St. 148 PrttBiBajla&&i getoviiii (Drotu carrenfe cea la posta; V Trstu« v petek 23. junija 1922 Posamezna številka 20 stotin« letnsk julvh jzhaja, IzvzemSi . pondelje^vatic din cfot^. Uredniitvo: ulica sv. Frančiška Asifkega §t. 30, I. j>opisf- n^O^^gg-idništvtt Nefrinkirana piama se ne sprejemajoiVoiapbl j^ira jfc^jlj^^^^v^j ta odgovorit urednik Štefan Godina. — I^alntk tWi »gj gCTgVTlkk tiskanu Edinost Naročnin« znata za mesec L 7. —, 9 neseeiJL l^aMjj^eta L 32. —, In celo leto L 60 — Za inozemstvo mesečno 4 urednlf jKP-______i, J A. FO'NOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. —• Oglasi se računajo % fkokosti ene kolone <7Z mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent' osa tnice, In zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — MaH oglasi po 20 at beseda, oajnanj pa L 2 — Oglas! naročnina in leklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s».! Frančiška Asiškega štev. 20, L aadaftropje. — Telefon uredništva In uprave 11-47.' Tečno zavlačevanje Minister za mornarico De Vito se bavi baje najintenzivneje z našim tržaškim .vprašanjem. Proučil da je temeljito vse ziaše probleme in zaveda se hude krize, ki jo preživlja Trst. In uverjen je — tako zatrjujejo vsaj vsa glasila — da Trstu se mora pomagati. Ima tudi odločno voljo za to. Ko se je pred par meseci mudil v Trstu, da si na lastne oči ogleda položaj in se pouči o tem, kaj je treba ukreniti, je podal slovesna zagotovila, ki naj potolažijo trgovstvo Trsta in vse prebivalstvo, hrepeneče tudi po gospodarski odrešitvi. Ali gospod De Vito ni samo mož besed, ;ampak tudi dejanja! Izdelal je podroben zakonski načrt v pomoč ladjedelsivu v naših .krajih. Vsi vdani mu zvonovi so zvonili .v svet to radostno vest in so sporočali Tr-žačancm: vidite, kako krivo sodite našo vlado! Ona vam hoče pomagati in vam bo pomagala. S parlamentarno rešitvijo zakonskega načrta De Vito dobi vaše ladje-delstvo mogočno eporo in pride do razmaha. To bo bogat vir dohodkov, gospodarstvo se povdizgne, število brezposelnih se izdatno skrči, tržaška kriza bo po velikem delu premagana. Tako so nam peli veseli zvonovi in pričakovati bi bilo, da bo vlada, ki jo je baje sama skrb za ta naš obubožani in trpeči Trst, hitela, da načrt ministra De Vito nemudoma predloži zbornici v razpravo in da £ride gespodarstvo Trsta čim hitreje do rvavo potrebne pomoči. Sedaj pa prinašajo tukajšnji listi vest iz Rima, da načrt ne pride v tem zasedanju v zbornico, ampak da je stvar odložena na zasedanje po parlamentarnih počitnicah, na jesen, celo na mesec november, torej za skoro pol leta! Načrt da se nahaja šele v stanju pripravljanja, ni ga še med parlamentarnimi spisi in ni še razdeljen med poslance. Ne vemo pa, ali bo služilo našemu prebivalstvu v tolažbo in pomirjenje nadaljnje sporočilo v listih, da je tista slavna komisija, ki naj »proučuje* tržaški problem, pridno na delu in da zbornica bi ne mogla razpravljati o rečenem načrtu že v tem zasedanju, ker mora rešiti proračun in druge zakonske načrte, ki so že dolgo na dnevnem redu. Celo «Piccolo» pravi, da so vsi industri-alni krogi sprejeli to vest z neprijetnimi čustvi. Nekateri da vidijo vzrek za ta odlog v «tehničnih težavah*, drugi pa v od-poru, ki je naletel nanj zakonski načrt ministra De Vito v duše vnos ti izvestnih kro- [ gov, ki motrijo ta problem z gledišča gospodarskih interesov, mesto z gledišča gospodarskih in pol tičnih potreb. Če bi se — pravi rečeni list dalje — parlamentarna razprava tega načrta in njegova praktična izvedba odlagala, bi pomenilo to že a priori podcenjavanje tistih ciljev, ki naj jih načrt doiseže. Verjamemo «Piccolu», da so prizadeti krogi s trpkimi čustvi sprejeli to vest Mi bi rekli še več: da je izzvala konsternacijo. O tem priča brzojavka, ki jo je poslala industrialna zveza ministru De Vito, kjer opozarja na težke posledice in opozarja na nevarnost, da industrije prenehajo z delovanjem. Imamo enostavno zopet slučaj znane metode zavlačevanja, ko gre za življenje in smrt Trsta in njegovega gospodarskega življenja. Mi smo uverjeni, da vzrok odlogu ni v «tehničnih težavah», marveč v «duševno-sti» tistih vplivnih krogov, ki vidijo nevarnost za svoje gospodarske koristi, če bi se Trst zopet povzpel in bi prišla njegova i trgovina zopet do razmaha. In ti vplivi se bodo gotovo uveljavljali tudi, ko pride — če pride — stvar v razpravo v parlar-mentu. To mora biti danes jasno slehernemu Tržačanu. Na jasnem si mora biti, da ne gre vera nikakim lepim besedam, nikakim s pompom uprizorjenim obiskom! Suha resnica je ta, da se morajo Tržačani že enkrat spomniti latinskega pregovora: Res tua agitur! Gre za tvojo gospodarsko kožo! Sami se morajo postaviti na noge in zahtevati z vso odločnostjo najvišjo pravico: možnost za delo, zaslužek, življenje na svojih tleh! Same prošnje romanja v Rim posameznikov, pa bilo tudi «naj-odličnejših* oseb, proučevanja «komisij*, ki imajo le namen zavlačevanja vsakega ukrepa našemu trgovskemu emporiju v prilog — vse to ne koristi in ne dovede do nikakega cilja, kakor nam jasno kažejo vse žalostne izkušnje. Trst mora sam začeti govoriti prav po tržaško, to je: v zmi-slu svojih življenskih interesov in brez vsakega ozira na izvestne «duševnosti», ker to je le beseda, ki naj zakriva na-sprotstva krogov, ki se radi svojih interesov bojijo tekmovanja Trsta* Ti krogi izsiljujejo politiko zavlačevanja, ko gre za res koristno reševanje tržaškega problema! Do tega spoznanja morajo priti Tržačani, četudi je grenko tolikem velikem pričakovanju! Italija Italijanska ljudska sti&nka in sodelovanje socialistov RIM, 22. Snoči je imela parlamentarna skupina italijanske ljudske stranke sejo. Predsedoval je poslanec Longinotti. Na seji se je nadaljevala razprava o politično-parlamentarnem položaju, ki se je bila začela že na včerajšnji seji. Poslanec Longinotti je prečital nekoliko sporočil, nakar se je začela razprava. V razpravo so posegli poslanci Uberti, Brusasca, MiglioK, Gronchi, Jačini, Grandi, Achille. Končno je bila sklenjena sledeča resolucija: «Skli-cujoč se na sklepe občnega zbera stranke in upoštevajoč resolucijo strankinega vodstva kakor tudi dejstvo, da se je pri večini socialistične parlamentarne skupine pojavila resna volja za sodelovanje v vladi, želi parlamentarna skupina ljudske stranke, da bi se stvar programatično o-predelila, tako da bi dežela in parlament mogla stvarno presoditi vrednost prispevanja socialistov za moralno in gospodarsko povzdigo Italije. Skupina se zanaša, da bo Factova vlada dala pri izvrševanju svojega programa dokaz, da ima odločno in nedvomljivo voljo vzpostaviti oblast države v svobodi in redu in ščititi zakoniti razvoj ustanov, ki jim je namen braniti delo. Vodstvu skupine nalaga, naj vztrajno in pazljivo zasleduje politično- jasno tekom razprave o vpra/-šanju čehoslovaškega posojila Avstriji Nemški krščanski socialci so xl pr. glasovali v komisiji proti, a v plenarni seji za posojilo. Nem©ly nacionalisti, ki so v finančni komisiji glasovali za posojilo, so glasovali v zbornici proti. Državna zbornica odobrla posolio za Avstrijo PRAGA, 22. Zbornica je odobrila zakon o posojilu za Avstrijo v znesku 500 mi-Ijonov čehoslovaških kron. Obresti bodo določene v odvisnosti od obresti, ki jih bodo zahtevale druge države od Čehoslovaške za njena posojila v inozemstvu, a začasno se bodo računale po 6%. Avstrija bo morala povrniti posojilo v 20 letih. Ako dobi Avstrija iz inozemstva do leta 1923. druga posojila, bo čehoslovaško posojilo zajamčeno z avstrijskim državnim imetjem in z državnimi dohodki. Dokler se ne ustanovi posebna mednarodna organizacija za upravo teh dolgov, bo Avstrija izročila kot jamstvo vrednostnice krajevnih železnic, vredncistnice tovarne sladkorja v Dolnjem Getonu in poslopje češke pisarne na Dunaju. Svoboda prepričanja na Madžarskem PRAGA, 22. Vsi listi se Obširno bavijo z demokratskimi volitvami na Madžarskem in naglašajo, da se opozicijski poslanci niso "udeležili svečane otvoritve parlamenta s strani Hortyja». Madžarski socialistični poslanci so položili vence na grobove urednikov - socialno-demokratičnega lista «Nepszava,» ki so bili umorjeni 1. 1920. Še-le potem so šli v parlament. Bolgarska Vest o odstopu kralja Borisa neresnična SOFIJA, 22. Bolgarski dopisni urad javlja: Vest, ki jo je objavil neki londonski list in ki pravi, da je kralj Boris odstopil je popolnoma neresnična. Velika nevihta v Sofiji SOFIJA, 22. V mestu je divjala včera; velika nevihta, ki je razrušila več hiš ter deloma poplavila mesto. 10.000 ljudi je brez strehe. Škoda je neizmerna. Rusija Nove oblike ruskega gospodarstva — Či-četinov razgovor z nemški mi veleindustri-jalci DUNAJ, 21. «Prager Presse» objavlja poročilo svojega dunajskega poročevalca o poteku obeda, katerega so se udeležili nekateri nemški veleindustrialci in ruski komisar za vnanje stvari Čičerin. Pogovor se je vršil v nemškem jeziku, katerega Čičerin povsem obvladuje. Čičerin je podal nekoliko izjav o novih oblikah ruskega gospodarskega življenja. Ruska sovjetska vlada daja državljanom v zakup industrijska podjetja in daja ino-zemcem tudi koncesifie. Pri dajanju v zakup imajo prednost bivši lastniki. Inozemskim koncesionarjem se dajo vsa jamstva, ki jih žele. Pri sklepanju pogodeb s tujci izgubi po odobritvi teh pogodeb s strani centralnih oblastev veljavo celo (tudi člen sovjetske ustave, ki pravi, da se lahko razveljavi vsaka jjogcdba, ako se protivi interesom sovjetske republike. Sovjetska vlada je že dala nekoliko koncesij Angležem, Amerikancem in Norvežanom. Pri teh koncesijah gre večinoma za izkoriščanje gozdov in rudnikov ter poljedelskih podjetij. Največ privatnih podjetij v Rusiji je sedaj v obliki mešanih dru-žeb, pri katerih je prizadet privatni kapital istočasno z državnim. Po Čičerinovih izjavah bi dala sovjetska vlada najrajši v zakup cele pokrajine skupno z gozdovi, rudniki, poljedelskimi obrati itd., ki bi bile pod samostojno u-pravo zakupnikov. Rusija bi dajala te kraje v zakup, seveda, le pripadnikom držav, od katerih se ji ni bati kakih političnih težkoč in v krajih, ki nimajo posebne politične in gospodarske važnosti za sovjetsko vlado, kakor v Sibiriji, v jugovzhodni in vzhodni Rusiji. Obeda se je udeležil tudi znani egipto-log Borzardt, ki je prosil ČiČerina, da bi se zavzel pri vladi v Moskvi, da bi poslala v Berlin egiptovski papiros, ki se hrani že dolgo let v Moskvi. Iz tega pa-pirosa je baje razvidno, da so bili Egipčani veliko bofj napredovali na polju matematike, nego se misli. Moskovski «papiros» pa doslej še ni bil natančno proučen. Rusija in sosedne države — Ruski predlog za razorožitev VARŠAVA, 22. Poljski vnanji minister Skirmunt je imel daljši pogovor z oprav-nikom poslov ruske sovjetske republike Obolenskim, pogovor, ki se je tikal v glavnem dveh vprašanj: poljske protestne note proti zločinom boljše viških tolp. ki ogrožajo poljsko obmejno ozemlje, in predloga moskovskega kemisariata za vnanje stvdri, s katerim se ponujajo Poljski, Letiški, Finski in Estonski pogajanja za istočasno razorožitev. Boljševiška vlada je izjavila, da bo> skrbela za sklenitev podobnih dogovorov tudi z zveznimi sovjetskimi republikami in z bolj oddaljenimi sosedi. Moskovska vlada želi dobiti izjava, ali je Poljska pripravljena začeti pogajanja o tem vprašanju. Po nekaterih znakih se zdi, da bi poljska vlada pristala pod gotovimi pogoji na razorožitev. Velikanske demonstracije v Moskvi LONDON, 22. Radi odstopa braniteljev, ki so prišli iz zapadne Evrope, da branijo socialne revolucionarce v znanem procesu, je prišlo v Moskvi do velikanskih demonstracij. Množica, ki je zvedela za vzroke odstopa braniteljev, poučena tudi po neki knjižici, kjer je natiskan nastopni govor branitelja Vandervelda, se je zbrala pred justičnoi palačo ter jo hotela, po bolj-ševiških vesteh, naskočiti. Policija je de-mostrante, katerih število je presegalo 200.000 glay, večkrat razpršila. Pri tem je >ilo okoli 100 oseb ubitih. Poljska Kriza poljske vlade VARŠAVA, 22. Na včerajšnji seji je poljski sejm designiral Perzanowskega za ministrskega predsednika s 129 proti 9£ glasovom. Perzanowski je izvolitev sprejel. Sejm je o rezultatu volitve obvestil predsednika poljske republike Pilsudskega s kratkim, a veleznačilnim pismom. Perza-nowski je začel konferirati z zastopniki raznih parlamentarnih s&upin. Razen kmečke stranke designiranemu predsedniku še ni nobena stranka naznanila pegojev vstopa v vlado, Francija Razsodba v procesu Bessarabo. Gospa Bessarabo obsojena na 20 let prisilnega dela, njena hči oproščena. PARIZ, 22. Včeraj e je vršila zaključna razprava v procesu proti gospe Bessarabo in njeni hčerki Paoli, ki sta bili obdolženi, da sta uma. rili soproga, oziroma očma in odposlali potem njegovo truplo v zaboju iz Pariza v Nancy. Kot zadnji je govoril odvetnik" Raymond Hubert, branitelj hčere. Ko je končal, se je predsednik obrnil h gospodični Pavli Jacques, hčeri gospe Bessarabo iz prvega zakona, in jo vprašal, ali ima še kaj izjaviti. Tedaj je Pavla Jacques vstala Ln rekla: ^Gospodje porotniki, vi hočete resnico, torej vam jo bom povedala. Nato je začela pripovedovati, kako jo je dne 31. julija 1920 ob 8. ri zjutraj prebudil iz sna strel. Vstala je in klicala mamo in ker se ta poslednja ni oglasila, je šla trkat na vrata njen-sobe. Vrata so bila na njeno veliko začudonjc zaprta. Iz sobe se je slišal šum, kot da bi kdo grgral. cPovrnila sem se v svojo sobo in začela kričati. Tedaj je prišla moja mati. Bila jo zelo bleda in mi je rekla, da je pc.k povročila kopel ter mi je ukazala, naj zopet ležem.» V tem hipu je začela Pavla Jacques ihteti in, ne da bi prizor natančneje opisala, je dala razumeti, da je videla Bessarabovo truplo in da je skoraj d > blaznosti prestrašena vprašala svojo mater: «Kaj si storila!» Alati ji je tedaj odgovorila: «Ali jaz ali on sva morala izginiti» Hotela sem obvestiti policijo, toda moja mati me ]'e pregovorila in me je poslala v 6. nadstropje po zaboj Njene izjave so napravile po vsej sodni dvorani vtis in Pavla Jacques je nadaljevala svoj' izpoved, ihteč brez prenehanja, ?ovedala je, dn je bila tako p-^unejnii, da si mrliča ni upal^ dotekniti. Moja mati — je rekla — me je tela žila in mi govorila, da se ni treba bati, češ da se ne bo zgodilo nič hudega. Pri teh besedah seje odvetnik Moro Giaiferi sklonil k gospe Bessarabo, katero je branil pri obravnavi, in vsa dvorana je takoj razumela, da jo hoče pregovoriti, naj zločin prizna. Nenadoma je odvetnik povzdignil glas in tedaj se je razločno slišalo, da je rekel: < Priznajte ali pa grem!» Vsa dvorana je bila ginjena in vsled mrmranja, ki je nastalo, se ni več razumelo, kaj je pripovedovala Pavla Jacques, Vse občinstvo je vstalo tedaj na noge in z očitno napetostjo zasledovalo posamezne slike tega dramatičnega prizora. Nato je Pavla Jacques izjavila, da je bilo resnično, kar je izpovedala pri preiskavi. Pravi, da ni bila v stanu pomagati tlačiti truplo Bessaraba v zaboj, priznava pa, da je šla z materjo na železniško postajo in da je ona pisala državnemu pravd-niku. Tedaj je začela pripovedovati o* prizoru, »ki se je dogodil med njo in materjo v bolnišnici, ker je ležala bolna. Mati ji je tedaj rekla: «Prisegam ti, da sem nedolžna, Pavla, prisegam ti! Tu gre za neko tajnost. Tebi se je le zdelo, da vidiš v ogledalu, toda varala si se.» Mislila sem nekaj časa, da gre za zmoto, toda pozneje se mi je spomin povrnil. Gospodje porotniki! Tedaj sem razumela, da ne gre za nobeno tajno. Tu je povzel besedo predsednik in je rekel: «Vi se torej vračate k prvi izpovedi izza časa preiskave, toda s to razliko, da ste takrat rekli, da ste bili ves čas zaklenjeni v svoji sobi.» V hipu, ko je predsednik začel govoriti, je Bessarabo vstala in začela govoriti, toda njene besede so bile nerazumljive. Skušala je dopovedati, da v zaboju ni bilo Bessarabovo truplo temveč drugo. Toda njene besede so postajale bolj in bolj nerazumljive. Predsednik je obravnavo prekinil. Ko se je zopet otvorila je Bessarabo rekla sledeče: "Odpustite moji hčeri, kar se tiče mene stare, se vam izročam. Prisegam, da nisem morilka in ne morem priznati, česar nisem storila. Nato je predsednik zaključil razprave in prečital sledeča tri vprašanja na porotnike: 1. Ali je Bessarabo umorila 1. julija svojega moža; 2. ali je bil zločin premišljen; 3. Ali je njena hči pomagala pri umoru? Porotniki so se umeknili v posvetovalnico in po eni uri in 20 minut so sporočili svoj odgovor, na podlagi katerega je bila Bessarabo obsojena na 20 let prisilnega dela, a njena hči oproščena. Branitelj je t?&oj prijavil prošnjo za pomiloščenje, katero pa ie podpisalo izmed 12 porotnikov le pet. Hči obsojenke je bila takoj izpuščena na svobodo in je šla stanovat k svojemu branilelju, dokler si ne najde stanovanja. Koliko troši Francija za armado PARIZ, 22. List «Le Temps» javlja po neki listini, ki je bila nedavno sestavljena od francoske vlade, da je Francija potrošila za armado v 1. 1913. — 2,657.736 fr. v zlatu, avl. 1922. — 1.823 miljcnov frankov v zlatu, kar pomeni, da so se ti stroški skrčili za 32%. Listina primerja dalje francoski vojni proračun z vojnimi proračuni drugih držav, ne da bi se pa pri tem upoštevale razlike v valuti. Medtem ko so se stroški za armado od leta. 1913. do 1922. pomnožili v Franciji za 52so na-rastli v Švici v isti dobi za 73%. na Danskem za 125%, na Nizozemskem za 138 5g, na Švedskem za 155%, v Zedinjenih državah za 174%, na Angleškem za 181%, na Norveškem za 195%, na Španskem za 275 %, na Japonskem za 290 % in v Italiji za 391%. Ako računamo v zlatu, znašajo stroški za vojaštvo v Zedinjenih državah 6.100 miljonov, na Angleškem 4.300, na Japonskem 1900, na Francoskem 1823 in v Italiji 971 miljonov frankov v zlatu. «Temps» zaključuje, da je Francija, kljub temu da ni dobila jamstev, ki so ji bila ob-lubljena v 1. 1919, znižala svoje stroške za( vojaške namene v ogromni merL Anglija Angleška gotfnja zboneca proti mandat« t Palestini LONDON, 22. Gornja zbornica je s 60 proti 20 glasovi sprejela predlog lorda Islingtona, da je mandat nad Palestino v svoji sedanji obliki za Anglijo« nesprejemljiv, ker ne odgovarja obljubam, ki jih je Anglija dala palestinskemu prebivalstvu ob času vojne. Vsled tega bi se sprejem tega mandata s strani Zveze narodov moral odgoditi, dokler se zadostno ne izpremeni. Proti temu sklepu je nastopil Balfour, toda kljub temu je bil predlog lorda Islingtona, sprejet. Vzhodno vprašanje pred doljno zbornico LONDON, 22. Državni tajnik za zunanje zadeve je izjavil v odgovoru na neko vprašanje, da se angleška vlada dogovarja z zavezniki glede ukrepov, ki se imajo storiti, da se pospeši rešitev vzhodnega vprašanja na podlagi predlogov pariške konference. Na vprašanje nekega poslanca, ali je res, da sta o tem vprašanju govorila Poincare m Lloyd Gecrge na svojem zadnjem sestanku, je državni tajnik rekel, da ne more dati na to vprašanje nikakega odgovora, ne da bi bili prizadeti predhodno obveščeni. Danska Obisk italijanske kr. dvojice v Kopenhagnu KOPENHAGEN. 22. Povodom obiska italijanske kr. dvojice je vse mesto v zastavah. Meščani se za obisk živo zanimajo. Vsi veliki listi so objavili danes svoje uvodne članke v talijanskem jeziku in tudi vsi ostali listi, vštevši socialistične in komunistične, so prinesli pozdravne članke na naslov kr. dvojice. Popoldne je priletel iz Anglije aeroplan, ki je prinesel pošto italijanskega poslaništva z mnogo pismi za kralja in ministra za zunanje zadeve Schanzerja. Avstrija Finančna kiiza v Avstriji — Ustanovitev nove banke DUNAJ, 22. Zvezni kancler in finančni minister sta povabila za snoči zastopnike avstro-ogrske banke, velebankirje in zastopnike velikih hranilnic na sestanek. Pozno v noć danes ob 2. zjutraj je bil kenč-• noveljavno sprejet od vlade predlagani načrt o ustanovitvi nove emisijske banke. Akcijski kapital je dciločen na 100 milijonov švicarskih frankov. Od tega kapitala se predloži 60 milijonov švicarskih frankov takoj v subskripcijo. Banke in hranilnice so že podpisale 40%, doiim prevzame bančni sindikat estalih 60% pod garancijo v podpis cd strani privatnikov. Ostanek v znesku 40 milj. se predloži pozneje v emisija in srubskriipcijo. Zadevni zakon o ustanovitvi nove enotne banke bo v najkrajšem času predložen dunajskemu parlamentu. Od finančnega ministra parlamentu predloženi finančni program napoveduje povišanje vseh davkov. To povišanje prinese državni blagajni 210 milijard, dalje pričakuje vlada, da dobi nad 30 milijard iz monopolskih pristojbin. Deficit za leto 1922. znaša v proračunu 500 miiljard. Kljub povišanju raznih davkov, tarifev in prisioj-bin ostane v proračunu še 260 milijard popolnoma nepokritih. Za kritje tega zneska namerava vlada najeti notranje posojilo. Izid volitev na Gradskem DUNAJ, 22. Lirti objavljajo končne izide voliiev na Gradskem, izvzemši občino Bleigraben, ki pa ima le kakih 70 volilcev. Največ glasov so dobili socialni demokrati. Glasovi so takole porazdeljeni: Socialni demokrati 50.007, krščanski socialci 39.995, kmetska zveza 22 008. Vsenemci 16.029. meščanska in kmetska stranka 933 glase. Potemtakem pridejo v zbornico; 3 zastopniki socialnih demokratov, 3 zastopniki krščanskih socialcev, 1 zastopnik kmetske zveze in 1 zastopnik Vsenemcev. V deželni zbor bodo poslali socialni demokrati 13, krščanski socialci 10, kmetska zveza 6 in Vsenemci 4 zastopnike. Roiaki! Ne zabite na Žolsko društvo! na prostem ipnaljan od tvluriitU pesmi raznih pevskih zborov. Popoldne (na it. Peter) bo tudi sv. bkiaa. Priprave za to slavnost so zelo obširne. Pet velikih slavolokov je že sedaj določenih. Udeleži se najnsaj S duhovni) 9 križi, zastavami in duhovščino. Povabljene na slavnost so razne cerkvene bratovščine brez razlike narodnosti. Iz Ricmanj. Vsem onim gospodom, gospodičnam, gospem in društvom, ki so pomagali pri šolski veselici 11. in 15. t m. na katerisikoli bodi način: hvala! — Vodstvo riemanjske šole. Društven« vesti Skedenj. Člani in članice Dramatičnega krožka so vabljeni, da se udeležijo v nedeljo 25. t. m. sla vnos ti « Slave* pri S. M. M. sp. Zbirališče od 3—4 v gledališki dvorani. Ob 4. uri skupen odhod z « Velesilo«. Pridite vsi! Vabljeni so tudi prijatelji domačih društev. Točnost! Odbor. «Procveta» odsek za soc. izobrazbo. V soboto dne 24. t. m. ob 20.30 bo v dvorani Gospodarskega društva v Skednju pod okriljem Škedenjske Čitalnice predavanje. Predavatelj: dr. Ražem. Pevsko društvo «IUrija». Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za mešan zbor. Pridite vsi in bodite -Ločni. Predsednik. MDP Sv. Jakob. Danes ob 20.30 odborova seja. Jako važno! Jutri dramatične vaje. Predsednik. Iz triaSkega iivllenla Zažig v dvorani «Teatro del Popok*» pri Sv. Jakobu. V noči od srede na četrtek, okoli 3. ure in pol je neznana, zlobna roka zanetila požar v dvorani «Teatro del Popolo» v ulici S. Giacomo in monte št. 24 (na vogalu ulice del Rivo). Ogenj so najprej opazili nekateri kraljevi stražniki1, ki so patruHrali pred poslopjem Delavskega konsumnega društva. Pri te priliki se je požuril eden izmed stražnikov v lekarno Godina, odkoder je telefoni no pozval požarno brambo. Kmalu sta bila na mestu dva voza ognjegascev, .katerim se je po daljšem trudu posrečilo, da so ogenj omejili in končno udu-šili. Oder e zgorel popolnoma. V dvorani je zgorelo par stolić, veža gledališča in par klopi Oder, dvorana in veža je bila podita z bencinom. V bližini veže so našli ognfregasci prazno približno petnajstlitrsko posodo, ki je močno dišala po bencinu. Vrata, ki vodijo iz ulice v dvorano, imajo očitna znamenja, da so bila vdrta s silo. Natančna škoda Še ni dognana. Policijsko oblastvo zasleduje predrzne zažigalce, toda do sedaj brez uspeha. Smrtna nesreča z orožjem. Fašist Willy Hay-nau, star 20 let, brezposeln, stanujoč v ulici Paolo Diacono št. 5, se je igral včeraj popoldne okoli 4. ure s svojim samokresom v stanovanju nekega prijatelja fašista, ki stanuje v ulici Mo-! lin a vapore št. 4. Pri tem se mu je pa samo-I kres izprožil, in krogla ga je zadela v levo ! sence. PaT minut pozneje je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje in dal odpeljati ranjenca v mestno bolnišnico. Toda fašist je umrl že med potjo. Kakor znano našim čitateljem, je bil Haynan dne 23. aprila t. 1. težko ranjen tekotn spopada na klancu Sv. Klare pri Sv. Justu. Radi tatvine je bil včeraj zjutraj aretiran delavec Josip Bertelli, star 32 let, stanujoč v ulici Sporcavilla št 3. Bertelli je ukradel neki Giu-ditti Mainardijevi, stanujoči v uKci Sparcavilla št 3, 4300 lir v gotovini. .. Aretacija. Včeraj zjutraj so aretirali policijski agenti v starem mestu nekega Elisa Bil-cara, starega 45 let, brez stalnega bivališča. Bilcar je bil aretiran, ker je svofečasno zmen-javal po Jugoslaviji ponarejene Kre. Na ta način si je prislužil 800 tišoč dinarjev. Utopljenec. Neznanec se je kopal včerai popoldne v morju pri pomolu Giuseppina. Nenadoma mu je prišlo skbo. Začel se je potapljati. Nekateri ribiči so mu šK s čolni na pomoč, a bilo je že prepozno: neznanec se je bil že zadušil. ' Požar v čistilnici olja prt Sv. Andreju. Včeraj zjutraj okoli 5. ure je bifo lelefonirano na glavno postajo, da je izbruhnil požar v nekem skladišču čistilnice olja pri Sv. Andreju. Par minut pozneje so prišli na lice mesta ognjega-sci in omejili v par urah ogeo$> V čistilnici sta zgorela dva soda olja. Skoda se ni še precenila. Vzroki požara niso znani. Vesti z Goriškega Pevske vaje «Zvez*sfa» zbora za tolminski odsek se bodo vrSile v nedeljo 25. t m. pri Sv. Luciji ob 9. uri. Pevovodja. Iz Sela na Vipavskem! Bralno društvo in Tamb.-pevski zbor v Selu na Vipavskem priredita dne 9. julija t. 1. veliko narodno slavnost v proslavo Sv. Cirila in Metoda. Ker je isti dan pri nas tudi cerkvena slavnost sv. Cirila in Metoda, se naprošajo vsa bratska društva v okolici, da bi ne prirejala isti dan veselic. Odbor. Vrtojba. "Kolesarsko društvo «Vrtojba» in «Slovenska Čitalnica« v Vrtojbi priredita dne 9. julija 1922. veliko slavnost s sledečim sporedom: 1. Društvena kolesarska dirka 50 km na progi: Vrtojba - Štandrež - Sovodnje - Za- Dnevne vesti Kje ti — narodna zavest? Na neki tržalkj javni napravi sta imela te dni opravka dva gospoda iz Ljubljane. Menda sta bila trgovca. Povpraševala sta in lomila - neko kolobocijo, da si videl takoj, da ne poznata italijanskega jezika. Slučajno navzoči slovenski uradnik ju je vprašal, kaj da želita in od kod da sta? Niti slovensko vprašane ju m izmodrilo, marveč sta odgovorila: Ši, šemo di Lubiana! Nista imela poguma, da bi s slovenskim uradnikom slovenski govorila! Povsem v skladu s tem pojavom popolnega pomanjkanja narodne zavesti je dejstvo, da mnogi trgovci v Sloveniji dopisujejo tržaškim tvrdkam v nemškem jeziku. Da, dogajajo se celo slučaji, da notorično slovenskim tvrdkam, ali pa na slovenska vprašanja laških tvrdk odgovarjajo nemški. Taki ljudje, ki so morda doma veliki «rodoljubi», se ne zavedajo, koliko škodujejo s takim postopanjem ne le slovenskemu ugledu, ampak tudi koristim in vsej naši politični poziciji. Če bi bilo v njih prave zavesti in če bi dosledno dopisovali slovenski: koliko naših ljudi bi prišlo v trgovinski stroki do kruha in ves naš položaj bi dobival s tem širšo podlago!! Ali — ne! Duševna zapuščina Avstrije jim je še vse preveč v kosteh! V tej duševnosti mislijo, da je naš jezik poraben le za domači zapeček! V široko javnost pa naj se ne drzne nikar! Potrebno bo še veliko vzgoje! Kaj mislijo javna glasila v Slo. veni ji? Prejeli smo iz Ajdoščine: Z o žirom na članek i • Patriotizem in patriotizem« v cEdinosti* z I dne 2. junija t. L, ki se je bavil tudi s poštnimi J pečati, izjavljam: Ni res, da sem ja^ odgoril naj članek v listu «Marameo > z dne 23. aprila v zadevi poštnih pečatov tukajšnjega urada. Res pa je, da mi je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu dopoelalo nove pečate z ukazom, naj prejšnje odstranim! Antonio Castellani, poštni oficiaL K temu pripominjamo, da je prišla omenjena I opomba v naš članek le na podlagi spomina in lahko se zgodi pri tem, da se ime zamenja. Gosp. Castellani nam lahko veruje, da je nam ime postranska stvar in da gre nam le za bistvo vprašanja. To pa ostane isto le z oteževalno okolnostjo, da ne gre tu za samolasten korak poštnega upravitelja v Ajdovščini ampak za nezakonito, nečuveno samolastnost samega poštnega ravnatelja v Trstu, g. Pascoli-ja. V št. 18 «■ Maramea-> z dne 5. maja čitamo namreč sledeče dobesedno pismo g. Pascoli-ja: "Nanašajoč se na člančič (trafiletto) priobčen v št. 17 Vašega lista si usojam sporočiti uredništvu, da sem bil že odredil iz lastne inicijative, da se dvojezični pečati in žigi poštnega urada v Ajdoščini zamenjajo z drugimi z samo italijanskim besedilom, in da bodo ti pečati prišli v rabo v prihodnjih dneh. Komisar za pošto in brzojave: Pascoli.* Na ta način se seveda ni treba čuditi, če se pri naši poštni upravi dogajajo najrazličnejše nerednosti in nezakonitosti na našo škodo, če • sam poštni ravnatelj čuti potrebo takih »lastnih inicijativ.* Značilno je tudi to, da je radi zloglasne, vsemu svetu neznane okrožnice št. 90. naše ljudstvo protestiralo na mnogih shodih, da so vzdignili svoj glas naši poslanci v državnem parlamentu in da se je naš list, ki je vendar ugleden dnevnik čitan vsak dan od tisoče v in tisoče v, bavil s to okrožnico v več resnih člankih in da na vse to pošJnr ravnatelj ni odgovoril niti «mu!» Zadostuje pa «trafiIetto» v št. 17 lista «Marameo» in g. Pascoii v št. 18 istega lista že hiti odgovarjati in prepeva o svojih »lastnih inicijativah». Mi ne moremo drugega, nego da g. Pascoli-ja priporočamo ^inicijativi^ naših poslancev ter ministrstva za poŠto in brzojave in ministrskega predsednika. Mladi gostje v Trstu. Par dni že so trža&ke ulice poživljene od veselih skupin mlađih fantov Od 22. do 25. t. m. se vrši v Ti«tu namreč enajsta nacijonalna telovadna tekma pod pokroviteljstvom Nj. V. prestolonaslednika princa Iiumbertov. Iz vseh mest Italije so prihitele v Trst skupine telovadcev, a dne 25. t. m. prispe 1 tudi prestolonaslednik, da bo prisostvoval končnim tekmam. Mladi možje delajo s svojim mirnim, resnim nastopom po ulicah splošno dober utis. O poteku tekem ne moremo poročati, ker se je naš list pri vabilih prezrl. * Selitveni urad javlja, da odide izseljeniški vlak iz Trsta v Jugoslavijo v pondeljek dne 26. t. m. popoldne s postaje pri Sv. Andreju. Stranke, ki odpotujejo z omenjenim vlakom, morajo svoje blago naložiti isti dan predpoldne. Izredna evharistična slavnost. V Sv. Križu pri Trstu se bo vršila letos o priilki običajnega praznika sv. Petra in Pavla izredno slavnost na čast presv. Rešnjemu Telesu in to vsled predloga stavljenega na lanskem evharisličnem duhovniškem sestanku v Trstu. Predlagalo se je namreč, naj bi vsaka dekanija imela enkrat na.leto posebno evharistično slovesnost in sicer tako, da bi se ta slovesnot vršila vsako leto v drugi duhovniji in bi se vse duhovnije vdele-žile sklepne procesije z zastavami, križi in tudi pevskimi zbori. Taka slovesnost se napravi letos za poskuš-njo v Sv. Križu. Spored obsega 1. slovesno tri-dnenico; 2. sv. mašo polnočnico s splošnim sv. obhajilom na praznik sv. Petra; 3. slovesno procesijo; 4. ob koncu procesije tiha sv. maša graj . RedipugKa - Ronki - Doberdob - Miren-Vrtojba. Start dirkačev točno ob 13, prihod na cilj približno ob 14H. — 2. Igrokaz «Cigani» s sodelovanjem tamburaškega m pevskega odseka «Slov. Čitalnice« v Vrtojbi. — 3. Po igri razdeljevanje daril dirkačem-zmagovalcem pri kolesarskih dirkah dne 17. aprila 1922. — 4. Prosta zabava, šaljiva pošta itd. Naprošajo se vsa društva in mladina v okolici Vrtojbe, da na isti dan ne prirejajo morebitnih veselic. Št. Viška fora. Ker se radi slabega vremena dne 18. t. m. ni mogla vršiti veselica v popolnem redu se bo vršila na praznik sv. Petra dne 29. t. m. — Na sporedu je med drugim narodna igra «Krivoprisežnik». — Društvo vabi k obilni udeležbi. Sežana. Klub dramatičnih diletantov v Sežani je uprizoril v nedeljo popoldne «Desetega brata». Naslovno ulogo je igral g. Fran Štolfa tako naravno in gladko, da je vzbudil v občinstvu občudovanje in obilo zasluženega odobravanja. To je nadarjen diletant, poln navdušenja za dramatiko. Vživel se je v svojo vlogo kar najboljše in bil posebno dober v tretji sliki, pogovoru s svojim očetom graščakom Piška-vom. — Krjavlja je igral g. V. Mislej. Poda nam ga je tako dovršeno, da smelo lahko trdim, da je to njegova najboljša kreacija. Njegova igra, nepretirana in v vseh momentih globoko zasnovana, je pokazala, da je g. Mislej Krjavlja tudi v svoji notranjosti doživel. Vsaka izgovorjena beseda je bila pospremljena s primerno kretnjo in zato njegovo pripovedovanje tako živo in dovtipno, da je vzbujalo veselo razpoloženje po vsej dvorani. Krjavljeva maska izborna, ki je še povečala njegovo smešno zunanjost. — Dolef, brat graščaka na Slemeni-cah, je dobil v gosp. Pirjevcu vernega tolmača. Duhovit pijanček, kateremu se že od daleč pozna imenitnost in dobričina v pravem pomenu besede. Težavna vloga, ravno radi tega, ker igralec zelo rad zaide v pretiranost, je bila igrana dosledno umerjeno. Naravnost krasna igra v peti sliki, za kar je žel g. Fr. Pirjevec obilo priznanja. Ako bi bilo treba ,kaj oporekati, tedaj je to njegov glas, ki je bil, a ne vselej, preveč enoličen. Na koncu stavka glas pada; besede v sredi stavka, ki so večjega pomena, se izgovarjajo s povdarkom. Naj Dolef to prihodnjič upošteva. — Kvasa, odgojitelja na Sle-menicah, je igral g. Brcar, uloga, katera je njegovi mehki nravi prav dobro pristojala. Oči vidno napreduje in s časom bo tudi njegova kretnja živahnejša in uglajenejša. — Kratka uloga Manice, a pomembna osebnost v igri, je bila dobro pogojena od g. Bizjakov e. — Jako temperamentno je nastopil g. G. Mislej v vlogi Marjana. Prezir napram Kvasu in sovraštvo napram Desetemu bratu bi moral stopnjevati, kar bi le povečalo učinek njegove igre. — Peter Piškav, graščak na Polesku, g. Jerina, je obnemogel starec, ki pod težo pekoče vesti ugodi vsaki zahtevi svojega sina, Desetega brata, in se konečno usmrti, da uide javni obsodbi. Jako dobro izvedena uloga v vsakem oziru. — Vse druge manjše uloge, kakor Neže (gdč. Ku-bich), Gornik, graščak (g. M. Pirjevec) Vencelj okr. zdravnik (g. M. Rebec), zelo dostojanstven Mežon, okr. sodnik (g. Glažar), trebušen in premeten gostilničar in župan Obrščak (gosp. Kranjc), Teharček (g. Gerbec Benko) naj pri hodnjič opusti domačo govorico in naj izgovarja besede v književnem jeziku, kakor vsi drugi igralci, itd., so se gladko odigrale. Skupni nastopi disciplinirani, scenerija lepa, svetlobni efekti slabi. Naj bi se pri nedeljski reprizi pazilo nekoliko več na spremembo luči na odru, ker le na ta način se doseže, da bo uprizoritev res na vrhuncu. — Režijo je vodil g. V. Mislej. G. režiser je pokazal, da ga poleg igralskega talenta dičijo tudi režiserske zmožnosti in res železna volja. S tega mesta mu iskreno čestitamo k tako lepo uspeli igri in se mu zahvalju. jemo za krasni užitek, ki nam ga je nudil s svojimi diletanti. Pohvalno nam je omeniti tudi g. Fondo, slikarja iz Lokve za njegov trud pri slikanju okusnih kulis in gg. Lukmana in Pečarja za res mojstrsko šminkanje. V odmorih je v skrčenem številu igrala «Kraška vila«. Občinstva klfub slabemu vremenu polna dvorana. M. P. MAVHINJSKA godba priredi v nedeljo, dni 25. t. m. ob 3K uri popoldne javno veselico s plesom. Na sporedu je petje, deklamaciji, igra in šaljivi prizor. V slučaju slabega vre^ mena se prenese za 9. julija t. 1. K udeležbi se uljudno vabi. 1234 POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— Jq drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3. 1237 POPOLNA SOBA L 600.—, druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. Fonderia 3. 1238 Vesti z Notranjskega Podgraje. (Tatvina v cerkvi v Podgrajah pri D irski Bistrici.) V noči 19. na 20. so neznani tatovi vdrli v zakristijo naše cerkve in odnesli nekaj posod iz pločevine. Njihova nevednost je bila tako velika, da so imeli vse, kar se sveti, za zlato. Škode je 400 lir. Menimo da ni treba svariti pred nakupom pločevinastih kelho\. V cerkev tatovi niso šli, ker so se najbrže prestrašili mladeničev, ki so ravno v tem hipu peljali mimo cerkve balo neke tukajšnje novo-poročenke. ŠIVALNI stroj «Singer» se proda na obroke. Sprejemajo se popravila. Torre bianca 10. _____1240 IŠČEM tisoč lir na posojilo in sicer za samih 10 mesecev. Jamčim s hišo in vrtom, 'j\en-tuclno prepustim vknjižbo na isto. Obresti se plačajo ugodno. Ponudbe na upravnišlvo pod 'Junij 1922.» 1232 GOZD so proda po ugodni upravništvu. ceni. Naslov pri 1233 KUPUJEM staro železo in druge kovine. Via deirOlmo 4, A. Cerneca. 1226 ZDRAVILA za vse živinske bolezni, rcdilni prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v 11. Bistrici. 28/4 V SKLADIŠČU via Geppa 17 se prodaja popolnoma zajamčeno pohištvo po izredno nizkih cenah. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama za L 1100.— krasne poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe 3 stoLLcami iz pravega usnja od L 3000.— naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, urad, tudi posamezni kosi, stolice in naslanjači. Preprodajalci in hotelirji dobijo znatne popuste. 1229 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 da 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189 TRAŽI SE stenografa ili stenografkinju vješta pisanju na stroju s poznanjem srpsko-hrvat-skoga i italijanskoga jezika. Nastup odmah, Ponude sa svjedodžbama upraviti na '•Dubrovačku parobrodsku plovidbu a. d. u Dubrovniku. 1218 PRODA SE nova mlatilnica na motor z bencinom, montirana na vozu za prevažanje, čistilnice novega sistema, ročen stroj za pranje perila, več vinskih sodov razne velikosti, otroška postelja, razne police in omare za prodajalno. Vse po nizki ceni. Pojasnila daju Ivan Novak, knjigarna, Pazin. 1221 PLOŠČE iz litega železa, ražne in pečice za ognjišča v izberi ima A. Cerneca, via del- 1'Okno št. 4. 1225 IŠČEM službe kot blagajničarka ali kaj felične-ga. Izurjena sena v strojepisju, korespondenci in knjigovodstvu. Sodelovala sem že kot pro 4 'dajalka. Službo žefan sprejeti s 15. julijem. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravni-štvo "Edinosti* pod «Blagajničarka >. 1230 POROČNA SOBA, hrastova, masivna, slavonsko delo, s tremi brušenimi zrcali, se proda za reklamno ceno L 1350.— druga bukova, masivna, popolno delo, L 1400.— druge je-senove, mahagonijeve, javorjeve po brez-konkurenčnih cenah. Turk, Via RossLni 20. 1196 POZOR! Krone, korale, zlato, platin In zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 16 SREBRNE KRONE plačam L 1.72, goldinarja L 460. Pondares št. 6, I. nadstr. 1214 t KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.) (23) Natalija je rahlo zardela, ko se je sretala z Rudinom. — Ali greste na iz prehod? — jo je ▼prašal. ******* ■— Da. Gremo v vrt. — Ali smem z vami? Natalija je pogledala m-lle Boncourti — Mais certainement, moiasieur, avec plaisir, — je uslužljivo izpreg overila stara devica. Rudin je vzel klobuk in šel ž njima. Natalija je bila spočetka v zadregi, ko Je korakala po samotni stezi vštric Rudina; polagoma pa se je privadila. On jo je začel izpraševatl, s čim se bavl in (e ji ugaja Življenje na deželi. Ona je odgovarjala ne brez plahosti, vendar brez one bedaste bo-fečno&ti, ki jo tako pogostoma zamenjujejo A sramežljivostjo. Njeno srce e močno bala — Ali se ne dolgočasite na deželi? — je vprašal Rudin in jo oiinii od strani s pogledom. — Kako se ie motfoče dolgočasiti na de- želi? Jaz sem zelo rada tu. Tukaj se čutim zelo srečna. — Vi ste srečni .. To je velika beseda. Sicer pa je to razumljivo: mladi ste. Rudin je izgovoril zadnje besede nekam nenavadno: niso izražale ne zavisti, ne so-žalja. — Da! mladost! — je pristavil. — Smoter vede obstoji v tem, da za vedno išče in najde to, kar ima mladost sama od sebe. Natalija je pozorno pogledala Rudina: ni ga razumela. — Danes sem se vse jutro razgovarjal z vašo materjo, — je nadaljeval: — nenavadna ženska! Sedaj razumem, kako da so vsi naši poeti tako visoko cenili njeno prijateljstvo. In vi, aH ljubite stihe? — je dostavil po kratkem molku. «On me preizkušnje*, si je pomisBla Natalija is rekla: — da, zelo jfli ljubim. Poezija je jezik bogov. Tudi jaz ljubim stihe. Toda poezija ni samo v stihih; oca je okrog nas., -{Poglejte ta drevesa, ta nebo — povsod veje lepota tn žMjenje; in kjer je lepota in življenjs, tam js tudi poezija. — Sedimo tu, na klop. —je nadaljeval od. Tako.ne vem zakaj, toda prepričan sem, da ko se me nsfeotflro privadite (smehljajoč ji je pogledal v obraz), postaneva prijatelja. Kaj se vam adi? «On se vede napram mani kot naoram otroku«, je pomislila zopet Natalija in ker je bila v zadregi, kaj naj reče, ga je vprašala, če misli dolgo časa ostati na deželi. — Vse poletje, vso jesen, a morda tudi črez zimo. Jaz, kakor veste, nisem nikak bogataš; moje gospodarske razmere so popolnoma razdrapane, poleg tega pa sem se že naveličal klatenja iz kraja v kraj. čas je. da se odpočijem. • Natalija se je začudila. — Vendar pa ne malite zares, da je prišel za vas Že čas počitka? — je vprašala plaha Rudin je obrnit svoje obličje k Nataliji — Kaj hočeta s tem reči7 — Hočem reči,— je rekla neboVbo zmedeno: — da naj počivajo drugi; a vi.. vi morate delati in si prizadevati biti koristen. Kdo naj to dela, če os vi. — Lepa hvala za vaie laskavo mnenje, — jo je prekinil Rudin. — Biti koristen... lahko je to reči! (M js s raka preko lica). Biti koristen) — je ponovil — Če bi jaz imel tudi trdno prepričanje: na kakšen način morem koristiti — in če bi jaz končno zaupal v svojo moč — kje naj najdem i-skrene, sočustvujoče duše? .., In Rodin je tako brezupno ramahnal z roko iD tako Istimt—i pored glavo, da se je Natalija nehote vprašala: ali ni to isti, ki je imel včersj tottp navdušenih besed, ki so biLe oolna tmansa? Borzna ooro£9ia. Trst, dne 22. junija 1922. Tuja valuta aa tržaškem trgu: ogrske krone..............—. 2A5 2.25 avstrijsko-nemške krone ...... —.15.— 18.— češkoslovaške krone..............39 jO.— 39.80 dinarji . . ..............27.25.— 27.75 le j i .•,»••••••«•••.. 12.75.— 13.50 marke ..»•••....««•. 6 2,.— 7.— dolarji..........................20.35 — 20.70 francoski franki.............177—- 177.75 švicarski franki ......... 392.-.-395.— angleški funti papirnati......91.20.— «1.35 angleški funti, zlati..............97.50.— 99.50 nspoleonl........................78.— 78 50 Fosopleiia in hraoilia na So. m registrorana zadruga z neomejeno zarezo vabi svoje člane na redni letni občni zbor ki se bo vršil v zadružnih prostorih dne 29. t. m. ob 10. Mali oglasi •s računajo po 29 stotinb beseda. — Najmanjia pristojbina L 2'— Debel« črke 40 stotink Gsds. — Najmaajia pristojbina L 4'—. Xour IH-s statibo, plača polovično ceno. BĆEM družabnika z 11000.— lirami, kapital zajamčen, prostor pripravljen. Gotov dobiček. Ponudbe pod «Takoj* na upravništvo. 1236 UČENEC poltenih stariiev, s primerno šolsko izobrazbo ae takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ivan Vidmar, črnivrh. 1235 DUHOVNIK NA DEŽELI liče pridno in vestno kabarico-gocpodinjo. Nastop službe čim prej. Pomdbe pod «Dohovaik na deželi* na npravnlitvo. 1239 DNEVNI RED: 1. Poročilo nače^ništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Računski zaključek za J. 1921. 4. Čitanje rev. poroči a. 5. Volitev načelništva in Dadzorništva. 6. Slučajnosti. ODBOR. NB. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrži v smislu § 35. zadružnih pravil ua istem prostoru pol ure kasneje drug občni zbor, kateri sme sklepati brezpogojno. (432) Velika zaloga vina, žganja In likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 187S Trst, via S. T. Xydlas it. tsfsfon 2-8*. V«di»o v i»iogi in po cenah izven vsake konku kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni Isdalki: Sumeča vina kakor Šampanjec, šumeči istrski refoSk Lacrima OisM in druga. Spadafltats l Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji In sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. ^50) Srebrne kronE plačuje po viUih conah kakor vsi drugi kupci ALBERT POVH - Trst, vla M^tiJS