LJUBLJANA SL 268 V Trstu, v sredo, M. novembra 1926. Posamezna Številka 30 stot. Letnik Li Ib cbrtne g^kat li ttaL. u fenanrih uvodov 4 * mioiaj L & EDINOST Uredatitro m aprsvoiitro: Trst (3). ulic« S. Fnncesco d'Amaui 20. Telefon 11-57. Dopfei nmi se polilfajo izključno uredništvu, oglasi, reki* meci)« m denar pt upravništvu. Rokopisi se ne Nefrenkimna pisma se ne spreemsjo. — Last, založba (h tlak Tiakams ^flrtinoat* PoduicdnlStvo ▼ Gorici: ulica Glosui Carducd fit 7, i a - Tfelet ŠL 827 Glavni in odgovorni- urednik: prof. Filip Peric. apfr_■ ^ je — ■ __ tem, da je začel izvajati tudi te določ- jKOlOZaJ V FISVHlUpte. Kljub dejstvu, da je med mehikan -flruhnil pred tremi mel^med mehi- tem je posnel v Uspadao vjz- Kansko vlado im sv. stolico. Čitatelji <®dmosti» se tudi spominjajo vesti o krvavih spopadih, do katerih je prihajalo v prvem tednu avgusta med prebivalstvom na/ eni ter vojaštvom in policijo rta drugI strani. Od tedaj so vesti njem mffflfri spor s Certarijo so torej sestavili elementi sedanje krize v Mehi-ki v zadetku se je prerokovalo, da bo povzročil izbruh sedanjega spora posredovanje drugih držav, posebno Združenih drŽav in Anglije, katerih pripadniki so najbolj prizadeti. Toda nikakega posredovanja ni bilo do sedaj in ga, kakor vse kaže, tudi ne bo. Kriza se razvi|a mirnim potom dalje. Ka- „ „ „ x „„„„, k: ift i-. «kk> duhovščino mnogo inozemcev, Poročali smo že o sporu, ki je iz- & » -___- n A A« amrk/l __m v , _ ^ Ključno oblast Cerkve in glede ktuterih ta poslednja ne more dopuščati nikakih pogajanj ali koncesij. Jasno je pač, da je vprašanje kulta: povsem nekaj drugega nego vprašanje agrarne reforme, pri kateri je Cerkev tudi pri- _ __ . . • ■ - ^ , . . , ~ . zadeta, zakaj ona je lastnica 60^' one ko se bo končala* Gospodarsko stran o krvoprelitjib prenehale toda položaj ganeta, zaxaj ona , o { — in ta je gospodarska neodvisnost. Ta je v Mehiki na zelo šibkih nogah in če hočemo razumeti ono prirojeno sovraštvo, ki se opaža med Mehikanci do velike sosede na severu — do ameriških Združenih držav, ga moramo promatrati s tega stališča. Naravna bogastva Mehike so zapeljiva Iraba za se*-verno-ameriške bogataše — posameznike in truste — in že nad pol stoletja se neprestano vrši proces prehajanja J as ti domače meksikanske zemlje v roke tujcev iz Združenih držav, Anglije in drugih dežel. Ta&o je prišlt>, da se nahajata v naših dneh nad dve tretjini vse mehikanske zemlje v rokah inozemcev. Ti so ustvarili v Mehi Iti nešteto veleposestev, grajščm, na katerih delajo in živijo domačini večinoma kot koloni in hlapci. Le ena tretjina zemlje se nahaja torej v rokah Mehikancev in tudi ti posnemajo seveda zgled bogatih inozemcev ter tvorijo z njimi vred malošte-.vilen, a vsemogočen socialni razred latifundistov. Na drugi strani pa je masa poljedelskega ljudstva, ki ije brez zemlje in brez vsakega odločilnega političnega vpliva v državi. Že po teh par ugotovitvah je torej jasno razvidno, da mehikanska kriza ni nikakor verska, temveč da ne gre tu za nič drugega nego za globoko agrarno krizo, ki pa se razlikuje od agrarnih vprašanj, po raznih evropskih deželah po tem, da je skrajno kočljivo radi tega, ker je ogromna večina latifundistov sestavljena iz inozemcev. * Posledica takega stanja je bila ta, da fie je zarodilo v duševnosti mehikan-skih mas veliko sovraštvo proti tuj-tem. Položaj je v Mehiki z ozirom na to razpoloženje Mehikancev pravnenak kakor na pr. na Kitajskem, kjer se je probujajoči se kitajski nacionalizem pretvoril v slepo in strastno sovraštvo proti vsemu, kar je tujega, naj bo že angleško, francosko ali japonsko itd. Mehikanjsko nacionalistično gibanje se je začelo z revolucijo generala Obre-gona v 1. 1912., ki je strmoglavila režim predsednika Porfirija Diaza, kateremu so peli visoke slavospeve ameriški in angleški listi, ker se pod njegovim režimom inozemskim latifund istom ni bilo treba bati za velike posesti v Mehiki. Geslo te revolucije je bilo «Mehika Mehikancem!«, s čimer je jasno označena toliko z gospodarskega kolikor z narodnega stališča). Od tedaj se je to gibanje neprenehoma razvijalo in, je doseglo svoj vrhunec pod sedanjim predsednikom mehikanske republike — Calles-om. Ta se je lotil korenito in odločno tudi agrarnega vprašanja. Ustavno je bilo določeno že 1. 1917, da inozemci ne smejo postati lastniki mehikanske zemlje na podlagi privatnih pogodb. Le če jim da .vlada tozadevno koncesijo, za katero pa so določeni zelo strogi pogoji, morejo postati inozemci lastniki nepremičnin na mehikanskih tleh. Ta določba se pa ni izvajala do letos, kakor znano, in ravno tako se niso Izvajale določbe glede ločitve države in cerkve. 8e le predsednik Cailes se je odločil za dobesedno izvajanje vseh določb ustave iz i. 1917. Ta ustava vsebuje med drugim tudi želo stroge predpise gledo bogoslužja in napaka Callesove .vlade tob&toji J.V Seja poslanske zbornice Razveljavljene mandatov apozicijonalnUi poslancev (W]a zejia prostore lista Jvaifljf in bmMp glasila Jsita" RIM, 9. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice ni prav nič razočarala-onih, ki so pričakovali njen dramah tični potek. Prvotno oWj ubljenap*govo-ra zborničnega predsednika tn prvega min. on. Mussolinjjai sta izostala. Ko je otvoril ob 16.10 predsednik zbornice sejo, so bile tribune zasedene do zadnjega kotička, le v zbornični dvorani so zijala nezasedena mesta) izvenzborniči*« opozicije, ki se že po današnjem dnevu več ne povrne v zbornico, pa četudi bi to hotela. Poslanci večine so bHi po večini vsi odeti v črne srajce. Po preči tanj u zapisnika in izvršitvi drugih otvoritvenih formalnosti stopa v dvorano on. Mussolini, ki ga pričakujeta na njegovem mestu šopek rudečih rož in sveženj lovorjevih vejic. Ob njegovem vstopu v dvorano plane zbornica in tribune pokoncu ter prirejajo ono-revole Mussoliniju burne ovacije, ki nočejo tako z lepa poleči. Ko se je v zbornično dvorano povrnil mir, se oglasi k besedi on. Casertano, ki izreka sledeče kratke besede: «V zgodovinskem trenutku katerega preživljamo, so govori nepotrebni, zaradi tega vas poživljam, da se brez odlašanja lotite dela ter obnovite z menoj klic: živijo Mussolini danes in na vekomaj!» Besedam zborničnega predsednika sledijo dolge ovacije na naslov min. predsednika. Čim se je zopet v zbornici nastanil mir, poroča predsednik, da so poslanci Turati, Farinacci in tovariši vložili nujen predlog, da na'j se proglasijo mandati aventinske opozicije za razveljavljene, ker se že toliko časa ne udeležujejo sej zbornice s Čimer so kršili določbo 49. člena ustave. Predsednik zbornice ugotavlja, da je za nujnost predloga potrebno tajno glasovanje zbornice. Za tem se dvigne pravosodni min. Rocco, ki izroči predsedniku zbornice zakon-| ski načrt o uvedbi smrtne kazni ter zahteva tudi on nujnost razprave. Zato odredi predsednik zbornice tajno glasovanje o nujnosti obeh predlogov, ki sta seveda sprejeta z ogromno večino. Po končanem glasovanju stopi na govorniško tribuno on. Turati, ki utemeljuje v daljšem govoru svoj predlog. Čim je končal on. Turati svoj govor, čigar konec je bil sprejet z burnim odobravanjem, stopi — oziroma ga vodijo na govorniško tribuno — on. Delcroix, ki tudi izjavlja v daljšem govoru, da soglaša s predlogom. Po kratkem pojasnilu predsednika- zbornice prehaja zbornica k glasovanju potom dviganja rok. Ker ne glasuje nihče proti, je predlog sprejet enoglasno. V tem trenutku so vsi pos&aaici aventinske opozicije in komunisti izgubili svoje mandate. V zbornici ostaja, razen večine, edino Še neznatna opozicija liberalcev in pa štirje poslanci narodnih manjšin. Za tem imenuje predsednik zbornice komisijo, ki mora še tekom seje izdelati poročilo in poročati zbornici o zakonskem načrtu o uvedbi smrtne kazni. Da se omogoči komisiji njeno delo je seja prekinjena dokler ne sestavi komisija svojega poročila. Ob 18.25 se seja zopet nadaljuje. Besedo ima takoj poročevalec komisije on. Manaresi, ki navaja razlog, na podlagi katerega je komisijai soglasno odobrila zakonski načrt o uvedbi smrtne kazni. Za njim ima besedo onorevole Rocco, Ski pravi: * Ni mam hičesar za dodati k svojemu poročilu, podaneniu prej v uvodu k zakonskemu načrtu in k poročilu poslanca on. Manaresija-Režim se brani v svoji najbolj občutljivi točki. Nato prehaja zbornica najprej k poimenskemu potem pa k tajnemu glasovanju o zakonskem načrtu o uvedbi smrtne kazni Poimensko glasovanje da slede it izid: 341 glasov za, 12 proti; tajno glasovanje pa konča z 318 za in 6 glapovi proti Ko se naprav-lja on. Mussolini, da odda; svoj glas mu zbornica prireja nove ovacije. In isto tako se slednje ponavljajo ko mi- nistrski predsednik zapušča dvorano. Ko, se izreka poslanec Viola, pri poimenskem glasovanj u proti zakonu, mu vzklika on. Ktcci: « Mogoče bomo tudi proti Vam uporabili zakon. Vas je strah!». Poslanec on. Viola pa mu odgovori: «BH sem v vojni». Ob 19.45 zaključi pretkednik zbornice on. Casertano sejo naslanjajoč, da bo prihodnja seja »klicana na dom, kar se bo zgodilo tam nekje v mesecu decembru. In s tem se je zaključilo izredno zasedanje poslanske zbornice. Po končani seji stai naletela poslanca S tarace in Ceci v koridorjih poslanske zbornice na poslanca on. Scottija, ki je glasoval proti uvedbi smrtne kazni. Med njimi je došlo do kratkega prerekanja, ki se je zaključilo s pestmi in z begom poslanca Scottija. RIM, 9. (Izv.) Vsled nedavnega odloka o razpustu političnih organizacij in ■suspenziji nadaljnjega) izhajanja listov so bili danes zjutraj prostori lista ^tAvantiU in «Unita* zasedeni od policije. _ ttsssoUnl povzel notr. ministrstvo prefektom RIM, 9. Danes zjutraj je on. Mussolini prevzel od on. Federzonija posle notranjega ministra«. Ob tej priliki je izdal na prefekte sledečo brzojavno okrožnico: Z današnjim dnem prevzamem notranje ministrstvo. Zato Vam nalagam naslednje politične smernice: Sistematično in marljivo izvajanje vseh zakonov za zaščito fašistovskega režima. Strogo čuvanje javnega reda, tako da se bo nemoteno nadaljevalo gospodarsko življenje države. Strogo nadziranje javnih uprav ter uporabe državnega denarja. Živo in stalno zanimanje za sindikalna zadružna vprašanja in zaščita vseh onih, ki disciplinirano vršijo svoje dolžnosti v prid celokupno-sti v državi V kratkem bo on. Mussolini premestil več prefektov in kvestorjev. Tudi vprašanje listov, kit bodo ukinjeni, bo rešeno v nekaj dneh. Okrepi tfede potom listov s* tičejo Izključno italijanskih . RIM, 9. Uradno se javlja: Nekateri inozemski listi so tolmačili poslednje ukrepe glede potnih listov kakor da bi bili naperjeni proti inozem-cem, ki imajo od italijanskih oblasti potrjene potne liste za prihod v Italijo. 'Gre pri tem za napačno tolmačenje dotičnih ukrepov ali pa celo za tendenciozne manevre, ki naj bi onemogočili prihod tujcev v Italijo. Poslednji ukrepi ministrskega sveta se tičejo izključno italijanskih državljanov, ki potujejo v inozemstvo. Nikakor pa ne zadevar-jo onih tujcev, ki imajo v redu svoje potne listine ter se hočejo podati v Italijo in tamkaj ostati delj časa. Ztormv ii$p Mufenktgi sveti RIM, 9. Dne 22. t. m. se bo pričelo v Rimu važno zborovanje višjega sveta za narodno gospodarstvo. Višji gospodarski svet bo proučeval na prvi plenarni seji vprašanje znižanja cen predmetom, bodisi da se ti prodajajo na debelo, bodisi dal se prodajajo na drobno. Nato se bodo vršile seje posa<-meznih sekcij v svrho proučevanja drugih gospodarskih vprašanj, ki so na dnevnem redu zborovanja višjega gospodarskega sveta. Povratak kraljevske tratine ▼ Rim RIM, 9. (Izv.) Danes ob 7.45 zjutraj se je povrnila kraljeva družina v pre-stolico ter se Je nastanila v vili Savoia. ustavnem listi .skregal s svojo 17 let staro ljubico, da FOSSANO, 9. Iz razlogov javnega re-P0^** v ^vil in vrgel Možu postave, kateremu je Riccitelli da so bili ukinjeni sledeči tedniki: «La Fedelta», «11 Fontanese» in «11 Popolo di Fossano». _ Poplave v Hesslnl Okolu en milijon Škode MESSINA, 9. Radi poslednjih neviht so narastli ter izstopili iz struge mnogi potoki. Povzročili so okolu Mi-lazza in Manforte ogromno škodo. Pravijo, da znaša celokupna povzročena škoda okolu 1 milijon lir. pripovedoval to hudo zgodbo, se stvar, ni zdela preveč verjetna; kljub temu pa je poskrbel, da se je takoj uvedla natančna preiskava. Tako je policija dognala, da si je fant kar na lepem izmislil ta dogodek, kar je pozneje pri zasliševanju tudi sam priznal. Davi so ga namreč izpustili iz zaporov Regina Coeli, ker je potekla kazen, ki jo je moral prestati radi neke tatvine. Prišel je na svobodo, kjer ni vedel kaj bi počel. Zahotelo se mu je spet po brezskrbnem življenju in zato si je izmislil zgodbo, ki jo je prišel povedat na poli- a državne stroške bi rad živel RIM, 9. Neki Rafael Riccitelli, star 19 let, doma iz Cerignole, se je danes zgla- jcijo. Upal je, da"bo za neka j časa spet sil na nekem tukajšnjem policijskem | preskrbljen z živežem in s stanovanjem, komisirjatu ter tam prav hladnokrvno ■ in da bo vse te dobrote užival brez-povedal, da se je na bregu reke Tevere! plačno. Seja lusosL nerodne skupščine Predložitev osnutka zakona o dobro-voljcih BEOGRAD, 9. (Izv.) Seja narodne skupščine se je otvorila danes ob pol 11 uri. Na tej seji je vojni minister Tri-funović predložil osnutek zakona o do-brovoljcih. V svojem naslednjem govoru je povdarjal, da je bil ta osnutek zasnovan v dogovoru z dobrovoljci, ki so z njim zadovoljni. Ta osnutek zakona skoraj do 9. ure zvečer, novinarjem ni hotel povedati ničesar glede svoje avdijence pri kralju. Zatrjuje se, da je bil pri kralju, da pa noče ničesar pozitivnega povedati. Vprašanje ozkotirnih železnic BEOGRAD, 9. (Izv.) Popoldne so se začele v generalni direkciji drž. železnic razprave radi rešitve vprašanja o ozkotirnih železnicah. Seje se je udele- žilo okrog 40 zastopnikov raznih družb, o dobrovoljcih označuje za dobrovoljca Te železnice, ki dosegajo v jugoslovcn-vsako osebo, ki se je borila za in- j ski državi dolžino 3000 km se nahajajo terese jugoslovenske države, ne glede j pod upravo drž. železnic. Kot intero- na to ali je ali ni ta oseba jugoslovenski državljan. Ne glede na njeno sedanjo profesijo ima vsak dobrovoljec pravico do zemlje. Borci dobijo po 5 ha zemlje, neborci $ pa po 3 ha zemlig. Osnutek zakona se prilično strinja z. senti so se udeležili razprav tudi zastopniki kapitala, ki ga tvorijo razne, družbe, med temi tudi zastopniki angl., madžarskih, kanadskih in švedskih družb. Vse privatne železnice so v obratu in eksploataciji — kot rečeno — osnutkom, ki ga je predložil dr. Ljude- uprave državnih železnic. Konec teh vit Pivko v poslanski zbornici. Tudi za j konferenc, ki se tičejo določil glede delovanja teh železnic, ki so bila do-sedaj še stara, to se pravi avstrijska, in torej niso več primerna za sedanje razmere, in jih je treba urediti na podlagi mirovnih konferenc, še ni določen. Razprave se bodo nadaljevalo ta osnutek zakona o dobrovoljcih je bil sprejet predlog nujnosti. Poslanski klub SLS je vložil na zunanjega ministra dr. Ninčica interpelacijo glede položaja jugoslovenske narodne manjšine v Italiji; zahteval Je nujen odgovor. Pri glasovanju pa je najbrž še ves ta teden, vladna večina zavrnila predlog o nujnosti interpelacije. Narodna skupščina je nadaljevala razpravo o podaljšanju nestalnosti u-radnikov promet, min. Ob tej priliki so' ovorili trije govorniki opozicije. De- krivdo. Pravi, da je ostalo stanovanje gospodinje večkrat odprto in tudi prazno in da je možno, da je kdo drugi odnesel omenjene stvari. Gdčna Usiglio Rina pravi, da ni mogel nikdo drugi izvršiti tatvine, kajti zlateni-na je izginila, ne da bi se tat dotaknil drugih stvari in ni v stanovanju ničesar raz- Porutne razprava v GorioL V pondeljek sta stali pred goriško poroto Josipina in Pavla Ferjančič, sestri, prva devet in dvajset, druga tri in dvajset let stara, obe doma iz čekovnika {idrijski sodni okraj), obtoženi detomora, da sta z namenom usmrtil!, povzročili smrt J osipi m-nemu novorojenčku s tem, da sta ga zadušili. Predseduje cav. uff. Ferri, državni pravdnik cav. uff. Dessy. Po sestavi porotne klopi pojasnjuje predsednik dejanje. Dne 28. marca 1926. je dobil brat obtoženk Peter ne daleč od nekega potoka trupel ce novorojenčka. O tej najdbi so zvedeli tudi karabinerji, toda ko so šli na mesto, kjer bi moralo ležati trupel ce, ga niso dobili več. V tem času je 2e bilo izginilo. Oblast je zvedela, da je bila Josipina Ferjančičeva v drugem stanu, zato so se napotili k njej. Dekle je priznalo, da je rodilo dete, dostavilo pa, da je bilo dete mrtvorojeno. Nato je sestra Pavla označila karabinirjem neki bolj oddaljen prostor, kjer se je dobilo trupel ce zavito v cunje in s cunjo okrog vratu, s katero se je otrok zadušil. Preiskava je dognala, da je prišel otrok živ na svet, zmožen življenja in da je smrt nastopila le radi dušenja. Nato se je obtožila Josipina Ferjančič kot de-tomorilka, njena eestra pa sopomoči pri zločinu samem. Pri izpraševanju pravi Josipina, da je imela razmerje z domačim fantom, ki jo je zapustil, čim je bil zvedel za posledice. Njenega stanja ni opazil nihče. Rodila je v svoji sobi in skrila truplo, o katerem ne metal četudi je bila zlatenina precej skrita, ve, ali se je rodilo mrtvo ali Živo, pod Twi*Sotia in Ki 1 o nm TT 91 Mamin i « ___:_ i.:_ • _ 1 1. 1_____1__»_• priporočilo poteštatom in občinskim kostanj 100—200; grozdje 240—400; limone komisijam za živila v pretres in rešitev. Glede dovoljenja v prilog podjetja «Pastificio Triestino», da sme rabiti beio moko za izdelovanje biškotov za izvoz, je komisija sklenila, da sme omenjeno podjetje izdelati tudi več biškotov, nego jih je bilo do sedaj naro- 30—35 lir za zaboj. — Iz triaSkega življenja Epiloga dveh žalostih dogodkov Kakor smo poročali, se je pretekle dni i ponesrečil v ladjedelnici S. Marco 49-letni v , , j • ^ i mizar Natale Cassarelli, stanujoč v ulici čemh, toda pod nadzorovanjem poseb- j ponzianino št. 54; pri delu na parniku ne podkomisije pod predsedništvom j «Remo» padel z višine 8 metrov ter pri tem kom. Davanzo in pod pogojem, da se zadobil hude poškodbe na raznih delih te-vsi biškoti az belo moke porabijo zavesa. Kakor znano, je HI nesrečni mizar izvoz v inozemstvo [prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je pa Komisiia se je nato bavila z raznimi! J*erai ««traj kljub prizadevanju zdravni-j „J... „ . - t- i kov, kx so mu skusah rešiti življenje, pod- drugimi vprašanji in prošnjami. Eno- , nevarnim poškodbain. J J ' ^ glasno je bilo sklenjeno, da se dovolijo i _ v istem oddelku mestne bolnišnice je za vas D obra vi je (občina Tomaj) tudi včeraj predpoldne ob 11. uri umrl 37-Ietm komadi od 200 do 500 gramov težki. bančni uradnik Fran Schaurek, nameščen pri tukajšnji podružnici Živnostenske banske, o katerem s, poročali, da si je predr . včerajšnjim pognal s samomorilnim name-Pod tem naslovom je objavil v zadnji /nom kroglo iz revolverja v glavo ter se številki «Eehi e Commenti» G. Dell'Arno J smrtnonevarno ranil. Kakor smo že včeraj De' Rossi članek, v katerem razpravlja o omenili, je nesrečni uradik šel v smrt naj-odnošajih med fašizmom in mednarodnim jj^ radi "hude nevrastenije. kapitalizmom. «Največji, najhujši, naj-j __* bojeviteiši in najbolj zahrbtni Mussolini- Huda nezgoda delavca jev sovražnik, tisti sovražnik, ki oborožuie V ladjedelnici S. Marco se je včeraj zju-roke atentatorjev, je mednarodni kapitali- i traj ponesrečil 19-letni kotlar Peter Babu-zem». Ta kapitalizem predstavljala po ^der, stanujoč v Bark ovijah — Kontovelj št. Izvršena je bila prav 21. .junija, ker je Usiglieva isto prejšnji dan v nedeljo — imela še na sebi. Priča Piazza M ari a stanuje z okradenko skupaj in pove približno enako kot Usiglieva. Državni pravdnik zahtr^— za Cecconije-vo eno leto ječe. Branitelj odv. Jona predoča sodišču, da v obtežitev obtoženk e ni drugega kot sum in da da ta ne more biti podlaga za obsodbo. Zato predlaga za Cecconijevo oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov, kakor sodišče tudi razsodi. Žaljenja javne varnosti, odpci ^oa nje], casilstrc, žaljenje prvega ministra in pr»- Boječi! Musso!!si]sv sovražnih člankarjevem mnenju anglosaksonska visoka financa ter mednarodna in protestantska plutokracija. Člankar tako-le zaključuje svoja izvajanja: «NeČloveški, potuhnjeni trinog proleta-riata vseli dežel, framasonskoprotestant-ski kapitalizem, ki vidi v fašizmu, kateri je prerodil od socialistov zamorjene duševne vrednoste, nevarnost za svojo de-spotično vlado nad delavstvom ter nad ubogimi ljudstvi in narodi, je začel srdito ofenzivo proti italijanskemu narodu, ki se hoče pod Mussolinijevim vodstvom prero-diti ter pokazati proletarcem vsega sveta pot za odrešitev iz sužnjosti anglosaksonskih izkoriščevalcev; pot za osvoboditev izpod nenaravne oblasti visoke banke.« 805. Pri delu na parniku «Remo» je padel tako nesrečne s stolice, na kateri je stal, da je zadel glavo ob debel žebelj in pri tem zadobil hudo, do kosti segajočo rano na čelu; na'l'iž si je tudi pretresel možgane. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — ako ne nastopijo kake komplikacije — približno 3 tedne. 6. Hussolini in zavod Krištofa Kolumba Prejeli smo: Ministrskemu predsedniku Mussoliniju je bilo predloženo poročilo o dosedanjem delovanju zavoda Krištofa Kolumba. Poročilo, ki ga je označil načelnik vlade za zelo zanimivo, omenja, da je izdal zavod v kratkem času svojega obstoja nad 30 del. •Med temi je deset monografij o državah latinske Amerike, opis življenja Krištofa Kolumba (Cesare de Lollis), Amerigo Vespuc-ci (Alberto Magnaghi), Ameriške dežele in arhivi Italije (Paolo Revelli), Edinstvo latinskega sveta (Ezio Levi) itd. Dalje je priredil zavod 18 predavanj o kulturnih in gospodarskih razmerah v omenjenih državah. Zavod pripravlja še druge spise, med katerimi monografijo o Braziliji (prof. Malesani, prof. Mancioli in prof. Eredia). Zavod pripravlja tudi španske in portugalske prevode italijanskih znanstvenih del, predvsem juridičnih, medicinskih in tehničnih. Revija «Colombo» je že pri IV. številki. V Rimu se bo ustanovil «Dom Krištofa Kolumba«. Razpust M. D. ..Zifla" v Kolna Pred včerajšnjim zvečer je prišel v društvene prostore M. D. «Zarja» v Rojanu komisar javne varnosti Cauto s karabinir-skim brigadirjem rojanskim ter še par agentov in karabinerjev. Komisar je sporočil prisotnemu predsedniku, da je društvo razpuščeno in da ima nalog zaseči vse imetje društva. Zahteval je imenik članov, ki je bil izročen, in nato so agenti zasegli vse knjige. Prisotne člane je pozval g. komisar, naj nesejo zasežene stvari na komi-earijat, kar so storili. Zaseženo je bilo tudi 8 lir v gotovini. NavzoČni Člani društva so bili preiskani, a seveda ni nič našlo pri ttjih. __ Nalezljive bolezni v naiem mesta V času od 30. 10. do 6. 11. 1926 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bo- Roko ji Je razmesarile. Pri delu v tovarni testenin «Pastificio Triesth \ ulici Ippodromo je 16-letna dninarica Lauretta Giammaccara, stanujoča v ulici Bartoletti št. 3, včeraj popoldne prišla radi neprevidne kretnje z desno roko med zobasta kolesa nekega stroja, ki so ji ud hudo razmesarila. Reva je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravila bo — ako ne nastopijo komplikacije — v 3 tednih. .Nevesel epilog zabavne vožnje z ukradeno kočijo. Ko je 48-letni izvošček Alojzij Rampa, stanujoč v ulici Pondares Št. 4, predsinoč-njim privozil t> svojo kočijo mimo neke gostilne v ulici Molin a Vapore, se ga je polastilo veliko poželenje po kozarčku vinske kapljice. Ne da bi dalje pomišljal, je mož ustavil konja in stopil v gostilno. Ko si je «privezal dušo», je zapustil gostilno. Toda kdo bi opisal njegovo presenečenje, ko je, prišedši na ulico, ugotovil, da sta kočija in konj izginila. «Presneta reč, kaj naj pa sedaj počnem,» je ugibal mož, ves v skrbeh za svoje kljuse in kočijo. Naposled se je obrnil do nekega policijskega agenta in .ga naprosil, naj mu pomaga iz zadrege. Moža sta dolgo kolovratila križem mesta in sta že obupala, da bo njuno prizadevanje imelo kak uspeh, ko sta končno naletela v ulici XX. Settembre na iskano kočijo; v njej se je peljalo pet oseb, trije moški in dve ženski, ki so na povelje agenta naj ustavijo, urno poskakali s kočije in jo od-kurili. Mladeniča, ki je sedel na kozlu, je pa agent po hudem ruvanju aretiral in od-vedel na kvesturo. Tam se je ptiček izkazal za 24-letnegra težaka Ivana Croeria, stanuj očega v ulici Risorta št. 8, in brez obotavljanja priznal, da si je v družbi dveh tovarišev prilastil konja in kočijo, da bi se za zabavo nekoliko vozarili po mestu. Pozneje sta bila aretirana brata Croeria, 26-Ietni Donato in 19-letni Marcello, ki sta se udeležila zabavne vožnje. Vsi trije so bili odvedeni v zapor v ulici Coroneo. RazgrajaC v lekarni. Lekarna Godina v ulici Ginnastica je bila sinoči pozorišče viharnega prizora. Okoli 18. ure se je pojavil pri vhodu močan, po delavsko oblečen moški, postal za hip pri vratih, premotril navzočne z divjim pogledom ter naposled krenil z naglimi koraki proti prodajalnemu banku. Navzočni so na Radi vseh teh zločinov se je moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem Vid Kužni an iz Poreča, že predkaznovan in policijsko nadzorovan. Karabinirji Timpani Marij in Baldan Atilij sta ga našla nekega večera v ul. Cavanna ležati na tleb ter ga pozvala naj jima sledi. Kuzman tega ni hotel storiti in se postavil po robu ter jih obsul z žaljivkami, ki so zadevale tudi prvega ministra. Obtoženec pravi, da je bil pijan, kar pa karabinirji izključujejo. Državni pravdnik zahteva za Kuzmana 7 mesecev in 15 dni ječe. Zagovornik odv. Jona naglaša položaj, v katerem so karabinirji našli Kuzmana, iz česar se daje logično sklepati, da je bil pijan, in pravi, da se to upošteva. Sodišče je obsodilo Kuzmana na 6 mesecev in 15 dni ječe in 883 lir globe. — Vesti s Goriškega Goriške mestne vesti Smrtna kosa. V pondeljek zvečer je nehala trpeti gdč. Pol d ina Terpin, hči goriškega posestnika g. Franca Terpina. Pokojnici naj sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje. Ložište zadava Gospod Zvanut je dobil 2. novembra na svojem vrtu raztrgano in razcefrano zastavo, ki je visela poprej na šolskem poslopju. Obstojala je nevarnost, da bi bil on sam osumljen oskrunjenja. Takoj s početka sta bili dve verziji, kako se je stvar vršila. Prva verzija je trdils da je veter v dotični noči raztrgat zastavo in jo odnesel na Žvanutov svet. Druge verzija je pa bila da so gotovi krivci izvršili to dejanje. — Žvanut je javil zadevo karabinerjem. Aretiranih je bilo kakih osem fantov, ki se pišejo Žvanut Anton, Žvanut Josip, An-dlovec Josip, Koritnik Matej, Nabergoj Josip, Žgur Ivan in še par drugih. Pripeljali so jih pred okrožno sodišče v Gorici. Tu s i bi bila vsaj dvakrat v tednu, ker je pisem- j ska pošta obilna, mnogo nam pišejo naši j domačini iz tujine. Drugače je pa tudi pri ( nas le slabo vreme. Poti vse pokvarjene i od neprestanih nalivov. Drugič bomo poročali pa o čem drugem. —č—. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo preialostno vest, da je naša predraga hčerka, sestra POLDINA TERPIN po dolgi in močni bolezni v starosti 24 let sinoči ob II. uri v Gospodu ztspa|a. Ostanki predrage pokojnice se prenesejo v sredo 10. nov. ob 2. uri pop. izpred hi5e hiše žalosti Vialle XX Settembre št 5 na tukajšnje pokopališče. GORICA, 9. novembra 1926. . Zalojoća družina. BORZNA POROČILA. Trst, 9. novembra 1926. Amsterdam 950—970, Belgija 330—»40-Francija 78—79, London 114.75—115.Z&-New York 23.60—23.90, Španija 350—570, Švica 445—4465, Atene 29—30, Berite 98? —575,, Bukarešt 12.50—13^0, Praga 7050 —71.50, Ogrska 0.0330—0.0345, Dunaj —350, Zagreb 42—42.50. Vojnoodškodninske obveznice 66.20. . Uradna cena zlata (8. XI.) 45&96. MALI OGLASI BERliTZ-SOfflOLv" F"Wo »••>«* i prevodi v vseh jezikih. (1518' BRIVSKEGA pomočnika. mladega s oskrbo ini. plačo po sposobnosti sprejme takoj Petar Zupančič, brivec, v Opatiji. 1713 POZOR zavodi aE saraostarul Večje gospodarsko poslopje na spodnjem Štajerskem, ki meji na železniško postajo, z 21 ha gozda (sečnega), 10 ha njiv in stravnikov na prodaj. Ponudbe na tržaško upravništvo pod »Obširno posestvo*. 1714 •PRODAJALKA špecerijskega blaga išče slnibe. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.» 1686 ELIZiK ČEDNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in |e najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.— Dobiva sm samo v lekarni Castellanovich, Via Gialiani 42. 1466 BIVŠI POSLOVODJA dveh slov. tiskaren v Julijski Krajini, kateri je opešal vsled hude bolezni nakopane v svetovni vojni, se nahaja nad osem let brez službe. Zdaj je popolnoma okreval in išče službo uradnika, blagajnika, dopisnika, admi nistratorja, zaupnika, bodisi v uradu, zavodu ah podjetju 4—6 ur dnevno. Dobra spričevala in reference. Ponudbe: Ivan Meljavec, Via Antonio Stoppani 5/n. 1665 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori siovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33- 1517 Prodno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO obiščite zlatarno STERMIN Via Mazalni St. 43 kjer dobUe najvišje cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 1140 □[□□□□□□□□□□□□□□□□□□og g ZDRAVNIK g g Dr. Fr. Ambroži?! □ se je stalno naselil p g vit. Petru na Krasu □ □ In ordinira 1165D □ v Knnolcov! hm od 9-12 in od 13-15 g □□□□□□annninnoDinnnDCoa KRONE! KRONEr Mljsnfe. platio, ZO-Mi zlafs Imtii Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urar na Trati VI a Maulul 46 i1 iA posojilnica Di hranilnica registxcvana zadruga z omejenimi poroštvo a araduft v ivojl lastni iii31 ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekočI račun v» za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Oinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plala zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnastns celice (sale) Uradne ure za stranke al 8 v, do In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Slav. talef. 25-67. 9S6 Nolstorejši slov. denarni zavod £ PODLISTEK JULES VERNE: (158) lezni: davica 4, škrlatica 8, legarjeva vročica 19; umrla je ena oseba na paratifušu. prvi pogled uganili, da mož nima dobrih ledene gore še v bližini rta Hoorna. Skrivnostni otok Opazovali so celo, je rekel.nekega dne inženir, da obrežna ozemlja pod istimi širinami mnogo manj mraza trpe kakor njih zaledja. Spominjam se, da sem večkrat slišal, da je zima v lombardski ravnini veliko mrzlejša kakor na Škotskem, kar dokazuje, da oddaja morje po zimi nabrano toploto. Otoki so torej v ugodnem položaju glede podnebja. — Zakaj pa je ravno otok Lincoln izvzet iz tega spločnega pravila? je vprašal Har-bert. — To si je težko razložiti, je odgovoril inženir. Morda je pripisati to posebnost dejstvu, da leži otok na južni polobli, ki je, kot veš, mrzlejša od severne. — Res je, je pristal Harbert; v južnem Velikem oceanu se nahajajo ledene gore v nižjih širinah kakor v severnih. — To je res, je pristavil Pencroff, in ko sem bil pred časom kitolovec, sem videl — Potemtakem bi se dal hudi mraz na otoku Lincolnu morda e tem razlagati, da so v bližini kje ledene -gore in plavajoče ledovje? je rekel Gedeon Spilett — Vaše mnenje ni brez podlage, dragi Spilett, je odgovoril Cir Smith, oči vi d no imamo hude zime zaradi bližine plavajočega ledov j a. Pri tej priliki pa vas opozarjam Še na neki zgolj fizikalični vzrok, zaradi katerega mora biti južna polobla mrzlejša od severne. Ker se tej polobli solnce poleti bolj približa, je tudi pozimi bolj oddaljeno od nje. Na ta način se dado razlagati pretirane toplotne stopnje v obe smeri, in če smo opazili, da ima otok Lincoln zelo mrzle zime, tedaj vemo, da so tudi poletja tu zelo vroča. — Cemu pa, gospod Cir, je vprašal Pencroff, je prejela naša polobla, kakor vi pravite slabši