L I S T
LETO XIII.
SLOVEMSKIH  ŠTUDENTOV
Ljubljana, sreda 13. XI. 1963
Štev. 22
»¦Jesenske prireditve« so za naml.' Študenlske kulturne skupine iz po-membnih kultumih cenlrov drža-» ve so se predstavile ljubl.janski pu-bliki in študeniom. Teh ie bilo sicer na prireditvah očilno premalo, za kar pa ne morema kriviU samo or-eanizatoria prireditev.
Ocene posameznih nastopov berite na kulturnih straneh našega lista.
Na sliki: Šopska petorka AKUD »Mirče Acev« iz Skopja (foio: Joco Žnidaršič).

V

7. novembra so v študentskem naselju pričeli akcijo, ki ima namen odstraniti iz naselja vsc, ki so bili sprejeti na kakršenkoli nepravilen način, torej inirejo spiejcm-nih komisij, in tiste, ki so zaradi neizpolnjevanja študijskih obveznosti izgubili pravico do bivanja v naselju. Ugotovimo lahko, da je resnično že napočil cas, ko je trcba z odločno akcijo napraviti v šludentskem naselju red. Stanje, ki je vladalo pri sprejemu v prejšnjih letih, je dovoljevalo, da so se pi'ck najrazličnejših poznanstev z upravo naselja, funkcionarji Zveze študentov in Zveze mladine in raznovrstnih »ostalih virov pomoči« vselili v naselje takšni, ki za to niso imeli niti materialnili niti študijskih pogojev.
7. novembra so predsedniki blokov na-pravili natančne sezname stanovalcev po blokih. Ooenem je sprejemna komisija uredila abecedni seznam tistih, ki jih je sprejela in so torej edini upravičeni sta-novalci naselja.
Do 1. novembra so sezname vskladili in napravili listo za izselitev. S tem so avto-matično izgubili pravico do bivanja v na-selju vsi »ilegalci« in tisti, ki so na nepo-šten način prišli do stanovanja v naselju.
Zadnji rok za izselitev je 26. november. Tega dne bodo komisije preverile, kdo se je izselil in kdo ne. Slednje bodo predali disciplinskim sodiščem na fakultetah, ki bodo izrekala eksemplarične kazni: pre-poved opravljanja izpitov za daljšo dobo, izključitev iz fakullete.
Za razliko od ostalih let, ko se v takih primerih ni postopalo dovolj dosledno in so mnogi kljub prejemu odločbe- za izse-litev ostali v naselju, bodo tokrat kazni ostrejše in vsi ukrepi izpeljani do kraja. 2. decembra bodo prišli v naselje organi LM in opravili prisilno izselitev tistih, ki naselja ne bodo hoteli zapustiti prosto-voljno.
Mnogo menijo, da .}e krivično, ker se morajo izseliti tudi absolventje, ki jim do diplome manjka samo še kak izpit. Položaj je zanje resnično težak, toda če bi pravočasno pomislili, kakšne posledi-ce ima v naselju neizpolnjevanje študij-skih obveznosti, bi si gotovo lažje našli drugo stanovanje kot novinec, k.i povrhu tega navadno sploh nima v Ljubljani znancev, ki bi mu lahko pomagali.
V  začetku letošnjega študijskega leta so v  Ljubljani  zasledili   lepo    število   novin-cev, ki sploh niso imeli stanovanja in so spali  po klopeh,  konolcih in  senikih.  Ta-ko je policija prijela dva novinca, ki sta spala na seniku, v žepu pa sta imela od-ločbo   za   vselitev    v    študentsko    naselje. Primer sam  menda  ne  potrebuje komen-tarja!
Odprto je ostalo vprašanje kriterijev v VI. bloku (blok železarn). V začetku je bil sklenjen dogovor, da veljajo za bivanje v tem bloku enaki disciplinski in študij-ski pogoji kot za ostale. Lahko pa bi na-šteli nekaj primerov, ko nekateri stano-valci tega bloka ponavljajo isto leto po dva do trikrat in so še vedno v naselju. Tudi v VI. bloku bodo v bodoče vpeljali enoten red, ki velja za naselje. Če se kdo ne bo hotel izseliti, bodo poslali v podjet-je, ki ga štipendira, dopis z zahtevo, da se mu zaradi neizpolnjevanja študijskih obveznosti ukine štipendija.
V   naselju   stanuje   nekaj   študentov   oz. študentk  skupaj z zakonskim  drugom, ki
ni študent. Tudi to je vprašanje, ki zah-teva rešitve.
Za tuje študente, ki stanujejo v naselju, bi bilo treba uvesti vsaj minimalne štu-dijske pogoje, ki bi nanje prav gotovo de-lovali bolj stimulativno kot gledanje sko-zi prste. Prav tako bi se morali držati disciplinskih načel, ki veljajo za vse pre-bivalce študentskega naselja.
V naselju še vedno stanuje 40 Make-doncev, žrtev potresa v Skopju, v nemo-gočih pogojih, v skupni sobi.
Zaradi splošne pi enapolnjenosti nase-lja in velikega povpraševanja po poste-ljah so vse študijske prostore in prosto-re za družabno življenje spremenili v sta-novanjske prostore, kar je lahko samo za-časna rešitev.
2e letos je število študentov in s tem povpraševanje po sobah, privatnih in v študentskih domovih izredno narastlo, v prihodnjem letu pa se bo z nastopom doslej najštevilnejše ^>rve povojne genera-cije  še  stopnjevalo.  Zlasti majhne so  ka-
pacitete študentskih domov, ki so znatno cenejši od privatnih sob, katerih cene se vzpenjajo v astronomske višine.
Nekatere gradnje so že v teku: stolpni-ca s kapaciteto okrog 600 postelj, v nase-lju nameravajo zgraditi dva paviljona s po 60 posteljami. Gradnje finansirajo iz Sklada za gradnjo študentskih domov in menz, ki ga formirajo okraji, vendar bi se morali prispevki okrajev v Sklad znatno povečati, če bi želeli v prihodnjih letih rešiti vprašanje nastanitve študen-tov, ki študirajo v Ljubljani.
P. Bronzan

OST TEDNA
Pravniške variacije
Z okornimi črkami narisan napis na_ vratih fakultetnega odbora Pravne fa-kultete nam predstavi Ijudi, o katerih se danes pogovarjamo. Razmere v od-boru že od vsega začetka šolskega leta niso urejene, zato tudi delo šepa.
Sprašujemo kot študent študenta:
člani fakultetnega odbora, kaj ste že letos naredili za Zvezo študentov pra-va? So bile razprave o brigadi, ki so trajale ure in ure, res tako pomembne, da ste ostalo delo na fakulteti puščali ob strani?
Zakaj ste tako popnstili na štuiii-skem področju? Kaj ni lanskoletna ak-tivizacija prinesla kar dobre rezultate? Aktivizacija študija in angažiranost štu-deniov pri predavanjih in vajah ni več aktivizacija, če predavanja in vaje po-sluša in spremlja le peščica slušateljev, ali pa tudi samo dva.
V začetku leia je delo fakultetnega
odbora slonelo^samo na eni osebi: vse posle ie opravljala predsednica. Ko je študirala sa izpit, se ni nihče spomhil, da bi jo razbremenil. -
Vemo, da ste pravniki in da vsakdo med vami zna povedati neko mise1. To-da zakaj razpravljate in samo razprav-Ijate, v poplavi besed pa ne najdete pravega smisla? Tam, kjer se neha kon-struktivna diskusija, se začenja goi>o-ričenje...
Več dela s študenti, pa manj sestan-kovanja, kajti ko govornikom zrranika globine, gredo v širino. Na žalost.
In da se razumemo: nismo post.vili teh vprašanj samo predsednici in s?-kretarki, ampak vsem članom falcuiiet-nega odbora! Tudi tistim komunistom, ki doslej, razen (ne)interesantnih ra->-prav v fakultetnem odboru, niso še n\-česar prispevali k splošni aktivhaciji na pravni fa^ulteti.
W!!!!i!!!!!l!i!l!lii!!!II!ll!i!i!!:il!III!l!i!!!!!!!i!!!lili!!!l!li^
»Kako priti v Naselje? Kdo odloča o tem? Katerim pogojem je treba zadostiti? Zakaj je on sprejet, jaz pa ne? Zakaj ocl-¦ ločajo  le  »oni«,  študentje  pa ne?«
O sprejemanjU v študentske domove so vsako leto tekle burne debate, ki so od-kriie tudi marsikatero pomanjkljivost. Osnovni problem je seveda v t&m, da ja razpoložljivih postelj v študentskih do-moivih daleč manj kot prosilcev zanje. To pa je trd oreh, ki ga je težko strefci naenkrat. Zato je vprašanje, kako naj-pravičnejše rešiti množico prošenj za sprejem v domove, tisti vozel, ki ga raz-rešujemo vsako leto posobej, pa nam še zmeraj  povzroča  glavobol.
Problem sprejernanja v šludentske do-move tuii že dalj časa povezujemo s sa-moupravnimd pravicami šVudsntov. Kako tean pravicam zadostiti, če pa ima osrsd-nja sprejernna komisija pri Kuratoriiu zadnjo bssedo pri sprajemanju v študen-tovske domove? Lansko leto smo se od-ločili prepustiti iniciativo svetom letnjkav in začeli z akcijo, ki pa je bila bolj ek&pariment kot resna akcija.
Socialno-ekonomska lcomisija pri UO ZšJ je izdelala nekakšen. pravilnik, po katerem naj bi se sveti letoikov ravnali pri sestavljanju rang lestvice prosilcev in ki določa kriterije, ki' jih je pri tem treba upoštevati. Poizkus je bil iaveden na Filozcfski fakulteti,
Pravilnik   je  bil   sila   laično   sestavljen,
premaio natančen in jasen in poln »sploS-
nih   smsrnic«.   Na   sestankih,   ki   so   jih
Eilclicali  sccialno-ekonomski   referenti   let-
Nadaljevaaje na 2. strani
PRED
^
Družhene in politične vede
Vprašanje so postavili na enem izmed sestankov študentov sociologije. Toda to ni le vprašanje, je problem, ki je star že nekaj let in za rešitev katerega »se še ne ve«. Razen tega pa je problem, ki morda ni aktualen le za sociologijo.
Oddelek za soeiologijo na Pilozofski fa-kuiteti je bil ustanovljen v študijskem letu 1960/61. Naslednje leto je bila usta-novljena Visoka šola za politične vede, kasneje pa še podobni oddelki pri Pravni ln Ekonomski fakulteti. Razen tega pa obstoja tudi Inštitut za sociologijo. Od-delek za sociologijo ima 1 rednega pro-fesorja in enega asistenta. Ostale preda-vatelje si »sposoja« s Pravne in Ekonom-ske fakultete, s Politične šole in Inštituta. Studentje sociologije tavajo med preda-valnicami Filozofske fakultete, Politične šole in Inštituta. Vprašanje, kam pravza-prav spadajo in kaj sploh bodo, je na sociologijii že lep čas nepojasnjen pro-blem.
2e ob ustanovitvi Visoke šole za poli-tične vede so se študentje sociologije vpraševali, če ni to nekaj padobnega in kakšen naj bi bil odnos med obema. Politična šoJa ima podoben učni prograrn in iste predavatelje. Kakšna bo raziika med kadri, ki jih vzgaja ena ali druga ustanova? Ali gre res zgolj za formalno razliko med naslovom »politične vede« in »druibene vede«?
Vprašanje, kaj bodo eni in kaj bodo drugi, ni samo vprašanje prestiža ali raz-ličnega uradnega naslova. študentje socio-
lcgije pravijo, da »študirajo iz dneva v dan«. Spričo težav( ki jih oddeJek ima s kadri, ni mogoče postaviti pobenega trajnejšega učnega načrta. Dejansko šti^-dira vsak letnik po nekem svojem pro-gramu, Spominjam se prvega študijskega programa, ki je obšei pred štirimi leti naše gimnazije kot reklama za bodoči oddelek sociologije, Od tega programa je, milo rečeno, ostalo zelo malo, Razumljivo, je, da se ne da vsega predvideti vnaprej. Razumija-vo pa je tudi, da se študentje, ki ne vedo, kaj bo jutri z njimi, vpra-šujejo,  zakaj  tako,
študentje socialogije nočejo ustvarjati nobcnega mita o izgubljeni generaciji. Toda vprašanje, ki se samo po sebi po-stavlja ob vseh različnih in vendar zelo podobnih oddelklh in šolah je, ali si našu družba lahko privošči takšno razmetaiva-nje sredstev? Očitno ne, ker sicer bi lahko preskrbela oddelku vsaj potrebni predaT/ateljski  kader.
Republiški svet za šolstvo baje priprav-lja predlog o integraciji Visoke šole za politične vede, Inštituta za sociologijo in Oddelka za sociologijo Filozofske fakul-tete. študentov sociologije nj nihče vpra-šal za mnenje, niti jih nihče ne obvešča o tem. Vse, kar lahko zvedo, so nairugi zasebne narave. Ob tem pa lahko zasta-vimo še eno vprašanje: ali je pravilno, da študenfcje, ki smo navsezadnje ob vsem tem najbolj prizadeti, ostanemo samo v vlogi pasivnega objekta, o katerem odlo-čajo neke »vi&je sile«?                    M. C.
ŠTUDENTSKI KLUBSKI PROSTOJtl
Izpolnjeno pričakovanje
Nedeljski spored v Drami, ki so ga pod naslovom Kosniet poje in pleše iz-vajali študentje iz Prištine, je dosegel v Ljubljani, po poletnem nastopu v Kri-žankah, ponoven uspeh.
Ansambel je mojstrsko izvajal nekatere plese iz Kosmeta, Crne gore in južne Srbije, spored pa so poživljale narodne pesmi, katerim je pripomogla k uspehu tudi Liljana Cavoli, študentka Višje peda-goške šole in pevka Radia Priština. Ostali Vokalni izvajalci so v neki meri tudi prispevaJj svoj delež, škoda le, da so bili njihovi glasovi intonančno in pevsko bolj sumljivih vrednosti. Instmmentalisti,
Skupščina 25. novembra
Redna letna skupščina Zvezc študentov ljubljanske univerze bo 22. nov. le-tos, Pred tem bo 18. novembra plenum univerzitetnega odbora, na katerem bodo razpravljali o pripravah za skupščino in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Okoli 20.' novembra pa bo v Beogradu II. plenum CK ZMJ, ki bo obravnaval aktualne nalogc Zveze mladine pri socia-lističnem  izobraževanju  mlade  generacije.
pri katerih smo opazili tudd nekaj red.-kih glasbiJ iz turške prefceklosti, so zado-voljivo opravili svojo nalogo, saj se je ansambel odlikoval kot popolna skupina z dobrim smislom za orientalsko glasbo in ritem.
Krona vsemu dogajanju pa so bili im-pozantni plesi, ki jih je izvajal številni ansambel. Slikovitost posameznih faz na sceni so silile številne gledalce *v dvorani, da so si ogreli roke z vmesnimi aplavzi, saj je pestrost noš, skladno in dosledno izvajanje ter odlična koreografija vzbujala neprestana spontana priznanja. Med naj-bolj uspele nastope dništva, ki še ni staro eno leto, prištevamo lahko »Rugo-vo«, »Coček« in »Ciganski ples«, čeprav ni mogoče trditi, da drugi plesi niso pu-blike navdušiJi. škoda je le, da mnogi gledalci niso moglj razumeti prave vse-bine posameznih plesov, pa čeprav je napovedovalec s smiselno in bogato spremno besedo ustvarjal prijetno vzdušje pred vsakim nastopom, kajti koreograf je postavil na oder različne osebe, ki so tudi z nošami predstavljale ne samo dobro in zlb, junaštvo in strahopetnost, temve^ so prav noše nekaterim plesom dajale   bistveno   vsebino,
Nedeljsko prireditev je malo motila sla-ba režija.                                        T. M.
Nadaljevanje s l.strani
nikov skupaj s prosilci za sprejem, si je vsak po svoje razaagal prespiošna navo-dila, tako da so se študentje razšli brez rang lestvlce in brez zaupanja v ta novi načtn sprejemanja. — Drug! spet so maio-maroo zmignili z rameni in že so imeli sestavljeno lestvico, na kateri so bili vsi prosilci videti kot »najbolj revni«, »sami odličnjaki« Ln »zavzeti družbenopolitični aktivisti«.
Prosilce za sprejem v dom je ves let-nik ocenjeval po treh kriterijih: z ozirom na socialno-ekonomski položaj prosilca, študiijski uspeh in družbeno poiitično an-gažiranost je posameznik zavzel višje ali nižje mesto na rang lestvici.
Največ zapJetljajev je bilo pri vredno-tenju družbeno-politične aktivnosti^ kjer je bilo nevarno, da se zaradi števila Eunk-cij, ki jih nekdo ima, ne bo videlo nje-gove dejanske vrednosti pri deiu. Prl tem je prišlo tudi do sporov o tem, katera funkcija je »766«, katera »manj« vredna. Ob teh primerih se je udkrito pokazala zrelost   po&ahieznikov,
Pri teh treh kriterijih se moramo naj-prej obregniti ob njdhovo »enakovred-nost«. Ali jih res lahko upravičeno izena-čujemo? Poglejino! Nekdo je socialno-ekonomsko v težkem položaju, tako da se je moral honorarno zaposliti, kar pa negativno vpliva na njegov študij kot iaidi na družbeno-politično aktivnost. Za prvi kriterij bo res dobil nekaj točk več, zato pa bo kratko potegnil pri ostalih dveh. Nekdo drug ki je materialno dobro pre-skrbljen, da lahko v miru in študira in funkcionari, pa bo zavzel na rang lestvici boljše mesto kot prvi.
Torej? Pri vrednotenju vseh treh krite-
rijev bo treba upoštevati njihoivo različno pomembnost. Socialno-ekonomskemu kri-teriju moramo brez obotavJjanja pnznati večjo težo. Razmerje 1:1:1 ni pravično. Verjetoo bi ga letos kazaio spremeniti v bolj ustrezno razmerje 3:2:2 v korist materialnega kriterija, ki v precejšnji meri   vpliva  na  ostala dva.
Letos naj bi novi način sprejemanja uvedli na vseh fakultetah. Eksperiment naj bi se spremenil v pravilo. Problem je le v tem, da »novi način« še ni izde-lan. Tudi letos smo sprejemali izključno preko osrednje komisije. Sestavljene rang lestvice so imele zgolj vlogo »pomožnega materiala«. še zmeraj je bilo odločilno frekventacijsko potrdilo.
Predlaganih je bilo več variant, kako naj bi .študentje sodelovali pri sprejema-nju v študentske domove. Sprejeta je bila tista, po kateri naj bi po nekem kljuou (»neki ključ« še ni znan) razdeJili večino razpoložljivih mest po fakuitetah Le-re pa bi jih potem same razdeljevale med oddelke in letnike. Osrednja komisija bi sprejemala samo novince in reševala 'oi tudi nujne, sporne primere na pod.agi rang lestvic s fakultet Način »rezanja« rang lestvic tudj še ni znan.
Splofo je pri vsem tem še marsikaj neznanega. Novi pravilnik Naselja je sprejet. Neki člen pravilnika pa določa, da je sprejemanje v dom v izključni pri-stojncstj študentskega doma.
Torej? Kako je z našim družbenim samovpravljanjem? Kako naj oživimo sltlepe ZŠJ, da naj o sprejemanju v štu-dentske domove odločajo študentje? Ka-ko naj ve>jjamemo v smiselnost rang lestvic, če pa so zgolj »pomožni mate-ria'«? Vse kaže, da bomo o vsem lem morali še zelo tehtno razpravljati in tudi odločiti. Upajmo le, da z večjim uspe-hom kot lani!                          M.Tavčar
Ker večina študentov ni seznanjena s pogoji kreditira-nja, objavljamo glavne določbe Pravilnika sklada za štu-dentska posojila, ki ga je sprejel UTtiverzitetni svet na svoji seji dne 22   IV. 1963:
—Naloga sklada je, da z dajanjem posojil omogoči študentom kontinuSrano študiranje in redno opravljanje izpitov.
— Posojila iz sklada se smejo dajati prizadevnim in soci-alno  šibkim  študentom,  pri  čemer  je  treba  upoštevati predvsem študijski uspeh.
—  Posojila se lahko počeljujejo študentom že od prvega letnika  dalje,  toda najdlje  šest  mesecev po prenehanju statusa študenta prve in druge stopnje študija fše šest mesecev po   zaključnem absolventskem stažv). V prirneru prenehanju    statusa    študejita    med    študijem    obrav-nava prošnje upravni odbor.
—  Posojila se podeljujejo študentom brezobrestno. Za posojila, najeta po prenehanju statusa štučenta, je treba plačati 5'/i obresti.
—  Posojila se podeljujejo v mesečnih obrokih, največ do 15.000 mesečno in sicer: 1000 do 15.000 din študentom brez štipendije ali drugih dohodkov. 2000 do 10.000 kot do-polnilo nizkim štipendijam ali drugim nizkim dohodkom.
~ Profinje za posojila morajo vsebovati: 1. mšino   zaporednega  zneska   in   mesečnega   obroka
2.  podatke o študiju
3.  podatke o socialnem stanju
4.  mnenie ZŠJ
—  Pred  izplačilom  posojila  mora  posojilojemalec  pod-pisati  in  predložiti zadolžrMco  poroka,  k  jamči,  da  bo
Pravilnik sklada za posojilo študentom
TRIBUNA STRAN 2
posojilo ivnjeno v določenem roku. Do zneska 150.000 din je potreben en porok, za višji znesek pa vsaj dva.
—  Rok vračanja je odvisen od višine danega posojila, a ne sme biti daljši kot deset let.
Posojilo se mora vračati v zaporednih mesečnih obro-kih v višini 15°!* celoknpnih prejemkov posojilojemalca iz službenega razmerja, izvzemši otroške dodatke.
—  Posojila je treba začeti vračati po preteku enega leta po nastopu  službe.   V  ta  rok  se  ne šteje  čas  služenja vojaške obveznosti   V kolikor posojilojemalec ne nastopi službe po preteku dveh let po končanem študiju, mora začeti vračati posojilo najdlje po preteku omenjenih dveh let. če posojilojemalec prekine študij in ga nadaljuje v teku enega leta, mora začeti vračati posojilo takoj.
—  če posojilojemalec netedno vrača mesečne obroke po-sojila. ie dolžan plačati 5'l» obresti računano od zapadle-ga vplačila.
—   Posojilojemalcu se vračanje posojila delno drta, če diplomira  do  konca  absolventskega  staža,  priznanega  v statusušole in sicer: v primeru odličnega uspeha 80'!; prav-dobrega  6O'/>,  dobrega  50"«   in  zadostnega  uspeha  40%, računano od vseh izpitov in diplomske naloge.
—  Upravni odbar je pooblaščen, da rešuje o duhu pra-vilnika   prošnje  študentov   v   primerih,   ko  pogoji  niso izpolnjeni.
—  Upravni odbor sklada šteje 15 članov, ki jih imenuje Univerzitetni svet, dva člana študenta predlaga UO ZŠJ.
—  Nndzorstvo nad noslovanjem upravnega odb&ra oprav-Ija Umiverzitetna uprava.
—  Ta pravilnik veija tudi za posojilojemalce, ki so pre-jeli posojila pred začetkovi veljave tega pravilnika, a so še v statusu Mudcnta.
—  Zaradi težav pri izterjevanju starih dclgov, ker dol-žniki, kakor tudi njihovi poroki, niso  bili doseglfivi, je upravni odbor Sklada  sprejel sklep, da mora v bodoče porok prebivati o Sloveniji.
Obvestilo Komisije za subvencije in kredite
Komisija je imela pri reševanju prošenj velike težave zaradi pomanjkljivosti v prošnjah. Tako je ostalo precej prošenj nerešenih. V bodoče naj prosilci upoštevajo slede-če (op.: isto velja za prošnje za sprejem v ŠNJ:
—  Komisija ne bo reševala prošenj, ki ne bodo vsebovale vseh podatkov (predvsem so manjkati podatki o imatriku-laciji, letniku študija, kaj študira, član katerega združe-nja ZŠJ je, itd.).
—  Prošenj brez popolne dokumentacije se ne upošteva. Nadalje daje Komisija še sledeča pojasnUa: Absolventi in tisti, ki so neupravičeno izgubili eno leto,
ne dobijo subvencije.
Letošnji formular ni vsebovaL vprašanja, za katero men-zo želi prosilec dobivati subvencijo. Komisija je bila zato prisiljena, da je sama odrejala menze. Ker ta rešitev ne ustreza, naj subvencionisti pripravijo želeno spremembo preko svojih socialno-ekonomskih referentov.
Seznam subvencij bo objavljen na oglasnih deskdh Ja-kultet in menz.
Seznam nepopolnih prošenj, ki jih Komisija ni reševala, je objavljen na oglasni deski UO, Poljanska 6.
Rešitve prošenj za študentska posojila mora odobriti še upravni odbor Sklada za posojila. Le-ta bo nato obvestil, kdaj in kje naj prosilci predajo zadolžnice s podpisom poroka.
Posojila se bodo izplačevala na dekanatih fakultet na isti način kot štipendije.
Komisija opazarja vse prosilce. ki se z njenimi rešitva-mi prošenj ne bodo strinjali, da se lahko pritožijo v roku 8 dni po objavi rešitev. Lahko tudi zahtevnjo vsa pojasnila o reševanju.
Še posebej opozarjamo vse, ki želijo oddcti prošnje v naknadnem roku, naj jih oddajo do 15. t m. svojim socialno-ekonomskim referentom!
0 treh kriterfjih
SKRB ZA ŠTUCENTOVO
Na vrata šolske poliklinike na Ašker-čevi cesti je potrkal 22-letni mlade-nie in sestri, ki nm je prišia na-sproti, pokazal izpahnjeno roko, ki jo je stiskal k telesu, kajti vsak premik je zanj pomenil novo bolečino.
Zdravnikov pomirjujoči pogled in pri-pravljenost, ki jo je sestra pokazala, sta mu vlila precej poguma, tako da ,je kar pozabil  na  kljuvanje  v  desnici.
Beli ovoji so se čvrsto ovili in tudi ranjenčev obraz je kmalu dobil poprejš-njo  barvo.
Stal je pred pisalno mizo, ko ga je se-stra vprašala:
»Ste zavarovani po staršili?«
»Ne...«
»So   vaši   starši   kmečki   zavarovanci?«
»Nimam jih več ...«
»Torej, ste študent, kajne?! Imate mor-da indeks s sabo?«
»Da, tu je,« je rekel obvezani in segel v torbo, ki jo je prej pustil pri vratih na stolu.
Čakalnica zdravstvene ambulante na Miklošičevi. Mnogi so, žal, preživeli precej ur v tej ozki sobi, ki jo od ordinacije ločijo samo vrata.

»Hvala lepa,« je rekla sestra in vmila indeks, »je že vse v redu! Pridite še po-jutrišnjem,   da   vam   rano   prcvežem ...«
Ta dogodek
je bil začetek naše reportaže.
Naslednji dan smo že kot namišljeni bolniki sedeli v čakalnici zdravstvene ambulante na Miklošičevi. čakali smo in čakali, kakor se pač preizkuša potrplje-nje v vsaki ambulanti. Toda dolga vrsta se je le krčila malce hitreje kot drugod.
čakajoči so prebirali časopise, večina pa je nezbrano listala po skriptah in zvez-kih, kajti bilo je očito, da jim pogied bega po sosedih in prišlekih.
Bili smo samo dopoldne v ambulanU. Ne kot bolniki, temveč kot zvedavi re-porterji. Tako smo lahko zvedeli, da je splošna ambulanta v koledarskem letu 19G1 izvršila 15.156 pregledov in zdravstve-nih storitev, zobne ambulante pa so opra-vile 22.843 zobozdravstvenih storitev. Od maja 1962 delajo tri pdpolnoma zasedene
zobne ambulante s tremi terapevti. Sploš-na ambulanta pa je dobila še majhen ka-binet za fizioterapijo.
Nova obolenja
Ta vrsta zdravljenja je pri nas še nova. Ceprav v svetu tako razvita in pomemb-na, pri nas še ni našla pravega odziva v zdravstvu. Delo zavoda za zdravstveno varstvo se mora tako skrčevati in utesnje-vati na najnujnejše Lani pa so kljub te-žavam opravili 920 sistematičnih pregle-dov, cepili in pregledali so 800 brigadir-jev, fluorografiranih je bilo 7.055 in bese-žiranih 2.138 študentov.
Pregledani so bili tudi vsi tuji študent-je. Preventiva se je izkazala kot neizogib-na, saj so pri inozemskih študentih od-krili akutne bolezni, med njimi tudi spol-ne.
NOVA OBOLENJA
Zdravstveno stanje študentov je v sploš-nem kar zadovoljivo. Iz leta v leto upada
število tuberkuloznih pacientov, pojavlja-jo pa se nevrotična obolenja v smislu psihonevrotičnih in somanevrotičnih ma-nifestacij. Glavni vzrok temu — ugotav-ljajo na Zavodu — je preobremenjencst pri študiju in zanemarjanje skrbi za fi-zično kondioijo. Dosedanje skromno po-udarjanje telesne vzgoje na naši univerzi kaže svoje slabosti v statistikali živčnih obolenj . ..
vseh zdravstvenih storitev tistim študen-tom, ki niso zavarovani po starših, ali niso kmečki zavarovanci, je študentovski zdravstveni sklad. študentje se z njim seznanijo že pri vpisu na Univerzo, saj vsakdo vplača za študentski zdravstveni sklad 400 dinarjev, kar je pravzaprav sa-mo simboličen prispevek. Ta prispevek dobi svoj pomen šele pri dejstvu, da stane običajni pregied v katerikoli ambulanti 375 dinarjev.
Kljub nizki vplačnini so študentje v letu 1962 prispevali čez štiri milijone dinarjev. Univerza pa je za zdravstvene storitve prispevala   skladu   31,399.000   dinarjev.
Za zdravstveno zavarovanje študentov so potrošili nekaj več kot 27 milijonov dinarjev.
Sedanji razvoj zdravstvenih storitev, ki se jih poslužujejo študentje in katerih plačnik je študentovski zdravstveni sklad, kaže, da se bodo ti izdatki v bodoče še povečali.  Povečali se bodo zaradi poviša-
nja cen zdravstvenih uslug, prav tako pa se je povečalo število plaoilnih zdravstve-nih uslug.
Sklad plačuje študentom tudi usluge za klimatsko in kopališko zdravljenje. Lanl se je tega zdravljenja posiužilo 17 štu-dentov.
Poleg osnovnega zdravstvenega varstva in brezplačnega ambulantnega zdravljo-nja, zdravljenja zob in zobotehničnih del, zdravljenja v bolnišnicah, hišnih obiskov in rešilnih prevozov, stroškov za zdravila ter ortopedske pripomočke in očala, pri-znava Sklad tudi prispevek k stroškora dietne hrane, pomoč bolnim in rekonva« lescentom  ter  podpor  ob  rojstvu  otrale.
In še ena informacija starejšim študen-tom: novi zakon o zdravstvenem zavaro vanju podaljšuje upravičenost študento? še   za   eno   leto:   do   šestindvajsetega.
Razvoj
zdravstvene službe za študente je pri nas še na nizki stopnji. Toda v domačem povprečju smo, z izjemo nekaterih uni-verzitetnih mest, daleč spredaj. S prese-litvijo Sklada in Zavoda v nove prostore pa pričakujemo ne samo napredek na področju evidence (pravijo, da bodo ure-dili centralno evidenco študentov), temveč tudi na področju preventivne zaščite in kurativnega zdravljenja študentov. Vseka-kor pa se bodo morale že kmalu povečatl dosedanje zdravstvene zmogljivosti.
BSL.
ŠTUDENTSKA ORGANiZACUA UUDSKE TEHNIKE VAS VABI
Pridružite se nam!
olikokrat na dan obrnete stikalo?
— Kolikokrat pritisnete kljuko, stopite v avto, prižgete radijskj spre-jemnik, popravljate kolo? — Čudna vprašanja, boste rekli. In če vas bomo vprašali, kolikokrat sc jezite, ker vaš radijski sprejemnik hrešči, ker se vam pokvari kolo prav v trcnutku, ko se vam najbolj mudj. ker iigasne luč v času, ko bi bilo treba študirati, ker..., boste jezno zamahnili z roko. In pravzaprav tukaj prične delo organizacij Ljudske tehnike, študentov ŠOLT.
Delo ŠOLT je raznovrstno, vsak lahko v njegovem okviru najde nekaj, kar ga bo pritegnilo. Mogoče delo v javnih delavnicah, v enem izmed šte-vilnih klubov, tečajev, mogoče si bo zaželel koristno uporabiti del svojega prostega časa za delo v laboratoriju Tehnika je postala del našega vsakda-njega življenja, zato je poslala tudi tehnična vzgoja hujnost in potreba najširšega kroga Ijudi. Naloga ŠOLT prične torej pri zadovoljevanju čisto praktičnih potreb svojih članov, kate-rim omogoča, da si pridobe -dovolj z-nanja s področja tehnike, da se laže orientirajo pri uporabi raznovrstnih tehničnih pripomočkov, s katerimi imajo opraviti. Razen tega s svojim obstojem in delom prispeva k nadalj-njeimi napredku tehnike, vzbuia stni«ei
za čuvanje proizvodnih sredstev in po-večano delovno storilnost.
In notranji ustroj ŠOLT? Kot   vse   ostale   študentske   organi-zacije   ima   tudi   ŠOLT   svoj   sedež   v zibelki   študentske   izvenštudijske   de-javnosti, na Poljanski 6.
Katero področje ste si izbrali za svoje delo v ŠOLT? če se še niste vklju-čili, vam bo nemara tale seznam de-javnosti v pomoč:
Akademski fotoklub Študentsko nase-Ijp ima največ članov iz vrst stanoval-cev Naselja, dobrodošel pa je vsak nov član, študent katerekoli visoke, višje šole, akademije ali fakultete. Vsakih 14 dni se člani sestajajo na debatnih večerih in takrat sprejemajo tudi no-vn člane. Khibska temnica je v VII bloku in io Ishko uporablis vsak član,
če si jo nekaj dni prej rezervira. V avli menze v Naselju ima klub oglasno omarico z obvestili članstvu in razstavo najuspelejših fotografij, ki jih menjajo vsakih 14 dni. člani si lahko proti odškodnini izposodijo fo-toaparat Practica z vsem priborom. Za nove člane bo klub v novembru orga-niziral praktičen foto tečaj. Decembra bo v menzi VIII. klubska razstava fotografije.
Fotoklub Akadcmski kolegij ima svojo temnico za črno-belo fotogra-fijo in atelje. Clan kluba lahko posta-ne vsak, ki ga fotografija privlači, sa-mostojno delo v temnici pa je dovo-ljeno tistim, ki uspešno opravijo osnov-tu izpit iz fotografije.
Nekateri fotoklubi delajo na fakul-tetah. Tako imajo na agronomskem oddelku Biotehnične fakultete fotoklub Brazda in na gozdarskem oddelku iste fakultete fotoklub Silva. Oba foto-kluba razpolagata z lastnim laborato-rijem, prvi dela v zgradbi Biotehni-ške fakultete na Krekovem trgu in sprejema v članstvo vse, ki opravijo pred komisijo kluba praktični preizkus znanja in ravnanja s fotoaparaturami. Fotoklub Silva sprejema v članstvo šludente gozdarstva, asistente in pro-fesorje.
Fotokino klub filozofske fakultete ima v svojem programu organizacijo fotoamaterskega A tečaja debatne ve-čere, propagandno razstavo na fakul-teti in sodelovanje na ostalih razsta-vah fotografije. Spoprijoli se bodo tudi s problemom amaterskega filma, s katerim se nekaj članov že ukvarja in je klubski filmski prvenec že ugle-dal  luč  dneva.
Akademski planinski fotoklub delu-Vi kot samostojna enota v okviru Aka-
demskega planinskega društva, zato imajo pravico do članstva vsi študent-je in tudi ostali, ki se ukvarjajo s planinsko fotografijo in so člani APD. Člani morajo izdelati najmanj 5 do-kumentarnih planinskih pokrajinskih motivov v formatu 9 X 15 in 5 izbra-mh povečav, za katere dobijo povr-njene stroške. Klub razpolaga s tem-nico.
Tehniški klub študentov FNT si prizadeva svojim članom dati čimveč praktičnega znanja, ki ga v študijskem programu fakultete primanjkuje. člani kluba delajo v okviru elektrostrojne in  fotosekcije.
V  letošnjem  letu bodo  organizirali
šlevilne tečaje, kot foto tečaj za začet-
- nike,  varilski tečaj  in kinooperaterski
tečaj. Odborniki kluba uradujejo vsak
ponedeljek in petek od 12.-13. ure.
Radioklub študentsko naselje ima delavnico" v kleti IV. bloka, na pod-strešju istega bloka pa kratkovalovno pnmopredajno postajo. če uspešno opravi izpit, lahko vsak čas s klubsko postajo vzpostavlja zveze z radioama-terji po vsem svetu. V kratkem bo klub organiziral tečaj o tranzistorski tehniki, telegrafski tečaj in v primeru, da bo dovolj interesentov, tudi radio-amaterski tečaj. Vse informacije lahko dobite ob ponedeljkih od 19.—21. ure v četrtem bloku, v kleti, soba 10.
Tehniški klub stroinikov združuje avto-moto, modelarsko in fotosekcijo. Z novim članstvom namerava letos poživiti in ob uporabi fakultetnih de-lavnic še popestriti svoje delo Zato — vnbljeni vsi! Prostori kluba so na Strojni  fakulteti, Aškerčeva  16.
študentke in študentje, pohitite s prijavami, dojavnost ŠOLT naj bo de-javnost nas vseh!              P. Bronzan
liiiiiiMiiiiiiiiniiii:;1;! n:\i'.\ai^Jtt,tmtiB
ZDRAVJE
Jesen, bron in pot v neznano ... Foto: J. Novšak
0 MARIBORSKIH
DIPLOMANTIH
Maribarske višje šole so do novega šol-skega leta dale 566 diplomantov. števi-lo diplomantov se iz leta v leto veča in zato je zanimivo pogledati, kako naši študentje diplomirajo.
Največ diplomantov je doslej prišlo z VEKS in sicer 256. Zato je tudi na tej Soli ustanovljen klub diplomantov, ki so-deluje z šolo in svetuje pri izboljšavah učnega načrta. Višji kornercialni šoli sle-dijo po številu diplomantov VTŠ (95), VAS (94), PA (61), VPŠ (54) in VSŠ z 11 dipiom^nti.
čas diplomiranja je različen. Nekateri absolventi diplomirajo takorekoč takoj po končanih predavanjih, nekateri pa po-trebujejo do diplome tudi leto in pol. Razlogov za to ne morem navesti. Zdru-ženje Marioorskih visokošolskih zavodov bo razpisalo nekakšno anketo, s katero bodo poizkušali ugotoviti vzroke. Tudi iz-redni študentje študirajo po več let.
V razgovoru s predstojnikom Združe-nja, prof. Bračičem, sem zvedel nasled-nje: študent, ki študira sproti, lahko v večini primerov konča študij v dveh le-tih. Tukaj moramo predvsem gledati, da bomo študenta, ki prlde iz srednje šo-le, takoj preusmerili na intenzivni študij. Da bi pa to lahko storili, je potrebno študentom takoj ob vpisu na šolo pojas-niti in jih prepričati, da bodo lahko Ie z intenzivnostjo zdelovali in končali štu-dij v povprečnem roku, tj. v dveh in pol letih. šole posegajo v ta problem z različnimi ukrepi n. pr. z obveznim obi-skovanjem predavanj in vaj ter s strnje-"nimi predavanji, ki so jih uvedli na VEKš. Prav tako se bo na ta način tudi zmanjšal osip pri prehodu iz I. v II. let-nik. K intenzivnemu študiju mora štu-dente navesti tudi študentska organiza-cija in osnovne organizacije Zveze komu-nistov. Prav komunisti morajo dajati vzgled, kako se naj študira.
Da bi študente pripravili in jih takoj usmerili na intenziven študlj, so šole da-le študentom na razpalago različne na-potke za študij v obliki zapisov, v kate-rih so obdelani vsi pagaji, ki jih šturient prvega letnika mora imeti ter navodiJa za študij. študsntske organizacije in osno-vne organizacije ZK na nekaterih šolah pa so prav malo ali liič napravile za vpe-ljevanje novincev v študij. Povprečno je pogoj za drugi letnik na mariborskih viš-jih šolah tretjina izpitov iz prvega let-nika, na Višji pravni šoii pa že uvajajo sistem leto za leto.
Na   kratko:   v    ietih    obstoja    maribor-
skih višjih. šol se je pojavil problem, ka-ko navesti študente na takojšnji intenzi-ven študij. Ce zamudi novinec skoraj ves prvi semester, se mu to na višji šoli po-zna ves čas študija in seveda vpliva na 6as, v katerem napravi diplomo.
Na Združenju tudi proučujejo možnost, da bi se diplomanti višjih šo.l v Maribo-ru po končanem študiju zaposlili v prak-si vsaj za eno leto ter bi s tem prav go-tovo ostalo več diplomantov I. stopnje v praksi, ki jih naša industrija, posebno mariborski industrijski bazen, nujno po-trebuje.
Na nizek odstotek študentov, ki so opra-vili pogoje za drugi letnik, pa predvsem vpliva iz leta v leto večje število »prezi-movalcev«, ki se ne nameravajo lotiti študija. Tako bodo letos upoštevali stati-stične podatke za realne šele l.marca, kakor to že imajo na ljubijanski univer-zi.                                                    — niš
Kaj pomeni

prve
stopnje?
Odgovor na to vprašanje že dalj časa iščejo maribcrski študentje, vendor ga sami ne bodo mogli najti. Vzrcki za to so nekateri pvedpisi, ki otežkočajo študij na drugi sfop-nji Ijubljanskih fakuliet. Medtem ko je v večini primerov prestopa-nje fcrmclno rešeno, ima dogovor o njem še nerazveseljive nejasno-sti. To kaže, da reforme šiudija ni-so enciko upošievali v Mariboru in v Ljubljcni ozircma da v obeh me-stih ne moremo govoriti o rredno-stih stopenjskega študija.
Najizrazitejši je primer Višje tehniške šole (natančno: oddelka za strojništvoj in fakultete za strojništvo v Ljubljani. Dopuščamo možnost, da se obsežncst sno-vi in režima na teh dveh šolah ne ujema-ta popolnoma (za ilusiracijo: v Ljubljani je od lanske generacije diplomiralo na prvi sfcopnji okoli 25 odstotkov slušate-Ijev in več, v Marlboru le 2,4 odstotka ali v številki — eden, ki se je tudi edini uspsl vpisati na drugo stopnjo) in da je morda snov v Mariboru ponekod obšir-nejša, kajbi vsi zagovarjajo načelo, da je to zaključna šola in se mora program te-mu prilagoditi. Prav to pa je najbrž raz-log za pojav dvoličnosti označevanja in vrednotenja diplome prve stopnje. Lju-bljana priznava svojim študentom diplo-mo po vseh uspešno opravljenih izpi-tih, Maribor pa k temu dodaja še di-plomsko delo in javni zagovor. Kako in kje je prišlo do teh razlik in kdo je kri-vec, zdaj niti ni zanimivo, bolj važne so posledice. študent, ki hoče diplomirati v Mariboru, izgubi ob diplomskem delu še mesec in pol do dva intenzivnega časa in je potem razumljivo, zakaj je doslej uspelo to le enemu. Vpis naprej pa je možen sev&da le z DIPLOMO PRVE STOPNJE. V Mariboru zagovarjajo svo-je, v Ljubljani svoje, posledice pa čuti-jo skoraj samo študentje. Jasno je nam-reč, da večina izgubi zaradi tega leto, kar je povezano z velikimi stroški. Samo dej-stvo pa ima tudi svoj moralni momsnt. Mnogi gavorijo, da potemtakem refor-ma ne izenačuje višje šole s prvo stop-njo fakultete (razlogov, da je ne bi, pa res ni). Morda bi veljalo ta problem reše-vati tako, da bi dobili diplomsko delo za dodatek  le  tisti,   ki  prvo  stopnjo štu-
Skupni sklad

• H              I         •          ¦        jš
TRiBUNA STRAN 4
V članku »študijski krediti in subven-cije*, objavljenem 30. X. v 20. številki Tnbiuiv. -/2 tvo Vajgl komeniiral politi-ko kreditiranja in subvencioniranja Ijub-Ijanskih študentov. Svoj članek je zatclju-čil z mislijo, naj bi na mariborskih viš-jih šolah postalo kreditiranje zaradi tež-jih pogoiev prav tako dostopno kot v Ljubljani. Predlagal je tudi, naj bi usta-novili enoten sklad za študiiske kredite za vso Slovenijo. Na Odboru ZŠJ maribor-skih visokošolskih zavodov smo o kredi-tih in subvencijah dobili naslednje poja-snilo:
Ze v začetkn šolskega leta so se na od-boru začeli baviti s problematiko kredi-tiranja, ki bi ga kaznlo uvesti tudi za štndente mariborskih visokošolskih zavo-dov. Pogovarjali so se tudi s predslav-niki Ijubljanskega upravnega odbora in ugotovili. da bi bila polrebna ustanovi-tev enotnega sklada za vso Slovenijo. Ven-dar je vse ostalo zgolj pri razgovorih; sklenili niso nič določenega.
Ob vsem tcm pa so Mariborčani za-mudili rok, postavljen za razdeljevanje sredstev iz republiškega sklada, naminje-na kreditiranju. V tem koledarskem le-tu bnio tc.r~* maribovslri šturlar'~^ osta-li brez krediltov, razdeljevali bodo samo subvencije.
Iz sredstev mariborskega okraja je ekonomska-socialna komisija pri Odboru ZŠJ marlborskih visokošolskili zaoauov dobila 10 milijonov dinarjev. Iz teh sred-stev so doslej razdelili že 7 milijonov 700.000 dinarjev, ostanek pa bodo v krat-kem.
V prihodnjem letn se bodp tudi v Ma-riboru potegovali za podektev sredstcv za kreditiranje. Zdi se nam, da so mari-borski študentje še potrebnejši kreditov, teh dmol~.il štipsndijam Socitfni no^oji so v Mariboru namreč zelo težki; C^-kl?r ne bo dogrujen študentski dorn, oo ostala velilca stiska za sianovanji; draga je hrana, veliko povpraševanje pa je tu-di pn skriptih.
Najzadovoljnejši bi v Mariboru bili, če bi jim uspelo vfesničiti zamisel o enotnem skladu za kreditiranje. S tem bi namreč izginila vsa govoričenja o »di-skriminiranju«. Izdeiali pa naj bi prav tako enoten pravilnik, v kaierem bi vskla-dili kriterije za popuste in druge po-drobnosti.
Letos so bili torej v Mariborn prepo-zni za kakšno skupno akcijo, videli pa bomo, kakšno bo sodelovanje v prihod-njem letu.
B.   Movič
dija zanesljivo končujejo, vsem ostalim bi se pa omogočil nadaljnji vpis ob vseh opravljenih izpitih. Vendar s temeljitim poudarkom: za vse enako.
Drug primer, ki potrjuje še vedno ne-razčiščeno vprašanje stauisa višje šcle in fakultete, je Pedagoška akademija v Ma-riboru. Kaže, da je njen naziv zaenkrat še gol formalizem, saj na vseh oddelkih traja študij le dve leti. Prestop na dru-go stopnjo Filozofske fakultete v Ljttb-ljani je povezan s celo vrsto dodatnih izpitov, ki jih tudi najboljši študentje niso uspeli opraviti. Ce je stvar takšna, potem bi pač bilo potrebno zadostiti na-zivu šole in brž ustanoviti drugo stopnjo. Takšnih primerov je še nekaj, le da pov-sod ne demoraiizirajo študentov v tolik-šni meri. Te probleme bi bilo seveda mnogo enostavneje reševati, če bi iz-ko-reninili mnenje, da so mariborske šole ustanovljene zgohj iz potreb za tovrstne kadre in če jih ne bomo obravnavali lo-čeno, temveč jih vključili v celotni šol-ski sistem. Tako jim bo zagorovljen us-peinejši razvoj in potrebna afirmacija.
Postavljati zapreke v obliki posebnih diplomskih del tudi tistim, ki bi raai še študirali (tako radi navajamo, koiiko na-ših diplomantov je odšlo v prozvodnjo!) pomeni diskriminirati naše študente in tak.o razločevanje bo potrebno čimprej odpraviti. Tako bi študentje obeh mest dobili enako v'ogo v obdobju nave šol-ske relorme.
M. Prašnicki
0 DELU SVETOV LETNfKCV
Ob koncu prvega semestra pretckle-ga šolskega Ieta so na VTš pričeli z clelom Sveti letnikov. Delo teh organov kljub dobri volji uprave šolc in štu-dentov ni potekalo vcdno najbolje. Bi-to je sicer zadošeeao statutnim določi-lom, da mora imeti svet letn'ka vsaj dvakrat sejo, na začctku in ob kuncu semestra, toda udeležba članov js bila na drugem sestanku redno m;m jša kot na prvem. Pripomnlmo š^, da s> bili skoraj. vsi manjkajoči iz vrst profesor-jcv, raedtem ko so se študentje sej mnogo  redne^ udeleževali.
Sedaj že lahko govorimo o prvih uspehih in neuspehih tega organa. Opa-zima lahko, da so nekatere predloge na šoli hitro uresničili. Uvedli so ko-lokvije, izvedli predlagane ekskurzije, zmanjšali ceno nekaterim skriptam. Druge zaključke so upoštevali samo začasno; predlagali so, da bi obesili na vrala predavalnic urnike, ker so študentje, ki so iskali prazne prostore za učenje, moiili predavanja. Urnike so lani res razobesili, v letošnjcm šoiskem letu pa jih zopet ni videti. Nekateri sklepi in predlogi pa miso prišli mnogo dlje od obljub. Takot še vedno ni pri vseh predmetih rednih izpitnih rokov vsak mesec, čeprav sta-nu,jejo profesorji, ki te predmete pre-davajo, v Mariboru. Tudi študijska ko-misija je vse premalo upoštevaJa že-Ije in predloge študentov in profesor-jev. Na scjah ,je bila mnogokrat izre-čena želja, da bi ustanovili strokovno knjižnico, žal pa ima zanjo šnla. kot vse kaže, še vedno premalo denarnih sredstev.
Letos je ZS na VTŠ šele pričela z nrgaiiizacijo volitev svojih članov/ v svete letnikov, čeprav je od pričetka šolskega leta mini!« že več kakor me-sec dni. Vsekakor ho v bodoče polreb-no sestanke svetov bolje pripraviii. Ne sme se več zgoditi, da bi ob polo-vični udeležbi na seji ugotovili, da ,je najbolje, da spjo kar izvedemo. kot pa da bi še enkrat sklicevali sestanek. Tudi sklepe bo treba hitre,je uresni-čevati, da ne bodo o istem vprašanju razpravljali večkrat, zakaj le tako bo-do lahko sveti letnikov uspcšno opra-vili svojo nalogo in ne bodo več — kakor bi zlobno de,iali o njihovi dose-danji  vlogi — privesek v  statutu.
J.  N.
PFMH Ql1171 nF7IIFflRMACIJA?
vLlflU OLUiil ULLIlirUllIffBnvBJn ¦
Tribuna je v svoji 20. številki objavila članek tov. Petra Jambreka z naslovom DOKTORSKE METODE. Ker se z vsebi-no tega članka ne moremo strinjati, želi-mo objasniti naše stališče.
FO študentov medicine je povabil ured-ništvo Tribune, da pošlje na skupščino študentov medicine in stomatologije svo-jega poročevalca z željo, da bi poročal do-sledno in predvsem objektivno o poteku skupščine. Povabilu se je odzval sam od-govorni urednik Tribune.
Ker nam je prostor omejen, ne more-mo sedaj poročati o celotnem poteku skupščine, poudarili bi le, da je bila skupščina daleč od tega, da bi nudila pri-sotnim »Txi ure prijetne zabave«, kajti skupščina je obravnavala v referatu pred-sednika FO, koreferatih in diskusijah de-lo in probleme v preteklem študijskem letu in prav tako nakazala smernice za bodoče delo. Najvažnejši problemi, o ka-terih je skupščina razpravljala, so bili: družbenopolitično delo med študenti, re-forma študija, študijski problemi (učbe-niki, organizacija vaj), kulturnozabavno življenje, šport in telesna vzgoja, brigade, povezava študentov z odbori, ocena dela odborov in komisij, strokovna revija Me-dicinski razgledi, numerus clausus, staž in ukinitev akademskih naslovov.
Namesto jpričakovanega objektivnega po-ročila se je pisec omejil le na eno disku-sijo, oziroma bolje le na neumestne frag-mente te diskusije in na pritožbo o aka-demskih nazivih, ki jo je PO poslal pri-stojnim organom. Ker je glavna tema omenjenega članka ta pritožba, FO čuti dolžnost, da realno prikaže nastanek in namen tega akta.
Pritožba je nastala na podlagi sklepov interfakultetne konference z dne 8. II. 63 v Bsogradu, kateri so med drugimi pri-sostvovali člani Centralnega odbora ZŠJ in predstavniki Srbskega zdravniškega društva, dalje na osnovi konžultacij fa-kultetnih odborov medicinskih fakultet iz
Beograda, Zagreba, Sarajeva, Skopja in Ljubljane ter iz sklepov naše fakultetne uprave, fakultetnega komiteja ZK, FO in ob zahtevi vseh študentov in absolventov medicine in stomatologije Jugoslavije.
S pritožbo hočemo doseči predhodno določbo, ki bi izenačila vse študente me-dicine in stomatologije glede njihovega strokovnega naziva z ostalimi diploman-ti medicinskih fakultet, ki so končali štu-dij-pred izidom zakona o akademskih na-zivih, z željo, da se eliminira nezaželen in gotovo nenameravan škodljiv efekt ne-potrebne diferenciacije v nazivih istih ge-neracij, ki so se vpisale pod enakimi štu-dijskimi in perspektivnimi pogoji. Meni-mo, da ni vredu, da imata dva približno enako stara kolega z iste fakultete, z iste-ga režima študija, z isto predizobrazbo in z enakimi delovnimi pogoji in zadolžit-vami, dvoje različnih strokovnih nazivov. Saj je. res, da gre za konec koncev za in-dividualen pristop k delu in za individual-ne sposobnosti, ki napravijo enega zdravst. delavca za dobrega, drugega za slabega, ne oziraje se na akademski naziv. Za zdravo konkurenco med kolegi v borbi zoper bolezen in človeško življenje pa je treba tudi enakopravne osnove, med ka-tere po našem mnenju spada tudi enak strokovni naziv obeh tako imenovanih konkurentov v borbi za zdravje.
Pisec Članka je iztrgal posamezne cita-te iz pritožbe in s tem, da jih je obrnil, jim je dal povsem drugačen smisel in namen (kitajska praksa). Sprašujemo se, kakšen je namen takšnega dezinformator-skega načina obveščanja?
Naše mnenje je. da je namen članka, da izzove nerazumevanje in nesolidarnost študentov drugih fakultet do študentov medicine in da poskuša prejudicirati re-šitev pristojnih organov.
Naša akcija nima in ne more imeti dru-gačnega cilja kot borbo za pravilne in enakopravne socialistične družbene odno-se v zdravstveni službi.
Se enkrat želimo poudariti, da to ni borba za titule, ampak za pravilno stro-kovno oznako našega poklica, ker oznaka zdravnik ne ustreza vsej aktivnosti viso-ko izobraženega zdravstvenega delavca. Ce pa pristojni organi menijo, da kljiib našim argumentom, ki smo jim jih po-drobno navedli, ta oznaka ustreza, zahte-vamo isto oznako za vse Ijudi s to izo-brazbo.
Na tem mestu pa ne mislimo polemizi-rati o izrazih, s katerimi nas je grobo žalil avtor članka »Doktorske metode«, kot so: »slaboumnost, infantilnost, vulgar-na psihološka teorija, malomeščanski in velikovaški kornpleksi« itd., ampak bomo to uredili preko pristojnih forumov,
Fakultetni  odbor Zš medicine   in   stomatologije
Opomba uredništva. V članku Doktorske metode, ki je bil objavljen v 20. številki Tribune, je prišlo do neljube dezinforma-cije. Pisec članka se strinja z mnenjem prizadetih študentov, da članek prikazuje skupščino Zš medicine in stomatologije v napačni luči, ker ni bilo umestno- ocenje-vati vso skapščino z vidika samo ene, če-prav edine študentovske diskusije .p vpra-šanju akademskih nazivov. Ravno tako pi-sec članka obžaluje, da je pri ocenjevanju vsebine in načina pisanja »Prošnje in pri-tožbe«, ki jo je podpisal FO ZŠ medicine in stomatoJogije, prišlo do uporabe izra-zov, ki žalijo podpisnike tega dokumenta.
Članek o Doktorskih metodah je sprožil vrsto diskusij o akademskih nazivih za štu-dente medicine in stomatologije in o mož-nostih za spremembo oziroma dopolnitev ustreznega zveznega zakona. Te diskusije so delno tudi že razjasnile vprašanje sred-stev in poti, po katerih so prizadeti že reševali oz. še bodo reševali to vprašanje. To pa je bil tudi namen čianka. Upamo, da bomo o rezultatih teh diskusij lahko še poročali.
IVIEDLO
IN
JALOVO
Konferenca aktiva Zveze komu-nistov v Študentskem naselju pre-tekli teden je v mlačnem vzdušju, v kakršnem je potekala, bila zgolj slab odmev skupščine stanovalcev Študentskega naselja. Verjetno leži krivda neuspešne diskusije na kon-ferenci že v poročilu sekretarja, ki ni dovolj ostro in zahteviro zajel vseh problemov življenja v naselju.
Sama udeležba na konferenci — prisotnih 60 odstotkov — je bila žalostno nadaljevanje »prakse« mnogih komunistiov v ŠN, ki so se izognili taito sestankov aktivov blo-kov kot tudi letne konference. Za-skrbljeno mnenje nekega diskutan-ta, da v ŠN ne doblš več človeka, ki bi karkoli še naredil zastonj iz zavesti, tudi ni bila brez zrna res-nice.
Ceprav sam neuspeh konference še ne porneni obenem tudi neuspeh v celotnem delu, je pa vseeno pre-cej občutljiv pokazatelj, kakšno vlogo in nioč imajo komunisti Na-selja pri reševanju svojih in štu-denUftdh problemov. Če bi se zgle-dovali po tej konferenci, bi lahko rekli — nikakšne, če pa je v resni-ci drugače, se lahko samb čudimo, zakaj potem tako medla, jalova konferenca.
MARJAN TAVCAR
SREDNJEŠOLCI    @ SREBNJEŠOLCI    ® SREDNJEŠOICI      % $^EDNJEŠŽ)LC1 @> SREDNJEŠ01C8    9 SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI
V Sloveniji imamo 27 gimnazij. Od teh jih je bilo verificiranih le 11, vse druge pa pogojno. Če v kateri pogojno verifici-rani gimnaziji v treh letih (tak je rok za reformo gimnazij) ne bodo popravili po-manjkljivosti, njena spričevala ne bodo veljavna — dijaki torej ne bodo mogli prestopati na enakovredne in višje šo-le.
Nepogojno so v Sloveniji verificirane le gimnazije v Kranju, Kamniku, Novem mestu, Ptuju, Idriji, Ravnah na Koro-škem, V. gimnazija Ljubljana-Šentvid, I. gimnazija Ljubljana-Bežigrad in II. gim-nazija iz Maribora. Razen teh sta potr-jeni še dve gimnaziji narodnostnih manj-šin.
Posebna komisija Republiškega sveta za šolstvo, ki je analizirala dclo gimna-zij in pogoje za verifikacijo, je kot naj-boljšo v Sloveniji ocenila ravensko gim-nazijo Pri tem je upoštevala oblike nje-nega dela, pojmovanje reforme šolstva, razpolaganje s pripomočki za sodoben pouk in povezavo šole z okolico. če pa zapišemo, da celo na najboljši gimnaziji tožijo zaradi pomanjkanja ustreznih pre-davateljev, potem si labko mislimo, ka-kšno je stanje drugod. Tako na gimnaziji v Stični poučuje nemščino slavist, zem-ljepis zgodovinar, matematiko, fiziko in tehnično vzgojo študent matematikc, ke-niijo biolog, filozofijo in psihologijo zgo-dovinar.
TUDl ZA GIMNAZIJO SO POTREBNA SREDSTVA
Vzrokov, da so gimnazije verificirali le pogojno, je več. Eden glavnih je gledišče ustanoviteljev do gimnazij. Nekatere ob-činske skupščine namreč smatrajo gim-nazijo za najcenejšo šolo in ji temu pri-merno odmerjajo tudi sredstva, posebna tista za učila, in investieije. Večina gim-nazij nima ustreznih prostorov za uvaja-nje kabinetnega pouka, delavnic za teh-nični pouk, laboratorijev in telovadnic.
Nerešeno je tudi vprašanje sofinancira-nja gimnazij, ki jih obiskujejo dijaki iz različnih občin Brez ustreznih denarnih sreilstev ni in ne bo mogoče urediti gim-nazij tako, kot je določeno v predpisih o verifikaciji gimnazij, ki jih ,je na po-budo skupščine SRS izdal Svet za šolstvo. Občinske skupščine bodo vsekakor mora-le spremeniti svoje dosedanje odnose do gimnazij. Zlasti na njihovo verilfikacijo, ki ni le formalistični akt, anipak je eden izmed uzakonjenih oblik uresničevanja šolske reforme.
Gimnazija po reformi ne bi Jbila samo prehodna šola, ki vzgaja le bodoče stro-kovno in znanstveno osebje, ampak bi morala s svojo usmeritvijo v prakso omo-gočati dijakom, da se po končanem šola-nju zaposlijo v gospodarskih organizaci-jab in družbenih službah. Prav zato gim-nazija ni poceni šola in je ni mogoče obravnavati površno. če namreč zinorejo sredstva za ureditev gimnazij manjša središča kot so Ptuj, Ravne, Kmanik, Id-rija, bi tudi drugod zmogli tisto, kar je potrebno za verifikacijo. Težko je razu-meti, da šole s tako bogatimi izkušnja-mi kot so I. gimnazija v Mariboru, gim-nazi.ja v Murski Soboti, II. gimnazija v Ljubljani in druge ne zmorejo zagotoviti minimalnih pogojev za verifikacijo.
Vendar se da v treh letih marsikaj ure-diti in upamo, da bo takrat drugače.
bm
MALA REPORTAŽA
Med dve reki se je v preteklosti zasi-dralo mesto; izlizan mestni tlak priča, da je bilo to že davno. Danes se je ta svet spet zaprl v grajske zidove, pod starodav-nimi oboki Skofje Loke pa brne avtomo-bili. Mestne zidove si je postavila preoz-ko za naš čas, kakor da si danes ustvar-ja novo podobo izven njih.
»Naša naloga je ustvariti razgledano, du-hovno in telesno zdravo, idejno-politično in čustveno bogato osebnost človeka naše dobe,«   mi   je   dejal    ravnatelj    gimnazije
»Celoten učno-vzgojni proces se podre-ja temu načelu. Vprašanje je le, kakšne oblike iskati za izvedbo, kje najti sred-stva in kako zainteresirati čim širši krog mladih Ijudi za organizirano delo. Pouk danes ni več samo suho prenašanje sno-vi na učenca, ampak je proces, ki zahte-va aktivno sodelovanje profesorja in di-jaka. Do nedavnega je bil idejno-estetski pouk ozko grlo, pa smo pri sredstvih drugje malo priškrnili in kupili magneto-fon. človek se pri poslušanju klasične umetnosti ne le uči spoznavati lepo, am-pak se tudi duhovno bogati.
šolska skupnost se je uveljavila kot člen v samoupravi šole. Razredne skupno-sti zajamejo dijaške interese in jih prene-sejo vodstvu. šole. Tako predstavniki vseh razredov že vrsto let sodelujejo na kon-ferencah;   sprva. so bili boječi  in je  bila
V bodočnosii...?
Prizadevnost
škofjeloških gimnazijcev
njihova vloga le v prikrivanju, zdaj pa včasih kar ne vem, s kom bi potegnil, Ker imajo velikokrat mladi prav.
škofja Loka je znana po krompirju, kmetijskemu posestvu pa manjka delov-ne sile in v jeseni jim pri pobiranju pri-skočimo na pomoč, seveda za lepe de-narce. Letos smo na ta način zbrali več kot V* milijona. Da pa ne bi zaradi te-ga trpel pouk, začnemo s šolskim letom dva dni prej.
"treba jih je videti, ko delijo sredstva: športni referent poroča, da potrebuje to-liko denarja za športne rekvizite, pa ga že ustavi predstavnica dramske skupine: letos bomo po dolgem času spet igrali; celo noviteto. Treba bo denarja za kostu-me, kulise, šminke ... Pa so se le spora-zumeli, vsak je dobil nekaj, celo za eks-kurzijo je nekaj ostalo.
Jože Dolenc je rekel, da je četrtošolec, pa se mi je zdel nekam majhen. Ko pa se je razgovoril, sem mu verjel.
»Lani smo osnovali svoje športno dru-štvo in kulturno-umetniško društvo. šport-niki so kar lepo zastavili Kulturniki so lani morali delati v okviru Svobode; nav-dušenje je bilo veliko, radi bi igrali, ni-so pa dobili režiserja za lastno predstavo. Letos nam je uspelo in bomo škof.ii Loki predstavili Hickmethovo legendo o liubez-ni. V načrtu imamo literarno glasilo.
Da se šola vključuje v življenje kornu-ne, dokazuje tudi diplomske naloge. Nek-do bo primerjalno obdelal delavsko uprav-ljanje v loških podjetjih, drugi možno-sti za razvoj turizma v komuni, tretji pro-blematiko SZDL na svojem področju. Za naloge se že sedaj zanima tudi občina. Gradivo bo uporabila pri družbenem pla-nu občine.«
Boris Klemenčič je lani delal v šolskem odboru. Pravi pa, da je bil bolj opazova-lec in poslušalec, k besedi, pravi, da se bolj težko pripravi. Letos skrbi za marksi-stični klub.
»Po čem pa se kažejo uspehi marksistič-nega kluba?«
»Ideološka zrelost mladine se očituje v delu. Vedno večji krog tistih, ki vsako le-to primejo za iopate na Avtomobiiski ce-sti, dokazuje, da smo na pravi poti — kdor si že sedaj upa žrtvovati mesec dni po čitnic, se bo*tudi kasneje v življenju iz-kazal za moža.«
Janez je član kluba mladih znanstveni-kov. že pred leti je neznani stric iz Ame-rike podaril šoli majhen teleskop in mla-di astronomi se izdatno poslužujejo mož-nosti za opazovanje zvezd.               B. Z.
TRIBUNA STRAN 5
,,NEZAUPI\IICA" 16
GIIVINAZIJAIVI
|/     •• v
revije
Vedno večja dinamika našega kulturnega živijenja je privedla tudi do njegove zmerom globlje diferenciacije, ki se je naposled jasno uveljavila s konstitutiranjem treh taolj ali manj različnih idejnih konceptov, kakršne zastopajo tri slovenske revije: Sodobnost, Perspektive in Problemi. Vsaka od njih predstavlja drugačen miselni svet. Zelo poenostavljena geneza posa-meznih revij bo nedvomno v mnogočem poja-srjila njihov sedanji položaj, hkrati pa bo tudi pakazala na njihove družbene in duhovne ko-renine.
Revija Sodobnost pravzaprav -izhaja iz nek-danjega književnega mesečnika Novi svet, ki bo ga osnovali takoj po vojni in je bil dolgo osrednja slovenska revija za kulturo in druž-bena vprašanja. Ko se je izmenjalo uredništvo, se je izobiikovala nova revija Naša sodobnost, ki pa je do nedavnega ohranila »centrumaški« položaj svojega prednika in je v svojem kro-gu dolgo združevala predvsem starejšo in sred-njo pišočo generacijo, ki pa je revijo s svojo inertnostjo prisilila, da je začela počasi iskati sodelavce tudi med mladim in najmlajšim književnim rodom. Vendar pa je resneje njeno že opisano osnovno pdzicijo ogrozil šele na-stop Perspektiv, ki je povzročil, da je tudi Na-ša sodobnost v neki meri spremenila svoj ne-determininirani splošni značaj, kar se je na zunaj odrazilo s preimenovanjem revije v So-dobnost.
Dosti jasnejše vsebinske determinante ozna-čujejo revijo Perspektive, katerih tradicija, če smo nekoliko nasilni, sega pravzaprav še tja v neposredni povojni čas, v obdobje Mladinske revije in tako imenovane lopatarske literature. Pozneje je to izrazito mladinsko literarno gla-silo nasledila revija Beseda, s katero se šele eačne  resničen  razvoj  sedanjih  Perspektiv.
Okrog Besede so se zbirali predvsem mladi intelektualci, ki jim omnibusni koncept Naše sodobnosti ni ustrezal, ker so si želeli svojo, engažirano revijo, v kateri bi se včasih lahko oglasilo tudi kako zrno mladostno heretičnega tveganja. Po njenem administrativno izvede-nem padcu so mladi osnovali svoje novo gla-silo Revijo 57, ki pa jo je že po pičlem letu izhajanja doletela enaka usoda kot njeno pred-nico. Vendar pa je bilo vse to v tisti situaciji, fcot kaže, pogoj  za to,  da je lahko nastopila
zadnja v tej verigi, revija Perspektive, ki jo označuje bolj ali manj izdelan in neodvisen vsebinski koncept. Brz dvoma so Perspektive od svojega osnovanja pa do danes opravile v slovenski kulturni javnosti pozitivno poslan-stvo, ki ga ni mogoče zanikati. Njegova vsebi-na je predvsem v tem, da je raznihalo naše kulturno življenje in iz sorazmernega duhovne-ga mrtvila ustvarilo pogoje za našo nadaljhjo kulturno in književno rast. Hkrati s tem pa so Perspektive omogočile oziroma izzvale še tretjo, njim opozicionalno slovensko revijo Probleme, ki so se razvili iz bivše mladinske mentorske revije Mlada pota in so potemta-kem naša najmlajša književna revija. Ob njej se zbirajo pretežno mladi intelektualci, ki so v najtesnejšem stiku z univerzo in njenimi in-štituti.
S tem se je naše kulturno in revialno življe-nje do kraja diferenciralo. Če k naštethn trem književnim glasilom prištejemo še revijo Nova obzorja, ki jo že ves čas izdaja založba Obzor-ja v Mariboru, smo s tem navedli vse sloven-ske književne revije.
Na tem skopo odmerjenem prostoru bomo skušali orisati koncept vsake izmed njih. Idej-no podobo sleherni reviji daje predvsem njen publicistični del, književni teksti so lahko le njihovo estetsko dopolnilo. V tem pogledu so Perspektive najboli homogene med vsemi. Eksi-stencialna filozofija in metode, ki se uveljav-l.jajo. v publicistienem delu revije v literarnem deiu, zvečine doživljajo svojo umetniško afir-macijo, čssar ne zasledimo v nobeni naši reviji. Pri tem moramo priznati, da precejšen del to-vrstne književnosti sodi v sam vrh sodobnih literarnih prizadevanj pri nas.
Dosti bolj heterogena je vsebina Sodobno. sti. Zadnji čas je v publicističnem delu revije čutiti doiočene sestavine, ki kažeio na to, da je tudi tu sodobna zahodnoevropska filozofija zapustila očitne sledove. V tem se torej že ka-žejo obrisi nekakšne filozofske determinirano-sti, ki pa je vendarle še zelo neizrazita, teme-lječa predvsem na posameznih sestavkih. V li-terarnem delu pa je raznorodnost materiala reden pojav in nima večje dejavne zveze s pu-blicisliko. Podobna je tudi situacija v Pro-blemih, čeprav je tu publicistični del, zlasti fi-lozofija, enotnejši, pri čemer pa kljub vsemu ne moremo mimo dejstva, da je prav filozofi-ja pogosto premalo ustvarjalna, živa in dina-mična, saj se omejuje predvsem na deskriptiv-no interpretacijo. Književni del revije je kar se da neenoten, stihijski. Princip omnibusa, ne-kakšne deklice za vse, je ohranila mariborska revija Novo obzorja, ki lovi v svoja jadra vse, kar ji prinese veter. Zato je tu o kakšnem filozofskem konceptu revije težko govoriti.
V prihodn.je bomo skušali spremljati vse štiri revije. Pri tem se bomo izogibali na moč cenenemu in primitivnemu naštevanju prispev-kov in njihovih avtorjev v posameznih revijah in si jih bomo prizadevali predvsem kritično ocenjevati. Po tem, menimo, se bomo vsekakor razlikovali od tovrstnega poročanja v našem dnevnem tisku.                 Niko Grafenauer
Med gencralko
Kosovelov literarni opus poleg osebno izpo-vedne, impresionistične čustvene in medilativ-ne lirike, sestavlja tndi socialna, revolucionar-na in o obče človeških vprašanjih razmišlju-joča pesem. V televizijskem filviu o tem kra-škem poetu (na sporedu je bil letos na Dan mrtvih), smo se srečali le s prvo plastjo nje-gove lirike, medtem ko je bila socialna in re-volucionarna motivika v celoti izpuščena. Ne-dvom.no pomeni tak izbor zelo enostranski po-seg v pesnikov umelniški svet in močno nače-
SLOVENSKIPESNIKI:
V Filharmoniji je nastopil
akademski     i.cvski     zbor
»Ivan Goran Kovatič«

Zagrebški   mesečnik "'rugovi
nor pr«ti preživelemu
Studentski centar, o katerem smo povedali nekaj besed že v prejšnjem pismu, finansira s pomočjo Sveta za kulturo Harvaške in UO ZŠJ tudi mesečno revijo Razlog.
Razlog, »revija mladih za književnost, umet-nost in kulturo«, zavzema danes v hrvaški kul-turni situaciji pomembno mesto. Pomembno zato, ker v atmosfero reprezentativnih ali aka-demskih ali provincialnih književnih revij brez izrazitih fiziognomij vnaša dosledno izva-jano misel, da revija ne sme biti omnibus pri-spevkov siučajno zbranih ludi, ampak organ enotne borbene skupine, čigar delo temelji na bolj ali manj idejnem enotnem konceptu.
Nastanek take miselnosti bomo najbolje ra-zumeli iz zgodovinskega razvoja kulture na Hrvaškern v zadnjih desetih letih. O tem so uredniki Milan Mirič, Igor Zidič in Vjeran Zup-pa ter sodelavec Zvonimir Mrkonjič povedali približno tole:
Prvi povojni fazi vsiljenega socialističnega re-alizma je v začetku 50-ih let sledil preokret, ki se je najjasneje izrazil v 1. 1952 nastali reviji Krugovi. Generacija okoli nje, ki je pozneje na Hrvaškem dobila ime »krugovaška«, je nasto-pila spontano prevratniško: uprla se je vsakrš-nemu diktiranju v umetnosti, kalupom pretekle-ga obdobja, birokratskemu dušenju svobodne uporabe pisane besede. Prav ta upor proti staremu in preživelemu jih je tudi združil, ven-dar pa se je njihov nonkonformizem s tem v glavnem izčrpaval: niso si še uspeli zgraditi iz-razito svoje poti s točno določenim koncep-tom grajenja in ne samo rušenja, ki pa je bilo v tistem času nujno potrebno. Poleg te njihove pomembne vloge v razbijanju ždanovščine pa je bilo važno tudi to, da so z novimi izraznimi sredstvi in novo, pretežno čustveno tematiko razširili možnosti osnovne govorice pesništ\Ta. Tretja pozitivna značilnost je bil začetek odpr-tosti proti Evropi (prevajanje moderne poezije), vključevanje v ontološke probleme sodobnega človeka, ustvarjanje zavesti, da so bistvena vpra-šanja tega časa vsem Ijudem skupna. Vse to ie generacija, ki jim je sledila, nosila že v sebi. Vendar so se razmere že toliko spremenile, da se ni mogla več zadovoljevati s ponavljanjem takega mladostno navdušenega rušenja, pač pa je hotela svojo kritiko globlje utemeljiti. To težnjo bi mogoče najbolje pojasnila razlika med impresionistično in filozofsko kritiko: medtem ko so prvi najvažnejša spontana čustva, vodi drugo predvsem misel, spoznanje in akcija, ki iz spoznanja izhaja. Prvi pesniki, ki so se zbrali okoli revije Krugovi, so se pozneje pove-čini posvetili predvsem prevajanju; vsi so hkrati tudi esejisti, razmišljevalci, tudi v pes-mih miselni iskalci novega. Kritična generaci-ja pred njimi jim je priborila osnovne možno-sti svobodnega govora, vendar kritično uteme-Ijevanje ni bilo njena glavna moč. Karakteristič-no za novo »razlogaško« generacijo pa je prav ta strogo miselna, filozofska komponsnta, zra-ven pa zavest, da je najvažnejši program delo-vanja, t. j» graditev novih odnosov v družbi in novih možnosti v umetnosti, dolgotrajno na-porno delo in ne samo romantično navdušenje kratke sape. Nočejo biti le produkt naše kul-turne politike, ampak hočejo tudi sami vplivati nanjo.
Pormiranje tako usmerjenih mladih književni-kov in publicistov se je zaeelo v letih 1958—1961 okoli zagrebškega Studentskega lista, ki je imel v tistih časih najbolj zanimivo, živo in aktual-no kulturno rubriko v Zagrebu. Iz te skupine so izšli ustanovitelji Razloga, ki izhaja od 1. 1961. čeprav »razlogaška« kritika nastopa proti im-presionistično-prihološki, feljtonističrj. kritiki nekdanjih »krugovašev«, pa »krugovaš^a« gsne-racija (ki se je pozneje zbirala okoli Književni-ka), s simpatijami spremlja delovanje mladih: druži jih borba proti malomeščanski sentimental-nosti v naši kulturi, pomanjkanju misli, neodre-jenosti, praznemu govoričenju, -kajenju drug drugemu itd. Razlika je, kot že rečeno, le v večji homogenosti generacije okoli Razloga, ker jih ne druži le razdiraštvo, ampak predvssm konstruktiven napor. Tako je npr. važen že iz-bor kritiziranih književnih del v Razlogu: sla-
bemu pesniku ni težk« dokazati, da nič ne po-mefti, važnejše je odkfiti, kaj je v naši kulturi zares ustvarjalno. Zatl se ukvarjajo le s taki-mi deli, ki so upraviŠno izšla kot umetniška dela.
Velik del žurnalističie hrvaške javnosti je to borbeno skupino sprefel seveda nenaklonjeno. V začetku so uprizarfcli cele kampanje proti njim (Vjesnik). Danes lahko ugotovimo, da so izhajale večinoma iz a|riorne zlonamernosti, ki se ni potrudila ničesar razumeti. Danes mora-jo najtrdovratnejši nasfrotniki priznati vitalnost in delo te skupine kotclejstvo, kampanj ni več, revija pa bo morala te v naprej z odgovorno aktivnostjo opravičevaM svoj obstoj.
Njeno trdno usidraoost dokazuje že dolgo-ročni načrt izdajanja svoje knjižne zbirke. S tem hočejo pobiti tudl očitek, da je to grupa brez izrazitih osebnosl, očitek, da znajo samo kritizirati, ne pa tudi ^istvarjati. Njihove knji-ge  naj   dokažejo,  da $so važnejše  kot  skupni
Makecfonske pesmi
in pl
esi
V unionski dvorani jje v četrtek zvečer na-stopil folklorni ansambel »Mirče Acev« iz Skop-ja. Številno publiko, ki pa se ji je pridružilo le majhno število študentov, so mladi plesalci kmalu razgreli z boga^mi in pisanimi nošanii in ljudskimi melodijtmi, saj so na union-skem odru pomenili iirazito nevsakdanjost.
Iz bogate zakladnic« makedonske, srbske in hrvatske folklore so izbrali skoraj najboljš^ dela, vendar pa se prav do konca predstave ni-smo mogli iznebiti občutka, da so vsa priza-devaaja pod barvastimi žarometi bolj usmer-jena v spektakel kot ^a v iskreno in resnično poslanstvo neke nacidaalne umetnosti in dra-gocenosti. Zadnja »scena« je to domnevo naj-bolj potrdila, saj so se izvajalci izognili vsem konvencionalnostim v folklorni umetnosti in gledalcem v dvorani pripravili pravo pravcato revijo, pozabili pa na tisto, za kar so prišli v Ljubljano.
Slovenci (beri Mar«ltova skupina in »Tine Rožanc«) res nimamo takega bogastva in fol-klornega izročila. kot se z njim lahko pohva-lijo drugi južnoslovanski narodi, naši koreo-grafi pa se folklornih plesov — vsaj kot je po-kazal nastop »Mirče Aceva« — lotevajo bolj študiozno. Tudi nimamo tako pisanih in bo-gatih oblačil, zato »užigamo« bolj s skladnost-jo in doslednim izvajaojem. Z zadnjim pa se Skopjanci res niso pestavili. Med nastopajo-čimi je vidno izstopala le šopska petorka z dvema najbolj uspelima nastopoma.
Pisana publika v dvorani, ki jo je sestav-Ijalo 90 odstoktov priseljencev in voja-kov, res ni mogla kritično oeeniti četrtkovega večera. Navduševala se je ob brh-kih melodijah in pesmih, ki jih je dostojno izvajal samo en pevec, pozabljala pa je, da sedi na kulturni prireditvi, saj je bila dvorana na trenutke bolj podobna nogometni tekmi in predmestni krčmi, kot pa tribuni ljubiteljev folklorne umetnosti.
Vsak boljši komentar bi bil odveč.
Tadej Munih
imenovalec posamezne individualnosti. V tisku so prve štiri knjige: pesmi Ivana Slamniga in Dubravka Horvatiča, eseji Igorja Zidiča in novele Mate Raosa. Založniškemu svetu, ki ga vodi dr. Danilo Pejovič, so že ponudili rokopise za naslednjo skupino knjig. S to knjižno zbir-ko se odpirajo mladirn hrvaškim piscem nove možnosti.
Iz dela prejšnjih let bi lahko omenili lansko 10. številko Razloga, ki je izšel kot antologija mladih pesnikov — sodelavcev revije. Ta izbor je dobil letno nagrado CK ZMJ in časopisa Mladost. Denar so naložili prav v to knjižno zbirko, ki jo bosta drugače financirala Student-ski centar in UO ZŠJ.
To je le nekaj podatkov iz razgovora o živ-ljenju revije, ki ustvarjalno sooblikuje svoj čas. Vsak tak stik s smiselnim življenjskim po-letom pa je lahko samo dragocen in vzpod-buden.
KATKA   ŠALAMUN
nja celovitost njegove podobe. Zdaj bi upraviče-no pričakovali še en film o Kosovelu, v kate-rem bi se nam predstavila tovrstna pesniko-va poezija.
Lirika Srečka Kosovela brez dvoma predstav-Ija eno največjih in hkrati najbolj tragičnih umetniških izpovedi v našem pesništvu. Motiv smrti, ki nastopa v vrsti Kosovelovih pesmi, vse-kakor daje karakterističen zven njegovi celot-ni liriki. To sta nekako občutila tudi avtorja filma (režiral ga je Dušan Prebil, ki je skupaj s Sandijem Sitarjem napisal tudi snemalno knjigo), zato so ta motiv tudi vizualno obdelali. Toda kako! Njihova osnovna formalna domis-lica, ki skuša v filmu zastopati to sestavino Kosovelove izpovedi, je krsta, ki jo črno-oblečeni možakarji prenašajo ser$ in tja, pri čemer jih kamera obdeluje z različnih zor-nih kotov. Nekajkrat nastopi krsta tudi sama. Razumljivo je, da takšno intenzivno sredstvo mrtvaških asociacij kot je omenjeno, če je pre-potencirano, lahko doseže prav nasproten uči-nek, kot sta ga pričakovala avtorja; namesto tesnobe nekakšne rnrtvaške obrednosti, komič-nost, neustreznost in banalnost. To se je kaj-pak tudi zgodilo. Podobno je z, vencem, ki kot gola domislica visi sredi prazne kraške vasi. Kosovelovo Ijubezensko liriko so avtorji posre-dovali s pomočjo belo oblečene deklice, ki se prikazuje v različnih okoljih in z različnih zor-nih kotov. To bi bilo v redu, če nam ne bi pri tem postregli z novim surrealističnim presene-čenjem, s klavirjem, postavljenim na kamni-to kraško polje, za katerega deklica sede in zaigra. Razumemo nadrealistični formalni prin-cip, vendar pa z njim še niso upravičene kakrš-
Nastop akademskc folklovne skupine »Mirče Accv« v Unionski dvorani
KULTURNA PANORAMA
SE VEDNO MEZDNI ODNOS
Na predzadnji kulturni panorami so se zbrali za mizo znani filmski delavci in ustvarjalci, da bi v prvi vrsti obravnavali vprašanje statu-sa quo filmskega delavca. Filmski delavec ima danes položaj takoimenovanega svobodnega po-klica. Tako imamo danes na eni strani produk-centa, ki je lastnik proizvajalnih sredstev, na drugi strani pa filmskega delavca, ki razpo-laga le s svojo delovno silo. Producent v samem proizvodnem postopku (pri ustvarjanju filmov) ne sodeluje, ampak najema zanj filmske delav-ce (t. j. naroči scenarij, angažira režiserja, igral-ce, snemalce itd.J. Filmski delavec pa, ki edini resnično sodeluje v proizvodnem procesu, ni tudi upravljalec s proizvajalnimi sredstvi; on le prodaja svojo delovno silo. Gre torej za či-sti najemni odnos, ki ga je naša družba že po-svoji ureditvi diskvalificirala in ga je na pod-ročju gospodarstva tudi popolnoma zavrgla. Posledice takšnega odnosa pa so očitne:  ker
filmski delavec proizvaja le tako, kakor hoče producent in ker sam ne razpolaga s proizva-jalnimi sredstvi, je tudi nezainteresiran za us-peh filmske proizvodnje.
Udeleženci oddaje so med drugim sprožili tudi vprašanje kulturnega svojstva filma in pri tem pripomnili, da bi bilo treba filmu zopet vmiti to svojstvo. Nadalje vprašanje koordina-cije med filmskimi podjetji, ki je danes ni. Za ilustracijo so navedli spor med Avalo in Vibo glede filma Otok vdov.
Na poslednji kulturni panorami pa so udele-ženci razpravljali o delu amaterskih gledaliških skupin in o problemih, s katerimi se le-te sre-čujejo. Pri tem so posebej naglasili težave, ki jih imajo skupine pri sestavi svojega progra-ma. V tej zvezi se zlasti omenili pomanjkanje sodobnih domačih dramskih tekstov.
INGO PAŠ
ne si bodi neslanosti. Ostale oblikovne domU slice so oile manj pretirane in so se dosti lep-še, ustrezneje in manj nasilno vključevale v lirični koncept filma.
Rudi Kosmač, ki je Kosovelove pesmi glasov-no posredoval, se je odlikoval z izrednim po-sluhom za najbolj mogočne in najbolj subtilne čustvene in miselno vzgibe v pesmih, zato so bile njegove interpretacije že same po sebi ne-dvomno svojevrstno doživetje.
N. GRAFENAUER
.Visoška kronika
Fred dnevi smo si ogledali na TV zaslcnu Vi-soško kroniko Ivana Tavčarja, v izvedbi an-sambla KUD »Svoboda« iz škofje Loke in v dra-matizaciji in reziji Poldeta Polenca. Predstavo, ki so jo igrali na škofjeloškem gradn, so po-sneli pod vodstvom Antona Martija in jo za TV primerno skrajšali in priredili.
Oddaja, ki je bila prva te vrste, predstavlja nedvomno zanimiv in ogleda vreden pcskus. Predvsem seveda, ker predstavlja uvod v serijo oddaj, ki bodo prek TV posredovale širšemu ob-činstvu najboljše predstave amaterskih gleda-liških skupin. Zanimiva pa je bila tudi s pov-sem svojega, spedfičnega zornega kota; nam-reč glede vprašanja dramatizacije in TV prired-be Tavčarjevega literarnega teksta.
TV priredba, ki je poiskala rešitev tega vjva-šanja v branju vmesnega veznega teksta, laiiko označimo samo kot izhod v sili. Slabosti takš-ne rešitve fne oziraje se na to, da je slaba že zato, ker nasprotuje izraznim možnostim TV medija) so se pokazale na račun spremljanja same predstave. Branje vmesnega veznega teksta je razdelilo predstavo na posamezne med seboj ločene prizore, s čimer je bila seveda nje-na enotnost razbita, spremljanje pa znatno otež-kočeno. Možnost kakšnega globljega doživlja-nja predstave je bila na ta način seveda izgub-Ijena. Omenjena rešitev pa je bila tudi v ško-do homogenosti celotne oddaje; le Tavčarjeve-mu značilnemu in izrazno bogatemu jezikn gre zasluga, da se ni popolnoma razdrobila.
Dramatizacijo in igralske dosežke je v okviru' te po kosih prikazane predstave težko pravično oceniti. Režijo praktično nemogoče.
Kolikor lahko iz prikazanega sklepam, je dramatizacija ostala verna Tavčarjevemu tek-stu. Posamezne spremembe (npr. združitev ple-sa v Sestranski vasi in plesa pri Debeljakovih) so smotrne in ne predstavljajo kakšnega večje-ga odmika.
Igralci, čeprav marsikdaj togi in okorni, so bili v svojem igralskem zanosu simpatični. In po svoje tudi prepričljivi.
?ngo  paš
Koncert zagrebškega
akademskega zbora
V okviru »Študentskih jesenskih prireditev« je 6. novembra koneertiral v Filharmoniji aka-demski zbor SKUD »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba. Zdi se, da si zbor v prvi vrsti priza-deva zadovoljevati študente, ki imajo veselje do petja, ni pa mu toliko važna splošna kulturna vloga, ki jo takšen zbor lahko ima. Drugače si namreč ne moremo razlagati dejstva, da zbor iz mesta, v katerem je Biennale sodobne glasbe, poje program, s kakršnim se nam je pretlstavil v Ljubljani. Večina pesmi je bila v tistem pozno-romantičnem slogu, ki je prevladoval v naši predvojni zborovski literaturi, ki pa -nam je da-nes tuj in tudi kot stil pretekle dobe nezani-miv. Tem lepše sta se iz tega okvira izluščili obe renesančni deli (Gallus, Lukačič), obe KIo-bučarjevi pesmi ekspresivnega karakterja (na tekst Miroslavu Krleže), Srebotnjakova izrazno občutena »Pesem« (Kosovel) in Matetiča Ronjgo-va izvrstna priredba narodne »Ti boš jokala«.
Najbolje je zbor zapel romantično občutene pesmi; res pa je, da je njihova interpretacija najlažja in najmanj problematična. Tudi ppsmi Klobučarja in Srebotnjaka je zbor podal s po-trebno ekspresivnostjo. Odlična sta bila soli-sta v Matetič-Ronjgovi »Ti boš jokala«. Največ napak je odkrila izvedba obeh renesančnih madrigalov. Vstopi niso bili enotni, glasovi ne dovolj izenačer.i, dinamika ni bila prilagojena zmožnostim zbora. Nedvomno bi bilo koristno, ko bi se ansambel ukvarjal več s tovrstno glas-bo, ker bi si na ta način pridobil še večjo kultu-ro petja. Treba pa je poudariti, da je bila into-nacija zbora vseskozi točna, dikcija presenetlji-vo jasna, fraziranje muzikalno.
Dirigent Adalbert Markovič je zbor vodil pre-cizno in točno. Vendar se v svoji interpretaciji ni upal presegati akademskih principov. Zato je ves koncert potekal v nekoliko monotonem vzdušju, ki sta ga prekinili le ena ali dve pesmi (Srebotnjak, Matetič-Ronjgov). Morda je za to kriv tudi zbor, toda na koncertu smo posrešali tisti specifični mladostni entuziazem, s kakrš-nim lahko poje pravzaprav samo študentskl zbor.
Kristijan Ukmar
TElEViZUA
POL ISEPO
PJEDSTAV!
Arhangeli niso avtomati
V določenih trenutkih odsoten, slaboten in negotov, potem zopet buren in spon-tan — takšen je bil smeh Ijubljanskega občinstva, ki se, bodisi iz vljudno-sti, bodisi iz pomanjkljivega posnavanja italijanskih razmer in miljeja ni prepu-ščalo brezglavemu smehu na tuj račun. Ta srneh je bil iskren, razmišljujoč in po-poriiemben le v trenutkih, ko ni veljal vi-zualnim gagom, formalnim domislicam in dobro izpeljanim situacijam, temveč vse-binsko tehtnim pripombam na družbe-ne odnose, deformirane sluge predpisov in poplitveni, samoobrambni mehanisem človeških avtomatov. Ta smeft je bil za na~ še občinstvo očiščujoč le v tistih redkih trenutkih, ko so dimenzije italijanskih hu-liganov, konjedercev, karabinjerjev, komi-sarjev, uradnikov, ministrov in veljakov presegle neko strogo determinirano okolje in prerastle v bolj obče družbene zakoni-tosti našega časa, neodvisne od lokalnega in nacionalnega kolorita ali konkretnega družbenega sistema. Ker bi se miljejske tipizacije odgovarjajočih pojavov v naši družbeni danosti močno razlikovale od Fojevih karikatur, ne glede na različno rnotivacijo jormalni istovetnih likov, je naš smeh večji del predstave bil nefunkciona-len,  neočiščevalen —  smeh na tuj račun.
Idejno in estetsko čist in privlačen iz-povedni svet Daria Foja, dasi pisan na hr-bet določenim igralcem in določenemu ob-čiristvu, kljub temu zasluži širšo pozor-nost. Tej mešanici tarse in groteske, com-medie delVarte in comedie de moeurs, je improvizaciji zaupana naloga, da s po-ločjo variaci] stilnega izraza premosti ne~ izpolnjene vrzeli v izpovednem loku pro-tagonista. Besedilo samo očitno ne zado-šča za enovito, dinamično in gledališko polno doživetje. Avtorjeve domislice so pogosto neduhovite, skeči banalni, ekspo-zicija in celotno prvo dejanje pa razvleče-no in dolgočasno,
Režiser Mile Korun ;e z veliko iznajd-Ijivostjo reševal premalo črtan tekst. Zve-sto sledeč avtorjevemu temperamentu je dv rigiral razgibano, živo teatraliko, pa pi ker, zbadljiv in iromčen posmeh in nepri-krit, a intimen optimizem. Med najbolj posrečene prizore spadata vsekakor »Va-gon« iz drugega in »županov govor« iz tret-jega dejanja. Manj zanimivo so rešene vsebinsko nujne, a gledališko nezanimive vezne scene na prosceniju in večji del pr-vega dejanja.
Igralski ansambel kot celota je učinko val v glavnem homogeno. Večji del te ho-mogenosti je pogojevala nuja po izmišlja-nju tipizirane, a vendar burleskno stan-dardne karikature. Beg posameznikov v ekstremno lažne parodije je popolnoma ra zumljiv in upravičen, a vendar kaže na nezmožnost ustvariti pristnejši, globlji in resničnejši kontakt med iskanim »verodo-stojnim« lokalnim koloritom in njegovo stvarno vsebino.
Iva Zupančičeva kot Angela je bistro barvala svoj lik s poltoni stanovske nev-roze. Njen kontrapunktično tempiran od-nos s Preklo (Ali Raner) je slednjega reše-val monotonosti kulturnika. Uglajeno, te-koče, in rafinirano kot »diplomat«, briljant-no ironično in sugestivno kot klient biro-kratov (manj pa kot klient konjedercev), je Ali Raner v celoti več kot solidno zgra-dil svojo vlogo. Jurij Souček je posamez-ne like na zunaj najbolj precizno diferen-ciral, ni pa pozabil vtisniti vsakemu po-sebej pečat silno brezbrižne, neprizadete samozavesti in blazirane prefinjenosti, ki se odraža tudi na nemarni in pretirano nerazumljivi dikciji. Njegov duhovnik in komisar sta kljub zgornjim omejitvam ustarjalni groteski velikega formata. Alek-sander Valič in Janez Hočevar sta vnesla v sicer povprečne in podpovprečne kari-kature šarm stilizirane, prizadete igre, ki je presegla meje improvizacije in pome-ni krativne igralske izpovedi.*
Kostumi Anje Dolenčeve so z vsakdanjo domiselnostjo izpolnjevali sicsr prazno, a funkcionalno sceno Uroša Vagaje.
* Izpovedno izredno sugestiven, absurd-no akcentiran lik Sergenta (Tone Slod n]ak), je sam na sebi učinkovit in vero-dostojen, a izven meja karikaturne tipiza cije ne spada v tako zamovan režijski kon-cept lahkotne parodije, saj vzbuja nepri-merne asociacije na Beckettovski način groteske.
DUŠAN  JOVANOVIČ
TRIBUNA STRAN 8
Prizor i, pit;UJl«,t /.Jrožkove komedije Trpljenje Piotra Oheja
DRAMSKA SKUPINA »BRANKO KRSMANOVIČ« V MESTNEM GLEDALIŠČU
GREINIKA IZI4IJŠIMJA
4
V   Mestnem   gledališču   v   Ljubljani   so
se letos pričele »Jesenske študentske pri-reditve« z nastopom dramske skupine »Bransko Krsmanovic«, ki se nam je predstavila z komedijo Slavomira Mrož-ka Trpljenje Pjotra Oheja. Po uvodnem govoru predstavnika ljubljanskega štu-dentskega kluba Akademik tn predstav-nika Univerzitetnega odbora ljubljanskih študentov smo bili priča precej ponesre-čenemu tekstu in predstavi te skupine. Težko je razumeti, zakaj se je ta igralska skupina odločila prav za ta tekst, ki je vse prej kot nekaj, kar bi imelo kakršno-koli zvezo s komedijo. Utrujajoče dolgo-vezne pasaže, polne neskončnega duho-vičenja in najbolj nesmiselnih stavčnih zvez in prej nedomislic, kot domislic, so gledalce dobršen d&l predstave uspavale. Avtorjapoznamo po njegovi komediji Po-licaji, ki je sicer neenotna, vendar je vsaj duhovita in do neke mere celo ak-tualna. Ta siv tekst pa je docela neaktu-alen in ta svoj naglavni greh skuša za-fcrpati in opravičiti z — lahko bi rekli — prav poniglavim in branjevskim zbada-njem državnoupravnih in znanstvenih funkcij, ki še zdaleč ne dosezajo nivo Nu-šičevih zbadljivk in satire, npr. o gospe ministrici in takratni srbski jari gospo-di. Domislica cetega teksta (ne ideja) je, da so v stanovanju glavnega junaka od-krili tigra. Ker očitno avtor s to domisli-co ni imel več kaj početi kot napraviti dovtip za kak humorističen list, je trpal v ta okvir razne utrujajoče in nesmisel-ne  prizore,   pobrane   od    vsepovsod.    Ne-
GLOSA
1    o molčanju
Slaba polovica revij, ki na Sloven-sketn zganjajo kulturo (in družbena vprašanja), je zadnje čase na svojih straneh precej ostro in precej katego-rično sporočila svojim bralccm, kako »so zvesto zrcalo vsega, kar naša kul-tura kljub vsemu in vendarle ni«. Sla-ba četrtina teh revij je nekaj podob-nega ugotovila z dvakrat — na istem mestu — natisnjene imperativne glose.
Pokazalo pa se je, kako je molčanje (ki je znak ignorance, če ne ignoran-ca sama) še vedno zelo učinkovita ob-lika obrambe. Nobeno še tako provo-kativno vprašanje, ki so ga kulturne revije zastavile na svojih straneh, ni' rodilo sadu.
No, Ln tako bi danes rad popisal, kako je molk Jaliko tudi zelo porabna oblika informiranja (oz. dezintormira-nja) in tudi kritike. Konkretno: gleda-liške kritikp.
Konkretneje:
Pred dobrim mesecem dni nam je glasilo Socialistične zveze delovnega l.judstva Slovenije Delo v literarni re-portaži sporočilo, kak0 imajo v Novi Gorici gledališče, ki s svojimi devetimi premierami na leto pa z brezstevilnimi gostovanji pokriva glcdališke potrebe dobršnega dela koprskega okraja, SJo-venske Primorske takorekoč; povcdalo nam je, kako imajo v goriškem teatru težave in kako so doli v obmejni goriški provinci ambiciozni; da bi radi imeli pravo gledališče, poklicno gleda-lišče  za   Slovensko    Primorsko,   imeli.
mogoče bi si bilo zamisliti, da v tekstu take »ravni« ne bi bil prisoten vladni funkcionar, slaboumen znanstvenik, arte-riosklerotičen šolmašter, direktor cirku-sa, bebast otrok itd. itd. Vsaka od teh oseb se nam pri svojem prvem nastopu predstavi z neskončnim monologom, ki ga sestavlja neduhovit strokovni žargon. Utrujajoči in dolgovezni nesmiselni stav-ki so leteli mimo gl&dalčevih ušes, sča-soma je v tej megli zazvenel le šs vsak deseti stavek. Publika je na primer v pr-vih dveh slikah, ki sta trajali nekako ce-
10  uro, reagirala le trikrat. In to v neki zelo   neokusni   sceni,  ko   glavni   junak   in njegova žena ležita v spodnjicah v poste-lji,   se   pokrivata   z  odejo   in   premikanje pod  njo  daje  slutiti  na marsikaj,  vse  to pa opazuje pod posteljo učenka in se ve-selo   hihita,   ko   jo   odkrije   učitelj.   Take neokusnosti    ni    bilo    mogoče    videti    že kakšno   desetletje    na    kateremkoli    Ijub-ljanskem  odru.  Sicer  pa  najbrž ni  vred-no zgubljati besed o tekstu samem. Upri-zoritev ni  mogla  rešiti teksta,  ker se ga enostavno   ne   da.   Kljub   vsej   telovadbi, ki   so   jo   izvajali   igralci,   karikiranju   v Nušičevskem  stilu,   scenskim   domislekom in  podobno,  je    bilo   dokončno   vse   za-man. Igralci so telovadili, se potili,  dela-
11   grimase,  se   zvijali   po   odru,   malokdo od njih je  prišel  normalno pokončno  na oder,  v   gavnem   so   se   pred  občinstvom zvijali kot vrvi in s temi svojimi akroba-cijami   dopolnjevali   že   tako   docela   neu-poraben  tekst.  Vsa ta  »situacijska  komi-ka«  žal gledalcem  ni  prišla do  drobovja.
ker čutijo, da ga potrebujejo; repor-taža nam je popisovala noč, ki zaleze popotnika, če se prepozno odpelje iz Ljubljane; pripovedovala nam je o pro-blemih, kj nastajaju v zvezi z zaplete-nim načinom dotiranja teatra; skratka: reportaža je bila zelo kompleksna in zelo poetična. Žal pa je konkrctna ma-nifestacija goriškega gledallškega dela — predstava — ni ravno preveč zani-mala. Tako smo niinogo zvedeli o po-slansUoi gledališča, bolj malo pa o konkretni vsebini tega poslanstva. Kon-čalo se je z obljubo, da bo goriško gledališče s svojimi predstavami pri-pravilo idejno in fundusno pot nove-mu, popolnejšemu teatru za Slovensko Primorje, poklicnemu in »pravnemu«. No, in pri želji, pri kar se da ume-telno napisani želji, je tudi ostaio. Kako bo pripravilo pot in kakš-ne bodo tiste osnove, to pa že ni več stvar poročevalcev Dela. Treba je pre-prosto počakati
Od tiste reportaže pa do danes je izšlo v Delu že precej gledaliških kri-tik, zdaj takih, zdaj drugačnih, ampak resnih skozinskoz: Drame pa Mestne-ga in celjskcga gledališča. Goriško gle-dališče je odigralo drugo premiero, ki jo je Delo dovolj netangirano napove-dalo v rubriki Novice: drobna fotogra-fija, naslov, v glavnih vlogah nastopa jo, režira ta in ta, scena. kostumi. ln pika.  V  drugih  časopisih  molk.
Sprašujem se, zakaj. In odgovarjam.
Mogoče zato, ker predstava, provin-cialna in nepoklicna, kakršna je, ker ,)e pač nastaia v provincialnem in pol-poklicnem gledališču, ne prenese obi-čajnih kritičnih kriterijev? Mogoče za-to, ker ne stoji v centru slovenskega kulturnega   dogajaaja,   ampak   po   tol-
Scenska glasba predstavi ni koristila ne škodila. Na koncu koncev ni nihče pri-šel v Mestno gledališče poslušat šlagerje, saj je to mogoče dobiti v Daj damu (zdaj tudi že v Riu) za dva kovača. V ce-loti je bil ta večer strel v prazno. V uvodnih govorih je bilo precej besed o kulturi med študenti. Prepričan sem, da bi za marsikateri večer, pa naj bo to ve-čer folklore ali pa zborovske glasbe, bile te besede upravičene. Toda ob tem večeru so ostajaie te besede groteskne, tako da je odšel človek domov ne samo do kraja razočaran zaradi predstave, tem-več z zelo grenkimi občutki. Nekaj kriv-de pade pri tem tudi na prireditelja, saj bi moral vsaj površno vedeti, da te-ga zmazka ne bi smel uvrstiti v program. Če že to ni mogoče, namreč izločiti ga, pa ga vsaj ne določiti za otvoritveno pri-reditev. To naj bo grenka izkušnja za na-slednje leto. Izbor in razpored je vendar precej pomembna stvar.
Peter Božič
POPRAVEK
Pretekli teden se nam je v 25. in 26. vrsti Glose pomotoma vrinila napaka. Citat se pravilno glasi: »A preveč ga že poznamo, njega in Monico Vitti, tnenda po »Noči«, in nenazadnje se nam zazdi zato  Antonioni . , «
minskih in vipavskih hribih daje tistih svojih dvajset, trideset repriz, po hri-bih, ki so kritičnim bogovom preveč za hrbtom? Mogoče zato, ker šele p ri -pr a v 1 j a pot p r a v e m u (karseda poklicnemu teatru? Mogoče zato, ker ni niti malo reprezentančna, ampak či-sto preprosto delovna? Molk. Veliča-sten, monumentalen molk. Kaj nas pa briga?! In naprej v tem smislu.
Razmišljam o potrebah. ki .jih posku-ša zadovoljevati goriško provincionalno gledališče. O provincionalnih potrebah? So res tako zelo različne od naših? Tako zelo provincialno? Tako manj-vredne, da jih mirno lahko puščamo vnemar? Razmišljam o »p o j m u« de-centralizirane kulture, Razmišljam o kritiki, ki molči tam, kjer bj najraanj smela, o molku, ki daje nezaupnico tistim, ki v Novi Goricj skrbijo za predstave in tistim, ki jih gledajo. Goriški gledališčniki si najbrž ne že-lijo toliko političnih reportaž, ampaik konkretnih kritik, delovnih in pole-mičnih, želijo si dfaloga. Tako pa so s svojimi polnitni dvoranami odrezani od ostalega slovenskcga sveta. Za tisti vesoljni svet jih preprosto ni. Tiste-mu svetu so tnalo mar: provinca, hri-bi, zaplotništvo... Na novo živi svet Kersnikove proze.
->¦ Če molk ne bi hkrati afinmral še posebne in zelo porabne metode ob-veščanja, pričujoča g!osa ne bi bila tako trmoglava (trmog!ava skoraj tako kot tistj člankarji v Perspektivab in Sodobiiostf) Mogoee je takrat sploh ne bi bilo. Tako pa se zdi, da vendarle še ni  biln dovolj povedanega.
Sicer pa so v goriškem glcdališču tik  pred trctjo  letošnjo  premicro.
A.  I.
POLITIKA IN IZOBRAZBA V 6RČIJI
POLICIJSKE RACIJE
četrti kongres grških študentov nam ka-še nenavaden položaj, ki ga imajo grški študentje v primeri s političnim, socialnim in ekonomskllm položajem v deželi.
Ker nočejo stati križem rok med tem, ko se tepta demokratična svoboda in držav-ljanske pravice, se grški študentje borijo in branijo ideale demokracije. Ob istem času pa, odbijajoč anahronistično naravo izobraževalnega sistema in ustraševalne po-goje, pod katerimi so prisiljeni študirati-študentje vodijo odločno borbo za reformo in demokratizacijo študija Grški študent-je so borci za svoje pravice in za pravice svojega naroda. Stoje na čelu bo-ja za popolno demokratično svobodo, in za politični, socialni in ekonomski raz- , voj  dežele.
Da bi razumeli naraščajočo militarizaci-jo, s katero študentje vodijo svojo borbo, je potrebno, da poznamo splošno situacijo v Grčiji, posebno na polju višje izobrazbe.
Splošen položoj
Opozicijske stranke v Grčiji se kosajo v tem, katera bo čim bolj tolerirala av-toritativne in neofašistfčne dejavnosti vla-
NEKAJ  0  ORGANIZACUI......
Zo Nacionalno unijo študen-tov Grčije je značilno, da je pod stainim nadzorstvom vla-de. Štu-dentje bi zelo radi so-delovcli na mncgih pcdročjih, vendar jim trenutne razmere tega nikakor ne dopuščajo. ZŠ) nima tesnejših odnosov s kciegi iz Grčije. Nskaj več ssdduje s predstcsvniki Ha-ctonnlne unije grških šiuden-tov, ki šiuduajo v zahodno-cvropskih državah.
de, ki si dovoljuje procese, ki počasi raz-bijajo tiemokraeijo in vodijo na pot, po kateri se pride v policijsko državo. Ni pctrebno  iti  daleč,  da  se  odkrije,  če  ta
trditev  drži.
¦' ¦" 'in. da je trenutno v Grčiji okoli 1100 političnih pripornikov. 450 od teh s obsodila tako dmenovana hitra so-diši-a med državljansko vojno ieta 1940. Ve-čina zapornikov je bila obsojena na smrt,
toda na podlagi intervencije Združenih na-rodov leta 1949 so bili pomiloščeni s tem, da so se njihove smrtne obsodbe spreme-nile v dosmrtno ječo. Mnogo jetnikov je zaprtih že celih dvajset let.
Razen teh političnih pripornikov pa je še okoli 60.000 »političnih izgnancev«. Gr-ško pravo dovoljuje izgon brez predhodne sodne obravnave. Nekdo je lahko zadr-žan v zaporu brez zaslišanja in brez pri-ziva legalnemu sodišču do največ petih let. Če vlada torej želi onemogičiti svoje politične nasprotnike, lahko to stori po-polnoma brez ovir in ne da bi zagovarjala svojo dejavnost na sodišču.
Javna zborovanja so prepovedana, tisk pa je često obosojen kot »obrekovalec«. BMi so slučaji zaplembe celih izdaj časopi-sov in obsodb novinarjev, ker so opo zarjali na vladine nepravilnosti.
Kdorkoli je bil zapleten v politično agi-tacijo proti vladi, mora dobiti posebno »potrdilo o socialnm prepričanju«, če ho-če dobiti službo. Otroci političnih jetni-kav moTajo imeti prav tako potrdilo, če hoSejo nadaljevati študij na univerzi. Ni pa treba povedati posebej, da takšno po-trdilo ni posebno lahko dobiti.
Vlada tudi ni kazala nlkakega obžalo-vanja ob uporabi policije in vladnih čet ob priliki zadnjih splošnih volitev v oktob-ru leta 1961. Armada in policija sta volili za stranko, ki je bila na oblasti, poleg te-ga pa sta tudi vplivali na volilce, tako da so le-ti oddali svoje glasove tudi v prid stranke, ki je bila na oblasti. Zaradi tega so opozicijske stranke sklenile, da bodo bojkotirale naslednje volitve, če se ne bo-do vršile v demokratični atmosferi.
Vsi ti faktorji so povzročili v Grčiji precej kritično situacijo. Ker ni bila zmož-na, da bi naša realno rešitev krize, je vlada blvšega ministrskega predsednika Karamanlisa odstopila. Nova vlada je si-cer obljubila volitve, toda osnovna situ-acija se ne more spremeniti, dokler bodo prevladovale v deželi nedemokratične ten-dence in dokler se ne bodo vršile splošne volitve na demokratični osnovi.
Visoka izobrazba
Samo nekaj pojasnil zadostuje, kakšna je situacija visokošolskega študija v Gr-čiji. Prvič: na razpolago je zelo malo šti psndij — cenijo, da dobiva štipendije sa-mo 1 nd"totek od 2B.000 študentov. Dru-gič; fizični pogoji za študij in raziskoval-no delo so skrajno neprimerni. Na pravni fakulteti na univerzi v Atenah ima na pri
JAZZ na visoki šoli
O tem ali jazz zahteva akademsko izo-brazbo, ali ne, smo se pogovarjali z diri-gentom po mnenju mnogih evropskih jazz strolcovnjakov najboljšega jazz orkestra Evrope — Kurtom Edelhagenom.
Edelhagen   je   miren,   resen,   preudaren,
domala tih človek, po videzu vse prej kot
edcn privržencev jazza.
j   TaKoj  na  začetku  pogovora je  Edelha-
\gen  pojasnil,  da  ie visoka glasbena  šola
I v K.olnu   p r v> a   v Evropi, ki je ustanovila
iKVTFDRO ZA JAZZ. Njen direktor in tu-
I di eden njeraih ustanoviteljev Schroter je
\bil preje uslužbenec na jazz oddelku nem-
i šfc -ja radia. Tu je iz dneva v dan občutil,
\kako si poslušalci žele prave jazz glasbe
| ira kako manjka zraožnega  naraščaja jazz
\glasbenikov   Ko je  prevzel vodstvo   koln-
ske visoke šole za glasbo, je ta svoja izku-
stva izkoristil.  Za  prvega jazz  profesoria
v Evropi je predlagal strokovnjaka, znane-
ga domala vsem  prijateljem jazz  glasbe,
ne le v Evropi,  temveč tudi izven nje —
\Kurta Edelhagena, ki je mesto tudi spre-
\jel. Tudi on je iz svojih izkušenj vedel, kaj
'snanjka jazz glasbi v Evropi in pričel je
^birati  res  dobre  glasbenike  jazza.   Tako
\-grajo danes v njegovem velikem jazz or-
riestru en Turek, dva Amerikanca kot go-
\sta,  dva predstavnika   švice,   trije  Nev^pi,
>en Francoz  vn   predstavniki   dtugih  držav
\Evrope
i Svojstvo pravega jasza stavlja pred jazz \glasbenika posebne zahteve. Zato je Edel-hagsn za vsak jazz instrument na katedri \za jazz nastavil posebnega profesorja: za trobento, klarinet, pozavno, tolkala, kla-vir, itd. Zgodovino jazza pravtako preda-va posebej za to nastavljen profesor, ena-ko predmet aranžma skladb. Pouk v znanstveno — praktičnem pogledu igre ce-loinega orkestra pa je prevzel Kurt Edel-hagen sam.
Seveda ni bilo vse enostavno. Vpis na to šolo ni bil tak, kot si ga je želel Edplha-gen, kajti prijavilo se je več poklicnih glas-benikov kot amaterjev in še od dokaj ma-lega števila slednjih so nekateri padli že na spre.jcmnem izpitu.
Prvih 40 jazz študentov je moralo dokazati strokovni komisiji, sestavljeni iz profesorjev, ki predavajo na katedri za jazz, svoje znanje o jazz glasbi. Popolnoma so morali obvladati svoj instrument, znati teorijo glasbe in končno tudi umetnost svobodne improvizacije. Brez dvoma ve-like zahteve — toda kvaliteta je bila tu.
Profesor Edelhagen je poudaril, da se lastnost improviziranja v splošnem pre-cenjuje, kajti prava improvizacija je bisve-no različna od »fantaziranja«. Lahko se na primer ure in ure jazz glasbenik izživlja na klavirju in igra, toda le fantazira, ne pa improvizira. To pa ni tisto, kar raora znati študent jazz glasbe. Jazz glasbenik variira temo in je vedno nekako navezan na druge, kaiti nikjer niso pravila tako stroga in natančna kot prav v jazz glasbi. čas igra-nja je omejen. Harmonija je obvezna in vedno mora biti dvanajst ali šestnajst lak-tov, ki so ponovljeni.
Jazz izobrazba popolnega instrumentali-sta ali naprednega amaterja na tej jazz fakulteti kolnske visoke šole za glasbo tra-ja štiri semestre, torej dve leti.
S posebnim zadovoljstvom govori pro-fesor Edelhagen o študentih — diploman-tih te šole, ki so danes zaposleni na gim-nazijah kot učitelji glasbe. »Ti bodo že znali povedati mladini, kaj je pravzaprav jazz, saj so se to naučili na naši šoli. Ze-lo važno je, da učiteij glasbe, ki ve veliko o jazzu, prav toliko pa tudi o resni glasbi, ne zaide le na področje zabavne glasbe, tem-več ostane poznavalec tudi resne. To pre-pričanje pa pomeni danes veliko«, je kon-čal profesor Edelhage?                    T. Z.
Policija napada študente stomatološke fakultete v Atenah ob priliki nedavnih
demonstracij
mer največja predavalnica samo 500 sede-žev, medtem ko je skupno število novin-cev preko 1000. Tretjič; ne obstojajo štu-dentski domovi, kjer bi lahko stanovali študenti, ki so doma izven mesta in iz pro vince, tako da morajo ti plačevati precejš-ne vsote za hrano in stanovanje. Cetrtič; profesorji so zelo slabo plačani, tako da so prisiljeni delati tudi v proizvodnji in imajo predavanja le ob prostem času. In končno, študentom po diplomi ni za-gotovljena zaposlitev zaradi veHkega šte-vila brezposlenih.
Poleg vsega tega pa celotni sistem izo-brazbe tudi ni v skladu s časom. Kljub temu, da je ljudski jezik »Dimotiki«, je ve-čina študentov prisiljena študirati in opravljati izpite v »Katharevusi«, urad-iem jeziku desetega stoletja. Na izpitih ne zahtevajo od študentov samo praktičnega znanja, temveč tudi poznavanje tega ar-haičnega jezika.
Namesto da bi jo izboljšala, je vlada po-slabšala situacijo s tem, da je dvignila numerus clausus za 30 odstotkov, poleg tega pa se še trudi, da bi dobila kontrolo nad študentskimi organizacijami in s tem oslabila njihavo opozicijo zaradi svoje nepopularne politike.
Zaradi vsega tega so študentje organizi-rali lani velike študentske demonstracije, na katerih so zahtevali svoje pravice ter se zavzemali za avtonomijo študentskega gibanja. Demonstracij seje udeležilo pre-io 5000 študentov. Najodločnejša zahteva, ki so jo študentje postavljali med kam-panjo, je bila zahteva po zvišanju proraču-čuna za izobraževanje od 8 na 15 odstot-kov. študentsko kampanjo je podprlo preko 1,000.000 ljudi različnih poklicev, ki so podpisali peticijo, naslovljeno na vlado.
V začetku je vlada označila študentske agitacije kot lažne. Ker pa to ni poma-galo, se je zatekla k bolj drastičnim ukre-pom. Začela je zapirati razrede in pošilja-ti oborožene policijske enote v univerzi-tetne zgradbe. S tem je kršila tradicio-nalno imuniteto univerze. študentje so te policijske provokacije sprejeli popol-noma mirno in s tem v neki meri onemo-gočili vladine akcije.
Kongres
Takšno je bilo ozadje dogodkov, ko se je vršil 4. kongres grških študentov v Atenah od 22. do 28. aprila 1963. Kongresa se je udeležilo 249 delegatov lokalnih štu-dentskih združenj, prisotnih pa je bilo tu-di večje število tujih opazovalcev. Teme, ki jih je obravnaval kongres, so bile sle-deče:
a.  poročilo pripravljalnega komiteja
b.  študentsko gibanje v Grčaji
c.  problemi visoke izobrazbe
d.  izobrazba in napredek znanosti
e.  problem akademske brezposelnosti in njene posledice
f.  študentski tisk in kulturna dejavnost Kongres je strogo bbsodil policijo zaradi
ali naj se Dimotiki prizna kot uradni je-zik, ali ne. Velika večina delegatov se je odločila za priznanje tega jezika kot urad-nega jezika.
Kar se tiče vprašanja izobrazbe, je kon-gres skenil, da bo vplival na vlado v smi-slu povišanja štipendij. Sedanji proračun 20 milijonov drahem naj bi se zviša] na 300 milijonov, tako da bi dobivalo štipen-dije vsaj 40 odstotkov študentov.
Kongres je strogo obsodil poMcijo zaradi nasilnega vdiranja v univerzitetne prosto-
re med nedavnimi Študentskimi demon-stracijami.
Najveličastnejši trenutek na kongresu pa je bila ustanovitev Ethniki Fititiki Eno-sis Ellados — Grškega študentskega zdru-ženja. Delegati so dolgo aplavdirali ob tem velikem dogodku.
Kongres sam pomeni velik uspeh, nje-govi rezultati pa so korak naprej v borbi grških študentov za napredek in demokra-tično svobodo grškega naroda.         B. R.
Šiudentski turizem
že dalj časa deluje v Beogradu Biro za mednarodno izmenjavo mladine in študentov, ki pa v ostalih študentskih centrih ni najbolje pripravil in pojasnil svojega delovanja. Sprejemni centri — tako se imenujejo po-samezne delovne skupine Biroja — so tudi znak nedoslednosti vodstva. (Biro je npr. še od leta 1962 dolžan ljubljanskemu spre-jemnemu centru in tako posred-no Univerzitetnemu odboru pre-cejšnjo vsoto denarja). Razen ažurnosti šepa tudi obveščanje posameznih tujih skupin; tako se je npr. zgodilo, da je velika sku-pina Francozov prišla na vrat na nos v Ljubljano, ne da bi ve-dela kako, zakaj in kdaj bi sploh morala prispeti.
Biro v glavnem še vedno pri-pravlja izlete (strokovne in turi-stične) za študente beograjske univerze, ostale študentske sku-pine so prepuščene raznim turi-stičnim agencijam, ki gledajo na taka potovanja predvsem s ko-mercialnega stališča. Morda bi bilo dobro, če bi Biro pustil po-sameznim univerzitetnim cen-trom nekoliko' več iniciative. Centri bi se tako spremenili iz enostransko usmerjenih sprejem-nih središč v turistične urade, ki ne bi skrbeli le za sprejemanje študentskih skupin, temveč tudi za organizacijo potovanj v ino-zemstvo.
In še nekaj o sami organizaci-ji sprejemnih centrov v posamez-nih univerzitetnih središčih. Iz-kušnje kažejo — ugotovitev se nanaša na ljubljanski sprejemni center — da mora ves čas počit-nic vsaj nekdo dežurati na Uni-verzitetnem odboru in čakati, kdaj se bo pojavila kaka tuja skupina. To pa nikakor ni pri-pravno! Mnogo bolje bi bilo, da bi se končno vendarle program za tekoče leto ujemal s kasneje prispelimi skupinami. To bi vse-kakor koristilo ugledu našegatu-rizma in bi istočasno mnogo šir-še odprlo našim skupinam vrata v svet.                       Ivo   štrakJ
TRIBUNA STRAN 9
INDEKS IN...
rokoborba
Na nedavno minulem mednarod-nem tekmovanju za riaslov mojstra slovenske težke atletike v Ljubljani je nastopil tudi priljubljeni maribor-ski rokoborec JOŽE ŠUMAN, (na sliki levi), študent drugega letnika ViSje agronomske šole (sadjarsko-vinogradniški oddelek).
O vtisih s tekmovanja nam je med ostalim dejal, da je bila sicer za-misel odlična, vendar je bilo orga-/ nizacijsko precej časovnih »kiksov«, ker je tekmovanje potekalo nepre-trgoma od 9—15 ure.
0 Kako dolgo se že aktivno ukvarjaš z  rokoborbo?
Z rokoborbo sem se pričel ukvar-jati leta 1961. Zanjo me je navdušil moj prvi trener in nekdanji balkan-ski prvak v težki kategoriji Ivan Pirhar.
L Tvoji največji uspehi?
Tretje mesto na letošnjem držav-nem prvenstvu in uspela turneja s slovensko reprezentanco v Fran-ciji.
0 Kljub temu, da rokoborba pri nas ni množičen šport, smo Jugoslo-vani dosegli letos izredno lep uspeh tia svetovnem prvenstvu. Cemu, mi-sliš, moramo to pripisati?
0 Našim modificiranim pravilom za rokoborbo, ki so vnesla v borbo živahnost.
0 Imaš vzornika?
Posebnega vzornika nimam, ven-dar me s svojo borbo navdušujeta Simič in Horvat.
0 Koliko časa porabiš tedensko za trening?
4 ure.
0 Kam najraje zaideš v prostem času?
V kino.
0 Načrti  za  bližnjo   prihodnost?
Priprave za ekipno državno prven-stvo v Sarajevu, na katerem upamo na tretje mesto.
0 Se ukvarjaš še s katero drugo športno panogo?
—  Sedaj ne več. Pred leti pa sem aktivno  telovadil  in  ieta  1960 sem osvojiJ   prvo  mesto   v   republiškem partizanskem   mnogoboju   pri   čla-nih B.
# Kako ti je všeč TRIBUNA?
—  Na to vprašanje ti ne morem odgovoriti, saj sem z zamudo spre-jel   prve   številke   in   jih   še   nisem utcgnil  prebrati.
Dalje ga nisem upal zadržcvati, saj sem opazil, da se mu mudi na trening.
A. GOLCMAN
Markovič zmagal na GR
Dvorana Gospodarskega razstavišča je bila od . četrtka do nedelje prizorišče 14. mednarcdnega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu. Na prvenstvu so so-delo>vald dcmala vsi najboljši evropski igralci in igralke iz 14 držav.
štiri dni od jutra do poznega večera je bela žogica skakala po petih mizah in gledalci, katerih je bilo veliko posebno dopoldan, ko si je tekmovanje ogledala srednješolska mladina, so prišli na svoj račun. Videli so zanimive dvoboje, ki so bili mnogi tudi kvalitetno na zavidljivi višini.
2e prvi večer mednarodnega prvenstva nam je prinesel neprijeten poraz v final-nem dvoboju moštvenega tekmovanja proti reprezentanci Švedske; saj so Mar-kovič, Hrbud in Kern izgubili ta dvoboj z rezultatom 3:1 (edino zmago za Jugo-slavijo je dosegel Markovič, ki je pre-magal evropskega prvaka Alserja).
V naslednjih dveb. dneviii so namizno-teniški strokovnjaki, ki so bili zbrani v dvorani GR, videli »zaton« madžarskega namiznega tenisa, saj so eden za dnigira izpaclali iz tekmavanja tako moški kahor tudi ženski predstavniki te države. Nekaj let najboljši evropski namiznoteniški igra-lec Berczik je bil izgubljen že v partiji proti našemu nadarjenemu igralcu, Za-grebčanu šurbeku (le-ta je vodil v zad-njem odločilnem petem nizu že 17:11). Berczika je v naslednjem kolu izločii mladi  šved Bernhardt.
Romunka Alexandru, drugoplasirana z letošnjega svetovnega prvenstva v Pragi, pravtako ni dospela do finalnih iger; pre-magala jo je češkoslovaška mladinka Lu-zova. Enaka usoda. je doletela vrsto let eno najboljših igralk namiznega tenisa na svetu, Angležinjo Rowe, ki je izgubila proti  sovjetski  igralki  Budnovi.
Kaj pa naši? Med ženskami imamo žal le eno igralko, Ljubljančanko Cirilo Pire, ki se do neke meje lahko primerja z ostalimi evropskimi igralkami. Pirčevo je v partiji za vstop m&d najboljših osem igralk premagala prvakinja Poljske Ca-lynska.
In moški? Brez dvoma je še vedno naš najboljši igralec zmagovalec prvenstva Beograjčan Vojislav Markovič (pred me-secem dni je Vojkan diplomiral na praviii fakultetl). Ceprav ne moremo trditi, da je igral Markovič v polni formi, je vseeno prepričljivo premagoval nasprotnika za nasprotnikom in imel ležko »delo« le v partiji z danes drugim najboljšim jugo-slovanskim igralcem Ištvanom Korpo, ka-terega je po napeti živčni igri premagal s 3:2.
18-letni Korpa iz Sente je veliki up jugoslovanskega namiznega tenisa. Na tem prvenstvu je po.trdil svoje prejšnje uspelie in preprifial strokovnjake, da je danes skupno z Markovidem naš najboljši igra-lec. Za vstop v polfinale je Korpa pre-magal šveda Hansa Alserja s 3:1 in s tem dossgel verjetno svoj največji uspeh doslej.
Ostali naši lgralci Vecko, Hrbud, Teran, Kern so igrali v spremenljivi formi. Niso pokazali vsega, kar znajo. Vecko je šele v tekmovanju dvojic pokazal svojo pravo
igro. Tudi Kern se je delno oddolžil za slabo igro v moštvenem tekmovanju z zmago proti Madžaru Roszasu. Teran je igral slabo, verjetno je bil pretreniran. Enako Hrbud, ki ga je je izločil Kranjčan Tomc. Poleg Tomca je treba omeniti še šurbeka. Mladi Zagrebčan vidno napre-duje. Ne nazadnje je omembe vreden še najmlajši tekmovalec, ki je nastopil na tem prvenstvu; 14-letni dijak iz Duge Rese Antun Stipančič, ki je s svojo od-lično igro navdiišil gledalce, tako da so mu prisrono zaploskali, ko se je po zma-gi nad angJeškim reprezentantom ves sre-čen vrnil od mize k svojemu trenerju.
Povrnimo se še enkrat k tekmovanju samemu. Prvak med moškimi je švedska, pri ženskih moštvih Romunija z zmago nad  Anglijo s  3:0.
V   finalu moških posamezno  je Marko-vič zanesljivo premagal Zahodnega Nemca Schollerja, ki je kot poosebljena nežnost.
Finalna igra žensk je prkiesla zmago Angleždnji Shannonovi proti Romunki Constantinescu z rezjultatom 3:2.
V  moških dvojicah smo Jugoslovani do-segli   še en   pomemben   uspsh,   saj   sta Korpa   in' Vecko   v   polfinalu premagala najboljši romunski par Negulescu-Giurgiti-ca s 3:0, v finalu pa prv0 dvojico Ceške Miko-Stanek  s  3:1.
Igra ženskih dvojic je prinesla še eno zmago Angliji. Rowe in Shannonova sta zmagali nad Romunkama Alexandrujevo in Canstantinescujevo s 3:2.
Zadnja igra prvenstva je biJa končana v nedeljo nekaj pred 20. uro. To je bila igra mešanih dvojic, v kateri So se v fina-lu sestali sami Romuni; Constantinescu-Giurgiuca in Alexandrova-Negulescu. Zma-gala sta slednja dva s 3:1.
Za zaključek še nekaj besed o organiza-ciji tekmovanja. Le-ta je bila v rokah namiznoteniškega kluba Olimpiije ob po-moči Republiške zveze in Zveze za telesno kulturo Slovendje. Organizaitorjem vsa čast; tekmovanje je potekalo brezhibno in je bilo odlično organizirano. Take or-ganizacije si lahko v prihodnje le še že-laimo.                                      Tomaž   Zajc
MORDA ŠE \L VESTE,DA...
% ... bo te clni povratna tekma med dvema najboljšima nogometni-ma moštvoma sveta: prvakom Ita-lije »Milanom« in brazilskim mo-štvom »Santos«. Prvo tekmo je pred slabim mesecem dni italijanska enajstorica na domačem terenu od-ločila sebi v prid z rezultatom 4:2. Povratno tekmo bodo igrali v Bra-ziliji v Rio de Janeiru. Prisostvo-valo pa ji bo nedvomno rekordno število gledalcev, saj se Rio de Janeiro ponaša z največjim nogo-metnitn stadionom na svetu. Sta-dion nosi ime »Maracana« Ln sprej-me, če je poln do zadnjega kotič-ka, nič manj kot 200.000 gledalcev. Ker je temperament južnoameriških nogometnih navijačev znan, si lah-ko predstavljate, v kako »prijet-nem« vzdušju bodo italijanski no-gometaši  igrali   povratno  tekmo.
# ... je ena najboljših atletinj na svetu Nemka Jutta H e i n e sita tekmovanj. Kako to? so jo vprašali novinarji. Odgovorila jim je: »Letos sem od janimrja do sep-tembra nastopila na številnih več-jih in manjših atletskih tekmova-njih širom po svetu. Tekla sem v New Yorku, Los Angelesu, San Franciscu. Porto Allegru, Rio de Ja-neiru, Johannesburgu, Londonu, IVJoskvi, Tokiu in drugje in prepo-tovala nič manj kot 87.000 km. Sem študentka in študiram ekonomijo v Kolnu. Študij pa bi rada tudi enkrat končala, zaradi tega moratn sedaj misliti nanj in se za nekaj časa   odreči   športu.«
Tokio se bliža in Jutta Heine ver-jetno ne bo mogla posvetiti svojega časa le študiju, saj terjajo olimpij-ske isre veliko priprav.            T.  Z.
RAZPIS plavalnih tečajev
za študente ljubljanske univerze
Komisija za telesno kulturo in izvenarmadno vzgojo pri US razpisuje plavalne tečaje za študente vseh fakultet ljubljanske univerze, ki bodo v zaprtem bazenu kopališča ILIRIJA v šolskem letu 1963/64.
1.  Vsak  tečaj   bo  trajal  predvidoma  en  mesec   in  pol.   Prvi  tečaj   se   bo   začel 12. XI. 1963. in bo vsak torek od 12 — 13 ure in sredo od 12 — 14 ure.
Po  1. decembru bo objavljen čas ostalih tečajev.
2.  V vsak tečaj se sprejme po 15 študentov oziroma študentk.
3'. V tečaje se lahko prijavijo študenti oz. študentke, ki ne znajo plavati. Prireditelj si pridržuje pravico odstraniti s tečaja vsakogar, ki po njegovem mnenju ne izpolnjuje zgornjih pogojev.
4.  Pouk  plavanja  se bo  vršil  pod  vodstvom  izprašanih  plavalnih  strokovnjakov.
5.  Prijave  zbirajo  predstavniki  študentske  organizacije  na  fakultetah.  Prijava  je mogoča tudi v referatu za telesno kulturo pri tajništvu univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11/11., kjer se dobe tudi natančna pojasnila.
Rok prijave za prvi tečaj je 15. november 1963. Rok prijave za ostale tečaje je 20. november 1963.
Komisija  za  telesno  kulturo in izvenarmadno vzgojo
Pred pomembnim dogodkom
Kogar vodi pot v bližino Gplovca, bo prav gotovo opazil ob športnem parku na Kodeljevem veliko novo zgradbo. Zu-naj jn znotraj se čuti utrip dela. Vse hiti. Strokovnjaki in delavci se ukvarjajo še s poslednjimi deli. Stavbo je treba pri-praviti za vselitev. Okrog 130 študentov Visoke šole za telesno kulturo že nestrp-no pričakuje ta svečani trenutek. Zlasti še starejši študentje, ki so doslej občutili vso težo neurejenih razmer. Bili so gostje na  Taboru,  zdaj  pa  se   bodo  slednjič  le
preselili  iz   temnih kletnih  predavalnic  v svoje svetle  in nove.
Enako težko pričakuje ta veliki dogo-dek uprava šole in profesorji. Zdaj je vse natrpano, nagneteno. Težko je dihati v takih prostorih. Na Kodeljevem bo mno-go bolje. Tam bodo zadovoljni vsi: štu-dentje, uprava in profesorji. Vsi pa se zavedajo, da bodo s preselitvijo v nove prostore hkrati prevzeli še večje odgo-vornosti do družbe, ki jim je omogočila izgradnjo šole. V ospredje stopajo naloge
znanstveno-raziskovalnega dela, izboljša. nje pedagoškega dela, prevrednotenja poj-ma telesne kulture in približevanje teles-ne aktivnosti slehernemu človeku.
Študentje želijo ta dogodek proslaviti s tem, da bodo imeli svojo letno skupšči-no šele v novih prostorih. Za to se pose-bej pripravljajo. Izdelujejo tudi obšir-nejši program, ker se jim odpirajo nove in mnogo ugodnejše možnosti za delo na vseh   področjih.
V.   VOBOVNIK
RIBUNA STRAN 10
ZABODENl JE IDENTIFICIRAN. Ne-davna praska na sobotnem plesu v Štu-dentskem naselju je itnela tudi svoj čar, pravijo. Dva petelinčka, vsak z drugega kontinenta, sta si skočila \ lase in ker je bil eden le preveč goslnbeseden, jo je »fasai« s pipcem v stegno. Pravijo tudi, da so ga kmalu identificirali: razboritež je biJ študent drugega letnika ekonomije.
ONI ŽE VEDO: Pa se je zgodilo, da je študent iz BiH zaprosil pri nas za sub-vencijo in je moral zraven vseh papirjev priložiti še potrdilo o imovinskem stanju. Občinska skupština v Višegradu pa je poslala naslednje mnenje (dobesedno):
lineseni porez odnosi se na imovinu koju je Djehva nasledila posle smrti svog muža Ibra, a Jusuf i brat Meho od oca. Druge imovine podložne porezu Djehva i njena deca Jusuf i Meho nemajo u čita-voj SFRJ
Oni že vedo, saj so na občini
PRIHRANIMO STROSKE! je zeio stara parola tudi na Poljanski 6. Tam domu-jeta tudi ŠOLT in Akademsko planinsko društvo. Pa so šoltovci napisali planincem pismo in potem še eno. Obe so oddali na   pošto  in  ju  opremili  z znamko.
Kaže, da je res trudapolno šoltovcem, ki niso planinci, odnesli pismo eno nad-stropje više. Tatn so namreč šefi planin-skega društva.
LAPSUS IN PRIPOROCILO je tudi za-jadralo med akte socialno-ekonomske ko-misije, ki rešuje prošnje za subvencije. V neki prošnji, ki jo je napisal študent I. K. z oddelka za gozdarstvo, se je pro-silec najprej zniotil, ko je napisal, da ima toliko ir» toliko dohodkov in da plačuje po 7.000 dinarjev Ijudskega poso-j i 1 a za opremo sobe.
M. H., ki je prosilcu napisal priporo-čilo, pa je spodaj nezmotljivo zapisal:
»... njegov odnos do socialistične stvar-nosti je na primerni višini, čeprav aktivno ni delal v Zvczi študentov , ..«
JESENSKE PRIKEDITVE so poleg na-stopajočih privabile tudi lepo število gle-stov, svetovalcev in spremstva. Tatko je Škorpjoneek v Mesinem gledališču v to-rek opazil lepo število prisklednikov iz Zaa;reba. Ah, da, Zagrcb je »svctsko« me-sto.
Kako že gre tista naša?: Mica Kova-čeva.. ,
PADALCl so ljudje v vojski, na izpitih iri v vrstah za kosilo. Tistim v Nasclju je že odklenkalo, kajti stisnili so jih med steno- in mize. Tudi največji šaljivci se bodo  morali  odslej  postaviti  v  vrsto.
»Red mora biti,« je rekel Švejk, »če ne bi še danes skakali po drevju!« In zdaj je v Naselju red.
OLIMPIJA PAMETNO MOLCI, so reikli športni komentatorji, potem ko je v Tri-buni izšel članek o njibovem akademizmu in o tem, koliko športno društvo nudi štu-dentom.
Saj res ne bi bilo tnogoče kaj drugega zapisati, kar je že bilo zapisano.
NEKAJ JE PA LE: V veži Akademije za glasbo visi plakat, ki naznanja skupščino študentov. Tako nečedno čečkanje redko vidiš; kot bi se izživljal otrok, kj se uči pisati. Pa še to: med vrsticami vljudno vabijo vse študente na skupščino, na koncu pa je z velikimi črkami pripisano: »Opravičila predsedniku!«  Pohvalno . ..
NASTOP SKUPINE folkloristov iz Skop-ja je imel tudi svoj poseben čar. V union-ski dvorani se je neki navdušeni čika spozabil, da sedi na kulturni prireditvi, pa je pristopical po vsej dvorani k mikro-fonu in pevcu Simonu hotel na vsak način vsiliti pet tisoč dinar jev ... Mislil je, da je v hanu..
GROŽNJA: Prizadeti medicinci so avtorju članka »Doktorske metode« zagrozili, da bodo odšli k psihiatru in se pustili pregle-dati, če so res slaboumni, infantilni in če jih res preganjajo malomeščanski in veli-kovaški kompleksi. Z zdravniškim potrdi-lom mislijo iti na sodnijo iskat pravico. Želimo jim veliko sreče. Spet »doktorske metode«. Vendar prizadetim sveitujemo, da si bolje ogledajo tekst inkriminiranega čianka, kjer je govora le o slaboumno na-pisani »Pritožbi in prošnji« iri o »infantil-nih željah po ...«.
Na VTš v Mariboru je zadnje čase moč-no naraslo zanimanje za sobo študcntske or."^?ii7ar?fp. kfnor doslcj štJKlpnt.fe niso radi zahajali. In vzrok temu? V sobo so namestili dve mizi za igranje namiznega tenisa.
Prosto po telefonskem imeniku
Preporod stomatologov
Na skupščini Zmženja študentov medi-cine in stomatologije je bilo precej raz-pravljanja o popolni neaktivnosti stoma-tologov v preteklem letu. Nekateri so na-vedli, da je v fakultetnem odboru delal samo en stomatolog ...
Predsednik fakultetnega odbora je na letni   skupščini   izjavil   dobesedno:
»Pred eno uro sem srečal predsednika stomatologov in ga vprašal, če se misli udeležiti skupščine. Odgovoril mi je, da je že naročil NEKOMU, NAJ BO NOVI PREDSEDNIK in mu zato ni treba biti (njemu) na skupščini.«
Mislim, da to tudi dosti pove o delu stomatologov v preteklem Ietu.
Priznati pa moramo, da je delo pod novim predsednikom krenilo popolnoma drugo pot kot prej. V pičlih desetih dne-vih sta bila dva sestanka Združenja. Se-stavljeni so že podrobni programi komi-sij, združenje pa si je zadalo še večje naloge.
Stomatologi bodo poskušali doseči, da bo Stomatološka klinika od dohodkov, ki jih ustvarjajo študenti, dala določen del denarja Združenju, ki ga bo uporabilo za študentske namene.
Pripravili bodo tudi anketo o številu štipendistov, poskušali pa bodo doseči, da bo Društvo zobozdravstvenih delavcev formiralo poseben sklad za štipendiranje stomatologov.               "                   S. R.
Ne ve se...
ZAGREB: Nekdo je v Fakultetnem od-boru geodetov v Zagrebu izvedel neokus-no šalo na račun novincev. Ti so dobili prek fakultetnega odbora gledališke vstop-nice za pet predstav, vendar te vstopnice niso bile novincem nikdar podeljene.
Vratar fakultete trdi, da je vstopnice od-nesel k tajniku, ta pa je prisegel, .da jih je  poslal  v  pisarno  fakultetnega  odbora.
Zlobni jeziki vedo povedati, da se nihče v FO ne more spomniti, »kje so trenutno vstopnice«, hkrati pa pripominjajo, da so absolventi odšli k predstavam, ki so bile namenjene novincem.
Naj bo kakorkoli: ob Tednu novincev in tudi na Jesenskih prireditvah Akademika v Ljubljani nismo imeli takih problemov. Za vstopnice se niso potegovali ne eni ne drugi!
Nagrada »Milice Valentinčič«
Bivši predstojnik Mibrobiološkega in-štituta na Medicinski fakulteti, prof. dr. Milica Valentinčič, je lani razpisala na-grado za najboljše strokovno delo s pod-ročja mikrobiologije in parazitologije. Nagrada, ki znaša 24.000 din, je bila sve-čano podeljena na skupščini študentov medicinc in stomatologije. Prejela sta jo študenta tretejega letnika Benulič in Šin-kovec za delo »Nenavadne oblike Klebsiel-la pneumoniae«. Ker se prof. dr. M. Va-lentinčič skupščine zaradi bolezni ni mo-gla udeležiti, je nagrado podelil sedanji predslojnik Mikrobiološkega inštituta in predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Stanko Banič, ki je v kratkih besedah ori-sal lik prof. Valentinčičeve — mecena in velikega prijatelja tšudentov. Skupščina je z velikim navdušenjem soglasno izvolila prof. dr. M. Valentinčič za častnega člana Združenja študentov medicine in stoma-tologije.
SRECKO RUTAR
Kdo je kriv-
NOVI SAD: Kdo je kriv za neuspeh pri študiju študentov prava, se sprašujejo v Novem Sadu. Ta neuspeh se kaže pred-vsem v številkah. V septembrskem roku jev opravljalo izpite 765 študentov in od teh je 434 študentov dobilo pozitivne oce-ne, ostalih 331 študentov pa je »odložilo« do prihodnjega roka. V prveni letniku je
ZVEZA POKRAJiNSKIH  KLUBOV,
ki združijje vse študentske pokra-jinske kfube štipendistov na Ijub-Ijanski Univeirzi, vabi vse člane klubov na:
REDNO LETNO SKUPŠČINO
ki bo v četrtek, 14. novembra 1963 cb 19.30 v prostorih Velike preda-vainicg Eiektrofakulfete,  Tižova 25.
bilo kar 172 negatirnih ocen, v Četrtem samo šestnajst.
Ugotovili so, da je del krivde za neuspeh tudi v metodah študija, saj se — zlasti niž-ji Ietniki — še vedno poslužujejo srednjc-šolskih načinov učenja. Predlagali so, da bi si ogledali (in tudi v Novem Sadu or-ganizirali) tekmovanje v govorništvu in preciznem izražanju misli ter tekmovanje v razlaganju in interpretaciji raznih tek-stov in problemov na pravnih fakultetah v Zagrebu in Beogradu.
Najtežja izpita za študente v sedanjem tretjem letniku študija sta predslavljala Politična ekonomija in Mednarodno javiro pravo.
Tri beogrojske
Za nekega študenta Veterinarske fa-kultete so rekli, da je religiozen, ker je imel na verižici, ki jo je nosil okrog vratu, obešen konjski zob. Toda študent se je religioznosti otresel z izgovorom, da nosi konjski zob kot spomin na osebo, v kate-ro je bil res iskreno zaljubljen.
Ob približno istem času so v osnovni organizaciji ZK na Strojni fakulteti, kjer so imeli v programu sestanka razpravija-nje o študentih, ki niso izpolnili študij-skih pogojev, pred začetkom sestanka ne-kateri člani govcrili:
»Nocoj bo pa pravo Kosovo!«
Sekretar fakultetnega komiteja, ki je tisti večer prisostvoval sestanku, kadi namreč »Kosovski bočur«.
Pred kratkim sta dva študenta iz Beo-grada prodajala na ulici knjige, kajti bil je čas jesenske razprodaje knjig. Mimo sta prišla dva kupca, prav tako študenta.
—  Koliko stanejo zbrana dela Dostojev-skega, vpraša prvi kupec.
—  Enajst tisoč dinarjev ... Samo manj-ka eden: Idiot.
Dve strokovni
Tradicija, da študenta najlaže pritegneš k ekskurziji, če združiš prijetno s korist-nim,  se  tudi  tokrat  lii  izneverila.
Preteklo soboto (9. nov., op. ur.) je or-ganizacija RK na medicinski fakulteti pri-redila strokovni izlet v Maribor in Roga-ško Slatino. Za izlet se je prijavilo prvot-no 200 študentov, toda nanj je zaradi stroškov moglo odpotovati le 50 šteden-tov. Pod vodslvom prof. dr. Bonača so si ogledali zdravstvene ustanove v teh dveh krajih in se seznanili s problemi zdravslva v posameznih ustanovah. Po po-vratku so bili študentje zelo navdušeni in mnogi so izrazili željo, da bi se takih poučnih izletov še udeležili.
Za prihodnjo soboto pa prircja Počitni-ška zveza na medicinski fakultcti izlet v Novo meslo, ki bo združen z ogledom to-varne zdravil »Krka«. Tudi za to ekskur-zijo Tlada veliko zanimanje.             S. R.
SOPEK ZA..
IVatašo in Feliksa
Avto. ki je pripcljal sobctna mladoporočenca, se zaradi gneče pred magistratom ni mogei zaastaviti pred »glavno tribuno«, kamor so uperjene vse oči, ki vsako soboto in sredo z one strani ceste opazujejo ceremoniale in fotografe. Pa tudi točna nista bi!a; ženin in nevesta sta zamudila domenjeno uro ...
Sicer pa doslej še nobena poroka ni bila prav točna. Vedno se najde vzrok; včasih je to nogavica, ki se zadnji hip raztrga, oblcka, ki se razpara po šivih, da ne govorimo o vseb drugih malenkostih.
Pri sobotni nevesti pa je bila frizura..
»Presneti frizer,« sem zvedel od NATAŠE LOGAR, študentke 3. letnika stomatologije, in njenega (že sedanjcga) moža FELIKSA PUCHERJA, absolventa stomatologije, »ni uspri s svojo vcrzijo pričeske za nevesto ...«
Jezna je prišla domov in si jo sama uredila.
Vesela sta sprejela naš šopek in eestitke. Potetn smo sedli v dvorani v rdeče fotelje in ju zadržali v krajšem razgovoru.
»Študijske težave?«
»Tik pred zdajci,« je rekel Feliks. »Do Novega leta bom diplomiral.. .'<
Uh tem smo se zapletli v razgovor o doktorskih naslovih in spet saio pogreli nekaj starih hudih besed. '
Toda vse v poi-očnem vzdušju.
»Kum mislita po poroki?«
»Nekam se bomo zapeljali...«
»Kam?<'
»Nekam v neznano. Kamor se bo šoferju zahotelo.-
»Pa ohcet?«
»Tam, kjer se bomo ustavili!«
»In kaj si bosta v medenih dneh privoščila?«
»V ponedeljek bova prav  pridno študirala.  Zato,  da   bo  po  Novem  lefu  lepše.. .«
pisma uredništvu
IMESRAMIMOST PA TAKA!
Tovariš urednik!
V študentsko naselje večkrat telefoni-ram. Tam. irnam prijatelje, pa tudi ko-lege s fakultete. Ker je Naselje nekoliko oddaljeno (nekoč ste celo v Tribuni pi-sali o tem, da bo pred menzo vozil avto-bus viestnega prometa, če ne ves dan, pa vsaj takrat, ko odhajajo študentje na predavanja ozirovia, ko se vračajo opol-dne domov) se pač poslužujem telefona.
O tem tclefonu pa je bilo že precej hu-de Mrvi. Mislim, da v vsej Ljubljani ni telefona, ki bi se tolikokrat lahko po-kvaril.  So  dnevi, ko  ^i nobeno ceno ni
mogoče dobiti zveze. Pa ne da bi bil za-seden! Ko se oglasi centrala, prijazni (!?) glas telefonistke sporoči, da je telefon v četrtem, tretjem ali katerem koli bloku pokvarjen in da me ne more prevezati.
Toda to še ni vse. Nemalokrat se mi je že pripetilo, da sem pri telefonskem aparatu čakal tudi po pol ure (bolje bi opravil, če bi šel peš v Naselje in bi pri-hranil tudi kovanec), pa nisem hotel od-ložiti slušalke. Vsake toliko časa se je oglasila telefonistka in mi sporočila, da »... v bloku še vedno govorijo in nočejo nehati, .., saj sem rekla, pa se mi sme-jejo . . .«
Dogodek, ki se mi je spet pripetil, pa vie je prisilil, da sem danes napisal to pismo uredništvu Tribune.
V prvih dneh tega meseca sem- se do-menil s kolegom iz šestega bloka, da se po predavanjih in kosilu srečava v me-stu, uro in kraj sestanka pa da viu bom sporočil po telefonu. Domenek je bil za-to, ker ni bil prepričan, če bo popoldne doma.
Telefoniral sem mu ob uri, za katsro sva se že prej domenila, K sreči sem kmalu dobil zvezo z blokom, kjer stami-je kolega in vratarju, ki se je oglasil v sosednjem jeziku, naročil, naj ga pokli-če. Slišal sem, kako je odložil slušalko na mizo in lahko sem poslušal radio, ki ga je privil — po telefonu.
čez nekaj časa se je isti glas kot prej spet oglasil:
»Halo, kolega, ni ga doma...«
»Kako to, saj sva se domenila ...«
»Ni ga,« je rekel neodločno glas tn po-tem je njegov »lastnik« odložil slušalko na vilice.
Naslednje jutro sva se s kolegom sre-čala na fakulteti in presenečen sem ob-stal, ko mi je zabrusil:
»Veš kaj, vse popoldne sem te čakal, pa nisi telefoniral...«
Bil sem osramočen in rekel sem mii. da laže. Da ga sploh ni bilo doma. Šele ko je poklical svojega sostanovalca, smo vsi trije odkrili pravo nesramnost.
Leni dežurni študentje se svojih dol-žnosti otresajo z nesramnim odgovorom. Mojerau se ni Ijubilo v četrto nadstrcp-je, zato je malo počakal in mi po času, ki bi ga potreboval do sobe, oklevaiočc sporočil, da tistega, ki sem ga iskal, n: doma
Takim nesramnežem postavljam samo eno vprašanje: Ali se zavedajo posledic, ki bi jih imel domenek ali dogodek več jega pomena, kot ie bil moj?
Ker pa so pritožbe v zvezi s telefov: pogostejše, mislim, da to pismo lahko objavite tudi v Tribuni. Naj bo pismo napotek disciplinskim komisijam, naj ob-ravnavajo tudi brezvestno opravljanj-.' osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak štu-dent poleg pravic kot stanovalec študenl-skega doma!
Pavel  Prisek, FF,  Ljubljana
POPRAVEK
V »Oftprtem pismu«, objavljenem v zad-nji številki, beri v drugem odstavku, opomba v oklepaju, »ki so bili za klub ne-zainteresirani«. in ne zainteresirani, ka-kor je bilo pomotoma natisnjeno.
tfribuitji
rribuna — list slovenskih študentov — Izdaia Univerzitetni odbor ZSJ — Ureia uredniški odbor — Glavni urednik Draeo Mirošič - Odgovorni urednik Peter Jambrek. - Uredništvo in uprava Tribune: Polianska 611 - Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - posamezni izvod 20 dinariev - Rokopisov irr fotografjj ne vračamo. Tiska Casopisno podietie »Delo«. Littbliana. Tomšičeva L.telefon 23-522.  Poštnina  plačana  v gotovmi.