Združimo delo v ogledalu zaključnih računov
Dobro prinese še boljše
Kljub temu, da vsak razumen gospodarstve-nik že med letom pazljivo spremlja in ocenju-je poslovne rezultate in da so mu ob koncu koledarskega lefa tudi vsi globalno že znani, še vendarle najbolj neslrpno pričakuje sklep-ne podatke iz zaključnega računa. Sele takrat namreč lahka večplastno in definitivno spozna celotno premoženjsko stanje in uspešnost svo-jih poslovnih odločitev v preteklem letu.
Zaključni račun ni samo dokument o stanju premoženja in delitvi celotnega dohodka za določeno leto, ampak tudi smerokaz za nova načrtovanja uspešnej-šega poslovanja in je hkrati najboljša pod-laga za analize. Takšno analizo zaključnih računov šišenskega gospodarstva je za 1979 leto opravil tudi Komite za družbeno plani-ranje in družbenoekonomske odnose občine Ljubljana-Šiška v obliki poročila o uresniče-vanju družbenega plana. V njem so zajeti vsi najbistvenejši elementi in kazalci stro-kovno tehnične narave z natančnimi zaključ-ki. Škoda je le, da ne obsega več pogloblje-nih ocen, predvsem vzrokov nekaterih nega-tivnih stanj, na poljuden način, razumljiv tudi nestrokovnjaku.
Takoj v uvodu poročila je rečeno, da se je 1979. leto končalo z doslej najvišjo stop-njo inflacije, kar se je neeativno odražalo tudi na gospodarskih tokovih občine Ljublja-na-Šiška. Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so cene takole naraščale: pri industrijskih izdelkih proizvajalcev za 14,7, v trgovini na drobno za 24,8, za storitve 24,5 odstotka, za 24 odstotkov pa so se povečali življenjski stroški glede na leto 1978. Takšno gibanje cen je vplivalo tudi na porast celot-nega prihodka šišenskega gospodarstva. Zato je sestavljalec poročila pri nekaterih kate-gorijah moral uporabiti »deflatorske korek-tive«, da bi tako postali podatki primerljivi s preteklim letom.
Poročilo zajema podatke za 181 organiza-cij združenega dela. Njihov družbeni proiz-vod je naraščal po realni stopnji 5,2 glede na planirane 7 odstotke, medtem ko je bi-la ta stopnja v 1978. letu 8,9 odstotka. Na upočasnitev rasti so nedvomno vplivali pred-vsem nekateri restriktivnejši gospodarski ukrepi. Ugodnejši od planiranih so kazalci zaposlenosti, ravno tako pa tudi od dose-ženih v 1978. letu. V 1978. letu je bila ta stop-nja 3,7, planirana v 1979. letu 3,2 odstotka, dosežena pa 2,3 odstotka. Združeno delo to-rej zapira škarje ekstenzivnega zaposlova-nja v prid višje produktivnosti. Kljub temu pa produktivnost ne dosega željene ravni. Planirana je bila po stopnji 3,8 odstotka, vendar dosežena samo 2,9 odstotka. V letu 1978 je bila dosežena 5,2 odstotka. Ne glede na to je razmerje med doseženo stopnjo za-poslenosti in produktivnosti še vedno ugod-no, saj se nagiba v korist produktivnosti za 0,6 odstotka.
Oglejmo si še nekaj najvažnejših elemen-tov gospodarjenja iz drugega zornega kota. Podatki niso očiščeni inflacijskih vplivov, vendar zaradi tega, med sabo primerjani, ne kalijo končnih finančnih efektov. Celotni prihodek gospodarstva se je v primerjavi z letom 1978 povečal za 27,8 odstotka. Porab-Ijena sredstva za ustvarjeni celotni priho-dek, brez amortizacije, so se povečala za 25,8 odstotka. Zaradi tega se je bruto pro-izvod povečal za 32,5 odstotka. Posledica je ugotovitev, da se je doseženi dohodek na-sproti 1978. letu povečal za 30,8 odstotka, to-rej za 3 odstotke več kot celotni prihodek, za prav toliko pa se je povečal tudi čisti do-hodek.
Sredstva za osebne dohodke ob upošte-vanju višje zaposlenosti so narasla za 26,7 pdstotka, pri čemer znaša povečanje čistega osebnega dohodka na delavca mesečno 25,5
odstotka ali 7.734 dinarjev, oziroma 6.163 di-narjev v letu 1978.
Ob upoštevanju življenjskih stroškov, ki so narasli za 24 odstotkov, se navedeno po-večanje čistega osebnega dohodka razvred-noti tako, da je realno povečanje le 1,5 od-stotka.
Manj ugodna je ugotovitev, da se vložena sredstva za doseganje celotnega prihodka ni-so kaj dosti bolje obrestovala kot v prejš-njem letu, saj znaša indeks le 100,9. Podatek nas seznanja, da porabimo za določeno viši-no celotnega prihodka skoraj enako višino šredstev za stroške kot leto prej, kar pome-ni komaj rahlo izboljšanje rentabilnosti. Tu-di z obratnimi sredstvi nismo ravnali dovolj racionalno, saj se je koeficient obračanja, izražen z indeksom, znižal na 94,7. Ceprav vzrok ni analiziran, v katerih panogah in oblikah so ta sredstva najbolj angažirana, smemb zaključevati, da se je to najbrž do-gajalo v sferi surovin in reprodukcijskega materiala ter gotovih izdelkov, ki tudi sicer običajno angažira največ obratnega kapitala.
Zelo pozitivni pa so rezultati na področju izvoza in uvoza. Glede na plan je izvoz pre-koračen za 15 odstotkov, primerjan z dose-ženim v 1978. letu pa celo za 42 odstotkov. Glede uvoza je mogoče reči, da se je ta gle-de na splošno naravnanost zmanjševanja in nasproti planu zmanjšal, saj znaša komaj 78 odstotkov od planiranega, čeprav se je v pri-merjavi z 1978. letom povečal za 57 odstot-kov.
V kolikor dosežene uspehe gospodarjenja' realno ocenjujemo, tedaj moramo biti z nji-mi v primerjavi z letom 1978 vsekakor zado-voljni. Niso veliki, vendar zanesljivi, da na podlagi njih lahko pogumno pričakujemo v tem letu še boljše.                      I. Osolnik