knjigi daje posebno vrednost strokovni elektrotehnični slovar. Skupno z izvrstno knjigo prof. dr. ing. Milana Vidmarja »Zanimivosti iz elektrotehnike in njenega gospodarstva« (izdala Tiskovna zadruga) tvori ta knjiga trdni temelj domače elektrotehnične literature.
Ernest Tiran. Dušica. V založbi knjigarne Fr. Leskovšek v Celju je nedavno izšla lično opremljena mladinska knjiga Ernesta Tirana »Dušica«. Pisatelj Josip Ribičič je zadel bistveno odliko tega spisa, ko je o njem napisal to-le sodbo: »Duh naših pra-tik veje iz dela, naivnost in primitivna miselnost naših pradedov je našla v »Dušici« nov izraz. Ta zamisel je dala delu poseben poudarek domačnosti. Zares, tudi odrasel čitatelj, če le najde toliko miru in srčne preprostosti, da bo hotel vstopiti v svet, ki ga odkriva avtor »Dušice«, bo z užitkom prečital to dobro mladinsko knjigo. Spisana je s fantazijo in obenem z ono toplo naivnostjo, ki odlikuje svetniške legende. Srečko Pečar je prispeval h knjigi nekoliko preprostih ilustracij.
Ivan Vuk, V znamenja Halle.veve repa-tice. (Iz najdenih zapiskov vojnega ujetnika.) Nedavno je izšla v čedni opremi in z ilustracijami Ljubivoja Ravniharja delno avtobiosrrafična povest Ivana Vuka »V znamenju Halleyeve repatice«. Pisec se je doslej oglašal v raznih revijah in kot prevajalec iz ruščine. Mikavno pripovedovane prigode vojnega ujetnika v daljni Rusiji
a_ Poučni tečaj o kfcntroll medu bo
jutri 9. t m. ob 10. dopoldne na tukajšnji banovinski vinarski ln sadjarski Soli, ki se ga naj pokioštevitao udeleže čebelarji iz Maribora in okolice.
a_ Dar. V našem mariborskem uredništvu je izročil g. Julij Gustin, lastnik tukajšnjega Grajskega kima, za trpeče brate v rudarskih revirjih znesek 200 Din. Naj bi našel obilo posnemalcsvl
a_ Včerajšnji ribji trg ni imel preveč pestre izbire. Prodajale so se sardelice po 16 Din, asiali po 26 Din, moli in zu-toatci pa po 28 Din kilogram
a— Nezgoda. Pri gašenju požara se je v četrtek nevarno opekel 31-letni strojni delavec Anton Godec iz Skok na Dravskem polju. Dobil je občutne opekline na obrazu in je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico.
a_ Smrtna žrtev pretepa. Poročila smo že, da je bil preteklo nedeljo zvečer na Pobrežju imed prepirom in napadom ustreljen v trebuh 27-letni delavec Anton Butolen s Pobrežja. Prepeljali so ga v bolnišnico, k(jer pa je včeraj zjutraj podlegel smrtnim poškodbam.
a_ Prijet vlomilec. Mariborska policija je imela spet srečno roko in je prijela 24-letnega brezposelnega delavca K. iz Dobrovcev, ki je v noči na 1. junija vlomil v tukajšnje učiteljišče in odnesel gosli in nekaj drobiža. Gosli je policija še našla pri njem. Dalje je moral K. pri zaslišanju pod težo dokazov priznati, da je poizkušal vlomiti v noči na 15. maja v stanovanje neke zasebnice v Klavniški ulici s ponarejenimi ključi, pa je bil še pravočasno opažen in prepoden. Na vesti ima miladi nepridiprav še več drugih manjših grehov. Izročen je bil sodišču.
gram (32 karatov). Staro 22-karatno zlato kupujejo zflatarji po 39 Din za gram. Tudi trgovina z zlatniki je poipustila in se plačujejo zlatniki na podllagi cene 56 do 57 Din za gram čistega zlata. Domača potreba po zlatu za obrt se krije iz zalog, ki se nahajajo med narodom, nekaj zlata pa prihaja v promet tudi od bakrenih rudnikov v Boru in Zaječarju (ti pridobivajo male količine zlata kot postranski proizvod) in od izpiral cev zlata v dolini Timoka.
= Nemčija bo uničila 404.000 ton starih
ladij. V Nemčiji so letos pričeli v velikem obsegu razdirati stare manj racionalne trgovske parnike. V celoti bo za staro železo prodanih in uničenih 111 parnikov s 404.000 bruto-registrskimi tonami, to je toliko, kolikor znaša vsa tonaža jugosloven-ske trgovske mornarice. Do konca junija je bilo razdejanih že 16 ladij s 54.000 tonami, v ladjedelnicah pa trenutno razdirajo 59 nadaljnjih ladij s 207.000 tonami.
= Ustanovitev posebne industrijske banke. Vprašanje ustanovitve velike industrijske .banke, za katero je bil že
bodo marsikateremu bivšemu ujetniku osvežile spomin na leta podobnih izkušenj, doživljajev in hrepenenja.
Studijo o Dinku Politeu, znanem politiku, publicistu in nacionalnem preporoditelju Dalmacije (1854—1903), je spisal in izdal pri »Merkantile« v Zagrebu dr. Cvjetko škarpa. Okrog 60 strani obsegajoča knjiga je lep donesek k jugoslovanski politični zgodovini.
Ksaverija Meška »Volk spokornik« je pravkar izšel v slovaškem prevodu. 2e pred leti so ga dobili v prevodu našega rojaka prof. Skrbinška tudi Cehi.
Jacka Londona »železna peta« (Gvozdena peta) je izšla v hrvaškem prevodu A. D. Batrinskega v Zagrebški »Biblioteki Epo-he«,
Nova sezona v praškem Narodnem dl-vadlu. Praško Narodni divadlo bo otvorilo novo sezono s ciklom ljudskih iger, ki se bo pričel dne 26. avgusta in bo trajal do 10. septembra. Na sporedu so med drugim »Prodana nevesta«, »Sen kresne noči«, sRu-salka«, »Jan Hus«, »Poljub« in razne velike opere iz svetovnega repertoarja.
Henry de Jonvenel- dosedanji francoski poslanik v Rimu, je izdal pri Plonu v Parizu biografski spis »La vie orageuse de Mirabeau«.
Smetanovo »Prodano nevesto« so minule dni v Pragi celotno posneli na gramofonske plošče. Delo ;e trajalo tri tedna in se je izvršilo pod umetniškim vodstvom šefa opere Narodnega divadla Ostrčila. »Prodana nevesta« obsega 30 delov na 15. ploščah.
pred leti Izdelan prodekt, je po vesteh zagrebških »Novosti« ponovno sproženo od ind-ustrijcev in industrijskih organizacij. Po informacijah omenjenega lista je verjetno, da bodo ustanovitev pospešili tudi na merodajmih mestih.
— Ljubljanska mitoina za avtomobile odpravljena. Kafcor poroča glasilo ljubljanske sekcije Avtomobilskega lcluba kralj. Jugoslavije, je finančno ministrstvo črtalo postavko o mitaini za avtomobile v proračunu ljubljanske mestne občine. Odslej niti domači niti tuji avtomobili ne bodo plačevali te dajatve. Za"ljubljanske avtomobiliste in motocikliste je pa poleg tega važno tudi to, da je znižana mestna davščina na motorna vozila za oni znesek, za kateri le bila svoječasno na ra5un pavšala za mitni-no zvišana. Za osebne avtomobile znaša sedaj davek 70 Din za vsakih začetih 50 leg teža (doslej 82.50 Din), za tovorne avtomobile 32.50 Din (doslej 45), za mo,tociklle pa 15 Din za vsakih začetiih 10 kg teže (doslej 20 Din). Glede avtobusov je določeno, da ' plačajo, če so domiciHrani v Ljublijani, davek kakor ostali osebni avtomobili, lahko pa se pobira ta davek po predhodnem sporazumu z lastnikom tudi v obliki pavšala od 7 odn. 8 Din za vsako vožnjo v mesto. Lastniki motornih vozil, ki so že vpJačali mestni davetk za več četrtletni t. 1. po stari lestvici, naj preskrbijo, da se jim preveč vplačani znesek všteje v dobro davka za nadaljnja četrtletja odn. za prihodnje leto.
Borze
7. julija.
Na ljubljanski borzi je danes deviza New York znova popustila, in sicer od 54.69 na 53.83 Din za 1 d»'aT (srednji tečaj skupaj s premijo). Tudi deviza London je nadalje nekoliko popuščali. Nižje notira po zadnji okrepitvi tudi deviza Trst. Avstrijski šilingi so se trgovaii po 8.85 (v Zagrebu po 8.70, v Beogradu po 8.6850). V Zagrebu je bil tudi promet v grških bonih po 41. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje prilično čvrsta pri 197 do 200 brez promet*. Zaključki so bili le v 7 odst. investiciiskem posojilu po 46.50 in v 7 odst. BV.rovem posojilu po 32.50.
Deviie
Ljubljana. Amsterdam 2312 07 — 2323.43. Berlin 1367.03—1374.83, Bruselj 803.57 do 807.51, Curih 1108.35—1113.85, London 191.49—193.02, Newyork ček 4174.93 do 4203.19, Pariz 225.43—226.55, Praga 170.79 do 171.65, Trst S" 1.90—307.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem k.i-ringu 8.85.
Zagreb. Amsterdam 231207 do 2323.43, Berlin 1364.03 do 1347.83, Bruselj 803.57 do 807.51, London 191.42 do 193.02, Milan 304.90 do 307.30, New York kabel 4196.94 do 4225.19, New Yorlk ček 4174.94 do 4203.19, Pariz 225.43 do 226.55, Praga 170.95 do 171.65, Zurich 1108.35 do 1113.85.
Curih Pariz 20.30, London 17.26, New York 375.— Bruselj 72.35, Milan 27.55, Madrid 43.40, Amsterdam 208.60, Berlin 123.35, Dunaj 58.50, Stockholm 89.25, Oslo 86.70, Kobenhavn 77.—. Praga 15.36, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.36, London 30.27, Milan 48.27, NevVork 654.72, Pariz 35.60, Praga 25.34, Curih 174-87, 100 S v zlatu 128.03 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 197 do 200, 7 odst. invest 46.50 den., 8 odst. Blair 35 den., 7 odst. Blair 32.50 den., 7 odst. Drž. hip. banka 52 den., 4 odst. agrarne 27 den.,
6	odst. begluške 33Č50 den., Trbovlje 135 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 197 do 200, za avg. 196 den., 7 odst invest. 45 do 47, 4 odst. agrarne 27 do 28,
7	odst. Blair 32.50 do 33.50, 8 odst. Blair 35 do 36, 7 odst. Drž. hip. banka 53 bi., 6 odst. begluške 33 do 34, bančne vrednote: Nar. banka 3650 den., PAB 216 do 218; industrijske vrednote: Sečerana Osijek 145 do 152.50, Trbovlje 140 do 160, Isis 25 bi.
Beograd. Vojna škoda 201 50, 201 zaklj., 6 odst. begluške 34, 33.90 zaklj., 7 odst. invest. 45.50. 4 zaklj., 4 odst. agrarne 26.50 bi., 8 odst. Blair 34.50 bi., 7 odst. Blair 33 zaklj., 7 odst. Drž. hip. banka 50 bl„ Narodna banka 3820 bi., PAB 220 zaklj.
Dunaj. D'jnav-Sava-Jadran 13, Državne žaleznioe 15.90, Trboveljska 14.75, Alpine-Montan. 12-62.
Blagovna tržišča
ŽITO.
-f Chlcagft, 7. julija. Začertmi tečaji: Pšenica: za julij 99.25, za september 102.25, za decemiber 105, za anarc 109; koruza: za julij 57, za seipt. 61.50.
+ VVSmnlipeg, 7. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 80.50, za okt. 83.50.
+ Ljubljanska borza (7. t- m.) Tendenca za žito čvrsta. — Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 272 do 277.50; baška 77 kg po 283 — 287.50. Koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 122-50 — 125; za fjlij po 130 — 132.50 Moka: baška »Ot po 420 — 425; banatska do 430 _ 435.
+ Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca čvrsta. Prometa ie bilo 65 vago-njebanatska, 9remska 225.50 — 230. Koruza: baška, sremska 72 — 74; okolica Som-bor 73 — 75; slavonska, baška bela, baška za avgust 76 — 78; eremska za avgust, pariteta Indjija 76 — 78; baška. ladja Sava in Begej 76 — 78; baška, ladja Tisa 77 — 79. Oves: baški, sremski in slavonski 87.50 do 92.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 98 _ 100; poletni 66/68 kg 100 — 102.50-_ Moka: baška, banatska jOg« in »Ogg« 350 — 365; »2« 330 — 345; »5« 310 — 325; »6t 285 — 290: »7« 185-195; »8« 65—67.50. Otrobi: baški. sremski beli 95 _ 100.
-4- Budimjpeštanska terminska borza f7. t. m.), lendcnca neenotna, promet srednji. Pšenica: za oktober 11.75 do 11 78; koruza: za marc 7.05 — 7.07, za julii 8.23 do 8.26, za avg. 8.26 do 8.?8
2IVINA
+ Prašičji sejem v Mariboru. Na vče-raišnii seiem za prašiče v Mariboru so pripeljali 192 prašičev, prodali pa so 125. Cene so bile naslednje: za 5 do 6 tednov stare prašiče 125 do 160 Din, za 7 do 9 tednov stare 200 do 250 Din, za 3 do 4 mesece stf-e 280 do 3^0, za 5 do 7 mesec v 460 do 550, za 8 do 10 mesecev 650 do 670. zn enoletne prašiče pa 6860 do 750 D n Kilogram žive teže je veljal 7.50 do 8.50 kg, mrtve teže pa 10.50 do 11 Din.
Iz magistratnega gremija
Ljubljana, 7. julija.
Magistratni gremij je na nocojšnji seji odklonil tri prošnje za buffete. — Zadruga gostilničarjev je zahtevala, naj se prepove štirim mesarjem prodaja klobas po mestu, češ, da vrše nelojalno konkurenco gostilničarjem. — Prodaja klobas se je dovolila samo na štirih mestih, in sicer na Mestnem trgu, na Krekovem trgu, pred Figovcem in na križišču Knafljeve in Šelenburgove ulice. — DTUgod se dovoljenja ukinejo.
Gospodarski referent je predlagal, naj se vsled nujne potrebe ustanovita dve javni telefonski govorilnici v Ljubljani in sicer ena v bežigrajskem in ena v trnovskejn okraju. Stroški bodo znašali 13.040 Din.
Ker v magistratnem poslopju občutno primanjkuje prostorov, se preseli prosvetni oddelek iz poslopja mestnega načelstva na Mestnem trgu v Trgovski dom v Gregorčičevi ulici, kjer odda Trgovsko bolniško podporno društvo mestni občini 6 sob proti plačilu 1500 Din mesečne najemnine. S tem bo nekoliko razbremenjeno mestno na-čelstvo in se bodo mogli uradi, ki jim najbolj primankuje prostora, arhiv, knjižnica, ekspedicijski urad itd., nekoliko razširiti.
Odobrila se je nabava blaga za službeno nhleko nižlim uslužbencem mestnega načelstva. Pri nakupu se bodo upoštevale tvrdke »Noblesse« (Ravnikar), I. C. Mayer (ki nabavi zimske suknie za dohodarstvene uslužbence), tvrdke Fabiani in Jurjovec, Janko Češnik in Teokarovič & Comp. iz Paračina; dobava čevljev se odda po partijah večini tvrdk, ki so predložile ponudbe. — Izdelavo oblek in zimskih sukenj bodo oskrbele tvrdke Kersnič, Iglič in Tomšič. Nabava čepic se bo ponovno razpisala.
Nadalje je razpravljal gremij o ureditvi tivolskega ribnika, ki se bo izvršila po načrtih prof. Plečnika, čigar projekt se raz-tega tudi na regulacijo mestne vrtnarije in okoliških parcel. Po omenjenem načrtu se jsasade ribnjaki z vodno floro, namesti se Kazen za vodne živali in namestu ribnjaka se uredi vrt s tekočo vodo. Na ta način k« spoji mestna vrtnarija in njen okoliš z arhitekturo parka in bodočega vodnega parka. — Mestni vrtnariji je gremij naročil, naj izdela približni proračun stroškov za te preureditve in preskrbi kredit, nakar se bo načrt postopno izvedel.
Stavbna dovoljenja so prejeli: Fr. Žagar za zgradbo trinadstropne stanovanjske hiše na vogalu Slomškove in Resljeve ceste; Charlotte Varda za adaptacijo in prizidek dvoriščnega poslopja na Karlovški cesti 1; dr. Matej Lavrenčič za hišo v Spodnji Šiški; Fr. Škoporec za zgradbo shrambe v Podjunski ulici; Marija Herman za prizidek stopnjic in drvarnic v De vinski ulici; Hišne kanalizacije so bile odobrene: Frančiški Podržaj na Krakovskem nasipu, Martinu Kovaču v Koseskega ulici; Ivanu Podobniku v Koseskega ulici; ustanovi Marije Svetine na Tyrševi cesti, Mariji Ahčin v Bergantovi ulici.
Uporabna dovoljenja so prejeli: Josip Reich za adaptacije na Poljanskem nasipu, dr. Edvin Suher za hišo v Smoletovi ulici; Marija Rupnik za hišo na Zeleni poti; Stane Češnovar za hišo v Mencingerjevi ulici; Josip Skraba, Ivan Škraba in Jakob Skra-ba, prva dva za hiše na Ižanski cesti, zadnji v Črni vasi; Janko Kovič za hišo v šent-peterskem predmestju, Fr. Zelenik za hišo v Mencingerjevi ulici, Ivan Zelen za hišo ob Tyrševi cesti; Anton in Elizabeta Vel-kavrh za hišo ob Verovškovi ulici, Justi Cekada za adaptacijo izložbenega okna na Vidovdanski cesti, Martin Erjavec za hlev, Cesta v Mestni log, Peter Jenko za delav-nico na Celovški cesti.
Končno je bila dovoljena vpeljava kanalizacije še Iv. Zelenšku v Mencingerjevi ulici in Pekovskemu društvu.
Prekmurska kronika
Murska Sobota, 7. julija.
V prejšnjem tednu nas je obiskal ban g. dr. Marušič, ki smo ga prav lepo sprejeli. G. ban se je za prisrčen sprejem zahvalil z lepim nagovorom, ki ga je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju in domovini. Nato se je g. ban napotil v občinsko hišo, kjer je sprejemal deputacije različnih društev in korporacij.
Dan nato je Mursko Soboto obiskala skupina profesorjev, ki je dospela v Prek-murje v svrho proučavanja tukajšnjih razmer. V nočnih urah so se pripeljali z avtobusom iz Čakovca. Tukajšnja društva so iim pripravila zabaven večer na vrtu Ben-kove restavracije ob sodelovanju tukajšnjega sokolskega jazz-orkestra. Naslednjega dne so se profesorji odpravili na Srebrni breg in tromejnik in na Kapelo. Udeleženci izleta so se prav laskavo izrazili o lepotah naših krajev in p gostoljubnosti tukajšnjega prebivalstva.
Pred dnevi je bil na dunajski umetnostni akademiji diplomiran za arhitekta gospod Fran Novak iz Murske Sobote. Gospod Novak, ki je dovršil srednjo tehnično šolo v Ljubljani, je vzbudil s svojimi modernimi zgradbami v Murski Soboti splošno pozornost. Pred kratkim je bil tudi nagrajen z drugo nagrado za idejno skico železničarske kolonije v Sarajevu.
Krajevni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je odposlal te dni bolehno deco v otroško zdravilišče v Bakarcu. V tej skupini so samo dečki. V mesecu avgustu pa bo odšla v zdravilišče skupina deklic. Da se je mogla ta akcija izvesti, fre zahvala odboru, ki je zbral potreona sredstva.
Potujoča kmetijska razstava pride v Mursko Soboto v torek 11. t. m. Slovesna otvoritev bo ob 8. uri. Ker se obeta velik naval občinstva, je lokalni odbor v Mur-
ski Soboti razdeli občine po skupinah, ki bodo na določeno uro prišle na vrsto. Razen ogleda razstave bodo tudi kmetijska predavanja, kjer bodo predvajani filmi in skioptične slike. Predavanja se bodo vršila v Sokolskem domu ob 10., 11., 14. in 18. Ob 11. bodo tudi demonstracije o kastraciji petelinov. Od premožnejših se bo pobirala vstopnina po 2 Din.
Ni še dovolj žrtev tihotapske strasti ob naših mejah. 19 letni Makari Štefan iz Mc-tovilcev, čigar starši so na sezonskem delu v Vojvodini, je 1. t. m. nalagal svojega starega očeta in staro maer, da bo šel v log nabirat gobe. V resnici je pa ubral druga pota, in sicer je na skrivnem mestu prekoračil državno mejo Na Madžarskem si je v družbi neznanega tihotapca nakupil večjo množino tobaka za pipo. Nato sta se oba vrnila v našo državo pod Stroškim vrhom v območju občine čepin-cev. Pa sta kljub vsej previdnosti imela smolo. Službujoči graničar jih je po predpisu pozval, naj obstaneta Ker se pozivu nista odzvala, se je graničar moral po-služiti strelnega orožja in je trikrat ustrelil proti njima. Tihotapca sta v naglem begu izginila v tamošnjem borovem gozdičku. Graničar ni vedel, da je enega "tihotapca pogodil in smrtno ranil. Oba tihotapca sta bežala, dokler niso ranjenega Makarija zapustile moči, da se je zgrudil. Prišli so mu na pomoč vaščani, ki so ga za silo obvezali in ga odpeljali na dom v Motovilce, kjer je pol ure nato podlegel poškodbam.
Tempo časa zahteva
da^ ste zavarovani proti nezgodam- Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri
Zavarovalnici ..TRIGLAV"
Radio
Sobota, 8. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Radio - orkester. — 19: Problem izobraževanja našega naroda. — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Koncert orkestra »Grafike«. — 21: Kuplete poje g. Bajde. — 21.30: Čas. poročila- — 21.45: Radio - orkester in jazz.
Nedelja. 9. julija. LJUBLJANA 8-15: Poročila. _ 8.30: Gimnastika. — 9: Vensko predavanje. — 9.30: Potovanje po Evropi in tujski promet.
—	10: Prenos tabora Zveze bojevnikov z Žalostne gore pri Mokronogu. — 12: Plošče.
—	15: Kmetijska ura. — 15.30: Valčki in koračnice (radio - orkester). — 16.30: Ljudska igra »Vražja ženska«. — 20: Duetna ura gg. Gostiča in M. Rjsa. — 20.45: Citra-ški teroet »Vesne«. — 21.30: Čas, poročila.
—	21.45: Radio - jazz.
BEOGRAD 12.30: Orkester. — 15: Popoldanski ko!'tferl. — 19.30: Narodne pesmi.
—	20.30: Slušna igra in koncertni večer.
—	22.35: Plošče. _ ZAGREB 12: Koncert na ploščah. — 20.30: Orkestralen koncert.
—	22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20.50: Prenos iz Brna.
—	22.20: Plesna glasba na ploščah. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 21: Orkestralen koncert. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Simfoničen koncert. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 10.10: Arije in pesmi.
—	11.25: Simfoničen koncert. — 15.35: Komorna glasba. — 16.45: Lahka glasba. —
<>4i}: kiavirski koncert. — 19.20: Vojaška ^odba. — 90.45: Opera »Glumači« na ploščah. — 2.15: Ciganska godba iz Budimpešte. — BERLIN 20.10: Spevoigra. — Plesna glasba. _ KONIGSBERG 20.30: Operni orkester in solisti. — Lahka in plesna glasba. _ MCHLACKER 19.50: Klavir. — 20.05: Operetna glasba. — 23: Nočni koncert 12 Monakovega. — 1.45: Sodobni nemški skladatelji. — BUDIMPEŠTA 19.30: Skladbi Joh. Strauesa. — 21: Mešan program. — 22: Lahka glasba. — 22.15: Ciganska godba. — RIM 17: Orkester. — 20.45: Operetni večer.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vLaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. julija.
Ljubljana 7, 7*3.0, 14.6, 85, SW1, 10, 0.2, dež; Ljubljana 13, 762.4, 18.8, 70, S2, 10, _, dež; Maribor 7, 762.5, 13.0, 80, mirno, 10, 5.2, dež; Zagreb 7, 763.3, 14.0, 80, SE1, 10, —, dež; Beograd 7, 763.0, 14.0, 80, W2, —, 0.3, dež; Sarajevo 7, 764.8, 12.0, 70, mirno, —, —, —; Skoplje 7, 764.1, 13.0, 60, mimo,	Siplit 7, 763.0, 20.0, 60,
SE1, 1, —, Kumfbor 7, 752.6, 17.0, 80, mimo, 3, —, Rab 7, 763.1, 19.0, 60, mimo, 9, —, —; Vis 7, 7S2.8. 19.0, 60, SEl, 5, —, —.
Temperatura: LJubljana —, 14.0; 23.0, —; Maribor 17.0, 11.0; Zagreb 18.0, 11.0; Beograd 20.0, 9.0; Sarajevo 25.0, 6.0; Skoplje 22.0, 6.0; Split 26.0, 17.0; KumToor _, 14.0; Rab 17.0; Vis 16.0
Državna razredna loterija
Dne 7. julija so bili v drž. razredni loteriji izžrebani naslednji večji dobitki: 251.000 Din srečka štev.: 99.864
30.000 » » » 91.085
10 000 » srečki » 27.950 in 82.142
8.000 » srečke » 2.344, 2.610, 6.171, 10.213, 41.229, 63.667, 97.164 5.000 » » > 10.964, 11.788, 12.643, 13.722, 72.748, 74.398,
81 870
2.000 » » » 16.539, 16.940, 20.795, 26.183, 35.220, 53.251,
53.774, 56.257, 62.894, 65.836, 71.874, 76.580, 80.833, 95.487.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19
Gospodarstvo
Brezobrestna posojila
Pred 14 dnevi smo objavili iz »Zadružnega Vestnika« pod gornjim naslovom poučen članek o brezobrestnih posojilih, ki jih ponujajo razne zadruge, ki so bile ustanovljene v zadnjem času. Način poslovanja je, kakor že omenjeno, tak. da se pristopivši član, potem ko je plačal razmeroma visoko pristopnino, obveže, da bo mesečno vlagal gotov znesek, ki je odvisen od višine zaželjenega posojila. Te vloge se ne obrestujejo. Mesečne obroke je treba vplačevati toliko časa, da pride upravičenec na vrstni red za posojilo, ki ga mora potem odplačevati tudi v mesečnih obrokih. Posojila pa daje zadruga iz sredstev, ki jih dobi od mesečnih vplačil članov. Ker zadruga za vloge ne plačuje obresti, jih tudi ne pobira za posojila. Se-»•■^da pa take zadruge zaračunajo večinoma tako pri vplačilih mesečnih vlog kakor tudi pji mesečnih odplačilih posojil razmeroma visoke pristojbine za upravne stroške. če torej upoštevamo pristopnine, na-dalie upravne prispevke pri odplačilu posojil in upravne prispevke pri vplačilu vlog, vidimo, da te dajatve niso malenkostne in da pride posojilo drago zlasti za one, ki pridejo šele po daljši čakalni dobi do njega.
Ker so interesenti pogosto v zmoti glede čakalne dobe, bodo tudi širšo javnost zanimale naslednje informacije, ki nam jih je dal na razpolago g. Rudolf Puc:
Če sestavimo za razne razrede članov (člani se namreč po višini zaprošenega posojila delijo v razrede) tabele o vplačilih in izplačilih, tedaj vidimo, da je čakaln?. doba za člana tem daljša, čim višji vrstni red ima dotični član. Če sestavimo t«belo za člane, ki hočejo dobiti 10.000 Din posojila ("hranilni prispevek znaša tu n. pr. 50 Din mesečno) pod predpostavko, da rstopi v ta razred mesečno po 50 novih
slednji potek poslovanja: Zadnji od prvih 50 članov dobi posojilo po poldrugem lt-tu. Druga skupina od 50 članov, ki pristopijo drugi mesec, dobi posojilo po približno
1	in pol do 2 letih, tretja skupina po '1 do
2	in pol letih, četrta po 2 in po! do 3 lec.h itd. vedno višje. Član, ki je pristopil po 18 mesecih ali poldrugem letu (z vrstnim redom 900) bo moral 6 in pol let vpnče-vati in čakati, da dobi posojilo; član ki je pristopil po 6 letih (vrstni red 3600) pa dobi posojilo po čakalni dobi o J 8 let.
Tu približno se naraščanje čakalne dobe ustavi, seveda pod predpostavko, da vedno vsaki mesec pristopi 50 novih članov. Če pa se prirastek članstva ustavi, tedaj se izgledi za posojilo znatno poslabšajo. Mnogo višje, kakor v gornjem primeru, pa lahko narase čakalna doba, če so povrh še amortizacijski prispevki manjši nego hranilni prispevki. Tu se čakalna doba lahko po" vzpne na 15 in več let. V 15 le*tib pa narase v denarnem zavodu pri mesečnih vplačilih po 50 Din kapital z obrestmi vred na 10-030 Din, dočim z vplačili pri zadrugi, ki ne daje obresti, doseže šele 9000 Din. Če pa vrh tega upoštevamo, da se mora poleg mesečnega hranilnega prispevka pri večini zadrug plačati še upravni prispevek, n. pr. 5 Din, tedaj je razvidno, da oni, ki mesečno vplača v hranilnico po 55 Din. lahko po 15 letih dvigne 11000 Din.
Zadruge pogosto poudarjajo v svojih prospektih, da znaša karenčna doba samo 2 ali 3 mesece. To pomeni, da noben član ne more dobiti posojila prej. Ta določba oa nima skoro nobenega praktičnega pomena, ker velja le za par članov, ki so prvi pristopili- Interesenti pa si jo najpogosteje tolmačilo tako. da je treba na posojilo čakati le 2 do 3 meseoa. Dolžnost zadrug bi bila, da bolje informirajo interesente o veriet-nosti čakalne dobe, da s? bo vsak, ki pri-
članov in da znaša tudi amortizacijska stopi k zadrugi, vsaj približno na' jasnem kvota mesečno 50 Din. tedaj vidimo na- koliko časa bo moral čakati na posojilo.

Iz življenja in sveta
Vojaške godbe so se zbrale v Parizu
V francoski prestolnici so se sestale vojaške godbe številnih držav v svojih domačih uniformah na miroljubno tekmovanje, da pokažejo svoje sposobnosti. Na sliki obisk zastopnikov teh godb na grobu Neznanega vojaka.
Metulji podobni suhim listom
Med prirodoslovci se je že čisto vdoznačila navada, da vidijo prilagajanje živalstva k okolici tudi tam, kjer je samo naključje in manjka pojavu temeljni razlog: varstvo pred opasnostjo ali kritje pred plenom. Vzhodnoindijski'metulj vrste Kalima je znamenit po tem, da so njegova krila na spodnji strani popolnoma enaka suhemu listu. Povrfni opazovalci so zato brž zaključili, da ssda metuljček na suhe veje med suhe liste in je zato popolnoma varen pred sovražniki. V nekaterih zbirkah je kalima res postavljena med suho Mstje in treba je ostrega očesa ter precejšnjega daru opazovanja, da človek razloči metulja od suhega lista. Vendar pa je vse to falzi-fikat, kajti angleški prirodoslovec E. F. Green, ki je podrobno opazoval kalimo v prirodi, poroča, da v tem primeru ne gre za ndkako zaščit, prilagajanje. Metulj namreč nikoli ne seda na suhe vejice in med suho Mstje, marveč redno na deblo. Pri tem pa se ne zaveda zaščitne prednosti svojih kril, ker jih prav često odpira in zapira ter vzbuja pozornost s prelepo sijajno modrino zgornjih strani svojih kril. živalca postopa tedaj zelo nesmotreno in naravnost izziva svoje zasledovalce. Gorečnost učenjakov pa je tudi ta pojav strpala pod zakon o smorenosi prirode, in s tem zakrivila netočnost, nad katero se razburjajo nekateri poznavalci indijskih metuljev.
PRAVKAR JE IZŠLA
NOVA ŠTEVILKA
ilustrirane tedenske revije
»ŽIVLJENJE SVET"
z naslednjo vsebino:
Dr. Vladimir Bartol: SODOBNI NAUK O ŽIVLJENJU
(dalje) GRM — GROM (k) KURJE OKO (k)
NOVA KNJIGA O SLOVANSKIH
APOSTOLIH (k) PRIBOR RAZNIH ŽIVALI (s slikami)
KIRURGIJA PRED 5000 LETI DOLOČITEV SPOLA V MATERINEM TELESU (dr. n.) PREHRANJEVANJE SKOZI NOS CEZ TRI DNI BO NEVIHTA (Najmlajša panoga vremenoslovja — nj)
STOLETNICA FOTOGRAFIJE (nj
— s slikami) PLINSKE KONSERVE NAŠ JEZIK (Sonce ali solnce? — dr. Anton Debeljak)
IZ »MINIATUR« (Marijana željez-
nova-Kokalj) VROČI LED
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Cvetko Golar: GOSPODAR PŠENICA (dalje) KAJ POMENI BITI »NEDOTAKLJIV« (s slikami) DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (dalje) EDUARD CLAPAREDE RIBJE OLJE PROTI PREHLADU MODERNA ŽENSKA IN ŠPORT
(Šport kot ženski poklic) KARIKATURA ZA MISLECE GLAVE ALI ŽE VESTE ŠAH
ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO ZNAČILNO
Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža In lepih slik.
»ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečne Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri opravi: Ljubljana, Knafljeva nI. 5
Otvoritev največje prekocelinske vodne poti
Dežela
Pravi vzrok
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
S slikovitimi slavnostmi, pri katerih so nastopale tudi skupine Indijancev v izvirnih nošah, so otvorili te dni novi prekop med velikimi jezeri na severu Zedinjenih držav in Mehiškim zalivom. Ta nova vodna pot je dolga več nego 2500 km
Kakor smo včeraj poročali, so avstrijske oblasti začasno izročile železniškega atentatorja Silvestra Matuschko budimpeštanski sodniji, kjer bo zaslišan glede atentata pri Bia Torbagyu. Slika kaže atentatorja s težkimi verigami na roki in nogi pri
prihodu na madžarsko ozemlje.
Telovadna organizacija na češkoslovaškem
O intenzivnosti, s katero se na Češkoslovaškem poleg najrazličnejših športov goji telovadba, govori ogromno število članov raznih tamošnjih telovadnih zvez. Ta čas je preko 900.000 oseb, ki so včlanjene v telovadnih organizacijah češkoslovaške narodnosti (komunistični telovadci, ki so včlanjeni v Federaciji delavskih telovadnih društev, tu niso všteti), nemška telovadna društva pa štejejo okrog 200.000 članov. Češkoslovaška se ponaša torej z dosti več nego milijonom oseb, ki goje telovadbo sistematično, sokolski telovadci pa zavzemajo v tej ogromni organizaciji seveda prvo mesto.
Bivši argentinski drž. predsednik dr. Hypolito Irrigo-yen
je umrl v Buenos Airesu. Irrigoyen je bil dvakrat izvoljen za najvišjo funkcijo v argentinski državi, v zadnjem decembru pa ga je vrgla nasprotna stranka in aretirala. Umrl je kot nje ujetnik.
Umor iz sočutja
V novembru lanskega leta je praška zdravnica dr. Pavla Klafterova iz sočutja ustrelila svojega nečaka, 14 letnega srednješolca, ki se je pri eksperimentiranju s kemikalijami tako težko poškodoval levo roko, da so mu jo morali odrezati; tudi v obraz je dobil tako težke poškodbe, da mu je pretila popolna oslepitev. Klafterova je Izvršila svoje dejanje na pobudo svoje sestre in dečkove matere Ide Pochobrad-ske. Obe ženski so aretirali, a po končani preiskavi je državni tožilec predlagal, naj ee nadaljnje postopanje proti njima ustavi, ker sta dva zdravnika izvedenca podala izjavo, da sta obtoženki delovali pod vplivom trenutne duševne zmedenosti.
O tem predlogu se je na pobudo pravosodnega ministrstva vršil te dni ponoven posvet zdravniških izvedencev, da se ugotovi, ali niso dani pogoji za obnovitev kazenskega postopanja. Na tem posvetu so ugotovili soglasno, da sta obe ženski bili ob času dejanja v resnici duševno zmedeni in da sta dedno psihopatsko obremenjeni. Na podlagi te izjave se je ta afera s sodne strani dokončno likvidirala.
Poroka z drevesom
Med Hindujci v nekaterih delih Britske Indije vlada nenavaden običaj, ki ga je rodilo, kakor čestokrat v podobnih primerih, praznoverje. Hindujec, ki je bil že dvakrat vdovec in bi se rad v tretje oženil, ne pride do nove žene kar tako brez ovinkov, kajti to, kar pomeni pri nas število 13, pomeni v tistih krajih število 3 — nesrečo in smrt. Mož, ki se neposredno oženi s tretjo ženo, bo gotovo težko obolel in umrl. Da se pa izognejo tej nevarnosti, so si možje izmislili dober, poceni in preprost trik: v tretji zakon stopijo s kakšnim — drevesom, šele po tem začasnem zakonu se poročijo s tretjo ženo.
Poroka z drevesom, običajno s kakšno platano ali neko vrsto mimoze, se izvrši z mnogimi ceremonijami in slavnostmi. Drevo okrasijo s cvetjem, ga trikrat pokropijo z blagoslovljeno vodo in mu ob vznožje postavijo često prav dragoceno žensko oblačilo. Nato ovije »ženin« okoli debla ogrlico, kakršne nosijo poročene ženske — in poroka je končana. Ker je pa možu čestokrat na tem, da postane čim prej spet vdovec, drevo po tej proceduri — posekajo in sežgejo. Tako si ženin otvori prosto pot do novega zakona — a tretjo ženo.
Iznajdljivost slamnatega vdovca
V Berlimi-Schonebergu je bival majhen uradnik, skrben mož in oče sedemletnega d^čika. Nikoli se ni zgodilo v njegovi druži-nici kaj posebnega. Nekega dne pa je odšla žena z otrokom k svojim staršem na počitnice in mjž je postal slamnati vdovec. prva dva tedna se je solidno dolgočasil v svojem stanovanju, potem ga je nekega večera prijelo in Je stopil v najbližjo gostilno. Tam je bilo tako prijetno, da se je odločil prebiti v tej prijetnosti vsak večer.
Ker pa ni Imel za takšne zabave dovolj razpo'ožljivega kapitala, se je moral ogledati za kakšen nov vir dohodkov — ki ga je našel na nepričakovan način. Stopil je na zadevni urad in prijavil tam rojstvo novega otroka. Ker si Je sam ponaredil izjavo neke babice ln je bila stvar tako neznansko okorno uprizorjena, so mu verjeli brez nadaljnjega ln bolniška blagajna mu je izplačala stroške za porod in dojenje. To je zadostovalo za nekaj časa.
Ker mu je zadeva tako dobro uspela, je Imel pogum, da je poskusil v drugič, ko mu je zmanjkalo denarja. Tokrat je prijavil smrt deteta (ki se ni nikoli rodilo), a tudi smrt svoje žene. Na ta način je prejel podporo za bolezenske in pogrebne stroške. Končno je ponaredil poštni pečat na potrdilu o plačani najemnini — ki je ni bil nikoli plačal. Tedaj se je njegova žena vrnila in po naključju je prišlo vse na dan. Spregovorilo je sodišče, ki ga je obsodilo na osem mesecev ječe.
Brez opere ne more živeti
Kodanjski listi poročajo o mladem možu, ki je prihajal petnajst let vsak večer v belem delovnem plašču v tamošnjo opero in j* lisostvoval na svetilničarjevera mostu vsaki predstavi ,ne da bi bil tu nameščen. Ko je bil še čisto majhen, ob začetku svojih šolskih let, ga je vzel nekoč neki prijatelj njegovega očeta s seboj v teater, kjer je deloval kot svetilničar. Dečko je rasel in je postal mladenič, toda večer za večerom je sedel s svojim starim prijateljem na mostu. Pred kratkim se je zgodilo, da je ta prijatelj umrl in na njegovo mesto je prišel drug svetilničar. Navzlic temu je mladi mož zahajal še vsak večer v belem plašču na most, dokler ga ni30 nekega dne vprašali, kaj tu prav za prav išče. Novi svetilničar je bil o njem poročal ravnateljstvu in ravnateljstvo je mladega človeka zaslišalo, povedal je, da nima pravice do teh obiskov, a se je pa nanje tako navadil, da bi mu bilo brez njih umreti. Denarja za vstopnino nima preveč. Ravnatelj je mož, ki ima dovolj srca za umevanje takšnega navdušenja, a vendar je moral mladeniču povedati, da bo moral svoj visoki sedež pač za vselej osta-viti. Naslednji večer so ga videli, ko je kupil pri večerni blagajni vstopnino za galerijski sedež — bila je to prva vstopnica, ki jo je kupil v svojem življenju. Vest se je raznesla med operno osobje in čez nekoliko dni je interveniralo vse to osobje, s pevci in godbeniki vred, pri ravnateljstvu, da bi dalo mlademu možu prost sedež za trajno. Tako se je tudi zgodilo in mladenič lahko znova posluša vsak večer svoje opere.
opija
kitajske slabosti
Mednarodna konvencija o proizvodnji in trgovini mamil, ki so jo letos sprejeli v okviru Društva narodov, bo dala tej ustanovi krepko orožje v roke, da zajezi za-strupljevanje civiliziranega sveta z utiho-tapljenimi in pod roko prodanimi mamili. Le malo ali nič pa ne bo zalegla, vsaj za dogleden čas, v deželeh, kjer je, kakor na Kitajskem, vprašanje mamilnih strupov vprašanje trdne, poštene uprave in poljedelsko vprašanje.
Kitajski kmet še ni ničesar slišal o Društvu narodov in v pretežnem delu države nima osrednja vlada nanj nobenega vpliva. Lokalni mogočnik, bodisi roparski vodja, bodisi »general«, odločuje po svoji glavi in ta glava se ne briga za odredbe osrednje vlade, ki bi bila morda voljna napraviti red in obvarovati ljudstvo strašne zastrupitve. Lokalni mogočnik je vedno potreben denarja, da lahko plača svoje oborožene pristaše in da si za negotovo bodočnost naloži potreben fond — na Kitajskem pa ne gre nobena stvar tako v denar kakor opij, zato je v interesu lokalnih »veličin«, da pridela kmet v njihovem področju čim več tega strupa, ki je kakor kmetovo življenje osebna last odločilnih činiteljev.
Po previdnih cenitvah, ki se opirajo na ogromno razsežnost makovih polj in na priljubljenost, ki jo uživa njih pridelek v vseh družbenih slojih, se mami na Kitajskem z opijem najmanj 30, a gotovo celo do 50 milijonov oseb, to je sedmi del vsega prebivalstva. Najmanj tri četrtine kitajskih težakov, znanih kulijev, dokazujejo s sivobledo barvo svojega obraza in srepim pogledom, da so sužnji uničujočega mamila. V provinci Fukien, kjer se razprostirajo makova polja neprekinjeno na daljavo 250 km in kjer pridelajo več opija nego riža ali žita, so razmere obupne, a še obupnejše morda na severu province šansi, kjer je osem desetin vsega obdelanega sveta makovo polje.
Lansko leto je nankinška vlada izdala poseben edikt za iztrebitev opijskega zla. Edikt je vseboval stroge odredbe — ki so ostale ob samovoljnosti in požrešnosti lokalnih odločilnih faktorjev na papirju, za vzgled naj rabijo razmere v provinci Fukien. Tu so mornariške oblasti osnovale posebne pristaniške inšpektorje, ki so iskali na ladjah opij in so ga našle ogromne množine — a ga niso zaplenile, temveč so lastniki za večjo ali manjšo »globo« (po naše podkupnino) smeli pre-
važati svoje blago kamorkoli so hoteli. Istočasno je guverner province Fukien ukazal svojim vojakom, naj delijo med kmete makovo seme in jih z grožnjami z visokimi davki v primeru neposlušnosti prisilijo do pridelovanja strupene droge.
Kmetje so se večinoma vdali. Ko so pridelek poželi, se je guverner nenadoma »spomnil« na davno pozabljen zakon, po katerem je pridelovanje opija nedovoljeno, in je odredil zaplembo žetve. To je priljubljen trik med kitajskimi tirani in ti-raniči, da izsilijo iz ljudi velike vsote denarja. Kdor noče plačati ali pa ne more in prosi milosti, ga postavijo, kakor v provinci Fukien, pred puško ...
V teh razmerah seveda ni čudno, da ne pride pobijanje opijske nesreče nikamor in da ta nesreča zajema celo čedalje širše plasti naroda. Dokler je Imela republikanska vlada še nekaj moči v rokah, kakor okrog 1. 1917., niso na kitajskem pridelali skoraj nobene makove glave, v sedanji anarhiji je vsak poskus izboljšanja iluzo-ren ali pa ga lokalni činitelji, kakor smo videli zgoraj, izkoristijo na bestialno premeten način v svoj prid.
Zakaj se je »maršal« čingsuliang tako branil prepustiti Mandžurijo Japoncem? Zakaj se je »general« Tangjulin tako »pogumno« ustavljal mandžursko-japonski invaziji v Džeholu? oba moža sta navadna razbojnika, ki sta imela v teh dveh deželah ogromne dohodke iz nepreglednih makovih polj. Po eni strani izžemanje nesrečnega ljudstva, po drugi strani navajanje v strast, ki ga mora spraviti v popolno telesno in duševno pogubo. Ni čudno, da je Kitajska, kjer prebiva vendarle šestina vsega človeštva ,danes kolos na lončenih nogah, ki ga lahko prekucne vsak sunek od zunaj.
Najstarejša zemljanka
Izročitev atentatorja Matuschke
Meteor zažgal hišo
V Bes anionu je padel zvezdni utrinek na neko hišo, jo zažgal in upepelil. Tri osebe so bile ubite, tri pa težko ranjene, med temi neki oče, ki je skočil s svojima dvema hčerkicama " naročju skozi okno drugega nadstropja iz goreče hiše.
KARIKATURA
SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA Prihod na konferenco (Blagovolite si ogledati smotreno opremo) (»Providence BuEetku)
ANEKDOTA
Nesramno
Viktor Hugo (franc. pesnik ln pisatelj 1802—1885) je bil nekoč v Južni Franciji v gledališču. Blizu njega je stala skupina mladih ljudi, ki ga ni poznala ter se stalno smejala in ga motila pri gledanju.
—	To je nesramno!, je vzkliknil Hugo.
—	Kako mislite to, je vprašal nekdo med njimi.
—	Mislim, da je nesramno, če vas hočejo prekričati na odru.
Prt odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
je Mehičanka Martino de la Roca, ki trdi, da šteje 170 let, torej celo desetletja več nego turški Metuzalem Jaro Aga. Ce ustrezajo njene navedbe resnici, tedaj se je stara mamka rodila v zadnjem letu sedemletne vojne in je bila ob času bitke pri Waterlooju že v letih starih mater.
VSAK DAN ENA
»Tonček, ali mi lahko poveš kakšno lastnost vode?«
»Da. Ce se umivamo, postane voda črna!«	(»Nebelspalter«)
S P O R T
Državne tekme za prvenstvo v kajaku
Najmlajši šport v naši državi, nedvomno pa tudi najlepši, se je razvil že tako, da se bodo prihodnjo nedeljo na Savi od postaje Sava do Hrastnika vršile že prve tekme v veslanju na divjih vodah, v kajaku, za jugoslovensko državno prvenstvo.
Določena, 18 km dolga proga je za tekmovanje zelo pripravna in zanimiva, ker bodo vsi tekmovalci morali pokazati vso svojo sposobnost zaradi brzic, od katerih sta važnejši ena pri gradu Prusniku in druga pred vhodom v predor pri Hrastniku. Tekmovalni čolni ne bodo smeli biti obremenjeni, niti imeti krmilo, pa bo zato pot k uspehu tem težja. Ljubljansko moštvo, ki se je v teku kratkega, komaj enoletnega svojega obstoja v samostojnem Kajak klubu že prav dobro pripravilo, bo nastopilo 3 tremi čolni, in sicer enim dvo-sedežnim in dvema enosedežnima. Borba z Zagrebčani — Beograd namreč še nima svojega Kaja« kluha — bo gotovo prav zanimiva in žilava, ker sta obe moštvi prav dobro uvežbani.
Startali bodo v presledkih po pet minut od privoza v Savi, cilj pa bo pri hrastni-škem prevozu. Med vožnjo tekmovalci ne smejo postajati, niti izstopati, veslati pa morajo po določenem delu struge, ker bi bili sicer od tekmovanja izključeni. Zmagovalec si bo priboril naslov prvega jugo-slovenskega državnega prvaka v veslanju na divjih vodah.
Ta dogodek, ki bo za naš mladi kajak šport zelo pomemben, bo gotovo pridobil ljubljanskemu klubu in sploh temu športu f e mnogo novih članov in prijateljev, kakor po sv^ji lepoti in romantiki tudi zasluži. Doslej je bilo temu lepemu športu posvečeno vse premalo pozornosti, pa se je le moglo zgoditi, da so vse najlepše, najbolj romantične in najbolj zanimive naše reke preveslali v lahkih, platnenih čolničih Nemci, pa tako nam odvzeli največjo draž, ki vsakega kajkavca privlači, namreč to, da še neraziskano in nepreveslano reko obide prvi. Poleg t^ga, da je ta šport gotovo izredno zdrav, je tudi zelo zanimiv, ker se odpirajo človeku popolnoma novi vidiki, nevidni človeku na trdni zemlji, ker so številne soteske sploh neprehodne, razen na malem čolniču po divjih vodah, ki so si jih izklesale svojo pot med skalovjem.
Tekma se bo vršila v nedello 16. t. m. ob vsakem vremenu s startom ob 14.45.
I ahkoatletski tromateh Beograd : Ljubljana : Zagreb v Beogradu
Ljubljanska kluba Ilirija in Primorje sta pred nekaj časa stopila v stike z lahko-atletsklm komitejem JLAS v svrho per-fektuiranja lahkoatletskega dvomateha med reprezentancama Beograda in Ljubljane. Prejela sta odgovor, da je komite že perfektuiral mateh z Zagrebom, da pa z veseljem pristane na arangement tro-mateha Beograd : Zagreb : Ljubljana v Beogradu 23. t. m. Ljubljana je predlog že sprejela, toda odločitev je v rokah Save-za. v Zagrebu. Ta tromateh bi bil revija preko 50 najooljših jugoslovenskih atleti-kov ter bi prekašal vsa tekmovanja posameznikov za državno prvenstvo v zadnjih letih.
Pogajanja med Ilirijo in Primorjem z ene strani in Savezom v Zagrebu z druge strani za arangement lahkoatletskega dvo-matseha Zagreb - Ljubljana sta končala z negativnim rezultatom, ker je Ljubljana stala na stališču, da mora gmotni riziko in arangement prevzeti Savez kot nekak ekvivalent za prireditve, ki jih Savez na svoje stroške pripravlja reprezentanci Zagreba. Savez je to stališče odklonil. Ljubljanska kluba sta nato stopila v stike z zagrebškimi klubi, od katerih sta Concor-dia in Hašk v načelu pristala na dvomateh, dočim sta Makaby in Marathon odklonila.
SK Zalog. V nedeljo ob 14.30 naj bodo na našem igrišču: Butara, Boben i. in n., Ambrož, Kralj, Kocjančšč, Mejač, Perha-vec, Z a vršni k 1. in n., Jaka, Fatur. Haus. 2idan Stane, Strah.
SK Sloga, v nedeljo ob 9. naj bodo na Igrišču Ilirije: premeri, .Starman III., Trobec, Sotovšek, Starman I„ Senčar n., Starman II., Praunseis, Senčar I., Mrkvička, Podrekar. — Rezerve: Osterman, Lejka. Reditelji: Sušnik, Keržič, Bari. Igra se prijateljska tekma s Sparto.
SK Jugoslavija ; SK Olimp 2 : 2 (2 : 1). V četrtek je bila na Glaziji prva tekma za pokal Mo v Celju. Ker je SK Laško izjavil, da ne bo sodeloval v tem tekmovanju, sta kot prvi par nastopila Jugoslavija In Ohmp. Obe moštvi sta nudili pomanjkljivo kombinatorno igro in zlasti Olimp je bil pred nasprotnikovim golom zelo nesi-guren. Moštvo Jugoslavije je igralo zelo ostro. Sodnik je v 35. minuti prvega in 30. minuti drugega polčasa izključil dva igralca Jugoslavije, ob koncu igre pa je neopravičeno diktiral enajstmetrovko proti Jugoslaviji, s katero je Olimp izenačil. Tekma je bila zelo živahna in ostra. Gola za Jugoslavijo sta padla v 8. in 12. minuti prvega polčasa, za olimp pa v 33. minuti prvega in 45. minuti drugega polčasa. Sodnik g. Janežič je prezrl mnogo očitnih napak ter z nekaterimi napačnimi odločitvami razburil igralce in občinstvo. Tekmi je prisostvovalo okrog 250 gledalcev.
Pokalna tekma med kibici SK Celja m Olimpa bo v petek 14. t. m. ob 18.30 na Glazij;. Zmagovalec te vesele, povsem svojevrstne tekme bo prejel ilovnat pokal. Sodelovala bosta celjska železničarska godba in gabrski orkester, čisti dobiček tekme je določen za rodbine brezposelnih trboveljskih rudarjev.
Olimpijski dan v Mariboru bo letos 16. julija. Prireditve so pod pokroviteljstvom olimpijskega odbora. Izvedejo jih Teniški odbor vseh mariborskih klubov: 15. in 16. avgusta prvenstvo Maribora gospodov in dam posamezno, pravico udeležbe imajo vsi mariborski klubi z največ tremi gospodi in dvema damama. Igra vsak z vsakim na točke, best of three. — Poverjeništvo JLAS: tek skozi mesto za moštva in po-edince, start 16. avgusta ob 11. na Koro-ščevi cesti (Ljudski vrt), cilj Trg svobode. Medklubski odbor LNP JNS. Turnir vseh mariborskih klubov, ob 16. na igrišču Maribora v Liudskem vrtu. Razdelitev nagrad zmagovalcem bo po nogometnem turnirju na igrišču.
Mariborski veslaški klub bo imel 10. t. m. ob 20. v igralni sobi hotela »OreU svoj izredni občni zbor, na katerega se vabijo vsi člani in vsi oni, ki imajo interes na vodnem športu. Na dnevnem redu je reorganizacija društva in pa razgovor o prireditvah v okviru »Mariborskega tedna«.
Službene objave lz OZDS pri LNP. Delegirajo se za 9. julija t. 1.: v čakovcu igrišče CSK ob 17. prvenstvena tekma CSK : SSK Celje g. dr. Planinšek (rez. g. Mohor-ko), prijateljska tekma v Domžalah SK Domžale : SK Litija g. Martelanc, v Ljubljani ob 17.30 na igrišču primorja Hermes : Zarja g. Ramovš, ob 9.30 na igrišču Ilirije Sloga : Sparta g. Galič Alojz.
Službene objave LHP. SK Iliriji se na njeno prošnjo dovoli gostovanje na Jesenicah dne 8. julija v nočni in dne 9. julija v dnevni tekmi proti nesaveznemu klubu SK Gorenjcu. Za TKD Ateno se Citata s pravico nastopa dne 15. Julija Schiffrer Tita in Kavčič Boža.
Turnir v Kamniku. V nedeljo gostuje v Kamniku skupina Hirijinov in nastopi proti Kamničanom, ki se prav lepo razvijajo Ln imajo za širjenje teniške igre velika zasluge.
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Danes ob 19. morajo biti pred Emono zaradi nedeljske tekme: Marc, Jeršek, Ber-var, Boncelj II., Strnad, Petrič I., Svetic III., Vahen I. in II., Race, Sovine, Osterman. Vodja moštva je g. Vrhovnik.
Uprava teniškln Igrišč Ilirije sporoča, da je za mladino znižan sezonski prispevek na Din lOO in se prijave sprejemajo dnevno, dopoldne in popoldne na igrišču v garderobi, predviden je tudi mladinski turnir, ki se bo vršil pred zaključkom sezone.
Ljubljanski table-tenis podsavez. (Službeno.) Danes ob 20. seja pripravljalnega odbora pri Keršiču.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igračev. Ob 20.30 seja odbora nogometne sekcije. Vsi točno.
SK Reka. Jutri ob 9.30 morajo biti na Igrišču Hermesa Velkavrh T., MalavaSič F., Beseničar I., Bačar, Ferl, Ladi, Tine, Zucatto, Oto, Slavko I., Ivan D., Pikič, Bojan, Dane, Srečo, Korle, Drage, Nanl, Pino, Broni, Ane, Zinke, Erjavc, Rož-manc, Korl'.
TKD Atena (lahkoatletska sekcija). Danes od 17. dalje reden trening na Igrišču v Tivoliju, privedite s seboj nove članice.
Po svetu
Kakor smo že zabeležili, so Nemci tudi vse svoje športne organizacije prilagodili novemu duhu in novemu režimu. Državni športni komisar Tschammer und Osten je združil vse športne in telovadne organizacije v 15 strokovnih zvez, ki bodo ne samo v organizatornem, temveč tudi v sport-notekmovalnem oziru popolnoma samostojne in enotne za vso državo. Po strokah so po novem zveze razdeljene takole: telovadna zveza (za telovadbo, gimnastiko, poletne igre in sabljanje), nogometna zveza (za nogomet, rugby m cricket). lahkoatletska zveza (za lahkoatletiko in rokomet), težkoatletska zveza (za boks, roko-borbo, težko atletiko, jiu-jitsu in dviganje uteži), plavalna zveza (za plavanje, vaterpolo in reševanje življenja), teniška zveza s hockevem (za tenis, hockey, golf in ping-pong). Zveza za kegljanje in biljardi-ranje, zimskosportna zveza (za smučanje, drsanje, hockev na ledu, bob, sankanje in vožnjo na koleščkih), zveza za vodne športe) (veslanje, jadranje in vožnjo z motornimi čolni), zveza za potovanje (tabo-renje, alpinistiko in bivanje na prostem), kolesarska zveza; zveza za motociklistiko in avtomobilizem, zveza športnih zdravnikov in učiteljev in končno zveza športnega tiska. Osrednja vodstva vseh teh zvez morajo biti v Berlinu. Ta preureditev bo sicer sprva stala nekaj žrtev, pozneje pa jim bo gotovo spet prinesla velike koristi. Smernice, ki so vodile državnega športnega komisarja in notranjega ministra pri tej veliki spremembi, so v kratkem te-le:
»Telovadba in šport nista za to, da bi pospeševala osebno zadovoljstvo zasebnikov; telesne vežbe so važen del življenja in osnovna sestavina narodovega nacionalnega vzgojnega sistema.«
*
V glavnem se je Nemčija za novo ureditev športnega življenja ravnala po italijanskem vzgledu. Italijani so seveda s svojo organizacijo že mnogo dalj in se s posebno vztrajnostjo pripravljajo za prihodnjo olimpiado. Za izvežbanje svojih nogometašev, ki jih čakajo prav letos hude preizkušnje, so nedavno otvorili posebno vzgojno šolo za trenerje. Na zavodu so prevzeli poučevanje teoretičnih predmetov sami znani športniki, profesorji in zdravniki. Praktična stran je bila poverjena Madžaru Reveszu, ki je svoječasno deloval v Nemčiji. Kdo ve, ali ne bo vse to še premalo?
•
Amaterski plavači na Danskem so nedavno izgubili dva močna stebra. Svetovna prvakinja v prsnem plavanju Elza Jacob-seri in odlična plavačica v prostem plavanju Lillv Andersen sta se zapisali med profesionalk Jacobsenova, ki ie postavila svetovna rekorda na 100 m (1:25.8) in 200 m (3:03.4), je že nastopila svoje mesto kot plavalna učiteljica v Kodanju, Anderseno-va pa se je v istem svojstvu preselila na Norveško.
•
Znani finski metalec kopja Matti Jarvi-nen je na Finskem nekje postavil nov svetovni rekord v svoji stroki. Kljub dežju je kopje trikrat zalučal nad 70 m daleč: najboljši met mu je uspel na 74.28 m, s čemer je precej izboljšal svoi svetovni rekord z
dolžino 74.02 m iz 1. 1932.
*
Ameriški atleti kažejo letos velik napredek. V zadnjem času je bilo objavljenih že več presenetljivih rezultatov z onstran luže. Zdaj poročajo, da je drugopla-sirani olimpijec Jack Keller v Evanstonu tekel na 120 y z zaprekami celo 14.1 in dosegel nov svetovni rekord. Dosedanji rekord je z desetinko sekunde slabšim časom branil njegov rojak Percy Beard.
ČitaHp	reviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Športni drobiž
Tekme za Davisov pokal so se zasukale do evropskega finala. V tretjem kolu »o morali najpraj Nemci občutiti veliko znanje Japoncev. S 4:1 so morali na lastnih tleh izstopiti iz nadaljnjega tekmovanja; edino točko jim je rešil Cramm. — V East-burneu eo Angleži odpravili Italijane, prav tako s 4:1. — Čehoslovaki so v Pragi s 5:0 porazili Grke. Končno so se sr»čali Angleži in Cehi, 6pet v Angliji, kjer so morali odnehati Cehi, Avstralija pa je s 3:2 poslala »na počitnice« Japonce.
Za evropske finale sta ss torej kvalificirali Anglija in Avstralija, ki bosta nastopili v dnevih od 13. do 15. julija v Wim-bledonu. Zmagovalec bo moral nato teden dni pozneje nastopiti v Parizu proti zmagovalcu ameriškega pasu Ameriki. Na zmagovalca tega srečanja pa čakajo Francozi I
Po novih določbah se bodo začele izbirne tekme za Davisov pokal 1. 1934. že prihodnji mesec. Izbirnih tekem se ni treba udaležiti državam, ki so prišle do semifi-nalov, in sicer Avstralija, Anglija, Japonska in Češkoslovaška. Vsi ostali — razen Francije kaipak — pa morajo do jeseni nastopiti v izločilnem turnirju; najboljša štiri moštva 9e bodo nato srečala z moštvi, ki so po novih propozicijah izvzeta pri izbirnih
tekmah". Izbirni tonitr mora biti končan do 3. septembra.
Za novi način tekmovanja s« Je prijavilo 17 driav, nedavno žrebanje p« je določilo tudi nas športnike v posameznih kolih. V 1. kolu morata nastopiti samo Belgija in Madžarska, v 2. kolu pa so nasprotniki sestavljeni tako-le: zmagovalec v srečanju 1-kola s Švedsko, Holandeka 1 Ruminljo tir Poljska z Italijo, Monako 9 Švico ter Norveška ■ Jugoslavijo. Avstrija e Španijo ter Danska z Grško in Nemčija z Insko. Skupina, v kateri bomo morali sukati orožje mi, }e sestavljena dovolj srečno in prav nanovo, žal pa najbrž spet ne bomo mogli računati z večjimi uspjhi. Do 20. avgusta — ko mora biti zadeva končana — lahko še upamo in ugibamo!
V Cikagu bo se nedavno vršila ameriška dijaška prvenstva v lahki atletiki. Tekmovanja so prinesla vreto izbornih rezultatov, med njimi tudi nekaj svetovnih rekordov. Jack Torrance je izboljšal svetovni rekord s kroslo na 16.10 m. Raloh Metcalfe, ki je že 100 T pr3tekel v famoznem času 9.4, Je v teku na 220 y s časom 20.4 postavil nov svetovni rekord. Odlična sta tudi časa dol-goprogašev Glenna Cunningham na miljo v novem ameriškem rekordu 4:09.5 in Char-lesa Hornbostela na 880 7 v čas j 1:50.9. Na 440 y je tekol Hardin 47.1, z zaprekami
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Proslave 70 letnice Narodne čitalnice v Kranju se je poleg v našem poročilu navedenih društev in korporacij udeležila tudi Narodna čitalnica iz Kamnika s praporom in zastopstvom v narodnih nošah.
r— Zvočni kino ▼ Narodnem domu v Kram)u bo predvajal film »iPrinc iz Arka-dije«. Posnetki so izdelani ▼ Dubrovniku in na obalah našega Jadrana. Krasna godba in popevke skladatelja Roberta Stolza.
Iz Trbovelj
t— Pomoč rudarskim družinam. Po zaslugi banske uprave in županstva ter ostalih krajevnih činiteljev, JRKD in NSZ, ki so napravili vse, da so bili merodajni či-nitelji o nevzdržnih prilikah po rudniških revirjih natančno poučeni, in zahtevali nujnih zasilnih ukrepov, bo dobilo siromasno delavstvo prvo pomoč za živila, in sicer bo nakazala banska uprava 50.000 Din, občina pa bo prispevala še 30.000 Din, tako, da bo v te svrhe na razpolago 80.000 dinarjev, za katere se bo nabavVa moka, ki se bo razdelila po posebnem ključu. Po prizadevanju gg. bana in podbana se bo ustanovila mladinska kuhinja za otroke do 16. leta, ki bo začela delovati v najkrajšem času. Najbrže se bo to storilo na tak način, da se bo razširila že obstoječa šolska kuhinja. Kuhinja za brezposelne ostane in jo bo subvencionirala tudi banovina. Vendar pa bodo iz kuhinje za brezposelne izločeni vsi oni, ki ne bi hoteli sprejeti ponudenega dela, in pa oni, ki bi imeli opraviti z oblastmi zaradi nedostojnega obnašanja.
Iz Novega mesta
n— Zadnja pot ge. Mikoličeve. V sredo so meščani ob veliki udeležbi spremljali na zadnji poti go. Uršulo Mikoličevo, vdovo po trgovcu Mikoliču. Pokojna je bila splošno spoštovana zlasti zaradi svoje velike naklonjenosti do siromakov. Bila je skrbna mati, ki je dobro vzgojila osem otrok, pet hčera in tri sinove. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožaljel
n— Namesto cvetja na grob blagopokoj-ne ge. Uršule Mikoličeve so darovale od-bornice KJS v Novem mestu 200 Din v društvene namene.
Iz Ptuja
j— Sprejem modrega vlaka. Dne 3. tega meseca je prispel v Ptuj modri vlak s potujočo kmetijsko razstavo. Na peronu se je zbralo mnogo občinstva, ki je prispelo z mestno godbo na čelu na postajo. K sprejemu so prišli tudi sreski podnačelnik g. Levičnik, mestni župan g. Jerše, predsednik sreskega kmetijskega odbora gospod Zunkovič, komandant mesta Ptuja podpolkovnik g. Sarac in komandant orož-niške čete major g. Cvetkovid. Ko je dospel vlak, ga je sprejela mestna godba s koračnico. Goste je najprej pozdravil v imenu mesta župan g. Jerš?, ki se je na koncu svojega govora spomnil najvišjega zaščitnika kmečkega stanu in pokrovitelja razstave Nj. Vel. kralja, kateremu je vzkliknil trikratni »Zivio« s prisotnim občinstvom vred. Godba pa je intonirala državno himno. Za njim je imel lep nagovor predsednik kmetijskega odbora g. Zunko-vič. Za sprejem in pozdrave se je nato v imenu uprave modrega vlaka zahvalil g. inž. Lukman.
j— Dve nezgodi. 8 letni posestnikov sin Petek Franc iz Dornave je padel s češnje tako nesrečno na glavo, da je dobil hude poškodbe in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. — 7 letnega Smodiča Mirka, posestnikovega sina od Sv. Andraža v Halozah, je povozil neznan kolesar na cesti pred hišo ter mu prizadejal hujše no-tranie poškodbe. Deček je moral v ptujsko bolnišnico.
j— Regulacija potoka Grajene. Grajena povzroča ob deževnem času hude preglavice mestu. Posebna komisija je te dni ugotovila, da se bodo morali na nekaterih mestih zgraditi betonski opomniki. Mentvena dela se bodo izvršila avgusta, nr.tc pa se bodo zičela dela.
*
BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal v soboto ob 21. in v nedeljo ob pol 16. in ob 21. prekrasno rusko dramo po Tolstega romanu »Vstajenje«, »Tam na Volgi« in Foxov žurnal.
GORNJA RADGONA. Potujoča kmetijska razstava prispe v Slatino Radenci v nedeljo 9. t. m. in bo olvorjena ob 6.45 zjutraj. V Gornji Radgoni bo razstava otvorjena v ponedeljek 10. t. m. ob 7. zjutraj pod vodstvom načelnika tukajšnje podružnice Vinarskega društva g. Clotarja Bouvierja, tovarnarja iz Gornje Radgone. Razstava bo otvorjena od 7. do 10., nato pa sledi nekaj predavanj in praktičnih poučevanj (vinogradništvo, mlekarstvo, kopu-n jen je). Popoldne bo razstava otvorjena od 14. do 18. za kmetovalce iz Annčke kotline. — Tukajšnja podružnica CMD si je nadela nalogo, da ustanovi še to leto prepotreben otroški vrtec. Tudi naši občinski očetje pozdravljajo to misel in bodo dali na razpolago potrebne lokale. Podružnica CMD je razposlala te dni okrožnico
na starše otrok, da prijavijo svojo deco. Starši, ki bi po naključju okrožnice ne prejeli, naj prijavijo in vpišejo svojo deco pri tajnici CMD podružnice ge. Cilki Miillerjevi.
JEZICA. Kakor lani so tudi letos neki prijatelji Sokolstva potrgali skoro vse lepake za sokolski javni nastop, ki bo v nedeljo 9. t m. ob pol 16. v Stožicah. Zato pozivamo prijatelje Sokola, da se v čim večjem številu udeleže te prireditve. To bo najlepši odgovori Napreden Ježičan.
KOSTANJEVICA NA KRKI. Strelska družina si je napravila moderno urejeno strelišče, ki bo 23. t. m. slovesno otvorjeno. Vsa sosedna društva se naprošajo, da za ta dan opustijo svoje prireditve. Obenem se vabijo, da nas ta dan obiščejo. Avtobusne zveze iz Novega mesta in Brežic.
LOGARSKA DOLINA. Tujci »o pričeli k nam že prihajati. Kaže, da bo letošnji obisk prav povoljen, kar Logarska dolina tudi zasluži. Avtomobilske zveze so zelo ugodne in prihajajo poštni avtobusi kakor tudi avtobusi mesta Celja v Logarsko dolino dokaj točno. Hvala gre spretnosti Šoferjev, ki vozijo po tej ozki, ovinkov polni, a poleg tega zelo romantični progi. Želeti je le, da bi dobivali letoviščarji ▼ Logarski dolini časopise in drugo pošto vsaj pol ure po prihodu poštnega avtobusa in ne ob 14.18, kakor se je to zgodilo na Ci-rilovo. Bilo bi vsekakor najbolje, če bi poštni avtobus dostavljal v Logarsko dolino pošto, če pa že to ne, vsaj časopise, kakor je bilo to lansko leto. Prosimo poštno direkcijo, da nam ugodi. Letoviščarji.
TACEN—ŠMARTNO. Jutri se bo vršila slovesna blagoslovitev nove brizgalno tukajšnjega gasilnega društva. Časten posel kumice je prevzela gospa Vida Novakova, senatorja soproga. Popoldne bo velika ljudska veselica na Koširjevem vrtu v Tacnu, čije dohodki so namenjeni za kritje stroškov brizgalne.
VIŠNJA GORA. Prejšnjo nedeljo Je priredil višnjegorski Sokol na Pahovem hribu lepo uspel piknik, h kateremu se je prikradel tudi neznan žepar, ki je dvema osebama odnesel 200 Din. Zadevo Ima v rokah orožništvo. V torek se je ponesrečil kontrolor višnjegorske davčne uprave g. Lukec Leopold. Peljal se je s kolesom mimo Suhega mlina pri višnjegorski železniški postaji. V ostrem ovinku pa se mu je nenadno nastavila ovira, ki se jI ni mogel izogniti. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil ključnico in je moral v ljubljansko bolnišnico.
ohol
Spored sokolskih svečanosti ob razvitju prapora Sokola IV. dne 9. julija. Dopoldne ob 8. skušnje vseh oddelkov. Ob 13.30 zbirališče bratskih društev na Krekovem trgu pred Mestnim domom, ob 14. odhod povorke z godbo in konjenico po Mestnem trgu, Starem trgu, Florjanski ulici, Karlovški cesti čez most na Dolenjsko cesto do telovadišča. Ob 15. razvitje prapora, nato povorka po Dolenjski cesti čez most na Privoz, čez Prule po JaneSi-čevi ulici na Karlovško cesto in nazaj čez most po Dolenjski cesti do telovadišča, kjer bo razhod. Ob 16.30 otvoritev letnega telovadišča in javen telovadni nastop. Po telovadbi narodna veselica. — Društvo prosi hišne posestnike, da bi okrasili hiše, mimo katerih se bo vil sprevod.
Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo, 9. t. m. razvije sokolsko društvo LJubljana IV svoj društveni prapor, kateremu kumujeta Nj. Vel. kralj Aleksander I. po svojem zastopniku in županja ga. Olga dr. Pucova. Istočasno pa otvori to mlado in marljivo sokolsko društvo svoje lastno te-lovadišče. Da bo ta svečanost čim veli-častnejša pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se te sokolske manifestacije udeleži v čim večjem številu v kroju in z društvenimi prapori. Zbirališče članstva v kroju in društvenih praporov je v nedeljo 9. t. m. ob % 14. uro na Krekovem trgu pred Mestnim domom, odkoder odkorakamo ob 14. uri v povorkl z godbo na čelu in sokolsko konjenico skozi mesto n? Dolenjsko cesto, zdravo! 2upna uprava.
Ljubljanski Sokol vabi svoje članstvo, da se v kar največjem šitevihi udeleži jutrišnje svečanosti ob razvitju prapora Sokola IV v slavnostnem krojiu. Zbirališče ob 13.30 na Krekovem trgu pred Mestni domom, od koder bo odhod skupaj z ostalimi društvi na telovadiSče aa Dolenjski cesti.
Sokolsko društvo Ljubljana ni. sporoča vsem bratom in sestram, da bo Sokolsko društvo Ljubljana IV. v nedeljo dne 9. Julija 1933 razvilo svoj društveni prapor na letnem telovrvdišču ob Dolenjski cesti. Obenem bo istega dne slavnostna otvoritev letnega telovadišča z vsakoletno javno telovadbo. Vse brate in sestre pozivamo, da se te slavnosti polnoStevilno udeleži v slavnostnem kroju. Zbirališče v nedeljo ob 11. uri pop. na našem letnem telo-vadišču, odkoder odkorakamo na glavno zbirališče pred Mestni dom. Zdravo! Uprava.
Zletni znaki. GoepodarsM odsek zidnega odbora sporoča, da ima v zalogi ie nekaj zletnih znakov, ki jih kot spominske znake na L pokrajinski zlet prodaja po ceni 3 Din v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu (vhod z Bleiweis
reisove
ceste).
Sokol na Vrhniki priredi jutri svoj letni javni nastop na dvorišču brata Lenarčiča. Nastopili bodo vsi oddelki domačega društva in zmagovalna vrsta ljubljanskega Sokola. Pri prireditvi, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, bo sodelovala godba Sokola I. iz Ljubljane.
Sokol v Litiji priredi letni telovadni nastop, spojen z veselico, jutri v nedeljo ob pol 16. Nastopijo vsi oddelki. Vstopnina znižana, tako da bo vsakomur dostop omogočen. Prireditev bo na prostoru pri občini. Čisti dobiček je namenjen za dozidavo gledališkega odra, ki se že gradi. Železniške zveze zelo ugodne na vse strani.
Trboveljski Sokol je imel 2. t. m. na letnem telovadišču letni nastop. Ob zvokih Delavske godbe so prikorakali na obširno telovadišče vsi oddelki, deca pa se je razvrstila v črkah A M (Aleksander, Marija). Starosta br. Pleskovič je pozdravil vse na-vzočne in zavrnil očitke nasprotnikov, da je Sokol brezverski in fašistovski. Najide-alnejši svečeniki vseh ver in v Češkoslovaški nairadikalneiSi d^svski voditelji so naši sokolski bratje. Na koncu govora je naglasil iskreno vdanost Sokolov kralju Aleksandru in kraljevski družini. Po go voru br. starešina je godba zaigrala državno himno, ki jo je številno občinstvo poslušalo stoje. Sledile so telovadne točke, ki so vse pokazale lep napredek. Načelnik br. Bizjak in načelnica s. Štihova sta s svojim prednjaškim zborom dosegla lepe uspehe in sta lahko zadovoljna. V vseh oddelkih je nastopilo okrog 800 telovadcev in telovadk (članov, članic, dece in naraščaja), kar je sicer lepo število, a za Trbovlje še vedno premalo.
Kdor oglasuie. ta naDreduie!
SLABIM!
Krepit« svoje fc-nce, ;«či4e organfaem io tu4i V poartiin-et-e rof-et, močmi, energič-ni in ia del"} «-po«obn;. Sodobni fliiotiek liri t prilikah skrajna živčne n»-petoati: depresij*. »e«ipaoje, prediatna ohromel««t, prenitmjemo«!, fi*ifo« iin živča«, eto, na čem nwi'0gi top«. M«d tem j« Micatveco ugotovljeno, da regulira eketraiit ii življenjske žleie zdrave in moča« ftvili (»KaleF.uM«), viedJi ■ v organizem, lekretaric d-etovan.j« vee.h Eea, krepi vea organizem in uraTno-teSoja Šnfend »istem tako, da postane Slovek pseov-00 močen, aktiven v življenju in &p«oben za delo la borbo sa »voj obstanek.
VSEM ONIM, ki ee zanimaj« z« zdravljenj« z ».Kalefluidcm«, poSjemo brezplačno de+ajlnA literatur«, tahtevajte: Beograd. Njeguleva 5, Miloš Mwikori4. ►Kal«fluid< se prodaja v lekarnah in dro-fsrfjah.	8299
Odiofcrsmo ed axwt»tr»tiv» zdr. S. br. 10GS7/198S 3.
ZNIŽANE CENE! ZNIŽANE CENE!
TELETINA
«adnji del ...... kg Din 10.—
prednji del ..... ,, „ 8.—
se prodaja na stojnici pri zmajskem mostu in za Bežigradom, Janševa ulica 15.
Mtiller.
Sprejmemo dobre
TKALSKE MOJSTRE
izurjene na vseh vrstah mehaničnih tkalskih statev (gladki, karo, šaft, revolver, žakar) za izdelavo bombažnega blaga ter blaga iz umetne svile.
Ponudbe samo prvovrstnih moči z referencami (od tujcev samo oni. ki imajo dovoljenje za zaposlitev) poslati na: Publicitas d. d, Zagreb, Ilica 9, pod »G 388«.	8324
i. AVGUSTA ODDAMO
▼ sredini mesta
stanovanje
dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »TV. nadstropje«. _ 8213
KDOR ŽELI
zidati lastno hišo, poravnati svoje dolgove, prevzeti posestvo, izplačati doto svojim dedičem, daje posojila pod najugodnejšimi pogoji in na dolgoletna odplačevanja. 7483
»KREDIT"
gospodarska zadruga, r. x. z o. CELJE,
Aškerčeva ulica 3 (poleg hotela »Pošte«).
Hotel
NA MORJU
v glavnem mestu Dalmacije se odda takoj v zakup. Hotel je dobro obiskovan. Reflek-tanti naj se obrnejo na »Novosti« Split pretinac 91.	8278
Kadar potujete,
vzemite ■ seboj
BOTOT
MILO ZA ZOBE
praktično Je, ker je v nezlomljivi škatlici, in ekonomično.
D. PECHMAJOU ft dE., ZEMUN
James OBver curwooa:
46
Hči divjine
Roman
Samo še čez te gore — nekam na ono stran. Kar lahko se mu je Tždelo. Ne bo ga strah samega nadaljevati pot, če mu stari Tovaskuk ne bo hotel pomagati. Da, sam pojde. Z Barijem bosta že našla pravo smer. Na Barija se je neomajno zanašal. Skupaj sta bila svoji nalogi kos. Cez teden ali dva tedna dni bosta vide'a dekle.
In tedaj--
V zarji zahajajočega sokica je dolgo strmel v njeno sliko.
16. POGLAVJE.
Ta medved je moj
Ko sta David iin njegov mešanec dospela v Tovaskukovo vas, je bil baš teden »velikega slavja«. Tovaskuk je bil najvzhodnji privrženec češčenia totemov, in vsak izmed njegovih štiridesetih ali petdesetih ljudi je spominjal Davida »lovca vragov« na šotornem platnu Snežnega lisjaka. »Našemljeni so kakor peklenščki,« je rekel mešancu. Tovaskuk sam si je bil nadel velikansko medvedjo glavo, i'Z katere je štrlela dvojica bivoljih rog, ki je bila z zahodnih prerij kdo ve kako zašla v te kraje, in njegov posebni posel je bil, da je med solnSnim vzhodom in zahodom vsaj po šest ur na dan uganjal razne burke okoli svojega totemskega kola in neprestano pel žalobne prošnje k režeči se pošasti, ki je ždela na njem. Dan Davidovega prihoda je je bil četrti »kezi'kav« pravnika, »dan dobrega lova«, in Tovaskuk in njegovi ljudje so bili že vsi izmučeni od vnetih moli-tev, naj bi prihajala divjačina z gora naravnost pred vhode njihovih šotorov, da bi jo mogli s kar najmanjšim trudom pobiti. Tisti večer je Tovaskuk obiskal Davida v njegovem taboru
nekoliko više ob reki, da bti videl, kaj je moči dobiti od belega moža. Debel je bil strahovito — od same lenobe; David se je kar čudil, kako zmaguje svoj posel pri totemskem kohi. Mimo je sedel in opazoval razgovor starega glavarja z njegovim mešancem Jacquesom, trudeč se, da bi uganil pomen njunih kretenj in zmrdljajev.
Ko je Tovaskuk vstal iz svojega ždečega položaja in z globokim vzdihom odšel, mu je Jacques vse ponovil. Tovaskuk je bil rekel, da je čez gore strašna pot. Nekoč je že bil ob Stikinu. Sporekel se je bil s svojim rodom in krenil s pristaši na vzhod, a polovica jih je bila pomrla — pomrla zato, ker niso hoteli zapustiti svojih dragocenih totemov in jih je radi tega zajel prezgodnji sneg. Cez gore je bilo deset dni hoda. Potnik se je moral mnogokrat vzpeti nad oblake. Tovaskuk je bil sklenil, da ne pojde nikoli več na to pot. Upanje je bilo samo eno. Glavar je iimel Kija, mladega medvedjega lovca. Kijev obraz je bil še gladek. Ni si še bil zaslužil ostrog — da se tako izrazimo — in komaj je čakal, da bi izvršil kako veliko dejanje, posebno še, ker je bil zaljubljen v vračevo hčerko Kvak-a-pisju, kar pomeni metulja. Kijo naj gre, da dokaže Metulju svo>io hrabrost. Tovaskuk je bil šel ponj. Seveda Kiio za takšno nalogo ne bo hotel plačila. To dobi on, Tovaskuk. Ponudenih dve sto dolarjev v zalogah mu zadošča.
Kmalu potem se je Tovaskuk vrnil s Kijem. Kijo je bil še zelo mlad in vitek kakor podlasica, a njegove oči so bile vdrte in potuhnjene. Prisluhnil je. Seveda poide. Do zliva Pitmanove reke in Stikina pojde, če mu Tovaskuk zagotovi Metulja. Tovaskuk, ki je z očmi požiral zaloge (Jaques jih je bil razložil za vabo), je prikimal. »Jutri,« je nato reikel Kijo, željan novih prigod. »Jutri odrinemo.«
Še tisti večer je Jacques skrbno pripravil dva oprtna tovora za Davida in Kija, zakaj poslej ni bilo moči potovati drugače kakor peš. Davidov tovor je tehtal s puško vred petdeset funtov. Jacques ju je spremil iz tabora in še enkrat zaklical Davidiu, naj »pazi na
tega vražjeokega Kija«.
A Kijo ni bil tak kakor njegove oči. Kaj kmalu se je pokazal zelo priljudnega in prikupnega dečka. Govorice belih mož ni bil vešč, zato se je pa mojstrski izražal z rokami; in ko sta plezala na prvo goro in je David odkril v svojih nogah in na svojem hrbtu mišice, ki iti dotlej ničesar vedel o njih, se mu je Kijo veselo smejal in mu z živahnimi kretnjami zatrjeval, da se bo kmalu privadil. Prvi večer sta taborila malone pod vrhom gore. Kiio bi se bil rad zatekel v toplo dolino na oni strani, a nove mišice v Davidovem hrbtu in nogah so se upirale. V globljih dolinah so že zorele jagode, tu gori je bilo pa še mraz. Oster veter ie bril s snežnih vrhov, in David je kar duhal rezko vlago oblakov. Tako visoko sta bila, da sta si ob ogroiu, ki sta ga zakurila z dračjem, komaj opekla nekaj slanine. Pa Davidu ni bilo mar težav. Od upanja in nestrpnosti mu je kri vroče plala po žilah. Bil je skoraj na koncu svoje poti! Zmagoval je v velikem boju. Zdaj ni bilo v njem nobenega dvoma več. Spet je mogel pogledati svetu v oči!
Dan za dnem sta prodirala proti zahodu. Ta pot čez hrbtišče gorovja je bila nekaj silnega. Dajala je Davidu drugačne pojme o merah vseh reči in o pritlikavi neznatnosti človeka. Zdelo se mu je, da sta na teh gorah kakor dve mravlji — dve ničevi, plazeči se mravlji. Tu je moral človek najti dušo in vero, če ni imel prej nikoli nobene. Ka.r prapadenost ga je obhajala nad svojo majhnostjo. Časih se ga je polaščal strah. Spoznaval je, da človek v velikem toku stvarstva tla dosti več kakor majhen pripetljaj, in da v tem stvarstvu ne more manjkati Boga. V Kijevih očeh, ko je časih gledal v dolino, je bila ta misel; misel, ki je nemara ne bi bil znal razložiti, velika resnica, ki je ni razumel, ki jo je pa čutil. Ta misel ga je delala vernega — pobožnega častilca totema. In Davidu je kajkrat prišlo na um, da mora biti v tem totemu prav tako božji duh kakor v ogoljenih molkih in slonovinastih križcih na prsih krščanskih žena.
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din i.—. Po Din /.— za besedo s« zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Strofc«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor Si pe pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanjc naslova. Vsi ostali oglasi socialnega znač&ja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
Kdor i š&t mesto potnik«. plač* m vsako besedo 50 |«a.r; sa dajanj« naslov« aii za Šifro 3 Din. — Kdor sprejema pomnike. pla-ft« besedo po 1 Din; K dajanj« naslova ali ta Šifro na 5 Din. (5)
Zastopnika
Slovenijo išče »vzorna tovarn* pisalnih strojev, ki nudi ocarinjeno »kladišče. Gospodje z dobrim« zvezami in potrebnim kapitalom pridejo v poš-tev. Ponudbe na Inter-r«>Wam. Zagreb. Ma*ary-kova -28 — pod br. 231-4B.
20209 o
Zastopnike
u obisk gostiln, hotelov, l:-,kior tudi privntnv'h strank i^HM za TM večje kraje v državi. Brezkonkurenčna *w«r. visoka pr orisi Ja. — Osebno ee je predstaviti od a. do 12. ure in pismene pon<\nihe na: Konm d. d.. Maribor, oddelek za krmm:-r arije.	20161-5
Poverjen ike
in zastopnike
dP'«Ttie »Zadrugia«. Ljubljana. po?t.ni predal <W. Zs odgovor priložiti snnimke.
20*7*2-5
'hX'[llLl
Vsaka pesed« 50 par; n dajanje naflova ali m Šifro p« 8 Din. fl)
Zastopnike išče posojilnica
sa obisk privatnih strank. ia zaključevanje posojil! Ponudb« na: »Kreditna ra drLjubljena, pp. 307 — Znamki za odgovor!
201-t
Hotelsko sobarico
perfektno, staro o-d 95 let naprej, »prejmem v stalno
službo. Potrebno v<=aj enoletno spričevalo hotelske sužbe. Xa=i'Ov pove ogl. od>de i ek »Jutra«. 20341-1
Pedikerja
za javno kopališče v Lju.h-!.'am sprejmem takoj. S«-pTnv pove Ogabni oddelf-k »Jutra«.	20474-1
Dekle z dežele
zmožno kuhe, ali vajeno psave. dobi me-to gospodinje t Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelrk »Jutra« pod Šifro »lit«.
20£V2-1
Krznar. pomočnika
dobrega, zmožnega vseh boljših del. Iščem za takoj. Isto tam se sprejme
krznar. vajenca
poštenega ln lz dobre hiše. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 19857-1
Postrežnlco
pridmo ta pošteno, srednjih let. za bolnion iščem za taikoi. — Pomid.be na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Bolnica«. 20403-d
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, vseskozi zanesljiv iin dober prodajalec. z lepim nastopom, ne izpad ?5 let star, dobi
mesto potnika
pri neki tuka.iSin.ji veletrgovini z vinom in špiri-tuozami. Reflektanti ki po-etedujejo prima referenc?, naj pošljejo svoj« pomidibe pod »F:keum« na o?'aeni oddelek »Jutra« do 15. t. m.	20345-1
Fant Iz dobre hiše
močan, leli meeto vajenca
v avtoime..haračn.i stroki. — Naeiov: Vrečko, Pišece pri Brežicah.	20376-44
Vajenca
pridnega in poštenega, ( primemo Šolsko izobrazbo, sprej-mem v trgovino mešanega blaga. Stanovanje in hrana v biši, drugo po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20.^44-44
Prodani
Ogiaai trg. značaja po 1 Din besed«; za dajanj« naslova ali n Si.fr« f Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; xa dajanj« naslova ali za Šifro Pa 3 Din. f6)
Samskega uradnika
24—30 Vt »t»r»ga; iz boljše rodbine, sprejmem. — Cen;, ponudbe samo s sliko na oglasni odd-elek »Jutra« nod značko »Pension«.
203324
Brivskega pomočnika, praktfkanta ln frizerko
»tveim« t « k o j »Rapld«,
Kolodvorska uiica St. 35.
Ž0418-1
Žele/okrivca
za manijSe d«*!o sprejme takoj etavbeiniik Gabrijelčič, Robbova 21.	204364
Službe išče
Vsaka beseda 90 par; za dajanj« naslova aH
sa Šifro pa 3 Din. (2)
Starejša k Uharica
z do'brimii spričevali, želi mesto pri orožnikih, ali pa tudi kot gos.po.dmja. — Cen.j. ponudbe na naslov; A. J.. Laik«, RimrlgaiisJca TA. 146.	20364^2
Poduradnik
reduciran, z 10.000 Din kavcije. želi namestitve kot skladi ščmik, pri lesni trgovini, ali kaj sličmega. S'užbo nastopi lahko takoj. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značiko »Marljiv 10.000«. 20386-2
Blagajničarka
z dobrimi spričevali, _ išče podobno mesto ali kaj primernega. Nastopi lahko ta-bo'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20+43-2
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Kozamurnika
Med t«o. fco Jo Je	Ko7.anvurni'k
popthai •« dobri lč«<ije refllli Jurja iz nj*4<r««wa «tr*to«*« polofc&Ja. Oh, kakšen j« bU	Btato B"i je teklo z
t*tor Strtoi»metana, in svetil ■ta	4» bi ca bil namoftll v ko-
Otroške vozičke ln kolesa
kupite dobro in pocetvl pri S. Rebolj & drug, Vodnjakov« 4.	171-6
Vsa Evropa rabi »FLOOR« voščilo
za parket« in Hnoleirm. (Floor parket metle, po litura, rokavice). Moscalu«
čudovito iajce
proti moljema. Zahtevajte pri Va^em Irjovcu, — JELODVOR, Ljubljana, Gosoosvetska cesta 8.
20232-6
'2 omari hi posteljo
v dobrem itarojiu p o o e n 1
pr.od« hišnik t Nunski ul. 5t 31.	20405-6
DamSkj frizersJd inventar
zelo dobro ohra-men ugodno naprodaj. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«.
203&2-6
Otroški vozički m gajbice
ziloHiJi^ stiol<5ki, igralni to-zičiki, najcenejše pri M. Tomšič, Sv. Petra štev. 52 20439-6
rt r*
Vsaka beseda 1 Din: | sa dajanj« nastova ali ■ Sifr« oa 5 Din. (9) |
Radio-aparat
svetovne znamke, z elektrod inamičini m zvočnikom, pripraven za gostilne ali javne lokale, naprodaj. — Istotam naprodaj kuhinjska
kredenca
pripravna za gostii.no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20333-9
Kupim
Avtomobile
in motocikle
svetovnih znamk, najino-vejtše modele (.nore in rabljene) kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri a-vto Krdki Žužek, _ Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 2040140
Puch motor 250
v brezhibnem staoju itn •
plačanim darkom za leto 1933.. za 4000 Din proda G r e g o r i n. Št. Vid nad Ljuibljano.	203S440
»Fiat« avto
St-Irisodežen, malo ^ rablijien. z majhno potrošnjo bencina, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro vozilo«. 20288-10
Vsaka beseda 1 Dim: ta dajanj« naslova ali za Šifro p« 5 Din. (16)
Poceni posojila
počen« od 2000 Din do 500.000 Din, za vse srvrbe, stanove in poklice, odplač-Ijivo ▼ maluh mesečnih obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljublj« na. Mestni trg St. 25/1. — Iščejo poverjenike. 200-16
Vložne knjižice
kupuj« in prodaja najugodneje M. Jankole, kom. družba v LjuMjani, Še-leoburgova uJica 6/n. — Telefion 3052. 20273-16
Hranilno vlogo
Mestne, Kmetske, odoosno Ljudske posojitoic-e — ali prenos d o broinn «t ja kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Proimpt.no«.
«0427-16
Posojila
daj« na ugodno odplačevanj« »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 68. Za odgovor priložiti snamkio.
204,7.146
Vsaka besed« 1 Din j xa dajanje naslov« ah
sa Sifr« pa 5 Din. (20)
Uglasi trg. značaj« po 1 Din beseda; z« dajanj« naslova ali sa Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snača-j« vsa k« beseda 50 par; za dajanj« na&lova ali za šifro p« 3 Din. (7)
Fotografi (amat.)
IiSčejpo se slike sknpine češkoslovaSktito. častnik J v iz sokolske povorke — 30 do 40 komadov. Ponudibe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »C. S. R.«
20362-7
Avto, moto
Vsaka beoeda 1 Dki, i« dajanj« naMova ah *« Bfr« pa $ Din. (10)
Dva avtomobila
»Chevrolet« in »Gaeex« prodam tudi proti hranilni knjižici. Garaža	.
Ljubljana, Siomžkova ua.
20*16-10
Enonadstrop, hišo
trgovsko obrtno, v centru Ljuibljane, na najpromet-nejši cesti prodam za Din 2130.000. Polovico je plačati v gotovini, drugo prevzem hipoteke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zlata jama«. 20260-20
Staro stavbo
primerno za adaptacijo — po možno«<i v centru Ljubljane kupimo. — Prednost imajo stavbe, ki so zadolžene. Ponudbe brez posredovalca na oglasni oddelek »Jutra« pod »Naš dom«.
20304-20
V Kamniku
ali okolici
kupim hISo za letovanje.
Predpogo-j je vrt. Ponudbe z opisom in navedbo cene na ogasni oddelek Jutra pod mačko »Kamnik«.
20259-20
Mlin naprodaj
v prometnem Industrijskem kraju. Ponudb« na oglašal oddelek »Jutra« pod Šifro »Mlin«.	19507 20
Gostilna
t mlinom in posestvom, ▼ Motni kn ob Dunajski e. In
kmečko posestvo
kjer se lahiko redi 5—10 glav živin«, naprodaj. Pojasnila daje Piberoik, Velenje.	20385-20
Posestvo in mlin
b1i®u Dob m« pri Celju, ob glavni cesti takoj prodam. Plač« »e lahko e knjižicami nekaterih oeijskiih posojilni«. Naslov prt podružnica »Jutra« v Oedjoi.
20406^0
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din: aa dajanj« naslov« aH
»a Šifro p« 6 Din. (12)
Novo pohištvo
zaradi s e i i t v « po
ugodni ceni proda Z., •Podutik St. 83. 20363-12
r/
Vsaka besed« 1 Din: z« dajanje narfo*« ali
za Šifro p« 5 Din. (19)
Pisarniške sobe in obcestni lokal
po zelo niaki ceni odda Arogerija »Hermee«, Miklošičeva cesta Itev. 90.
20061-19
Dva lokala
pripravna za trg-o<vi«u> »M obrt, na prometnem kraju odda Fraiae Vidmar, Pod-Sumtberl — Domžale.
20402-19
Dva lokala
veflfka s skladiščem, iranjRi s telefonom in opravo takoj oddam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Promet«. 20445-19
Vsak« beseda 1 Din: za dajanje naotova ali
za šifro p» 5 Di-n. (17)
Pekarno
staro in vpeljano, v prometnem vinorodnem kraju oddam v naj<"m pod zelo ugodnimi pogoji. Prednost imajj» oženjeni brez otrok, ali samci. Naslov v og:as. oddeltu »Jutra«. 20377-17
Gostilno in kavarno
s kompletnim inventarjem 'akoj oddam v najem. — Vzamem tudii hranil, knjižico. Naslov v oglflso-em oddelku »Jutra«. 20466-17
Pekarno
z inrrentarjeim. v mestu na Štajerskem odda.m v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20447-17
Pridelki
Vsaka besed« 1 Din: z« dajanje naslov« aH m Šifro p« s Din. (83)
Mleko
Din 1.68, zunaj m^sit« Din' 1.76, dostarvlj« dnevno naj-maoii	li-tno-r Mlekarna
Dolei l'jani.
mamj 20 litrov Mlekarna Dolsko, poŠta Dol pri Lj«b-tUni	20666-83
Stanovanja
Vsaka besed« SO . m lajuj« naslov« il m Kfrs I Dio. (21-«)
Stanovanje
as periferiji, s eno «U dveon« sobam« ln pritikH-naani iSCeoa • prvim avgustom — najraje pod gozdom. s sedmini vrtom. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Idilično«.
20060-91/a
Dvosob. stanovanje
« bopairaoo In priibiklinaml, v m-e«tu iSče ari. uradnik brez otrok, m september tli kasneje. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod
tma&uo »Cisto 00«.
20420-31/a
Stanovanje
Vsaka besed« 1 Dtn; m dajanje zmmSot« aH
■a lifrs p« 6 Dan. (SI)
Enosob. stanovanje
veliko, * prirtiklinami ta Ikoj oddam v Frani ott> vi iuiiic< Sit»v. 4 — Bežigrad.
20E95-21
Trtsob. stanovanje
komfortno, a plinom, vrtom in pritiklinami oddam. Pojasnila: Cesta v Rožno dolino Štev. 26/1.
20279-SI
Dvoje stanovanj
emoiih, park »tiranih, obstoječih v«ako ia dv<eb sob. kopataire te vvfc pritiklin, takoj oddam po zeio rmerni oemi odra sli druiini. Zelene jerna. Preiernova nI. 15. 20116-31
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v podpritličja vile. sred« mesta takoj oddam. Ogledat* v K rta f !jevi ulici 1S/II. 19680-21
Stanovanje
»obe in kulvnje takoj oddam v Mali vasi 4S. Ježica 20404-21
Enosob. stanovanje
v suterenu. < pritiiklinami takoj oddam v Bolgarski ulici 17.	20399 31
Enosob. stanovanje
lopo in tisto, v centri: me-rf« poceni odda Oblak, trgovina — Rinnfika cest* 5.
80450-31
Reprezentančno
stanovanje
v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212
Dvosob. stanovanje
i balkonom in pritiklinami oddam z avgustom v Ljubljani, Boilgarska ulica 26.
204il4-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, v nori vili, zelo sow»6nio ln zračno, takoj oddam pod Rožnikom. — na«ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	204/13-ai
Trisob. stanovanje
» d d «m i avgustom ali poioeje — ter
dvosob. stanovanje
i novembrom na Bleiwei-sovi cesti K. 9/n. levo.
30431-31
Moderno
Mesečno sobo
elegantno, z dvema posteljama takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2U228-23
Sobe oddaja
dnevno tli mesečno, za 1 ali 2 osebi poceni hotel Tivoli._20072-33
Sobo
lepo opremljeno, s *oupo; rabo kopalnice, kakor tudi
prazno sobo
r vhodom s »topni i c takoj oddam v Tavčarjevi ulici. •Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20354-33
Sostanovalko
sprejmem v Bolgarski ulji. »5.	20406-23
Sobo
z dobro brano oddam .takoj ali pozneje dvema osebam« v Gregorčičevi ulici li/T. des.no.	80449-23
Sobo
lepo !n zračno, s posebna vhodom oddam takoj ali pozneje v cent:u mesta. Naslov v oglasnem oddellku »Jutra«. 2U407-23
Sobo s 3 posteljami
na ple-mini Uskovraici. z« poleti in pozimi po dogovoru odda Fran« A r h. Srednja va» »t. 96. Bohinj 20387-23
Separirano sobo
oddam takoj aii 5 15. julijem v Rožni ulici St. 3.
30309-23
Sobo
separatnim vbodom, zraven Miiičeve ka-»aro« oddam častmi km. —
OHUIV v Hllfv trt* oalirojn« IDkisobno, v imjl! epiem centru oddam takoj aii z avgustom. Nc-siiov por« oglasni oddelek »Jutra«. 204S0-Š1	»Jutra«. 204il0-ž3
	Lepto solnčno sobo z dobro hrano, v bližini Zv«®de oddam dvema mladima gospodoma. Naslov v ogiaeneim oddelku »Jutra«. 204117-23
Enosob. stanovanje sofloftnio, oddam n« Rimski ootti 23. 20431-31	
Stanovanje 2 »votlih »ob. preprosto, primerno za krojač«, takoj oddam n« Starem trgu Ha H. nadstr. 20446-21	Sobo v centru čedno opremljeno, s posebnim vhodom i® narke^om takoj poceni odo a.m gospodični ili starejšemu go-ejKidu. Nemeth, Stari trg »t,. 26.1L 204S7-23 Opremljeno sobo v strogem centru takoj Uigiodno oddam. Naslov v otrlasnem oddelku »Jut/ra«.
Dvosob. stanovanje parket! ramo, s električno rarsveitžijaivo m vrtom takoj oddam.. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 204170-21	
Sobe išče	
	yKam pa,kam ?
Vaaka besed« BO par. m dajanje naslov« ali m Mfos 3 Dim. (3S~a)	
	Vsak« besed« 1 Din; i« dajanje naslov« ah sa Ufro pa 5 Din. (18)
Dve lepi sobi enoposteljni, če mogoče e souporabo kopalnice ižčean. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Za dva meseca«. 204(l9-23Va	
	Na veselico s plesom U s« bo vrSila t nedeljo v gostilni Dalmacija, vul-go Anžok. Si?ka. Nudim pristna dalmatinska vin« ter topla in mrzil« jedila. Ivan Irfissan. 204Ž3-18
Sobo odda 1	
Vsaka besed« 60 par; m dajanje naslov« ali m šifr« S Din. (23)	Glasbila
Vsak« besed« 1 Din; a« dajanj« naslov« aH
Sa Šifro pa 5 Dio. (26)
Note za gitaro
kupi Franjo Stingl, trgovec. Dobrovnik, Prekmu.rje 204i28-26
Pianino »Forster«
za 5OO0 Din proda Hutter, Maribor, Gajeva ul. 311.
20465-26
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: z« dajanj« naslov« ali M Šifro p« 5 Din. (31)
Opozorilo!
Radi 2 posku-sov dobiti blagto ti« moje ime, ob;av-Ijam občinstvu, da ne sme nifcdo izročiti blago ali kaj drugega na moj račun. — Franc AvSič, krojaštvo, Komensikega u<ica štev. 36 80433-31
Razno
Vsaka beseda 1 Dvn: i« dajanj« naslov« ali sa tifro p« 5 Dia. (37)
Telefon, številko
□□□□□□□□□□t :□□□ Med mestom In deželo
posreduje > Jut rov« mali oglasnik.
▼ bmfcitm v^i^s^a n^-fiatr.. Naslov v ogla-snem oddelku □□□□□□□□□□□□□C »Jutra«.	?0-39<l-37 mBUBBBRBI
Prevečkrat sem se pudrala
m ...
izgubila sem tako zaročenca
Moja koža se je svetlikala in blestela, bila je raskava in pegava. Neki strokovnjak mi je dejal, da so to posledice prepogostega pu-dranja. Doznala sem tudi, da obstoja tajnost očuvanja sveže in prekrasne polti v enkratnem pudranju na dan. Ali, moj zaročenec me je medtem že zapustil. Ugotovila sem, da se puder Tokalon obdrži na licu pri vsakem vremenu štririkrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ta puder zožuje tudi razširjene znojnice in odpravlja vse sledove sijaja in bleska na licu.
Moja koža je mastna, ugotovila pa sem, da puder Tokalon iz smetanove pene tudi taki koži daje svežo in prekrasno polt brez bleska. Uspehi uporabe so ravno taki, kakor pri onih ženah, ki imajo suho in normalno kožo, Divni so občutki v zavesti trajno lepe polti podnevi- in ponoči brez vedn2ga pu-dranja.
Inserirajte v „JUTRU"
NAZNANILO!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiii11
S TEM CENJ. OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAM, DA OTVORIM Z DNEM
%/ v
9. JULIJA T. L.
LETNO KOPALIŠČE
NA JESENICAH
Za obilen obisk se priporoča ANDREJ ČUFER, JESENICE
U^juje Davorin Ravljea. izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoil Ribmkaz. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Franc Jeseržek. Sa vratni del je odgovoren Alojz Novak. Vat v Ljubljani