V tor*k. <<»trt»k imol.oto iihija in vrlji t Mariboru bri>< puailjanja m
Joni a v»« Ulo H ||, _ k,
I*  pni  Ift* ..«„_,.
ia .clrt leta . * .. »o .,
l*o pnsti : Za nt L to 10 »I. _ k,
M pol Ida . 5 „ — M MM leti t  „   00 „
Vrtiiuiitro in MMnlitff j» » go.pujkih uli.ah i Harrenjane) it. 117 .
SLOVENSKI NAROD,
irtt. 114.
\r Mai-iboru decembra 18C8.
Ozimnlln:
Za B»«iđno urraUpit
vrato 19 plačtij* li kr      >• m1   i ■ Ikrat. .'. kr. (• »» ti.ka ;'krat, 4. kr. te »» ti.ka Škrat »►.'•<• p .".•!. V" «« pl i. u
jpjo po pro.it.ua.
Za itak ti«*k j* plakat kolek i ;t»mp»lj| h jo k.
KokopUi ■« m trajajo, <1. > p l -1 naj M blafu«ol|ii . tr.tnkttjtjo.
Te5a1 i.
Vabilo na naročbo.
Prwo leto obstanka in delovanja „Slov. Naroda"" se bliža h koncu. Po stari navadi vsega časopisja priporoča se „Slov. Nar.u svojim naročnikom, da. mu ne samo tudi v prihodnjem letu zvesti ostanejo, temuč da vsak izmed njih med krogom svojih znancev skuša pridobiti novih naročnikov našemu časopisu, torej se udeležuje javnega zastopanja in hranitve svetih pravic slovenskega naroda , za ktere mora biti vsak pravi rodoljub pripravljen sodelovati, kar je D njegovi moči.
Ene teh starih navad pak se ne bomo posluževali. „Slov. Narod" namreč se bode sam hvalil. Z dobro vestjo lehko kažemo nazaj na svoje prizadevanje, in stavljamo čč. gg. prejemnikom in bralcem na razsodbo, koliko smo skušali pregnati vsakako kvarno apatijo v delovanji za našo ljubljeno domovino, kako smo vedno le blagost narodovo pred očmi imeli, brez vseh ozirov na osebnosti po dobrem prepričanji za prav o spoznano pot kazaje.
In ker nas upanje navdaja, da nam bode v tem vsak za HI avenijo vnet domoljub pritegnil, za tega del j mislimo, da je vsak čast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slov. Naroda".
Nismo namreč lista v življenje spravili z družim namenom, kakor da služi domovinskim koristim in naši narodnosti, kteri od vseh krajev nevarnosti žugajo, ako se narod ob pravem času ne zdrami, in navduši, da se jim lehko pripravljen in ene misli v bran postavi. Nismo lista ustanovili iz dobičkarije, temveč, lastništvo se ni nikacih žrtev strašilo, ter s svojimi novci in trudom, kar je moglo storilo za materijalno podlogo ter za duševno delovanje.
Prizadevali si bomo tudi v prihodnjem letu, skrbeti, da bomo z dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijih mest (Dunaja, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane, Gorice, Celovca itd.) o znamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega gibanja se dostajočih zadostili vsem pravičnim tirjatvam č. gg. naročnikov. Iiavno tako nam bo skrb v vsakterem listu v uvodnih člankih razpravljati posebno slovenske zadeve in kolikor mogoče širiti ljubezen za domačo reč. „ Listek" pak bode prinašal raznovrstnega berila za zabavo in poduk; delali bomo po mogočosti, da se število delavcev tudi za ta predel pomnoži. Kmalu za po novem letu nam je obljubljena za listek veča izvirna slov. povest,
V odvažnem postopanji „Slov. Nar." v branitvi slovenske narodnosti žalibog hoče g. državni pravnik, ostro tiskovno postavo v roci, nahajati nektere pregrehe. Da si še ne obupamo, da bodo neodvisni c. k. sodniki drugače mislili, moramo tu čč. gg. naročnikom zagotoviti, da te. pravde ne bodo imele, nikacega upliva na obstanek lista, da se jim torej njegove nagle, smrti ni bati.
Ako se Število naročnikov toliko pomnoži, da bode mogel list brez velike izgube vsak dan izhajati, spremenili ga bomo v dnevnik.
Naročnina ostane stara, kakor je na glavi  listu brati, in sicer po pošti za vse leto ... /O gld.
za pol leta . . . /> „ za četrt leta  . . 2 gld. 60 kr. Program, kterega sc je in se bode „Slov. Narod" vedno držal, je :
Vse za domovino Slovenijo!
v Mariboru. dooenibru.
Ni damo kar nas je seznanil „L. Tgbl."  z nekim, v „Laib. Zeitg." tiskanim člankom <> Slorenoih, o kterom je prvi izvedenec v tacih stvareb g. Dejman sam trdil, da zanesljivo dohaja iz ofirijoznega viru. Dežnimi v kratkem pristavku na koncu tega ofirijoznega članka sicer trdi , da pisatelj ne pozna do dobrega slovenskih razmer, vendar pa ga jo v veliki suši, ktera mu krvenči njegove politične pridelke,   ponatisnil  res  morebiti vendar zopet razširim nekoliko krivega mnenja o Slovencih in Slovanih med svojimi lahkovernimi bralci.   Oticijozni dopisnik „Laib. Zeitg."  si namreč doinišljuje, da so vsi Slovenci. da je ves slovenski narod s kožo in dlako pobegnil v de-cemberske ustave taborišče, da je položil vso svojo osodo državnemu zboru v roke, kterega hoče hvaliti, in blagoslavljati naj ga njegova roka že tepo nli ljubka in da se zgodi morebiti Slovencem že prevelika čast, če jim na grobu teženj zanoslja svoj oficijalni „requiescant in pace" in če poprejšnjim slovenskim zaveznikom federalistom, zlasti pa nevšečnim Čehom naznani veselo-žn-lostno vest: Slovenci so bili! Ker Laibacheričin oficijo/.us vsega tega gotovo ne more posnemati iz vedenja slovenskega naroda samega, ampak ker biez-dvojbemo modruje po obnašanji slovenskih ^zastopnikov1' v  državnem zboru, naj tu ponatisnemo dotične stavke, da izvedo naši bralci, kako si domišljujejo v vladnih krogih zlate nasledke, kteri izhajajo decemberski ustavi na korist, a federalistični opoziciji na veliko kvaro iz tega, da naši  državni poslanci tako redno sede na naslonjačih dunajske lesenjače, kakor da bi bili poslanci in naslonjači že na dan obvarjenja drug za druzega namenjeni.  ,,Pač je bili čas, piše „Laib. Zeitg." ko so smeli Čehi upati, da sc združijo ž njimi Slovenci in Poljaki k enemu namenu, da  si pota odprti federalizmu; vendar denes vidijo da gnliški deželni zbor svojim protestantom vkljub ni zamudil poslati svojih poslancev v deržavni zbor, kteri so prav resno vdeležujojo vseh njegovih del; denes vidijo, da so Slovenci pri vsem svojem prizadevanji kolikor mogoče razširiti samostojnost svoje narodnosti vendar ustavo sprejeli, da bi na njeni podlagi svoje namene na najzvestejši način dosezali.
Čehom no morejo denes več kot zavezniki veljati njih avstrijski so-rojaki, Poljaki in Čehi, kedar se hočejo boriti proti ustavi, zlasti dokler si svoj arbimedični prostor iščejo izven ustave. Naravnost pusti proti oficijoz-nega možgana domišljijam, v kterib le besedica „ustava" kakoa jagode na nit nabrana in se po potrebi ali nepotrehi razsipa po potorbežljivih vrsticah tega nam naša preobčudljiva tiskovna svoboda ne dopušča. Nihče pa nam menda ne bo branil, kazati na dejanske življenje. In tu nahajamo, da se slovenski narod brez vse izjeme nikdar ni toliko in tako v natanko pečal s zadevami svojih bratov Čehov kakor ravno preteklo loto; tu nahajamo, da Slovenci še nikdar niso tako skrbno pazili na vsako priliko, kjer so mogli svojim borečim bratom Cehom pokazati svoje pravo, iskreno sočutje; našemu listu posebno je pretekli teden češki dnevnik „Kuruna" ponatiskovaje enega
Pisma gorenjskega pohajkovaloa.
IV.
Velečestiti gospodin Dežman, kranjski Nemec, je velik naravoslovec, jaz gorenjski pohajkovalec pa — to se ve da - majhen. On posna polže bolje nego gospod kaplan Uobič, od kterega vsemu učenjaškemu svetu nevarnost žuga, da mu ne bi kakovega potičarja oktroirah On ve kako polži vedno pošasi lazijo, zna tudi historijo Višnjegorskega polža, ki po Supanovi piščalki pleše, in zna še več počasnega in starodavnega.
Jaz pa znam, da je neki nemški pisalec in hud materijalist djal in tako govoril v natoroznanji: Ako se v drobovji nekoliko čudnjh puhov rodi, gredo ti navzgor v možgane in postanejo vzvišene človeško-genijalne misli, ali pa se podero navzdol in potem so grdi navadni in neimenljivi puh-ljaji. In ker to znam, razlagal sem si tudi o svetih božičnih praznikih ravnanje onega gospoda. Jaz sem bil namreč popustil peč in pipo, in sem bil v ljubljansko Blatno vas popotoval. Moj tovariš Dežman me je z odprtima rokama sprejel. „Kako je kaj z mrčesiV" uprašal me je. Jaz sem mu razkladal na drobno in široko, zraven sem pa vedno opazoval, kako se bo onega naravoslovca načelo obneslo, ktero sem omenil. In res, kaj sem opazil ! Gospodu poglavnemu vredniku lista zoper slovenstvo se je navaden sopar na vzvišene misli obrnil, kar kaže, da jo sosebno materialističen, in da je, v prvi vrsti kar se „Danice" tiče z vsemi Slovenci na vekomaj in /a vselej razdvojil se. Jaz za svojo osebo sem se skrivaj malo pojokal, ker imam vsacega človeka rad in mi je žal, če vidim, da se kdo na nepačno pot izgubi, ko vidim, da bi na pravi lehko hodil brez berglje in brez te-
žave. Pa kdor noče ta noče, mislil sem si in nadalje pregledoval, kako se bode ta veliki polžar na dalje zadržal.
Na božičen dan, ko po ena mesta stavijo nekteri Kriščcva drevesca, zavezal si je moj učenjak polžar belo zavratnico, llimiholdtdovi podobno, za vrat, ter šel v tiskarnico. Vedel je namreč, da se mora posebno mladim ljudem , kaj dobrega in veselega povedati in prinesti. Zato je nesel mlademu detetu „Tagblattu" pet uvodnih člankov za „božič", šest notic zoper slovenske časopise je pa navrgel, kakor za petje vsega lepega.
Zdaj rae pa lehko vprašate: Ali je pulžoveden in rastlinoumon mož srečen domu šel.— Jaz vem da ne. Rojile so mu razne in čudne misli po glavi. Koliko očetov — tako si je mož mislil — je denes podarilo v veliki ljubezni svojim otrokom božične darove. Ta jim je dal v sveti in čuteni očetovski ljubezni orehov in druzega nakupljenoga blaga, vse v veri, da bi mislili, kakor da bi jim bil božji sinek to podaril v spomin svojega rešilnega rojstva; drugi je svojim odraščenijim kupil nenavadnih reči, ter jih hotel razveseliti. In kako so obema otroci povečevali? Ta je svojega očeta in njegova sveta načela pozabil, drugi mu je naravnost neumnost in zastarelo pamet očital, tretji pak ga je naravnost zasramoval. — In moj mož iz Hlatne vasi je ves melankoličen postal in djal: Kakor najviše misli najniži občutki lehko postanujejo, tako me more in utegne moje dete kedaj zatajiti, več ne poznati in pred svetom sramotiti.
„Omnia sunt vami" pravi sv. Avguštin (nisi quae sunt in Deo — bi Danica še pristavila, jaz pa ne smem, ker ne smem polnih tekstov prinašati.) Ali žalosten je svet in žalosten je resničen „weltschmerz". Kakor so otroci starišem dostikrat nehvaležni, kakor ni resnica, kar se vso želeva in vošči, tako jo tudi mogoče, da moje dete ktero sem celo dispositionsfondu v ir.rcjo in odgojo dal, postane uporljivo zoper mene. In kaj mi potlej kaže
naših uvodnih člankov štel v posebno zaslugo, da je „Slo. Nar." kot veren glasnik posvetoval mejusobno spoznavanje in bratovsko ljubezen med Cehi in Slovenci.
Ko hi „Tagb." svoj« pesmi o nemštvu in ustavnosti ne pel prav po petelinovo s zaprtimi očmi, ne primerjala bi se mu nezgoda, da bi nas Slovence denes kot federaliste pokopaval, oblačil v ustavno balino, in nas tako kot strašilo kazal slovanski oposiciji, jutri pa bi zopet kje pobral kak članek, mu dal stavek uvoda in stavek konca, prizadevajo si tako dokazati, da so Slovencev tirjatve prenapete, da sc njim avstrijski federalisti sami ustavljajo — Slovenci torej enkrat mrtvi, enkrat razposajeni nezadovolueži— kakor ravno „Tagbl." šknndaloljubje tirja.
Tako je ravno pred prazniki pod svoj plašč stisnil članek „Vater-landa" in je z njim iz trikrat varnega zavetja mahnil — po slovenski senci. Dvomljivo je ali bi se bili mi z omenjenim „Vaterlandovim" člankom, ki beseduje o našega lista sestavka „Čudni svetniki," kaj pobliže pečali, ko bi ga ne bila „Tagblatt" in „Triglav" (čudna tovaršija) raznesla po slovenskih tleh, in ko bi na dalje ne bilo menda v ravno tem članku iskati prvega nagona, da se tudi graški „Volksblatt" nekako predistovano in smešno ošabno oglnša proti Slovencem in njih zedinjenju. V prihodnjih listih hočemo si članka natančneje ogledati. Denes le toliko, da rVat." članek ni pisan z ono razdraženostjo, o kteri se nam je prvi trenotek poročalo.
Ako je v tem slučaji novaški dolžnosti pedzrženi že stareji od 3fi let, naj se kaznuje z globo do 1000 g]., in ako ne more plačati, naj se zapre do fi mesecev,
begunstva sokrivec naj plača globe do 500 gl. in v posebno obte-žujočib slučajih do 1000 gl., ako pa bi ne mogel plačati, naj se dene v kazensko zapor do ."> ozirom 9 mesecev.
Tam. kjer bi se brambovski dolžnosti v večem številu begoma odtegovali brambovski dolžnosti, smejo se potrebne naredbe v obrambo zauka-zoma izdati; naredbe se imajo prvemu dežavnemu zboru opravičiti.
>;. 17. Ksak brambovski dolžnosti podvrženi, ki se je nalašč na telesu pohabil, naj sc službeno potakne k onemu vojnemu oddelku, za kterega je še sposoben, in naj služi 2 leti dalje, kakor bi bil moral sicer služiti v redovi vojski.
Kranibovska postava.
(Dalje.)
§. 42. Vsak brambovski dolžnosti podvrženi, ki ima pri prihodnjem rednem novačenji na vrsto priti, naj se zglasi decembra meseca prejšnjega leta pri srenjskem predstojniku svojega rojstnega ali onega kraja, kjer oni čas biva; ako to opusti in ga niso zadržavale nepremagljive overe, kaznuje se neglede na kasnejn postavno postopanje z globo do 100 gl. in ko bi se ti ne dali iztirjati s zaporom do 20 dni.
Globe so pobirajo na korist sirotinski blagajnici onega kraja , kjer kaznovani biva.
§. 43. Srenjski predstojniki in vodje krstnih bnjig so odgovorni za to, da so resnični pripomočki k novaškim zapiskom, prvi tudi za to, da ni zmešnjave ali pomote v osebi kterega novaka; ti imajo ravno tako političnim uradnijam iti na roko pri vsem uradnem rokovanji, kar se ga tiče novačenja;
§. 44. O komur se ni [izreklo, da je za vojaško službo za vseleJ nesposoben, ali kdor sc v tretjem letnem razredu ni oprostil novaške dolžnosti ne sme se oženiti, dokler ni izstopil iz tretjega letnega razreda.
Novaški dolžnosti podvrženim v posebnih, obzira vrednih okoliščinah dajati dovoljenje ženiti se — ima pravico ministerstvo za deželno brnmhoi ki sme v to pooblastiti tudi deželno oblnstnijo; vendar iz tega dovoljenji nikakor ne izvira oproščenje od vstopa v stoječo vojsko ali deželno hrambo
§. 4.r).   Oni brambovski dolžnosti podvrženi, ki je prestopil v j določeno prepoved in se je oženil, pokliče se uradno k novačenju, ko bi bil pa nesposoben, kaznuje se z globo 10OO gl. srenjski siromaški blagajnici na korist., in ko bi se denar ne dal iztirjati, s sedežem do (» mesecev.
Kdor bi se pregrešil in pripomogel k prepovedanemu ženitovanju, naj se kaznuje z globo do 600 gl, ki se plača v srenjsko siromaško blagajnice, in ko bi se denar ne dal iztirjati s sedežem do S mesecev: razen tega bi so še postopalo proti njemu po službinskih predpisih . ko bi  bil V drž. službi
§. 4fi. Proti onemu, ki se ima postaviti pred novaško komisijo, a brez pravega razloga izostane, postopa se kakor proti beguncu (stellungs-prlichtig) proti onemu pa, ki mu je pri tem vedoma pomagal, kakor proti sokrivcu.
Degunec se službeno postavi k novačenju, ako se tu spozna, da je za službo sposoben, in ako svojega izostajenja pri preiskovanji ne more veljavno dokazati, a je prišel prostovoljno, ima leto dalje v redovni vojski služiti, kakor bi bil to sicer moral po postavi; ako pa ni prišel prostovoljno, naj služi 2 leti dalje, ako je pa za službo nesposoben, naj plača globo do 100 gl., in ko bi ne mogel plačati, naj se zapre do enega meseca.
I) o \) i s j.
druzega kakor dr. Kosto učiti kako se rž od pšenice loči, gosp. Solmarja, kaj je gnjiv krompir, g. Kobiča, kako se polži krste, iu g. vrednika „Novic" koliko otrok ima frankobrodsko-slavni Nemec dr. Derger. / nehvaležnostjo plačuje svet. Denes mi raznovrstni c. k. možje napivajo in jaz napivam njim. Kako bo, ako druga vlada pride, kje prijateljev iskati? Mišje pasti z ocvirki verske svobode sem nastavil, ali pasti se nočejo polniti. Sicer sem kakor pegasta ljubica naličje nataknil, naliČJD liberalizma in srečno nekaj Ulei-vvoisovih svakov iz mestnega zbora izrinil, ali stari še sedi v njem, in bojim se jaz njega, on mene.
Hožičen večer, večer otrokom in sladkim spominom posvečen! Tudi on se je domišljal svojih mladostnih navdušenih let in stisnena pest, ki je bila namenjena v duhu iztrebiti poslednjega sloveuskega agitatorja, pobesila se je. Kako je bilo nekdaj lepo! Delale so se slovenski ljubici slovenske pesmi, vredovale so se včasi celo „Novice", priporočale so se dunajski mladini slovenske neveste , in sedelo se je zarad vsega tega lepo v državnem zboru. In zdaj? Zdaj se sme le še govoriti v „krainischer Sprache"; zdnj se mora družim očitati spremenljivost in politična nedoslednost: v osrčji pak od koder misli za take grome prihajajo pripnka bridka zavest, ti kažeš svoj obraz drugim in meniš, da jim zrcalo njihovega kažeš.
Zamišljen v to kar sem videl , sem prišel v Gorenjsko domu. Koj drugo jutro sem šel k svoji ljubici v vas, in sem jej pomenljivo vprašanje stavil, kako so more iz velike ljubezni izroditi veliko sovraštvo. Ona je djala da ni mogoče, da bi se zgodilo.   Jaz jej nisem veroval.
Iz Celja 22. dec. [Izv. dop.j Pred kratkim sem imel priliko z dvema gospodoma se razgovarja ti,   med   kterima je eden našega knezoškofa na vse strani zagovarjal in trdil, da se je naš škof v zadnjem času tako strašno spreobrnil, da človek,  kteri ga je pred poznal, zdaj ne bi ga več spoznal, da on celo meni,  da je Slovenec postal.   Drugi izmed njih ga bolje objektivno sodi, ker ga ni nikako ože prijateljstvo vezalo, in pravi, da je on staremu škofu Steppiscbneggu tako podoben kakor vrabelj vrablju in da Slovenci sploh razlogov imajo sumljivi biti, ker ni se nikdar in pri nikaki priliki v javnosti za Slovence zavzel, kakor bi se pastirju Slovencev prispodobilo, in da so že večkrat nemški škofje v parlamentih Slovence zagovarjali, -~ kakor n. pr. grof Atems -, g. Steppisehnegg pa je obsedel in molčal, kakor da bi nas ne bilo.   Takrat nisem med onadva ne besedice rekel ker mi je to modrovanje premalo vrednosti imelo odgovarjam njima tedaj še le zdaj, ko se lahko na facta opiram; onadva pa naj razsodita, ali jo res zdaj že naš škof Slovenec ali še ne.   Še pij dolgo,  da je nas škof ravnatelju celjskega dijaškega semenišča pismo pisal, „da je v slov. čitalnico hoditi, dijakom semenišča prepovedano drugače bodo izključeni".   Pretečeno nedeljo poprosijo škofovski odgojenci, — ker je celjskim dijakom 7. in 8. razreda od šolskega ravnateljstva dopuščeno , v gostilnice, v kavarne, v kasino itd hoditi. — svojega semeniščnega ravnatelja, ali bi smeli se ta večer gledi-ščne igre v Čitalnici vdeležiti.   G. ravnatelj, opirajo se na škof. ukaz, njim ni dovoljenja dal , ali ko mu silovita mladež ni miru dala, je bil primoran njim više povelje črno na belem pokazati, da ima specijalno nalogo, njih v čitalnico ne pustiti.   Se ve da, večina siromačkov je ubogala oziraje se na svojo stariše, kterim bi večidel na vso skrb pali, ako bi vse strogost ukaza čutiti morali.   Dovolite pa mi pohlevno vprašanje, zakaj pa njim ni tudi V casino prepovedano hoditi, kjer je ravno tisti večer, pri nemški veselici toliko dijakov bilo, da je vse šamrelo in g. gimnazijalski ravnatelj ni nič imel proti temu ?   Pač je mogoče slov. dijakom pot v čitalnico zagraditi, ali njihovo narodno zavest v semoniških zidib pokopati, to bode spodletelo vsakemu.   Iu so taka društva, v ktere duhovniki zahajajo — tudi tisti večer so bili in sicer ne proti škofovi (izgovorjeni) volji, kar jaz positivno vem, da je skof nekemu duhovniku pisal, da sc v čitalnico svobodno tako dolgo vpiše, dokler bo tak programm imela, kakor ga ima do sedaj — tako pogubljive za mladež, po tem bi se moral tudi duhovnikom pristop prepovedati, in to se še ne bo menda tako hitro zgodilo.   Celjska čitalnica pa, ktero tako, društvu sovražno postopanje   škofa na slovenski deželi jako razžaliti mora, slobodno praša po razlogih, zakaj se ravno nje dijaki ogibati morajo, ko njim v nemški casino hoditi ni zabranjono ?   Mislim da za dijako čitalnica, v ktero samo poštene družine zahajajo, in kjer tudi  marsiktero profesorsko oko ponjih   gleda, ni tako nevarno, kakor se stranske krčme ničvredne kolibe in koti, kjer lože duševno in telesno propadeji.   Gospoda, ki sta se o g. škofovem slovenstvu pričkala, naj po tem razsodita, kdo je imel pravo.
rfSs Is gornje Koroške, 24 dec. [Iv. Dop.] (Na, to je prav naravno! — Kaj pa, nemški liberalci!) Kaj, kaj, vi slamnati slovenski pedagogi, vi mislite, da se samo na podlagi domačega jezika, jezika, ki ga dete že nekaj zastopi, more vspešno podučevati! Vi imate šolo za izre-jevalnico in pođučevalnico, ne pa za privajevalnico! Vi mislite, da mora imeti kmet prej pripravne njive, prodno svoje seme vsejava; vi menite, da nam čevljar le po naši nogi sme čevljev delati! Kaj še! Vraški ,,velikaši", vam znajo drugo luč prižgati. Oni vam znajo dokazati; kar noče iti, pa mora iti, kakor je neki Lah pri nas rekel: „Dobra dežela tu! Začno peti kukovica, mora rasti trava, hoče li bog ali ne I" — Na vratih v kanalski dekaniji imajo namreč starega učitelja, ki zmerom nekaj boleha, iu tudi je šoli slovenske učence nekaj slovenski brati učil (slov. slovnico i taki sam no urno), Zadnje je njegova največa napaka! Vrata hočejo biti — vrata do vseizvollčavne nebeške kulture, vrata nepopačene nemško - orientališke liberalnosti. Čujte! Učitelja W. so hoteli tako meni nič tebi nič odtisniti. Ker pa to vendar-le ni šlo, pa so mu v svoji dobrosrčnosti breme nekaj olajšali. Prvič so spravili na vrata protestantskega učitelja za katoliške otroke. Pa saj to gre! Ali ne dopuste to ustavne postave? Bog obvaruj, da bi jaz zabavljal! — Šolska oblastnija je pozneje poslala na Vrata katoliškega in slovenskega učitelja. Ne vem, zakaj je ta svojo novo službo kmali pustil; to pa vem, da imajo na Vratih (Thbrl — prosim, ne preglejte črtic nad o!) sedaj čisto nemškega začasn. učitelja. Koliko se višo šolske oblastnije s to napravo občinskega zastopa vjemajo, ml nI še znano ; to pa se jako čudimo, da je nemški učitelj, ki je bil pred v sosedni nemški fari Kokovi, ki' je toraj razmere na Vratih in narodnost učencev dobro poznati moral, to službo prevzel! V obče pa nekteri Vračani že od nekdaj kot prvi nemškutarski kričači „slove". To je factuin. Pozvedoval pa bodem še po daljnih okoliščinah , ter spregovoril potem še nekaj.
Ker sem ravno v dobri sapi, naj vam pokažem še eno sliko nemške nodotikljive liberalnosti.   Tetka „Celovčanka" nosi na čelu svojega lista od
20. t. m. masten poziv , naj se nabirajo novci z namenom, da bi se ž njimi nakupili „dobri", „prostomirodni" pisi o naši ustavi. Ti pisi bi se raztrosili „zastonj po celi Koroški, s posebnim ozirom na šole (da bi se otrok že v plenicah zavedel kot decembersko-ustavnega državljana Vi. ter na kmečko in nepremožno ljudstvo" . . . „Celovčanka" se nadeja, da bode koroško ljudstvo, „ki je skoz in skoz ustavoljubno, ta poziv z velikim veseljem sprejelo." — Dobro srečo! Kako vam bodo leteli desetaki' — „Pokazati so pravi zvestobo do ustave, in jo djansko (pač!) plodno storiti." O ustave, ki se moraš ljudem tako na kruh mazati! Pa saj se tvojemu krepkemu postopanji še dosti voljno uklanjamo j zakaj hočeš potem od nas še posebnega dokazovanja zvestobe? Kaj se že godi v drami: „Viljem Teli" v 3. prizoru tretjega djanja? — „Celovčanka" govori o ustavoljubnosti prebivalcev cele Koroške. Mi jej moramo že odkritosrčno povedati (ker naši nemški sosedi z našimi srci, ktera so celo tudi na Dunaj tirali, in z našimi čuti čisto svojevoljno gospodariti hočejo), da se mi zavedeni koroški Slovenci za decembersko ustavo še le navduševati zaceli bodemo. Da se pa to prej ko prej zgodi, naj uemški liceralci, ker jim je občnega navdušenja za decembersko ustavo že toliko mar, tudi na to tišče, da se ustava in samouprava oživi, posebno pa glasoviti §. 1!)! Dokler se pa šo pod kterokoli ustavo za najnaravnejše narodne — človeške — pravice do krvavega boriti moramo, dokler je naše časopisje v vedni nevarnosti, ako kaj krepkejo narodne tirjatve povdarja, tako dolgo nam nikdo ne more zameriti. da nas navdušenost za tako ustavo ne prešine.
V opazki prosi „Celovčanka" tudi druge koroške časopise, naj njen poziv ponatisnejo. Glede novega tednika: „Karntner-Blatt'\ ki bode zastopal katoliška načela, in ki gotovo tudi nam Slovencem pravičen bode, ker je njegov vrednik, g. dr. Nemec, značajen Slovenec, pa pravi • „Karntner-Blatt-u" se hitro pri njegovem rojstvu ponuja priložnost, pokazati, da je ravno tako zelo liberalen kakor katolišk, in zatoraj naj v svojih krajih dela na to, da omenjeni poziv vspešen postane." — No, katoliška stranka se tudi prav za malika nemških liberalcev navduševati more! Ravno tako lahko bi kdo rekel: „Pijan sem." Nemška pesmica pa pravi: ,,Kdor pijan nikol ni še bil, on nije pravi mož! Sto, da skažeš, da-si mož prave korenine, kakor sem jaz, nalij se ga tudi ti prav, ali ti tekne ali ne!" — Namenjena nabira se ima končati najdalje 31. dec. Le se požurite! Radovedni pa smo, kaj in kako bodo veterni nemški liberalci pisarili, ko bode prihodnič nli v drugič solnce zopet
v — kozlovo znamnje stopilo?--
Is Hrvaškega, 23. dec. [D.v. dop.j Na 28. t. m. je sklicana banska konferencija v Zagreb , ki bo imela ustrojstvo deželne uprave izdelati. Kdo je vse v to konferencijo poklican, to sc nič prav ne ve. Kakor se čuje, so večidel sami uradniki pozvani. Pri nas so vse le s pomočjo siromašnih uradnikov dela in dosega. Oni so tisti sluge, ki morajo na komando kostanj iz žerjavico pobirati. Delo banske konferencije se bo saboru predložilo, ali ne, da bi so morebiti o njem posvetoval, nak! ampak samo da o njem svoj votum izreče, in sicer votum, da je izradek dober, da je izvrsten; drugega votuma baron Rauch ne treba in ne trpi. Pa kako bi tudi uradniški sabor drugače votiral , nego je uradniška banska konferencija zaključila, to bi bila contradietio in objeeto! Ko bo to dognano, potem se bodo začele nove oblasti organizirati, ki bodo bansko vlado začinjavale. Vse bo tamo do konca sušca gotovo. Da bo pri tej organizaciji marsikteremu uradniku od-klenkalo, ki je v sumu pozoraštva, ki ni lampionov nosil in ni okna raz-svetil, to je tako gotovo, kakor je gotovo, da bo nasprotno marsikter nepo-Stenjak in poturica se iz nič na visoko stolico popel. Takih mediokritetov je že zdaj vse polno pri naših ohlastnijah, od sili mal jih bo pa še več. To bo veselje ! ustrojstvo naše deželne oprave bo brž ko ne kopiga. ali kakor Nemec pravi: abklatsch ustrojstva magjarske uprave. Če bi bilo ustrojstvo naše deželne uprave kako drugnčišno mimo magjarske, bi bila zamera, in te bog obvaruj. Naš ban bo v svoje osobi tri ministerstva zedinil, naime ministerstva za politične, za pravosodne iu za naukovne zadeve, kajte na te stroke razteza se naša deželna autonomija. To je, kar se nam je od našega državnega prava pustilo; in po tem bo tudi naše zdajšnje namestniško veče (svetovalstvo) v tri oddelke ali sekcije razdeljeno. Financije spadajo neposredno pod magjarskega finančnega ministra, isto tako pošte, telegrafi, železnice in sploh trgovinske zadeve pod trgovinsko magjarsko ministerstvo. Hrvaška, od kar obstoji, še ni imela civilnega bana, kakor ga zdaj ima; vsak je poleg civilne oblasti tudi vojniško poveljništvo v sebi zedinjeval. To prastaro historično hrvaško banstvo je šlo z naimenovanjem barona Raucha kot samo civilnega bana brž ko ne za zmerom v deželni arkiv.
' Da se je začela Dalmacija tako gostokrati po časopisih imenovati da se tam proti večini deželnega zbora hrvaški jezik v škole in v uradnije vpeljuje, iz tega pri nas ljudjo sklepajo, da je magjarsko ministarstvo dalmatinsko vprašanje v roke vzelo, in da je vzpeh pri vsegamogočnosti ma-gjarskih državnikov zagotovljen. In res, že prvi naskok je stanje Dalmaciji v cislajtauskem okvirji dobro zdrmal in zrahljal. Tudi to, da bo finančna straža kordon na turški meji prevzela, se pri nas v tem smislu tolmači da je to prvi mah na vojuiško krajino. Velikih in raznih prememb imamo tedaj pričakovati.
Vi Slovenci ste na dvoje (?) razdeljeni, na stare iu mlade. Vaši stari so za krepko, za odvažno politično akcijo kakor vsi vidimo že prestari; preživeli so se. Vaši mladi so pa še premladi, oni še niso z obema nogama v javno življenje stopili. Med vašimi starimi in mladimi ni prave z> ker posrednega uda manjka, in od tod prihaja tista praznina, ki zdaj pri vas vlada. Se ve da se ta hiba vaše politične akcije s tem dan na dan poboljšuje, da mladina dorašča, in čim dalje v večem broji na politično torišče prihaja. Ali sedajnost vas s svojo paznoto vendar zelo tišči. K ali še huja, je pri nas na Hrvaškem Kakor pri vas, si stojiti tudi pri nas dve stranki nasproti. Razloček je pa ta, da se vaši stari in mladi v odločnih momentih zmerom zedinijo, in zedinjeni proti tujstvu v bran stavijo. Pn nas je druga. Mi smo kakor do sodnega dne razdeljeni na črne in bele, na
Magjarone in narodnjake, in med tema ni nobene sprave, nobenega kompromisa, nobene pogodbe! Ni mogoče, da bi se dve stranki, kakor pri vas stari in mladi, kdaj v eno politično akcijo zedinili. Iu to je uzrok naše praz-uine, ki sedajnost votlo izpoluuje, iu nas kakor mora tišči. Skrbuo se oziramo na orient. ne bi li morebiti od ondod zdravila dobili za našo hirajoče politično akcijo.
Is Zagreba, 24. dec. (Izv. dop.) Dasiravno ne bo bralce slovenskega „Naroda" jako zanimalo vedeti, ali se Zagrebške ulice s pliuom. ali z oljem, ali s svečami razsvetljene, veudar je za naše sedanje življenje znamenito, da je že več noči bila po Zagrebških ulicah prava egiptovska tema. Naše plinarsko društvo se je nekako spuntalo. Ono se jezi ter neče ulic razsvetliti! Po štacunah pa, in po kavanah še zmerem plin gori, kakor je gorel poprej. Agramerica ve vsak dan druge razloge povedati, zakaj ulice niso bile razsvetljene. Pravega razloga pa vendar še ni povedala, in ta jej: da je tisti magistratni uradnik, ki je s plinarskim društvom ugovor sklepal, bolj na korist svojega žepa gledal, uego na korist mesta. To je javna tajna. In na temelji tega ugovora se je začelo plinarsko društvo jeziti. Magistrat je primoran zdaj ulice sam razsvetljevati, ter da vsako lampo z dvema mili-svečema razsvetiti. kar pa komaj zadostuje. Pa je bogme tudi krvavo treba, da so ulice razsvetljene, kajti vsak dan se čuje zdaj o tatvinah in pobojih, zdaj o grabeži in tolovajstvih, zdaj o nasilnem napadovanji ljudi, in o drugih enakih pripetljajih, ki so znamenje najveće hrezpostavnosti, najveće anarkije. Nagle sodbe (standreeht) se nobeden več ne boji. Mesto da bi se o vblaženje človeškega djanja in nehanja vpotrebljcvala kulturna sredstva, vpotrebljevajo se predstva surove sile. ki ljudstvo ztnerom bolj demoralizujejo, nego vblaže.
Exempla trahunt, kajti pri nas se je nekaj zelo divjega pojavilo v narodu, kar gotovo ni znamenje kulturnega napredka. Čujte kaj se je v noči od 2Qi na 21. t. m. zgodilo. Ena patrola tukajšnega magjarskega polka grofa Gjulaja. kteri polk je, memogrede naj bo omenjeno, zavolj tega znamenit, da je po vojski leta 1860 med vsimi avstrijskimi regimenti naj manji broj zavolj hrabrosti odlikovanih imel, — ena patrola tega polka je rečeno noč na grd način zabavljaja civilistom in soldatom domačega polka nadvojvode Leopolda, ki so po krčmah „na potoku" pili in dobre volje bili. Na tako zvauem „krvavem mostu" — nomen et omen, so je posvadila s mestnimi panduri, kteri so se za napastovane civiliste zavzeli. Svaja med Gju-lajevci in panduri se je nazadnje tako razžarila, da so panduri sablje potegnili (pušek niso pri sebi imeli) iu Gjulajevce trikrat iz krvavega mosta v „dugo ulico" zagnali; ko se pa Gjulajevci četrtokrat vrnejo, je njih vodja ogenj komandiral, in eden naših vrlih pandurov se zgrudi smrtno ranjen na tla. Gjulajevci, to videvši, se spustijo \ beg. Panduri za njimi. V dolgi ulici vstreli še en soldat na pandure, pa k sreči ni nobenega zadel. Panduri mu puško izvijejo, pa hajde dalje za drugimi soldati čez Jelačicev trg v Stross-majarjevo ulico. Tukaj poči pred judovskim tempeljnom še ena soldaška puška, pa tudi k sreči nobenega ne zadene. No to so Gjulajevci junaško čez Zrinijev trg v svojo kosamo v Petrinski ulici pete odnesli. Včeraj je bil pogreb vstreljenega pandura. Banda Gjulajevcev iu oficirji so imeli povelje pri sprevodu se vdeležiti, kar se je tudi prav po soldaškem hočeš, nečeš, moraš, zgodilo. In dasiravno je dež kakor i/, kebla lil, se je vendar tudi mnogo odlične zagrebške gospode sprevoda vdeležilo.
Zdaj pa uaj kdo reče, ali se moremo božičnih praznikov veseliti! Is Trita, 26. dec. [Izv. dop. I Denes imam vendar nekaj iz čitalnico sporočiti. V nedeljo 20. t. m. namreč je imela svoj glavni zbor i u sešlo se je v ta namen ogromno število 28 celili čitalničarjcv, ktorim je bilo izvoliti 18 odbornikov. Razume se samo ob sebi, da je bilo treba izvoliti mnogo nepričujočih, morebiti tudi takih, ki ne. bodo nikdar prišli k od-borovim sejam se parlamentarnega reda učit. Res velika sramota jo za vse tržaške Slovane, da tako malo marajo za svojo čitalnico!
Občinski zbor v Umagu je povabil vso občinske zastopo Istrske naj bi se skupno potezali za združenje Istro s Trstom. Deželni Istrski odbor jih je nato prav po birokratovsko zavrnil, češ, da v take reči se nimajo vtikati. Da pa mnogi Istrski Lahi res želijo združenje s Trstom, o tem priča članek, ki ga je „Čittadino" prinesel in v kterem našteva vse dobičke ktere bi imela Istra od tega združenja. Med drugimi rečmi omenja tudi, da Slovenci vedno svojo poželjivo poglede obračajo na Istro, ter bi jo radi svoji deželi pridružili, če bi pa imeli Trst za glavno mesto, bi se lože hranila slovenskim nameram. Istra je namreč Lahom celo laška dežela, za 174,000 Slovencev in Hrvatov se teh 61,000 po mestih bivajočih Lahov še zmeni no; ti Slovani so, kakor pravijo, še srečni da smejo se deležiti laške kulture! Kam vse to meri ve ves svet; iu da nebi pozabili, tedaj pa tedaj kaj izvemo izonkraj meje, kar uam razjasni lahonske namene. Tako je bilo ondan brati, da jo čoz 400 Tržačanov svoje visitue listke in svetinjo s podobo nekega Tržačana, ki je življenje in premoženje posvetil in daroval za narodno reč, poslalo italjanskomu poslancu Brenna ki je ob enem vređnik časopisa: „la Nazione"; izreči so mu hoteli s tem darom zahvalo za obnašanja njegovega lista glede Trsta iu Istre. Kako se. list glede teh dežel obnaša je pač lahko uganiti!
Pri vredništvu našega „Primorca" se bo, kakor je slišati, nekaj spremenilo glede sodelavcev; želimo, da bi z novim letom bolj redno izhajal, in se bolj redno pošiljal naročnikom. Iz Gorice pa se sliši, da „Domovina" no bo več „oficiozna".
Pri letošnji polnočnici so hoteli naši civilizatorji zopet demonstracijo zoper škofa napraviti. Zato se je, posvarjen še o pravem času podal v Koper; polnočnino pa je imel neki drugi duhovnik ; pa tudi tako sc niso mogli nekteri „pobožni (!)" lahoni zdržati da nebi med sv. opravilom žvižgali. Trikrat srečni istranski Slovani, da se smejo deležiti take laške kulture!
Lepo reč so napravili črnogorskemu knjezu, ko se je, na Rusko poto-vaje, od tod odpeljal. Čolni uradniki niso vedeli da vladarji in njih spremljevalci so prosti vsake eolnine in tako so skrbno preiskali vso popotno robo
knjeza iu spremstvu njegovega ter našli rM nekoliko tobaka, '/a ktero pn njihovem mnenji kontrabantno blago M knjeza hoteli obtoditi tla ini:i 100 gl. kazni plačati. Moralo je še h' povelje 0(1 namestnika priti . da naj kneza pri miru pust/-.
Politirni razgled.
P\Yien. Zeitgu je prinesla cislajttniji za božične tičice postavo, ila se sme do konca prvega četitlctja 186!) davek pobirati in denar izdajati, kakor lota 1868, ministroma dr. G iskri in pa dr. Itergerju pa rede železne krone prvega reda. Pravijo , da sta to odliko dobila zarad parlamentarnega svojega prizadevanja , da je obveljala brambovska postava. Tako bi imeli zdaj vsi naši ministri razen dr. Brestelna vsak svoj red iu pravico govoriti da ne postanejo vitezi ali baroni. Ali jim bo kedaj ljudstvo podalo viteštvo, ktoro so si zaslužili v boji za ljudske pravice in svoboščine, to je zdaj še nezagotovo. Finančni minister pa ima že zdaj dovolj na glavi, menda si ne poželi, da bi se mu še kam drugam pripelo, „VVien. Ztg." je ob enem tudi povedala, daje Nj. veličastvo potrdilo dr. Felderja kot župana dunajskega. Pravijo, da bi se jih bilo te praznike imelo še več počastiti z ledovi, da jih je pa toliko tegu odlikovanja prosilo, da se je moralo že zadnji čas v pretres vzeti, komu bi se ta ali oni red podelil, komu pa bi se odrekel. Prav zanimljivo znameuje to o avstrijskih demokratih in liberalcih. Na dalje pripovedujejo, da bomo v kratkem brali nekoliko novo imenovanih članov gosposke zbornice.
Prijateljstvo med Beustom in And ras i j eni je menda pri kraji Trdi se, da je Andrasi dal misli za naj novejši članek ,,Pest. Ll.", kjer se pripoveduje, da bi šo ne bila to nobena nevarnost za Avstrijo, ko bi se južna Nemčija oklenila Prus i je, kajti Prusija bo imela nekoliko časa s tem plenom opraviti med tem pa se bo Avstrija zopet ojačihi. Prav verjetno ni, da bi Andrasi vse to mogel Beustu dokazati. —
Ogerki uradni časnik je prinesel reskript ministra DO trajnih zadev, gr. Wenkheima, kjer se municipijem daje povelje, naj nemudoma v roke vzeino priprave za nove volitve v ogerski državni zbor.
Češko vprašanje noče omolkniti in tudi ne ho, dokler se ne ustreže češkim tirjatvam. „Sonii. u. Mtgztg." prav obširno govori o izjemnem stanu; temu časnike se prav nič čudno ne zdi, da se na božične praznike ni odpravilo izjemno stanje v Pragi, in da se niso — kakor je bilo popred brati — pomilostili češki zaprti vredniki, kajti potem bi sc še le pokazalo, o kako neugodnem času in kako brez vsega razloga se je zaukazalo izjemno stanje. Češko gibanje bi se ravno tam nadaljevalo, kjer ga je vojaštvo ustavilo, samo da bi bilo bolj previdno, a tem bolj ospo in delavno. V* Pešti izhajajoči češki list „Obrana" je prinesel zopet češki narodni program , ki se skoraj nič ne razločuje od onega, kterega smo bili že pred meseci povzeli iz „Svobode" in kteri se je za časa glediščne svečanosti v nebrojneiu številu med ljudstvo razdelil. Dunajski službeni listi program srpo gledajo, posmehovati pa se mu no upajo: časi so za posmeh preresni.
O spravi s Poljaki beremo v dunajskem listu: „Sprava jo v glavnih potezah že dogotovljena, razgovori teko le še v osebah. V prvi vrsti je treba ministra za izključivo gališke deželne zadeve, v drugi pa c. k. namestnika za Galicijo. Za prvo službo se imenuje knjez Konstantin Cartoriaki, za drugo pa državni poslanec Groholski. Ni dvomiti, da bo večina Poljakov to imenovanje veselo sprejela in da sta ta moža posebno sposobna, odstraniti vse neušečnosti, kar se jih je kazalo pri zadnjem deželnem zboru nad vlado in deželnim zastopom."
Srbska in romanska vlada se glede Turčije prav previdno obnašati. Vendar njima Turčija ne zaupa, češ, daje Romanija v zvezi z Gr-čijo, in da bi utegnil v kratkem zopet Rratiano kot minister deželno krmilo v roke vzeti.
Po nasvetu Rusije teko zdaj razgovori o konferenciji v zadevah turško-grškega razdvoja. Sicer ni še dognano kjo in kedaj se sestnne konferencija, vendar trdi „N. f. Pr." da dajo dosedanji uspehi glede konferencije upanje, da se bo reč srečno izšla in se konferencija v kratkem sešla. Glede programa, kterega se bodo imeli države pri posvetovanji držati, so neki Anglija, Francija in Avstrija popolnoma edine. Naj bo pa to vse v še tako lepem redu, toliko je gotovo, da si dozdaj le Rusija vedela pridobiti serca vzhodnih narodov. Vzhodnim kerščanom. Grkom in Slovanom, že po podedovanem mišljenji velja Rusija kot njih zaščitin tudi zdaj pripisujejo ruskemu uplivu, da je Turčija svoje vojne priprave ustavila.
Italijanski general Cialdini je pripotoval v Španijo. O namenu njegovega prihoda se ugibljej > razne stvari, nekteri hočejo videti italijanskega princa nn španjskem prestolu; zopet drugi pravijo , da bi imel vojvoda Montperi8ier s svojim starejim sinom največ upanja, še drugi imenujejo druge; gotovo je le to, da se Španija ne vreduje, kakor hi bilo želeti.
Telegraf naznanja iz Pariza: „Monitcur" razglaša, dasta sklicana senat in postavodejni zbor na 18. dan januarja. — „Temps" omenja govorice, da se snide konferencija zarad Turčije v Parizu. „Etend.u naznanja , da se bo spremenilo osebje *pri večih francoskih poslanstvih. — „Frnnce" piše, da je Turčija izrekla, da ne bi nikdar privolila, da bi se Kreta odločila, ali pa da bi zadobila samostojno upravo. Konferencija je toliko kakor gotova, vendar je pri nasprotnem razmirji med Turčijo in Grčijo težavno, postaviti konferenciji podlage.
V Atenah je vse navdušeno za vojsko, in to navdušenje vedno bolj narašča. Velika je tudi darežljivost in požrtovanje, ktero kažejo v tej zadevi Grki. Povsod se snujejo odbori, ki ljudstvo spodbujajo in zbivajo in trdi se celo, da je atenski odbor izročil parlamentu peticijo, naj grška vlada opiraje se na ljudsko mnenje prva napove Turčiji boj.
Kako malo je Turčija zapadnim vlastim hvaležna, za njih utikanje
Ir.dutelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič Lastniki:
v vzhodne radevc. k.iže tnle stavek časopisa „Turane11: Vojsko, ktere osode-pidnih nasledkov ne mere nihče prerarnniti in ktero bi F.nropa tako rada odstranila, stahvalnjemn le omečujočini Ugovorom rtinjoinsofje, ki je žalibog
podlaga sedanji politiki. Ako jim je res za mir na vzhodu, naj je prepuste Pmsiji, da uravna svoje razmero z Grčijo: Nasveti raznih vlad niso imeli dozdaj druzega vspehn. kakor da so nas spravile še v veće zadrege. Žalostne skttlnje preteklosti to dovolj dokazujejo. — Kaj bo pač Meust s svojimi rudečimi knjigami rekel k tako črni nesvaležnosti?
Kji/iip stvari.
' (Mariborska čitalnica) si je volila v svojem zadnjem letnem zboru g. dr. Prologa za predsednika , g. prof. Šumana za tajnika in g. prof. Šinko-ta za denarničarja, posvetovalni odborniki so gg. dr. Smer, dr. Radey, Majcigei in Berdajs.
* (Blagovoljna podpora „Glasnik u.") Te dni se je izročilo izdatelju in vredniku „Glasnika" podpore 48 gl., ktere so nabrali ve-likovski rodoljubi; in sicer je dal: Gospod in gospa Kronikova 10 gld., gosp. dr. Pavlic 20 gl., gosp. dekan Alijančič Q gl., gosp. župnik Krofič 3 gl., gosp. Torkar 8 gl., gosp. Milar 3 gl., gg. Stroj, Ozvald, Šket, Drobeš, vsak po 1 gl. Gospodom darovalcem izrekamo tu v imenu „Glasnikovega" vred-ništva prisrčno zahvalo za domoljubno podporo slov. lepoznanstva.
* (Iz Slov. Bistrice) se nam piše 27. dec. Tukajšnji farni kaplan, g. .1. Suc ustanovlja v vseh kmečkih občinah naše fare p o 1 i ti š ko -katoliška društva in kakor se kaže z prav dobrim vspehom. Po društvenih pravilih se bodo društveniki shajali po nedeljah in praznikih zvečer, prebirali časnike in podučue knjige, ki si jih bodo sami iz doneskov kupovali, se posvetovali o vseh polit, vprašanjih in tako začeli sami premišljevati in odločevati o raznih stvareh, o kteri h zdaj nič, ali neresnico vedo. Društvo v C i g o 1 n i c i, blizo mesta se je že organiziralo, ima 25 udov, samo veljavnih kmetov, iu si je izvolilo za predsednika M. Robarja, posestnika v Ci-gelnici. Udeleževalo pa se je pri prvem posvetevavnem shodu več ko 120 kmetov iz domače in tudi iz bližnjih far. C. k. okrajno glavarstvo v Mariboru je razposlalo vsem župunom naše okolice posvarilno pismo, da naj zabranijo tak shod, ako ni naznanjen po društveni postavi. Čudno, ker je glavarstvo o pravem času sprejelo postavno naznanilo od g. Šuc-a.
Včeraj je bil shod v Novi Vasi in tudi tukaj je bilo zbrano kakih 100 kmetov. Društvo je že ustanovljeno, iu si izvolilo začasni odbor. Predsednik je J. Donik, posestnik v Novi Vasi. Obe te društvi ste menda t,o predložile svoje pravila vladi v potrjenje. Ustanovljala sc bodo neki še ta teden enaka društva v Spodnji Ložnici, v Devini in v Zgornji Bistrici. Nuit meščani zelo agitiraju »oper te naprave, in so neki že tožili g. Šuc-a, da bi se naj odtod prestavil. Čudni svobodnjaki, ki kličejo vsak trenutek policijo na pomoč, in si želijo svobodo le za se, vsi drugi pa naj bi molčali in se jim uklanjali.
* (Iz Brd) se piše „Dom." Hvala Bogu! saj se vendar oekaj gibljejo- sem si mislil, ko sem v četrte!: iz Gorice šel. Zvedel sem namreč v mestu, da sfe nas že celo deželna nadsodnija v Trstu spominja. Poslala je v Gorico vprašanje, ali ne bi se dala napraviti za slovenska Brda posebna Bodnija, da bi se ločili mi Bridci od Lahov. Treba pa ho, da tudi mi glasno svoje želje razodenemo, pa precej, kajti železa je treba kovati, dokler je še belp, Brez nas naj bi se nikar v naših zadevah kaj ne sklepalo. (Jovorilo se je res že od nepozabljivega Šompaskega taborja sem, da se napravi drugi tabor v naših Brdib in da na tem taboru sc bode govorilo tudi o napravi posebne sodnije za naš okraj. Ali do sedaj tabora ni še, in zima ni tabo-rovanju ugodna; do spomladi čakati? kdo ve ali bo še čas? In pa, če nam na zadnje tabora ne dovolijo, kar je dandenes vse mogočo, kaj potem....? Prepozno storjeno bilo bi morda zamujeno. Saj imamo postavno zastopnike: Starešinstva, županstva; ona naj se ganejo, naj hitro prošnjo za ločitev od Karmina podpišejo in pošljejo, kamor treba; pa lo urno! Želeti bi bilo, da bi vrli g. dr. Žigon z nekterimi razumnimi župani to reč v roke vzel, kajti brž ko ne bo treba tu pa tam mnogega prigovarjanja Ljudje so sebičniki, Karmin je nekterim zato ljubši, ker imajo samo par korakov tje. Takim bo treba dokazovati, kakšen da bode občni dobiček, dobiček za narodnost slovensko, če se napravi sodnija v Kviškem. Drugi bodo znabiti ravno zato kiljevi, ker se narodno malo ali nič ne zavedajo; te bo treba z lepa preveriti, da se vdajo občni potrebi in zabtevanju večine. Se ve pa, da bo treba prositi tudi za izločenje nekterih občin iz politiškega okraja gradiškoga, zakaj nobena vas ne sme spadati v kak sodnijski okraj, kteri ni v tistem politiškem okraji, kteremu dotična vas v politiških zadevah pripada. Ker ima biti sedež nove sodnije v pol. okraji goriškem, treba, da tudi tiste vasi (Medana itd.), ktere so zdaj politiško pod Gradiščem, politiško pod Gorice pridejo.   Starešinstva, ganite se! zdaj je skrajni čas!
* (Okrajni zastop n a V r a n j s k e m) se je pridružil prošnji kozjanskega okrajnega zastopništva, naj bi se napravil v Mariboru poseben oddelek c. k. namestnije za dolenjo Štirsko. Okrajnim zastopom, ki še nočejo naravnost tirjati zedinjenja vseh Slovencev, naj bi vsaj podpirali to prošnjo, proti kteri bi niti „Vaterland", niti „Gr. Volksblatt" niti drugi njih tovariši in tovarišički ne mogli metati svojih „interesantnih streiflichtov!
Dunajski, borza od 28. decembra.
.'.",„ metalike   58 fl. 50 kr. Kreditne akcij« 240 fl. 50 kr.
5'/0 metalike t obresti v maji in nov. 59 fl. 40 London   119 tt. 48 kr. 6% narod, posojilo   04 U. — kr. Srebro   117 ti. 75 kr.
1860 drž. posojilo  90 ti. 50 kr. Cekini   5 fl. 695/,, kr.
Akcije narod, banke 057 fl. — kr.
Dr. Jote Vošnjnk in drugi. Tiskar Kdunru Jnui.U