Gorenjska^ Banka Banka * poAuhom Samo Moje Stanje Sporočanje stanja tekočih in žiro računov na mobilne telefone VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMN! SISTEMI •VAROVANJE • PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE i E-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER 1 http://www.varnost-kranj.si £064)380 50 11 AVTOHIŠA VRTAČ Kranj O00O Delavska 4, Straiišče pri Kranju Emaihavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si fOTf AA Oftft http://www.avtohisavrtac.si V"P//C# V/V CW ©©mniTcJJ^ISSGLAS Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 67 - CENA 210 SIT (12,50 HRK) Kranj, petek, 25. avgusta 2000 ■ Kamniška Eta prenovila proizvodnjo Eta spada med 'pridne' Mercatorjeve 'otroke' V prenovo so vložili 400 milijonov tolarjev, z lastnim znanjem so jo izpeljali v štirih mesecih. Okrožno sodišče v Kranju registriralo novo ime šole Šola Petra Kavčiča uradno preimenovana Skoraj leto in pol je minilo od sklepa občinskega sveta o preimenovanju osnovne šole v Škof j i Loki pa do z registracijo potrjene uradne veljave. STRAN 5 Marko Pogorevc v Kranju Gorenjska policija dela zelo dobro Marko Pogorevc je včeraj obiskal Policijsko upravo Kranj in njene enote po Gorenjski. STRAN 39 Slabih pet let po hudi nesreči je Lojze Oblak spet pripravljen na bohinjski triatlon jeklenih S štartno številko na sebi pač nisi rekreativec "JjUO JA)3?.iH IGRAČ STRAN 7 www.hribar-otroci.si Slovenski olimpijci in olimpijke bodo proti Sydneyju odpotovali s številnimi dobrimi željami NAŠA OLIMPIJSKA ZASTAVA ŽE V ROKAH IZTOKA ČOPA Predsednik države Milan Kučan je na torkovi predstavitveni slovesnosti našim olimpijcem in olimpijkam zaželel veliko športne sreče, slovensko zastavo pa je izročil našemu najboljšemu veslaču vseh časov, Iztoku Čopu, ki jo bo 15. septembra nosil na otvoritveni slovesnosti v Sydneyju. STRAN 22 25, 26 VINO - PIVO BOBOVEK Union 0,331 pločevinka v avgustu 99 SJJ'f N A * * Danes, ob 20. uri nastop ŠKOFJA LOKA Turistično društvo Škof ja Loka P0» GRAJSKO LIPO Vabimo vas na grajski vrt! 9770352666025 Nova vlada, nov odnos Plačali bodo najemnino za dvorec Visoko Škofja Loka, 24. avgusta - Na tiskovni konferenci ministra za šolstvo in šport dr. Lovra Šturma je bilo objavljeno, da je to ministrstvo sklenilo plačati zaostalo najemnino za Tavčarjev dvorec na Visokem v Poljanski dolini, čeprav so od načrtov, da naj bi tam uredili šolo za ravnatelje, odstopili. Na tiskovni konferenci je minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm sporočil, da je sklenil ugoditi zahtevi občine Škofja Loka, da plača štiriletno najemnino za ta dvorec, v katerem naj bi uredili šolo za ravnatelje. Podobno kot Ljubljanska nadškofi-ja, ki je prva želela na Visokem urediti duhovno središče, so tudi na ministrstvu za šolstvo in šport "obupali" nad načrtom, po katerem naj bi Tavčarjev dvorec uredili delno v spominski namen, večji del, skupaj s bližnjim gospodarskim poslopjem pa za potrebe šole za ravnatelje. Tudi v tem primeru so bile očitno zahteve in nepopustljivost spomeniške službe le prehude, saj zaradi nemožnosti poseganja v te objekte (zlasti v njih zunanjost) primernih rešitev za potrebne ureditve prostorov ni bilo mogoče najti. Očitno pa seje z novim ministrom spremenil odnos: če so bili doslej na ministrstvu za šolstvo in šport povsem gluhi za zahteve občine Škofja Loka za plačilo s pogodbo določene najemnine in občini celo očitali oviranje pri iskanju možnosti, da se načrti uresničijo, je novi minister sklenil, da zaostalo najemni- -no poravnajo. Skupaj znaša dolg iz tega naslova 13,6 milijona tolarjev, kot pa smo izvedeli na občini Škofja Loka, se sedaj pogajajo tudi o plačilu zamudnih obresti. Hkrati s to vestjo je bilo tudi objavljeno, da bo ministrstvo zagotovilo prostore za šolo za ravnatelje v nekdanjem hotelu Astorija na Bledu, vse to pa hkrati pomeni, da so v Škofji Loki v zvezi z Visokim zopet na začetku (kot pred več kot dvajsetimi leti). Kmalu se bo pri tem pokazalo, ali so izjave škofjeloškega župana Igorja Drak-slerja, ki trdi, da ima druge zanimive ponudnike oz. interesente, utemeljene. Omeniti je potrebno tudi vse glasnejše zahteve, zlasti Poljancev, da se Visoko priključi občini Gorenja vas - Poljane. • S. Ž. NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA VABILO SIMPATIZERJEM IN ČLANOM NOVE SLOVENIJE V TOREK, 29. AVGUSTA 2000, OB 20. URI BO V ŠMART1N SKEM DOMU V STRAŽIŠČU PRI KRANJU, USTANOVNI OBČNI ZBOR NOVE SLOVENIJE - KRŠČANSKE LJUDSKE STRANKE. NA OBČNEM ZBORU BOMO IZVOLILI OBČINSKI ODBOR NOVE STRANKE. MOŽNO BO TUDI IZPOLNITI PRISTOPNO IZJAVO IN SE S TEM VČLANITI V STRANKO. VABLJENI! INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV OBČINSKEGA ODBORA NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA KRANJ ®@IM1MqU©IEIIGLAS Naročniška akcija 2002 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos ali v letu 2001 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali. eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001, ali: celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do sobote, 31. AVGUSTA 2002. leta; ali: tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2002" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami MtEZPLAČNO do konca letošnjega septembra, bi samo v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revi-ja REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili do vključno 30. septembra 9000, pa bomo prav tako namenili en nagradni izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 3003. Novega naročnika sem pridobil(-a);_ Moj naslov: t_ . Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 31. avgusta 2002, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2000 oz. 2001 in dobtm svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM (MMŠB»JJ©[OGLAS za najmanj eno leto t me In prihitele_ Hastov:_ Podpis:_ Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. L_._,_,-,_._,_____„_ S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002, novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2002" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš Izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 194, 4001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 901-4*00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Začenja se popočitniško delo državnega zbora Časa le za dve izredni seji Do začetka volilne kampanje se bo državni zbor sestal le še dvakrat in obravnaval doslej nedokončane zadeve ter predvsem evropsko zakonodajo. Ljubljana, 24. avgusta - Na torkovem sestanku kolegija predsednika državnega zbora Janeza Podobnika so se dogovorili, da naj bi se državni zbor do začetka volilne kampanje, ko naj bi zakonodajni organ ne zasedal, sestal še na dveh izrednih sejah. Poslanci bodo zaradi obnove parlamentarne dvorane zasedali v dvorani na Tomšičevi ulici. Ker je ustaljena praksa parlamentarnih demokracij, da parlament v času uradne predvolilne kampanje ne zaseda, je poslancem za delo ostalo do 15. septembra manj kot mesec dni časa. V torek so na kolegiju predsednika državnega zbora Janeza Podobnika sklenili, da naj bi imeli še dve izredni zasedanji. Na prvem, ki naj bi se predvidoma začelo prihodnji torek, naj bi obravnavali 13 točk nedokončanih iz prejšnje seje, med njimi tudi zakon o denarju za odpravo posledic suše, neurij, plazenja in divjadi, zakon o financiranju znanosti in raziskovanj, zakon o nacionalni varčevalni shemi, dopolnitvah zakona o vpisu mrtvih v matične knjige, stanovanjskega zakona, računskega sodišča in zakona o popravi krivic. Obravnavali pa naj bi tudi poročilo o preiskovanju afere Holmec. Po hitrem postopku naj bi sprejeli tudi dopolnitev zakona o izvajanju proračuna, o državnem jamstvu za gradnjo železnic, zakona o davčni službi ter zakona o prekrških. Ta teden so z delom po skrajšanih parlamentar- nih počitnicah že začeli odbori državnega zbora, ki med drugim obravnavajo tudi tako imenovane evropske zakone, in od tega koliko bodo pri tem uspešni, je odvisno, koliko teh zakonov iz liste 17 bo tudi na dnevnem redu prvega zasedanja. Vsi preostali in tisti, ki naj bi jih v tem času še pripravila vlada, pa naj bi bili obravnavani na drugi seji v septembru, ki naj bi bila tako zadnja v tem mandatu. • Š. Ž. "Prisluškovalna" afera na gospodarskem ministrstvu Zagožnov strel v prazno Sum, da so na ministrstvu za gospodarske dejavnosti prisluškovali, se je po mnenju Policije izkazal kot neutemeljen. Ljubljana, 24. avgusta - Pretekli četrtek je minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen sklical tiskovno konferenco, na kateri je javnost obvestil o tem, da so pri generalnem čiščenju prostorov ministrstva 11. avgusta našli prisluškovalno napravo, ki naj bi bila skrita v stolu tajnice ministrstva. Enotedenski zamik od najdbe pa do objave, je minister razložil s tem, da je dal najde- no napravo v pregled dvema strokovnima (državni in zasebni) institucijama, najdbo pa je označil kot poskus vračanja Slovenije na Balkan. O najdbi je takoj obvestil obrambnega ministra Janeza Janšo, medtem ko je bilo notranje ministrstvo in ministrski kolega, ki ga vodi, minister dr. Jam-brek, obveščen šele na dan odkritja in ostrega zgražanja v javnosti. Le dan za tem je sledilo novo presenečenje: kriminalist centra za kriminalistično tehnične preiskave je namreč izdal strokovno mnenje, da ne gre za prisluškovalne naprave, pač pa močno staro baterijo in slušalko poceni avdio-naprave (diktafona ali celo walk-mana). Tako ni nobene osnove za sum kaznivega dejanja prisluškovanja. Na ministrstvu so se na tako ugotovitev kriminalistov ostro odzvali, saj so prepričani, da ni resnična oz. plod politično motiviranega manipuliranja. Vztrajajo pri trditvi, da je bilo najdeno še pred sporočilom policiji in javnosti temeljito strokovno preverjeno, da jim je jasno, komu se je želelo prisluškovati, ni pa seveda jasno, kdo je to počel. Minister Zagožen je izjavil, da bo poslej "policiji zaupal le v oklepajih". • S. Ž. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE .NOV1CF Izredna konferenca Mestnega odbora SDS Kranj Doslednost se bo obrestovala na volitvah Kranj, 24. avgusta - Polna ban-ketna dvorana hotela Creina v Kranju je bila v sredo zvečer prizorišče izredne konference MO SDS Kranj, na kateri so morali izvoliti delegate za izredni kongres te stranke, ki bo 9. septembra v Murski Soboti. Načrt sklicateljev, da bi konferenco združili z okroglo mizo o gospodarstvu in kulturi, se ni v celoti uresničil, saj se je minister za kulturo Rudi Šeligo zaradi slabega počutja opravičil. Uvodoma je o aktualnem političnem položaju spregovoril predsednik MO Matjaž Janša, ki je pred bližajočimi volitvami ocenil, da se je položaj na slovenskem političnem odru zameglil, saj se po zlomu koalicije Slovenija, ki ga je povzročila SLS + SKD, ne more jasno razmejiti položaja in zavezništev med strankami. V SLS+SKD so po njegovem mnenju poskrbeli predvsem za svoje stolčke, in očitno je, da jim je vseeno, v kakšnem zavezništvu bodo v vladi. Vse ankete po njegovih informacijah kažejo porast popularnosti SDS, in ker je SDS Kranj bila vedno nad slovenskim povprečjem, si na letošnjih volitvah lahko obeta zmago. Osnovno nalogo te konference - izvolitev dodatnih delegatov za izredni kongres SDS, so opravili zelo hitro: soglasno je bil potrjen predlog izvršnega odbora, da MO SDS Kranj zastopajo tudi Mavricij Slatner, Jana Triler in Ivana Jenko. Nadaljnje pol ure je bilo namenjenih obravnavi položaja v gospodar- stvu, pri čemer je uvodno oceno podal Nikolaj Bevk, direktor ISKRAEMECO. Na splošno je po njegovem mnenju gospodarski položaj mogoče označiti kot pozitivnega, prizadevati pa sije potrebno za razbremenitev, zlasti v delovno intenzivnih tradicionalnih panogah. SDS se bo poleg tega še naprej zavzemala za sicer za nekatere sporno notranje lastništvo, posebno pozornost pa bo zahtevala ohranitev delovnih mest za nekvalificirano delovno silo. Uvod v zaključno razpravo o aktualni politični situaciji pa je podal član izvršilnega odbora SDS Slovenije in svetnik v DS Branko Grims, ki je prišel na konferenco neposredno iz seje izvršilnega odbora stranke. Povedal je, da je stranka zavrnila podpis sporazuma o delu v Ba-jukovi vladi, potem ko je SLS+SKD zavrnila večino njihovih pripomb, ter ocenil, da bo vlada očitno morala delati brez tega. Zgražal se je nad ravnanjem ministra za finance, ki se je distanciral od sklepov vlade, in menil, da bi moral takoj odstopiti. Očitno je po njegovem mnenju, da skuša SLS-+SKD tudi zaradi svojega dosedanjega dela v vladi marsikaj skriti, v SDS pa si prizadevajo položaj razčistiti, na nekaterih področjih celo za 55 let nazaj. SDS se bo odločila za unijo z novo politično stranko NSi, kar bo najmočnejša politična sila na slovenskem političnem prizorišču. 70 poslancev, ki so podprli ustavne spremembe pa bo to nasprotovanje ljudski volji po Grimsovem prepričanju drago plačalo. Trdno je prepričan v zmago SDS na volitvah. Razprava se je po takem uvodu seveda ukvarjala predvsem z nastopom SDS v predvolilni kampanji in o "razdiralnem delovanju" SLS+SKD. Na poziv, da je potrebno "minirati mostove, ki jih bo z mostogradnjo skušala postavljati SLS+SKD", je Grims menil, da to ni potrebno, saj se je ta stranka, ko je izneverila voljo ljudi, pokopala sama. Doslednost SDS je največji kapital na volitvah in le notranji nesporazumi lahko ogrozijo zmago na volitvah. Zmage ne morejo ogroziti tudi do SDS sovražno nastrojeni mediji, pri čemer je bilo ocenjeno, da je položaj na nacionalni RTV prav sedaj na dnu. Beseda je tekla tudi o zunanji politiki, naši diplomaciji in odnosih s Hrvaško, zaključili pa so konferenco s povabilom na festival SDS 3. septembra v Ribnici. • Š. Ž. Združevanje SLS in SKD V petek bo dr. Franc Zagožen v Železnikih Železniki, 24. avgusta - Predsednik podružnice SLS za Selško dolino Jaaez Božič in predsednik Občinskega odbora SKD v občini Železniki Janez Kerlan sta za danes, petek, 25. avgusta, ob 18. uri v Kulturnem domu v Železnikih sklicala združitveni zbor, ki se ga bo udeležil tudi predsednik na ravni države združene stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen. Na zboru bodo podali poročila o pripravah na združitev, razrešili dosedanje organe, glasovali o združitvi in volili v nov odbor združene stranke. • Š. Ž. Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Ustanovitev odbora v Kranju Kranj, 24. avgusta - Iniciativni odbor za ustanovitev Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke v Kranju obvešča, da bo ustanovni zbor občinskega odbora te stranke v torek, 29. avgusta, ob 20. uri v Šmartinskem domu v Sira/i scu pri Kranju. Iniciativni odbor sestavljajo simpatizerji nove stranke, ki jo je ustanovil predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk, in obveščajo, da bo mogoče na ustanovnem zboru izpolniti pristopne izjave za novo stranko. • Š. Ž. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I rtdniska poitts: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na GorenjskemDirektor Marko Valjavec / Ofcmra urednica; Leopoldina Bogataj' Noiinarji in uredniki: Igor Kavčič. Helena Jelovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger. Urša Peteme! Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volćjak.f veto Zaplotnik. Danica Zavrl-Zlebir. Andrej Žalar. Štefan Žargi | letariraijt: Marjeta Vozlič i ro-toemlija. Tina Doki Prinian n tisk: Media Art, Kranj lisk: UHO ICR. Tisk časopisov lin revij. d.d. Ljubljana / l rriaštn, anam, oglasno trie*j>: Zoise« I, krni, fckfei: M/2M4M, Mtfac M/2I1-42-I.I f I ■aL «fe«Mlisji (M «bK telefon: M/MM247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure | Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica: odpovedi vciajo od začetka iiaslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (1150 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Gorski reševalci imajo letos polne roke dela, a so zanj dobro pripravljeni Skoraj vsak Slovenec se vsaj enkrat poda na Triglav Žal takemu cilju ni vsak dorasel, zato se kaj hitro zgodi nesreča. Samo v dveh tednih avgusta so gorski reševalci iz Mojstrane dvanajstkrat odhiteli v Triglavsko pogorje, kjer so pomagali tudi izčrpa ni m planincem. Jesenice, 25. avgusta - Poleti je obisk v naših gorah najbolj množičen, zato se takrat zgodi največ nesreč. Do 8. avgusta letos je imela Gorska reševalna služba že 147 akcij, kar je 35 več kot leto poprej. Kot ugotavlja načelnik Dušan Polajnar, se je precej povečalo tudi število ponesrečencev. Velik napredek pri reševanju je dežurstvo v helikopterski bazi, sta ocenila Janez Brojan in dr. Jani Pšenica. Žal tudi požrtvovalnost reševalcev ne reši vseh življenj. Ponesrečenih bi bilo manj, če bi se za turo vsak primerno pripravil in opremil. ' V Sloveniji je 620 registrira- reči. Glavna letošnja novost je nih gorskih reševalcev v 17 pos- uvedba dežurne ekipe v letalski tajah, od katerih jih je kar deset na Gorenjskem. Pri delu uporabljajo opremo po standardih mednarodne reševalne organizacije I KAR. Ob tem veliko storijo za napredek tudi sami. Zadnji dosežek je razvoj vitla, ki bi bil uporaben za jeklenico in statično vrv. Nemalo skrbi namenjajo urjenju, saj je treba znati pravilno uporabljati vse novosti. Dušan Polajnar, načelnik GRS Slovenije "Usposabljanje poteka prek celega leta razen poletja. Letos nadaljujemo tečaje za reševalce-letalce, na katerih se urijo reševalci skupaj z zdravniki in posadkami helikopterjev policije ter vojske. Pred poletno sezono smo v komisiji GRS razčistili vse glede poteka reševalnega dela. Vsaka postaja GRS ima dežurnega reševalca, ki skrbi za sklic moštva po obvestilu o nes- bazi na Brniku od začetka junija do oktobra. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so tam reševalec - letalec, zdravnik in člani helikopterske posadke," je povedal Dušan Polajnar z Dovjega, načelnik Gorske reševalne službe Slovenije. Več kot 50 reševalcev - letalcev Reševalci - letalci lahko postanejo člani postaj GRS, ki so najbolj aktivni pri klasičnem reševanju. Šele po dveletnem pripravništvu in opravljenem izpitu lahko samostojno sodelujejo pri reševanjih s helikopterjem. Trenutno je v Sloveniji z zdravniki vred 52 reševalcev -letalcev, večina od njih na Gorenjskem. "Že dve leti imamo na razpolago za usposabljanje po sto ur letenja s helikopterji policije in vojske. V preteklosti smo toliko ur letenja opravili v slabem desetletju. Lani smo začeli reševati problem zvez med posadko helikopterja in reševalno ekipo. Uporabljali smo že 28 kompletov za zveze, 21. avgusta pa smo jih dobili še toliko, kar zadošča za vse reševalce - letalce, zdravnike in inštruktorje. S temi napravami je naše delo med reševanjem postalo bolj varno. Zadovoljni smo tudi, da smo ob pomoči Uprave za zaščito in reševanje končno uspeli izpeljati načrt za poletno dežurstvo v letalski bazi," je naštel novosti Če ne gre drugače, morajo reševalci odnesti ponesrečenca do doline na nosilih. Pri reševanju v gorah vse pogosteje uporabljajo helikopter, za kar je nujna usposobljenost gorskih reševalcev, zdravnikov in letalske posadke. (Foto: J. Brojan) Janez Brojan, načelnik postaje GRS Mojstrana in podkomisije za letalsko reševanje pri GRS Slovenije. "Vesel sem, da je organizacija GRS vedno boljša. Ob tem je bistveno boljše kot pred leti poskrbljeno za medicinski del. Ministrstvo za zdravstvo je zagotovilo vso prenosno medicinsko opremo, ki jo je moč uporabljati v skrajnih pogojih. Omogočilo je tudi medicinski del dežurstva v letalski bazi. Gre za izrazit napredek v helikopterskem reševanju, saj je pomembna prav hitrost dostopa do ponesrečenca. Ko ga začne zdravnik oskrbovati, so nevarne ure mimo. Če gre za hude nesreče - takih je vsako leto okrog dvajset, zdravnik zaprosi za pomoč medicinske ekipe. Letos je to že v dveh primerih rešilo življenje ponesrečencev," je ugotovil dr. Jani Pšenica, eden od šestih gorenjskih zdravnikov, ki so usposobljeni za reševanje s helikopterjem. Letos več ponesrečencev v gorah V podkomisiji za analizo nesreč, ki jo že vrsto let vzorno vodi Pavle Podobnik, so tudi letos zbrali vse podatke o pomoči reševalcev v gorah. Do 8. avgusta 2000 so našteli 147 akcij, od tega 120 reševalnih, 22 iskalnih in 5 poizvedovalnih. Lani je bilo v skoraj enakem obdobju Janez Brojan, načelnik postaje GRS Mojstrana 35 akcij manj. Precej se je povečala tudi uporaba helikopterja; od 39 akcij lani na 61 primerov letos. "Poleti imamo reševalci največ dela. Junija je bilo 16 akcij, julija 42 in v osmih dneh avgusta kar 10. Reševalci iz Bohinja so imeli 18 akcij, le eno manj postaja Mojstrana, po 16 akcij Kamnik in Bovec ter 15 Tržič. Povečalo se je tudi število ponesrečencev. Lani jih je bilo do 10. avgusta 75, od tega 12 mrtvih, letos pa do 8. avgusta kar 122, od tega 8 mrtvih. Posledice so vendarle nekaj blažje, saj je za 4 smrtne primere letos kriva srčna kap. Bolezen je bila vzrok za nesrečo le v 11 primerih, sicer pa jo je najpogosteje zakrivil padec (45 primerov). Med bolj pogostimi vzroki so še nepoznavanje terena (32), izguba na poti (23), zdrs (22) in telesna nepripravljenost (21 primerov)," je pojasnil načelnik Polajnar. "Samo v dveh tednih avgusta smo imeli reševalci iz Mojstrane 12 akcij v Triglavskem pogorju. Mnogi so precenili svoje telesne zmogljivosti, k izčrpanosti planincev pa je pripomogla še vročina. Tako smo 13. avgusta zvečer prinesli s poti čez Prag onemoglo Brazilko. Naslednji dan smo reševali sedem domačih planincev; trije so z našo pomočjo prišli peš v dolino, za štiri pa je bil potreben prevoz s helikopterjem. Doslej najtežje reševanje s helikopterjem smo opravili v Severni steni Triglava 15. avgusta, ko si je pri padcu v Čopovem stebru plezalec zlomil gleženj. Brez poškodb so jo na srečo odnesli trije Mariborčani, ki zara- Dr. Jani Pšenica, zdravnik v postaji GRS Jesenice di izčrpanosti niso mogli sami sestopiti s Triglava v Vrata tretjo avgustovsko nedeljo," je dodal nekaj najbolj svežih podatkov reševalec Brojan. V gore le z dobro kondicijo in opremo Gorski reševalci se zavedajo, da se tudi v prihodnje ne bo moč izogniti nesrečam v gorah. Prepričani pa so, da bi jih lahko bilo manj ob bolj preudarnem ravnanju. Zdravnik Pšenica opozarja, da hoja v visokogorje ni primerna za predšolske in osnovnošolske otroke. Razume željo skoraj vsakega Slovenca, da bi se vsaj enkrat povzpel na Triglav, vendar naj to nc bo prvi vzpon v letu ali celo življenju. Brez zadostne telesne pripravljenosti in primerne opreme se izlet v gore lahko hitro konča z nesrečo. Čeprav večina planincev uporablja boljšo obutev, še vedno opažajo nekatere v sandalah sredi visokogorja. Redki imajo čelado, a ta pride prav na strmih poteh pod krušljivimi stenami. Vsaj začetniki bi morali seči v žep za vodnika, svetujejo izkušeni reševalci. Če se že zgodi nesreča, naj to čimprej sporočijo centru za obveščanje na številko 112. Kot ugotavljajo, se je letos povečalo število obvestil po mobilnem telefonu, posebno, odkar so postavili antene nad vasjo Dovje. Želeli pa bi si, da bi bilo visokogorje bolje pokrito s signali mobilne telefonije, kar bi omogočilo še hitrejšo pomoč ponesrečencem v gorah. • Stojan Saje GORENJSKA OD i OKKA DO FUri IVA ci kramskeiM \M/S opravili GASILCI K sanjski' gasile ii n.i Bleivwis<>\( opa/ili siše Uničili so ga Jeseniški M, jI,-')- spieriisuo pi VUI (lili ik'lih Dvakrat so t tu i C O2. Ivakrat silni NOVOROJENČKI 1 R(iKNCA Tokrat so. i rut bolnišnici na in vali nujno /d moč, na kirurg TURIZKM hol Jih m v k.iinpij Bled kom jezeru je 24 stopinj \ kam.pu Sobee je v leh dneh na ci ti i 1 n j i gostov, id iti a j I Jikl jr na skupina Bohinjski fantje, mažoretke, konjeniki, kočija "old-tajrner" in motoristi. Zaključek povorke bo pred hotelom Grajski dvor. ❖ Od 18.00 - 20,00 ure: Javni koncert treh pihalnih orkestrov in folklorne skupine Bohinjskih fantov v prireditvenem šotoru pred hotelom Grajski dvor, ❖ 20.00 -02,00 ure: Veselica s plesom, igra ansambel Ptujskih 5, gostinska ponudba, srečelov. <♦ Ob 23.00 uri: Ognjemet v Grajskem parku. Upravni odbor žeii članom in prijateljem kluba prijetne dneve Večno mladih fantov in vas vljudno vabi na prireditve Dodatni denar za prevoze otrok v šolo Občina bo letos po sklepu občinskega sveta za prevoze otrok v osnovne šole namenila iz proračuna še dodatne 4,1 milijona tolarjev oz. skupno 22,3 milijona. Če bi plačevala le minimalne zakonske obveznosti, bi ji zadoščalo že nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. Bled - Zakon o osnovni šoli določa, da imajo pravico do brezplačnega prevoza učenci, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, vsi učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole, ter tudi učenci iz ostalih razredov, ki hodijo v šolo po poteh, za katere svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovi, da ogrožajo "njihovo varnost. Blejska občina je na podlagi zakonskih določil in ugotovitev Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bled, ki je določil najbolj nevarne šolske poti, križišča in avtobusna postajališča v občini, 1. oktobra predlani sklenila z Alpetourjem pogodbo za prevoz otrok v šoli. Po tej pogodbi občina plačevala prevoze otrokom, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre, vsem učencem prvega razreda, ki se v šolo in domov vozijo, poleg tega pa tudi vsem učencem od drugega do osme- ga razreda, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre, a hodijo v šolo in domov po poteh, za katere je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ugotovil, da so nevarne. Učencem od drugega do četrtega razreda je plačevala prevoze vse šolsko leto, vozačem od petega do osmega razreda pa le pet mesecev, v času od 1. novembra do 31. marca. V občini so v osnutku proračuna predvidevali, da bodo za prevoze otrok potrebovali letos 24 milijonov tolarjev, vendar so potlej, ko so morali prihodke uravnotežiti z izdatki, znesek znižali na 19 milijonov tolarjev. Ker so od januarja do konca šolskega leta za to porabili že okrog 14 milijonov tolarjev, je bilo jasno, da s proračunom določeni znesek ne bo zadoščal do konca leta oz. še za prve štiri mesece novega šolskega leta. To je bil tudi razlog, da je občinski svet na junijski seji obravnaval analizo šolskih prevozov in tri različice plačevanja prevoznih stroškov v jesenskem času. Po prvi naj bi plačevali le minimalne zakonske obveznosti, to je prevoze vozačem prvega razreda in vsem od drugega do osmega razreda za relacije nad štiri kilometre, za kar jim iz proračuna ne bi bilo treba zagotovi- ti dodatnega denarja. Po drugi naj bi jih plačevali tako kot doslej, za kar bi potrebovali še 8,1 milijona tolarjev. Po tretji različici, ki so jo svetniki tudi podprli, naj bi poleg zakonskih obveznosti plačevali prevoze tudi učencem, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre, vendar le vozačem od drugega do četrtega razreda, učencem od petega do osmega razreda pa ne več. Za to bi v proračunu potrebovali dodatne 4,1 milijona tolarjev oz. skupno 22,3 milijona tolarjev. Če k temu znesku prištejemo še stroške prevozov otrok v osnovno šolo s prilagojenim programom Antona Janša in v zavode, bodo občino prevozi letos stali okrog 25 milijonov tolarjev. • C. Zaplotnik Mestna občina bo plačala odškodnino za pot Kolikor cenilcev, toliko cen? Kranjska občina namerava Francu Erženu plačati dobra dva milijona tolarjev za 137 kv. metrov zemljišča v Reševi na Primskovem in tako poravnati dolg iz leta 1978. Kranj, 25. avgusta - Erženovo zemljišče je 1978. leta zaradi širitve ulice postalo t.i. javno dobro, vendar pa lastnik zanj nikoli ni dobil odškodnine. Le-to je Franc Eržen zahteval v denacionalizacijskem postopku, ki se vleče že nekaj let. Občina ga želi končati na seji mestnega sveta prihodnji teden, ko naj bi svetniki pritrdili županovemu predlogu, da občina Erženu za zemljišče plača okrogla dva milijona tolarjev. V predlogu, ki so ga za mestni svet pripravili v oddelku župana, pa so zanimive predvsem ocene vrednosti odvzetega Erženovega zemljišča. Občina je zanj naročila dve cenitvi, najprej pri sodnem izvedencu cenilcu Romanu Logarju, nato še pri Pavlu Okornu. Logar je 137. kv. metrov ocenil na dobrih 1,4 milijona tolarjev, ni pa upošteval komunalne opremljenosti zemljišča, saj se ta po njegovem mnenju nanaša na objekt (hišo) in ne na pot. V občinski upravi niti po večkratnih pogovorih s Francem Erženom niso uspeli višino odškodnine spraviti na skupni imenovalec. Tako je drugi cenilec Pavle Okorn vrednosti samega zemljišča dodal še komunalno opremljenost parcele in dobil končni seštevek, okroglih dva milijona tolarjev. Cenitev je naročil tudi Eržen sam, in sicer pri Danilu Klinarju in Jožetu Stoparju. Po njuni cenitvi je zemljišče s komunalno opremo vredno skoraj 3,2 milijona tolarjev. Čeprav naj bi zapriseženi cenilci delali po enotnih izhodiščih, je zemlja očitno tržno blago, ki je za nekoga vredno več, za drugega manj. Z njim je mogoče manipulirati, celo izsiljevati. V mestni občini so ubrali srednjo pot, vprašanje pa je seveda, kaj bodo na predlagano odškodnino rekli mestni svetniki. • H. Jelovčan S konji že tretjič po mejah občine Cerklje - V petek, 18. avgusta, dopoldne so krenili na že tradicionalno tretjo dvodnevno pot po mejah občine Cerklje na Gorenjskem člani konjeniškega društva Krvavec. Pot je, kot pravi prizadevni predsednik Konjeniškega društva Krvavec Cerklje Tone Gubane, okoli 40 konjenikov vodila izpred sedeža društva Grad 27, iz vasi Grad skozi Dvorje, Praprotno Polico, Velesovo, Štefanjo Goro (647 m), mimo Sv. Ambroža na Krvavec, kjer so prenočili v planšariji Viženčar na Kriški planini (1450 m). V soboto zjutraj so pot nadaljevali s konji po vzhodni strani občine Cerklje skozi vasi sv. Lenart, Sidraž, Viševco, Zalog, Šmartno in Poženik nazaj v Grad. Vreme je bilo konjenikom naklonjeno, le v dolini jih je spremljala velika vročina. Na prireditvenem prostoru oziroma sedežu društva so jih v soboto popoldne po zaključenem pohodu navdušeno pozdravili domačini. Na družabnem srečanju je cerkljanski podžupan Ivan Preša vsem konjenikom podelil spominska darila. Med udeleženci pohoda smo srečali konjenike tudi od drugod. Najdlje so prišli s Ptuja. • J. Kuhar Zaključek pohoda je hil pred sedežem Konjeniškega društva Krvavec Cerklje v vasi Grad, kjer so konjeniki oskrbeli konje s hrano in vodo. Na žegnanju na Krvavcu se je zbralo več kot dva tisoč ljudi v Krvavec Krvavcu. V izredno lepem, s on meriti se je pri sveti maši ob Snežne na. Krvavcu zbralo ve rusta, je -bilo zegnanje na nem in rahlo vetrovnem vre-10. uri pri kapelici Marije kot. 2000 ljudi, med njimi številni krajani vasi pod Krvavcem in njegove širše okolice, pohoclniki, planinci, svete maše pa so se. udeležili tudi člani .konjeniškega društva Krvavec < erklje. Kapelica je bila zgrajena pred 71 leti po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, in leži 174 0 metrov visoko Sveto maso je daroval mag. I rane lurk. duhovni pomočnik v Kočevju, s peljem pa so polepšali bogoslužje elani cerkvenega pevskega zbora iz Cerkelj. Krvavec pa je ludi izhodišče za številne planinske ture in daljše ali krajše sprehode, Vse bolj pa Krvavec postaja zanimiv za gorske kolesarje in jadralnt padalce Na Krvavec so mnogi prišli z žičnico, ki je včeraj vozila od pol osmih do 17. ure, oziroma z avtomobili do Kriške planine, ter nato z dvosedežnico do Doma na Krvavcu, kar nekaj pa jih je iz. doline prišlo na Krvavec pes. Mnogi so se po sv. maši najprej odpravili na/voh, ki leži 19.71 metrov visoko in si ogledali lepo urejeno jezerce na vrhu Krvavca, ki dizi skoraj 20 tisoč kubičnih metrov vode in jo v zimskem času uporabljajo za dodatno zasneževanje Krvavca. Ves dan pa je veselo v Domu na Krvavcu, v Tihi dolini in planšarskih kočah na Kriški planini in planini Jezerca, kjer so obiskovalcem med drugim na voljo planšarske specialitete, kot so masounik, kislo mleko in domači sir. • J. Kuhar IZ GORENJSKIH OBČIN Okrožno sodišče v Kranju registriralo novo irrie šole Šola Petra Kavčiča uradno preimenovana Skoraj leto in pol je minilo od sklepa občinskega sveta o preimenovanju osnovne šole v Škof ji Loki pa do z registracijo potrjene uradne veljave. Škofja Loka, 24. avgusta - Iz doslej še uradno imenovane Osnovne šole Petra Kavčiča Škofja Loka so sporočili, da so preko odvetnika izvedeli, da je Okrožno sodišče v Kranju sredi julija registriralo novo ime šole: Osnovna šola Ivana Dolenca Škofja Loka, kar pomeni, da se bo to ime uporabljalo z novim šolskim letom tudi uradno. Škofjeloška LDS pa čaka na razsodbe upravnega in ustavnega sodišča. Veliko različnih razlag je bilo od 6. maja lani, ko je škofjeloški občinski svet ob obravnavi sprememb ustanovitvenih odlokov o javnih izobraževalnih zavodih sklenil, da naj se Osnovna šola Petra Kavčiča Škofja Loka preimenuje v Osnovno šolo Ivana Dolenca Škofja Loka. Odvisno od politične pripadnosti je bilo mogoče slišati razlago, da sklep o preimenovanju velja od njegove uradne objave v Uradnem listu (kar je bilo izvršeno, ker je župan zadržal sklep, šele oktobra lani), drugi pa so menili, naj se novo ime uporablja, ko bodo razčiščeni vsi spori in sodni postopki, ki so bili sproženi ob tem. Šola se je seveda morala ravnati strogo po predpisih, kar je pomenilo, da preimenovanje velja, ko je šola tudi uradno na registracijskem sodišču vpisana z novim imenom. Kot nam je povedal ravnatelj te šole Marko Primožič, so pred nekaj dnevi preko svojega odvetnika izvedeli, da je bila šola na Okrožne sodišču v Kranju 14. julija registrirana z novim imenom in sedaj opravljajo še vse ostale potrebne postopke, ki sledijo iz tega: sprememba pri Uradu za statistiko, pri Davčni upravi ter Agenciji za plačilni promet, seveda pa tudi novi žigi. Vse to pomeni, da bo ta osnovna šola novo šolsko leto 2000/2001 začela z novim imenom. Spori ob preimenovanju osnovne šole v Skofji Loki pa s tem še niso končani. Iz občinskega odbora LDS Škofja Loka so poslali izjavo za javnost opozarjajo, da so pred Ustavnim in Upravnim sodiščem sprožili postopke presoje zakonitosti izvedenega postopka, ki še niso zaključeni, prav tako pa je, kot smo izvedeli, družina Kavčič vložila tožbo proti občinskemu svetniku [Martinu Krajniku, ki je javno izjavil, da je bil Peter Kavčič vojni zločinec. • Š. Ž. Izjava za javnost Sprememba imena osnovne šote v Škof/i Loki - namesto imena loškega partizana Petra Kavčiča bo poslej šola nosila ime belogardist ičnega ideologa Ivana Dolenca - je nadaljnji korak nasil-niškega teptanja vrednot svobodomiselnega slovenstva. Preimenovanje so zaplotniško pripravili škofjeloški SKD-jevci in ga na nelegalen in nelegitimen način spravili skozi glasovalni stroj škofjeloškega občinskega sveta, v katerem imajo stranke SKD, SDS, SLS večino glasov. Sedaj je Okrožno sodišče v Kranju zaključilo registrski postopek in je novo ime postalo tudi uradno veljavno. Zelo jasna je tudi povezava tega dogodka z nekaterimi drugimi usmeritvami in prizadevanji Bajukove vlade. Slovenija je edinstven primer ponovne fevdalizacije in nasilnega pokristjanjevanja. V nasprotju s prizadevanji svodobne evropske demokracije je Slovenija vse bolj žrtev iz naftalina vzniklih voditeljev, ki iz dna duše sovražijo vse, kar je na slovenskih tleh nastalo na osnovi slovenskega boja proti okupatorju. Pa tudi boja proti nepravičnostim Karadžordževičeve Jugoslavije izpred druge svetovne vojne. Tako kot v genialnem a grozljivem romanu 1984 Georga Orwella poteka sedaj intenzivno ponovno pisanje zgodovine. Jedro teh prizadevanj Je poskus rehabilitacije in celo poveličevanj posameznikov iz belogardističnih vrst, nekaterih strank in Rimsko katoliške cerkve. Zdrahe Bajukove vlade kažejo, kako so ta prizadevanja v bistvu pritlehna, usmerjena v zatiranje svobode duha in kopičenje bogastva in moči. Škofjeloški oblastniki z županom Drakslerjem na čelu bi po našem mnenju bolj modro ravnali, če bi postopek registracije zadržali do zaključka presoje zakonitosti izvedenega preimenovanja. Po našem prepričanju bodo presoje na Ustavnem in Upravnem sodišču potrdile očitane nepravilnosti v postopku. Poleg moralne škode bo tako povzročena tudi finančna škoda v breme davkoplačevalcev. Liberalna demokracija Slovenije IO Skojja Uka Letos več otrok v vrtcih in šolah v občini Naklo Nujne selitve v dupljanski šoli V šolskih prostorih urejajo nov oddelek vrtca, prvošolčki iz devetletke pa se bodo preselili v nekdanjo učilnico. Naklo, 25. avgusta - Za letošnje šolsko leto je v javnem zavodu Osnovna šola Naklo vpisanih več kot 700 otrok, kar je največ doslej. Ta mesec pospešeno urejajo prostor za nov oddelek vrtca v dupljanski šoli, za kar bo občina namenila okrog 3 mio tolarjev. Matično šolo v Naklem in podružnici v Podbrezjah ter Dupljah bo letos obiskovalo okrog 560 učencev, v vseh oddelkih vrtcev pa bo približno 150 predšolskih otrok. Ker se je interes za varstvo otrok povečal - vpisanih je dvajset otrok več od lani, so morali poskrbeti za dodatne prostore. "Edini možen prostor smo našli v osnovni šoli Duplje, kjer je bilo nujnih nekaj selitev. Učilnico, kjer je bil lani prvi razred devetletne šole, smo namenili za novi oddelek vrtca. Prvošolce bomo preselili v eno starejših učilnic, eden manjših razredov pa bo dobil prostor v šolskem stanovanju, ki ga nameravamo izprazniti. Največje preureditve so bile potrebne v prostoru za vrtec, ki so ga začeli obnavljati že prejšnji mesec. V drugi polovici avgusta poteka še izdelava in montaža pohištva. Ta naložba, ki jo financira občina, bo stala približno 3 milijone tolarjev. Po drugih šolah smo opravili le nujna vzdrževalna dela, saj za kaj več ni denarja. V Naklem ostaja nerešen problem šol- sko športno igrišče. Zaenkrat se še dogovarjamo o odkupu manjkajočega zemljišča za ta namen," je povedal Boris Cernilec, ravnatelj zavoda OŠ Naklo. V zavodu bodo nadaljevali program 9-letnega osnovnega šolanja, ki so ga začeli lani. Zelo uspešno so ga opravili v prvem razredu, v sedmem razredu pa so imeli nekaj začetnih težav. Letos bodo imeli na novo tudi drugi in osmi razred devetletke. Največja novost bo pouk matematike, slovenščine in angleščine na treh ravneh zahtevnosti. Izbira je bila prepuščena staršem glede na uspeh učencev v prejšnjih letih. • S. Saje Prebivalci občine Naklo zbirajo podpise proti izgradnji sežigalnice Nočejo odpadkov iz pol Slovenije Na drugem sestanku odbora proti graditvi sežigalnice so zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta, kjer bi predstavili razloge za nasprotovanje. Naklo, 24. avgusta - Niti prvega niti drugega srečanja se ni udeležil župan občine Naklo, čeprav so ga vabili. Zato mu bodo poslali pismo z zahtevo za sprejem delegacije odbora. Izročili mu bodo tudi seznam, na katerem je že sedaj več kot 500 podpisov nasprotnikov gradnje sežigalnice. Odbor proti graditvi sežigalnice, ki so ga zasnovali pri Turističnem društvu Naklo, je že na julijskem sestanku zbral prebivalce iz več naselij v občini. Skupaj so ugotovili, da bi bila graditev sežigalnice odpadkov škodljiva za njihovo okolje. Ker niso dobili odgovora, kako je prišlo do izbire lokacije pri tovarni Exoterm, ostali pa so tudi brez pojasnil o strupenosti izpušnih plinov iz sežigalnice, so se sami lotili zbiranja podatkov o teh napravah. Izvedeli so, da imajo tudi drugod po svetu odklonilno stališče do sežigalnic, saj lahko ogrožajo zdravje ljudi. Zato so med prebivalce razdelili obvestila o nameri za gradnjo sežigalnice in možnih posledicah. Pisma o svojem nasprotovanju tej nameri so poslali županu in svetnikom občine Naklo, vodstvu mestne občine Kranj, petim ministrstvom in varuhu človekovih pravic, je seznanila Mara Črnilec udeležence drugega sestanka predzadnji teden avgusta. Na srečanju odbora so izrazili razočaranje, da so pri izbiri lokacije za sežigalnico zaobšli voljo ljudi. Ker so jim v preteklosti vsilili v Naklem asfaltno bazo, s katero imajo slabe izkušnje, se bo odbor tokrat uprl novemu poskusu vsiljevanja. Njihova prizadevanja sta doslej že podprla upravni odbor Kmetijske zadruge Naklo in občinski odbor SDS. Sami so začeli zbirati podpise prebivalcev, ki nasprotujejo izgradnji sežigalnice. Doslej so jih zbrali že več kot petsto, čeprav še niso obiskali vseh naselij. Kot je menil Peter Zupan, je treba prebivalcem pojasniti, kaj bi pomenila izgradnja sežigalnice v njihovi bližini. Če bo pri Naklem res ena od dveh sežigalnic v Sloveniji, bi torej tukaj pristalo pol odpadkov iz vse države. Predsednik sosednje KS Struževo Metod Čufar pa je pojasnil prizadevanja, da bi prepričali vodstvo mestne občine Kranj o škodljivosti sežigalnice in bolj primernih tehnologijah predelave odpadkov. Udeleženci sestanka so sprejeli več sklepov. Ta mesec bodo zbrali podpise po vseh krajih v občini. Županu bodo poslali pismo z zahtevo za sprejem delegacije odbora. Takrat mu bodo izročili seznam s podpisi in pojasnili razloge za nasprotovanje izgradnji sežigalnice. To problematiko mora obravnavati občinski svet na izredni seji, na katero naj povabijo tudi predstavnike ministrstva za okolje in novinarje vseh medijev. • S. S. Na Orehku in v Drulovki praznujejo Jutri v Zarici Kranj, 25. avgusta - Najprej slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, nato družabno srečanje krajanov. Izkupiček namenjen obnovi športnega parka Zarica. Krajevna skupnost Orehek - Drulovka v mestni občini Kranj praznuje 20. avgusta. Letos bodo krajani praznovali šest dni kasneje, torej jutri, v soboto, 26. avgusta. Ob petih popoldne bo v prostorih športnega parka v Zarici slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, ki ga vodi Janez Frelih, osrednja tema pogovora krajevnih svetnikov pa bodo razvoj in načrti krajevne skupnosti. Uro kasneje se bo v športnem parku začelo družabno srečanje krajanov Orehka in Drulovke, na katerem bo za ples igral ansambel Bohpomagej, za žejne in lačne bo skrbela picerija Karantanija, športniki in šolarji pa bodo delili srečo s srečelovom. Celoten izkupiček prireditve je namenjen obnovi športnega parka Zarica. Zanimivo je, daje prizorišče praznovanja tokrat preneseno v športni park, ki naj bi zaživel kot prostor za dogovarjanje krajanov, športno rekreacijo pa tudi družabna srečanja. Doslej so se člani krajevnega sveta sestajali v osnovni šoli, veselice pa so bile zadnja leta na parkirišču nakupovalnega centra Živil v Drulovki. • H. J Bliža se Angelska nedelja, ko so imeli tržiški čevljarji svoj praznik. To tradicijo obuja Turistično društvo Tržič, ki bo letos pripravilo že Šuštarsko nedeljo. Kot napovedujejo plakati, ho 3. septembra zelo pestro. Nedeljski sejem bodo več dni spremljale razstave, modne revije, športne in kulturne prireditve ter veselice. Niti vseh dogajanj povezuje predsednik društva Lado Srečnih. Kot je razvidno s fotograjije, se tudi njegova hči Špela in sin Aleš zanimata, kaj se ho dogajalo v Tržiču. Radoveden je tudi opičji samec Bingo, ki je prepričan, da je lepši od maskote na plakatu. Vseeno bo na njem ostal kar veseli čevljarček/ • S. Saje Brezplačno v kopališče Ukova Jesenice - Zaradi hude socialne stiske, ki številnim jeseniškim družinam onemogoča letovanje ob morju, se je jeseniški župan Boris Bregant odločil, da imajo vsi učenci in dijaki dvakrat tedensko prost vstop v mestno kopališče Ukova. V kopališču, ki je zgledno vzdrževano in kjer je stalno zaposlen reševalec, sta dva bazena in stolp. Voda je ogrevana, čista, stalno jo pregledujejo, na kopališču pa v večernih urah potekajo začetni in nadaljevalni plavalni tečaji za otroke ter različne vodne športne aktivnosti. Prost vstop je ob ponedeljkih in ob sredah. Kadar je lepo vreme, je v teh dneh na kopališču desetkrat več otrok kot v drugih dneh, ko je treba plačati vstopnino. Ob najbolj obiskanih dneh pride v kopališče tudi 500 do 600 kopalcev. V prihodnjem letu bodo v kopališču uredili tudi bife, ki je danes zaradi dotrajanosti še zaprt. • D.S. PrO rpMMERCE Professional Commerce, d.o.o. Dimičeva 14, 1000 Ljubljana razpisuje za svojo poslovno enoto v Kranju naslednja prosta delovna mesta: 1. DIREKTOR KOMERCIALE pogoji: VII. stopnja ekonomske izobrazbe, znanje angleškega jezika 2. KOMERCIALIST (dve delovni mesti) pogoji: VI. stopnja izobrazbe 3. KOMERCIALIST NA TERENU pogoji: najmanj V. stopnja izobrazbe Poleg navedenih pogojev pričakujemo od kandidatov izkušnje pri prodaji, poznavanje dela z računalnikom, vozniški izpit B kategorije, komunikativnost, zanesljivost in urejenost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v roku 8 dni po objavi, s pripisom "Za razpis". IZ GORENJSKIH OBČIN Češka koča, 25. avgusta - Oh lOO-letnici Češke koče, postavljenu je bila L 1899, je bilo v nedeljo spominsko praznovanje. Češka koča je ena redkih planinskih postojank, kije ohranila nespremenjen zunanji videz in še vse prvotne materiale. Organizator praznovanja je bila LD Jezersko, ki se je izkazala tudi s pripravo originalnega lovskega golaža za množične udeležence jubileja. Na fotografiji: gospodar LD Jezersko Štefan Zupan, revir ni lovec Lovro Zupan in sin Bojan ter tajnik LD Dane Jagodic. * N. Ekar Storžič, 25. avgusta - Minilo je eno leto, kar je bil na vrhu Storžiča postavljen macesnov križ, etnografsko in etično dovršeno delo, ki je nekoč že stal na vrhu te gore. Slovesnost na Storžič u so prejšnjo soboto pripravili domačini iz Bašlja in okolice, mašo za ponesrečene v gorah pa je še s sedmimi duhovniki pripravil preddvorski župnik g. Miha Lavrinc, ki je povedal, da ho poslej vsako leto prvo soboto po velikem šmarnu maša na vrhu Storžiča. Po končani maši je cerkveni pevski zbor iz. Preddvora zapel nekaj slovenskih narodnih in planinskih pesmi. Na verskem obredu, ki je bil naravnan zelo sproščeno, ljudsko - slovensko, je bilo približno tristo prisotnih, sicer pa je ta dan Storžič obiskalo približno petsto planincev. Poleg križa je Storžič razpoznan še po svoji panoramski plošči, kije prav tako slavila svoje prvo leto. • N. Ekar Piknik v Škofji Loki Četrtek, 10. avgust, je bil za večino ljudi navaden deloven dan. Za oskrbovance Doma oskrbovancev Centra slepih in slabovidnih i/ škofje Loke pa je bil to praznik - dan, ki so se ga veselili ves mesec vnaprej in dan, o katerem se bo še dolgo govorilo. imeli srno tradicionalni piknik oskrbovancev. Vreme smo naročili: ravno prav toplo, ravno prav vetrovno, da seje dalo v prijetni senci dreves v parku doma dolgo,, dolgo veseliti in zabavati. Začetek je bil predviden ob 10. uri, prvi ćevapčići ob 11, uri. i.e kdo bi čakal tako dolgo, so si mislili najbolj /godni, in ob devetih že zasedli svoja mesta takoj ob odru, kjer sta pripravljala harmoniko in kitaro Sonja in Jože, Ob pol desetih je bilo v parku že tako živahno, da seje zabava hočeš nočeš morala začeti. Od 212 oskrbovancev Doma je bilo na pikniku 132 oskrbovancev, invalidski vozički so nadomeščali stole in klopi za tiste, ki v postelji večinoma le ležijo. Človek si ne more misliti, kako učinkovito zdravilo sta dobra volja in zabava. Ko danes zjutraj berem poročilo iz negovalnega oddelka, je najpogosteje napisan stavek: bil (bila) na pikniku. Hvala vsem, prav vsem sodelavcem, fantom na civilnem služenju vojaškega roka, svojcem, gostom in sploh vsem, ki ste se potrudili za naše oskrbovance. Prepričana sem, da bo ta dan še eden izmed teh, ki se ga bodo oskrbovanci še dolgo spominjali s prijetnimi spomini. Vodja doma oskrbovancev Zvonka Hočevar Sajatovič Tržiški župan zagotavlja, da bo nova šola odprta že prihodnjo jesen Gradnja po načrtih, zamik le pri plačilih Občina Tržič se je sporazumela s podjetjem SCT Ljubljana, da bo stroške izgradnje šole plačala leto pozneje, to je leta 2002. Tržič, 25. avgusta - Ob občinskem prazniku decembra lani so svečano položili temeljni kamen za novo osnovno šolo in športno dvorano v Tržiču. Takrat so napovedali, da bodo obe stavbi zgradili v dveh letih, del pa naj bi se lotili že marca letos. Čeprav se je gradnja začela šele maja, nova šolska zgradba vidno raste iz meseca v mesec. "Odkar smo dobili soglasje ministrstva za šolstvo za gradnjo, potekajo dela po planu. Kot je obljubil izvajalec del, bo 1. oktobra letos šola dobila streho. Takrat me bodo dvignili z dvigalom in sam bom postavil smrečico na ostrešje. Zaenkrat imamo vsa zagotovila, da bo šola dograjena in odprta že prihodnjo jesen. Le športna dvorana bo dokončana leto dni pozneje, to je leta 2002. Čez dve leti bomo plačali tudi stroške izgradnje šole, kar smo določili v dodatku k pogodbi z SCT Ljubljana. To podjetje zaenkrat še ni izdalo občini nobenega računa za omenjeno gradnjo, pričakujemo pa prvi račun za dosedanja dela. Gledališče v naravi Medvode Zaenkrat še usklajujemo terminski plan za plačilo stroškov z ministrstvom za finance, od koder letos pričakujemo 90 milijonov tolarjev. Enako vsoto bomo namenili iz občinskega proračuna," je povedal Pavel Rupar, župan občine Tržič. Za izgradnjo šole in športne dvorane bo občina morala sama zagotoviti eno milijardo tolarjev. Ker gre za veliko vsoto denarja, so stroške investicije porazdelili na štiri leta. Obenem pričakujejo tudi nadaljnjo pomoč iz državne blagajne. • S. Saje Gospodična Mici nastopa v Goričanah Gledališče v naravi se tokrat izpod Turnca seli na prijazno domačijo Luštrikovih v Goričane, kjer bo krstno uprizorilo duhovito povest Gospodična Mici. Goričane, 24. avgusta - To je moja otroška mladinska povest Frana Milčinskega, ki jo še danes znam skoraj na pamet, je poudaril Peter Militarev, ko sva se pred dobrim tednom dobila v Goričanah, kjer že nekaj časa pri Luštrikovih na dvorišču potekajo vaje za predstavitev komedije človeških slabosti s petjem. Duhovita povest, ki je prvič izšla v Slovanu 1917. leta, bo zdaj na dvorišču Luštrikovih v Goričanah doživela krstno uprizoritev. Za gledališče v naravi jo je dramatiziral Jernej Novak, "na dvorišče" s sedemdesetimi igralci in pevci pa jo bo postavil znani režiser Peter Militarev, ki je v dobršnem delu predstavitve te povesti tudi scenograf. Poleg Petra Militareva pri režiji sodeluje tudi Boštjan Luštrik, pri scenografiji Milan Hrast, pri glasbenem delu s songi pa Sandi Vovk in Manca Urbane, diplomirana igralka iz Lesc, ki ji je po študiju v Londonu to prva večja vloga doma. * Krstne uprizoritve sicer med malo starejšo generacijo poznane povesti Frana Milčinskega ne gre zamuditi. V igri je namreč obilo petja, duhovitih domislic, kakor je tudi tale, ko ob prerazgretih častilcih dobre kapljice Rotička v igri pravi: "Pijanec je kakor prašiča: če se prašiča navadi na rž, jo moraš pobiti ali pa rž požeti - Ne poboljša se ne." Ali pa: "Prosimo, da se strankarstvo odloži v garderobi in Slovenci pojdimo spat, morda se vam kaj lepega sanja." Peter Militarev je predstavo Scena Režiser Peter Militarev Manca Urbane začel pripravljati že pozimi, junija pa so se začele bralne vaje. V teh dneh je scena na dvorišču Luštrikovih v Goričanah, kjer si bo predstavo na prostem šestkrat lahko ogledalo po 560 gledalcev, že skoraj nared. Čeprav tovrstne postavitve dramatiziranih del Petru Militarevu niso tuje, pravi, daje to eden večjih projektov, nosilca pa sta KUD Pirniče OTH in KUD O. Župančič, Sora, ki sta združila denar za gledališko dejavnost. Pokrovitelj projekta in predsednik pripravljalnega odbora pa je župan občine Stanislav Žagar. Predstave na dvorišču Luštrikovih v Goričanah bodo L, 2. in 3. septembra ter 8., 9. in 10. septembra ob 20.30. Vstopnice bodo naprodaj na domačiji pri Rakarju, Goričane 35, tel.: 01 36 12 035; Trgovina Mrak Goričane; Trgovina Sora, dve uri pred vsako predstavo; rezervacije pa v maloolgasni službi Gorenjskega glasa - tel.: 04 201 42 47. • A. Žalar Program ekološke sanacije visokogorskih planinskih postojank in ohranitve vodnih virov Kako ohranjati planinsko okolje Minister za okolje in prostor Andrej Umek s sodelavci se je sestal s predstavniki Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Franca Ekarja, podpredsednika PZS. Ljubljana, avgust - Lotili so se vprašanj o upravljanju in vzdrževanju planinskih koč in poti, urejanju odnosov med subjekti ter varstvu naravnih virov, torej o področjih, ki se nanašajo na pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Eno izmed prvih vprašanj se je nanašalo na nadzorništvo v gorah, oz. o "gorskih stražah", saj prihaja zaradi množičnega neregistriranega obiska gora do močnega onesnaževanja. Tako naj bi bila Planinska organizacija vključena v skupino za soobli-kovanje Zakona o visokogorstvu hkrati pa bi tudi dobila status javnega interesa z naravovarstvenega vidika in ne le turističnega. Temu je sledila razprava o problemu ohranjanja čistih talnic (vodnih rezervatov) ter o enakomerni obremenitvi planinskega sveta, kjer bi veliko pripomogla že uvrstitev izobraževanja v reden šolski program. Naslednje področje je bilo glede energetike v alpskem svetu, kjer bi morali razmišljati o novih dovodih el. energije, saj je zaradi mnogih sedanjih agregatov na naftne derivate povečana onesnaženost, pri sodobni solarni tehniki pa so pomisleki glede odlaganja in uničevanja iztrošenih akomulatorjev. V alpskem transportu, kjer je največja uporaba tovornih žičnic, so opozorili tudi na helikopterski transport, kjer naj bi uporabljali "okolju prijazne", manj hrupne, tipe helikopterjev, hkrati pa bi bilo potrebno določiti koridorje za oskrbo planinskih postojank. Zaradi "divjega" formiranja poti (brez dovoljenj ali soglasij lastnikov) morajo občine nujno izdelati register planinskih poti, ki mora biti s soglasjem lastnika, ob tem pa je potrebno uvesti tudi varovanje samega gozda nad gozdno mejo, kar sedaj še ni urejeno. Ob tem je minister Andrej Umek še omenil potrebo po točni določitvi slovenskega alpskega sveta, ki ga bo zaradi izrazite geografske pestrosti potrebno določiti za vsako regijo posebej. Vsekakor pa je minister izrazil podporo prizadevanjem PZS in poudaril interes za program ekološke sanacije visokogorskih planinskih postojank in ohranitve vodnih virov ter zagotovil, da bo ministrstvo v proračunu za prihodnje leto odprlo posebno postavko za ta namen. • Nuša Ekar f GOSPODARSTVO Petek, 25. avgusta 2000 j ureja; Marija Volčjak 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Kamniška Eta prenovila in posodobila proizvodnjo Eta spada med 'pridne' Mercatorjeve 'otroke' V prenovo proizvodnje so vložili 400 milijonov tolarjev, z lastnim znanjem so jo izpeljali v štiri mesecih. Kamnik - V kamniški Eti je te dni v polnem zamahu predelava kumaric, paprike in rdeče pese, ki so skupaj z ajvarjem njihovi najbolj znani izdelki in prav pri njih dosegajo izredno rast. Minuli torek so pripravili kratko slovesnost, s katero so obeležili letošnjo prenovo proizvodnje opreme in prostorov, zato je bilo tovarniško dvorišče opoldne prazno. Sicer pa te dni vrtnine vsak dan pripelje petnajst do dvajset tovornjakov, proizvodnja bo največja septembra bodo dnevno predelali dvesto do tristo ton vrtnin. Kamniška živilska tovarna Eta je stara 77 let, sedanja tovarna je bila zgrajena leta 1963, leta 1983 se je vključila v Mer-cator in v njem ostala tudi po lastninskem preoblikovanju. Mercator ima danes v Eti 75-odstotni lastninski delež, 25-od-stotnega imajo mali delničarji. V Eti so lani naredili 11 tisoč ton izdelkov, letos se bo obseg proizvodnje povečal na 12.500 ton. Zaposlenih je 261 ljudi, ker je njihova proizvodnja izrazito sezonskega značaja, imajo tudi precej sezonskih delavcev. Te dni pridno čistijo papriko, saj morajo to opraviti ročno, le pri pripravi ajvarja je možno strojno čiščenje. Z letošnjim poslovanjem so po besedah direktorja Alojza Franca zadovoljni, saj je promet v prvih sedmih mesecih znašal 1,9 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bodo lahko uresničili letošnji načrt, ki predvideva 3,5 milijarde tolarjev prometa. Tako bo za 8 odstotkov večji od lanskega. V prvih sedmih mesecih so ustvarili 100 milijonov tolarjev dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja 7,5-odstotno donosnost na kapital. S prenovo za četrtino povečali proizvodne zmogljivosti Eta približno desetino izdelkov izvozi v Nemčijo, Avstrijo in na Švedsko, njihov najbolj udaren izvozni izdelek je ajvar. Nemški kupec Kuehne letno vzame 1,5 milijona kozarcev aj- Eta približno 30 do 40 odstotkov surovin kupi na domačem trgu. Uvažajo jih s Hrvaške, Makedonije, Madžarske, Grčije, Turčije, tudi z Nizozemske. S slovenskih njiv poleg rdeče pese prihajajo predvsem kumarice, katerih letina pa letos ni dobra. Julija jim hladno vreme ni bilo naklonjeno, ustavilo je njihovo rast, kasnejša otoplitev je stvari malce popravila. K sreči so jih uspeli brez carine uvoziti s HrvaŠke in Madžarske. varja, doma ga prodajo 600 tisoč kozarcev in jih tam prodajo pod svojo trgovsko blagovno znamko. Zavedamo se, da moramo postati sodobno evropsko podjetje za predelavo vrtnin in sadja, saj bomo le tako konkurenčni na trgu, ki bo z vključitvijo Slovenije v EU povsem odprt. Zato smo se že letos odločili za temeljito prenovo proizvodnih prostorov in opreme, k temu so seveda pripomogli *naši dobri poslovni rezultati in izrazito udarni razvojni zagon Merca-torja na področju trgovine ter korektna in razvojno naravnana Mercatorjeva politika do svojih proizvodnih družb. Čeprav je Mercator naš najboljši kupec, nimamo nobenih prednosti, saj moramo biti konkurenčni, je dejal Alojz Franc. Zato so se letos odločili za temeljito prenovo proizvodne opreme in prostorov, v kar so vložili 400 milijonov tolarjev. Približno tretjino denarja so na- Predelava paprike je povsem avtomatizirana, nobenega težkega fizičnega dela ni več. Če hi nam danes ponujali Eto, je seveda ne bi kupili. Nasledili smo jo tako kot druge proizvodne družbe, to so naši otroci in vse imamo enako radi. V Mercatorjevem prometu so imele Jani enajstodstotni delež, letos se je zmanjšal na sedemodstotnega. Vse so v večinski lasti Mercatorja in celotni dobiček vlagajo v razvoj, s čimer se pripravljajo na EU, tako smo se odločili oktobra 1997, ko smo prevzeli vodenje Mercatorja. Eta je tedaj znotraj Mercatorja prodala 19 odstotkov proizvodnje, danes je proda 42 odstotkov. Deloma pod svojo, deloma pod trgovsko blagovno znamko Mercatorja, slednji izdelki so cenejši, kakovost je enaka. Blagovna znamka Mercator vključuje že 150 izdelkov, zelo previdno jih uvajamo, naj se potrošniki prepričajo sami, le tako nam bodo resnično zaupali. Prodaja teh izdelkov ima sedaj v prometu približno 3-odstotni delež, prepričan sem, da bo hitro naraščal, saj resnično skrbimo za njihovo kakovost. Prav direktor Ete je bil med našimi proizvodnimi družbami prvi, ki je razumel takšno poslovno politiko, ko smo mu povedali, za koliko morajo biti izdelki cenejše, je hitro vprašal, kakšne količine jim za-gootavljamo, je dejal Zoran Jankovič, predsednik uprave Mercatorja. Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič (na levi) in direktor kamniške Ete Alojz Franc sta družno prerezala trak pred prenovljenimi proizvodnimi prostori in opremo. Zaradi zaposlitve ljudi, ki so prej delali pri strojih, sedaj pa namesto njih težko fizično delo opravljajo avtomati, uvajajo nove izdelke, ki zahtevajo veliko ročnega dela. Tako so začeli pakirati suho zelenjavo (fižol) in izdelajo več gotovih jedi. Najbolj znan in priznan Etin izdelek je še vedno rdeča pesa ter vložene kumarice in paprika, na tujem pa ajvar. Zadnja novost je prebranec, kar je slovenska beseda za srbsko jed prebranac. Odlično se prodaja, tolikšnega povpraševanja niso pričakovali. Do recepta so prišli tako, da je njihov komercialni direktor Mišo Miljkovič poklical mamo v Beograd in jed so napravili po njenih navodilih. Prihodnje leto bodo kupili še nov pasterizator za rdečo peso, ki jo morajo sedaj delavke še mešati z rokami, kar tudi v rokavicah ni prijetno, saj je pesa po pasterizaciji vroča. menili obnovi proizvodnih prostorov in dve tretjini posodobitvi tehnološke opreme. Tako so proizvodne zmogljivosti povečali za 20 do 25 odstotkov. Etini izdelki so dobri tudi zaradi kamniške vode Poleg povečanja zmogljivosti bodo z novo opremo tudi precej prihranili, saj porabijo za 40 odstotkov manj vode in za 50 odstotkov manj pare. Eta je nameč zelo velik porabnikov vode in njeni izdelki so dobri tudi po zaslugi kamniške vode. H kakovosti izdelkov pa seveda prispevajo tudi novi pasteriza-torji, samo ena takšna naprave stane približno 50 milijonov tolarjev. Na novih strojih je delo precej lažje, saj je odpadlo veliko napornega fizičnega dela. Direktor Franc je povedal, da bodo prihodnje leto kupili še sodoben pasterizirni stroj za rdečo peso, ki jo morajo sedaj delavke mešati z rokami. Ker je precej vroča, je to kljub rokavicam naporno delo. Vendar zaradi nove proizvodne opreme niso nikogar odpustili, sezonskih delavcev bo v prihodnje manj. Ker kozarce poslej prekladajo strojno, se je v dveh izmenah število delovnih mest ob strojih zmanjšalo za 24, v treh izmenah za 36. • Marija Volčjak Prenovljen megamarket Živil v Črnučah Kranj - Živila bodo danes in jutri obeležila zaključek prenove megamarketa Črnuče v Ljubljani, ki je s 4.900 kvadratnimi metri površin največji trgovski center Živil. V megamarketu so odprli novo ribarnico s svežimi ribami in morskimi sadeži izolskega Delmara in drugih dobaviteljev. Druga novost je prva diskontna prodajalna Di Mass trgovskega podjetja s čevlji Mass, tretja bo Minutka, kjer poleg pijač ponujajo tudi tople prigrizke. Ponudbo pa zaokrožuje salon pohištva Ark Maja. Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk obiskal Obrtno zbornico Slovenije Obrtnike žuli pokojninski zakon Predsedniku vlade so pojasnili, kakšno krivico je pokojninski zakon napravil samostojnim podjetnikom, cestni prevozniki pa že septembra napovedujejo zapore cest. Kranj - Prav na pod f a obrti ima Slovenija vehi. . aklad, ki mu moramo dovoliti, da bo zadihal v polni meri. Prisluhnili smo konkretnim težavam, zlasti problematiki cestnih prevoznikov in težavam z novo pokojninsko zakonodaja. Ne morem obljubiti, kakšne bodo rešitve, saj naš pogovor ni bil vrtiljak obljub, temveč resen pogovor o konkretnih problemih, je minulo sredo po pogovorih z vodstvom Obrtne zbornice Slovenije dejal predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Predsedniku vlade smo predstavili nekaj najbolj žgočih problemov, od njega in resornih ministrov pričakujemo, da Težko seveda zagotovim, da bo do spremembe pokojninskega zakona prišlo, do konkretne rešitve se še nismo dokončno opredelili, vsekakor pa je to problem, ki ga moramo rešiti čimprej in zavzel se bom zanjo. Predsednik vlade je pojasnil tudi svoje stališče do pokojninskega zakona, saj v zadnjem času lahko slišimo oziroma beremo razlage, da ga bo pustil pri miru, kar seveda pomeni, da si obrtniki ne morejo obetati hitrega popravka oziroma dopolnitve, o čemer smo v zadnjih mesecih že veliko pisali. Predsednik vlade je na naše vprašanje odgovoril, da ima Slovenija resne težave na po- bodo poskušali stvari urediti ne glede na predvolilni čas oziroma dopuste, saj sedanja vlada intenzivno dela. Pričakujemo, da bo vsaj sprememba oziroma dopolnitev pokojninskega zakona uvrščena na avgustovsko sejo državnega zbora, ki bo septembra, in da se bo pospešeno razreševala problematika cestnih prevoznikov, je dejal Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. dročju pokojnin, znan je že letošnji primanjkljaj, ki znaša 36 milijard tolarjev. Seveda ga ni moč reševati tako, da bi kratili ljudem pravice, temveč ga moramo rešiti globalno, to ni problem samo ene vlade, temveč celotne Slovenije, vseh političnih opcij. Težko je namreč danes pogledati v oči mlademu človeku in mu reči, mi bomo še naprej živeli s primanjkljajem, vi pa boste odplačevali dolgove. • M.V. Europark prvi dan obiskalo 10 tisoč ljudi Kranj - V Mariboru so v sredo odprli Europark, največje nakupovalno središče v Sloveniji, ki ga je zgradil Spar Slovenija. Prvi dan ga je obiskalo več kot 10 tisoč ljudi, razteza se na 28 tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin. Prvi dan je bil obisk seveda največji, saj so prve kupce pričakale nižje, promocijske cene in kopica zabavnih prireditev, ki so potekale tja do večera. Kupcev v prihodnje verjetno ne bo več toliko, vsekakor pa računajo na dober obisk, tudi iz sosednje HrvaŠke in Avstrije. Mariborčanom in okoličanom ne bo več potrebno nakupovati v sosednji Avstriji, hrvaški kupci bodo imeli do nakupa krajšo pot, pričakujejo tudi precej kupcev iz Avstrije, saj trgovci obljubljajo nekoliko nižje cene kot v Avstriji. Mariborski Europark so zgradili v 22 mesecih, podjetje Im-moret je veljal 10,9 milijarde tolarjev, prostore so oddali v najem Sparu Slovenija, ki ima precej podnajemnikov. Lek z enalaprilom na ameriškem trgu Kranj - Lek je v torek, 22. avgusta, pridobil registracijo za prodajo zdravila enalapril v ZDA. Zdravilo proti zvišanemu krvnemu pritisku je eno najbolj prodajanih na ameriškem trgu. Ameriški farmacevtski trg je največji na svetu in enalapril spada med najbolje prodajana zdravila, letno ga prodajo za skoraj milijado dolarjev. Lek bo s sodelovanjem ameriškega distributerja prodajal štiri oblike zdravila enalaprila. Patent zanj, ki gaje imela ameriška farmacevtska družba MSD, je potekel februarja letos, vendar so pri ameriški Agenciji za hrano in zdravila dosegli šestmesečno podaljšanje ekskluzive za uporabo pri otrocih, ki je poteklo 22. avgusta. S tem so se na zahtevnem ameriškem trgu odprla vrata za Lekov enalapril in prodaja je že stekla. POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak NKBM dobila ugodno oceno Pri nas rast števila "mobilcev" največja Moody's znižal oceno SKB Prehiteli vse MEŠETAR Kranj - Agencija Moodv's, ki velja za eno najpomembnejših bonitetnih hiš na svetu, je SKB banki opazno znižala bonitetno oceno, državni banki NLB in NKBM pa sta dobili ugodni oceni. Agencija Moodv's je skupaj z agencijo S & P zelo ugledna svetovna bonitetna hiša, zato poznavalci njenim ocenam pripisujejo velik pomen. SKB banki je bonitetno oceno z D+ znižala na D, kar je doslej najbolj opazno znižanje bonitetne oceno za katero od slovenskih bank. Ocenjevalci so izrazili skrb za kakovost naložb SKB banke in za njeno dobičkonosnost in kapitalske osnove. V razlagi so zapisali, da ima SKB banka za slovenske razmere nadpovprečni delež naložb, za katere je treba oblikovati rezervacije, kar je posledica večletnega liberalnega odobravanja posojil in prav takšnega nadzora poslovanja. V letošnjem prvem polletju je SKB banka znižala svoje portfelj posojil, pri ustvarjanju dobička pa je postala zelo odvisna od dividend podružnic oziroma hčerinskih družb. K znižanju ocene je pripomogla tudi precejšnja spremenljivost bančnih dohodkov. SKB banka je pred kratkim podala poročilo o poslovanju v letošnjem prvem polletju, ki kaže, da je ustvarila 825 milijonov tolarjev dobička, kar je za 56 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Z dividendami je v lanskem prvem polletju zaslužila 18,6 milijona tolarjev, v letošnjem prvem polletju pa kar 836,7 miljona tolarjev, kar potrujejo Moody'sovo oceno o odvisnosti dobčka od dividend hčerinskih družb. K večjemu dobičku je letos doprinesel tudi za 90 milijonov tolarjev oziroma za pet odstotkov večji zaslužek pri provizijah. Stroške poslovanja pa so zmanjšali za tri odstotke. Za približno 13 odstotkov pa seje v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim prvim polletjem zmanjšala obrestna marža (razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi) in tako znašala dobre štiri milijarde tolarjev. S slabimi posojili pa so imeli v letošnje prvem polletju za dobrih 220 milijonov tolarjev stroškov, kar je bilo za petino več kot lani v tem času. Moodv's je prvič objavil tudi oceno za Novo Kreditno banko Maribor, ocenjevalci so jih prisodili D+, kar pomeni, da ima višjo oceno kot SKB banka. Med razlogi navajajo sposobno vodstvo banke, sorazmerno uspešno poslovanje, trdno dobičkonosnost in ugodno likvidnost. HCE d.o.o. PODJETJE ZA IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o. POT NA LISICE 8, SLO - 4260 BLED e-mail: @info pmt-kc.si tel.: +386 04/57-55-000, fax: +386 04/57-42-400 PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o., Pot na Lisice 8, 4260 BLED, eno vodilnih in najuspešnejših slovenskih podjetij na področju prezračevanja in klimatizacije objektov želi v svojo sredino povabiti: 1. REFERENTA ZA NABAVO IN KALKULACIJE Pogoji: - V. oz. VI. stopnja izobrazbe strojne stroke - smer energetika - vsaj 5 let delovnih izkušenj - sposobnost samostojnega organiziranja dela - komunikativnost in dinamičnost - starost do 30 let Ponujamo: - izobraževanje - urejeno delovno okolje v mladem in vedrem kolektivu - krojenje OD glede na uspešnost - zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom Če izpolnjujete zahtevane pogoje in vam ustrezajo ponujeni pogoji, nam pošljite prijave z življenjepisom in dokazili v 8 dneh na zgoraj navedeni naslov. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE objavlja REZULTATE 28. AVKCIJE TRIMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC in 6. AVKCIJE ŠESTMESEČNIH ZAKLADNIH MENIC ki je bila v torek, 22. 8. 2000, v času od 13.30 do 14.00 ure. Razpisana emisija 28. serije trimesečnih zakladnih menic z oznako RSTZM028301100 je znašala 4.000.000.000,00 SIT oziroma 400.000 lotov v apoenih po 10.000,00 SIT. Na avkciji trimesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov podanih 975.008 lotov naročil investitorjev, od tega je Ministrstvo za finance sprejelo 400.001 lot naročil v skupni vrednosti 3.889.609.724,00 SIT po enotni ceni 97,24. Na podlagi cene sprejete na avkciji znaša nominalna letna obrestna mera za vpisane trimesečne zakladne menice 10,60 %. RepubVika Slovenija jamči za izptači\o 28. serije trimesečnih zakladnih menic, ki bo 30. 11. 2000. Razpisana emisija 6. serije šestmesečnih zakladnih menic z oznako RSSZM006010301 je znašala 2.000.000.000,00 SIT oziroma 200.000 lotov v apoenih po 10.000,00 SIT. Na avkciji šestmesečnih zakladnih menic je bilo preko pooblaščenih vpisnikov podanih 435.087 lotov naročil investitorjev, od tega je Ministrstvo za finance sprejelo 200.002 lota naročil v skupni vrednosti 1.886.018.860,00 SIT po enotni ceni 94,30. Na podlagi cene sprejete na avkciji znaša nominalna letna obrestna mera za vpisane šestmesečne zakladne menice 11,67 %. Republika Slovenija jamči za izplačilo 6. serije šestmesečnih zakladnih menic, ki bo 1. 3. 2001. Rezultati avkcije in Prospekt za zakladne menice sta objavljena tudi na spletnih straneh Ministrstva za finance http://www.sigov.si/mf/slov/meni-ce/prosp.html. Naslednja avkcija trimesečnih in dvanajstmesečnih zakladnih menic bo 26. 9. 2000, naslednja avkcija šestmesečnih zakladnih menic pa 24. 10. 2000. MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA zahodnoevropske države Slovenija je lani doživela pravo mobilno eksplozijo, saj ima prenosni telefon že vsak tretji. Kranj - V Sloveniji smo lani doživeli pravo eksplozijo prenosne telefonije, ki se nam je tako priljubila, da je pri nas "mobilcev" celo več kot v Nemčiji, ki je sicer telekomunikacijski precej bolj razvita kot Slovenija. Dobili smo tudi drugega operaterja mobilne telefonije, vendar je zanimivo, da je prevladujoči del novih uporabnikov zadržal prvotno operater, kar za druge evropske države ni značilno. Mobitel je lani uspel število uporabnikov storitev GSM povečati kar za 282 odstotkov in rastje bila tako silovita, da smo prehiteli vse zahodnoevropske številke. V ta podatek pa niso všteti uporabniki Simobila kot drugega slovenskega operaterja mobilne telefonije, ki je imel ob koncu lanskega leta 32 tisoč uporabnikov. Zahodnoevropske države smo potemtakem prehiteli še bolj kot kažejo Mo-bitelovi podatki. Med zahodnoevropskimi državami je bila rast največja v Španiji, kjer je bila rast ll2-odstotna, za njo je bila Nizozemska, kjer je bila rast 103-odstotna. Vendar za Slovenijo ni bila značilna le izjemno hitra rast, temveč smo sosede prehiteli tudi po številu "mobilcev" na sto prebivalcev. Pri nas jih je bilo lani 33,7, v Belgiji 31,1, v Nemčiji 28,42, v Estoniji 26,15, na Češkem 17,93, na Madžarskem 15.38, na Poljskem 10,17 itd. Po rasti pa smo lani za več kot trikrat prehiteli Avstrijo in skoraj šestkrat Italijo. Za razliko od drugih evropskih držav pa je lani v Sloveniji prevladujoči del novih uporabnikov zadržal prvotni operater mobilne telefonije. Mobitelu je to uspelo s primernimi cenami in ugodnostmi za naročnike in uporabnike sistema Mobi, uvedli so tudi nove storitve. Vsekakor se jim je s pomočjo ekonomije obsega računica dobro izšla. Dodobra se je pokazalo, kako so z nizkimi cenami pridobili množice, lani kar 431 tisoč novih uporabnikov; od tega 113 rednih naročnikov, 291 tisoč uporabnikov, pred-plačnega Mobija in 27 tisoč uporabnikov Debitela. Mobitelovo omrežje sedaj uporablja že 814 tisoč ljudi, od tega analognega 41 tisoč, rednih naročnikov sistema GSM je 282 tisoč, Mobije uporablja 450 tisoč ljudi, omrežje uporablja tudi 42 tisoč Debitelovih naročnikov. S signalom GSM je pokritega že 96 odstotkov slovenskega prebivalstva. Odgovarjali na vprašanja obiskovalcev Jutri, v soboto, bodo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprli 38. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Na 112 kvadratnih metrih razstavne površine se bo z vsemi svojimi službami in organi predstavilo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Svojo organiziranost in dejavnost bo še posebej prikazala novoustanovljena agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ministrstvo pa bo del prostora odstopilo tudi predstavitvi združenja turističnih kmetij in združenja pridelovalcev integrirane pridelave zelenjave ter sindikata kmetov. Na sejmu bo možno deskati po predstavitveni strani ministrstva in njegovih organov in dobiti nekatere publikacije Centra Evrope - informacijskega centra Evropske unije v Sloveniji in vladnega urada za informiranje ter knjižice in zloženke kmetijskega ministrstva. Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva bo v sodelovanju z ostalimi ustanovami organizirala več posvetovanj in predavanj, predstavniki organov in služb ministrstva pa bodo odgovarjali tudi na vprašanja obiskovalcev. Cene sadja in vrtnin Poglejmo cene na tržnicah! Za kilogram krompirja je treba odšteti od 50 do 80 tolarjev, za jajca od 18 do 30 tolarjev za kos, za čebulo od 100 do 200 tolarjev in za česen od 400 do 600 tolarjev. Stročji fižol je od 300 do 500 tolarjev za kilogram, fižol v zrnju pa od 350 do 500 tolarjev. Kumare stanejo okrog 100 tolarjev, rdeča pesa od 150 do 200 tolarjev, jabolka od 80 do 150 tolarjev, zelje (glave) od 80 do 150 tolarjev - in tako dalje. Odkupne cene govedi V Kmetijsko gozdarski zadrugi Gozd Bled odkupujejo do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po 580 tolarjev (neto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 550 tolarjev za kilogram, tretjega razreda po 530 tolarjev, četrtega razreda po 500 tolarjev, petega razreda po 400 tolarjev in bike šestega razreda po 300 tolarjev za kilogram. Poglejmo še odkupne cene za teli-ce in klavne prvesnice, stare do 30 mesecev! Za prvi ocenjevalni in plačilni razred je odkupna cena 540 tolarjev (neto) za kilogram mesa, za drugi razred 500 tolarjev, za tretji 450, četrti 400, peti 350 in za šesti razred 290 tolarjev za kilogram. Do pet let stare krave plačujejo takole: prvi razred - 390 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred - 350, tretji - 335, četrti - 280, peti - 250 in šesti - 210 tolarjev. Krave, ki so stare več kot pet let, so še cenejše: prvi razred - 350 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred - 300, tretji - 280, četrti - 260, peti - 230 in šesti razred - 200 tolarjev. Ponudba: » okvirjanje *> izdelava ogledal • slikarska platna • serijski okvirji > prodaja slik Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04)20-21-083 delovni čas: vsakdan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 VINSKA KLET "GORIŠKA BRDA" DOBROVO %%Šž/r Zadružna d. 9, 5212 DOBROVO Objavljarflo prosto delovno mesto: PREDSTAVNIK - TRGOVSKI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE Pogoji: -VI. ali V. stop. strokovne izobrazbe ekonomske - komercialne smeri - 2 leti delovnih izkušenj Od kandidatov pričakujemo veliko samoiniciativnosti in inovativnosti pri promociji in prodaji vina. Delovno razmerje sklenemo za določen čas - 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Informacije: tel. 05/30 45 020 - kadrovska služba. Hofer obe"*** Kapučino Hofer kava s harmoničnim okusom in aromo, 500 g (603 S IT) Kava Hofer Gold Extra prijetna mešanica kakovostnih kavnih Vrst, 500 g (603 S IT) Kava Hofer Schonkaffee brez kofeina, 500 g (603 S IT) Napolitanke Bella Mignon obtite s čokolado, 400 g (331 S IT) Mešano pecivo Castello 500 g (225 S IT) Čokoladno pecivo Bella 500 g (225 S IT) Pecivo Soft Cake mehko pecivo z malinovim ali Pomarančnim nadevom, 300 g (271 S IT) Masleni piškoti Brandt 250 g (120 S IT) Piškoti Bella 40 kosov (150 S IT) ATS 39,90 39,90 39,90 21,90 14,90 14,90 17,90 7,90 9,90 Jedilna čokolada 400 g (225 S IT) Mlečna čokolada Bella 100 g (59 S IT) Mlečna čokolada Choceur 300 g (225 S IT) Aluminijasta folija 25 m (225 S IT) Vrečke za zamrzovalnik 31,60 kosov, jamčijo optimalno zaščito (301 S IT) Vrečke za odpadke 201, 50 kosov (301 S IT) Mehčalec za perilo naravna svežina ali breskov vonj, 21 (452 S IT) Pralni prašek Aliomat primeren tudi za močno umazanijo, 6 kg (1207 S IT) Čistilno sredstvo Alio Vsestransko, Citro ali Blutentraum, 11 (301 S IT) ATS 14,90 3,90 14,90 14,90 19,90 19,90 29,90 79,90 Klagenfurt Celovec Villach Beljak Volkermarkt Velikovec Trgovine so odprte tudi ob sobotah od 8. do 17. ure Cene so v ATS bruto In vključujejo vse davke. Upoštevajte, da so navedeni izdelki v zalogi le nekaj časa (do prodaje). "Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. 19,90 Za vse, fe rodi poceni kupujejo POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak. Stečaji, prisilne poravnave Kranj - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana je posredovala seznam stečajev, likvidacij in prisilnih poravnav slovenskih podjetij v času od 15. julija do 11. avgusta. Seznam je še vedno precej dolg, tokrat je na njem 51 podjetij, med njimi jih je deset s širšega območja Gorenjske. Za borzno posredniško družbo Al-poma Domžale je bil stečajni postopek uveden 20. julija, stečajna upraviteljica je Suzana Gale. Za BPT Tržič je bil postopek prisilne poravnave uveden 28. julija, njen upravitelj je Igor Bončina. Za podjetje Ca-deau Medvode je bil stečaj opravljen 5. julija. Za Elan, d.d., Begunje je bila prisilna poravnava uvedena 30. junija, njen upravitelj je Štefan Veren, za hčerinsko podjetje Elan Line pa 18. julija, njen upravi- telj je Bojan Klenovšek. Za podjetje Intec Kranj je bil stečaj opravljen 10. julija. Za podjetje Kasta Kamnik je bil stečaj končan 14. julija, stečajni, upravitelj je bil Janez Golob. Za podjetje Majčev dvor Radomlje (nekdanja restavracija tovarne Induplati) je bila prisilna poravnava uvedena 10. julija, njen upravitelj je Andrej Marine. Prisilna poravnava za podjetje Sitar Radovljica je bila zaključena 5. julija, njen upravitelj je bil Mihael Savnik. Za tekstilno tovarno Tekstilna Medvode je bil stečajni postopek uveden 25. julija, stečajna upraviteljica je Marina Pilej. Mladinska knjiga Lani 417 knjižnih naslovov Kranj - Mladinska knjiga je lani poslovala precej bolje kot leto poprej, donosnost kapitala je bila 8,95-odstotna. Na nedavni skupščini so ponovno izvolili upravni odbor družbe, za štiri leta oziroma do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register. Pooblaščenec DZS in z njo povezanih podjetij je napovedal spodbijanje sklepov skupščine. Mladinska knjiga je lani s prodajo ustvarila 4,5 milijarde tolarjev prihodka, od tega 82 odstotkov s prodajo lastnih izdelkov. Čisti dobiček je znašal 415 milijonov tolarjev in je bil trikrat večji kot leto poprej. Pri založbi je izšlo 417 knjižnih naslovov v nakladi 1,7 milijona kosov, od tega so na hrvaški trg prodali 50 tisoč izvodov knjig. Revije Cicido, Ciciban, Pil in Gea so lani izšle v 2,1 milijona izvodov. Za investicije so lani namenili 580 milijonov tolarjev. Za nakup in prenovo poslovne stavbe Modra hiša na Slovenski 29 v Ljubljani so odšteli 500 milijonov tolarjev. Tako so na enem mestu združili vse zaposlene, ki so prej delali na sedmih lokacijah. Preostalih 80 milijonov tolarjev so porabili za posodobitev informacijske tehnologije. Centralna banka BiH izbrala slovensko podjetje Halcomov Žiro kliring Kranj - Centralna banka Bosne in Hercegovine bo imela Halcomov sistem Žiro kliring, ki je namenjen sistemu plačil malih vrednosti. Ljubljansko podjetje Halcom informatika je bilo izbrano na mednarodnem razpisu. Mednarodni razpis je bil junija letos objavljen v mednarodnih revijah Wall Street Journal in Financial Times. Mednarodna komisija je med ponudniki iz različnih držav izbrala ljubljansko podjetje Halcom oziroma njegov Žiro kliring, ki je namenjen sistemu plačil malih vrednosti. Centralna banka Bosne in Hercegovine je s podjetjem Halcom, ki ga vodi Matjaž Čadež, 21. avgusta že podpisala pogodbo, rok za postavitev Žiro kliringa v Centralni*banki BiH je zelo kratek. Gre za projekt na ključ in vse banke morajo biti v Žiro kliring vključene že s I. januarjem prihodnje leto. Tedaj bo namreč svoja vrata zaprl Zavod za plačilni promet. Projekt vključuje postavitev komunikacijske infrastrukture in računalniške opreme, namestitev programske opreme, uvajanje ter spuščanje v pogon. Pridobitev tega posla je prvi večji rezultat Halcomove usmeritve na tuje trge. Postavitev Žiro kliringa, ki ga financira mednarodna skupnost, predstavlja dobro referenco za podobne projekte v drugih državah. Posebno priznanje za Halcomov Žiro kliring predstavlja tudi odločitev britanskega podjetja Logica, ki se je po temeljiti analizi odločila tržiti slovenski izdelek. Liter kurilnega olja že 95 tolarjev Bencin spet dražji Kranj - V teh vročih dneh ne razmišljamo o ogrevanju, vsekakor pa bomo po prvi jesenski ohladitvi, ko bomo ugotovili, da je postalo kurilno olje že zelo drago. Tudi bencin se je spet nekoliko podražil in stane približno toliko kot pred zadnjo pocenitvijo. Po dveh pocenitvah v zadnjem mesecu so se minuli torek naftni derivati spet podražili. Liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina sedaj stane 146,40 tolarjev, kar je 4,30 tolarja več kot doslej. Liter osvinčenega 98-ok-tanskega bencina sedaj stane 159,70 tolarja, kar je 4,40 tolarja več kot doslej. Neosvinčen 98-oktanski bencin stane 155,40 tolarja, kar pomeni, da je liter dražji za 4,90 tolarja. Neosvinčeni 91-oktanski bencin pa stane 145,80 tolarja, kar je 4,30 tolarja več kot doslej. Spet se je podražilo kurilno olje, ki za razliko od bencina vmesne pocenitve ni doživelo. Liter kurilnega olja sedaj stane že 95 tolarjev, podražil se je za 5,20 tolarja. Liter plinskega olja pa sedaj stane 150,60 tolarja, kar je 4,50 tolarja več kot doslej. Takšne so cene pri Pe-trolu, podobno jih je povišal tudi Istrabenz. Poznavalci pravijo, da se bodo cene naftnim gorivom še povečale, saj sodček nafte stanje že 31 dolarjev, tudi znižanja tečaja dolarja v kratkem ni moč pričakovati. Pričakujemo lahko predvsem podražitve kurilnega olja, saj so njegove zaloge precej nizke in na svetovnih borzah se je kurilno olje za ogrevanje v zadnjih dveh tednih podražilo kar za 20 dolarjev pri toni. Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30,380 100 varnost strokovnost donosnost CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE? Kaj? Kako? Zakaj? Gorenjska borzno posredniška družba, d.d., obvešča delničarje Gorenjskega sejma, da odkupuje delnice GORENJSKEGA SEJMA TELEKOMA, PLANIKE, IBIJA, ZVEZDE, LESNINE Ml, TEHNIKA, ALPETOUR REMONTA IN DRUGE po konkurenčnih cenah. Kupnino nakažemo v roku dveh dni od prodaje delnic na vaš tekoči račun oziroma hranilno knjižico. Delovni čas: vsak dan od 7.00 do 19.00 ure na sedežu družbe na Koroški cesti 33 in 31, ob sobotah od 09.00 do 12.00 ure. Pri prodaji morate predložiti: - osebno izkaznico (ali drug osebni dokument s sliko), - davčno številko in - številko TR oz. HK za nakazilo kupnine. Tečaji se dnevno spreminjajo zato pokličite po telefonu 04/280-10-00 ali 04/280-10-17 ali 04/280-10-40. POSLOVALNICE GORENJSKE BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE D.D. NA GORENJSKEM, kjer tudi lahko oddaste naročilo za nakup oz. prodajo vaših delnic ali obveznic (npr. SOS2): - ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, Predilniška cesta 2, 4290 Tržič tel.563-370 - ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, Kranjska cesta 9, 4240 Radovljica tel. 714-700 - ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, Cesta Svobode 4, 4260 Bled tel. 741-114 - GTTURIST d.o.o., Cesta Svobode 40, 4260 Bled tel. 741-514 - KOMPAS POTOVALNA AGENCIJA PEGAZ d.o.o., Titova 18, 4270 Jesenice tel.831-768 - MENJALNICA INVEST AB d.o.o., Kapucinski trg 8, 4220 Škofja Loka tel.655-140 x o r RENAULT SCENIC RX4 2.0 16V ill <@>HYUnDOi POLETNE UGODNOSTI ATOS popust do 100.000 SIT ACCENT popust do 80.000 SIT LANTRA popust do 173.000 SIT IZKORISTITE SEJEMSKE UGODNOSTI ŠE DO KONCA AVGUSTA UGODNOST ZA VOZILA II ZALOGE KREDIT OD T + 2,5 % - KREDIT NA POLOŽNICE f PRODAJNI SERVISNO VULKANIZERSKI CENTER OAELIM g—■fmm ^f*/C4 HITRI SERVIS • avtooptika • popravilo vozil brez naročanja in čakanja • pregled zavornega sistema (menjava zavornih ploščic, oblog...) • menjava filtrov in olja • menjava jermenov, končnikov, svečk, vžigalnih kablov... SEMPKRIT® t/um,' ■ Kranj Koroš ka 53d ,vw»v.panadria.si. tel.: 064 ' 267 46 C 64 212 141 DAEWOO CELOVITA PONUDBA VOZIL MOTOR ORIGINAL Z DVEMA OBRAZOMA Če je sedem pravljično število, potem imajo pri Re-naultu srečo, da so se po sedmih letih ponovno vrnili k štirikolesnemu pogonu. Vendar je tokrat povratek nekoliko drugačen, saj so v enem avtomobilu združili obliko in notranjost enoprostorskega avtomobila in lastnosti terenca, mešanica pa se imenuje scenic RX4. Gre torej za predelavo znanega kompaktnega enoprostorca, ki se je v svoji "običajni" izvedbi že izkazal in temu primerno uspešno osvojil kupce. RX4 radodarno kaže hkratno namembnost udobnim družinskim prevozom in premagovanju manjših terenskih preprek. Zaščitne plastične obloge ga naredijo bolj terenskega, kot je v resnici, bočni ogledali sta (terensko) večji in rezervno kolo je obešeno na prtljažna vrata. Ta se zato odpirajo na stran in sicer dvodelno, s prvim pritiskom na elektropnevmatski gumb samo stekleni del, nato še Deljeno odpiranje vrat: najprej stekleni del, nato še pločevina, ki se odpira na stran. pločevina. Prtljažni prostor se je zaradi pogonskega sklopa moral rahlo zmanjšati, a to bistveno ne vpliva na uporabnost, saj si je mogoče pomagati tudi z zlaganjem ali odstranjevanjem posamičnih sedežev v drugi vrsti. In seveda ne manjka številnih uporabnih odlagalnih polic in predalov, ki jih je skupaj kar za 110 litrov. Sicer pa je počutje v potniški kabini enako kot v drugih scenicih, in razen z belo barvo podloženih merilnikov, Renaultovi oblikovalci niso izumili nič novega. To Zadek kot pri pravih terencih: na vratih je obešeno rezervno kolo. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: enoprostorsko, 5 vrat, 5 sedežev Afere; d. 4,440, š. 1,780, v. 1,730 m Medosna razdalja: 2,620 m Prostornina prtljažnika: 410/1800 I Motor: štirivaljni, bencinski, 16V Gibna prostornina: 1998 cem Moč: 102 Kw/140 KM pri 5500 v/min Navor: 188 Nm pri 3750 v/min Najvišja hitrost: 180 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: 11,9 s Poraba po EU norm.: 11,8/8,2/9,5 1/100 km Maloprodajna cena: 5.181.622 SIT Zastopnik: Revoz, Novo mesto Renault scenic RX4 se po videzu precej razlikuje od običajnih različic, poleg enoprostorske uporabnosti pa zmore tudi lažja brezpotja. jalovo opravilo, spuščanje po spolzki travi pa tudi ni najbolj priporočljivo, čeprav so na kolesih grobe terenske pnevmatike. Pod motornim pokrovom je prečno vgrajen že znani 2,0-litrski 16-ventilski štirivaljnik, ki je takšen kot v enopros-torskem espaceu ali obeh različicah lagune. Kljub 140 konjskim močem mu predvsem v nižjem območju vrtljajev nekoliko primanjkuje navora, kar se občuti predvsem pri terenski vožnji, ko motor rad odpove poslušnost ali pa začne spodr-savati sklopka. Drugače je na gladkih asfaltnih površinah, kjer je motor dovolj prepričljiv, vendar ne tudi dirkaško zmogljiv. Toda tudi visoko težišče niti prilagojeno in ustrezno učvršćeno podvozje, nista prirejena čezmernemu divjanju. Scenic RX4 se namreč v ovinkih malce preveč nagiba, po drugi strani pa vzmetenje pripomore k prijetni vožnji. Glede na vozne lastnosti in bogato (popolno) serijsko opremo, ki jo premore RX4, je kajpak na dlani, da je precej držaji od običajnih scenicov. Marsikomu se bo zdel celo predrag, saj se cena že lahko meri z nekaterimi pravimi terenci. Ampak vseeno je ta avtomobil svojevrsten original, saj doslej enoprostorske filozofije s terenskim pogonom niso združili še v nobeni drugi avtomobilski tovarni. Vsekakor pa se za sceni-com RX4 ozira veliko radovednih oči. »M. Gregorič pomeni, da ima voznik pred seboj prepoložen volanski obroč, dostopna stikala in pregledne merilnike, potniki zadaj pa na hrbtiščih prednjih sedežev zložljivi mizici. Štirikolesni pogon, ki ga tvorijo predelani menjalnik, kardanska gred, zadnji diferencial in viskozna sklopka, so zasnovali specialisti iz avstrijsko štajerskega Steyr-Daimler-Pu-cha. Pogonski sklop je preprost, zato od voznika ne zahteva posebnega dela, ampak le nekaj pazljivosti. Ta avtomobil se namreč ne- more kosati z zaresnimi terenci, dovolj dobro se spoprijema z mokro cesto, nekaj centimetri snega ali manjšimi strminami, vendar pa ne zmore čudežev. Zato je zagan-janje v strmo pobočje pogosto agresiven videz, prilagodljivost in prostornost, preprost pogonski sklop, serijska oprema pogonske možnosti v strmini, motorna prožnost, nagibanje v ovinkih (prejvisoka cena Notranjost je že znana, v serijski opremi scenicu RX4 ne manjka skoraj nič. *n"6MO*/LMA /tWH/>TK/JA Fiat in GM potrjujeta strateško zvezo Za začetek dve mešani podjetji Italijanski Fiat in ameriško-evropski General Motors sta pred kratkim objavila, da sta koncerna opravila izmenjavo delnic in se dogovorila o ustanovitvi dveh mešanih podjetij, s čimer bosta okrepila svojo prisotnost na dveh največjih trgih, v Evropi in Latinski Ameriki. Tako kot je bilo sporočeno že ob najavi strateškega partnerstva, je General Motors postal 20-odstotni lastnik Fiata, v novi družbi Fiat Auto Holdings, ki bedi nad programom potniških in lahkih dostavnih vozil, z izjemo blagovnih znam Ferrari in Maserati. V zameno je italijanski partner dobil 5,6 odstotka delnic General Motorsa. Partnerja sta podpisala pogodbi o ustanovitvi dveh podjetij v mešani lasti, v katerem bosta imela oba polovični delež. Gre za podjetji na področjih nabave in pogonskih sklopov, sporazum pa predstavlja temelj za reorganizacijo teh področij na območju Latinske Amerike in Evrope. Prenos poslov in zaposlenih na novi družbi bo predvidoma opravljen do konca leta. Sedež podjetja za nabavo, ki bo zaposloval 13.000 General Motorsovih in 14.000 Fiatovih zaposlenih, bo v Torinu, za pogonske sklopa pa v Rueselsheimu. Tam se bo 1.400 zaposlenim iz General Motorsa prdružilo 800 kolegov iz Fiata. • M.G. ® MOTOC/KU Prodaja slabša kal lani Podobno kot pri prodaji osebnih avtomobilov so se tudi prodajne krivulje pri motociklih v prvih letošnjih sedmih mesecih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, spustile navzdol. Doslej je bilo namreč registriranih 1.419 motociklov, vendar statistika ne upošteva skuterjev in koles z motorjem, ki jih ni potrebno registrirati. Med registriranimi motocikli so najbolje prodajali pri Yamahi (463), ki krepko vodi pred južnokorej-skim Daelimom (143) in tretjeuvrščenim BMW-jem (131). Do desetega mesta so se zvrstili še Suzuki, Honda, Aprilia, Kawasaki, Kymco, Moto Guzzi in Ducati. • M.G. \ Avgustovska mini reportalica &1KA1M i O Vse 'Slovensko9 in skoraj nič slovenskega na Slovaškem Zakaj je na primer Afričanu, Američanu ali Avstralcu, ki komaj ve, kje leži Evropa, zelo težko razložiti, da Slovaška, Slovenija in Slavonija nikakor niso eno in isto. Poh STRAN 17 Uaviji Počitnice med uniformami Kakšna je Crna gora, če vanjo prideš skozi Srbijo? ■ Srbske planine in črnogorsko morje med drugim postrežejo tudi s številnimi bolj ali manj prijaznimi uniformiranci. • Na tiste prave počitnice v Črni gori ho treba še malo počakati. •»Početak deomce W D.P. za puteve KRHSEVACPUJ ^p I -1 KRUSEVAC POGLEDI S poti po Slovaški in Jugoslaviji. Z GORENJSKEGA JUGA Kako zelo so se časi spremenili, se vidi tudi po tem, kam in kako potujemo. Se sredi minulega stoletja, v prvih dveh desetletjih po 2. svetovni vojni, so potovali le poslovno, pa še to zelo redko, fantje so odhajali k vojakom, turizma je bilo komaj za vzorec. V minulih stoletjih so naši ljudje hodili na romanja, pred sto leti so množično odhajali v Ameriko, v prvi polovici 20. stoletja na bojišča obeh svetovnih vojn, takoj po drugi mnogi v begunstvo in zdomstvo. Vse te poti so imele nek zelo stvaren namen; na božjo pot so šli zaradi prošnje ali zahvale, na vojsko zato, ker so morali, v izseljenstvo s trebuhom za kruhom ali zaradi političnega preganjanja. Ko odhajamo na pot kot turisti, pa gremo "zaradi lepšega ", zaradi poti kot take, ki je sama sebi namen. To se dogaja od šestdesetih let 20. stoletja naprej, vse bolj pogosto in vse dlje. Če hočeš, da tvoje potovanje sploh še kdo registrira ali mu celo nameni nekaj več pozornosti, moraš vsaj do Nove Zelandije ali Tibeta; Evropa, Amerika in Avstralija so že "preblizu" ali preveč običajne. Krajše poti štejejo samo, če na njih doživiš nekaj izjemnega. Prav zanimivo pa zna biti še nekaj: če hodiš po starih poteh v novih časih. V obdobju 1966-1991, od odprtja meja Titove Jugoslavije do razpade te države, smo na nekatere poti hodili kar naprej, bile so že prav banalne. Za italijansko in avstrijsko mejo smo hodili po kavbojke, kavo in pralne praške, v nekdanjo Češkoslovaško in Madžarsko smo hodili zapravljat zato, ker je bilo vse tako poceni, na morje smo šli v Istro ali Dalmacijo, pa malo po celi Jugoslaviji in tako naprej. Potem je država razpadla, nekatere meje so se zaprle, družbene razmere spremenile, tako na naši kot na onih straneh. Ko smo zadnjič romali z gorenjskega juga k Gospe Sveti na Koroškem, smo šli mimo Malleja na oni strani Ljubelja; ne duha ne sluha o nekdanjih časih, zaprto in prazno, hiša strahov. Ne vem, kako je zdaj na tržaškem Fonte Rossu, gotovo pa je, da Slovencev tam ne more biti prav veliko. Kako je na dveh od nekdanjih "klasičnih" destinacij - v Črni gori in na Slovaškem - si lahko preberete na naslednjih straneh. Po starih poteh v novih časih V. Črni gori sam sploh še nisem bil. Kako je lepa, sem bral, o njej mi je pripovedoval oče, ki je v začetku šestdesetih opravil klasično jugoslovansko turo - ob jadranski obali navzdol, čez Črno goro na Kosovo in v Makedonijo in /k) magistrali Bratstva in enotnosti čez Srbijo in Hrvaško nazaj v Slovenijo. Posebej so se mu vtisnile v spomin lepote Boke Kotorske, Lovčena in slikovita gorska cesta čez Cakor planino. Iz Crne gore mi je pisal prijatelj, kije bil tam pri vojakih in tudi ta ni imel slabih besed. Zato pa sem takih temveč slišal poleti 1996, ko so mi Dubrovčani pripovedovali, kako so se v letih pred tem črnogorski razbojniki znašali nad njihovim mestom in okolico. Letos spomladi sem se že skoraj odločil, da pojdem tja na dopust, pa se mi spričo "črnih" razmer, ki se v tej deželi še kar naprej obetajo, nekako ni šlo. Ziherje ziher. Tudi na Slovaškem sem bil vsaj štirikrat; enkrat na poti iz Sovjetske zveze nazaj v domovino, dvakrat sem skočil v Bratislavo mimogrede, ko sem bil v gosteh pri prijateljih na Dunaju, v osamosvojitvenem letu 1991 pa na planinskem izletu v Visokih Tatrah, z jugoslovanskim potnim listom. Takrat je bilo tam še polno ostankov socializma, splošne sivine na zeleni podlagi narave in žlahtnem ozadju starejše zgodovine; povsod je bilo veliko rdečih zastav in napisov, ki so poveličevali bratstvo z narodi Sovjetske zveze in zmage komunizma, v neki vasi pod Tatrami so nam kazali zvočnike po hišah in drogovih, s pomočjo katerih so ne dolgo nazaj oznanjali isto kot prej omenjeni napisi. Vse je bilo poceni in v glavnem tudi samo po sebi bolj ceneno. Kako je zdaj? Narava se ni mogla kaj dosti spremeniti, gotovo pa se tako v mestih, na stavbah, v izložbah in na ljudeh pozna, da zdaj že dobrih 10 let živijo v kapitalizmu... Časi se spreminjajo, z njimi dežele in kraji, v katere potujemo, in ljudje, ki v njih živijo. Zanimivi so tako nekdanji kot sedanji, še posebej pa razlike med njimi. • Miha Naglic Med Slovaško in Jugoslavijo "Pa Fructal, še vedno delajo tiste najboljše sokove?" naprej poizveduje Vlado. Simpatičnemu Beograjčanu se nariše nasmeh na ustnicah, ko zve, da Fructalovi sokovi še vedno živijo. In pravi, da pride na obisk - če ne zaradi drugega, pa zaradi Sokov z veliko začetnico. Pravzaprav so se v Jugoslaviji pogovori med bivšimi "jugoslovanskimi brati in sestrami" kar pogosto zasukali okoli izdelkov, ki smo jih vsi nosili na šolske izlete. Recimo okoli sokov, pri katerih slamico lahko zapičiš kamorkoli. Pa okoli smokijev, jaffa keksov (omenjene dobrote od nedavnega spet zbujajo sline na policah slovenskih trgovin) in legendarnih Bambi Plazma piškotkov. In zanimiv je bil tudi sprehod po eni od jugoslovanskih trgovin. Državni supermarket je prebivalcem bivših jugoslovanskih republik ponujal kratek pogled v zgodovino. Ugotovili smo, da smo tako Slovenci, kot tudi Hrvati, Makedonci in Srbi na šolske izlete nosili podobne, celo identične malice. Sokove v srebrni embalaži, obvezne sendviče in smokije. Zdaj, pravi Vlado, pa že deset let ni popil slovenskega soka. In nasprotno -mi prav toliko časa nismo okusili srbskih piškotkov. Suha roka politike je pač segla tudi na police trgovin. Naj sprehod po trgovinah nadaljujemo na Slovaškem: v tamkajšnjih trgovinah se cene piva sučejo okoli petdesetih tolarjev izdelki znanih trgovskih znamk pa so približno za polovico cenejši kot pri nas. Izgovor na nižje slovaške davke neslavno propade, zatorej gre sklepati, da je Slovence še enkrat oplazila nekogaršnja suha roka. A malo bolje se počutimo že, ko vemo, da se nekomu godi še slabše kot nuni lako je bila marka, ko smo pred dobrim tednom zapuščali Jugoslavijo, 26 dinarjev. Danes je že 30 dinarjev. Jutri bo ... • Špela Žabkar Eden od dveh otočkov v Boki Kotorski, (iospa od Skrpjela. Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj R E P O R T A jL A Zakaj redkokateri tujec loči "Slovensko republiko" in "Slovenijo Vse 'Slovensko' in skoraj nič slovenskega na Slovaškem Avgustovska mini reportalica o tem, zakaj je na primer Afričanu, Američanu ali Avstralcu, ki komaj ve, kje leži Evropa, zelo težko razložiti, da Slovaška, Slovenija in Slavonija nikakor niso eno in isto - Naša napoved: nakupi na Slovaškem bodo še popularni Pravzaprav je vse skupaj delno zakuhal sodelavec Bojan, ki se je prejšnji mesec debelih štirinajst ur cijazil po cesti skozi Karlovac in Knin do Splita. V avtomobilski koloni pred njim in za njim večidel (dobri!) avtomobili s češkimi, madžarskimi, poljskimi in slovaškimi registrskimi tablicami, enako na sosednjem voznem pasu z vračajočimi se dopustnikl. "Ja, a je gor na Češkem in Slovaškem čisto vse prazno!? Saj so vsi tukaj," se je pridušal Bojan ob neskončnih prestavljanjih iz druge v tretjo. Dobra ideja: gremo pogledat, kako je 'gor' na Slovaškem sredi vročega poletja. Za Gorenjsko velja, da so julija in avgusta mesta dobesedno zdesetkana, da avtobusi in vlaki vozijo prazni, da niti na bankah ni običajnih vrst, da vse funkcionira dopustniško, zelo počasi, kot en 'slow motion'. In smo kupili vinjeto za Avstrijo, sedli v avto, se zapeljali skozi ljubeljski predor, 'zviznili' mimo Celovca na avtocesto do Dunaja, desno mimo dunajskega letališča in dobesedno padli čez donavski most v Bratislavo. Z Gorenjskega je do Bratislave nekaj manj kot 500 kilometrov, približno toliko kot na jug do Splita ali na zahod do Gardalanda. Ob lepem vremenu in normalnem prometu vožnja z osebnim avtom traja slabih pet ur; z avtobusom nekoliko dlje, a sploh ni pretirano utrujajoče daleč. Zato je bila nekdanja Češkoslovaška precej časa gorenjska nakupovalna Meka. Zlasti Bratislava, nekdaj Pressburg v avstro-ogrski monarhiji in zdaj prestolnica Slovaške po razdružitvi nekdanje federacije v dve samostojni državi. Za mlajše bralce: šolske potrebščine (zlasti Bohemia barvice), sir, pivo in različne izdelke za prosti čas, posebej za kampiranje, seje v časih, koje bil en (pokojni!) dinar dvakrat močnejša valuta od (pokojne!) krone, množično kupovalo v Bratislavi. sto avstrijskih šilingov dobite natančno 301.-slovaško krono. To, glede denarja, smo se previdno pozanimali vnaprej: čeških in slovaških kron se sploh ne splača iskati in kupovati v naših menjalnicah. Tudi časi znamenitih češkoslovaških uličnih menjav 'na črno' so (hvalabogu!) v Bratislavi povsem minili. Menjalniški posel poteka enako kot pri nas: banke monopolno zaračunajo krepko menjalniško provizijo na tako ali tako slabši tečaj, zato večina kupcev poišče zasebne menjalnice, ki delajo korektno in konkurenčno. Tečaji so pri njih objavljeni na displayju ali vsaj na listu, od tujcev ponekod zahtevajo tudi potni list, poleg bankovcev dobite tudi ustrezen žigosan dokument. Za eno slovaško krono je, preko nemških mark ali avstrijskih šilingov, treba odšteti (zaokroženo) pet slovenskih tolarjev. Vendar, za razliko od npr. menjave denarja na Hrvaškem, slovenski tolar ni valuta, s katero bi na Slovaškem kaj opravili. V celi Bratislavi nismo našli niti ene menjalnice, v kateri bi vsaj v tečajnici imeli SIT (za tolažbo: tudi hrvaških kun ne menjajo). Po pravici povedano: za denarno valuto slovenski tolar komajda vedo, čeprav je bila Bratislava v času rajnke avstrijske moharhije pomembno gospodarsko središče in bi Slovakom vsaj spomin na tolarje še lahko 'deloval'. Pač pa v menjalnicah nimajo problemov tujci, ki slovaške krone (SKK) kupujejo s forinti, zloti, češkimi kronami; kajpak pa tudi slovaške menjalnice posebej cenijo šilinge, marke, dolarje, funte, franke in kajpak evre. Naših tolarjev pa (še) ne.... Pravzaprav nas je v Bratislavo za nekaj uric pognal običajni gorenjski firbec. Niti najmanjšega namena nismo imeli pohajkovati po muzejih, obiskati znameniti Bratislavski grad, se povzpeti na razgledne stolpe, zapluti po Donavi. Nič od tega: dali smo oči na peclje, se Ob vstopu na Slovaško piše: SLOVENSKO. Le kako naj povprečen evropski, ameriški ali japonski turist, ki je prešprical precej šolskih ur zemljepisa v osemletki ali srednji šoli, loči Slovenijo in Slovaško?! Razlika je očitna, a bo vse manjša Prvi neposredni stik s Slovaško (uradni naziv te države s 5,5 milijona prebivalcev je na fotografiji) ni najlepši. Mejni prehod Berg, ki je najkrajša povezava med Dunajem in Bratislavo - med velemestoma je manj kot 50 kilometrov - je neugleden. Okolica zanemarjena, ograje rjaste, policist z birokratsko počasnostjo opravlja svoje delo v tako majhnem kiosku, kot so jih v 'Grosovem režimu' nekdaj imeli parkirni mojstri na kranjskem parkirišču ob Gimnaziji. V primerjavi s 'fogovžem' slovaškega mejnega policista so začasni kontejnerji za policijo in carino na mejnem prehodu Ljubelj pravcati luksuz! Razen neznosno dolgega čakanja, drugih zapletov na avstrijsko slovaški meji ni (bilo). In že na meji prvi pomemben podatek na veliki oglasni tabli: za sprehodili po ulicah, trgovinah in mimo izložb, preračunavali smo cene in opazovali bratislavski vsakdan. Zakaj Avstrijci kupujejo na Slovaškem Med Dunajem in Bratislavo je nekako enaka razdalja kot od Radovljice do Ljubljane. Med prestolnicama obeh evropskih držav, od katerih je ena že v EU, druga pa (še) ne, vozijo avtobusi vsake pol ure. Če za avtobusne linije na Gorenjskem večidel velja, daje število vseh potnikov na večini rednih linij možno prešteti na prste ene roke, potem za linijo Dunaj -Bratislava velja, da so avtobusi - tako avstrijski kot slovaški - kar lepo zasedeni. Na mejnem prehodu je tudi ogromno avtomobilov z avs- SLOVENSKA KREDITNA BANKA a.s. Nitra Tilina Oh tem gigantskem napisu sredi najožjega centra Bratislave hi pomislili: "Glej no, guverner Arhar je dovolil ustanoviti novo slovensko banko!"; ob neizmernem številu podjetij z nazivom "Slovenska ....", pa smo se v Bratislavi počutili prav domače trijsko registracijo. Razlog: občutno nižje slovaške cene za večino artiklov v primerjavi z avstrijskimi. Potrošniško obnašanje Srednje-evropejcev je: Slovenci ogromno nakupujemo na Madžarskem, v Avstriji in v Italiji; Hrvatje pri nas, Avstrijci pa na Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Cene v bratislavskih trgovinah, gostinskih lokalih ipd. so tudi za povprečen gorenjski žep konkurenčne. Kajpak ne vsevprek. A za večino prehrambenih artiklov, šolskih potrebščin, gospodinjskih pripomočkov, gostinskih storitev in drugih artiklov 'za dom in družino' velja, da so cenejši kot pri nas. Pollitrski vrček točenega piva je v solidnem bratislavskem lokalu skoraj trikrat cenejši kot pri nas; podobno velja za nakup piva v trgovini. Slovaška premore na desetine uveljavljenih pivovarn, ki proizvajajo dobra piva vsaj stotih blagovnih znamk in različnih cenovnih razredov. A skorajda ni pollitrske steklenice zelo dobrega piva, dražje od 50.- SIT (10.- SKK). Na Slovaškem je za eno ali dve kroni (pet ali deset slovenskih tolarjev) že možno kaj kupiti: poldrugo krono stane grahamova 60-gramska štručka kruha; po dve kroni je možno kupiti spodobne razglednice; manj kot štiri krone je ena barvna fotografija 9 x 13 cm; šest kron stane kepica sladoleda; manj kot deset kron stane Knorrova instant juha... V naših trgovinah z lučjo pri belem dnevu stežka najdete artikel, ki bi bil cenejši od deset tolarjev. Z drugimi besedami: predvsem trg je tisti, ki med državljani povečuje ali zmanjšuje pozitiven odnos do denarja, zlasti lastne valute. V Sloveniji že precej let velja, da se za en tolarski kovanec nič ne dobi, za stotine ("nežke") pa sploh nič. J^a Slovaškem kovanec za eno krono sploh ni zgolj navaden drobiž. Kajpak tudi v slovaških trgovinah (že) povsem prevladujejo izdelki mednarodno uveljavljenih blagovnih znamk: Coca Cora, Fanta, Always, Calgon, Huggies, Nescafe, Adidas, Taft, Persil, Gillette, Rexona, Rama... Tudi naše Gorenje in hrvaška Podravka sta zraven. V nekaterih blagovnih skupinah - na žalost to ne velja za gospodinjske aparate - sploh ni drugih izdelkov. Kar pomeni, da so multinacional-ke (tudi na slovaškem tržišču) uspešno popolnoma uničile domače blagovne znamke. A za večino teh izdelkov velja, da so jih mednarodne korporacije cenovno prilagodile žepu slovaških kupcev. Torej so, realno, za slovenski žep izdelki cenejši kot v naših trgovinah. Povprečna slovaška plača je približno dvakrat nižja od slovenske; a razkorak se počasi in vztrajno zmanjšuje. Poleg tega se Slovakinjam in Slovakom življenjski standard počasi in vztrajno dviga. Zakaj so Knorr juhe, Always higienski vložki in drugi izdelki za vsakdanjo rabo sredi Bratislave približno pol cenejši kot v katerikoli gorenjski trgovini? Nižje davke imajo, bi kdo modro dodal. Ne, ni res: splošna stopnja DDV znaša na Slovaškem 23 odstotkov, za določene artikle velja nižja stopnja DDV 10%. V Sloveniji sta primerljivi stopnji DDV 19 % in 8 %. SLOVENSKA SPORITEtNA a.S. SLOVENSKA SPORrTELNAa.s. Univerzalna banka s kompletno«* ponukou siudUeto, • najbuttej&ou efefou pobotiak a flIMUok na Slovensku. SLOVENSKA ZARUČNA BANKA, s. p. ti. Kut likov« 17, 8S2 99 Bratislava, P. O. BOX 223 F 7 Tel.: +42 (07) 836 732,836 976, 836 833, fax: +42 (07) 836 909, 837 662 (SZB bude v priebehu roka 199S presldlena na Štefanikovu 27.) PRVA SLOVENSKA INVESTIĆNA SKUPINA a.s. Oatredla Milatičova 1 H 3 tal.: (07) 635 29,632 06, fax: (07) 61016 Potočka Bratislava, Ondavska3H3 tal.: (07) 204 82 05,204 82 17 Avtoceste: enostavno in poceni Med slovenskimi vozniki vsako poletje kroži šala o tem, koliko časa traja vožnja z Gorenjskega do slovenske obale: vožnja eno uro, eno uro pa zapraviš s čakanjem na cestninskih postajah zaradi plačila cestnine. Slovaška ima za plačilo cestnine za avtoceste enak sistem kot Avstrija: z nakupom vinjete je uporaba slovaških avtocest neomejena. Obe državi imata vinjete različnih cen s krajšo oziroma daljšo časovno veljavnostjo. Celoletna vinjeta za slovaško avtocestno omrežje stane borih 1.900 SKK (manj kot 10.000.- SIT). Tudi Slovaška, enako kot Slovenija, pospešeno gradi mrežo avtocest. A z velikansko razliko: ves prihodek od vinjet gre za gradnjo in vzdrževanje cest, v Sloveniji pa se veliko cestnine porazgubi za plačevanje zapletenega, potratnega in okolju neprijaznega pobiranja cestnine ter za vzdrževanje cestninskih postaj. Dostop na najpomembnejšo slovaško avtocesto, ki bo povezovala Bratislavo in Žilino, je možen že takoj ob mejnem prehodu Berg: le čez donavski most in naravnost na avtocesto. A ostanimo v Bratislavi. Mestni promet v slovaški prestolnici je ekološko prijazen, v nasprotju z jeseniškimi, radovljiškimi, kranjskimi in škofjeloškimi potratnimi Tamovimi dizli, ali za malenkost manj smrdečimi in kadečimi ljubljanskimi MAN-i ter Sanosi. Večina Bratislave, zlasti širši center mesta, je prepreden s cestno železnico, po tračnicah drvijo vozila mestnega prometa s presenetljivo dobrimi pospeški. Poleg tega vozijo tudi avtobusi Skoda na električni pogon, le sem ter tja se kadi iz kakšne izpušne cevi predpotopne Karose, sem ter tja je na bratislavskih ulicah še možno srečati TAM-ov avtobus. Avtobusne oldtimerje pospešeno zamenjujejo z novimi, klimatiziranimi Ikarusi. Cene naftnih derivatov so (za slovaški žep) precej zasoljene: liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina stane po nedavni podražitvi (!) 33.- SKK, prejšnja cena je bila 31,70 SKK. Preračunano to pomeni, da je tolarska cena bencina na Slovaškem malenkost višja kot v Sloveniji (in krepko nižja kot v Avstriji). Sklep ni potreben: meščani Bratislave zelo veliko uporabljajo poceni in dobro organiziran mestni promet, na bencinskih servisih pa je ogromno vozil s tujimi registrskimi tablicami. P.S.: Čisto na koncu reportaže pa še podatek, ki ni v čast pristojnim institucijam obeh držav: slovensko zdravstveno zavarovanje na Slovaškem ne velja in obratno seveda tudi ne. R E P O R T A Ž A Poletje v Jugoslaviji Počitnice med uniformami Kakšna je Črna gora, če vanjo prideš skozi Srbijo? - Srbske planine in črnogorsko morje med drugim postrežejo tudi s številnimi bolj ali manj prijaznimi uniformiranci. - Na tiste prave počitnice v Črni gori bo treba še malo počakati. "Zavarovanje za potovanja me zanima," sprašujem pri okencu velike zavarovalniške hiše. "Seveda, seveda, pri nas se lahko zavarujete," hiti odgovarjati gospodična. "Pa velja zavarovanje za vse države?" nejeverno poizvedujem naprej. "Velja. No, razen za Jugoslavijo," se zasmeji nazaj. Eh, pa tako lepo je kazalo. Zahvalim se in kar malo neodločna odidem do naslednje zavarovalnice. Če bi si za poletno popotovanje zastavila kakšno eksotično deželo ali še bolj oddaljeno otočje, bi lahko že zdavnaj opravila s p red potovalnimi nevšečnostmi. Tako pa iščem naprej. In se vmes sprašujem, ali sem res prepričana oditi do Beograda, pa nato na planinarjenje po Kopaoniku in kasneje še na črnogorsko obalo. In se kar malo jezna spomnim na nekaj let starejše kolege, ki so za vožnjo do Beograda potrebovali samo vozovnico za vlak ali avtobus. Eh, zdaj pa ti morajo v potni list prilepiti še vizo, ki pa je v Ljubljani (ker jugoslovanske ambasade v Sloveniji pač ni) ne moreš dobiti. Lahko pa potni list za nekaj dni zaupaš potovalni agenciji Jatras in jim v zameno za nov pečat v potnem listu pustiš 65 mark. Prva postaja: Kopaonik In končno smo na poti. Do Beograda. In naprej do Kopaonika. Planota, kjer se lahko pozimi spuščate po tridesetih smučarskih progah. Karte za tovrstne užitke so sicer nevarno drage. Cena tedenske vozovnice je okroglih sto mark, pri tem pa moramo upoštevati predvsem to, da se povprečne plače v Jugoslaviji gibljejo prav okoli te cifre. Lahko bi torej sklepali, da je smučanje namenjeno le petičnežem. Napačno! Tudi na področju zimskih športov namreč velja geslo, da naj se vsak znajde, kakor se ve in zna. In tako se ti marsikateri Beograjčan tudi poleti rad pohvali, da je, ko je povlekel prave niti, na Kopaoniku možno smučati tudi za nekaj deset mark. Popust omogočajo barvni tiskalniki. No, pozimi se na Kopaoniku smuča, poleti so hribi in doline prekrasni za planinarjenje. Pazljivost pa nikoli ni pretirana. Vse obcestne table so preluknjane, saj spada streljanje vanje med zelo razširjene srbske športe. Ponekod so ob stene planinskih koč prislonjeni ostanki ameriških bomb. Bombe so po Kopaoniku padale zato, ker so bili na najvišjih točkah postavljeni radarji in oddajniki. Nekateri oddajniki so bili namenjeni pretoku vojaških skrivnosti, nekateri pa so bili namenjeni gorski reševalni službi. Bili - zdaj jih ni več. V zrak štrlijo le nemi kosi železja. In samevajo na nikogaršnjem ozemlju. Del Kopaonika je namreč neposredno na srbsko-kosovski meji. In izkušnje mnogih Slovencev, o katerih smo lahko te dni na veliko in široko brali v medijih, kažejo, da se z uniformiranci na tem delu sveta nikakor ne gre šaliti. In še dve novi izkušnji: Makedonec, srednjih let, nekoliko vsiljiv možakar, je ondan lezel po Kopaoniku, "spregledal" nekaj tabel, ki so prepovedovale gibanje in zadrževanje na območju. In naletel na uniformiranca. Makedonec, brez potnega lista, je bil seveda takoj sumljiv, zatorej so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer so ga po nekajurnem zasliševanju izpustili. "Aj, tale je imel pa res veliko srečo," je ob zgodbi ugotavljal lastnik planinskega doma, ki je pred leti delal v Sloveniji, v Ajdovščini, zdaj pa se njegova hčerka, rojena v Sloveniji, želi vrniti nazaj v podalpsko deželo. A to je že druga zgodba. No, naslednja zgodba pripoveduje o neprijetnem srečanju z gospodom z zeleno pištolo. Skupina študentov je, prav tako kot Makedonec dan prej, raziskovala prepovedano območje. Se tam slikala, opazovala porušene radarje in kramljala v angleščini. Kršili so čisto vsa osnovna pravila, a na njihovo srečo je čuvaj, zadolžen za čuvanje omenjenega območja, ravno takrat sanjal svoje popoldanske sanje. In ko se je zbudil, je do mladih planincev prihitel z zeleno pištolo in vprašal člana gorske reševalne službe, ki je tisti dan vodil skupino, ali zna žvižgati. "Ne znam," je bil iskren vodič Joco. Možakar s pištolo je zajel sapo, uperil orožje v Joca in še enkrat, tokrat bolj počasi in glasneje, ponovil vprašanje. Joco je zažvižgal, oddaljena skupina študentov seje ustavila. "Zdaj smo pa tam," so si mislili. Pa se je čuvaj premislil, s pištolo nakazal, naj nadaljujejo pot. In zgodba ima srečni konec. Zdaj vstopate v Črno goro, potne liste, prosim! Srečanja z raznolikimi barvami in oblikami uniform pa so se kar vrstila. Največ bližnjih srečanj smo imeli na meji znotraj Jugoslavije, na meji med Črno goro in Srbijo. Vzpenjanje po ozki, ovinkasti cesti, prastar avtobus, zunaj tema in občasno cviljenje zavor, dopolnjeno s sunki na hitro ustavljajočega se vozila. In prva postaja: cestna kontrola. "To lahko vidiš le pri nas," se je hudoval eden od potnikov. Delavci cestne kontrole so malo posvetili z baterijami, se sprehodili okoli avtobusa in nas pustili naprej. Druga postaja, nekaj kilometrov kasneje. Srbski uniformiranec vstopi v avtobus in pregleduje tuje potne liste ali domače osebne izkaznice. Zanimivo: zanimajo ga samo potni listi moških. Ko ugotovi, da ni nič narobe in ko natančno prebere podatke v potnem listu Nizozemca, se poslovi. In potniki skušajo ujeti zamujeni spanec. A - spet. Kontrola. Tokrat jo na avtobus primaha črnogorski uniformiranec, spet ga zanimajo samo moški. In ne zadovolji se samo z bežnim pogledom v dokumente, ampak pobere vse potne liste in osebne izkaznice ter se odpravi v rumeno škatlasto hiško, ki stoji tik ob cesti. Ker Črnogorca s potnimi listi dolgo časa ni nazaj, se odpravimo na zrak in preverimo, kaj se dogaja. Ugotovimo, da v hiški prepisujejo vse številke, ki jih lahko najdejo v dokumentih. In to na Prazna plaža pred (nekdaj) elit nin tefanom. Utrinek s Kopaonika: porušena zgradba in oddajnik sta včasih pomagala gorski reševalni službi. Najznamenitejša motiv iz Kotorja je prav gotovo tamkajšnja katedrala. navaden list belega papirja. "Ja, pa kaj jim bodo zdaj moji podatki?" se huduje že prej omenjeni Nizozemec. Na vprašanje mu nihče od prisotnih ne more ponuditi odgovora. (Le nekaj dni za tem mi sopotnik v vlaku pove, da so ravno te dni ujeli skupino Nizozemcev, ki naj bi načrtovali atentat na jugoslovanskega predsednika. "Tako neumne stvari pa še ne -Nizozemci so bili oboroženi le z noži, to je po mnenju naše policije že razlog, da jih osumijo," se smeje zgraža možak.) Po vseh preverjanjih se končno primajemo v Kotor. Tam poiščemo mestece s plažo in naslednjih nekaj dni uživamo v črnogorskem soncu. Obvezni izlet do Svetega Štefana nam z malo domišljije pričara sliko elitnega letovišča. Danes se plaže neposredno ob Svetem Štefanu kar malo dolgočasijo, saj je na njih le malo počitnikarjev. Sicer pa so na Svetem Štefanu nekoč letovali znameniteži, zdaj pa po mestecu hodijo turisti, ki so si za deset mark privoščili kratek sprehod med kamnitimi zidovi. Saj res - cene v Črni gori so povsod in vedno napisane kar v nemških markah. To je edina valuta, ki se pretaka po črnogorskih blagajnah. Če seveda zanemarimo drobiž, ki ti ga prodajalec natrese takrat, ko mu zmanjka deset, dvajset pfeningov. Pa še siloviti šok je bilo opaziti, saj so bile cene na Kopaoniku (ki sicer šteje med nepoceni kraje) neprimerno nižje kot tiste v Črni gori. Pravzaprav skorajda ni bilo opaziti razlike med slovenskimi in črnogorskimi cenami. Pot nas je vodila tudi skozi Budvo, centralno turistično mesto na črnogorski obali. In tam je v naš avtobus - bilo je sredi belega dne - vstopil v črno oblečen mišičnjak, na majici je imel oznake posebnih policijskih enot. In potem je, s sončnimi očali na nosu in thompsonom za pasom, ponovil postopek zgoraj omenjenih kolegov. Seveda se turistična odprava ni mogla izogniti niti sprehodu med ozkimi kotorskimi ulicami in ogledu dveh idiličnih otočkov v Boki Kotorski. V cerkvici Gospe od Škrpjela, postavljeni na enem od otočkov, ti prijazni domačin pove zgodovino o omenjenih otočkih. Pove tudi, daje bil včasih profesor na univerzi, zdaj pa se mora preživljati s ponavljanjem vedno iste zgodbe o mornarjih in podobah, ki so jih morjeplovci izdelali za srečo na morju. Črna gora, prijeten kraj za počitnice? Priznam, daje bilo neprijetno. Čeprav nisem imela niti koščka slabe vesti. A takšnole preverjanje in postavljanje z orožjem ter uniformami pač ne gre skupaj s turističnimi katalogi, v katerih Claudia Schiffer prepričuje bralce z besedami: "Črna gora je prijeten kraj za počitnice." Morda nekoč, vendar danes do "prijetnega kraja" manjka še kar nekaj velikih korakov. O tem smo se prepričali tudi preko odmevne zgodbe dveh Slovencev, ki sta se pred dnevi vendarle srečno vrnila v domovino. O tem se lahko prepričamo tudi ob spremljanju vesti o v jugoslovanskih zaporih zaprtih Britancih, Nizozemcih in Kanadčanih. Pravzaprav se o neprijetni klimi, ki te dni seka po omenjenem delu Balkana, lahko prepričamo že na prvi pogled: v Srbiji plačuješ v dinarjih, v Črni gori z markami. Za Srbijo slovenski državljani rabijo vizo, vstop v Črno goro (preko Hrvaške) pa je mogoč že s potnim listom. In naprej: jugoslovanski avtomobili so opremljeni z ovalnimi nalepkami, na katerih sta črki "YU". Omenjenih nalepk v Črni gori skorajda ni - namesto tega so Črnogorci svoje avtomobile opremili z nalepkami "MN" ali "CG", pač odvisno od voznikovega okusa. Zgodba pa se nadaljuje Ta teden je neodvisna agencija Beta poročala, da uprava črnogorske carine resno razmišlja o tem, da bi na ozemlju Črne gore postavila prometne kontrole. "To ne bi bila prava carina, ampak bi na določenih mestih samo preverjali nekatere stvari," so dejali predstavniki črnogorske carine. Preverjanje osebnih dokumentov na meji med Črno goro in Jugoslavijo je torej zgolj "preverjanje", vendar obcestne hišice, v katerih predstavniki oblasti izvajajo svoje popisovanje, neverjetno spominjajo na tiste prve kontejnerje ob slovensko-hrvaški meji. Sicer pa so podgoriški mediji ta teden poročali tudi o tem, da so kar trije od štirih Črnogorcev nezadovoljni s sedanjim statusom omenjene republike... KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Restavri-ranega poslikanega pohištva. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Gorenjska lončevina - dediščina in sodobnost. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava slik sodobnih avtorjev iz depojev Gorenjskega muzeja. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja fotografije na temo Nude fotograf Boštjan Gunčar. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V Razstavnem paviljonu Jugovic v Sp. Bitnjah je na ogled razstava slik s prve likovne delavnice Jugovic '99. V prostorih Dom-plana razstavlja akad. slikar Boni Čeh. V Mali galeriji razstavlja argentinska slikarka Ane Marie Erra Guevara. V Galeriji Sava razstavljajo slike udeleženci slikarsko kiparskega tabora Triglavska likovna kolonija. V Galeriji Pungert razstavlja Maja Ljubotina. V Hotelu Bellevue razstavljajo otroci iz kranjskih vrtcev na temo Pozdrav Kranju. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja razstavljata kipar Stane Jarm in slikar Anton Dolenc. Loški muzej je odprt vsak dan (razen ponedeljka) med 9. in 18. uro. V Knjižnici Ivana Tavčarja razstavljajo člani Foto kluba Anton Ažbe. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka pokrajinske motive na lesu z naslovom "Moj način poslikave.„" razstavlja Zvonko Lukežič. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša so na ogled originalna dela iz galerijske zbirke otroških in mladinskih ilustracij. V avli 1. nadstropja radovljiške graščine z razstavo gostuje nemški Čebelarski muzej Weimar. V prostorih Gorenjske banke, PE Radovljica, fotografske spomine preteklih festivalskih koncertov razstavlja Matej Rupel, katerega fotografije z lanskoletnega 17. Festivala Radovljica pa so na ogled v Dvorani Glasbene šole Radovljica. Čebelarski muzej bo zaradi obnove stalne zbirke zaprt od 1. avgusta do predvidoma 10. septembra. BLED - V Hotelu Astoria je na ogled fotografska razstava na temo Variacije triglavskih impresij avtorja Mateja Rupla. V galeriji Fundacije Jože Ciuha je na ogled nov izbor slik Jožeta Ciuhe. V Vili Bled pod skupnim naslovom Z veseljem in ljubeznijo do Slovenije, fotografije razstavlja Brigitte Breth keramike in ikone pa Jutte Auersperg. V restavraciji Okarina so na razstavi "Krhkost minljivih skulptur", na ogled sveče, ki jih je oblikoval Rafael Samec. V knjižnici B. Kumerdeja so na ogled originalne ilustracije iz knjig ilustratorke Marjete Cvetko. V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava najboljših del z mednarodnega natečaja Plakat miru 1999/2000. V Festivalni dvorani je na ogled Triglavska razstava - kolikor udeležencev, toliko likovnih del. V hotelu Krim razstavlja A lisa Javešnik. Nove knjige LEKSIKON ZEMLJE ZA VSE GENERACIJE Ljubljana - Leksikon Zemlje, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Mladinska knjiga, je že četrti iz zbirke Leksikoni za mlade. Vsebuje več kot 2000 gesel z različnih področij in je kot tak čezgeneracijski. V zbirki tematskih leksikonov za mlade doslej so že izšli leksikoni človeškega telesa, narave in znanosti, Leksikon Zemlje pa je četrti po vrsti, ki je preveden iz angleškega izvirnika, založbe Dorling Kindersley Limited. Kot je na predstavitvi povedal Roman Šimec, ki je leksikon prevedel in priredil, gre za interdisciplinarni leksikon, ki je sestavljen s prepletanjem vseh ved, ki se ukvarjajo z zemljo, od geografije, geologije do meteorologije in ekologije... Sestavljen je po tematskih sklopih, vsaka tema obsega dve strani, na katerih pregledno s pomočjo ilustracij, fotografij, grafikonov, na razumljiv način odgovori na še tako zahtevna vprašanja o Zemlji. Tematska razporeditev pa ob podrobnem kazalu omogoča tudi enostavno iskanje izrazov po posameznih področjih. Ker je leksikon pisan za angleško govoreča območja (VB, ZDA, Avstralija...), ga je prevajalec na nekaterih mestih tudi priredil in prilagodil slovenskim razmeram. Leksikon zemlje je dober priročnik, ki ni namenjen le mladim, ampak bo zanimiv za vsakogar, ki ga zanima Zemlja. • I.K. 3. mednarodni bienale barvnih diapozitivov v Škofji Loki FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "KONJ 2000" Škofja Loka - Za tretji mednarodni bienale barvnih diapozitivov, ki ga prireja foto klub Anton Ažbe iz Škofje Loke, je predvsem v tujini veliko zanimanje. Natečaj, ki je bil razpisan za diapozitive splošne tematike in diapozitive o konjih, ima vsakokrat večji odmev. Na prvem bienalu, leta 1990 ob odprtju galerije Fara v Škofji Loki, je sodelovalo 30 avtorjev iz takratne Jugoslavije, na tretjem, prvem z mednarodno udeležbo je bilo 38 avtorjev iz Slovenije, Italije in Nemčije, na četrtem leta 1996, prvič pod pokroviteljstvom mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, od takrat bienale nosi naslov "Loka international colour salon", je sodelovalo 107 avtorjev iz 9 držav z diapozitivi o konjih in 155 avtorjev iz 19 držav z diapozitivi splošne tematike. Na natečaj petega bienala, leta 1998, je 105 avtorjev iz 11 držav poslalo diapozitive o konjih, kar 184 avtorjev iz 28 držav pa diapozitive na prosto temo. Skupaj je bilo poslanih več kot 1100 diapozitivov, od katerih jih je žirija za uradno projekcijo odbrala 169. Letošnja prireditev, ki bo 6. oktobra in jo se imenuje "Konj 2000", bo imela dva dela: mednarodno predstavitev diapozitivov pod pokroviteljstvom FIAP na temo konj in splošno temo in razstavo črno-belih in barvnih fotografij o konjih ob deseti obletnici galerije Fara in enakem jubileju fotografskih razstav o konjih pa tudi ob 15-letnici ustanovitve Foto kluba Anton Ažbe. Zato bodo vsi udeleženci te razstave dobili spominsko priznanje. Malo manj kot mesec dni pred rokom za pošiljanje del so prireditelji že prejeli diapozitive fotografov iz 15 držav (po večini z visokimi mednarodnimi razstavljalskimi naslovi), med njimi največ iz Avstrije, ker pa predvsem domači avtorji pošiljajo svoja dela bolj pozno, lahko pričakujejo, da bo letošnja škofjeloška fotografska prireditev po številu udeležencev in po kakovosti zares najpomembnejša v Sloveniji. • Peter Pokorn Drevi še zadnji koncert 18. Festivala Radovljica ZA KONEC SE BACH Z DOMAČIMI GLASBENIKI Radovljica - V štirinajstih dneh so vrhunski umetniki iz ZDA, Kanade in Evrope, vključno z najboljšimi slovenskimi glasbeniki, ki se posvečajo muziciranju na starih inštrumentih, devetkrat tako rekoč do zadnjega kotička napolnili preddverje radovljiške graščine. Tudi občinstvo, kljub temu da je bilo med njimi prav vsak večer izjemno veliko domače publike, je prihajalo od vsepovsod. Prav zato bi glede na vsako leto večje zanimanje tako obiskovalcev kot gostujočih umetnikov organizatorji morda lahko prav zdaj začeli razmišljati tudi o širjenju festivala. Deseti koncert 18. Festivala Radovljica, ki bo drevi v župnijski cerkvi sv. Petra v Radovljici, je tako posvečen velikemu geniju, mojstru poznobaročne glasbe nemškega severa Johan-nu Sebastianu Bachu, ob dve-stopetdeseti obletnici njegove smrti. S tem se tudi mi soude-ležujemo počastitve te pomembne obletnice. Na petkovem koncertu bomo tako lahko poslušali instrumentalna in vo-kalnoinstrumentalna dela v izvedbi priznanega slovenskega komornega ansambla Sloveni-cum, ki ga vodi dirigent Uroš Laj ovi c. Koncert bodo v celoti izvedli slovenski umetniki in priznani solisti, kot so mezzosopranis-tka Mirjam Kalin, trobentar Stanko Arnold, violinist Romeo Drucker ter flavtistki Maja Osojnik in domačinka Mateja Bajt. Poslušali bomo dva izmed šestih priljubljenih Bachovih Brandenburških koncertov, duhovno kantato Upri se grehu, tokrat izjemoma, prav zaradi solistke, za alt. Trobentar Stanko Arnold bo muziciral v Koncertu za trobento Johan-na Josepha Fuxa, skladatelja, Na ponedeljkovem koncertu smo lahko slišali tudi prvo izvedbo treh uglasbenih pesmi Svetlane Makarovič, iz zbirke Tisti čas. Koncert Trobilnega konzorcija wuerzburškega knezoškofa in solistov R. Carsona Steuarta (trobenta), A. Zakonjšek (sopran) in L. H. Russell (čembalo in klavirorgano). Tik pred začetkom letošnjega festivala so organizator/i ljubitelje stare in sodobne glasbe na starih glasbilih razveselili z izidom metkov iz lanskega festivala, eč kot sedemdeset minut glas-volj za pregled najboljših poste Tjaša Krajne. Plošča je, ob e kaset in plošč RTV Slovenj-> glavnem promocijskega tipu, mo predstaviti tudi na drugih i sponzorjem. zgoščenke z Izborom najboljši Na enojno CD ploščo gre za ne be, kar je seveda malo, a likra netkov desetih koncertov, poje pomoči Radia Slovenija ter Zc ja izšla v nakladi 500 izvodov i torej nekomercialna. Z njo se festivalih, pa seveda glasbenih ki je bil po rodu doma iz avstrijske Štajerske, in seveda tudi Bachov sodobnik. V spored pa sem uvrstila tudi mojstrovino našega priznanega skladatelja Uroša Kreka, prav tako domačina - Canticum resianum; mislim, da je prav, da se na tem koncertu sliši tudi delo slovenskega skladatelja. Gre za pesmi na rezijanske teme in poezijo rezijanskih avtorjev, ki jih bo skupaj s komornim orkestrom prav tako zapela mezzosopra-nistka Mirjam Kalin. Koncert je izjemen prav zaradi obletnice Johanna Sebastiana Bacha, sicer pa je festival na vseh koncertih sledil letošnjemu glavnemu vodilu, to je glasbi ljubezenske vsebine, pojasnjuje Tjaša Krajne. Kot napovedujejo organizatorji, bo tudi prihodnji, 19. Festival Radovljica sestavljen iz desetih koncertov in bo prav tako potekal med 12. in 25. avgustom, prihodnje leto. Tudi na tem festivalu bomo poslušali raznolike, kontrastno sestavljene programe, med koncerti pa bi posebej izpostavila tistega, na katerem bodo z deli sloven- ske kulturne in glasbene dediščine nastopili slovenski umetniki. Poslušali bomo namreč Gregorijanske speve in zgodnje večglasje iz tujih in slovenskih glasbenih hranišč; med temi bo tudi prva izvedba zgodnjebaročne maše Gabriela Plautziusa (? - 1641), ki jo je izdal Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in jo bomo lahko tokrat slišali prvič. Seveda bomo poslušali tudi sodobna dela, na primer Latinske zbore mladega skladatelja Damijana Močnika, vse v izvedbi Komornega zbora Slovenicum in zbora Schola Cantorum Cantate s solisti, pod vodstvom Tomaža Fagane-la in Toneta Potočnika. Ob tem pa bo na festivalu sodelovalo seveda tudi veliko mednarodno priznanih glasbenikov z raznolikimi programi, tako od srednjega veka pa vse do sodobnosti. Pričakujemo tudi novitete, ubrane na vodilno temo prihajajočega festivala, to je kontrast med svetlobo in temo. • Marjana Ahačič, fotografije: Matej Rupel Poslikano pohištvo v galeriji Mestne hiše v Kranju NAJVEČ JE SKRINJ Kranj - V okviru dnevov Evropske kulturne dediščine, ki bodo sicer potekali čez mesec dni, od 21. do 30. septembra, je v galeriji Mestne hiše v Kranju od začetka avgusta na ogled razstava restavriranega poslikanega pohištva iz etnološke zbirke Gorenjskega muzeja. Na tokratni razstavi v Mestni hiši je na ogled le del obsežne zbirke poslikanega pohištva, ki jo sicer poseduje Gorenjski Muzej. Muzejska zbirka sicer več kot 150 muzealij, večji del tega, skoraj sto je skrinj, več kot štirideset je zibelk, postelj, omar, ur in vrat pa je le po nekaj kosov. Muzej vse te kose sicer odkupuje po tehtnem premisleku, večina teh pa je seveda potrebna temeljite restavratorske obdelave, tudi najboljši primerki so potrebni vsaj čiščenja in osvežitve barv. Kot je v zborniku ob 40-letni-ci muzeja zapisala Irena Jeras -Dimovska, tudi avtorica tokratne razstave, je tehnološki razvoj z močnimi fizičnimi vibracijami omogočil hitrejše propadanje kulturnih dobrin. Tako so poškodbe pri slikah na platnu ali lesu, lesenih in kamnitih plastikah v glavnem fizičnega, nasilnega značaja, vzroki za izgubo velike večine kulturnih likovnih del pa so tudi v zapostavljenosti časa, ideološki zapostavljenosti in uničevanju, napačni vzgoji, pasivnosti zaradi pomanjkanja sredstev, na- pačni politiki ali strokovnih odločitvah. Vsi tovrstni poškodovani primerki tako čakajo na restavratorje. V Gorenjskem muzeju kon-servirajo in restavrirajo poleg poslikanega pohištva seveda še različne druge predmete premične kulturne dediščine. Gre za dolgotrajne postopke, ki zahtevajo precej znanja, časa in denarja. Kot zapisano, med primerki prevladujejo predvsem skrinje, ki so za slovenski prostor značilne vse do 2. polovice 19. stoletja, ko v večini hiš naših predhodnikov še ni bilo omar. Prve poslikave skrinj v Sloveniji so zabeležene že konec 16. stoletja, najstarejša skrinja, ki jo hrani Gorenjski muzej ima tako letnico 1624. Petino zbirke poslikanega pohištva je vseskozi na ogled v 2. nadstropju Mestne hiše v Kranju med drugimi izdelki ljudske umetnosti, na tokratni razstavi pa je na ogled 11 kosov pohištva, od tega 8 skrinj, največ iz 2. polovice 19. stoletja, ena zibka in leseno znamenje v obliki okroglega tabernaklja. Zbirka Gorenjskega Muzeja obsega več kot 100 skrinj, 8 jih je predstavljenih tudi na razstavi. Poslikave na pohištvu so različne, od šopkov rož do nabožnih motivov, svetnikov, matere božje..., nekatere skrinje pa vsebujejo tudi letnice in rodbinsko ime. Poleg osnovnih podatkov o kosu pohištva, kje in kdaj je bil odkupljen, koliko je to star in kdaj je bil restavriran, so dane tudi fotografije posameznega pohištva ob nakupu in po restavratorski obdelavi. Razstavljeni kosi pohištva so bili odkupljeni predvsem v petdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, restavrirani pa v zadnjih desetih letih. Pohištvo je bilo odkupljeno v Kranju in okoliških krajih Lužah, Šenčurju, na Golniku, v Prebačevem, v Olševku, v Šmartnem pri Cerkljah, v Podkorenu... Razstava bo med 1. in 15. septembrom umaknjena, kasneje do konca meseca spet na ogled, 20. in 23. septembra pa bosta v organizaciji Gorenjskega muzeja v galeriji potekali tudi restavratorski delavnici. • Igor K. 95-letna Anica Gartner, pisateljica in pesnica Cvetja malo, trnja več Rojena pri Sv. Lenartu nad Selci v družini trinajstih otrok - Na romanju spoznala moža Janeza in se primožila na veliko Mežnarjevo kmetijo - Kmalu postala vdova in prevzela skrb za 6 otrok ter posest -Domačija izgubljena, srečanje s pisateljevanjem - Obsežni kroniki Tavčarjevega in Mežnarjevega rodu ter povesti in pesmi o življenju v hribovskih vaseh - Ob praznovanju knjiga Trnjevo cvetje. Jarčje Brdo, 25. avgusta - Naslov njene zadnje knjige ni naključen. Tako je bilo življenje. Veliko trnja in malo cvetja. Najlepše je cvetelo v času iskrenega in srečnega, na žalost kratkega, zakona. Sreča in radost. Potem pa preizkušnje, bridkost in trnjcva pot. Pa izguba domačije in razočaranje. "Če dolgo živiš, doživiš preveč hudega. Jaz namreč raje ne bi doživela vsega kar sem," glasno premišljuje Anica Gartner, ki je v začetku tega meseca praznovala svoj 95. rojstni dan. Ob praznovanju, ki je po dolgem času spet zbralo rodbino, je domače obdarila s svojo knjigo Trnjevo cvetje. Anica, trinajsti otrok Pred skoraj stoletjem se je rodila pri Svetem Lenartu nad Selci, po domače pri De-belobrdarju. Na svet je privekala kot trinajsti otrok in otroštvo kljub številčni družini v glavnem preživljala bolj osamljeno. Bratje in sestre so bili precej starejši od nje. Oče Martin je bil lesni trgovec, mati Marija pa se je po rojstvu petega otroka izšolala za babico. Veliko je pomagala revnim družinam in vmes tudi sama rodila 13 otrok. Razen Anice so vsi že pomrli. "Iz otroštva mi je ostala najbolj v spominu nova maša bratov dvojčkov. Tedaj mi je bilo 6 let. To je bil zame grozen dan: pokali so možnarji, bučale orgle, sami tuji ljudje so se vtikali vame. Imela sem belo oblekico in ve-nček na glavi. Komaj sem dočakala, da sem bila sama," se spominja Gartnerjeva, saj je bila dotedaj vajena bolj samote in tišine. V domačem kraju je obiskovala tudi šolo, sicer pa seje učila vse življenje. Slednje jo je pravzaprav naučila največ. Ko se je začela prva svetovna vojna ji je bilo devet let. Spomni se strelov s fronte in pošiljanja paketov vojakom. Štirje bratje so šli v vojno. Ustregla želji staršev in ostala Vrnili so se le trije. Po vojni so bratje in sestre odšli od doma, Anica pa je na željo staršev ostala doma, kjer dela ni zmanjkalo. Kljub temu seje našel čas za branje, petje v cerkvenem zboru in igranje na domačem odru. Na božji poti, ko so šli na Trsat, je spoznala Mežnarjevega Janeza in se pri 24-ih letih primožila na veliko Mežnarjevo kmetijo. "Dela je bilo veliko, saj smo pridelovali vse doma, še lan smo sejali. Pozimi smo predli in delali platno, vrvi... Ob nedeljah pa sva z možem veliko brala, tudi strokovne knjige, pa še nemščino sva se učila. 95-letna Anica Gartner z najmlajšo hčerko Tilko. Največja sreča so bili otroci. Imela sva 6 zdravih otrok. Janeza, Milana, Jaka, Marijo, Štefko in Tilko. Vsi, razen Milana, še živijo," je povedala Gartnerjeva. Časi druge svetovne vojne so bili hudi. Gartnerjevi so delali za partizane. Malo pred koncem vojne ji je umrl mož. Star je bil 45 let, ona še 40 ne, otroci pa stari od 7 do 15 let. Leta po vojni so bila kruta, saj je morala sama skrbeti za otroke in izčrpano kmetijo. Tista leta je zaznamovalo garanje. "Ničesar nismo imeli, ne denarja, ne obleke. Jedli smo koruzne izdelke, ki jih je zaslužil konj na Jelovici," se spominja Anica Gartner. Izgubljena domačija, odhod V desetih letih so kmetijo spet postavili na noge in Anica jo je v soglasju ostalih otrok dala sinu Milanu. Pa je usoda vse obrnila na glavo. Milan je umrl. "Otrok ni imel, zato je v oporoki zapisal, naj kmetijo dobi eden od nečakov. Nismo uspeli. Izgubili smo dom in naš trud, da bi pri hiši ostal več kot 400 let star Gartnerjev rod, ni uspel. Pri hiši sem bila 67 let. Vanjo sem prinesla veliko doto. v pozni starosti pa sem jo morala zapustiti," je boleče spomine drugega za drugim nizala Gartnerjeva. Kronistka in pisateljica Je bilo zelo hudo in sprva ji ni bilo za živeti. Pisanje ji je vrnilo smisel življenja. Napisala je obsežni kroniki Tavčarjevega in Gartnerjevega rodu, knjigi povesti Požgana kmetija in Obnova, končan je Rokopis skozi 19. stoletje, ob praznovanju svoje obletnice pa je bližnje presenetila s knjigo črtic in pesmi Trnjevo cvetje, ki so leta izhajale v Kmečkem glasu. Pravi da želi s pisanjem ohraniti spomin na hribovske vasi, ko jih več ne bo, saj je bilo to tudi njeno življenje. In na hribovske ljudi, poštene in globoko čuteče. Zdaj zanjo skrbi hčerka Tilka, pri kateri Anica preživi zime, pomladi in poletja pa v hišici v Jarčjem brdu, od koder seže pogled tudi na njeno izgubljeno domačijo. Le kaj vleče ljudi, da ostajajo v teh hribih, kjer ni ničesar in je hkrati vse? Njihovo vztrajanje in trud sta poplačana z rojstvom slehernega jutra. So drugačna, kot v dolini. Mila in čista. Kot tamkajšnji ljudje. • R. Škrjanc Tradicionalni družinski pohod na Sv. Jakoba Za Ando in Načeta ni ovir Letošnji pohod že dvanajsti - Kljub vročini več kot 250 udeležencev - Najmlajša petmesečna Anda, najstarejša 88-letni Nace Tičar in Boris Mlinar - Najštevilnejša kranjska družina Bogataj - TD Preddvor pripravilo zanimivo tekmovanje - Poleti odprta preddvorska turistična poslovalnica. Preddvor, 25. avgusta - Kljub poletni vročini, sonce je pošteno pripekalo, se pohodniki niso vdali. Na vrh 961 metrov visokega Sv. Jakoba jih je prišlo okoli 250. Od vsepovsod in vseh starosti. Zamisel preddvorskega Turističnega društva je padla na plodna tla, saj je bil letošnji družinski pohod že dvanajsti. Pohodniki so se minulo nedeljo zjutraj zbrali v Podaku, udeležba pa je bila po besedah Tončke Kociper, predsednice TD Preddvor, glede na vročino odlična. "Do vrha je hoje dobro uro in vsi, ne glede na leta, sojo dobro prestali. Med udeleženci je veliko vsakoletnih pohodni-kov in njihovo navdušenje je potrditev, da je bila naša zamisel dobra. Na vrhu pri Iskrški koči je vedno veselo in zabavno, tako kot minula leta pa smo tudi letos podelili nekaj nagrad," je povedala Koci prova. Najmlajša udeleženka je bila petmesečna Anda Kos z Bele, najstarejši pa 88-letni Nace Tičar iz Potoč, ki je zaradi visokih temperatur še pred uradno podelitvijo nagrad odšel v dolino, zato so ob 12. uri kot drugega najstarejšega udeleženca iz- Petmesečna Anda Kos z Bele, brali še 82-letnega Ljubljančana najmlajša udeleženka Borisa Mlinarja, ki je prejel lič- letošnjega in hkrati vseh no poslikano opeko, Tičar pa dosedanjih pohodov, varno v kruhovo pletenico. Tudi najm- maminem naročju. Kljub vročini se je tradicionalnega družinskega pohoda na sv. Jakoba udeležilo okoli 250 pohodnikov. lajša Anda ni ostala praznih rok, nagradili pa so tudi najštevilnejšo družino, petčlansko kranjsko družino Bogataj, ki si je s pohodom na Sv. Jakoba prislužila kosilo v preddvors-kem hotelu Bor. "Pohodniki so se lahko udeležili tudi maše na prostem in se po njej pomerili v žaganju drv, zvijanju volne, kvizu ter še nekaterih družabnih igrah. Dobre volje ni manjkalo, Ivan Celar pa je raztegnil tudi harmoniko. Letos smo imeli najmlajšo udeleženko vseh srečanj," je še dodala Kocipro-va, ki dobro leto vodi predd-vorsko turistično društvo z 220 člani, letos pa so poskrbeli tudi za turistično poslovalnico, ki je odprta od četrtka do nedelje. • R. Škrjanc PIVOVARNA UNION Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Datumi teh zanimivih izletov so izbrani tako, da so prilagojeni praktično vsem. Kozjanski park, Debeli Rtič, Crikvenica.., ŽIV-ŽAVna gradu Podsreda Kozjanski regijski park naslednjo soboto, 2. septembra, organizira na gradu Podsreda celodnevni ŽIVŽAV z zabavno glasbenim programom, ustvarjalnimi delavnicami in ponudbo na grajskih stojnicah. V glasbenem delu nastopajo krški pihalni orkester, Tinkara Kovač, Jan Plestenjak; ustvarjalne delavnice so namenjene kiparjenju, plesu in igranju z Orffovimi inštrumenti. Seveda ho organiziran ogled gradu, enega najlepše obnovljenih v Sloveniji. Avtobusni prevoznik Martin Frelih iz Goropek Vas vabi, da se pridružite grajskemu ŽIV ZAVU, ki se bo zaključil z večerjo v Gostišču Haler v Olimju. Poskrbljeno bo tudi za malico in še kaj; ker se naslednji teden nepreklicno iztekajo šolske počitnice (kijih naša vlada zanesljivo ne bo podaljša/a za dva tedna, kot je storila Račanova vlada na Hrvaškem), je izlet v Podsredo lahko lepa nagrada mlajšim. Izletniška relacija: Žiri-Gorenja vas-Škofja Loka-Kranj-Mengeš, ceno 4.200 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo J. 100 SIT. O tem, kako v Kozjanskem regijskem parku skrbijo za turistični utrip gradu Podsreda, bo za stran "Po-tujemo letujemo" zapis pripravila Marija Barle. V Alpe Adrio 9. septembra V sodelovanju z LPP, Ljubljanskim potniškim prometom, bo izlet do nakupovalnega centra Alpe Adria, trgovine Lidl in LD marketa v Cassaciu v bližini Vidma/Udine tudi v naslednjem mesecu v soboto, 9. septembra. Cena izleta: 3.400 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane seveda tudi!) LPP Ljubljana zagotavlja debelega tisočaka nižjo ceno, samo 2.300 SIT. Tudi Pekarna Magušar iz Lesc bo s slastnimi orehovimi štruklji na septembrskem izletu! Avtobus ho peljal na relaciji Ljubljana - Medvode - Škofja Loka - Kranj - Radovljica -Lesce - Žirovnica - Jesenice - Kranjska Gora - Videm. Na Debeli Rtič V sodelovanju s Klimatskim zdraviliščem in letoviščem Rdečega križa Slovenije Vas Meteor iz Cerkelj vabi na septembrski kopalni izlet na Debeli Rtič. Izlet bo naslednji PETEK, I. septembra, zadnji dan šolskih počitnic. ('ena izleta je izjemno ugodna: 3.500 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane 2.300 SIT, za mlajše od 15 let samo 2.000 SIT. Za malico in osvežitev bo poskrbljeno. Najbolj lačni si bodo lahko privoščili kosilo ali večerjo v zdraviliški restavraciji. Meteorjev udoben klimatiziran avtobus bo peljal na relaciji Cerklje -Šenčur - Kranj - Škofa Loka - Medvode. V Zdravilišče Rogaška Turistična agencija integral Tržič Vas naslednjo soboto, 2. septembra, vabi na rajžo po Štajerski. Prvi postanek bo v knežjem mestu Celje, končna postaja pa Rogaška Slatina. V Rogaški bodo pripravili krajšo predstavitev zdravilišča, zatem bo dovolj časa za uživanje v termalni vodi (ki je svetovna rekorderka po vsebnosti organizmu zelo koristnega magnezija), večerja in animacijski večer z nagradnimi igrami, plesom.....4vtobus bo peljal na relaciji Tržič - Radovljica - Kranj - Škofa Loka - Vodice -Mengeš, cena celodnevnega izelat je samo 4.800 SIT. Za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane Integral zagotavlja posebej ugodno ceno, zgolj 3.700 tolarjev na osebo. V Rogaško bo rajžala tudi Rožena Avsec. Pomorski muzej in erikveniška plaža Sobota, 9. septembra, bo predzadnja letošnja koledarska sobota in TA Integral Tržič Vas na ta dan vabi na lep izlet v Kvarner: ogled Pomorskega muzeja v Bakru, kopanje na prelepi plaži v Crikvenici, večerja v hotelu Jadran. Povratek bo čez Trsat z ogledom gradu, ki je zaradi izvirne izvedbe osvetlitve zvečer izjemno lep in zanimiv. Cena izleta je 4.700 SIT, za naročnike Gorenjskega glasa samo 3.600 SIT (Integralova posebna cena velja tudi za družinske člane!). Poznopoletno reportažo iz Kvtijat(jjc! Na volitve v napeti atmosferi Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Možganska žehta Peter Čolnar, zunanji sodelavec V slovenskih strankah so vroče poletne dni izkoristili za priprave na volitve. Vendar te potekajo na dveh dokaj različnih ravneh. Na prvi ravni gre za zelo resno stvar - pripravo kandidatnih list in iskanje najprimernejših kandidatov, se pravi ljudi, ki bodo z imeni vlekli volivce. Druga raven je sama volilna kampanja, ki se uradno sicer še ni začela, vendar je že zdaj treba ljudstvo pridobivati na svojo stran s prikritimi metodami. Na tem področju sta se doslej izkazala predvsem dva. Narcisoidni predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor se je za plakat dal slikati v podobi plavalca, ki hiti proti novim ciljem in nas prepričuje, da gre pri tem za "novo energijo", minister Jože. Zagožen pa se Je, kot vse kaže, odločil ljudem na lastnem primeru pokazati, kako mračni časi bivšega sistema nikakor še niso končani, saj naj bi nam še kar naprej prisluškovali na vsakem koraku. Stari režim torej v obliki mladega Boruta Pahorja plava v novih vodah, njegovi nasprotniki pa se ne dajo preslepiti. Predstavitev prisluškovalne naprave in vsi dogodki po njej so se spremenili v pravo farso, toliko bolj zato, ker danes potreb za tako tajne načine dela niti ni več in še manj za kakšno medstrankarsko špijonažo. Ampak pomembno je vzdušje. Bog ne daj, da bi imeli volivci občutek, da Slovenci že nekaj časa živimo v dokaj stabilni državi, ki je imela na področju varnosti nekoč težave predvsem z ostalim delom Jugoslavije in še posebej z njeno vojsko. Janez Janša, eden prvakov današnje politike, je bil sploh neposredno vključen v pridobivanje zaupnih dokumentov. Njegovo tedanje početje ga je najprej peljalo v zapor, nato pa nas vse* skupaj v demokracijo. V procesu zamenjave enega z drugim sistemom je Janševa vloga velika in je ni mogoče zmanjševati. Bolj nerodno je, kadar hočejo nekateri takšne izredne razmere podaljševati v nedogled, ter med ljudstvom širiti paniko in strah. Vse to je seveda v funkciji dnevne politike, še posebej pa v predvolilnem času. Za samo klimo med Slovenci pa ni dobro. Če bi hoteli delati primerjave, potem bi jih najlažje z govorom Justina Stanovnika, ko je govoril o tem, da pri nas državljanska vojna še traja. Minister Zagožen nam hoče na neki način sugerirati, da tudi osamosvojitvena in protijugoslo-vanska vojna še vedno traja. Njegov politični krog namreč izhaja iz tega obdobja naše zgodovine in ker gre za čas, pri katerem bi na naši strani težko našli kaj slabega, ga skuša podaljševati vse do današnjih dni in po potrebi še v prihodnost. Nekaj podobnega so povojni rojenim generacijam počeli partizani, ko so štiri leta vojne prenašali naprej. Toda od vojne za osamosvojitev je navsezadnje minilo že deset let in v kratkem se bo pojavila generacija, ki bo s tistimi dnevi popolnoma neobremenjena, saj je rojena že v samostojni Sloveniji. O njih praktično ne razmišlja nobena od strank, saj so ta leta zanje še predaleč. Volitve bodo jeseni in edini čas, ki za politike kaj šteje, so le dnevi, ki nas ločijo od njih. Najbolj skrb vzbujajoče je, da v bistvu nobena od strank ne prinaša neke res nove vizije, ampak še kar prisegajo na stare obrazce. Med nami naj bi še kar vladali vohuni in država naj bi bila ogrožena (še bolj pa stranke v njej). Sama Slovenija med tem ponižno čaka pred vrati, ki vodijo v Evropo, saj imajo naši politiki ogromno energije za medsebojno spopadanje, zmanjka pa jim jo za izdelavo strategije nastopa v neki popolnoma novi in nepredvidljivi skupnosti držav. Verjetno se pri tem zanašajo na to, da smo preživeli že nekaj takšnih združenj. Imamo pač srečo, da se tudi Evropa tako kot mi ogromno ukvarja sama s seboj in nas v igre potegne le takrat, kadar se ji zdi to nujno za reševanje njenih težav. Mi smo zanjo približno tako veliki, kot domnevna prisluškovalna naprava v stolu Zagožnove tajnice. Edina razlikuje, da mi zaenkrat vsaj še malo funkcioniramo. . Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Je že tako, da so včasih manj pomembne stvari bolj pomembne od tistega, kar nas bi lahko najbolj zanimalo. V pasjih dnevih sedanjega vročega poletja, ko je bolj pomembno, kako bomo preživeli današnji kot jutrišnji dan, je obala Blejskega jezera, kot bi pogledal v odprto škatlico sardin, vsaka politična stranka pa bi se še kako razveselila tolikšnega števila obiskovalcev na shodu, kot jih te beležijo te dni mestna kopališča. Nič čudnega. Ne samo zaradi neznosne vročine, ampak v Kranju na primer, tudi zaradi silno skromnih kopalnih površin, s katerimi razpolaga največje gorenjsko mesto. V kopaliških bifejih je te dni izredno živahno. V poletnem modrovanju razdrejo tudi marsikatero misel, ki ne dokazuje samo, da je mogoče preliti na litre znoja tudi brez krampa in lopate v rokah, ampak da se ljudje zavedajo tudi pomembnosti sedanjih notranjepolitičnih dogodkov in da jih jemljejo vse bolj normalno, tako kot se v demokraciji spodobi. Vse povedano in zapisano v štirih letih med volitvami, je lahko zanimivo, ljudje pa lahko povemo svojo sodbo šele na volitvah. Zaradi tega je vsaj navidezno resnično bolj pomembno, kako hladen je današnji vrček piva, kot pretirano razburjanje zaradi čudnih rabot, o katerih slišimo, da so se dogajale v času vladanja "nezamenljivih". Bodimo realni. Nekaj je zagotovo tudi pretiravanja in nakladanja, vendar je spisek nenavadnih čudnih odkritij vseeno že tako dolg, da več kot potrjuje opozorila, da vsem ni ravno v prvem interesu življenje v Sloveniji. Če k temu dodamo še način poročanja posebno dnevnih časopisov ali pa največjega medijskega davčnega dolžnika POP TV, je povsem očitno, da gre še kako zares... Pred dnevi smo se ob pivu ubadali z uganko: Kaj imajo skupnega nogavice, spodnje hlače in oblast? Odgovor: Vse je treba redno menjati. Da je bila v Sloveniji to že kar vnebovpijoča potreba, kažejo odkritja po veliki večini ministrstev. Bolj in bolj je očitno, ali pa je že tudi jasno, da jih ni bilo tako malo, ki so delali z državnim denarjem kot svinja z mehom. Zalo kar osvežuje misel, da smo zamenjali gate... Seveda se zagovorniki komunizma ne dajo. Po desetletnem spremenjenem načinu pranja možganov, so sedaj prišli v položaj, ko so prisiljen uporab/jati drugačen pra Ini prašek, takšnega, kije namenjen predvsem generacijam, ki se niso neposredno soočile s komunizmom. Če jim, oziroma v kolikšni meri jim stvari uspevajo, bodo pokazale volitve. Ocene so lahko različne, vendar sodim, da je kar zaskrbljujoče veliko predvsem mladih, ki niso "preživeli komunizma in se pri tem celo zabavali", kot pravi eden od propagandnih sloganov, že s povsem spranimi možgani. Njihov mišljenjski skupni imenovalec so razlage, da jih politika ne zanima, da se vsi samo kregajo, da vsak skrbi pač samo za svojo rit, da so vsi isti, da se nič ne splača. Vse to pelje do bolj ali manj jasno nakazanega zaključka, da je bolje, če vladajo tisti, ki so nakradli že toliko, da imajo vsega dosti, kot neki novi, ki bodo zagotovo začeli nanovo krasti. Vse naj bi bilo vseeno... Seveda takšni pogledi niso v večini, niso pa redki. Trenutna zamenjava vlade dokazuje, da iz pranja gat teče še kako umazana voda. Vseeno pa se pospešeno nadaljuje tudi pranje možganov z novim praškom. V dnevnih časopisih so se pojavili nekakšni novi novinarji. Nekateri so postali to samo zaradi vztrajnega pisanja politično propagandnih člankov, v katerih dokazujejo svojo izrednost, drugi so se celo vpisali v Društvo novinarjev Slovenije. Seveda enim in drugim dnevni časopisi prispevke radi objavljajo. Prav zanimivo bo, kaj ho, če volitve ne bodo omogočile da se umazane gate operejo do konca. Bodo ti novopečeni novinarski komentatorji z zvenečimi imeni in (roko na srce) včasih zelo skromnimi sposobnostmi pisanja svojih "domačih nalog", nadaljevali s svojim očitno načrtnim pranjem možganov tudi potem, če jim ne bo uspelo? Ce človek zbere podpise, ki se pojavljajo v prispevkih Dela (največ njegove sobotne priloge) in Dnevnika, lahko dobi vtis, kot da gre za zapisnik seje (stare) vlade ali pa sestanka kakšnega LDS-ovega visokega foruma. Temu je dodati še imena, ki sem jih slišal pred dnevi na radiu, češ da se pogosto pojavljajo zato, ker naj bi šlo za "slovenske mnenjske voditelje". Dr. Bučar, dr. Mencinger, Crnkovič, Krivic... in še nekaj priimkov, pri katerih lahko o vsebini že vnaprej sklepamo. Nič hudega! Svet je kot pralni stroj, ki se nemoteno vrti naprej, samo da se ne ustavi, da bi v njem lahko zamenjali perilo. PREJELI SMO Naša Sora Dne I. 8. 2000 sem se mudil na Prudi, levi breg Sore cca 200 m nizvodno od mostu v Gosteče. Ca s od 16. - 17.30, bilo je prijetno in zanimivo z vnuki nabirati raznobarvne kamenčke. Videli smo mnogo malih ribic in velikih rib baje mrene in podusti. Bile so dolžin tudi do 50 cm, ene temne druge rjave z oranžnimi plavutmi. Nekajkrat je nad nami zaokrožila tudi rjava čaplja, gotovo na pred-preži za večerjo. Vreme čudovito in sončno, tako da se je predvsem previdno dalo stopicati po gladkih kamnih v dokaj topli vodi. Tudi druge zanimivosti žive in nežive narave so bile za vnuka in vnučko zanimive. Toda nekako ob 16.30 do odhoda so po reki začeli plavati zelo gosto dokaj veliki rumenor-javi kosi, kovtri tudi do 30 cm, in seveda veliko malih. Oba sta me spraševala, kaj da to je. Zapustili smo gladko dno vodotoka, ker sem predvideval, da je to izpust pen iz čistilne naprave. Domišljal sem se, da so za biološko čiščenje moteče in da se to gotovo večkrat zgodi. Domnevam, da je takemu stanju oz. izpustu krivo nepravilno obratovanje čistilne naprave. Baje se je tudi vodstvo zamenjalo. Naj se pove, kaj je bilo vzrok. Presenečen pa sem tudi nad dnom reke, ki je ne glede na nedavne deževne nalive tako gladko in kosmato umazano, skratka nad reko smo bili vsi razočarani in šli domov, kjer smo se stuširali. Ne vem, kakšna je voda oz. dno na obeh Sorah vzvodno od Sovodnja, domnevam, da je čistejša. Zelo umestno bi bi/o, da bi nam upravljalec čistilne naprave objasni/ vso zadevo na strokovno obratovalni podlagi z utemeljitvami in nabijem čistega vina. Še enkrat bom šel pogledat. R. Kalan Škofja Loka, Priložnosti Darje L. Bebler Če ne moreš sesuti vladnega predsednika Bajuka drugače, ga razvrednotiš tako, da se po norčuješ iz njegove slovenščine. To je počela poslanka Beblerjeva v Gorenjskem glasu in povlekla za jezik številne gorenjske Slovence, torej tudi mene. Najprej se slabšalno izrazi "Latinska Amerika", kar naj po njenem pomeni, da tamkajšnji živelj ni kaj prida, čeprav so lam v Latinski Ameriki še živi ali pa umrli idoli iz Darjine mladosti, n.pr. Fidel Castro ali Che Guevara. Če bi ta dva prišla za predsednika Slovenije, bi bila verjetno pristojna, kar Bajuk očitno ni! Darja očita dr. Bajuku, da se ni razgleda/ po Sloveniji. Seveda, če bi se, bi se ne podal na trnjevo pot skozi slovensko politično stvarnost, kjer se levičarji poslužujejo vseh možnih ovir, pravnih in zakonitih, rokovnjaških in nelegalnih, s katerimi zavlačujejo tranzicijo Slovenije in z njo vstop med pravne in demokratične države Evrope. Ko je bivša Jugoslavija v -Latinski Ameriki podpirala neuvrščene dežele predvsem materialno, kar pomeni, da je podžigala revolucije od Čila do Kube, Darje ni bilo zaslediti med protestniki takemu početju, kajti njena ZSMS je imela te dežele za sila kompetentne pri načrtih rdečih anarhistov. Kako anahrona je Darjina drža glede zapisanega, naj se spomni, od kod je primarširal njen tast in s takšnimi idejami! Ni kulturno, da se poslužujem takšne retorike, vendar, tako je! Ali je bila nekdanja Sovjetska zveza res tako kredibilna, da smo morali njene ideje imeti za svete in da je bilo vse sprejemljivo, kar je sodilo v pretok idej, proletariata, znanja? Kje je zdaj internacionalizem Darjine ZSMS ter ZKJ njenih sorodnikov, ko gre za Slovence po svetu, tudi iz Latinske Amerike? Kdaj se je Darja spotaknila ob Brozovo slovenščino, čeprav je bil ta slovenske matere sin? Kdaj je kaj bleknila o kadrih JLA v Sloveniji, ki niti po več desetletjih niso znali slovenskega jezika, a bi ga morali obvladati že po nareku ustave in kulture? Slovenci, preseljeni v Beli grad, so že po desetletjih pozabili rodni jezik, še bolj pa njihovi potomci, v Argentini pa slovensko govori že četrta generacija Slovencev! Tudi drugje po kontinentih je tako. Kaj je bolj slovensko - ali Klinični center ali zdravilišče, gospa Darja? Vsi vemo, kaj je hotel dr. Bajuk povedati, oblika izgovorjenega je drugotnega pomena, važna je vsebina. Ne sodite čevljev po jermenih, je zapisal že Prešeren, ali ne, ga. Darja? Kar zadeva, kdo povzema katero vlogo ali vlada ali parlament ali ustavno sodišče, je pa jasno, da je najbolj nezaslišano to, da državni zbor spreminja Nadaljevanje na naslednji strani 421 j Tam je stal že od nekdaj, je dejal Franci Stari oče je kar bos stekel iz hiše in se zapodil po bregu. Nič mu ni bilo mar, daje bilo zunaj več kot pol metra snega in da je komaj rinil skozi njega. Okoli znamenja je bila železna ograja, ki je bila skrita pod snegom, zato jo žena v temi ni mogla videti. Vraževerna kot je bila, je, potem ko se je s krilom zapela obnjo, začela kričati na pomoč, ker je mislila, da jo v svojih rokah drži kakšen duh. "Stari oče je še na stara leta pripovedoval, s kakšno muko jo je rešil, kajti bila je vsa histerična in otrpla. Saj ne, da bi bila med njima kakšna velika ljubezen. Za kaj takega je vse prerad skakal za drugimi ženskami. Brez žene si doma enostavno ni mogel predstavljati, zato je ženi tudi ukazal, da je ves naslednji dan ostala v postelji, ker se je bal, da bo dobila kakšno pljučnico. Toda, ko ga je ponovno milo prosila, naj tisto presneto znamenje odstrani, tega niti slišati ni hotel. Da pa bi se ženi vseeno prikupil, je pri nekem podobarju /Franci ni vedel pri kom/ naročil kip svetnice, po kateri je žena dobila ime. To jo je potem vsaj malo potolažilo, saj je večkrat, koje bilo doma kaj narobe, šla dol do znamenja in pri "svoji" svetnici malo pomolila." Med drugo svetovno vojno je Francijev oče kip raje spravil na varno. Križa ne, saj je o njem USODE Piše Milena M i k l a v č i č slišal preveč grdih zgodb, da bi mu bilo žal za njega. "Tisti križ nam sploh ni predstavljal kakšnega nabožnega simbola. V njem so moji predniki videli bolj kot ne trmo starega očeta, ki je hotel zmeraj uveljaviti svojo voljo. Moj oče je zmeraj vedel povedati, da je bil drugače dober človek, pošten in radi so ga imeli, le do žensk se ni znal "hladno" obnašati. Vsaka je v njem zanetila ogenj in potem se je okoli nje toliko časa obiral, ji obljubljal nebesa, dokler mu ni klonila. Ko se je to zgodilo, se ni več menil zanjo. Zato je imel na vasi več sovražnic kot kdorkoli drug. Mojo staro mamo Justo so zato nekaj časa pomilovali, nekaj časa so ji privoščili, in tudi župnikove grožnje, da ga bo izobčil iz cerkve mu niso prišle do živega." Druga svetovna vojna je tudi v tiste kraje prinesla več gorja kot ne. Francijev bratje bil ubit v hajki, sestro pa so ujeli, ko se je sestajala z nekim "ta črnim" in potem so jo, nekega dne, našli spodaj ob znamenju ustreljeno. "Dolga leta smo sumničili nedolžnega človeka," pravi Franci. "Tisti, kije bil pravi krivec, ki je držal prst na petelinu, je svoje grozodejstvo priznal šele tik pred smrtjo. Vsi smo bili pretreseni, saj smo vedeli, daje mojo sestro rad videl. Nič drugega si nismo mislili, kot da je to naredil iz ljubosumja. Križ so neznanci nekoč tudi zakurili, toda stari oče, ki je bil tedaj že povsem betežen, je še zbral toliko moči, da je pogasi/ ogenj z vedrom vode." Ko je stari oče umiral, je prosi/ svojega sina, naj poslej skrbi za znamenje. "Moj oče muje moral priseči, da bo to storil. In res se svojemu poslanstvu ni nikoli izneveril. Že ko smo bili otroci, smo hodili k znamenju "plet", sadit rožice in vsako pomlad, smo prve telohe in zvončke prinesli prav tja. Že kot otrok sem se navadil na misel, da bom nekoč jaz tisti, ki bom "prevzel"znamenje v svoje roke. In tega mi nikoli ni bilo žal. Na te reči sem gledal drugače kot moj oče. On se je še predobro spominjal muh, ki jih je imel moj ded. Za moja ušesa je bilo vse, kar je on počel, le zanimiva zgodba, ki sem jo vsakič znova vlekel na ušesa." Po vojni so Francijevega očeta večkrat obiskovali razni "občinski" in mu nanugovali, da bi bilo dobro, da se znamenja odkriža, češ da kazi podobo kraja. Toda vsa družina je stopila trdno skupaj in se niso dali. Ker jih niso prepričali zlepa, so jih zgrda. "Vzeli so nam naj/e/iše parcele in jih f)ozidali, v zamenjavo so nam dali eno močvirje in tisto "reber", ki se vleče od soseda sem gor. Nič prida. Pa še v gostilni so imeli nekatere "plačane"za to, da so nas zafrkavali. Na srečo so se z leti strasti umirile, in samo naši trmi se imamo zahvalit, da nismo klonili. Pa s tem ni rečeno, da smo kakšni zapriseženi kristjani. Še zdaleč ne..." Franci je tudi/x jam ral, kako otroci niso dobiva/i štipendije, kako trdo je garal, da jih je spra- vil skozi šole do poklica. Za to pa je od njih zmeraj zahteval dobre ocene. "Če že niso bili ta čas, ko so se šolali, za nobeno rabo, sem želel videti vsaj rezultate v spričevalu, "je dejal in pomežiknil snahi, ki se je muzala na gugalnem stolu, kjer je hranila dojenčka. Zase pravi, ni bil nikoli prav odprte glave. Še manj, da bi bil tako "presrankot je bil stari oče. On je znal ljudi ovijati okoli prsta, Franci pa ne. Tja dol, k znamenju je pa rad zavil. Usedel sem se k ograji in se naslonil nanj, pravi. Potem je gledal v daljavo, občudoval gore, hribe in si želel, da bi odšel v svet in ga bolje spoznal. "Potem sem se oženil, že malo v letih sem bil, prišli so otroci, oče mi je umrl, in pokopati sem moral sanje, ki sem jih imel," reče malo otožno. Znamenje je z leti dobilo drug pomen. Njegovi otroci pa morda še kdo drug, je ta kraj imel za svoje "randije". Če ne drugega, je včasih prežal kje v ozadju, da bi videl, če so otroci prav izbrali... In če ne, se je zaradi tega z njimi kasneje pomenil doma. "Moja žena skrbi, da je na tisti polički pred Sv. Justo zmeraj sveže cvetje," reče. "Hudo bi mi bilo, če bi se našel kdo, da bi znamenje poškodoval ali ga uničil. Za mojo družino ima prav poseben pomen. Vse druge tod okoli so naredili zato, ker se je tam komu "prikazovalo". Pri našem je bilo drugače. Saj nima nobene umetniške vrednosti, da ne bo kdo mislil, še zdaleč ne. Če po pravici povem, že nekaj časa razmišljam, da bom dal delat novo ograjo, da bo vsaj /na/o lepše zgleda lo..." PREJELI SMO nadaljevanje s prejšnje strani ustavo brez soglasja volivcev, ki so kot državljani edini suvereni odločati o usodnih sklepih - tako je to v demokraciji: Ali bo državni zbor odslej teptal vse, kar se mu bo zazdelo? Vse kaže, da bo treba Evropo še nadalje o vsem obveščati, kar je nezakonitega v slovenski politiki, le tako bomo odpravili bal-kanko politikantstvo, kakršnega so v Slovenijo prenesle tako imenovane ZDRAVE SILE s služenja v institucijah bankrotirane bivše skupne države. Ne zavajajte Slovencev, g. Darja, kaj vse je storila Drnovškova garnitura za približevanje Evropi! Osem dolgih let bore malo! Zavlačevanje je bilo geslo vodilne LDS, Evropa naši kontinuiteti "dol maha", to ve že vsak, ki spremlja dogajanje in bere "neodvisne časnike" med vrsticami. Delitev položajev pa vladi ne očitajte Vi, ki ste ob nastopu Drnovškove LDS počeli še hujše stvari, kot jih sedaj izvaja vlada dr. Bajuka. Držite tatu, to je vaše geslo. Vsa levica s časopisi vred je vzdihovala, koje Marjan Podobnik odrinil "strokovnega" Tevža. zdaj, ko je razdor na desnici uresničen, je pa M. Podobnik popolnoma primeren na položaju vodenja Telekoma. Da te kap, bi človek vzdihnil! Če bom še kaj zapisal, bo ne-pristranka Darja L. Bebler spet omenila, kaj vse so mi povedali, tako kot me je ponižala oni dan pred padcem vladavine LDS. Jaz se s tujim perjem ne postavljam, kar zapišem je ali moje ali splošno znano. Kdaj dobimo Gorenjci nove, boljše poslance? Na letošnjih volitvah! France Jenko, Draga - Škofja Loka Ko zaslišim besedo socialdemo,... Samo malo je treba v zgodovino (kakih 100 let) in kaj hitro je jasno, da so v nekdanji Rusiji prav iz socialdemokratov nastali boljševiki - komunisti. Ti isti so se včeraj povsod v vzhodni Evropi vrnili nazaj k izvoru - k socialdemokratom in tako tudi sami sebe nazivajo. Pravijo, da so po srcu že od nekdaj socialdemokrati, in da nikoli ni bilo drugače. Enako so storili naši komunisti, ki so celo, združen i v neki listi. Imenujejo se socialdemokrati (spomnimo se njihovega nekdanjega šefa CK, ki se je začel tresti - le zakaj?, ko je slišal za besedo socialdemo...). Zakaj tale kratek uvod? V interni anketi naših drugih socialdemokratov (SDS), ki sami sebe prištevajo med pomladanske stranke, je nekaj rezultatov, ki dajo misliti. Na prvo vprašanje (730 odgovorov), koga bi volili med strankami, če bi bile volitve jutri, se je 36,3 odstotka jasno izreklo za SDS, za recimo dovčerajšnje zaveznike SLS+SKD neverjetnih 2,3 odstotka, a glej ga dvojčka zavezniškega, za ZLSD, torej za soimenjake, a dovčerajšnje komuniste, bi njihovi ljudje dali neverjetnih 37,1 odstotka torej več kot lastni stranki. Naj sedaj rečejo, da je bila pomota!? Sledijo logični sklepi. Socialdemokrati obeh vrst delajo na dolgi rok skupaj z roko v roki in rušijo po terenu in sicer novo združeno Desnico. V njihovih vrstah je kar lepo število bivših komunistov inje tako to stranka z nesporno največjo koncentracijo bivših partijskih sekretarjev. Tako bi lahko po volitvah brez odvečne LDS in Desnice sami oblikovali ABSOLUTNO oblast socialdemo, saj seštevek pokaže 73,4 odstotka in to po proporcionalnem volilnem sistemu. Koliko bi šele bil rezultat ZDRUŽENE sociodemo po večinskem sistemu, ka-li? V drugem delu ankete največ vprašanih (609) kot politiku posamezniku zaupa prvemu analitiku v SDS, zelo visoko cenijo Boruta Pahorja (16,4 odstotka), Kučana (13,3) in na dnu lestvice pristaneta Arhar in Zagožen z vsak po 1,1 odstotka. Prvi analitik SDS bi moral veliko, veliko več svoje energije vložiti v sesutje LDS-a, če bi bil iskren. Prav tam je še vedno skrit ključ za zmago na jesenskih volitvah. Zatorej, ko zaslišim besedo socialdemo,... pomislim na komuniste. Sašo Lap, I.r. Spodnje Duplje l/D na Gorenjskem Posledice suše Leto 2000 se bo pisalo kot izredno sušno leto. Nekateri kraji naše Slovenije doživljajo katastrofalno sušo, ki bo krepko posegla v eksistenco ljudi, ki živijo izključno od darov narave in svojih rok. V mislih imam predvsem Prekmurje, ki je prava žitna zakladnica, ki pa jo je sedanja suša še posebno prizadela. Prizadela pa je tudi njihove živinorejce, kajti vročina je pobrala vsaj eno košnjo in pa tudi silažno koruzo. Gorenjski je v tem pogledu še kar dobro prizaneslo, saj smo bili tu pa tam le deležni kakšnega tuša, čeprav, žal, ni šlo brez toče. Ko hodim po Gorenjskem in vidim tu pa tam še ne pokošeno travo prve ali druge košnje, se spomnim, kako prav bi ta nepokošena trava prav prišla kmetom v Prekmurju, ki jim grozi zmanjšati stalež svoje črede, četudi so od tega odvisni. Apeliram na institucije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, kot so K.Z., posestva in večji kmetje, da se organizirajo in odvečno krmo namenijo prizadetim v Prekmurju. Mislim, da bi taka humana akcija vsaj delno obložila posledice suše v prizadetih področjih Slovenije. Vodstva KZ, organizirajte in aktivirajte svoje ljudi na terenu, da bi akcija čim preje in uspešno stekla. Za denarno pomoč pa naj poskrbi država, če ima denar za razne referendume in slične nepomembnosti, naj poskrbi tudi za svoje volivce, državljane, ki so v dani situaciji pomoči potrebni. V Mošnjah, Ciril Zupan Opravičilo k članku Osebju Triglavskega doma na Kredarici Dne II. 8. 2000 sem pisal v vaš časopis članek zaradi denarnice, ki sem jo iskal in tudi dobil v Domu na Kredarici. Napisal sem tudi tri vprašanja, in sicer: 1. Zakaj mi je dekle v strežbi lagalo, da je šel receptor na polet s helikopterjem? Tukaj sem se zmotil, saj je tisti čas res pripeljal helikopter, s katerega so zlagali robo. Se pravi, da je receptor pomagal le spravljati robo in ni bil na poletu in sva se očitno s tem dekletom narobe zastopila. 2. Zakaj se ne pobere podatkov oseb, ki kaj najdejo? Verjamem, da tega ni v pravilih PZS, upam pa, da to ni slab predlog in bo mogoče kdaj upoštevan. 3. Ali je mogoče, da je tat v osebju Doma na Kredarici? S tem vprašanjem nisem hotel nikogar obtožiti, to so bile le moje domneve. Verjamem, da se osebje trudi po svojih močeh, kar sem tudi sam opazil. Zato bi se upravi Doma na Kredarici, ž g. Rekarjem na čelu rad od srca opravičil in naj še enkrat povem, da nikogar ne obtožujem, še zlasti ne dekleta v strežbi in receptorja. V upanju, da bo moje opravičilo sprejeto, vas lepo pozdravljam. Tone More GLASOV KAŽIPOT EZSMSBE2 Slapovi na Sovodnju Sovodenj - Člani PGD Sovodenj bodo to nedeljo, 27. avgusta, ob svojem gasilskem domu priravili veliko vrtno veselico. Od 17. ure dalje vas bo zabaval ansambel Slapovi, pripravili pa so tudi bogat srečelov. Čisti izkupiček pa bo namenjen za nakup novega gasilskega avtomobila z avtocisterno. Piknik 2000 Škofja Loka - Makedonsko kulturno društvo "Sv. Ciril in Metod" iz Kranja že devetič organizira tradicionalen piknik 2000, ob velikem šmarnu po pravoslavnem koledarju, ki bo v soboto, 26. avgusta, v Grajskem dvoru na gradu v Škofji Loki, z začetkom ob 11. uri. V svečanem delu prireditve, predvidoma ob 15. uri bo v.d. ambasadorja R Makedonije v R Sloveniji mag. Rajče llievski izročil visoko državno odlikovanje R Makedonije njihovemu članu mag. Iliji Dimitrivskemu, za dosedanji prispevek na področju ohranitve kulturne indentitete državljanov R Slovenije z makedonskim poreklom. Na prireditev ste vabljeni vsi ljubitelji makedonske glasbe in plesov. Ribiški piknik Kranj - Ribiška družina Kranj vas vabi na že tradicionalni ribiški piknik, ki bo v nedeljo, 3. septembra, od 10. ure dalje pri ribiški brunarici v Prašah. Čipkarija 2000 Idrija - Klub idrijskih študentov in Mladinski center Svvenak vas vabita na dneve Čipkarije 2000; Danes, v petek, 25. avgusta, bo ob 15. uri zeliščarska delavnica v Svvenaku (spoznavanje in nabiranje rastlin za prehrano); ob 19. uri bo gledališka predstava Pogreb (komedija gledališča Torpedo iz Murske Sobote pred Gabro-nom); ob 20.30 uri bo otvoritev razstave: Arhitekturni natečaj ureditve okolice Mladinskega centra Svvenak, v prostorih KlC-a); ob 22.00 uri pa še Balkan fešta v Svvenaku. Jutri, v soboto, 26. avgusta, si lahko od 11. do 11.45 ure ogledate razstavo v prostorih KlC-a; od 14. ure dalje bodo potekale športne igre in ob 20. uri bo zaključek Čipkarije 2000, s koncertom skupin v Svvenaku. Poletne prireditve na Mestnem trgu Škofja Loka - V sklopu prireditev, ki potekajo na Mestnem trgu v Škofji Loki bodo jutri, v soboto, 26. avgusta, ob 20. uri nastopili plesalci Folklorne skupine Škofja Loka. V primeru dežja prireditev odpade. Aljaževi dnevi 2000 Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana vas vabi na že tradicionalne Aljaževe dneve 2000. Danes, v petek, 25. avgusta, ob 17. uri, bo v Mojstrani odprtje spominske sobe v Gasilskem domu; ob 19. uri pa v obnovljeni kovačnici na Dovjem okrogla miza na temo "Turizem, kako naprej?". Jutri, v soboto, 26. avgusta, ob 19. uri, bo pri spomeniku Jakobu Aljažu prome-nadni koncert godbe na pihala občine Jesenice - Kranjska Gora; ob 20. uri, sredi vasi Dovje pa odprtje Aljaževih dnevov s kulturnim programom: predstavitev Kranjskih komedijantov "Hop Cefizelj", nastopila bo folklorna skupina Julijana in harmonikarice "Zupan Harmonic". V primeru slabega vremena bo sobotni program v Kulturnem domu na Dovjem. V nedeljo, 27. avgusta, ob 15. uri, bp v dolini Vrat koncert komornega mesnega pevskega zbora Vox Carniolus; ob 16. uri pa sveta maša. V času Aljaževih dnevov si lahko ogledate razstavo likovnih del "Vrata 2000" v Muzeju v Mojstrani. Srečanje na Rogli Kranj - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije organizira za vse člane društva 9. septembra srečanje na Rogli s strokovnim predavanjem in občnim zborom. Natančna navodila so objavljena v glasilu Zdrav dih za navdih, ki je pravkar izšlo. Poletje v Kranju Kranj - Za vse, ki boste letošnje poletje preživeli v mestu in za tiste, ki se boste vrnili s počitnic, tudi letos Klub študentov Kranj pripravlja osvežitev. Pripravili so vam festival glasbe in ustvarjalnosti. V likovnih delavnicah boste lahko skupaj z mentorji iz društva Modri Krog ustvarjali vsak četrtek ob 18. uri na koncu starega dela mesta Kranj na Pungertu V četrtek, 31. avgusta, je na vrsti delavnica instalacije - razstava del. Srede so, kot verjetno že veste, dnevi za popotnike in za tiste, ki to načrtujejo v svoji prihodnosti. V sredo, 30. avgusta, bo ob 21.30 uri, seveda na Pungertu, predaval bo Marjan Žiberna - S potepanja po Kanadi. Tekmovanje v plavanju Radovljica - DU Radovljica v sodelovanju z ZDU organizira medobčinsko tekmovanje v plavanju upokojenk in upokojencev, ki bo danes, v petek, 25. avgusta, ob 17. uri, na kopališču PK Radovljica. Tekmovalo se bo v disciplinah in kategorijah razvidnih iz razpisa, s katerim razpolagajo DU Zveze, Prijave sprejemajo društva upokojencev. Srečanje članov Avtomoto društva Škofja Loka Škofja Loka - Avtomoto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 9. septembra tradicionalno srečanje članstva, z začetkom ob 12. uri, na strelišču Crngrob. Srečanje na katerem bodo organizirane razne igre in tekmovanje bo ob vsakem vremenu, kjer je pripravljen tudi šotor. Za prehrano, pijačo in zabavo bo poskrbljeno. Turistično ocenjevalna vožnja Škofja Loka - Turistično ocenjevalna vožnja Avto- moto društva Škofja Loka, ki je združena s srečanjem članstva bo 9. septembra, med 9. in 13. uro in bo potekala na relaciji Vojašnica-Šk. Loka-Gorenja vas-Sovodenj- Podjelovo brdo-Cerkno-Davča-Železniki-Crngrob, v skupni dolžini 87.3 km, ki jo bodo morali udeleženci prevoziti v 2 urah in 23 minutah, s povprečno hitrostjo 39km/h. Med vožnjo bodo morali opraviti tudi posebne preizkušnje, kot so vzratno parkiranje, spretno-stna vožnja... Izleti Po Rimski in Vinski cesti Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na lep in zanimiv avtobusni izlet po Rimski in Vinski cesti, ki bo v četrtek, 14. septembra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Suha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. V Padovo in Verono Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v zanimiva zgodovinska mesta Padovo in Verono, ki bo v torek, 5. septembra, z odhodom izpred hotela Creina, ob 5. uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4 vsak ponedeljke, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Ljubelj - Prevala -Roblekov dom - Draga Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na planinski izlet, ki bo v četrtek, 31. avgusta na Ljubelj-Prevalj-Roblekov dom-Draga. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje. Prijave zbirajo vsak dan do 14. ure. Na Triglav Društvo onkoliških bolnikov Slovenija organizira tridnevni izlet na Triglav od 4. do 6. septembra. Odhod bo iz Mojstrane, po dolini Kot do Kredarice in na Triglav, nato do Triglavskih jezer in Komne. Za dodatne informacije in prijave lahko pokličete Ani Perše, tel.: 02/88-55-272. Nadaljevanje na 42 strani F i se IVI i n a a £ i C Lojze Zumer, strokovnjak za gozdarstvo "Železniki so bili svojevrsten fenomen v naši gospodarski zgodovini. Te ugotovitve ne opiramo na domnevo, da so bili v nekem zgodovinskem obdobju na Slovenskem znamenit kraj z največjo proizvodnjo železa; nadaljnja zgodovinska raziskovanja bodo velikostni vrstni red naših železarskih krajev že še natančneje opredelila. Znamenitost kraja je bila že v tem, da je zrasel preko mej naravnih možnosti svojega razvoja. Naselbina je nastala na eksistenčnih virih obrtno-indus-trijske dejavnosti v ozki soteski Sore, ki ves zimski čas ne vidi sonca in ki ne pridela živil niti za eno desetino svojega prebivalstva. Za varstvo naselja pred hudourniki in pred plazovi je bilo treba vedno skrbeti in vlagati denar v drage pregrade in zasade. Z današnjim jezikom bi rekli, da je bila posebnost Železnikov v razmeroma velikem številu delovnih mest za specializirano proizvodnjo, torej v prehitevanju gospodarskega razvoja. Želimo poudariti, da so vse druge stare železarne imele laže dosegljivo rudo, mnogo obširnejše gozdno zaledje, gostejšo cestno mrežo in bistveno večjo koncentracijo vodne moči, vendar so v Železnikih v odnosu do vseh omenjenih dejavnikov razvili relativno največje proizvodne zmogljivosti, tako v fužinarstvu kakor v kovaštvu." . Gornje ugotovitve so iz razprave Prispevek k gospodarski zgodovini doline, ki jo je napisal želez- Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogled i za G ore nj s k nikarski rojak Lojze Žumer; objavljena je bila v zborniku Selška dolina (1973) inje še zdaj temeljno delo te vrste. Avtor si v nadaljevanju zastavi vprašanje, kdaj sta se napredno fužinarstvo in gospodarska ekspanzija sprevrgla v stagnacijo in siromaštvo. V iskanju odgovora se opre na podatke o gibanju števila prebivalstva in de/ovnih mest. Iz ustrezne tabele je razvidno, da je bilo v Železnikih pred 1800 že nad 2000 prebivalcev, leta 1834 še 1627 in potem vse manj, leta 1931 samo 838 duš. "Po prednjem gibanju prebivalstva je prelomnica v številu delovnih mest nastala v prvi polovici 19. stoletja, ko je tudi število prebivalstva začelo dosledno nazadovati. Medtem ko franciscejski kataster navaja za 1826 preko 600 delavcev, zaposlenih v žebljarstvu, je v podatkih štetja 1857 omenjenih 563 delovnih mest, in sicer 8 fužinarjev, 340 pomočnikov in 215 dninarjev. Globočnik piše že 1867, da so ljudje revni kot v vsakem fužinarskem kraju in bledolični zaradi nedohranjenosti in pa zaradi nočnega dela v vir genjcih. V isti zvezi pove, katera je v kraju najbolj udomačena hrana: koruzni žganci s sokom, pod-met ali podmedenc (močnik) in ob posebnih dnehjetrova (koruzni žganci politi z jetrovo omako) in fodajine (rezanci v juhi), kadar se kuha meso... " Sicer pa pisec v gornjih navedkih piše o vsem drugem kot o tistem, v čemer je bil sam eden od a f s k i l e k s i Lojze Žumer največjih strokovnjakov na Slovenskem - v goz- I darstvu. LOJZE ŽUMER se je rodil 26. januarja j 1899 v Železnikih, umrl je 27. novembra 1978 v i Ljubljani. Bilje brat Srečka, Matije in Nika. Po 1 gimnaziji, ki jo je končal 1917 v Kranju, je bil mo- 1 biliziran in poslan na soško fronto, v letih 1918- j 19 se je prostovoljno udeležil še bojev za severno 1 mejo. Potem je Zagrebu študiral gozdarstvo in | diplomiral 1922. Služboval je v gozdnih upravah v Bohinjski Bistrici in Ljubljani in bil 1926 imenovan za direktorja škofijskega Gozdnolesnega posestva Gornji Grad s sedežem v Nazarjih. Razvil ga je v enega največjih slovenskih podjetij te vrste. V času gospodarske krize (1929-36) je zasebne gozdne posestnike spodbujal, naj se organizirajo v lesno-produkcijske zadruge in ustanovil osrednjo izvozno centralo Marad (Marijin Grad) za izvoz žaganega lesa in zabojev. Med vojno so ga Nemci pregnali v Ljubljano, Italijani v taborišča, dokler se ni prebil na osvobojeno ozemlje na Gorenjskem. Po vojni je bil imenovan za načelnika lesnega oddelka v Ministrstvu za gozdarstvo, 1949-61 je vodil oddelek za lesno gospodarstvo v Inštitutu za gozdarstvo in lesarstvo Slovenije, vse do upokojitve 1965 je opravljal visoke državne službe v gozdarski in lesarski stroki. Bil je tudi honorarni predavatelj na raznih šolah in napisal števila strokovna dela. Za knjigo Lesno gospodarstvo je 1968 dobil Nagrado Sklada Borisa Kidriča. Začel je v praktičnem delu v svoji stroki, na koncu mu je bilo najbolj pri srcu raziskovalno. NOGOMET ŽIVILA CISTO NA VRHU Kranj, 25. avgusta - Minulo sredo so nogometaši v 2. slovenski nogometni ligi odigrali 3. krog. Odlično so se znova izkazali člani kranjske ekipe Živil Triglava, saj so na gostovanju v Ivančni Gorici iztržili zmago kar 0:3 (0:1). Gole za Živila so dosegli: Markelj, Tasič in Orehek. Tako so Kranjčani z devetimi točkami sami na vrhu drugoligaške lestvice, v nedeljo, ob 17. uri pa se bodo na domačem štadionu v Kranju pomerili z ekipo Viator&Vektor iz Ljubljane. Jutri in v nedeljo 6. krog tekmovanja čaka tudi ekipe v ligi Si.mobil. Ekipa Domžal bo v nedeljo, ob 17. uri v Domžalah gostila moštvo Maribora Pivovarne Laško. S tretjim krogom se bo jutri, v soboto, nadaljevalo tudi tekmovanje v 3. SNL - center. Ekipa Zarice bo na Visokem gostila Factor, Slaščičarna Šmon na Bledu ekipo ABC Tabora, Britof pa bo doma igral z ekipo Rudarja iz Trbovelj. Ekipa Ločan iz Škofje Loke bo domače tekme zaenkrat še igrala na igrišču v Naklem, saj jim tehnična komisija zaradi pomanjkanja garderob še ni prižgala zelene luči za igranja na igrišču v Puštalu. Jutri bodo Ločani gostili ekipo DD Dren. Vse tekme se bodo začele ob 17. uri. Na gostovanje pa jutri odhajata obe gorenjski moštvi v 1. slovenski mladinski in kadetski ligi. Ekipi mladincev Triglav Simšporta in kadetov Triglav Megamilka bosta igrali z ekipama Maribora Branika. Prvi krog tekmovanja v jesenskem delu pa jutri čaka tudi nogometaše v gorenjski ligi. Pari so: Alpina - Visoko, Polet - Naklo, Šenčur - Železniki, Kranjska Gora - Bohinj, Velesovo - Sava. Vse tekme se bodo začele jutri, ob 17.30 uri. • V.S. .TR (J^T L €^ NI ZEPIC SLAVIL V PULI Kranj, 25. avgusta - Triatlonec Damjan Žepič (Emona Merkur, Avtohiša Lušina) je zmagovalec tekme slovensko-hrvaškega pokala v šprint triatlonu, ki je bila v soboto v Puli. Triatlonci so najprej preplavali 750-metrsko razdaljo v zalivu v Verudeli. Žepič že od vsega začetka ni pustil nobenega presenečenja in si skupaj s hrvaškim vaterpolistom priplaval petnajst sekund prednosti pred Hočevarjem in kar minuto pred prvo skupino. Na 20-kilo-metrski kolesarski progi od Pule do Medulina je zaradi dovoljene vožje v zavetrju Hočevarja počakal in s skupnimi močmi sta si slovenska reprezentanta privozila minuto in pol prednosti pred zasledovalno skupino. Na 5-kilometrski tekaški progi je Žepič upravičil vlogo favorita in si pritekel novo zmago, ki jo je poklonil svojemu največjemu navijaču, sinu Žanu, za drugi rojstni dan. Na drugo mesto seje uvrstil Hočevar (Novice Extreme), tretji pa je bil Kromar (Ribnica). Gorenjski uspeh pa je dopolnil Šink z devetim mestom. Pri dekletih je praktično brez konkurence slavila Nataša Nakrst, ki je premočno vodila od začetka do konca tekmovanja. Zaradi sponzorskih obveznosti je le dan po zmagi Žepič nastopil še na šprint duatlonu v italijanskem Scorzeju pri Benetkah. V močni mednarodni konkurencije zasedel četrto mesto. • N. P. Ž. KFCENTER^ vchpu ODBOJKA, AEROBIKA, KOŠARKA, BADMINTON, MALI NOGOMET, SQUASH; Termine za rekreacijske aktivnosti lahko rezervirate po telefonu: 250-63-63 ROG Rezultati žrebanja 33, kroga 21.8. 2000. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1,4,6, 7, 8,9,11,12,14,15,18,19, 22, 26, 31, 33, 37,39,44,48,56,57, 59,60,62,63,64,69,71, 73, 74,75. SONČKI: 67,20,40. Dobitki_Št. dobitkov_Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS PRENOS 43 2.165 729.445 SIT 382.147 SIT 287.877 SIT 8.997 SIT 411 SIT Zadnji dan za izplačilo je 21.10.2000, sklad za 34. krog bo povečan za 500.000,00 SIT. Žrebanje vsak ponedeljek ob 18.10 na POP TV. V igrah 28.8.2000 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Irena voga, Gorica pri Slivnici 24, Gorica pri SI. Alojz Gerdina, Breg 16, Borovnica Negica Zafirovič, Tomišelj 42 F, Ig HIŠA ZVEZD Ana Berce, Lajše 12, Selca KOMORA Luka Skubic, Šmarska, Škofljica LABIRINT Milka Arh, St. Fužina 148, Bohinjsko jezero Žrebanje od torka do petka ob 18.10 na POP TV. Slovenski olimpijci in olimpijke bodo proti Sydneyju odpotovali s številnimi dobrimi željami NAŠA OLIMPIJSKA ZASTAVA JE ŽE V ROKAH VESLAČA IZTOKA ČOPA Predsednik države Milan Kučan je na torkovi predstavitveni slovesnosti našim olimpijcem in olimpijkam zaželel veliko športne sreče, slovensko zastavo pa je izročil našemu najboljšemu veslaču vseh časov, Iztoku Čopu, ki jo bo 15. septembra nosil na otvoritveni slovesnosti v Sydneyju. Kranj, 25. avgusta - Toliko stiskov rok, pogovorov, pa tudi nasmehov in medsebojnih ogledovanj smo videli v torek popoldne na ploščadi Ljubljanskega gradu, da tega zagotovo nihče ni mogel prešteti. Slovenski olimpijci za Sydney 2000 so se namreč tokrat srečali prvič v (skoraj) popolni zasedbi in prvič oblekli enotna slavnostna in športna oblačila, ki jih bodo nosili prihodnji mesec, ko bodo našo državo zastopali na največji športni prireditvi na svetu. "Letošnja olimpijska odprava je tudi trije Gorenjci: Škofjeločan- najštevilnejša, najkakovostnejša in najbolj obetavna doslej. Res je sicer, da si tako sami kot številni Slovenci, ki bodo stiskali pesti za vas doma želite dobrih rezultatov, morda celo prve najžlaht-nejše medalje za samostojno Slovenijo, toda upam, da se boste znali veseliti tudi ostalih uvrstitev, med deset in dvanajst najboljših na svetu in da vam bo slovenski narod znal zaploskati tudi ob takih uspehih," je ob dobrih željah športnikom poudaril predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez Janez Kocijančič, ki je na Ljubljanskem gradu pozdravil letošnje olimpijce. In res je letošnja slovenska olimpijska odprava - v ponedeljek jo je dokončno potrdil še izvršni odbor OKS -najštevilnejša doslej. V njej je zaenkrat kar 74 športnikov (dva, Brigita Bukovec in Igor Prime, imata še dodatno možnost za potrditev norme) iz kar 14 športnih panog. Največ, kar 19 je atletov in atletinj, med njimi pa so ka, članica Triglava iz Kranja, Brigita Langerholc (tek na 400, morda tudi na 800 m), Škofje-ločan, član ljubljanskega ŽAK-a Matic Osovnikar (štafeta 4 x lOOm) in Roman Kejžar (maraton) iz Spodnjih Danj pri Sorici v Selški dolini. Gorenjsko zastopstvo je precej močno tudi med plavalci, saj predstavlja polovico naše izbrane plavalne vrste. To sta sestri Alenka in Nataša Kejžar (Alenka bo nastopila na 200 m mešano, Nataša pa na 100 prsno) ter Marko Milenkovič (400 m mešano). Vsi trije živijo v Kranju, so pa člani PK Radovljica Park hotel Bled. Brez Gorenjcev, članov blejskega veslaškega kluba, seveda ne gre tudi med veslači, kjer bosta v dvojnem dvojcu nastopala Iztok Čop in Luka Špik, Gregor Sračn-jek in Miha Pirih bosta nastopala v dvojcu brez krmarja, Jani Kle-menčič in Milan Janša pa bosta skupaj z Mariborčanoma Rokom Kolandrom in Matejem Prelo-gom veslala v četvercu. HOKEJ POKAL JESENIC Jesenice, 25. avgusta - S tekmo Olimpija - Riesersee se bo danes, ob 16. uri v Podmežakli začel hokejski turnir za pokal Jesenic. Danes zvečer (ob 19.30) bo še tekma Acroni Jesenice - Jindichov Hradec, jutri pa bosta obračuna Jindichov Hradec - Olimpija (ob 16. uri) in Acroni Jesenice - Reisersee (ob 19.30 uri). V nedeljo bo ob 16. uri srečanje Riesersee - Jindichov Hradec, turnir pa se bo končal s slovenskim derbijem Acroni Jesenice - Olimpija v nedeljo, ob 19.30 uri. • V.S. "SELCA OPEN" TOKRAT ŠE SLOVESNEJE Selca, 25. avgusta - Športno društvo Selca jutri in pojutrišnjem spet pripravlja tradicionalno prireditev "Selca Open". Člani društva za šport in rekreacijo pa so poskrbeli, da bo tokrat prireditev še bogatejša in slovesnejsa, saj prav letos praznujejo petnajsto obletnico ustanovitve svojega društva. Tako bo jutri in v nedeljo v športnem parku Rovn potekal nogometni turnir (oba dneva se bo začel ob 9. uri), prav tako pa bo oba dneva organiziran teniški turnir. Jutri med 15. in 18. uro se bodo osnovnošolci pomerili v hokeju na rolcrjih in rolanju med stožci (ob 18. uri), zvečer ob 19.30 uri pa bo nogometna revialna tekma med ekipama Radia Sora in Hitrih mačk. Zvečer pa 20. uri bo tudi street bali turnir z metanjem trojk. V nedeljo bo ob nogometu in tenisu tudi rokometni turnir rekreativcev. Seveda so člani Športnega društva Selca poskrbeli tudi za bogat dodatni program. V nedeljo ob 17. uri bo potekala otroška prireditev "Rojstni dan Pike Nogavičke", po predstavi pa se bo začela veselica z ansamblom Beneški fantje. V času veselice bo potekal ludi srečelov, oba dneva pa tudi nagradno kegljanje in metanje pikada. Na prireditve oba dneva ne bo vstopnine, člani Športnega društva Selca pa medse vabijo tako športnike kot ljubitelje dobre zabave. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Slovesno ob skakalnicah v Sebenjah - Skakalna sekcija pri Smučarskem klubu Tržič bo jutri, v soboto, v skakalnem centru v Sebenjah pripravila VI. tekmovanje v smučarskih skokih za veterane in ženske ter meddruštveno tekmo za cicibane. Prireditev bo potekala v okviru letošnje Šuštarske nedelje, začela pa se bo ob 15. uri s slovesnostjo ob obnovi skakalnega centra v Sebenjah. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri. 75. triatlon jeklenih v Bohinju - Triatlon klub Bohinj bo jutri, 26. avgusta, organizator 15. triatlona jeklenih "Bohinj 2000". Skupinski start triatlona bo ob 9.30 uri pri mostu Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. Tekmovalci in tekmovalke bodo morali najprej veslati do Ukanca in nazaj (8km), sledil bo kolesarski vzpon od Bohinjskega jezera prek Gorjuš do Rudnega polja na Pokljuki (30 km), nato pa še tek od Rudnega polja prek planine Konjščice do Vodnikove koče na Velem polju (10 km). Prijave sprejemajo še jutri do 8.30 ure za hotelom Jezero. Balinarski spored - Balinarji v super ligi bodo jutri odigrali XI. krog. V Kranju bo gorenjski derbi med ekipo Huj in Lokateksom Trato, Jeseničani bodo gostili Polje, ekipa Milje - Tela pa bo gostovala v Sežani pri Skali Casino K bar. V I. ligi bo ekipa Centra gostila Brdo, Bistrica pa bo gostovala pri Anteni v Portorožu. Vse tekme se bodo začele ob 16. uri. V II.ligi - vzhod bo ekipa Planine gostila Zarjo (jutri ob 10. uri), Radovljica Alpetour pa bo gostovala pri EIS Budničarju. • V.S. Slovensko zastopstvo v Sydneyju bo letos daleč najštevilnejše, poleg močne ekipe atletov pa so ga številčno najbolj "povečali" rokometaši, ki so si nastop na Ol zaslužili s 5. mestom na EP v Zagrebu. V ekipi štirih cestnih kolesarjev je tudi Tadej Valjavec iz Spodnje Besnice, dolgoletni član kranjske Save, sedaj pa že drugo leto tekmuje v italijanskih moštvih. Sreče, dobrih uvrstitev in seveda tudi uspehov so v torek olimpijski odpravi poleg mnogih prijateljev zaželeli tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, nato pa še predsednik vlade Andrej Bajuk in za konec predsednik države Milan Kučan. "Želim vam, da bi v Sydneyju dosegli cilje, za katere ste-dolgo garali, ki ste jim podre- dili svoje življenje. Zavedajte se, da bo vsa slovenska javnost mislila in "navijala" za vas, kot vselej, ko so naši športniki odhajali na velika tekmovanja, zadnjič na evropsko nogometno prvenstvo. Vrnite se veseli in srečni," je v svojem nagovoru poudaril predsednik države Milan Kučan in izročil prapor in slovensko zastavo blejskemu veslaču Iztoku Čop. Ta jo bo namreč nosil na slovesni otvoritvi olimpijskih iger v Sydney-ju 15. septembra. • V. Stanovnik, foto: T. Doki KOLESARSTVO GORENJCI USPEŠNI V TUJINI Kranj, 25. avgusta - Kolesarji Save so nastopili v Ivanič Gradu in se med 240 tekmovalci dobro odrezali. V članski konkurenci je zmagal Dean Podgornik, med deseterico pa sta se uvrstila še Marko Žepič na šesto mesto in Anton Meglic na sedmo mesto. Dobro so tekmovali tudi mlajši mladinci, saj je bil Janez Rozman drugi, Vlado Kerkez pa tretji. ^ Ekipa Save do 23 let je nastopala na dveh dirkah v Italiji, v peklenski vročini pa seje na Trofei Marini najbolje odrezal Uroš Šilar, ki je bil 23., Matej Stare pa je bil na GP Capadarco 39. Mladi Blejci pa so uspešnpo nastopali v Avstriji. Na dirki v Al-thofnu je Grega Bole zasedel 3. mesto, v času zmagovalca pa je na cilj pripeljal tudi Vid Ogris. • M.K., V.S. SANKANJE NA ROLKAH PODLJUBELJCANI ZMAGOVALI V LIECHENSTEINU IN AVSTRIJI Podljubelj, 24. avgusta - Minujo soboto in nedeljo so se člani Sankaškega kluba Podljubelj udeležili dveh tckein v sankanju na rolkah. Tako so v soboto nastopili na mednarodnem-prvenstvu Liechensteina v Triesenbergu, kjer so se med 62 tekmovalci odlično odrezali. Tako je v kategoriji šolark Nina Bučinel zmagala, med šolarji je bil najboljši Luka Svab, med deklicami Erika Marn, med člani pa Boštjan Vizjak. Med dečki je 4. mesto osvojil Matic Dovžan, med mladinkami jc bila 2. Mateja Kralj, med mladinci pa prav tako drugi Ervin Marn. Že v nedeljo so nato sankači nastopili na mednarodnem poletnem pokalu v Dornbirnu v Avstriji. Tu je bila konkurenca še večja in močnejša, saj tekmovanje šteje tudi za poletni Vitacan pokal (skupaj pet tekem) in je najmočnejše tekmovanje v Evropi. Znova so v vsak v svoji kategoriji zmagali Nina Bučinel, Luka Švab in Erika Marn. Drugi mesti sta osvojila Mateja Kralj in Boštjan Vizjak, tretje Matic Dovžan in sedmo Ervin Marn. • V.S. JADRALNO LETENJE PRISTAVEC IZBOLJŠAL REKORD Lesce, 22. avgusta - 37-letni jadralni pilot Boštjan Pristavec, član Alpskega letalskega centra iz Lesc, je s prototipom slovenskega ul-tralahkega jadralnega letata APIS WR pred tremi dnevi krepko izboljšal svetovni hitrostni rekord v 100-kilomctrskem trikotniku. Na območju Karavank, kjer seje pred dvema letoma s podobnim dosežkom v 15-metrskem razredu jadralnih letal dokazal njegov klubski kolega Miha Thaler, je Boštjan Pristavec, državni prvak v jadralnem letenju v odprtem razredu jadralnih letal, med točkami Podvin - Obir - Kepa v skupni razdalji 100,2 km v torek dosegel hitrost 118,44 km/h. S tem dosežkom je krepko izboljšal dosedanji, te dva meseca star svetovni rekord, ki je znašal 84,7km/h. Dosežek je vreden še toliko več, saj je svetovni rekord dosežen na prototipu domačega ultralahkega jadralnega letala APIS WR izdelanega v delavnici mojstra Pavleta Potočnika z Bleda. Omenjeno letalo je plod domačega znanja in je zgrajeno iz ta čas najlažjih dosegljivih gradiv, tako da prazno tehta nekaj manj kot 120 kg. Letalo je med drugim opremljeno z domačimi elektronskimi instrumenti s satelitsko navigacijo, ki jih izdeluje podjetje LX navigation iz Celja. • B. Oblak, priredil Š. Ž. PO KRANJ, Škofjeloška 1, 04/20 15 850 URADNI ZASTOPNIK DRUŽBE mobitel DPE RADOVLJICA, Gorenjska c. 33 c, tel.: 064 703 777 DPE LJUBLJANA, Dunajska 149, tel.: 01 53 00 100 DPE M. SOBOTA, Lendavska 19b, tel.: 02 530 38 30 DPE KRŠKO, CKŽ 141, tel.: 07 48 80 Podjetje JAN U S TRADE, d.o.o., se že več kot šest let ukvarja z mobilno telefonijo, med drugim je tudi uradni uvoznik in distributer za blagovno znamko ALCATEL za Slovenijo. Ponudbo so popestrili z dodatno ponudbo pisarniške opreme znanega proizvajalcaL£)T2L ter osebnih kalkulatorjev SHARP . Nakup lahko opravite s karticami različnih ponudnikov. ALCATEL ALCATEL NAGRADE: 1. nagrada: jakna I 2. nagrada: majica 3. nagrada: osebni kalkulator SHARP 4. nagrada: shranjevalnik za CD 5. nagrada: CdUBSS 6., 7. in 8. nagrado prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 6. septembra 2000, na naslednji naslov: JANUS TRADE, d.o.o., ŠKOFJELOŠKA 1, 4000 KRANJ. V prostorih podjetja JANUS TRADE, d.o.o., bomo 6. septembra 2000 izvedli JAVNO ŽREBANJE. GL MESTO MONGOLIJE PRIPRAVA ZA TISK: MEDIAART VRTNA ZAČIMBA BOBRHB* PREDMET STVAR POKR V VIETNAMU I ROPSKI SADEŽ V LUPINI ALBERTO rOMBA semenišči; PREBIVALEC ATIKE DuIlKOVE KISLINE ITAL. PEVEC OTOK PRI IRSKI JAROSLAV (KRAJŠE) OUVER MLAKAR DEŠČICA PAPEŽEV LETNI DOHODEK SESTAVIL: F. KALAN PRIPRAVA ZA POMETANJE ANDREJ SFRER OTOK ČAROVNICE KIRKE MUSLIM TEOLOG MEUAĆ, KOČNIK PAPEŽEVA KRONA SIMONČIČ ZDRAVILNA RASTLINA PREBIVALKA NEKD. EMONE LOSČ POSODA ZA KUHANJE JAN NERUDA URADEN SPtS ZOBNA GNILOBA GORENJSKI GLAS JAPONSKA SLIKARKA ONO VRSTA TKANINE GORENJSKI GLAS NASA PUBLI-CISTKA (MK.) BESEDICA j PRED ŠKOTSKlMl| PRIIMKI OČKA REAKTIVNO LETALO MAKE DO N-SKO KOLO HITER TEK ZVEZDA V ORLU GLASBILO MIHE DOVŽANA ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) PESNIK FRITZ NEKDANJI DIRKAČ (NIKI) ŠIVANKA MUŠKATNO VINO TOVARNA OLJA SNOV ZA POKRIVANJE ATLETSKIH STEZ RAZ rt G-UIVA PLETENINA LASTNOST RJAVEGA SLIKARSKA DELAVNICA ob menjavi m cd930 . .'V SIT |«vit«ti9%DOV sklenitvi i razmerja 39.999,00 SIT 'OOfOO sit PEVEC SLAVICA PEVKA TURNER POLITIK BAV MESTO V MAKEDONIJI HAJDUŠKI POGLAVAR RIHARD JAKOPIČ VILKO UKMAR GORENJSKI GLAS EBENOVINA MOŠTVO, SKUPINA UMETNIŠKI SLOG PO RENESANSI PEGA, MAROGA SANITETNI MATERIAL NEKDANJE POULIČNO GLASBILO SKUPEK SArov STARO SLOVAŠKO MESTO KOVINSKI SPOJ DUHOVŠČINA KEMIČNI ELEMENT (Rn> IGRAŠ KARTAMI GL. MESTO GANE 13. IN 3. ČRKA ABECEDE IRSKA (PESN) AHTHLIR (KRAJŠE) LUNINA MENA JQMI# cene veljajo do razprodale zalog menjava samo tehnično izpravnih telefonov ŽENSKO IME R! v (INA POVRAČILO ASTENtČEN ČLOVEK AM. SKLAD COPLANO GORENJ- SKANO. NIKO SKIGLAS MOŠKO IME ROBAVS KRAJ oe SOČI s CEMENTARNO PftEMKA NJE S KORAKI GOZDNA PTICA IGRALKA NJELSEN NUŠA TOME IGRALEC VOIGHT POKR. V SAUDOVT ARABUf TOMAŽ OSTERC ANGELSKI GLASBE WK (BRAiN; VRSTA METULJA POO TROPSKA OKOSTJAK) i ORANJE »SLADOLEDU 1---_L_-__ LOVEC NA RAKE IO ,11 15 tie it 11 POTUJEMO - LETUJEMO NE MOREMO POTOVATI NAMESTO VAS, LAHKO PA SMO VAM KAŽIPOT OC^tlL (^bstival (^adčpljica2000 P*'tek, 25. avgust 2000 ob 20.00, radovljiška cerkev KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM (Slovenija) Dirigent: UROŠ LAJOVIC Solisti: MIRJAM KALIN, STANKO ARNOLD, MATEJA BAJT, MAJA OSOJNIK, ROMEO DRUCKER PORSOIE KREDIT IN IJ3ASINO Predprodaja vstopnic: Turistično društvo Radovljica, tel., faks: 04/5315-300 Organizacija: DLSGR, Linhartov trg 1, SI - 4240 Radovljica, teL, faks: 04/5312-291 • okvirja)! prodaja tU Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohorjev klanec) tel.: (04) 20-21-083 delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure ^E2^l DOLENJSKE TOPLICE Z brezplačnim avtobusnim prevozom v Dolenjske Toplice od nedelje, 10. septembra, do nedelje, 17.septembra 2000. Kaj vključuje program v toplicah? — 7 polnih jmizkttuiv, — pregled pri zdravniku, -» kopanje v termalnih bazenih, — 1-krat biserno kopel, l krat samo, — tečaj pripravljanja kuharskih dobrot ~* 2^r»/ predavanje z zdravstveno vsebino, —■ sobotni ples, družabni in kulturni program. — Cena velja na osebi) r dvoposteljni sobL Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. -* Cene že vključujejo vse pofmste, nanje pa ni ver dodatnih popustov. Možnost plačila na tri obroke s čeki. Popusti za otroke! — Doplačilo za enoposteljno sobi): J. 500 SIT v Dolenjskih Toplicah CENA: Dolenjski - 51.005 SIT Avtobus bo % septembra odpeljal z avtobusnih postaj ob naslednjih urah: Jesenice (14.00), Ribcev lxtz (14,40), Bohinjska Bistrica (14.50), Bled (15.20), Lesce (1530), Radovljica (1535), Tržič (16.00), Naklo (16.25), Kranj (16351 Škojja loka (16.50) Dolenjske Toplice 07 39 19 400, 39 19 500 msasssm TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ KNM|f Maistrov trg 2 tcL:380 300 i I IookcjI Ljubljana, 061/1800 250 • UMAG - ROVINJ NAJBOLJŠI HOTELI V ISTRI hoteli Koralj, Eden, C. otok 7 pol. m- 39.900 sit •BABAC 7 pol. «^20.700 SIT • BAB (htl. International) 7 pol. *r 24.900 SIT • OTOK HVAB 7 pol. * 21.500 SIT • OTOK BBAČ 7 pol. + letalski prevoz 41.300 SIT • OTOK UGUAN 7 pol. + ladijski izlet na KORNATE «•* 29.900 SIT KORČULA (TRGATEV) 8 dni ♦ avtobusni prevoz *~ 19.000 SIT PETEK ODHOD AVTOBUSA IZ KRANJ/ LJUBLJANE ZA HVAR + KORČULO! JHj URISTICNA KMETIJA ENEKOVIČ Tntenik 7. 2234 BENEDIKT _ 062/731237 062/731465 Turistična kmetija SEN^lCQyi^ je kombinacija izletniškega in stacionarnega turizma. Leži ob magistralni cesti Maribor - Murska Sobota, 2 km iz naselja Befledikt. V ČASU POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI VAM NUDIMO PRENOČIŠČA IN HRANO V NAŠIH TURISTIČNIH KAPACITETAH. fui/esel5cfi zur tet, Boter« Oblak, TURISTIČNI BOUTI0UE Prečna 8, Ljubljana tel.: 01/130 35 50 fax: 01/130 35 56 CENA Cena vključuje: ubje, kaj naredi počitnice pestre. :ela, ki se nabajja "GLASOV" ZAKLJUČEK VROČEGA POLETJA NA GRŠKI OTOK Z LETALOM IN LADJO 3. 9. - 8. 9. 2000 irk pravijo tudi jonski biser. Že dolga desetletja ga obiskujejo turisti s celega sveta. Slovi kot najbolj zelen grški otok. Obdaja ga sinje modro morje, njegovi kraji so raznoliki in zanimivi, sonce sije in sije, vendar vam oljke povsod nudijo prijeten hlad in senco, plaže so fantastične. In njegovi prebivali] kaj je dobra hrana, zabava... In kako bomo potovali mi? Na pot se bomo odpravili 3. septembra. Z letalom bomo pc rističnem naselju Gouvia (številne trgovinice, taverne, lokali nas čakajo štirje brezskrbni dnevi uživanja na morju. SevedJ zvabili na plažo. Proti doplačilu pa se boste lahko podali n^ ogled otoka,* ladjico M mentni grški večer, kjer boste uživali ob grški glasbi, plesih, pranjfln pijači^Peti dan n^ demo ladjo družbe Anek Lines, ki nas bo odpeljala proti TVvHmMHP plavajoči bazenom, razglednimi palubami in diskoteko. V Trst bomo prispeli v petek zjutraj. S prijavami pohitite, ker je število mest omejeno, pa še neklp med prvimi 50 prijavlj grade: 11 bnzplačne *6)noii" muMm pftnnji, 1 x brtzpla Podrobnejše informacije dobite tudi v uredništvu Gorenjskega glasa na Urin 04/ 201 42 44. 39.900 SIT + letališka pristojbina večerna zaoava, pa seveda peščena ne bo dolgčas. Vroče sonce in čij mik ah pć Obvezno doplačilo: Neobvezna doplačila: PRIJAVNICA ZA "GLASOV" ZAKLJUČEK Ime priimek:_ Naslov:_ Poštna številka in kraj Telefon:________\ Št. potnikov:_ _ St. otrok do 12 let: Otroci do 12. leta imajo 2000 SIT popusta ZGODBA TEGA TEDNA Slabih pet let po hudi nesreči je Lojze Oblak spet pripravljen na bohinjski triatlon jeklenih S štartno številko pač nisi rekreativec To je Lojze Oblak poudarjal ie pred leti (in zato dobil tudi zlati mikrofon Vala 202), pri "zrelih" petdesetih pa je o tem še bolj prepričan - Sin ga po hudi nesreči, ki jo je pred petimi leti doživel pri padcu s kolesom in komaj preživel, sedaj včasih že opozori, naj dobro pogleda svoj "EMŠO", sam pa brez športa in tekmovanj pač ne zna in noče živeti. Gorenja vas, 25. avgusta - Jutri bo v Bohinju spet triatlon jeklenih. Tokrat bo seveda še posebej slovesno, saj bo na sporedu že petnajstič. Toda to ne bo edini razlog za "vznemirjenje", ki te dni ie vlada med tekmovalci in navijači. Na startu te "jeklene"preizkušnje bodo namreč po dolgem času tudi vsi trije najboljši, ki so se s svojimi rezultati zapisali v zgodovino bohinjskega triatlona. Najmlajši (trikratni) zmagovalec Marjan Zupančič ter petkratna zmagovalca Jože Rogelj in Lojze Oblak. Lojze je namreč zmagal na prvih petih triatlonih, kljub hudi poškodbi pred petimi leti pa se je tokrat znova odločil, da se preizkusi med jeklenimi triatlonci. Lojze Oblak z družino že dolgo živi v Gorenji vasi, doma pa je s "sosednjih" Hotavelj. Vsi, ki ga poznajo, pravijo, da je pač športnik od nog do glave. Ne sicer tisti, ki mu pravimo "vrhunski", pa vendar takšen, ki na šport ne pozabi noben dan: naj si bo to v službi, kjer je v žirovski Alpini zadolžen za tekaški program ali pa v prostih urah, kijih večinoma izrabi za kolesarjenje, tek, za veslanje,... pozimi pa seveda za smučanje, za tek na smučeh... malo je športov, ki se jih ni nikoli "lotil". Najprej orodni telovadec in atlet Seveda tudi sam svojega veselja za šport ne skriva, in ko ga vprašam, ali se pri triinpetdese-tih spomni, od kod njegovo navdušenje, kako se je vse skupaj začelo, ne premišljuje dolgo. "Prvi šport, ki meje navdušil, je bila orodna telovadba, danes temu pač pravimo športna gimnastika. Bilo je v osnovni šoli v Gorenji vasi, kjer je tradicija orodne telovadbe izvirala že iz stare Jugoslavije in tudi moja mama - ki je hvala bogu še živa - je takrat telovadila pri Sokolih. Torej, nekaj športne krvi je zagotovo že bilo v meni, čeprav je bil za moje prve športne uspehe zaslužen učitelj zemljepisa in zgodovine na gorenjevaški osnovni šoli Os-trovrhar, ki je imel velik posluh za telovadbo. Zbral nas je fante sedmih in osmih razredov, ki smo imeli veselje za vadbo na orodjih. Vadili smo tako dobro, da smo šli celo na gorenjsko prvenstvo in bili zelo uspešni. Seveda pa se moje veselje zfc telovadbo ni končalo z zaključkom osnovne šole, ampak mi je ostalo tudi, ko sem šel na kovinarsko šolo. Veliko zaslug za to je imel tudi Lojze Mrak, ki je po končani osnovni šoli šel na srednjo tehniško šolo v Ljubljano in se tam vključil v vrste Partizana, kjer je telovadil tudi Miro Celar. Iz Ljubljane nam je v Gorenjo vas prinesel nova, velika znanja in domači fantje smo to znali izkoristiti. Ob tem moram omeniti še Rajka Jelovčana, ki je nas mlade v telovadnici zbiral tudi izven pouka in nam privzgojil veselje do športa." Kdaj pa se je začelo veselje do atletike, do teka? "Čisto slučajno. Imeli smo namreč škofjeloško občinsko šolsko atletsko prvenstvo v Puštalu. Med več disciplinami je bila ena tudi tek na 1500 metrov. Šola me je prijavila in šel sem na tek. Disciplina je bila takrat za nas "mulce" kar dolga, dosegel pa sem za takrat neverjeten rezultat. Zanj sem povedal stricu, ki je študiral v Mariboru in je bil tekač na 400 metrov, zato je dobro poznal atletiko. Bil je navdušen in me takoj vpisal v ljubljanski ŽAK k trenerju Janezu Gabrovšku. Zame je bilo takrat to nekaj nedojemljivega. Kmečki fant, pa atlet v ljubljanskem klubu! Bil sem sramežljiv, brez primerne opreme, a sem se takoj uvrstil v ekipo za kros na državnem prvenstvu in bil tam peti. Res nikoli nisem bil sprinter, zame so bile večje razdalje... 800, 1500, 3000 metrov... In tako sem tekmoval vse do vojaščine. Prav po zaslugi športa sem dobil tudi posebno mesto med "vojaki", vendar sem se pri izbiri med športno četo in modrimi čeladami na Sinaju odločil za Sinaj, kjer sem bil leta 1967. Tam sem srečno preživel vojne čase in se vrnil domov." Ter nadaljeval s športom... "Čeprav po rasti nisem med največjimi, sem vedno rad igral košarko, pa tudi namizni tenis, da ne govorim o smuča- Lojze je do sedaj osvojil pet naslovov najboljšega jeklenega triatlonca. Tudi leta 1988je bil nepremagljiv. Lojze Oblak na bohinjskem triatlonu leta 1986. Takrat je v cilju slavil drugo zmago. riji, najprej alpski, potem smučarski teki... Moram pa povedati, da po vrnitvi iz vojske za šport ni bilo veliko časa. Najprej ljubezen, pa družina, dva sinova Matej in Rok, pa gradnja hiše,..." Navdušen nad kolesom in smučarskim tekom Kako pa je bilo s kolesom, zdi se mi, da s kolesom nekako najbolj "prijateljujeta"? "Res bi lahko rekel, da imam za kolesarjenje prav posebno "žilico". Če se spomnim samo svoje prve tekme, ko sem si kot najstnik iz starega očetovega "bicikla" sestavil pravo tekmo valno kolo. Nekateri fantje so imeli takrat že Favorite na deset prestav, jaz pač skromno, predelano kolo, a sem jih pošteno "nažgal"... To mi je dalo veselja in ko sem gradil hišo, sem izvedel, da nekdo v soseščini prodaja polomljenega Favorita. Prinesel sem ga domov, ga popravil in začel kolesariti." In nato so se začele tekme... "Ja, vendar takrat me je bolj zagrabil smučarski tek. Sošolec mi je predlagal, da greva na trnovski maraton. Sam nisem imel pojma o smučarskih tekih, če povem po pravici, se mi je tekanje zdelo kar malo čudno. Smučal sem rad, toda smučarski tek... zdel se mi je kar malce smešen. Tudi opre- Nadaljevanje na 26. strani Tiskovna agencija ## B P noroča # Ji»I t IJlfl UI (I ^F "Maja, si zasledila, kako nenaklonjeno so poroča/i o dolgočasni, skoraj štiriurni poljina/ni prireditvi MISS SLOVENIJE 2000 prejšnji petek v mariborskem hotelu Habakuk? Izmed sedemindvajsetih najinih naslednic, ki so zmagale na regionalnih predtekmovanjih, so izbrali petnajst finalistk za zaključni izbor v Cankarjevem domu čez slab mesec. Neverjetno: med finalistkami letos ni prav nobene Gorenjke!" /Miša Novak in Maja Šimec, najlepši Slovenki v izborih MISS SLOVENIJA 1998 in 1997/ "A veš, Mohor, da te šele zdaj dobro razumem, ker si bil predlani jezen na svojega predhodnika Vitomirja Grosa, ki te je pred županskimi volitvami podajal po medijih zaradi tvojega kraja stalnega bivanja! Mene so zdaj mediji nasadili zato, ker sem se prijavil doma v Breginju in si na novo urejam stanovanjske razmere v Ljubljani!" /Jožef Školč, bivši minister za kulturo; Mohor Bogataj, župan Mestne občine Kranj/ * * "Ker začnemo že naslednji petek, prvega septembra, si vzemite čas za Gospodično Mici avtorja Fra- I na Milčinskega. Gospodična Mici I bo nastopila samo šestkrat na dvorišču Luštrikove domačije v Goričanah in ker je sedežev samo 560, priporočam pravočasno rezervacijo vstopnic!" /Manca Urbane, diplomantka londonske akademije za režijo in musical, ki bo pod režisersko taktirko Petra Militare-va zapela in zaigrala glavno vlogo/ ♦ ♦ "Mirko, pa menda tudi tebe ne daje zavist, ker mije moj Marko za rojstni dan pripravil presenečenje? Zdaj se namreč vsi pogovarjajo samo še o mojem novem audiju in v Ljubljani so mi vsi zavistni, na Gorenjskem pa prav nihče!" /Marta Kos, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije, Mirko Ban-delj, nekdanji minister za notranje zadeve; Marti Kos je za nedavni rojstni dan zaročenec Marko Aaron podaril audija TT cabrio/ #* O rotarijstvu, rotarijcih in rotary clubih seje prav po nemarnem v javnosti ustvarilo mnenje, da so rotarv clu-bi ekskluzivno moška zadeva, ki sodi na področje družbenih elit in da se v teh klubih zbirajo zgolj starejši gospodje v luksuznih oblekah z obveznimi kravatami. Agencija B.P. dokazuje nasprotno: na fotografiji so članice belja-škega Rotarv cluba Villach Park in med simpatičnimi damami, od katerih jih je precej mlajših od trideset let, je samo en moški, gospod Johann Pontasch. "Phi, to je v Avstriji, pri nas je pa drugače," bi se utegnil obregniti kdo, ki se kljub očitnemu dokazu o ženskah rotarijkah še zmeraj oklepa preživetih predsedkov. Med ustanovnimi člani Rotarv cluba Domžale, ki je začel delati pred dobrima dvema letoma, je Viktorija Vehovec, podjetnica iz Trzina, kije bila tudi prva predsednica domžalskega kluba! ## To so naši Ko umremo, umremo za dolgo. Francoski Naša družina se je prejšnji teden za nekaj kratkih dni odpravila na morje. Res pa je, da je bilo tam doli na morju zelo, zelo vroče. Še bolj vroče, kot tukaj pri nas (ko se Vaš poročevalec, cele dneve, dokaj uspešno, skriva -v senci- pred najmočnejšo vročino j In ravno v dneh našega dopusta (natanko na veliki šmaren) je na Braču življenje izgubila znana hrvaška gledališka in filmska igralka Ena Begović (1960-2000). Zvezda, kije zablestela že v filmski produkciji nekdanje Jugoslavije. V filmu Antuna Vrdoljaka Glembajevi (v tem filmu je uspešno vlogo naredila tudi naša Bernarda Omanova) je izživela vlogo fatalne baronice Castelli-Glemhay. Črna na Koroškem: "Kako sem Hudiča na dvoje presekal?" Smo morali prijetno dopustovanje skrajšati za nekaj dragocenih dni. Zato, ker je Vaš poročevalec moral izvesti en "igralski vskok" pri gledališki predstavi na Koroškem. Že zadnjič (ko smo gostovali v Bohinju) je kolega Sten spraševal kolegico Nadjo, ali mu lahko kako pomaga. Mu lahko priporoči kakšno dobro predstavo (po možnosti komedijo) manjše zasedbe, ki bi trajala eno slabo urico? Je hitro prav prijazno naštela nekatere primerne zadevice. In se je kasneje izkazalo, da so vsi primerni izvajalci na zasluženih poletnih počitnicah. Edino upokojeni igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Janez Eržen bi bil pripravljen sodelovati s programom znamenitega Krjavlja (kakopak, v sočnem dolenjskem narečju). Ker je zadevica odločno prekratka (nekako dvajset minut) za celovečerni program je bilo še nekaj primernega dodati. Smo hitro potegnili jokerja iz rokava. Naše znamenite li utuke (Hop, Cefizelj) ter Kranjske komedijante (obe uprizoritvi skupaj pa prineseta skorajda idealno minutažo). Ker moramo "svobodnjaki" sprejeti ponudbo angažmuja vselej, ko se ponudi (z dopustom in časom smo nekako tako, kot študentje; imamo ga vselej in nikoli!) sem (resda težkega srca) zaključil naše morsko dopustovanje in jo takoj prima-hal nazaj domov. No, in smo se (v vročem petkovim popoldnevu) odpravili v Črno na Koroškem (kilometerski števec je kasneje pokazal, da je oddaljenost od Kranja enaka, kot do otoka Krka). V Ljubljani smo naložili še znamenitega Jurčičevega junaka Krjavlja (Janez Eržen). Med dolgotrajnim popotovanjem smo zastavili besedo o gledališkem poklicu. Gospod Eržen (deset let je minilo od tedaj, ko se je uradno upokojil) je obujal spomine na njegovo zanimivo ter bogato umetniško pot. "Začel sem v Kranju (v zgodnjih petdesetih). V tamkajšnjem poklicnem teatru sem dobil svojo prvo službo." In smo potem hitro ugotovili, da sta se po gledaliških deskah skupaj preganjala z mojim pokojnim dedkom Mirkom Cegnarjem. Z ded-kovim bratom (Lado Cegnar) pa sta skupaj študirala na ljubljanski igralski akademiji. Na Koroškem nas je prišel pozdravit naš ljubiteljski gledališki kolega Peter Rudi. Ko sem ga zagledal z dolgimi sivimi zalisci sem ga takoj pobaral, če bo igral v novem slovenskem filmu (režija Andrej Košak) Zvenenje v glavi (po romanu Draga Jančarja). "Pa bom res! Kako pa ti to že veš?", je glasilo njegovo kontra vprašanje. "Tudi jaz sem dobil eno lepo vlogo v tem filmu. In so mi naročili, da naj se vse do snemanja ne strižem in naj pustim rasti zalisce... " Jutri zvečer (natanko na moj rojstni dan) bomo gostovali na Aljaževih dnevih na Dovjem (Mojstrana). Tamkajšnji šef Turističnega društva Franc Vogar (tudi lastnik lepo urejenega turističnega kampa) je bil tako prijazen, da nam je zaupal nekatere zafrkljive lokalne značilnosti, ki jih bomo nekako "vkomponirali" v našo predstavo. Zato pa sem se moral (žal, ponovno velja tista, da moramo svobodnjaki prijeti za delo vselej, ko ga dobimo) ponovno odpovedali eni veliki ter zabavni jesti pri mojih prijateljih v Goriških Brdih. Aleš Kristančič (iz tamkajšnje priznane vinarske družine Movia) me je osebno povabil na izjemno atraktiven kulinarični večer (ko se bodo briška vina v zanimivi harmoniji prepletala z edinstvenimi štajerskimi jedrni). A kaj hočemo: služba je služba, družba pa družba. In tako je jutrišnji dan namenjen službi... me nisem imel. Toda prijatelj je vztrajal, mi priskrbel opremo. Seveda sem šel na start, kjer nas je bilo kakšnih tristo. Zagnal sem se in po kakšnih petsto metrih zlomil smučko in palico. Toda vseeno sem na koncu zasedel 99. mesto, kar sploh ni bilo slabo, celo bolje od prijatelja... In tako se je začelo s smučarskim tekom, kjer sem nato tekmoval vrsto let. Seveda ob kolesarjenju in vseh ostalih športih, tudi veslanju, saj sem si kupil tudi svoj čoln." Favorit iz ozadja O triatlonu se tista leta najbrž še ni dosti vedelo? "Seveda ne. Toda, ko se je med prijatelji leta 1983 začelo govoriti o triatlonu, ki naj bi ga pripravili v Bohinju, sem bil hitro navdušen. Še bolj, ker so povedali, da bo namesto plavanja tekmovanje s čolnom. Saj to so tako rekoč moji športi, sem si dejal: veslanje, kolesarjenje in tek! In konec avgusta leta 1984 se je zgodilo. Nihče ni vedel, kako bo vse skupaj "izpadlo". Seveda pa je bila informacija o tekmovalcih zanimiva. Štartal naj bi državni reprezentant v smučarskih tekih Janez Reberšak, pa sedaj že pokojni Borut Bergant... to sta bila glavna favorita. Vendar sva nato na tekmi, že po prvi disciplini, po veslanju, na kolesu spredaj ostala sama z Re-beršakom. Ko sva se pognala na tek v hrib, pa sem hitro videl, da bom proti cilju tekel sam. Tako sem prvič zmagal. Naslednje leto je bohinjski triatlon zaradi slabega vremena odpadel, nato pa sem bil najboljši spet naslednje leto in tako petkrat zaporedoma. Šel sem tudi na šesti triatlon, vendar pa sem takrat imel smolo, saj sem si teden dni prej pri tenisu zlomil mezinec. Tako sem tekmoval kar z mavcem na roki in bil na koncu kljub temu tretji. Takrat je zmagal Rogelj. Naslednje leto sem bil nato drugi, potem pa je bilo mojih nastopov konec... Do letos, ko sem se odločil, da spet nastopim na jubilejnem, petnajstem triatlonu." Ta odločitev pa po vseh težavah in tudi ne ravno rosnih letih gotovo ni bila lahka? "Gotovo ne in kar nekaj časa je bilo potrebnega, da sem spet našel pravi "motiv". Star sem pač triinpetdeset let, za menoj pa je tudi huda poškodba pri padcu s kolesom. Toda odločitev je morala "pasti" malo prej, ne zadnji mesec. Tako sem že lani oktobra sklenil, da spet poskusim. Pozimi sem tekel na smučeh, treniral sem v čolnu, več sem kolesaril in tudi tekel. Ne delam si sicer utvar po kakšni visoki uvrstitvi, toda po drugi strani nočem biti skromen. Če bo vse po sreči, bi bil lahko v skupni razvrstitvi tudi nekje okoli petega mesta." Kdo pa so po tvojem favoriti za letošnjo zmago v Bohinju? "Prvi je zagotovo Rogelj, drugi Zupančič, vendar pa je težko govoriti, saj se nikoli ne ve, saj je na primer odličen tudi Kos..., vendar treba je pač priti na cilj, takrat bo vse jasno." Devet dni v komi Marsikdo bi po tako hudi nesreči kolo zasovražil za vse čase. Ti spet celo tekmuješ? "Bil sem navdušen gorski kolesar, zmagal sem celo prvi slovenski pokal v gorskem kole- sarstvu, na koncu pa sem jo "skupil" prav na kolesu. Oktobra, teden dni po Urekovem pohodu na Goro, sem šel z obiska pri prijatelju Miklav-čiču. S kolesom sem se peljal po terenu, ki ga znam tako rekoč "na pamet", naenkrat padel ter se zaletel v drevo. Ko sem se v bolnišnici po devetih dneh zbudil iz kome, pa sem najprej začel razmišljati, kaj bi se mi lahko zgodilo. Šele po nekaj mesecih sem prišel do zaključka, da je bil vzrok trd predmet v nahrbtniku, ki me je pri skoku čez graben udaril na zadnjo stran glave. Izgubil sem ravnotežje in kontrolo... S tem se strinja tudi dr. Prestor, ki me je operiral. Tudi kasneje, ko sva s prof. Vozličem, mojim "angelom varuhom", ki me je po nesreči našel, gledala, kje sem ležal, sva ugotovila, da drugega razloga ni moglo biti... Od takrat naprej vedno nosim čelado, ki sem jo prej imel le na "dirkah". Pomembno zame pa je, da sem ugotovil razlog za padec in tako se mije "odvalil kamen od srca". Spet sem začel z rekreacijo, spet sem začel dirkati in spet grem na triatlon..., čeprav mi starejši sin Matej, ki je diplomiral na Fakulteti za šport, včasih že reče, naj vendarle pogledam svoj EMŠO. Vendar se s tem ne obremenjujem, saj tekmujejo tudi moji prijatelji, ki so tako mlajši kot tudi starejši. Zame Zadnjič sije Lojze zmago v Bohinju priboril leta 1989. je pomembno, da me je spet "zagrabilo"." Ko premišljujem o bohinjskem triatlonu jeklenih, o osmih kilometrih veslanja, nato pa o tridesetih kilometrih kolesarjenja in na koncu še desetih kilometrih teka v hrib in se pogovarjava o športu, me zanima, ali se prištevaš k rekreativcem ali pravim _J tekmovalcem? "Povedal bom isto, kar sem že pred veliko leti. Tudi če je organizirano tekmovanje za rekreacijo, takoj ko si daš na prsi štartno številko, to ni več rekreacija. Rekreacija je na primer takrat, ko greš na tek zaradi svojega užitka, zdravja, počutja... Ko pa imaš na sebi štartno številko, je to tekma. Rekreativna pač, vendar tekma. Pa če si star le nekaj let ali če je za teboj že osem desetletij... Je pa težko v glavi premostiti dejstvo, da nekoč pač ne moreš več biti najboljši tudi v absolutni kategoriji, da pač skušaš upoštevati svoj EMŠO... Tudi pri meni je bilo tako. In če mi šport ne bi res toliko pomenil, bi bilo gotovo še težje." S športom tudi v službi in doma K sreči pa je s športom povezano tudi tvoje delo, služba v žirovski Alpini ? "Po službi v LTH-ju sem v Alpini začel kot serviser športne obutve, pancarjev. Spremljal sem smučarje, ki so nosili Alpi-nine čevlje, od Čižmana, Petroviča, Svetove... Kasneje sem začel skrbeti za tekače, kombi-natorce in biatlonce, ki na največjih tekmah uporabljajo naše čevlje. Zavedam se, da je to zahtevo delo, kjer se lahko razdajaš do konca - vendar - to delo mi veliko pomeni." Veliko pa vam domačinom iz Gorenje vasi in Hotavelj gotovo pomeni tudi uspešno domače Športno društvo Marmor, ki je zadnja leta postalo znano kot organizator številnih prireditev "Moram reči, da smo »bili v okviru Partizana v Gorenji vasi že pred leti zelo aktivni, saj smo organizirali več vaških, medvaških, tudi občinskih prireditev. Vendar se je skupina ljudi, ki je to počela, večinoma razšla, nastalo pa je novo društvo: Športno društvo Marmor Hotavlje. Ker sem pač doma s Hotavelj, sem seveda kmalu začel sodelovati z domačini. Poudariti moram, da so vsi zelo "fajn" fantje, imajo pa tudi izredno dobrega predsednika. Toneta Mravljo. Če pač druščina ni prava, če ni skupine ljudi, ki zagnano dela in je pripravljena za šport in organizacijo prireditev žrtvovati svoj čas, potem pač tega ni. Nam pa veliko pomeni, če na našo prireditev pridejo tudi drugi, če se navdušenci za šport družimo med seboj." • V. Stanovnik, foto: T. Doki in arhiv Lojzeta Oblaka 27. STRAN • GORENJSKI GLAS _* Paraplegik Izet Ibrahimovič hodi v redno šolo Izeta sošolci sami nesejo po stopnicah Dobremu dijaku Izetu Ibrahimoviču jeseniška občina posebej plačuje prevoz s kombijem na Srednjo šolo. Po stopnicah ga v 4. nadstropje z vozičkom vred nesejo njegovi sošolci. Jesenice, 25. avgusta - 17-letni Izet Ibrahimovič seje rodil v Bosni, a ko je bil star deset mesecev, se je družina preselila na Jesenice. Izet se je rodil s prirojeno napako hrbtenice in ostal paraplegik, na vozičku za vse svoje življenje. Njegova mama je zato ostala doma in se ni nikoli zaposlila. Skrbeti je morala za sina, oče pa je bil zaposlen, saj je poleg Izeta moral preživljati še dve svoji hčeri. Vsa družina je vzorno skrbela za Izeta, vsi so mu pomagali pri vsakdanjih težavah premagovanja ovir. Kamor so šli, povsod so morali vzeti voziček, brez katerega Izet ne more. Najbolj jih je skrbelo to, kako bo, ko bo Izet star sedem let: kam bo šel v šolo? Ljubeča družina Ibrahimovi-čevih, Izet pa še posebej, so se potihem zelo bali, da bo Izet moral obiskovati šolo v Kamniku, v zavodu za invalidno mladino. Kako le naj bi ga vzeli v kakšno jeseniško šolo - da bi Izet ostal doma, v varnem zavetju svoje družine - saj vendarle ne sprejemajo otrok na invalidskih vozičkih? A zgodilo se je ravno to: jeseniška osnovna šola Toneta Čufarja je po testiranjih, ki jih je dobro opravil bistri Izet, vzela Izeta na svojo šolo. Malo so se učitelji vendarle bali, kako bo: šola tedaj še ni imela dvigala in je bilo zato veliko vprašanje, kako bo Izet sploh zmogel z invalidskim vozičkom po stopnicah. Zmogel je. S pomočjo očeta, ki je vsak dan svojega sina sam z vozičkom vred nosil po stopnicah! Vsak dan. Učitelji se niso mogli načuditi, kako skrben je! Vse bi naredil, da bi se sin lahko dobro šolal. Izet je povrnil starševsko zaupanje in se oddolžil za skrb: do tretjega leta osnovne šole je bil odličen, nato prav dober in dober. To je trajalo do osmega razreda, ko so na šoli prav za take primere dobili dvigalo. Izet seje nato vpisal v Srednjo šolo na Jesenice, kjer danes obiskuje 3. razred, smer poslovni tehnik. Učenci na osnovni šoli so ga dobro sprejeli, nihče ga ni zaničeval in se norčeval -a kako ga bodo sprejeli srednješolci? Kako bo tam lahko Izet Ibrahimovič premagoval stopnice? Kako se bo sploh lahko vozil do šole, saj na avtobus ne more? Tudi na Srednji šoli Jesenice so bili odprtih rok, pedagogi in sošolci, ki Izeta danes sami nesejo v 4. nadstropje, kadar imajo pouk strojepisja ali računalništva. Še posebej pa je Izetova družina hvaležna jeseniški občini in županu, ki je odredil, da se Izet vsak dan s šolskim kombijem brezplačno vozi v šolo. Občina torej plačuje Izetov prevoz. Oče je namreč ostal brez dela, na čakanju je, doma pa je še sestra, ki hodi v šolo. Skromno živijo, saj je očetovo nadomestilo majhno, Izet prejema 20 tisoč tolarjev štipendije, to pa je tudi vse. Izet je bister in dober fant, prijeten sogovornik, ki ima tudi kar precej prijateljev. "Imam veliko dobrih prijateljev, ki jih imam zelo rad," pravi. "Rad imam tudi glasbo, zato me moj najboljši in zvesti prijatelj večkrat vzame s seboj na Bled, v disco. Večno bom hvaležen vsem učiteljem in sošolcem na osnovni šoli Toneta Čufarja, ki so tako lepo ravnali z mano, zdaj pa enako skrbno ravnajo tudi pedagogi in sošolci na Srednji šoli. Ne nazadnje čutim globoko hvaležnost tudi do občine, ki mi tako pomaga, do mojih staršev, družine in prijateljev, s katerimi preživim najlepše trenutke svojega življenja..." • D. Sedej V skladišču rabljenih oblačil Rdečega križa Jesenice Otroške obleke in obutve ni nikoli dovolj V skladišču Rdečega križa na Jesenicah mlade mamice takoj vzamejo vse, kar rabijo otroci do sedmega leta starosti: obleko, obutev, stekleničke, dudke, vozičke, perilo in igrače. Tega tudi najbolj primanjkuje, saj vlada huda socialna stiska. Jesenice, 25. avgusta - Nihče se več niti ne spominja, od kdaj obstaja na Jesenicah skladišče za rabljena oblačila Rdečega križa. Toliko desetletij je že odprto in tako so ga ljudje "za svojega vzeli", kot pravimo, da sleherni Jeseničan in okoličan ve, da to skladišče je in da dela vse dni v letu. Solidarnost in tradicija - ne vreči obleke ali obutve proč, ampak jo podariti - se prenaša iz roda v rod. Skladišče rabljenih oblačil, obutve, ne pa tudi pohištva, štedilnikov in druge opreme - te nimajo kam dati, zato je ne sprejemajo v skladišče, ampak navežejo stike med tistim, ki pokloni in tistim, ki potrebuje - je v nekem obdobju prišlo na zelo čuden glas. Zato, ker seje nekdo spomnil in razširil lažno vest, da v skladišču jemljejo samo obleko, obutev, posteljnino, ki mora biti kemično očiščena. To nikoli ni bilo res in še danes ni, kajti v skladišču, ki ga skrbno urejuje in vodi Jelena Blažič, so vedno vzeli vse, kar ni bilo ravno zamazano, raztrgano, brez gumbov ali zadrg... Nobene čistilnice ni treba za rabljeno obleko, preden jo ponesete v skladišče. "V skladišču je veliko obiska, najmanj 20 posameznikov ali družin dnevno pride," pravi sekretarka območnega združenja RK Jesenice Mateja Krašovec. "Ljudje veliko podarjajo, a tudi prejemnikov je zelo veliko. Vedno več, kajti socialna stiska je huda. Skladišče je odprto vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure, a nemalokrat najdemo obleko ali obutev kar v škatlah pred našimi vrati, vrati Rdečega križa in jo potem odnesemo v skladišče. Če pa kdo n'e more v tem času darovati, se lahko dogovorimo po telefonu na številki 831-950. sti, gre v tistem hipu iz skladišča. Če samo pomislimo, koliko še dobrih otroških vozičkov je v kosovnih odpadkih, mi pa nimamo nobenega v skladišču! Jeseni bo predvsem veliko povpraševanje po bundah in obutvi, spet obutvi predvsem za otroke. Prosilci bi radi otroške hlače, majice, bunde, igrače. Ne morem povedati, koliko je povpraševanja! Družine, ki so v slabših socialnih razmerah, si večinoma med seboj vso to opremo izmenjujejo, vendar pa so družine, ki imajo majhne otroke in nikogar, ki bi jih posodi/ ali podaril otroška oblačila. Zelo veliko je povpraševanja tudi po oblačilih za močnejše postave - ženske in moške. Teh nikoli nimamo dovolj. Sicer pa dva- krat letno javno objavimo, da zbiramo oblači/a za mlajše, otroke in za močnejše postave. Zelo radi vzamemo tudi vso posteljnino, ki je darovalci malo podarjajo. Med darovalci so večinoma prebivalci Jesenic, Kranjske Gore, Žirovnice, redno prinaša rabljena oblačila družina iz Gorice. Med tistimi, ki so zelo zelo potrebovali pomoč, nas je pretresla usoda družine z Bleda, ki živi v bednem stanovanju brez vode, elektrike in s tremi majhnimi otroki. Pozimi je prišla mati celo brez jopice in prosila za deko za svoje otroke. Vanjo jih je povila, naložila na voziček in se odpravila proti železniški postaji. Vožnjo po železnici ima ta družina, kjer sta oba starša ostala brez dela, zastonj..." • D. Sedej Mateja Krašovec Tiste, ki prihajajo po pomoč, nikoli ne preverjamo in ne zahtevamo dokumentov. Kdor zbere pogum, pride. Zgodi pa se, da kdaj kakšne stvari nimamo. Predvsem primanjkuje opreme za novorojenčke in nasploh vse za otroke do sedmega leta starosti: obleka, obutev, vozički... Otroški vozički bi šli v tistem hipu, ko bi jih imeli, pa igrače tudi, pa otroške stekleničke, dudke, skratka, vse, kar potrebujejo otroci v zgodnji dobi. Vse, kar prinesejo za otroke do sedmega leta staro- Območno združenje RK Kranj KRVODAJALSKA AKCIJA 4. IN 5. SEPTEMBRA 2000 RAZPORED ODHODOV AVTOBUSOV V LJUBLJANO NA ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI PONEDELJEK, 4. septembra 2000 1. Ob 7.00 uri - KO RK VODOVODNI STOLP - AP Vodovodni stolp na Oldhamski 2. Ob 7.15 uri - KO RK PRIMSKOVO - pred Domom krajanov Primskovo 3. Ob 8.00 uri - KO RK ZALOG - AP Zalog 4. Ob 8.15 uri - KO RK CERKLJE - AP Cerklje 5. Ob 9.00 uri - KO RK PREDOSUE - AP Predoslje 6. Ob 10.30 uri - KO RK PODBREZJE - AP Podbrezje TOREK, 5. septembra 2000 1. Ob 7.00 uri - KO RK ZLATO POUE - pred KS Zlato polje, F. R. Staneta 13 2. Ob 7.15 uri - KO RK ČIRČE - AP Čirče 3. Ob 8.00 uri - KO RK OREHEK DRULOVKA - AP Orehek, Drulovka 4. ob 9.00 uri - KO RK CENTER - AP pred hotelom Creina ^r~-^ 5. ob 9.15 uri - KO RK BITNJE - AP Bitnje /^%\ OZ RK Kranj ^t^J/ Otroci so letovali Jesenice, 25. avgusta - Iz proračuna občine Jesenice namenijo za enkratne socialne pomoči, kijih dobi okoli 100 posameznikov letno na priporočilo Centra za socialno delo, okoli 2 milijona in 300 tisoč tolarjev. Poleg tega občina redno subvencionira zdravstveno letovanje 49 otrok, od tega treh predšolskih tako, da so lahko M dni preživeli v Pineti v Novigradu. Prispevek za letovanje pod zdravniško oskrbo je znašal 63.980 tolarjev, občina je za vsakega prispevala po 6.599'tolarjev, starši 20.897 tolarjev in zdravstvo 36.484 tolarjev, Letovanje otrok iz socialno ogroženih družin v Pineti v Novigradu je bilo tudi subvencionirano. Lepo letovišče, ki ga je občina uspela ohraniti tudi tako, da je prispevala nekaj za njegovo vzdrževanje - iz proračuna nameni 540 tisoč tolarjev za vzdrževanje in stroške letovišča. Letos je letovalo 55 otrok, o katerih je mnenje posredoval Center za socialno delo in socialne delavke po šolah in vrtcih. 24 otrok je bilo iz osnovne šole Toneta Čufarja, 8 s Koroške Bele, 12 iz sole Prežibovega Voranca, 6 iz šole Poldeta Stražišarja. eden iz zavoda Hrastovec - Trate, eden iz zavoda Planina, eden iz Šentvida in dva iz vrtca. Za deset dni brezskrbnega letovanja, kije stalo 30.200 tolarjev, je občina prispevala po 12 tisoč tolarjev, • D,S. nnBnL JUFA W/ 77T Darujemo, če vemo, komu Kranj, 25. avgusta - Naši anketiranci so vsi po vrsti zagotovili, da Slovenci radi darujemo tistim, ki so pomoči potrebni. Prispevki UNICEF-u, Karitas, Rdečemu križu, sodelovanje ob solidarnostnih koncertih, pomoč v hrani in obutvi. V Sloveniji poteka veliko humanitarnih akcij z zbiranjem prispevkov v denarju, materialu, obleki in obutvi. Zbiralcev je veliko, od orgjuiizacij, kot so Karitas in Rdeči križ, UNICEF in drugi, do posameznikov, ki so se odločili, da pomagajo sosedu ali prijatelju, ki se je znašel v hudi življenjski stiski. Nekaj Gorenjcev smo vprašali, koliko darujejo oziroma kako ocenjujejo številne solidarnostne akcije po Sloveniji? Andreja Pavlin iz Naklega: "Kot dijakinja drugega letnika klasične škofijske gimnazije v Ljubljani, lahko rečem, da že na naši gimnaziji vse leto poteka vrsta humanitarnih akcij. Zanesljivo sta na šoli vsaj dve ali tri letno, predvsem ob božiču in veliki noči, ko zbiramo za različne namene. Za vse tiste starejše in otroke, ki so pomoči potrebni. Drugače pa mislim, da na splošno ljudje kar dajo in pri tem ne pomislijo, za kaj dajo. Mislijo si. Nekaj je pač treba dati." Miran Drol iz Kranja: "Zdaj so taki časi, da marsikdo zanesljivo potrebuje humanitarno pomoč, saj so socialne stiske v nekaterih družinah kar velike. Vendar - večkrat opažam, da dobijo družine ali posamezniki pakete Rdečega križa ali Karitas, pred vrati pa jim stojijo kar dobri avtomobili. Prav tako se mi ne zdi prav, da marsikje po Kranju - denimo za stavbo nekdanje JLA - najdeš vreče odpadkov, med njimi pa obleko in obutev. Tisti, ki organizirajo razne solidarnostne akcije, bi morali biti veliko bolj pazljivi, kdo resnično potrebuje pomoč." Helena Pogačnik iz Kamne Gorice: "Mislim, da smo Slovenci kar radodarni, kadar gre za pomoč nekomu, ki je v stiski in potrebuje denarno ali kakršno koli drugo pomoč. Slovenci so odprtih rok, kadar vedo, komu bodo dali in ne skoparijo, če za pomoč zaprosi humanitarna organizacija: ali Rdeči križ, Karitas ali kdo drug. Sama vsako leto darujem: odzovem se predvsem solidarnostnim akcijam, ki so po televiziji, ko so dobrodelni koncerti. Vedno pošljem položnico, če gre za tako prireditev." Marko Hočevar iz Škofje Loke: "Darujem, če za pomoč zaprosi Rdeči križ ali kdorkoli drug. Še sam sem tedaj, ko je bil v Škofji Loki begunski center, večkrat iz Avstrije, z Dunaja, kjer imamo sorodnike, pripeljal pomoč za begunski center. To so bile obleke, obutev, hrana in zdravila, ki so jih darovali avstrijski sorodniki." Agata Milutinovič iz Kranja: "Sama najraje darujem tedaj, ko gre za pomoč otrokom. Zato se odločam za nakup v TAl - TAl, trgovini v Kranju in tako darujem tudi UNICEF-u. UNICEF najbolj skrbi za otroke, moja odločitev pa je, da pomagam otrokom. Tudi z nakupom UNICEF-ovih voščilnic ob novem letu, z denarnimi prispevki in sploh sodelujem v vseh akcijah, ki so povezane s to mednarodno humanitarno organizacijo." Boštjan Svegelj iz Tržiča: "Moram kar priznati, da doslej še nisem kaj podaril, če pa bi me kdo prosil, bi vsekakor pomagal. Solidarnostnih akcij je kar veliko, vprašanje pa je, koliko si tisti, ki so v hudi stiski, lahko s prispevki pomagajo. Nekaj v začetku že, a razmišljam, kako je potem? Vsekakor pa bi po svojih močeh pomagal vsakomur, če bi me v stiski prosil." • D. Sedej V avgustu izbiramo GORENJ KO/'GORENJCA meseca JULIJA 2000 Špela z 242 in Janez s 182 glasovi Na Gorenjskem že sedmo zaporedno teto vsak mesec, s tedenskimi glasovanji na tri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA", V njej sodelujete: bralke In brala Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice In Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV -Gorenjske televizije. @Body:Danes, zadnji petek v avgustu 2000, začenjamo še zadnji krog v izboru GORENJKE/GORENJCA meseca JUUJA 2000. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo"' neposredno v oddaje, Vam bodo povedati voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je glasovanje na dopisnici, na katero vpišete enega od obeh predlogov za G0RENJK0/G0RENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so tudi v letu 2000 turistična društva Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; ter Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah. Ne pozabite: poštnina je odi. julija spet višja in zato ZNOVA poudarjamo, da premalo frankiranih dopisnic ali pisem na pošti ne prevzemamo, Če je prevzem vezan na plačilo porto oz. dvojne poštnine s pribitkom. To seveda ne velja le za glasovnice v tej akciji, temveč tudi za ostalo premalo frankirano pošto! Praktičen nasvet: na poštah ali v trafikah kupujte znamke s črkovno oznako zafrankirno vrednost (A, B) in v primeru podražitev se Vam ne bo zgodilo neprijetno presenečenje. Še zadnjič na kratko predstavljamo eno Gorenjko in enega Gorenjca, ki sta prejšnji mesec s svojim delom in dosežki posebej opozorila nase: Janez Rozman Spela Razinger ŠPELA RAZINGER, mlada gasilka iz Prostovoljnega gasilskega društva Leše, kije prejšnji mesec praznovalo stoletnico; Špela je že tri leta tudi predsednica tega društva, kije s tristo člani najštevilnejše v tržiški Gasilski zvezi. JANEZ ROZMAN, tiskar, uspešen podjetnik Iz Smokuča, solastnik družinskega podjetja, pobudnik in ustanovitelj Manufakture mojster Janez; Janez ima največ zaslug za Grajsko tiskarno, novo turistično pridobitev, kije od prejšnjega meseca na Blejskem gradu. V tretjem glasovalnem krogu smo v glasovanju za GOREN-JKO/GORENJCA meseca JULIJA 2000 prejeli 159 (v prvem krogu 131, v drugem 134) glasovnic. Za požrtvovalno gasilko in predsednico PGD Leše SPELO RAZINGER je prvi teden glasovalo 79, v drugem tednu 69 ter v tretjem 94 bralcev, poslušalcev, gledalcev; za uspešnega podjetnika in grajskega tiskarja JANEZA ROZMANA pa 52 v prvem in po 65 v drugem ter tretjem krogu. V največji, najbolj tradicionalni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, telefon 04/202 -U -33, Fitness center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, in Lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden u redijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, kiste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, vfitnessu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA & SILVA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbijo za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjko/Gorenjec meseca. Izmed prejetih glasovnic poteg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je tokrat povabljena JERNEJA BEHRIČ iz Mengša; v Studio Feniks v Bistrici prt Tržiču je povabljena ALENKA GORIŠEK Iz Škofje Loke, v Fitnes studiu Krpan Radovljica pa pričakujejo EMO MALOVRH z Jesenic. Tri vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Ivanka La-jnar, Stražišarieva 29, Jesenice; 2. Miha Vogelnik, Bohinjska Bela 29b in 3. Sonja Pavšek, Visoče 5, Tržič. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: 1. Lucija Jager, Štula 5, Ljubljana - Šentvid; 2. Irena Pavšič, Cankarjeva 17, Nova Gorica; 3. Jana Eržen, Zg. Bitnje 93, Žabnica in 4. Mitja Novak, Hudi Graben U, Tržič. Lutkovni pristan Medvode 2000 POROČILI SO SE Škofja Loka, 19. avgusta MATJAŽ ŽEMLJIC in VALERIJA PINTAR; VALENTIN AŽBE in TONČKA PODOBNIK; SIMON BRADAČ in STANKA JUGOVIC Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. Mednarodni lutkovni festival Medvode, 24. avgusta - V Medvodah se bo v nedeljo, 27. avgusta, začel v okviru četrtega poletnega lutkovnega pristana mednarodni lutkovni festival, ki ga tudi letos pod pokroviteljstvom župana občine Medvode Stanislava Žagarja organizira Ciciglej Medvode. Ker grad Goričane ni več dostopen, bodo predstave letos v atriju Knjižnice Medvode, kjer bo prostora za okrog 100 obiskovalcev. Sicer pa bodo predstave tudi v Sori, Pirničah in Smledniku. Prva predstava v atriju knjižnice Medvode bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 19. uri Kozmični klovni (Češka) S predstave Tri zgodbe o zajcu PROGRAM LUTKOVNEGA FESTIVALA V soboto, 2. septembra, ob 10, uri v atriju knjižnice Medvode Kratka žabja zgodba (Bolgarija) V sredo, 13. septembra, ob 11/uri v domu krajanov Sora Okoli očesa z očesom (Hrvaška) V četrtek, 14. septembra, ob 10. uri v kulturnem domu Svoboda Medvode Tri zgodbe o zajcu (Maribor) V soboto, 16. septembra, ob 11. uri pred blagovnim centrom Medvode Cirkus bambinus (teater Cizamo Slovenija) V soboto, 16. septembra, ob 16. uri v atriju knjižnice Medvode Trnjulčica (Češka). Po zadnji predstavi pa bo tudi podelitev nagrad Ciciglejček. V okviru festivala pa bo tudi spremljevalni program. V nedeljo, 27. avgusta, ob 21. uri na dvorišču Luštrikovih Goričane Carmen Crazy (nočni program za odrasle) V petek, 1. septembra, ob 16. uri v domu kulture Pirniče Zaklad Čarovnice Jazibabe (Celovec) V petek, 15. septembra, ob 10. uri v mali dvorani 0TH Medvode Krokodil (Ciciglej Medvode) Mihaelov sejem v Mengšu Sejem bo 30. septembra in 1. oktobra, proslavljali pa bodo jubileje. Prijave za stojnice sprejemajo do 1. septembra. Mengeš, 24. avgusta - Društvo Mihaelov sejem v Mengšu pripravlja tradicionalno prireditev Mihaelov sejem. Na njem bodo letos proslavili različne jubileje in predstavili dejavnosti v povorki skozi Mengeš. Sejem bo 30. septembra in 1. oktobra, v petek, 29. septembra, ob 19. uri pa bodo najprej proslavili 95-letnico čebelarstva, nakar bo za razpoloženje skrbel ansambel Sicer. Parada bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 15. uri. Takrat se bodo v Mengšu predstavili letošnji jubilanti z dejavnostmi. 15-letnico praznujejo kolesarji, 20-letnico taborniki, 25-letnico folklora in mešani pevski zbor Zvon, 40-letnico TD Mengeš, 50-letnico AMD, 95-letnico čebelarji, 110-letnico pa gasilci. Pomembne letošnje obletnice v občini pa so tudi 300 let rojstva slikarja Franca Jelovška, 170 let rojstva pisatelja Janeza Trdine in 200 let šolstva v Mengšu. Sejem pa se bo začel v soboto, 30. septembra, zjutraj z različnimi prireditvami in slovesnostmi. Med drugim se bo predstavila letos tudi občina Trzin. V soboto zvečer bo igral ansamel Alpski kvintet, v nedeljo pa Gregorji. Glavni medijski sponzor bo tudi letos Gorenjski glas. V Gorenjskem glasu bomo kupon za ocenjevanje stojnic objavili v drugi polovici meseca septembra v posebni prilogi. Danes pa skupaj s prirediteljem Društvo Mihaelov sejem vabimo vse, ki bi se se radi predstavili na stojnicah, da prijavo pošljejo najkasneje do 1. septembra na naslov: Društvo Mihaelov sejem, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš ali GSM: 041/730-382 - Štefan Bonn. • A. Ž. ALIŠČIV NARAVI NIČE ■ OTH, KUD O. ŽUPANČIČ, SORA Domačijo pr'RAKARJU - nasproti Dvorca Goričane GLEDALIŠČE V NARAVI - se tokrat seli izpod Turnco no prijazno domačijo LUŠTRIKOVIH v Goričane, kjer bo KRSTNO UPRIZORILO duhovito povest GOSPODIČNA MICI (prvič izšlo v Slovanu 1917), ki jo je napisal Fran Milanski (3.12.1867 -12.10.1932) za GLEDALIŠČE V NARAVI pa dramatiziral Jernej Novak. V igri je obilo petje duhovitih domislic, kakor je tale, ko ob prerazgretih častilcih dobre kapljice Rotička v igri pravi: "Pijanec je kakor prašiča: če se prasko novodi no rž jo moraš pobiti ali pa rž pasti • NE POBOLJŠA SE NE. režija: Peter Militarev, os. režije: Boštjan Luštrik scenografija: Peter Militarev, Milan Hrast skladatelj: Sandi Vovk, lučna postavitev: Uroš Vovk igrajo: Petek Sobota Nedeljo Petek Soboto Nedelja 01,09., 20 uri 30 02.09., 20 uri 30 03.09., 20 uri 30 08.09., 20 uri 30 09.09., 20 uri 30 10.09. 20 uri 30 Manca Urbane, Bine Motoh Anica Horvat, Doni Šmon Bazena Gaber, Uroš Smolej Mojca Korbar H., Kondi Pižorn Grega Čusln, Toni Kocjan Neža Brodeško, BoSjon Luštrik Anš Plešec in 70 drugih M f D V O D E Cona vstopnic: 1.600 SIT Prodajo: Domačija pri Rokarju • Goričane 35, tel: 01 36 12 035 Trgovina Mrak, Goričane; Trgovina Sora; Dve uri pred predstavo; Kontaktna osebo: luštrik Boštjan, tel: 041 521 301 Dragi bralci! Ker s«' rasa pisma kar nabirajo na moji mizi, danes nadaljujem z odgovori nanje. Se vedno mi lahko pišete no naslov našega uredništva: Gorenjski glas, Zoisova ulica I. Kranj, s pripisom za Hozijin astrološki kotičeklahko pa mi pošljete tudi elektronsko pošto na naslov astra.ruxi ratail.iti Napišite tudi staje pripombe in predloge. I sem, ki ste pisali in tisti, ki še boste, se lepo zahvaljujem. Šifra: "Optimistha99 ()l> vašem rojstvu je Sonce že vstopilo v znamenje škorpijona. Tam imate močan štetij - kar štiri planete in za vas resnično lahko rečemo, da ste prava predstavni* STROJNI TEHNIK (program poklicno tehniškega izobraževanja - v 4. letnik) > STROJNI MEHANIK > PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN ^ Konstrukcijski ključavničar > OBLIKOVALEC KOVIN • Strugar, frezalec, orodjar > PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN • obdelovalec kovin > TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE > BOLNIČAR - NEGOVALEC Informativni dan bo v petek, 08. 09. 2000, ob 16. uri in v soboto, 09.09.2000, ob 8. uri na Srednji šoli Jesenice. Informacije in vpis vsak delovni dan od 08. do 13. ure ter ponedeljek in sreda od 15. do 17. ure. SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ Cankarjeva 2 4000 KRANJ razpisuje vpis v programe za odrasle za šolsko leto 2000/2001 1. PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DOKVALIFIKACIJE ZA NASLEDNJE POKLICE - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) 2. PROGRAM ZA PRIDOBITEV PRVEGA POKLICA - slikopleskar, zidar, tesar, pečar (IV. stopnja) Pogoji za vpis in dokumentacija: - Pod 1 - spričevalo o pridobljenem poklicu, prijavnica za vpis (obrz. DZS, 1.20) - Pod 2 - spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, prijavnica za vpis (obr. DZS 1.20) Vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v programe izobraževanja pošljite na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Rok prijave 15 dni od dneva razpisa. O začetku izobraževanja bodo kandidati pisno obveščeni. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2 4000 KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV za nedoločen čas s polnim delovnim časom v programu Gradbinec II in Zaključna gradbena dela (17 pedagoških ur tedensko) 2. TRI UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA 2 učitelja za določen čas s polnim delovnim časom in 1 učitelj za določen čas s krajšim delovnim časom (9,5 pe-gagoških ur tedensko) 3. SVETOVALNO DELAVKO za določen delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (18 ur tedensko) 4. TEHNIČNEGA DELAVCA - VZDRŽEVALCA UČNE TEHNOLOGIJE za določen delovni čas, krajši od polnega delovnega časa (18 ur tedensko). 5. UČITELJA ZA LIKOVNI POUK IN UMETNOST za določen čas (8 pedagoških ur tedensko) Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja gradbena šola Kranj, Cankarjeva 2, 4000 Kranj. Začetek dela je 4. 9. 2000. Regal, d.o.o., KRANJ GLASBENA DELAVNICA RA6UA Cesta na Klanec 15 Šola električnih klaviatur za otroke od 5 do 15 let: Ugodna cena šolnine! Vpis v začetni tečaj še do 4. 9. 2000. Informativni dan 1. 9. 2000 osebno ali po tel. 04/2323-561,041/549-675. PAPIRNICA IN KNJIGARNA fin - ing, d.o.o., posavec Kranjska c. 7, 4240 Radovljica, telefon: 04/5314-454 Titova 53b, 4270 Jesenice, telefon: 04/5861-604 • Pisarniški material in tiskovine (tudi na naročilnico) • Darila • Igrače - GAME BOY, BAR BI E, TOMY • Fotokopiranje z možnostjo vezave • Usnjena galanterija BOGATA PONUDBA ŠOLSKIH POTREBŠČIN, NAHRBTNIKOV IN ŠOLSKIH TORB! UGODNE CENE IN PESTRA PONUDBA! UGODNE CENE IN PESTRA PONUDBA M V mm Srednja mlekarska in kmetijska šolo Kron j SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ SMLEDNIŠKA CESTA 3, 4000 KRANJ Telefon: 064/38 05 70, faks: 064/380 57 18 Telefon: 064/32 59 71 I. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ODRASLIH V ŠOL. LETU 2000/01 4-LETNI PROGRAMI ♦ kmetijski tehnik ♦ vrtnarski tehnik 4 živilski tehnik 2,5-LETNI PROGRAMI ♦ pomočnik/ca gospodinje/oskrbnice ♦ pomočnik v živilstvu 3- LETNI PROGRAMI ♦ cvetličar ♦ vrtnar ♦ kmetovalec 4- mlekar II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ŽIVILSKO PODROČJE ♦ predelava mleka v mlečne izdelke I. 4- predelava mleka v mlečne izdelke II. 4 priprava testenin, peke kruha, potic in drobnega peciva VRTNARSKO-CVETLICARSKO PODROČJE ♦ delo v sadnem vrtu 4 aranžiranje cvetja KMETIJSKO PODROČJE 4- traktorski tečaji 4 izobraževanje za pridobitev status kmeta 4- testiranje škropilnic SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 4- tečaj klekljanja ♦ šola za starše 4- način življenja in prehrane v tretjem življenjskem obdobju 4 računalniški tečaj za kmete Prevozi, turizem, prodaja vozil in servisi, d.d. Titova 67, Jesenice tel.: 04/5-862-555, fax: 04/5S64-605 DIJAKI IN ŠTUDENTI! V šolskem letu 2000/2001 z INTEGRALOM v ŠOLO in z malo sreče tudi v GARDALAND! MED KAKŠNIMI VRSTAMI VOZOVNIC LAHKO IZBIRATE? mesečne ❖ polletne ❖ letne ❖ vozovnice Jolly KAJ POTREBUJETE ZA NAKUP VOZOVNICE? ❖ poles plačilnega sredstva, le še: -> veljavno potrdilo o šolanju KAKŠNE UGODNOSTI VAM NUDIMO? - velike popuste za polletne in letne vozovnice - ob nakupu polletnih in letnih vozovnic - možnost odloženega plačila - dodatne popuste za plačilo z gotovino - dodatne popuste v počitniških mesecih - kombinirana terminska vozovnica za primestni promet velja tudi v mestnem prometu - vsi kupci terminskih vozovnic sodelujejo v nagradnem žrebanju (20 srečnežev gre 30. septembra z nami v Gardaland) KAM IN KDAJ PO VOZOVNICO? JESENICE, blagajna na sedežu podjetja, Titova 67, tel.: 5-862-555, 5-862-600 KRANJSKA GORA, Agencija Ski pass travel (hotel Kotnik), Borovška 75, tel.: 5-821-000 BLED, TA Kompas Bled (trgovski center Bled), Cesta svobode 15, tel.: 5-741-515 RADOVLJICA, Turistično društvo (za avtobusno postajo), Kranjska c. 13, tel.: 5-315-300 BEGUNJE, Trafika na AP KRANJ, Prodajalna Broder (loto - na avtobusni postaji), Glavni trg 13, tel.: 2-012-327 od 25. avgusta do 8. septembra 2000 Vse dodatne informacije o vrstah vozovnic, voznih redih, cenah in plačilnih pogojih dobite na prodajnih mestih. Želimo vam veliko uspeha v novem šolskem letu ter prijetno in varno vožnjo z naširrii avtobusi! Srednja ekonomsko-tur istiČna šola Radovljica Gorenjska cesta 13 4240 RADOVLJICA telefon: (064) 715 047 fax: (064) 712 24l Ce želite nadgraditi ali dokončati srednjo solo, če imate za to sorazmerno malo Časa, Če vam delovni čas preprečuje obiskovanje večerne šole, Če želite sami izbirati čas, kraj in tempo svojega učenja, če iščete cenejši način izobraževanja, če želite biti pri izobraževanju samostojnejši, vam v okviru izobraževanja odraslih v šolskem letu 2000/2001 ponujamo samoizobraževanje (Kandidati opravljajo izpite po samostojnem učenju na podlagi navodil profesorjev posameznih predmetov) 1. v štiriletnem strokovnem programu EKONOMSKI TEHNIK, poklic EKONOMSKI TEHNIK 2. v štiriletnem strokovnem programu TURISTIČNI TEHNIK, poklic TURISTIČNI TEHNIK Kandidati za vpis v oba programa morajo izpolnjevati naslednji pogoj: - najmanj dokončana osnovna šola ali dokončan skrajšani program srednjega izobraževanja oziroma dveletni program poklicnega izobraževanja Kandidati za program turistična dela pa tudi: - ustreznost zdravstvenega stanja za opravljanje izbranega poklica (zdravniško potrdilo) Prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo na naslov SREDNJA EKONOMSKO TURISTIČNA ŠOLA Radovljica, Gorenjska 13, 4240 Radovljica sprejemali do 1. oktobra 2000. Podrobnejše informacije dobite osebno v šoli ali po telefonu 700-350 izobraževanje odraslih. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA SLUŽBA KRANJ BLEIVVEISOVA CESTA 12 4000 KRANJ Tel.: 064 380 610 Fax: 064 211 490 Obvestilo SPREJEM VLOG ZA REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE Obveščamo vas, da je zadnji rok za oddajo vlog za republiške štipendije za dijake in vajence torek, 5. septembra 2000, za študente pa petek, 6. oktobra 2000, (roki veljajo tudi za tiste, ki so štipendijo že prejemali). URADNE URE ZA SPREJEM VLOG ZA REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE: Dan od 26. 6. do 6.10. 2000 DODATNO ŠE 28. 8. do 5« 9. in od 2. 10. do 6.10.200© Ponedeljek od 8. do 12. ure od 13. do 17. ure Torek od 8. do 12. ure od 13. do 17. ure Sreda od 8. do 12. in od 14. do 16. ure od 16. do 17. ure Četrtek - od 8. do 12. in od 13. do 17. ure Petek od 8. do 12. ure od 13. do 15. ure Kandidate prosimo, da se čimbolj poslužujejo dodatnih uradnih ur. i/eč kot časopis tel.:04/201-42-10 vsak torek in PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA MESTNO OBČINO KRANJ vsak drugi torek v mesecu PRILOGA GORENJSKI GA GI ASA ZA SKOI I ll OSKO REGIJO vsak tretji torek v mese p Tj vsak zadnji torek v me Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Petra obkroži -Gorenjski glas nagradi Tudi v današnji številki Gorenjskega glasa Vas želimo spomniti na enega od gorenjskih dogodkov. Na sliki je naša DTP operaterka Petra s skenerjem, miško in računalnikom obkrožila dva, ki sta si v vročih dneh poiskala ohladitev na 2515 metrih. Če nas "oseba s krogcem " SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli GLASOV IZLET PO IZBIRI'naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne super GI ASOVE izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti oziroma tista, kije obkrožen(-a), realiziral kadarkoli tja do 31. januarja 2003. leta, ko mu/ji bo kateri od razpisanih izletov ugajal. Za sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za tele/bnski klic je bolj malo, do vključno naslednjega torka, 29. avgusta 2000, do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 04/ 201-42-00. Izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab, ali Vaš odgovor premalo popoln. NESREČE Pešec ne more govoriti Na cesti proti Šenčurju povoženi pešec je 35-letni Božidar I iz Kranja, je včeraj potrdila mati. Kranj - V ponedeljek, 21. avgusta, ob 22.28 seje na glavni cesti med Kranjem in Šenčurjem zgodila huda prometna nesreča. Do včeraj neznani pešec je bil ponoči na cesti slabo viden. Oblečen je bil v črno majico s kratkimi rokavi in modre kavbojke, odsev-nika ni imel. Hodil je po nepravi desni strani ceste od Šenčurja proti Kranju, in sicer kakšen meter od roba. Za njim je v isti smeri s skuterjem gillera piaggio runner pripeljal 16-letni Tilen L, ki je pešca na cesti opazil, začel zavirati, kljub temu pa ga je s prednim delom kolesa zadel. Pešca je odbilo po cesti, obležal je na desni makadamski utrjeni bankini. Voznika skuterja pa je obrnilo v levo. Tudi on je padel ter se kotalil po desnem vozišču. Brž za njim je na motorju vamaha TDR 125 pripeljal 17-letni Miha K. Mopedista je očitno prepozno zagledal, da bi ga lahko obvo-zil ali ustavil pred njim. Z motorjem je zapeljal prek njegovih nog in nato počakal na desni bankini. Medtem koje bil mopedist Tilen I. v nesreči lažje ranjen, pa je pešec, ki so ga reševalci prav tako odpeljali na urgenco v Klinični center, hudo ranjen. Ker pri sebi ni imel nobenih dokumentov, pogovor z njim pa ni mogoč, so policisti prek medijev prosili za njegovo prepoznavo. Včeraj gaje prepoznala mati. Ponesrečeni pešec je 35-letni Božidar L. iz Kranja. • H. J. Delavca povzročila požar Jesenice - V sredo med tretjo in četrto uro popoldne sta Radoslav T. in Branko T. ob skladiščni hali obrata legure v jeseniškem Acroniju kurila odpadne lesene palete. Kovinsko kurišče sta postavila le nekaj metrov stran in ga založila s paletami, druge palete pa so bile zložene ob skladiščni stavbi. Potem ko sta zakurila ogenj, sta delavca odšla v obrat. Po petnajstih minutah se je ogenj razširil na pet metrov oddaljeno skladovnico palet ob skladišču. V požaru se je stalilo 30 kv. metrov valovite kritine na skladišču. Ogenj so pogasili jeseniški gasilci. Kriminalisti bodo delavca ovadili kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. V sredo je gorelo tudi v Tenetišah in na Golniku. V Tenetišah je pri lovski koči zagorelo seno v krimilnici za divjad. Zgorelo je približno 50 kilogramov sena, zaradi vročine pa je popokala tudi streha na krmilnici. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci. Na Golniku pa je pa je v bližini gozda zagorela lesena hišica, velika osem krat šest metrov. Ogenj se je nevarno širil tudi proti gozdu. Pogasili so ga kranjski poklicni gasilci in golniški prostovoljci. Hišica je pogorela. • H. J. Domnevni samomor na Jesenicah pojasnjen Bila je nezgoda tako nedeljski padec 5 Vidnega A loj/a K. i/ 12. nadstropja pojasnjujejo kriminalisti. Jesenice ^ torek smo poročali o nenavadnem samomoru na Jesenicah in se na podlagi i/ja\ sosedin vprašali, aii morda ni bil umor. Okoliščine smrti 53-letnega Alojza K. so preiskovali kranjski kriminalisti in jeseniški policisti. Doslej /brana obvestila kažejo na nezgodno smrt, . Aloi/ K. ie \ 1 /ivei --.rmi i ,id te nievec ni tudi to, i je. O s1 * H. I. isodne-luscvni £godno i bodo Utopljenec iz Blejskega jezera Včeraj so ga prepoznali Identiteto so potrdili njegovi ožji svojci. Gre za 35-letnega Bojana Pastirka z Raven na Koroškem. Bled - V sredo, 23. avgusta, zjutraj sta blejska javna delavca v jezeru pod Casinojem opazila truplo. Dežurni na blejskem policijskem oddelku je zanj zvedel ob 7.05 in .takoj obvestil operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj. Policisti so med drugimi obvestili tudi blejske podvodne reševalce potapljače, ki so truplo v stoječem položaju dobili tri metre od obale, približno štiri metre globoko, ter ga izvlekli na Obalo. Truplo je pregledal dežurni zdravnik iz blejskega zdravstvenega doma. Poškodb ali sledov nasilja na njem ni odkril, kot vzrok smrti je navedel utopitev. Sanitarne obdukcije ni odredil. Moški naj bi se utopil v torek zvečer med 22. in 23. uro. Dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec, ki sta bila o najdbi trupla prav tako obveščena, se ogleda nista udeležila. Utopljenec pri sebi ni imel nobenih dokumentov, le tri ključe na obesku in 164CLtolarjev. Po opisu in fotografiji, ki so jo v sredo objavili nekateri slovenski mediji, so ga včeraj prepoznali njegovi ožji svojci. • H. J. ze «33.333,00 Kranj f tel: 064 - 380 900 3. Radovljica J tel: 064 -703 777 1 Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc v Kranju Gorenjska policija dela dobro Marko Pogorevc je včeraj obiskal Policijsko upravo Kranj in njene enote po Gorenjski. Ugodna ocena varnostnih razmer in policijskega dela. Postopno do zapolnitve vsaj večine od 113 praznih delovnih mest v gorenjski policiji. Kranj, 25. avgusta - V okviru rednih delovnih obiskov policijskih uprav se je generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc skupaj s tiskovnim predstavnikom notranjega ministrstva Miranom Korenom včeraj mudil na Gorenjski. Po pogovorih z direktorjem Policijske uprave Kranj Jožetom Mencinom je Marko Pogorevc odgovarjal na novinarska vprašanja, zatem pa je obiskal še policij ske enote po Gorenjski. Na dopoldanski novinarski konferenci je prvi mož slovenske policije ugodno ocenil varnostne razmere na Gorenjski ter dejal, da je zadovoljen z delom policije. "Varnost je na vseh področjih letos bodisi enaka kot lani ali celo boljša. Na področju kriminalitete je število kaznivih dejanj sicer poraslo za dva odstotka, zato pa raziskanost ostaja pri visokih 65 odstotkih. Na področju javnega reda in miru ni hujših kršitev in konfliktnih situacij pri intervencijah policije, prometna varnost pa je, vsaj kar zadeva število žrtev, letos celo ugodnejša. Gorenjska zelena meja je dokaj varna pred ilegalci, kar je po drugi strani dokaz dobrega dela policistov na naši južni meji. Gorenjski policisti uspešno izpolnjujejo tudi strategijo dela v turistični sezoni," je dejal Marko Pogorevc. Kot enega večjih problemov Policijske uprave Kranj je izpostavil šibko kadrovsko zasedbo, saj je kar 113 mest v upravi nezasedenih. Povedal je, da sta se z Jožetom Mencinom dogovorila o načinu postopne zapolnitve vrzeli v nekaj naslednjih Z leve: načelnik operativno komunikacijskega centra v Policijski upravi Kranj Zdenko Guzzi, predstavnik notranjega ministrstva za stike z javnostmi Miran Koren, generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc in direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin. •» Marko Pogorevc je v čeraj zuvr nil kritike ministra zu gospodar- stvo Jožeta Zagožna n trokovnosti in hitrosti dela ljub- Ijanske policije v zvezi "prisluškovalne naprave " in nje- govimi slabimi izkusit igih primerih. "Ljubljanski poli- cijski upravi zuupam. 1 tudi drugih primerih je delala strokovno, glede hitro rum povedati, du je bila prijava zakasnela. Sporno na/ v skladu z zakonom 0 kazenskem postopku predali drza\ 'Istvu. Glede nezaupanja v polici- jo pa menim, da mora vni funkcionar in uradnik delati v smislu zaupanja v dr letih z novinci iz šol in prerazporeditvami policistov iz drugih uprav, seveda pa ni realno pričakovanje, da bodo zapolnili prav vsa prazna mesta. S tem v zvezi je Marko Pogorevc omenil slab gmotni položaj policije, saj manjka denarja tako za plače kot materialne stroške. Notranji minister nas podpira, prepričati bo treba še vlado," je dejal. Glede zahtev nekaterih gorenj- skih občin, zlasti Bohinja, Žirov in Cerkelj, ki so s projektom javna varnost izgubile "svoje" policijske postaje, je dejal, da mora policija pri iskanju čim boljših rešitev nedvomno sodelovati z lokalnimi skupnostmi. "Če bodo v policijski upravi začutili potrebe po spremembah, reorganizaciji, bom za pobude vsekakor odprt." • H. Jclovčan, foto: T. Doki AL Avtoštoparska zahvala Kranj - V torek okrog pol sedmih zvečer se je prijateljski par z avtom peljal iz Kranja proti Bledu. Na Zlatem polju sta ustavila trem avtoštoparjem - dvema dekletoma in fantu. Med vožnjo je ena od deklet zaradi stiske na zadnjih sedežih držala lastničin nahrbtnik in manjši kovček v svojem naročju. Prvo dekle seje za brezplačno vožnjo zahvalilo v bližini Radovljice, drugo dekle in fant pa sta se peljala do Bleda. Ko sta avtoštoparja odšla, je par opazil, da je ena od zadrg na nahrbtniku odprta. Ugotovila sta, da je iz predala zmanjkalo 50.000 tolarjev. Fanta in dekle sta poskušala ujeti, vendar neuspešno. Krajo sta prijavila na policiji in osumljenca tudi opisala. Dekle naj bi bila stara 16 ali 17 let, svetlo rjavih las, vitka, visoka okoli 165 centimetrov. Oblečena je bila v kratke črne oprijete hlače in črno mikico z rokavi. Fant naj bi bil star 18 ali 19 let, visok od 170 do 175 centimetrov, suh, s krajšimi lasmi. Palma namesto morja? Naklo - Neznanec si dopusta ob morju očitno ne more privoščiti, zaželel pa sije vsaj kanček mediteranskega vzdušja. Z dvorišča ene od stanovanjskih hiš v Naklem je namreč iz cvetličnega lonca ukradel 2,5 metra visoko palmo, ki jo lastnik ceni na 30.000 tolarjev. Morda zdaj tat na svojem dvorišču ali balkonu uživa v senci palme? Tatovi tudi med planinci Ratitovec - Planinka je v nedeljo popolne občudovala kraje pod Ratitovcem v Selški dolini, nahrbtnik in torbico pa pustila za planinskim domom. Ko se je vrnila ponju, je presenečena ugotovila, da torbice ni več. V njej je imela različne osebne dokumente in ključe, med njimi tudi ključe avtomobila, ter 22.000 tolarjev. Policisti opozarjajo, da tudi med planinci niso sami poštenjaki, za neznanim tatom z Ratitovca pa še poizvedujejo. Na gradbišče po orodje Jesenice - Gradbišča so pogosto pravi raj za nepridiprave. V noči z nedelje na ponedeljek je neznanec obiskal gradbišče v hali za predelavo debele pločevine v jeseniški železarni. Odnesel je električno vrtalko s 40-centimetrskim svedrom za les ter vbodno žago. Oba stroja sta znamke Black & Decker in zelene barve. Za nameček je ukradel še dva električna podaljška, dolga 30 metrov. Škode je za najmanj 60.000 tolarjev. Kradla kartice in srečke Jesenice - Osumljena Nedžad D. in Borut R. sta v sredo ob pol dvanajstih prišla v prodajalno Tobačne Ljubljana na Jesenicah. Prodajalko sta spraševala po baterijah za njun mobilni telefon, jo zamotila, medtem pa s prodajne mize vzela deset kartic za telefon in 200 ekspresnih srečk. Po tatvini sta odšla iz prodajalne, češ da baterijski vložek ni pravi. Jeseniški policisti soju izsledili, čaka ju kazenska ovadba. • H. J. Izživljanje nad vozili Kranj - Če so že kraje različnih stvari vsaj malce razumljive, pa je povsem nerazumljiv vandalizem, ki ga nekateri zganjajo nad tujimi vozili. V Kranju se je v noči s ponedeljka na torek nekdo polotil parkiranega osebnega avta R 11. Poškodoval je brisalce, anteno, pokrov motorja in prednji desni smernik. Cerklje - V isti noči je nekoga "zmotil" tudi traktor Renault 350, parkiran ob cesti v okolici Cerkelj. Predrl in s tem uničil je tri pnevmatike, vredne 160.000 tolarjev. • H. J. s VL f| i* Prometna napoved Ljubljana - Po napovedih Darsa bo na slovenskih avtocestah promet povečan že danes popoldne, jutri ves dan, še posebej popoldne, ko se bodo verjetno pojavljali tudi zastoji. Napoved za nedeljo je visoka gostota, popoldne zlasti proti notranjosti države. Zaradi obnove je na primorskem avtocestnem kraku še moten promet na območju Štampetovega mostu, na Gorenjskem zaradi gradnje drugega kraka na odseku Naklo-Kranj vzhod, na odseku bodoče dolenjske avtoceste Višnja Gora-Bič pa promet poteka ločeno po dveh pasovih za vsako smer vožnje. Hitrost na tem odseku je omejena, saj gre za gradbiščno preusmeritev, ki bo veljala do zgraditve odseka. • H. J. Vročina in suša postajata nadležni tudi na Gorenjskem Varčno s pitno vodo Zaradi afriške vročine in dolgotrajne suše velja prepoved kurjenja ognja v naravnem okolju, v nekaterih delih Gorenjske pa je tudi prepovedano zalivati vrtove in prati avtomobile z vodo iz vodovodnih pip. Kranj, 25. avgusta - Skrajno varčevanje s pitno vodo ve|ja v kranjski in sosednjih občinah, ki jih oskrbuje javno podjetje Komunala Kranj oziroma njena enota Vodovod. Tako je že ves teden prepovedano zalivati vrtove in prati avtomobile. Če bo suša še trajala, pa v Vodovodu napovedujejo še strožje ukrepe, to je občasno zapiranje vode. Za zdaj voda iz pip sicer še teče, problematičen pa je Ambrož pod Krvavcem, kamor pitno vodo vozijo s cisternami. Obvestilo o varčevanju s pitno vodo je včeraj objavil tudi jeseniški Vodovod, in sicer za območje Žirov- V radovljiški Komunali so včeraj povedali, da h ohlad čil zertt vu zdaj I, napolnil jo s pride! še ni. • M HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/20 oi. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.0 sovi 1 v Kranju > ugodna. °3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www. bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 411-887, 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje H O KO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 PREGL Kombi prevozi SOTESKA VINTGAR LETNO KOPALIŠČE UKOVA Tel: 041 583-16-62 LETNO KOPALIŠČE RADOVLJICA Tel. infax.: 04/531-57-70 LETNO KOPALIŠČE KRANJ \ Tel.: 04/201 44 29 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ i Tel.: 04/ 596-11-K7 LETNO KOPALIŠČE KAMNIK \ Tel: 01/839-12-92 Rekreacijsko drsanje • v Ledeni dvorani BLED VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 28. avgusta, ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 4. septembra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 586-33-00, 14. septembra, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00, 4. in18. septembra ob 9.00 in 17.00 Trst 12.9., Madžarske toplice od 14.9. do 17.9.,Medžigurje od - 10.9.Nočni Gardaland 14.8; Lenti 19.8. Vsak ponedeljek kopalni izlet v Čatež, Formula 1- Monza 10.9., tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon.. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 KOMBI MERCEDEZ - klima: Lenti vsak čet. in sob.; turističn izleti in sejmi v tujini in doma - 8 oseb. Tel.: 041/623-872 SOTESKA VINTGAR: odprto vsak dan od 8.00 do 19.00 ure Vstopnina za odrasle 400 SIT, za otroke 200 SIT Obratovalni čas: vsak dan od 10. - 18.30 ure Temperatura vode: 24 ° C Obratovalni čas: od pon. do pet. 10-18 ure, vkendi in prazniki od 10 - 19 ure. Temperatura vode: 26.5°C e-mail: pkrad@plavalradovljica.siniklub.si Obratovalni čas: od pon. do pet. od 9 -18 ure, vikendi in prazniki od 9 - 20 ure. Temperatura vode: 26°C Obratovalni čas: od 15.8. je kopališče odprto od 9 do 18.30 ure Temperatura vode: 26°C Obratovalni čas: od pon. do pet. od 10. do 18. ure, ob sob. in ned. od 10. do 19. ure Temperatura vode: 26,5 °C. Drsališče obratuje vsako soboto od 20.00 do 21.30 ure. Cene kart: odrasli 600 SIT, otroci do 14 let 300 SIT, izposoja drsalk 500 sit. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH RADOVUICA KURIVO "KGM - KALAN" Zapoge 3d. Vodice BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - KOZ, enota DE1AVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: Ijuhlja-na@horzaznanja.mss.edus. si Vpisuje v programe : TRGOVEC, VOZNIK, EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK, PROMETNI TEHNIK IN TRGOVSKI POSLOVODJA. Prijave in informacije na telefonski številki: 04/53-14-403 ali 041 667-990 Premog in drva Vam dostavimo. Pokličite po tel.: 01/832-36-09. Se priporočamo! Katere so aktualne ponudbe znanj članov ljubljanske Borze znanja? Med drugim: Znanje TEMPTOO-ja, poslikava telesa, Znanje retorike (pomoč na izpitu), pomoč pri reji živali, nasveti v zvezi z zdravjem, rejo in prehrano živali, pomoč pri učenju za OŠ (motivacijska podpora), začetne stopnje francoskega jezika za predšolske otroke. Med našimi člani pa so tudi iskalci znanj: znanje orientalskega plesa, popotniške informacije o Tuniziji, inf. o koračnih motorjih. Več o Borzi znanja in njenih aktivnostih boste izvedeli: na telefonski številki (01) 12 66 197, v Delavski knjžnici na Tivolski 30 v Ljubljani, ali na e-mail na naslovu: ljubljana@borzaznanja.mss.edus.si. V prodaji so že karte hokejskih tekem na Jesenicah za sezono 2000/2001 CENE CELOLETNIH VSTOPNIC: sedišče 15.000 SIT, stojišče 10.000 SIT, študenti, dijaki in šolarji 5.000 SIT CENE DNEVNIH VSTOPNIC: sedišče od 800 do 1.500 SIT, stojišče od 500 do 1.000 SIT EVANGELIJSKA CERKEV, urad; Prešernova cesta 58, 4260 Bled, Slovenija, Tel./fax: 04/ 574 39 66 Vabimo vas na redna bogoslužja ob nedeljah ob 9.30 v TV dvorano v hotel Astoria na Bleda s predavanji o Svetem pisma. Vsako soboto ob 7.50 na Radiu Gorenc, 88,9 MIIz oddaja Glas evangelija. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (04) 202-26-81 Telefon uprave (04) 280-49-00 Faks (04) 280-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 04/ 202 26 81 ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2000/2001 Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: • Paula Voael: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI, drama, režija M. Koležnik • Zdenko Kodrič: VLAK ČEZ JEZERO, drama, režija M. Korun • Anton Pavlovič Čehov: ENODEJANKE. komedija, režija V. Taufer in dve predstavi gostujočih gledališč: • Tone Partljič: NISEM KRIV (KD Španski borci Ljubljana), komedija, režija V. Modernorfer • Milan Jesih: TRIKO (Gledališče Ptuj), komedija, režija M. Latin Gledališče si pridržuje pravico do spremembe programa! Vpis abonmaja bo potekal od 6. do 20. septembra 2000. Predstava za otroke do 8 leta • Svetlana Makarovič: SAPRAMIŠKA. Režija Katja Pegan Premiera: 2. september 2000 ob 18.00 uri. O O o CN C0 ■4-" (f) > co LO CM O ■+-> E o o 2 5.-$. CD -V xz C0 32 1 5 I c i—, cc co Ci- co >o fi ča o CD i5 "D .-9 o j= > to O X I-s CD 2 ■§ o. o CD c CD c CD O ca S c J2 ca Sj c ■ CD 1 ca CD ii- T3 'o ^ ca >co cl;č3 co ca -P S S: x cd x Sil ča cn 35 c cd O. 1 M ■- S. 2 ca 30 cd" cg w c co ca 5> ČO C0 £ "e? cn -R O ca — c > >o CD "ca to = * ® cn 32 ° cn co Onccwoiquj>qw ca 2> ca d č7T O O 2, 52 cd > O o. CD o. CO 1 e i ■ « O -- 2 |-§ *-* o > o s 55 .2 > £ § c E co 2 u> 3 — 52, -S CD .E > c % :F S C £ p X — 2 co _ o CD CD 3 O O x> o. - ca O O O .g> ča m cd O O CD čz ca cn >n CD CO ca co d;g o 2. ta > - o •si C0 U O C r-t - — "g f ■ .i, m cd O XI c o CD Q- ■o o ca cn IM .Si, M O E "o . -r; 1 S CD 2 "s? 5 -c rsl OOv-'-CO'tlO^CTt'tLOO C^O-^CNlCNJCgCVJCOCOCO^-^-tO CO LO LO LO LO LO CO LO LO LO LO CO LULULLLLLLLLLLLLIi.LLlLU.li. _ ^- rs -r-O-r-OOOOOOS ^"^OOt-1-CU^^-^O CO CD CO „ t- CM O O o o o o O) O) 9 .2 ca s TJ tO = ča o c -n ca ca I QC X3 -"g o ca o O O CO LO o o o o o o co co O) O) CT) CJ) O O O O O O .2 Si II & 5 CL CD C CO O ca o i=? to cn _cd S "> ca 2 g « S S co ca co Z < i = < LU >q CO co > o < UJ a o < Q UJ o z: ^ g* —> — a LU w LU 03 o z -F ^ "Š" E o 40 C0 -„ > T- "o t? čo ._ ca ca > -« cd .ra cr ,0 cr co ca X fj c ca 5 ° < a > < O rr - <; LU —I _I >o m < ,0 UJ ZD o o o ca o CD O o S .E o C0 .£2 C0 N 2 O Lt sli s cd 'CJ co >č3 c» cd .c -55 r~-__>o > .£ O) O "32 .. co LO CM O £ n n o ;o _ . O XI CD r »to ^ O čd oo - - s C\J c/) LO o co o III m h- LU "O Q O 0- < <2 o -o z> is ^ co ui< O o ->< >oo < < cc o. »o LU ,- rr O a O ^ od cn —j 30 "S O co O-XI >N co -a ^80 CM CM O ?co° III flC a O LU rr a. (X) O a. 1 "g 2 g > °- O "S ro t— S, CO i5 45 g C0 O t > CO O o *- co ca ca -g 0 o cl .2? co > o cn > ca eI O ^ SN ^ r-C0 "m IM _§ tsl >N __35 - "2 co co <= 3 ^ -« -S ČL 0 O < N CD 75 ^ XI — CD C0 S co >co CC CO 5 ca o 75 c J o I r-- 00 h- co p ^ :° I o 75 cl i i C CD ca X3 1 i .S, ;r o CD -S? CO xT |) E o ^ 3 _ cz 75 > X) X3 •E O a; > > co O o tO 5 o c ca •==• X3 .2 S CD tO C0 4^ c: >co o 2 1 o. ri . E > 3 cd .e CD O I "ca m cc o. co > LO £^6-g 03 č -a ^ -5 :=, CD 1^ ™ O .2.7a C0 -> O "O _, .CO ~, CD L=< 3? X3 -> "to CO CO O cl Q- T- D (O11- . ca x cd cd CC O C X cl;o o 30 to 2 -9 ro S, o S §%ž E °'W to o E 5 to \y 7š -L3 CD N O I c^i? S O t § > O o CD CD O CQ CJ '> ČD « « S 'S LO 0.33 CO .52, CD O Je X ^ CD CO «i O co O ~, CD C ---D ČD S ča 2 co X X o ca cd cr ca co 75 S! I, J ^ ca op CD O "O O o CL T3 CD E il 75 _§ "> co 0 n c: — co ca 1 E o .2, o .2, =5 3 o »co _ ;o 2 °- ca x a.c c _c iti cn co 3 ;0 ^ o iS CO j«: CC ^ .50 x to i o C0 O O cd" cd o >o CD C c ■o '9, ca x C o 09 5? ca •« CM 3 tO t-_ CM h~ CvT LO cm" LO co CJ LO co o" P co" h- b; 00 *3- P CM (D m ^ N 2 ^ ^ CD N CM K t CM K a? O Č0 CD CD CC O U 1 CO < s LL CVJ ^ Ni O ■— cz .2 Ta |! g c ca 3 ca cn rsi to g 2 => > o „ o a O cr co cn co m O O g > 3 13 CD 0 S C O C0 CD T) b 5 o iS X CL CO N O CL ■ O W čoTd ^ c J? w X 3 o > > 0 o 1 ^ -2, x 2 c P- ta > NI 2 CD Ji. JŽ > o. 1 e s 1/3 • I 30 ._ 53, ra o ^ "S c cd o. c »o Je OS ca 'O x cn 2__ 2 ta Ta jt; x o co > co c S •Ž ri 3 3 © « g 2. .2, > c o •S o o CL < O LU L 2 LU UJ E h-CO O "Z. CC g o o Q O a. x 3 O ca =• -55 co .2, cn CC .52. E .52 "Si ni .2, to x o o c o- ca i! .52 co cr co 3 E E LZ Ji ^ O tO o 6 d O a. < uu 2 CO o L j J 5 ^ CD CO CO CD CL X > O CD cl :zr o ,S > J2 ca ca -j -2. o E 75 3e 2 "o -2 = O CD CL O- N CO 52. ca ca cn o x O u L C ^ > M (0 -52,0 O čo o o čd "* Q LU LU MALI OGLASI « 201-42-47~ g 201- 42 -~48~ W 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE APARTMA - na Pagu, lastna plaža, parking, motorni čoln, sandolin, v 1 ceni. g 2332-427 ali 040/240-200 14038 OTOK PAG - oddajamo APARTMAJE, 2 in več posteljne, ugodne cene v posezoni! g 00-385-53-667-157_i4789_ ODDAM APARTMA Umag-Kanegra. g 718-068 15056 APARATI STROJI REZERVARJE za kurilno olje in VILICE za bale in palete proizvaja in prodaja KOZINA d.o.o. g 041/652-285, 064/328-238_i39i7_ Prodam TRAKTOR PACOUALI (18 KM). B 212-708 Prodam visoko kakovostne brezvrvične SLUŠALKE Sony, cena po dogovoru. "S 221-179 Rabljen MEŠALEC poceni prodam, g 431-547 Prodam kombiniran CIRKULAR. g 731-167, 040/231-419 14972 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam, g 041/878-494 15021 Prodam ŠIVALNI STROJ Priviling Voli - zickza-ck v kovčku za 20.000 SIT. g 031/824-847 od 16.-20. ure 15024 KOMPRESOR s posodo 100 I in VARILNI APARAT 180 A. prodam, g 682-643 15028 Prodam motorno KOSILNICO Alko. g 353-011 Prodam barvni TV Gorenje, odlično ohranjen. g 01/3611-132_15042 PAJEK šir. 3,5 m, znamke SIP Spider, zelo dobro ohranjen, brezhiben, prodam. g 01/562-66-93_isosa Prodam avtomatski stroj za izdelavo lesenih ZOBOTREBCEV, g 697-067_15081 Prodam VILIČAR 1,5 ton, g 655-590 isoas Ugodno prodam PEČ, za centralno kurjavo, na trda goriva, 150 KW. g 25-15-530, Sitar GLASBILA Prodam PREČNO FLAVTO JAMAHA, pos-rebrena, za srednjo glasbeno šolo, rabljeno 3 leta, cena 50.000 SIT. g 685-291 14991 SVET Nf Pfn Ml<" NINI KI Af I SIA 11 Enota Kranj. Nazorjeva ui. 12, 4000 Kranj, tel: 04/2811-000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP;//vww,svet-re.si Emstl; info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina; 54 m2, dvosobno stanovanje, pritličje nizkega bloka, dobra razporeditev prostorov, vzhodna lega. Cena: 11 mio SIT (105.000 DEM). PS0290JN-KR KRANJ - Planma; 73 m2, trisobno stanovanje, 1. nadstropje, nizek blok, funkcionalna razporeditev, mimo, zeleno okolje. Cena: 13,8 mio SIT (130.000 DEM). PS0190MA-KR KRANJ - Planina II: 89 m2, trisobno stanovanje, 3. nadstropje, izredno lepo urejeno, v celoti adaptirano, dva balkona, kopalnica ločena z WC-jem. Cena: 18 mio SIT (170.000 DEM). PS0317MA-KR KRANJ - Planina II; 100,5 m2, štirisobno stanovanie, 6. nadstropje, dva balkona, končni blok, lepo ohra njeno, vsi priključki. Cena: 18 mio SIT. PS0021MA-KR KRANJ - Tavčarjeva ul.; 45 m2, popolnoma adaptirano enosobno stanovanje v centru mesta. Ogrevano je s CK na olje, po tleh pa ima položen parket. Vseljivo je takoj. Cena: 10,4 mio SIT (99.000 DEM). PS0288JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 54 m2, izredno lepo, adaptirano dvosobno stanovanje, 4. nadstropje nizkega bloka, JV lega, dobra razporeditev prostorov, ISDN, CK-plin. Cena: 12,6 mio SIT (119.000 DEM). PS0314MA-KR KRANJ - Šortiievo naselje, 54 m2, delno adaptirano, lepo urejeno dvosobno stanovanje, 4. nadstropje, povsod po tleh so pariteti, balkon je obrnjen na jug. Cena; 13,7 mio SIT (130.000 DEM). PS0318JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 54 m2, dvosobno stanovanie, 1. nadstropje, nizek blok, velik balkon, obnovljeni kopalnica in kuhinja, priklop na pUn, vseljivo januarja 2001, Cena: 10,1 mio SIT (96,000 DEM). PS0313MA-KR KRANJ - Zlato polje; 47 m2, manjše dvosobno stanovanje v 4. nadstropju, obrnjeno proti vzhodu. Je neopremljeno in lahko takoj vseljivo. Kopalnica v stanovanju je adaptirana. Cena: 10,1 mio SIT (95.000 DEM). PS0286JN-KR KRIŽE; 85 m2, trisobno stanovanje, 1. nadstropje starejše hiše, potrebno adaptacije, lahko takoj vselij-vo, možnost dokupa podstrehe nad stanovanjem. Cena: 9 mio SIT (85000 DEM). PS0312MA-KR POSESTI KRANJ - Kokrica; 75 m2, oddamo 1. nadstropje dvostanovanjske hiše oz. trisobno stanovanje, v celoti adaptirano, delno opremljeno, i vsemi prikliučki. Najemnina: 84.800 SIT/mes. (800 DEM). OH0316JN-KR KRANJ • Prlmskovo; 127 m2, prodamo končno vrstno hišo s 394 m2 parcele, ob cesti. Hiša je naprodaj opremljena, z vsemi priključki, vseljivo takoj. Cena. 33,9 mio SIT (320.000 DEM). PH0288MA-KR GR. MATERIAL Prodam za 38 m2 BRAMAC strešne opeke, g 040/208-061 14/91 Prodam 10 let zračno sušene HRASTOVE PLOHE 5 cm. g 04/23-32-128 14973 Prodam LES za ostrešje - špirovce, dol. 8 m 50 kosov, g 332-468 ugao Prodam MASIVNA MACESNOVA GARAŽNA VRATA dim. 200x180. g 041/523-768 15009 Prodam STREŠNO OPEKO Folcar betonsko 2500 kosov, malo rabljeno, g 422-677 15012 Prodam 1300 kosov strešnika Bramac g 5336-338 15025 Ugodno prodam suhe HRASTOVE DESKE debeline 5 cm. g 040/223-642 15059 HRASTOVE DESKE, debeline 3 in 5 cm, prodam, g 688-076 15061 IZOBRAŽEVANJE Kdo mi lahko preskrbi TESTNE POLE za A in B kategorijo za mesec avgust za motor in avto? g 041/838-967 14955 INSTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za OŠ in srednje šole. g 04/25-72-135 14956 KOLESA Prodam GORSKO KOLO Scott Tampico. Cena po dogovoru, g 647-119, Matjaž-dopoldan 15006 KUPIM ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV, TUDI NA PANJU. CENE PO DOGOVORU OB OGLEDU. MOŽEN JE KRATEK PLAČILNI ROK. INFORMACIJE g 031 /864-941 14693 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, jelke in lubadarice, les odkupimo tudi na panju. Izvajamo transport lesa. BRAZDA, d.o.o., Poljšica, 04/5306-555,041/680-925 14934 Kupim KNJIGE za III. letnik EŠ - poslovni tehnik, g 246-704, 031/566-304 14968 STAREJŠE SLOVENSKE KNJIGE stalno odkupuje Antikvariat Radovljica, Linhartov trg 21. g 7 1 2-2 1 7 14975 ODKUPUJEM HLODOVINO smreke, tudi lubadarke in sušice. Nudim tudi odkup lesa na panju, g 682-212, 0609/639-348 14979 Kupim SURF od 120 do 150 litrov, g 201-2967 14981 Kupim PREBIRALNIK krompirja s trakom -rabljeni, g 431-655 15037 KRANJ - Stražišče; 280 m2, osem tet stara, kvalitetno grajena, dvostanovanjska, 636 m2 parcele, K+P+N z garažo in nadstreškom za avto. Cena: 46,6 mio SIT (440.000 OEM). PH0259MA-KR KRANJ - Drulovka; 276 m2, hiša dvojček, pafcela 168 m2, stara 5 let, takoj vseljiva. Cena: 37,1 mio SIT (350.000 DEM). PH0311MA-KR KOMENDA; v idiličnem podeželskem okolju, na parceli 768 m2, prodamo hišo v IH. gradbeni fazi, z 287 m2 uporabne površine. Možna je tudi menjava. Cena: 24,4 mio SIT (230 000 DEM). PH0071TM co r-2 =5 ni C JZ >M CD CO oj LU CD •o O _j O o LU a CC o £5 55 11 c c_ o 2 ^ Si 2 -— - <- -o E ° o S S -a ca a af co 5 CO 'C O c tO 2. a> - co O'N S o ca co >o CL O'N >- > >c/> S "D s * CO _ «> g 1 i J 2 5 3 S 12 co ■S2 1 a 2 ŠT o 2 E J 2 to .E c •o o >co O- <- 3 E co 12 o ■E .2. E S 0J o a. .9 a> >co "O ca ca ^ 52 CO o ■f- a. 1 S g ca a;. 12 5? a CO X> «5 H a> a> o 2 88 CM CM 00 £ o> .. .. co 1 1 a> ■R tu —) a o CL < O LU Z i < X LLI Z LU DC a. ca" 'rT cd .22 m* o " X3 o iS co _o O co td ca 0>0 j*: c co oj c >o O p MI O 31 °- S •9 .2 n ca — c ro co čl «5 co 3 || > oj It if CO N'O > O LU CD •O O -J O D LU a o X LU CC 2 £ ■O Q) O) g CD CD ;^.co CO CD ■B 0 CD cx _o S si 2 0 $2 c E 2 S '5 a> 1 2 S °- M o C cd ;q co .co o. 2ž O .2 :=, CD a> O c CD m ■2 Š o •- E c — •O ;NJ co o Q- čo Jzi O T3 ca o CD '■iS o O. 6# 2. ca >n OJ '-a o a. cd i ■= 2 "ĆO Sffi li "a co co t J2 ~ ca Z -o O cn B "ča % i 1 S E -2 — i« s N a. T- o S? ^ -2 « i 03 S —1 co CD > s" S O CL CD O c c5 ž 3 ca > čo .2 111 a.2.° (D O) HI % «1 _ co .-t: O O) CO CD > p 2 'm E f 2 S ca 'co ^ Cl n CO CO -TD Prodam KRMNI KROMPIR. rt 04/2591- 269 15138 PODARIM Mladega, sivo-belega MUCKA, prijaznega in živahnega, oddamo, rt 2315-351 14921 Podarim KAVČ, MIZO in 2 nočni OMARICI. rt 20-23-121_M960_ PODARIMO dva JOGIJA 90x200 cm. rt 201-2967 14982 Podarim 11 tednov starega PSIČKA mešanč-ka. rt 472-095 15014 Podarim dve OMARI. rt 312-392 15102 Oddamo 3 KUŽKE mešančke, svetle barve. rt 880-126, 041/845-533 15103 Oddamo PSIĆKO mešanko, staro 2 meseca. Tel.: 563-282 ali 041/810-452 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino. rt 368-000 TRŽIČ Z OKOLICO: PRODAMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA GRADNJO HIŠ IN VIKENDOV. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 LIPCE - pri Jesenicah - Na sončni legi prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 2000 m2. Cena: 9.600.000 SIT! ASGARD Tel. 064 863-312; 041 673-048 DOVJE - pri Mojstrani - Na sončni legi prodamo 2 pare. v elikosti 777m2 in 683 m2. Cena: tržno ugodna. ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673-048 Prodamo več zazidljivih parcel po celi Gorenjski. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 TRŽIČ-MESTO: UGODNO PRODAMO VEČ STANOVANJSKIH HIŠ V SREDIŠČU MESTA. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIČ-RAVNE: PRODAMO 1/2 HIŠE (4SS) • S PRIPADAJOČIM VRTOM ZA 13 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIĆ-OK0LICA: V DOLGOROČNI NAJEM ODDAMO OPREMLJENO NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z VSEMI PRIKLJUČKI IN PRIPADAJOČIM VRTOM. NAJEMNINA PO DOGOVORU. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIĆ-SEBENJE: PRODAMO IZREDNO LEPO STANOVANJSKO HIŠO (JURČEK) Z VSEMI PRIKLJUČKI NA PARCELI 800 m2. CENA 39,5 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 / \ 064/316-800 UOtVI 041/323-823 STIOJMI ISTIMI, POUMNJI MIKRAINNCTUKOV UUBUANA-VIČ: PRODAMO NEDOKONČANO STANOVANJSKO HIŠO - DVOJČEK. CENA 33 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIČ-NEPOSREDNA OKOLICA: PRODAMO HIŠO DVOJČEK ZA 20 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 UUBNO: PRODAMO STAREJŠO HIŠO-DVO-JĆEK ZA 7,9 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIČ-LEŠE: PRODAMO STARO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ZA 4,6 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO STARO HIŠO ZA 6,3 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 RADOVUICA - CENTER - Na frekventni lokaciji prodamo enost. hišo z gosp. posl. na pare. 1074 m2, 500m2 up. površ. starejša. Primerna za temeljito adaptacijo ali nadom, gradnjo. ASGARD tel. 064 863-312, 041 673-048 MOJSTRANA - Prodamo starejšo, manjšo hišo 150 m2 uporabne površine, parcela 755 m2, možnost nadomestne gradnje. Cena: 8.470.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 GOZD MARTULJEK - Prodamo vrstno stanovanjsko hišo 89m2, CK, neizdelana mansarda, čudovit razgled na Špik. Cena: 16.944.000 SIT ASGARD, Tel.: 064 863-312, 041 673-048 LIPCE - pri Jesenicah - Na lepi sončni lokaciji prodamo stan. hišo na pare. 400 m2. Cena: ZELO UGODNO! ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 KRANJ in ŠKOFJA LOKA z okolico - prodamo več hiš, eno in dvostanovanjskih, tudi vrstnih, različnih cenovnih razredov, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 KRANJ - končno vrstno hišo, vseljivo takoj, na parceli 394 m2, prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 BESNICA - pritličje hiše, 3 sobe, dve kopalnici, CK, vrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 226-172,211-276 KRANJ - dvojček, 176 m2 stan. površine, parcela 550 m2 prodamo, Mike & Co,. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 DRULOVKA-novo vrstno hišo, na parceli 168 m2,prodamo,Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 POLJANSKA DOLINA - starejšo hišo s kmečko pečjo, ogrevanje klasično, kopalnica nova, parcela 787 m2 prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 20- 11-276 KRANJ - obnovljena kmečka posest nad Kranjem, 8000 m2 zemlje, lep razgled do Dolenjske, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 knne.si/ www.aa-nel ZG. BESNICA - zemljišče 336 m2, zazidljivost v postopku, prodamo Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 ŠENČUR - dvostanovanjsko hišo, v celoti urejeno, staro 10 let, prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 PREDOSUE - zazidljivo parcelo 525 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o Mike &co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 ŽELEZNIKI lepo izdelano, novo vrstno hišo z vsemi priključki in garažo, 140 m2 stanovanjske površine + klet + mansarda, takoj vseljiva, prodamo! POSING 04 / 202 20 76 (www.pos-ing.si) V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor... iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripadajočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio sit. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 V Kranju kupimo samostojno hišo lahko starejšo potrebno prenove na vsaj 1000 zemljišča za znanega interesenta. AGENT Kranj (04) 2365- 360 ali (04) 2365-361 CERKLJE - prodamo novejšo hišo staro 12 let, na 500 m2 zemljišča, lepo urejena, podklete-na, v kleti poslovni prostor za mirno dejavnost, bivalno pritličje in mansarda, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 TRŽIČ - prodamo hišo brez zemljišča, staro cca 100 let, v fazi adaptiranja, možnost prevzema takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Primskovo prodamo hišo - del trojčka s pripadajočim zemljiščem. Hiša je končna z vsemi priključki na 383 m2 zemljišča, stara 28 let cena po dogovoru, v račun vzamemo enosob-no stanovanje v nizkem bloku do drugega nadstropja obvezno Planina II. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 LESCE - prodamo hišo staro 20 let, zemljišča 613 m2, urejena okolica, hiša je v celoti pod-kletena, z vsemi priključki, vseljiva po dogovoru, cena 48 Mio SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 KRANJ - prodamo poslovnostanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem in garažnimi objekti, prevzem je možen po dogovoru, hiša je vseljiva, obsega tri večja stanovanja in dva manjša poslovna prostora. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 BAŠELJ - prodamo novo še nedograjeno hišo v četrti podaljšani gr. fazi na 708 m2 zemljišča, moderna arhitektura, možnost prevzema takoj, brez bremen cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 KERN NEPTfTivlTČNIN E Tel:221-353, 222-566 Maistrov trg 12 \GX.22V185_ fOQQ Kranj UČENCI - DIJAKI - ŠTUDENTJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNEGA OGLASA ZA NAKUP ALI PRODAJO KNJIG. Pošljite nam izpolnjen kupon. Ime in priimek, telefon: Besedilo oglasa: KRANJ - okolica prodamo spodnjo etažo hiše, samostojni vhod in priključki z pripadajočim 200 m2 zemljišča, opremljeno, CK na trda goriva, možnost prevzema takoj cena 16. Mio SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj okolica kupimo opuščeno kmetijo ali samo zemljišče z gospodarskim poslopjem, pogoj dostop z kamijoni. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 VZg. Bitnjah v neposredni bližini Kranja gradimo dvojček, do končne izdelave ali do četrte podaljšane gr. faze, z pripadajočim zemljiščem cca. 500 m2 na eno enoto, pričetek gradnje spomlad 2001. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Agent Kranj ali po telefonu. AGENT Kranj (04) 2365-360, (04) 2365-361, ali 040-643-493 Bled - Mežakla prodamo brunarico na cca. 1000 m2 zemljišča brez vodovoda (kapnica) in elektrike, cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 TRŽIČ- mestno jedro: prodamo zelo lepo meščansko hišo, popolnoma renovirano, samostojna, z vrtom, parkirišče, v pritličju možnost tudi poslovne dejavnosti. Cena zelo ugodna. ITD+NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 041/755-296 TRŽIČ - RADOVUICA - LESCE - BEGUNJE -KRANJSKA GORA - in KRANJ okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 041/755-296 BREZJE - na samem, ob potoku, prodamo stanovanjsko HIŠO, poleg so še trije pomožni objekti, primerni za obrtno dejavnost, zemljišče 2500 m2, cena 20.8 mio SIT oz. 200 000 DEM. PROINN Radovljica rt 537-190O in 041/715-649 14712 BLED - prodamo etažo STANOVANJSKE HIŠE, 76 m2 in podstrešje, 48 m2, cena 13 mio SIT. PROINN Radovljica rt 537-1900 in 041/715-649 , 14714 KRANJ - okolica (Stražišče), oddamo 1/2 hiše (novogradnja, posebni vhod, garaža, zelenica), cca. 70 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE rt 212-719 14825 LESCE prodamo dvostanovanjsko hišo vel. 10x12, centralno ogrevanje na olje, garaža, parcela 700 m2. ALPDOM, 700 450, 700 4516 14940 ZASIP PRI BLEDU prodamo stan. hišo na parceli 1000 m2 na lepi sončni legi. ALPDOM 700 450, 700 4516 14941 TRŽIČ v centru prodamo stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom na parceli 700 m2. ALPDOM 700 450, 700 4516 14942 JESENICE prodamo večstanovanjsko delno podkleteno hišo v izmeri 500 m2 s pomožnimi objekti. ALPDOM 700 450, 700 4516 14943 HRUŠICA prodamo poslovni prostor v izmeri 100 m2 po ugodni ceni. ALPDOM 700 450, 700*4516 14944 Okolica Žirov - prodam zazidljive parcele za gradnjo hiš-vikendov. rt 041/946-629 u962 ŽIRI-SMREĆJE 1404 m2, parcela s starejšim objektom, potrebnim adaptacije ali rušenja; Voda in elektrika ob parceli, mirna lokacija. Cena 3.9 mio SIT. rt 031/307-213 15020 PODUUBEU - zidan bivalni /ikend, dvojno izoliran, 70 m2, parcela 850 m2, na lepi lokaciji, prodamo brez posrednikov. Cena 13.300.000 SIT. tt 041/694-372 «084 SEBENJE - prodamo ZAZDIUIVO PARCELO v izmeri 700 m2, z že obstoječo kvalitetno zgrajeno BRUNARICO. BON NEPREMIČNINE rt 04/2-362-995, 041/759-003 15113 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI TRIO BONSAJ. rt 421-498, 041/885-044 9454 NARODNO ZABAVNI TRIO ali DUO IGRA NA POROKAH, OBLETNICAH, PIKNIKIH, IMAMO PROGRAM, SPREMLJAMO POROKO, rt 731-015 14613 DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih, rt 461-013, 225-724 14935 POZNANSTVA 36 letna EKONOMISTKA, vdova, vitka, si želi spoznati moškega do 50 let, za resno zvezo. Kornere, rt 090-41-72 i48is RAZNO PRODAM PRODAM LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN. DOBITE JIH V ZBILJAH 22, rt 061/611-078_i4i92_ DRVA, prodam z dostavo, rt 041 /618-351 14333 Prevozni BAZEN za mleko 130 I in OPEL ASTRO karavan, prodam, rt 325-754 14925 Prodam: leseni podboj nerabljen, 4 platišča, kovinski prtljažnik, nosilce za Knauf plošče, Z 101. rt 330-165 14957 Prodam otroški VOZIČEK, gugalni stol in BTV Gorenje, ekran 55 cm. B 421- 481 14963 Prodam MEŠANA DRVA in rabljen MLEKOVOD. rt 256-556 14969 Prodam hrastovo KAD, za namakanje sadja, rt 041/968-900 ' 15002 Prodam CB POSTAJO in ANTENO ter moško športno KOLO. rt 451-817 15030 Kupim jalovo KRAVO in prodam MEŠANA DRVA. rt 685-496, po 20. uri 15109 STAN. OPREMA Prodam skoraj novo enoročno trocevno pipo za pretočni bojler, rt 246-682 14917 Prodam komplet KUHINJO in PLETILNI STROJ Singer avt. rt 743-741_15022 Prodam rabljeno KOPALNIŠKO OPREMO, rt 223-773 ' 15046 Za simbolično ceno prodam SEDEŽNO GARNITURO - raztegljivi kavč in dva fotelja, rt 324- 296 15076 Poceni prodam ohranjen POGRAD z jogi-jem. tt 031/552-408, 461-874 15097 ŠPORT ROLERJI - do konca avgusta ZELO UGODNO, rabljena KOLESA. RUBIN Kokrica, 245-478 15011 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30% PRIHRANEK PRI KURJAVI. Prahu, hrupa in prepiha ni več. rt 01/8313-553, 041/694-229 1 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PUSE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -lahko naročite na rt 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. rt 2042-037 in 041 /691-221 3 STROJNI ESTRIHI TeL: 064/411-605 041/653-780 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, rt 555-170, 557-581, 041/733-709-ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 PREVOZI, SELITVE - LAHKO tudi pomoč pri natovarjanju, zelo ugodno, rt 041/737- 245 5007 Obedelava mansard s predelnimi stenami v Knauf izvedbi, Armstrong spuščeni stropovi, rt 491-425,041/771-637 13150 ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE IZDELUJEMO IN MONTIRAMO rt 061/651-247,0609/612-811 13363 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU KNAUF, MONTAŽA STREŠNIH OKEN VELUX, STROPNIH IN STENSKIH OBLOG, POLAGANJE LAM-INATOV IN IZDELAVA BRUNARIC, rt 686-055, GSM 041/765-842 13640 STROJNO IZIIIIOIIVII emtrihov Klemene tel.:471-813 041/632-047 SANACIJA DIMNIKOV, PROTI MADEŽEM NA FASADI in v STANOVANJU. Nudimo NERJAVEČE CEVI za dimnike, za plin, olje in trdo gorivo. RUŠENJE STARIH DIMNIKOV in ZAZIDAVA OPEČNATIH z dimnimi obrobami, kapami ter priključki za peč, DIMNIKE TUDI POVRTA-MO. « 041/807-273 13696 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH in KAMNITIH ŠKARP. rt 061/813-642, 041/680- 751 • 13782 POLAGANJE VSEH VRST KERAMIKE, MARMORJA IN GRANITA 041/735-952 IZKOPI z MINI BAGRI (vodovodi, greznice, dvorišča, gozdne vlake...). MEŽEK s.p. rt 041/516-199, 040/271- 443 13790 UREJANJE DVORIŠČ - TLAKOVANJE, POSTAVUANJE ROBNIKOV IN LAMEL, PRALNIH PLOŠČ IN KANALNIKOV, BETONSKIH KORIT IN STEBRIČKOV TER PRIPRAVA TERENA ZA ASFALT, DOVOZNE POTI IN PARKIRIŠČA. TRA-GOS, Lesce GSM rt 041 /744-348 13923 Stanin NEPREMIČNINE Bali™ ? 064/242 754 MISO, s*p<, Kranj Tel.: 064/326-612 gsm: 041/681-510, Mob.: 0609/641O34 * montaža in servis senčil: ' ROLETE ' ŽALUZIJE* LAMELNE ZAVESE - montaža * TALNIH * STENSKIH in ' STROPNIH OBLOG - suhomontažna prenova oken in vrat - polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov • brušenje in lakiranje vseh vrst f ^ parketov \. - montaža in servis novega oz. obstoječega pohištva miso miio miso mašo mizo IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA z vašim ali našim materialom. "B 04/53-36-327 od 19. do 21. ure SELITVE, PREVOZI do 21,4 m dolžine, komplet ali samo pomoč pri nakladanju. ff 041/571-295 14210 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ ter PRIPRAVA za polaganje asfalta. rt 326-819,041/711-842 14225 .STRIH.J strojni Esmnn tel.: 064/330 142 GSM:041/688-244 OPRAVLJAMO IZKOPE Z 041/711-842 BAGROM. Tt 14227 GRADBENA DELA (ometi, fasade, adptacije,...) in POLAGANJE KERAMIKE, Vam opravimo kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah. Vse dodatne inf. "B 041/845-792 14506 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE - hitro in ugodno! rt 041/865-112 14673 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ, VSA ZUNANJA GRADBENA UREDITEV. V 202-18-32 in 041 /776-792 14793 ČIŠČENJE STANOVANJSKIH HIŠ in manjših POSLOVNIH PROSTOROV, tt 031/871-300 msoi OUNE GORILCE, regulacijske avtomatike montiramo z garancijo, dobavljamo, servisiramo! Izkoristek peči merimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S,d.o.o., tel.,fax: 04/5874-059, 041/704-851_uese ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ IN DOVOZNIH POTI. IZKOPI IN NASIPI V CELOTI, UREDITEV KOMPLETNE OKOLICE, OGRAJE, ŠKARPE, rt 061/814-509, 041/287-925 14911 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE. POSTAVLJANJE ROBNIKOV, PRALNIH IN TRAVNIH PLOŠČ, IZKOPI IN NASIPI, POSTAVLJANJE VSEH VRST ŠKARP IN OGRAJ. Golubovič And Co., 061/814-152, 031/545-201 14912 POPRAVILA vseh vrst TV APARATOV - TV Goren-je tudi na domu! rt 2331-199, Sinko 14919 Opravljam IZKOPE z mini bagrom 2,5 t. rt 041/806-750 14948 PARKET - lamelni in klasični izdelujemo, cene ugodne, rt 51-31-684 14951 POLAGANJE keramike, celotna adaptacija kopalnic, oblaganje cokla, stopnic, marmorja ter tlakovanje dvorišč in postavitev peči. rt 545-060,041/648-920 14954 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE -DOBITE V Škofji Loki. rt 512-14-43 15035 DOM nepremičnine 04/202 33 00 IZVEDBA VSEH VRST DIMNIKOV S KVALITETNIMI KISLINSKO ODPORNIMI INOX TUUAVAMI, NOVOGRADNJE, SANACIJE, POVRTAVANJE DIMNIKOV, SVETOVANJE, UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE, GARANCIJA. V 061/152-41-38,041/675-244 15079 STANOVANJA NA GORENJSKEM nujno kupimo več stanovanj različnih velikosti za stranke s krediti mlade družine. Ara in del kupnine takoj ostalo v roku enega meseca, rt 23-62-995 12956 NA GORENJSKEM VAM ZA GOTOVINO ODKUPIMO STANOVANJE. BON NEPREMIČNINE STRITARJEVA 5, TEL./FAX 23-62-995, 041/749-501 KRANJ - v nizkem bloku prodamo večje 2 sobno STANOVANJE, 71.80 m2, samo 11 mio SIT! PIA NEPREMIČNINE tt 212-719, 212-876 KRANJ - okolica: prodamo nova, 1 in 2 sobna STANOVANJA, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE rt 212-719, 212-876 13719 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje; prodamo novejše 3 ss, 2. nadstr., čudovita lokacija, cena primerna. BON NEPREMIČNINE rt /fax 04/23-62-996, 040/515-669 14320 KRANJ - Jaka Platiše prodamo ali oddamo 3 ss, 81.50 m2, opremljeno, ugodni plačilni pogoji. BON NEPREMIČNINE rt /fax 04/23-62-995,041/749-501 14321 BLED - prodamo stanovanje, 18 m2, potrebno adaptacije, cena 1.9 mio SIT. PROINN Radovljica rt 537-1900 in 041/715-649 14715 ITD+ nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj tel./fax:064/366-6 70, 366-677 GSM:041/755-296 EMAILrtd.neprem/cnine® siol.net PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESUIVO, HITRO IN UGODNO. JUI KRANJ - Planina TAKOJ kupimo GARSONJERO, gotovina. PIA NEPREMIČNINE rt 212- 719, 212-876 14732 Podjetje najame GARSONJERO ali 1-2ss, za svoje poslovne partnerje v Kranju, Medvodah ali bližnji okolici, rt 041/661-205 14930 Prodamo 3 ss v II. nadstr. v izmeri 63 m2. ALPDOM 700-450, 700 4516 14936 BOHINJ, KAM NJE prodamo 3 ss v I. nadstr. v izmeri 88 m2. ALPDOM 700 450, 700 4516 HRAŠE prodamo 2 ss v stanovanjski hiši v I. nadstr. ALPDOM 700 450, 700 4516 14938 RADOVUICA oddamo opremljeno 2 ss. ALPDOM 700 450, 700 4516 14939 nldorrnplci n ; družba za inženiring, \ nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami • HIŠE - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Zasipu pri Bledu prodamo večjo starejšo hišo na parceli, izmere 973 m2; -v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstrop-no dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Centru mesta Kranja prodamo manjšo hišo z garažo in vrtom. Cena 21 mio.; - v Centru mesta prodamo obnovljeno starejšo hišo v skupni izmeri 1.462 m2, od tega v pritličju lokal v izmeri 400 m2; - • GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen tronadstropni objekt z 11 apartmaji za hotelsko dejavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom; - v Kranjski Gori - na smučišču Podkoren prodamo brunarico velikosti 9 x 8 m2 in prizidek 3x5 m2, primerno za gostinsko dejavnost, skupaj z 9.600 m2 travnika, ki je ob brunarici; - v Kranjski Gori prodamo gostinski objekt s 6 apartmaji v skupni izmeri 920 m2 uporabne površine; • POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Centru Kranja oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 85 m2, primeren za pisarne; - na Planini v Kranju oddamo poslovni prostor v izmeri 61 m2 in 132 m2 kletnih prostorov; GARAŽA - v Šorlijevem naselju oddamo v najem garažo • PARCELA: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; • KUPIMO: Za znanega kupca kupimo - trosobno + kabinet ali štirisobno stanovanje v Kranju, Šorlijevo naselje, Zlato polje ali Vodovodni stolp; - več manjših dvosobnih stanovanj v vrednosti do 10 mio. - v Kranju, Vodovodni stolp ali Šorlijevo naselje kupimo štirisobno ali dvosobno in dva kabineta stanovanje; Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Vsi bralci Gorenjskega Glasa, ki karkoli PODARJAJO, lahko izpolnijo ta kupon in nam ga pošljejo ali dostavijo na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj Priimek in ime, telefon: Podarimo: MALI OGLASI Opremljeno 2 ss v Radovljici ODDAMO. tt 531-43-05 14967 Oddam opremljeno GARSONJERO za daljše obdobje. tt 041/533-688 1498a Prodam GARSONJERO, 22 m2 v centru Kranja, tt 041 /585-308 15013 Na Bledu oddam opremljeno SOBO študentki ali uslužbenki. tt 031/824-847, od 16.-20. ure Na Planini III v Kranju prodam 3 ss z atrijem v izmeri 85 m2. Cena je 18.200.000 SIT. tt 031/518-833 15039 ODDAM GARSONJERO v mestnem jedru Kranja, tt 2324-948 15065 Mlada družina želi najeti STANOVANJE v okolici Kranja, tt 041/781-017 15067 Na relaciji Podnart-Kranj najamem hišo oz. stanovanje, tt 730-163 15077 KRANJ nujno kupimo 1 ss do 48 m2. BON nep. 04/2362-995, 041/759003 15094 TRŽIČ-BISTRICA: PRODAMO V I. NADST. GARSONJERO 18 m2 ZA 4,7 MIO SIT, V IV. NADST. 2SS 61 m2 ZA 10,3 MIO SIT, V HIŠI 2SS 61 m2 ZA 6,9 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 TRŽIČ - RAVNE: PRODAMO V I. NADST. 2SS 44 m2 ZA 6,9 MIO SIT, V MANSARDI 1SS 34 m2 ZA 6,5 MIO SIT, V HIŠI 3SS 50 m2 ZA 10,4 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550 , 59 24 300 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO 3SS 75 m2 ZA 11 MIO SIT, 2SS 49 m2 ZA 7,8 MIO SIT, 2SS 57 m2 ZA 9,6 MIO SIT, 3SS 70 m2 ZA 10,2 MIO SIT, 2SS 50 m2 ZA 5,6 MIO SIT, 4SS V MANSARDI 85 m2 ZA 12 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550 , 59 24 300 l.l'lHTOl:^':'!.1:/. Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel. :0 64/211-847 KRANJ: MOHORJEV KLANEC 3SS 80 m2 ZA 10,4 MIO SIT, ZLATO POLJE 2SS 48 m2 IV. NADST. ZA 9,9 MIO SIT, PLANINA 4SS 100 m2 VI. NADST. ZA 17,8 MIO SIT. PRIMO d.o.o. Tel 59 64 550, 59 24 300 JESENICE - center - Prodamo 3.s.st. v stolpnici, 73,73 m2, 5.nad., CK, balkon, takoj vseljivo. Cena : 9.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 MOJSTRANA - Prodamo 2,s.st. v bloku -l.nad., CK, 66,20 m2 upor.p., balkon. Cena: 9.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 BOHINJSKA BISTRICA Prodamo dvosobno stanovanje v bloku 51 m2, CK, balkon, III. nadstropje. Cena: 8.684.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE - PLAVŽ --Prodamo garsonjero v velikosti 19,50 m2, CK, v 2. nadstr. Cena: 3.500.000 SIT, ASGARD Tel. 064 863-312; 041 673-048 NEPREMIČNINE poMng INŽENIRING do.o. SMOKUČ - Prodamo novejše, adaptirano manjše dvosobno stanovanje v hiši - lasten vhod, 46,47 m2, pritličje, CK, sončna in lepa lokacija. Cena: po dogovoru ASGARD Tel .064 863 - 312; Č41 673 - 048 HRUŠICA (Jesenice) - Prodamo enosobno stanovanje v bloku - 43,3 m2, CK, balkon, telefon, takoj vseljivo. Cena: 7.413.000 SIT ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 JESENICE - Prodamo trosobno stanovanje v stolpnici -10. nadstropje, CK, balkon, 65 m2. Cena: 8.472.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 -312; 041 673-048 JESENICE (Tomšičeva ul.) - Prodamo garsonjero v bloku -1, nadstropje, CK, balkon 23 m2 s kletjo. Cena: 4.000.000 SIT, ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 JESENICE (Javornik) - Prodamo dvosobno stanovanje v hiši 48,78 m2, adaptirano v celoti, I. nadstropje, telefon. Cena: 5.348.000 SIT, ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 BEGUNJE Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312; 041 673 - 048 RADOVLJICA - Prodamo 4. s. stan. v večstan. hiši, strogi center, adaptirano, balkon, CK, 100 m2. Cena: 16.944.000,00 SIT ASGARD 064 863-312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo lepo 2.s.stan. 60m2, nad.3, v bloku, CK, TEL, balkon. Cena: 12.178.000,00 SIT ASGARD 064 863-312, 041 673-048 KRANJ - ZLATO POLJE - Prodamo 2. s. stanovanje v bloku, 48,50 m2 CK, vsi priključki. Cene: UGODNA! ASGARD Tel.: 064 863-312, 041 673-048 JESENICE - Prodamo 2 s.st. v večstan. hiši v velikosti 55m2, vsi priključki. Cena: 6.360.000 SIT ASGARD tel. 064 863-312; 041 673-048 KRANJ -1,5 s.s., 61,50 m2,1., urejeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 20-11-276 PODNART - 1 s.s., 33 m2, vseljivo takoj, prodamo, Mike &Co,. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 064/226-172 ŠKOFJA LOKA - 1 s.s., 37,50 m2, pritličje, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20.26- 172, 20- 11-276 BEGUNJE - 1 s.s.,48,15 m2, III., prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11- 276 MEDVODE -1 s.s., 35,88 m2, II., prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11- 276 PLANINA - 2 s.s., 63,10 m2, V, podamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 PLANINA - 2s.s., 58 m2, II., prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 VODOVODNI STOLP - 2 s.s., 53,70 m2, pritličje, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 ZLATO POLJE - 2 s.s., 48,40 m2, I., prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20- 11-276 MEDVODE - 2 s.s., 59,20 m2, L, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 KRIŽE - .3 s.s., potrebno adaptacije, 72 m2 + mansarda, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 PLANINA - 2 s.s. + 2 k„ 98,64 m2, IV., prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 alpdom rf«i» tika * r« t bi [nepremičninskoI poslovanje RADOVLJICA - 3 s.s., 68,13 m2, II., prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11- 276 PLANINA - 3 s., 73,10 m2/l., vseljivo takoj, prodamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26- 172, 20-11-276 VODOVODNI STOLP - 4 s.s., 79,34 m2, III., mansardno, takoj vseljivo, prodamo, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 ZLATO POLJE - 3 sobno, 71,80 m2/IV., prodamo, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 STRAŽIŠČE - 4 s.s., celotna mansarda hiše, vse obnovljeno, Mke & Co. d.o.o. 20-26-172, 20-11-276 ZLATO POLJE: PRODAMO 2ss, 47m2, CK, balkon, cena 10 mio sit. FRAST d.o.o. tel. 25 15 490 041/734 198 BEGUNJE: PRODAMO 1ss, 49m2, balkon, hitro vseljivo, cena 9,2 mio sit FRAST d.o.o. tel. 25 15 4901 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE: PRODAMO 2ss, 57m2, l.nad, cena 11,7 mio FRAST d.o.o. tel. 25 15 490 041/ 734 198 ODDAMO: ŠORLIJEVO NASELJE- garsonjero, 1SS in 3SS, KRANJ - CENTER: sobe, 2SS, 4SS, PLANINA 2- 2,5 SS, VISOKO - lepo 3ss z garažo, samostojno hišo na KOKRICI in v ČIRČAH. FRAST d.o.o. tel 25 15 491, 041/ 597 441 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23-16-180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Bled, Ljubljanska cesta "\ teU064/742-533,742-534, RADOVLJICA NA CANKARJEVI PRODAMO TRISOBNO STANOVANJE, 68 m2, CK, KTV, TEL, ZA 12.816.000 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) RADOVLJICA NA ŽAGARJEVI PRODAMO UREJENO TRISOBNO STANOVANJE, 68 m2, CK, KTV, TEL, ZA 13.350.000 SIT. POSING 04 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE NA TITOVI TRISOBNO STANOVANJE, 74 m2, Z VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9.184.000 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE HRUŠICA ENOSOBNO STANOVANJE, 40M2, V CELOTI OPREMLJENO ODDAMO ZA 37.275 SIT. VARŠČINA 53.250 SIT. POSING 04 586 39 77 (www.posing.si) KRANJ GOGALOVA GARSONJERA 26 m2, PRIT, V CELOTI OPREMLJENA, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO DVOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM, 50,40 m2, NIZEK BLOK, PLIN DO VRAT, KATV, TEL., PRODAMO! POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI MANJŠE ENOSOBNO STANOVANJE. POSING 04 / 202 20 76 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. ENOSOBNO STANOVANJE, 41,20 M2, NIZEK BLOK, VSI PRIKLJUČKI, VSELJIVO V ENEM MESECU, PRODAMO. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ ŠORLIJEVO NAS. DVOSOBNO STANOVANJE, 54 M2, NIZEK BLOK, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, V CELOTI OPREMLJENO, PRODAMO. POSING 04 / 202 42 10 (www.posing.si) NEPREMIČNINE g7i:>-m,mi:n imh-:ši-:»\ou.>o KRANJ - kupimo ali najamemo več garsonjer in enosobnih stanovanj za že znane interesente. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina III oddamo enosobno stanovanje 42 m2, v šestem nadstropju, popolnoma opremljeno, možnost prevzema takoj, mesečna najemnina 54.000 SIT s štirimesečno varščino. AGENT Kranj (04) 2365- 360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina I prodamo enosobno stanovanje 44,40 m2 v tretjem nadst., z vsemi priključki vseljivo po dogovoru, cena 9.5 mio SIT. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 KRANJ - nujno kupimo enosobno stanovanje do 10 mio SIT, vseljivo po dogovoru, najraje Planina II ali III, do 2. nadstropja v nizkem bloku. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - prodamo popolnoma opremljeno in adaptirano enosobno stanovanje 45 m2 v pritličju z atrijem vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 _ Kranj - prodamo enosobno stanovanje v prvem nadstropju, 48,50 m2 z vsemi priključki vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - za znanega kupca kupimo enosobno stanovaje v nizkem bloku na Planini 2, do drugega nadstropja, cena in vseljivost po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 KRANJ - Planina II prodamo dvosobno stanovanje z kabinetom v šestem nadstropju z vsemi priključki 79,50 m2 površine, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 Kranj - Planina II ali III nujno iščemo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, cena po dogovoru. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365- 361 Kranj, Gosposvedska ul. oddamo opremljeno trisobno stanovanje z vsemi priključki, možnost prevzema takoj najemnina 65.000 sit z trimesečno varščino in sprotnim plačilom. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04)- 2365-361 Kranj- Planina I prodamo 2+2 v pritličju ali zamenjamo za dva manjša stanovanja. AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 IMATE ŽELJO PRODATI VAŠO NEPREMIČNINO ALI JO ZAMENJATI ZA DRUGO! AGENT KRANJ VAM SAMO ŠE V MESECU AVGUSTU NUDI UGODEN POPUST PRI POSREDOVANJU VAŠE NEPREMIČNINE! VSE AKTIVNOSTI VAM UREDIMO ZA 1% PROVIZIJE! POKLIČITE ŠE DANES AGENT Kranj (04) 2365-360 ali (04) 2365-361 MOJSTRANA: Prodamo zelo-lepo večje dvosobno stanovanje, II. nad., 65m2, vsi priključki, velik sončen balkon, mirna lokacija. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA: Prodamo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, l.nad. 55m2 brez CK, kopalnica renovirana. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 BLED- ALPSKI BLOK: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 51m2, II. nad., vsi priključki, takoj vseljivo, v ceno vračunana nova kuhinja. Cena ugodna. BLED-CENTER: Prodamo novo dvosobno stanovanje v apartmajski hiši, 50 m2, l.nad., vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 RADOVLJICA: Prodamo zelo lepo in renovirano trisobno stanovanje, III. nad. 65m2, vsi priključki, takoj vseljivo, možnost nakupa tudi garaže. Cena dogovor. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 RADOVUlCA-mestno jedro: Prodamo zelo lepo popolnoma renovirano štirisobno stanovanje, 100 m2. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 KRANJ- PLANINA: Prodamo lepo enosobno stanovanje, zelo funkcionalen razpored, vsi priključki, sončen balkon, vseljiva takoj. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 KRANJ - ZLATO POLJE: Prodamo več trisobnih stanovanj. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296 NEPREMIČNINE BOI\l Stritarjeva 5, 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 ' GORENJSKA: Po celi Gorenjski iščemo stanovanja različne velikosti in stanovanjske hiše različnih velikosti in različnih cenovnih razredov za znane kupce. ITD+NEPREMIČ-NINE 04/236-66-70, 041/755-296 JESENICE - KOROŠKA BELA: Iščemo enosobno ali dvosobno stanovanje za znanega kupca plačilo takoj - gotovina. ITD+NEPREMIC-NINE 04/236- 66-70, 041 /755-296 VARSTVO Če potrebujete varno varstvo za vašega otroka pokličite tt 041/931-124 14823 Nudim SKRBNO VARSTVO vašem« malčku. tt 031/891-850 14918 Iščemo prijazno gospo za občasno varstvo otroka, tt 04/253-57-20 14984 V varstvo vzamemo vašega malčka. Radovljica, 041/705-328, po 17. uri 14987 VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 50-50-500 14573 Poceni prodam 2 Kumho pnevmatiki 185/65 R 14, 2 podarim, tt 041/926-773 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. tt 241-168, GSM 041/730-939 ie Kupim lepo ohranjen JUGO 55. tt 040/250-142 ŠKODA FAVORIT ali FELICIA dobro ohranjen, takoj kupim, tt 031/307-057 isoss VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600, 041/668-288 4 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) tt 51-34-148, 0609/632-577, 041/632-577 6 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MONROEF BRAVA 1.4 12 V SX, I.98, 48000 km, met siva, 1. last., SV, CZ, ES AIR BAG, AR, ohranjena, 1.650.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 12624 AUDI 100 2.0 E, I. 91, moder, reg. 6/01, ABS, SV, el. s streha, meglenke, 980.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13190 SAXO 1.0 I, 1.97, met. moder, 5 V, air bag, reg. do 10/00, 75 000 km, 970 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., tt 04/531-91-18 i3564 BRAVA 1.4 SX 12 V, i.98, met. modra, 36 000 km, reg. do 10/00, ohranjena, cena 1.690.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., tt 531-91-18 Najugodnejši ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL od 1.91 dalje. TS 01/42-61-315,041/614-013 13600 OPEL ASTRA 1.6, reg. do 8/01, I.95, bele barve, lepo ohranjena, garažirana. tt 04/5185-224, 041/821-395_14762 Prodam OPEL CALIBRA, I. 92. tt 031/311-877 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS top-k, prvi lastnik, I. 95, 4 vrata, mineralno zelena barva, redno servisiran, servisna knjižica, klima, avtora-dio, el. paket, ABS, 2xAB, ALU platišča, spo-jler, lepo ohranjen, garažiran, prodam, tt 041/644-991 14886 MITSUBISHI LANCER 1.6 GLXi, I. 95, reg. do 2/01, prvi lastnik, 4 vrata, kov.sive barve, redno servisiran, ser.knjižica, elek. paket, el, strešno okno, servo volan, ohranjen in garažiran, prodam, tt 041/644-991, Jernej VW CADDY 1.4, I. 98, bel, 44000 km, 5 sedežev, servisna, SV, DCZ, ES, 1.390.000 SIT. AVTO LESCE, 531-91-18 14907 AUDI 80 2.0 E, I. 92, 136.000 km, reg. 9/00, bel, ABS, elek. s. streha, SV, CZ, 1.030.000 SIT. AVTO LESCE 531- 91-18 14909 Prodam R 5 CAMPUS, I.88, reg. do 5/01. tt 041 /228-487 14931 Ugodno prodam DAF 2000, I. 93, odlično ohranjen, tt 041/269-634 14964 Prodam BOLHCO, I. 87, 69000 km, reg. do 16.12.2000. tt 031/513-649 14970 R 5 CAMPUS, I. 92/93, izredno ohranjen, nov akumulator, nov izpuh, pravkar registriran, prodam. Cena 375.000 SIT. tt 863-883 14974 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3, I. 91, reg. do 2/01, metalne barve, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT in BMW 316 i, I. 89/90, lepo ohranjen, cena ugodna, tt 031/563-015 14977 Prodam R CLIO 1.2 RL, rdeče barve, I. 97, 64000 km, lepo ohranjen, garažiran in redno servisiran, cena po dogovoru, tt 801- 373 14985 Ugodno prodam ZASTAVO 750, lepo ohranjena, tt 2045-027 14986 AUDI 80 1.6,1. 91, klima, elek.pomik stekel, CZ, prodam, tt 211-526 m988 SUZUKI SVVIFT 1.6 SEDAN, ohranjen, ugod-no prodam, tt 040/285-776_14995 MAZDA 323 F, 1.93, prodam, tt 041/570- 597 14996 YUGO 55, I. 89, prodam, tt 23-25- 543 14997 MAZDA 323 F, 1.94, prodam, tt 041-876- 609 14998 S LIBARTJ SUPREME ABS in KLIMA BREZ DOPLAČILA Prodam ŠKODO FELICIO 1.6 LX KOMBI, 1.9/98, 21 500 km, 1. lastnik, servisiran, kovinska barva, temna stekla, deljiva zadnja klop, CZ, predpriprava za radio s 4. zvočniki, tt 041/551-315 15004 R 4 I. 91, rdeče barve, reg. do 4/01, lepo ohranjen, prodam, tt 736-686 15007• Prodam JUGO KORAL 45, I. 88. tt 311- 768 15019 R 5 FIVE, I. 94, temno modre barve, cena 500.000 SIT. tt 041 /807-453 15026 Prodam GOLF JX, I. 87, bencinar, rdeče barve, odlično ohranjen. Smokuč 5, Žirovnica, 031/312-323 15027 ASTRA 1.6 I SWING, I.97, met zelena, 5 v, 1. lastnik, servisna, 2x AB, servo, DCZ, ES, reg. 7/01, 1.460.000 SIT. AVTO LESCE 531-91- 18 15036 AUDI 80 1.6 TD, I. 91, metal siv, servisiran, CZ, strešno okno, odlično ohranjen, prodam. tt 031/840-290 15040 Prodam R5 FIVE 1.4, 5v, metalik modre barve, 60.000 km, reg. do 16.11.odlično ohranjen. »01/3611-132 15041 Prodam R MEGANE COUPE 1.6 E, I. 98, modre barve, 21000 km. tt 041/521-338 15043 Prodam KORADO G 60, I. 90/december, zelo dobro ohranjen, tt 041 /602-830 15044 Prodam JUGO FLORIDA 1.90, za 120.000 SIT in JUGO 45 za 20.000 SIT. tt 041/599- 189 15047 CXANTIA 2.01.93, 94000 km, klima, ABS, koda, elektrika, dobro ohranjen, tt 632-332 __15052 Prodam R 11, I. 87, cena zelo ugodna, tt 041/950-392 15054 Prodam JUGO 60, L. 89, registriran do 7/01, cena 120.000 SIT. tt 731-585 16057 R 19 ADAGIO, I. 96, 51000 km, metalno rdeč, 5 v, dobro ohranjen, prodam, tt 596-16-00_ VVV SHARAN 2.0 I. 96, servisna knjiga, tt 242-300, 041766 82 88 15070 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA Utq$hmM, gr* 311-036 Hi dm„, ,wk, m m ml wm HONDA CIVIC 1.6 ESI, 1.93, možna menjava. 242-300,041/66 82 88 15071 AUDI A 3 1.8 T, I. 98, vsa oprema, razen usnja, tt 242-300, 041/66 82 88 15072 VW GOLF III 1.4 CL, 1.95, tri vrata. tt 242-300, 041/66 82 88 15073 VW GOLF IV 2.3 V 5,1.99, vsa oprema razen usnja, dodatna oprema, prvi lastnik, servisna knjiga. IT 242-300, 041 /66 82 88 15074 MERCEDES BENZ 230 E, 1.92, sportline oprema, klima, tt 242-300, 041/66 82 88 16078 Prodam GOLF JXB, I. 87, model 88, cena 210.000 SIT. tt 041/753-534 isoao AUDI A 6 2.6 AVANT, I. 95, 103.000 km, elek. stekla, CZ, ABS, avt. klima, air bag, alu platišča, metalik srebrne barve, cena po dogovoru, tt 041/444-410 15084 Prodam FIAT TIPO AGT, I. 91. tt 563- 952 15085 Ugodno prodam R 5 I. 91, 84000 km, 5 v, lepo ohranjen, reg. do 5/01. tt 041/963-260 15092 Prodam GOLF 1.3, B., 1.88, zelo ohranjen, cena po dogovoru, tt 472-081 15096 Prodam CLIO 1.95, reg. celo leto. tt 325-386_15107 Prodam CITREON ZX, I. 12/93, klima, tt 041/970-613 15108 Prodam ZASTAVO 128, letnik 89, reg. do 28.1.2001. «041/915-519 15111 FORD ESCORT 1.8 D karavan, 1.91, CZ, prodam, tt 242-277 15114 NISSAN ALMERA 1.5 COMFORT PLUS, 1.2000, 3 V, klima, CZ, metalna barva, 2 x air bag, prodam, tt 242-277 15115 UGODN m ali KL IMA za samo 55.000SIT ali POPUST v višini 155.000- MAZDA 626 1,8 CE 1.2000, klima, ABS, 4 x air bag, el. paket, metalna barva, tt 242- 277 15116 R 19 1.4 RT, 1.95, 3 V, CZ, servo volan, meglenke, prodam, tt 242-277 15117 MAZDA PREMACY 1.8 TE, 1.99, vsa oprema, prodam, tt 241-696 »sne MAZDA DEMIO 1.4 I. 2000, klima, 2 x air bag, servo volan, prodam, tt 242-277 15119 Prodam NISSAN SUNNY 1,6 letnik 90, reg. do aprila 2001. tt 041/812- 645 15139 Prodam R 5 FIVE, rdeče barve, I. 94, dobro ohranjen, reg. do 7/01. tt 041/505-769 15141 ZAPOSLITVE VOZNIKA C in E kategorije, z izkušnjami v mednarodnem transportu zaposlimo. VRBA d.o.o., Kranj tt 04/236-77-33, 041/614-722 OPTIKA VERVEGA Tavčarjeva 1 4000 Kranj Slovenija tel.: 064 366 550, fax: 064 366 551 Nudimo vam hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS, ESSILOR) Izdelujemo na recept in brez recepta. Računalniški pregled vida. Odprto: od 8 do 12. ure in od 15. do 18. ure sobota od 9 do 12. ure pTRADEX, d.o.o., Kranj Kolodvorska cesta 1 4000 KRANJ razpisuje prosto delovni) mesto: CARINSKEGA DEKLARANTA Od kandidata pričakujemo: - višjo ali srednjo stopnjo izo- brazbe - /nanje vsaj enega tujega jezika - poznavanje dela z računalnikom - zaželene delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili in kratek, življenjepis pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi oglasa. Če iščete zaposlitev in se želite preizkusiti v direktni prodaji, pokličite tt 5924-790, 031/634-584 14232 Iščem KV ČEVLJARJA za delo v popravljalnici čevljev na Bledu, tt 041 /509-365 14240 Zaposlimo ZASTOPNIKE, ki se želijo pridružiti prijetni skupini, pri prodaji na terenu. Delo poteka 4 krat tedensko, vikendi so prosti. IT 041/864-373 14596 Zaposlim VOZNIKA C kategorije za mednarodni transport, starost do 35 let. tt 041/767- 31 0 14603 Zaposlimo dekle za nedoločen čas (od 18 do 25 let) za delo v šanku, tt 041 /77-26-75 14621 Zaposlim VOZNIKA C kategorije, vožnja po Sloveniji, dostava, tt 041/650-894 14707 Za specializirano trgovino s kruhom in pecivom, na Jesenicah iščemo urejenega in zanesljivega TRGOVCA - KO. Inf. na tt 227-037 in 041/733-898 14799 Zaradi prenove in povečanja gostinskega lokala na bencinskem servisu OMV ISTRA BENZ v Škofji Loki, redno in honorarno zaposlimo dekleta v strežbi, Tel.: 041/604-380 od 9. -17. ure s^AKRIS KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI \lf)Vn OBNOVA GROBOV, SVETOVMJE, i H/IV ORGMIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOP Davidu Laibuti 1983-2000 v spomin Na najlepšem delu Jadranske obale blizu Dubrovnika izvem, da te ni več. Misli nikakor ne morejo sprejeti tega dejstva, vse okoli je prelepo, da bi bilo to res. Vendar je. Življenje teče naprej, toda ni pravično, da tebe ni več v tem življenju. Veliko premlad si še bil, da si ga zapustil. Spoznala sva se pred enim letom, ko si prišel v našo Stanovanjsko skupnost. Že po zunanjosti si bil nekaj posebnega in prijetna popestritev naše skupine. Malo plah, rahlo zadržan, vendar poln življenja in mladostniške razposajenosti. Spoznavali smo se in vedno si dajal občutek, da ti je v skupini prijetno in da si pri nas našel drugi dom. Danes z žalostjo in krivdo v srcu premišljujem, ali je bilo to vse res. Želim pa si, da je bilo. In vendar obstaja upanje, sedaj samo še zame. Ne upanje za ta trenutek, temveč za jutri. Nenehno mi roji po glavi, to se ne bi smelo zgoditi, David sije v tem življenju zaslužil več. Tvoje sanje se ne bodo uresničile, toda zakaj ne, malo so postale tudi moje. Večji del svojih sanj in želja si odnesel s sabo in iskreno lahko povem, da mije žal, da mi jih nisi zaupal več. Vprašanja, vprašanja, na katera si bom moral odgovoriti sam. Ali bi bilo lahko drugače? Verjetno ne, mogoče pa tudi da. Življenje je velika uganka in v njem je polno vprašajev. Pri enem izmed njih se ti je zalomilo in povem ti, takrat bi bil rad zraven. Mogoče bi uspela, odgovora ni, ostaja upanje. Upanje za naprej, da se to ne bi zgodilo drugemu mlademu človeku. Bil si "taprav fant" in nekaj tega fanta bo zagotovo ostalo v meni. Dušan Kavčič Iščem delo (pospravljanje, čiščenje, odvažanje odvečne krame...), tt 031/842- 416 14800 Podjetje ALPE TRANSPORT d.o.o., zaposli VOZNIKE C in E kategorije, za nedoločen čas, za mednarodni prevoz, tt 58-65-420 ali na naslov Sp. Plavž 6B, Jesenice 14804 Honorarno zaposlim 2 ženski za delo v strežbi. KMEČKI TURIZEM PAVLIN, Šenturška gora 23 a, Cerklje tt 422-083 14824 Iščemo DELAVCA za strojno čiščenje ter vodenje in nadzor čiščenja. Ponudbe pošljite na šifro VOZNIŠKI IZPIT. Zaposlimo CARINSKEGA DEKLARANTA (pogoji: 5. stopnja izobrazbe in dveletne delovne izkušnje v špediciji) in PRIPRAVNIKA za delo v poslovalnicah v Kranju in na Jesenicah.. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.o.o., Savska cesta 22, Kranj do 5.9.2000 14837 Zaposlimo simpatično dekle za delo v šanku, v Tržiču, tt 041/983-713 14838 6 ČLANSKA urejena družina z manjšo kmetijo, sprejme na dom pošteno, prijetno GOSPODINJO, do 40 let, status in bivanje urejeno za resne interesentke. tt 066/642-0391 14839 Zaposlimo dekle za delo v šanku od 25-35 let, tt 031/325-442_uae4 Delo na domu, plačilo po učinku, tt 031/870-108 ELEKTROINSTALATERJA lahko tudi pripravnik, zaposlimo, tt 041/567-110 uaag POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA DODATNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NUDI REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV VSEM TISTIM, KI JIM DELO NI ODVEČ, tt 651-060,041/637-492 . 14906 Avtohiša Vrtač, d.o.o., Kranj Delavska cesta 4 4000 Kranj Objavljamo naslednje prosto delovno mesto: PRALEC VOZIL Pogoji: - vozniški izpit B kategorije - zaželene so delovne izkušnje ter natančnost in vestnost pri delu Prošnje s priloženim življe njepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejemamo v roku 15 dni od objave razpisa. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta CIRILA SMOLEJA - ČIROTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Marija, sin Tomaž in Marko z družino ter ostalo sorodstvo "Hvala, ker si iz nič naredila nekaj, ker si nas imela rada. Hvala, ker si delala nemogoče z nasmehom." ZAHVALA Ob smrti naše MARIJE ZUPANEC se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre njeni sestri Angelci, nečakinji Darji, Anini mami, duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje in tistim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih nenadnega slovesa stali ob strani. Mož Janko, hči Magda z Barbaro in sinovi Stane, Milan in Janez z družinami V Kranju, 22. avgusta 2000 OSMRTNICA Umrla je naša teta JOHANCA Od nje smo se poslovili v četrtek, 24. avgusta 2000, na pokopališču v Lipici. VSI NJENI V SPOMIN Evo pada veče, a gde si ti: VLADANU ERCEGOVCEVICU 22.6.1985-20.8.2000 V slovo delavci in učenci OŠ Gorje Zg. Gorje, 21. avgusta 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame ANE GORJUP se iskreno zahvaljujem Turističnemu društvu Kokrica in dobrim sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter udeležbo na pogrebu. Sin Brane z družino V SPOMIN Minevajo tri leta, odkar nas je zapustila MARIJA-MARINKA VRABEC Zahvaljujem se vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. RUDI ZAHVALA Poletje je, vročina, brezvetrje, tišina in neznosna sparina... O, veter, zapihaj čez širno ravan, in potem mi zapoj uspavanko in zazibaj me v miren san... Ob boleči izgubi našega VALTERJA B UBOLA VALI-ja se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh nesebično priskočili na pomoč. Posebna zahvala kolektivu Zavarovalnice Triglav, OE Kranj, osebju bolnišnice Golnik, reševalni ekipi in gospodu župniku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob smrti naše drage tete ANICE KALAN predm. učiteljice v pokoju iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji podarili cvetje, sveče in maše v njen spomin. Posebej se zahvaljujemo kranjskemu dekanu, gospodu Stanetu Zidarju, gospodu župniku Zdravku Bahorju, gospodu Franciju Petriču in gospodu kranjskemu kaplanu za lep pogrebni obred, gospodu Bahorju za občutene poslovilne besede. Enako tudi gospe Bergantovi in zastavonoši z Razborja, kjer seje še spominjajo po toliko letih. Hvala osnovni šoli Simon Jenko Kranj, pogrebni službi Navček in pevcem okteta Klas za lepo petje. Žalujoči nečaki in nečakinje Kranj, 16. avgusta 2000 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO OSEBO ZA IZDELAVO MANJŠIH GRADBENIH DEL IN POPRAVIL NA POSLOVNEM OBJEKTU, ZAŽELJENE IZKUŠNJE IZ ZIDARSKIH IN PEČARSKIH DEL. Tt 706-200 14913 Zaposlimo VOZNIK C kategorije za mednarodne prevoze. Tt 332-073 14928 Agent - Kranj Tavčarjeva 22, Kranj $.:365~36Q, 365*36, NEPREMIČNINE AGENCUA z najnižjimi stroški našega posredovanje Iščemo simpatično dekle za delo v šanku. Delo je dvoizmensko. Tt 040/357-495 14949 Zaposlimo MIZARJA za delo v splošnem mizarstvu v Seničnem. Tt 59-55-355 14950 SLIKOPLESKARJA KV ali priučenega s 3-let-no prakso, zaposlim. Tt 041/735-935 14952 VVILFAN, Finančna družba d.o.o., Slovenski trg 3, 4000 Kranj - zaposli za delovno mesto blagajnik: en delavec, redna zaposlitev za določen čas, več študentov za študentsko delo. Zahvetana izobrazba: gimnazijski matu-rant-ekonomski tehnik. Prednost imajo kandidati s priznanim izpitom Združenja bank za menjalca in VI.stopnjo izobrazbe. Izključno pisne prošnje z življenjepisom, delovnimi izkušnjami in tel. številko pošljite na naslov: Wil-tan.d.o.o., Slovenski trg 3, Kranj. Izbrane kandidate bomo v 14 dneh poklicali na razgovor. Kandidati, ki so se javili na prešnji razpis, naj ne pišejo prošenj, saj bodo obravnavani ponovno. Iščem delo na domu, možnost postavitve stroja. Tt 041/912-132 14976 Zaposlim tanta za pomoč pri ličarskih in kleparskih delih. Tt 031 /322-163 14989 ★ ★ *GS5* ★ * ★ . Ur GS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trs 20, 4240 Radovljica tel./fax:715-009, 736-325 mob.:0609/653-790 Iščem dekle za delo v lokalu, po možnosti študentko. Tt 312-245 ali 041 /244-256 14992 Iščemo upokojenko za pomoč v kuhinji in NATAKARJA z gostinsko šolo. Ostalo po dogovoru. Tt 801-128 14993 Redno zaposlim KLJUČAVNIČARJA s prakso. Tt 411-438 14994 Delo dobi NATAKAR z delovnimi izkušnjami, lahko tudi pripravnik, starost od 20 do 30 let. Tt 25-22-000, 041 /423-833 15000 MINI BAR v Kranju, pogodbeno zaposli DEKLE, za delo v strežbi. tF 451-721, 041/735-837 Zaposlim fanta za priučitev v lesni stroki. Starost 18-22 let. Tt 061/613-390, 041/734-464 ACENCIIA ZA PROMHT Z Nr.PRr.MICNINAMI 7r$/ Suobodc 6 trl.7 SV SS0; 5V 24 MM) Fant 22 let išče delo. Tt 441 -002 15031 Zaposlim VOZNIKA C in E kategorije za prevoze v mednarodnem transportu. Tt 747-120, 041/621-040 15045 Starejša, urejena gospa, živeča na Pokljuki nad Bledom, potrebuje celodnevno, delno oskrbo. Hrana in stanovanje in primemo plačilo primerni osebi zagotovljeno. Tt 061/653-615 ali 041/69-09- 29_15051 ŠIVILJA išče redno zaposlitev. Tt 411-560 Za DOSTAVO, perdhodno naročenih artiklov, zaposlimo honorarnega delavca, z lastnim prevozom. Pisne ponudbe pod šifro: DOSTAVA 15095 KUHARICO ali NATAKARICO, mlajšo, lahko pripravnico, zaposlimo v bistroju ŽAFRANIKA, v Kranju. Tt 324-001 15101 DEKLE s prakso, za delo v LOKALU, honorarno ali redno zaposlim, lahko tudi samo ob vikendih, zaželjen lastni prevoz. TT 041/685-800 15104 Iščemo simpatično DEKLE ali FANTA, za delo v šanku, v Tržiču. Tt 563-900 15106 Če imate še nekaj prostega časa in si želite dodatnega zaslužka, vam nudimo pogodbeno delo. Kličite Tt 04/512-43-79 ali 040/244-134 15123 ŽIVALI ZAJCE OVNAČE, 041/821-395 prodam. Tt 685-224, 14763 Vašemu konju nudimo bivanje in vso oskrbo, po predhodnem dogovoru Možnost paše in jahanja. Tt 51-20-495 14835 Prodam več PRAŠIČEV težkih približno 100 kg. Tt 031/520-030 14905 Prodam 7 mesecev brejo ali eno leto staro TELIČKO. Tt 641-082 14915 PIŠČANCE bele, za dopitanje, prodajamo od 26.8. dalje. Matuš, Suhadole 65, 01/8341-953 ZLATI PRINAŠALCI čistokrvni, brez rodovnika, cepljeni, v začetku septembra čakajo na nove lastnike. Tt 712-139 14926 Prodam 3 mesece staro NEMŠKO OVČARKO. Tt 594-0020, 041/862-287 14929 Zaradi bolezni prodam BREJO KRAVO si-mentalko. Tt 041/215-666 14959 NEMŠKE OVČARKE čistokrvne, brez rodovnika - prodam. Tt 040_350-796 14961 ALJASKI MALAMUT, čistokrvni mladiči, prodamo, samec 50.000 SIT, samica 30.000 SIT. Tt 04/25-222-99 14966 Prodam PSIČKE nemški beli špic - zelo ugodno. Tt 411-426 14971 Prodam 2 meseca staro TELIČKO si-mentalko. Tt 431-436 14990 PRAŠIČA 50-60 kg teže, hranjenega z domačo krmo, prodam. Tt 710-529 14999 ZLATI PRINAŠALCI brez rodovnika, odličnih staršev, čistokrvni. Tt 2551-331 "^'isoos 1. septembra bodo naprodaj mlade KOKOŠI NESNICE (rjave jarkice), zbiramo naročila. Tt 23-11-767 Žabnica 39 15015 Prodam PRAŠIČE teža od 25-30 kg. Virmaše 57, Šk. Loka 15017 Prodam NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom. Tt 557-281 15023 Prodam 14 dni staro TELIČKO. TT 715-928 Prodam 2 TELIČKA stara 7 in 14 dni. Poklukar, Žeje 12, Duplje 15038 Prodam BIKCA in TELIČKO simental-ca, stara 14 dni. Tt 733-725 iso48 Prodam JARKICE. Tt 401-515 15049 Prodam dva BIKCA frizijca stara teden dni. Porenta, Sv. Duh 112, 632-045 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Tt 564-467 15089 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 mesece. Tt 242-135 15098 Prodam BIKCA, črno-belega, starega 3 tedne. Tt 311-962 _ 15105 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. g 533-88-76_15053 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. Tt 422-873 15087 Verjemite ali ne... W RADIO OGNJIŠČE Planina renc i Krvavec Ttnjan Kuni Ajdovščina 1104,? 9U 105.9 91,2 DELAVNICA 1« Šola električnih klaviatur za otroke od 5 do 15 let: Ugodna cena šolnine! Vpis v začetni tečaj še do 4. 9. 2000. Informativni dan 1. 9. 2000 osebno ali po tel.: 04/2323-561, 041/549-675. letu 2000 bomo z vami vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni IV program GORENJSKE TELEVIZIJE telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: e-mail: gtv@ta INTERNET Našli nas boste vi 24 urim dan oddajamo sinuti GORENJSKEGA TELETEKSTA Vos dan VIDEOSTRANI in vsak večat GORENJSKA TV POROČILA Sadom dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma Zato nas pokličite in naročite 1 TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" KLEMIJA .O.O. ČIŠČENJE CISTERN ZA KURILNO OLJE • RAZREZ CISTERN • PREČRPAVANJE Tel.: 041/765-599 041/972-543 Priporočamo čiščenje na pet let. ODISEJEVO TURISTIČNO OKO Kranj, Maistrov trg 2 tel.:380 300 E-mail: odisej@odisej~Si.si Ljubljana, tel.:061/1800 250 ■H Odgovore pošljite na dopisnicah do 31. avgusta na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Javno žrebanje bo 31. avgusta v odaji GTV mix. Upoštevali bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo originalno Odisejevo oko. Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusnim prevozom, v poletnem času za eno osebo. F 0 TO _ G L.....OB U S ufMtMummasmnmM .iws»i»w' •> *-» --nemaraM* "Bfcgr mHfunmut *m*»*#xe>. awiwww^ ^H^^ ŽsSSmT NON - STOP 12 UR KODAK KI fiLITEIE FZALOŽBA EL CONDOR SE PREDSTAVLJA^ tel.: 04 204 21 21 Šuceva 27 - Kranj VSE ZA TELEFON DISTRIBUTER MOBITELA - Etuiji, močnejše baterije, - Prostoročno telefoniranje, antene, - Vrvični telefonski aparati, - Prenosni telefonski aparati, - Fax aparati... e-maiT:'telephone@le-tehnika.si, h'H'h>.le-tehnika.si/slo Tel.: 064/715-664, int: 236 Ingrid Peinkicher, UJET ANGEL SI Pesniška zbirka je primerna tako za mladostnike kot tudi za odrasle, saj je glavna tema pesmi ljubezen, ki nas spremlja že skozi vsa stoletja in brez katere pravzaprav ne moremo živeti. Pesnica nam predstavlja ljubezen kot nenehno življenjsko potrebo. Njeno avtorsko delo je izpoved človeka, ki v svojih pesmih izraža in izpoveduje to, čemur se marsikdo v življenju ne zna niti približati in dojeti... Po mnenju GZS najbolj primerno kot avtohtono poslovno darilo. Ingrid Peinkicher, JANČEK IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE Pravljica je namenjena otrokom, starim od 2,5 do 10 let in je zgrajena podobno kot basen, saj ima na koncu vsake zgodbice moto. Iz nje se otrok lahko nauči o življenju gozdnih živalic, ki pa vsebujejo tudi človeške moralne vrednote, na katere pa žal odrasli vse preveč pozabljamo. V knjigi so tudi izrazito ljubke, barvne ilustracije, avtorice Jožice Pezdir, da si bo otrok lahko Jančka in njegove prijatelje lažje predstavljal. Janček in njegove dogodivščine Ingrid Peinktcrter k Pobarvanka 1 MOJSTER SLIKARČEK Pobarvanka vsebuje 28 strani prisrčnih ilustracij. V pobarvanki pa so tudi 4 že pobarvane ilustracije, da se otrok nauči, katere barve [ uporabljati. Primerna je za otroke stare od 2,5 do 10 let. »iMUKumiiB^ 973**1, RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK vttimi Divjat ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel :041 /643-014 \/1 pokličite, sporočite, predlagajte... |^| J bomo pisali Halo. Kanalizacije ni, je pa smrad Kovor, 25. avgusta - V teh dneh je težko prenašati že vročino, če pa morate na domačem vrtu vohati še neprijetne vonjave ni čudno, da človeka mine dobra volja. Kovorjani pravijo, da je res neprijetno posedati pred hišo, kjer zaudarja iz kanala, kajti kanalizacije še nimajo. Občinskim obljubam verjamejo le redki, ostali pravijo, da očitno zanje vsako leto zmanjka denarja. Tako je pod Stagnami in nič bolje ni v Grabnu. M. R. pravi, da morajo že leta prenašati smrad in v tej poletni vročini je res neznosen. "Čas bi že bil, da bi se tržiška Občina spomnila tudi na nas in zgradila obljubljeno. Na žalost pa iz leta v leto le čakamo. Narejenega ni nič. Župan nam je pojasnil, da so posnetki terena pripravljeni, na žalost pa ni denarja. Letošnje leto je očitno že izgubljeno, kaj pa prihodnje? Bomo spet izpadli in bo ravno za nas zmanjkalo denarja,". se sprašuje omenjena Kovorjanka. Ignac Primožič, tržiški podžupan, je pojasnil, da bodo še letos pridobili idejni projekt in gradnjo kovorske kanalizacije uvrstili v občinski proračun prihodnje leto, o investiciji pa bodo odločili občinski svetniki. "Kovor je v glavnem že opremljen s kanalizacijo, urediti jo moramo še v naselju desno od Stagen. Nujno pa jo bomo mora/i zgraditi tudi na relaciji Snakovo - Sebenje, saj je na Blatih predvidena večja pozidava in je slednja zato ni4jna, "je še dodal Primožič. • R. Škrjanc NEPOZABNE POČITNICE? • Fotografije izdelamo mi in jih tudi dostavimo. • Hitro, ugodno in enostavno že na vsaki drugi gorenjski pošti. • Prodaja originalnih filmov in baterij Kodak. Vaša Pošta www.posta.si NAREDI SAM RAZLIČNI I.., dli IVI l N ATI IJCjL-1_! MIRKA VADN0VA 14, KRANJ, Tel.: 064 215 030, Fax: 064 215 042 Nekdaj in danes "Ko sem jaz bil direktor TOZD Integral Tržič, so naše mesečne vozovnice veljale tudi na Alpetourjevih avtobusih. Sodelovanje obeh prevoznikov se je prenehalo šele precej mesecev po tem, ko me je zamenjal novi direktor, "je v torek sporočil Miran Zlobec, ki smo ga mimogrede omenili v zgodbici s srečnim nadaljevanjem o enotni dijaški avtobusni vozovnici za redne linije Alpetourja Potovalne agencije Kranj in Integrala Tržič, ki bo uvedena z novim šolskim letom. Ja, bo držalo. Dobrih petnajst let je že odtlej in spomin na lepe stare čase čase enotne vozovnice je hudo zbledel. A bolj kot to ostaja bridek priokus, da je debelo desetletje in precej generacij dijakov moralo čakati, da sta (vsaj) dva gorenjska avtobusna prevoznika spet našla skupni poslovni interes, kije zlasti v korist vozačev. Dijaške vozovnice so v Alpetourju Potovalni agenciji in tržiškem Integralu od predvčerajšnjim naprodaj po res ugodnih pogojih in tudi čeke z odloženim rokom plačila sprejemajo. Vozovnice bodo opremljene s čipi in v novem šoslekm letu bo za vozače sploh vse drugače. "Veliko bolje," zagotavljata direktorja Janko Knaflič in Drago Grd. "Če že pišete o tem, kaj je veljajo včasih in je bilo ugodno za potrošnike, pa spomnite tudi na to, da nam v časih, koje bil še PTT, ki so ga potem prav brihtno razbili na dve firmi, na poštah niso zaračunali provizije za plačilo računa za telefon in še sto brezplačnih impulzov na mesec je bilo, "pa je bil še en odmev na torkov članek na zadnji strani. Če smo glede dijaške avtobusne vozovnice na Gorenjskem vendarle dočakali oživitev nečesa dobrega, pa v isti sapi brez posebnega ugibanja lahko zapišemo, da so ptt-jevski časi pošte in telefonije pod isto streho zanesljivo za vselej mimo. "Beti, ker si med najbolje informiranimi Gorenjkami, tebe sprašujem, ali se bosta jutri, zadnjo avgustovsko soboto, točno opoldne v Vili Bistrica res poročili simpatični dvojčici Maja in Mateja iz Križev? Menda sta njuna ženina že zdaj zelo stroga in nista dovolila, da bi bili novinarji sploh kaj zraven." /Aleksander Lucu - Luc, urednik družabnih kronik v slovenskih dnevnikih z najvišjo naklado; Alenka Žavbi, njegova sodelavka; Beti Valič, do konca prejšnjega meseca novinarka Gorenjske televizije GTV/ Gorenjska borzno posredniška družba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? strotovtiost, Koroška 33. KRANJ tel.:04/280-10-OO, -------, fax:04/2BO-10-12----- Pri morskih posnetkih je potrebno omeniti tudi sončne zahode in portretiranje s sončnim zahodom v ozadju. Pri fotografiranju sončnega zahoda moramo meriti svetlobo na nebo, tako dobimo intenzivne barve neba, zemlja pa je v večini primerov kar črna. Če pa želimo fotografirati portret s sončnim zahodom v ozadju, moramo uporabiti fleš, za idealne posnetke pa je potrebno še preračunati vrednosti svetlobe na nebu brez fleša in svetlobo na portretirancu z uporabo fleša in to dvoje uskladiti. 11 0 ^ 0 vil U11VU llH wl9III ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v petek, soboto in nedeljo bo jasno. V petek bo še vroče, v soboto in nedeljo pa nekoliko hladneje. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME * ^||^ ■ Tmin/Tmax 13/29 11/25 9/25 V torek izide avgustovska številka