MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urtdnlilvo in upravat Maribor, Aleksandrova cesta *t. 13 , Talafon 2440 in 2485 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url / Valja maaaCno prajeman v upravi ali po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku i Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Ju*ro" v Ljubljani / Poitnl iskovnl račun iL 11.409 JUTRA Vse za maškerado kupita ugodno pri c. bOjefeldtu Japonski cilji V kratkih štirih mesecih, od onega u-s°dnega septemberskega dne, ko je Jamska s svoim napadom na Kitajce pri Mukdenu užgala vojno plamenico na daljnem vzhodu, pa do danes, ko se vojne operacije razvijajo več kot tisoč kilometrov južno od Mandžurije in padajo japonske granate že v največja kitajska ^esta Šanghaj in Nanking, se je značaj sP^ra na vzhodu bistveno Izpremenil. bprva je izgledalo, kakor bi bi! edini ^'ftioter japonske ofenzive, osvojiti si na azijski celini razsežno kolonijdno ozem-Je *n vstvariti si kontinentalni prag proti napadu. Mandžurija naj bi postala neodvisna država, neodvisna po milosti ja, Ponskega cesarstva, k njej bi potem pri-Ljučili še del vzhodne Mongolije, kar bi Potem s Korejo skupaj tvorilo močan ko-l°Pijalen imperij s 50 milijoni prebival-Cev in neomejenimi gospodarskimi možnostmi. Toda Japonci se stem niso zadovobi-“• Danes izkrcujejo že brez vsakega praksa povoda čete v sredini Kitajske, in PPliteega dvoma ne more biti več, da •jk>stopaja,po točno zasnovanem nač-tu, pterega končni cilj bi bil, da Kitajsko, K4tere zaradi njenega silnega obsega, ki J(i ne morejo osvojiti, vsaj gospodarsko ^POlrmma podjarmijo. Gni zloglasni palčni problem, o katerem se že toliko C;isa s strahom govori, ker bi znal pov-j^PČiti še strahotnejšo vojno kakor je .‘a zadnja, se pojavlja torej v vsej svoji 'efcini. ^oloža je jasen in prav enostaven. Kioska šteje 500 milijonov ljudi ali četrti-, I10- ki bo kone&io utrdila japonsko moč ^tavlja največji trg sveta. Tjakaj zrejo ^ttcrikamci s svojo ogromno industrijo in Sl obetajo, čim bi anarhija malo pojenja-tt>. rešitev svojih gospodarskih težav. Kioska mora zato za vedno ostati neomejentrg za ameriške izdelke. . Nekaj sto morskih milj od kitajske o-ja'e se pa dobesedno duši 70 milijonov ■‘'Poncev na svojem preozkem življenjem prostoru. Prebivalstvo Japonska se ®jho pomnoži za milijon ljudi, ki nimajo ^'kier izhoda. Edino v Tihem oceanu leži de sveta, Avstralija, ki je še skoraj tie-Ijuden, kamor pa zaenkrat ne sme sto-Pdi^ Japončeva noga. Industrija sicer še Preživlja skromne japonske množice, to-da če ji Kitajci z bojkotom zaprejo trg, Potem* mora priti nad Japonsko glad, beda in pomanjkanje. Vojaška klika, ki vlada na Japonskem, °dkir je revolucija zatrla tiranijo šogu-Patu in ki je državo pognala že v dve osvojevalni vojni, je spoznala, da je seda' prišel čas za tretjo in poslednjo voj-Po, ki bo konečno utrudila Japonsko moč p? vzhodu, rešila prob’em Tihega morja 'J njen prilog in rumeno pleme dvignila do enake veljave, kakor jo ima belo. Zasedenje Mandžurije je bila samo pr-Va etapa na potu do tega cilja. Mandurija Pi namreč samo dobavljalec surovin, ‘®mveč Japoncem tudi .sredstvo za ob- Zmagovit odpor kitajskih čet PRVI NASTOP KITAJSKIH LETAL. ČANGKAJŠKOVA IZJAVA NOVINARJEM JAPONCI NISO ZAVZELI TRDNJAVE VUSUNG. LONDON, 6. februarja. Dopisnik londonskih »Times« poroča iz Šanghaja, da se ogenj, ki uničuje Čapaj, še vedno širi-V mednarodnih vojaških krogih splošno sodijo, da je japonski napad na kitajski del mesta bil velika taktična napaka. Izkrcane japonske mornariške čete niso dorasle eliti kitajskih branilcev, katerim poveljuje maršal Čangkajšek. Res pa je, da Kitajci zaradi tesnosti prostora niso mogli razviti vseh svojih sil. To bo naj-brže tudi vzrok za nadaljne neugodne zapletljaje. Včeraj so prvič stopili v akcijo tudi kitajski avioni, ki so prisilili japonska letala na umik. ŠANGHAJ, 6. februarja. Maršal tang-kajšek je snoči izjavil novinarjem, da se je iz prestižnih razlogov odločil braniti Šanghaj do skrajnosti. Ako velesile ne bodo mogle Japoncem zabranltl nadall-nlh operacij, bo pripravil sam veliko protiofenzivo, da tako Izsili nadaljne odločitve. V tem primeru mu pa najbrže ne bo mogoče do vseh podrobnostih spošto- vati mednarodnih koncesij, katerih sicer tudi Japonci niso spoštovali. Obenem je maršal odločno zanikal vest, da bi bili Japonci zavzeli utrdbo Vusung. Njihova artilerija jo je ves dan obstreljevala, a napad pehote so Kitajci odločno odbili. Kitajci so doslej Izgubili 1000 mož, a približno istotoliko Jih Je bilo ranjenih. Japonske izgube so nasprotno znatno večje-Podcenjevanje Kitajcev so morali poplačati s težkimi žrtvami. LONDON, 6. februarja. O bojih v Šanghaju poročajo listi grozovite podrobnosti. Ulice so bile polne človeških glav in kosov trupel, ki so jih raztrgali psi. Japonci so streljali tudi na ženske in otroke/ki so bežali iz gorečih hiš. Ponoči so se povsod plazile okoli temne postave, ki so zažigale kitajske hiše, in Japonci niso nikjer dopuščali gašenja požarov. Na severnem kolodvoru stoji na stotine razstreljenih vagonov, po tračnicah pa ležijo razmesarjena trupla. Francoska razoroiltvena spomenica USTANOVITEV ARMADE DRUŠTVA LONDONU. ODKLONILNO ŽENEVA, 6. februarja. Francoska spomenica o razorožitvi je obsežen dokument, katerega so izdelali sporazumno vlada, vrhovno vojno poveljstvo in posebna komisija najboljših vojaških strokovnjakov. V uvodu svoje spomenice pravi Francija, da je pripravljena znižati svojo oboroženo moč na morju, na kopnem in v zraku, toda samo pod pogojem, Če ji mirovna konferenca na primeren način zavaruje nedotakljivost državnih meja in če da zadostne garancije za ohranitev svetovnega miru. Nadalje predlaga spomenica ustanovitev mednarodne vojske, ki naj bo ekse-kutivni organ Društva narodov. V svrlio preprečenja novih oboroženih obračunavanj in spoštovanja obstoječega stanja stavijo vse članice Društva narodov na razpolago neke vrste »leteče čete«, ki se bodo lahko vsak. trenutek odposlale tja, kjer bodo potrebne, da zaščitijo ono državo, kateri bi pretil sovražni napad ali k‘ bi že bila napadena. NARODOV. SIMPATIČEN SPREJEM V STALIŠČE NEMČIJE. Francija je, kakor nadalje naglaša njena spomenica, pripravljena staviti na raz polago primerne -oddelke pehote, mornarice in letalstva. Obenem so neobhod-no potrebni posebni pakti, ki naj omogočijo državam medsebojno podpiranje v primeru napada. Spomenica je vzbudila v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko zanimanje in živahne komentarje. Angleški listi pa na-glašajo, da je francoska spomenica uporabna podlaga za dokončni razorožitve-n! sporazum in ji obetajo velik uspeh. BERLIN, 6. februarja. V tukajšnjih političnih krogih je bil francoski razorožitve ni predlog sprejet zelo hladno. Z edino izjemo socialnodemokratskega »Vor-\v'artsa« so ga odklonili vsi berlinski listi in naglasili, da je nesprejemljiv. PARIZ, 6. februarja. Francosko časopisje se obširno bavi z odklonilnim stališčem Nemčije, ki ga je zavzela napram francoskemu razorožitvenemu predlogu in naglaša, da se po vsem tem vidi, da so Nemci sploh proti vsaki razorožitvi. Nemčija hoče tudi sedanjo razorožitveno konferenco izkoristiti v svoje namene, če pa bo še nadalje tako postopala, bo Francija prisiljena dokazati, da sedanja nemška državna hramba ni le formacija za vzdrževanje notranjega miru, ampak v prvi vrsti napadalna armada za bodočo vojno. DELO SKUPi INSKIH ODBOROV. BEOGRAD, 6. februarja. Skupščinski odbori so v svojih dosedanjih sejali že toliko proučili dostavljene jim zakonske predloge, da bodo že v začetku prihodnjega tedna lahko izročeni plenumu narodne skupščine in senata. V finančnem odboru se danes popoldne prične generalna debata o načrtu državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto. SMUŠKE TEKME V KRANJSKI GORI. Kranjska gora, 6. februarja. Točno ob 9.30 je starter Hinko Šircelj izpustil prvega tekmovalca izpred pen-zije »Erika«. Vsega skupaj je startalo 65 tekmovalcev. Nekateri so zaradi premoči konkurentov izstopili še med vožnjo. Do 11.30 je dospelo na cilj 12 tekmovalcev, med nimi dva Nemca in en Ceho-slovak. Najboljši čas je dosegel Nemec Levpold 1:39.9. Od Jugoslovenov je dosegel naj-vl:39.9. Od Iugoslovenov je dosegel najboljši čas-Knap (Ilirija) v 1:39.36. Jožko Janša ima slab čas 1:46.21. kar je pripisati njegovi slabi kondiciji zaradi ranjene noge. Dober čas je dosegel tudi Jakopič. Največ izgledov na zmago imajo Leu-pold, Bogner, Čehoslovak Nemecky in Bohinjčan Godec. Vreme je krasno. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne); Zaenkrat najbrže še večinoma vedro, z močnim nočnim mrazom, pozneje pooblačenje. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline In napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joselove« vode. ■ Možje zdravniške prakse so sc prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri ldlah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. vladanje Kitajske, stalen žandar ob kitajskih vratih. Čim bi pa enkrat obvladala Kitajsko, dobi Japonska popolno kontrolo, nad vodnimi cestami Tihega oceana in tedaj bi lahko začela ustvarjati še zadnji del svojega načrta, posadila nogo tudi-ha Avstralijo. Bivši kitajski min:ster Cen pravi, da je to pravzaprav zadnji im glavni smoter vse današnje japonske akcije na vzhodu. Preobljudenost, pravi Cen. je za Japonsko prava katastrofa. Mandžurija in Koreja ne prideta v vpoštev kot kolonizacijsko ozemlje, ker je tamošnje podnebje popolnoma nepovoljno za Japonce in se je tudi dosedaj vsaka japonska kolonizacija izjalovila. Tudi Kitajska, ne prihaja v poštev, ker je sama že tako preobljudena, da njeno prebivalstvo vsako leto trumoma pomira lakote. Edina Avstralija s svojimi neobljudenimi neiz-rriernirtii predeli nudi še neomejeno polje za japonskega kmeta im kolonista. Osvojitev Tihega oceana leži poleg tega na dnu duše vsakega zavednega Japonca, ki ne more pozabiti ponižanja ameriškega izseljeniškega zakona, ki Japoncem kot nižje stoječemu plemenu ne dovoljuje u-seljevanja na , ozemlje ameriške Unije, kar je v japonski mentaliteti nezace-'jiva rana.» Kakor vidimo, so Japonci danes tako zaverovani v te svoje cilje, da se nasve tovmo, mnenje, ki se skoraj enodušno zgraža nad njih roparskim pohodom, prav nič . ne zmenijo. Oni so prepričani, da danes ni,'sile na svetu, ki bi lahko tvegala kako vojno avanturo. Edino, česar se boje, bi bila možnost skupnega ame-riško-amgleškega nastopa, ki bi jih lahko prisilil k spoštovanju pravice in mednarodnega prava. A pride-li do tega nastopa? Že so o-groženi anglosaški. interesi v Šanghaju, kjer imata AmgMja In Amerika invfesHrn-' ne milijarde. Položaj pa je od dne do dne bolj napet.in vse kaže, da se tam na Daljnem vzhodu že piše novo, veliko In ' važno poglavje v zgodovini človeštva.1 ČITAJTE „VECERNIK“ » DANES GALA REDUTA S. K. MARIBOR „V ZEMLJI SMEHLJAJA" UNION W H IT E STAR JAZZ Določbe finančnega zakona UVEDBA ŠOLNIN IN TAKS. REDUKCIJA SREDNJIH ŠOL. DRŽAVNI NAMEŠČENCI IN UPOKOJENCI. GLEDALIŠČA. BEOGRAD, 6. februarja. Novi finančni zakon, ki je bil skupno s proračunom predložen na redni skupščini, vsebuje celo vrsto določb, ki bodo globoko uplivale na naše javno življenje. Najvažnejše med njimi so določbe, da poštna hranilnica ne bo več plačevala obresti za vplačila v Čekovnem prometu, da bo minister za finance smel izdajati državne bone do iznosa 500 milijonov dinarjev, da se uvedejo na srednjih in visokih šolah šolnine in druge pristojbine, da se bodo nekatere srednje in druge šole reducirale, da se uvede numerus clausus itd. Šolnine, ki bodo določene po davkih staršev, bodo morali plačevati obiskovalci vseh šol razen osnovnih. Razdeljene bodo v tri kategorije iin več stopenj od 100 Din dalje. Vpisnina za meščanske šole bo znašala 5 Din, za srednje in strokovne srednje šole 50 Din, za visoke pa 100 Din. Takse za spričevala končnih izpitov. ma'ih in velikih matur ter diplom •e bodo računale po vrsti šole in izpita od 25 do 1000 Din. S 1. julijem se bodo ukinile razne gimnazije, realne gimnazije, učiteljišča, in šeriatske šole, dočim se bodo nekatere višje srednje šole spremenite v nižje. V srednjih in srednjih strokovnih šola'; se bo število učencev po posameznih razredih maksimiralo in minimiralo ter po možnosti diferenciralo po spolu. Učenci višjih razredov gimnazij bodo smeli polagati popravljalni izpit te iz enega predmeta. Šolsko leto se bo pričelo 5., zaključilo pa 4. septembra. Državna gledališča bodo kakor doslej tri: v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Z državno subvencijo pa se bodo odslej krili le osebni izdatki in zavarovalnine zgradb in inventarja. Vse ostalo bodo morala kriti iz lastnih dohodkov. Ostala gledališča izgube menda sploh vsako državno subvencijo. Na novo se bodo uredile pokojnine, dajatve socialnega zavarovanja za državne uslužbence, draginjske doklade itd. Upokojencem, ki so zaposleni v državni, banovinski ali občinski službi, se bodo pokojnine znižale, odnosno v slučaju, da prejemajo več ko 5000 Din na mesec, črtale. Za nadurno delo se nagrade ne bodo več plačevale, razen v slučaju, ko to določa poseben zakon. Naposled določa zakon še osnove po-ob'astil, po katerih se lahko prodajo vsa ona državna podjetja, ki niso aktivna ali potrebna. Reduta Rapid pustni torek v UNIONU Opozarjamo na krstno predstavo »Groteske sedanjosti«, zanimive in duhovite satire mariborskega podžupana, ki bc drevi ob 20. v Narodnem gledališču. .Predstava konča že pred 22. (10.) uro. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Magdalenska lekarna g. Savo sta pa Kralja Petra trgu. Iz poštne službe. Premeščene so uradnice Avrelija Šafarič iz Ormoža v Konjice, Avguština Ju-hova iz Murske Sobote v Ljubljano, Pavla Koreličeva iz Laškega v Maribor in .Franja Vmgelova iz Konjic .v Ormož. Nezgode. Na Pobrežju je padel včeraj popoldne z voza delavec Valentin Schimpf in si prt tem zlomil levico v zapestju. — Pri rezanju slame pa se je v Cirkovcih hudo poškodoval na levi roki prevžitkar Miha Terkolič. Odrezalo mu je tri prste. Oba ponesrečenca sta se zatekla po pomoč v tukajšnjo bolnišnico. Poteni meso. V ponedeljek se bo od 8. ure naprej prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 5 Din in sicer 2 kg na osebo. Ukraden kovčeg. šofer Ernest Habidler je na policiji prijavil, da mu je nekdo snoči med 22. in 23. uro, ko je stopil za trenutek v hote! pri »Orlu«, iz zaprtega avtomobila ukradel srednje velik potni kovčeg. Kovčeg je bil last tehničnega ravnatelja ruške tvorni-ce. V njem so bile razne dragocene stvari, vredne okoli 5000 Din. Ptujčanom se obeta večer smeha in neprisiljene zabave v ponedeljek, 8. t. m., ko gostuje mariborsko gledališče s klasično Gogoljevo komedijo »Ženitev«, ki spada med najboljše ruske komedije. Torek luštkane pesmi NARODNI DOM! Današnji trg. Današnji trg je bil zelo dobro založen, zlasti z južnim sadjem. Tudi kupčija je bite dobra in cene primerne. Okoliški kmetje so pripeljali 3 voze in 82 vreč krompirja po 1—1.50 Din za kg in 48 vreč čebule po 5—6.50 Din. Zeljnate glave so prodajali po 2—4 Din. Prav dobro je bil založen tudi perutninarski trg, na katerem je bila bogata izbira, in sicer 144 kokošk po 25—40 Din, 884 piščančkov, par po 25—60 Din, 18 rac po 20—30 Din, 15 gosi po 50—80 Din in 53 puranov po 50—90 Din Mleko je bilo liter po 2—3 Din, a jajca po 0.75—l Din. Špeharji so pripeljali 166 zaklanih svinj; cene svinjini so bile 10—16, slanini pa 10—14 Din kg. Na senenem trgu je bilo 8 voz sena, voz otave in voz slame. Seno 75—85, o-tava 65—70 in slama 60—70 Din za 100 Svinjski sejem. Včerajšnji svinjski sejem je bi! zelo slab. Pripeljali so skupno 93 rilcev in je bilo od teh prodanih 53. Cene prašičem so padle. Prodajali so mlade prašiče od 7—9 tednov po 80—90 Din, 3—4 mesece stare po 150—250, 5—7 mesecev po 350 —400, 8—10 mesecev 450—500 in nad eno leto stare po 800—900 Din. Za kilogram žive teže je bila cena 6.50—7.25, za kg mrtve teže pa 9—10.50 Din. Nocoj v Narodnem domu velika plesna veselica pevskega in tam-buraškega društva fin. kontrole »Danica«. V veliki dvorani vojaška godba, v mali dvorani pa igrajo tamburaši »Danice«. Vstopnina 10 Din. Vhod iz Kopališke ulice. Hodnik in stopnišče kurjeno. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Družabni večer Sokola I. Danes priredi Sokol Maribor I, v telovadnici inž. podof. šole (v kadetnici) družabni večer. Na sporedu sta dve izvirni enodejanki in več kupletov. Buffet bo dobro založen z jedačo in pijačo, tako da pride vsak na svoj račun. Pričetek ob pol 21. uri. Jugoslovanski zračni promet. Letošnji zračni promet se prične, kakor poročajo, na vseh jugoslovenskih zračnih progah že v marcu, mednarodne zveze pa se otvorijo pozneje. Zračna zveza Zagreb—Sušak bo odslej urejena tako, da se bodo potniki, ki potujejo zjutraj na Sušak, lahko vrnili ž^ isti dan. Otvoritev projektirane zračne zveze Zagreb—Trst bo šele prihodnje leto. Danes Danes Pomlad na Jadranu" «> Kabarat — Plesni, konkurenca ------------ mask ---------- Velika kavarna V nedeljo popoldne kabaretna pred* stava v Veliki kavarni. Lutkovno gledališče Sokola-matice v Narodnem domu uprizori v nedeljo 7. t. m. ob 15. pravljično igro v treh dejanjih »Gašperček čarovnik«. Sokol Maribor I. priredi v soboto 5. marca t. I. svojo vsakoletno akademijo v Sokolani v kadetnici. Letošnja akademija bo obenem posvečena velikemu Tyršu. V nedeljo 22. maja pa priredi Sokol svoj javni nastop istočasno z otvoritvijo svojega letnega telovadišča. Vsa bratska društva so na-prošena, da na imenovana dneva opuste svoje prireditve. Lutkovni oder Sokola Maribor I. Jutri v nedeljo vprizori lutkovni odei Sokola I. v telovadnici inž. podof. šole (v kadetnici) lutkovno igro: »Gašperček in njegova junaška dela«. Pričetek ob 15. uri, vstopnina 1, 2 in 3 Din. Gostovanje Sokola Maribor I. na Pragerskem. Jutri, v nedeljo gostuje na Pragerskem dramski odsek Sokola I. Na odru tamkajšnje šole bo uprizoril več šaljivih enodejank. Glede na sedanje težke čase je vstopnina izredno nizka. Pričetek ob 18. (6.) uri. Pridite vsi, ki vam je do zabave in smeha! Prostovoljno gasilno društvo Pesnica priredi jutri v nedeljo ob 15. uri v prostorih gostilne Klug na Pesnici proslavo svoje ustanovitve. Svira priljubljeni mariborski salonski orkester. Za obilen po-set prosi odbor. Novi odbor »Društva hišnih posestnikov« V seji društvenega odbora dne 5. febr. 1932 se je konstituiralo vodstvo društva tako-le: Predsednik Meglič Otmar, podpredsednik Sax Hinko, zapisnikar dr. Marin Vilko in blagajnik Merčun Maks. Enodnevni tečaj o rezi v vinogradu bo v pondeljek, 15. t. m. na ban. vinarski m sadjarski šoli v Mariboru, Pouk, teoretičen in praktičen, bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. »Odol« nad vse. Skrivnosten in naravnost čudežen je učinek zobne kreme »ODOL«. Vsa druga sredstva za nego ust in zob ne učin kujejo nikdar tako uspešno kot »ODOL«, po katerega uporabi vam ostane prijeten duh ure dolgo v ustih. Radi tega svojevrstnega učinka varuje »ODOL« vaše zobe pred gnilobo. Če se niste še prepričali, da je učinek zobne kreme »ODOL« naravnost presenetljiv, storite to takoj in ne odlašajte niti dneva! Podoknica »Jadrana«. Pevci »Jadrana« so priredili snoči podoknico v počastitev svojega zvestega tovariša in pevca Frančeka Sakside, ki obhaja danes 50-letnico. Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju priredi jutri, na pustno nedeljo ob 18. uri zvečer, pustno igro »Zimanova Micika« v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju. Po igri prosta zabava. Pustno rajanje v Studencih. Na pustni torek priredijo studenški gasilci v gostilni ligo pustno veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. Prijatelji vesele zabave vabljeni. TAJNO OBOROŽEVANJE NEMČIJE. PARIZ, 6. februarja. »Le Matin« objavlja razgovor s poročevalcem za francoski proračun, v katerem razkriva, kako Nem čija krši odredbe mirovne pogodbe glede oboroževanja. Cela vrsta nemških tovarn izdeluje naskrivaj orožje in m uničijo. Nemški proračun za vojsko je znašal 1. 1913., torej eno leto pred svetovno vojno le 67 milijonov mark. lani pa je dosegel 79 milijonov in od tega se je uporabilo skoraj 24 milijonov samo za orožje in municijo- Najzanimivejše razkritje Pa je, da je Nemčija zgradila več svojih to-varen za vojni material v Holandiji, Švici in na Švedskem. LEDENI VIHARJI V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 6. februarja. V vsej Ro* muniji so včeraj divjali silni ledeni viharji. Temperatura je padla na 20 stopinj pod ničlo. V Kišinjevu je vihar porušil stolp neke cerkve. V mnogih krajih je prekinjen ves telefonski in brzojavni promet. EKSPLOZIJA NA AMERIŠKI VOJNI LADJI. NEWYORK, 6. februarja. Na vojni ladji »Bidvvell« je nastala eksolozija, ki je povzročila veliko nesrečo. Skoraj vsa posadka je mrtva. Mrtva sta tudi kapitan in njegova žena. _____________________ _ Propelerji iz bombaževine. V Zedinjenih državah preizkušajo P0* ve propelerje za aeroplane, ki so izdelani iz bombaževine. Bombaževino namočite v ta namen najprej v raztopljenem kavčuku, nato ji pod silnim pritiskom dajo zaželjeno obliko, da postane trda kakor jeklo. Novi viaki bodo posebno prikladni za polete v tropičnih krajih. Vedno v vlogi. Gledališki igralec: Sit sem življenja 5* hočem napraviti konec. Prijatelj: Za kakšen način samomora si se pa odločil? Igralec: Ne vem še, ali naj si izberem strelo ali pa potres. Za javno snago v Mariboru RED ZA ČIŠČENJE Mestno načelstvo razglaša: Da se prepreči prašen je cest ob suhem vremenu tudi pozimi, je uvedlo mestno načelstvo čiščenje trgov in ulic v notra-pjem delu mesta v zjutranjem času in sicer tako, da je pometanje do 7. ure končano. To velja za oni del mesta, ki se nahaja med Stolno, Gledališko ulico in Kopališko ulico ter Glavnim trgom in Gregorčičevo ulico. Hišni gospodarji oz. njih namestniki se pozivajo, da dajo temeljito očistiti hodnike in pešpoti pred svojim posestvom v navedenem delu mesta v nočnem času, ko poneha cestni promet, in sicer do polnoči. V ostalih delih mesta je očistiti tro-toarje in pešpota do najkasneje 7. ure. Smeti s trotoarjev in pešpotov je spraviti v smetiščnico dotičnih hiš, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine. Trgovci, obrtniki, gostilničarji, kavar-narji itd. se opozarjajo, da velja to tudi za čiščenje njihovih trgovin in lokalov. MESTNIH TRGOV IN ULIC. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trgovinami in lokali, se morajo pri prevažanju blaga po dovršenem delu takoj očistiti. Branjevcem, ki prodajajo blago na javnih prostorih, se prepoveduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov. Izlivanje nečistih tekočin in drugih takšnih nesnag na javne ceste in prostore ali v cestne kanalske odprtine je strogo prepovedano Prepovedano je tudi vsako iztepanje cunj in preprog iz oken na cesto, kakor tudi izobešanje vse druge posteljnine skozi okna. Prebivalstvo se ponovno poziva, da pazi na snažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na cestišča, trotoarje in pešpota. Prestopki se bodo v smislu § 19. cest-no-prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor strogo kaznovali. Soboto 6. febr. GRAISKI KINO Soboto 6. febr. svečana premijera nemškega velefilma "s I* I S ^ B 9 JE M 9 4 ••««! U ©KI ICC V U Im IT O ■ Wl I * J| onieda in pomeni sa vsakogar dogodek '399 Krasen film, v katerem igrajo samo ionske in ki je prepojen z ljubeznijo Službeni list dravske banovine objavlja v 9. številki med drugim tudi navodila za poslovanje s poštno hranilnico, postopanje glede Prenosa lovskega orožja čez mejo, nadalje izpremembe pravilnika o kovanju zlatnikov in njih dajanju v promet, razglas banske uprave o avtobusnem prometu, objave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih novin«. Davčne prijave za rentnino. Davčna uprava v Mariboru razglaša: 'Si oni, ki imajo rentnim zavezane dohodke (zakupnine za zemljišča ali opre-Podnajemnine za prazne in opremljene sobe in lokale, obresti od posojil, Poslovnih in drugih terjatev itd.) se opo-frjajo, da poteče rok za vlaganje davkih prijav s 15. t. m. Kdor ne vloži pri-jave pravočasno, plača 3% davka kot W Prijava dolgov v inozemstvu. Narodna banka, podružnica Maribor, poziva vse ustanove in posameznike, ki wajo katerekoli dolgove v inozemstvu, teh dolgov z dne 31. decembra . j takoj, a najkasneje do 15. februarja • k prijavijo Narodni banki. Stranki, ki ve. i do tega roka prijavila svojih dolgov -inozemstva Narodna banka ne bo iz-p./v.dovoljenja za nakup deviz v svrho ob? teh dolgov. Zadevne tiskane p^az^e dobijo zanimamci pri tukajšnji Ce Narodne banke, kakor tudi pri Pooblaščenih denarnih zavodih. ^rotnenadna pot proti Kamnici. fr • me 2f^hjih solnčnih dneh je znana pro-kj f3 na p°t ob kostanjih, proti Kamnici, tor u ■ še v mestni občini, vedno polna 2j dajalcev, zlasti matere tam rade vo- svoje otročiče na solnce in zrak. Žal Je ta pot tako zanemarjena in razdrapa, da je skoro nemogoče po njej ho-“> čeprav je skoro edina lepa solnčna laki V mesta> kjer se Mariborčani anko sprehajajo in solnčijo. Na cesti so • • "Ovsod velikanske mlake, katerim se mo- aJo ljudje izogibati na bližnje njive in hjJ^dike, ki pa so vsled tega tudi vse *ne. Cesta je do skrajnosti potrebna . i!1ega popravila in to baš sedaj, ko še Sosednji Kamniški cesti ni prahu, in ' liteoaibolj iščejo bližnjih sprehaja-čin na °kronk>h mesta. Naj bi torej ob- • thj3 to ces*° takoj popravila in postavila W novc klopi, ker so stare že vse po- krane in polomljene. Klopi zlasti ma-J in stari ljudje tam zelo pogrešajo. Koliko Mariborčani čitajo. Meseca januarja je izposodila »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu v 18 uradnih dneh 1021 članom 2524 knjig in sicer 837 slovenskih, 79 mladinskih, 175 srbo-hrvatskih, 40 čeških, 1350 nemških, 25 francoskih, 15 angleških in 3. italijanske knjige- Obisk je bil znatno večji kot lansko leto januarja. Skupno pa je izposodila »Ljudska knjižnica« preteklo leto 22.592 knjig. Dosegla je najvišje število med vsemi mariborskimi knjižnicami. »Ljudska knjižnica« posluje štirikrat na teden in je vsakomur dostopna. Tudi čitatelji na deželi si lahko izposodijo knjige za daljši čas. Vseh knjig ima sedaj »Ljudska knjižnica« 13.850. Gostilna pri »Zlatem levu«, danes zvečer pojedina klobas in krofov. Koncert. Ljutomerska vina. Beranič, mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 6. februarja ob 20. url »Groteska sedanjosti«. Premljera. Izven. Nedelja, 7. februarja ob 15. uri »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Groteska sedanjosti«. Ponedeljek, 8. februarja: Zaprto. Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne zopet priljubljena opereta »Viktorija in njen huzar«, prvič v sezoni pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri pa bo prva repriza Golouhove duhovite satire »Groteska sedanjosti«. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 12. t. m. predava g. dr. Varl, specialist za pljučne bolezni, na podlagi poučnega filma o pljučnih boleznih mladostnikov in odraslih. Rudolf Golouh o svoji groteski K DANAŠNJI KRSTNI PREDSTAVI »GROTESKE SEDANJOSTI«. Pri nas in povsod drugod je pač taka navada, da mora avtor pred vsako krstno predstavo povedati nekaj o svojem novem delu, pa sem še jaz poiskal našega Rudolfa Golouha, da ga pobaram o tem in onem iz zakulisja njegove »Groteske sedanjosti«, ki jo bo drevi prvič uprizorilo naše Narodno gledališče. Našel sem ga seveda v »Astoriji«, kjer je stalen gost in debater. »Najprej bi rad vedel, kdaj si delo napisal?« je bilo moje prvo vprašanje- »Zamislil sem si ga že kmalu po »Krizi«, ki je, kakor veš, bila pred nekaj leti uprizorjena v Ljubljani. Pozneje se je prvotna zamisel precej preoblikovala, dokončno podobo pa je dobila lansko leto poleti.« »In ideja? Kaj je prav za prav temeljna podlaga tej groteski?« »Idejo, in pobudo mi je dal današnji svet, ki silno veliko govori, a nič ne stori. Zato je »Groteska sedanjosti« satira na današnje večne konference in diplomatske »modrosti«, med tem ko ljudstvo strada in je kriza vsepovsod vedno večja. Vse kar sem spričo tega hotel povedati, sem izoblikoval v simbolično oder-sko dogajanje. Štiri vojske oblagajo kraj, a nobena ga ne zavzame. Bojna vihra je od vseh strani prignala vanj veliko čredo živine: volov, krav, telet, konj ‘in oslov, ki so seveda mišljene samo kat simboli. V resnici so to zbegani ljudje. S tem je nastal za diplomacijo težaven ’ rešpekt. problem: kdo naj skrbi za blokirano živino, da ne pocrka od lakote in žeje. Komur bo poverjena ta skrb, temu bo naj-brže pripadel tudi kraj. A diplomati rešujejo ta problem na svoj bistroumni način tako dolgo, da živina do zadnjega repa pocrka. S tem je seveda vseh problemov za vse večne čase konec. Junaki igre so javnosti dobro znani, saj je njihovih imen vsak dan polno vse svetovno časopisje.« »Kako si pa zunanje prikazal to idejno plat zanimivega literarnega problema?« je bilo moje tretje vprašanje. »Groteska ima štiri dejanja, ki se vsa dogajajo v onem blokiranem kraju. Prvo dejanje prikazuje jade in težave v županovi hiši ter v občinskem svetu v Času okupacijske nevarnosti. Prva slika drugega dejanja predstavlja občinsko sejo, na kateri so skoraj vsi občinski svetniki zadovoljni z obstoječim stanjem, ker je spričo štirih tesnih mej tihotapstvo naravnost idealno lahko in silno dobičkonosno. Druga slika drugega dejanja se pa dogaja pred poslopjem, v katerem ie blokirana .živina, ki obupno tuli po krmi in vodi. Tu nastopijo tudi glavni junaki, člani mednarodne komisije, ki začno reševati problem: kdo bo krmil čredo in kdo bo dobil kraj. To seveda ni lahko, zlasti če so reševalci problema diplomati. V kraj pride slučajno, tudi Američan, ki pa se briga le bolj za trgovske in bančne zadeve. Pred njim imajo vsi junaki velik A* Averčenko: Moj telefon !onf°\fno seni tud‘ d°k*' sv°i te*e" ^iiitr • *'l sem se ga ma^et1 otrok, teket k° sem odhajal od doma, sem nost;*or, ženi s potvorjeno ravnoduš- W -C nic kdo telefonično klical, vpra-fonJ23 *me hi si zabeleži njegovo tele-- številko.« njveda sem natančno vedel, da razen ni *er'ia’ ki je montiral telefon, živ krst skj Se* slutiti, da sem tudi jaz telefonij tla™čnik- Toda zli duh prevzetnosti dj Jf^imel v krempljih. Rekel sem tu-kri •' in SV0T osemletni hčerki: »Ce goVf, klical, ga vprašajte za ime in njc-žete ,efonsko številko, pa jo zabele- Tretje dejanje se odigrava na veselici. Problem blokirane živine postaja vedno obupnejši. Živali se žre že medsebojno: krave teleta, voli krave, konji žrebeta itd. Tako ostane le še nekaj volov in re-nitentriih oslov. Četrto, zadnje dejanje je slovesno- V občinski dvorani je odločilna seja mednarodne komisije, ki naj dokončno reši spor. Toda člani se ne morejo zediniti niti zaradi dnevnega reda. Stvar postaja brezupna, n naposled se le reši, in sicer sama po sebi. Brižni župan pride javit, da je med tem, ko je modra komisija zborovala, pocrkala še preostala živina. Še najdalje so vzdržali voli. . S tem postane sporno vprašanje dnevnega reda odveč in konferenca se lahko zaključi. S tem pa seveda tudi komedija.« »In zunanja ter oblikovna stran? Kakšna je ta?« »Kakor veš, se bije v literaturi boj proti starim šablonam. Imperativna zahteva sedanjosti je, da se prenese na oder ali v knjigo današnje, sočasno življenje. »Groieska sedanjosti« obravnava tako rekoč dogodke zadnjih štiriindvajsetih ur. Groteska pa je zato, ker je tudi današnji svet groteska. Še bo »luštno« na našem planetu.« »Imaš še kakšne nove načrte? Pišeš kaj. novega?« je bilo moje zadnje vprašanje- »Načrtov imam vsepolno, saj mi jih življenje sproti nudi, samo obdelati jih ne morem, ker ne utegnem. Saj veš sam kako je: urad — in naposled še podžu-panstvo...« S tem je bilo najinega razgovora o »Groteski sedanjosti« konec, sama satira pa bo oživela drevi pred očmi vseh, ki jim je pri srcu naše domače umetniško snovanje. —r. *^°bro, papa!« v.re§i milostljiva!« . *aJ hočeš?« j0 r »p ; “v~vs-r.<< jo pobaram strogo, n pa\ gospod... Ne idite danes k. Ve- Mc^kvo Vni’ n*en mož se ne ^pe*Je v Presenečeno sem jo gledal in v prvem trenutku sploh nisem našel besede- Tedaj pa že priteče Kitty in se mi jokaje vrže okoli vratu. »Kaj se je zgodilo?« »Ubogi papa, tako sem žalostna, Ja boš oslepil... Papa, rajši pusti tisto ničvredno Bjelsko.-« »Koga?... Bjels—ko! Kaj naj to pomeni? Katero Bjelsko?« »Tisto, ki igra v gledališču, demence je rekla, da ti izpraska oči, če takoj ne prekineš z Bjelsko.« Stvar mi je pričela presedati, lezno sem odrinil otroka in tekel k svoji ženi. Sedela je v moji delovni sobi in imela slušalo na ušesu- Z glasom pritajenim od solz, sem jo slišal govoriti: »Dobro... Izvrstno. Koliko poljubov? Tisoč? O seveda, bom sporočila.« Položila je slušalo na mizo, se ofirenl« la, mi nemo pogledala v oči in rekla samo eno besedo: »Ničvrednež!« »To mi ie novo,« sem smehljaje odgovoril. »Mogoče imaš to iz večernih listov?« »Ti se še smeješ? Le počakaj, smeh tc že še mine!« Vzela ie s pisalnika list, popisan z beležkami in pričela citati: Št. 24927: »Ves dan sanjam sainoo današnjem svidenju v gledališču. Misli na-, me in ljubi me!« Št. 259.09: Zelo sem huda nate.. • Včeraj so te videli v spremstvu neke rjavolaske na Nevskem Prospektu. Ne igraj se z ognjem!« Št, 102.12; »Ti si lump! Upam, da si me razumel.« Št. 9.17: »Goljuf, in s tem konec!« j Št. 377.02: »Takoj kb' prideš ■domov, me pokliči, ker je ob sedmih že moj stali doma- Ne pozabi svoje Nastje!« Tersoč se od jeze je moja žena zmečkala listek in mi ga vrgla v obraz. »Zakaj ne telefoniraš?« me je sopihaje vprašala. »Številka tvoje Nastje je 37702. Pokliči jo vendar, sicer pride stari in potem imaš vraga! Lump!« Skomigni! sem z rameni, pobral listič in šel k aparatu. »Centrala? Prosim 37702.« »Tu 37702«, je odgovori neki moški glas. »Kdo govori?« »Tu 20005. Prosim, če bi gospa Nastja prišla na telefon.« »Ah, vi ste to, gospod 20005! Vendar sem vas zasačil! Dobro vem, da zasledujete mojo ženo... Toda, le počakajte: še danes boste dobili primerno število mastnih s palico! Niste mi nepoznani!« »Lepo! Pozdravite vašo gospo Nastjo in ji recite, da me zna rada imeti!« Pri večerji je vladala mučna tišina. Moja žena ni zaužila niti grižljaja in si s servijeto neprestano brisala solze. Nenadoma je pričel zvoniti telefon. Poskočil sem izza mize. »Halo!« »Je tam številka 20005?« »Da. S čim naj vam postrežem?« »Tu tvoja Lilly, dragec. Ali prideš danes pome?« »Ne!« sem grobo odgovoril. »Ne jaz, ampak vrag pride pčte!« Zavržen od svoje družine, sem se podal v svojo sobo in sedel k delu. Toda lrmogo nisem napravil, ker so me neprestano klicali k telefonu. Še ponoči so zvonili. , Naslednje jutro je prišel k nam mlad, skrbno obrit mož, ki še je predstavil: igralec Radtinin. »Ako nimate nič proti temu«, je rekel. »potem bi vas prosil, če bi hoteli, da zamenjava najine telefonske številke.« »Ho, zakaj pa?« sem vprašal presenečeno. »Poslušajte, stvar je namreč ta-le: Številka 20005 je bila poprej moja, in moji znanci so se tako navadili nanjo, da je sedaj vsled te izpremembe nastala majhna zmešnjava.« »Popolnoma pravilno,« sem potrdil-»Nemala zmešnjava. Upam, da se vam ni včeraj nič hudega pripetilo, ker se mož Vere Pavlovne ni odpeljal v Moskvo.« »Tako?« je vzradoščeno odgovoril mladi mož. »To je bilo pa res dobro, da sem ostal pri Clemenci.« »In Clemence vam bo izpraskala oči, ako ne boste prekinili z Bjelsko«, sem mu poročal in zaupno pomežiknil. »Ah, ona pretirava. Nikdar se ne bi odrekel Bjelske na ljubo Clemence.« »Da, primožu neke Nastje imate na dobrem batine. Mogoče ste jih le dobili?« Mladi mož se je samo nasmehnil in zaničljivo mahnil z roko. »O palici sploh ne more biti govora; bil je samo španski trs. Srtoči... Ali zamenjava številki?« »Prav rad. Takoj bom govoril s pošto-« Prosil sem svojo ženo, naj ga ta čas zabava in šel k telefonu. V tem ko sem s pošto vso zadevo urejeval, sem slišal iz salona ta-le razgovor: »Vi ste torej igralec? Ah jaz tako ljubim gledališče!« »Milostljiva, čutil sem to takoj od prvega trenutka. Vi ste tako nenavadni, tako dražestni! Zakaj ne greste h gledališču? Vaše bistvo izžareva nekaj popolnoma nadnaravnega, nekaj, o čemer človek lahko vedno sanja, nekaj...« V M a r T b' o r u, 'dne 6.. n: 1932. IIII lil um Currer BeU: 39 Lowoodska sirota »Poslušaj torej, Jana Eyre, svojo obsodbo: jutri postavi predse zrcalo in nariši svojo lastno podobo, a resnično, tako da ne olepšaš nobene napake; nobene trše poteze ne smeš omiliti, nobene nevšečne nepravilnosti ublažiti; pod to sliko napiši: »Podoba vzgojiteljice brez sorodnikov in znancev, uboge in grde.« »Nato vzami kos gladke slonove kosti, ki ga hraniš v škatli, vzemi paleto in zmešaj najjasnejše barve, izberi najtanjši čopič, nariši najlepši obraz, ki si ga moreš umisliti, naslikaj ga z najnežnejšimi tenjami in m.jslajšimi barvami, spomni se vranih kodrov, orientalskega očesa — Kaj! Red! Ne cmeri se! Nobenega rahločutja! Nič žalosti! — Pamet in odločnost! — Spomni se potez, grškega nosu in junonskega stasa, naj ne manjka okroglo, očarujoče rame in nežna ročica- Ne pozabi prstana z diamanti ne zlate zapestnice! Naslikaj bogato obleko, tanke čipke., tisti dražestni trak in rumeno rožo! Imenuj sliko »Blanche, naobra-žena dama iz najvišjih slojev.« »Kadarkoli se ti ho hotelo domnevati, da te Mr. Rochester rad vidi, vzemi obe podobi in ju primerjaj. Reci: »Mr. Rochester bi si bržkone brez težave pridobil ljubezen te plemkinje, ko bi le hotel se zanjo pehati. Ali bi bilo mogoče, da bi se mu kdaj le sanjalo o onile ubogi, brezpomembni plebejki?« »Tako ukrenem«, sem si obljubila; in jedva sevn to sklenila, sem se umirila in zaspala. Ostala sem pri besedi. Narisala sem svojo podobo in naslikala na slonovo kost miniaturo umišljene Blanche Ingram. Dovolj lep obrazek je bil in tako različen od mojega, da je moje samoobvladanje utegnilo biti zadovoljno. Mnogo koristi sem imela od tega dela: glava in roka sta imeli posla, jačala in utrjevala sem med slikanjem tiste nove ideje, ki sem 'jih 'hotela neizbrisno vklesati svojemu srcu. Ni trajalo dolgo, pa šeni si čestitala, da sem si tako trdno stegnila in ukrotila srce. Le trdni disciplini se mi je bilo zahvaliti, da sem mogla s spodobnim mirom prenesti dogodke, ki so v kratkem sledili. Da so me zatekli nepripravljeno, bi mi ne bilo moči prebiti. XVII* poglavje. Teden dni je minilo in o Mr. Rochestru še vedno ni bilo glasu. Deset dni je preteklo in še ga ni bilo. Gospa Fairfax je dejala/da bi se prav nič ne čudila, ko bi šel iz Leasa naravnost v London in odtatn na kontinent, odkoder bi ga do prihodnjega leta ne bilo v Thornfield. Saj je že večkrat bil izginil iz. gradu tako naglo in nenadno. Pri teh besedah mi je v srcu zavel čuden hlad; kar slabo mi je postajalo. Zdelo se mi je, da bom od razočaranja zbolela. Toda zbrala sem vso duševno moč in si umirila srce. Premogla serri hip«0 bedastočo in si dokazala, da se motim, ako mislim, “3 so ukrepi Mr. Rochestra stvar, za katero bi se mi bilo treba zanimati. Ne da bi se bila ponižala, ko sem robsb spoznala svojo podrejenost. Baš narobe. Dejala sem si: »Nič skupnega nimata s thornfieldskim gospodo® kot to, da sprejemaš plačo, ki ti jo daje za pouk svoje varovanke, in pa to, da si mu hvaležna za spoštljivost in prijaznost, do katere imaš pravico, dokler si P®® in vestna. Bodi prepričana, da je to edina vež. ki W spaja, ki jo Mr. Rochester resno priznava. Gospod1' ne sme biti predmet tvojih nežnih čustev, tvoje vnet* tvojih muk Ni človek tvoje vrste. Drži se svoje l;aS*f in bodi toliko samozavestna, da ne tratiš srčne ijubavt duše in moči tam, kjer si takega daru ne žele in bi Sa le zaničevali.« "/ ; Mirno sem se lotila svojih opravkov; a med del015 mi je venomer rojilo po glavi, ali bi mi ne ktfal0 Thornfield zapustiti, neprestano sem sestavljala oglas? in ugibala o novih službah. Da bi dušila tudi te.ndf mi ni prihajalo na pamet; naj bi le čvrsto poganjale* rodile sad, ko bi utegnile. Mr. Rochester je bil že štirinajst dni odsoten; je prinesel poštar gospe Fairfax pismo. »Od gospodarja je«, je dejala, ko je pogledala slov. »Zdaj pravim, da bomo takoj izvedeli, ati ga .š®* mo pričakovati ali ne.« r Odlomila je pečat in prebirala pismo, jaz pa' seHi Skanti%em Gorsko koto planink! Jutri v nedeljo ob 15. uri popoldne obvezen kolov zbor! Kroj! Kolbvodinja. Odlikovanje dveh mariborskih skavtov. Uprava Dravske župe je 22. m. m. vodnika Volkove čete v. Zg. Šiški, Mariborčana br. Franja Holza, člana kluba Bobrov, odlikovala za vestno delo s hrastovo vejico itn enako četovodjo IV. čete Zmajevega stega v Ljubljani Mariborčana br. Petra Leučeta. Čestitamo! Skavtizem in odrasli Vsi poznate tisto definicijo skavtizma kot vzgojne metode. Ne vem, kak vtis je naredila na vas, mene je zmeraj nekoliko boleki. Da bi mi opravljali zgolj to, kar recimo šoli ali staršem ne; uspe, ne more in ne sme biti ves namen skavtizma. Mislim, da smo dovolj mladi in močni, da si moremo staviti višje in daljnejše cilje. Ali ne čutite, da imamo pravico in dolžnost, da se borimo za srečo in dobrobit vsega človeštva in da je pri.tem vzgoja zgolj sredstvo. Tako razumem jaz skavtizem. In če bi ga vsi tako razumeli, bi ne bilo nikogar, ki bi izstopal, ker se mu zdi skavtizem — preotroč.i. Kdor to trdi, je gotovo bolj otročji od vseh nas, ki se poglabljamo v skavtizem, in le pokaže, da kljubu temu, da je bil pri nas vpisan, skavtizmu ni prišel do idejnega in organičnega jedra, če si stavimo ideale tako visoko kakor je sreča m zadovoljnost za boljšo bodočnost, to gotovo ni otročje, pač pa mladinsko, torej sveže in močno. Da smo mladi in da smo si zato postavili svoje cilje tako daleč, tega se nam pač ni treba sramovati, ampak moremo biti na to kvečjemu ponositi. Mar menite, da ne bi bil vsak izmed gospodov, ki vihajo nosove nad nami in pravijo, da se igramo odrasle, mar menite, da ne bi bil vsak izmed njih rad še enkrat mlad? Ker dobro ve, da je le v mladosti sila in vzgon in da je le mladost polna idej. Postavil sem vam cilj, nisem vam pa pokazal poti. Saj se Vsi zavedamo, Za kaj gre, toda kako delati, da bo'prav? Potreben bi bil podroben načrt dela. Pa imam, premalo praktičnih izkušenj. Le eno vam lahko svetujem: Začnite pri sebi. Skušajte skavtizem tako poglobiti, da boste v njem srečni. Čim več boste dali vanj, tem več vam bo nudil. Meni je postal svetovni nazor in škoro vsa dnevna vprašanja rešujem kot skavt. Poizkusite še vi tako, videli boste, da boste srečni. Žerjav. Dečji dom v Mariboru _ M banovinskem dečjem domu ie bilo V preteklem letu oskrbovanih skupno 254 otrok, in to 188 dečkov in 66 deklič. Sprejetih je bilo: radi osirotelosti 28. re-paticiranih iz inozemstva 29, zapuščenih od svojcev 22, radi oddaje svojcev v bolnico 2, radi službe svojcev v tujini 101, radi zanemarjenosti. 10, radi postopanja in tatvin 7, radi siromaštva svojcev 31 m v svrho boljše vzgoje 24 otrok. Od teh je bilo 18 popolnih sirot, 51 sirot brez očeta, 25 brez matere, 108 nezakonskih, 8 otrok ločenih staršev, 44 še živečih starišev. Brezplačno je bilo oskrbovanih 36, prot! delni oskrbnini 199 in-proti celotni oskrbnini 19. Osnovno šolo je obiskovalo 145:otrok, meščansko šolo 39, srednjo šolo 1, v uku v,trgovini ali obrti je bilo 10 gojencev, brez opravila je bilo 57 o.trok izpod 6 let. Tekom leta je bilo iz zavoda oddanih trajno ali začasno 13 otrok, tako da je znašalo stanje 31. decembra 1931,: 81 otrok in sicer 57 dečkov in 24 deklic. Ti so oskrbovani, v treh oddelkih, in to 45 dečkov v matičnem zavodu v Strossma-jerjevi ulici, deklice in mali otroci pa y sirotišču v Melju in Slovenski Bistrici. Otroci so bili med letom oddani: k svojcem in rednikom 28, v uk in v službo 3, prehodno oddanih 77, v drug zavod 6, pobeglih 2, v bolnici 14, umrlih 1. Celotni izdatki za Vzdrževanje zavoda so znašali 636.216 Din. Iz Ruš Podružnica sadjarskega društva je imela v. nedeljo svoj 6. občni zbor- Iz poročil predsednika IGlaserja, tajnika Šeška in blagajnika Pintarja izhaja, da podružnica marljivo deluje in ima pripravljene lepe načrte za tekoče leto, kot drevesnico, sadno' razstavo, poskusno gnojenje itd. Izvoljen je bil spet stari odbor, nakar je inštruktor srednje sadj. šole iz Maribora g. Aplenc imel zanimivo in stvarno predavanje o sadjereji. Sokol je imel v soboto občni zbor. Poročila funkcijonarjev so pokazala izredno delavnost v -preteklem letu. Za bodoče leto so bili izvoljeni v odbor: starosta br. Bučar, tajnik br. Šeško, načelnik br. Dogenik, načelnica s. Presserjeva, pro-svetar br. Črnko, blagajnik br. Lampreht. Protituberkuložna liga deli dnevno 65 otrokom toplega mleka ih kruha. Tudi pomožna akcija neumorno deluje s podporami najrevnejšim breposelnim. Tovarna Ruše. Nekateri listi še vedno pišejo o redukcijah delavstva v tukajšnji tovarni dušika, kar pa ni res. Vodstvo tovarne dobro pojmuje težki položaj delavstva in je namesto redukcije uvedlo skrčen delavnik. . Velesejem v Bruslju. Velesejem v Bruslju bo letos od 6. do 20. aprila. Na lanskem XII. velesejmu je rastavilo 2.502 tvrdk iz 22. držav. Letos, navzlic krizi ali pa,-prav radi nje, prekaša število doslej - prijavljenih tvrdk ono lanskega leta ob istem času. Na velesejmu bodo zastopane vse industrijske panoge, predvsem belo tekstilno blago, pohištvo, steklenina, porcelan, igrače, elektrotehnika in mehanika. Razstavljal-ci bodo .grupirani tako, da bo omogočen jasen in točen pregled vseh strok in izdelkov. S sejemsko legitimacijo katere izdaja Urad velesejma v Bruslju, dobe razstavljalci in posetniki velesejma brezplačni belgijski vizum. Informacije daje belgijski konzulat v Ljubljani. Grozovito dejanje znorelega posestni® S sekiro ]e posestnik Ačko v Prebuk0^* pobil 801etnega starčka in ranil več oseb* • * - Slovenjebistriško okolico je pretresi® j te dni grozovita vest o dogodku, ki sel* pripetil v vasi Prebukovje pri Sv-tinu.na Pohorju. Tam se je posestni Ačku omrači1 um in je pobil starega s?s* da s sekiro in ranil več drugih sovaše®' nov, med njimi tudi otroka. O strašnem dogodku smo doznali t°le: Pred dvema letoma je uničil požar Posestniku Ivanu Ačku v vasi Prebukovi® vse imetje. Zgorela mu je hiša z gospodarskim poslopjem, vsa živina in vse gospodarsko orodje, tako da je postal če* noč berač. Nesrečo, ki ga je doletela,s je Ačko gnal tako k srcu, da se mu ie °| mračil um. Njegovo stanje pa ni bilo ko nevarno, da bi ogrožal okolico, &r&-tega so ga svojci obdržali doma »' so oddali v blaznico. Zadnje čase se je njegovo stanje sicer nekoliko poslabšalo, nihče pa ni niisW* da bo mož storil komu kaj hudega. Poteklo sredo je Ačka obiskal kakor po na‘ vadi njegov sosed, 80letni Žigert. Ko i* Ačko videl soseda prihajati preko dvo* rišča, je v tem hipu pograbil za seKiro «• planil nanj. Bliskoma, z enim samim mahom mu je razklal glavo, da je oblez® na mestu mrtev. Ko so domači zasli^11 bolestni vzdih smrtno zadetega f*10^ so zagnali vik in krik, da so od Vse? strani prihiteli sosedje,, a so prestraše';1 pričeli bežati, ker je Ačko. po dejanju sto pobesnel ter napadal tudi druge .Iju«1, Ranil je v*eč odraslih oseb in tudi nekegjj otroka. Le z veliko težavo se je sledni'5 nekaterim pogumnim možem posreči'5 ukrotiti popolnoma pobesnelega. AČk& mu odvzeti sekiro in ga zvezati. Ačka so potem odvedli orožniki, trup15 nesrečnega starčka pa je bilo prenesen0 v mrtvašnico na domače pokopališče. ^ Včeraj je sodna komisija preiskala še v? podrobnosti in je bila izvršena obdukcd ubitega Žlgerta. lavna zahvala Podpisani potrjujem, da mi je Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova c. 44, po smrti mojega očeta, gospoda Morda Iva na, izplačala celo mi pripadajočo posmrtnino točno, hitro in prav kulantno, katero postopanje mi daje povod, da gornji zavod vsakomur najtopleje priporočam. 449 Bablhci pri Ljutomera, dne 5. februarja 1932. MORD ANTON. Javna zahvala Podpisana izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo Podporni se*‘ ciji Kmetijske eksportne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandro^ c. 44, za točno in kulantno izplačano mi podporo po. smrti mojega sof°^ dnika, iz katerega razloga tudi ta danes že tako dobro organizirani za< vod vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem najtopleje pri?2 rnčatn. 44» ročam. Ljubljana, dne 27. januarja 1932. LJUDMILA ZAPLOTNIK. Dobro ohranjeno štrapacno dvokolo kupim. Plačam z mizarskimi izdelki. Korošec, Frankopanova ulica 15. 422 Dobroidočo manjšo špecerijsko trgovino radi preselitve takoj oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 427 Lovsk] pes, ' • lep in izvrsten čuvaj, dve leti star, poceni na prodaj. Vprašati v Mariboru, Wildenreinerjeva ulica 8, hišnik. 409 Kuharica za vse išče službe pri, boljši družini. Koroška cesta 34, pri g. Stanig na dvorišču. 406 Trajni kodri 100 Din s svetovno znanim najboljšim aparatom Mayer' Realistk, ondoltranje Din 6.— pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ulica 11. v 408 Elegantno opremljeno sobo s popolnoma prostim vhodom oddam od 1. marca. Cvetlična ulica 25, vrata 2. 410 Opremljeno sobo oddam eni ali dvema osebama. Bel-navska cesta 18 1, vrata 33. 479 Poverjenike v vsakem večjem kraju Štajerske in Prekmurja, zanesljive osebe, išče zavod proti dobremu zaslužku. Pošljite takoj svoje ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja na oglasni oddelek »Jutra«, podružnico Celje pod »Stalen zaslužek«- 419 Stanovanje, sobo in kuhinjo, pripravno posebno za čevljarja, in sobo s štedilnikom, oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 33. 415 Tudi jaz sem to rekel: »Bodite previdni, kje nabavite mi*31' ske potrebščine, povem Vam še enkra * samo mizar lahko prevzame za sv°L izdelavo popolno garancijo. • Zato 5 smete spregledati naslova Stavbeno pohištveno mizarstvo Frankopan0, ulica 15. Jamčim Vam za popolno> suh les in res solidno izdelavo, vsea\ mal denar. ._________________ Moderna ženska. ,g! Največja težava za moderno žensko * pri pripravljanju kolača preprečiti, “ peoel s cigarete ne pade v testo- V M a rt d o r n, dne 6. II. 1932. fcfc, - M nmm » Iti.... lil I II Mariborski »V E C E R NI K« ■a—— mm——----------- Jutra Stran 5. Fila kavo. Bila je vroča in temu sem pripisovala, da rol je žehtelo lice. Da se mi je tresla roka in sem nehote prelila polovico vsebine svoje kope v skodelico, tega nisem marala upoštevati. »Resda — včasih 'se pritožujem, da tu premirno živimo; zdaj pa nam nenadno preti še preveč posla, vsaj za nekaj časa«, je vzdihnila gospa Fairfax, ki je še vedno tiščala obvestilo pred naočnike. Nisem si upala takoj prositi pojasnila, nego sem zvezala trake Adelkinega predpasnika, ki so se bili , slučajno razvezali.. Ponudila sem ji še kos kolača in napolnila čašo z mlekom, potem sem rekla tako. kakor bi mi prav nič ne bilo do vsega tega: ii »Mr. Rochester se nemara ne vrne še tako kmalu?« »Vrne se, vrne — v treh dneh, pravi. To bo v četrtek. A ne pride sam. Ne vem, koliko gostov pripelje s seboj iz Leasa. Naroča mi, naj pripravim vse najiepše sobe, očistim knjižnico in salone in naj si Priskrbim več kuharic iz millcoteske krčme ali odkoder ■■■kol', in dame privedejo svoje hišne, gospodje svoje strežaje, da jih bo dovolj za vso hišo.« In gospa Fairfax ie hitro pozajtrkovala in odhitela, da se čimprej loti Priprav- Kakor je predvidevala, so bili tisti trije dnevi pred Prihodom tujcev res naporni. Mislila sem, da so vsi thornfieldski prostori vedno lepo čisti in urejeni. Najeli smo tir žene. in ne prej ne pozneje nisem doživela takega ribanja, drganja, pranja podov, izpraševanja preprog, takega snemanja in obešanja, slik, takega čiščenja zrcal in lestencev, takega kurjenja v spalnicah, zračenja odej in pernic ob ognjiščih. Adelka je med tem opravilom kar divjala po hiši, kakor da jo je sama vest o prihodu druščine spravila ob pamet. Zahtevala je, naj Zofka pogleda vse njene »toilettes«, kakor je pravila obleki, naj obnovi vse tiste, ki so že iz mode, in prezrači in pripravi nove. Sama je le iztikala po sobah, skakala na postelje in zopet na tla, polegala po žimnicah, blazinah in pernicah, ki so bile nakopičene pred mogočnimi ognji v kaminih. Šolskega dela je bila oproščena; gospa Fairfax me je prisilila, da ji strežem in ves dan sem bila po shrambah, kjer sem pomagala njej in kuharici — če ju nisem le zadrževala. Naučila sem se peči kolače in pogače in razne francoske slaščice, pretikati divjačino in opremljati zasladke. Gostje naj bi prišli v četrtek popoldne, ob šestih pa bi naj obedovali. Vse tri dni nisem utegnila kovati naklepov za bodočnost in mislim, da sem bila tako delavna in dobre volje kot vse druge — razen Adelke. Sicer pa se je moja dobra volja le tupatam zamajala in nehote sem se pogreznila v dvome in ugibanja in čme slutnje. To se je vselej dogajalo, kadar sem zapazila, da so se vrata v tretjem nadstropju odprla in je skozi nje prihajala Grace Poole v čistem čepcu, z belim predpasnikom in z robcem v roki, kadar je v svojih -polštcnih papučah nečujno smuknila po hodniku ali kadar je pokukala v kakšno spalnico, ki je bila v največjem neredu, če ne za drugo, da vsaj reče dekli kako besedico o tem, kako je treba čistiti mrežo, inramornati obod pri kaminu, odpravljati madeže tz tapet na steni, in šla potem spet po svojih opravkih. Tako je prihajala vsak dan v kuhinjo; tam je pokosila, pokadila pipico tobaka pri ognjišču in se potem zopet napotila, z vrčem piva za svojo uteho v roki, proti svojemu mračnemu zavetišču v tretje nadstropje. Le eno samo uro ja dan za dnem prebila z družino, inače je ves čas sedela v nizki sobici s hrastovim opažem, kjer je šivala -- in se bržkone tudi na svoj pošastni način smejala — brez vsake druščine kot kak jetnik. A najbolj čudno na stvari je bilo to, da se živa duša ni zmenila za njo in njene navade, nikar da bi se ji čudili. Nihče ni omenjal njene službe ali njenega posla, nihče ni obžaloval njene samote in osame. Nekoč sem resda prisluškala, kako sta se o njej menili Lea in neka dninarica. Lea je bila nekaj rekla, česar nisem ulovila, in dninarica ji jo odgovorila: »Dejala bi, da jo dobro plačajo.« »Da«, je pritegnila Lea, »želela bi si take plače, četudi se n>2 pritožujem radi svoje, saj v Thornfieldu ne. skoparijo, a vendar ne dobivam niti petine od tega, kar spravlja gospa Poole v svoj žep. In kako štedi! Vsako četrtletje hodi v millcotesko banko. Nič ne rečem, toda mislim, da si je že toliko nabrala, da bi živela lahko tudi brez službe. Toda zdi se mi, da se je privadila službi in tudi še nima štiridesetih let in je močna in za vsako delo. Prerano bi še bilo zanjo, ko bi hotela počivati.« »Dobra je za delo,' kajne?« je povzela dninarica. Šport Tekme v Kranjski gori. K smuški tekmi za državno prvenstvo v' Kranjski gori so včeraj odpotovali mariborski tekmovalci. ZSO-SPD Maribor ie poslal- Neiimana, Mušiča in Stoparja; sednj; nadomestue Priverška, ki radi ' Poškodbe na nogi ne more startati. MSK Pa je poslal-Juriča, ki ima še. največ izgredov na ugoden placement. Naši tekmovalci se bodo seveda morali zadovoljiti s srednjimi zmagami, če sploh pridejo do njih. In jim tega tudi ne bi bilo zameriti, saj hiti eden ni imel leto? priike skakati, a konkurenca je, razen domače, prav posebno inozemska, Silno ostra in bo celo našim najboljšim Precej trda predla. Vendar je dobro, da gredo naši tekmovalci v Kranjsko goro, ia pokažejo, da smo disciplinirani in da Se. bodo od vseh teh